Ptuj, petek, 22. julija 2005
letnik LVIII • št. 50 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski
Ptuj • Pričel se je Art Stays 2005
Pomirjujoíe varen. Vznemirljivo lep. Novi Polo.
Dominico d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
liiiihidiit SkupMpraate 4Í - 6.71/1«) knL Bmi^ COť 122 -161 gft^
Mi že nabiramo kondicijo!
Kaj pa vi?
Nogomet • »Volje in želje ne manjka!«
Stran 11
Foto: Črtomir Goznik
Aktualno	Po naših občinah	Po naših občinah	Kmetijstvo	Šport
Slovenija • Pukšič	Ormož • Svetniki	Podlehnik • Kdaj	Videm • Hmeljni Nogomet • Vlado
odstopil zaradi	bodo vračali tudi do	bodo pogledali v	odpad še vedno Kokol bo odslej v
Rupla?!	90.000 SIT sejnin	številke?	razburja
Stran 3	Stran 4	Stran 8	Stran 9
zraeu
Stran 13
Gospodarstvo Ptuj • OOZ - celjski sejem jih več ne zanima?
Stran 5
Turizem
Borl • Marjan Hribar: »Haloze - slovenska Toscana?!«
Stran 15
9770040197060
Uvodnik
Treba bo misliti na jesen
v dobrih starih časih je bil čas počitnic v novinarstvu tudi čas kislih kumaric. Novinarji in naši bralci smo si za dober mesec dni spočili od politike in njenih tem. Pisali smo o poletnih taborih otrok, objavljali velike lepe slike s kopališč, zanimive reportaže s popotovanj, gasilci so nas osveževali z veselicami. Ker so gospodinje prenehale vlagati kisle kumare, jih je tudi v novinarstvu zmanjkalo in sedaj je poletje, najslajši del leta, enako grenak kot drugi letni časi.
V Ormožu se politiki tega dosledno držijo. Tiskovne konference zdaj desnih, potem levih in vmes še župana se vrstijo ena za drugo. In glej ga zlomka, da si zagotovijo obisk, si prav lepo po bratsko razdelijo čas. Nihče nikomur ne hodi v zelje, vsak zablesti svojih pet minut. Za popoldanski posladek pa si ormoški politiki omislijo še kakšno izredno sejo. Vse to veselo druženje se pojasnjuje kot začetek volilne kampanje za lokalne volitve, ki naj bi bile prihodnjo jesen. Začeti kampanjo leto dni prej, to je zares evropsko, tako to počnejo veliki. Prav všeč mi je, da bo tudi Ormož končno dobil svoje mesto na političnem zemljevidu razvitih, politično delujočih okolij. Je pa res, da se novitet ne moreš lotiti s starimi sredstvi. Taktiko obrekovanja, podtikanja, žalitve in podobno staro šaro smo že nič kolikokrat prežvečili.
Politikom manjka pozitivnih tem, s katerimi bi lahko sproščali svojo prekipevajočo energijo, domišljijo in kreativnost. In to v okolju, kjer se tovarne zapirajo po tekočem traku, kjer minute do velikega bummm! odšteva ena največjih socialnih bomb v Podravju, kjer se prebivalstvo stara in od koder mladež beži, ker v krajih njihovega otroštva sonce sije le še zelo poredko. Treba se bo posvetiti resnim problemom, zavihati rokave in rešiti, kar se še rešiti da. Kajti sicer grozi tisto, česar se politiki najbolj bojijo - ne bo nikogar več, ki bi vas poslušal.
viki klemenčič ivanuša
Sv. Jurij • Prva izredna seja
Razporedili so 107 milijonov tolarjev
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je prejela 107.513.412 tolarjev odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, preko katerih gre trasa avtocestnega odseka Lenart-Vučja vas. Omenjeni znesek je uprava občine Sveti Jurij ob Ščavnici uvrstila v rebalans proračuna za letošnje leto, nekateri člani pa so izrazili kar nekaj pripomb na razdelitev.
Poleg odškodnine za zemljišča so prejeli še dobrih 24 milijonov iz naslova najemnin za poslovno stavbo nad domačo Zdravstveno postajo in odškodnin za uporabo občinskega stavbnega zemljišča za deponijo.
Približno 85 milijonov tolarjev pridobljenega denarja so pripravljavci rebalansa proračuna za letošnje leto namenili za investicijske odhodke, od tega kar 35 milijonov tolarjev za študije o izvedljivosti projektov in projektno dokumentacijo, s čimer pa so bili nezadovoljni
nekateri člani občinskega sveta, ki so bolj zavzemali za ureditev cest in vodovoda. Andrej Vrzel je ob pogledu na rebalans dejal: "Šokiran sem, ko sem izvedel, da smo s tem rebalansom praktično že zapravili teh sto milijonov tolarjev. Pričakoval sem druge projekte!" Glede vodovoda je občinska uprava zagotovila, da se bo začel urejati v okviru projekta pomurskega vodovoda iz sredstev kohezijskega sklada. Večina članov občinskega sveta je nato vseeno potrdila predlagani rebalans proračuna.
Miha Šoštarič
Lenart • Civilna pobuda nasprotuje odlagališču
Župan zavrnil razpis referenduma
V Lenartu še člani civilne pobude Lenarta vedno nasprotujejo, kot pravijo, samovolji župana mag. Ivana Vogrina in odločitvi 13 svetnikov, ki so na seji občinskega sveta nasprotovali njihovemu predlogu o ustavitvi vseh postopkov v zvezi s prijavo občine Lenart na razpis za ureditev odlagališča z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki na območju občine Lenart.
Člani civilne pobude še naprej vztrajajo na stališču, da odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ne sodi v občino Lenart in da je treba v Slovenskih goricah razvojno naravnanost usmeriti na področje kmetijstva, turizma in podjetništva v ekološko zdravem okolju. Člani civilne pobude so zbrali tudi 300 podpisov občanov in podali pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o družbeni sprejemljivosti namestitve odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v občini Lenart. V obrazložitvi zahteve so zapisali: "Volivci zahtevamo razpis referenduma o družbeni sprejemljivosti namestitve odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v naši občini. S tem želimo jasno izraziti svoje stališče do umestitve radioaktivnih odpadkov na našem območju. Želimo, da rezultat poda naš nedvoumen odgovor na vprašanje, ali smo za ali proti odlagališču."
Pobuda po mnenju župana prepozna
Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin je pobudo za razpis referenduma zavrnil z utemeljitvijo, da se zavrže kot prepozna. V utemeljitvi pa je zapisal, da je potrebno predlog za razpis referenduma oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta, kar so omenjeni zamudili.
Člani civilne pobude Lenarta trdijo nasprotno in pravijo: "V pobudi nismo zahtevali, da se razveljavi odločitev občinskega sveta. V tem primeru bi bila vloga res vložena
Drago Lipič, Saša Tomažič, Matjaž Jazbec in Sabina Markoli so še vedno prepričani, da jedrski odpadki ne sodijo v Slovenske gorice.
prepozno. Zahtevali smo, da občani odločijo, ali so za odlagališče ali proti njemu. Ta pobuda pa ni vezana na noben datum." Zaradi nestrinjanja z odločitvijo župana so člani civilne pobude na Upravno sodišče RS vložili zahtevo za preizkus zakonitosti sklepa župana občine Lenart in so prepričani, da se je župan za zavrnitev na osnovi napačne interpretacije omenjenega predloga odločil zato, da bo na tej osnovi pridobil čas, kajti na odločitev sodišča bo potrebno počakati kar nekaj časa. Kljub zapletu so člani civilne pobude Lenarta trdno odločeni in bodo naredili vse, da bo do referenduma prišlo. Napovedujejo tudi druge aktivnosti, kot so sklici zborov občanov do protestov in državne nepokorščine ter bodo naredili vse, da do izgradnje odlagališča na območju občine Lenart ne bo prišlo.
Lenart ostaja v igri
V tem času, ko se v Lenartu prepirajo okrog razpisa referenduma, pa je delo zaključila tudi že Agencija za radioaktivne odpadke in predprimerjalno študijo potencialnih lokacij predala Upravi za prostorski razvoj na Ministrstvo za okolje in prostor v nadaljnjo obravnavo. Na Upravi za prostorski razvoj bodo ocenili, ali je študija pripravljena v skladu s postavljenimi merili ter preverili predlog lokacij, za katere je ocenjena največja verjetnost za uspešno umeščanje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v prostor. Ko bo Uprava za prostorski razvoj zaključila postopke, bo javnosti sporočena formalna končna odločitev glede lokacij. Kdaj bo javnosti znana odločitev okrog lokacij, nam ni uspelo izvedeti. Nekateri pravijo, da hitro, drugi spet, da lahko postopki trajajo še
nekaj mesecev.
Predprimerjalna študija obravnava dvanajst možnih lokacij v petih občinah (Brežice, Krško, Lenart, Sevnica, in Šmartno pri Litiji). Med temi lokacijami so tudi tri na območju občine Lenart, in sicer Osek (KS Sv. Trojica), Črmljenšak (KS Voličina) in Gasteraj (KS Sv. Jurij).
V javnosti pa krožijo tudi že neuradne informacije o rezultatih predprimerjalne študije. Nekateri so z rezultati zadovoljni in pravijo: "Hvala bogu, da imamo državo, ki je pametnejša od lokalnih politikov", drugi pa poskušajo skrivati razočaranje. Vsekakor pa bodo slovensko javnost še nekaj časa razburjale takšne in drugačne informacije o možnih lokacijah, saj je možno, da bo še katera lokalna skupnost iz postopka izstopila. To pa pomeni, da bo vključena naslednja.
Zmago Šalamun
Ormož • 10. izredna seja občinskega sveta
Med smrkavci in primitivci
Ponedeljkova seja sama po sebi zares ne bi zaslužila več kot petvrstičnega zapisa, vendar so ormoški svetniki in njihov župan sposobni še iz tako nepomembnega ali nedolžnega dnevnega reda narediti pravi prepir.
Po segrevanju ob določitvi dnevnega reda, kjer je Bogomir Luci zahteval, a ne tudi dosegel, umik dveh delov 4. točke z dnevnega reda, se je zakuhalo pri potrditvi mandata nadomestnemu članu občinskega sveta. Namesto nedavno preminulega Branka Kukca so v LDS v potrditev predlagali kandidata Marka An-toliča, ki je, potem ko se
je Branko Hergula odrekel svetniškemu mestu, naslednji možni kandidat. Bogomir Luci je županu očital, da uporablja dvojna merila, saj je njihova politična opcija na nadomestnega člana v svetu morala čakati kar tri mesece, kadar je v igri LDS, pa gre to veliko hitreje. Dodal je tudi, da omenjenega kandidata sicer nameravajo podpreti. Župan je odgovo-
ril, da glede postopka za izvolitev nadomestnega člana zakon in s tem tudi poslovnik oziroma statut občine ne predvidevajo postopka za izvolitev nadomestnega svetnika v primeru smrti. V primeru odstopa je natančno določena procedura, ki pač traja določen čas.
Svetnica Vaupotičeva se je pridružila Lucijevemu mnenju o dvojnih merilih
in spomnila, da je moral njihov kandidat takrat čakati na hodniku, Antolič pa prisostvuje zasedanju sveta. To je bila še dodatna iskra, ki je zanetila požar, da ga vseh 22 PGD občine ne bi pogasilo tako hitro. Župan Trofenik je spomnil, da so seje javne in da, če je opozicija pustila svojega kandidata čakati na hodniku, je to njihova stvar. Čez čas je še dodal, da bi ga lahko povabil tudi kdo, ki skrbi za organizacijsko plat sej. Spomnil je prisotne, da je prav opozicija prva izkoristila javnost sej OS in pripeljala na sejo javnost. Luci pa je župana spomnil na njegov odnos do te javnosti in si zaželel, da bi bile takrat na hodniku prisotne televizijske kamere, ki bi posne-
le županovo obnašanje. Ta je odvrnil, da je zbranim rekel le, da če so prišli plačat vodo, so na napačnem mestu, to se lahko naredi na občini ali na pošti (med predstavniki javnosti naj bi bilo po trditvah župana veliko občinskih dolžnikov, op. a.). To je na seji tudi javno povedal, tri četrtine prisotnih naj bi bilo nezadovolj-nežev, kršiteljev predpisov in dolžnikov.
Beseda je dala besedo in v splošnem prerekanju je bil Bogomir Luci mnenja, da mu svetnik Tone Luskovič (LDS) skače v besedo, zato ga je precej glasno pozval, naj s tem preneha. Ziritira-ni Luskovič ga je označil za smrkavca, Luci pa mu je vrnil s primitivcem. Razpravo
o tem, kdo je komu brisal nos in komu teče iz nosu, je zaključil župan Trofenik.
Svetniki so potrdili mandat svetniku Marku An-toliču, ki je nato svečano prisegel. Po daljši razpravi, ki jo je oplemenitil tudi župan z že slišanim traktatom na temo Kaj pa vam je tega treba, saj imamo to za vas na Ptuju?! in neuspelem amandmaju Tanje Vaupo-tič, so svetniki oblikovali pozitivno mnenje k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pred koncem dveurne seje so župana pooblastili tudi za sklepanje poslov v določenih nujnih premoženjsko pravnih zadevah.
vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Haloze • Tokrat obisk notranjega ministra Dragutina Mateta
»Naša meja v Halozah je kot švicarski sir!«
Junija se je od Haloz do Ptuja sprehodil oziroma dal zapeljati okoljski minister Janez Podobnik, nedolgo nazajj sta se po taistih hrib~kih in dolinah podila državnozborska poslanca Marini~ in Hvavc, z njima pa še direktor direktorata za turizem Marjan Hribar, ta teden pa je trda haloška zemlja nudila oporo stopinjam ministra za notranje zadeve Dragutina Mateta s spremstvom.
Začetna postaja tokratnega visokega vladnega obiska je bila pisarna videmske občinske stavbe, kjer so goste iz Ljubljane, ki so pri{li na povabilo na{ega poslanca Branka Mariniča, pozdravili župani in predstavniki vseh petih halo{-kih občin. Seveda ne zgolj zaradi protokola, ampak v prvi vrsti zato, da Mateta seznanijo z obmejno problematiko, ki se v glavnem navezuje na popolnoma uničene obmejne ceste, na vsesplo{no pomanjkanje osnovne infrastrukture, kar povzroča nezadržno izseljevanje, pa {e na kaj drugega, kar obmejnemu prebivalstvu jemlje voljo do življenja.
Župani dajali za zgled Hrvaško
Tako so župani skorajda brez izjeme povedali, da jih je kot državljane Slovenije in zdaj tudi EU lahko sram pred sosednjimi Hrvati. Ti so namreč za svoje obmejno prebivalstvo odlično poskrbeli; asfaltirali so vse obmejne grebenske ceste, malo tudi - z dovoljenjem ministra Rupla - po Sloveniji, napeljali so vodovode in celo uredili cestno razsvetljavo; vse to brez sofinanciranja njihovih občanov. Pri nas pa - nič! V treh halo{kih občinah (Žetale, Videm, Maj{perk) se {e vedno bolj in manj uspe{no dajejo z vodovodom, nad cestami so pa bolj kot ne že obupali, ali, kot je povedal videmski župan Bračič: »Kljub deležu, ki so ga pripravljeni prispevati občani, v občinskem proračunu ni dovolj denarja za asfaltiranje vseh odsekov, razpisov ni ali pa so hudo zapleteni in za manj{e občine nedosegljivi, država pa ne pomaga.«
Težava (ali izhod?) je v tem, da obmejne in grebenske ceste za varovanje meje pretežno uporablja tudi mejna policija, torej bi se spodobilo, da kaj prispeva tudi država, ali ne?
Nasploh je bilo v predstavitvah županov, ki so sicer govorili o specifičnih primerih, vendar s skupnim imenovalcem neurejenih cest, čutiti do-
br{no mero razočaranja nad odnosom države in njene vlade do teh obmejnih področjih, kjer prav zaradi težkih življenjskih pogojev nara{ča izseljevanje, ki v nekaterih občinah že dosega kritično mejo.
Se najbolj direkten med vsemi je bil podlehni{ki župan Ve-koslav Fric, ki je rekel: »Na{a meja je kot {vicarski sir!« V za-kulisju te ugotovitve stoji dejstvo, da je ljudi vse manj, vse več pa je praznih hi{, poleg tega pa naj bi si po besedah Frica Hrvati dovoljevali veliko preveč, medtem ko jim Slovenija vse njihove mejne »ekshibicije« mirno dovoljuje, pa najsi gre za prehajanje oziroma prehode meje ali prekomejno asfaltiranje. Župan Butolen je ob tem pojasnil, da po zagotovilu Rupla, kar je potrdil tudi Mate, asfaltiranje ceste samo po sebi {e ne prejudicira meje, torej; če so Hrvati asfaltirali slovensko cesto, to {e ne pomeni, da je ali bo slednja v njihovi lasti. Bomo videli. Sramota za Slovenijo pa je to vseeno.
Idejni projekt za grebenske ceste narejen pred desetletjem
Potem je bilo nekaj govora {e o obeh mejnih prehodih: MP Meje in MP Zg. Leskovec. Ne o enem ne o drugem ni bilo sli{ati kaj novega; MP Meje, ki bo mednarodni, naj bi se letos le začel počasi graditi, o Zg. Leskovcu pa se bo odločalo potem. Več kritike je bil s strani župana Frica deležen veliki MMP Gru{kovje: »Ta mejni prehod na{i občini ni prinesel nič, razen velikih zastojev in degradacije okolja. Prehod čez cesto, ki deli Podlehnik na dva dela, je praktično nemogoč zaradi strnjenih kolon!«
Žetalski župan pa je opozoril predvsem na neustrezno prostorsko politiko in akte, ki zaradi svoje neživljenjskosti dodatno povzročajo zmanj{e-vanje {tevila prebivalcev v Halozah: »Pred kom pa varujemo prostor pred pozidavo v Halozah?! Že tako je malo ljudi, ki
Župani haloskih občin (na sliki: Anton Butolen, Jožef Kokot in Vekoslav Fric) so notranjega ministra Mateta seznanili z najbolj perečimi težavami.
se odločajo za življenje v teh predelih, s tak{no prostorsko strategijo, kot velja sedaj, pa bomo odgnali {e tiste redke graditelje! Kaj pomeni zapu{-čen in neposeljen prostor ob meji, pa vsi vemo!« Meja bo dobro varovana - in s tem so se strinjali vsi prisotni - le, če bodo ob njej živeli ljudje.
Marinič na vse povedano in sli{ano ni imel kaj dodati, saj mu je že vse znano. Dodal je le, da naj bi že v teh dneh bila sprejeta uredba o začetku postopkov za izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci in da naj bi že bil znan tudi izvajalec idejne zasnove za odsek Draženci-Gru{kovje. Opozoril pa je {e na nekaj; da naj bi bila idejna zasnova za ureditev celotne grebenske ceste od Ro-
Minister Dragutin Mate: »Konkretne odgovore bo posredovala vlada na načrtovanem jesenskem obisku.«
gatca do Zavrča narejena že v letih 1994/96 in da bi jo bilo morda dobro poiskati ter revi-talizirati kot osnovo za kak{no
(državno) sofinanciranje ^
Mate bo vse povedal vladi
Minister Dragutin Mate na vso konkretno problematiko (seveda) ni mogel imeti tako konkretnih odgovorov. Pač pa je zbranim pojasnil, da je prvi namen njegovega obiska v tem, da se spozna s situacijo in da potem z njo seznani tudi kolege v vladi. Glede državne pomoči ureditvi grebenskih cest ni črhnil veliko, pač pa je povedal le, da je nova vlada podedovala zelo omejen državni proračun in da v tem letu ni kaj pričakovati, potem pa bo treba kak{no postavko za te namene re{evati z rebalansom. O bodočih statusih mejnih prehodov je povedal, da je to stvar usklajevanja več ministrstev in komisije, da pa je usmeritev EU v maksimalni kontroli državljanov, ki niso člani EU in ne obratno.
Če ni smrtnih žrtev, ni tako nujno ^
Dokaj zanimiva je bila tudi njegova misel o izgradnji avtoceste do Gru{kovja: »Ker sem Mariborčan, vem, kaj pomeni cesta od Sentilja do Gru{kovja in se bom zavzemal za prioritetno re{evanje te cestne problematike, vendar pa, po drugi strani, ta cesta nikakor ni tako »črna cesta«, kot je recimo povezava Ljubljana-Brežice-Zagreb, kjer smo priča strahotnim prometnim nesrečam z veliko smrtnimi žrtvami.«
Hm, ker se v Vidmu, Podleh-niku in {e kje zgolj du{ijo v kolonah in izpu{nih plinih, ni pa tako množičnih prometnih nesreč s smrtnimi izidi, ta avtocestni odsek ne more biti »čisto« spredaj v državnih cestnih planih?! Gospodje dragi, ko se vam bo od Ljubljane do Brežic in {e čez »nabila« stoječa kolona vozil, kot se to redno dogaja med Ptujem (ali vsaj Vidmom) in Gru{kovjem, potem so hudi trki skoraj nemogoči - vsaj med stoječimi ali največ 10 km na uro vozečimi avtomobili, ali ne?! Kot je razumeti, pa jare pločevinaste kače vozil niso tako hudo problematična zadeva, da bi si zaslužila prednost (in pozornost) vladnih ljudi. Morda pa bi si, če bi se slučajno kak{nemu sorodniku ali celo ministrski osebi sami zgodilo, da bi se v tak{ni koloni zagozdil za nekaj ur, pod vrelim soncem (kljub klimi) in bi ga zadela kap - saj ni važno od česa: ali od vročine ali od živcev. Bi to spadalo v kategorijo smrtne žrtve v prometu?
O prostorski problematiki in omejitvah gradenj po sprejetem zakonu je Mate vedel povedati, da se v ozadju že pripravljajo neke spremembe, da pa seveda nič ne gre na hitro. Nasploh naj bi bili vsi bolj konkretni odgovori znani ob napovedanem obisku vlade - ta naj bi se zgodil že letos jeseni. Haloze, molite -za več konkretnega; {e najbolje bi bilo tisto konkretno v tolarjih (ali evrih).
SM
Slovenija • Odstopil državni sekretar
Vzrok so nesoglasja z Ruplom
V sredo, 20. julija, je v javnost prišla neuradna novica, da je nepreklicno z mesta državnega sekretarja odstopil Franc Pukši~, državni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu.
To je v sredo zvečer potrdil tudi predsednik vlade Janez Jan{a in izrazil obžalovanje nad odstopom Puk{iča. Dodal je, da je državni sekretar delal do-
bro in da je bilo doseženih več premikov na relacijah Slovenija, Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekatera statusna vpra-{anja urada, ki je z mandatom nove vlade pre{el iz okrilja ministrstva za zunanje zadeve neposredno pod vlado, pa so se re{evala prepočasi in Puk{ič je ocenil, da lahko naredi več v parlamentu, je menil Jan{a.
Glede vzrokov za odstop smo povpra{ali tudi Franca Pu-k{iča, ki nam je povedal, da svojega odstopa ne želi komentirati, več o tem pa bo povedal na tiskovni konferenci v prihodnjih dneh. Dodal je {e, da je vzroke svojega odstopa pojasnil v odstopni izjavi, ki je na Vladi. Napotil nas je, da odgovor poi{čemo tam. Na Vladi RS so nam samo potrdili odstop, niso pa želeli komentirati vzrokov zanj.
Kljub molku obeh strani nam je uspelo pridobiti odstopno izjavo Franca Puk{iča, ki potrjuje ugibanja, da je vzrok res nesoglasje z zunanjim minis-
trom Dimitrijem Ruplom, saj je Puksič v odstopni izjavi zapisal: »To odstopno izjavo podajam zaradi nestrinjanja z vladnim vodenjem zunanje politike do Slovencev v zamejstvu in po svetu ter neprofesionalnih odnosov in samovolje nekaterih ministrov v razmerju do dela Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. V tem pogledu želim predvsem izpostaviti, da se zunanja politika do Slovencev zunaj slovenskih meja ne spreminja in je zato kot tak{na {e vedno slaba, tako kot je bila slaba v zadnjem desetletju, v katerem jo je vodil oziroma nanjo v pretežni meri vplival isti zunanji minister, to je dr. Dimitrij Rupel.«
Puk{ič je v odstopni izjavi zapisal {e, da se vrača na opravljanje poslanske funkcije, s svojo namero pa je seznanil tudi predsednika DZRS Cukja-tija. Iz krogov blizu predsednika vlade smo tudi neuradno izvedeli, da Puk{ič ni edini, saj o odstopu razmi{ljajo {e neka-
teri državni sekretarji in celo ministri. Tiskovna predstavnica SDS Janja Pavlin nam je povedala, da Franc Puk{ič iz stranke ni odstopil. Poznavalci razmer pravijo, da v primeru, če bo Puk{ič odstopil tudi iz stranke, so vzroki za njegov odstop tudi drugje, ne samo pri ministru za zunanje zadeve.
Zmago Šalamun
Franc Pukšič
Foto: SM
Foto: arhiv
Ormož • LDS se reorganizira
Svetniki bodo vračali sejnine
Po smrti dolgoletnega predsednika OO LDS Ormož Branka Kukca bodo septembrske volitve za novega predsednika najverjetneje združene s temeljito prenovo vseh strankinih organov, kar se navezuje tudi na napovedano prenovo stranke na državni ravni. Na regionalnem nivoju pa se ormoški LDS ne ozira na Ptuj, ampak se povezuje v Pokrajinski odbor Prlekije, so povedali na ponedeljkovi tiskovni konferenci OO LDS Ormož.
Vekoslav Kosi je povedal, da delo v občinskem svetu ne poteka, kot bi si želeli. Opozicija skuša nenehno z neargumentiranimi stališči spodbijati predloge LDS, tudi z obstrukcijo. Opozicija na lokalni ravni negira to, kar na državnem nivoju kot pozicija počne sama. »Ko je preglasovana, takrat je uboga, govori, da lahko delamo, kar hočemo, če pa pogledamo stanje v parlamentu, pa ugotovimo, da delajo kot buldožerji, ki se ne ozirajo na nič in svoje predloge skozi volilni stroj spravijo v parlamentu skozi. To je pripisal tudi predvolilnemu delovanju in pripra-
vam na lokalne volitve, želji čim več se pojavljati v medijih. Gre za politikanstvo in ne politiko.
Vračali bodo tudi po 90.000 SIT
Na novinarsko vprašanje so odprli v Ormožu trenutno aktualno, a že zaprašeno temo, saj se je že lani izkazalo, da so ormoškim svetnikom izplačali preveč sejnin. To naj se ne bi zgodilo po lastni krivdi, v občinski upravi so jim sejnine napačno obračunavali. Višina sejnine je namreč vezana na višino županove plače, pri
neprofesionalnih županih pa se k vsoti plače ne prišteje nadomestilo za minulo delo, kar so v Ormožu storili. Župan je višek že vrnil, svetniki pa ga še bodo. Gre za zneske od 60-70. 000 SIT, svetniki, ki delujejo v odborih ali jim predsedujejo, pa naj bi po besedah Slavka Kosija morali vrniti tudi okrog 90.000 SIT. Posledično so dobili prevelika izplačila tudi vsi, katerih sejnine se izračunavajo na podlagi županove plače, recimo člani svetov krajevnih skupnosti.
Glavni poudarek pa so namenili svoji podpori predloga zakona o spodbujanju sklad-
Sv. Ana • Praznovanje občinskega praznika
Osrednja prireditev Tu sem doma
V petek, 15. julija, so se pri Sv. Ani pričele prireditve ob 7. občinskem prazniku. Dopoldan je v Lokavcu potekal turnir med vasmi v odbojki na mivki, popoldan pri Sv. Ani turnir v malem nogometu med ekipami vasi. Zvečer je potekala osrednja prireditev ob občinskem prazniku.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Sv. Ana Bogomir Ruhitelj, ki je v svojem govoru poudaril pomen razvoja za ohranjanje Slovenskih goric in kritično ocenil odnos države do občin. Ruhitelj je menil, da država občinam predpisuje vedno več obveznosti brez zagotavljanja dodatnih sredstev, zato jim ostaja vedno manj denarja za investicije.
Na osrednji prireditvi, ki so jo poimenovali Tu sem doma, so pripravili tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili člani cerkveno prosvetnega mešanega pevskega zbora Sv. Ana, ki ga vodi Natalija Šijanec, Anovske mažo-retke, mladi pevki Mateja Šen-veter in Alenka Moleh, učenci Osnovne šole Sv. Ana, plesna skupina Plesna mavrica in otroška glasbena skupina Vi-timiniki. Na prireditvi so podelili tudi nagrade najboljšim
športnikom. Za najboljše tri športnike so bili razglašeni: Simona Kapl za dosežke v atletiki, Samo Belna v smučarskih skokih in Matjaž Rožec v karateju. Na prireditvi so podelili tudi nagrade trinajstim dijakom in študentom, ki so dosegli nadpovprečne učne rezultate. Priznanja in nagrade so prejeli dijaki: Jasmina Rehar, Suzana Šober, Lidija Peserl, Mateja Župec, Doroteja Šlebinger in Tadeja Urbančič. Med študenti so nagrade prejeli Natalija in Klav-dija Krempl, Janja Perko, Nataša Bračko, Karmen Kaučič, Klavdija Slaček in Nataša Lo-renčič. Slovesnosti so se udeležili tudi župani sosednjih občin: župan občine Cerkve-njak Jože Kraner, župan občine Benedikt Milan Gumzar in župan občine Šentilj Edvard Čagran. Po končani prireditvi so se občani in gostje zbrali na družabnem srečanju.
V nedeljo je pri Sv. Ani potekalo tekmovanje v športnem ribolovu, po maši je bil v cerkvi Sv. Ane koncert cerkvenih pevskih zborov, popoldne pa je minilo v znamenju nogometnih tekem med gasilci in veterani.
Od ponedeljka do petka se je zvrstilo več športnih prireditev, delavnice za otroke in potopisno predavanje. Danes popoldne se bodo občani Sv. Ane pomerili v športnem teku po Anini učni poti, jutri pa bo sledila tradicionalna postavitev klopotca in šaljive igre med ekipami vasi občine. V nedeljo, ob godu farnega zavetnika, bo tradicionalno žegnanje in družabno srečanje. Praznovanje bodo zaključili 26. julija, ko bo v cerkvi slovesna sveta maša v počastitev 300-letnice cerkve Sv. Ana. Bogoslužje bo vodil škof dr. Franc Kramberger.
Zmago Šalamun
nega regionalnega razvoja. Miroslav Tramšek je povedal, da predlagane rešitve omogoča bolj dosledno izvajanje ko-hezijske politike z ugodnimi finančnimi efekti. Ker zakon določa 12 razvojnih regij, onemogoča nadaljnje drobljenje države na še več regij. Zakon je po njegovem mnenju bolj določen pri opredelitvi razvojnega partnerstva in prijazen do občin, ker jim daje večjo vlogo pri izvajanju regionalne politike. Občine se bodo lahko same dogovarjale za posamezne projekte znotraj regij in med regijami. Glede polemik, ali sta boljši dve ali tri regije, pa so ormoški liberalci neodločni in so odločitev prepustili poslancem, saj imajo ti neprimerno več informacij o tem, katera odločitev je boljša. Pri omenjanju razvojne regije Spodnje Podravje pa jih moti, ker se omenja le 15 ptujskih občin in občina Ormož. Proti ptujskim predlogom sicer nimajo nič, vendar pod Spodnje Podravje razumejo območje upravnih enot Ormož, Ptuj in Lenart.
vki
LDS proti drobljenju občine
Ob vse glasnejših govoricah, da se občini Ormož v bližnji prihodnosti obeta delitev na manjše občine, smo povprašali, kakšno je stališče OO LDS Ormož o tem vprašanju. »Odločno nasprotujemo kakršnemu koli drobljenju. Občina Ormož mora ostati enotna občina v taki sestavi kot je sedaj. S predlogom zakona obstaja možnost, ki jo lahko kdo izkoristi. Drobljenje občin pomeni, da občine izstavljajo račune za svoje preživetje na državni proračun. Občina naj bi bila finančno sposobna samostojno preživeti. Razen mesta Ormož, ki ima lastne dohodke, pa vse ostale krajevne skupnosti ne izpolnjujejo tega pogoja in bi funkcionirale izključno od dobljenega denarja iz proračuna. Delitev ni ne pametna in ne realna.«
Miroslav Tramšek
Vekoslav Kosi
Ormož • S tiskovne konference Koalicije Slovenija
Kdo plačuje medije?
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci sta se na aktualne dogodke v občini Ormož odzvala predsednik N.Si Alojz Sok in predsednik SDS Branko Šu-menjak.
Nagrajeni dijaki in študentje, ki so v preteklem šolskem letu dosegli nadpovprečne učne rezultate in župan Bogomir Ruhitelj.
Najprej je Alojz Sok komentiral obvestilo župana, s katerim je zavrnil pobudo za referendum. Stranki sta obvestilo prejeli v ponedeljek, z vsebino pa sta bili preko medijev seznanjeni že prej. Referendumsko vprašanje "Ali ste za spremembe in dopolnitve letnega programa prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja za leto 2005, ki so bile v obliki sklepa sprejete 21. junija 2005, na 25. redni seji občinskega sveta občine Ormož?" namreč po mnenju župana Vilija Tro-fenika nima pravne osnove. Sok je imel pripombe tudi na županovo tiskovno konferenco o omenjeni temi, ki je »bila grob napad na demokratične pobude za referendum. Doživeli smo brutalni napad.« V zvočnem zapisu, ki naj bi ga bilo moč najti na občinskem portalu, je župan menda namigoval, da je Koalicija Slovenija plačala oglase v medijih in jim ne gre za drugo, kot da bi zadevo politizirali, da niso resni in da je bilo vnaprej jasno, da iz vsega skupaj ne bo nič. Sok je povedal, da edino župan plačuje časopis, saj so v uredniškem odboru časopisa Sonce sami občinski uslužbenci.
Zupan grozil podpisnikom pobude za referendum?
Branko Šumenjak je najavil, da bodo županovo zavrnitev pobude za referendum preučili, potem pa bodo najverjetneje zadevo predali Upravnem sodišču, ki bo odločilo ali je vse potekalo v skladu z zakonodajo. Sporni se jim zdita predvsem dve županovi utemeljitvi, po katerih sklep občinskega sveta naj ne bi bil splošni akt ter da je sporni sklep sestavni del proračuna in ga kot takega ni mogoče spodbijati. Če je omenjeni sklep zares sestavni del proračuna, zakaj so potem morali svetniki sprejemati poseben sklep, se sprašuje Šumenjak. Vsekakor razmišljajo o sprožitvi postopka, že zato, da upravno sodišče odloči, kdo ima prav, da stvari ne bodo ostale nejasne. Tudi on ni mogel mimo županove tiskovne konference, na kateri je slednji o delu opozicije menda uporabil zanimivo terminologijo, govora je bilo o podtikanjih, nerazumevanju, zavajanju, posiljevanju ljudi. Plačanih oglasov si kot opozicija ne morejo privoščiti,
spomnil pa je na število oglasov v zadnji volilni kampanji, kjer naj bi si župan plačal veliko več oglasov kot opozicija. S strani župana pa naj bi bila izrečena tudi izjava, ki jo Šu-menjak razume kot grožnjo. Gre za podpisnike pobude za referendum, ki so zaposleni doma in jihje župan posebej izpostavil. Če se bo tem ljudem začelo kaj dogajati, bodo naredili vse, da jih zaščitijo, je zagotovil Šumenjak.
Glede ravnanja nadzornega odbora pa je Alojz Sok pričakoval, da bodo odstopili vsi člani in ne le predsednik, sicer pa to nameravajo tudi zahtevati. Izrazil je upanje, da bodo kmalu stekli postopki za izbor novega člana in da jih bodo za razliko od leta 2002 povabili k sodelovanju, normalno bi bilo, da bi imela opozicija v nadzornem odboru vsaj predsednika, če ne že večino. Sok je še povedal, da se je na ravni državne politike že začela razprava o smiselnosti takšnih nadzornih odborov, ki so koalicijski partnerji županu in delajo škodo, ker ne nadzirajo. Predlog Koalicije Slovenija bo, da bi nadzorne odbore ukinili, njihovo delo pa bi prevzelo računsko sodišče.
Foto: ZS
Ptuj • Turistična infrastruktura kliče
Ptujcanl se vedno z lipovim listom
Ptujska turlstlCna Infrastruktura že dolgo kllCe po obnovi. Do najpomembnejSIh turlstlCnlh objektov v mestu in okolici še vedno vodijo zastareli kažipoti.
Obnova, ki se sicer občasno dogaja pa je bolj ali manj kaplja v morje, ker ni celovitega koncepta. V najdomevnejši turistični strategiji doslej iz devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo veliko dobrega in uporabnega za mesto, ki si je zaželelo ambicioznejši turistični razvoj, a je žal zaradi pomanjkanja denarja marsikateri projekt propadel že na začetku uresničevanja, vključno s turističnimi razglednicami, prospekti, spominki, turi-
stično infrastrukuro. Začrtali so jih v duhu ptujskih barv, ki so z leti izginile z obzorja. Edicije, ki jih občasno izdajo najrazličnejši izdajatelji, bolj ali manj poklicani, jih že dolgo več ne upoštevajo. Vsak išče svoje smernice, tudi zato je včasih turistična podoba mesta izmaličena. Na karti Ptuja in okolice, ki že skoraj dvajset let krasi stavbo na Slomškovi 10, kjer je med drugim tudi sedež upravne enote Ptuj, je na primer kot turistični znak
še vedno upodobljen lipov list. To je tudi delno razumljivo, saj je karta na stavbi še iz nekdanje Jugoslavije, iz leta 1987 oziroma 1988. Slovenski turizem že skoraj deset let uporablja novi simbol - rožice, morda pa je na Ptuju lipov list ostal iz nostalgije, ker smo v tistem obdobju prvič presegli magično številko nočitev, bilo jih je več kot sto tisoč, trenutno jih dosegamo okrog 60 tisoč. Rožice pa bodo prišle na vrsto, ko bo ptujski tu-
rizem doživel razcvet. Malo za šalo, malo zares, ker se bo to moralo zgoditi že prej, po desetih letih "veljave" novega turističnega znaka v Sloveniji je čas, da tudi Ptuj prevzame znak, še posebej, ker si že dolgo želi postati eden izmed petih turističnih simbolov Slovenije. Nova celostna gra-filčna podoba slovenskega turizma je bila predstavljena decembra leta l995 na prvem slovenskem turističnem forumu. Nastala je pod vodstvom
Ptuj • Območna obrtna zbornica Ptuj
Razstavni prostor v hali L v velikosti okrog 60 m2 prepuščajo drugim. Obrtniki so za razstavni prostor na celjskem sejmu zadnja leta plačevali simbolično ceno, 20 tisoč tolarjev na m2 razstavnega prostora. Vse ostale stroške, skupaj jih je bilo med tri in štiri milijone, je plačala Zbornica. Za sejemski prostor niso
bili zainteresirani tudi ne v občinah na Ptujskem, kjer so pred leti sicer napovedali družno predstavljanje občin z obrtniki in podjetniki tudi na sejmih. Letos so obrtnike pozivali večkrat, da se oglasijo s prijavami, prejeli so le dve, zato so se skupnemu razstavnemu prostoru za letos odrekli, je povedal sekretar
Foto: Črtomir Goznik
Janez Rižnar, sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj
Ptuj • Emona Merkur še vedno na dražbi
Iščejo kupca za Novi trg 7 Častni občan Lojze Matjašič
Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar.
Ptujska obrtna zbornica bo prihodnje leto slavila 35. obletnico uspešnega delovanja. Ali to pomeni, da bodo sedaj vse sile usmerili v pripravo in izvedbo ptujske razstave obrti in podjetništva, pa v tem trenutku tudi še ne morejo napovedati. Če bo podpora lokalnih skupnosti in velikega gospodarstva, jo bodo zagotovo organizirali, cena je okrog 20 milijonov tolarjev, kar pa ni malo. Eden od problemov je tudi ta, da na Ptuju še nimamo primerne lokacije za sejemsko dejavnost. Zadnja razstava je bila pod šotorom na gramozira-nem parkirišču na Zadružnem trgu, kar marsikomu ni bilo povšeči, čeprav razstavi v strokovnem pogledu ni bilo ničesar očitati. Obrtniki in podjetniki s Ptujskega imajo kaj pokazati, že dolgo
Gorišnica • Prvič v novih prostorih
Tudi najnovejša dražba za prodajo trgovsko-poslov-ne stavbe na Novem trgu 7 na Ptuju Emone Merkur v stečaju, razpisana je bila za 12. julij na Okrožnem sodišču na Ptuju, ni bila uspešna.
Za nakup se ni odločil nihče, noben kupec tudi ni predhodno vplačal zahtevane varščine v višini 10 odstotkov izklicne cene. Na julijski dražbi so prodajali trgovsko-poslovno stavbo na Novem trgu 7 na Ptuju po izklicni ceni 105 milijonov tolarjev. Mestna občina tudi v tem primeru ni uveljavljala predkupne pravice, ker gre za objekt, na območju katerega lahko uveljavlja predkupno pravico. Na torkovi javni dražbi tudi ni bilo kupca za nakup opreme v trgovini ERA Velenje v Ma-
riboru po izklicni ceni 2,9 milijona tolarjev. Če so na prejšnjih javnih dražbah sodelovali tudi nekateri bivši zaposleni v Emoni - Merkur, na tokratni dražbi ni bilo nikogar, razen stečajnega upravitelja, predsednice stečajnega senata in zapisni-karice. Prihodnja dražba za Novi trg 7 bo predvidoma septembra, ko naj bi se tudi cena spustila že pod 100 milijonov tolarjev, ko so jo pričeli prodajati, je bila njena cena okrog 160 milijonov tolarjev.
MG
Svetniki so imeli več predlogov za prejemnike, kot je bilo razpisanih priznanj. Razprave pa ni bilo pri odločitvi za naziv častnega občana, ki ga bodo letos podelili Lojzetu Matjašiču. Plaketi občine bosta prejela Zvonko Arnečič, predsednik društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, in pater Mirko Vršič, ki je v nedeljo praznoval 25-let mašni-štva. Listini občine Gorišnica bosta prejela Prostovoljno gasilsko društvo Moškanjci, ki letos praznuje 100-letnico delovanja in Športno društvo Gorišnica.
Naziv častnega občana in priznanja bodo podelili na da-
Foto: Črtomir Goznik
Lipovega lista ni že deset let, na Ptuju pa ga še poznajo.
takratnega državnega sekretarja za turizem Slovenije Petra Vesenjaka. Ptujčani smo lahko ponosni nanjo, saj gre za grafično podobo na področju slovenskega turizma, ki se je doslej najdlje obdržala. Kolikor je znano, v tem trenutku tudi nihče ne zahteva, da bi
jo spremenili. Ptujčani smo v tem primeru ravnali skladno z znanim slovenskim pregovorom, da je kovačeva kobila vedno bosa. Po neuradnih informacijah naj bi lipov list s stavbe na Slomškovi 10 kmalu odšel na odpad zgodovine.
MG
Celjski sejem jih več ne zanima?
Obrtniki s Ptujskega, člani Območne obrtne zbornice Ptuj, skupaj jih je skoraj 1300, letos pod skupno streho več ne bodo razstavljali na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je obrtniško ogledalo v svet.
so v Evropi, zato jim je konkurenca lahko le spodbuda za še kvalitetnejšo delo. Na celjskem sejmu pa bodo še vedno sodelovali obrtniki, ki so tudi doslej imeli samostojne stojnice. Ne glede na strošek je soočanje s konkurenco pomemben kažipot za razvoj vsakega izmed njih. Poslovne povezave in družabne stike je potrebno ohranjati.
V gradbeni sekciji OOZ Ptuj, ki jo vodi Branko Gori-čan, pa so že začrtali priprave na letošnje 7. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije. Konec junija so se na Ptuju sestali člani organizacijskega odbora tekmovanja, predstavniki sponzorjev in dona-torjev. Že po tradiciji bodo tekmovanje s humanitarnim delom izvedli v eni od slovenskih bolnišnic. Letos so si izbrali Splošno bolnišnico v Slovenj Gradcu.
MG
Na zadnji seji občinskega sveta Gorišnica, ki je prvič potekala v sejni sobi novih občinskih prostorov, so svetniki kar nekaj časa razpravljali o predlogih za priznanja.
našnji osrednji slovesnosti, ki bo ob 17. uri na ploščadi pred novo občinsko zgradbo.
V nadaljevanju so potrdili novo sestavo odbora za kmetijstvo. Župan Jožef Kokot je občinskemu svetu pojasnil, da bodo policijsko postajo gradili v Moškanjcih. Svetnica Danica Ranfl je ponovno izpostavila, da aktivnosti za mejni prehod Meje po mnenju tistih, ki živijo ob državni meji, potekajo prepočasi. Svetnica Zalika Obran je opozorila, da je občinsko glasilo preveč monotono ter da se v njem prevečkrat pojavljajo isti ljudje.
MS
Premoženjski koraki -vzajemni skladi
Tokrat si bomo pobliže ogledali enega Infondovih vzajemnih skladov - delni{ki vzajemni sklad Infond €uropa.
Vaša naložba v L'Ore-al, Bayer in Allianz
Upravljavci Infond €urope nalagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na evropskih borzah, ~lanicah svetovnega združenja borz. Več kot 75 odstotkov vsega portfelja je v delnicah. Vlagatelji v Infond €uropo tako posredno vlagajo tudi v gospodarske velikane, kot so Allianz, BASF, L'Oreal, Bayer, Novartis, evropske telefonske, energetske in naftne družbe. Že z 2.000 tolarji posameznega pologa lahko dosežete del donosa, ki ga ustvarjajo delnice najbo-lj{ih evropskih podjetij. Obenem so va{e naložbe zavarovane pred valutnim tveganjem, saj je večina portfelja sklada v vrednostnih papirjih, nominiranih v evrih.
Pri~akujemo donos
Pričakujemo, da je Infond €uropa med Infondovimi vzajemnimi skladi tisti, ki bo za
tiste, ki bodo vplačali zdaj, najhitreje prinesel donos. Leta 2003 so bili namreč indeksi evropskih delnic na rekordno nizkih ravneh, od tedaj pa počasi rasejo. Zato predvidevamo, da bodo v prihodnjih približno treh do petih letih znova dosegli vrh - in s tem va{ donos. Saj veste, ključ do donosa je prav v tem, da kupujete vrednostne papirje, ko so poceni, in jih prodate, ko so dragi.
Kupite zdaj, prodate drago
In res se ne moremo izogniti ponovitvi informacije: zdaj je čas za vlaganje v vzajemne sklade. Infond upravlja {tiri vzajemne sklade: Infond €uropo, Infond Delni{ki, Infond Uravnoteženi in Infond Hrast. Vrednosti enot premoženja lahko dnevno spremljate v slovenskih dnevnikih in na na{i spletni strani. Vrednosti enot premoženja so trenutno nižje, torej jih lahko kupite za ugodno ceno. Odločite se za vlaganje prek trajnikov, kamen na kamen, ali za enkratno naložbo. Položite temelj va-{ega prihodnjega milijona.
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel.
080 22 42
V Ptuju lahko vpisna mesta za Infondove sklade najdete v poslovalnicah Nove KBM, Po{te Slovenije in Ilirike Turizma ter v podjetjih DAMA-FIN, Agencija TOK-TOK, VEN, zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar in Peter Zaj{ek, s. p. Vsa vpisna mesta najdete na spletnem naslovu www.infond.si. Na vseh vpisnih mestih lahko brezpla~no dobite tudi pravila upravljanja, prospekt in izvle~ek prospekta ter polletna in letna poročila o poslovanju skladov.
Nagradno vpra{anje meseca julija:
Naštejte vsaj dve delnici, v kateri vlaga Infond €uropa.
Dopisnico s pravilnim odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d. o. o., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor najkasneje do 30. julija. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 10 prejemnikov nagrade - majice. Pripišite {e številko majice, ki jo nosite. Na- opu^ba za upravljanje d.0.0.
grajence bomo obvestili na dom.	Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
Ptuj • Na obisku v obratovalnici Murko CNC obdelava kovin
Posel je tveganje za vse, tudi za banke
Milan Murko, sicer domačin z Mestnega Vrha, po prihodu iz Švice leta 1998 ni imel druge izbire, kot da sta z ženo Marjeto pričela z dejavnostjo struženja in rezkanja na strojih s sodobno tehnologijo za CNC obdelavo kovin, ki jo je pred tem opravljal v tujini. Prednost je bila v tem, da sta, ker sta poznala tuje partnerje, lahko pričela takoj z navezovanjem stikov. Doma je bilo to veliko težje, možnosti za navezovanje stikov skorajda ni bilo, saj tega dela takrat še ni bilo na trgu.
Prvi sedež obratovalnice je bil v Agisu - Tahografi na Bregu, kjer so imeli v najemu 80 m2 prostorov, ki pa niso najbolj ustrezali, zato so imeli občasne težave z inšpektorji. Pri pregledu stroškov so kmalu ugotovili, da je bolje, da namesto, da plačujejo najemnino, ta denar porabijo za plačilo kredita za ureditev sodobnih prostorov. Širitev proizvodnje, obiski tujih partnerjev in zaradi same promocije, ki ni vzdržala dela v neurejenih razmerah, so bili prisiljeni iti v gradnjo sodobnih proizvodnih in poslovnih prostorov, ki bodo obratovalnico lahko tudi dostojno predstavljali. V nove prostore v Špindlerjevo 27 so se preselili lani. Uredili so jih s pomočjo tujih bank,
domače banke so vse po vrsti ponujale neugodne pogoje za najem kredita, najmanj 50-odstotno udeležbo lastnega kapitala. "Če bi imeli na voljo toliko denarja, kreditnih sredstev ne bi iskali," poudarja Milan Murko. Poslovni prostor in stroje, ki jih imajo, so uredili oziroma kupili z denarjem tuje banke. Kakšne posebne pomoči države ni bilo, najtežje je bilo izpeljati financiranje. Domače banke še vedno nimajo pravega posluha za potrebe obrti in podjetništva.
Njihova proizvodnja je v celoti vezana na tuji trg, 50 odstotkov delajo za Avstrijo, 20 odstotkov za Nemčijo, 30 odstotkov za Švico. Njihove izdelke kupujejo avtomobilska, strojna in elektronska
Foto: Črtomir Goznik
Samostojni podjetnik Milan Murko je prepričan, da je prihodnost Slovenije v malih in srednjih podjetjih.
industrija, nekaj malega pa tudi prehrambena industrija. "Sodelujemo predvsem s podjetji, ki proizvajajo stroje, ki se prvič pojavljajo na trgu. Pri nas pripravljamo različne strojne sklope, ki jih deloma tudi testiramo doma, v zadnjem času predvsem opremljamo različne linije v avtomobilski industriji. Našim kupcem moramo zagotoviti najvišjo kvaliteto in najkrajši rok dobave, da lahko izdelajo prototipe. Naše sodelovanje se konča, ko se prične serijska proizvodnja," je dejavnost obratovalnice Murko CNC obdelava kovin na kratko predstavil Milan Murko.
Mladih ne zanimajo kovinarski poklici
Povpraševanje po njihovem delu v zadnjem času presega njihove zmogljivosti, zato del naročil že predajajo partnerjem, s katerimi sodelujejo in jim zaupajo, da bodo spoštovali zahteve glede kvalitete in rokov. S kvalitetnim delom so si ustvarili dobro ime, vedno več je kupcev, ki jih sami poiščejo. Največji problem, gre tudi za problem kovinske industrije v celoti, pa so kvalitetni kadri. Premalo mladih ljudi se odloča za poklice v kovinski industriji. Milan Murko se vprašuje, ali so ti poklici preslabo predstavljeni ali mladih ne zani-
Foto: Črtomir Goznik
Obratovalnica Murko CNC obdelava kovin je sodobno opremljena, kot to zahteva razvoj avtomobilske, strojne in elektronske industrije.
majo, saj je nekaj potrebno znati narediti tudi z rokami, ne samo s stroji in računalniki, je prepričan. Povpraševanje po kovinskih poklicih je veliko ne samo na Ptuju, temveč tudi v bližnji okolici in čez mejo v bližnjem graškem bazenu. Tudi pravega vpisa v šole ni, to kažejo tudi podatki Šolskega centra na Ptuju. V obratovalnici Murko CNC obdelava kovin iščejo mlade, ki so končali izobraževanje za operaterja na CNC strojih, to so tehniki oziroma oblikovalci kovin. Trenutno zaposlujejo 12 delavcev v proizvodnji, vseh skupaj je 15.
S plačili, tudi zato, ker delajo s tujino in že zaradi same narave proizvodnje, izdelave prototipov, težav nimajo. Čisto drugače je doma, ker
so plačilni roki dolgi, tudi do 90 dni in več, pa še takrat je izterjava skoraj nemogoča. Za domači trg skoraj več ne delajo, edino podjetje, ki je vredno zaupanja, je Talum, ki je eno redkih slovenskih podjetij, ki plačuje na rok. Čeprav so na lokaciji v Špin-dlerjevi ulici 27 šele kratek čas, se bodo morali v kratkem času ponovno seliti, če se bodo želeli širiti. Načrtujejo nakup ene od ptujskih firm, na tihem računajo, da se bo to zgodilo še letos. Za širitev potrebujejo nove prostore in tudi več delavcev.
Obratovalnica Murko CNC obdelava kovin je v bistvu družinska obratovalnica, v kateri od vsega začetka delata z ženo Marjeto, pred kratkim se jima je pridružil tudi
starejši sin, ki je končal izobraževanje v srednji tehnični računalniški šoli. Tudi mlajši sin se bo izobraževal za potrebe obratovalnice, v jeseni bo začel obiskovati srednjo tehnično strojno šolo. Murko-va nista novinca v obrtništvu, z njim sta se ukvarjala že pred odhodom v tujino. V Švici se je Milan Murko v okviru dodatnega izobraževanja usposobil za programerja, danes obvlada devet računalniških jezikov, ki so nujno potrebni pri delu, ki ga opravlja. V tujini je delal tudi kot inštruktor programiranja, pred odhodom domov je v Švici vodil oddelek, v katerem je delalo šest programerjev. Vsakemu, ki se danes išče in ne ve, kaj bi počel, bi svetoval, da se odloči za samostojno delo v obrti ali podjetništvu, ne glede na pogoje. V manjših firmah je tudi tveganje manjše. "Časi za obrtništvo in tudi nasploh niso najbolj rožnati. Dokler vlada ne bo pritisnila na banke, da bodo bolj fleksibilne, slovenske banke še vedno ne prevzemajo nobenega tveganja, zahtevajo ne samo 100-, temveč 200-odstotno jamstvo za najete kredite, zagotovo ne bo bolje, ne bo pričakovanega razcveta malih in srednjih podjetij, ki so gibalo vsakega razvoja," je prepričan Milan Murko, ki pravi, da je posel tveganje za vse, ki v njem sodelujejo, tudi za banke.
MG
Ptuj • 28. evropska žonglerska konvencija
Velika parada bo sredi avgusta
Na Ptuju bo od 14. do 20. avgusta potekala 28. evropska žonglerska konvencija. V mesto ob Dravi jo je pripeljalo Društvo za miselno rekreacijo Povod. Slovenija o tej konvenciji že nekaj ve, tiskovno konferenco so pripravili v Ljubljani, nanjo vabijo že plakati, televizija jo bo oglašala s telopi. Prvič bodo žonglerji v okviru letošnje konvencije preplavili mesto 15. avgusta z veliko parado, ki se bo pričela ob 17. uri na Zadružnem trgu in se bo zaključila čez uro do dve e z velikim šovom na Mestnem trgu. 17. avgusta bo velika žonglerska predstava tudi na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Šov načrtujejo tudi na dvorišču ptujskega gradu.
Do prvega julija je prijavo oddalo 1500 žonglerjev, kar pomeni, da se bo v teh dneh mudilo najmanj 2 tisoč letošnje žonglerske konvencije, ki vsako leto poteka v drugem mestu. V tem trenutku so priprave tako daleč, da že imajo vsa dovoljenja. V teh dneh bodo dobili šotore, v neposredni bližini Term Ptuj, na mestu, kjer bodo kmalu po žonglerski konvenciji pričeli graditi prvi topliški hotel, bo zraslo majhno mesto pod šotori, ki ga bodo pričeli postavljati prvega avgusta. Postavili bodo šest velikih šotorov in veliko manjših. K temu pa je potrebno dodati še šotore kampistov. V mesto pod šotori bo prišlo tudi 12 različnih trgovcev iz cele Evrope, ki bodo prodajali cirkuško in žonglersko opremo, da
se bodo z njo ob žonglerjih lahko opremili tudi vsi drugi, ki bodo to želeli oziroma se bodo v okviru delavnic konvencije in tudi sicer poskušali v žonglerstvu.
Z denarjem so organizatorji na tesnem, vendar se bo izšlo, kvaliteta izvedbe je na prvem mestu, poudarja predsednik društva Povod Robert Križanič. Za mesto bo žonglerska konvencija nekaj novega, nekaj posebnega, saj gre za dogodek, ki ga še ni doživelo, v kulturnem in družabnem pomenu ter tudi sicer, prav tako ne Slovenija. Poznal se bo tudi v ekonomskem pogledu, saj vse, kar potrebujejo za organizacijo in izvedbo konvencije, kupujejo na Ptuju, pa tudi udeleženci se bodo tu hranili in zabavali. Sestavni del konvencije so
tudi občani, ki jih vabijo k sodelovanju na različne načine. Najprej pričakujejo, da bodo dobri gostitelji, prijazni, da bodo udeležencem znali pomagati in svetovati, če bodo to želeli. Vsak dan bodo od 13. do 19. ure na Mestnem trgu in tudi v Termah potekale delavnice žongliranja; kdor bo želel, se bo lahko vključil. Od torka, 16., do petka, 19. avgusta, bodo vsak dan potekala tudi tekmovanja uličnih artistov, njihove nastope bo ocenjevala posebna komisija, v kateri bodo lahko sodelovali tudi Ptujčani. Prijavijo se lahko na elektronski naslov povod@triera.net, po pošti na naslov Društvo Povod, Prešernova ulica 27, lahko pa prijavo oddajo v nabiralnik društva. Iščejo kandidate stare do 16 let, od 17 do 30

Foto: Črtomir Goznik
Robert Križanič, predsednik društva Povod, ki je na Ptuj pripeljalo 28. evropsko konvencijo žonglerjev Evrope in sveta.
let, od 30 do 50 in nad 50 let. V žiriji bodo ob občanih sodelovali tudi predstavniki gledališča in cirkusa. Z uličnimi predstavami žonglerjev in artistov bo društvo nadalje-
valo, letošnje tekmovanje bo prvo. Letošnjega zmagovalca bodo napisali na posebno tablo, ki jo bodo prihodnje leto dopolnili z novim imenom. Predstave žonglerjev bodo
postale sestavni del poletnih prireditev na Ptuju. Cirkuške in žonglerske vsebine in predstave v Sloveniji še niso tako popularne, zato bodo služile tudi kot ena od oblik popularizacije le-teh. 28. evropska žonglerska konvencija naj bi bila tudi spodbuda razvoju žongliranja v Sloveniji, posebej pa še na Ptuju, kjer bodo že jeseni pripravili več tečajev žongliranja. Bolj učinkovito žongliranje ne more biti predstavljeno, kot tako, da žonglerji s celega sveta pridejo na Ptuj in žongliranje predstavijo v živo, poudarja Robert Križanič. Čeprav je konvencija v prvi vrsti namenjena srečanju cirkusantov, umetnikov in žonglerjev, ga vedno delijo tudi z okoljem, v katerem le-ta poteka.
Videm • Z zadnje predpočitniške seje
Neverjetna lahkota prihodnosti
Na julijski, sicer 21. redni seji videmskega občinskega sveta, so bili svetniki očitno že dokaj počitniško razpoloženi, saj so brez posebnega razpravljanja ali hude krvi, ki je za Videmčane značilna, sprejemali in potrjevali praktično vse predloge po vrsti.
Niti med pobudami in vprašanji tokrat ni bilo čutiti kakšne posebne zavzetosti ali srboritosti; padlo je pač nekaj želja po nujnosti ureditve ceste in križišča med Selami in Apačami, nekaj kritike nad nasploh slabim stanjem cest povsod po občini in zahteva Borisa Novaka, naj se obelodanijo plače občinskih delavcev, nagrade svetnikov in plače direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali zgolj soustanoviteljica je občina Videm. Direktorica občinske uprave Darinka Ra-tajc je podatke obljubila do jesenske seje.
Začetek izgradnje vodovoda v Halozah
Potem so točke dnevnega reda »letele kot po maslu«. Pri polletnem poslovanju občine oziroma realizaciji proračuna ni bilo pripomb, svetniki so zavrnili soustanoviteljsko vlogo občine pri JZ za šport na Ptuju, sprejeli nov pravilnik, po katerem bodo odslej namenjali denar za obnove in vzdrževanja kulturnih spomenikov ter spomnili, da bi bilo kaj takšnega dobro sprejeti za športne objekte, preden bodo v razsulu in se strinjali tudi s predinvesticijsko zasnovo za projekt vodovodne oskrbe Haloz. Po novem načrtu naj bi v okviru tega projekta, v katerega sta vključeni poleg Vidma še občini Žetale in Majšperk, do konca leta 2006 vodovod dobili videm-ski naselji Gradišče in Skoriš-njak, do konca leta 2007 pa še Varnica in Trdobojci. Denar za prvi del projekta, torej za letos in naslednje leto, je zagotovljen tako v domačem kot v državnem proračunu. Ministrstvo za okolje bo po planu letos in naslednje leto sofinanciralo izgradnjo vodovoda v videmskem predelu Haloz s skupaj slabimi 70 milijoni, občina pa s 25 milijoni tolarjev. Za leto 2007 bi moralo ministrstvo zagotoviti za videmski del vodovod-
nega omrežja še ogromnih 265 milijonov tolarjev (občina 24 milijonov), kar je sicer zaenkrat obljubljeno, vendar nacionalni proračun za leto 2007 še ni sprejet, torej tudi postavke za vodovod še ne more biti _
O sanaciji lagune in privezih na Ptujskem jezeru
Malenkost več agresivnosti sta med umirjenimi svetniki sprožila predloga o projektnih pogojih za ureditev pristanišča na Ptujskem jezeru in sanaciji razvpite strupene lagune v Šturmovcih. Tako pri enem kot pri drugem predlogu je bilo iz postrojenih svetniških vrst jasno slišati, da nekdo hoče urejati zadeve na območjih, ki so glede lastništva še vedno sporne. Kot je znano, sta namreč sosednji občini Markovci in Videm v sporu glede meje, ki poteka po ptujskem jezeru in preko Šturmovcev. Po določitvi meje s strani državnega zbora izpred nekaj let (ko se je konstituirala občina Mar-kovci), sicer tako laguna kot južni del Ptujskega jezera pripadata Markovcem, vendar so Videmčani že pred lepim časom sprožili ustavni spor in zahtevajo ponovno razmejitev, po kateri bi po njihovih dokazih morali pridobiti lep kos Šturmovcev in še večji del Ptujskega jezera. »Dokler ta spor ni rešen, menimo, da po zakonu ni možno kakršnokoli poseganje v sporno območje,« je bilo enotno mnenje vseh, ki je na koncu rezultiralo v sklepu, da glede te problematike zahtevajo uradno pravno mnenje in šele na podlagi slednjega se bodo odločali o tem, kakšne projektne pogoje bodo postavili pri načrtovanem reševanju lagune.
Vročo kri je potem sprožila še informacija o ureditvi pristanišča in vstopno-izstopnih mest za plovila na Ptujskem jezeru. Po dopisu skupne
občinske uprave naj bi bilo namreč pristanišče ob Ranci ter dve vstopno-izstopni mesti ob gostišču Ribič in pri Termah Ptuj, dve tovrstni mesti naj bi dobili tudi v občini Markovci (pri športnem parku v Zabovcih in 600 metrov pred jezom), medtem ko naj bi Videm oziroma krajinski park Šturmovci dobil le eno vstopno-izstopno mesto, pa še to naj bi bilo na voljo zgolj za plovila »javnega prevoza«.
Hopla, cefizelj! Kaj gospodje uradniki, ki so spisali takšen dokument, mislijo, da Videm-čani nimajo svojih čolnov in druge vrste plovil?! Tako pa to ne gre! In to so svetniki jasno in glasno povedali ter zapisali v nedvoumen sklep, da zahtevajo popolnoma enake pogoje oz. možnosti, kot jih imajo Markovčani; torej ureditev dveh vstopno-izstopnih mest na svoji strani jezera, in to za vsa plovila, ne le za javni prevoz po vodi, zraven pa zahtevajo še ureditev ustrezne dovozne poti do jezera. Tako in nič drugače!
Svetniški DA za milijardno kanalizacijo
V drugem delu seje je lahno utrujenim svetnikom že zmanjkovalo kondicije za (dolgoročno) razmišljanje. Po nastopu Jerneja Šoemna, ki vodi kanalizacijski projekt sedmih občin, so se namreč brez posebnega razglabljanja, razen nekaj izraženih dvomov v uresničitev napovedi izgradnje, strinjali s pogoji, ki jih morajo izpolniti, da bodo lahko kandidirali za sofinanciranje iz evropskega kohezijskega sklada. skupno naj bi izgradnja celovitega kanalizacijskega sistema v celotnem nižinskem delu občine stala približno 1,3 milijarde tolarjev. Iz kohezije bi lahko pridobili večji delež sredstev za izgradnjo čistilne naprave in dveh primarnih vodov v Pobrežju in pod Dravinjskim Vrhom, kar bi skupaj stalo
okrog 480 milijonov tolarjev. Kot je povedal Šoemen, bi večino od teh 480 milijonov dobili iz evropske in državne blagajne, približno 70 milijonov pa bi morali dodati iz občinske blagajne. Vendar pa, če hočejo kandidirati za evropska sredstva, morajo Videmčani do leta 2010 izgraditi dobršen del omrežja v vrednosti 900 milijonov tolarjev, saj mora čistina naprava začeti obratovati z najmanj 70-odstotno izrabo kapacitete, kar je možno le ob tako »močnem« kanalizacijskem zaledju. Če tega omrežja, ki sega od Lancove vasi, Tržca in Barislovcev, ne bodo zgradili sami, ne morejo pričakovati pomoči iz Evrope, oziroma ne morejo niti kandidirati. Šoemen je sicer omenil tudi možnosti pridobitev kakšnih tolarjev iz državnih razpisov za te namene, ki naj bi se začeli prihodnje leto, roke v ogenj pa seveda za kaj takega ne bi dal nihče. No, svetniški zbor je bil tako na nek način »stisnjen v kot«, saj bo kanalizacijo v skladu z zakonom treba zgraditi najkasneje do leta 2017 in njihovo razmišljanje je verjetno šlo v smeri, da če je nekaj že treba, potem je bolje dobiti vsaj nekaj od velike Evrope, čeprav bo treba zato graditi zelo hitro, kot pa vse skupaj pustiti v nedorečeno prihodnost in ostati še brez ponujene možnosti evropskega sofinanciranja. Tako so soglasno sprejeli sklep, da ostajajo v konzorciju in se priključujejo kandidaturi ostalih občin za kohezijski denar, v naslednji štirih letih pa bodo zato morali zgraditi večino omrežja sami. Kaj in kako bo šlo oziroma kje bodo nabrali toliko denarja, si zaenkrat nihče v videmskem svetu posebej ne beli glave. Nekako bo menda že, sicer pa se bo o tem razmišljalo kasneje. Glavno, da je sklep sprejet in da se bo (nekaj) delalo. Nekako tako kot v času mandata prejšnjega župana stavba zdravstvenega doma _
SM
Tudi Videmčani zahtevajo privez za vsa plovila na svoji strani Ptujskega jezera.
Od tod in tam
Sv. Ana • Razmišljajo o obrtni coni
V sredo, 13. julija, so se na 17. redni seji sestali svetniki pri Sv. Ani. Najprej so potrdili predlog sistemizacije delovnih mest za področje predšolske vzgoje v vrtcu Sv. Ana. V nadaljevanju so potrdili tri dokumente identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo športnega igrišča in dokument identifikacije za pridobitev stavbnih zemljišč za obrtno cono, vrednost investicije je 71 milijonov tolarjev, ter projekt za rekonstrukcijo ceste proti Lokavcu v vrednosti 40 milijonov tolarjev, ki jo nameravajo modernizirati skupaj z občino Šentilj. Svetniki so sprejeli tudi sklep o podelitvi denarnih nagrad dijakom in študentom, ki so v preteklem šolskem letu dosegli nadpovprečne rezultate. Za nagrade 13 dijakom in študentom so predvideli 520.000 tolarjev. Svetniki so sklenili tudi, da bodo sofinancirali modernizacijo zasebne dovozne ceste, za katero vrednost modernizacije znaša 1,2 milijona tolarjev. Sklenili so, da bodo investitorju k modernizaciji primaknili 40 odstotkov vrednosti investicije. Sprejeli so tudi poslovnik o delu komisije za priznanja in nagrade občine Sveta Ana.
Zmago Šalamun
Videm • Srečanje sošolcev po 40 letih
Že četrtič so se zbrali sošolci OŠ Videm pri Ptuju, tokrat malo drugače. Zadnji junijski konec tedna so namreč organizirali. Srečanja seje udeležilo 29 nekdanjih sošolcev. Zbrali so se pod lipami pred šolo, kjer jih je pozdravil namestnik ravnateljice Štefan Murko. nato so se podali v Haloze, kjer so obiskali 3 sošolce, ki so vse presenetili s prisrčnim sprejemom in osvežujočo pijačo, saj je bil dan zelo vroč.
Po postanku v vinotoču Maroh so vsi zbrani imeli skupno večerjo v dolini v gostišču Družinski raj s plesom. Veseli in lepih vtisov, z obljubo, da se še srečamo, so se po polnoči razšli. Srečanja so se udeležile tudi 3 sošolke, ki so posebej za to pripotovale iz Nemčije. V tujini je sicer še mnogo sošolcev, kipa žal tokrat niso mogli priti, zato jih vsi udeleženci srečanja prisrčno pozdravljajo!
Jože Šibila
Turnišče • 10 let Ljudskih pevcev DU
Foto: Irena Prelog
Skupina ljudskih pevcev, ki delujejo pod okriljem društva upokojencev Turnišče, je ob prvi obletnici delovanja pripravila srečanje ljudskih pevcev. Svoj prvi rojstni dan so praznovali s pevci iz drugih društev in s svojimi krajani. Večer, ki smo ga preživeli s pevci v domu krajanov Turnišče, je bil nepozaben. Ob prešernem prepevanju ljudskih pevcev, seje marsikomu vrnil spomin daleč nazaj, ko se je ob večerih na vasi slišalo podobno petje.
Po prireditvi so pripravili pogostitev za nastopajoče skupine, člane društva ter goste večera. Ob zaključku je bilo čutiti zadovoljstvo, obenem pa nov izziv, da si bodo prizadevali pripraviti še kakšno podobno prireditev. K temu jih je spodbudil tudi predsednik društva g. Jože Milošič.
Skupino ljudskih pevcev DU Turnišče sestavlja 7 pevk in 5 pevcev. Njihova vodja je ga. Ivanka Merc, da so njihovi glasovi vedno bolj ubrani, pa skrbi ga. Silva Kajte-zovič. V letu skupnega petja so sodelovali na številnih prireditvah, Slavko Vaupotič pa je napisal tudi besedilo za pesem, ki je zdaj njihova »himna«.
Tedenske vaje so zagotovo tudi nekakšna obveza, vendar se vaj redno udeležujejo. Zraven navdušenja nad petjem je tudi druženje tisto, ki jih veseli.
Irena Prelog
Podlehnik • 13. redna seja občinskega sveta
Kdaj si bodo upali pogledati v številke?!
V Podlehniku naj bi na julijski seji svetniki skupaj z županom presejali 10 točk dnevnega reda. Toda skozi »občinsko sito« so prišle le tri točke - tiste manj pomembne (čeprav ne popolnoma nepomembne) za življenje občine. O vseh ostalih, predvsem o občinskih financah, naj bi tekla beseda septembra.
Župan Vekoslav Fric čaka na rezultate revizije.
Če gremo lepo po vrsti, je pet prisotnih svetnikov od skupno sedmih sprejelo zapisnik prejšnje seje, pri drugi točki, ki se je nanašala na sloviti nesrečni zaključni račun (ZR) 2004 - nič manj niso »nesrečni« niti ZR iz prejšnjih dveh let - pa se je sejanje že nehalo. Župan Vekoslav Fric je namreč takoj na začetku povedal, da svetniki pisnih pripomb na že posredovani ZR niso poslali, da tudi NO ni pripravil poročila in da bo revizijo zaključnega računa opravila posebna revizijska hiša.
Župan za revizijo, svetniki hočejo poročilo NO
»Še vedno pa sem pripravljen na vaše pisne pripombe, svetniki, in bi predlagal, da to točko obravnave in potrditve ZR prenesemo na septembrsko sejo, ko bo podano poročilo revizijske hiše in bo verjetno tudi vam takrat lažje,« je bil prepričan Fric. Svetnik Peter Feguš je ob tem pripomnil, da
Gerečja vas • Slovesno ob krstu novega vozila
Zdaj sodobno opremljeno društvo
V Gerečji vasi je bila pred časom večja gasilska slovesnost, na kateri so krstili novo kombinirano gasilsko vozilo Man GVC 16/24, vredno okrog 28 milijonov tolarjev. Zbrane so poleg župana Radoslava Simoniča nagovorili še predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, poveljnik občinskega poveljstva Hajdina Janko Merc in predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik, blagoslov avtomobila pa je opravil hajdinski župnik Marijan Fesel.
V PGD Gerečja vas so vse od ustanovitve društva pred 74 leti skrbeli za nabavo nujno potrebne gasilske tehnike in opreme, ki so jo vsakih nekaj let posodabljali. Zadnja večja društvena pridobitev je bilo orodno vozilo, ki so ga krstili leta 1995, ob praznovanju 70-letnice društva pa so se dogovorili, da nabavijo še večje kombinirano vozilo z avtocisterno, kar jim je v dobrih dveh letih tudi uspelo. Predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik je v svojem nagovoru na kratko orisal zgodovino društva, ob tem pa poudaril, da so imeli v društvu zmeraj potrebe po boljši, novejši, sodobnejši opremi in tehniki, po večjih in sodobnejših prostorih.
Vozilo za sodoben način gašenja in reševanja
»Zanimivo je tudi, kako smo v društvu nabavljali vsa dosedanja vozila. Leta 1935 smo gasilci v Gerečji vasi že imeli svoje prvo vozilo - Ford TT. Leta 1962 smo ta avtomobil odpeljali na odpad, od gasilskega društva Ptuj pa istega leta kupili gasilski avto znamke Fiat, ki pa ni bil v najboljšem stanju in je bil potreben celotnega popravila. Že 1972.
leta smo v uporabo predali novo gasilsko vozilo - kombi znamke IMV, 1983. še kombinirano vozilo Zastava in nazadnje leta 1995 še novo orodno vozilo kombi Trafic, ki nam danes služi za prevoz moštva. Posebej zadovoljni pa smo, da nam je po številnih pogovorih v občini in na gasilski zvezi uspelo nabaviti še novo kombinirano vozilo, ki je primerno sedanjemu na-
činu gašenja in reševanja,« je med drugim povedal Lešnik.
Gerečanski gasilci so se ob predaji novega gasilskega vozila zahvalili prav vsem, ki so jim pomagali do nove pridobitve, še posebej številnim krajanom in podjetjem, ki so dodala svoj finančni delež. Podelili so številne zahvale in priznanja, tudi vodstvoma hajdinske občine in območne gasilske zveze Ptuj. Sicer pa so
v gasilskem ešalonu sodelovali praporščaki in uniformirani gasilci iz PGD Draženci, Hajdina, Hajdoše, Slovenja vas, Gerečja vas, Starše, Zlato-ličje, Prepolje, Talum Kidričevo, Turnišče, Zgornji Tuhinj in gasilci iz pobratenega PGD Pernica. Kulturni utrinek k slavju so dodali pevci mešanega pevskega zbora društva žena in deklet Gerečja vas.
TM
Foto: J. Lešnik
Gasilsko slavje so spremljali številni gasilci in praporščaki iz dvanajstih gasilskih društev.
brez poročila nadzornega odbora (NO) ne bo šlo in da je to vendarle prvi organ v občini, ki bi svetnikom moral podati poročilo o poslovanju občine. Da se podlehniški župan in oba člana NO nikakor ne razumejo in ne najdejo skupne besede oziroma kompromisa v dobro občine, ni nič novega, da pa trdo vztrajanje enega in drugega na svojem bregu že dalj časa pošteno blokira tudi delo občinskega sveta, je tokrat poudaril podžupan Anton Žerak: »Župan, je sploh možno, da se vidva s predsednikom NO kdaj uskladita ali ne? Teoretiziranje o nalogah, obveznostih in dolžnostih obeh organov je sicer v redu, ampak če ni rezultatov v praksi, potem vse skupaj ni vredno nič. V občinskem svetu smo »hendikepirani«, razmišljali smo celo o tem, da pod takšnimi pogoji dela zapustimo občinski svet. Problematično je namreč sprejemati kakršnekoli sklepe, če obstajajo dvomi in nejasnosti. NO mora podati svoje mnenje in če tega ne moreta rešiti vidva medsebojno, potem se dogovorimo za skupno srečanje, na katerem bomo prisotni vsi: svetniki, župan in NO!«
Župan Fric je potem obljubil, da bo ponovno pozval NO k pregledu zaključnega računa, ni pa obljubil pomoči strokovnih delavcev občine, ki jo NO zahteva, pač pa je vztrajal, da mora NO vsa svoja vprašanja ob pregledu dokumentacije podati pisno in počakati na pisne odgovore. Za poznavalce razmer to pomeni, da se ne bo zgodilo nič. O ZR za leto 2004 pa so se vsi skupaj na koncu strinjali, da ga bodo obravnavali na jesenski seji.
Župan upa, podžupan se drži za glavo
Enak sklep je bil sprejet tudi pri naslednji točki, ki se je nanašala na polletno poslovanje občine. »Spoštovani svetniki, gotovo ste opazili, da pripravljeno poročilo ni podrobno razdelano in da manjka podrobnejša razčlenitev določenih postavk. Do konca avgusta boste dobili bolj podrobno poročilo,« je takoj na začetku opozoril Fric, ki je bil nedvomno že seznanjen s pričakovanim »bombardiranjem« podžupana Žeraka. Če je namreč možno vse ostale svetnike zapeljati v rožnate oblake številčnega pozitivizma, je pri omenjenem članu občinskega sveta to nemogoče. Fric je sicer v razlagi še poskušal prepričati prisotne, da letos občina ne bo imela finančnih težav, da pa jih morda lahko pričakuje naslednje leto, predvsem po zaslugi ogromne investicije v večnamensko dvorano. Dodatni nepredvideni izdatki naj bi šli tudi na račun uničenih cest, zmanjšani naj bi bili tudi prihodki iz naslova mejne takse, večno aktualna problematična tema je bila seveda še sociala ipd. Potem je sledilo še županovo
opravičilo zaradi odsotnosti računovodje Rajka Preloga, ki je na (zasluženem) dopustu in župan je svojo razlago zaključil s predlogom, da bi tudi o polletnem poslovanju občine lažje razpravljali septembra.
No, Žerak se široki razlagi Frica kot izkušen podjetnik ni dal zapeljati, ampak je dokaj jasno povedal, če poenostavimo, da občina troši veliko preveč in to hudo v neskladju s postavljenimi načrti in cilji: »Gre za zelo negospodarno porabo občinskega denarja doslej in če bomo tako nadaljevali ^ ne vem, kaj bo. Pri določenih postavkah so velikanska odstopanja in nujno so potrebni hitri ukrepi, s katerimi bi zagotovili pokritje naložbe v dvorano. Rebalans bi bil potreben takoj! Ogromno denarja je že porabljenega, obveznosti za plačila v šolsko naložbo pa se bodo začele šele jeseni in v začetku naslednjega leta!«
Župan o takojšnjem rebalansu, ki ga je glede na ničkaj lepo stanje porabe zahteval podžupan, ni hotel niti slišati, ampak je trmasto vztrajal pri septembrskem rebalansu z možnostjo še enega pred novim letom, če bi bilo to potrebno. Žerak pa očitno posebnega zaupanja v županove obljube nima več, kar je dokazal s stavkom: »Bo res rebalans septembra? Lahko to sprejmemo kot sklep? Nisem optimist!« A sklepa o sprejetju rebalansa takoj po počitnicah župan ni predlagal in tako tudi ni bil sprejet ^
Iskanje krivcev za večletne spodrsljaje
Brez posebnih težav pa so se svetniki strinjali z novim pravilnikom o vrednotenju programov športa in kulture ter planom dela društev na obeh področjih, medtem ko so se pri vprašanju spremembe statuta in poslovnika občine odločili, da bodo pred sprejemom le-teh poiskali še pravno mnenje, da ne bi bilo kaj narobe ter da bodo osnutke predstavili na jesenski seji. Podobno mnenje je obveljalo tudi za obravnavo in sprejem odloka o nadomestilu za stavbna zemljišča.
Pri zadnji točki je bilo nato še slišati, da je letos v občini prvič po dolgem času skorajda zmanjkalo fonda za kreditiranje in subvencioniranje kmetijstva ter drobnega gospodarstva, da bo treba raziskati, kdo je kriv, da bivše osnovnošolske zgradbe v Rodnem Vrhu še ne upravlja občina, pa tudi, kdo je kriv, da občina ni solastnik zadružnega doma, iz katerega jo že nekaj časa podi ptujska KZ. Svetnik Alojz Grabrovec pa se je razgovoril o katastrofalnem stanju cest po zadnjih neurjih praktično povsod v Podlehni-ku ter opozoril, da z nekvalitetno in površno izgradnjo ter asfaltiranjem delajo več škode kot koristi, neustrezno pa naj bi bilo tudi vzdrževanje cest v občini.
SM
Foto: SM
Videm • Hmeljni odpad še vedno razburja
Kdo bo bolj vztrajen?
Kot smo že poročali v našem časopisu, se Videmčani nikakor ne morejo sprijazniti, da kupi posušenega hmeljskega odpada še naprej ostajajo ob strugi Dravinje v samem centru občine za nasadi. Po sklepu prejšnje seje so svetniki od sedanjega lastnika nasadov, podjetja Hmelj d. o. o., ki ga vodi direktor in dornavski župan Franc Šegula, zahtevali odstranitev odpada ali pa bodo o vsej zadevi (beri: nesnagi) obvestili pristojno inšpekcijo.
žal pa se ni zgodilo nič od tega. Direktor Šegula je po prvem apelu sicer o~istil sprehajalno pot in manjšino svežih odpadkov, za ostale odpadke pa se ne čuti krivega oziroma dolžnega, da jih odstrani. Tako je v zadnjem dopisu videmski občini med drugim zapisal: »Obveščam vas, da je podjetje Hmelj, d. o. o., Dor-nava saniralo odlagališče odpadnega hmelja pri reki Dravinji. Poudariti želim, da so na odlagališču v glavnem neškodljivi naravni odpadki, ki jih nekateri uporabljajo celo kot kompost. Nadalje bi vas želel spomniti, da se na ome-
njenem mestu odlagajo ostanki hmelja že čez 40 let. Približno 98 odstotkov volumna odpadnega hmelja je odložil nekdanji Kmetijski kombinat Ptuj, podjetje Hmelj Dornava pa samo okrog 2 odstotka!«
No, svetniki s takšnim dopisom, ki ga je Franc Šegula poslal v vednost tudi Mestni občini Ptuj, Skupni občinski upravi in komunalnemu inšpektorju, niso bili zadovoljni. Celo nasprotno, zagrabila jih je prava svet(nišk)a jeza in brez izjeme so sprejeli še en sklep, po katerem ponovno zahtevajo brezpogojno odstranitev
celotnega odpada, sicer bodo sledili ukrepi! »Podjetje Hmelj, d. o. o., je pravni naslednik vsega, torej je logično, da mora odstraniti vse odpadke od zdaj in tudi za nazaj,« so obrazložili svoj sklep.
Zdaj ostaja le še vprašanje, kdo je (ali bo) bolj trmast in vztrajen. Svetniki v svoji zahtevi po očiščenju nabrežin ali direktor podjetja Hmelj v prepričanju, da ni dolžan čistiti za svojimi predhodniki, čeprav je verjetno svetniška razlaga o pravnem nasledstvu vsega (torej tudi odpada) čisto na mestu.
SM
Kdo bo odpeljal stare kupe hmeljnega odpada ob Dravinji?!
Slovenska Bistrica • Okrogla miza »Obdavčitev kmetov«
Napovedani visoki davki nesprejemljivi
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Odbor izpostave KGZS Slovenska Bistrica sta organizirala okroglo mizo o obdavčitvi kmetov v prihodnje.
Visoki davki in znižane olajšave bodo se dodatno vplivali na že danes opazno opuščanje kmetijstva.
Veliko vabljenih, med njimi tudi ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič in predstavniki ministrstva za finance, se okrogle mize ni udeležilo, kar pa je kmete še bolj razjezilo. Okrogle mize pa so se udeležili mag. Miran Na-glič, direktor KGZS, namestnik direktorja KGZS Boris Gabrijan, vodja sektorja za živinorejo pri GKZS Anton Darovic in vodja sektorja kmetijske svetovalne službe Branko Ravnik, ki je novo davčno politiko za kmete s primeri tudi nazorno predstavil.
Po uvodni predstavitvi nove davčne politike za »čiste« kmete in tiste, ki so zraven dela na kmetiji še zaposleni - teh je okrog dve tretjini vse kmetov v Sloveniji - se je usul plaz pripomb kmetov, ki z novo davčno politiko niso zadovoljni. Izvedeli so, da se po novem zakonu pri pavšalni obdavčitvi prizna le 25 % stroškov, ostalih 75 % pa je davčna osnova. Kot naslednji problem so izpostavili olajšave za investicije. Po praksi starega
zakona je šla v davčno olajšavo celotna vrednost investicije razdeljena na štiri leta. Po novem zakonu pa se v olajšavo prizna le 20 odstotkov investicije, ki jo lahko kmetje izkoristijo katerokoli leto v petih letih. Pritoževali so se tudi nad nerealnim izračunom katastrskega dohodka (KD-ja). Menilo so, da obstajajo prevelike razlike med katastrskimi okraji pri izračunanem KD-ju. Primer je travnik na Pohorju in travnik iste kategorije v neposredni bližini Maribora. Kmet, ki živi neposredno ob velikem mestu, ima veliko večji KD kot kmet na podeželju. Tako je kmet, ki je v bližini mesta, na slabšem že zaradi tega, ker živi ob mestu in ima probleme, ker tam kmetuje, na slabšem pa je tudi, ker ima večji KD.
Najbolj problematičen del obdavčevanja pa se zdi kmetom obdavčitev investicij v kmetijstvu, saj so nepovratna sredstva obdavčena, plača pa jih kmet sam. Sklenili so, da naj v nji-
hovem imenu KGZS predlaga, da se občinske, državne in evropske podpore za naložbe ne obdavčujejo. Če pa bo država vztrajala na obdavčitvi, pa se naj dodeli manjši odstotek podpore, ki ne bo obdavčen. Po novem zakonu morajo vinogradniki tudi plačati davek na izgubo, saj ne vodijo knjigovodstva, kot to počno velike kleti. Predlagali so, da se prodaja vina na družinskih kmetijah z do pet hektarov vinogradov ne obdavči.
Okrog 350 kmetov z območij Slovenske Bistrice, Ptuja, Slovenskih Konjic, Oplotnice, Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz je po zaključeni razpravi zavrnilo enotno davčno stopnjo. Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so očitali, da se premalo pogaja zanje in da mora poskrbeti za to, da se ne bo na račun kmetov širila negativna propaganda, saj ne bogatijo na račun države, kot se o tem govori v zadnjem času.
-pt-
Pu{enci • Predstavili so traktorje slovenske izdelave
Traktor, narejen za Slovenijo
Kmetijska zadruga Ormož je minuli konec tedna v Pušencih pripravila predstavitev traktorjev Limb in kmetijske mehanizacije Sip Šempeter.
proizvajalca, ki je na slovenskem tržišču nov, trenutno pa
lovanju - več bo znanega po Kmetijsko-živilskem sejmu v
z nekaterimi proizvajalci kme- Gornji Radgoni, kjer bo veliko tijske mehanizacije že tečejo možnosti za tovrstne dogovore. pogovori o podobnem sode-	nšk
Podjetje Limb je bilo ustanovljeno leta 2003, v letošnjem letu načrtujejo, da bodo proizvedli okoli tristo traktorjev, končna številka pa naj bi bila okoli tisoč traktorjev, ki jih v prvi fazi želijo prodajati predvsem v Sloveniji, sosednjih državah in na območju nekdanje Jugoslavije, je pojasnila direktorica podjetja Limb Natalija Potočnik Jerman. Traktorje Limb odlikujeta kvalitetna in preizkušena mehanika ter slovenska izdelava, kot je pojasnil komercialist Tomaž Veber, pa so se pri izdelavi potrudili,
da je v traktor vgrajene čimmanj nepotrebne mehanike, saj s tem želijo doseči majhno število okvar in dolgo življenjsko dobo traktorjev.
Traktorji Limb, katerih cena je sedem milijonov tolarjev za osnovni model, so po besedah proizvajalcev eni najprimernejših za poljedelska dela na slovenskih kmetijah, kar dokazujejo tudi nekatere raziskave. Cena osnovnega modela traktorja Limb 80 TLS je sedem milijonov tolarjev, trenutno pa je kmetovalcem na voljo model z 82 konjskimi
močmi. Razvit je tudi že model s 60 KM, ki ga bodo predstavili na letošnjem Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, drugo leto pa bodo predstavili še 120-konjski model.
Direktor Kmetijske zadruge Ormož Anton Šalamon je poudaril, da so se za tovrstno predstavitev odločili predvsem zato, ker delo s kvalitetno mehanizacijo pomeni tudi bolje obdelane kmetijske površine in posledično kvalitetnejše pridelke: »Če se bodo kmetovalci odločili za nakup, morajo najprej spozna-
ti, kako mehanizacija deluje in na takšnih predstavitvah je to lepo vidno, zato bomo s tovrstnimi akcijami nadaljevali tudi v bodoče. Naše območje je izrazito kmetijsko, zato načrtujemo štiri do pet tovrstnih predstavitev letno,« je pojasnil. V zadrugi se s prodajo kmetijske mehanizacije ukvarjajo zadnja tri leta, kmetovalcem pa pri nakupu kmetijske mehanizacije omogočajo kreditiranje preko Deželne banke Slovenije in ostalih kreditodajalcev. Za tokratno predstavitev so izbrali
Foto: Natalija Škrlec
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Na gimnaziji zadovoljni z rezultat^ Ptuj • Poletje v starem mestnem Jedr^ M Tednikova knjigarnica
Sedem zlatih maturantk
V sredo so na Gimnaziji Ptuj razdelili spričevala letošnjim maturantom.
Kot nam je dejala ravnateljica šole Melanija Centrih, so
z letošnjim rezultatom mature zelo zadovoljni, oziroma so rezultati takšni, kot so pričakovali, le toliko zlatih maturantov še niso imeli. Letos je bilo na šoli sedem maturitetnih razredov, šest splošnih in en športni oddelek. Maturo je tako opravljalo 181 dijakov, od teh jih je 41 doseglo odličen uspeh, 56 jih je bilo prav dobrih, 57 dobrih in 13 zadostnih, 14 dijakov ima popravni izpit. Splošni uspeh mature na ptujski gimnaziji je tako 92-odstoten.
Razveseljivo pa je, da imajo na šoli letos rekordno število zlatih maturantov, od teh sta dve celo diamantni, saj sta dosegli maksimalno število doseženih maturi-tetnih točk, to je 34. Ena od teh je Simona Medved, ki prihaja iz Župečje vasi, osnovno šolo je
končala v Cirkovcah, študirala pa bo psihologijo v Ljubljani. Druga diamantna maturantka je Monika Krošl, ki prihaja iz Stopnega pri Makolah, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Odločila se je za študij medicine v Ljubljani. Zlata maturantka Daša Cizerl je Ptujčanka in je obiskovala osnovno šolo Olge Meglič na Ptuju, odločila se je za študij dentalne medicine v Ljubljani, iz osnovne šole Olge Meglič sta na ptujsko gimnazijo prišli tudi zlati maturantki: Andreja Emeršič in Vesna Terbuc, obe bosta študirali farmacijo v Ljubljani. Ptujčanka Maja Kovač je prišla na gimnazijo iz OŠ Ljudski vrt, študij pa bo nadaljevala v Mariboru na medicini. Zlata maturantka pa je tudi Anja Turin, ki pa je žal ni bilo na podelitvi sporočil o opravljeni maturi.
Franc Lačen
Prebujanje dvorišč s Staro steklarsko
Umetniško društvo Stara steklarska delavnica z nekaj ponedeljkovimi julijskimi večeri pomaga prebujati dvorišča v starem mestnem jedru.
Tretji julijski večer so poimenovali Mostimo Ptuj. Tudi tokrat je bilo dvorišče Prešernove 17 premajhno za vse, ki so želeli prisluhniti in videti umetnike z različnih področij človekovega ustvarjanja. S pesmijo so dvorišče osmislili Borut Gombač, David Bedrač in Matija Puž. S fotografijami ptujskih dvorišč se je predstavil mojster fotografije Stojan Ker-bler. Dušan Fišer je prispeval inštalacijo Mentalna struktura prostora - Ori um. Z jazzov-sko glasbo se je oglasil Samo Šalamon, dvorišče Prešernove 17 pa so v svojo koreografijo vključile tudi plesalke Plesne družine Gea. Projekt četrtega ptujskega mostu, ki naj bi ga
pričeli graditi še letos, čezenj pa zapeljali decembra 2006, je predstavil odgovorni avtor arhitekt Viktor Markelj, ki je avtor številnih mostnih rešitev v Sloveniji in tudi v tujini.
Ptujčani so dvorišče Prešernove 17 dobesedno vzeli za svoje, to so pokazali z dosedanjim dobrim obiskom julijskih večernih ponedeljkov. Če bi imelo društvo Stara steklarska denar, bi jih bilo še več, tako pa se bodo poslovili v ponedeljek, 25. julija, z večerom Beremo Ptuj. Mesto pa je s svojim neposluhom izgubilo še eno prebujanje poletnega dogajanja, ki bi lahko z malo tenkočutnosti potekalo celo poletje.
MG
Ptujske zlate maturantke (od leve): Vesna Terbuc, Andreja Emeršič, Maja Kovač, Daša Cizerl, Monika Krošl in Simona Medved (za Anjo Turin je sporočilo o maturi dvignila mama)
Foto: Črtomir Goznik
Plesalke Plesne družine Gea na dvorišču Prešernove 17 med nastopom. V koreografijo svojega nastopa so vključile dvorišče.
Ptuj • Art Stays
Umetniki v mestu
Udeleženci 3. mednarodne likovne kolonije Art Stays so se v začetku tedna zbrali na Ptuju.
Prišli so iz Nemčije, Italije, Hrvaške, Slovenije in ZDA. Do 29. julija bodo ustvarjali v okviru umetniškega projekta za Ptuj. Z njim so se seznanili že nekaj mesecev pred prihodom v mesto ob Dravi. Veliko del so že prinesli s seboj, dve do tri pa bo vsak ustvaril med samim potekom kolonije. Umetniki petih držav ustvarjajo na različnih lokacijah v mestu, tudi izražajo se v različnih oblikah. Mestu in meščanom bodo skozi svoja dela predstavili različna videnja lokacije Ptuj. "Pogled od zunaj je pogosto zelo koristen. Nevtralnega pogled od zunaj skorajda ne poznamo, jezik, ki govori o tem mestu, ni vsakdanji. Upam, da se bomo ob koncu kolonije srečali z različnimi pogledi in sporočili o našem mestu," je med drugim v svoji dobrodošlici udeležencem 3. mednarodne likovne kolonije Art Stays povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Počaščen je, da je mesto pričelo svoje praznovanje s tem odmevnim mednarodnim projektom. Številna umetniška delovišča po mestu bodo ob koncu kolonije ob stalnih galerijah tudi priložnostna razstavišča.
MG
Janja Vidmar gostja bralne terase
v soboto, 23. 7. 2005, bo ob 10. uri na tretji poletni bralni terasi pred Knjigarno Mladinske knjige Ptuj gostja pisateljica Janja Vidmar, izjemno popularna mladinska avtorica, ki so ji naklonjeni tako bralci kot kritiki.
Janja Vidmar (Ptuj, 1962) je zadnje desetletje v samem vrhu najbolj branih slovenskih avtorjev. Po knjižničnih izposojah v slovenskih splošnih knjižnicah za obdobje 1.1.2005 do 30. 6. 2005jo prekašata edino Desa Muck na prvem mestu in Svetlana Makarovič na drugem. Avtorica je priljubljena pri mladi bralni publiki, zaradi aktualnosti njenih literarnih tematik (nasilje v družini, anoreksija, bulimija, verska nestrpnost, begunska problematika, samopodoba najstnikov, mongolo-idnost in druge tabuizirane teme pa njene romane in zgodbe pogosto berejo tudi odrasli. Med najbolj odmevne sodijo njeni romani Princeska z napako (1998), Debelu-ška (1999), Sence poletja (2000), Baraba (2001), Punce za znoret (2003). Roman Princeska z napako ji je prinesel najvišje domače priznanje za mladinsko literaturo večer-nico ter zlato medaljo v italijanskem Trentu. Nagrajevani roman je bil obvezno čtivo za Cankarjevo tekmovanje, kar je v deželi vzpodbudilo številne polemike.
Janja Vidmar je avtorica posebne literarne kondicije, saj zraven romanopisja uspešno zapisuje zgodbe za mlajše bralce, od žanrskih (grozljivke, detektivke, pustolovke .) do poučnih branj (Matic v bolnišnici, Matic je kaznovan .) Njen knjižni in revialni opus obsega kar 81 enot ter ga odlikuje odlično poznavanje mladostnikov in otroške duše terpretanjen občutek za zamolčane teme. Vrhu vsega pa je avtorica zelo iskriva, temperamentna in duhovita pripovedovalka. Vidmarjeva je predsednica sekcije za mladinsko književnost Društva slovenskih pisateljev.
Njeno zadnje delo, ki še ni dovolj zaživelo med bralci, je roman Vsiljivka (Ljubljana: Gyrus,2004). Temu in odličnima zgodbama Moja Nina (o družini z »davnekom«) in Prijatelja (razumevanje muslimanske in krščanske vere) bo posvečen klepet z avtorico na bralni terasi.
Naj vas odlomek iz novega romana Janje Vidmar privabi na druženje ob knjigah:
. Ni sipomedla las s čela. Kot njen priljubljeni oče.
Ni si potegnila ovratnika pulija čez nos. Bilo je prevroče.
»Kremžarjeva, izberite si, prosim, klop!« je ukazal gospod Baumgartner.
Zdi se ti, da si nora.
Resnično nora.
Pravzaprav verjameš, da si.
Zanima te, kaj si mislijo o tebi.
Zanima te, ali si sama sploh kaj misliš o njih.
Misli si!
Na primer o tej zgubi pred tabo.
Po pouku se je odpravila na kratko, samotno pot proti domu.
Desna od obeh vrstnih hiš je bila že dobrih štirinajst dni njihov novi dom. Imela je sivomodra polkna in bakrene žlebove.
Reki je vselej obrnila hrbet .
Mati Ana ni potrebovala likalnice. Likalnik bi jo lahko vrnil v stanje duhovne odsotnosti. Nemara celo neprištevnosti. V okviru terapije je slikala na svilo in steklo. Oboje ji je pomagalo odpravljati posledice živčnega zloma, o katerem je bilo v njihovi hiši prepovedano govoriti .
Liljana Klemenčič
Ptuj • Rezultati mature na Ekonomski šoli
Dva zlata maturanta na poklicni maturi
V petek so podelili maturitetna spričevala tudi na Ekonomski šoli na Ptuju.
Kot nam je povedala ravnateljica šole Branka Kampl Reg-vat, so rezultati mature in zaključnih izpitov pričakovani.
Zaključne izpite so opravljali kandidati za poklic trgovec in poslovni tajnik, dijaki so dosegli 98-odstotni rezultat. Pri poklicni maturi je 88
odstotkov dijakov opravilo poslovno maturo, imeli pa so tudi dva zlata dijaka, Petra Tominca iz Pleterij ter Moniko Štih iz Majšperka.
Pri maturi so dosegli 67-od-stotni rezultat, pet dijakov pa je bilo zlatih.
Fl
Športno društvo Ju hu hu
Za vzpodbudo rekreativnega športa in množičnosti Stran 12
Atletika
Kolaričeva v Litvi, Vin-diš v Kanadi
Stran 12
Nogomet
Vlado Kokol odslej v Izraelu
Stran 13
Odbojka
Ptujčanke proti prvi ligi!?
Stran 12
Strelstvo
Po treh zlatih še bron na DP
Stran 14
Nogomet
Številne spremembe Stran 12
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Komentar
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Na poti v raj!
Nogometaši ptujske Drave bodo to soboto s srečanjem proti novemu prvoligašu, povratniku v to konkurenco Rudarju iz Velenja, na ptujskem mestnem stadionu odprli novo nogometno sezono. Razmerje moči v slovenskem nogometu se je močno spremenilo predvsem zaradi izključitve Mure, Ljubljane in Olimpije iz prvoligaške-ga društva, ker niso dobili licence.
Tako se lahko Drava po igralski zasedbi bori za ponovno vstopnico za evropske pokale, za kar bo potrebna uvrstitev med prve tri ekipe. Okrepitve v Šmonu, Štroma-jerju in Trenevskem ter vrnitev (poškodovanega) Slado-jeviča bi lahko bil ključ do uspeha. Če je bila v minulem letu Drava najprijetnejše presenečenje, si želimo, da bi tako bilo tudi v novem prvenstvu. Vse skupaj pa ne bo lahko. Nogomet je namreč najbolj nepredvidljiva igra. Drava ima dobro ekipo, okvir za uspehe in uspešno vodstvo. Vse skupaj pa bo pokazal čas. Od prvih štirih tekem igra Drava tri na domačem igrišču, kar je priložnost za uspeh. Vsi igralci so preveliki profesionalci in so bili zelo delovni v pripravljalnem obdobju, saj vedo, da jih samo trdo delo ohranja pri življenju. Če bo Drava dobro igrala, potem bo zopet na očeh svetovnih menedžerjev, ki iščejo kvalitetne igralce, kot sta Zilič in Grižonič. Samo tako lahko Dava preživi. Zadnje registracije mladih, sicer povratnikov v staro jato, Drevenšek, Šimenko, Kelenc in Emeršič, povedo vse o usmeritvi kluba.
Velik del zaslug za zadnje uspehe gre pripisati tudi ptujski občinski upravi, ki v zadnjem času zna prisluhniti potrebam lokalnega športa. Ptujski župan Štefan Če-lan se je tako pridružil mlademu valu slovenskih županov na čelu s celjskim Bojanom Šrotom, ki se zavedajo pomembnosti športne infrastrukture.
V pričakovanju polnih tribun na sobotni tekmi proti velenjskim knapom želimo dravašem uspešen začetek nove sezone.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Zmaga za dober začetek
»Volje in želje nam ne manjka
I«
Nogometaši ptujske Drave bodo to soboto, jutri, pričeli svoj nogometni ples v prvoligaški konkurenci. Njihovi cilji v novi sezoni bi lahko bili visoki. Osem pripravljalnih srečanj, dve v Intertoto pokalu, je pokazatelj dobre forme ptujskih nogometašev. Dolgo časa so Ptujčani iskali
1000 SIT za vsako tekmo
Nogometni klub Drava je sprejel odločitev, da bo v jesenskem delu prvenstva ogled vsake tekme ptujskega prvoligaša stal 1000 SIT, kar je več kot ugodno. Novi del pokrite tribune bo dajal vsem dovolj prostora za ogled prvoligaških tekem. Verjamemo, da bo tekma proti Rudarju iz Velenja dobro obiskana, saj bo potrebna pomoč s tribun. Če je bilo prej veliko negodovanja zaradi visokih cen vstopnic za tribuno, sedaj več negodovanja ne
bi smelo biti
napadalca, da bi adekvatno zamenjal tretjega strelca v 1. SNL Seada Ziliča. Našli so ga v Jaki Štromajerju, ki je prišel iz celjskega CMC Publikuma, kjer ni dobil dovolj priložnosti. Prihod levega bočnega Šmona in Makedonca v zvezni vrsti Viktorja Trenevskega je vse postavil na glavo. Drava ima izkušeno, predvsem pa dobro ekipo, ki ve, kaj hoče in kaj zmore. "V pripravljalnem času smo dobro in kvalitetno delali, vse z namero, da bi se nam to obrestovalo v prvenstvu. Pozabili smo na Intertoto pokal in vse misli so usmerjene k prvenstvu. Šli bomo od tekme do tekme, tako kot v minulem prvenstvu, brez kalkulacij. Vemo, da moramo biti dobri, da bi ponovili lanskoletno uvrstitev ali mesto višje. Volje in želje nam ne manjka. V vsako tekmo bomo šli na zmago in uspeli izvleči kar največ. Moram pohvaliti nogometaše za njihov pravi pristop in ponosen sem, da vodim takšne fante. Imamo težave s poškodbami, vendar to ne bo ovira, saj
igramo pred svojimi navijači in na našem igrišču. Razprodaja točk, ki je bila značilna za minulo sezono, je menda končana!" je dejal trener Drave Srečko Lušič.
Zaradi poškodb so vprašljivi: Zajc, Alibabič, Petek, Tisnikar, Toplak, Lord Ndiwa,
Fntn- Hrtrimir (^nynik
Bosilj itd. Sestava Drave za soboto je naslednja: Dabanovič, Gorinšek, Lunder, Šterbal, Miljatovič, Šmon, Preac, Težački, Trenevski, Sladojevič, Štromajer. REZERVNA KLOP: Štelcer, Čeh, Drevenšek, Emeršič _
Danilo Klajnšek
Nogomet • Mladen Dabanovič, golman Drave
»
Igralci bomo izpolnili svoj del obveznosti
I«
Mladena Dabanoviča ljubiteljem nogometa ni treba
posebej predstavljati, saj je pustil globok pečat tudi v
»slovenski nogometni pravljici«, kot radi imenujemo

lUlloHán nokrtiM/i^
obdobje največjih uspehov slovenskega reprezentančnega nogometa. Sodeloval je na dveh največjih tekmovanjih, na katera se je uvrstila naša reprezentanca, in sicer na EP leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem in na SP v Koreji in na Japonskem leta 2002.
Mladen je na Ptuj prišel pred letom in pol iz Belgije in pomagal Dravi v prvi sezoni nastopanja v 1. SNL obdržati prvoligaški status, v pretekli sezoni pa je bil po mnenju nekaterih trenerjev (Pocrnjič, Bračun, Pinni številka 1 med vratarji v Ligi Simobil. Tudi z njegovo pomočjo je Drava postala pravi hit Lige za prvaka in dosegla uvrstitev v Pokal Intertoto.
Kako ocenjujete priprave za prihajajočo sezono?
M. D.: »V pripravljalnem obdobju smo po mojem mnenju delali zelo dobro. Vsi igralci se zavedamo, da lahko samo po dobrih pripravah pričakujemo rezultate, ki jih
od nas upravičeno pričakujejo navijači in uprava. Tudi novinci so se dobro vklopili v naš sistem dela, tako da ni bilo v tem pogledu nobenih težav.«
Najtežje bo v udarni enajsterici najti zamenjavo za Ziliča?
M. D.: »Seveda bomo na igrišču pogrešali Seada, prav tako Marka Grižoniča, ki sta se odlično znašla na Ptuju, vendar menim, da imamo vsaj tako močno zasedbo kot v pretekli sezoni in da smo sposobni vsaj ponoviti lanskoletno uvrstitev.«
Kako ocenjujete dogajanja v Ligi Simobil?
M. D.: »Vedno bolj prihaja do izraza filozofija, da se lahko pokriješ s tako dolgo odejo, kot si jo pač lahko privoščiš, kar v preteklosti ni bila praksa. Uprave se vedno bolj zgledujejo po modelu naših najbolje organiziranih klubov Gorice in Publikuma, ki sta doslej plačevala nekoliko
manj, vendar brez velikih zamud, kar je za vzdušje v ekipi še kako pomembno. Tudi z nekoliko slabšo igralsko zasedbo lahko na ta način dosegaš dobre rezultate.«
Kakšen cilji je uprava Drave postavila pred igralce Drave v prihajajoči sezoni?
M. D.: »Cilji Drave segajo še višje kot lani, kar pomeni uvrstitev okoli tretjega mesta. Ta ekipa je tega sposobna, seveda pa mora tudi uprava slediti temu in redno izpolnjevati svoj del obveznosti, tako kot doslej. Seveda bi bilo precej lažje s finančno močnejšim glavnim sponzorjem, kar upam da bo upravi uspelo uresničiti.«
Kako komentirate izjavo Bojana Prašnikarja, da imamo v slovenskem nogometu premalo ambicioznih uprav?
M. D.: »S tem se ne bi strinjal, prej bi rekel, da vsi poskušajo razmišljati racionalneje in na daljši rok, kar je edina prava pot. Poslovanje z manj denarja še ne pomeni neambicioznosti.«
fA VA MrthrtĚřSáí
Športno društvo Ju hu hu
Za vzpodbudo rekreativnega športa in množičnosti
Ptuj je pred kratkim postal bogatejši za novo športno društvo. Skupina, ki jo sestavljajo diplomanti in absolventi Fakultete za šport, je namreč ustanovila ŠD Ju hu hu. S svojim delovanjem želijo v prvi vrsti zapolniti vrzel v športnem udejstvovanju najmlajših, razmišljajo pa tudi o programih za starejše, predvsem terapevtskih oblikah.
Za predstavitev smo poprosili predsednika ŠD Ju hu hu Tomaža Jagarinca, profesorja športne vzgoje: »Ob poznavanju športne ponudbe za predšolske otroke in njene problematike smo se odločili, da sami neposredno prispevamo h kvalitetnejšemu vključevanju otrok v šport. Navkljub vsem znanstvenim študijam o nesmislu prezgodnjega ozkega usmerjanja otrok v športne panoge je še vedno veliko primerov, ko trenerji računajo, da si bodo na ta način vzgojili kasnejše vrhunske športnike. Premikanju športne specializacije v najzgodnejša leta stoji na drugi strani problem prenašanja modelov treninga vrhunskih športnikov na mlajše selekcije. Oboje skupaj po našem mnenju pomeni hudo zlorabo otrok in v resnici
Predsednik SD Ju hu hu Tomaž Jagarinec
onemogočanje kvalitetnega razvoja v duševno in telesno zdrave športnike. Kljub temu da znanstvena doktrina jasno navaja, da so v svojih disciplinah uspešnejši tisti športniki, ki si v otroštvu naberejo čim širše športno znanje in da ima zgodnja profesionalizacija dolgoročno kvarne učinke, lahko v medijih sledimo poveličevanju primerov predšolskih otrok, ki opravljajo večurne treninge tudi dva-
krat dnevno in zamenjujejo peskovnike in igrišča za krut profesionalni staž. Kaj to pomeni za razvoj odraščajočega otroka, najbrž ne bi bilo težko razumeti večini staršev, če ne bi bili ti otroci praviloma v resnici odraz njihove neiz-živete ambicioznosti in želje po lastnem uspehu; »kompenzacija« staršev velikokrat sili otroke k ukvarjanju s športom, ki so všečni staršem, ker pa nismo vsi za vse, se iz tega
Atletika • Mednarodni nastopi članov AK Keor Ptuj
Kolaričeva v Litvi, Vindiš v Kanadi
Počasi se približuje vrhunec letošnje atletske sezone s svetovnim prvenstvom, ki bo potekalo avgusta v Helsinkih. Ta konec tedna, ko so na sporedu tri tekmovanja: evropsko mladinsko prvenstvo v Kaunasu v Litvi, svetovne veteranske igre v Edmontonu v Kanadi in člansko državno prvenstvo v Mariboru, pa bo vrhunec letošnje sezone za člane Atletskega kluba Keor Ptuj. Po nekaj letih premora se ptujska atletika vrača na največja atletska tekmovanja.
Nina Kolarič bo kot druga Ptujčanka, za Hedviko Koro-šak, nastopila na evropskem prvenstvu za mladince. Pogled na listo prijavljenih tekmovalk v ženskem skoku v daljino pokaže, da ima Kola-ričeva dvaindvajseti rezultat med prijavljenimi. Za uvrstitev v finale, kjer ima pravico
Mirko Vindiš
do nastopa dvanajst najdaljših skakalk iz kvalifikacij, bo potrebno skočiti okoli 610 centimetrov. Natančnega kvalifikacijskega standarda ni mogoče napovedati, saj na rezultate vplivajo variabilni dejavniki, kot je jakost in smer vetra ter dnevna forma skakalk. Finalni nastop je seveda tudi Ninina želja, ki je ne napoveduje na glas. Dobro se zaveda, kako težko se je prebiti v evropski vrh, kar skoraj pomeni svetovni vrh v ženskem skoku v daljino, in kako težko je vzdrževati rezultate, da tam tudi obsta-neš. Prva favoritinja za zmago je Čehinja Ščerbova, ki je letos skočila 656 centimetrov, njen osebni rekord pa znaša kar 668 centimetrov. Kot zanimivost in za lažjo predstavo dodajmo podatek, da se letošnjega evropskega prvenstva udeležuje 44 držav s skupno več kot 1200 atleti, po ocenah Evropske atletske zveze pa se z atletiko v Evropi redno ukvarja krepko čez 100 000 mladih.
Na mednarodno sceno pa ponovno stopa Mirko Vindiš. Olimpijec in najboljši ptujski atlet se bo od 21. do 31. julija udeležil svetovnih veteranskih iger v Edmontonu v Kanadi, olimpijskih iger za veterane. Po uradnih podatkih prireditelja bo v sedemindvajsetih športih merilo moči
Nina Kolarič
več kot 20 000 udeležencev, razdeljenih v starostne kategorije. Vindiš, ki je v zadnjih letih naredil uspešen prehod iz članske v veteransko kategorijo, bo nastopil v teku na 10000 metrov, na razdalji malega maratona (21 kilometrov) in v osemkilometrskem krosu. Sam nima natančne predstave, kaj lahko pričakuje od nastopov v Kanadi, saj ne pozna konkurence v svoji kategoriji, zagotavlja pa, da se bo boril po svojih najboljših močeh. Za mali maraton načrtuje čas okoli ure in deset minut, na deset kilometrov pa pod 32 minut.
UE
razvijejo številne zgrešene športne kariere.
Smo športno društvo, ki želi s svojim strokovno podkovanim kadrom pozitivno prispevati k razvoju športa v ptujski občini. Naše znanje in izkušnje, ki jih je naš celotni strokovni kader nabiral skozi študij na Fakulteti za šport in neposredno v praksi, smo strnili z namenom vzpodbujanja rekreativnega športa in njegove množičnosti. Pripravljamo več programov, ki so v prvi vrsti namenjeni najmlajšim, na drugi strani pa čutimo posebno odgovornost do starejših populacij, ki so s strani organizirane
športne ponudbe, po našem mnenju, prikrajšane za kvalitetne programe.«
Kakšen je predviden program Športne šole Hura in kdo so vaditelji, ki bodo delali z otroki?
»S programom Športna šola HURA želimo našim najmlajšim (4-6 let) ponuditi možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa in z raznovrstno športno ponudbo vzgajati otroke s široko športno izobrazbo ter jih na osnovi njihovih želja in sposobnosti, ki jih bomo preverjali, usmeriti naprej. Šola zajema 100 ur športnih aktivnosti na različnih terenih (dva- do trikrat
tedensko). Sprejeli bomo do 30 otrok (1 učitelj na 8-10 otrok), ker lahko le tako zagotovimo ustrezno varnost in kvaliteto dela.
Aktivnosti, ki jih bomo ponudili otrokom, so naslednje: plavanje, igre z žogo, rolanje, ples, jahanje, atletika, pohodi in orientacija, smučanje, gimnastika in plezanje. Strokovna ekipa, ki bo skrbela za otroke, je sestavljena iz dveh profesorjev športne vzgoje in osmih absolventov Fakultete za šport, tako da bo zagotovljena visoka stopnja strokovnosti vadbe, kar se nam zdi za začetek najpomembnejše.«
Jože Mohorič
Nogomet
Številne spremembe
Foto: Uroš Krstič
Moštvo Holermuosa v Tišini
Nogometaši Holermuosa iz Ormoža so pod vodstvom trenerja Draga Posavca začeli priprave na novo tretje-ligaško sezono. Na prvem zboru se je pojavilo kar precej novih obrazov. Novi člani NK Holermuos Ormož so postali: Davorin Šnajder (lani posoja v Gorišnico), Stanko Polak (Središče), Denis Kolenc (lani prvi strelec Središčanov v Štajerski ligi), Josip Novak (Stojnci), Robert Zadravec (Središče), Gregor Bezjak (Gorišnica), Tomislav Kunštek (Hrvaška, Cestica) in Aleš Lesjak (Stojnci).
Od dosedanjih igralcev so v klubu ostali: Aleš Jurčec (kapetan), Dejan Horvat, Vlado Ripak, Boris Prapot-nik, Borut Prapotnik, Robert Govedič, Dejan Jerebič, Sašo Fijavž, Blaž Zidarič, Tadej Ko-larič in Boris Plohl. Ekipi so se pridružili še nekateri mladinci, v klubu pa upajo, da bo v dresu Ormožanov sezono nadaljeval Mitja Hertiš.
Iz vrst Ormožanov so se poslovili: Simon Grabro-vec (Stojnci), Boris Emeršič (Avstrija), Zdravko Tobijas (Gorišnica), Damjan Habrun (Hrvaška), Tomislav Jelenski
(Hrvaška), Primož Smolkovič (Mura 05), David Goričan (kMN Tomaž), Sebastjan Jam-briško (zaključil kariero).
Nogometaši iz Ormoža so v okviru priprav sodelovali na zanimivem turnirju v Tišini, kjer so proti Muri 05 zabeležili minimalen poraz (0:1), v tekmi za tretje mesto pa so Ormožani remizirali proti Tišini (2:2) in kasneje izgubili po streljanju enajstmetrovk ter osvojili četrto mesto. Za ormoške gradbenike sta proti domačinu zadela novinca Denis Kolenc in Tomislav Kunštek.
Uroš Krstič
Odbojka
Ptujčanke proti prvi ligi!?
V ženskem odbojkarskem klubu Ptuj so bili v minuli sezoni zelo zadovoljni z obstankom v drugoligaški konkurenci, ki so si jo ptujska dekleta najprej priborila z devetim mestom v drugoli-gaški konkurenci in potem v mini ligi za obstanek pokazala svojo premoč in znanje ter si priigrala obstanek v tej konkurenci. Sicer pa so Ptujčanke dobile povabilo za igranje v prvoligaški kon-
kurenci, ko so osvojile samo deveto mesto v 2. DOL, torej se ve, da je v slovenski odbojki nekaj hudo narobe. Temu tekmovanju so se odpovedale. Potrebno je graditi in temu je marsikaj podrejenega.
Nekdanja prva slovenska dama ženske odbojke in kapetanka NKB Branik Maribor Sergeja Lorger je kot igralka in trenerka pri ŽOK Ptuj naredila ogromno ter
ekipi priigrala obstanek v drugoligaški konkurenci. Da pri ptujskem prvoligašu ne sedijo križem rok v prestopnem roku, pove tudi dejstvo, da so okrepili ekipo z izkušeno zunanjo igralko Ano Kutcaj, ki je prišla iz razpadlega ljutomerskega kluba. Zvestobo ptujskim od-bojkaricam pa sta podpisali tudi Nuša Andjelkovič, sicer podajalka, in Urška Nedeljko - obe iz ŽOK Rogoze.
Danilo Klajnšek
Foto: JM
Foto: UE
Foto: UE
Nogomet • Intervju
Vlado Kokol odslej v Izraelu
Odhod na tuje zaradi finančne plati
Iz nižjih selekcij ptujske Drave so prišli številni odlični nogometaši. Med njimi je tudi Vlado Kokol, ki je do 20. leta živel v Vidmu pri Ptuju, nato pa se preselil v Mursko Soboti, kjer ima prebivališče sedaj s svojo družino. Kokol je letos dopolnil 33 let, za ptujskega ligaša pa je nastopal do leta 1993. Nato je štiri leta igral za murskosoboško Muro, šest mesecev za velenjski Rudar, prvič pa se je v tujino podal leta 1998, ko je nastopal za hrvaški Slaven Belupo iz Koprivnice. Eno sezono je Kokol igral v Mariboru, med letoma 2001 in 2003 pri ljubljanski Olimpiji, zadnji dve sezoni pa znova v Murski Soboti. Po razpadu prvoligaške ekipe v prekmurski prestolnici se je Kokol še drugič podal v tujino, in sicer v Izrael.
Zakaj ponovni odhod v tujino?
»Potem ko Mura ni prejela licence za nastopanje v prvi slovenski nogometni ligi, sem se odločil zamenjati sredino. Imel sem kar nekaj ponudb, med drugim tudi Drave in nekaterih avstrijskih nižjeligašev, na koncu pa sem se odločil za Izrael, kjer sem podpisal dveletno pogodbo z ekipo Hapoel Nazareth. Za odhod v Izrael sem se odločil predvsem zaradi finančne plati, saj sem sedaj v teh letih, ko moram razmišljati o prihodnosti in z igranjem nogometa še nekaj zaslužiti.«
Hapoel Nazareth se je pred novo sezono okrepil.
Kakšni so cilji?
»Ob mojem prihodu v klub mi je bilo predstavljeno, da je cilj ekipe do petega mesta. Poleg mene so v tem klubu tujci še Slovenci Simon Seš-lar, Darko Džukič in Miha Pi-tamic ter Hrvat Karoglan.«
V Murski Soboti so bile razmere v zadnjih sezonah nevzdržne, tudi prihod »adidasovega mogotca« Georga Subana ni prinesel blaginje. Kakšno imate mnenje o Subanu ter koliko denarja vam je bivši klub ostal dolžan?
»Žal mi je, da se je to zgodilo s klubom, ki je imel bogato tradicijo, dobre rezultate ter odlične in številčne navijače. Prav vsi, ne samo Suban, ki so v tem klubu delovali od osamosvojitve Slovenije naprej, so krivi za nastalo situacijo. Subanu glede na situacijo, kakršna je bila že pred njegovim prihodom, ni kaj dosti očitati, vendar si je za veliko stvari sam kriv. Klub, ki ga sedaj več ni, mi je ostal dolžan več kot štiri milijone tolarjev. Klub je razpadel, jaz pa ostal brez denarja. Same tožbe proti klubu nisem vložil, saj se je vedelo, da bo klub razpadel in da ne bo tistega, ki bi dolgove pokril.«
Na slovenskem nogometnem prizorišču je v zadnjem obdobju največ govora o podeljenih in nepodeljenih licencah za tekmovanje v ligah pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Kakšno je vaše mnenje o tem, da je novoustanovljena Mura prejela licenco za nastopanje v tretji slovenski nogometni ligi vzhod?
Poli maraton • 3. sept. 2005
MAMI, OČI - GREMO KOLESARIT!
Gibanje, rekreacija in šport so lahko v družini močan povezovalni element, ki se obdrži skozi več generacij in so rdeča nit zdravega načina življenja od zgodnje mladosti do pozne starosti. Že modri Platon je rekel, da posameznika bolje spoznamo, če se z njim eno uro igramo, kot pa če z njim celo leto razpravljamo.
Za mene in tebe, za očka in mamico, za dedka in babico, za ^
Otrokom je šport priljubljena oblika igre, hkrati pa je tudi izvrstna šola za učenje, ki jih pripravlja na nadaljnjo življenjsko pot. Redna telesna aktivnost pa je tudi izvrstna priložnost za zabavo, sprostitev in prijeten način druženja odraslih, ki pomembno prispeva k boljšemu zdravju. Tako nas šport spremlja v vseh življenjskih obdobjih, vsekakor pa je od nas samih odvisno, kako bomo darove športa izkoristili.
Otrokova samopodoba
Z otroško igro in s športnim udejstvovanjem se otroci naučijo tolerantnosti, ekipni duh pa pomeni pomembno okolje, v katerem potekata vzgoja in izobraževanje. Otroci
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Kokol še v dresu Mure
»Odgovor je preprost. Vse niti slovenskega nogometa drži predsednik zveze Rudi Zavrl, zato v zvezi s tem nimam komentarja.«
Danes (petek) se pričenja prvenstvo v prvi slovenski nogometni ligi. Kdo so favoriti za naslov prvaka in kdo se bo boril za obstanek?
»Najprej moram povedati, da bo kvaliteta slabša kot v preteklih sezonah, saj je veliko igralcev zapustilo Slovenijo in si poiskalo klube v tujini, prav tako ni več Mure, Olimpije in Ljubljane. Vse dokler se ne bo spremenila davčna zakonodaja, ki bi morala biti bolj naklonjena športu, ne bo kvalitete. Novega prvaka je potrebno verjetno iskati med trojico Maribor Pivovarna Laško, Publikum in Gorica. Mariborčani so z novim trenerjem veliko pridobili, Celjani imajo zgledno urejene klubske razmere, No-
vogoričani pa so v zadnjem obdobju dokazali, kako je potrebno vzgajati lasten kader, ki jim bo še kar nekaj časa vloženo tudi vračal. Zanimiv bo tudi sam boj za obstanek, vsekakor pa imata po mojem mnenju najmanj možnosti za obstanek Bela krajina in Koper. Kaj pa Drava? Od ptujske ekipe sem nekoliko več pričakoval že v pokalu Intertoto, upam pa, da bodo prvenstvo zaključili v zgornjem delu razpredelnice.«
3. januarja prihodnje leto boste dopolnili 34 let. Do kdaj aktivno igranje nogometa ter ali lahko ptujski navijači pričakujejo, da boste še oblekli dres Drave?
»Dokler bom zdrav in dokler se bom lahko dobro pripravil, bom zagotovo še igral nogomet. Glede povratka na Ptuj pa znani slovenski rek: nikoli ne reci nikoli.«
Miha Šoštarič
Športne novice
Mali nogomet • Podgorci 2005
Razpored za 8. krog, sobota, 23. julij:
Mihovci Center - Podgorci (20.00), Bar Ljubica - Belcont (21.00), Deco Design - Štajerles trade (22.00), AŠ Prednost - Gamsi (23.00).
Lestvica po 7 krogih: 1. Belcont 18, 2. Bar Ljubica 16, 3. Podgorci 12, 4. Mihovci Center 9, 5. Gamsi 9, 6. Cvetkovci 7, 7. AŠ Prednost 6, 8. Deco Design 5, 9. Štajerles trade 0. MALI NOGOMET, Miklavž 2005 Rezultati zadnjega, 7. kroga:
Stara Gora - Joker Ivanjkovci 0:2, Invest Ormož - Koestlin Železne Dveri 2:4, Mladost - Nova Slovenija Ormož 1:1, Pu-šenci - Kog 2:7.
Lestvica po 6 krogih: 1. N. Slovenija 19, 2. Koestlin 16, 3. Invest 12, 4. Kog 12, 5. Mladost 10, 6. Pušenci 8, 7. Joker 4, 8. Stara Gora 0.
Naslov za Novo Slovenijo so osvojili: Vlado Ripak, Aleš Jur-čec, Marko Fajdiga, Davorin Dovečar, Goran Šnajder, Sebast-jan Piberčnik, Dejan Jerebič, Sebastjan Jambriško, Branko Ško-liber, Sašo Fijavž, Borut Prapotnik, Uroš Krstič.
Uroš Krstič
Foto: Uroš Krstič
Nova Slovenija - novi stari prvak
Nogomet • Dva Roberta v Albaniji
V Sloveniji imajo nogometni sodniki glede na evropski nogomet zelo veliko vrednost. Vsi jih spoštujejo. Mogoče je tako samo navzven, saj tega nikjer nismo uspeli zaslediti, tudi ne na uradnih spletnih straneh Nogometne zveze Slovenije, da je bil kot glavni sodnik v glavnem mestu Albanije Tirani na tekmi 2. predkola pokala UEFA med Elbasanom in skopskim Vardar-jem naš Robert Krajnc iz Ptuja, četrti sodnik pa Robert Šegu-la iz Dornave, pomočnika pa sta bila Milan Kogej iz Idrije in Marko Stančin iz Ljubljane. Robert Krajnc nam je po prihodu iz glavnega mesta Albanije dejal: "S sojenjem sem zadovoljen, še bolj pa me veseli, da smo po tekmi dobili čestitke s strani obeh klubov. Vzdušje je bilo enkratno, stadion nabito poln že nekaj ur pred pričetkom srečanja. Vse je bilo v najlepšem redu in moram reči, da smo slovenski sodniki dali svoj delež temu, za obe ekipi izjemno pomembnemu srečanju.
Danilo Klajnšek
se v športu srečujejo s pravili in vrednotami, za uživanje v igri pa se morajo naučiti tudi določenih socialnih spretnosti, kot so sodelovanje, tekmovalnost in komunikacija. Na ta način ne razvijajo le svoje telesne sposobnosti in veščine, temveč spoznavajo tudi prijatelje in se zabavajo, ob tem pa razvijajo svojo samopodobo.
Že številne znanstvene študije so pokazale, da se otroci s športnim udejstvovanjem učijo konstruktivnega in učinkovitega reševanja problemov, odgovornosti, prilagajanja, sodelovanja, podrejanja pravilom in moralnega vedenja. Sestavni del športa pa so tudi porazi, zato je to dobra priložnost, da se otrok sooči s porazom in se iz izkušnje nekaj nauči. Šport je za otroke koristen in zdrav, saj ne smemo pozabiti pomembnega vpliva rednega telesnega gibanja na otrokovo zdravje, skladen telesni razvoj in dobro počutje.
Ukvarjanje z redno telesno aktivnostjo, predvsem v naravi, je tudi estetski užitek, ki nam daje občutek povezanosti z njo, širi zavest o pomembnosti ohranjanja čistega okolja in je način njegovega spoznavanja. Telesne sposobnosti niso
pogojene ne z barvo kože in ne z jezikom, niti ne z narodnostjo in ne z versko pripadnostjo. Zato, dragi starši, vzpodbujajmo otroke, naj se gibajo in ukvarjajo s športom čim bolj pogosto.
S kolesom na družinski izlet
Eden od načinov, kako poskrbeti za zdrav motorični razvoj otrok in hkrati kakovostno preživeti prosti čas, je druženje na skupnih kolesarskih izletih. Rekreativno kolesarjenje je ena izmed najbolj priljubljenih oblik telesne aktivnosti vseh generacij. Kolesarski izlet je prijetna družinska dogodivščina, v kateri še posebej uživajo otroci, saj jim kolo pomeni igralo in hkrati prevozno sredstvo. V takšnih dogodivščinah pa lahko uživajo tudi starši najmlajših, saj se jim kolesarjenju ni potrebno odpovedati zaradi otrok, ki še ne morejo sami vrteti pedal. Seveda ne gre, da bi otroke prevažali v otroškem sedežu, je pa mogoče kupiti posebne prikolice na dveh kolesih. Pritrdijo se zadaj na kolo in so namenjene vožnji malih nadebudnežev. V primeru vetra ali dežja je čez prikolico mogoče napeti prozorno ponjavo, ki otroka ščiti. Malček v prikolici leži ali sedi pripet z varnostnim pasom, z ogrodjem pa je delno zaščiten tudi pred morebitnim padcem. Tudi v prikolici pa je otroku potrebno nadeti varnostno čelado.
Poli maraton za vso družino
Kolesarjenje brez dvoma koristi zdravju otrok in njihovih staršev. Da je kolo izrednega pomena na poti
otrokovega razvoja, se zavedajo tudi Perutnina Ptuj, Di@log company, Ra-dio-Tednik in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, ki so letošnji organizatorji 3. Poli maratona. Na kolesarsko dogodivščino torej vabljeni vsi: sestrice
in bratci, mamice in očki, babice in dedki ter drugi ljubitelji kolesarstva. Tam bomo veliki in majhni, saj vemo, da Poli maraton združuje skrb za zdravje in zabavo ljudi dobre volje.
Tanja Subotič, Dialog
Foto: Črtomir Goznil<
Strelstvo • Pogovor z Vesno Mele
Po treh zlatih še bron na DP
V goste smo povabili strelko Vesno Mele, eno najboljših in najuspešnejših športnic v Občini Ormož. Razlog povabilu je bil preprost. Meletova se je namreč iz svetovnega prvenstva zdravnikov v vročem španskem Alicanteju vrnila s tremi medaljami, ki so bile zlatega sijaja:"lz Španije,
kjer je od 2. do 9. julija potekalo SP, sem se vrnila s tremi zlatimi medaljami, in sicer v disciplinah MK puška 60 strelov leže, MK zračna puška 40 strelov in MK zračna pištola 40 strelov. Zelo sem zadovoljna z rezultatom pri MK puški, saj sem s 575 krogi dosegla svoj drugi rezultat
Foto: arhiv Alicante
Vesna Mele - prvo oko Ormoža
kariere. Od lani sem tako popravila rezultat za kar 21 krogov. Sedaj moja zbirka medalj iz SP zdravnikov (Celovec, Tihany, Caen, St. Tropez, Gar-misch Partenkirchen) šteje okrog 15 medalj."
Poleg rezultatov je bila Me-letova zelo zadovoljna tudi z organizacijo tekmovanj in samim mestom Alicante: "Na SP je sodelovalo 3100 tekmovalcev iz 37 držav, Slovenijo je zastopalo okrog 100 udeležencev. Z našega področja Ptuj-Ormož sem nastopala skupaj s Teodorjem Pevcem, ki se je domov vrnil s srebrno in bronasto medaljo. Mesto z 280.000 prebivalci in strelišče v Alicanteju sta zares krasna. V velikem strelskem centru, ki je izjemno urejen, se nahajata malokalibrsko in zračno strelišče z okrog 30 strelskimi mesti. Tudi Španci so zelo profesionalno organizirali prvenstvo, česar prejšnja leta na ostalih prvenstvih ni bilo. Sicer je Alicante lepo mesto, a žal nismo imeli veli-
ko časa, da bi si ga podrobneje ogledali. Naslednje leto bo prvenstvo v Rovinju na Hrvaškem."
Po svetovnem prvenstvu je Meletovi na državnem prvenstvu z malokalibrsko puško na 50 metrov v trojnem stavu uspelo osvojiti še bron. Meletova je glede na zelo dobro formo upala na medaljo z DP, vendar ne v trojnem stavu: "Prvi dan tekmovanja sem nastopila v moji priljubljeni disciplini MK puška 60 strelov leže. Dan se mi ni najbolje pričel, saj sem najprej zaspala, nato se mi je pokvaril še daljnogled, ki mi ga je nato za tekmovanje posodil prvi strelec Slovenije Rajmond Debevec. Po dobrem začetku (97, 97) je bila zame usodna tretja serija, kjer sem nastreljala le 91 krogov. Na koncu sem pristala pri 572 krogih, kar je tri kroge manj kot v Španiji. To je zadostovalo za nehvaležno četrto mesto. Za osebnim rekordom (583
Foto: arhiv Alicante
Vesna Mele
krogov), ki bi mi prinesel srebro, sem tako zaostala za 11 krogov. Za zlato je bilo potrebno nastreljati 584 krogov. Drugi dan tekmovanja sem nastopila v trostavu 3 x 20 strelov. Zelo dobro mi je uspel nastop leže, saj sem zadela 194 krogov. Stoje mi je uspelo nastreljati 173 krogov in pred zadnjo serijo kleče sem se nahajala na četrtem mestu. Tudi kleče mi je s 180 krogi uspel dober rezultat in z enim krogom naskoka sem osvojila bron. Za kar 19 krogov mi je uspelo popraviti lanski rezultat in sem po nastopih
v Ljubljani zelo zadovoljna ter srečna. Ob ugodnih razmerah na strelišču se mi je spet vse poklopilo in nena-dejano sem v trostavu prišla do medalje."
Tri zlate iz svetovnega prvenstva v Alicanteju in bronasta medalja iz državnega prvenstva v Ljubljani so izjemen izkupiček Meletove v zadnjih štirinajstih dneh. Sedaj pa je po naporni in uspešni sezoni čas za počitek, kjer bodo misli uhajale k lepim stvarem - k osvojenim medaljam.
Uroš Krstič
ERA

HIHEH

Ponudba velja do 2. avgusta 2005
_ ____ _
l)	® Izjemno učinkovita metoda za
«PUiT marâïbn
I	največji slovenski relireativni lcolesarsl(i dogodek
opazovanje narave.
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
www.perutnina.com
Haloze • Kaj je povedal direktor direktorata za turizem
Haloze - slovenska Toscana?!
Poleg državnozborskih poslancev Branka Mariniča in Srečka Hvavca so Haloze minuli konec tedna gostile še enega zelo pomembnega gosta iz prestolnice; direktorja direktorata za turizem pri gospodarskem ministrstvu Marjana Hribarja.
Hribar se je sicer bolj kot splošnim težavam haloškega življa posvetil turistični prihodnosti te pokrajine kot so mu jo predstavili v LPC Halo v Cirku-lanah, pri čemer ni pozabil omeniti, da je ptujski LTO na razpisu uspel pridobiti dobrih 30 milijonov tolarjev za t. i. destinacijski management, ki vključuje tudi Haloze, saj brez povezovanja s širšim zaledjem Ptuj v turističnem pogledu na more pričakovati uspeha.
Nasploh pa je bil Hribar nad Halozami videti navdušen: »Ta del Slovenije sicer poznam in v zadnjem obdobju je bilo očitno narejenega veliko, saj sem izvedel, da je bila večina cest pred leti še makadamska, danes pa je asfaltirana. Reči moram, da sem navdušen nad lepotami pokrajine; Haloze sem doživel kot slovensko Toscano. Tu imate nekaj, kar danes vsi iščejo: prelepo, neokrnjeno naravo, prijazne ljudi, izredno kuli-nariko in odlična vina! Tisto, kar zdaj vidim kot ključno za nadaljnji razvoj, je vztrajanje in podpora zasebni iniciativi ter razvoj trženja z dobrimi tržnimi produkti. Osebno pa se bom zavzel, da se Haloze uvrstijo med elito slovenske turistične ponudbe, kjer so doslej pre-
vladovali Portorož, Bled, Postojna in Ljubljana.«
Hribar je ob tem poudaril, da dober turistični produkt ne predstavlja le vinskih cest z njihovo ponudbo, ampak je potrebno dati več poudarka zlasti po-hodništvu in kolesarjenju in v tem pogledu zelo pozitivno ocenil Turistično cono Haloze-Zagorje.
Možnost boljših časov za haloški turizem naj bi po Hribarjevih besedah prihajala tudi z odprtjem treh rednih letalskih linij med evropskimi velemesti in mariborskim letališčem, ki naj bi se odprle v zelo kratkem času; takoj po podpisu pogodbe vlade RS z enim najcenejših letalskih prevoznikov na svetu. »Tri letala tujih gostov vsak dan v vaši neposredni bližini prav gotovo predstavlja velik turistični potencial tudi za Haloze!«
O tem, da je turizem, kljub vsej ha-loški eksotiki, hudičevo težko razvijati tam, kjer še ni vodovoda in cest, pa Hribar ni govoril. Pač pa je bilo iz ust poslanca Srečka Hvavca, ki se je skupaj z Mariničem pridružil Hribar|'u na novinarski konferenci na Borlu, slišati, da je turizem pravzaprav edina možna opci-
Reportaže • Kitajska in Tibet
Srečni dan
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Štirideseti dan potovanja sva sedela v majhni sobici centralnega hotela v Xianu. V njej je bil urad, ki je prodajal turistične pakete za potovanja v Lhaso. Bil je edina vrata v Tibet s tega konca sveta.
»Poglejte, sva iz revne dežele in ta cena je nesprejemljiva, to je najin celoletni zaslužek,« sem vztrajno ponavljal. »Štiristo dolarjev je cena kompletne usluge. Potovanje z letalom v Lhaso in nazaj in štiri nočitve v hotelu Holiday Inn. Iz teh okvirov ne moremo. To je državna zahteva,« je v odlični angleščini drobila mala črnolaska. Že drugi dan sva sedela v prostoru, kjer so si tujci podajali kljuko. Poizkušali so preplezati visoki zid, ki ga je z oderuško ceno postavil državni aparat, da bi omejil vstop v nemirni Tibet. »Včeraj sem srečal Američana, ki ste mu za pot v Lhaso in štiri dni hotela zaračunali tristo dvajset dolarjev,« sem potegnil iz rokava zadnji adut. Vidno presenečena naju je postavila na stranski tir in se posvetila drugim.
»Dobro, tudi za vaju bom naredila izjemo. Upam, da tega ne bo ugotovil šef,« nama je lisička spet naklonila pozornost. »Za revna študenta arhitekture je tudi to preveč,« sem vzkliknil. »Videti morava Potalo Gong, največjo palačo sveta, brez nje je potovanje popolnoma brez haska! Le kaj bodo rekli ljudje, ko bodo izvedeli, da nama je pobratena dežela z oderuško ceno pred nosom zaprla vrata v svetišče arhitekture,« sem razpredal malo laž. »Tristo deset dolar-
Direktor direktorata za turizem Marjan Hribar: »Reči moram, da sem navdušen nad lepotami pokrajine; Haloze sem doživel kot slovensko Toscano!«
ja nadaljnjega preživetja in razvoja Haloz. Računati na kmetijstvo ali podjetništvo, ki bi lahko predstavljalo zagon, je v takšnih terenskih pogojih, kot jih imajo Haloze, nerealno. Res pa je tudi, kot je ugotovil Hvavc, da brez neurejene temeljne infrastrukture kot so ceste in vodovod, ne more biti ne turizma ne česarkoli drugega - razen nadaljnjega izseljevanja in počasnega izumiranja »lepih Haloz«. Slednje bi morale biti po prepričanju Sonje Golc iz LPC Halo nujno deležne drugačnega, bolj stimulativnega pristopa s strani državnega vrha, ki bi se lahko začel že z drugačno davčno regulativo za obmejna področja, kot je v veljavi v drugih državah.
Na dodatno pomanjkljivost v »velikih razvojnih turističnih vizijah« za Haloze pa je oba poslanca in direktor|'a Marj'an Hribari'a opozoril predstavnik majšper-ške občine: »Zavedati se morate, da je preživetje v Halozah danes izjemno težko in da je osnova za tako opevani turizem v naših krajih vendarle močna kmetija! Teh pa je v trendu vse večjega izseljevanja vedno manj - vse več pa je praznih hiš!«
SM
jev je zadnja cena,« je po dolgem premisleku dahnila Kitajka. »Če plačata takoj, imata avion že jutri!«
Ponovno sva dobila čas za premislek. Nehote sem sovražil oholo bitje, ki se je dobro zavedalo birokratske moči. Vse je bilo v njenih rokah. V urad naju je usmeril letalski prevoznik dan prej, ko sva skušala kupiti karti. Naj bi bil edino mesto, kjer so tujci lahko kupovali »vstopnice« za Tibet. Takšne so bile tudi novice belcev, ki so se potikali naokrog s podobnimi težavami. Vesti o avtobusnem prometu so si nasprotovale. Avtobus naj bi vozil v Lhaso z mnogimi prekinitvami od tri do deset dni. Poleg tega naj bi bile ceste polne vojakov, ki bedijo nad tem, da se nepovabljeni gostje ne prikradejo v Tibet. Vožnja z avtobusom, mala avantura, vendar samo za ljudi z veliko časa, tega pa nisva imela. Pogoltnila sva grenko jabolko in se sprijaznila z visoko ceno. Domenili smo se, da se z izdatnim kupčkom denarja vrneva popoldne.
Ura je bila tri, ko sva vstopila skozi vrata. Soba je bila polna glasnih ljudi. Uradnica nama je izročila letalski vozovnici in pokazala na brhko dekle, ki je sedelo na zofi pod oknom: »Ona vodi skupino, pomenita se z njo.«
Ena izmed kitajskih muh je bila, da sme potovati v Tibet samo organizirana skupina. Te so se oblikovale v turističnem uradu.
Med govorjenjem, ki je prehajalo v huronsko vpitje, sva od Švicarke z leninistično kapico izvedela uro odhoda letala in videla skupinsko
Foto: Janez Jaklič
Berač na mestnih ulicah.
potrdilo o plačilu hotela. Tedaj sem doumel vzrok kričanja. Člani skupin so spoznali, da je cena za prepovedano deželo različna, odvisna od muhavosti Kitajke. Gospa Li se je pred onemoglim besom turistov hitela odpravljat domov. Med strateškim umikom je pozabila na naju - trpina iz bratske dežele.
S Tomažem sva se ob steklenici piva uro za tem prebujala iz zamaknjenosti. Ob pogledu na podarjeno letalsko vozovnico so me prevevali občutki zmagoslavja, nemira, strahu in krivde.
Za nama je bil dolg in buren dan na xianskem letališču, boj za dodatno vstopnico na letališko ploščad, odpoved poleta, noč v hotelu in seveda strah povezan z zamudo, strah, da bo gospa Li opravila dnevni obračun. Končno smo se, ob vidni zaskrbljenosti potnikov bele polti, odlepili od tal. Po čudovitem panoramskem letu preko tibetanskih vršacev smo pristali v Lhasi, svetišču gora.
Odgrnjena tančica
Globoko sem vdihoval svež zrak, ko sem stopil na tla letališča, kakih sto kilometrov stran od mesta Lhase. Jasnost oblik in barv okoliških gora me je osupnila. Redek zrak mi je pokazal nove zmožnosti vida. Začel sem verjeti v legende in mite, ki so se o tej daljni in nedostopni deželi spletli skozi stoletja in ovili Tibet v tančico skrivnosti. Manj ko je zunanji svet vedel o njem, bolj si je v domišljiji slikal podobo o skritem raju na strehi sveta, kjer se ljudje nikoli ne postarajo, kjer živijo v popolnem sozvočju z naravo in svojimi bogovi. Tujce privlači dežela demonov in magije ter menihov, ki se lahko z močjo volje dvigajo v zrak.
V Mesto sončne svetlobe so nas
pripeljali z vojaškim kamionom. Po nastanitvi v hotelih so skupine razpadle prav tako hitro, kot so nastale. Obstajale so le toliko časa, da so zadovoljile bistroumnost državnih organov.
Pričeli so se naporni dnevi. Po mestu in okolici sva se potepala od jutra do mraka, na kolesu in peš, željna spoznavati in doživeti. Občutek olajšanja je bil prvi vtis, ki sem ga zaznal v od višine in sonca razbole-li glavi. Nepopisno gnečo kitajskih ravnic, ki me je pričela navdajati z agresivnostjo, je nadomestila »praznina« v čudovitem gorskem svetu. Prijazni ljudje so bili visoki, temne, včasih čokoladne polti. Njihova oblačila, dolgi noži, način hoje in obnašanje so izžarevali neustrašen ponos gorjana. Hiše so bile velike, kamnite, trapeznih oblik, z ravnimi strehami. Enoličnost sivih zidov so razbijali živopisno pobarvani podboji vrat in okenski okviri. Spremenila se je tudi hrana. Riž je izginil, nadomestila sta ga kruh in krompir. Čeprav pripravljena na tibetanski način, sta bila bolj domača mojemu želodcu kot kitajska hrana. Klima je postala »alpska« s hladnimi nočmi in prijetnimi dnevi. Pojavila pa se je tudi neprijetnost. V nasprotju s Kitajsko, kjer nisem videl niti enega primerka pasje vrste, so se pojavili tropi psov. Neugledni kožuharji različnih velikosti in zmesi so se v skupinah preganjali po mestnih cestah, ležali na dvoriščih pred svetišči, renčali po ozkih uličicah samostanskih mest ter patruljirali po krčmah. Niso imeli lastnikov, vendar so jih domačini neizmerno tolerirali. Dokler se jih nisem navadil, so me, z zanemarjeno zunanjostjo in neposrednostjo, navdajali s strahom.
Nadaljevanje v naslednji številki
JJ
Otok KRK
3* Beli Kamikllotrokdo 12 let 50% popusta
do 30.773D/POL 22.470
Son£kov klub v PORTOROŽU
3* Lucija in Barbara, otrok do 12 let 50% popusta
do 5.8V3D/POL od 25.500
PARIZ in DISNEYUND
5-dnevni avtobusni izlet slovensko vodenje
11.8V5D/NZ 39.900 Sončkov klub v ČRNI GORI
2* Obala, doplačilo za prevoz in 3 izlete 15.900 SIT
20., 27.8./7D/POL od 42.900
NEUM, Južna Dalmacija
3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let
23.7.-20.8/7D/POL 51.990
Sončkov klub na CRESU
2* dep. Kimen, pestra ponudba izletov, otrok do 12 let brezplačno
do 20.8./7D/POL 55.900
TUNIZIJA, Djerba
3* Miramar Djerba, letalo iz Ljubljane ali Zagreba
1.,8.8./7D/POL 89.900
GRČIJA, Rodos
2* Manos Pension, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
31.7.,7,14.8y7D/NZ 108.900
GRČIJA, Kreta
2« Vergas, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
30.7y7D/NZ 110.300
ŠPANIJA, Mallorca
2* Saga, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
28.7y7D/POL 129.740
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodaja: 02/22 080 33 • www.sancheli.cam Woridof TUI
Foto: SM
Kuharski nasveti
Kostanjevi ocvrtki
Sestavine (za 4 osebe):
15 dag kuhanega in pretlače-nega kostanja
15 dag kuhanega in pretlače-nega krompirja 1 rumenjak
1 žlica sladkorja v prahu
3	žlice ostre moke olje za cvrenje Omaka:
2,5 dl sladke smetane 5 dag jedilne čokolade
Potek priprave:
Iz kostanjev, krompirja, rumenjaka, sladkorja in ostre moke na hitro zgnetemo testo. Ko se sestavine med sabo dobro povežejo, damo testo počivat na hladno vsaj 15 do 20 minut. Nato iz testa oblikujemo podolgovate svalj-ke. Posebej v manjši kozici segrejemo maščobo in v njej na hitro ocvremo kostanjeve ocvrtke. Smetano vlijemo v manjšo kuhalno posodo in vanjo razlomimo čokolado. Kuhamo tako dolgo, da se čokolada stopi in omaka zgosti. S pripravljeno omako prelijemo kostanjeve ocvrtke.
Slivova pita
Sestavine:
4	jajca
26 dag gladke moke 10 dag mletih orehov
5	dag grobo sesekljanih mandljev
^ pecilnega praška 1 vanilin
20 dag sladkorja
10 dag margarine ali masla
1 dl vode
Nadev:
25 dag sliv
2-3 žlice slivove marmelade
sladkor v prahu
Potek priprave:
Ločimo rumenjake od beljakov. Margarino penasto ume-šamo, ji dodamo rumenjake, polovico sladkorja, vanilin in vodo ter penasto umešamo. Nato dodamo moko s pecilnim praškom, mlete orehe in sesekljane mandlje. Iz beljakov in polovice sladkorja ste-pemo sneg in ga s kuhalnico primešamo k rumenjakom. Okrogel model s premerom 30 centimetrov dobro namažemo z margarino, ga po-tresemo z ostro moko in vanj stresemo tri četrtine pripravljenega testa. Pito pečemo 20 minut pri 180 stopinj Celzija, nato še vroče testo premažemo s slivovo marmelado, na marmelado porazdelimo raz-polovljene slive, ki jih obrnemo z vdolbinico navzdol in iz ostale tretjine testa nanje z vrečko nabrizgamo mrežico. Pito pečemo še 20 minut pri 180 stopinj Celzija. Preden jo ponudimo, jo po želji potre-semo s sladkorjem v prahu.
Skutini cmoki s slivami
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag skute 5 pesti ostre moke 1 rumenjak
3 dag na lističe narezanih
mandljev
sladkor
sol
30 dag sliv brez koščic
Potek priprave:
Skuto pretlačimo, ji dodamo sol, moko in rumenjak in na hitro zgnetemo testo, ki ga damo počivat na hladno vsaj 10 minut (v hladilnik). Pose-
Mokri smrček
Prehrana kuncev
Vprašanje bralca Branka z Destrnika: Doma imamo kunce. V enem leglu so mladički postali otožni, odklanjajo hrano in imajo močno povečane trebuščke. Driske ni opaziti, je pa en mladič že poginil. Hranimo jih izključno z zeleno krmo brez dodatkov koncentrata. Bojimo se, da bodo poginili tudi ostali kunci. Kje je lahko napaka in kako pomagati? Hvala za odgovor.
Odgovor: Letošnje obilne padavine omogočajo bujno rast trave, poljščin, detelj itd. Kadar živali krmite z obilico zelene krme, še posebej če
je ta vlažna (sveže nakošena) ali sparjena, lahko pri kuncih nastopijo prebavne motnje (driske, napenjanja) in tudi nenaden pogin živali. Več-
bej na suho v posodi prepra-žimo mandlje. Polovico sliv stresemo v kozico, dodamo sladkor po okusu in dušimo. Ko se zmehčajo, jih pretlačimo ali prepasiramo. Od testa odščipnemo manjši kos in ga nadevamo s slivo, ki jo povaljamo v sladkorju in mandljih. Cmoke v slani vodi kuhamo 5 minut. Na krožnik damo slivovo omako in nanjo položimo cmoke, ki jih potresemo s sladkorjem in mandlji.
Beljakove rezine
Sestavine:
4 beljaki
10 dag sladkorja v prahu 12 dag gladke moke 10 dag različnega lupinastega sadja
inoma so prizadete vse živali iste kategorije (največkrat mladi kunci). Zaradi presežkov beljakovin v zeleni krmi nastopi v prebavi kuncev nesorazmerje med dušičnimi substancami ter surovo vlaknino, ki je za normalno presnovo nujno potrebna. Prav tako se poruši razmerje med mikroorganizmi, ki sodelujejo v procesu prebave hranilnih snovi. Živalce postanejo napete, apatične, odklonijo hrano in poginjajo.
Najprimerneje je prizadetim živalim spremeniti obrok. Odvzamemo zeleno
(lešniki, orehi mandlji)
Potek priprave:
Iz beljakov in sladkorja stepemo trd sneg. Med mešanjem mu počasi dodajamo moko skupaj z lupinastim sadjem. Dobro pomešane sestavine stresemo v pekač iz pečice, ki ga obložimo s peki papirjem ali dobro namažemo z margarino in po-tresemo z ostro moko. Rezine pečemo najprej 20 minut pri temperaturi 200 stopinj Celzija, nato pekač vzamemo iz pečice, pecivo razrežemo na rezine ali poljubno velike kocke, damo v pečico, ogreto na 50 stopinj Celzija, in pustimo, da se rezine osušijo.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti:
nabiralnik@radio-ted-nik.si.
krmo in pričnemo pokladati izključno kvalitetno seno. V vodo za pitje lahko dodamo žlico živalskega oglja. Ko se stanje normalizira, se zelena krma dodaja postopoma, vendar zmeraj ostaja pravilo, da je seno osnova obroka kuncev.
Antibiotiki, ki jih dodajamo v krmo ali vodo, so mnogokrat neprimerni, saj nam dodatno porušijo razmerja med mikrobi v prebavilih, zato skušamo v začetku prebavne motnje kuncev odpraviti le s primerno menjavo obroka.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
my
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Nadaljevanje pomladnega muhastega vremena v poletje
Hladno in spremenljivo pomladansko vreme je oviralo kalit ev in vznik vrtnih posevkov ter brstenje in cvetenje sadnega drevja, temu podobno hladno in deževno vreme v začetku poletja pa povzroča nezadržne okužbe vrtnega rastja z rastlinskimi boleznimi in neobvladljivo zatiranje škodljivcev.
V SADNEM VRTU se končuje sezona zorenja malin. Takoj po obiranju pri teh porežemo lanskoletne rozge, da se bodo letošnje nemoteno razraščale, da se bodo v mesecu avgustu na njih formirali cvetni brsti za rod v naslednjem letu in da bodo dobro dozorele za boljšo prezimitev. Za maline in robide ter njune križance je namreč značilno, da rodijo le na enoletnih rozgah. Nove mladike, ki izraščajo iz korenin, smo morali razredčiti na primerno razdaljo in odbrati najbolje rastoče za nadaljnjo vzgojo že v začetku meseca junija, sedaj pa to enako opravimo, ko izrezujemo lanskoletne izrojene rozge. Pri zimski rezi pred prihodnjo vegetacijo bo potrebno odstraniti le poškodovane in slabo prezimele rozge ter jih po potrebi razredčiti in povezati ob oporo v vrstni medsebojni razdalji 15 cm.
Če opazimo na vejah jablan in hrušk bele vataste kupčke ali prevleke, je to znak, da so napadene po mokasti ali krvavi uši. Krvava uš, ki živi v kolonijah pod vatasto prevleko, s sesanjem rastlinskega soka močno izmaliči poganjke in povzroči rakaste rane. Krvavo uš, ki je prezimila na koreninskem vratu, zatiramo prvič z zimskim škropljenjem, da uničimo zimsko zalego, drugič pomladi, ko se pojavi prvi rod, sočasno s pojavom drugih vrst uši in tretjih sredi poletja, če jih zasledimo vsaj na dveh odstotkih poganjkov drevesne krošnje. Za škropljenje uporabimo insekticid z globinskim delovanjem calypso ali podobnimi pripravki, ki mu obvezno dodamo močilo, da škropivo po vatasti prevleki ne spolzi. Pri porabi teh vrst škropiv smo izredno pozorni na karenč-no dobo, zato pozno zoreče sorte jablan poškropimo takoj, da se bo do pobiranja plodov škropivo razgradilo, zgodnje zoreče sorte jablan in hrušk pa poškropimo šele po obira-
nju. Letno škropljenje proti krvavi uši ne sme izostati, ker se bodo do jeseni na sadnem drevju razvile neozdravljive rakaste tvorbe.
V	OKRASNEM VRTU še pred plitvim rahljanjem tal in seveda po pletvi in odstranitvi novo raščenega plevela, v letošnjih zanj izredno ugodnih rastnih razmerah, vrtnice in druge cvetoče rastline dognojimo z rudninskimi gnojili za letno rabo, ki vsebujejo nekoliko več kalija in fosforja, da spodbudimo nadaljnjo cvetenje v poznem poletju in jeseni. Takšno gnojenje je v tleh, ki so dovolj vlažna, mnogo uspešnejše, kot če je zemlja suha.
Redno striženje živih mej je do konca poletja, ko se tudi končuje obdobje bujne rasti, pomembno iz več razlogov. Striženje je lažje opraviti, dokler prirastek ne oleseni. Pozna rez zahteva močnejšo rez, ta pa bo vzpodbudila novi prirastek, ki bo slabše dozorel zaradi zapoznele vegetacije, to pa je tudi vzrok, da nekatere vrste živic pozebejo. Po striženju do konca julija pa lahko pričakujemo še dobro rast, zgostitev in olesenitev živice.
V	ZELENJAVNEM VRTU so minule padavine vrtna tla dobro namočile, kar vsem vrstam vrtnin ustreza in dobro rastejo. Po bujni rasti in preobilni vlagi pa so vrtnine občutljivejše za številne rastlinske bolezni in vabljivejše požrešnim škodljivcem.
Zgodnji krompir izkopljemo, ko mu porjavi cima, da preprečimo premestitev krompirjeve plesni po steblu v gomolje. Tako okuženi gomolji v shrambi že po nekaj dneh zgnije-jo. Paradižnik ohranimo zdrav ob sprotni pletvi zalistnikov, odstranitvi pritlehnih listov do prvega grozda in z rednim škropljenjem s fungicidi. Endivijo, peteršilj in solatnice, ki jih je napadla koreninska uš, čimprej uporabimo, ker proti njim ni pripravkov, ki bi zagotavljali zdravo pridelavo vrtnin.
Miran Glušič, ing. agr.
Udëte n. -
22-Petek	23-Sobota	24-Nedelja	25-Ponedeljek
26-Torek	27-Sreda	28-Četrtek *	
Moč procentnega računa
Špekuliranjena padec tečajev
Še pogled s sveta številk in ne procentov. V treh mesecih smo investirali
-	prva dva meseca po 0,5 mio SIT, tretji mesec pa je delnica zrasla nazaj, recimo na prvotno vrednost (prvega nakupa), torej na 1.000 SIT. Z 1 mio SIT smo kupili 1.500 delnic, ki jih prodamo po 1.000 SIT, dobimo 1,5 mio SIT - torej ustvarili smo neverjetnih 50 % donosa, glede na to, da smo špekulirali na padec tečajev. Bistvo je, da s pravo strategijo lahko kujemo lepe dobičke - bolj ko vrednost papirjev pada, več jih kupimo z istim zneskom, istočasno znižujemo izgubo na prejšnjih vložkih! In že ob manjših popravkih tečajev lahko lepo zaslužimo. Enako strategijo priporočam tudi pri investiranju v same vzajemne sklade, le da je namesto delnice tam enota premoženja
-	pri obeh pa je glavni procentni račun. Ljudje, ki jih je v obdobju padanja tečajev strah, žal ne poznajo dobro procentnega računa in ponavadi se izkaže, da je to tudi res.
Če vam je zgoraj opisan primer jasen, potem veste, da se začenja obdobje investiranja na našo borzo že danes. Tudi rdečih številk se boste začeli veseliti, še posebej, če bodo le-te v vaši naložbeni strategiji, saj boste vedeli, da sončni dnevi prihajajo in boste veselo odkorakali nakupovat na borzo in ne le v hipermar-kete po znižane pralne stroje.
Upoštevajte še, da v obdobju rasti tečajev procentni račun deluje obratno - torej nam znižuje donos na delnico ali točke skladov, saj le-te kupujemo vedno dražje in si s tem znižujemo donosnost naložbe. Pri majhnih padcih tečajev pa hitro zapademo v izgubo. Toliko za dokaz našega prvega pravila - kupujte, ko tečaji padajo in prodajajte, ko tečaji rastejo. Drugo pravilo oz. dokaz, da približno 95 % investitorjev v Sloveniji ravna ravno obratno in s tem izgubljajo ogromno denarja. Potem so pa jezni, da se to dogaja ravno njim. Torej povprečni ljudje investirajo tam, kjer tečaji rastejo in prodajajo naložbe takrat, ko tečaji padajo - moči procentnega računa pa ne želijo spoznati. Raje vlagajo takrat, ko to počnejo vsi. Sedaj, ko slovenski borzni tečaj pada, pa ni nikjer nobenega, ki bi vlagal na slovensko borzo.
Mitja Petrič,
neodvisni finančni svetovalec z evropsko svetovalno licenco Tel.: 041 753 321
E-mail: mitjapetric@yahoo.com
POSLIJi^MlE MS m mi ERNETIJ!
RADIOPTUJ
OHrtifte.
32k Î^Tunelnl
www.radio-ptuj .si
Astrolog svetuje
Mars - življenjska strast
Mars v astrologiji predstavlja moški princip, energijo in moč do življenja. Mars je planet, ki je v zgodovini človeške domišljije buril duhove. Le kdo se ne spomni tez o marsovcih, gospod Vid Pečjak je na to temo napisal zgodbo za otroke Drejček in trije Marsovčki. Astronomi so ugotovili, da leži na zunanji strani gledano od Zemlje in da je precej ekscentričen, Soncu se lahko veliko približa, 208 milijonov kilometrov, in tudi oddalji za 228 milijonov kilometrov - skratka je nepredvidljiv. Njegovo leto pa traja 687 dni, to je čas, da obkroži Sonce. Prepoznaven je po rdečkastem siju. Ima pa dva satelita: Deimos in Fetus. Tradicionalno ga povezujemo z moškim, z njegovo močjo in s principom lovca, kar je bil moški na začetku. V življenje vnaša tudi jezo, hitre in drzne spremembe in željo po akciji. V astromedicini predstavlja
vročična stanja, je naravni vladar mišic, moških spolnih organov in povezan je z raznimi vnetji. Predstavlja pa tradicionalne moške poklice (mesar, kirurg, vojak, lovec Po principu je vroč planet, tudi njegovi varovanci so taki, lahko spodbudi človeka k akciji, v kolikor je v dinamičnih aspektih, pa so to ljudje, ki hitro zgubijo potrpljenje, toda so kmalu dobri, kajti mudi se jim naprej po poti življenja.
Odločno nastopanje
Grška mitologija je tudi v primeru planeta Marsa slikovita, povezuje ga z bogom Are-som, ki je imel srečo na bojnih poljih in nesrečo v ljubezni. Zanimivo pa je dejstvo, da je manj znano, da je bil to sprva bog, ki je bil zaščitnik poljedelstva in kmetovanja. Mars je vedno naslikan v vojaški obleki in kot mož močne postave. Domovanje ima v pozitivnem (moškem) Ovnu in negativnem (ženskem) Škorpijonu. Kot sem že omenil, predstavlja moško plat, je izrazito seksualen in spodbudi agresijo in odločnost, kar je pečat marsikaterega moškega in zaščitni znak znamenja Ovna, ki to kaže odkrito, in Škorpijona, ki to prefinjeno skrije v sebi in tu sem se spomnil misli iz Malega
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno!
princa: »Kdor hoče videti, naj gleda s srcem Najizraziteje pa se izrazi med 43. in 57. letom starosti, tedaj ko človek žanje uspehe in uživa. Po drugi strani pa so v igri mlajši in mora imeti moč, da se obdrži.
Prišel, videl, zmagal
V psihološkem smislu predstavlja fizično obvladovanje zunanjega sveta, željo po dokazovanju, tekmovalnost in delavnost. Nakazuje iniciativnost in kako se kdo znajde v poslovnem življenju, koliko prodornosti in moči premore. V moškem horoskopu je Mars izrednega pomena, nakazuje seksualno energijo in kaže, kako se moški znajde kot ljubimec. Kaže tudi, kako osvaja in zmaga. Tipičen bi bil stavek Julija Cezarja: »Prišel, videl zmagal« - tega si v nekem prenesenem pomenu želi prav vsak moški. V ženski astrološki karti pa predstavlja tip idealnega ljubimca in kaj si ženska želi ter kako uporablja seksualno energijo.
Mars je tudi naravni vladar železa in vročih predmetov. Njegovi varovanci pa so močnega, mišičastega videza, ovalnega obraza, pogosto imajo na-
Ob 50-letnici Nove KBM smo samo za vas, imetnike transakcijskega računa v Novi KBM,
pripravili posebno ponudbo.
Od 14. do 30. julija 2005 vam ponujamo vrsto ugodnosti:
•	brezplačen pristop k Moneti - plačevanju z mobilnim telefonom
•	identifikacijsko kartico za elektronsko bančništvo Bank@Net po polovični ceni
•	brezplačno enoletno članarino za eno od plačilnih kartic Activa, Activa MC, Visa
•	najem sefa po polovični ceni
•	višje obrestne mere za tolarske depozite in depozite z valutno klavzulo
Obiščite poslovalnice Nove KBM in si izberite svoje ugodnosti. www.nkbm.si

Nova KBMdd
Duševno zdravje
Vera in poroka
Anita je med študijskim izobraževanjem v tujini spoznala fanta, s katerim sta že kmalu ugotovila, da si želita ustvariti družino. Problem pa je v tem, da je tuje vere, v katero bi morala prestopiti tudi sama. To zahtevajo starši, ona pa ne želi, prav tako ne želi izgubiti fanta. Mlada prosita za nasvet.
Sprejetje tuje vere je moralna in etična dilema, ki jo mora razrešiti vsak sam, neodvisno od vplivanja kogarkoli.
V sodobnem svetu imata seveda Anita in njen fant vseeno možnost, da se civilno poročita in ustvarita svojo družino in verujeta pač vsak po svoje in za-dovoljujeta svoje religiozne potrebe in upoštevata moralne vrednote, kot sta jih že do sedaj.
Seveda bodo nastale težave pri vzgoji skupnih družinskih vrednot pri otrocih, toda tudi to bosta lahko premostila s strpnostjo in iskanjem tistega, kar je v moralnem in etičnem ter vrednostnem smislu vseeno skupno obema verstvoma.
Menim, da jima bo to uspelo, saj se mi zdi, da drug drugega ljubita, si zaupata in spoštujeta medsebojno osebnostno integriteto.
Želim jima, da jima bo to uspelo.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
ravno skodrane lase, rdečkaste ali svetle barve. Zaznamuje jih oster pogled ter hitra in gibčna hoja. V primeru, da se v astrološki karti giblje retrogradno (nazaj), pa to nakazuje ljudi, ki so bolj mirni, preudarni in premišljeni. To so ljudje, ki so tihi in vendarle ne smemo pozabiti dejstva, da ravno tiha voda bregove dere. Poleg tega pa svojo energijo lahko uporab-
Prejeli smo
KKS, d. d., Ptuj - STREZNITE SE!!
Čeprav bi govoril in pisal marsikaj o kabelski televiziji v našem Ptuju, o tem, kdo je ali ni upravičen do upravljanja s sistemom, o tem, da Svet MO Ptuj dobiva tudi neresnična poročila o delovanju sistema od strani KKS Ptuj, bom raje počakal dokončni sklep pravosodnih organov v zvezi s to problematiko.
Vzel pa si bom pravico govoriti inpisati o odnosu KKS Ptuj in operaterja do naročnikov in do odgovornega servisiranja programov, kijih gledamo na našem sistemu. V petek, 8. julija 2005, v popoldanskih urah, sem opazil, da na programu RTS (TV Beograd) ni slike. To se sicer zgodi lahko tudi v najbolj vzdrževanih kabelskih sistemih, ne dogaja pa se to, kar se je zgodilo v našem KKS. Po dvodnevni odsotnosti iz Slovenije sem po vrnitvi, dne 11. 7. 2005, ponovno preklopil na isti kanal in ugotovil, da je ekran še vedno brez slike in da naročnikom v angleškem jeziku sporoča o nekakšnem servisiranju. Počakal sem do večera in preveril pri nekaj drugih naročnikih izven našega sistema, ali oni sprejemajo program RTS.
Potem ko sem ugotovil, da ga sprejemajo ves čas, brez problemov, sem se naslednji dan obrnil na sedež KKS zaradi pojasnila oz. reklamacije. Nad sprejemom in potekom razgovora sem bil grozno razočaran, čeprav sem kajpodo-bnega pričakoval.
Na moje vprašanje, ali kdo od zaposlenih spremlja demo program na kontrolnem ekranu in se sproti seznanja z morebitnimi napakami, sem
ljajo kontrolirano in z zavestjo, kdaj se morajo ustaviti. Resnično pa je, da zgleda drugače. Brez Marsa ne bi bilo moškega principa, energičnih izzivov želje po borbenosti; dokler je ta zdrava, je vse v najlepšem redu, težje pa je, ko preraste v rivalstvo. Tedaj je čas za neizbežno učenje in rast.
Tadej Šink,
horarni astrolog
dobil odgovor, da to ne morejo spremljati celi dan in da imajo tudi drugo delo.
Obvestil sem jih, da že peti dan nimajo slike na enem izmed programov in pričakoval opravičilo ter takojšnji ukrep za odklonitev napake. Doživel pa sem vse drugo od tistega, kar sem pričakoval. Spraševali so me, zakaj nisem klical po telefonu (kot da osebna prijava ne pomeni nič), do tega, da mi je mladenič zaposlen v KKS očital, zelo arogantno in s povišanim tonom, da sem klical okoli, ali imajo drugod sliko, in ne njih. Najbrž je normalno, da sem prvo preverjal, ali je kaj narobe z oddajnikom RTS programa in šele potem zahteval poseg v našem sistemu.
Na moje opozorilo, da je mladi gospod zelo aroganten in odgovarja s povišanim tonom, se je odzval s še večjo aroganco in opombo, da jaz govorim s povišanim tonom. Najbrž je bilo to tudi res, saj človeku po tako neodgovornem obnašanju do naročnika kaj drugega niti ne preostane.
Ko zaključujem ta dopis, je ura že 12.30, slike RTS na ekranu še ni, čeprav sem na napako opozoril že ob 9. uri. Upravičeno se sprašujem, kdo je kdo, komu je kdo namenjen in odgovoren in kdo zaradi koga obstaja?! Seveda pri tem mislim na eni strani na KKS Ptuj in na drugi strani na več kot 5000 naročnikov.
Sprašujem se, ali smo naročniki kabelske televizije v Ptuju ovce, kijih lahko KKS striže po mili volji in presoji, da je zadosti, da dajemo volno (plačujemo naročnino), iz katere bodo oni pletli to, kar se jim zaljubi in kdaj se jim to da?!
Gospodje iz KKS, streznite se!
Vojo Veličkovič
Info
Glasbene novice
Nove pesmi opisane v Info - glasbenih novicah lahko v glavnem slišite tudi na Radiu Ptuj, in sicer v glasbenem kotičku Jutri, ki ga lahko slišite vsak delavnik okrog 15.45. Vabljeni v svet nove glasbe.
PHIL COLLINS je nedvomno glasbena ikona in je glasbeno pot začel kot član zasedbe Genesis leta 1970. Kot solist je bil opažen najprej leta 1981 z nepozabno balado In The Air Tonight in z albumom Face Value. Njegova kariera ima več vzponov kot padcev in naslednji vrhunec je čudovita mehka pop/rock balada YOU TOUCH MY HEART (*****), v kateri še dvigne kvaliteto izjemno igranje na saksofon Dava Koza.
Joe Wish, Don Henley, Glenn Frey in Timothy B Schmit so trenutni člani zasedbe EAGLES in legendarni možakarji so lani zaključili izjemno turnejo Farewell 1 Tour. Po turneji je bil izdan dveinpolurni DVD s koncertnimi posnetki iz Melbourna in 30 znanim evergreenom sta bili dodani še dve novi pesmi. Prva je NO MORE CLOUDY DAYS (*****) in je prava baladna rock umetnina, spisana pod taktirko gospoda Glena Freya. Vrhunska muzika!
Avstralska pevka, manekenka in igralka NATALIE IMBU-GLIAje kar od leta 2002pripravljala material za novo zgoščenko Counting Down The Days. Z njega je v ospredje postavila m^^ gočen singel Shiver, kije po mojem mnenju njen drugi najboljši, takoj za singlom Torn. Seksi izvajalka vidno in slišno odrašča, kar dodatno nakazuje nova skladba COUNTING DOWN THE DAYS (****), ki je v osnovi preprosta rock skladba z odlično zgodbo v besedilu. Vsi občasno odštevamo dneve, do
Ameriški kvartet BLACK EYED PEAS me po načinu, kako so uspeli, spominjajo na Fugeese. Tudi glasbeno vzporednico bi lahko potegnil, vendar se bom osredotočil na skupino, ki si je svoj kultni status priborila z uspešnico Where Is The Love (v njej je cvilil Justin Timerlake) in trenutno zmaguje z uspešnico Don't Phunk With My Heart. Potem koje skupina v zadnjih letih v glavnem napadala v agresivno kombinacijo rapa in r&b-ja so se tokrat malo "skulirali", saj v pesmi DON'T LIE (****) zvenijo nepričakovano umirjeno ter bolj soulovsko z majhnimi rap dodatki Will Am I-a.
Wyclef Jean je uvidel dekleta iz skupine DESTINY'S CHILD in jim je ponudil priložnost kot izvršni producent v prvem komadu No No No. Najprej kvartet seje nato spremenil v trio, v katerem so Kelly Rowland, Michell Williams in Beyonce Knowles. Njihov zadnji projekt Destiny's Fullfiled ne dosega pričakovanih prodajnih številk, a te so še zmeraj nadpovprečne za glasbeni biznis. Po hitih Lose My Breathe, Solider in Girl sledi osladna soul popevka CATER 2 U (***) brez prave energije in refrena.
Francoska glasba je pri nas postavljena bolj na stranski tir. Vendar je izredno kvalitetna in njihov nacionalni ponos se kaže v predvajanosti lastnih skladb na radijskih in televizijskih postajah. To je nedvomno pohvalno. Plesni projekt IN GRID je postal svetovno znan po hitu Tu Est Foutu, medtem ko so na prelomu leta izdali album priredb, izmed katerih je najbolj zažgala Milord nepozabne Edith Piaf. Studijski mojstri tokrat bolj štancajo plesno pop muziko v komadu MAMMA MIA (***), ki pa ni priredba hita skupine Abba.
Poletje je čas za sproščeno plesno pop glasbo in v ta sklop novosti sodijo naslednji komadi Lambada 2005 - SAFRI DUO, Please Don't Go 2005 - DOUBLE YOU, Faraway - GALA, Shake Your Balla - HOTBANDITOZ, You Wanna Be Americano - LOU BEGA, What About It - LUTRICIA McNEAL, Vieri Con Noi - PAPS N SKAR, Start The Fire - ALCAZAR, Mapouka - YAMBOO, Holy Virgin - GROOVE COVERAGE, Calling Out My Name - NICKY FRENCH in Technologic - DAFT PUNK.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Dynamite - Jamiroquai
(2005 - Sony - Menart)
Kultna britanska skupina Jamiroquai je po predolgem času dobesedno eksplodirala. Zakaj? Njihov album Dynamite je prava popestritev v tem poletnem času. Plata je primerna tako za vožnjo na morje kot tudi za večerna zabavna sproščanja. Glasbo je težko okarakterizirati, pa vendarle je največ elementov popa, r&b-ja, funkyja, jazza, soula in tudi rocka. Osrednja osebnost ostaja kontraverzni pevec Jay Kay, okrog katerega se tudi vse vrti.
Navadno je tako, da pritiski založnikov pri izvajalcih pomenijo, da veliki šefi določijo vrstni red singlov glede na komercialni efekt pri kupcih plošč. A Jamirouquai imajo za sabo armado svojih fanov in lahko sami svobodno izbirajo svoje male plošče. Verjetno ste se vprašali, zakaj sem sedaj malo filozo-firal. Preprosto zato, ker prvi single Feels Just Like It Should sodi na plošči Dynamite v spodnji komercialni del.
Ima pa nekaj odličnih jazzy pop/rock sekvenc, ki poslušalca prisilijo k ponovnemu pozornemu poslušanju in nenazadnje tudi plesnemu miganju. Ta fluidni napoj spominja na primer na njihov kozmični prvenec Too Young Too Die. Prava plesna zabava se začne že z naslovnim komadom Dynamite, ki je elektronski spoj funkyja in r&b-ja. Pravi počitniški hit je nedvomno Seven Days In Sunny June. Za tem naslovom se glasbeno skriva sočna plesna jazzy pop zadeva z ojačanimi klaviaturskimi in bobnarskimi pasažami. Zelo funky s črpanjem idej iz disco dobe sedemdesetih zvenijo Starchild, Give Hate A Chance in Time Won't Wait. Plesne korake lahko po teh ogrevalnih štiklih dodobra poizkusite tudi v moderni klubski groovy pop zadevi Electriss Mistress. Vso 'konfuzijo' ali mešanico glasbenih zvrsti najdete na zgoščenki Dynamite, vendar je vsekakor najbolj odpiče-
Filmski kotiček
Hiša voščenih figur
Morda na prvi pogled film, ob katerem se boste zdrznili v stilu: uh, Paris Hilton igra v njem! Pa je naposled ta grozljivka veliko več kot le razkazovanje ene najbogatejših dedinj na svetu, ki ima vse, a bi tako zelo rada bila še igralka. No, Paris je poleg (ne)uresničenih igralskih ambicij izdala tudi knjigo z naslovom Confessions of an Heiress: A Tongue-in-Chic Peek Behind the Pose. Poleg tega bo posnela tudi album, ki ga bo izdala pri svoji založbi. Uf, pa kaj še. Verjetno je Hiša voščenih figur najboljša stvaritev, kjer se bo kdajkoli pojavila lepa Paris. Naj se torej najprej lotimo igralske zasedbe, če smo že začeli z gospodično Hiltonovo: Elisha Cuthbert (Carly) je odlično ig-

TORTURA- Shàk'ra- & Alejandro Sanz— / / 3. LONELY - Akon \ x N
/4. gHeTTO gospel - 2 Pac &
/5./IOLLABACK GIRL - Gwen StefaniV /B. DON'T PHUNK WITH MY HEART - BJack ' ^ ,	Eyed Peas	' ^
Z.1L0NELY NO MORE - Rob Thomas CITY OF BLINDING LIGHTS -
9.	INCOMPLETE - Backstreet Boys^
10.	SPEED OF SOUND - Coldplay
Vsab srfidi? in nedfiL^ mfid \9.\0 in 20. uw
V kakšno filmsko zvrst	•
sodi film Hiša voščenih lutk?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Jožica KrajnčiC, Čučkova ulica 2, 2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do torka, 26. julija, na naslov: fíadio-Tednik Ptuj, RaiiSeva 6,2250 fza Info).
House of Wax
grozljivka Dolžina: 97 min Leto: 2005
Država: Avstralija, ZDA Režija: Jaume Collet-Serra Scenarij: Chad Hayes, Carey Hayes
Igrajo: Elisha Cuthbert, Chad Michael Murray, Paris Hilton, Jared Padalecki, Jon Abrahams, Brian Van Holt, Emma Lung, Damon Herriman, Brian Van Holt
na Love Blind. Odpičenost se navezuje na kombinacijo, ko se rock prelije v funky, ta nato v jazz in vse skupaj zveni nenavadno, a sila privlačno ter poslušljivo. Da kvintet obvlada sceno, ni potrebno preveč izgubljati besed, a prav ganljiva sem mi zdi njihova komercialna reggae-pop stvaritev v Hot Tequila Brown. Precej drugačna od osnovne formule je tudi Black Devil Car, saj je v njej prisotna psihadelična glam rock glasba. Prijetnost umirjene pop in jazz glas-
be predstavlja popolnoma gladka Tallulah, medtem ko je najlepša baladna popevka naslovljena z World That He Wants.
Jamiroquai ostajajo posebna glasbena enigma, ki si jo vsak poslušalec glasbeno razkriva sam. Produkcijsko je Dynamite presežek med presežki, a je s komercialnega vidika malo bolj razgiban kot albumi poprej. To je le plus za album, ob katerem se da fino plesati ali se ob njem preprosto sproščati.
David Breznik
rala že v filmu Girl next door in v njem tudi dokazala, da zna. Nase je opozorila kot hči Kie-ferja Sutherlanda v nagrajeni televizijski nanizanki 24. Chad Michael Murray (Nick) je prav tako zelo prepričljiv v svoji vlogi. Pred tem se je pojavil v romantični nanizanki Simpatije, kjer je osvajal tako Katie Holmes kot tudi Michelle Williams. Jon Abrahams (Dalton) je pred kratkim zaključil snemanje filma Prime, v katerem igrata tudi Uma Thurman in Meryl Streep. Brian Van Holt (Bo/Vincent) pa je svoj filmski prvenec doživel v romantični komediji Whipped, pojavil pa se je tudi kot gost v nanizanki Seks v mestu. Pri 27 letih je že igral v več kot dvajsetih filmih.
In kakšna je zgodba grozljiv-
ke, ki jo je režiral Jaume Collet-Serra, sicer priznani režiser reklam, kar se tiče filmov pa je to njegov prvenec? Skupino prijateljev okvara na avtomobilu prisili, da zavijejo z začrtane poti in se ustavijo v zapuščenem mestecu, ki ga je pozabil čas. Že tu se boste lahko dodobra naužili najrazličnejših efektov, ki filmu dajo pravo noto groze. Kakorkoli, v zapuščenem mestu skupinica naleti na nenavadno hišo iz voska, v kateri so razstavljene čudne voščene figure. Mladim obiskovalcem kmalu postane jasno, da voščena hiša skriva smrtonosno skrivnost, ki ogrozi tudi njihova življenja. Akcija in triler v enem, tako da boste nedvomno dobili svojo dozico adrenalina. Kaj se pa zgodbe tiče, pa vam bo verjetno na-
sploh všeč, da so se ustvarjalci tokrat lotili resničnega morilca, ki je človek (in ni spet kakšna punčka, ki hodi skozi TV-ekran ali pa kakšen duh). Morilec bi navsezadnje lahko bil resničen - saj veste, kakšni čudaki dandanes tavajo po svetu. Zato ne hodite sami po gozdu ali nenavadnih mestih (še posebej ne ob nenavadnih urah), da ne za-idete v hišo voščenih figur.
Grega Kavčič
Od ponedeljka, 25., do petka, 29. julija, bodo potekali naslednji tedenski programi CID:
ULIČNE DELAVNICE na Novem trgu - vsak dan od 10. do 12. ure, brezplačno
HIP HOP delavnica s fanti iz skupine Project rapli-ca - hip hop produkcija, grafiti! Zainteresirani se prej oglasite po telefonu! Brezplačno!
POLETNA POTEPANJA z gospo Viko Dabič:
28. 7. - izlet z vlakom v Celje, na Stari grad in v otroški muzej - obvezne predhodne prijave zaradi skupinskega zavarovanja in nakupa vozovnic. Obujte udobno športno obutev!
POČITNIŠKE PRAVLJIČNE URICE - vsak torek in četrtek ob 10. uri v pravljični sobi ptujske knjižnice
BADMINTON - vsak četrtek ob 19. uri v telovadnici OŠ Breg
Vsak teden je udeležencem naših programov podeljenih 5 brezplačnih vstopnic za Terme Ptuj.
Žrebanje je izvedeno na naših delavnicah ob koncu tedna, v njem pa sodelujejo vsi, ki so se delavnic udeleževali ves teden.
Vnaši izložbi si lahko ogledate fotografije s koncerta ob zaključku glasbenih delavnic. Bili smo prijetno presenečeni nad odzivom - našteli smo 130poslušal-cev!
Prijazno vabljeni!
Dosegljivi smo vsak delavnik na tel. 780 55 40 in 041 604 778, seveda pa tudi osebno v CID od 9. do 18. ure, ko so naši prostori odprti za javnost.
Med počitnicami je ob sobotah CID zaprt.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: splav, Prela, Riggs, Paolo, nevrolog, PP, kastrola, Katarina, ostroge, AN, Silivas, Tkon, organiziranost, Kar, mikromilimeter, oris, EN, Prelc, os, DO, vile, tal, Tilia, Niki, Edens, ovire, suicid, cacek, tukana.
Ugankarski slovarček: AAL = ameriška letalska družba; FAKOPS = pegasta oseba; IONA = narodni park v Angoli; JIAN = prvi kitajski predsednik (Ši Kaj); KRELJA = hrvaški skladatelj (Peter, 1903-); NOANAMA = ljudstvo v Kolumbiji; PEELING = električno luščenje vrhnje plasti kože; TAGAL = pripadnik filipinskega naroda na otoku Luzonu.
Zanimivosti
Tudi psi z mobilnimi telefoni
Ameriška družba je izumila mobilni telefon za pse, prek katerega lahko njihovi lastniki komunicirajo z njimi, kadar niso doma. PetsCell v obliki kosti meri 12,5 centimetra krat 7,5 centimetra in se pritrdi na pasjo ovratnico. Deluje na enak način kot običajni mobilni telefoni. Lastnik pokliče določeno številko, ki se po enkratnem zvonjenju avtomatično poveže s telefonom na pasji ovratnici, kar psu omogoča, da sliši lastnikov glas. Pes v odgovor zalaja, lastnik pa začne »pogovor«. Izumitelj »mobilca« za pse je Kanadčan Cameron Robb, sicer direktor Pet-sMobilityja, družbe s sedežem v ameriški zvezni državi Arizona, ki proizvaja omenjene naprave. Tovrstni mobilni telefon bi lahko bil zelo koristen tudi za iskanje izgubljenih ali ukradenih štirinožcev. Naprava, ki bo naprodaj v ZDA in Veliki Britaniji konec leta, stane okoli 100 funtov (188 ameriških dolarjev).
Sprememba spola ga je rešila pred ječo
Sofija (STA/Tanjug) - Bolgar Sretko Ickov seje izognil prestajanju kazni zapora zaradi kriminala tako, da je spremenil spol in tako postal primer brez precedensa v bolgarskem pravosodju. Nekdanji kriminalec je uradno postal Albena Mihajlova in se poročil z moškim, prav tako iz kriminalnega sveta, s katerim živita v vasi Dragor, kakih sto kilometrov južno od Sofije. Pred kamerami je Ickov, za katerega pravijo, da je imel vedno več ženskih kot moških hormonov, dejal, da je s spremembo spola postavil piko na i večletnemu romanju po
sodiščih. Albena se zdaj boji, da bo njen soprog nekoč zaradi tatvine odšel na prestajanje zaporne kazni.
Avstralci rešujejo kljunaše
Sydney (STA/dpa) - Prebivalci mesta Maleny, severno od Brisbanea, se že tretje leto bojujejo proti močni verigi veleblagovnic Woolworths, ki želi zgraditi novo nakupovalno središče, ki bi ogrozilo kolonijo kljunašev (sesalecs kljunom in ploščatim repom, ornithorhynchus anatinus), živali, ki živi samo na tej celini. Prebivalci mesta, ki se nahaja v tropskem deževnem gozdu, nočejo popustiti v svoji zahtevi po prepovedi izgradnje veleblagovnice v bližini potoka, kjer živijo kljunaši. Avstralski okoljevarstveniki sporočajo, da bodo, če bo treba, naravo in te redke živali branili tudi s svojimi telesi. Vlada avstralske države Queensland je že zavrnila zahtevo meščanov o prepovedi izgradnje nakupovalnega središča, saj trdi, da bo izvajalec del skrbel za okolje.
Winnie Mandela išče pravico za svojo spletno stran
Johanesburg (STA/dpa) - Nek iznajdljivi moški iz Pretorije je spletni naslov www.winnieman-dela.com julija leta 2001 zakonsko zaščitil, kar je razbesnelo 70-letno Winnie Mandelo, nekdanjo ženo bivšega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele, je poročal lokalni dnevnik Citizen. Winnie, nekdanja predsednica ženske zveze pri Afriškem nacionalnem kongresu, je spletno stran odkrila, ko je želela postaviti svojo lastno spletno stran. Winnie, ki je znana po silovitih izbruhih, je svojim odvetnikom dejala, da naj zavarujejo pravico uporabe njenega imena na internetu, je še zapisal časnik.
Lujzek • Dober den vsoki den
Bejžite, cajt de nas po-voza. Na den totega mojeg apisaja je že nedelja, 17. julija, prvega mesca v drugi polovici totega leta. Začela se je žetev letošje krušne letine. Pšenico je v zod-jem cajti malo predugo dež namaka, tak ke je bla puna vode vsoka malaka. Marsikje so njive razmočene in od nalivov doj pokločene. Žmetno je^žeti, poleg moliti ali pa kleti. Še posebno cene za kilo pšenice so sramotno male in koštajo manj kak slomnate bale in kak kepica sladoleda in zato naj kurc tokšno kmetijsko politiko gleda pa še evropsko vunijo fcoj, ki nam namesto dobrih cajtov za kmetijstvo ponuja samo gnoj. Saj sem vam jaz že pred leti črno na belem pisa, da nas tota vunija nede redila, pač pa še boj dojila. Pa so nas žejne prek vode pri-pelali, tak ke smo ploskali vejki in mali, zaj pa bomo boj tenko scali in piskali, evropski in tudi naši bogtuni pa vriskali Tak je pač to in tak je že negda blo, da osel ne gre samo enkrat ampak
tudi večkrot na led, so že nekda pravli naš ded. Sta že vidli osla z vuhami? Jaz še ne, jaz sen ga vida samo z očmi.!
Moj sosid Juža in jegova rožica, ki je z menoj vred že malo ovenjena, pa še vseeno dobro cenjena, sta v toplicah in zaj mija z Mico na njunem grunti duma merkama, skrbima za živino, meso in vino, da ne bi kdo v klet in tunko vdrja, vino spija in meso požrja. Kak po radii štejete in v cajtngah poslušate je iz dneva v den več vlomov in tatvin, ropov in drugih lopovščin. V prejšnjem jugo sistemi nas je pokojni tovariš - gospod Tito - vičija: »Malo radite, malo kra-dite, a pošteno živite .!« Gneš-ji den pa je zadeva na glavo obrjena in v jorek zvrjena. Več vkrodneš, več si vreden in družbeno ugleden. Dela je tak za vse premalo in je treba vkradnoti kaj še je ostalo .
Gleda nas kunec totega pisma, z Mico pa še obeda mela nisma. Meni že nekaj v želodci kruli, Mica pa v kuhji tuli: »Idi na vrt po mlodo šeloto in krompir, če ne bom vzela v roke gvir.! Že litim in vam vso srečo želim.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 22. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
NEDELJA, 23. julija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Alpski val Kobarid).
PONEDELJEK, 25. julija:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi
pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Alpski val Kobarid).
TOREK, 26. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Studio D Novo mesto).
SREDA, 27. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Studio D Novo Mesto).
ČETRTEK, 28. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10
ŠPORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
PETEK, 29. julija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Oba s partnerjem sta precej muhasta, tako da nobeden ne more trditi, da ima bolj prav kot drugi. Nad_aljevanje takšnega spora je nesmiselno. Če se zabavate, kar nadaljujte, posledice pa pripišite sami sebi - tako vi kot vaš partner.
BIK
Priznajte, malce pozno ste se spomnili in podrli načrte, zakaj bi bilo to dovoljeno le drugim. Zakaj se vi ne bi smeli nikoli spozabiti. Dejanja ne boste obžalovali, še več, morda ga namenoma še kdaj ponovite.
DVOJČKA
Vaš najdražji vas potrebuje, a zdi se, da tega še niste opazili. Zdaj je čas za soočenje. Naredite ta korak; seveda bo težko, tudi naporno, toda zagato bo prej ali slej treba rešiti. Mižanje je vsekakor ne bo odpravilo.
RAK
Z znancem se nikoli ne boste mogli sporazumeti o nekaterih zadevah, zato je morda nesmiselno, da o njih sploh razpravljata. Oba se samo razburjata in kuhata jezo drug na drugega. Prevroče je, vse to se bo moralo ohladiti.
LEV
Veliko se boste ukvarjali s poslovnimi področji in pravnimi zadevami, kjer boste zelo uspešni. Uspeh ne bo izostal niti pri študiju, niti pri pridobivanju dokumentacije za posle s tujino. Vaša kariera bo v tem času ovirana z nerazrešenimi težavami.
DEVICA
Doma bodo na žalost še vedno vladali napeti in nekoliko hladni odnosi, vendar v tem tednu ne bo tako poudarjeno vaše družinsko življenje, saj boste imeli možnost, da se odpravite na poslovni seminar, kjer se boste izobraževali.
TEHTNICA
Veliko energije boste vlagali v partnerski odnos, saj ga boste želeli polepšati in osvežiti, da bi v njem prevladovala mir in harmonija. Samske tehtnice boste imele v tem času možnost, da začnete novo ljubezensko zvezo. V tem tednu boste družabni.
ŠKORPIJON
Dogovori, ki jih boste izvršili v prvi polovici tedna, bodo uspešni. Še večji uspeh pa boste poželi v drugi polovici tedna, zato vse tiste dogovore poiskusite preložiti v drugo polovico. Odnosi s partnerjem se bodo otopli-li, prihajalo bo do večjih in boljših sprememb.
STRELEC
Partner se bo kujal, vi pa sploh ne boste vedeli zakaj. Morda pa je vaša težava o pogosto ne veste, kaj vam je zameril. Mogoče bi morali biti pozor-nejši. Izostrite ušesa; včasih je dobro, če se naučimo poslušati tudi »med vrsticami«.
KOZOROG
Pred vami je teden, v katerem boste končno prejeli odgovor, na katerega že tako dolgo čakate. Čudežnih rešitev seveda ne bo prinesel, vam bo pa kljub temu lažje pri srcu. Zdaj vsaj veste, na katerem zemljevidu ste.
VODNAR
Iz zapleta se boste mojstrsko izvili. Tako veliko priložnosti bo za laži, a odločili se boste, da pot prepeljete povsem iskreno brez goljufivih bližnjic. Občutek na koncu bo seveda izjemen, žvižgalo in smejalo se vam bo.
RIBI
Vaš prijatelj je morda malce užaljen, a nič ne skrbite, takšno razpoloženje ga bo kaj kmalu minilo. Vseh posledic svojih dejanj pač ne morete predvideti, a ob tako velikem številu ljudi in interesov se vedno najde kdo, ki ni zadovoljen.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ravno v tem,
Iščete svoj stil
Gracioznost v športni eleganci
Nina Šeruga je Ptujčanka, po poklicu ekonomistka, zaposlena v družinskem podjetju Sat-com. V prostem času kolesari, jadra, igra tenis. Tudi ona se je za akcijo Iščete svoj stil odločila zaradi radovednosti.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Nini ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju, pilingu in nanosu kreme z masažo so ji podrobno razložili postopek nege kože doma. Priporočili so ji globinsko čiščenje kože. Negovala jo bo s preparati za njen tip kože. Oblikovali so ji tudi obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Ninino novo pričesko poskrbel Denis Horvat. Lase je najprej ostrigel, obliko pa prilagodil. Večji poudarek je dal sprednjemu delu, poni ali fru-fru. Celotno dolžino las je skrajšal za dobre tri cm, ker ji je želel olajšati oblikovanje frizure doma. Glede na strukturo las, ki so rahlo skodrani, lahko v nekaj minutah doseže z malo pene za kodre svežo in naravno poletno pričesko, ki je trenutno modni trend. Barvo je izbral med svetlejšimi toni rjave in med tonom bakrene, medene in zlate nianse. Dolžino las je najprej pobarval v celoti, sprednji poni pa razdelil na več tanjših pramenov, tako da se barve prelivajo. Ker bo letošnje poletje še vroče in zelo sušno, je pomembno, da so lasje zaščiteni. Najlažje jih je zaščititi z naravnimi sredstvi , olivnim oljem, orehovim oljem in podobno.
V	modnem salonu Barbare Plavec Brodnjak so za Nino v ptujski prodajalni Mure izbrali športno-eleganten beli laneni komplet z navpičnimi črnimi črtami. Nina že zaradi svoje višine v njem deluje graciozno. Eleganco je popestril še izbrani nakit. Ob hlačnih kompletih lahko obleče lahkotne oblekice z volančki, drapeji, franžami. Priporočajo ji pisane vzorce, rože, geometrijske like, črte. Ne priporočajo pa ji velikih pik, prav tako tudi ne vzorca z velikim karom.
Za ličenje je poskrbela Minka Feguš iz Frizerskega salona Stanka. Začela je z nanosom tekočega pudra. Na veke je nanesla dva odtenka senčila rožnate barve, videz trepalnic pa poudarila s črno barvo. Ustnice je očrtala in nanesla roza bleščilo.
Nakit je tudi tokrat izbrala oblikovalka nakita Maja To-fant. Nina je nosila ogrlico in zapestnico iz belega zlata. Členi pri ogrlici gredo iz tanjših v debelejše, eni so gladki, eni matirani, kar nakit poživi in ga naredi razgibanega. Enaka je zapestnica, členi pri njej pa so enako široki.
V	Športnem studiu Olimpic so za Nino izbrali program Olimpic, ki je namenjen vsem tistim, ki želijo z vadbo priti do želene postave in doseči idealno telesno težo.
V	izbranem programu bo brezplačno vadila mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nina prej .
... Pozneje
Foto: Črtomir Goznik
Nina v modnem hlačnem kompletu Mure
Ustvarjalčki
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVAR-JALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 26. julija in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjal-čkov iz 48. številke Štajerskega tednika je:
Lucija Krušič, Stanoši-na 13a, 2286 Podlehnik.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
vemo ZŘ ve/»*í žfpi
LUUUtAWA; BIG, HALA A NOVO MESTO^ ETC NOVO MESTO HOVAGOMGA; DELPIMOVA IS
Pobarvaj polja označena s piko.

iZDGPLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
i\/lale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, all po elektronski pošti justina.lah@radio-tednlk.si.
^^ (i^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
STORITVE
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naročniška razmerja. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
JASNOVIDNOST, 090 14 26 32, z mobilnega telefona.
AMni.c<Mn K. D., Ctt«aijsva e, 30» Cs<je; 3t» SfT/min
1=
POLNJENJE IN KONTROLA AV-TOKLIM za osebna in tovorna vozila. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Ptuj, PE Rajšpova ul. 22. Tel. 749 38 38.

NOVO! Montaža in prodaja pnevmatik za motocikle - popust 15 %. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Bukovci 121 c, Tel. 788 81 70.

Splošno kleparstvo, krovstvo in montaža oken Velux. Krajnc Dušan, s. p., Ulica Jožefa Lacka 42, Ptuj. GSM 041 785 303.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
NEPREMIČNINE
sinus ne
v 02 7777 777
Top 3: hiša Podlože, ID500, 94 m2-etaža(K+P), l. 1981, zemljišče 995 m2 13,5 mio; Gabrnik ID523, 145 m2- etaža(P+M), L. 1995, zemlj. 598 m2, 27,5 mio; dvosobno stanovanje Ptuj ID521, 59 m2, 1.nadstr., L 1989, generalno obnovlj., 12,7 mio. Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
KUPIM parcelo, hišo ali vikend v Miklavžu pri Ormožu ali njegovi okolici. Tel. 041 875 421._
V VELIKI VARNICI 35, občina Videm pri Ptuju, prodam hišo z zemljiščem in z vso opremo in orodjem, zemljišča je 2,75 ha, cena 27.500 evrov. Tel. 040 308 474._
PRODAM dvostanovanjsko hišo s 14 ari zemljišča, lokacija nad ptujsko bolnišnico. Tel. 051 332 266.
NAJAMEM vikend, stanovanje v hiši, manjšo hišo na relaciji Duplek-Ptuj z okolico. Tel. 031 884 106.
NA PTUJU, Budina, prodamo gradbeno parcelo, cca. 1000 m2, vsi priključki v bližini. Tel. 771 87 41.
PRODAMO: Ptuj, Rabelčja vas
-	nova 2-sobna stanovanja zgrajena 2004 leta, v pritličju, v izmeri cca. 66 m2 za 239,90 SIT/m2 oz. 1000 EUR/m2. Ptuj, Rabelčja vas
-	novo 3-sobno stanovanje, zgrajeno leta2004, v IV. nadstropju (dvigalo), v skupni izmeri 86,86 m2 za 19,566.222 SIT oz. 81.648 EUR. Ptuj, Murkova ul. - 4-sobno stanovanje v I. nadstropju stare mestne stavbe; prenovljeno leta 2004/05, 76,55 m2 stanovanjske površine, klet v izmeri 15 m2 za 14,436.000,00 SIT oz. 60.150 EUR. Ptuj, Povodnova ul. - poslovno-stanovanjski objekt. Stan. del zgrajen 1986 ter obnovljen leta 2005 - 268 m2 stanovanjske površine. Poslovni del zgrajen leta 1996, v izmeri 240 m2; 652 m2 zemljišča, za 60,000.000 SIT oz. 250.000 EUR. Rimele Pavel, s. p., VIKEND - Agencija za promet z nepremičninami, Biš 8/b, Trnovska vas, 02/757 11 01, Trstenjakova 5, Ptuj 02/748 10 13, 041 955 402, fax 02/748 10 14.
PRODAM 4-sobno stanovanje, 105 m2, Kajuhova ulica 3, I. nadstropje, vpisano v ZK, tel. 031 386 224.
MALO posestvo s hišo prodam, Turški Vrh, občina Zavrč. Tel. 751 52 01^_
PRODAM manjše posestvo v Vareji, Videm pri Ptuju. Cena po dogovoru na ogledu. Tel. 031 646 291.
PRODAM majhno posestvo s staro hišo na Destrniku, zemljišče je tudi predvideno za več gradbenih parcel, ponudbe na naslov Ivan Markež, Janežovski Vrh 43, Destrnik.
INSAISV,».......!«,,!..! oOM - STANOVANJE
LUNAi
MENJALNICE
Zelo ugodni menjalniški tečaji za evre in kune!
Ptuj: 02 777 8 111 Mb: 02 331 96 85, 250 00 40
info: EUROPARK Maribor
PRODAMO nedokončano hišo, Gruši(ovje, 45 m2 pvršine, K+P, 2062 ni2 zemljišča, eieirtro in vodovodni pr icijuček, lega J CENA: 6,000 mio SiT (šifra 750)
tei.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s a . s i
INSAd.o.o., Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
KMETIJSTVO
KUPIM traktor, obračalnik, bočno koso in ostale kmetijske priključke. Tel. 041 579 539._
PRODAM slamo in svinje, težke 150 kg. Tel. 041 490 468._
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 751 29 71, 041 533 792.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Tel. 041 875 779.
ZARADI bolezni prodam breje krave. Tel. 755 86 81._
PRODAMO pujske, težke od 25 do 30 kg. Tel. 719 80 31, zjutraj in zvečer.
KUPIM 100-kg prašiče. Tel. 040 727 779.
PRODAM slamo z njive ali v balah. Tel. 031 457 834 ali 755 21 11.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785._
PRODAM 65 arov travnika v Cirku-lanah. Tel. 031 788 394.
PRODAM in tudi podarim mlade nemške ovčarje, enega manjše rasti, stare dva meseca. Tel. 758 03 21.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01._
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 041 887 026.
PRODAMO telico, brejo 6 mesecev, simentalko. Alojz Lipovšek, Vin-tarovci 1, tel. 753 55 11.
PRODAM 100-l, traktorsko, ventila-torsko škropilnico in plug, 2-brazdni, za traktor Tomo Vinkovič. Tel. 031 646 291.
STANOVANJE na Ptuju, 2,5-sobno v pritličju, CK na plin, v mirnem okolju, zamenjam za hišo v bližini Ptuja ali kupim gradbeno parcelo. Tel. 031 818 706._
V ORMOŽU PRODAM 2,5-sobno stanovanje z garažo in vrtom. Tel. 051 356 257.
ODDAMO opremljeno sobo s čajno kuhinjo samskim nekadilcem, cena sobe s stroški minimalna. Tel. 031 424 952.
DELO
IŠČEMO moškega za krmljenje živine dvakrat dnevno (okolica Pra-gerskega). Tel. 041 775 299.
V PRODAJALNI z belo tehniko, akustiko in ostalim tehničnim blagom na Ptuju zaposlimo trgovce. Pisne prošnje pošljite na naslov: Segra, d. o. o., Ljubljanska 69, 2310 Slov. Bistrica.
PODJETJE ENA ZVEZDA, d. o. o., išče dve simpatični in veseli dekleti za delo v strežbi. GSM: 051/39 88 77! Ena zvezda, d. o. o., Dolenjska c. 33a, 1000 Ljubljana.
MOTORNA VOZILA
PRODAM daewoo nexia, letnik 1998. Tel. 031 554 655.
BELA TEHNIKA
PRALNI STROJ Gorenje, dobro ohranjen, poceni prodam. Tel. 02 740 14 18 in 040 398 231.
RAZNO
VOZNIKE C-, E-kategorije, IV stopnja ali NPK za mednarodne prevoze EU, zaposlimo zaradi širitve dejavnosti, soliden osebni dohodek, urejen delovni čas. Lamotex-pres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02/629 62 77 ali 02/629 62 78.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM salonitne in gutanitne plošče. Tel. 041 855 439.
POTREBUJEJO pomoč v gospodinjstvu enkrat na teden - likanje. Tel. 031 615 844._
PRODAM sedežno garnituro, malo rabljeno, hrastov koruznik, 4 m, trifazni motor, železna vrata 200 x 80 cm, rabljen rušt. Tel. 041 804 132.
Cenik malih ogiasov v Štajersl(em tedniliu
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z oiwirjem	1.320,00	8,30
z oiwirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z oiwirjem	1.760,00	11,00
z oiwirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z oiwirjem in logotipom	3.080,00	11,00
VsecenesovSfTbi^DDV.
PREJELI SMO
Vogrin zahteva odstop Holobarjeve
Lenarški župan mag. Ivan Vogrin je še dobrega pol leta nazaj zatrjeval, da bo občina s priključitvijo vrtcev k osnovnim šolam na letni ravni prihranila 30 do 50 milijonov tolarjev proračunskega denarja (Večer, 13. januar 2005). Zupana smo takrat pozvali, naj nam prikaže izračune, kako namerava ob spoštovanju vseh zakonov prihraniti omenjeni znesek. Odgovora nismo dočakali. V tokratnem članku (Štajerski tednik, 15. julij 2005) župan že nekoliko manj optimistično napoveduje, da bo občina z reorganizacijo Vrtca Lenart že letos prihranila od 10 do 20 milijonov tolarjev. Tudi tokrat se sprašujemo in hkrati pozivamo lenarškega župana, naj nam pojasni, kako namerava prihraniti (vsaj) omenjeni znesek. Seveda ob upoštevanju vseh zakonov.
Sicer pa župan Lenarta tudi doslej ni izkazal pretirane naklonjenosti do spoštovanja slovenske zakonodaje. Upravičeno smo zato zaskrbljeni ob njegovi napovedi, da bo občina Lenart v kratkem omogočila privatizacijo vrtcev in tako s konkurenco izboljšala ponudbo na področju predšolske vzgoje. Dvomimo namreč, da namerava župan pri spremembah slediti načelom, ki veljajo pri uvajanju zasebnih vrtcev. Tam je predlagano nji-hovopostopno uvajanje in ne na škodo javnih vrtcev. Sprašujemo se, kaj namerava narediti župan z javnim vrtcem, če bo prišlo do napovedane privatizacije!? Hkrati pa smo presenečeni, da si župan želi konkurence in izboljšave ponudbe na področju predšolske vzgoje, saj je v intervjuju za
Večer še nedavno trdil, da je »otroku treba zagotoviti le varstvo in mu dati igračo. Kaj drugega naj bi še delal? Otrokom ni dobro preveč nuditi
Kar pa zadeva prepozno izplačane plače za lanski zadnji mesec in letošnje prve tri - za zavlačevanje pri izplačilu plač, ogrožanje social-no-ekonomskega položaja zaposlenih v Vrtcu Lenart ter pritiske nanje - je odgovornost v celoti na strani lenarškega župana, ki je v celotnem postopku reorganizacije JVVZ Lenart dokazoval, da mu pojem zakonitosti ne pomeni prav dosti. Kljub županovemu občutku zmagoslavja so občinski odloki o priključitvi vrtca k osnovnim šolam še vedno v postopku presoje zakonitosti na Vrhovnem sodišču. Na sodišču pa je prav tako tudi kazenska ovadba proti županu Vogrinu, ki jo je vložil SVIZ zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja kršitve pravic iz delovnega razmerja. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture še vedno verjamemo v pravno državo, čeprav si župan Lenarta prizadeva dokazati ravno nasprotno.
Sandi Modrijan, tiskovni predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije
Zakaj je vrtec v Kidričevem tako vroča tema - drugič
Na travnik je priskakljal prvi zajček. Prebrali smo prvo "pravo bistvo" spremenjene lokacije za vrtec v Kidričevem. To "bistvo" je, da se vrtec prestavlja na novo lokacijo zaradi jedilnice osnovne šole. Kuhinja, namenjena za otroški vrtec in osnovno šolo, je po izdelanem projektu že tako predvidena pri vrtcu. Bistroumnost te ideje je torej očitna.
Sklepajmo dalje.
Vrtec v Kidričevem je vroča tema, ker si je ravnateljica vrtca dovolila braniti interese malčkov in se uprla logiki enega svetnika ali cele, strah zbujajoče koalicije. To očitno ne more držati, ker ji je biljezik zavezan še preden je spregovorila na občinskem svetu.
Vrtec v Kidričevem je vroča tema, ker "natol-cujeta" dva svetnika. Smo v demokratični družbi, tako da mnenje dveh svetnikov ne more biti natolcevanje. Podobno mnenje kot dva svetnika imajo tudi drugi svetniki. Zal pa zastrašujoča večina, ki brani svojo upravo, ne zmore kritičnega razmisleka. Ali pa to sploh ni večina, ampak vodja koalicije sam, ko zapiše, da je sam zadolžil občinsko upravo, ki naj pripravi novo idejno zasnovo. Ali občina Kidričevo nima svojega župana? To bi torej lahko bila le mrzla tema.
Vrtec v Kidričevem je vroča tema zaradi "neke" civilne iniciative. To bo najbrž držalo. Ljudska iniciativa "Za sodoben in otrokom prijazen vrtec" zahteva demokratičen dialog in presojo v korist otrok iz osnovne šole in malčkov iz vrtca. V ljudski iniciativi namreč vemo, da koalicija nima namena "šparati" pri otrocih, ampak že zapravlja. Občina lahko začne graditi vrtec, takega, kot si želimo - z izgradnjo kuhinje, že novembra leta 2005. Projektna dokumentacija je že pripravljena. Seveda pa lahko gradi tudi jedilnico pri osnovni šoli, takoj ko bo projektna dokumentacija izdelana.
Izvedeli smo torej le "prvo pravo bistvo". Drugi zajčki naj nam povedo še drugo, tretje in še katero bistvo.
Vojteh Rajher
izberi.si - Vseslovenski portal i
I ogla
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
ÍMMli
I S^VESTNIK
»jMMSJiSiaifti
LAS
Prireditvenih
vabimo@radio-tednik.si
Petek, 22. julij
8.00 - 12.00 Velika Nedelja, dan odprtih vrat v PGD Velika Nedelja 11.00 Grajena, pred gasilskim domom, izbor kmetije leta občine Ptuj 17.00 Gorišnica, ploščad pred novo občinsko stavbo, Osrednja občinska
proslava ob 10. občinskem prazniku 18.00 Gorišnica, otvoritev nove občinske zgradbe s kulturno dvorano 19.30 Velika Nedelja, pred KD Velika gasilska vaja, zabava z Gamsi in JO-ZO 20.00 Ptuj - Kolnkišta KPS, potopisno predavanje Sever Mehike 20.00 grad Vurberk, uprizoritev zgodovinske drame Celjski grofje v režiji
Iva Žnidariča in izvedbi Ljubiteljskega dramskega društva Sv. Jurij ob Sčavnici
-	Ptuj, Irish Pub in bar Caffetteria, večer španske glasbe z Markom
Korošcem in gosti
Sobota, 23. julij
9.00 Gorišnica, LD Cirkulane, Brezovec, Tekmovanje za prvaka občine Gorišnica v streljanju
9.00 Gorišnica, Dominkova domačija, start pohodnikov in kolesarjev ob 10.
občinskem prazniku 10.00 Ptuj pred Mladinsko knjigo, 3. poletna bralna terasa z gostjo Janjo
Vidmar, predstavitev pisateljičinega novega romana Vsiljivka, na flavto bo zaigrala Eva Milošič 14.00 - 18.00 Velika Nedelja, IX gasilsko tekmovanje za pokal Velike Nedelje 14.00 - 24.00 Prvenci, Žetev 2005, Od zrna do kruha, Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, odprtje razstave starih strojev, prikaz multivizije Od žetve do kruha, 15.00 prikaz žetve, 17.30 kulturni program s podelitvijo zahval in družabno srečanje z ansamblom Bum efekt 15.00 Gruškovec, otvoritev asfaltirane ceste v Gruškovcu 15.00 - 19.00 Grajena, gasilski dom, praznovanje 5. krajevnega praznika PMC Grajena
15.00 Grad Statenberg, Start kolesarske ture Boč 2005 v organizaciji KK bike EK Haloze 2002 za ljubitelje gorskega kolesarjenja od gradu Statenberg do lovskega doma na Boču 16.00 Vitomarci, pri lovskem domu v Mužah, razvitje prapora z družabnim
srečanjem, organizira LD Vitomarci 17.00 Studenice, pod samostansko lipo, 7. studeniški kulturni večer, sprejem
studeniških rojakov in zdomcev 18.00 Studenice, upravna stavba samostana, otvoritev razstav 19.00 Studenice, farna cerkev, koncert vokalne skupine Freya iz Smarja pri Jelšah
20.00 Studenice, na samostanskem dvorišču, osrednja prireditev 7. studeni-škega kulturnega večera, glavni gostje večera - Vlado Kreslin in Mali bogovi
18.00 LD Cirkulane, Brezovec, podelitev priznanj strelcem ter družabno srečanje ob glasbi in srnjakovem golažu 18.00 Dolane, romanje k Sv. Ani
19.00 Ptuj, amfiteater v Termah, Koncert Mestne godbe iz Sedbergha iz
Velike Britanije v organizaciji TD Ptuj in LTO Ptuj 20.00 Velika Nedelja, XII velikonedeljska noč z ansamblom Navihanke 20.00 grad Vurberg, uprizoritev zgodovinske drame dr. Bratka Krefta Celjski grofje v izvedbi Ljubiteljskega dramskega društva Sv. Jurij ob Sčavnici 20.30 grad Borl, Tamburanje ob večerih, koncert Tamburašev iz Cirkulan ob 10-letnici delovanja
22.00 Ptuj, Kolnkišta KPS, DJ Starbuck - zabava ob divjih ritmih iz različnih glasbenih obdobij
Nedelja, 24. julij
6.00 Velika Nedelja, budnica po požarnem rajonu Velika Nedelja, v čast
110. obletnice ustanovitve PGD Velika Nedelja 8.00, 10.30 in od 12. ure naprej Dolane, tradicionalno žegnanje pri Sv. Ani 9.00 Draženci, pred domom vaščanov, tekmovanje pionirk in pionirjev PGD
Draženci za pokal Dražencev 15.00 Velika Nedelja, gasilski dom, svečanost s parado ob 110-letnici PGD
Velika nedelja in 34. dnevu gasilcev občine Ormož 20.00 Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma Leopard v režiji Luscina Viscontija 20.00 Gorišnica, nova kulturna dvorana, filmski večer - Cvetje v jeseni
Ponedeljek, 25. julij
10.00 - 12.00 Ptuj, Novi trg, pričetek uličnih delavnic za mlade, v organizaciji
CID, vsak dan do 29. julija 20.00 Ptuj, Hotel Mitra, predavanje Mareka Schovaneka na temo Berlin in umetniki v organizaciji galerije Tenzor in v okviru 3. mednarodne slikarske kolonije Art Stays Ptuj 2005 21.00 Ptuj, dvorišče v Prešernovi 17, Dvoriščni večer -Beremo Ptuj, v organizaciji UD Stara steklarska, predstavili se bodo pesnici Erika Vovk in Maša Vodušek, dramatik Zdenko Kodrič, slikar Andrej Božič, fotograf Črtomir Goznik, glasbeni kvartet Marko Korošec, Herman Gajser, Nina Kodrič, Erik Repič, orientalni plesalki Sandra in Anja Brodnjak
TV Ptuj
Sobota ob 21. in nedelja ob 10. uri
Glasbena oddaja Hit poletja 2005 - lestvica najbolj priljubljenih zabavnih in
narodno-zabavnih ansamblov ter poljudna oddaja »Kako biti zdrav in zmagovati«
Kino Ptuj
Od petka do nedelje ob 19. uri Prekleti. Od petka do nedelje ob 21. uri Kristusov pasijon.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodala vozil
Znamka	letirik	Gena	
RENAUIICU01,2RN	1993	295.000	KOV SREB.
RENAIIT LAGUNA 1,816V	1998	1.440.000	KOV ZLATA
FORD FIESTA 1,3	2000	885.000	KOV OT,ENA
RENAHT 0101,2 FIDJI	1997	695.000	KOVVÉNJA
AUDI TT 1,8	1998	3.490.000	KOV MODRA
FIAT PUMO 1,2	2000	1.030.000	BELA
RENAIJIT TWINGO 1,2 PACK SE	1999	830.000	KOVVÉfíjA
PEUGEOT 4061,8 l6V	1998	1.330.000	KOV 7H,ENA
DAEWOO KAIOS 1,2	2003	1.520.000	KOV SREBRNA
FIArSTI101,9JTD	2002	2.315.000	KOV MODRA
HAT BRAVA SX 1,412V	1996	580.000	KOV ČRNA
OPEL œRSA 1,012V	1998	730.000	RDEČA
FIAT BRAVA SX 1,2 16V	1999	1.050.000	KOV SREBRNA
HYUNDAI ATOS	2001	930.000	KOV SREBRNA
RENAUIT MEGANE COUPE 1,416V	2000	1.440.000	RUMENA
PEUGEOT 2061,4	2001	1.440.000	ČRNA
RENAULT CUO 1,2	1999	990.000	KOV MODRA
RENAULT CUO 1,2	1999	1.030.000	KOV SREBRNA
FORD MONDEO 2,0 TDa	2001	2.335.000	KOV T MODRA
HYUNDAI SONATA 1,8 GIS	1998	840.000	KOV ZELENA
PEUGEOT 3061,4 S	1997	770.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 2061,U	2000	970.000	KOVVÉřgA
HA PRIDE 1,3 GIXI	1999	485.000	ZELENA
RENAULT CUO 1,2 RN	1999	970.000	BELA
VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a	1995	590.000	KOV MODRA
SUZUKI BALENO 1,3	2000	940.000	KOV TET,ENA
ROVER 416 SI	1996	840.000	KOV /ET,ENA
DAEWOO LANOS 1,54V	1998	580.000	KOV VIJOLA
RENAULT CUO 1,2 16VEXPRESSI0N	2001	1.340.000	VIIOU
RENAULT CUO 1,2	1998	890.000	MODRA
PEUGEOT 1061,1	2001	965.000	KOV VIŠNJA
VOISWAGEN POLO VARIANT 1,4	1998	1.080.000	KOV MODRA
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
Cenik malih ogiasov v Štalerslcem tednilcu
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	830,00	8,30
z oiofirjein	1.320,00	8,30
z okvirjem in simbolom	1.820,00	8,30
Pravne osebe in s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.100,00	11,00
z olofirjem	1.760,00	11,00
z okvirjem in simbolom	2.420,00	11,00
z okvirjem in logotipom	3.080,00	11,00
Naročnikom Štajerskega tednika priznavamo 20% popust na male oglase. Vse cene so v SIT brez DDV.
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike..
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
NAROČILNICA ZA
TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
AER(1)ĐIKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
I2I)EIAVAšiMoj\TTt I
C^CMDesW
izberite kakovosti 031/349-343 !
www.snnigoc.si
Miran rol Mm:s.p." Gajerci 6/a, 2272 r nfliain
POHIŠTVA
SPUHUA79^ 2250 Ptuj, Tei.: 02/ 775 41 01, Fai(s: 02/ 775 41 05
FIAT STILO
popust do 555.555 sit
M zaiinancimnj. aMnijena pri podjttju Mi« AC LMsing.
Avtocenter Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, Ptuj (02) 782 30 01

POLETNE UGODNOSTI
V Metalki na Ptuju
Razprodaja vrtnih stolov, ležalnikov, žarov:
stol, vrtni plastični...........30% POPUSTA
ležalniki..........................40% POPUSTA
žar plinski Gorenc..........20% POPUSTA
PVC cveti, lončki, korita..20% POPUSTA
Akcija kopalniških dodatkov:
Prha s pom. konzolo Kim...............2.990.-
Preproga 1/1 Solid- modra, zelenal.990.-
Zavesa sort, barve 180x200..........,1.190.-
Deska WC Ambra 4008 bela Gedy.1.290.-Polica kopal, kotna Junior bela......1.390.-
Razprodaja kopalniških blokov
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogczniška 7. tet; 02/749 18 00
METALKA TRGOVINA
www.radio-tednik.si
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER0ĐIKE

Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA)
IME IN PRIIMEK
Davorin Dobnik
ZlatoU^e 39,8808 Starše
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.niiklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDIA41.9TDILIMUZ.	1999	2.45D.000	SREBRN
BMW318DLIMUZ.	2001	3.G9D.0D0	KOV. MODRA
BMW318DKARAV.	2002	3.700.000	ČRNA
FORD FOCUS 1.4	2000	1.460.000	SREDRN
HYUN0AIAT0S1.1	2000	770.000	ZELEN
HYUNDAI lANTRAlBGiX	1995, mod. 9G	060.000	SREDRN
KIA PRIDE WAGON 1.3	1999	400.000	SREDRN
KIASEPHIA1.5	1999	770.000	DELA
OPEL ASTRA 2.0 DU LIMUZ.	1999	1.790.000	KOV. ČRNA
0PELVECTRA1.GICDLIMUZ.	1997	1.090.000	KOVVIJOLA
PEUGEOT 20G 1.1	2000	1.098.000	MODRA
SEATT0LE0D1.9TDI11DKS	2003	2.970.000	KOVSREDRN
VWGOLf 1.9 TDI COMFORT LIMUZ.	1999. mod. 2000	1.080.000	SREDRN
VW PASSAT 1.9 TDI 130KKARAV.-	COMF. 2002	3.150.000	KOV SV MODRA
VWTRANSP0RTER2.57*1	2002	2.050.000	DELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Rabljena vozila
TIP
CRYSLER NEON CUO 1,5/65 KM 5V CUO EXPRESSION 1,4/16V FIAT PUNTO FORD 6ALAXY 1,9 TDI HYUNDAI LANTRA 1,8 LAGUNA GT 1,8/16V EXP NISSAN AUVIERA 2,2 D OPEL ASTRA 1,8/16V KAR RTWING01,2 SEDANE DIN. LUX 2,0/16V VOLKSWAGEN GOLF 1,8 KAR. VOLKSWAGEN POLO CLASSIC
Testna vozila
LETNIK
1994 2002 2001
1999
2000
1995
2003 2002 2001 2000
2004
1996 1998
NA MESEC SAMO
18.891 sit
31.393 sit
28.621 sit
19.849 sit
45.023 sit
16.475 sit
53.598 sit
34.150 sit
26.646 sit
15.008 sit
60.946 sit
15.885 sit
15.161 sit
LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION 2003 64.011 sit R CUO EXIKEME 1,5/80 dCi 2005 40.582 sit
Visina m«e£nega obraita je izračunana na podlagi icredita dm mb NOM 7.45 na dobo 84 mesMev:
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
KURILNEGA OUA		
Telefon:	02 7S4 00 66 1	
GSM:		0415S7 5S3 1
SAMOPIAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Traianova 1, l>lui (ob Moribonki emq, M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnoga odplačila
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardek 34/g, 2270 ORAAOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81
belcontdoo@siol.net	" ^ okna
www.belcont.si	LjK^^, I vrata
Energijsko varčna okna	MMI^ senčila
stresna okna
PVC, LES, ALU. Zinnske vrtove garažna vrata izolacijske steklene fasade in industrijska vrata.
DANA BESEDA OBVEZUJE
www.radio-tednik.si
UGODNA POSOJILA'
IC02/2280n0
SoliSd.0.0. I Razlagova 24, Maribor I
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©csnija m WĚMf m
čeprav v grobu tiho spis, v nasih srcih se živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, hčerke in sestre
Marijane Turk
IZ LANCOVE VASI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sve~e in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Bolnišnice Ptuj, bivšim sodelavcem Zdravstvenega doma Ptuj, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. patrom za opravljen cerkveni obred in sv. mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Aleš, mama Terezija, sestra Marjetka ter brat Franci z družino
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ 00 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
00 ČETRTKA ZJUTRAJ 00 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Kakor ptica s tega sveta si odletela. Nisi rekla sre~no, niti zbogom,
neusmiljena te smrt je vzela, a v naših srcih naprej boš živela.
ZAHVALA Treziice Pušniic
IZ SKORBE 28
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom iz Skorbe se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, maše in darove za cerkev, za sočustvovanje z nami ob smrti naše Tre-zike.
Iskrena hvala g. naddekanu Marjanu Feslu za opravljen pogreb in besede slovesa, prav tako g. Pavlu Pucku za sveto mašo.
Prisrčna hvala sosedom Krulc, Stefici Galun za nesebično pomoč, govornici Renati za lepo in čustveno opisano življenje pokojnice in Lojzki Malinger za molitev in za zahvalne besede ob odprtem grobu.
Enako hvala pevcem kvinteta društva upokojencev Rogoznica, godbeniku za odigrano Tišino, Francu Glažarju za nošenje križa ter podjetju Mir za lepo opravljene pogrebne storitve. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej.
Vsi njeni, ki jo pogrešamo
Na podlagi 31. ~lena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 15. ~lena Statuta Ob~ine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99, 46/01 in 81/02), je župan ob~ine Podlehnik sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za južni del območja P21-S1/1 v naselju Podlehnik 1.
Javno se razgrne predlog ob~inskega lokacijskega na~rta za južni del obmo~ja P21-S1/1 v naselju Podlehnik, ki ga je pod številko 11158-04-K/GK, z datumom junij 2005, izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava južni del območja P21-S1/1 v naselju Podlehnik s približno površino 1,58 ha, na kateri se predvideva fazna izgradnja trgovsko poslovnega objekta, policijske postaje, poslovnega objekta (banka, pošta, lokalna skupnost), osmih družinskih stanovanjskih hiš v vzhodnem delu območja in ureditev vseh potrebnih prometnih površin ter komunalnih vodov in naprav.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Občine Podlehnik, Podlehnik 9. Javna razgrnitev bo od petka, 29. 7. 2005, do vključno ponedeljka, 29. 8. 2005.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 24. 8. 2005, ob 16. uri, na sedežu Občine Podlehnik, Podlehnik 9.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na sami razgrnitvi vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in v Štajerskem tedniku, Ptuj. Številka: 350-05-5/2005 Datum: 18. 7. 2005
Župan občine Podlehnik Vekoslav Fric, l. r.
Ptuj • Kmetija leta 2005
Uspešno kmetovanje in vzorna skrb za okolje
Akcija ocenjevanja kmetij in izbor kmetije leta poteka v MO Ptuj že od leta 2000. Na nek način gre za vzpodbudo vsem tistim, ki še vztrajajo v podeželskem prostoru, nadaljujejo s tradicijo kmetovanja in življenja na vasi. Vsako leto izberejo in nagradijo tri kmetije, prvouvrščeni kmetiji se podeli naslov Kmetija leta mestne občine Ptuj.
Glavni ocenjevalni elementi so ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, gospodarjenje na kmetiji, ohranjanje tradicije življenja na vasi, arhitektura in urbanizem ter zunanja ureditev kmetij. Občinska komisija, ki jo vodi Rajko Fajt, je opravila ogled kmetij tudi na terenu. Za kmetijo leta je izbrana kmetija, ki doseže najvišje število točk v okviru ocenjevalnih elementov. Prireditev s podelitvijo naslova in nagrad v vsakoletnem izboru Kmetije leta je sestavi del praznovanja praznika MO Ptuj, 5. avgusta. Izvedli jo bodo danes pred Gasilskim domom v Grajeni. Vse nagrajene kmetije poleg kvalitetne pridelave odlikuje tudi nadpovprečna skrb za okolje.
Kmetija leta 2005 v MO Ptuj je vinogradniška kmetija Andreja in Alenke Pola-
nec iz Maistrove 33 na Ptuju. Z vinogradništvom sta se pričela ukvarjati pred 10 leti.
V	najemu imata 13 ha vinogradov v Mestnem Vrhu, kjer rastejo laški rizling, rizvanec in sivi pinot; vseh trsov je okrog 34 tisoč, večina je teras. Vinograde postopoma obnavljajo.Večino grozdja prodajo Ptujski kleti, nekaj ga tudi sami pridelajo. S svojimi vini uspešno sodelujejo na lokalnih ocenjevanjih vin in na grajskem ocenjevanju vin.
V	Maistrovi ulici, kjer stanujejo skupaj z ženinimi starši, urejajo muzej na prostem, na njihovem dvorišču raste potomka stare trte z Lenta. »Dejavnost je v krizi, ali bo cena zrasla ali pa bomo dejavnost opustili ali pa bomo začeli kletariti v večjem obsegu,« razmišlja Andrej Polanec, ki se je z ženo Alenko odločil za vinogradništvo potem, ko sta oba izgubila delo, ko je bilo ukinjeno Sadjarstvo Osojnik zaradi nerentabilne proizvodnje. Naziv Kmetija leta 2005 jih je presenetil, nanj so ponosni.
Na kmetiji Antona in Ksenije Šamperl iz Spuhlje 62, pripadlo ji je drugo mesto
v letošnjem izboru Kmetije leta, obdelujejo 10 ha zemlje, od tega je 6 ha lastne, v lasti imajo tudi 1,5 ha gozda. Letos
so posejali ječmen, koruzo in sladkorno peso. V hlevu imajo plemenske svinje, ki jih v večini krmijo z doma pride-
Foto: Črtomir Goznik
Naslov Kmetije leta 2005 je letos osvojila vinogradniška kmetija Andreja Polanca iz Maistrove 33 na Ptuju. Na fotografiji z ženo Alenko, otrokoma Urško in Blažem ter ženinimi starši Otmarjem in Mileno Čerček, s katerimi si delijo delo. Ob hiši nastaja muzej na prostem.
Foto: Črtomir Goznik
Drugouvrščena je kmetija Antona in Ksenije Šamperl iz Spuhlje 62.
Tretjeuvrščena na letošnjem ocenjevanju za kmetijo leta v MO Ptuj je kmetija Miroslava Cvetka z Grajenščaka 22. Na fotografiji z ženo Elizabeto in vnukom Silvom.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako Magdalena deži (22.) ! dež še rad obdrži.
Danes bo na Primorskem sončno, drugod bo spremenljivo oblačno, nastale bodo krajevne plohe in posamezne nevihte, ki se bodo pojavljale v popoldanskem in večernem času. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, ob morju do 20, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C.
V soboto in nedeljo se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi krajevnimi padavinami.
lano krmo. V družini je pet otrok, trije lastni in dve nečakinji, skupaj živijo v sožitju na tej kmetiji, ki je po strukturi mešana, tri generacije, tudi babica. Ksenija, ki podpira tri hišne vogale in je tudi glavna na kmetiji, mož hodi še v službo, je povedala, da odločitev, da ostane na kmetiji, čeprav izhaja iz delavske družine, ni bila težka, le volja je potrebna. Otroci gredo na počitnice, Ksenija in Anton dopustujeta doma, občasno pa gresta na kakšen krajši izlet. »Dopust« je tudi večerni sprehod po polju, da vidita, kaj sta čez dan naredila, se pošali Anton. Življenje na kmetiji ni lahko, pri Šamperlovih so si ga poenostavili tako, da jim vsa težja dela opravijo drugi. Za nagrado pa pravijo, da so presenečeni, da so jih kljub njihovi majhnosti opazili. Predvsem pa jim je toplo pri srcu, Šamperlova pa tudi pravita, da je priznanje predvsem zasluga dedka, ki je žal že umrl, in babice, onadva samo nadaljujeta njuno delo.
Kmetiji Miroslava in Elizabete Cvetko z Grajenščaka 22 je pripadlo tretje mesto oziroma nagrada v izboru Kmetija leta v MO Ptuj. Obdelujejo 13 ha lastne zemlje, njihovi pa so tudi trije ha gozda. Pitance prodajajo KZ Ptuj, pridelujejo tudi vrtnine, papriko, kolerabico, v rastlinjaku pa tudi paradižnik in kumare. Kmetijo krasi kar 220 zabojev rož, največ je pe-largonij. Miroslav Cvetko je kmetovalec že več kot 50 let, pri tem mu je vseskozi pomagala žena. Tudi Cvetkove je nagrada v izboru kmetije leta presenetila.
Nagrada za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanje arhitekturne dediščine je letos pripadla kmetiji Anice in Franca Brodnjaka iz Orešja 209. Kmetija je velika 7 ha, 3 ha je gozda, ostalo so njive, imajo pa tudi vinograd z 2000 trsi. Njihova pridelava je bolj ekstenzivna. Kmetujejo na več kot sto let stari kmetiji, hišo so lani v celoti obnovili, veliko je tudi rož. Gospodarica Anica peče odlične krofe, ki so bili že večkrat nagrajeni na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Zanimivost Brodnjakove domačije je tudi spomenik pred hišo, ki so ga postavili v spomin dedku, ki se je po 2. svetovni vojni srečno vrnil domov, v Rusiji mu je konj rešil življenje, v Karpatih
^mtMfKOir
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Od tod in tam
Veržej • Galundrovi odprli šest apartmajev
Družina Galunder iz Veržeja se primarno ukvarja s prašičerejo, kot dodatno dejavnost pa bodo v prihodnje opravljali tudi posredovanje apartmajev. Prenovili so stavbo v središču Veržeja in v njej uredili šest apartmajev.
"Apartmaji so velikosti od 29 do 41 kvadratnih metrov. Vsak ima urejeno kuhinjo, jedilni prostor, spalnico ter kopalnico s tušem in straniščem. Uredili smo še skupni prostor za vse apartmaje,« je na otvoritvi povedal Matija Galunder. Skupna vrednost investicije znaša približno 43 milijonov tolarjev, eno tretjino sredstev pa so si pridobili iz državnega razpisa. Ker celotna družina Galunder živi od kmetijstva, ki je v zadnjih letih slabo donosno, bodo prav vsi štirje člani skrbeli za upravljanje z apartmaji. "Dodatnih zaposlitev ne načrtujemo. Tako bomo vse od dela z gosti pa tudi do čiščenja opravili sami,"še dodaja Galunder.
Novi apartmaji v Veržeju so oddaljeni tri kilometre od Term Banovci, v neposredni bližini je mlin na reki Muri, v Veržeju je kar nekaj turističnih in kulturnih znamenitosti, gostje pa se bodo lahko odpravili tudi na zanimive kolesarske izlete.
Niko Šoštarič
Gobarstvo • Odlična sezona
Če nič drugega, ima to bolj kot ne deževno poletje (kot zaenkrat kaže, bo dni brez mokrih kapelj bolj malo) vsaj eno pozitivno lastnost. Kot pravijo strastni gobarji, je sezona menda več kot odlična, gob pa na kupe. Sicer pa za takšno ugotovitev ni potrebno biti ravno prav strasten gobar. To so dokazali trije mladi Videmčani, Uroš, Klara in Lucija, ki so nabrali več slastnih gozdnih sadežev kot imajo skupaj let. Da ne bi bilo slučajno kaj narobe, posebej potem, ko se takšna specialiteta znajde na krožniku in potem v trebuščkih, pa poskrbi njihova babica, ki jih vztrajno in potrpežljivo uvaja v skrivnosti gobjega sveta.
SM
je bil ranjen. Spomenik je želel postaviti sam, a je zaradi bolezni prej umrl, njegovo
željo so izpolnili svojci pred štirimi leti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nagrada za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanja arhitekturne dediščine je letos pripadla kmetiji Franca in Anice Brodnjak iz Orešja 209. Družbo jima dela sin David, ki končuje srednjo strojno kmetijsko šolo v Mariboru.
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ	átufa26a !EEMS>
^H ^H iMljaii«niiiit.p. Tel.! 02 787-86-70, 041 716-251
STE BILI POŠKODOVANI
P^RAVna^ V PROMET^^
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
Foto: VR