Leto V., št sv. 73
Ljubljana, torek, 25. marca 1924
fr.fiafa ob * zjutraj. ————————— •
Stane mesečno 20-— Din ja inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta 5t. 16/1. Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
Upravništvo:
LJubljana. Prešernova ul. it 54. Telef. St. 36.
Podružnici t
Maribor, Barvarska ul. 1« Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poitn. čekov, zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 24. marca. Gospodin Pašič je danes s svojim kabinetom podal ostavko. Radikalska homogena vlada, ki so jo v Zagrebu pred enim letom z Markovim protokolom postavili dr. Korošec, Radič in Spaho, je zrušena. Takozvani federalistični blok, ki je lansko leto z odlo,-filno avdijenco pri kroni zahteval po-, ttavitev samorndikalske vlade ter sd takrat do skrajnosti eksponiral proti demokratski stranki, je bil sedaj po popolnem neuspehu svoje politike primornn, obrniti se za pomoč na demokrate, da mu omogočijo strmoglaviti samoradikalski režim, njegovo lastno dete.
liila je državna in narodna potreba, da je padla homogena radikalska vlada. Zato je vsa javnost pozdravljala ikrijo takozvanega opozicijskega bloka za zrušenjo homogeno radikad-site vlade in naj so bili v tej parlamentarni formaciji šo tako principi-jelno nasprotni si elementi.
Opozicijonalni blok je z zrušenjem vlado dovršil svojo glavno nalogo. Obenem mu je uspelo dovesti radi-fevske poslaneo v Narodno skupščino. Prvih 15 radičovcev jc danes priseglo na ustavo naše kraljevine, priseglo na edinstvo naroda in države tor priseglo zvestobo kralju. Današnji dan je za Radiča in njegovo stranko največjega historičnega pomena, ki znači hot6 ali nehotč prelom s preteklostjo. Konec utopijo o samostojni hrvatski seljačkl republiki ter prl-inanjo edino pristojnega parlamenta, manifestantno priznanje edinstveno kraljevine SHS. Hrvatskega vprašanja v dosedanjem smislu ni več in g. Radič je na pravi poti. kjer se bo z dobro voljo in z aktivnim sodelovanjem lahko dosegel od vsili tolikanj taželjeni sporazum. Gosp. Radič se bo moral še bolj prilagoditi realnostim.
Inicijatorji opozicijskega bloka so z današnjim dnem dosegli svoj glavni uspeh.
Pri tem nas moti le neprilika, da je ostavka vlade nastopila sredi budžet-sko debate. Do 1. aprila moramo imeti odilasovan proračun, sicer mora državni aparat priti v znatne neprilike. Taktika, da se vlada ruši ravno v tem Ircnotku, po našem mnenju ni zrastla Ht demokratski gredici, ampak na Dunaju. Reševanje krize bo stalo pod silnim pritiskom, da mora do 31. marca ali nastopiti razpust Narodne skupščino in s tem avtomatsko podaljšanje starega proračuna preko volitev do 31. julija 1024, ali pa mora nova vla-da do tedaj spraviti redni proračun pod streho. To pa ni lahka stvar. Ni dvoma, da bi ne bila škoda le za državne nameščence, ampak za ves državni kredit, ako gremo v volitve z dvanajstinkami, a ne z rodnim budže-tom.
Jutri žo se bo izkazalo, da dobi Pa-negativen odgovor od vseh opozicijskih šefov. Pa tudi gosp. Davidovič nc bo mogel, ako dobi enak ustavnimi mandat, nuditi kroni garancije wnj, da ga ho lojalno podpiral tudi pospod Radič — seveda če ne nastopi pri federalističnem bloku popolno elasticlteta načel.
Demokratska stranka je z današnjim potekom svoje borbo lahko zadovoljna. Dovedla je radičevce do prisege in zrušila homogeni režim. Ne bo njen odgovornost, ako onemogočita gg. Radi^ in Korošec nadaljni korak s federalističnim ali avtonomističnim pretiravanjem. Ako ta dva jrospoda ostaneta doktrinarno na svojih programih, morata nositi tudi odgovornost za to, br ho avtomatski sledilo.
Otvoritev rusko-rumun-ske konference
Dunaj, 24. marca. s. Danes so bila s Pozdravnim govorom avstrijskega zuna« njega ministra dr. Griinbergcrja otvor« jena rusko«rumunska posvetovanja. Rus nunsko časopisje piše glede uspeha du« najske konference zelo skeptično. Splošno še izraža mnenje, da se bo konferenc ci takoj prekinila, ako bi ruska delega« c'jn spravila na dnevni red vprašanje Pripadnosti Bcsarabijc, ker Rumunska v j«n oziru ni pripravljena do nobenih koncesij. V rumunski zbornici jc vodi« telj
opozicionalne kmetske stranko dr. Lupu ob viharnem odobravanju vseh po« slancev izjavil, da mora Bcsarabija ostati 'omunska in da jc Rumunija pripravijo« Ja za vsako žrtev, da brani to deželo. y vseh večjih mestih Bcsarabijc so so ''Jeraj vršila velika ljudska zborovanja, 's katerih se jo protestiralo proti ru« *hn aspiracijam na Bcsarabijo. (Gledo cžkoč in pomena rusko«rumunskih po« lajanj opozarjamo na članek, ki ga pri« "Samo na 2. strani.l
Prvi radičevci položijo prisego — V!ada poda demisijo — Kralj poveri Pašiča s sestavo nove vlade -- Parlament odgoden — Siina napetost v Beogradu
Beograd, 24. marca. rp. Scnzacija današnjega dneva sta bila prihod in prisega Radlčevih poslancev v Beogradu in pa demisija Pušlčcvc vlade. Prvi radičevci — 6 po številu — so prispeli žc snoči In prenočili v Zcmunu, z današnjim Jutranjim vlakom pa jih ic prispelo semkaj že okoil 30. Prihod šc ostalih sc pričakuje za jutri. Skupno bi imelo priti do jutri 62 Radlčevih posianccv. Predstavniki muslimanskega, klerikalnega in demokratskega kluba so jih pričakovali na kolodvoru. Poslanci so se nastanili v hotelu «Pctrograd» ter po kratkih konferencah z demokrati In muslimani odšli v narodno skupščino.
Prisega radičevcev
Prva sta prestopila prag narodne skupščine dr. Maček in Prcdavcc, podpredsednika HRSS, živahno pozdravljena od muslimanskih posianccv in zetn-ljoradulkov z vzkliki: «2ivell!». Medtem sc jc vršila v demokratskem klubu med Davidovlčcm, dr. Korošcem In Spahom kratka konferenca, na kateri so bili Izvršeni sklepi o momcntanl taktiki, po konferenci pa so odšli radičevskl poslanci, katerih mandati so bili verificirani, v skupščinsko predsedništvo, kjer so v roke predsednika položili prisego. Predsednik Ljuba Jovanovič Jih jc pozdravil s kratkim govorom, v katerem je izrazil svoje veselje, da jih lahko pozdravi v Beogradu. Radičevskl poslanci so odgovorili s klicem «2ivlo predsednik!« Nato so sc radičevci vrnili v muslimanski klub, kamor je kmalu prišel tudl Ljuba Davidovič, ki je konferlral pol ure z njimi. Davldoviča so radičevci sprejeli z burnimi «2ivlo!» klici.
Demisija vlade
Med tem, ko jc 15 radičevskih posianccv v prcdscdnlštvu narodne skupščine polagalo prisego, so sc ministri umaknili na posvetovanje In jc predsednik skupščine Ljuba Jovanovič okoli cnajstili med govorom ministra Srskiča nenadoma prekinil sejo skupščine. V predsedniškem uradu jc ministrski predsednik Pašlč sestavil definltlvni tekst prošnje za demi-sijo cclcga kabineta, odšel ž njim v dvor, kjer je bil sprejet od kralja v avdijenco in izročil demisijo. V skupščini je po prekinjenju seje zavladalo veliko razburjenje.
Odgcditev skupščine
Ob 12. in pol jc otvoril predsednik Ljuba Jovanovič ponovno sejo in preči-tal naslednje pismo ministrskega predsednika Pašiča:
dVeleccnjeni gospod predsednik skupščine! Čast mi je obvestiti Vas, da smo NJ. Veličanstvu kralju Izročili kot ministri svojo demisijo. Prosim Vas, da blagovolite o tem obvestiti narodno skupščino. Nikola Pašič.»
Radikale! so začeli pozdravljati Pašiča, temu odobravanju pa so se ironično pridružili tudi poslanci iz opozicije. Nato jc predsednik zaključil sejo in izjavil, da bo prihodnjo sklical pismeno. Poslanci Radičeve stranke čitanju dcmisljskc-ga pisma niso prisostvovali.
Predsednik skupščine na dvora
Po seji skupščine je vladala med poslanci velika nervoznost in napetost. Ob dveh popoldne je bil predsednik skupščine Ljuba Jovanovič pozvan na dvor, kjer je poročal kralju o dopoldanski seji skupščine in o položaju. Po parlamentarnem običaju je Ljuba Jovanovič na-svetoval kralju, na) poveri mandat za sestavo vlade zopet Pašiču. Ob pol treh popoldne je kralj poklical k sebi Pašiča in mu poveril mandat za sestavo vlade.
Pašičev poziv šefom opozicije
Popoldne so dobili Ljuba Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho In Voja Lazič od Pašiča pismo, v katerem jim sporoča, da jc predložil kralju ostavko in dobil mandat za sestavo nove vlade In siccr na temelju parlamentarnega položaja za podaljšanje dela v parlamentu. Zato jih vabi na sestanek, na katerem se bo razpravljalo, ali je mogoče to delo na podlagi vldovdanske ustave in jedinstva države, kakor jc garantirano v senžertnen-skl mirovni pogodbi.
Konferenca ©pozicijonal-nega bloka
Opozicijonalni blok je imel nato od 17. — 18. konfcrcnco, na kateri so šefi rcferlrall o ponudbi, ki so Jo dobili od Pašiča. Davldovlč ic POvaCljcti k Paši-
ču za 10. uro, Korošcc za pol 11., Voja Lazič za 11., Spaho pa za pol 12. uro. Pisma, ki so jih prejeli od Pašiča, so vsebinsko enaka. Sklenjeno je bilo, da sc PaSičeva ponudba odbile. Scfl opozi-cijonalncga bloka so nato načeli vprašanje, ali bi bili RadičcVci za slučaj, da dobi blok mandat za sestavo vlade, pripravljeni votlrati budžet. Radičevci so pristal! na to.
Jutri, ob 9. dopoldne bodo imeli Davidovič, Spalio iti dr. Korošec konfcrcnco z Ljubo Jovnnovičcm in mu bodo pri tej priliki sporočili, da so vse nade na razbitje bloka zaman, ker ga je treba smatiatt kot ccloto.
StaHšče radičevcev
Beograd, 24. marca. p. Povodom novega Pašičevoga mandata za sestavo vlado jo podpredsednik IIRSS, dr. Maček, izjavil Vašemu korospondentu, da jo to [»stopanje, čeprav je bamo formalnega značaja, vendar nepravilno. Kriv pa jo temu Ljuba Jovanovič, ki jo kot predsed nik skupščine napačno informiral krono o položaju. Pojasniti bi mu namreč moral, da radikali nimajo voč večino v parlamentu.
Glede kombinacije Pašič - Pribičovič jc dr. Maček opozarjal, da Pašič s Pvibi-čovičovimi pristaši še vedno nc moro ime ti večino. liozerve opozicionalnega bloka so namreč tako močne, da bo imel blok vedno večino.
Jutri bi imeli priti v Beograd, je nadaljeval Maček, naši nadaljnji poslanci, vendar pa smo jim brzojavili, naj no pridejo, dokler so no reši kriza.
Na vprašanje, zakaj se je Pašič skliceval na sonžormonsko pogodbo, jo dr. Maček odgovoril: »Pašič jo hotel očividno povodni i, da so po tej pt-godbi no«'o pokrajine dodeljeno Srbiji. To pomeni toliko, kolikor da no prizna akta od 1. de-combia 1918. Sicer pa jo mojo prepričanje, jo končal dr. Maček, da dobi opo-zicionalni blok vlado v roko, nakar bo izvršil nujne posle, delal, dokler bo šlo in šel nato na volitve.
Situacija po demisiji
Beograd, 24. marca. p. Z današnjim dnem je ustvarjena nova baza v razvoju naših notranjih prilik. Del radičovcev jc danes prisegel, skoro istočasno pa jc padla radikalna vlada, ki jc predstav« Ijala plemenski režim v državi. Zdi se pa, da je padec nekoliko preuranjen ter je ustvarjena situacija, ki sc mora ozna« čiti kot zelo težka. Opozicija jc s pri« sego radičevcev in z zrušenjem radikal« nega režima izvršila svojo prvo veliko nalogo, sedaj pa se nahaja pred velikim vprašanjem, ali jc možno realno delo za vodstvo državo in ali bo mogla opo« zicija, ki jo sestavljena iz heterogenih elementov sestaviti vlado. Pozitivni od« govor se mora na to vprašanje dati sa« mo, ako i radičevci i klcrikalci pristane« jo, da zatajc svoj federalistični in avto« nomistični program.
V tem pogledu jc izzvalo posebno po« zornost, da je krona obeležila mandat za sestavo nove vlade s pogoji, ki more« jo zagotoviti sedanje stanje. Posebno sc opaža, da sc v mandatu ne omenja samo ustavovernost, temveč da jc posebno naglašcna načelna važnost izjave, ki je bila dana ob ratifikaciji sangermainske« ga miru. Smatra 3C, da jc ta pogoj bil stavljen posebno z ozirom na Radičcvo postopanje.
Sigurno jc, da bodo šefi opozicije jutri odklonili Pašičevo ponudbo. Kako se bo situacija dalje razvijala še ni jasno. Šefi opozicije so se dogovorili, da bodo od« bili Pašičevo ponudbo, vendar pa se bo o tem sklepalo v klubih. Posebno demo« kratski klub sc bo s tem obširno bavil. Ni dvoma, da močna struja v demokrat« skem klubu dvomi v možnost sodelova« nja z radičevci, osobito radi tega, ker bi demokratska stranka z zvezo s klerikalci in Radičcm kompromitirala svoj pro« gram. V krogih opozicije vlada prepri« čnnje, da ho Pašič moral žc jutri vrniti mandat ter da sc bo mandat poveril Da« vidoviču, seveda pod istimi pogoji, ka« kor Pašiču in ako bi tudi ta kombinacija z Davidovičcm na mogla uspeti, potem stojimo neposredno pred razpustom par lamenta, ker poteče sedanji proračun 31. t. m., podaljšanje pa ni možno drugače kakor s kraljevim ukazom, ki pa moro po ustavi iziti samo istočasno z razpu« stom parlamenta.
Situacija se poostruje. Po vtisu, ki ga jc dobil vaš dopisnik, moremo dobiti vo« lilno vludo. Nocoj sc širijo glasovi, da sc vrše razgovori med Pašičem in enim delom demokratov za slučaj, da bi blok
hotel sestaviti volilno vlado.
j........
vsi odelni šell v Sloveniji s klerikalci. Vsled tega bi imeli klerikalci v Sloveniji siccr ne v pravnem, a v dejanskem oziru nekako avtonomijo, oziroma slobodna
roko.
Kar sc tiče mandata za novo vlado, se vobče smatra, da predsednik Jovano« vič kralju danes ni mogel dati drugega nasveta nego, da da mandat šefu naj« večje grupe. Opozicijonalni blok namreč ni predsedstvu prijavljen kot enotna grupa. Vrhu tega šteje lc 91 članov. Ja« sno pa jc, da po izčrpanju kombinacije razširjene poslovne vlade g. Pašiča prido na vrsto poskus enakega mandata g. Davidoviča in kot šefa druge najjačjo stranke, t. j. demokratske. Ze za jutri
Beograd, 24. marca, p. V političnih krogih so slavljajo vse mogočo kombinacijo. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da g. Pašič šefu nemškega kluba g. Moserju ni poslal vabila na sestanek, kar se smatra za koncesijo g. Pribičeviču. Radikali izjavljajo, dn jim je na razpolago koalicija s Korošcem, ki da sc jim jc opetova-no ponudil proti temu, da dobi SLS. ministrstvo za šumo in rudnike, saobračnj in trgovino, dalje dt se imenuje dr. Brejc po- j popoldne se pričakuje, da dobi Davidovič krajinskim namestnikom in so izmenjajo I mandat.
ie vedno isti
*j
solucijo, ki je prava vojna napoved kraljevini SHS, ker v njej pobija jo beograjsko tezo, da so v Makedoniji samo Srbi, in kor branijo manjšinsko pravo Makedoncem. Nato Radič izjavlja nado in željo, da bo hrvatskemu narodu čim prej napočil dan, da so bo mogel s pomočjo Rusije, Anglijo la Amerike osvoboditi iz današnjo situacije.
Interesantno je mnenje Radičcvo o njegovih zaveznikih. On pravi, da so edino spahovcl iskreni opozicijonalci, dočim Korošce hočo vlado in sporazum s Pašičem, toda jn neiskren, ker se boji, da izgubi mandato v Sloveniji, ako zapusti Radiča, ker mu bo Radič konkuriral pri volitvah.
Beograd, 24. marca. p. »Beogradske Novosti« objavljajo od svojega dunajskega kore>F,pondcnta izjavo, katero je dal Radič g. Tamaru, dopisniku italijanskega lista «Secolo». V tej izjavi Radič trdi, da jo prihod radičeve o v v Beograd samo taktična epizoda v njegovi borbi za neodvisnost Hrvatske, da je bila nujna potroba, da se zruši Pašičevo radikalno ministrstvo, ter da on s svojim postopanjem noče prejudicirati niti pravnemu položaju niti načelni afirmaciji svoje stranke. Oni niso dali nikako koncesije, ki bi so mogla vzeti kot stvarno sodelovanjo v ustavnem vodstvu države, kakor tudi niso prišli v Beograd, da tvorijo tam manjšino. Oni so istočasno poslali re-
Urejevanje odnošajev Reke
PODPIS DOGOVORA O ZAKUPU LUKE THAON DE REVEL. — TELEFONSKE ZVEZE Z REKO. — KONEC ELDORADA NESREČNIH
ZAKONCEV.
Reka, 24. marca. s. Italijansko - jugoslovanska komisija jo končnoveljavno sprejela dogovor glede luko Thaon do
ši vprašanja, ki izvirajo iz izvršitvo rimske pogodbe. Uradni list objavlja dekret, s katorim
Revel, ki jo jo Jugoslavija vzela v na-1 so razširjajo na Reko odrodbo Italijan-
jem za dobo 50 lot. Tozadevni protokol jo že podpisan. Meja sc bo določila v kratkem. Komisija bo razpravljala sedaj o vprašanju telefonsko zvezo med Reko in Sušakom in med Reko in Zagrebom. Sestala so bo vsak mosoc enkrat, da re-
škega zakonika gledo zakonskega prava. 9 tem sc odpravlja izrabljanje dosedanjo ga reškega zakona gledo zakonskih ločitev. V zadnjih potih lotih jo postalo 15 tisoč italijanskih državljanov zgolj zaradi ločitve zakona reški državljani.
Danes postane Grčija republika
KONCESIJE PAPANASTASIJEVE VLADE VENIZELISTOM. — PLEBISCIT SE BO VSEENO VRŠIL.
Atonc, 24. marca, s. Vlada Papanasla-sija se je nenadoma postavila na stališče prejšnje vlade, ki jo jo naslloma vrgla. Z izjavo, da noče kršiti čustev suverenega uaroda, je namreč v zadnjem trenutku sklenila, da bo smatrala proklainarijo republiko na jutrišnji seji narodno skupščine zgolj kot formalnost. Uvcljavljcnjo rc-
List cElephteron Vima» javlja iz Bukarešte: General Metaxas, ki iz Brindisija opazuje dogodke v Ateuah, jo pripravil kralja Jurija do tega, da ne ho izvršil nb-dlkacije, ki jo jo sklenil v trenutku sile.
Atene, 24. marca. j. Vojaška stranka in voditelji vseh parlamentarnih frakcij so sklenili ustanoviti Ligo za spravo v
publikanske državno oblike pa so no bo Grčiji. Prvič v desetih letih se bo torej
izvršilo prej, dokler no bo plebiscit apro-biral republiko.
Pred jutrišnjo sejo narodne skupščine, ki so vrši dopoldne, bodo ministri, delegati narodne skupščino in republikanska množica odšli v katedralo, kjer so bo ua oblotnico neodvisnosti Grčijo proklamira-la republika.
poskusilo odpravili ljute bojo med roja-iisti, Venizelisti in republikanci. Po vsej deželi ta akcija zelo napreduje. Zveza državnih uradnikov objavlja resolucijo, ki odobrava prizadevanja vlado Papana-slaslja in v kateri se izraža želja, da končno zmaga v deželi duh sprave.
Papežev nagovor v tajnem konsistoriju
Rim, 24. marca. e. Danes dopoldno so je v Vatikanu vršil tajni konzistorij za imenovanje dveh amerikanskih kardinalov, novvvorškega in chicaškega nadškofa. Ob tej priliki jo imel papež običajni nagovor, v katerem jo predvsom hvalil sijajno disciplino francoske duhovščine, izražal zaupanje, da bo ruska vlada dala svobodo v ječi so nahajajočim katoliškim duhovnikom, poudarjal potrebo pomoči žrtvam vojno, posebno starcem in otrokom, hvalil zlasti Ameriko, ki jo toliko storila za gladujočo deco v Rusiji, izražal svojo radost, da sc je zopet kri?, uvedel v italijanske šole, obenem pa tudi bojazen, da bi učitelji (laški) ne poučevali veronauka res lojalno in vestno ter zato priporočal Škofom in duhovščini, da z vso vnemo sodeluje pri tem pouku, obžaloval nasilja med državljani isto državo in končno izražal zaupanje, da prihajajo boljši časi i za notranji mir i za odnošaje med raznimi državami.
KMEČKI UPORI V RUSIJI.
Lvov, 21. marca. s. Kakor poroča <Ga-zetta Poranua," od ukrajinsko - poljsko moje, io prišlo v guborniji Korzon do krvavih bojev med ruskimi četami in upornimi kmeti, v katerih so bili uporniki poraženi. Čete rdečo vojsko so kot reptesalijo ustrelile mnogo kmetov, ki so podpirali upornike. Revolucionarno gibanje med kmeti Južne Ukrajino traja daljo.
Anglija in Francija
Pariz, 24. marca, h. Na podlagi zanesljivih informacij so inoro ugotoviti, da bo tr- teden prišlo do izredno važne izmenjavo misli med Parizom in Londonom, vondar pa jo zelo pretirano, ako bi so današnjemu razgovoru med francoskim poslanikom v Londonu in angleškim ministrskim predsednikom Macdo-naldom pripisovalo kak odločilni pomen.
London, 24. marca. j. Francoski poslanik v Londonu je danes Macdonaldu spo ročil željo Poincaroja, da bi se čimprej pričela stvarna posvetovanja gledo re-paracijskega vprašanja in vprašanja jam stev. Sporočil jc, da Btremi Francija po rešitvi vprašanja jamstev na podlagi predlogov, ki jih je Poincare stavil leta 1022., da pa je pripravljena blagohotno proučiti angleško predlogo.
STABILIZACIJA FRANCOSKEGA FRANKA.
London, 24. marca. j. Senzacija današ« njega dne na borzi je bila stabilizacija francoskega franka, ki jc dosegel tečaj 77. Zaključil jc s tečajem 78.
RAZPRAVA PROTI MINISTROM STAMBOLI.ISKFGA.
Sofija, 24. marca. s. Pri kazenskem sodišču v Sofiji se jo pričel proces proti ministrom kabineta Stambolijskcga za« radi organiziranja takozvane oranžno garde, ki jc bila pri begu iz Sofije obrani lina četa Stambolijskcga. Razprava bo trajala več dni.
BORZNA POROČILA so danes ua 2. strani
K dunajski konferenci
V pondeijek dne 24. marca so eo sestali na Dunaju zastopniki Romunije in Zveze sovjetskih republik k novim pogajanjem. Kakor je razvideti po napovedih ruskih poročil, je pričakovati pri tej priliki zopetnoga izbruha spora za Besarabijo, to so -ravj, sovjetski delegati mislijo staviti v ospredje politično vprašanje Besarabije, ne pa obravnavati in urediti najprej in samostojno ostala nerežena vprašanja med sosedoma, kakor se je napovedovalo prod letom.
vsebina spora gledo Besarabije je pri nas že dovolj znana, saj se tozadevno vesti neprestano ponavljajo. Znano jo, da trdi Rumunija, da so preilstavitolji Besarabije sami proglasili združitev dežele z Rumunljo in da je potemtakem romunska anekslja povsem pravom očna. Sklicuje so vrli tega na zgodovino, češ, da je bila Besarabija del Velike Moldavije ln Sele leta 1812. ločena od nje tor ;rl-fcljučena k Rusiji, in pa na etnog-af-sko stanje, češ, da v deželi prevladuje rumunski živelj.
Intercsantnejše je, kako se utemeljuje s sovjetske strani pravica do Besarabije. Kakor čitamo v praških listih, izvaja Samarln v oni zadnjih številk moskovskih »Izvestij« glede Besarabije med drugim sledeče:
Strokovnjaki - zgodovinarji so dokazali, da so se Slovani pričeli naseljevati v Besarabiji že v XI. stoletju in da so zapustili neizbrisne sledove tako v značaju prebivalstva kot v jeziku. Besarabija je pripadala pradomovini Rusov, kakor je dokazal znameniti historični geograf in etnograf Šahmatov. Neki kronist iz početka XII. stoletja pripoveduje, da prebivajo v Besarabiji južno veje vzhodno-rnskega plemena- Ulici in Tiverci. Po carlgrajski pogodbi iz leta 1700. je odstopila Turčija Besarabijo Rusiji in to je ostalo v veljavi do mini v Jis-sv i. 179-2., ko je Rusija odstopila Tur-Siji vse ozemlje na desnem bregu Dniest.ra. V bnkareškem mini 1. 1812. je Besarabijo dobila Rusija znova, a jo njeni tri južna okrožja izsilbila v krimski vojni, toda jih pridobila znova v 1. 1878. v zameno za severno Do-bnidžo.
Rusija je deželo kulti virala, jo naselila 7 novimi doseljenci. Med romunskim in mcMavskim jozikom (to je ;rumunsko narečie v Besarabiji) obstoja ista razlika kakor med roškim ln ukrajinskim. Ona skupščina besarab-sklli zastopnikov iz 1. 1918., na katere votum za Rumunijo so sklicujejo v Bukarešti, sploh no more biti mero-dajna, ker je bilo pri odločilnem glasovanju od 162 poslancev navzočih smo 43. Vrh teea je pri predlogu 'a pri glasovanju mnoco poslancev protestiralo, a predsedujoči jo kljub temu izjavil, da jo sklep snreiet soglasno.
Da pri takih razlikah v naziranju ni mogoče misliti, da bi se sklenil kompromis, je jasno. Morda bo Besarabija prvi primer, ob katerem se bo pok .v. zala bodoča agresivna tendenca okr-injene Rusije.
Občni zbor Šentjakob* čanov
Občni zbor Gospodarskega in političnega društva za šentjakobski okraj, ki se je vršil v soboto v polno zasedenih prostorih Kavčičeve gostilne na Privozu, je podal tako obsežno bilanco vsestransko delavnega na-predka, da se zbog obsežnosti referatov o delovanju poodinih odsekov moremo za danes omejiti le na registracijo poteka z ugotovitvijo, da že goli podatki nudijo najpovoljnejšo svedočbo te vzorne demokratske or-•ganizacije. Občni zbor je Otvoril in vodil društveni predsednik gosp. Liko z a r ter po uvodnem pozdravu in komemoraciji pokojnih članov izro-ičil besedo poedinim referentom, kojih izčrpna poročila so zborovale! zapored kvit.irali z vnetim zadovoljstvom.	•
Tajniško poročilo, ki ga je podal gosp. R o d e, navaja 11 odboro-vih sej in smotreno ingerenoo glavnega društvenega odbora pri harmoničnem delovanju društvenih odsekov in celine obenem. Poročilo drama t i č n e g a odseka (gosp. B i n d e r) izpričuje, da je odsek v prošlom poslovnem letu absolvibal 25 predstav; an sambi Šteje 30 igralcev in 12 igralk. Poročilo o delovanju Šentjakobske knjižnice kot osrednje društveno matice (knjižničar gosp. R o d e) izpričuje epohalno prosvetno funkcijo: knjižnica štoje nad 27.000 knjig ln jih izposojnje dnevno okrog 700! Izposnjevalcev je vpisanih (1800 in se je v lanskem letu Izposo-* dilo 120.000 knjig. O pevske m Odseku, ki si je z uspešnimi javnimi na-stopi pridobil žo odličen renomč, je poročal g. D a c h s. Istotako je g o d-b e n i odsek (poročevalec g. R e m s) izpolnil svojo nalogo z marljivim sodelovanjem pri razni!) društvenih prireditvah in s samostojnimi naotopi; šteje 20 godbenikov pod taktirko g. Danila Bučarja. V e s e 11 8 n i odsek, ki mu na-čelujo gosp. Rode, je imel osobito v lanskem letu zbog lBIot.ni-e.o društvenega obstoja obilo oprav ka in je z lepim aranžmanom vselej znal zagotoviti sebi zaslugo, društvu fis gmotno ipodkraaitev. .0. delovanju
političnega odseka kot posebne društvene eksokutivo v javnih zadevah, je poročal gosp. dr. R u t a r. S posebnim odobravanjem so zboroval-ci k vi tirali poročilo gdč. P u c o v e o agilnosti ženskega odseka, ki se je šele lani ustanovil, šteje 190 članic in mu je spričo najživahnejše vneme in idealnih zasnov zagotovljen najlepši razvoj. Blagajniško poročilo g. Stic ha izkazuje 8156-60 Din čiste aktive.
Pri volitvah je bil za predsednika ponovno soglasno izvoljen gosp. Anton L i k o z a r, v glavni odbor pa: I. podpredsednik dr. Ignacij Rutar, IL podpredsednik trgovoc Peter Šterk tor odborniki: Gjud Ivan, brivski mojster; Grčar Ttt, šolski vod.ia; Kante Makso. šolski nadzornik; Mam Fr., drž. uradnik; Markelj Lavoslav, poštni uradnik: Planinšek Fran, višji žel. inšpektor; Pogačnik Matija, knjigo-vec; gdč. Puc, Mira, učiteljica; Rodo Matija, hranilnični uradnik: Starič Fran, čevljarski mojster; Sterlekar Milan, hranil, uradnik, ga. Šterk Ka-tinka, trgovčeva soproga; Slih Ludo-vik, prokurist; Štrukelj Fran. državni uradnik; ITrbančič Tinko, knjigovodja, profesor GrObming, profesor kotr-sorvatorija. V poedine odseke so bili izvoljeni po večini dosedanji funkei-jrmarji. Članarina ostane 6 Din in se do 31. maja vplača v društveni knjižnici.
Po končanih volitvah je gosp. dr. Dinko Puc kot zastopnik načelstva JDS v daljšem govoru očrtal politično situacijo in s svojimi temperamentnimi izvajanji ob zaključku izzval enodušno odobravanje in ovae-i-je načelniku dr. Žerjavu, ki radi obolelosti ni mogel osebno poset.it! občnega zbora. Po nekaterih stvarnih pretrosanjih evontuallj je gosp. Liko-zar zaključil zborovanje, čigar vzorno harmonijo je nato izpopolnil še pevski zbor z nekaterimi lepimi točkami, K podrobnostim delovne bilance naših Sentjakobčanov pa se še povrnemo.
Politične beležke
+ Radičeve izjave o nastopajočih dogodkih. Nedeljska «Wlcner Morgeu-zeitung« prlobčuje nove izjave Stjepana Radiča, ki izjavlja, da ie njegova stranka ukrenila vse za zrušenjc Pašiča In podkrepitev novega režima češ: »MI pobijamo Pašičevo abstraktno-centrallstič-no politiko, ki je sicer osnovana na vl-dovdanskl ustavi, kar je treba priznali, toda to ustavo je osvojil le srbski blok! z oblčalno večino. Ta u$tava ne vodi računa o razmerah pri drugih naro-dlh(?). Toda naše politike ne gre shva-čati zlo. Mi se ne borimo proti srbskemu narodu, s katerim smo sorodni v mnogih ozlrlh, temveč lc proti Pašlču ln njegovi strankarski politiki, kl ie ne smatramo le za napačno, temveč tudi posebno opasno za obči mir. HRSS hoče z ukinjenjem vseh socljainih razrednih razllk(!) ustvariti kooperacijo vseh narodov, živečih v sedanji Jugoslovenskl državi, za miroljubno tn ne vojaško neodvisnost, ter za politiko, ki se bo vodila po gospodarskih potrebah. Za ta program si Je HRSS postavila naslednjo naloge: 1.) podpirala bo vlado, ki se bo borila proti vsaki korupciji. 2.) Prenehati mora vsaka nasllua politika; mi ne moramo nikake revolucije, temveč se bomo borili izključno z a stavnimi sredstvil 3.) Izvesti se morajo nove volitve in 4.) s plebiscitom je treba rešiti vsa sporna notranja vprašanja. Da neovirano izvedemo ta program notranje reorganizacije, moramo člin prej stopiti v prijateljske odnošaje z vsemi našimi sosedi, kar bo lahko doseči, ako imamo dobro voljo. Odprta je pot za to tudi z Bolgarijo; ta pot nas v daljnem teku utegne dovesti do gospodarske, še več, do carinske unije z vsemi balkanskimi narodi. Tako bl sc z enim mahom uklonile vse neugodne prilike, ki danes vladajo na Balkanu. Naša politika stremi za tem, da z zemljoradniškimi strankami, z inteligenco federalističnih skupin in delavskih strank poedinlh plemen obrazujemo koalicijo, za katero smo dovršili že vse potrebne pogoje. Potemtakem se nadejamo, da bomo po novih volitvah nele z enostavnim glasovanjem enostavne večine temveč z ogromno večino preuredili našo državo.
+ Glavni zbor pristašev NSS. V soboto je bila seja izvršilnega odbora NSS, ki le trajala od 8. zv. do 3. ure ponoči Bila je zelo burna, vodstvu se je očitala nezmožnost in vezanje z meščanskimi strankami. Nedeljskega občnega zbora se je udeležilo okoli 200 oseb med njimi gg. Špatny ln Šole Iz Prage in dr. Politeo lz Zagreba. Tajnik Tavčar urednik »Narodnega dnevnika«, želi depolitizacijo Sokolstva ln trdi, da se NSS ne sme družiti z meščanskimi strankami, ampak samo v slučaju nujne potrebe se nagniti na levo In se vezati s strankami proletarijata. G. Rupnik je povdarjal važnost mladinske organizacije Narod-tiosocijalne zveze za pridobitev članov NSS, grajal je ožji Izvršilni odbor, češ da je ob lanskih volitvah stranko skofo uničil. Blagajnik učitelj Ambražlč ln g. Šalehar poročata o slabih financah NSS. Cehi so lani dali 50.000 čK, letos zopet večji znesek. Nato ie bil za načelnika Izvoljen gospod Ivan Deriič, podna-čelnik g. Juvan in Rogltč (Maribor), v načelstvo pa gg. Tavčar, Rupnik, Peter-iln, Bavdck, Urbančlč, Jug, AmbrožiČ, Salehar, Jarc, Pelan, dobec. V ožji iz-vrševalnl odbor so med drugimi Izvoljeni gg, ŠIIJCCL floršlč, .Veltolč. Koprive.
Verbič, dr. Politeo, Hudovernlk (Bled), itd. Q. Deržič Je poročal o zunanji politiki z izjavo, da ne prizna rapallske ne rimske pogodbe In zahteva priznanje sovjetske Rusije. G. Deržič (predsednik konzorcija »Narodnega dnevnika«) je izjavil, da ga veseli pad Pašlčeve vlade, kl jo je zelo napadel. G. Politeo je bil zelo nejasen, Izgleda, da se je izjavil za avtonomijo pokrajin. G. Rogllč zahteva podaljšanje stanovanjskega zakona. V resolucijah se med drugim pozdravlja ustanovitev opozicijskega bloka In Izreka željo, naj bo »Narodni dnevnik« samo Informativen, ne pa političen list. Opoldan se je vršil brezplačen obed pri »Levu«« Zvečer pa je pri pogrnjenih mizah bila slabo obiskana akademija »Brat-stva»».
H- Politična koloboclja. Med tem
ko piše »Narodni dnevnik« pod uredništvom g. I. Tavčarja (NSS) zoper opozicijski blok, se zanj Izreka občni zbor NSS. Torej hud poper za eksponente NSS gg. Deržič, Roglič, Tavčar pri »Narodnem dnevniku«. — Ta list pa piše v posebno slavnostnem uvodniku za »kmetijski blok«, kl bl ga sestavili gg. Radič in Lazič proti radikalom In demokratom. To pa Je zopet hud poper za eksponente NRS gg. dr. Sajovica in Lenarčiča in Jadransko banko, kl plačuje račun »Narodnega dnevnika«, «Novc Pravde« in »Kmetijskega lista«. Da pa bo koloboclja še večja, se NSS Izjavlja za depolitizacijo »Sokolskega Saveza« t. j. proti temu, da mu je na čelu eksponlran politik, kakor je dr. Ravnihar. Dober tek!
Iz demokratske stranke
SESTANKI IN PREDAVANJA V NEDELJO.
VELIKE LAŠČE. Predavanje g. d t. Čadeža, »0 skrivnosti elektrike« je tudi v Velikih Laščah privabilo veliko število poslušalcev. Dvorana je bila nabito polna. Pojasnilu o ustroju modornih iznajdb (brezžični brzojav, telefon itd.) so alodill z velikim zanimanjem in končno izrazili željo, da se uvede predavanje vsa ko nedeljo, ker zanimanje za stvar od dne do dne raste.
BEVKE. V nedeljo popoldne je predaval g. živinozdravnik Tepina »O živinoreji«. Krasna udeležba priča, da se tudi v tem kraju probuja zavest in veselje do prosvetnega dela.
JDS v mariborski oblasti. Minulo nedeljo sta se vršila dva sestanka »rezkih odborov JDS, in sicer za srez Slo-venjgradeo - Šoštanj v Slovenjgradcu. Odborniki «o se posvetovali o raznih zadevah gledo občinskih, srezkih in oblastnih volitev ter o politlčnom položaju. Isti dan popoldne je bila seja srezkega odbora JDS z* srez Marenberg - Prevalje v Dravogradu, kjer so so tudi obravnavale vse javno - politične zadeve. Tekom prihodnjih tednov skličeta oba srezka odbora v svojih delokrogih 7,aupne sestanke po posameznih občinah. O dntgih nedeljskih prireditvah šo poročamo.
w
Sah
Mojstrski turnir v Newyorku. V pe-tok je bilo igrano četrto kolo. Dr. Las-ker je porazil Janovvskega, Yates Edvarda Laskerja, Bogoljubov Retija. Partiji dr. Tartakower - Maroczy in Capablan-ea - Aljehin sta končali remi«.
Stanje po 4. kolu je sledeče: Dr. Tar-takowor 3, dr. Lasker, Aljehin in Bogoljubov 2 in pol, Capablanea 2, Edvard Lasker, Yates in Maroczy 1 in pol, Ja-nowski, Reti in Marshall 1.
gy »sv v
Sodišče
§ Kaznovana zamišljenost. Lep nedeljski popoldan je bil in vsi izletniki so bili židane volje, ko so so vračali z lepega Posavja v no baš blagodišočo Ljubljano. No, pot bi žo bila, saj so se peljali v lepem Fordu in s precejšnjo brzino. Na prosti poti je Šlo vse po sreči; blizu prve hiše pa je previdni voznik naenkrat opazil lepega lovskega psa, ki se je sredi poti zabaval z veliko kostjo in se ni zmenil za živo dušo okrog sebo. Šofer je dajal v začetku rahla, nato vodno bolj naraščajoča, močnejša, besnojša znamenja, ker pa zaverovanega psa ni kar nič spravilo iz ravnotežja. Mirno se je pečal z okusno mrhovino naprej in ga ni bilo pregovoriti, d abi odšel s priljubljenega prostora. Zato se je voznik avtomo bilo pregovoriti, da bi odšel s priljubljene in se je v to svrho ognil na desno. Tedaj pa jo nepričakovano prišla psu Ista misel in hitro je pobral kost ter sinu lcnil z njo preko poti. Ta previdnost pa ga ja stala življenje; kajti brzeči avto so ni dal več ustaviti in v svojom najdražjem opravku moteni pinč je prišel pod smrtonosno kolo. Preplašoni imeji-telj zahteva za dragocono pasjo dušo 5000 Din odškodnine; premalo previdni šofer pa jo bil kaznovan z globo 100 dinarjev in je prijavil vzklic, ki pa je bil zavrnjen.
g TrdoglaV. Anton Koks ima precej trdo glavo — nočem s tem reči, da jo nedovzeten za razumen pogovor ali pa, da mu sicor miselno dolo povzroča hujšo preglavice kot jo sicor običajno pri nas smrtnikih, — no, njegova trdoglavost obstoji le v tem, da je prenesel z dobrim uspehom ali vsaj brez posledic že precej močne udarce po glavi. Posobno značilna zanj je usodna navada, da iz vsakega vzvišenega prostora najde najbližjo pot k tlom z glavo naprej, v nasprotju z navado mčl^ Ko. JsL.bilfo.
je nekoč splezal na zvonik vaške cerkve bi se od tam po običajni poti spustil k
tlom; pri tej proceduri si je nabavil lepo razvito buško na visokem čelu, ki Jo vsa komtir pokaže z največjim veseljem. Vsled toh običajnih vaj z glavo mu je začel spomin nokoliko pešati in v iz-veatnih slučajih so no more točno spominjati vseh dogodkov. Prod ljubljanskim sodiščem ee jo zagovarjal, ker je službujočega stražnika razžalil z izbranimi psovkami, ko je bil vsled razgrajanja aretiran. Izpovedal je, da jo bil močno dobro volje in da v takih slučajih — kakor lahko potrdi njegova zakonska družica — ne ve dobro, kaj dela. Bil je oproščon, ker so mu očividno mnogoštevilni poskusi prožnosti glave škodovali na spominu in prisotnosti duha.
g Remlnlscenca na roparski napad v Frančiškanski ulici. Citateljl so bodo šo gotovo spomnili nenavadnega napada na noko gospo v Frančiškanski ulici. Napadalec, F. K. se jo vozil v vlaku z ome-njono gospo in jo pri tem videl večjo vsoto v njeni ročni torbici. Oba sta izstopila v Ljubljani. Gospa bo je napotila proti mestu, da bi si šo kaj nakupila, kajti bilo še nl pozno zvečer. Njen so-sod iz vlaka ji je sledil neopažono. Zavila sta v temačno Frančiškansko ulico, kjer so ob tem času ni nahajalo dosti ljudi. Tedaj je zasledovalec skočil proti gospe in ji iztrgal torbico lz rok; prestra-fiona gospa pa jo imela toliko prisotnosti duha, da je začela klicati na pomoč, nakar jo jo napadalec še udaril po licu. Medlem pa so že prihiteli ljudje in bo napadalca prijeli. Ljubljansko deželno so dlšče ga je obBodilo na 2 meseca težke ječe, ki ju je pa že presedel v preiskovalnem zaporu.
§ Lovska strast. 24-le»ni L D. je strasten lovec kadar lovi v tujih loviščih. Napotil se je nekoč s puško v gozd, kar mu prileti nasproti eplašena košuta. Kdo bi so mogel premagati ob tako izzivalni priliki? Tudi naš mojster jo naenkrat začutil puško na rami in ("preletelo ga je. Ni dolgo pomlšljal, nameril je in sprožil; zadeta košuta se je mrtva zgrudila. Sedaj jn šel poklioat svojega strica ln t združenimi močmi sta spravila nad sto kg težko košuto doaiu, kjer jo je teta s pridom, ampak neokusno pripravila za kosilo. Splošno je bilo razočaranje: kajti no le, da jo bila žival vsled neprimerne priprave skoroda neužitna, prišel je celo poziv na sodišče in preiskovalni zapor. V velikem strahu so vsi trije odplačali zahtevano ogTomno odškodnino v znesku 4000 Din. kar pa jih nl Se rešilo kazni. Skesano so se zagovarjali pred ljubljanskim deželnim sodiščem in priznali so vse, le težo ustreljeno košute ne. Vsem je bilo od srca žal, da so kupili za tako drag denar tako neokusno žival in da jih vrhutega še čaka kazen za slabo kosilo. Obsojeni so bili precej ostro: neprevidni lovec na tri mesece, njegov stric na dva meseca težke ječe; nespretna kuharica pa na 14 dni ječe, da je ne bo nikdar več mogočo pregovoriti h kosilu, kjer se bo serviral »srnjin hrbet«.
8 Iz Delavskega doma. Dne 19. januarja 1924. se jo proslavljala v ljubljanskem Delavskem domu obletnica znanih socialistov Karla Liebknechta in Roze Luzemburške. V ta namen je Jakob Zor-ga priredil umetniško akademijo za pro-letarijat, pri kateri je tudi predaval ju-rist C. S. Iz previdnosti pa je pozabil javiti prireditev policiji, ki pa je vBeeno zvedela zanjo. Ko se je torej večer ravno začel v dobri »štimungi«, so so pojavile pri vTatih naenkrat nepovabljene postave policistov, kl so pozvali množico, da naj zapusti lokal. Kako se je zadeva potem dalje razvijala, po izjavah prič ni bilo točno razbrati. Ogorčeni avditorij ie glasno protestiral, na čelu mu Jakob Žorga, ki je stopil na oder in pozval občinstvo, da naj vztraja na svojih mestih, češ, da se bo prireditev vzlie policijski prepovedi vseeno vršila. VBlcd tega so je moral zagovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem in je bil obsojen na globo 250 Din, oziroma 5 dni zapora.
Storilci se pri ponarejanju etiket nisa zadovoljili z zneskom po 66 par, za kat«. rega so opeharili državo pri vsaki škat. ljici, zaslužiti so hoteli pri tem še posred. no na ta način, da so prodajali trgovccn cene vžigalico la pod pogojem, ako trgovci naročili še drugo blago.
Zdi se, kakor da se hočejo ljudje pre, živeti in obogatetl samo z nepoštenim delom. Ce bl li ljudje uporabili svoj trud energijo ln svoje zmožnosti v poštenenj delu, bi nedvomno zaslužili tako dobro kakor z goljufijami, prihranili pa bl it posledice, ki jim bodo uničile njihovoj eksistenco.
Borza

Ponarejanje etiket vžigalic C. M. družbe
Maribor, 22. marca 1924.
Pred kratkim so prišla oblastva na sled dobro organizirani družbi, ki je ponarejala in razpečavala monopolne trake za cigaretni papir in stročnice za igralne karle. Ni še bila končana ta preiskava, že so se pojavili v prometu ponarejeni 5- in 10 dinarski kolki. Komaj je utihnil časniški spor za slavo, ali je ugotovil te falzifiknte urad A ali urad B, je že Ii-nančno ravnateljstvo ugotovilo razpeče-valce ponarejenih etiket vžigalic d. d <"Drava:* v Osljeku, ki se prodajajo v korist Ciril-Metodove družbe. Aretirana sta bila radi goljufij žo večkrat kaznovani trgovski potnik Josip Ketiš in upokojeni nadzornik policijske straže, sedaj trgovec Albin Kosec; osumljen pa je teh goljufij še neki mariborski trgovec.
Ze lansko leto so se pojavile v prometu vžigalice Ciril-Metodove družbe s ponarejenimi etiketami, ni pa bo posrečilo izslediti razpcčevalcev. Očividno je la sreča preveč ojunnčila Josipa Ketiša, da je zaupno povedal nekemu trgovcu v Slov. goricah, ki so je čudil, da mu moro prodati vžigalica po tnlto nizki ceni, da zasluži kljub temu še zelo dobro, ker opehari državo za monopolno takso. Havnokar navedeni trgovec pa nl obdržal le skrivnosti zase, marveč je obvestil o celi stvari prizadeto tvrdko, ta pa državna oblastva, ki so končno zasegla precejšnjo množino vžigalic s ponarejenimi etiketami in are-KetlSa..la.aiemBSfi JosmUiu. v
24. marca.
ZAGREB. Na olektnem tržišču sta s« tržili danes Eskomptna in Slavonija brej' kupona. Na tržišču z industrijskimi papir, ji so vse arbitražne vrednote nekaj slabi še. — Na deviznem tržišču je bil promet dosti slab. Blaga je bilo dovolj. Tečaji ia napravljeni na bnzi od petka. Italija I*, plačilo je bilo precej čvrsto in je bil« mnogo povpraševanja po nJem; tečaj jg poskočil od 351 na 852. Pariz se jo dalj« dvignil za preko 25 točk na 447. Trgo. vanjo se je gibalo v večjem obsegu edin« v izplačilih na Italijo iu Dunaj. Narodna banka ni intervenirala. Notirale so de. vlze: Amsterdam 3010 do 3040, Dunaj 0.114 do 0.116, Bruselj 842.5 do 347.5, Bukarešta 0 do 44, Italija izplačilo 349.5 do 852.5, London izplačilo 349 do 852, ček 0 do 850, New-York kabel 81.125 do 82.125, ček 80.7 do 81.7, Pariz 440.25 du 452.25, Praga 285.5 do 238.5, Sotija 0 dO 65, Švica 1407.5 do 1417.5, ček 1405 d« 1415; valute: dolar 79.875 do 80.875, aR 0.1135 do 0.1155, Kč 282.5 do 235.5, Iran-coski franki 435 do 440, lire 847.5 d« 350.5; elekti: Banka za Prlmorje 102 do 104, Trgobanka 48 do 50, Brodska 68 do 70, Eskomptna 150 do 152, Kreditna Zagreb 146 do 148, Hipotekama 87 do i Jugoslavenska 138 do 189, Ljubljanska kreditna 242.5 do 0, Praštediona 940 do 950, Etno 130 do 188, Slavenska 112 do 115, Srpska 150 do 152.5, Eksploatacija 156 do 158, Sečerana Osljek 1875 d« 1890, IsiB 60 do 63, Narodna šumska 120 do 122, Nihag šumska 182.5 do 185, Osi-ječka Ijevaonica 170 do 180, Gutmann 950 do 1000, Slaveks 630 do 650, Slavonija 140 do 143, Strojne 160 do 0, Trbovlje 750 do 770, Union 0 do 1000, 7 odst. investicijsko 66 do 68, Vojna škoda 154 do 160.
BEOGRAD. Na današnjem borznem se. Stanku je bila tendenca čvrsta zlasti v de-vlzi Pariz, ki jo v skoku. Notirale so devize: Amsterdam 8025 do 8040, Dunaj 0.115 do 0.1152, Budimpešta 0.11 do 0.12, Bukarešta 43 do 48.5, 2eneva 1409 do 1411, London 851 do 351.4, Milan 851 do 351.5, New-York 81.5 do 81.7, Pariz 445 do 446, Praga 237 do 237.25, Solun zaključek 188, Bruselj zaključek 836; valute: dolor 81.25, froncoski franki 440, Kč 285.
CURIH: Beograd 7.10, New-York 578.125, London 24.87, Pariz 81.80, Milan 25.05, Praga 16.775, Budimpešta 0.0085, Bukarešta 3.05, Sofija 4.10, Dunaj 0.0081625.
TRST: Beograd 28.50 do 28.75, Dunaj 0.0325 do 0.0385, Budimpešta 0.08 do 0.04, Praga 67 do 67.50, Bukarešta 11.50 do 12.25, Pariz 128 do 129, London 99.85 do 99.60, New-York 28.05 do 28.20, Curih 397 do 402, dinar 28.50 do 28.75, aK 0.0825 do 0.0335, dolar 28 do 28.15, angleški funt papir. 99.20 do 99.50, uradni tečaj zlate lire 448.56.
DUNAJ: Devize: Beograd 878 do 877, Berlin 15.80 do 16.40, Budimpešta 0.91 do 1.01, Bukarešta 367 do 869, Londoa 304.700 do 305.700, Milan 3054 do 8066, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 4017 do 4033, Praga 2059 do 2069, Sofija 506 do 510, Curih 12.254 do 12.805; valute: dolarji 70.860 do 71.260, lire 8005 do 3085, dinarji 869 do 873; efekti (v tisočih aK): Trgobanka 38, Hrv. hipotekama 65, Ilrv. eskomptna 137, Jugoslavenska 120, Trbovlje 610, Sarajevska pivovarna 1100, Jesenice 1650, Zenica 1555, Gutmann 800, Slaveks 450, Slavonija 105, Sečerana Osi-jek 1050, Juli-Sild 405, Anglobank 200, Bankverein 151, L&nderbank 266, Živno-stenskd 900, Alpine 500, Poldihtltte 615. Skoda 1005, Daimler 29.1.
PRAGA: Beograd 43.35, Dunaj 4.88, Berlin 7.85, Bim 153.50, Budimpešta 4.8750, Poriz 197.75, London 150.1750, New-York 34.85, Curih 606.
BERLIN: Beograd 5.48, Dunaj 6.08, Milan 18.05, Praga 12.21, Pariz 23.54, London 18.05, New-York 4.19, Curih 72.62.
NEW-Y0RK: Beograd 123.50, Berlin 23, London 429.81, Pariz 537.50, Curih 1728, Milan 432.50, Dunaj 0.1412, Praga 290.50, Budimpešta 0.15.
LONDON: Beograd 845, Berlin 19, Pariz 79.60, Milan 99, Curih 24.86, New-York 429.25, Dunaj 305.500, Bukarešta 820, Budimpešta 270.000, Praga 147.75, Varšava 40.000.
•
TERMINSKA KUPČIJA S KAVO.
(Cene za 100 kg netto, brez skonta.)
Trst, 24. marca: zn mnre 740, 725, z« maj 785, 720, za julij 735, 720, za september 730, 715, za december 780, 715. Ten-denen čvrsta. — Ceno so v zadnjem tednu rastlo za marc za 15, za ostale mesece T>s za 20 lir.
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
O o
Dr. Viktor Murnik - pet-desetletnik
50 Jr. in
Danes, dno 25. marca, poteče lot, odkar so jo rodil v Ljubljani Viktor Murnik, tajnik Trgovsko obrtne zbornice.
Kaj pomeni dr. Murnik v ničem Sokolstvu, nam menda ni treba raz-j.-ff.iti, saj stoji njegovo 'me v tako ozki zvezi s Sokolstvom. da si ene r;a hez drugega niti mb!:'i no moremo. Zgodovina, ki je pravična ocenjevalka dela, ga bo morala smatrati za pravega ustanovitelja slovenskega in jugoslovanskega Sokolstva, zakaj šolo dr. Murnik je po SOletnem delovanju slovenskega Sokolstva presadil pravo Tyr£evo idejo na naša južna tla in ustvaril pravo sokolsko or {ranizacijo. Kot mladenič lOtih let je vstopil v ljubljanskega Sokola, kjer je pričel s sistematičnim dolom in preobrazovanjem Sokolstva, Vztrajno in premišljeno njegovo delo je rodilo vidno uspehe — slovensko Sokelstvo ;c je razvijalo in rastlo pod vodstvom br. dr. Murnika v mogočno organizacijo, ki jo bila po prevratu zmožna prevzeti vodstvo celokupnega jugo-slovonskega Sokolstva. Dr. Murnik je ustanovitelj slovenske sokolske literaturo, ustanovitelj slovenskega so-tolskega nazivoslov.ia, organizator slovenskih mednarodnih tekmovalcev. V toku svojega sokolskega delovanja je bil načelnik drn.5t.va, župe in Saveza ter podnačelnik slovanske sokolsko zveze, obenem je tudi dolgo vrsto let starostoval matičnemu dru-Itvu jugoslovcuskcga Sol;olstva. Lansko leto v aprilu je praznoval br. dr. Murnik SOlet.nico svojega delovanja v Sokolstvu. Ob tej priliki smo dostojno ocenili njegovo velezaslužno delo m Sokolstvo. Pred dobrim mesecem je odložil br. dr. Murnik vse funkcije, ki jih je opravljal v jugoslovenski sokolski organizaciji. Toda tega ni sto-ral zato, da bi so odpovedal sokol skomu delu, k temu koraku ga jo vodila misel, da na literarnem polju dokonča svoja sokolska dela, ki so ostala nedovršona zaradi preobilega laposlonja v Sokolstvu in v svojem poklicu. Br. dr. Murnik so je zavodal, da bo ogromne koristi za napredek Sokolstva, ako svoje misli poda Sokolstvu zapisano, da bodo iz njih črpali sedanji in bodoči rodovi vire sokolske ideje in tehničnega rlela. Doktor Murnik so jo torej ves posvetil tokolski literaturi, da do konca svojega življenja daruje vse svo.io moči Sokolstvu. njegovemu napredku in razvoju. Naj mu bodo njegovo čvr-fte moči So dolgo ohranjene v prid Sokolstva!
Starešinstvo JSS mu izreče danes tvojo čestitke k jubileju ter mu v snak priznanja podari Dolinarjevo plaketo, vdelano v marmor.
Br. dr. Murniku na mnoga lota! Mravbi
Mariborski pevci v Ljubljani
Z večernim vlakom so so pripeljali včeraj v Ljubljano pevci mariborske •Glasbene Matice*. Ljubljana jo priredila svojim severnim bratom na
kolodvoru
prisrčen sprejem, pri kate-
rem je sodelovala godba Dravsko di-vizijske oblasti pod osebnim vod etvom dr. Čerina. Poleg pevskih sborov s prapori se je udeležilo spro-jema tudi voliko število ljubljansko-pi občinstva, ki je pevce ob prihodu vlaka navdušeno pozdravljalo in jih obsuio s cvetjem. Na peronu je pozdravil došlo povce v imenu ljubljanske mestne občine najprej župan dr.
Perič, ki jo poudarjal, da Ljubljana z veseljem sprejema mile brate, ki vrše na naši severni granici važno kulturno in narodno misijo. V imenu ljubljansko »Glasbeno Matioe» jo nagovoril mariborsko posestrimo dr. Vladimir Rajmihar. V imenu Zvezo pevskih zborov jo izrekel dr. Švigelj v odsotnosti g. Mateja Hubada iskren pozdrav zbranim pevcem ter poudarjal. da jim bo Ljubljana na dostojen način izrekla svojo zahvalo, dobro se zavedajoč, da so baš narodno-kul-turna društva v nacijonalno ogroženih krajih za nas vitalnega pomena. V zastopstvu velikega župana Sporna je pozdravil mariborsko .pevce g. Bevk. Ob sklopu jo pozdravil zavedno obineine Slovence še podpredsednik ljubljansko mostno Orjuno gosji. Kave. Nato so je v imenu mariborske »Glasbeno Matice* zahvalil za sprejem predsednik »Glaflbeno Matico* gosp. Amuš. ki je naglašal, da ga iskreno veseli, da Ljubljana posveča mariborskim pevoem toliko pozornosti, kar je pač najboljši dokaz, da ume ceniti važnost slovensko pesmi, ki mora prodreti v sleherno šolo, da budi in poglablja njacijonalno za-vost.
Zatem so so pevci formirali z trod-bo na čelu v povorko ter po ljubljanskih ulicah, povsod odi občinstva burno pozdravljani. odšli v hotel Union, kjer sc jo vršil zveo.rjr v razprodam dvorani koncert, o katerem poročamo v »Kulturnem prc&ledu*.
Mariborsko gledališče pred zatvoriitvijo
Intendant narodnega^ gledališča v Mariboru g. dr. Brenčič: se jo vrnil brez uspeha iz Boograda. Finančni minister dr. Stojadinovič ga ni hotel niti sprejeti, tudi drugi faktorji niso kazali mnogo več zanimanja. Pripravlja se se posebna deputacija, ki bi naj šla to dni v Beograd pod vodstvom volikega župana dr. Plo.ia. Ako pa tudi ta ne 1)0 uspela, ne preostaja drugega kot gledališče s primernim deficitom zalpreti. Zanimivo je, da stoji intendant dr. Brenčlč ravno do obletnice svojega dvoletnega truda za mariborsko gledališče prod demisijo, ker ga pušča režim na cedilu, igralce pa poganja sredi Bczone na ccsto.
Iz gledaliških krogov nam k stvari še i poročajo:
Upravnik mariborskega narodnega gle dališča so je vrnil iz Beograda, ali brez uspeha. Monda zaradi preobloženost;. ga ni mogel sprejeti finančni minister, kateremu jo hotel obrazložiti v nebo vpijočo krivico, ki jo zadela mariborsko gleila-lišče: vsa ostala gledališča so dobili veliko večje subvencije kot dosedaj, le mariborsko ne. No samo, da ni ostalo pri dosedanji subvenciji, temveč mu je cjlo ta temeljito zmanjšana: od preko 5GP.OOO na 200.000, torej skoro kar na tretjino dosedanje subvencije.
Finančni minister jo izjavil, da spioh ni mogoče več povišati subvencije. V rednem proračunu to res ne gro več, pač pa je mogočo dodati v fin. zakonu poseben paragraf, v katerem se pooblašča fin. minister, da izplača iz rezervnih k-e-ditov našemu gledališču razen subvencije še 800.000, tako da dobi Marvior skupno isto vsoto, kot druga oblastna gledališča. (Centralna dobijo seveda inno go vec. ljubljansko okoli'4 in pol milijona, torej 22-krat toliko kot jo mariborskemu sedaj odrejeno!). Le, ako se zavzamejo za to vsi naši poslanci s še veliko večjo vnemo kot dosedaj in predlagajo ta pasus tor skrbo za potrebno podporo pri drugih klubih, se lahko odvrne veliki kulturni, nacionalni, socialni in politični škandal zatvoritvo mariborskega ledališča, ki je v protlvnem neizogiben 1. aprila 1924.
11, da sc jc stari Ramut približno pred -1 leti izselil iz hiše In šel k svoji hčerki v vas Cadrcže pri Sv. Jerneju. Večkrat ie pravil, da stvar nc bo dobro končala.
Mladi Kamut sc je mudil šc v nedeljo zvečer v neki krčmi v Bell cerkvi. Kaj sc jc zgodilo pozneje lil kako jc prišlo do grozne tragedije, o tem sl vesti šc nasprotujejo. Razširjene so najrazličnejše verzije. Janeza Ramuta so našli včeraj zjutraj 'v njegovem skednju mrtvega, z razbito glavo In v veliki mlaki krvi, njegovo ženo pa v hiši, vso okrvavljeno ua tleli. Nesrcčnlcn jc bila v visokem stanju nosečnosti. O dogodku jc bila takoj obveščena žandarmciija, kl jc odredila obsežne poizvedbe.
ENGELRERT GANGL novi starosta Jugoslovanskega Sokolskega Saveza,
N1KOLA PAŠIC ministrski predsednik, ki je podal včeraj demisijo iu bil poverjen s sestavo nove vlade.
Dvojni umor v Družinski vasi
Novo mesto, 24. marca.
Vse mesto je danes pod vtisom strahovitega dvojnega umora, ki sc jc zgodil v noči od nedelje na pondeljek v Družinski vasi pri Beli ccrkvi. Zjutraj so namreč našli posestnika Janeza Ramuta mlajšega umorjenega pred njegovo hišo, njegovo ženo pa mrtvo v hiši.
Preiskava še ni dognala točnega sledu za storilci, čeprav so jim orožniki že na sledu. Iz prcdžlvljenja rodbine Ramut jc znano, da odnošaji med očetom In sinom niso bili najboljši. Slabšali so sc od leta do leta in se polagoma tako poostrl-
ZaljubSjcni dvojček . . .
Ljubljana, 24. marca.
Cc žensko srcc poči, potem ljubi z obe ma polovicama naprej! Za to veliko resnico ie zvedel ua prvi pomladanski dan v neki gostilni predmestnega okraja g. P. Prišel jc tja truden iz urada In popeljal s seboj v svrho prijetnega sanjarjenja in duševne okrepitve še svojo drago Anico. Med tihim kramljanjem in božanjem rok sla praznila kozarčke. V gostilno so prihajali šc drugI ljudje, nekateri veseli iii hrupni žc iz početka, drugi soliducjši, dokler tudi njih ni objel demon alkohol, česar poslcdica jc bila, ! da jc naposled v gostilni šumelo in brnelo kakor v panju.
Ko so sc možgani našega junaka žc prcccj osvežili, jc naenkrat spustil belo ročico in segel z nervozno gesto v svoj desni žep. Med prsti jc povlekel iz njega šc neodprto belo pisemce. Tisti hip se jc namreč spomnil, da nosi že od včeraj v žepu pismo, katerega kot zaljubljen In zato pozabljlv človek šc ni odprl. Anica jc sumljivo zrla nanj in ne vemo, kaj bi sc zgodilo, čc bi sc on tisti hip kaj obotavljal. Vendar pa sc jc stvar stekla popolnoma mirno, kajti gospod P. pred svojo Anico nI imel skrivnosti. Pismo inu jc poslal njegov brat Amcrika-ncc, v katerem mu jc sporočil, da sc vozi domov in da prispe gotovo v petek v njegov objem. Gospoda P. jc to tako pod ?galo, da jc bliskoma skočil pokonci. Sc-! Ic ined vrati je zavpll ljubljeni nevesti, ' naj ga malce počaka, češ, da pride takoj nazaj. Hiti namreč samo pogledat domov, ali sc nI morda res prigodil čudež in jc brat žc doma. Njegovo stanovanje itak nI daleč. Dirjal jc po blatni ccsti kakor veter In drvel po stopnjlcah v prvo nadstropje. Njegova mati jc žc skoro mislila, da so prišli na obisk vlomilci, čeprav iinajo ti navado, pri 'svojih poslih postopati bolj tiho. Po kratkih besedah in pojasnjevanju sta oba ugotovila, da brata oziroma sina še nI, raz-ven v slučaju, ako imajo morda Aincri-kancl, ki so vseh muli polni, navado, prihajati v hišo kot nevidni duhovi. Seveda se ie nato podal gospod P. zopet br-zo nazai v gostilno. Ker pa jc običajno prihajal v gostilniško sebo skozi kuhinjo, se jc ustavil tamkaj liipcc še pri debeli materi oštirki. Ko pa je okrcnil glavo in oči, sc je zgrozil. Tam v kotu jc namreč sedela njegova Anica v naj-prijctnejšili pogovorih z nekim tujccm. On ji jc stiskal roke in ji govoril skoro prav tako, kakor zna gospod P. Ljubosumje mu jc dalo peroti in kot bi ga sprožil je bil pri obeli prcsencčencih. Ta (jva sta se malce prestrašila, ko pa jc tuji moški dvignil glavo, sta sc dozdev-na nasprotnika silno debelo spogledala. Anica je poskočila od stola in zavpila vsa prestrašena na ves glas: »Joj, joj, srce mi jc počilo, tako sem se ustrašila!* V tem hipu pa sta si P. lil tujec že segala v roke, sc objemala in po-ljubovala.
Potem pa jc prišlo pojasnilo! Takrat, ko je odfrčai gospod P. domov, je liipcc nato stopil v sobo tujec. Anica jc kar zacvilila veselja, da sc jc njen P. tako brzo povrnil. Tujec jc bil namreč na las podoben njenemu ženinu. Ni vrag, bil jc namreč njegov brat, pričakovani Aineri-kanec, in s tem sta si dvojčka. Izraz veselja, ki ga je pokazala Anica pri tuj-
čevem prihodu, je vzbudil njegovo pozornost in zato se jc vsedel naravnosl k njej. Ker so Amerikanci vljudni ljudje, jI jc ponudil roko, tisti hip, ko sc is prav kar vsedel, je pa pridrvel zraven pravi ženin Iti pravi brat.
Pravijo, da jc dotičnega večera ša mnogo vina steklo v grlo, Amcrlkancu pa ni bilo nič žal, da se jc podal preje v gostilno, predno jc odšel domov. Tudi Anica je bila vsa blažena, tako da na koncu sploh že ni vedela, kateri od dvojčkov jc njen ženin. Zato jc poljubljala na svojo desno in levo — in prav ic imela!
Samo Jukan omogoča, za mal denar se dobro in izdatno hraniti.
ŠKOFJA LOKA. Danes dne 25. marca nastopi na odru tukajšnjega sokolskega gledališče gdč. Rut. Vavpotičcva s svojimi karakterističnimi plesi. Večer bo za Škofjo Loko velik umetniški užitek in ;o gledališče, že skoro razprodano. Na klavirju bo spremljala baletko gdč. Slaher-jeva. Odmor izpolni ansambel gledališča
izborno satiro »Maska satana->. Priče-tok baletnega večera ob 20. uri. Vstopnina običajna.
KRA5NJA. V .Domoljubu* od S. marca skuša dopisnik oprati zamorca. Namesto mila pa jo vzel v roko kolomaz neresničnega zavijanja. To jo 6laba želita. Mi nismo pisali zaradi župnika Kno-la samega, ampak smo opozorili javnost
lo na njegove napake, ki nikakor niso združljive z osebo javnoga služabnika, šo manj pa z dostojanstvom božjega namestnika. Gospod Knol bi moral po svojem poklica prednjačiti vsem 7. vzgled-nim vedenjem. Ker pa temu ni tako, smo razodel! resnico o njegovem početju. Kdor jo našel v našem prejšnjem poročilu o župniku Knoiu lo eno laž, naj iščo pravico na pristojnem mestu. Kdor pa ima maslo na glavi, ta no bo hodil na solnce.
KRŠKO. Deška meščanska šola v Krškem je priredila na Jožefovo v sokolski dvorani v korist Pondadka ltdočega križa javno produkcijo. Spored jo obsegal recitacije, govore, mešane zbore in god-, beno točke. Občinstvo jo napolnilo dvorano do zadnjega kotička tor jo z navdušenjem sledilo proizvajanju posameznih točk. Po načelu samovlado so mladi po-mladkarji sami skrbeli pod vodstvom evo joga predsednika, učenca 4. razreda Dra-gotina Hcrzoga, 7.1 vzoron red v dvorani ter da jo prireditev v gmotnem in moralnem oziru nad vso sijajno uspola. Moščanskošolski orkestor, pri katerem igra Iti učencev in učenk no samo na gosli, ampak tudi na kontrabas, pihala, klarinete in udarala, jo z voliko preciznostjo proizvajal koračnico iz »Prodano neveste* in Fučikov »Triglav* ter šo nekaj drugih točk. Presenečeni smo bili nad kompletnim mešanem zborom 4. razreda, ki jo popolnoma dovršeno zapel Sattnorjev zbor »Opomin k petju*, »Cuj lombardsko potjo glasno* in šo nekaj -drugih. Čuditi so jn treb.v, da razpolaga- j jo učenci in učenko v Bvoji razmeroma. ' še mladostni dobi žo s tako krasnim glasovnim matorialom; II. basi so bili mestoma šo cclo premočni. G. ravnatelj, ki poučnjo na špli potjo in godbo, jo žel od strani občinstva mnogo priznanja. Tu di soli na gosli učenca 4. razreda Clm- >. perška in duet na gosli učenke Debev-Covo in učenca Cimperška so bili prav. -dobri. Vso recitacije, ki jih jc priučil stro ? kovni učitelj in pesnik Tono Gaspari, so bilo naravnost dovršeno in podane z glo- / boko čustvenostjo. Učiteljstvu krško mo-ščanske šolo, osobito g. ravnatelju, je 11.1 '' sijajnem uspehu čestitati ter želimo, da ; bi nudili in pripravili ICrčanom šc več- ■ krat tako krason popoldan, kot je bil } na Jožefovo.	'i
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Torek, 25. ob 15.: «Dancs bomo tiči*. Izv. Ob 20.: «Kamela skozi uho šlvan-kc». Izv.
Sreda, 26.: Tri maske, Smešne precljo-
ze, Priljudni komisar. A. Četrtek, 27.: »Ašantka*. B. pelck, 28.: «Cezar in Klcopatra*. E. Pobota, 29.: «Faun». V prid Udruženja
gledaliških igralcev. Izv. Nedelja, 30.: «Cczar in Kleopatra*. Izv. Pondeljek, 31.: »Kamela skozi uho ši-vanke*. C.
Ljubljanska opera. Torek, 25.: «Madame Butterfly». Oostu-
ie ga. Deblcka. Izv. Sreda, 26.: Zaprto.
Četrtek, 27.: »Traviata*. Gostuje ga.De-
bicka. D.
Petek, 28.: »Možiček* I11 plesni večer. F. Sobota, 29.: «Rlgoletto*. Gostuje ga. Deblcka. Izv. Nedelja, 30.: «Faust». Izv.
Mariborsko gledališče. Torek, 25. ob 15.: »Mogočni prstan*. Kuponi. Ob 20.: »Carostreiec«. Kuponi.
Jfeda, 26.: Zaprto.
-ctrtek. 27.: »Hanlce pot v nebesa*. B.
Koncert Glasbene Matice iz Maribora
Nabito polna, razprodana unlonska dvorana Je sinoči odmevala gromovitlh cntuziastlčnih aplavzov. V gneči in veliki vročini smo poslušali koncert pevske-za zbora Glasbene Matice iz Maribora, ki šteje nad devetdeset navdušenih pev-cev in pevk, z občudovanja vrednim glasovnim materljalom, katerega jc znal njegov dirigent, ravnatelj g. Toplč lz-vežbatl do uspešnega Izvajanja sicer ne najnovejših, pa vendar dobrih zborov naše tozadevne literature. Na vsporedu so bili zastopani skladatelji Adamič, La-jovic, Pavčlč, Premrl ln Mokranjac. Poleg teh harmonizatorjl narodnih pesmi.
O zboru mariborske Glasbene Maticc smo na kratko povedali to-le: Od tako številnega zbora bl pričakovali največ v skladbah mogočnega in dramatičnega značaja. Toda smo se varali. Najlepši uspeh so dosegle mehke, nežne, lirične pesmi, v katerih je zbor naravnost bri-Ijlral. Glasovi so se zlivali v prijetno zaokroženo ccloto, po zaslugi res finega dinamičnega prcdnašanja, v katerem so dostikrat pp izzveneli skoro neslišno. Dasi s tempi vseli skladb I11 z dihalno tehniko zbora,' ki dela prepogoste, ncutc-
ii>slis)ic cMurc, ujame. maglLhiu. i«aa!--
noma zadovoljili, radi priznamo, da je pevski zbor Glasbene Matice dosegel že doscdaj izredno visoko stopnjo izvajanja, katero bo brez dvonla Izpopolnil in nadaljeval do vrhunca. Moški zbor jc gotovo najboljši v vsej Sloveniji, ženski zbor pa nc zaostaja mnogo za njim. Vse pesmi so žele viharno priznanje, največ, seveda narodne, katerih je moral zbor več ponoviti. Ugajal jc tudi solist g. 2lv-ko s svojim prijetnim glasom.
Mariborske pcvce in pevke je odlikoval pevski zbor ljubljanske Matico z vencem in šopkom ter je na koncertante z galerije sipal cvetje, Zveza slovenskih pevskih zborov pa jiin jc poklonila lo-vorjev venec s trobojnicami. Nasprotno pa je pevski zbor mariborske Matice hotel izročiti v priznanje njegovih zaslug za ustanovitev tega društva in za razvoj slovenskega petja sploh, vencc, g. ravnatelju Hubadu, ki pa sc jc moral žal pred konccrtom odpeljati v Beograd po neodložljivih poslih zaradi ljubljanskega gledališča.
Za svoje dosedanje neumorno kulturno delo v Mariboru In narodno ogroženih krajih 11.1 naši severni meji jc mariborska Glasbena Matica na sltiočnjem krasno uspelem koncertu prcjcki zasluženo priznanje LJubljane, h kateremu ji tudi mi iz srca čestitamo.	—a—
Gostovanje gospe Hcdviko Dehieko v naši operi. Tekoči teden gostuje v našem Narodnem gledajišču ena nnjslnv-jfjših kolofalurnlii.pevk, ga. Ilcdviku Do-
bička. Rodom Poljakina so jo posvetila operni karijerl ter dosegla osobito v kolo-raturni stroki najsijajnejšo uspehe. Kjerkoli nastopa, jo sprejema publika iu kritika z največjim navdušenjem. Ga. De-bicka. Rodom Poljakinja so je posvetila ju, Narodnega divadla v Pragi ter oper v Draždanah in Berlinu. Pravkar je pela razne partije v Berlinu pod ravnateljem Mahlerjem. Kritika je ne more prehva-lili. Na naši operi nastopi prvič danes v torek v operi »Madame ButtcrIIy*. Občinstvo opozarjamo, da jo to edina predstava imenovane opere mojstra Puccinija.
»Danes bomo tiči*. Dramska predstava »Danes bomo tiči*, napovedana za danes popoldne, je odpovedana vslerl bolezni g. Rogoza. Pač pa igra g. Rogoz zvečer pri predstavi »Kamela skozi uho šivanko.
Beograjsko gledališče v Zagrebu. Sinoči, v ponedeljek zvečer so se pripeljali v Zagreb člani beograjske drame na štiridnevno gostovanje. Igrali bodo pred zagrebško publiko štiri komade: Veselino-vifievo igro »Djido», kl je bolj folklorl-stičnoga kot umetnostnega značaja in ki hoče pokazati staro koncepcijo v srbski drami; dalje Nušičevega »Narodnega poslanca*, ki tvori vrhunec le koncepcije. Bojičeva »Urošcva svatba* prebije led stare koncepcija, z njo stopi srbska dramatika nn nova tla, dočiin je Vukadinovi-čov »Neverjetni cilinder Nj. Vel. kralja Kristijana* simbolično-intcleklunlna komedija. — Z ozirom nn ta repertoar niso priiu .v. ZuKreb. beograjski igralci slgrej-
še gcneracije, temveč mlajše moči gg. Jovan Antonijevič, Teodora Arsenovid, Vi- .-tomir Bogič, Anka Vrbanič, Dimitrije G i- • nič, Drngoljub Gošifi, Nikola Gošič, Desa ' Dugalič, Aleksander Zlatkovič, Boža Ki-količ, Persa Pavlovič, Ana Paranos, Rn- * domir Plahovič, Miodrag Ristič, Nadežda Riznič, Drngoljub Sotirovič, Janka Slokič in Vladimir Kusludič ter režiserja: ualu-ralist M. Isnjlovič in modernist Rakitin. <f Slednji je prej pripadal »Hudožeslvenemu ieatru» v Moskvi.
šentjakobski oder v Ljubljani jo v nedeljo zvečer ponovil zabavni cnodejan-ki «To modre oči» in »Ljubosumnosti iu jo večer posvetil družabni proslavi nuj-prizadevnojše članice gdč. Maro Petričove, ki je v nedeljo absolvirala svoj 100. nastop no deskah šentjakobskega odra. Slo nastopov tekom dveletnega odsekovega obstoja, to jo pač sjiričovalo odlično požrtvovalnosti osobito v dandanašnjih okolnostih, kakor je lo pravilno naglasi! > g. Gnidovec, ki je v odmoru med simpatičnim pritrjevanjem šentjakobskega občinstva izrekel gdč. Petričevi prijateljsko čestitke ter ji poklonil lep venec in celo vrslo okusnih šopkov. Vsi igralci so so potrudili, da jo ludi nedeljska predstava stala na hvalevredni višini.
Tenor Marcel Sowilski v Poznanju. Te dni jo naš tenor g. SowiIskl drugič gostoval na odru velikega poljskega gledali« šča v Poznanju. Pol je v operah <Aida>, <Carmen» in <Loheugrinu». Poznnnjska ^ »Gazela powszechnn> piše, da je bil kot f. iLoUongrin* .»izvrsten*, (Ja Jo »podal du-
V
*	Likvidacija idravstvenih odsekov. V smislu sldepa ministrskega sveta prenehata dosedanja zdravstveno odseka v Ljubljani in v Zagrebu funkcionirati koncem tekočega meseca. V tem roku bo dovršena likvidacija vseh odsekov. Pri tej priliki je bil določen tudi delokrog novih inšpektorjev za narodno zdravje s sedeži v Beogradu, Zagrebu, Ljubljnui, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu, Skoplju, Nišu, Cetlnju in v Užicu.
*	Iipremcmbc v držami službi. Franc Kompare, bivši sodnik v PoBtojni, jo imenovan za sodnika IX. finovnega razreda ua okrožje višjoga deželnega sodišču ljubljanskega. — Imenovani so za sodno sluge: Anton CvetrcžrJk pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, Franc Bebar pri okrajnem sodišču v Ložu, Marko 21-brot pri okrajnem sodišču na Vranskem, Josip Vodišok pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, Štefan Cinč pri okrajnem sodišču v Dolnji Londavi, Ivan Kapitlcr pri okrajnem sodišču v Ormožu, Karel A. Feiertag pri okrajnem sodišču v Ormožu, Jernej Hribar pri okrajnem sodišču v Črnomlju iu Jakob Fras pri okrajnem sodišču v Mokronogu. Premeščeni fo sodni sluge: Marko Volavfnik od
še do danes ni ratificirala. Osobju bivše južne železnice komitet v ministrstvu za promet ue prizna predujma. Prevajanje državnih železničarjev bivšega inšpektorata Ljubljana Be ne vrši, ker za direkcijo LJubljana še ni postavljena komisija. Vse osobje direkcije Ljubljana se nahaja v težkem materijolnem položaju in najodločneje protestira proti takemu nezaslišanemu postopanju ter zahteva takojšnjo rešitev leh vprašanj. — Udruženjo jugoslovanskih narodnih železničarjev v Ljubljani.
• Nova ras v ljubljanski okolici. Na ljubljanskem polju med Stožicami in Ljubljano jo v zadujih letih nastala naselbina, ki šteje že znatno število hiš. Občinski odbor občine Ježico je v sporniumu z merodajnimi faktorji tej naeelbini dal ime <Brinje». To ime je namreč rabilo ljudstvo že doslej za tamkajšnje njiva.
" Novico ii Trbovelj. V zadnjem času so jo izvršilo več kurjih tatvin, tako pri rudarjili, kakor tudi pri privatnikih. — V Amerškovi gostilni sta bila zaporedoma ukradena z veže dva ptička, ki pa ju jo priuosel potem tat nazaj. — Ivan Oblak, ki ja pri zadnji stavki razgrajal in grozil po Trbovljah, je bil to dni prijet in od-
okrnjnega sodišča na Vrhniki k okrajne- ,]an BoJi35u. — Rudar Anton Klemene jo mu sodišču v Litiji, Anton Stimec od prc(i nekaj dnevi v gostilni Droo brez po-okrajnega sodišča v Brožic.ih k okrajnemu j votia raCel nnpaditi mirno goste z nožam. sodišču na Vrhniki, Ivan Salar od okraj- .\;n]0 p0prej je zabodel enega delavca iu nega sodišča v Kamniku k okrajnemu so-1 ga lahko ranil. Naposlod so je uprl Se dišču v Brežicah, Frauc Dramo od okraj-1 orožniški patrulji iu jo psoval. nega sodišča ua Vranskem k okrajnemu! • Razbojnik dr. Markovi«! se jo Dam sodišču v Šoštanju, Metod Sprogar od j ag!a<dl oblasti. Iz Nlkiiča v Črni gori po-okrajnega sodišča v Slovcnjgradcu k ročajo, da bo js glasoviti razbojnik dok-
okrajnemu sodišču v Laškem, Franc Sl-monii od okrajnega sodišča v Murski Soboti k okrajnemu sodišču v Ptuju.
*	Rcaktlrirani oficirji. Kakor javljajo »Službene Novine>, so na podlagi 21. 122. zakona o ustrojstvu vojske in mornarico prevedeni zopet v aktivno službo s prejšnjim Snom naslednji upokojeni oficirji: mornariški tehniški major Egldij Grizilo, poročnik fregate Jerko Kačič - Dimitrij, strokovni poročnik Anton Laura in administrativni poročnik Dragotin Rozman.
•	Smrtna kosa. Včeraj popoldne je umrl v LJubljani, Rečna ulica št. 8, gospod Franc Škot, gostilničar in posestnik, upokojeni delovodja tobačne tovarne. Bil je v Ljubljani sploSno znan In priljubljen. Blag mn spomin! — V Ljubljani jo umrla v nedeljo gdč. Janka Wiltan, hčerka znanega voditelja primorskih Slovencov, gospoda dr. Josipa Wilfana. Pogreb se bo vršil danes ob dveh popoldne od uršu-linskega samostana na glavni kolodvor, zemslri ostanki pa se polože v sredo popoldne v Kranja na tamkajšnjem pokopališču. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
*	Nova občinska gorenta. Namesto od-stopivšega Ivana Krafta je imenovan za občinskega gerenta v Potanjcih posestnik Anton Pajžler, namesto odstopivšega občinskega gerenta v Salovclh pa Franc Stefanec, posestnik islotam.
•	Dontlstl in zobotehnlki. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da denti-sti ln zobotehnlki, ki imajo pravico Izvrševati svojo prakso v naši državi tn ki
tor Vukašiu Markovič le dni sam zglasil načelniku sreza Podgorica. Pridržali so 3& v zaporu.
*	Smrlua nesrofa. Samski delavec Alojzij Konček, zaposlen pri lesnem trgovcu Kralju v Črnomlju, je sekal to dni v gozdu bukov les. Pri tem mu je močr.a veja ziobiia lobanjo in mu rnuila možgane. Konček jo bil takoj prepeljan v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer jc čez nekaj ur podlegel težki poškodbi.
*	Noorcfa ali zločin? Kakor poročajo lz Pragerskoga, so iz gnojno jamo pri Steinklauberjevl opekarni potegnili truplo Že dvn meseca pogrešanega Jakoba Na-pasta iz Stražgonje. Sodna komisija bo ugotovila, ali se jo pripetila nesreča, ali pa je bil Napost ubit.
*	Zločin in irtev. V gozdu nnd vasjo Spodnje Loke, občina Krošnja, so našli domačiui dne 23. t. m. truplo okoli 40 let staro umorjene ženske. Truplo je ležalo tamkaj žo kako tri dui. Po raal na glavi se da sklepati, da je bila neznanka udarjena s topim predmetom. Udarec je bil lako močan, da je morala smrt takoj nastopiti. Ni izključeno, da 8o jo zgodil na žrtvi šo kak drug zločin. Truplo urnor-jenko jo 150 cm dolgo, oblečeno v črno suknouo krilo, zeleno pleteno jopo in ima na sebi rjavo ruto in Črno ogrinjalo. O zločinu in zločincih se ugiba vsevprek. Sumi so tudi, da se umor ni zgodil na mestu, kjer so našli truplo, ampak je bilo isto prenešeno na dotični kraj najbrže šele pozneje. V tamošnjih gozdih se zadržujejo zadnje čase razni temni elementi,
u— Načelstvo zadruge brivcev, frizer jev in lasničarjev v Ljubljani poživlja j člane, da sc udeleže pogreba Tomo Rlu« I I ženina, ki se vrši danes ob 15. uri iz hiše žalosti, Stari trg št. 11.
u— Modna revija v opernem gledališču Urad ljubljanskega velesejma objavlja: V letošnji spomladanski seziji nastopi uprava našega velesejma z noviteto, modno revijo, ki so bo vršila prvikrat v Jugoslaviji dne 11. in 14. aprila t. 1. Modna revija bo tudi vsebinsko zelo bo gata, vsaj nnstopijo v pevskih, koncert« nih in baletnih točkah naši najboljši pevci in igralci. Režijo vodi g. šest. Vse bo zaokroženo z igro v treh dejanjih s sodelovanjem orkestra. Toileta, damska in moška, čevlji, perilo, skratka vso sc bo predvajalo v igri potom naših naj« boljših igralcev in igralk, katerih imena ! jamčijo, da se bo vso predvajalo res pr; ; vovrstno S kretnjami salona. Sodelujejo i naše največje tvrdkc kot: Elite, Sinko« vec, šare, Moyer, Hamann, Maček Ro= jino, Pučnik, Kozina Peter, Schwab, Pc= kolj, Gčitzl, Trcbar, Szc.ntner, Pctcrncl, Fottich»Frankhelm, Osrednji zavod, Kcn da, Krlsper, Kostcvc in drugi z nad 30 damskimi in 10 moškimi modeli. Imena tvrdk jamčijo za najlepše stvari. Opo« larjamo vso dame in gospode, du po< čakajo z nakupom spomladanske toiletc na modno revijo. Lože sc začasno še rc< zcrviraio v sejmskem uradu, predproda« ja vstopnic sc bo vršila pri dnevni bla« gajni gledališča in se še dneve pravo« časno objavi.
u— Stavbno parcele so naprodaj. In« formacije se dobe dnevno od 9. do 12. in 15. do 18. v pisarni Sokolskega saveza, Narodni dom.
u— Policijski prestopki. Od nedelje no pcndcljck so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 ovadba izpostave otro« ke, 1 tatvina, 1 lahka telesna poškodba, 3 prestopki pasjega kontumacn, 1 pasji ugriz, 1 prestopek kaljenja nočnega mi« ru, 2 prestopka cestncga policijskega re« dn in 1 slučaj prekoračenja policijsko
orodje, zavito v vrečo. Večina ukradenih predmetov jc po zaslugi policije najde« nih in znaša celotna škoda šc okoli 5 do 6 tisoč dinarjev na pokvarjeni blagajni in ukradenih predmetih.
Pisalni stroji »Ideal"
THE REX CD., LJUBLJANA."
RAKOUN1KOV V KINU «T1V0L!» Vstopnico 7.a to predstavo kupljena v nedeljo, veljajo za danes.
so na svojih poslovnih lokalih lzvesili | ®fd drugimi tudi vojni begunci. Identi-napls ^zobozdravnik*, morajo v roku 20 dni, računajoč od dneva razglasitve te
odredbe, spraviti omenjene napise v sklad z odlokom, s katerim jim je bilo dovoljeno izvrševati prakso. Dentlst mora torej na svoji napisni deski zaznamovati svoj poklic kot <dentist>, zobotehnlk pa z nazivom czobotehnik*.
* Železničarji v Sloveniji! Osobje bivše južne železnice še vedno ni dobilo nobenega predujma, ne v Sloveniji ne v Hrvatski. Državni železničarji v območju bivšega inšpektorata Ljubljana pa se ne prevajajo. Naše doslejšnje prizadevanje je — razen obljub — ostalo brezuspešno. ZaH smo danes odposlali tole brzojavko: Oospodu ministrskem!! predsedniku, gospodu ministra za promet in gospodu predsedniku narodno sknpšžino. (Beograd). Rimskega sporazuma narodna skupščina
et z Elzo plemenito in z iskrenim čutom» in da <je bila povest o gralu polna veličastnosti. Glas mu ima močno junaško barvo, zvočno polnost, Iraziranjo jo umetniško, intonaclja čista in v vsem izvajanju mnogo inteligence. Gostovanje g. S. je zatorej stalo in visokem nivou ...» O ostalih dveh nastopih še nimamo ocen.
IV. muzlkalno predavanje za mladino, ki nosi naslov »Orgle in orgelsko ohiike«, so vrši v sredo dne 20. marca ob 7. uri zvočer v ljubljanski stolnici. Ce lotni spored izvaja ravnatelj stolnega ko-Ta g. Stanko Premrl. 1.) Predigra, med igra, poigra: a) K rok: Slavnostna predigra, b) Brahms: Koralna predigra »Pognala jo mladika«, c) Promrl: Poigra. 2.) 1'rogled orgelskih registrov v improvizirani igri: a) vijollnski registri, posamezni v naraščajočem zboru, b) flavte in burdoni, posamezni in v naraščajočem zboru, c) prinoipali, posamezni in v naraščajočem zboru, č) jezlčniki, posamezni in v naraščajočoin zboru, d) generalni crescendo s celimi orglami (posamezni registri deloma kot solorcglstri v trio-igri). 8.) Sonata, varijaclja: a) Mendels-sohn: V. orgelska sonata, b) Renzo Bosni: Tema z varijacijami. 4.) Tokata — fuga: Bach: Dorska tokata, Scbumann Fuga. Uvodne besede so tiskana na sporedu. Mladino opozarjamo na to izredno predavanje, starše pa prosimo, da počakajo svoje otroke pred stolnico par mi iiat pred 8. uro. ko konča sBorsd.
teto umorjonke dosedaj še ni6o ugotovili.
Iz Ljubljane
u— Razveljavljen mandat občinskega svetnika. Obč. svetnik Čelešnik sc je meseca novembra 1923 preselil iz Ljub« Ijanc v Moste. S tem jo po zokonu avto matično izgubil aktivno in seveda tudi pasivno volilno pravico in tako tudi man dot občinskega svetnika. Županu Periču jo bilo to znano. Vkljub tomu je pustil nastopati Čelešnika celo kot govornika in poročevalca. Na pritožbe pa jc zdaj mandat Čelešnikov razveljavljen.
u— JDS polit društvo za Kollzejski okraj vabi članstvo in somišljenike na občni zbor, ki se vrši danes, torek, 25. t. m. ob pqj 10. uri v Prešernovi sobi rc« stavracijo pri Novem svetu na Gospo« svetski cesti.
Odlikovanje. Italijanski konzular« ni agent v Ljubljani Umberto de Comelli jc odlikovan z redom sv. Save V. vrste.
Himen. Poročila sta se včeraj v Ljubljani gdč. Roza Marinko in g. Riko Rotar, privatni uradnik. Obilo sreče!
Veliko javno tombolo prirede dne 27. aprila na Kongresnem trgu poštni in brzojavni uslužbenci z mnogoštevilnimi dobitki. Karte prodajajo vsi pismonoše v Ljubljani, Šiški, Viču in Mostah po Din. Segajte po njih. ker vas čaka sreča z odprtimi rokami! Začetek ob 15. uri. Odbor.
Pevski zbor Glasbene Matice. —-Vajo za ta teden: sreda ob 18.15 sopran, ob 20. tenor; četrtek Ob 18.15 alt, ob 20. bas; petek ob 18.15 ves ženski zbor, ob 20. ves moški zbor; v ponedeljek 31. t. m. ob 18.15 skupna vaja za mešani zbor.
u— Predavanje v «Pravniku». Jutri, dne 26. marca predava na sestanku dru« atva »Pravnik« ravnatelj dr. Lud. Bohra o temi: »Moderno protekcionističnc stru Jc s posebnim ozirom na anglo.snškl svet.« (Nadaljevanje in zaključek.) Pre« dsvanje se vrši točno ob šestih popoldne v pravosodni palači St. 79 (I. nadstopje). Člani vabljeni, gostje dobrodošli.
u— Nabavljalna zadruga drž. name« ščencev v Ljubljani opozarja na drugi redni občni zbor, kl bo 27, t. m. ob pol 20. url v Mestnem domu v Ljubljani.
u—Okrožni klub Jugosl. dobrovoljcev v LJubljani. Tomcscčni sestanek se vrši v sredo ob 8. url zvečer v restavraciji pri »Roži«,
u— Najdcnčck na klopi. Ko se jc v ne deljo zvečer, okoli pol 10., vračal dela« vec Leopold Hafner, stanujoč Poljska cesta štev. 1, domov, je začul otročji jok. V temi je opazil na klopi pred hišo majhen zavoj, v katerem jc našel nekaj mcscccv staro dete moškega spola. O dogodku jc bila takoj obveščena vod« matska policijska stražnica, nakar jc bil oddan dojenček v oskrbo v Dečji dom. Matere dosedaj Šc niso izsledili.
u— Neodoljlvo hrepenenje po Ljub« ljanl jc prignalo 26 letnega Leopolda Zu« pančiča z Bleda, čeprav mu je povratek radi tatvin prepovedan, zopet v našo mesto. Policija ga je izročila sodišču.
u— V rovopreurejeni gostilni na Tr« žaSki cesti št. 4 sc odslej točijo garan« tirano pristna vina in sicer: Dolenjski cviček s Trško gore liter 12 Din, pristen beli Blzeljo liter 13 Din, pristna Portu« galka liter 14 Din in pristen Zovrčan iz graščine Ankenstcin, sedaj Bori liter 16 Din. Vsakovrstna delikatesa: mrzla in gorka jedila po najnižjih cenah. Speci« aliteta dnevno: golaš in vampi. Zn obl« len obisk sc priporoča gostilna «pri Nc« stlnu», Tržaška ccsta št. 4.
i— K vlomu pri fotografu Rovšku. O vlomu pri fotografu Rovšku v Kolodvor« ski ulici, o katerem smo žc poročali, smo prejeli naknadno še sledeča avtentična pojasnila: Vlomilci so navrtali blagajno na dveh krajih: raztrgali so zunanjo je kleno ploščo, in si pridobili tako dostop do mehanizma zapahov, ki so jih odprli s silo. Denarja ni bilo v blagajni, pač pa so odnesli 6 dragocenih fotografskih objektivov, malo srebrno medicinalno tehtnico v ctuiju, dve srebrni uri in ne« kaj drugih fotografskih potrebščin. Po vlomu so preplezali dvoriščni zid in de« loma skrili plen v sosednji Kornov vrt. Objektive so, kolikor je bilo mogoče, razstavili, okvirje zmetali čez ograjnl zid na vrt južne žolcznice, leče pa po« skrili pod prstene lonce v cvetličnjaku, kjer se je našlo tudi razno vlomilsko
Iz Celja
c— Lekarniško nočno službb v Celju ima ta teden lekarna »pri Križu« na Cankarjevi ccsti.
c— Osebna vest. G. Ivo Motlika, u« pravitelj invalidskega doma v Celju jc prestavljen kot upravitelj na zavod slep« ccv v Kočevju. Zapušča Celje mož, ki ni užival samo vsled svoje izredne zmož« nostl in koncilijantnosti veliko zaupa« nje in spoštovanje med invalidi svojega zavoda, ampak kot dober narodnjak in iskren prijatelj tudi občo priljubljenost vseh celjskih krogov. Naj najdo v svo« jem novem delokrogu isto naklonjenost in ljubezen, ki mu jo jc zasluženo izkazovalo Celje.
Iz Maribora
n— Mladinski večer v Mariboru. — Naše nedeljsko poročilo o tej prireditvi jc bilo vsled slabega telefona netočno, zato ga podajamo danes še enkrat. Pra« vilno sc mora glasiti: Na letošnjem ob« čnem zboru mariborskega Sokola se je zlasti reorganiziral odsek za naraščaj, ki jc med tem prav marljivo deloval in že v soboto zvečer s prireditvijo akademije pokazal nepričakovano uspehe. Maribor« ska javnost pa ve ccniti idealizem mla« dinc. Velika dvorana Narodnega doma je bila razprodana. Prišla je Inteligenca in priprosto ljudstvo. Mladina od 6. do 18. leta je nastopila nič manje kot s 16 točkami: telovadnimi, godbenimi in pev« skimi. Naraščajev orkester, 24 dečkov pod vodstvom br. Suštcršiča sc jc naj« bolj izkazal s Haydnovo otroško simfo« nijo. Zel je zasluženo navdušeno plo« sknnjc. Enako pohvalo so želi solonasto« pi mlade sopranistke, dcklamatorja «MI« nerjev« in solistke na gosli. Telovadba ženske in moške deco ter obojega nara« ščaja jc vzbujala ponovno cclc salve po hvale. Mladina je kazala zelo mnogo in« toligcnce, zmlsla za eleganco in strum« nost. Komplicirano proste vaje so izva« jali prccizno, nastopi so bili resni in brez nfektiranosti pri najmlajših polni ljub« kosti. Uspeh večera je bil popolen, na« predek od lani velik. Neutrudnim vodi« teljem čestitamo.
i— Orkestrski odsek Glasbene Matice si jc na zadnjem občnem zboru izvolil za načelnika finančnega svetnika dr. Va« ljavca, v odbor pn gg. Serajnikn, Ropa« sovo, dr. Ipavca, Hrovata in svetnika
Zcmljičn. Ukrenilo se je vse potrebno glede proslavo stolctnicc Smetanovega
rojstva.
a— Drobiž. V gostilni pri Lipi v Gre. gorčičevi ulici si je včeraj med pitjem v tovarni Gcitz uslužbcnl Kavčič zabodel nož v prša. Težko ranjenega so prepc. Ijnli v bolnico. — V Pobrežju stanujoči 75 letni mesar Franc Kopič sc je pri delu težko poškodoval. Padel mu jc težek kos železa na desno nogo, ki mu jo je pre< lomil. — Mestni fizikat objavlja za pre« tekli teden: škrlatinka 4, šen 1.
a— Tudi nepričakovana redukcija. V Mariboru je bil reduciran profesor drž. moškega učiteljišča, g. Robert Kcnda, ki jo bil lani odpuščen v Idriji od Italija, nov in se šele nato preselil v Jugosla« vljo.
n— Mariborske čttatelje «Jutra» opo. zarjamo, da ima sedaj naša mariborska podružnica «Jutra» Barvarska ulica št.l, telefon št. 22, raznašalce že za cclo me« sto in dostavljamo list vsakemu naročni« ku brezplačno na dom žc do kosila, ako | nima vlak zamude. V tej podružnici se sprejemajo tudi inserati po izvirnih ct« nah ter vsakovrstna poročila za uredni. Ski del lista ,ki sc odpošiljajo s popol, danskim brzovlakorn, tako da so lahko žc naslednji dan objavljena. Nujne vesti pa se sprejmejo tudi še popoldne za vc« černi telefon.
a— Maturanti mariborske državne gim nnzijc nameravajo v juliju t. 1. pod vod« stvom gg. profesorjev napraviti poučno j ekskurzijo skozi Dalmacijo, Bosno ia Srbijo. Namen tega potovanja nI samo spoznavanje teh delov naše države am« ' pak hoče biti v prvi vrsti manifesten di« rekten poskus medsebojnegn zbližanja in spoznavanja na gospodarskem kakor kulturnem polju. To hočejo doseči s pri« rejanjem javnih predavanj po vseh ved« jih mestih o gospodarskih razmerah in« dustrlje, trgovstva in obrti ter o kultur« nih prilikah Slovenije, predvsem njene severne točke, Maribora. Da se ta veliko potezna akcija, ki je prva te vrste v naši državi, omogoči in s popolnim uspehom izvrši, se obračajo na prhrredne zalnte« resirane kroge in vso javnost z želio in prošnjo vsestranske naklonjenosti in de« nnrne podpore.
Iz Frimorja
•	Redek lubllel. Gospa Marija Jurca v Gorcnjah na Goriškem praznuje danes devetdesetletnico svojega rojstva v ožjem rodbinskem krogu.
*	Mrlič v rlbtikl mreži. Blizu Mlrama-ra pri Trstu sta te dni dva kontoveljska ribiča razpela v morju mrežo, da bi lovila ribe. Ko sta zvečer potegnila mrežo iz vode, sta namesto rib našla v njej truplo približno tridesetletne ženske, kl še ni bilo dolgo v vodi. Identitete doslej nI bilo mogoče ugotoviti.
Kaskdljjiiikov
drama zločina in kazni po glasovitem romanu F. BI. Dostojevskega.
Sodelujejo člani
moskovskega hudožestvenega teatra, v glavni vlogi Rodlon Rsskoljnikov, študent .... Grigorij Chmara
Marmeladov i........... Mlhajlo Taršanov
i2coi Njegova žena ............Germanova
Preiskovalni sodnik.........Pavlov
Samo 5e danes in (utrl v „KIMU TIVOLI". Telefon št. 108.
Frodotave v»ak dan ob 8., 6., 7. ia 9. Vsaka reklama za te glasovite
svetovne umetnike odveč. Rezervirajte si vstopnice 1
Od četrtka naprej elegantna ln pikantna veseloigra „Ča ša, iročle".
inserate
el vso tu- in inozemsko časopiso sprejema
ALOMA C O Wl P A N Y
II	LJUBLJANA oet/a
l
I1U0M)BAR
LJUBLJANA, CANKAR. NAB. 6. Tel. 407
Kino »ljubljanski dvor"
Telefon 730.
24., 25., 2©. marca
veliki senzacijonalni športni film
U
Drama iz ledenih goril Kanado v 6 dejanjih. V glavni vlogi A. RUBENS.
PREDSTAVE:
ob delavnikih ob 3., 7»5., 7,8. in 8. uri; ob praznikih ob 7,11., 3., 7,5., 8., 7,8. in 8. uri.
1228&
Ka i
I
il s
1 s
i
i
1KT rem ©ml® teto
Ljubljana 21. marca 1924.
poročilo
Ljubljana 806 nad morjom
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagrob . . Beograd . Dunaj . . 1'rnga . . Inomost ,
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
768-0 757-4 767 2 7591 757-6
755-9 763 3
756-5
Zračna temperatura
8-8 12-8 7-7 100 100 4-0 70 BO
Vetor
jug. vzhod
vzhod jug. vsh zapad brezvetra
n
brozvetra
Oblačno 0-10
oblačno del. jasno jaano
oblačno megla oblačno dež
Padavine mm
1-0
8-0
1-0
4~0
20
V Ljubljani barometer nižji, temper. višja Solnce vzhaja ob 5-54, zahaja ob 18.19 Dunajsko vremensko poročilo. Včeraj-ra je bila 16 stopinj. Na vzhodnem jota
šuji dan je bil jason. Danes Je postalo oblačno in je nekaj deževalo. Opoldne se je vremo v zapadno - severnem alpskem ozemlju nekoliko izboljšalo. Temperatu-
Alp jo temporatura močno padla. Napoved za torek: Večinoma oblačno, deZev-no, gorko.
veta
Električna svetloba in rastline
Od dne do dne vidimo, da moderna tehnika napreduje z ogromnimi koraki. Stvari, katere bl morda še pred par leti smatrali za nemogoče, sprejemamo dandanes ravnodušno In brez začudenja. Skorai ne mine leto, da ne bl svet doznal o kakšni novi Iznajdbi, ki bo sčasoma ljudem v veliko korist. Veliko vlogo igra pri tem posebno elektrika.
Pred kratkim je bilo Izvršenih v angleškem laboratoriju «Westinghouscn Electric International Co» več eksperimentov, na podlagi katerih so hoteli po-skuševalcl dognati, kako vpliva elektrika na razvoj rastlinstva. Najraznovrst-nejši posevki so sc obsevali z električno svetlobo. Kmalu se Je ugotovilo, da električna luč deluje na razvoj rastlinstva zelo povoljno, v gotovih slučajih celo povoljnejše nego solnce.
Ekspremltatorji so imeli na razpolago velikanski cvctilčnjak, v katerem so gojili okolu 20 vrst povrtnlnc in cvetja. Polovico posevkov je redno obsevala električna svetloba od osmih zvečer do ene ure ponoči. Druga polovica pa Je bila deležna samo solnčne svetlobe podnevi. Obe polovici pa sta se razvijali pod istimi pogoji toplote In vlage. 2e po štirih dneh so rastline, katere je obsevala električna svetloba, vzkalile In začele poganjati. Po šestih tednih se Je splošno opazilo, da so rastline, kl so rastle pod vplivom električne svetlobe, dvakrat večje od onih, kl so se razvijale samo ob solncu. Ugotovilo se Je dalje šc eno: da vse šlrokollstc rastline, pod električno svetlobo dvakratno napredujejo. S tem se jc znatno dvignilo vrtnarstvo In cvetličarstvo. Vrtnarji in cvetličarji bodo poslej gojili svoje rastline lahko s pomočjo električne energije ln bodo pri tem dosegli neverjetno lepe uspehe. Ker Jc električna struja dovolj poceni, se bo novi način negovanja rastlinstva gotovo kmalu razširil In udomačil.
Egiptologija in egipto-manija
Po odkritju Tutankamnove grobnice je začela v Evropi razsajati prava prav« cata egiptomanija. Najprej jo je začel« širiti moda, ki sc posluži vsakega sred« stva, od katerega si obeta mastnega do« bička. Ni sc zmotila. Tkanine, porisane z motivi starih egipčanskih časov, so sc prodajale sijajno. Pariški krojači so zo« pet enkrat prišli na konja. Potem se je egiptomanija preselila v plesne dvorane, kjer so tudi ž njo služIli vsi, ki so bili dobre volje in praznih žepov.
Ko se žc toliko govori o izkopinnh v Egiptu, o Tutanknmnu in drugih fara< onih, bi biio dobro, če bl skušali doznati kdo so pravzaprav bili stari Egipčani. Pri nekoliko resnejšem spoznavanju tega starega naroda sc nnm odkrije, da so bili Egipčnnl zelo kulturno ljudstvo z vsestransko samorodnlm, razvitim živ« Ijenjem. Mi jih poznamo samo kot ljudi zanimivih običajev, toda resnica je, da so bili Egipčani izvrstni trgovci, ki so imeli ogromno mornarico. Sijajni morje« plovcl so se vozili iz kraja v kraj in se posebno radi ustavljali v krajih, kjer so bili bogati rudniki. Visoko so cenili zlato med in baker. Med jim je služila za iz« delovanje njihove omamentike, ki nnm nudi globok vpogled v notranje življenje tega starega ljudstva.
Egipčanska kultura pa sc ni omejevala na ozek prostor, temveč je bila znana daleč naokoli. Nedavno je angleški pro« fesor Fox odkril v San Cristonnlu, jugo« vzhodno od Nove Gvineje, tako izrazito egipčansko kulturo, da bi čas njenega postanka lahko uvrstil v dobo piramid. Drugi učenjak, profesor Smlth, jc prišel do zaključka, da jc bila tehnika mumifi, kacijc Egipčanov tako razširjena, da so sc je posluževala plemena celo na skraj«
nem jugu Afrike in na otokih Polinezije. Egipčanska kultura je torej bila zelo razširjena, k čemur jo seveda največ pri« pomogla spretna trgovina tega starega naroda,
Egiptologija postaja danes vsak dan bolj zanimiva in se o njej splošno go« vori. V Angliji se je celo ustanovilo dru« štvo za proučevanje kulture starih Egip> čanov. Seveda od takih institucij ljudstvo navadno nima dosti, ker se učenjaki za< pirajo v svoje sobice ln celice, kjer štu« dirajo staro kulturo, dočim govore o Egipčanih ljudstvu šarlatani, ki vedo o stvari prav malo ali nič. Tako se godi, da sc čisto resna zadeva egiptologijc iz« rablja v špekulativne svrhe neuke mase, ki nc razume, da je to resna stvar, ter postaja na ta način egiptomnnska nc da bi sama vedela zakaj.
Ne znajo šteti do ■ tri
Čudovito enostavno naše dekadno računanje, kl nam omogoča, da z 10 številkami izrazimo vsa števila do neomejenega, jc sila razvilo uporabo številk pri kulturnih narodih In potrebo, da sc vrednost števil točno razlikuje. Na svetu pa živi še vedno tnuogo takšnih oseb, kl zahtevalo v tem oziru prav malo ln mnogo manj, ko pri kulturnih narodih malo dete. V notranjosti Južne Amerike in Avstralije pa tudi Azije še dandanes žive mnogobrojni rodovi, kl v svojih Jezikih sploh nimajo izraza za višje število kakor 6, in ki za višje število tudi nimajo polma. Tudi ne čutijo prav nobene potrebe, da bi razlikovali med števili, kl so višja kakor 6. Ce rojak rodu Bakairi ob Amaconskl reki želi Izraziti število kamenja, večje od 6, sc enostavno prime za lase, ter s tem nakaže, da je kamenov toliko, da Jih on že ne more več šteti, kakor ne svojih las.
Se bolj enostavno računajo Botokudi v Južni Afriki. Saj tudi ml imenujemo Botokuda zaostaleža, kl nI posebno «brlh-ten*. Ti ljudje imajo samo dva pojma za števildf namreč «cno» in »mnogo*. Za pojma »dva* In »tri» porabljajo žc eno In Isto besedo, torej dobesedno nc znajo šteti do tri. Pojma «štiri» pa žc več nc poznajo!
Tako znanstveniki, ki morajo to vse vedeti.
Kongres žepnih tatov v Lapovu
Te dni ie prišel beograjski policiji v pest opasen žepni tat Branko Tasič, vul-go Brančc. Hlstorija njegove arctacije jc zelo interesantna. Branče se bavi z žeparstvom že od svojega štirinajstega leta. Od dvajsetega leta naprej pa mu je bli povratek v Beograd radi njegove obrti zabranjen. Mož sc Jc zato klatil od kraja do kraja. Po dolgih letih pa ga je čuden slučaj prignal nazaj.
Branče se je namreč seznanil z neko natakarico v Cačku, v katero se Jc smrt no zaljubil. Iz Cačka je dekle odpotovalo v Beograd, In Branče se jc napotil za njo. Morda bl se še ne bil podal tja, da se ni pripetilo sledeče:
V Lapovu so Imeli pred kratkim naši žepni tatovi svoje zborovanje. Zbrali so se na kolodvoru, kamor so prišli delegati iz cele kraljevine. Kongics jc razpravljal o »stanovskih vprašanjih«, med katerimi je bila na dnevnem redu tudi debata o podpiranju družin zajetih že-parjev. Govorilo se je celo o ustanovitvi posebnega fonda v ta namen. Ko so prišle na dnevni red družinske razmere posameznih žepnih tatov, sta se sprla dva žeparja, Branče in neki Sišobrk. Oba sta bila namreč tekmeca za ljubezen enega in istega dekleta. Branče je branil svojo natakarico, Sišobrk pa Jo ie pso-val in naposled je udaril Branče svojega nasprotnika s stolom po glavi. Sišobrk, ne bodi len, je koj potegnil nož In vrsk po Brančetovcm nosul Tekla Je kri nastal je pretep, kričanje, vrišč, prerekanje, zamajali so se stoli in mize, in
od strahu pred policijo se jo družba končno razpršila. Brnnčctu jc segel prizor globoko v srce. Zbal se je, da ne bi j morda Sišobrk Imel prav, pa jo Je brž umeril v Beograd. A baš ko Je hotel pozdraviti svojo Ljubico, kakor se ie pisalo dekle, je položil mož postave nanj svojo roko In posledica tega jc bila, da je Branče končal inesto pri Ljubici, v zaporu. Kongres žepnih tatov jc torej vendarle dosegel svojo svrho.
X Sodbe znamenitih uiož o ženskah. Veliki duhovi sodijo o ženskah zelo različno In ponajvečkrat nclaskavo. Goethe je n. pr. zapisal: Ženske so srebrne školjke, v katere polagamo možje zlata jabolka. Jean Paul pa trdi: Zcna je običajno možu zadnji prijatelj, ki mu ostane v nesreči. Madžar Jokay veli: Poznani dve vrsti žensk: take, kl imajo srce, in ljubijo samo enega, In take, kl nimajo srca in ljubijo vse. Strašno je sodil o ženskih lastnostih grški modrijan Arlstlpos. Pisal je nekemu snubaču: Priporočiti ti ne morem nobene; ker če ti priporočim lepo, te bo varala, a če bo grda, ti ne bo ugajala; čc si ubog, te bo upropastlla, če pa Je ona bogata, boš njen suženj; če je duhovita, tc bo prezirala, čc je naobražena, sc boš ob nji dolgočasil, če ie hudobna, boš Imel ž njo pekel. Slepi angleški pesnik Mllton je odgovoril lordu Buchigamu, kl Je primerjal njegovo ženo z rožo, takoie: Po barvi Je ne morem spoznati, toda če sodim po trnju, Imate prav. Ko mu Je pa nekdo priporočil, naj cla hčer naučiti šc cu Jezik, Je Milton odgovoril: Nc, žetil zadostuje en Jezik. Gotovo so s tem odgovorom moški svet povečini strinja.
X Kdo }e buržuj? V ruskem listu •Vednost« beremo sledečo karaktcrlza-cljo buržuja: Buržuj jc oni, kdor Ima dve do štiri krave, dva do tri konje in lepo hišo; vsak posestnik milna, ki s svojim lastnim obratom otežkoča življenje sovjetom, in vsakdo, kdor sc peča s trgovino, kl nI dovoljena po državnih zakonih. — Reči treba, da ta definicija buržuja ni nič ka) posebno duhovita.
X Največji slevar. Univerza v Ox-fordu je izdala velikanski slovar. Lord Hcrson se je izrazil, da jc to največje literarno delo, kakršnega dozdaj šc nI izdalo nobeno vseučilišče. Od leta 1879. je Izhajal v zvezkih In Je do danes nabranih v nJem že 400.000 besed, končno število pa bo znašalo 425.000. Za ta besednjak sc bo pač zanimal, ves kulturni svet.
X Dvanajstlč je padel s konja angleški prestolonaslednik te dni, ko sc je udeleževal nekih konjskih dirk in tekem. Poškodoval sc je k sreči le neznatno in jc radi poškodb moral v posteljo. Ob tej priliki izraža angleško časopisje cnodbš-no željo, da princ v bodoče preneha 's svojimi vratolomnimi vajami na konju, ker se angleški državljani po pravici boje za njegovo življenje, inaivanu—Miiin
Za Veliko no6
preskrbito sebi in Vaši mo.-ki deci
obleko, ki je boste gotovo vesoll, pri
konfekoljskl lcdaatrljt
Drago Scliurob, Ljubljana.
X Voltairov! možgani. Nedavno sc ie odkrilo srce velikega Irancoskcga svobodomlselca Voltaira, sedaj pa iščejo Francozi še Voltairove možgane. Po smrti Voiitaira si je namreč prilastil mož gane neki lekarnar ter Jih jc spravil v posodo s špiritom. Ta lekarnar ic kon-scrvlrane možgane pozneje ponudil francoski državi, toda vlada je ponudbo odklonila. Ko jc lekarnar umrl, je njegov sin napravil isto ponudbo; toda tudi ta je bila odbita. Voltairovi možgani so prišli v last lekarnarjeve vnukinje, katera je ponudila posodo z dragoceno ostali-no francoski akademiji, ki pa tudi nI hotela sprejeti ponudbe. Leta 1870 pa so
bili možgani velikega pisatelja prodani na neki javili dražbi iu tako jc Francija prišla ob dragocenost, katero bl svoj čas lahko dobila zastonj.
X Revščina in razkošile. Pred časom smo poročali o skromni penziji kne-ginjc Lulze Saške, žene bivšega saškega kralja, ki jc svojčas utekla od svojega moža z goslačem Torclljem. Pcnzija Jc
aristokratke jc v času devalvacije nemške marke znašala komaj en dinar dnevno. Nasprotno pa ima mož ločene ženo palačo v Slezljl s 104 sobanami, 75 slug, 24 avtomobilov, 00 konj, 15 kočljažev Itd. itd. Tako živijo eni v razkošju, med tem ko drugi umirajo v bedi kljub temu, da so enega in Istega pokolenja.
Preskrba Ljubljane z elektriko
Udruženje jugoslovanskih Inženjerjcv in arhitektov, sekcija Ljubljana, jc prl< redilo v nedeljo v veliki dvorani «Unl« ona* nad vse interesantno predavanje univ. prof. dr. Vidmarja o preskrbi mesta Ljubljane z električnim tokom. — Vabljeno jc bilo članstvo, pa tudi vsi oni, ki jih tn problem zanima. Dvorana j; bila polna. V debati, katere so sc la« liko udeležili člani udruženja in pa tudi drugi strokovnjaki, posebno pa v glav« nem referatu so sc i/ncsla dejstva, ki kriče po remeduri. Ncčuvcno je posto> panje sedanje magistratne večine, ki vc, dn mestna eiektrurna ne zmore oddati nikakc energije več, ubija pa vsnko pri< vatno inicijatlvo z vsnkojakimi šiknn.imi.
Tako smo prišli do stanja, dn imamo po Dunajski cesti (kl je eraričnn) žc položen kabel, katerega napaja clektrar« na na Fužinah, ne more se pa tc ener« gije oddati interesentom ob Alcksnndro« vi in MlkloMEevi cesti, ker mestna upr.i« va nc pusti položiti zvez po mestnem svetu.
V naslednjem podajamo v izvlečku
POROČILO DR. VIDMARJA:
Ljubljana je silno slabo preskrbljena z električnim tokom, kar lahko povedo posebno oni, ki že lete zaman moledu« Jejo za vpeljavo električne luči. Ljub« Ijsnska elektrarna je že zastarela in radi tega za današnje čase nezadostna na« prava, ki ima abnormalno napetost 2 krat 150 voltov, dočim sc danes vse naprave urejujejo za 220 voltno žarnice. 1'nbrikc radi tega nič kaj rade nc delajo abnor« malnih motorjev, ki so vrhu tega seveda tudi dražji. Nadalje je treba ugotoviti, da enakomerni tok nc zmore več peri« ferijc, ker jo tam napetost že prenizka in žarnice slabo gore. Nujno potrebna je uvedba vrtilnega toka, dn pride tudi periferija do pogonske sile.
Parni stroji v sedanji mestni elektrnr« ni zmorejo 1600 konjskih sil (KS) ali 1120 kilovatov; z akumulatorsko baterijo zmore elektrarna 1400 kilovatov. Na omrežju mestne elektrarne visi 52.300 žarnic in 666 kurilnih aparatov, kar žc odgovarja 1400 kilovatom. Razvcntega jc pa priklopljenih nn mestno omrežje še 1356 konjskih sil za pogon manjših motorjev. Ti podatki jasno kažejo muč« no situacijo mestne elektrarne. Seveda ne gore vse žarnice naenkrat, zato pa tudi ni nikake rezerve in čc sc pokvari eden izmed večjih parnih strojev, je ka« tastrofa tu, ki bi vrgla mesto za mesecc v obupno temo.
Industrija je v Ljubljani sama insta« Urala 2000 konjskih sil, ker ni mogla do« biti sile od mestne elektrarne; nastaja torej kaos, iz katerega sc vidi to, da imajo skupno privatniki že več sile od svojih naprav, kot pa jo proizvaja elek« trarna. Seveda jc energija dražja, ker jc znana stvar, da stane obrat z manjšimi stroji razmeroma več, kot z velikimi. Se« daj jc pa šo vse razccpiicno.
Mestna uprava je pred dobrimi dvemi leti sklicala komite strokovnjakov, ki naj bi preisknl vse možnosti in našel naj boljšo rešitev. Ta komite strokovnjakov je študiral geološke, vodotehniško raz« mere, priklopitov na Falo, razširjonjc sc« danje parne naprave. Vprašanje vodne naprave na Savi jc ostalo v tem komi« teju šc odprto. Do rontabilnostnega ra« čuna komite ni prišel. To je namreč kar na celem napravila mestna uprava sama, ki jc sestavila poročilo, katerega komite ni niti videl, šc manj pa podpisal.
Rcntabilnostni račun, ki ga je sestavila mestna uprava, izkazuje za vodno cen« tralo pri Medvodah, ki naj bl imela 7000 do 10.500 KS, letnega dobička pa
1900.000 Din. Predavatelj dr. Vidmar pa trdi, da jc ta račun pogrešen in da ute« gne deficit znašati 7 milijonov dinarjev,
ako sc vzame za podlago načrt, ki jo služil mestni upravi za sestavo njenega računa.
Po mnenju dr. Vidmarja naj bi sc se» danja parna centrala razširila, ki bo lah«
ko svojčas služIla kot kalorična rezerva vodne naprave nn Savi. Ako sc namreč ta parna ccntrala poveča zn nndaljnih 1500 KS, se s tem odpomorc nnjnujncj« šim zahtevam, mesto bi pn tc investicijo zmoglo.
Predavatelj razpravlja nn to o priklju« čitvi Fale, katero vprašanje jc svojčas sprožil sam. Priklop nn elektr.irno Falo ic lahko gospodarsko opasen; poskusiti bi bilo seveda s temeljitimi pognjanji s Falo.
Mestna občina vodne naprave ob Savi snma najbrže ne ho mogln grnditi. Ni pa izključeno, da industrija sama zagrabi to važno žilo energije In skupno z mestom naredi električni bedi konec. Deficit, kl ga jc predavatelj izračunal kaže, d« so obresti potrebnega kapitala glavni vir vseh težav. Mesto nc more z lastnim de« narjem graditi, ker ga nima. Obresti di« nnrskcgn dolga bi ostale, ccnn toka so pa bo morala ravnati po vrednosti di« nnrja. Obresti so pn že dobiček. Dobi« ček tistega, ki jc kapital posodil. Cc pa gradi industrija s svojim akcijskim ka« pitalom, potem lahko na obrc .ti čaka, čo ns drugi strani z električnim tokom dela in zasluži.
Industrija ima torej več možnosti, da vprašanje pokrcnc iz mrtve točke, kot mesto samo. To jc Industrija v skromni meri ravno zadnji čas pokazala. — Vod« nn naprava nn Fužinah itna odvišnih 500 KS, ki jih lahko odda v Ljubljano. I 'sta« novila sc jc družba »Elcktrao, ki si jo postavila nalogo, razdeliti to energijo ljubljanskim konzumentom. Cela vrsta podjetij Jc težko čakalo nn ta tok. —« »Elektra® jc ponudila mestu 40 odst. udo Iožbo in pravico po preteku dveh let ku< piti vse delnice, torej cclo napravo. Daljnovod sc jc gradil tako, da kasnejo lahko služi večji mestni elektrarni. Po« nudila sc jc pomoč mestu na tn način, da bi «Elcktra» prevzela razsvetljavo vse Dunajske ccstc severno od progo in vzhodnega dela mesta. Mestna občina ni nikdar pismeno odgovorila na številno dopise. Sedaj pa mesto brani polaganjo kabljcv po mestnem svetu. Mesto samo elektrike nc more dati ob.enem pa hoče preprečiti, da bi sc nekaj tisoč žarnio oddalo konzumentom. Se cclo tako da, leč jc šla mestna uprava, da zahteva od ministrstva razveljavljenje glede polaga« nja kablja po erarskih cestah v Ljub« ljanl.
Predavanje je napravilo na navzoče globok vtis.
V debati je ing. Turnšck najprvo omenil, da bi sc glede rentabilnosti na« prave na Savi nc izrazil preveč pesimi« stično. Glavna napaka projekta v Med« vodah pa leži v prooptimistični presoji množine vode; projekt računi z minimal no vodo 20 kubičnih metrov, medtem, ko jo jc po mnenju strokovnjakov Ic 9 do 13. Medvode bi imele namreč stnlno lc 1300 KS, nc pa 7500 KS, knkor prnvi projekt. Opozarja na projekt ing. Pe« trič, aki bi pri Tacnu dobil 4500 stalnih konjskih sil potom vodne akumulacije.
Nndnljc sc je oglasil k besedi šc ing. Scrncc, ki pa jc povedal le par političnih fraz ter ing. Stebi, ki jc ugovarjal neka* terim iznešenim številknm.
Zborovanje je trajalo dve uri in so udclcženci ves čas pazno sledili izvaja« njem govornikov.
K. Muran; prevel Bolči Ž-n.:
Kukavičja ura
Razkošen Budoar. Prostor napolnjuje mistična svetloba, ki jo razliva viseča, z rdečim senčnikom zastrta svetilka.
Naslonjena globoko nazaj jo sedela va divanu mlada žena zlato plavih U«. Njej nasproti v ceremonijailni pozi mož, čigar resni uraz v obrazu ga ja delal starejšega, kot bi mogel biti v resnici. Oba sta že izmen j-v i mod-■'elx>jUQ prve konvenoijonaina fraze |'i r<:-tala je mučna pavza Dinn s«' nervozno igtala s čipkastim robcem in zdolo se je, kot da nečesa pričakuje. Ljubila jo toga moža, katerega je do danes brezuspešno opozarjala na svojo ljubezen. Od bratranca Maksa, ki jo bil njegov prijatelj, Jo bila zvedela, da ga je noka nesrečna mladostna ljubezen potisnila v samoto, Baš vsled toga se ji je zdol ir.tere-s Mi ton — zakaj ga ne bi tolažilo? Maks Bi je vneto prizadeval, da ji izpolni srčno željo in da ju zbliža. Ravno danes ji je bil namignil, da njegov Prijatelj Ivan vendarle no bo mogel ostati neobčutljiv napram njeni brhko sti in se ji bo končno moral razo-detd. — Zakaj so tedaj obotavlja? Opazovala ga je z napol zaprtimi tro* »talcami.
Ivan Jo gledal saojfl.ro medse. Ko-
likrait mu je pravil Maks o ljubezni te nesporno lepe ženo in ga zaklinjal, naj že enkrat udejstvi svoje brezdušne ljubezenske sanje, naj seže po sreči, ki se mu nudi in naj začne v prijetni domačiji novo življenje. Maks jo bil edini človek, čigar besede so mogle vplivati nanj. On, ki ima pravzar prav dovršeno naziranje o družin-skom življenju, so jo počutil v svoji samoti neizrečeno samega, pa so jo vdal slednjič pritisku svojega prijatelja in se odločil, da nastopi kot 6nu-bec. Vendar, sedaj, ko bl moral spre-govoriti odločilno besedo,' mu je jezik odpovedal. Moral bi govoriti o ljubezni, a občutil jo ni. Moro li edino dobra volja storiti, da postane dober soprog, zagotoviti mu trajno srečo? Saj je bila tu lo enostranska ljubezen in ta moro, mesto osrečiti, pripraviti grenko čase obema. Sam jo nekoč poizkusil bridke sadove takega razmerja. In med plavodaso ženo in njim so je jvojavila ženska postava temnih las. On ni jo mogel odpo-ditl. čutil je, kako počiva njen pogled na njem, kakor nekoč; gledal jo njene fino oblikovane ustnice, katero bi bil tako rad poljitboval. a so so mu z gnevom odtegovale. Bil je njena lutka, igrača, katoro jo ona zavrgla, čim je prenehala biti nova. On je vzel stvar resno iu izgubil pri tem arca in dušo.
»Nesmisel,* mu je govoril prijatelj. »Žene je treba ljubiti samo s pridržkom; nič voč, kakor one pas ljubijo, raje manj, da so zavarujemo pred razočaranjem.*
Da, kdor vzame vso tako lahko, kakor ta Maks, ki pozna le naj prijetnejše strani življenja.
Ivan se je vzravnaj. Šiloma so jo otrese! spominov in sklonil jo spregovoriti odločilno besedo.
«Ku-ku,» se je nenadoma razloglo po prostoru in sedemkrat se jo klic ponovil.
Ivan se je preplašil in broz izraza strmol v kukavičjo uro. Beseda, katero je pravkar hotel spregovoriti, mu je obtičala v grlu. Bil jo smrtno bled in ledeni mravljinci so se mu razlezj li po telesu.
Dama, ki je sledila njegovim kretnjam, ga je začudeno vprašala:
»Kaj vam je, doktor?*
»Oprostite, milostiva,* je zajoc-]j;3, »samo trenutna slabost, oprostite mil*
In preden je žena prišla od začudenja k sobi. je pritisnil on njeno roko na svojo ustnice, izbegavajoč njen pogled ter skoro v divjem begu zapustil sobo.
»Ali sc smo?* jo čez nekoliko ča«a vprašal čist glas. Maks jo pogledal providno skozi priprta vata. Ker nI doM! odgovora, je r 1 j?onpvno:
»Smo li nevredni prestopiti najsvetejšo?*
»Pustite svoje abotne šale!* Glas, ki je to govoril, se jo tresel od razburjenja. Maks so je ozrl krog sebe: »Si sama?*
»Da, sama sem in hočem ostati sama. In če bi mo hoteli šo enkrat množiti, tedaj gotovo no bom vzela norca, kakršen jo tvoj dični prijatelj, o katerem si ino prepričeval, da mo ljubi in da mo želi imeti.* »No, mar ni bil tu?* »Bil jo pač tu, a sodel jo kot Upov bog, slodnjič pa jo pobegnil kot norec.* «Za.ka,j?»
Zakaj? To moraš vprašati njega; jaz si lahko samo toliko mislim, da v njegovi glavi ni vso v redu.*
«Ku-ku,» jo zaklicalo tedaj s stene, osemkrat v naglih presledkih.
Maks so jo ozrl. «Prokleti vol! Tu imaš rešitev zagonetke.* »Mar si tudi ti ponorel?* Maks .j« molčal in divje glodal kukavico, ki jo pravkar zginila v svojo hišico.
»Ali, razumom!* jc začela sestri črna in prasnila v smeli. »Moja kukavičja ura me jo obvarovala pridobitve, katoro bl pozneje globoko obžalovala Mnogo ljubljena, večno objokovana jo gotovo imela tudi kukavičjo uro,
in mesto slavčevih ljubimkanj, jo oznanjala nepozabno ovčarske ure.® Zato jo buljil bedak v uro, kakor sa-daj ti. Hvala Bogu, da jo prišlo tako! Preteklost bi mo no bila vznemirjala, ali odpravljena bi morala biti, četudi jo spomin na njo šo tako gorak; zato pa naj ji on lo io naprej posveta svojo skrb sam, kajti čutim se vseenp predobro, da bi morala postati nekak »pomočnik v sili*, kakor pravi 011:1 pesem: »Čc 110 moreš imeti, kar ljubiš, tedaj ljubi pač 0110, kur imaš!* Bil bi to zame sijajen zakon, hvala lepa! Kako vosela sem, da mi je bilo to prihranjeno! Sedaj pojdem, da so privadim samoti, da najdem zouct samo sebe: moj ponos mora preboleti udarec, moje srce je ozdravljeno!*
Maks ao j« priporoči]. Razmišljal jo o tem, kar jo pravkar slišal in ni vt»-ilel, jo li bilo vso rosno govorjeno sii je bilo blinjeno. Korakal jo počasi po hodniku, kar začujo velik ropot. Naglo je pohitel nazaj in odprl vrata, vendar jili je pravlako hitro zopet zaprl, da ne bi sestrlcna vedela, kako jo jo videl plnkajočo pokopano v blazino na divanu. Čo pa jc bilo vse resnica ali hlimba, o tem si jn bil sedaj na jasnem: kajti kukavičja ura je ležali na tleh razbita . . .
Rešimo sotals&i Tabor!
iz komunističnih eksperimentov na stara kapitalistična pota. Siccr jc poročilo Ka« menjeva gotovo nekoliko olepšano, ven« niso bili ravno najprijaznejši, vendar to! dar jc napredek nedvomen in bo Rusija ni oviralo trgovine mod oboma državama, | v doglodncm času zlasti s vojim žitom ki se je vedno živahnejše razvijala. Znak hud konkurent na svetovnih tržiščih,
Naša trgovina 2 Italijo
Naši odnošaji z Italijo izza prevrata
jo to, da po naravi dana možnost trgovanja med obema državama najde izhod tudi iz napetih političnih ovir.
Iz statistike nr.še Generalne direkcije carin jo razvidno, da je Italija v 1. 1923. uvozila iz naSe kraljevino 1,278.519 ton blaga v vrednosti 2225 milijonov dinarjev. Ves naš lanski izvoz je znašal vrednost 8048 milijonov dinarjev in je torej Italija udeležena pri našem izvozu za ene četrtino, to je za 29.5 odst.
Tržna norori-a
Novosndska blagovna borza (24. t. m.) Pšenicar baška, 79 do 80 kg, 2 odstotna, 2 vagona 3.10; 79 do 80 kg, duplikat kasa, j 2 vagona 330 (lo 332.5. Turščica: baška, j 21 vagonov 245; april, ladja Bcgej, 30 vagonov 242.5; sremska, 3 vagoni 257.5. 'rej iia- Moka; bflz„ „0si)_ ! vai,on 515; «5», j va<
,a preko1 gon 315; «7», 1 vagon 280. Grahorica: 1 vagon 2S0. Otrobi: v papirnatih vre
Največ je uvozila Italija iz našo države cflh, 1 vagon 217.5. Tendenca ncspremc« le5a za gradnjo (za vrednost 795 milijo- njena.
nov Din), potem živih goved (348 mili-j žaleški hmeljski trg (24. t. m ). Prošli jonov Din), živih svinj (183 milijonov j teden jc nastopilo zopet živahno povpra-dinarjev), drv za kurjavo (07 milijonov
dinarjev), mesa in mesnih izdelkov (02 milijonov dinarjev), konj (54 milijonov dinarjev), oglja (49 milijonov dinarjev), turščice (45 milijonov di nnrjev), fižoln (42 milijonov dinarjev), žive perotnino (36 milijonov Din), pšenične moko (29 milijonov dinarjev), jagnječjih in jarčjih kož (27 milijonov dinarjev) in vsega ostalega raznega blaga za 539 milijonov Din.
Naša država pn je uvozila iz Italije v prvih 0 mesecih 1923. (za celo leto podatki še niso urejeni) 45.798 ton blaga v vrednosti 532 milj. D. V prvi polovici leta 1923. je bil naš izvoz v Italijo znatno večji nego naš uvoz iz Italije.
Največ smo iz Italije uvozili v prvih 6 mesecih 1923. fine bombažne tkanine za vrednost okrog 214.5 milijona Din), poleni volnene tkanine (52 milijonov Din), bombažnega konca (50 milijonov Din), ri-ža (24 milijonov Din), svežih pomaranč (11.5 milijona Din), velurja in slifnoga (11.5 milijona Din), premoga vseh kvalitet (skoro 10 milijonov dinarjev), vreč (skoro 9 milijonov dinarjev, žvepla in žveplenega cveta (preko 0 milijonov dl-narjev), moke (okrog 6 milijonov Din), kož domačih živali, klobukov, svile, nafte in bencina, olja za mazanje itd.
V prošlem letu je bila pri našem izvozu udeležena Italija na drugem mostu (na prvem Avstrija). V letu 1922. pa je bila Italija na prvem mostu in Avstrija ua drugem. V glavnem gre vsako leto polovica našega izvoza v li dve državi. Pri tem bo gotovo ostalo v bodočnosti, nedvomno vsaj še za dolgo dobo. Zato je jasno, da so sedanja pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo izredno važna in da zanimajo najširše gospodarske kroge naše države.
= Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici so vrši 12. aprila ofortalna licitacija gledo dobave 3400 litih cokclj za ustavljanje lokomotiv in tendorjov, pri intendanturi Dravsko divizijske oblasti v Ljubljani pa dno 2. aprila sklepanje ponovno direktne pogodbo za dobavo mosa za ljubljansko garnizijo. Podrobnejšo po izvo v Trgovski in obrtniški zbornici r Ljubljani.
Sevanje. Zato so ceno narasle. Glavni nakupovale! so bili komisijonarji za nemški račun in izvozniki. Cene so bile 7100 da 7200 Kč za 50 kg. Neka večjo parlija prvovrstnega hmelja je dosegla celo 7500 Kč. Zaloge hmelja v žiteškem okrožju so seveda minimalne.
Mariborski živinski sejem (24. t. m.). Dogon: C konj, 9 bikov, 158 volov, 394 krav in S teleta, skupaj SCO komadov. Cono zn ltj' žive leže: voli debeli 12.75 <lo 15, poldebcli 10 do 12, plcmonski 9 do 10, biki za klanje 9 do 12, krave klavne debele 12 do 12.50, plemenske 10.50 do 11.75, za klobase 8 do 10, molzne 10 do 12.75, brejo 10 do!sokolskih žup jih jo odposlalo 22 svoja 12.50, mlada živina 11.75 do 12 Din. Meso: j delegate, kl jih jo bilo 79, poleg teh pa volovsko I. 25 do 27, II. 22 do 24, bikov, šo 11 članov saveznega starešinstva. Na krav in telic 19 do 20, telečje I. 30, i 7borovanjih niso bilo zastopane župo II. 26, svinjsko sveže 30 do 40 Din. Sejem i Tuzla, Užico in Zaječar. Seja prodnjaš-
Glavna skupščina Jugosl. sokolskega saveza
Preteklo soboto in nedeljo so se zbrali v Ljubljani zastopniki sokolskih žup iz colo našo državo, da čujejo poročila o delovanju in stanju celokupnega jugo-olovcnskega Sokolstva in da si začrtajo smcrnico za prihodnjo delo, ki naj bo posvačeno razvoju in napredku jugoslo-vonskoga naroda in njegovega Sokolstva Sokolsko organizacijo so poslalo to dni v Ljubljano svoje najboljšo delavce iz tehnično in upravno stroko, da predložijo najvišjemu soltolskemu forumu svoje željo, nasvete in pritožbo. Došli so zastopniki iz vseh delov našo domovino iz skrajnih mej, od Triglava do Skoplja, od Banata do Jadranskega morja. Dva polna dneva sta bila posvečena idealom Sokolstva z delom za bodočnost. Od 25
je bil precej dober in številno obiskan. Prodanih jo bilo 176 komadov, od tega 15 za Italijo.
Dunajski živinski sejem (24. t. m.) — Dogon 2690 glav; od tega 314 iz Jugo« slavije. Za kg žive težo notirajo v tiso« C-ih aK: voli 11.5 do 17 (19.5), biki in krave 11.5 do 16, slaba živina 7 do 11.
Izboljšanje ruskega
gospodarstva
Tekom lanskega leta so sc gospodar, ske prilike v Rusiji izdatno izboljšale. Iz poročila o stanju ruskega gospodarstva, ki ga je imel Kamcnjev na zadnjem kon. flresu sovjetov, povzemamo nastopno:
Kmetijska produkcija v Rusiji jc vred na 5.5 milijard zlatih rubljev napram 2.5 milijarde zlatih rubljev, katero vrednost predstavlja industrija. Površina poscv. kov jc znašala v Rusiji leta 1921 61 mifi« .ionov desjatin, leta 1922 51 milijonov desjatin, a leta 1923 61 milijonov desja. tin. Lanski posevki so torej napram predlanskim za 10 milijonov desjatin (19 odst.) večji. Posejana površina znaša mo mentano 75 odst. površine iz leta 1916. Tudi živinoreja je napredovala in jc ime la Rusija v letu 1923 za milijone koma. dov goveje živine več nego leta 1922. Sploh izkazuje lani kmetijstvo znaten napredek in kaže bližanjc na svoje nek. danjc stanje.
Istotako napreduje industrijska pro« dukcija. Industrija premoga jc bila lani nekaj večja nego predlanskim. Prcccj sc jc povečala produkcija nafte, ki jc zna« šala leta 1922 274 milijonov pudov, a 1. 1923 317 milijonov pudov.
Zlasti krepko se razvija rudarska in« dustrija. Produkcija železne rude sc jc v enem letu povečala za okrog 250 odst., a proizvodnja litega železa za 200 odst. Močno je porasla nadalje proizvodnja tkanine, usnja, vžigalic, papirja, stekla in steklenega blaga, kavčuka in gume.
S pospešeno produkcijo v vseh pano« goh industrije jc skozi naraščalo število zaposlenih. Leta 1921 jc bilo v celi Ru« siji zaposleno 1,120.000 delavcev, 1. 1922 1,250.000 delavcev in leta 1923 1,450.000 delavcev.
Zboljšal se je v Rusiji tudi promet. Leta 1914 jc znašala dolžina ruske želez« niške mreže 63.000 verst. To število je padlo leta 1918 na 25.000 verst, a lani je doseglo zopet 64.000 verst ter je torej prekoračilo predvojno število za 1000 verst. Transport leta 1918 je znašal sa« mo 27 odst. transporta iz leta 1913, leta 1919 celo le 23 odst., potem je naraščal in dosege! lani 45 odst. predvojnega sta. nja.
Ravno tako pokazuje kreditni promet zboljšanje. Kreditne ustanove so bile v letu 1923 v stanu, da so dovolile dr. žavi in zadrugam 532 milijonov zlatih rubljev kreditov. Vrednost zlata in tujih valut pri državnih bankah znaša 150 mi« lijonov zlatih rubljev.
Napredek kmetijstva in s tem ostalega gospodarstva v Rusiji izvira nedvomno v največji meri iz tega, da se je ruskemu prebivalstvu priznala pravica svobodne« ga samorazpolaganja s pridelki i« da jc »ovjetska vlada v mnojicfii picihi zoos.t
= Blairovo posojilo. Beograjsko »Vreme* javlja, da bo pogodba o Blairovem posojilu v kratkem razveljavljena, ker Blairova bančna skupina ni izvršila svojih obveznosti. Nerešeno vprašanjo loga posojila jo mnogo škodovalo pogajanjem za druga posojila, ki so so z našo strani vodila v inozemstvu.
— Dohodki glavnih carinarnic so zna-Sali v prvi dokadi marca 40,939.787 Din. Največ dohodkov jo imela v tem cobu carinarnica Zagreb južni kolodvor in si-cor 6,774.582 Din, potem Beograd želez-j niška postaji 5,569.019 Din, Subotica 3,353.763 Din, Ljubljana 3,344.556 Din, Skoplje 2,250.973 Din, Novi Sad 2,092.468 Din, Maribor 1,992.091 Din, Split 1,818.027 Din, Sarajevo 1.299.627 Din, Zagrob (druga) 1,203.060, Beograd pošta 1,177.742 dinarjev itd. 0(1 1. julija 1923. do 10. marca so znašali dohodki glavnih carinarnic 1„200,973.549 Din (lani v istem času 946,822.878 Din).
= Povišanjo delniške glavnice. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo spremembo društvenih pravil d. d. pivovarne «Union» v Ljubljani, kar je bilo sklenjeno dne 13. julija 1923. na občnem zboru delničarjev. S tem jo omogočeno tudi povišanje družbine delniške glavnice do 12 milijonov Din brez predhodne državne odobritve.
= Občne zbore imajo: «Split», d. d. za coment Portland dno 13. aprila ob 11. uri v prostorih hotela »Jadran« na S11-šaku; Hranilnica v Murski Soboti, d. d. 15. aprila ob 15. uri v slojih poslovnih prostorih v Murski Soboti; Dolenjelcn-davska hranilnica, d. d. 16. aprila ob 14. uri v svoji posvetovalni dvorani v Dolenji I/Cndavi.
Poravnalno postopanje jo uvedeno o imovini Adolfa Fieglmtlllerja, trgovca v Zupelovcih pri Brežicah (narok za skle panje poravnave 80. aprila ob 9. uri), o imovini Jurija Miheliča, trgovca v Starem trgu pri Črnomlju (narok 14. aprila ob 11. uri) in o imovini Matka Pungar-tarja, trgovca v Višnji gori, registriranega pod firmo: Pungartar & Zupančič, javna trgovska družba v Višnji gori (narok 22. aprila ob 10.45).
= V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Engelbort Devctak, trgovina z lesom v Breznom ob Dravi; Ivan Zupančič, agentura in komisija izdelovanja nepromočljivih dežnih plaščov «De Pla» v Celju; A. Slokar, trgovina z lesom v Domžalah; Guido RUtgers, imotnik dr. Iliigo Schmook, podjetjo za improg-niranje losa in lesno poldadanje v Ho-čah; Tršan, izdelovanje, nalcupovanjo in prodajanje kovinskih izdelkov in strojov kakor tudi nabavljanje za to potrebnih sirovin na Jesenicah; Iv. Auerhammor, trgovina z mešanim blagom in komisija v Ljubljani; Lud. Ileršič, trgovina z losom v Ljubljani; I. Pogačar, svetlobna industrija «Vesta» v Ljubljani; Jos. Ro-jina, trgovina 3 konfekcijskim blagom v Ljubljani; E. Ilotter, komisiona trgovina sa šešiniim robom v Mariboru; Ignac Tomo, trgovina z dežolniml pridelki in vinom na drobno in na debolo v Moravčah; Josip Czipott, trgovina z mešanim blagom v Murski Soboti; Ivan Komovc, lesna trgovina na Rakoku; I. Buzzolinl, tvorniško izdelovanje salam in klobas v Stožicah; Josip Pukljak, trgovina z vinom na debelo v Vidmu - Dobrcpoljah. Izbrisala so jo firma Arnejc, trgovina z lesom na Jesenicah, ker so je obratovanja ODUSlUfc
koga zbora, predposvetovanja za skupščino in seja kandidacijskega odseka bo se vršilo ves dan v soboto, kakor smo žo poročali.
V	nedeljo dno 23. marca pa se je vršila v dvorani Kazine glavna skupščina, ki jo je ob pol 10. uri otvoril namesto odslopivšega starosto njegov namestnik br. E. Gangl. V svojem vznesenom nagovoru jo bodril navzoče k pravemu so-kolskcmu delu ter poudarjal, da jo Sokol Btvu najvišja zapoved blaginja, moč in slava domovine. Prečita brzojavne po zdravo na Nj. Vel. kralja Aleksandra, na predsednika ČSR dr. Masaryka in na Češko Obec Sokolsko, kar skupščina z burnim odobravanjem soglasno sprejme. Poroča, da so zastopnik COS br. Stepanek zaradi nenadno obolelosti ni mogel udeležiti skupščine. V daljnjem govoru se jo spominjal sokolskih dolavcov, ki lotos praznujejo svoje jubileje sokolskoga dela, to so bratje dr. Murnik, Sulco, Vo-jinovič in Knjzelj. Zahvali so časopisju ki jo radevolje podpiralo Sokolstvo pri širjenju sokolsko ideje ter se v toplih besedah spominja bratov v neodrošenem ozemlju.
Nato prevzame predsedstvo namestnik starosto br. Paunkovič iz Beograda ter naprosi br. Marolta, da prečita že na predkonferenci obravnavani poslovnik za glavno skupščino. Poslovnik ee soglasno odobri in sprejme se, da bo glavna skupščina že vrši po tom poslovniku. K besedi se priglasi br. Heumor iz Zagreba, ki pozdiavi br. Gangla ter mu v imenu glavne skupščine čestita k 50-ietnici, ki jo jo preteklo leto obhajal. Viharen aplavz, ki jo nastal po teh besedah v dvorani, je jasno pričal, kakšne simpatijo uživa br. Gangl v Sokolstvu.
Predsednik br. Paunkovič imenuje nato pO poslovniku potrebno funkcionarje za glavno skupščino ter poroča, da bo dobile vse župe poročila tajnika, blagajnika, gospodarja in statističarja tiskana v roke, zato jih ti činltolji ne bodo čita li. Ako kdo želi k poročilom pojasnila, naj so zglasi. Ker no zahteva nihče besede, se smatra poročila za sprejeta.
V	imenu tehničnega odbora in prednja-škega zbora poroča br. Ambrožič, namestnik načelnika. V obširnem in temeljito sestavljenem poročilu omenja vse važnejše dogodke protokle poslovno dobe in poroča, da se bo vršil prednjaški tečaj letošnjo leto. Vsaka župa je obvezna, da pošlje v tečaj najmanj po enega člana. Olimpijskih tekem se udeleži Sokolstvo le tedaj, če izbirna tekma dno 13. aprila dokaže, (la bo telovadci dovol, no pripravljeni. Ostalo predloge, ki jih jo prednjaški zbor sprejel, imajo delegati tiskano pred seboj, zato jih ne čita., tičejo so medzletnih tekem, razmerja med tehničnim in upravnim odborom, rešitev ženskega vprašanja v Sokolstvu in zadeva Vostnika T. O. — Poročilo so vzame na znanje in vsi predlogi so soglasno odobre.
Predsednik br. Paunkovič poroča, da je dosedanji savezni načelnik br. dr. Mur nik odstopil in ne mara prevzeti več tega mesta. Nato omenja zasluge, ki si jih je stekel br. Murnik v Sokolstvu in predlaga, da so mu pokloni dno 25. marca ob priliki njegovo 50-letnice rojstva v znak priznanja Dolinarjeva plaketa. Živahno odobravanje in klici: Zivio Murnik!
Za prosvetni odsek je namesto predsednika dr. Mtimika poročal br. Gangl. Podal je pregledno poročilo o delu sa-voznega prosvetnega odseka in začrtal smernico bodočemu prosvotnemu delu. Točno statistiko o tom delu ne moro predložiti, ker niso vBe župe poslale zahtevanih pregledov o prosvetnem dolu. Koncem svojega poročila' poživlja delegate, da posvetijo toj stroki vso pozor-nast. ki io zasluži,.da bo urosveta čim
bolj širi mod članstvom; zato pa je seveda treba ljubezni do dela in požrtvovalnosti. — Poročilo so soglasno sprejme.
Predsednik organizačnega odseka br. Marolt poroča o spremembah saveznili pravil in vzornih (lruštvonih pravil, ki so bolj formalnoga značaja. Vso predlagano spremembo skupščina soglasno sprejme.
Br. tajnik dr. Fux prečita nekatero predlogo, ki so jih stavilo župo in kl so jih obravnavali žo na zaupnem sestanku. Predlogi so tičejo red igiranja društvenih, župnlh in saveznih pravil, enotnih sokolskih žigov, agitacije proti so-kolskemu naraščaju in nastavljanja uči-teljstva v krajih, kjer so sokolska društva. Tudi ti predlogi so bili soglasno sprejeti.
V	imenu progledovalcev računov je poročal br. Medič in predlagal absolu-torij
Tajnik br. dr. Fux prečita sledečo resolucijo, ki jo bila z odobravanjem spro-jetu:
Vso članstvo opozarjamo ponovno na resoluoijo skupščin, ki se tičejo politiko in Sokolstva. Dogodki zadnjih mesecev v Sokolstvu in v političnem življenju pa jasno kažojo, da se od nekaterih strani vsiljuje Sokolstvu politika ter so Sokolstvo ponovno vlači v političnih časopisih v čisto politično sporo. Delegati odločno zavračajo vsak tak poizkus vnašanja politiko v Sokolstvo ter poživljajo starešinstvo, da stoji pazno na straži za obrambo sokolskih načel, ki so no smejo v nobenem slučaju izrabljati v nikakršne politično svrho.
Za Btorosto Saveza je bil najprej izvoljen dr. Ravnihar, ki pa je v smislu sporazuma, doseženega v kandidacijskem odboru, izjavil, da volitve ne sprejme.
V	imenu kandidacijskega odseka predlaga br. dr. Lavš listo članov starešinstva, ki so bili soglasno izvoljeni, zlasti burne ovacije pa so prirodili delegati novemu starosti br. Ganglu. Izvoljoni so: za starosto brat E. Gangl, za njegove namestnike dr. Lazar Car (Zagreb), Gju-ro Paunkovič (Beograd), Ivan Bajžclj (Ljubljana), za načelnika br. Miroslav Ambrožič, za njegove namestnike: Miroslav Vojinovič (Beograd), Dgig. Sulce (Zagrob), Albort Poženol (Ljubljana), za načolnico s. Anuška Cigojeva, za njeno namestnice: Joža Trdinova (Ljubljana), Mil. Jovanovičova (Beograd), Milona Gruborova (Dvor), za člano starešinstva: dr. Srd jan Budisavljevič (Zagreb), Krsta Dončovič (Osijok), Jaša Nenadovič (Niš), Krsta Potrovič (Subotica), Cobal Jože, Dou Julij, dr. Fettich Oton, dr. Fux R., dr. Iladži Jovo kot predsednik prosvetnega odseka, dr. Jamar Tone, Kajzclj Bogomil, Marolt Nande, Mlklavc Zane, Svetiič Nande, Svajgar Verij, Turk Vilko za namestnike Engclman Mira, Jeras Josip, Lozej Ivan, Perko Nace, Preskerje-va Angela, dr. Rupnik Janko, za pregled niko računov Malenšek Josip, Medič Fr., Storlekar Milan. Člani razsodišča: dr. Gregorin Gustav, Ludvik Avg., dr. Pestotnik Pavlo, dr. Puc Dinko, dr. Treo Drag., njih namestniki: Bleiweis Janko, dr. Kuhar Andrej, dr. Subic Milan.
ICer se pri slučajnostih nihče ne oglasi k besedi, zaključi br. staroste namestnik skupščino.
rimi se jo podal na solunsko fronto in so. deloval pri prebitju nemško-avstrijsko fronte. Ceslitamol
ort
Nedeljski nogomet
Ljubljana: Slovan : ltomb. Ilirijo 4 ; 3 (2 : 0).
Zagreb: Hašk : Concordia 4 : 2 (2 : 2). Concordia, ki je nastopila s ponila-jenim moštvom, jo pokazala lepo igro ter lil zaslužila takega poraza. Ilirija ; Victoria 3 : 0, Derby : Železničarji 1 ; 1, Ferraria : Penkala 4 : 2, Sokol : Atc-na 3 : 2.
Dunaj: V nedeljo jc bil drugI dan tur-nirja S. K. Slovan. Beograjska Jugosla. vija jo dosegla z neodločeno tekmo s 3 : 3 proti S. K. 2ldenice (Brno) zelo lep uspeli. Najboljši Igrulcc Jugoslavije je bil Petkovič, ki jc zabil vse tri gole. Nadalje jc na tem turnirju igral Slovan proti S. K. Kiniszi ter zmagal s 5 : 2. Pokalne tekme: Slmmcring : Rapid 2 : 1 (1 : 0). S tem izpade Rapid iz tekmo, vailja za pokal. Mednarodna: Sportklub : Szombatlicly 2 ; 1 (1 : 0).
Praga: Sparta : Amatcurc (Dunaj) 1 : 1 (1 : 1), Slavlja : Vicnna (Duiia]) 5 : 2 (2 : 1).
Bratislava: S. K. Bratislava : \Va-cker (Dunaj) 4 : 3.
Moravska Ostrova: S. I<. Moravska Ostrova : Admlra (Dunaj) 2 : 3.
Leipzig: Ballspielklub : tlako.-ih (Dunaj) 3 : 3 (2 : 1).
Ženeva: Švica : Francija 3:0.
Brat Vinko Stepanek v Ljubljani. Namestnik staroste COS. br. Vinko Stepanek je bil določen, da se v imenu COS. udeleži kot njen zastopnik glavne skupščine JSS. dno 23. marca. Br. Stepanek je tik predno bi moral odpotovnti iz Prage obolel in to vest sporočil brzojavno v Ljubljano. Toda sokolska zavest ni dala pokoja br. Stepanku. Ko se mu je stanje v soboto izboljšalo, se je podal na dolgo pot in prispel v nedeljo popoldne v Ljubljano. Informiral se je točno o poteku vseh sokolskih zborovanj in v ponedeljek opoldne se je povrnil zopet v Prago. Brat Stepanek je s tem zopet pokazal, kako mu je na srcu jugoslovensko Sokolstvo, za kojega se živo zanima ln je v stalnem stiku z njim.
Br. Stane Vidmar odlikovan na Ce-škom. Predsednik češkoslovaške republike g. dr. Masaryk je odlikoval br. Staneta Vidmarja, prvega načelnika JSS. in zmagovalca na I. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1912. z vojnim križem češkoslovaške republike. Br. Stane Vidmar je lastnik tovarne za telovadno orodjo v LJubljani in agilen sokolski delavec. Br. Stane Vidmar Je bil tudi or£:mizator ju-goslovenskih legionarjev v Italiji, s kate-
Gradlanskl v Turčlli. Dne 20. t. m. je dradjanski igral prott klubu Bcšikta-še ter po hudi borbi zmagal z 1 : 0. Tudi v nedeljo jc končal tekmo z Oalato Serail v svojo korist, lil sicer s 5 : 0 (2 : 0).
Službene objave LNP. Lasku se podeli ukor, ker sc ni v svojem poslovanju držal določenega termina. Namesto od-stopivšega odbornika F. Zadneka sc določi g. N. Buljevič, kl prevzame vodstvo blagajne. Upravi Igrišč S. K. Ilirija se dovoli znesek 500 Din zaradi stroškov, ki jih je Imela 16. marca. Prijava S. K. Slovana, ki bo dne 13. aprila (olimpijski dan) nastopil s štirimi pari rokoborcev, se vzame na znanje. Na dopis K. F. V. Klagenfurt se odgovori, da vztraja LNP na določenem terminu za medmestno tek mo Celovcc-Ljubljana, t. J. 30. marca. Prvenstvena tekma Lask : Slavlja, določena na 25. t. tn., se odgodi na kasnejši termin. Tajnik I. In II.
Sela upravnega odbora LNP. se vrši v sredo 26. t. m. ob 18. v sobi Športne zveze. Tajnik I.
S. K. Ilirija. Seja načelstva danes radi praznika odpade. Vrši se v četrtek 27. t. m. kakor navadno.
Iz LNP. Trening reprezentančnega teama za medmestno tekmo Celovcc : Ljubljana (izvzemši igralce S. K. Ilirije) se vrši danes cb 16.30 na igrišču Ilirije. Kapetan.
S. K- Ilirija. Nogometni in iahko-atletičnl trening danes ob 16. po tekmi z Varaždlnsklm S. K.
Varaždinski S. K. : Ilirija. Danes po poldne ob 14. se vrši ob vsakem vremenu nogometna tekma med S. K. Ilirijo in prvakom provincije ZNP. Varaždlnsklm S. K. Ilirija nastopi danes v isli postavi kot 16. t. m. proti Primorlu. Mislilo se je, da bosta tudi Hus in O. Zupančič topot že nastopila, vendar pa ta dva igralca danes še ne bosta nastopila. Varaždinski S. K. je vsekakor nasprotnik, ki se ne sme podcenjevati. V svojem moštvu ima igralce, ki nastopajo, ker so visokošolci v Zagrebu, tudi v vodilnih zagrebških klubih. Naj navedemo le Bocaka in Kocha, ki sta nastopala za Concordijo. Trening VŠK. vodi Dunaj-čan Willer. Ker bo reprezentančno moštvo mesta Ljubljane, ki bo prihodnjo nedeljo nastopilo proti celovški reprezentanci, sestavljeno večinoma Iz Igralcev Ilirije, pomeni današnja tekma vsekakor važen trening za Ilirijo. Današnja igra poedinih igralcev bo v glavnem odločila o sestavi ljubljanske reprezentance. Fotografija" moštva Š. K. Varaždin je izstavljena pri tvrdki Oorec. Blagajne na igrišču' se otvorljo ob 13.30. Znižane vstopnice za dijake in vojake in za redne člane se dobijo tudi pri dnevni blagajni.
T-ulJCSI
Od nedelje na pondeljek je prenočilo v Ljubljani 132 tujcev in sicer v hotelu:
UNION 31, med njimi: Alcalay Ja« kob, industrijalec, Beograd; Antonini E., trgovec, Trst; Bar Abraham, potnik, Dunaj; Balaš Aleks, trgovec, Zagreb; Banosi Ilugo, trgovec, Zagreb; Matija Tschinkei, lesotržec, Grčarica; Kobi Dr. trgovec, Maribor; Lassncr Teodor, dir., Dunaj; Ladanyi Edmund, direktor, Beo« grad; Licbmann Hersch, prokurist, Du« naj; Mathern Alfons, inženjer, Praga; dr. Papik Bernard, stat. zastopnik, Du« naj; Pcschel Josip, prokurist, Dunaj; Szcnde Alcks, trgovcc, Dunaj; Scbvvarz Elimir, tov. direktor, Sarajevo; Tomo Šoič, trgovec, Zagreb; \Vciss Rohard, di« rektor, Dunaj; Weiss Sandor, trgovcc, Dunaj.
SLON 25, med njimi: Andjelkovič VI., inšp. min. n. z., Beograd; Ccchet Ema, trgovka, Trst; Dobry Anton, trgovcc, Zagreb; Dalla Viljem, trgovec, Bologna; Chiaesse Josip, trgovec, Rim; Kraljevič Jakpb, trgovcc, Beograd; Ncilcljkovič

St., gen. dir., Beograd; Novotny J., ravn. Zagreb; Stollner Viktor, potnik, Dunaj; Sanchioli Artur, trgovec, Trst; Scarpa Siivio, potnik, Trst; Scholz Edvard, tov. direktor, Dunaj; Weitzcnfeld Marcel, trgovec, Subotica.
JUŽNI KOLODVOR'11, med njimi: Crosillo Josip, lesni agent, Aurisimo; Keravica Gavro, trgovec, Mitrovica.
LLOYD 9, med njimi: Gulanovič Ha' san, trgovcc, Prijedor.
SOČA 2.
TRATNIK 1.
ŠTRUKELJ 16. med njimi: Brezlna R-. trgovcc s kožami, Gradec; Jurič Nikoln-trgovcc, Klanjec; Krausz Makso, trgov« ski potnik, Zagreb.
TIVOLI: Humar A. Louis, trgovcc, Gorica.
Poleg tega v gostilnah: De Schiava 15, Stari tišlar 8, Amerikaneo 5, Ravnik 3, Lozar 2, Ccšnovar in ICajfcž 1.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij «,Tutra»-Odgovorni urednik Fr. BroiovM-Tisk Delniške tiskarne, d. d. v T.iubli""1-
8i.» v«k» bwwdt M par. B».Dopl»OT»n)o- lo .Zenltv«- m raCun. vnaka bMsda 1 Din. — PrloheuJ.lo ■• la mali oglu!, kl „ pl«teni T B.pr.1, Plata m lahko tudl r inamkah. Na vpraSan)« odgovarja uprava la, da Ja rprManJu prlloton« tnamka •a odgovor Ur inanlpulaoljaka pristojbina (t Din).
Trgovina in gostilna
se odda t najem, ffetrt ure oddaljeno od poslajo v zolo prometnem kraju, pole,t b1. oepte ln ie nad 30 let olisto-jeta. — Vci- povo p. Leopold tfnidorSIG, PesCenjek, poŠta VISnJa goro.	01G1
Instruiral bl rad
akademik. Ponudba na upr. „Jutra" pod „U«peh". BU87
ti
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf jlugon H 1 b A e r, Ljubljana, Valvasorjev trg.	804
Modni salon
ptuhly-MaSke, sprejema klobuke ln čepice v popravilo in izvrftuje takoj.	6101
(iščejo)
Spreten manufakturist
ISče službe, ali pa pristopi kot družabnik v mešano trgovino. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ,.Kavcija" 6007
Mizarjem ln ključavničarjem
kl hočejo postati samostojni, te uudi U6odna prilika. Vse orodje za 2—3 deluvce ua razpolago. Stalni odjcmalci. potreben kapital 60.000 K. Podjetje se proda ali da v najom. Pogoji zolo ugodol. Ponudbe na poStnl predal 12, Ptuj.	6228
(dobe)
Blagajničarka
testna ln poStcna, veftča toa-nufakturne stroke ln nekoliko knjigovodstva, se sprejme ▼ trgovluo v Ljubljani. — Ponudbe pod ,,Manufaktura" :a upravo „Jutra". 6113
Knjigovodja
ISče večernega zaposlenja. ~ Cenjene ponudbe na upravo „Jutrr\" pod ..Oglasna Stov. 6013".	6013
Trgovski pomočnik
dobra moč, želi mesta. CenJ. dopise Je poslati na upravo ..Jutra" pod ..Agllen". 6008
Hišnik
| s 1 otrokom, kl Želi opravljati po svojem delu hišniku upadajoča dela, ISče mesta Iv Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na upravništvo ..Jutra" pod ,,HlSnlk". 6966
Reduciran vodja
tro&arinskega urada, srednje starosti, ISče mesta kot inka-sant, skladiščnik, kletarski mojster ali sllčno. Vstop takoj aH kesnoje. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Vesten ln samostojen".	5909
Dve sobarici
Iščeta plužbe kje na letovišču čez poletje, v kakem hotelu. Ponudbo pod ..Sobarica" na upravo „Jutra".	6161
Pošteno, snažno dekle
itaro do 30 let, kl razume t saj nekaj kuhe ter Ja ubogljiva. se sprejme k majhni boljftl družini. Naslov pove oprava ..Jutra".	6112
Hlapec k konjem
trezen ln zanesljiv, po sprejme takoj v stalno službo. — Josip Borgman, Poljanska c. it, 85, Ljubljana. 6069
Kateri potnik
prevzame kot postranski za-ilutek Be dobro IdoOe predmete, proti p r o v 111J1T — Ponudba na upravo „Jutra" pod ,,Soliden".	0357
Deklica
■tura 14 let, kl se Je ie uflla nekoliko Šivanja, iell vstopiti h kaki dobri 6 1 T U J 1 kot uSenka. Naslov pove uprava „Jutra".	6154
Prodajalka
Dva mlinarja
ta prvo vabto v valjčnem mlinu, sprejmem takoj v službo. EuSnlk, Bistra- Borovnica.
5050
Samostojna kuharica
kl mora znati Izvrstno kuhati (kuba so la ia 4 gospode), se IRCa sa Ljubljano. — P.etlektlra sa samo na take, kl so služIle v boljših bISah. Kastopl sc lahko takoj ali tez 14 dul; meseCna plaCa 1200 kron. Naslov pove upr. »Jutra".	5032
mešana stroke, dobra moft, IfiCe mesta takoj. Gre najraje na deželo. Naslov povo upr. ..Jutra".	0152
Strojnik in elektrlkar
ISCe slulbe pri kakem obratu kot elektromonter aH ,,Zen-tralenwflrter". CenJ. ponudbe sc prosi na naslov: Mntevi Schnldler, strojnik, Bežlurad S t. 5, poŠta Store pri Celju.
0138
Šivilja
ISCe mesta v letovlBču. CenJ. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „8lvllja S0".	6171
Trgovskega potnika
itrokornj&ka v tekstilni stroki, srednje starosti, dobro vpeljanega, popolnoma veSCo-slovenskega Jezika, ISCe v Sloveniji dobro vpeljana vele-rgovlna. Stalno nameSCenJe ln dober dohodek. — Ponudba i referencami najkeaneja do konca marca na upravništvo „Jutra" pod „Stov. 1000".
Sobarica
U bl ob anam bila pri dveh otrocih, sa ISCe. Naslov pove »prava „Jutra".	6207
Pollr
v mostnih zgradbah ln tlaCe-tem betonu Izurjen, se sprejme, Kja, pove upr. „Jutra".
0208
Za boljšo gostilno
»a deželi ee ISCe pogteno, pri Pravno dekle, staro od 18 do 21 let, ki Ima veselje za gonilno kot saCetnlca. Ponudbe Pod ,,PoStcna In marljiva" na »pravo „Jutra".	6210
Dobra sobarica
kl zna Slvatt ln govori nemilo, se ISfie za drutlno brez otrok. Obrniti se ja s pogoji na gospo Karamata, Zomun, Karamatlna ulica. 6147
Mizarski poslovodja
« sprejme pod ugodnimi po-»II takoj pri mladi vdovi v Prijaznem mestu na Štajerskem. Biti mora samostojen vodja In dobro verzlran t stavbnem ln pohifitveuem mizarstvu, Naslov pove uprava .Jutra".	6141
Kleparski pomočniki
Itveibanl t stavbnih deMh, ao sprejmejo. Naslov za ponudbe, se Izve v upr. .Jutra'.
6153
Prodajalka
»Mane stroke, a a ISCe za '■rntek Ca«. — Ponudbe pod 'Kratek Jas" na upr. ,Jutra' 6166
Kuharico
'amostojno. starost od 30—50 'pt, lil razume pranje In ob-»""TOnJe Trta (prednost lma-J blvla oroinlSke kuharice).
Strojnik
lSCa službe, najraje na deželi, gre pa tudl v mesto. — Naslov pove uprava „Jutra".
6101
Restavr. blagajničarka
i večletno prakso, ISCe službe. Ponudbo pod ..Marljiva 88" na upravo ,,Jutra". 6107
Restavr. blagajničarka
želi premenltl službo, — Kraj postranska stvar. Na upravo „Jutra" pod ,,Mirna". 6200
Trgovski potnik
cobro vpeljan po celi Sloveniji ln hrvatskem Prlmorju, kl Je že potoval tudl po drugih krajih Jugoslavije, sedaj Se zaposlen 16Ce primernega mesta. Mlajša ter agllna moc. Stroka poljubna. Ponudbe pod Slfro: ,,Gotov uspeh" na upr. „Jutra .	5702
Kot prodajalka
v kaki pekarni oll sllCnl trgovini ISCe službe poStena mladenka, kl položi na zahtevo kavcijo. Naslov v upravi „Jutra" pod „PoStcna",
5043
Mesta vzgojiteljice
k otrokom od 1 In pol leta naprej, ISCe gospodična. Naj-rajo na deželo. Ponudbe do 15. aprila pod „VzgoJa" na upravo „Jutra".	6168

Elektromotor
nov, 2 PS, ISUn, za enakomerni tok, 220 volt, se ugodno proda. Drogerlja v Kranju
6084
Krasna hrastova omara
za knjige, amerlkanskega se-stavljaJoCega tipa lz 5 predalov, Stroka 88 cm, globoka 36—26 cm, visoka 2'60 cm, vrata vseh 5 predalov lz debelega amerlkanskcgn stekla, Je naprodaj. Naslov pove podružnica „Jutra" v Mariboru 6048
Šivalni stroj
..Ankar", malo rabljon, sa ugodno proda. Sp. Slfika, Jer-nejeva ulica St. 205 (gostilna Ferflla).	6165
Trgovci!
Prodam po Jako nizki ceni 2 novi pisalni mizi ter pisalni stroj. Cene In vzorci na zahtevo. Franjo 2gcC, Stretnrl, MoSkanJcI.	6020
Ia. Modra galica
98/00 odstotnn, garantirano,
'»« za takoj orožn. postaja rnomlto Johannlsthal, nem. Vransko pri Celju. 6169 »ka kakovosti, v ogallzlranlh
Deklico
aodlh po 100, 250 In 800 R|7, vedno T zalogi. — Cena Jako ugodna, franko skladlSCe v Ljubljani. Plačilni rok 60 dni proti menici. Vzorci na željo na raipolago. — Stanko FlorJanClC, St. Petra cesta - .............5084
Moško kolo
dobro ohranjeno, si &v. Petra naHlp 43.
proda. 614»
Kuhinjska kredenca
ln veC pohištva, bo prod.1 v 2idovskt ulici 3/11. 616»
Enonadstropno hišo
prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov povo uprava „Jutra".
5833
Žimo
vseh vrat, r.a veliko ln malo. po najnižjih cenah, prodaja Rud. Sever, Gosposvotska c. št. 6.	0189
Motorno kolo
,,Peugeot". 5—7 IIP b tremi prestavami, prostim tekom ln KlckBtarterJem, Jr.ko dobvo ohranjeno, so ceno proda. — Jugo-Autn, Dunajska c. 16.
Vrtnice
nizke, triletne cepljenim. 40 najlepših vrst, po 10—12 Din komad, za takojšnjo saditev; nadalje rdefe grozdieje, brS-Ijin ter Klndiole, nudi slavn. občinstvu v mestu ln na deželi Anton Ferant, trgovski vrtnar v LJubljani, Ambrožev trg 8.	6185
Palme
livanrcdno lepe. se ceno prodajo v Rožni ulici Stov. 21/1.
«'-03
Olg
prodam. Odplačilo tudi v mesečnih obrokl'l. Waslov v upr. „Julra".	6210
Spatrlja
najfinejša Češka, mehka ln trda po 15 ln 22'EO Din, kakor vse vrste modlstovskc potrebščine, se dobi po najnižji ceni v Kapiteljski ulici St. 7/1.	6171
Okasion slamniki
od 10 do 100 dinarjev, razprodajam Barao od 20. do 30. marca. — Horvat, modlntka. Stari trg 21.	5177
Zobotehn. instrumentarij
popolnoma nov, brez operacijskega atola, lepa zbirka hroSCev In Cello, se produ. — Pismena vorafianja pod Slfro ,,Prllllta 80" na Aloma Com-pany, Ljubljana.	6178
Pisalni stroj «Sun»
ugodno proda. 11/1. desno.
Rimska c. 6227
Kruh
lz Jenkove pekarne, prodaja PodbevSek, Sv. Petra cesta (polog Menzlngerja). 6225
Realitetna posredovalnica Josip Sajs
Mlada, bogata vdova
i 25 let. ki ima svoje poHe:jtvo, žoli znanja s starejšim, aku-demlčno naobraženim gospodom. Denar postranska stvar. — Ponudbe s allko, katera m vrne, na upravo ,,Jutra" pod ..Dlskrecija zajamčeua" 6076
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.
proda:	j mlad trgovec z gospodično Is
POSESTVO PRI LJUTOME-! bolJSe aH trgovsko hlSe, v
Resnega znanja
iell radi podedovunega Imetja
KU: Hifin, gospodarska poslopja. 17 oralov zemljo Cena 300.000 Din.
POSKSTVO PRI LOCATC»r: Hlfca, hlev, kozolec, 14 oralov zemlje. Cena 2t0 tisoč Din.
PO?E3TVO PRI SAMOnO-11 i. : Vila, gospoda.sko poslopje, 7 oralov vinograda, 4 oralo oadonobulka. j
Ceca 600 >00 i."n
VILO V LJUBLJANI, novo, komfortno, enodružinsko. Cena 600 000 D n.
VILO V LJUDLJANI, ero- | družinsko, novo Cena fcfiG i tl»o> Lin.
1IISO V PilEDAT«S.tT.»'\T, vrt, prosto stanovanja. Cena 200.000 Din,	62J3
starosti 18—23 let. Ona. ki :,o heče oglasiti in meno osrečiti, naj se oglasi na upravo ,, Jutra" pod ,,Radost".	»>951
Lepa enonadstr. hiša
z 21 prostori, vodovodom ln elektr. razsvetljavo, se proda na prometnem kraju v bližini farno cerkve na Gorenjskem. V hlSl se- nahaja trgovina, pripravna Je pa tudl za vsako drugo obrt. K hlSl spada hlev za živino ln 2 parceli gozda. Cena 200.000 Din. — Naslov povo uprava „Jutra". 5972
Nova hiša
Zaradi pomanjkanja denarja prodam na novo dograjeno, moderno in z vsem konfor-tom opremljeno hlSo v Ljubljani, po zelo ugodni ceni. — Kupec Ima takoj stanovanje. Pojasnila daje Ivan Kuhar, Ljubljnna VII, Vodnikova c. ftt. 310.	5994
Pek arija v Gracu
r. enonadstropno hlSo na oglu, gospodarskim poslopjem, velikim sadonosnikom na oglu Helnrlchstra8se ln Lleblg-gasse in 125 »r1 uličnega prostora (Gassrnfront), sc proda. Kupec dobi takoj stanovanje. — Ponudbe se naj upoiljejo na naslov: Terezija Chrlstopf. Oraz, HelnritA-Btrasse 66.	6144
Graščino
z zemljiščem, po možnosti arondlranim, kupim. Cenjene dopiso s približnim opisom ln označbo ceno na upravo ..Jutra" pod ..Takojšnje plačilo".	6212
Halo! Redka prilika.
v ,	5 minut od flmarjetskih To*
ZaKCt	• plic pri Novem mestu, se
skoraj nov, dobro ohranjen, j proda 17 m dolgo hlSo z ve-se proda po Jeko nizki ceni. j llkim vrtom, pripravna za Vprafta po pri portirju hotela i gostilno ln trgovino, 8 soba-..StrukolJ".	6226 i mi za prenočišče. Nadaljnja
pojasnila daje gosp. F. Kotnik, Vlč-Gllnce 10 pri LJubljani. — Jako nizka cena.
6219
Star svinec
kupujem po dnevni ceni. — Ponudbe i navedbo cene ln množine na naslov: Ivan Re-bek, Celje.	6719
Nov elektromotor
malo rabljen, za lstomernl tok, 220 volt, 500—600 obratov, kupim. — Naslov pove uprava ..Jutra".	6150
Kupim motorno kolo
znamke Indlan, rabljeno. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ,.Hltro". 6209
3 lepe divje kostanji
za posaditi, kupim. Poljanska cesta 55, Zabkar.	6223
Prvovrsten čebelni med
ca 1000 kg, se po zelo ugodni ceni proda. — Ponudbe Je poslati na naslov: R. Puše-njak, trgovec, Ljutomer. — Proda se tudl v manJSem odjemu.	6027
Suhe hruške,
kuhano maslo, pristni čisti med, čebelni vosek, entian suhe korenine In čebulo, dobavlja tvrdka Josip Renko, Sevnica ob Savi.	6139
Skoro novo hišo
pritlično, a 3 sobama, kuhinjo, 2 obokanima kletma, pred hi9o cvetlični vrt, zadaj pa pol orala njive, prodam. — Oddaljena Je 2 minuti od postaje Mokronog-Blstrlca na Dolenjskem in pripravna za obrt ali letovišče. — Natdov pove uprava „Jutra". 6094
Hišo
za eno družino, v dobrem stanju, pri kolodvoru v Polzeli, proda zn 110.000 Din Jos. Senlčar, Maribor, Sokolska 5.	6145
Dvonadstropna Hša
na Gorenjskem, m proda. Pripravna tudl za kako trgovino. V hlSl jo trgovina ln kavama, 14 stanovanj, eno kupcu na razpolago. Pismene ponudbe pod ..Dobrokup 37" na Aloma Company, Ljubljana.	6072
Priprosta prazna soba
se ifiče za takoj. Cenjene ponudbe pod ,,Uradnica" na upr. „Jutra".	6124
Opremljena mesečna soba
z elektr. razsvetljavo, se odda bolJSi gospodični. Naslov povo uprava „Jutra". 6092
Dve sobi
pripravni za pisarno, v sredini mosta, s separiranlm vhodom, se iščeta. — Naalov pove uprava „Jutra". 6065
Stanovanje
obstoječe lz J, 2—3 sob in kuhinje v sredini mesta, iSče zakonski par brez naraSčaja. Najraje v Šentjakobskem ali trnovskem okraju. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro ..Katarina".	6009
Kdo sprejme
na hrano ln stanovanje 12 in 15 let stara dijaka ln dijakinjo za 5000 K mesečno? Ponudbe ua upravo „Jutra" pod ..Dijakinja".	6103
Separirano sobo
po možnosti v sredini mesta, aH vsaj v bližini, ISče mlad zakonski por brez otrok. — Cenjene ponudbe na naslov: G. W. Fiorhuff, Ljubljana, Poste restante.	6190
Opremljena soba z 2 posteljama, se odda v Sp. SiSki. Kje, pove upr. ..Jutra" 6224
Delavnica
svotla, suha In približno 100 do 120 ma velika, so ISče po možnosti v centru Ljubljane. Cenjene ponudbe pod „Dobro plača" na upravo „Jutra".
6087
V najem
Hiša
z 2 stanovanjema, vrt, sado-nosnlk, njive, nad 3 in pol orale gozda, Je po ugodni ceni sa 85.000 Din naprodaj. — Jakob M 11 o ž I č, Smlklavž Itn« 27, Hoče Drl Mariboru. L/ -	' n ' ■ «060.
se odda radi družinskih razmer takoj gostilna In trgovina z meSanlm blagom nn prometnem kraju, 1 uro od postaje Jarše-MengeS, ob okr. cesti MongeS-Vodico. — Več pove lastnik Miha Zupan, p. Vodico.	5089
Gostilno
zraven trgovine, dam na rn-čun obrtniku, najraje krojaču. Ponudbe na upr. „Jutra" ftod.
Znanja želi
gospodična s premoženjem ia boljSe družine, dobra gospodinja. z gospodom mirnega značaja, od 30—40 let, r boljšim uradnikom ali trgovcem ; vdovec ni izključen. — Rosne ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.Dobra goBpo-dlnja".	6222
Žcnitna ponudba!
Mlad Inteligenten, samostojen trgovec z lepo trgovino, želi poročiti gospodično v starosti od 18—24 let, z večjim premoženjem iu kl bi Imela veseljo do trgovine. Le rosno ponudbe s llko Je nasloviti na upravo ,,Jutra" pod „TaJnoEt zajamčona"
6024
Pes prepcllčar
(Forellentlger) čiste pasmo, krasno brezhibne postave, bi no eno leto star, se proda Ponudbe na naslov: K. fllm-
nlc. Vrhnika ftt. 28. Istotam se lahko psa ogleda. 58
Torek 25. III. 1924
Kurja očesa
Pozlačen je
.....j-	i i/^mvciijc
sme, I odstranim brez bolečin. Zalo- j posrabrenje ln ponlklanje. lr-1 , be j kurjava ulica 6t. 13, pritličje, i vrfiujo Tovarna za ločenjJ oda. | levo. C.JttO dragih kovin, Sp. blSUa. SvJ *lm------------Jerneju 231.	6203-
V srvho ženitve
želi značajna, Izobražena gospodična, z nekaj premoženja ln stauovanjem, zuanja z uradnikom v starosti M0 -33 lot. — Resne ponudbo, čc mogoče s sliko, na upravni.U^o ..Jutra" pod ,.Resnost 1248" 6137
U'i
Gramofon
In 40 plofič prodam. Odplačilo tudl v mesečnih obrokih. Naslov v upravi ..Jutra".
6211
Stenice, grile, miši,
In podgane pokončajo najra-dlknlneje oblastv. konc. zavod zn pokončavanjo mrčesa v Ljubljani, Stritarjeva ulica St. 7/III.	6090
Košnja trave
na IgrISču S. K. Ilirije, pred gorenjskim kolodvorom, no odda za leto 1924. v najem. — ProSnje jo nasloviti na: Fran J e r a 1 a , Ljubljanska kreditna banka.	5106
jmmsEmvp^s^mm
Ženitna ponudba.
Amerikanec, 24 lot star, želi znanja z gospodično. Plamene ponudbo s sliko pod ..Fotograf' na upravo ,.Jutru".
6108
Trgovcc
srednje starosti, ImejitelJ pro motno trgovine v kopallikam kraju Slovenijo, želi v svrho čimprejšnjo ženitve poznanstvi s primerno inteligentno gospodično ali vdovo, ki pose-duje gotovine 75.000 .")ln. — Dopise z navedbo naslova, družinskih In prcmoffenjaklh razmer je poslati na upravo „Jutra" pod „Astar". 6220
Doberman
(rjav) 1 jn pol leta star, lep eksemplar, so proda. Naslov v upravi „Jutra". 6136
Par konj
srcdnjeveliklh, trpežnih, ev. samo enega in oieganten voz, prodam. Naslov povo uprava „Jutra".	6106
Psica volčje pasme
dobra čuvarica, 2 leti stara, se ceno proda. Naslov povo podružnica „Jutra" ▼ Celju.
6 J 40
Opozarjam
vse naročnike, kateri so naročili pri druStvu ,,Ralo" v Zagrebu svetiljke za dnevno svetlobo, da sl pred prevzemom poSlljk ogledajo svetiljke pri tvrdkl Drago Selr.vab v Ljubljani.	6175
Kovinaste smeti
(Bodcngekriitz) in či&čenjo opllk, Bprejoma v predelavo Tovarna za ločenjo dragih kovin. Sp. ftifikn, Sv. Jerneja St. 231.	6201
Dobro kavo
doblto lo ako prlmeSate zrnati kavi pravo sladno kavo znamko ..Triizlav". Za otroke najzdravejsa in rcdllna plja- j Ca.	6046 |
V maribor. zastavljalnici |
jo te dul nekdo izlicitlral ! srebrno uro z verižico, namizni kvačkan prt, 3 majhne | prte z ročnim delom, zglavno prlvleko ln rjuho. Kupec Je I nujno naproSen. da stvari od- i stopi /a isto cono revni za-stavljalki. kl Je v bolezni zastavila te stvari, čeprav nI« o njeno In Je sedaj v velikanski stlnkl in zadregi. Naslov pove podružnica ,,Jutra" v .Mariboru. PoStena nagrada, i 6118:
2000 K nagrade
plačam onemu, kl ml Izuledi ' tatu kol osa. ukradenega v fioStanJu, kl Je najbrže odpe- I Ijano v LJubljano. — Kolo Je ; rabljeno, lahko, z rumenimi i koleaniml obroči, zadnj pero j
pakete, gorski plašči, zvonec spredaj na plaSču. Koz- I Jevčar, SoStanJ.	6J77 !
jManmiiiHiiBiHiiMHi
Proda te;
Enonadstropna
trgovska hiša
t. dvema lokaloma in iloliro vpeljano trgovino z večjimi Bkla-clišii, pripravno tudi t\ trgovino na. dobolo v sredini mesta Coljo, pn ugodni ceni. Dopiso pod »Zlatu bo-dodnost., poStnoleSci.le Coljo. II33a
PrlporoSemo knjigo:
Sfojanouiž d, Humonsuska bitba.
Topiš bitko ln njen pomeu 7. dvema zemljoridoma. Knjiga velja a poštnino vred Uin 81'— tor bo
narofa pri
Tiskovni zndrugi v Ljubljani.
rrt- Trgovcem ln indusU ijeem -««t
priporočamo
ZaSion in naredilo (i pmilni paraBsiani Izuunhankurza
ki sta izBta t broinrl, katera volja ■ poltnino vred 8 00 Dla ia ie naroča pri
T9skovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica Mov. 64.

PerfBlstBR
za pisslnc in računske stroje se sprejme.
Oferte na tvrdko	ns«/a
ANT. RUD. LEGAT SPECIJALNA TRGOVINA S PISALNIV.I STROJI MARIBOR, Slovenska ulica 7.
Pri revmatičnih bolečinah
uporabljajte za drgnenje pravi
ErenyI DSUS^ffi fr(Srw v!ns5!'cvel
Dobi so povsod!	Cuv«|te se nlčvrctlnlh ponnrofllt!
Mala stoklenioa...... Din 8-—
Srednja........24-—
Velika ........ 48--
(;„.•. .-o zastopništvo In nlosa: Jngopharmaeb. ■'■''. oddelek, Zagreb, Prilaz 12.

i..J. ■«-■■■, A.
Mazeroux: «Qospodar... Oospodar ...«
»No, in zakaj ne?»
«Pa ne, ne, ne... saj on je...»
«No, kaj je on?»
«Pa saj ste umrli!«
«In potem? Misliš ii, da je življenje kaj bolj zabavnega kakor smrt?«
»Ker pa je Mazeroux še vedno ves prepaden in šc vedno ne veruje, mu Perenna položi roko na ramo in pravi: «No, torej, kdo te je sprejel v policijsko službo?«
«Prcfekt Leno"rmand!«
»In kdo je bil gospod Lenormand?«
«To je bil sam gospodar!«
«No torej! Ali z drugimi besedami, to je bil Arsene Lupin!«
«Da!»
«No torej, Aleksander, to veš, da je tudi za Arsene Lupina težje, da postane satn šei policijo, pa je vendar uzorcn šef... jc-li? Laže pa je, da sem postal don Luis Perenna, dekorirani junak, in končno tudi to ni nič čudnega, da sem zopet živ, namesto da bi bil mrtev v tistem izgorelem paviljonu skupaj z gospo Kcssclbachovo.«*
* Vsa ta nerazumljiva naštevanja, imena in prigode se nanašajo na serijo prejšnjih Leblancovlh romanov, v katerih so opisane »starejše« prigode Arsčnc Lupina, ki je bil po vrsti, kakor sam pravi zgoraj, in ie končno fingiral v aferi Kcsselbachovi samomor ter izginil izpred oči, potem ko je potegnil ves Pariz s tem, da je sam izvrševal nekaj časa prefekturo policije. Ti romani so bili slavni in jih je francoska publika požirala v stotisoč izvodih. Pričujoči roman pomeni povratek Arsčnc Lupina iz prostovoljnega pregnanstva, iz tujske legije, in opisuje, kaj je Lupin vse doživel in storil v pregnanstvu in med vojno in kako sc povrača v življenje. Vsi predvojni ljubitelji serije Luplnovih romanov so na tega najnovejšega kar planili in kakor Lucifcr je tudi ta najnovejši Arsčnc Lupin bil v nekaj tednih razprodan vkljub nadpolmilijonski nakladi. Pravkar sc pripravlja nova naklada.
«Kdo sem jaz?»
«Da.»
»Kaj ne veste? Pcruansko-španski plemič, don Luis Pe-renna.»
«Ne šalite se. Poslušal sem ta razgovor...«
«No, potem veste. Setn don Luis Perenna, bivši legionar...»
< Dovolj o tem!»
«Z medaljo za hrabrost, s križem častne legije ...«
«DovoIj o tem! Ukazujem, da mi sledite na prefekturo!«
»Čakaj, za vraga, da nadaljujem, ko si me že vprašal! Torej bivši legionar ..., bivši junak..., bivši jetnik v Santč.. bivši ruski knez ..., bivši šef policije ...»
»Toda vi norite! Kaj pomenijo to bedarije?«
«Rcsnico! Vprašal si me, kdo sem, in jaz sem ti naštel vse po vrsti. Ali naj nadaljujem in se podam nazaj v bolj oddaljeno prošlost? Torej: Bil sem še markiz, grof in baron, vojvoda, nadvojvoda, veliki knez..., kar po vrsti, kakor so v Ootlii. Tudi čc bi ml kdo rekel, da sem bil žc za kralja ali cesarja, bi mu jaz ne hotel ugovarjati.«
Brigadir Mazcroux s svojimi izvežbanimi in mišičastimi rokami iznenada seže in z železnim prijemom zagrabi členke Peretmove ter niti pravi: «Ne vem, kdo ali kaj ste in kako jc vse to, toda sedaj pojdete z menoj na prefekturo in tam lahko pojasnjujete.«
»Ne govorite tako glasno, Aleksander!« ga opozori Perenna, njegove sloke roke sc pa istočasno z neverjetno lahkoto oproste železnega brigadirjevega prijema; šc več, Perenna sam zgrabi Mazcrouxa s prijemom, ki mu onemogoča vsak gibljaj. Obenem pa pravi don Luis: »Torej tnc ne poznaš, bedak?«
Brigadir Mazeroux ne odgovori, le oči se mu širijo v vedno večjem nepopisnem začudenju. Ton tega glasu, način tega ša-ljenja, ostri pogled teh ueprodornih oči, potem ime Aleksander, s katerim ga jc neznani Perenna poklical, in ki ni njegovo ime, marveč njegov nekdanji samo eni osebi znani priimek... to vse je več ko čudno, je neverjetno. Neverjetno. Zalo samo zajeclja
^TTfioveijsTi premog in drva —
j i;	dobavlja
i Družbi ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra tr« 8. T'&00
Plačilo tudi na obroke.
«No, no, nikar se ne vznemirjajte, gospod de Cacieres. Nikdo vam noče nič žalega! Samo nc poskušajte me spraviti v koš. To so poskušali žc drugi, ki so znali več kot vi, pa so si opekli prste. In zdi se, da vi sploh ne štejete med prve moči. Nasprotno, vkljub vsemu ste še dokaj nedolžni. Torej sva sporazumna, da nc boste več poskušali ničccar proti temu ubogemu Pcrcnni? Prav! Dokazati vam hočem, da znam biti velikodušen.«
Tu potegne iz žepa svojo čekovno knjižico, izpolni prvi ček, ga iztrga in izroči Cacieresu.
<Evo, tukaj je 20.000 frankov, katere vam darujem, namišljeni dedič Kozmc Morningtona. Vzemite jih, nasmehljajte se in zahvalite se velikodušnemu darovalcu. Potctn pa pospravite v svoj kovčeg in ne obračajte več niti glave, da bi pogledali nazaj! Hajdimo!«
Te besede so bile izgovorjene v tonu, da poslaniški tajnik niti izdaleka ni upal ugovarjati, marveč je ukaz gospoda Pc-renne izpolnil kar dobesedno. Nasmehlja! sc je, dvakrat rekel: «Hvala!» in odšel, nc da bi enkrat samkrat obrnil glavo.
»Lopov!« zamrmra Perenna. «Pa vi, kaj pravite, Maze-roux?»
Brigadir Mazerottx jc poslušal ves ta razgovor molče, toda široko odprtih oči, ves osupel in začuden. Sedaj sc jedva giblje:
«Toda, vi, vi, gospod...«
»Kaj je, brigadir?«
«Kdo ste vi?«
Naročajte, čžtajte in širite „JUTRQ"!
v modno trgovino, Mestni trg 19
svih vrsti električnih mašina, transformatora i aparata preuzima uz jamstvo prvorazredne stružne izvedbo
moderno uredjena radlona «*/»
kjer so vrši do konca tega meseca
Posebno ugodno nakupite: kožuho-'vino, perilo za dame, gospodo, deco. a,	Pleteno jopico, trikotažo.
ig^^M Predpasnike, nogavice, ro-Svilo vseli vrst, kravate naramnice itd. Zunagna naroiiSa požtno obratno
Dredl: Draikoviieva 23. Telofoa 8-84, 28-82. Naslov za pošiljko: ZAOREB-SAVA Industrijalni kolonjok,
Inseriraite
,JUTRU!(
1281 /J
družba za električno industrijo
d. Z O. Z.	418/a
Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materij ala. — Cene izredno nizke. Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
prvovrstni rudninski superfosiat, superlos-iat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah
dobavlja Tovarna kemičnih Izdelkov v Hrastniku
proti nalezljivim boliznhn
LcJUBLdANA
za toaletno uporabo
V vseh lekarnah in drogerijah.
papir za marmorlranje uskrsnlh lata. boje za uskrsna jajMvil. papir, kreirole, papir za poliču, laštenl papir, pergatnenlpaplr, ilstovnl papir u mapama I kutljama, olovke, pera, držala, radirguml I svu paplrnatu robu I pisati pribor uz najjoftlnlje cljene kod tvrtks
RUDOLF POLAČEK,
veletrgovina papira i naklada razglednica ZAGREB I, Jurišlčeva ulica 24.
Poštnnski protinac brej 31,	moa
Utemeljeno god. 1910.	Zahtijevajte oljenikel
Cepilno smolo
prvovrstne kakovosti
in 1064/a
Dr. Josip Wilfan, odvetnik v Trstu, s svojimi otroci Jelo, Jožetom in Draškosn naznanja, da je njegova preljuba hčerka, njih premila sestrica
sposobne za oficirsko delo, išče filijalka oficirske zadruge v Zagrebu. Oni krojaški pomočniki, ki bi bili voljni prevzeti taka dela, naj pošljejo svoje pismene ponudbe, v katerih naj označijo, koliko zahtevajo za delo od vsakega komada.
V delo se dajo: plašči, bluze, hlače (čak-šire in pantaloni) ter uniforme.
Ponudbe naj se prijavijo pismeno do 29. marca 1.1. upravi filijalke, Zagreb, Ilioa 123,	1227/a
OGLAS. ~ 1167/1
Nabavka I2G0 komada drvenih sanduka (zaboja) za pakovanje dvopeka (prepečenca).
Intendanturl Dravske divizijske oblasti u Ljubljani potrebno je 1200 komada novih drvenih sanduka (zaboja) za pakovanje dvopeka (prepečenca), radi čega če so u kancelariji po-menute intendanture (kasarna „Vojvode Mišica", objekt XIV), na dan 31. marta ove gorilne u 11 časova pre podne održati nadmetanjo i sa najpovoljnijim ponudjačem zaključiti pismena pogodba za izradu ovih sanduka.
Uslovi, po kojima so izrada ovih sanduka ima izvršiti, mogu se videti svakog dana u kancelariji pomenute intendanture, gde se i sva ostala obaveštenja mogu dobiti.
Svaki ponudjač dužan je položiti na imt kaucije 6 •/„ pre početka nametanja nn^ ka? Dravsko divizijske oblasti u Ljubljani po čl. 3S zakona o državnom računovodstvu.
Pozivaju so sva zaiuterosovana preduzeča zanatlije, da prisustvuju ovoj pogodbi, jer ?< naknadne ponudo posle odredjenog dana z: pogodbu, neče uzimati u obzir.
Iz kancelarije intendanture Dravske divi zijske oblasti E broj 4606 od 17. mart: _1924. aodlne u Ljubljani,
sredstvo za zatiranje sadnih žkodtjlvoev
priporoča
Ciiemotechna, Ljubljana
Mestni trg 10.
izdihnila svojo dušo dne 23. t. m. ob 4. uri popoldan, pre-videna s svetimi zakramenti.
Pogreb se bo vršil dne 25. t. m. ob 2. nri popoldan od uršulinskega samostana na glavni kolodvor, odkoder se truplo prepelje v Kranj, da se dno 26. t. m. popoldne položi v grob na tamkajšnjem pokopališču.
V Ljubljani, dne 24. marca 1924.	1229/a
Mostni pogrebni zavod v Ljnbliani.
▼ polnem toku, v bližini Radovljico, se odda takoj v najem, Conj. vprašanja na naslov	1223
Jugoslovansko importno in ekaportno podjetje Inž. Rudolf Pečlln, Maribor, Trubarjeva nl. 4.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki so nam doSli povodom Bmrti naSoga dragega, nanadomestljivega očeta, brata, strica, svaka itd., gospoda
Starešinska zveza bivših članov jug. akad. društva „Triglav" v Mariboru naznanja, da je njen član in starešina, gospod
inšpektor v Ministrstvu pravde v Beogradu in predsednik invalidsko komisije v Nišu
dne 20. marca 1924 v Nišu nenadoma umrl.
Bil je Jugoslovan, zvest geslu našega »Triglava".
V Mariboru, dno 22. marca 1924. 1216/a Starešinska zveza »Triglav".