l^!9Gnrr»v m zadnjem po* rovanju po Jugoslavji. Zlasti poudarja da je sedanje uradništv.i mno^o boljše, nego ie bilo pod preisnrimi pol rnimi režimi. Brezuspešna pogajanja za zaklju-ntev kovinarske stavke v Berlinu Berlin, 24. oktobra. AA. Snočna poga* janja med zastopniki delavskih sindikatov in lastniki metalurških podjetij, so ostala brez uspeha. Pogajanja je vodil minister «a delo Stegervvald. Delavstvo je sklenilo, k nadaljnje stavko. Mednarodni novinarski kongres Berlin, 24. oktobra. Včeraj je razpravljala mednarodna novinarska zveza o zapletenem vprašanju ruskih novinarjev emigrantov in stanju novinarjev manjšinskega časopisja. Zadnje so sprejeli v organizacijo z nekaterimi omejitvami volilne pravice. Novinarji narodnih manjšin so zahtevali, naj se jim prizna enakopravnost z drugimi novinarji, njihova zahteva pa je bila odklonjena s 36 glasovi proti 31. Konferenca je bila namreč mnenja, da novinarji narodnih manjšin ne zastopajo nobene države. Amnestija v Nemčiji Berlin, 24. oktobra. Državni svet je odobril amnestijo za vse politične zločine, ki so bili izvršeni do 1. septembra 1. 1924., razen za atentate proti članom vlade. A m ne-stijski zakon je tako stopil v veljavo. Povratek Nj. Vel. kraljice v Beograd Bukarešta, 24. oktobra, č. Jugosloven-ska kraljica Marija, ki je prispela včeraj v Bukarešto je odpotovala včeraj v spremstva dvorne dame ge. Hadžičeve in podpolkovnika Pogačnika proti Beogradu. V Bukarešti so jo spremih* na kolodvor romunska kraljica mati Marija, princ Nikolaj, ministrski predsednik Mironescu ter osobje jugoslovenskega poslaništva. Do meje je spremil Nj. Vel. kraljico naš poslanik v Bukarešti čolak Airtfč. Otvoritev rumnn-skega parlamenta Bukarešta, 24. oktobra. Za zasedanje parlamenta, ki se sestane 15. novembra, se vrše velike priprave. Ministrski svet je že pričel sestavljati prestolni govor To bo prvi prestolni govor, ki ga bo kralj imel v parlamentu. V tem govoru, ki se bo bavil z gospodarskim in političnimi vprašanji, se bo razpravljalo o vseh ukrep'h, ki bi mogli dovesti do omiljenja gospodarske bede. Incident na rw rutinsko-bolgarski meji Bukarešta, 24. oktobra. Pri Gjurgjevu na rumunsko-bolgarski meji je prišlo do krvave bitke med rumunskimi obmejnimi lovci in tremi bolgarskimi komiti. V borbi je bil en komita takoj ubit, druga dva pa pri zasledovanju do meje zajeta, od katerih je bil eden včeraj popoldne od lovcev ustreljen, drugemu pa je onemogočen pobeg preko meje in se vsak hip pričakuje njegova aretacija. Komitska trojka je pred nekaj dnevi izvršila atentat na blagajnika občinskega urada v Gjurdjevu iz maščevanja, ker je bil ubiti svojčas priča v nekem procesu proti bolgarskim komitom, ki so vdrli v Dobrudžo. Drznost bolgarskih ko-mitov, ki so poslednje čase prenesli svoje rovarenje preko bolgarsko-rumunske meje, ker je Jugoslavija onemogočila prehajanje komitekih tolp v Makedonijo, je vzbudilo silno razburjenje ter se napoveduje odločen protest rumunske vlade v Sofiji. Pastirski list avstrijskih škofov Dunaj, 24. oktobra. V avstrijskih poli* tičnih krogih je povzročil veliko razburje* nje pastirski list avstrijskih škofov, naj avstrijski katoliki ne podpirajo socijali* stičnih in nacionalističnih strank. Z bli* žajočimi se volitvami je volilna agitacija zelo oživela. Avstrijski škofi se obračajo posebno proti narodnim socijalistom, češ, da preveč povzdigujejo stare nemške bo* gove. Povratek Doumerguea iz Maroka Toulon, 24. oktobra. AA. Semkaj je pri* spela iz Maroka križarka »Colbert« s pred* sednikom francoske republike Doumergom na krovu. Spremljala sta ga ministra za mornarico in za vojsko. Nova francoska podmornica Cherbourg, 24. oktobra. AA. Včeraj je bila v tukajšnji ladjedelnici srečno spuščena v morje nova podmornica »Prometejc Podmornica ima 1500 ton, 65 mož posadke in je določena za križarenje ob obalah francoskih kolonij. Odprava suženjstva v Liberiji ženeva, 24. oktobra. Delegacija liberske republike je obvestila tajništvo Društva narodov, da je bilo s 1. oktobrom popolnoma ukinjeno suženjstvo v Liberiji. Število žrtev porenjske rudniške katastrofe še vedno narašča Pretresljiv dogodek v mrtvašnici. — Ponesrečen rudar na mrtvaškem odru se }e zavedel in pričel klicati svoje mrtve tovariše Aachen, 24. oktobra. Snoči je bila objavljena uradna lista doslej identificiranih mrtvih rudarjev. Do sedaj so agnoscirali 165 ponesrečenih. Ostalih najbrž ne bodo mogli agnoscirati, ker so njihova trupla zelo izpremenjena. Število mrtvih raste še vedno. Davi so pod razvalinami upravnega poslopja našli še nega mrtvega. Poleg že javljenih 255 smrtnih žrtev pogrešajo še dva nadrudarja s tovariši. V mrtvašnici se je včeraj dogodil incident. Rudar, ki je ležal na mrtvaškem odru, se je nenadoma zbudil ter je zaklical svojim mrtvim tovarišem: »Tovariši, rešimo se! Čutim svež zrak! Pojdite vsi z menoj!« Ali se ho v porušenem rovu aopet pričelo delo, je odvisno od tega. če bodo mogli popraviti ves podzemeljski obrat. V sedanji krizi rudniških obratov pa je skoraj nemogoče, da se bo obnovilo delo. Britanska imperijalna konferenca Razgovori MacdonaMa z min. predsedniki donrinijonov. — Zastoj v gospodarskih pogajanjih London, 24. oktobra. AA. Ministrski predsednik Macdonald je imel razgovore z raznimi ministrskimi predsedniki dominjo* nov o dosedanjem delu imperijalne konfe* renče. Ustanovljenih je bilo več odborov, ki bodo razpravljali o raznih točkah dnev* nega reda konference. Ti odbori pripravlja* jo poročila, ki bodo pozneje predložena vodjem delegacij. Preden se ne sestane ple* narna seja konference, ne bo padla nobena odločitev. Včeraj je imel sejo odbor, k! proučuje vprašanje prekomorskega naselje* vanja. Na seji so poročali o tem vpraašanju delegati Anglije, dominijonov in Južne Ro* dezije. Po statistiki zadnjih dveh let je prejelo podporo 1938. i. 4800 naseljencev in 1929. 1. 72.000 naseljencev. London, 34. oktobra. AA. Južnoafriška delegacija na imperijalni konferenci je skle* nila odpotovati iz Londona 7. novembra namesto 14. novembra. Pouč ni krogi trde, da še niso našli prave rešitve medimperi« jalnega gospodarskega vprašanja. Zadnje priprave za poroko kralja Borisa Štipendije za bolgarske dijakinje — Posebne poštne znamke v spomin na poroko Assisi, 24. oktobra. V Assisiju se vrše zadnje priprave za poroko bolgarskega kri* lja Borisa s princeso Giovanno. Z- kra? ljevsko rodbino je že najeta vila Constanti, kjer bo svatbeni obed, ki so ga prvotno nameravali prirediti v mestni hiši. Ta na» črt se je opustil na željo kralja Borisa, da bi se poročne svečanosti izvršil? Loi kor mogoče preprosto. Na predvečer poroke bo po načrtih ing. Constantija ves kraj slavnostno razsvetljen. Med zborom re* dovnikov, ki bodo prisotni pTi cerkvenem obredu, bo tudi 15 Bolgarov Rim, 24. oktobra. AA Princi in člani kraljevskih domov, ki se bodo udeležili poroke bolgarskega kralja Boivsa s princeso Giovanno, prispejo v Assisi s posebnimi vlaki. Po poročnem oprav ]u v zgornji ba« ziliki bosta novoporočenca molila na grobu sv. Frančiška. Po obedu v intimnem krogu bo odpotoval kralj Boris s svojo mlado so* progo jutri ob 15.30 naravnost v Ancono, kjer se bosta vkrcala na ladio ^Ferdinand«. Ladjo bodo spremljale torpedovke x* Var* ni bosta mlada poroeenca sprejeta z veli* kimi slovesnostmi. Bolgarski banki za po* Ijedelstvo m za zadruge bosta izročili mla* di bolgarski kraljici Giovann. poročno da« rilo v znesku 5 mili ionov levov. Rim, 24. oktobra. AA Invalidska orga* nrzacija je naprosila princeso Giovanno, naj bi se štipendija za bolgarske dijakinje, ki bodo študrraH na italijanskih vseučili* šcih, imenovaia po njej Sofija, 24. oktobra. AA O priliki poro* ke kralja Borisa s princeso Giovanno bo poštna uprava izdala znamke z njunimi liki. Ga. Hannao ne sme v Belgijo Bruselj, 23. oktobra. AA. Belgijska vlada je prepovedala prestop na belgijsko ozemlje znani pariški finančnici ge. Mariji Hannao. Bivša lastnica lista »Gazette du France« je nameravala ustanoviti v Bruslju novo spekulacijsko banko. Prekinjena francosko - španska pogajanja Pariz, 24. oktobra. Franeosko-španska pogajanja o ureditvi raznih vprašanj v Maroku so bila prekinjena, da se omogoči zastopnikom obeh držav poročati svojim vladam. Pogajanja se bodo nadaljevala meseca novembra. Politične aretacije v Španiji Madrid, 24. oktobra. Listi poročajo, da je policija aretirala letalskega kapetana Romera, ki je bil imenovan pred kratkim za guvernerja španske Sahare. Aretirani je baje preveč ostro obsojal aretacijo letalskega poveljnika Franca. Španska kraljica v Londonu London, 24. oktobra. AA. Snoči je prispela semkaj španska kraljica in njeni dve hčeri princesi Beatrice in Marija Kristina. Visoke goste je pozdravil waleški princ. Letalska zveza iz Londona v južno Afriko London, 24. oktobra. Angleška vlada je dala na razpolago 270.000 funtov za uvedbo stalne tedenske letalske službe med Egiptom in Južno Afriko. Nova letalska proga, ki bo otvorjena v začetku prihodnjega leta, bo šla iz Kaire preko Hartuma, Ugande, Mairobi, preko jezera Tanganika, Rodezije in Johannisburg v Kapstadt. Ker predstavlja ta nova proga podaljšanje že obstoječe proge London-Kairo, bo mogoče priti iz Londona v Kapstadt v devetih dneh. Ruski ukrepi proti bojkotu Moskva, 24. oktobra. AA. Sovjetska vlada je pozvala svoje diplomatske in trgovinske zastopnike v inozemstvu, naj ji poročajo, kako ravnajo posamezne države z blagom, ki se uvaža iz Sovjetske Rusije. Sovjetska vlada bo odredila bojkot proti državam, ki omejujejo uvoz ruskega žita in ruskega petroleja. Rusko - kitajski spor Berlin, 24. oktobra. AA. Iz Pekinga po* ročajo, da je bila kitajsko=ruska železniška konferenca v Moskvi zaključena brez uspe* ha. Kitajska ni hotela priznati protokola habarovske konference. Kitajska delegacija je odpotovala domov. Šanghaj, 24. oktobra. AA. Predsednik Sangkajšek je včeraj popoldne prestopil v krščansko vero. Žrtev protifašističnega atentata Pariz, 24. oktobra. AA. Včeraj je umri fašist Leonardo Tullon, ki je bil ranjen 10. oktobra, ko so ga napadli njegovi proti* fašistični nasprotniki. Policija ni mogla iz* slediti morilcev. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.73, Berlin 13.425—13.455 (13.444), Bruselj 7.868o, Bu* dimp. 9.885, Curih 1094.4—1097.4 (1095.5). Dunaj 794.68 — 797.68 (796.18), London 274.20, Newyork 56.32, Pariz 221.43. Praga 166.95—167.75 (167.35), Trst 294.25—296.25 (295.25). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.205. Lon* don 25.02, Newyork 514.90, Bruselj 71.80, Milan 26.9575, Madrid 54, Amsterdam 207.375, Berlin 122.61, Dunaj 72.65, Sofija 3.73, Praga 15.27, Varšava 57.70, Budknpe* šta 90.20, Bukarešta 3.06. >StO VENSKI NAROD« dne 24. oktobra 1930 Stev. 243 RAZŠIRJENJE TRAMVAJSKEGA OMREŽJA ODOBRENO Jamstvo občine za posojilo Splošne maloželezniške družbe — Tramvajska proga se bo gradila do št. Vida — Ureditev formalnosti o prodaji obveznic šest odstotnega obligacijskega posojila Ljubljana, 24. oktobra. Na včerajšnji seji ljubljanske občinske uprave je bil na predlog župana dr. Puca. imenovan za častnega člana mesta Ljubljane polkovnik švabič. Po nekaterih nadaljnih predsedstvenih naznanilih je občinski svet razpravljal o prošnji Maloželezniške družbe, naj bi občina prevzela jamstvo za posojilo 15 milijonov Din, s katerim naj bi se kril primanjkujoči znesek za zgraditev tramvajske proge Vič — Št. Vid, ter o določitvi pcgv>-jev 6% gradbenega posojila Maloželezniške družbe napram mestni občini v znesku 16,204.500 Din. Finansiranje novih tramvajskih prog Za finančni odsek je podal tako v eteligacijskem posojilu kakor tudi o razširjenju tramvaja izčrpno poročilo obč. svetnik Tavčar, kot predsednik Splošne moloželezniške družbe pa za njim obč. svetnik dr. F e 11 i c h. Njimi poročili objavimo pozneje v celoti. Pred pričetkom debate je župan dr. P u c omenil, da so se na včerajšnjem sestanku nekaterih interesentov v Aškerčevi kleti, kakor je razvidno iz listov, trdile stvari, ki ne odgovarjajo dejstvom. Predsednik sestanka je trdil n. pr., da občinski svet ni nikoli sklepal o zgraditvi nove tramvajske proge Vič — Zg. Šiška, da je občinski svet sklepal o tem na dveh sejah in sicer na prvi 10. junija 1. 1928 ter na dveh sejah večinskih klubov 11. julija 1928 ter 26. julija 192S. Nadalje je občinski svet sklepal o zadevi na seji 17. julija 1928. Da bi se za vedno onemogočilo širjenje neresničnih vesti, je župan prečital tudi imena vseh onih občinskih svetnikov, ki so se udeležili teh sej. Občinskemu svetu so bili predloženi tudi podrobni načrti ter so bili predlogi, da se mestni občini podeli koncesija za avtobusni promet, da se naj skuša sindikalna pogodba med občino in Maloželezniško družbo revidirati ter izvoli v to svrho 8 članska komisija in da naj se dovoli Maloželezniški družbi razširjenje omrežja po predlaganih smereh, sprejeti z vsemi glasovi proti štirim. Govornik na sestanku v Aškerčevi kleti se ;;e skliceval tudi na neki dopis Društvu hišnih posestnikov, češ, da je kot župan sam priznal, da stvar še ni rešena in da 1>o upošteval vse upravičene želje prebivalstva. Njegovo pismo se je moglo nanašati samo na to. da sklep občinskega sveta še ni bil potrjen od nadzorstvene oblasti, ako pa je dejal, da bo upošteval vse upravičene želje prebivalcev, je to mislil v tem smislu, da morajo tudi drugi kraji mesta dobiti nekaj. Gre za to, da se razšiii omrežje in modernizira ljubljanski tramvaj. Kar se tiče trditve, da je 16 občinskih svetnikov izjavilo, da se seja, na kateri so bili sprejeti sklepi o razširjenju tramvaja, ni vršila, izjavlja, da je pač mogoče, da nekateri sedanji občinski svetniki tem sejam niso prisostvovali, ker prej še uino bili člani občinskega sveta, prečital pa je imena onih, ki so bili prisotni. Nato je govoril obč. svetnik B a n o -▼ e c, ki je naglašal, da je treba razširjenje tramvajskega omrežja pozdraviti, grajal pa je, da se je mestna občina zavezala poskrbeti za kredite, da ni prodala obligacijskega posojila ljubljanskim denarnim zavodom in da se je pričela graditi proga, ne da bi se doseglo prej dovoljenje za presekanje železniške proge na Gospo-svetski cesti in ne da bi se dosegel dogovor s poštno upravo. (Obč. svet. Kregar: To ni res i. Končno je tudi grajal, da be nova proga gradi skozi šelenburgovo ulico in Gradišče, češ, da bo s tem prizadeta tamošnja trgovina, kajti ~tudi nekdaj cvetoča trgovina na Starem trgu je popolnoma ubita, odkar teče po njem tramvaj«. Ta trditev je izzvala med občinskimi svetniki mnogo smeha. Obč. svetnik dr. R a v n i h a r je pozdravil razširjenje tramvajskega omrežja ter naglašal, da je tramvaju vsekakor priznati prednost pred vsakim avtobusnim prometom. Cim se bo razširilo omrežje, do naraslo število potnikov ter se bo povečala rentabilnost proge. Upoštevati je treba pred vsem to ,da se bo okolica mesta bolj navezala na središče, nadalje, da bi pri razširjenem podjetju zaposlenih več ljudi kakor danes. Podana je verjetnost, da ho-do nove proge rentabilne. Dr. Ravnihar je izrazil željo, naj bi Maloželezniška družoa predlagala svoje računske zaključke in bilance občinskemu svetu v pogled, ker je občina lastnica dveh tretjin njenih delnic in mora biti zato obč. svet točno poučen o stanju Maloželezniške družbe. Naglašal je, da poročilo predsednika finančnega odseka premalo upošteva dejstvo, da sklap občinskega sveta z dne 28. septembra 1928, da se obligacijsko posojilo da Maloželezniški družbi, še ni pravomočen, ker ni bil pravočasno razglašen in tudi pritožbe proti njemu do danes še niso rešene, (župan dr. Puc: Danes so že). V nadaljnih izvajanjih je branil govornik sindikalno pogodbo, ki jo je sklenil bivši komisar Mencinger za Maloželezniško družbo in pri kateri je sodeloval kot član sosveta. Naglasa! je, da je bilo obligacijsko posojilo dejansko prodano po tečaju 75, po katerem bi ga prevzeli tudi domači denarni zavodi. Podjetje Siemens & Halskega je plačalo po tečaju 75, prodalo pa po tečaju 85. V seji 5. junija 1928 je občinski svet pooblastil župana, naj proda obligacije v sporazumu s finančnim odsekom, župan in člani finančnega odseka pa so stopili v pogajanja s Siemensom, ne da bi počakali na pravomočnost tega sklepa. Občinski svet o prodaji ni bil informiran, temveč samo večinski klubi. Finančni minister ;e odobril prodajo, ne da bi vedel, da občinski svet o tem faktično novem posojilu še ni sklepal. Razen tega je občina prevzela jamstvo z vsem svojim premoženjem za to posojilo, (župan dr. Puc: Ne varajte javnosti, vi trdite neresnico, mi smo že večkrat ugotovili, da to ni res). Na obligacijah je tako tiskano, (župan dr. Puc: To je nekaj drugega, toda jaz nisem hotel izdati kakih 10.000 Din za tiskanje obligacij). Dr. Ravnihar je končal svoj govor z izjavo, da so se pri prodaji obligacijskega posojila vršile p roti zakonitosti in da s temi pridržki sprejema na znanje poročilo finančnega odseka ter njegove predloge. Zupan dr. Puc je nato na podlagi zapisnika občinske seje z dne 18. septembra 1928 ugotovil, da je občinski svet svet razpravljal o odobritvi prodaje obligacijskega posojila in da se je to zgodilo v prisotnosti dr. Ravnihar ja in obč. svet. Likarja, ki se je pritožil proti sklepu seje z dne 17. julija. S tem je trditev predgovornika ovržena, da se o tej pritožbi ni več razpravljalo. Nadalje je ugotovil župan na podlagi dopisov Zveze bančnih zavodov, da bi bančni zavodi nikoli ne bili prevzeli obligacijskega posojila en bloc in da tudi o tem ni bilo niti govora. Zato ni resnična trditev predgovornika, da bi bili domači zavodi prevzeli obligacijsko posojilo po boljših pogojih, kakor ga je prevzela Maloželezniška družba. Končno je ugotovil župan, da v onem času ni bilo mogoče dobiti potrebnega đ^"JtT|R niti o. in 11. uro dopoldne. Na poznejše ali nepravilno opremljene ter telegrafske ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti ,da v celoti pristaja na vse splošne in specijalne pogoje ter mora vložiti kavcijo: domačini Din 507.000, tuji državljani 1,014.000 pri občinski blagajni v Ljubljani, Šolski drevored 2, bodisi v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, oziroma garancijskih, pismih, izdanih po denarnem zavodu v grajata Čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih, v smislu ČL 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij ter potrdilo pristojne Zbornice za TOI o sposobnosti mora ponudnik odprte predložiti predsedniku licitacij-ske komisije ob enem z zapečateno ofer+^. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo ,da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Gradbeni gospodar si pridržuje pravico oddati razpisano delo ne oziraje se na i-šino ponujane vsote, oziroma sme oddati posamezna dela, izkazana pod točko 1--4. tudi posamezno. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 (Šestdeset) dni po licitaciji. KOLEDAR. Danes: Petek, 24. oktobra 1930, katoličani: Rafael, pravoslavni: 11. oktobra, Filip. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama in opera zaprti. Kino Matica: ^CiUy<. Kino Ideal: 3Prodane hčere«. Kino Ljubljanski dvor: 2 Njena poslednja vloga«. Francoski skioptično predavanje na univerzi ob 18. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Kuralt, Gosposvetska cesta.; Sušnik, Marijin trg. Nevarna igra s krajevnimi imeni \ si se še spominjamo, kako smo protestirali in se pritoževali pred vojno zaradi nemških imen slovenskih krajev, koliko truda je bilo treba, da smo dobili poleg nemške spačenke še pravilno slovensko ime na kolodvoru in kako smo jadikovali po prevratu, če smo v hrvatskih listih mesto o Jesenicah in Zidanem mostu brali o \ss-iingu in Steinbrucku. Najprej je Avstrijo srečala pamet pri sestavljanju za vojsko namenjenih kart, kjar lahko polen vsakega nemškega imena čitamo tudi ime, kakor se kraj v resnici pravilno imenuje. Vojaške oblasti vseh držav se namreč zavedajo, da spačena imena, čeprav so zabeležena na najtočnejših zemljevidih, v vojni prav nič ne koristijo, ker jih narod, ki tam biva ne pozna. Kako važen pripomoček so pa pravilne in zanesljive karte vojski v domači in tuji deželi, ni treba dokazovati, saj je jasno vsakemu naredniku Zadnjič sem pa slučajno dobil v roke karto bližnje okolice Škofje Loke. Najprej sem mislil, da se je kdo šalil, ko je to karto risal, a čudil sem se, da je bila razmnožena na šapirografu. Ostrmel sem namreč" pred imeni, ki niso niti nemška, niti slovenska in krajev s takimi imeni v škofjeloški okolici tudi nihče ne pozna. Največ imen je silno komodno in brez poznanja pravilnih imen slabo preplonkanih z avstrijske specijalke že historične vrednosti, a pravopis ni niti nemški, niti slovenski, >e manj pa jugoslovertski. Tam, kjer stoji ob glavni cesti iz Škofje Loke v Kranj vas Dorfarje, je na karti zapisano Dorfern in takoj zraven Sutna, kar naj pomeni menda šutno. Če greste od Sv. Jošta, pridete na Planico, ki se na karti imenuje Sv. Gabrijel, potem pa na Križno goro, ki se ji na karti pravi >Sv. Ulrichv, torej Sveti, a Ulrich z nemškim >chc. Sicer je res, da je patron prve teh cerkvic sv. Gabrijel, na Križni gori pa sv. Križ, a sv. Urh se je že pred davnimi časi preselil v Žabnico in je na Križni gori zapustil le krasne freske, ki slove daleč čez meje države, narod pa ta dva hriba pozna le za Planico in Križno goro in ju tudi vedno tako imenuje. Takoj pod >Sv. Ulrichom* je na karti sTernet, a nas odlični kartograf tudi s tem imenom ni zadel terne, temveč je zabredel med trnje. Tam ob železnici proti Kranju je zaznamovan grad ^Ehre-nauc, ki ga narod že sto let imenuje le Ajma-nov grad, sedaj pa tudi že Demšarjev urad. V ruševinah je pa že sto in stoletja >Wil-denlack< i:i tem ruševinam pravijo le Stari grad, v dolini je pa vas Binkelj tam, k.i» r je na zemljevidu 3-Winkel<. Na drugi strani mesta imamo >BurgstalU, kjer je sedaj Postal, kakor je nad Trnjem drugi Puštal, kjer sta v rimskih časih stala dva >castellum< in varovala vhoda v Poljansko in Selško dolino. Točki sta za strategijo tako važni, da so ju poznali Rimljani, pa bi bilo prav, če bi tudi mi vedeli, zakaj in kako se pravilno imenujeta ta dva kraja. Visoko ^ori nad PuŠtalom in Soro pa kraljuje na karti >Sv. Hermagorc, ki mu vsi kmetje in turisti pravijo le Osolnik. Iz Petrovega hriba je nastal na zemljevidu »Sv. Petar u Brdu« tn sam bog naj najde to Brdo, ki ga nikjer ni prav tako, kakor ni nikjer tega Sv. Petra. Iz Bodovelj so nastale >Vodovlje<, a kaj je >Kožuh vrh« ne ve noben človek. I. t. d. Zemljevid je tak, kakor bi ga bil risal oficir bivše c. in kr. vojske, ki se še ni odvadil nekdanjega c. in kr. žargona, čeprav je umotvor označen s srbohrvatskim naslovom. Zanima nas, kaj o takem delu mislijo vojaške oblasti. Iz gledališke pisarne Sobota in nedelja v dramskem gle* dališču. V soboto zvečer se ponovi za abonma D Leonida Andrejeva »Mlado« letje». Igra je pri vseh dosedanjih vprizo* ritvah zelo ugajala. Posebno pozornost vzbujajo ruske pesmi in romance, ki se pojejo v tej igri, zlasti »Bilo je dvanajst razbojnikov«, »Dnevi življenja«, »Jesenski dežek«, »Večerni zvonček«. Režijo vodi ravnatelj drame g. Pavel Golia, zaposlen je skoro ves dramski ansambel. V »Dva* najstih razbojnikih« poje solo g. Ivan Le* var. Cene običajne dramske. — V nede* ljo popoldne mladinska igra »Snegulčica in škratje« pri običajnih dramskih cenah. Igra je zelo ljubka in prisrčna ter dobro naštudirana. Otroci bodo nedvomno pri* hiteli od vsepovsod in v gledališču bo zo* pet oni živahni živžav, ki tudi odraslim tako dobro de. Plesne točke bo spremlja* la godba dravske divizije, ki bo igrala tudt v pavzah. — Zvečer Schillerjevi »Razboj* niki«, ki so pri dosedanjih vprizoritvah dosegli velik uspeh pri publiki in kritiki. Režiser »Razbojnikov«, kakor tudi mladin* ske igre je prof. O. Šest. V »Razbojnikih« kreira g. Levar kot Kari Moor eno svojih najsijajnejših vlog. Nepozaben lik je Amalija gospe Šaričeve. Po dolgem času nastopi v večji vlogi g. Zeleznik. Njegov Franc Moor priča o veliki nadarjenosti. Ostale vloge so v rokah naših najboljših igralcev. Predstava bo pri znižanih cenah. / Stev 2^3 >SLOVENSKJ NAROD« dne 24. oktobra 1930 ^rran o Dnevne vesti — Trgovina s patrijotizmom. Pod tem naslovom priobčuje »Jugoslovenski Llovd« z dne 24. t. m. izredno zanimiv uvoonik :z* pod peresa g. Ivana Maiinarja. Pisec ugo* tavlja, kako je naše javno življenje b:lo in je žal še vedno prepreženo z verižniki, ki znajo kovati denar celo iz jugoslovenske ideje in iz patrijotizma. Pravi, da je že skrajni čas, da trgovina postane in ostane prava trgovina in da pa'.r; iotizem preneha biti nekakšen sinonim za koncesije, doba; ve, provizije, sinekure in razne druge posle te* zaslužke brez vsakega dela. Nikar ne dovolimo, da bi se sklepale na račun jugo* slovenstva, narodnih idealov m svetinj kupčije, ki s patrijotizmom in pravo legal* no trgovino nimajo nič skupnega, razen da mečejo na eno in drugo senco kompromiti« ranja v očeh onih, ki ne znajo ali nočejo razlikovati zrna od plevela. Trgovina s pa* trijotizmom se ni zajedla samo v gozdove, banke, industrije, gradnje in dobave, tem* več je našla že bogato polje dela tudi v ti« sku. Kakor gobe po dežju poganjajo iz tal različni listi in publikacije s pompoznimi jugoslovenskimi programi. Ti listi, publika* cije in ljudje, ki jih urejajo in izdajajo, stanejo težke milijone, katere mora nekdo plačati. A kdo vse to plačuje'.'' Zopet go> spodarski krogi, na katerih blagajne se pod raznimi patrijotskimi gesli, firmami in pri? tiski apelira. V zadnjem času dobivajo na* š? industrijalci, trgovci in bančniki dopise od nekega »Zavoda za nacijonalno propa* gando« v Zagrebu. Ta zavod namerava iz« dati koledar »Za kralja i otadžbinu« v 100 tisoč izvodih in zahteva zanj oglase po 3000 dinarjev za stran. V koledarju se bo pisalo o delu vlade, o zaslužnih narodnih in go* spodarski h delavcih itd. Dopisi tega zavo« da z lastnim grbom, številko in podpisom »upravnik« so na zunaj strogo uradni in gospodarski krogi. pripravljeni podpreti vsako patrijotično akcijo, se samo vprašujejo, kje je ta zavod registriran, kdo ga vodi in kdo stoji za njim. Toda ta odgovor je težko dobiti brez pomoči — policije. — Ustanove za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za 1. 1930 < za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbt»rn:ci za trgovino, obrt in industrijo v Izubijani do 1. decembra 1930. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. — Na zagrebški univerzi so razpisana tri mesta, in sicer asistenta na zavodu za živinarstvo (prošnje je treba vložiti do 15. novembra), mesto rednega ali izrednega profesorja odnosno vseučiliškega docenta za katedro živinarstva in mesto vseučili* škega docenta za sodno veterinarstvo, pa* tološko histološke vaje in vaje v patolo* Škosanatomskih sekcijah. Prošnje je treba vložiti do 23. novembra, vsa tri mesta na veterinarski fakulteti. — Pisatelj Rartulovič v Pragi. Te dni prispe v Prago pisatelj in pesnik Niko Bar* tulović, ki je bil med vojno ravnatelj gle* dališča v Splitu in je presedel kot politično nezanesljiv tri leta v ječi. Bartulovič je štu» diral v Pragi m zdaj se udeleži velike pri* reditve pod devizo »Praga jugoslovenske* mu Jadranu«, o kateri smo že poročali. — Razpisane službe. Invalidsko sodišče pri dravski divizijski oblasti potrebuje dva zvaničnika * dnevničarja. Nagrado, ki sme znašati do 1500 Din, bo določilo ministr* stvo za socijalno politiko in narodno zdrav« je pri sprejemu v službo. Prošnje ^e treba vložiti do 6. novembra. — S UZD v Zagres bu razpisuje natečaj za mesto načelnika apotekarske stroke kategorije A, položaja III, z letno sistematizirano plačo 12.000 Din m letno poožajno plačo 28.800 Din ter pri* padajočimi krajevnimi, funkcijskimi in rodbinskimi dokladami. Prošnje je treba vložiti do 10. novembra. — Zdra>>tveni dom v Rogatcu bo slovesno otvorjen v nedeljo '26. t. m. Otvoritvi bodo prisostvovali zastopniki banske uprave, državnih uradov in zastopniki higienskih in socialno medicinskih institucij. Po blagoslovitvi in po slovesni otvoritvi doma bode govoril gospod direktor Higienskega zavoda v Ljubljani g. dr. Ivo Pire >0 nalogah in ciljih zdravstvenih domov«. Opoldne bode na čast došlih zastopnikov skupen obed v hotelu Sporn. Zdravstveni dom v Rogatcu z javnim letnim in zimskim kopališčem je koristna in odlična pridobitev za ves okoliš. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 33 z dne 23. t. m. objavlja zakon o javnh bes ležnikih (notarjih). — Autogenski varilci. Zavod za P. O. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi pod vodstvom g. inž. Kne* za večerni tečaj za autogensko varenje. Opozarjamo vse prizadete interesente, da se poslužijo te ugodne priHke in s tem iz* popolnijo svojo prakso Tečaj bo trajal 5 dni v večernih urah v livarnici Srednje teh* nične Šole v Ljubljani. Prvi sestanek ob* iskovalcev se bo vrši] v ponedejek, dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer >stotam Prijave spre* jema Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 10 (pritličje). _ Delegatom Slov. plan. društva. Prejeli smo: Naznanjamo vsem delegatom, ki so bili določeni za skupščno SPD 26. t. m. v Celju, da nam je bila prošnja za polovično vožnjo odklonjena. Zato bodo delegati potovali v skupinah po 10 oseb in dobili tozadevna uverenja za polovično vožnjo. V Ljubljani se naj zberejo v nedeljo pred odhodom vlaka ob 5.12 ali pa v zadostnem številu tudi ob 7.26. _Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države oblačno in večinoma tu* di deževno. Najvišja temperatura je zna* šala v Beogradu 19, v Skoplju 18, v Splitu in Sarajevu 17, v Zagrebu 14, v Mariboru 11.2, v Ljubljani 9.4. Davi je kazal barome* ter v Ljubljani 754.4 mm, temperatura je znašala 7.6. — Novice iz Amerike. Baznikovo rodbino v La Salle je zadela težka nesreča. Umrl ji je 171etni sin France. — V istem kraju je postal žrtev težke nesreče 68-let-nJ Janez Petrič. 10. oktobra je šel z doma čez cesto k sosedu in na glavi je nesel jerbae jabolk. V temi in dežju mož ni opazil prihajajočega avtomobila in preslišal je tudi signale. Avto ga je podrl. Petrič sA je prebil lobanjo, zadobil >e pa tudi težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnico. — V JMladel£ij.i je nedavno pela v radiu Slovenka Albina Osolinova. Pevka je dosegla velik uspeh in zato jo je družba za stalno angažirala. — Zopet zdravn.irM škandal v Sufc. -\i se še polegla ena afera v Subotici, že poročajo o Movem zdravniškem škandalu Zaradi odprave telesnega plodu je bil aretiran zdravnik dr. Andrej Klein. Ovadila ga je 17-Ietna Ana K., ki je bila te dni zaradi poskušenega atentata na svojega ljubčka aretirana. Dekle je pri zaslišanju izpovedalo, da je bila zaročena z nekim bogatim fantom. Ko je fant izvedel, da je zanosila, jo je pregovoril, naj gre k dr. Kleinu. Zdravnik ji je res odpravil telesni plod. Ker se pa fant za dekleta ni hotel več zmeniti, je njega in zdravnika ovadila oblastim. — Samomor inženjerja v Osijeku. V Osijeku se je včeraj ustrelil 401etni inženjer Arpad Kraus. Mož je bil nedavno pri brodski tvornici vagonov reduciran, dobil je pa primerno odpravnino in je zdaj več mesecev živel v Oeijeku pri svojem bratu, lastniku kopališča >Diana«. Vzrok samomora je bil najbrž obup, ker se ni mogel poročiti z zaročenko iz Hevesa na Madžarskem, kajti čim je bil reduciran, so mu nevestini starši pokazali vrata. Aluminijasta kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje ; zato si oglej še danes veliko izbero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino STANKO FLORJANĆIĆ, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 35 Iz Ljubljane —lj 25 let novinarskega dela. Te dni je praznoval urednik ^Slovenca« g. Fran Ter-seglav 251etnico novinarskega dela. Novinarji delajo tiho in ne silijo radi v javnost, vendar naj nam pa tovariš Terseglav oprosti, da omenjamo 251etnico njegovega vzornega in bogatega novinarskega dela. Fran Terseglav je mož, ki ga odlikuje poleg temeljite strokovne izobrazbe posebno na polju socijologije izredno simpatičen, kre-menit in odkrit značaj. Med stanovskimi tovariši je splošno priljubljen, saj je vedno med prvimi, kadar gre za interese novinarskega stanu. Visoko izobražen in izredno dejaven posebno tam, kjer je treba pomagati težaku in trpinu, je kolega Terseglav v ponos slovenskim novinarjem, želimo mu, da bi še dolgo tako marljivo in plodonosno deloval. —lj Zanimivo esperantsko predavanje v Ljubljani. Snoči se je vršilo v prostorih Narodne kavarne na Dvornem trgu zanimivo esperantsko predavanje. Predaval je Du-najčan g. Cech o naravnih krasotah Avstrije, o prijetni vožnji po elektrificiranih želznicah v avstrijskih Alpah, o Dunaju, njegovih umetninah, stanovanjski akciji dunajske občine, gradnji modernih palač itd. Predavanje je bilo izrazito propagandnega značaja, izpopolnjeno je pa bilo s skioptičnimi slikami propagandnega oddelka avstrijskih državnih železnic ter odbora za tujski promet na Dunaju. Predavatelj je v kratkem času prepotoval vso Madžarsko in tudi del Jugoslavije, in povsod je predaval v esperantu. Za predavanje je vladalo precejšnje zanimanje. Narodna kavarna je bila polna prijateljev esperanta. Predavanje je sproti prevajal v slovenščino g. Herkov, predsednik tukajšnjega esperantskega kluba. V splošnem je treba priznati, da je dosegel g. Cech z esperantskim predavanjem popoln uspeh, zlasti glede propagande za Avstrijo in njene zanimivosti. — In kaj delamo mi? Ali bi ne kazalo, da bi tudi mi organizirala slična esperantska predavanja o naravnih lepotah naše države? —lj V Trnovem pobirajo »meti z zaprtim vozom. Za spravljanje smeti v ta voz morajo biti zabojčki enotni, določene velikosti, katerih pa večina Trnovčanov nima. Smeti postavljajo na cesto v različnih zabojih in loncih. Pobiralec smeti enostavno ne pobere, ako niso v pravilnih zabojčkih, četudi bi jih lahko, če bi jih presipal v pravilen zabojček, ki se sklada z odprtino voza. Ker to ni pravzaprav njegova dolžnost, zato tega ne stori. Gospodinje pa mečejo nepobrane smeti v Ljubljanico. — Na drugi strani pa tudi vidimo, da pobirajo smeti po ozkih ulicah, kot je Stari trg itd., z odprtim vozom. Predmestje ima torej protekcijo — ki mu pa čisto nič ne koristi. —lj Kr. banska uprava dravske banovine je predpisala enotne krajevne table in hišne številke za vasi,Na Miklošičevi cesti je tvrdka Rabič razstavila primerek takih tabel. Table so iz pločevine kot ljubljanske, prepleskane z rdečo temeljno kovinsko barvo (emajl), črke so bele, rob na modri podlagi bele črte. Lepše so ko* ljubljanske, nove namreč, o oguljenih je škoda besede. — ljNa Tabora tlakujejo ob Vidovdanski cesti prehod čez cesto. Kaj takega si meščani žele še marsikod. N. pr. na Tržaški cesti ob Groharjevi pa tudi nižje pri Langusovi tudi čez Bleiweisovo je težko prebresti na veČih krajih, Rimsko, Napoleonov trg (prej Valvazorjev), Gradišče, Streliško ulico itd. — dela za celo sezono dovolj, seveda zdaj je že kasno, prekasno pa še vseeno ne. Saj smo potrpežljivi, a dolgo menda ne bomo. —lj Raketni polet na luno. Za danes napovedane predstave tega filma v kinu Ideal odpadejo, ker film ni pravočasno prispel. Zato se vrši prva predstava filma >Raket-ni polet na lunoc šele v nedeljo ob 11. dopoldne v Elitnem kinu Matici. Gigantski Ufa velefilm, delo slovitega Fritza Langa v katerem nastopajo najboljše moči Ufe najtoplejše priporočamo vsakomur -v ogled. —lj človeško okostje izkopano na Go-sposvetski cesti. Na Gosposvetski cesti kopljejo te dni delavci na levi strani proti Šiški jarek za napeljavo električnih kablov. Davi okoli 8. so delavci, ki kopljejo tik pred pekarijo in trgovino Bizjak, naleteli v jarku med pločnikom in cestnim robom na preperele ostanke človeškega okostja. Kakih 20 cm globoko so naleteli na lobanjo, malo globlje pa na okostje. Našli so tudi še del dobro ohranjenega zobovja, po katerem bi se dalo sklepati, da gre za mlajšega človeka. Po vseh znakih sodeč je moralo okostje ležati že več stoletij v zemlji, čudno pa je, da že popreje niso naleteli nanj, ko je bila vendar cesta na tem kraju že neštetokrat prekopana —lj V višini 40 m popravljajo dimnik Keichove tovarne na Poljanskem nasipu. Dimnik je visok pripližno 45 m, zgradili so ga lansko leto. Ker niso bili stiki dimnika med plastmi opeke dobro zaliti, dimnik ni dovolj dobro vlekel. Zdaj zadelavajo stike z vratolomnega odra, ki je na poseben način obešen z verigo na dimnik ter se da poljubno spuščati in dvigati. Tudi lest-vo imajo pripeto na dimnik. Plezanje po nji je napol akrobacija, zlasti tako visoko. —lj Bolgarska ulica. Prejeli smo: Bol* garsko ulico v ljubljanskem delu Vodmata so pričeii mestni delavci urejevati. Ob Ko* rvtkovi ulici so jo že ponižali na pravilni nivel ter sedaj odlagajo pridobljeni mate« rijal, sestoječ iz pomešanega gramoza, na zapadnem delu ulice, ki se bo moral precej visoko nasuti, da se omogoči zadovoljiv priključek na šmartinsko cesto. Vrhnja plast bo seveda nasuta s čistim gramozom in zvaljana. Z ureditvijo bolgarske ulice pridobi Vodmat prepotreben dohod in do« voz na Šmartinsko cesto in proti glavnemu kolodvoru, s čemer se uresniči parletna že* lja naših Vodmatčanov v novih kolonijah ob železniški progi. Ne vemo, ali je dopis« niku včerajšnje notice pod gornjim naslo» vom všeč to dejstvo, ali ne; če mu ni, naj bi raje molčal m se ne spodtikal mesto nad blatom. Moj bog. če se taka dela vršijo m če jih dež namoči, se pač blato napravi in za tako ugotovitev ni potrebna nikaka po* sebna duhovitost. Mi pa prosimo mestno občino, da se na zabavljanje, ki se pojav* lja med izvrševanjem del in ki je za marši katerega purgarja značilno, ne zmeni in z nameravano ureditvijo Bolgarske ulice na* daljnje. —lj Gradbena rokodelska šola na teh* niški srednji šoli v Ljubljani. Ker je letos ponedeljek, dne 3. novembra kot vernih duš dan pouka prost dan, se redni pouk prične v torek, dne 4. novembra. —lj Predavanje o delovanju Wagnerje vega gledališču v Bavreuthu na Bavarskem bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine. Brez dvoma najboljši poznavalec VVagnerjevlh oper 5n vsega dela do najpodrobnejših potankostih v bavreuthskem Wagnerjevem gledališču g. dr. Hocel nam bo na podlagi skioptičnih slik razložil način vprizarjanja VVagnerjevih oper v Bayreuthu, del predavanja pa se bo naslanjal na opis del samih. Predavanje bo velezanimivo. saj tudi naša opera izvaja v zadnjem Času štiri VVagnerjeva dela. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Cene od 12 Din navzd.vl. stojišča po 4 Din. —lj Večerni tečaj in dnevna posvetovalnica za avtogensko varenje. V včerajšnjo notico se je vrinila pomota glede označbe datuma Glasiti bi se moralo pravilno od ponedeljka 27. t. m. do petka 31. t. m. in glede prijav za večerni tečaj do ponedeljka 27. t. m. —lj Stanje orožnikov Snuderla in Meglica neizpremenjeno. Stanje ranjenih orožnikov šnuderla in Meglica je Se vedno ne-izpremnejeno. Zdravniki upajo, da bo žmi-derl okreval. Iz Celja —c Občinska seja. Drevi ob IS. uri Lo v sejni dvorani mestnega načelstva redna javna seja celjskega mestnega občinskega sveta z zelo obširnim dnevnim redom. —c članom zimsko - športnega odseka SPD v Celju. V soboto 25. tm. se bo vršil ob 21. uri zvečer I. redni občni zbor mariborskega zimsko - športnega podsaveza v Mariboru, hotel Orel lovska soba. Dostop na občni zbor imajo razven delegatov tudi drugi nafii člani, katere nas odsek vabi, da se občnega zbora po možnosti udeležijo. Spoznali bi delovanje podsaveza in s tem bi se dvignil interes za razvoj zimskega športa. V okolici Celja ni primernega sanj-kališča, zato se je povečalo zanimanje za smuski šport. Vsako zimo se vidi vedno več in več smučarjev, ki hite vsako nedeljo in praznik zjutraj z dilcami v okolico, posebno na Celjsko kočo, ki je postala važna postojanka Savinjske podružnice SPD v Celju. Leži v sredi smuškega terena, je dobro oskrbovana in ni daleč od mesta, komaj \y% ure hoda po zimi. Novince podučujejo posamezno ali v skupinah bolje izvežbani. da jim omogočijo pot do znanja smuAke tehnike. Letos bode za novince redni smuški tečaj, ki bo trajal 6—8 dni in ki se bo zaključil z manjšo turo. Na turah ima smučar priliko, da vpo rabi vse svoje zmožnosti v raznih situacijah, potom zavojev, lokov ali skokov. Tu se mora pokazati moža. Pri smučanju se mora navaditi kolegijalnosti in bratstva. Mariborski pod savez bode izdal posebne smuške znake. Kakor hitro dospejo, bode celjski odsek obvestil članstvo. Članske prijave sprejemata gg. Kopinšek in Kranjc. Svojemu članstvu in sokolski javnosti Zahvala Ljubljanskega Sokola mestni občini za podarjeno zemljišče, kjer je letnotelovadišče. Pred tedni smo duznali. da je gradbeni odsek mestne občine ljubljanske, pod predsedstvom gospoda podžupana profesorja Evgena Jarca soglasno sklenil, da se letno telovadišče v Tivoliju odstopi »Ljubljanskemu Sokolu«; v svrho določitve cene. pa je gradbeni odsek odstopil tozadevne spise finančnemu odseku, ki je prošli ponedeljek na svoji seji. pod predsedstvom brata Ivana Tavčarja, istotako soglasno sklenil, da se telovadišče prepusti -»Ljubljanskemu Sokolu« brezplačno. Temu predlogu se je pridružil občinski svet, ter sklenil v svoji včerajšnji javni seji soglasno, da se telovadišče v Tivoliju podari >Ljubljanskemu Sokolu«. Za ta velikodušni čin smo dolžni občinskemu svetu neizmerno zahvalo. Letošnje leto ostane v zgodovini našega društva zapisano z zlatimi črkami, saj smo ravno letos doživeli toliko razveseljivih dogodkov. Naša tekmovalna vrsta si je ponovno priborila na tekmi v Beogradu prehodno darilo »meč kralja Aleksandra«, priborila si je tudi velik bronast kip Miroslava Tvrša. darilo prezidenta C S. R. brata Tomaža Masarvka, in sedaj še to viteško darilo mestne občine ljubljanske. Morske ribe Vsak dan sveže pošiljke, posebno danes v večji izbiri, kakor sardele, svolji, bran-zini, orade, tuni (tunina na ražnju), morski pajki itd. OPERNA KLET Ljubljana, Gledališka ul. a Novice iz Litije Litiia, 22. oktobra. Letošnja stavbna sezona je bila v našem kraju dokaj živahna. Litija se je razširila posebno v Zgornjo Frtico, na Grbm in na Dobravo. Tu so nastale kar cele naselbine. Pred dobrim letom se puščobno sitarjevško pobočje nad Frtico je zdaj polno ličnih hiš. Tu je imel naš občinski odbor kaj srečno roko. ko se je lotil kolonizacije Gornje Frtice. Pri tem je pokazal vso svojo širokogrudnost in zmisel za napredek našega kraja. Čeprav so se oglašali neizogibni nezadovolineži. je ostalo pri tem, da je prodal občinski odbor svojo zemljo po smešno nizki ceni, kvadratni meter po dinarju. Mnogim pa je celo vrgel les, ki so ga dobili na svoji parceli več, kakor je stalo vse zemljišče. Nergači so navajali vse mogoče argumente, praktično življenje pa jih je ovrglo in pokazalo, da je bila misel onih, ki žele našemu kraju razmaha, dobra Lične hišice pa pričajo dovoli zgovorno o napredku v našem kraju. Zadnje čase je rešeno zadovoljivo tudi vprašanje elektrike. Dobavlja nam jo Kunstlerjeva lesna industrija s Frtice. Električna luč zagori že v jutranjih urah, ko se je treba pripraviti šolski mladini ln uradništvu na prvi vlak v Ljubljano. To dobroto, da imajo že na vse zgodaj luč, znajo ceniti zlastj gospodinje, ki so morale sicer z lešcerbami pripravljati svojo družino na odhod v Ljubljano. Električno razsvetljavo imamo vse do polnočne ure Včasih pa le pride kak dan, ko zabrle leščerbe in petrolejke, namreč, kadar čistijo v naši elektrarni stroje. Mnogi vedo za ta dan snaženja že preje, mnogi pa se le takrat, ko zaman vrte električne priži-galnike. Potem pa se začne vsa tista neprijetnost, ki jo prinese seboj večer brez razsvetljave. Mislimo, da Je napoved pred cerkvijo, kot je to zdaj navada, kdaj se bo vršilo snaženje v elektrarni, nezadostno. V današnjih časih bi morala uprava obvestiti svoje odjemalce toka tudi vsaj % kratko notico v časopisju, ki pride v vsako hišo. Pričakujemo, da bo uprava elektrarne v bodoče pravočasne obvestila odjemalce toka, kdaj bo ukinjena eleKrična razsvetljava. Trška občina je zadnje čase podaljšala cestno razsvetljavo v več smeri, še most je dobil svoje žarnice, katerih smo si večkrat želeli. Zdaj je dovolj razsvetljeno v Gradcu, na omrežje r\ sta tudi priljučena Grbin in Zgornji Grbin tja đo neve Gorenčeve hiše. Ponoči so razsvetljena tudi pota mimo pokopališča in po Dobravi. Nasvetovali bj še, naj se napelje električna struja mimo Škofovega kozolca do meje litijske občine pri Križu. Morda bo potem tako uvidevna tudi sosedna šmarska občina in bo podaljšala svojo cestno razsvetljavo prav do stika z Litijo, tako bi bila potem vsa cestna razsvetljava med Litijo in Šmartnim v redu. Tite naši nasveti in želje glede razsvetljave so samo v interesu javne varnosti. V provincijalnem mestu. Pustite me pri miru s tem krema-torjem! Za vse na svetu bi ne glasoval na občinski seji za kaj takega. Jaz hočem biti pokopan, kakor sem že od mladih let vajen. Upnik in dolžnik. — To je že tretjič, da vas moram opominjati zaradi tega denarja. — Jaz sem vas moral opominjati desetkrat, predno ste mi ga posodili. V zgodovini našega društva pa bodo z zlatimi črkami vklesana tudi imena vseh občinskili svetnikov z županom in podžupanom na čelu. ki so omogočili staremu ^Ljubljanskemu Sokolu« priti do prostora, kjer si bo zgradil v toku časa. ko mu bodo sredstva dopuščala, svoj lastni dom, ki mu kot matici iugoslovenskega Sokolstva po vsej pravici pritiče. Občinski svet ljubljanski je storil ta velikodušni čin. ka:crc.ma:ramu ko: nekako priznanje /a nase dosedanje uspešno delovanje na polju telesne vzgoje, ti pa mladina stori svojo dolžnost in izkazi se hvaležno z rednim in vztrajnim obiskovanjem telovadbe. Vedno in tudi ob tej priliki bodi povdarje-no, da ima le zdrav in krepak narod bodočnost. Ljubljanski Sokol« pa stopa ob tej priliki prvič pred svoje članstvo in njemu naklonjeno javnost s prošnjo, da se ga vedno in ob vsaki priliki spominja in mu omogoči priti čim prej pod svoj lastni krov. ker mu sedanji prostori v Narodnem domu« še zdaleka ne zadostujejo več. Zdravo! Odbor »Ljubljanskega Sokola«. Ljubljana, 24. oktobra 1030. O župniku Holmai ju citai sem v Jutru >ek o -čudodel- nem« župniku Holmarju. Ker sem loma na Dolenjskem blizu Primskovega. kjer je župnikoval Holmar v mojih otročjih letih, naj mi bo dovoljeno povedati, kar vem o njem. Župnik je zdravil ljudi in domače živali na ta način, da je ljudem, ki so ga prišli prosit pomoči, blagoslovil v ta namen s seboj prineseni kruh. Bolniki so potem pojedli blagoslovljeni kruh v trdnem prepričanju, da jim bo to pomagalo. Ce in v koliki meri jim je pomagalo, ne vem. Govorilo se je. da je pomagala vera ali tako zvana sugestija. Kmetsko ljudstvo ie seveda imelo veliko zaupanje v tega zdravnika, posebno še, ker je bil duhovnik, in pripovedovalo je o njem marsikaj čudežnega. Kmetje in kmetice so mu nosili za plačilo razne darove i-z domačih pridelkov kakor kose prekajene svinjine, jajca, maslo itd. Moja mati je imela trganje v roki in neke nedelje se je napotila na Primskovo s kosom kruha, da bi ji ga blagoslovil zdravnik - župnik. Ko se je vrnila m pojedla kruh, so res ponehale bolečine v roki, kakor se ie sama pohvalila. Naključje je naneslo, da sem pozneje kot dijak stanoval v Ljubljani na Bregu št. 4 pri Tekavčevih skupaj z nečakom primskovega župnika M. Humarjem, ki le hodil v orglarsko šolo. Njegov brat Tom je bil na Homcu pri Kamniku za organista in cerkovnika in mati mu je gospodinjila. Ob velikih šolskih počitnicah sem se odzval vabtfu te dobre in poštene družine in sem pri njej prebil kakih 14 počitniških dni. Pogovarjali smo se tudi o stricu župniku in na vprašanje, koliko je resnice na njegovem čudežnem zdravljenju, sem izvedel tole: Župnik je dober, skromen in delaven mož; kakor sam misli, pa ima v roki ali v rokah neko nadnaravno moč, ki ji pravi magnetizem. S to roko tudi vselej pogladi kruh in druge reči, ki jih blagoslavlja in s tem prenaša na nje zdravilno moč. Za svoje čudeže ima pa tudi pomočnika, menda cerkovnika. Nekoč je srečal ta pomočnik na klancu primskovega hriba kmetica in ga ogovoril: »Kaj ne, očka, vi greste h gospodu župniku po zdravilo, a kaj mu nesete za darilo?■ Kmetic je pokazal veliko prekajeno svinjsko kračo. »Bodite no pametni!« ga je poučil. »Skrijte kračo tukaj-le v grmu in jo nazaj grede odnesite domov, ker jo boste sami pojedli s svojo družino, ste bolj potrebni kakor župnik, ki je s takimi darovi tako založen, da ne ve kam z njimi! ■ Kmetic ga je ubogal, skril kračo v grm in šel brez darila dalje proti župnišču. Dotični mož je stopil še nekaj korakov navzdol potem pa zavil po drugi poti urnih korakov v župnišče, kjer je povedal župniku zgodbo o skriti krači in natančno popisal dotičnega kmetica. Po tem opisu je župnik kmetica takoj spoznal, mu blagoslovil kruh in mu naročil: '-Očka, zdaj pa le hitite nazaj, da vam kdo med tem ne ukrade krače, ki ste jo skrili dolt v rebri v grm!* Kmet ni vedel za to zvijačo in je seveda smatral župnika za vsevednega. F. R. 4 Ali ste že naročeni na ŽIVLJENJE IN SVET*4? K R. U. Bj jv.n: »LOVENS^T Vt'A T? © D Vitez enega dne Roman — No torej: bratu je bilo zelo žal. ko se je zavedel, kaj je storil. Toda s kesanjem se ne da nič popraviti. M o: rden sklep je pa bil dobiti sliko nazaj. Vzela sem mu denar, predno ga je mo- rel zapraviti, in naprosila sem odvetnika, naj se pismeno obrne na sira Vval-~era. Pa ni nič pomagalo. »Kupčija je kupčija« — saj ste ga sami slišali. Potem mi je prišlo na misel, da bi e morda dal pregovoriti, če bi ga prosila osebno. Cim sem ga pa zagledala, sem .^poznala, da bi bilo tudi to zaman. Ce bi ga bil prosil sam bog, bi ne bil preklical kupčije. Saj veste, kaj je dejal o 5em v galeriji. Zdelo se mi je torej, da se bom morala vrniti domov, ne da bi kaj opravila, ker me ni prav nič veselilo klanjati se takemu človeku Ln povrhu še zaman. Kar mi je šinila v glavo srečna misel. V začetku sem se je malo bala, toda moj položaj je bil tako obupen, da sem se končno odločila za skrajno sredstvo. Hotela sem namreč vzeti sliko in pustiti namesto nje ček. Peter jo je začudeno pogledal. — Nadaljujte! — je dejal in v glasu se mu je poznalo, da občuduje njeno odločnost. — Zakaj se tako čudite? — je vprašala Jeanne mirno. — Sir \Valter je dobil sliko od mojega brata, ko Terry ni vedel, kaj počenja. Sami ste slišali, kako je to priznal. In kupil jo je zato. ker je napravil dobro kupčijo, ne pa ker je lepa. Vedel je dobro, da bi z bratom ne bila dala sli'ke za vse zaklade sveta. Zato je izrabil ugodno priliko, ko Terrv ni vedel, kaj dela. Ce ni to v bistvu Čisto navadna tatvina, potem pa Fes ne vem, kaj se pravi krasti. Znova je obmolknila v pričakovanju, da ji bo ugovarjal. Toda Peter je ntoičal. ker mu ni prišlo nič pametnega na misel. Saj je vedel, da so Irci eks-centričen in impulziven narod, vendar bi pa ne bil nikoli verjel, da gredo tako dateč. Ko se je Jeanne prepričala, da Peter ne bo povedal nič pametnega, je nadaljevala svojo zanimivo zgodbo. — Bilo je na plesnem večeru, ko sem hotela sliko vzeti. Mislila sem, da bo to najugodnejši trenutek, ker ne bo nihče pazil name. Cek sem imela s seboj m računala sem, da bom rabila za to samo nekaj minut. In tako sem smuknila na dvorišče in hitela v galerijo. Kar sem zagledala Gibbsa. kakor sem vam že pravila. Izrezoval je sliko iz okvira in mislila sem, da je Ramney. Ho je baš tam, kjer je visel portret, na katerega sem neprestano mislila. A v galeriji je bila tema. Cim je sliko izrezak jo je popihal iz galerije, jaz pa za njim. Potem ste prihiteli vi. A zdaj, — je zaključila svoje pripovedovanje, — se je izkazalo, da sem bila na napačni poti, na kateri sem še zdaj. Nastala je tišina. Peter je zrl ves presenečen na svoj levi čevelj in prizadeval si je napraviti red v kaosu svojih misli. Vse se je pojasnilo. Jean-nino dirjanje za Gibbsom. njena vroča želja dohiteti ga, njen obup. ko se je zdek), da je odnesel pete, njen odpor proti Petrovemu predlogu, da bi bilo najbolje poklicati na pomoč policijo. Za vse, kar se je zdelo prej tako čudno, se je našel zdaj jasen povod. Toda kakšen povod! Peter ni bil malenkosten in ko je premagal prvo presenečenje, mu moralna stran Jeannine afere ni več delala skrbi. Jeanne je bila zanj vzvišena nad vsemi zakoni in karkoli je storila, je bilo pravilno, pošteno in opravičljivo. Toda bile so tu druge reči, ki so ga skrbele in o katerih je razmišljal, ko je Jeanne znova izpregovorila. — Zdi se mi, da mislite, da sem pokvarjena ženska, Peter, in sploh da sem nemogoča pustolovka. Peter se je zdrznil, odkimal z glavo in odgovoril: — Ne, — to se ve, da ne. Menim pa. da ste imeli pri tem izredno srečo. — Kako to? — No, če bi bili pobegnili s sliko, kakor ste nameravali, mar mislite, da bi se vam bil sir VValter za to še posebej zahvalil? — Kaj bi pa mogel storiti? Saj bi bil dobil svoj denar nazaj. — Da, toda — vrag vzemi to, kupčija je res kupčija. Razumem popolnoma vaše stališče, priznam tudi, da je bila ta kupčija za vas hud udarec in da je sir \VaIter velik lopov, toda to ničesar ne izpremeni na dejstvu, da je sliko res kupil in da nimate pravice vzeti mu jo. To se pravi, da po zakonu nimate te pravice. Ce bi to storili, bi vam Gibbs lahko nakopal na glavo velike sitnosti, če bi hotel. In prepričan sem, da bi ga to mikalo, — je pripomnil. — Ne verjamem, — je dejala Jeanne. — Ce bi mi hotel kaj storiti, bi prišlo vse na dan. Ves svet bi izvedel, kako je mojega brata opeharil. — In mislite, da bi se za to kaj zmenil? Zdaj takim rečem ne pravijo sleparija, temveč trgovski instinkt. Verjemite mi, da bi jo vam pošteno zagodel. Ne spoznam se preveč na paragrafe in ne vem, če bi se mu posrečilo spraviti vas v ječo, stavim pa glavo, da bi se vam tako ali drugače osvetil. Poleg tega — — — Kar mu je prišlo na misel nekaj drugega. — Toda čujte — če ste mislili, da je to Romnevjeva slika, zakaj ste se vračali z menoj v Sandhaven? Zakaj ste hoteli prostovoljno vtakniti glavo v past? Prvič od kar sta se bila seznanila je videl Peter na obrazu blagorodne gospodične Craigove znake zadrege. — Saj--saj--nisem hotela nazaj v Sandhaven. Saj se še nisem odločila, kaj storiti. — Hočete reči, da še ne veste dobro, da-li mi nekega lepega dne ne pokažete hrbta ali pa napravite iz mene sokrivca na ta način, da mi z denarjem zavežete jezik. Je res ali ne? Toda Jeanne očividno ni mikalo odgovoriti mu na to vprašanje. — Zdi se mi, da bi ne bili posebno navdušeni za vlogo mojega sokrivca, a? — je dejala ironično. — Eh, človek mora vse poizkusiti, — je odgovoril v zadregi. — Ne razumem pa. kakšen zmisel bi imelo dajati siru \Valteru povod za jezo in osveto, Vaš načrt je bil sijajen. Jeanne, in prav lahko bi ga ponudili za film. Toda v praksi bi se ne obnesel, verjemite mi. — Saj bo menda res tako, — je pritrdila Jeanne tiho. Dežela z najbolj razvitim letalstvom V Avstraliji zdravniki letajo k bolnikom in učitelji potujejo v šolo po zraku Te dni sta se napotila angleška vojaška letalca Hill in Smith po zraku iz Anglije v Avstralijo, da prekosita znanega rekorderja Hinklerja. Smith je svoj cilj že dosegel, srečno je priletel v Avstralijo, ki je pravi eldorado letalstva. Malokdo ve. da je v Avstraliji povprečno največ aeroplanov in da ie avstralsko letalstvo najbolj razvito. Na prvi pogled se sliši to čudno, kajti človek bi mislil, da prednjači v letalstvu Amerika ali Anglija, poleg Francije prvi zibelki modernega letalstva. V resnici je pa na prvem mestu Avstralija, o kateri vemo v Evropi v splošnem malo. Verno samo. da žive tam še zdaj Iju-dožrci in divjaki ter ogromne trope kuncev, vemo, da so v Avstraliji bogata ležišča zlata in dragih kamnov. Poleg tega je pa v Avstraliji tudi več zelo bogatih in cvetočih modernih mest 'i visoko razvito poljedelstvo. In to dvoje je glavni vzrok, da se je v Avstraliji letalstvo razvilo tako, kakor nikjer drugje. Avstralija je kot ustvarjena za zračni promet. Ta velika dežela s svojimi ogromnimi razdaljami, z redkim železniškim in cestnim omrežjem in z redko naseljenim prebivalstvom je naravnost navezana na zračni promet. Malokdo ve. da imajo v Avstraliji mno-iri zdravniki in tudi zobotehniki svoje aeroplane in da k bolnikom kar letajo. Tudi mnogi učitelji letajo od šole do šole. Avstralska pošta rabi za prenašanje pisem in paketov večinoma letala. Zelo je pa razvit tudi potniški pro- met. Avstralija je preprežena z gosto mejo zračnih prog, ki nadomestujeio avtobusne zveze. Nad širnimi pokrajinami letajo neprestano aeroplani, letalo je v Avstraliji že vsakdanja potreba. Duhovnik v Avstraliji sede v letalo in poleti k umirajočemu ali pa oznanjat božjo besedo daleč v malo naseljene kraje. V Avstraliji je zdaj mnogo letalskih eružb, ustanovljenih za poedine stroke odnosno poklice. Nekatere letalske družbe so namenjene samo zdravnikom, druge učiteljem, tretje duhovnikom itd. Letala prenašajo ne samo zdravnike k bolnikom, temveč tudi le-karstva in bolnike k zdravnikom, da. celo zločince v oddaljena mesta in otroke v oddaljene šole ali učitelje v šole, kjer poučujejo teden dni, potem se pa napotijo na druge šole. Brez zračnega prometa si življenja v Avstraliji zdaj ni mogoče misliti. Farme so večinoma oddaljene po več sto kilometrov druga od druge in tako bi bilo občevanje zelo težko, da ni zračnega prometa. Letala nadomestujejo v prvi vrsti avtomobile, ki jih vidimo mnogo zlasti tam, kjer je premalo cest. V Avstraliji je za letalstvo naravnost idealno podnebje. Nebo je skoraj vedno jasno, močnejših vetrov ali neviht ni in tudi megle skoro ne poznajo. Zato ni čuda, da večje letalske nesreče v Avstraliji niso znane, čeprav pilotirajo mnogi lastniki letala sami. Avstralija ima najdaljšo poštno zračno progo na svetu in sicer iz Per-tha do Derby. dolgo 3000 km. Da jo reši iz ječe Med nedavnimi delavskimi demonstracijami v Budimpešti je bil aretiran med drugimi tudi ravnatelj tovarne Pavel Foldes zaradi komunistične propagande in hujskanja delavcev. Ta aretacija je bila prava senzacija. Foldes je prevzel ravnateljsko mesto zato, da bi mogel nemoteno širiti komunistične ideje. Obenem je bila aretirana tudi njegova tajnica Ema Finkova. s katero se je vodja madžarskih komunistov seznanil v komunističnem tajništvu na Dunaju. Finkova je bila aretirana, ker je vedela, da širi Foldes komunizem, pa ga ni hotela ovaditi. Te dni je pa vložil Foldes prošnjo, da bi mu dovolili poročiti se s Finko-vo. Ker noben madžarski zakon ne prepoveduje jetnikom poročiti se, so morale oblasti Foldesu ženitev dovoliti. Poroka je bila pa zanimiva tudi z drug„ itrani, kajti ženin je star šele 30, nevesta pa že 52 let. Foldesova poroka s Finkovo bo imela za priletno ženo to dobro posledico, da jo bodo izpustili iz ječe. S poroko je namreč potrjena domneva, da je bila Finkova Foldesova nevesta, a po madžarskih zakonih se od neveste ali žene ne more zahtevati, da bi ovadila svojega ženina ali moža. Foldes se je najbrž poročil s Finkovo v prvi vrsti zato, da jo reši strašnih muk v ječi. Čudna so pota usode Sliši se, kakor poglavje iz pustolovskega romana, in vendar je gola resnica. Ruski emigrant knez K. je zapustil pred 10 leti domovino. Pobegnil je s Krima v času, ko se je bližala zmagovita boljševiška armada znanemu letovišču Jalti. V splošni zmešnjavi v pristanišču se je knezu izgubila 14 letna hčerka. Knez sam je srečno prispel v Carigrad, kjer se je v začetku preživljal kot snažilec čevljev, pozneje je pa prehodil polagoma vso križevo pot, ki je čakala pretežno večino obubožanih ruskih emigrantov. Iz Carigrada je zanesla usoda kneza v Pariz, kjer je postal natakar v nekem ruskem nočnem lokalu. Nekega večera je prišla v dotično restavracijo elegantna mlada dama v spremstvu enako elegantnega kavalirja. Gosta sta sedla k mizici in naročila vina in kaviarja. Stregel jima je knez K. kot natakar. Mlada dama se je zagledala v natakarjev obraz in dolgo ni mogla odvrniti od njega pogleda. Kar je vsa razburjena vstala, objela priletnega natakarja .in ga začela poljubovati. V natakarju je bila namreč spoznala svoje- ga očeta. Potem se je vse pojasnilo. Za zapuščeno 141etno deklico, kateri se je že na zunaj poznalo, da je iz boljše rodbine, se je zavzel neki član zavezniške komisije, dodeljene štabu bele armade. In vzel jo je s seboj v Anglijo, kjer je bila zelo dobro vzgojena. Kmalu je prišla zopet v najboljšo družbo, v kateri je našla tudi svojega ženi-n.., lastnika velike tovarne. Kneževa hčerka se je mudila baš v Parizu na ženitovanjskem potovanju. Srečno naključje je hotelo, da sta prišla mlada zakonca baš v restavracijo, kjer je služil za natakarja knez K. Da ni bilo tega naključja, bi se oče in hči najbrž nikoji več ne videla._ SOKOL Seja saveznega načslništva Dne 1. oktobra je bila v Beogradu seja saveznega načelništva. ki ti je predsedv^l novi savezni načelnik brat Ivan B a j ž e 1 i. Na seji je bik) sprejetih več važnih oklepov. Sklenjeno je bilo, da dru?:o leto ne bo nobenega pokrajinskega zleta. zato pa se bo vse delo posvetilo pripravam za 9. vse-sokolski zlet v Pragi leta 19>2, na katerem naj bi naše jugoslovansko Sokolstvo nastopilo v tako mogočnem številu knkor še nikdar doslej. Dosegli naj bi vs.ai tisto število, s katerim so nastopili letos v Beogradu bratje Cehosiovaki. Zato se tud: /e razpisuje natečaj za sestavo prostih vaj za Prago za članstvo tn oba naraščaja. Rok je do 1. decembra. V najkrajšem času se bo otvorila šestmesečna nadaljevalna šola in sicer za člane v Mariboru, za članica pa v Ljub'jani. Šola je za zdaj namenjena zlasti za učitelje in učiteljice, ki bodo d^b: e v ta namen enoletni dopust. Šola bo trajala zdaj pet mesecev in pol, pol meseca pa v poletni dobi, da se bodo lahko predelale tudi panoge (plavanje in drugo), ki se v zimskem času ne morejo. Po končanem tečaju bodo tečajniki še pol leta na razpolago savez-nemu načelništvu, da jih, kjer bo treba, uporabi po sokolskih društvih. Na seji je bil imenovan novi savezni tehnični odbor, ki so v njem bratje: Miroslav Ambrožič, Ivan Česen, Bojan Drenik, Josip Jeras. Herman Keber. Aleksander Ko-stnapfel, Lojze Lubej, Miha Osvald. Dušan Podgornik, Ivan Prosenc, Rudo-lt Rudolf, Mirko Stanič, Stane Trček m Oton Zupan iz Ljubljane, Janko Dekleva in Fran Mačus iz Maribora, Josip Smertnik iz Celja, Jakob Jesih iz Šiške, Hrvoie Macano-vić iz Zagreba, Nikola Drobnjak in Djordie Ilič iz Beograda, dr. Pavao Mergentaler iz Osijeka, inž. Vojislav Pajić iz Zemuna, Milan Todorović iz Novega Sada ter sestre: Maca Burgerjeva, Adela Možinova, Mara Slapničarjeva, Vlada Tratarjeva in Jožica Trdinova iz Ljubljane. Nada Mačusova iz Maribora. Ljubica Pa vičevičeva. Dana Poljšakova in Marija Vojmovićeva iz Beograda, Slava Kovalska in Olga Marjanovi-ćeva iz Pančeva. Seja zbora župn;h načelnikov bo dne 7. decembra v Beogradu. Točen odgovor. — Cujte, gospod doktor, kako dolgo pa traiajo prav za prav medeni tedni? — Dokler ne zahteva žena od moža denarja, milostiva. vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klišarna Vsaka beseda SO p«u>. Plača me lahko tnaH e znamkah. Za odgovor znamko t - Na vprašanja brez znamke ne t rm nd&ni'aHama - Najmanjši e&as ©in 5*-^» vernem Strojepisni pouk *e vTši vsaki dan zvečer od 6. ure dalje Tečaji za začetni*«? in izvežbance. Učna ura 4 Din Vpisovanje vsaki dan od €— ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana. Domobranska c 7/L 2294 KUPUJTE V TRGOVINI, KJER KUPUJEJO TISOČI! Odjemalci zunaj Zagreba naj zahtevajo največji katalog Jugoslavije. — Izberite si iz velike izbire žensko in otroško perilo, robce, platno, namizne prte, manufakturno blago, ženske klobuke, žensko konfekcijo, drobno in pleteno blago, igrače, moško modo, preproge, zastor-je, parfumerijo, čevlje, čipke, kuhinjsko blago ter kar potrebujete. — Pri vsakem kupovanja prihranite. Največja, trgovska in odpremna hiša KASTNER I OHLER, — ZAGREB, Hica broj 4. — GUGALNI STOL. in veliko STENSKO ZRCALO z omaro (dobro ohranjeno) — prodam. — Kdo, pove uprava »Slov. Naroda«. 2705 IŠČEM ŠIVILJO za konfekcijo; sprejme se samo res dobra moč. — Več se poizve v upravi »Slov. Naroda.« 2713 KROJAŠKI STROJ dobro ohranjen, naprodaj. — Poizve se pri: Stermenski Julij, Glince št 46 (Tržaška cesta) pri Ljubljani. 2714 dajte pravočasno v popravilo tvrdki a ti j a Trebar Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 Krušno moko n vse mlevske izdelke ved» no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari tre 32. Ljubljana. SBBBBBBBBBI Ivan Novak ZALOGA POHIŠTVA strojno mizarstvo VIŽMARJE ŠT. VID NAD LJUBLJANO se priporoča za izvršitev stavbnih in pohištvenih del. DELO SOLIDNO. POSTREŽBA TOČNA. CENE ZMERNE. ^——^» Poceni in vendar najboljša je SEVERJEVA OTOMANA s 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTIKO PRI A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA Urejuje Josip Zupančič. - Za »Narodno tiskarno* Pran Jezersek. _ Za upravo in Inseratnl del Usta: Oton Chrlstot _ Vs. v Ljubljani. 75