THE OLDEST AN0 MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
AMERIKANSKI
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH.
(Official Organ of four Slove nian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 18.
CHICAGO, ILL., PETEK, 27. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 27, 1928.
LETNIK XXXVII.
PREDSEDNIK COOLIDGE SVARI MILITARISTE, KI VZNEMIRJAJO LJUDSTVO S SVOJIMI ZAHTEVAMI ZA OBOROŽEVANJE.— OLiOBRUJE PA PRVOTNI PRED-. LOG, ZA VEČJO MORN ARICO.
Washington, D. C. — Te
dni so militarist! v Zed. drž. 7.a dosego svojega namena sprožili najsilnejši top, ko so rekli, da ni daleč'čas. ko bodo Zed. drž. morale prijeti za o-rožje. Temu malokdo veruje, tudi sam- predsednik Zerl. drž.
Coolidjre jih svari, naj nikar kaj takega ne govorijo, l-or vznemirja ljudstvo, pred--em pa škoduje mednarodnim idnošajem. Podadmiral Charts V. Plumkett, kakor je že -ilo poročano, je rekel v Nev;-yorku, da je vojna med Zedi-njenimi drž. in njenimi trgovskimi konkurenti neizogibna. Ta izjava ni Ooolidgeu po "olji, svari militarists, naj pa-ijo, ka.i govorijo. Predsednik ~o mnenja, da ni nobene ne-arnosti za Zedinjene države 1 strani inozemskih narodov, kega mnenja je menda sledmi Amerikanec — izvzem-, militaristov in vojnih dobi'-! ar je v. Vsakdo ve, da tudi j rit.* Sam ne misli na to, da bi oga napadal in želi v miru ži-z vsem ^vetom. Plunkettova izjava je izzvala v inozemstvu, zlasti Angliji, veliko mržnjo do Zedinjenih iržav in povsod se Strica Sama ritizira. Coolidge je zdaj s svarilom na militaristične huj-kačo razburjene duhove nekoliko umiril. Da bo predsednik tako nastopal, se je pričakovalo.
Pri vsem tem pa vendar,'
MUSSOLINIJEV LATINSKI BLOK.
Romunija in Italija apelirate na Latinsko Ameriko za pomoč. — Za zboljšanje odrto šajev med Italijo in Francijo. — Turčija in Italija sta se sprijaznili.
—o—
Rim, Italija. — 'italijanski
ministrski predsednik Mussolini in rumunski minister Nicholas Titulescu sta imela važne pogovore za vresničenje Mus-solinijevega načrta za Latinski blok južnoevropskih dežel, kjer bi imele največjo besedo Francija, Italija in Španija. Gre za ustanovitev miru na Balkanu. Obenem tudi prosijo pomoči od Latinske Amerike s katero bi radi stopili v trgovsko zvezo.
Romunski minister je mnenja, da nasprotstvo med Francijo in Italijo bo razdvojilo Balkan na dva dela, eden za Francijo, drugi za Italijo. Zato pa je velikega pomena, da pride do dobrih prijateljskih odnosa jev med Francijo in Italijo. Kar se tiče Jugoslavije In Italije, pravi poročilo, da se je že veliko dobrega storilo na potu sporazuma.
Znano je bilo, d^ je vladala dolgo časa velika napetost med Ttalijo in Turčijo. Zadnjih
, ... _ ,	. , par tednov so pa nastale spre-
oolKlge odobruje prvotni na-] membe v tem oziru in danes se
lahko govori o zbližan ju med
t rt za večjo mornarico. Strinja
1 z gradbenim programom za 'J") novih križark, trideset podpornikov, pet ladij za letala iti devet rusilccv. No, ko bodo \se te ladje dograjene, bodo kaj nevarne igračke za mir — kajti oboroževanje je izzivanje na vojno pod krinko za o-hrambo dežele.
KOLIZIJA NA MORJU; PAR-NIK POŠKODOVAN.
Colon, Panama.. — Poveljnik peruvianske križarke Al-mirante Grau, je poslal semkaj brezžično poročilo, da je kolidiral s podmornikom R-l in da je ladja zelo poškodovana. Almiranae Grau je lahka
za pakt s Turčijo.
KRST NA DVORU V BEL-GRADU.
Belgrad, Jugoslavija. — V sredo je bil krščen drugi sin jugoslovanske kraljeve dvojice na ime Andrej. Pri krstu so imeli vodo treh rek — Vardar, Save in Dunave. Pri krstu so bili navzoči višji državni uradniki in cerkveni dostojanstveniki. Boter je bil vojvoda Yor-ški, nadomestoval ga je William Kennard, angleški poslanik v Belgradu. Navzoča je bila tudi romunska kraljica, stara mati malega princa.
HAYWOOD 0 ZDR. DRŽ.
Zedinjene države bodo po mnenju bivšega voditelja I. W. W. v doglednem času v rokah komunistov, ker je večina delavcev nezadovoljnih.
Moskva, Rusija. — Big Bill1 Ilaywood, bivši voditelj I. \V. W.. ki se nahaja zdaj v Rusiji, kjer namerava ostati, trdi. da bo prišla v doglednem času komunistična stranka v Zed. drž. do veljave in na površjr«. Njegova trditev ni brez podlage, dasi je malo verjetno, da bi se njegovo prerokovanje vresničilo. Big Bill pravi, da so nekateri delavci v Ameriki, tukaj ima v mislih izurjene organizirane delavce, dobro plačani. dočim je pretežnja večina delavcev, ki opravljajo težka dela in niso organizirani, preslabo plačanih. Ko se bodo ti zavedli, bo odprto polje za komunistične agitatorje.
Haywood je prišel navskriž z ameriško justico in je pobegnil v Rusijo. Mož je star
KRIŽEM SVETA.
—	Lincoln. Neb. — Volivci republikanske stranke v Nc-braski imajo pripravljeno peticijo, v kateri prosijo, naj bi se uključilo na listo predsedniških kandidatov za primarne volitve meseca aprila tudi ime zveznega senatorja Geo. W. Norrisa.
—	St. Paul, Minn. — Slišati je bilo, da bo Miss Laura Volstead, hči avtorja prohibi-cijskega zakona, ronala za kongresnico. Poročevalcem je pa vest zanikala, pravi, da ji to niti na misel ne pride.
—	East Lansing, Mich. — V dnevih od 30. januarja do februarja bo tukaj farmarski leden. Ob tej priliki bo tudi razstava raznih električnih a-paratov, na katero vabijo občinstvo, ker bo zelo zanimiva.
—	Paton, Iowa. — Avtomobil, v katerem so sedele Štiri osebe, je prišel med dva tovorna avtomobila .Vsi so vozili z veliko brzino, avto je zdrobilo: trije so bili na mestu mrtvi, četrti se bori s smrtjo.
HICKMANA HOČEJO REŠI-TI VEŠAL.
Los Angeles, Tal. — Zagovorniki Williama Hickman?., ki je umoril 12 letno Marian Parker, se trudijo, da bi mladeniča rešili vefšal. Državne oblasti si pa prizadevajo, da bi ga obsodile na smrt, ker je izvršil zločin, ki je najbolj grozen, kar jih pomni zgodovina kalifornijske države. Hickmanovi advokati nimajo drugega zagovora kakor to, da mladenič ni pri zdravi pameti, torej ni odgovoren za zločin.
KATASROFALNI VIHAR.
HILL PRED SODEČEM.
— Ženeva, Švica. — Špani-križarka s 3200 tonami in ima ia je izstopila kot članica od prostora za 315 mož.	Društva narodov. Vendar se še
-o--vedno zanima za delovanje
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! lige in ji ne bo nasprotovala.
Turčijo in Italijo, ker je skoro
gotovo, da boste obe državi| 59 let in je pri slabem zdravju. ker ga muči revmatizem. Haywood je mnenja, da bodo Zed. drž. pripoznale sovjetsko vlado v Rusiji po volitvah in meni, da bi bil ta korak za o-dobravati, ker s tem bi se odprl ruski trg ameriški trgovini.
-o-
ITALIJA ODPRAVLJA STA-NOVALSKO KRIZO.
Rim, Italija. — Italijanska vlada pomaga na ta način odpraviti stanovalsko krizo, da nudi kredite tistim, ki hočejo zidati hiše. Poleg tega jim nudi še to olajšavo, da so 25 let davkov prosti. To velja za vse tiste, ki bodo zidali nove hiše do leta 1935.
podpisali pakt, ki bo garancija za mir med obema državama. Pogajanja za zvezo med Italijo in Turčijo se bodo pričela v najkrajšem času. Francosko-ju gosi o v. krogi so sicer mnenja, da do tega ne bo prišlo, vendar jim dela to skrbi. Italijanska diplomacija je vedno na delu in sklepa pogodbe, koristne za Italijo. Jugoslovanski diplomati imajo dovolj vzrokov, da si belijo glave, če-i prav se poroča, da se odnošaji med obema boljšajo.
-o-
ŠIRITE u \MER. St-OVENCA*
Harry jHill je jokal, ko je videl, da se kopiči obtežilni materi jal proti njemu, ki je ob-dolžen umora matere, katere truplo so našli v kleti.
Otta-. , III. — Lansko leto meseca avgusta je bilo najdeno truplo Mrs. Elize A. Hill, v plitvi jami, v kleti njene hiše, v Streator, 111. Sum je padel takoj na njenega sina, II?1*-ry Hilla, o katerem je bilo znano, da je bil zapravljivem. Zdaj se vrš^ prosti njemu o-bravnava. Trdovratno taji. da bi bil on morilec svoje matere, dasi imajo oblasti dovolj dokazov, ki pričajo proti njemu. Hill je jokal pri sodišču. Ko so mu rekli, da sumijo tudi njegovega očeta, da je v zvezi z umorom, je rekel Harry, naj mu verjamejo, da oče, ki je bil ločen od žene, ni pri tej zadevi v nobeni zvezi. Med obravnavo v torek, so iz sočutja do Harryja, ki je jokal, padle štiri ženske v nezavest. Fred Haeberle, ukojeni grocerist iz Ottawe je dobil srčni napdd in so ga morali nesti iz sodne dvorane. Zlasti med nežnim spolom vzbuja Harry, ki je star šele let, veliko sočutja.
Tornado je divjal po De Kalb okraju; več oseb ubitih, podrla se je tudi šola. — O viharju poročajo tudi iz države Carolina in iz Anglije.
Nashville, Tenn. — V torek je divjal strahoviti tornado po Do Kalb okraju, kjer je porušil šolo: štirje učenci so bili 11-biti. eden težko ranjen, hude 1 poškodbe je tudi dobil vodja j šole in več otrok je zadobilo : lahke poškodbe^.
Paducah, Ky. — Tornado je divjal po Kentuckiju in Tennessee. Zelo je bila prizadeta farmarska naselbina v Gage, K\\, kjer je bil ubit otrok nekega farmarja: škoda je velika. Več hi< je popolnoma porušenih.
Columbia, S. C. — Od tukaj prihaja poročilo, da je v torek zvečer silno deževalo in silen veter je podiral drogove brzo-irvne in telefonske napeljave. Mesto je bilo brez luči.
London, Anglija. — Iz Anglije poročajo o silnem dežev-iu in viharju: na Škotskem so bili tudi sneženi zameti. Kolikor je znano je prišla ena oseba ob življenje in škoda povzročena po viharju je cenjena na $2,500/000. Tako hude zime in vremenskih katastrof ne pomnijo najstarejši Angleži. Celokupna škoda po sedanjem viharju in povodnji začetkom januarja je cenjena na 5510,000,000.
-o-
PREMOGOVNIK PRENEHAL OBRATOVATI; 700 PRIZADETIH. Harrisburg, III. — Sedem sto premogarjev je prišlo ob delo, ko je Saline County Coal korporacija zaprla premogovnik št. 3, v tukajšnji bližini. Vzroka, poročilo ne pove.
Iz Jugoslavije*
NA BLEDU SE JE IZVRŠILA PRETRESLJIVA ŽALOIGRA KATERE ŽRTEV STA POSTALA DVA ZALJUBLJENCA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Samomor dveh zaljubljencev na Bledu.
Na Bledu se je dne 30. dec. ob 10. zvečer izvršila pretresljiva žaloigra. Ljubko Aleksander Ambrožič. star 23 let. je ustrelil gdč. Zoro Zulini. ki je doma iz Divače, in si nato še sam pognal kroglo v glavo. Do decembra je ona služila na Pragerskem v gostilni pri Maj-cnu: od 1. januarja pa je bila sprejeta kot kuharica v hotelu "Triglav" na Bledu. Ljubko bi bil raci vzel kak hotel v najem, pa se mu ni posrečilo. Sla sta \ smrt prostovoljno. Ona je pustila tri poslovilna pisma: za mater, brata in sestro, kovček je pa shranila na kolodvoru. — Smrt sta izvršila na Ambroži-čevem stanovanju. Ona se je vlegla v postelj. S prvim strelom je ni zadel, ker mu je naboj ven padel; z drugim jo je ustrelil ravno v srce in je bila takoj mrtva. Potem se je vstopil pred ogledalo ter si pognal kroglo v sence; živel je še tri ure v nezavesti. Strele je slišala služkinja ter šla obvestit o-četa. Ta je s silo odprl vrata, ki so bila zaklenjena in nudil se mu je žalosten pogled. Samomorilec je že prej pravil, da se bo ustrelil, kadar mu bo zmanjkalo dpnarja.
Požar v Rovškovem fotografskem ateljeju.
Poročajo o velikem požaru v Ljubljani, ki je upepelil fotografski atelje fotografa g. Davorina Rovška v Kolodvorski ulici. Požar je nastal nekako ob pol desetih zvečer, ljudje pa -so ga opazili, ko je bilo že vse poslopje v velikem plamenu. Prva je opazila požar soproga pol. uradnika Mislejeva, ki je o požaru obvestila g. Rovška. Takoj nato pa je ob 21:46 telefoniral stražnik Cižman s kolodvorske stražnice gasilski postaji v Mestni dom. Že čez dobro minuto je odšlo 8 gasilcev z orodnim avtomobilom v Kolodvorsko ulico. Dasi so gasilci takoj pričeli z delom, se jim vendar ni posrečilo pogasiti požara, ker je stavba ateljeja precej čudno zidana. Stene sestoje namreč iz desk, med katere je natlačena — gorilna šota. Da je ogenj radi tega raz-
vijal silno vročino, je umevno. G. Rovšku se je komaj še posrečilo, da je rešil enega večjih aparatov, dočim so vsi drugi dragoceni fotografski aparati zapadli ognju. Neprecenljiva je tudi škoda na fotografskih ploščah, ki jih je požar uničil cele skladovnice. Še pravočasno je g. Rovšek opozoril gasilce, da se nahaja v ateljeju tudi steklenica, ki vsebuje pol kilograma etra. V slučaju, da se ne bi gasilcem posrečilo spraviti to znatno količino etra na varno, bi nastala silna eksplozija. Ko so gasilci spoznali, da je nemogoče udušiti požar, so poklicali na pomoč še motorno brizgalno. Pozneje so prišli še nekateri člani prostovoljne gasilske čete. Z naporom se je posrečilo, da so preprečili vsaj prehod požara na stanovanjsko poslopje. Edino pa, kar se je še dalo rešiti od ateljeja, je bilo nekaj pohištva v predsobi in en fotografski aparat. Ves atelje je popolnoma pogorel. Škoda je znatna in jo cenijo nad 200,000 Din.
Dve nezgodi v Mariboru.
Koren Ivan, delavec v tovarni Kovina, stanujoč na Koroški cesti 43, je po nesreči vtaknil desno roko v transmisijo. Roko mu je odrezalo. — Maček Anton pa je vsled srčnih krčev nezavesten podel v Vetrinjski ulici na tla. Oba sta bila prepeljana v bolnico.
-o-
Razglas Št. 4.- Tekmovalcem, ki se bodo udeležili VELIKE TEKME
(kakor oznanjeno v včerajšnji številki) se s tem razglašajo sledeče nagrade:
$20.000. CASH V DENARJU (na podlagi proračuna)
Poleg tega: onim, ki bodo poslali največje število novih naročnikov tri nagrade, PRVA NAGRADA DIAMANTNI PRSTAN, DRUGA NAGRADA ZLATA URA, TRETJA NAGRADA DENARNICA.
Vsi ameriški Slovenci, naročniki in ne naročniki so povabljeni, da se udeleže te tekme ter dobe svoj delež razpisanih nagrad.
ročnikov, dobi nagrado, nihče ne dela zastonj.
to je: 50—50 od nove naročnine.
Vsak tekmec, ki nam pošlje kaj novih na-
Preberite nadaljno pojasnilo v jutrajšni številki! ~ AMERIKANSKI SLOVENEC!
Samoumor.
V	noči od ponedeljka na torek, 3. januarja, se je obesil v svoji delavnici 481etni mizarski mojster Josip Plohi. Našli so ga mrtvega v torek zjutraj. — Vzrok samoumora je neznan.
-o-
Kralj — boter.
V	Vrliki pri Sinju je štorklja prinesla kmetu Zvrčiču osmo moško dete. Zvrčič je naprosil za botra kralja, ki je prošnji ugodil. Pri krstu je kralja zastopal poveljnik mesta v Kninu
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din____________$ 9.40
1,000 Din___________ 18.50
2,500 Din_____46.25
5,000 Din___92.00
10.000 Din_____182.00
100	Lir __________.1______$ 6.10
200	Lir ______________________$11.90
500	Lir _________________$28.75
1000	Lir ______________________$56.50
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah 2e vračunana.
Zaradi nestalaosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakas&la se izvtiujejo po potti tli pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUPI DENARNI POŠILJATVK IZ STARBOA KRAJA V AMERIKO.
Pinna in poiOjke naslovita na:
ZAKRAJSEk * ČEdARK,
455 W. 42od 8T„ NSW YORK, M. T.
_____.___j________
'.flfe--
/
Stran 2
AMERIKAN3K1 SLOVENEC
Petek, 27. januarja 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
h-ri in nftjitarejii Me vena ki list ▼ Ameriki. QemUio Utt }S9X.
Izhaja rsak dan raasn nedelj, po-—rirljlror in dnevov po pramikih«
Izdaja in tiaka:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1848 W. 22ad St., Chicago, HL
Teltffon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto_____S5.00
Za pol leta__2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za cclo leto___$6.00
Za pol leta__3.00
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, HL
Phone: CANAL 0098.
Subscription:
For one year--------
For half a year____
Chicago, Canada and
For one year______-
For half a year_________
.$5.00 . 2.50
Europe:
__$6.00
____3.00
POZOR:—Številka poleg vašega naslova na liatu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.«—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Ifftftdis, under the Act of March 3, 1879.
število trgovinskih pogodb 1. 1927 zopet narastlo.
Kapitalizem v Evropi se organizira, naj si bo evropskega ali izvenevropskega izvora. Karteli in trusti rastejo. Ako bi služili racionalizaciji produkcije in razdelitve, bi ne tožili, ampak pojavile so se tendence, da se produkcija zmanjša in cene zvišajo. Tako je bilo z gumijem, bombažem, petrolejem in posebno bakrom. Bakrovo produkcijo vodi Amerika s posebnim trustorn in modernim bakrskim zavodom.
Poseben neprijatelj dozoreva evropskemu gospodarstvu v azijatskem kapitalizmu. Javtja se na Kitajskem, Japonskem, Indiji in Egiptu. Njegove prednosti so bogastvo na surovinah in nizke mezde. Z lahkoto si osvaja domača tržišča. Sedaj čuti azijatski kapitalizem še najbolj samo Angilja. A socialna vprašanja postajajo vsled tega tudi v Aziji z vsakim dnevom bolj aktualna in to za one, ki mislijo na ustvaritev novega socialnega reda na zemlji, ni brez važnosti.
V naši državi imamo trenutno tri težkoče, ki nas spremljajo v novo leto: pomanjkanje hrane radi pretekle slabe letine, izenačenje davčnih bremen in okrnjevanje univerz. Vsa tri vprašanja so kritičnega značaja. Naša skrb bo, da Slovenci ne bodo trpeli škode."
stave. Zdaj je pa bolehal že par let hodeč. Umrl pa je za pljučnico. Sprevod se je vršil tudi 21. jan. s peto sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa in sobrati so ga spremili na pokopališče sv. Jožefa. Bog mu daj večni mir in naj počiva v miru!
Isti dan pa sta se vršila dva sprfevoda naših bratov Hrvatov. Eden Lovrenca Rudmana, trgovca z grocerijo in mesnico na No. Hickory St., star 58 let.
Rojen na Vivodini. Umrl je ra- Hvala, dragi prijatelji in pri j di srčne kapi. — Drugi pa jc | teljice tisočera vsem skupaj!
Bog plačaj in živi vas vse! Andrew in Julia Jelenčič.
-b-
A _ I____LMlIk..	.
Dr. A. Korošec, Voditelj Slov. Ljud. Stranke.
Izgledi slovenskega politika za 1.1928.
Ljubljanski "Slovenec" je v svoji novoletni številki objavil važne politične izjave najodličnejšega sedanjega slovenskega politika in velikega jugoslovanskega državnika Dr. Antona Korošca o izgledih v letu 1928. Ker vemo, da bo to zanimalo slehernega našega či-tatelja, zato prinašamo te važne izjave čitate-ljem dobesedno v ponatisu. Glasijo se:
"Leto za letom mineva, odkar je končala svetovna vojna, a želja po miru je med narodi stalna. Društvo narodov to željo uvažuje, v kolikor mu je v njegovi sedanji organizaciji to mogoče. Vojno stanje med Poljsko in Litvo je končano, četudi je vprašanje Vilne ostalo še nerešeno. Angleška diplomacija se trudi, da od.stran i napetost med Francijo in Italijo. Za našo državo tudi v novem letu ostaneta še dve važni vprašanji na dnevnem redu: vpadi ma-kedonstvujuščih v naše južne kraje in da je Albanija postala vojna kolonija Italije. Splošna želja po miru in naša zavezništva nAm vlivajo up, da se bosta obe vprašanji rešili v miru in sporazumu.
Ideja razoroževanja ne napreduje, kakor bi bilo želeti. Konferenca v Ženevi je čula spreten' agitacijski govor Litvino-va in se odgodila. Meseca marca se sestane šele razorožitve-na komisija, a kdaj zopet razorožitvena konferenca, to sam Hog ve. Ako ne uspe akcija za razoroževanje, se bo tudi Nemčija začela oboroževati, njej bosta sledili Macljarska in Bolgarska, a za Evropo in posebej za nas nastanejo nove težave.
V	novem letu bodo državnozborske volitve v Franciji, v Nemčiji, mogoče že tudi v Angliji. Prognoza je, da bodo prinesle povsod okrepitev levičarskih elementov. To bi pomenilo nov napredek za mirovno politiko v Evropi. Posebno zmaga levičarskih strank v Angliji bi prinesla nove smeri v odnošaje med Rusijo in Anglijo, a tudi, kar je za nas velike važnosti, v odnošaje med Italijo in Anglijo. Zmaga levičarjev v Franciji bi dala Briandovi zunanji poljtiki napram Nemčiji proslejše roke, v smislu zbliževanja, a v notranjosti bi nastali ostri socialni in kulturni boji. V Nemčiji, kjer se bo vršil volilni boj za šolsko vprašanje, bi samo sunek na desno mogel spremeniti sedanjo zunanjo, politiko, a na to ni misliti, kakor so pokazale pretekle volitve v posamezne nemške deželne zbore. ,
V	Evropi se sedaj jasno javljajo tri politične skupine: frankoslovanska (Francija, Belgija, Poljska, Jugoslavija, Češka, Romunija), italijanska (Italija, Španija, Madjarska, Albanija), nemška (Nemčija in Avstrija). Italijanska skupina uživa naklonjenost Anglije, nemška skupina naklonjenost Rusije. Ker je nemška skupina razorožena, pomenita večjo nevarnost za mir frankoslovanska in italijanska skupina. V interesu evropskega miru bi bilo, da se vse. tri skupine zlijejo v eno, recimo Panevropo.
V	gospodarskem oziru postaja vedno očividnejša odvisnost od Amerike, boljše od ameriškega kapitala, ker se ta pojavlja tudi v Londonu. Odpor se je pokazal dosedaj samo v avtomobilni industriji. Vendar je zelo zadovoljiv pojav, tla so se vse evropske valute stabilizirale. Tudi nevarnost defla-cij je minila in sedaj bo treba misliti na uzakonjenje stabilizacije, kar se je v Italiji ravnokar zgodilo. Dobro je tudi, da je



KAJ BO DNE 5. FEBRUARJA NA EVELETHU?
Eveleth, Minn.
Nastopili smo novo leto in ž njim se je pričelo novo življenje tudi v naši naselbini. Društva so začela novo gibanje, nekatera so že priredila veselice v korist njihovim blagaj-nam, druga pa še bodo to storila. Privatnih zabav (party-jev) je vsak večer polno po raznih krajih naselbine. Pa so naši vrli možje rekli, zakaj bi se pa za našo cerkev nič ne napravilo. Stopili so skupaj in sklep je bil narejen, da bodo priredili dne 5. februarja prav veliko plesno zabavo tam gori v Oreškovičevi dvorani. Tam se bo plesalo, da se bo kar kadilo in možje nič ne tajijo, da se bosta imenovani večer še tudi kaka stara mama in ata zasukala. Mladina pa že tako komaj čaka, tla se bo sukala, kakor kolo na vozu. Dobri mo-
burna. V drugi polovici življenja pretijo bolezni in kolikor so starejši, oziroma vsak dan bližje so svoje smrti ..." — Prvi odstavek je resničen. Odkar sem na svetu se bojujem za obstanek in sem vedno na enem in istem mestu. O moji mladosti je pa tako le per en glih: ženim sem, pa pri tem imam večno smolo. Dekleta imam rad, pa le tako, da tega dekleta ne vedo. — Tretji stavek bo tudi resničen. Stari ljudje so radi bolni in kolikor starejši smo, toliko bližje smrti smo. — Na ta način bi znal še Tone srečo razlagati. Prmej-dunaj da! To že ni nič takega, radi česar naj bi Tone scagal. Zato bom mirno spal.
Druge vesti. Največ je žalostnih. Imeli smo zadnje dni kar štiri mrliče in sprevode kar na enkrat. Dva slovenska in dva hrvatska. Dne 19. jan. je umrl George Vranichar s 1109
tudi našim izvrstnim kuharicam, ki so pripravile tako na skrivnem tako izboren diner. Miza je bila obložena z najboljšimi jedili. Zares, kaj takega nisva nikdar pričakovala. Ostalo bo to nam v naj prijetnejšem spominu vse dni najinega življenja. Naj še zahvaliva našega pesnika Mr. Košni-ka, ki je nama za 201etnico v spomin tako lepo pesem zložil, da je vse nas do solz ganila. —
Josip Majnarič; umrl je v bolnišnici sv. Jožefa za pljučnico. Na mrtvaškem odru leži pri svoji sestri omoženi Pleše na Bluff St. Pokojnik je bil rojen v Delnicah, okraj Vrbsko. Tam zapušča ženo in 12 let staro hčer. Oba sta pokopana s sv. mašo iz cerkve Matere Božje, hrvatske župnije. Naj počivajo v miru!
Eni se umikajo, drugi priha- j jajo. Tako se je zopet mudila na obisku naše naselbine gospa Štorklja. Zglasila se je na domu Mr. in Mrs. Tony Markelc na Cora St. in jim je prinesla zdravega in čvrstega sinčka. Ravno tako je vasovala tudi pri družini Mr. in Mrs. J. A. Spelič in tudi tam pustila krepkega fantka. Obe sestrici sta ju prav veseli. Častitamo! Naš znani John J. Živetz Jr.. kakor znano kandidira za predsednika nadzornega odbora J.S.K. Jednote. Ne da bi ga zato priporočal, ker je Jolietčan, ampak radi njegove zmožnosti in njegovega zanesljivega značaja ga prav toplo priporočani rojakom širom Amerike, ki spadajo pod JSKJ., da mu (Kidajo glasove. Rečem le toliko, da John J. Živetz Jr. bolj zasluži naše glasove, kakor pa kdorkoli drugi. Ako ga bo članstvo izvolilo, bo videlo, da je volilo za ta urad pravega moža. Društva širom Amerike, ne pozabite tega! Ne ozirajte se lfu razne okrožnice, ki pri-
TO IN ONO IZ OTTAWE.
deniča Alojzija Končiča. Po triletnem bolehanju previden z sv. popotnico je za vedno v miru zaspal.
Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 10. t. m. v tukajšnjo domačo cerkev, kjer se je služila za pokojnega peta sv. maša zadušnica. Nato se je vršil sprevod ob veliki udeležbi prijateljev in treh podpornih društev članov, h katerim je pokojni spadal. Pokopan je bil na pokopališče Imperial. Pokojnik zapušča 5 sester in 4 brate in bolno mater vdovo, kateri je bil pokojni v veliko I pomoč. Pokojnemu naj sveti večna luč in družini Končič pa
Ottawa, 111. mo-i(i iskreno sožalje. Tukaj Pozno je, da se oglašam šeleiimamo velik zfeled, kaj so v sedaj z mojimi božičnimi in no- i,olezni vredna društva. Kako voletnimi poročili, toda prego-	v potrebi. Rojaki,
je boljše pozno
vor pravi, da kakor nikoli.
Hvala Bogu, med nami ot-tavvskimi Slovenci je vse zdravo in veselo. Božične praznike smo imeli prav lepe in smo si tudi prav dobro imeli. Bilo jc lepo vreme. Šli smo v La Sal k k polnočnici. Bilo je krasno. Kako lepo so pope\ali v cerkvi! In p reč. g. Šal oven so imeli prelepo božično pridigo. Res izboren govornik je preč. gospod. Kar ganjeni smo bili vsi in lepe besede bodo nam os4a-!e vsem v najlepšem spominu. — Na novega leta dan pa j< prihrula zim i i.-: severa in n;> enkrat smo imeli zimo I-S stopinj pod ničlo. Vendar to nas ni prav nič oplašilo. da '»i n-vodili svojih začrtanih programov za novo le!o. \ entiar smo zadnji tlan starega leta in nr-
i pristopajte v društva in zava-
vi dan v letu prav veselo obha- toda in pri društvu Ki jali. Zbrali smo se pri našem prijatelju Frank Lasu. Imeti smo prijetno domačo zabavo. Popevali smo, vrtili se — ka-koršne so že pač naše zabave«.
rujte se, dokler je čas!
Dramatični klub je priredil za božič Party za mladino. Na programu so bile deklamacije v slovenskem in angleškem jeziku in krasno petje prirejeno za božič. Potem je sledil prihod Miklavža, katerega je mladina 'ako željno pričakovala. Otroke je obsipal z darili. To je v prvič, da se je priredilo kaj v ta namen. Cast onim, ki so to priredili!
\ sem iskrene novoletne pozdrave. listu pa mnogo naročnikov !
Frances Koritnik.
FARNA SEJA V SHE30Y-GANU.
Sheboygan, Wis.
•red nekako dvomi leti se pri drifs'vu sv. Cirila in Me-
Majni-
ka sprožila misel, kako pomagati otrokom ali vdovam. Za začetek se je sklenilo plačevati za nje šolnin >, da dobijo otroci katoliško vzgojo, in tudi plaee-
je
Imamo tukaj ene pet zalili vati asesment na jednoti
v i i x j * i i i u. . „	,	.hajajo, ampak
zje pa se bodo tudi kako drugo IN. Chicago St., previden s sv.j ,T
zabavo preskrbeli in gotovo ne zakramenti za umirajoče v sta- M
deklet, so prišle vse iz starega kraja. Ali fantov je pa malo. Zato smo pa mislili, da bo mu
bodo pozabili želodcev in gr- rosti G(> let. Bil je star pijonir
naše naselbine. V Jolietu je bival nad 40 let. Rodom iz vasi Čurila pri Metliki. Tukaj zapušča ženo in enega sina in dve hčeri, in enega po pol brata, Nick Vranicharja. — Sedem otrok mu je Bog poklical iz tega sveta v nežni mladosti. Mož je bolehal več let za vodenico. Spadal je k društvu sv. Jožefa KSKJ. in k Modern Woodmen. Sobrati so se udeležili pogreba, ki se je vršil s sv. mašo z leviti 21. jan. v cerkvi sv. Jožefa. Pokopan je na pokopališču sv. Jožefa. Naj počiva v miru in sveti mu večna luč!
lov. "Per moj miš", luštno bo zato pa le vsi v nedeljo, dne 5. februarja v Oreškovičevo halo, da bo druščina večja in zabava bolj živa. Naj se vam ne smili dati revnih 50c za osebo; saj s tem pomagate svoji slovenski cerkvi, ki jo zmirom rabite! Le skupaj torej imenovanega dne, da bodo naši možje veseli in blagajna večja!
Ve&elični odbor. -o-
RAZNE NOVICE IZ JOLIETA
Joliet, lil.
Par noči skoro nisem spal radi prebite radovednosti. Soseda je zvedela, kakor veste, kedaj sem rojen in v katerem znamenju, ki je v mojem slučaju znamenje kozla. Zadnjo nedeljo se nisem mogel strpeti, da bi jo ne vprašal in povedala mi je. Veste, kakšna usoda mi je določena? Taka-le: "Rojenim v znamenju kozla, poteka življenje v žilavem boju za izboljšanje gmotnih in drugih razmer. Njih mladost je
Jajo, ampak vaši glasovi naj |kaj poselil Tone s hriba, pa k'a-edo vsi za John J. Zivetza! ko|. viflini0t j, mora] hiU ^
Pozdrav vsem čitateljem Jolietu in po drugih naselbinah !	Tone s hriba.
Drugi dan je pa preminul
rojak Alois Roliha z Bluff St.
v starosti 51 let. Rodom iz Sp. Zemlja pri Ilirski Bistrici. V Ameriki je bival 25 let, večji del v Jolietu. Zapušča ženo in pet sinov in eno hčer, v starosti od 7 do 21 let starosti. Spadal je k društvu sv. Frančiška Šaleškega KSKJ. in k društvu sv. Barjbare SNPJ. Mož je bil za svoja leta čvrste in velike po-

!iill1llll»liRII!Hlll?!lit|j)l!l!'|||[||!i;:;iHiniHl||nHinHIIIHIIIIII||il[|»)^
* PODLISTEK *
^^ i i ll-flflltMtll 3 tf M lil tfll lilt III IIC Rtt^MlIl HJI11 Itllitltllf 3 UK llttfHllf I flllMfTIIMtMl II III f |f##nf#il.ll lltf ItTtnitlHIUfli^P Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.:
MOJI SPOMINI.
Zato se tu uspešno zdravijo slabokrvni ali malokrvni, razne ženske bolezni, bolezni v prebavilih, otekline, eksodati itd.
Uprava Toplic ima na stotine zahval bolnikov, ki so se tu popolnoma izlečili velikih in težkih' bolezni.
Govoril sem s človekam, ki je bil dolga leta bolan na revmatizmu. Vse ude mu je skrivilo, pa je tukaj popolnoma ozdravel.
Res, škoda, da ni večje reklame za te toplice, ld bi bile lahko svetovno znane in bi tisoči lahko našli svoje zdravje ali vsaj polajšanje v svojem trpljenju ia bolečinah. Tu je še veliko delo za poznejše rodove. In ako bo Jugoslavija mogla srečno premagati vse svoje nasprotnike in se lepo raz-
viti na znotraj, bodo te toplice gotovo med prvimi, ki se bodo dvignile in postale slavne, kar bo tudi prineslo celi okolici stotiso-če denarja, ki bo pospešil napredek in blagostanje cele okolice.
Ta vroč vrelec je bil znan in znamenit že v prazgodovini teh krajev. To spričujejo prazgodovinske grobnice, katere so tu izkopali,-zlasti na gričku Tabor. Zgodovinsko se pa more dokazati, da so sem zahajali različni bolniki od blizu in daleč že v štirinajstem stoletju. Takrat so tu skopali samo večje jame, v katere se je natekla vroča voda in bolniki so se v njih kopali.
Temelje za prvo poslopje ob vrelcu je pa postavil v drugi polovici sedemnajstega stoletja šele grof Ivan Wajkart, knez Auersperg, iz Soteske. Ta je dal najprej vrelec obzidati in pokriti s streho, da so. se mogli bolniki kopati ob vsakem vremenu.
Na tem mestu Se sedaj stoji takozvano knezovo kopališče. Sedanjo kopališko stavbo, vsaj del, je pa pozidal L' 1767 kne« Henrik Jožef Auersperg.
Toplice so bile prav do zadnjega ča-
ZAHVALA.
Chicago, III.
Dolžnost naju veže, da se prisrčno zahvalimo vsem najinem ljubim prijateljem, ki so naju tako presenetili 15. januarja popoldne ob 1. uri. Popolnoma nič ni bilo nama znano, kaj se vse pripravlja, najmanj pa, da se nama pripravlja kak Surprise party za najino 201et-nico poroke. Zato najprisrčne-je zahvalimo vse najine prijatelje, ki so bili navzoči. Posebno hvala našim kumom: Mr. in Mrs. Martin Košar, Mr. in Mrs. Puklavec, Mr. in Mrs. Mišja, Mr. in Mrs. Košnik. Mr. in Mrs. Kovačič, Mr. in Mrs. Murota, Mr. in Mrs. Sever, Mr. in Mrs. Zapčič, Mr. Lunčarich in Miss Pergar, Miss Novak, Mr. Kun-drl, Mr. Winko in,Mr. Kranjc. Vsem tudi najiskreneja hvala za krasno darilo, ki so ga nama darovali od tej priliki. Bog plačaj! — Zahvaliti se morava
zaposlen on in njegov prijatelj j Martin. Kakor sem videl iz zadnjega dopisa, je Tone v skrbeh, kaka sreča, ga čaka, ker se je rodil \ mesecu v znamenju kozla.
Na društvenem polju se tu-kajsiii Slovenci prav dobro gibljemo. Vedno polagoma napredujemo.
Delavske razmere so t ud' vedno enake in o njih nimam kaj pisati. Zato iskrene pozdrave vsem čitateljem Amer. Slovenca!
Nick Kozarich.
IZ PENNSYLVANSKIH PKE-
MOGARSKIH REVIRJEV.
Moon, Run, Pa.
Malokedaj se kdo oglasi kaj iz naše naselbine. Ker vsak dopisnik najraje načenja opisovati delavske razmere, naj pa tudi jaz. Naši možje so še vedno x boju za delavske pravice, namreč na stavki. Bodo li zmagali, bo povedala bodočnost.
Tudi smrt ne prizanaša naši naselbini. Pokosila
dokler so v mladinskem oddelku.
V ta sklad plača vsak dan aii članica letno 50c, Seveda prostovoljno, ne sili se v to ni-kegai*.
Pripomniti je pa treba, da tekateri v ta sklad darujejo še več. za kar jim vsa čast. J< pa tudi precej takšnih, ki že iz kakoršnegakoli vzroka pozabijo ali pa tudi nočejo. Ker je pa vse prostovoljno, pa tudi zamere nobene. Vsak po svoje, pravi A. T.
Naznanjamo pa vsem tistim, katere smo nadlegovali s knjižicami in vabili na veselico, da se udeležijo otroške igre februarja v cerkveni dvorani, da takoj po igri bo nekdo dobil srebrno namizno orodje.
Veselico pa ne bo. ker je ravno isto nedeljo, januarja. glavna cerkvena seja.
Odbor.
-o-
DELAVCEV GOTOVO NI POLEG.
dvajsetletnega prijaznega mla- Imagnati.
Rekordi dohodninskega davka v Kansasu pokazujejo, da je v državi KO oseb, ki imajo več kot milijon dohodkov. Pa ne n isiite, da je med letni kak-je petin- j šen delavec, kajti to so le oljni
sa last knezov Auerspergov. Zadnje čase jih je pa družina prodala sedanjemu lastniku, kakor je pripovedoval g. Vole iz Soteske.
Jako zanimiva jc tudi farna cerkev top-liška, ki stoji tik kopališča. Zanimivo je, da ima vhod v cerkev ne od spredaj, kakor ga imajo navadno cerkve, temveč od zadaj.
Sedanjega g. župnika smo srečali v Vav-ti vasi v župnišču, s katerim smo se takoj sprijateljili. Blagi gospod nas je zabaval s svojim duhovitim pripovedovanjem in šalami, za* kar je znan in obče priljubljen po celi okolici.
Povabil nas je, da gotovo tudi njega obiščemo, kar smo seveda z veseljem sprejeli.
Ne daleč od zdravišča je krasen veliki park, ki ima lepa sprehajališča za bolnike in goste. Tajcoj nad parkom se dviga mali griček, 264 metrov visok, kjer je nekdaj stala velika in močna trdnjava proti Turkom in še preje so tu imeli svojo trdnjavo prvotni prebivalci teh krajev, ki so bili
Kelti. Prav na vrhu je tudi znamenita votlina, ki ima lepe kapnike, kar kaže, da jo tukaj že kraški svet, četudi je zaraščen. Za Taborom je veliko prazgodovinsko grobišče, kjer so izkopali že veliko starin, ki so shranjene v ljubljanskem muzeju. Takoj zraven je prijazna vas, ki se imenuje Meniška vas. Izpraševal sem po vzroku, zakaj se tako imenuje, pa nisem mogel nič gotovega izvedeti. Sam bi si razlagal to ime tako, da so sem hodili tudi stiski menihi v toplice in se nastanili tukaj, nekoliko iz vasi, da so bili nemoteni. Tu je nastala potem vas, ki nosi še danes njih ime. Morda imam prav, morda ne. Vendar na Le m itak ne zaleži veliko. Imenuje se Meniška vas, vaščani pa vkljub imenu še niso menihi, to je tudi gotovo in dovolj. Tam je tudi vas Podturn, ki je precej velfka vas, ki šteje 247 prebivalcev. Nedaleč od vasi je druga podzemska jama, podturnska jama. Jama je zvečine zaklenjena z vrati, ki so vsekane v skalo.
Takoj pri vhodu v jamo sta dve veiiki "dvorani", ki se imenujete "velika" in
"mala" dvorana. Iz male dvorane se mora iti po lestvi skozi ozki in nizki prehod, G0 metrov dolg. Ta se pa zopet razširi v velik prostor, kjer so krasni kapniki. V tej zadnji jami je silno hladno, komaj ?) stopinj C.
Dalje od Toplic proti Metliki je vas Uršno selo, kjer je tudi postaja podaljšane novomeške železnice proti Karloveu. To železnico bi bili prav lahko speljali skozi Toplice dalje proti vzhodu, ko bi bili hoteli. Prav tedaj nam je g. župnik pripovedoval, da iščejo na Uršnem selu duhovnika, ki bi jim opravljal nedeljsko službo božjo, ker je do farne cerkve v Toplicah daleč. Tam je doma g. Kom p, slovenski veljak in mož poštenjak iz La Salic, 111., katerega poznajo veliko po Ameriki z raznih konvencij. J h mož je bil vsikdar poštenjak in veren mož in je veliko dobrega storil za naselbino, v kateri je živel, in za svoje rojake. Prav te dni se je vrnil domov, kakor je pripovedoval g. župnik in bomo veseli, ko se bomo sesli. Kličemo mu: dobro d riše 1 v domovini!
(Dalje prih.)#
Petek; 27. januarja 1928.
Stran 5

>000000000000000-
Družba
oooooooooooooooo
x>oooooooooooooo<
sv. Družine
vooooooooooooooo<
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
tSSf Sedež: Joliet, III.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, I1L
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. Anton Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf. 508 Lime Str., Joliet, 111.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovcnec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Do dne 1. jan, 1928 je D. S. D, izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00.

ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!
se nahaja v večni službi

oo OO oo O OOOOO	OOOOOOOO
iz urada gl. predsednika d.s.d.
Joliet, III.
Združeni sobratje in sosestre D.S.D.! Ko sem v prvi in drugi izdaji našega glasila čital lepe dopise,,me je zelo zvese-lilo. Ne morem si pomagati, da ne bi radi tega dal svoje priznanje vsem dopisovalcem, ki so žrtvovali svoj čas za to. — Članki, ki so podučljivi in zanimivi, veliko pomagajo do napredka naše organizacije D.S.D. Vsled tega, kot glavni predsednik, se vam najprisrčneje zahvaljujem ter obenem uljudno ]trosim, da bi tako nadaljevali in se nikdar ne utrudili, ker to je največja reklama za nas, za našo mlado organizacijo. Želim, da bi se tako dalje lepo razvijala in da bi po želji sobrata 4,Ad hoc" pridobili v najkrajšem času 200 novih članov oziroma članic. To je torej naša naloga, katero moramo spolnovati.
Sobratu, ki je v svojih dveh obširnih dotjisih priporočal živahno agitacijo, potrjujem, ko je rekel, da prava ljubezen ne pozna nobenega truda. To je resnica. Ako se naša krajevna društva zavzamejo in v resnici podvzamejo veliko kampanjo v ta namen, se nam bo gotovo želja spolnila. 'Upam, da se bo to zgodilo, da se bo odprla velika kampanja za pridobivanje novih članov. Tako moramo delovati, da bomo dobili v tem letu toliko novih članov in članic, da bo naša Družba štela že v tem letu do 2000 članov in članic.. Nikar ne mislite, da to ni mogoče. Omenil sem že, da se je z novim letom, ko smo dobili Glasilo, pričela nova doba za našo Družbo. To ne pomeni le nekatere spremembe pravil in da bomo le dopisovali v Glasilo, ampak pomeni, da si je naša organizacija vzela ravno letošnje leto za to, da se s svojimi silami prebudimo iz dvanajstletnega spanja ter Družbo preuredimo in znatno povečamo. Naša organizacija mora rasti in se razviti v velike podporno organizacijo med slovenskim narodom v Ameriki. To je, kar naj bi pomenila naša nova doba. Ako vsi skupaj poprimemo, ne bo ostalo le pri besedah, temveč se jjo v resnici tako zgodilo. Je mogoče, je, le dobre volje je treba.
Kje tiči krivda, da naša organizacija ni rastla tako, kakor bi mogli? ? Nič drugega je vzrok, kakor to, da smo bili vsi zadovoljni s tem, kar smo imeli in se nismo brigali za napredek. Torej smo sami zakrivili in sedaj moramo tudi sami popraviti krivdo.
Nadalje se obračam do naših ženskih društev in posameznih članic, da bi kakšne dopise poslale v Glasilo. Radi bi slišali tudi kaj od žensk, ker jih je veliko, da so zmožne dopisovanja. Tudi med našim ženstvom mora postati bolj živahno za agitacijo. Med ženstvom je treba gibanja,, kajti kar se one lotijo, to gotovo izpeljejo. Čeprav vam zato damo nagrado, ne v denarjih, temveč častno. Saj navadno pri podpornih organizacijah dobimo le častne nagrade za napredek D.S.D.
Glavni odbor je na svoji letni seji, ki se je vršila 5. januarja, po daljši debati sklenil, da ostane prosta pristopnina še do 1. julija t. 1. Obenem se plača po en dolar za vsakega člana in članico onemu, ki predlaga novega kandidata. Če bi n. pr. dobil kdo pet novih članov ali članic, bi mu družbeni tajnik takoj poslal ček za pet dolarjev. Kaj ni to vredno truda? Pri tem pa pomislite, kako bi bilo to lepo za Družbo in njen napredek. Ce tudi zapraviš malo tvojega prostega časa, to ni tako hudo, a ^e splača. Treba je torej le nekoliko dobre volje in par dobrih bes d.
Naša Družba nudi zavarovalnino in poškodnine ter operacije celim družinam, ker sprejema, moške, ženske in otroke. Za otroke se ne plačuje poškodnine, kateri so v mladinskem oddelku, plačuje se samo smrtnina; vsem tistim pa, ki dopolnijo starost 16 let in ko pristopijo v odrasli oddelek, so deležni smrtnine, operacije in poškodnine. Imamo vse ugodnosti za vse ljudi glede zavarovalnine, podrejena društva jim pa plačajo bolniško podporo, h katerim spadajo. Torej, bratje in sestre, le na noge, da se odzovemo klicu dopisovalcev v Glasilu. Potrudimo se za večji napredek naše organizacije, Družbe sv. Družine!
Z bratskim pozdravom, udani
Geo. Stonich, gl. predsednik.
žavljana, človeka, vse, prav vse, dolžnosti.
Veliki Tolstoj, velik mislec, je opisal dolžnost tako-le: "Ves svet je ena sama sinteza (sestav) dolžnosti. Dolžnost je nekak duh, ki daje svetu življenje. Ta duh ne miruje nikdar in nikdar ne počiva. Dolžnost je večna . .
In res je. Dolžnqst se pojavlja vsak trenutek, vsak dan in vedno. Dolžnost je del našega življenja.
V noqni tišini, v sobi, ko vse spi, ko se čuje le tika-takanje ure, dolžnost je tam, pri vsaki stvari in vsepovsod. t
Ko črna noč razgrne na mater zemljo svoj črni prt, ko se ne vidi drugega, kakor le svetle, migljajoče zvezde na nebu, dolžnost je tam in ti ravno potoni srebrnih zvezdic govori, da je to njihova dolžnost, da v črni žalostni noči svetijo s svojimi srebrnimi žarki in oznanjajo upanje na zopet prijetno in ljubo prijazno jutro.
In ko se ozreš v temni noči na vaške koče in hiše, zlasti sedajle v zimskem času, vidiš, kako se kadi iz dimnikov dim, znamenje, da povsod kurijo, da povsod v pečeh gori, da jim greje domove, in s tem govore in izražajo svojo dolžnost.
In ko vidiš opoldne v velemestu, kako se vse gnete in hiti vsak za svojim poslom, govoreč ti: poglej naše dolžnosti, kako nas priganjajo in kako nas gonijo. Zopet vidiš dolžnost.
In tam sredi razburkanega morja morda pluje ladja, tudi ta ti govori: dolžnost me goni, da orjem noč in dan morske valove, da služim na ta način človeku. Zopet je zraven dolžnost.
NE ŠT. 1 D.S.D.
Joliet, 111.
Člani našega društva so vab
Pojdi kamorkoli hočeš, dolžnost je povsod za teboj, dolž- Ueni, da se udeležijo prihodnje nost vidiš vsepovsod.	""
DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA.
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 12 D.S.D.
Joliet, III.
Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo dne 8. januarja t. 1., kjer se je vršilo umeščavanje društvenega odbora za leto 1928.
Ker sem ta dan prevzela tajniške posle, prosim vse one članice, ki dolgujejo na ases-mentu za več mesecev, da bi to poravnale, kakor hitro jim je mogoče. Asesment se lahko plača na mojem domu ali na seji in to redno vsaki mesec.
S sosesterskim pozdravom, Rose Bahor, tajnica, 809 No. Broadway St.
—:—o-
IZ URADA DR. SV. DRUŽI-
Dragi moji bratje in sestre! Naslikal serfl z besedo dolžnost. Ali jo vidite? Tudi za našim hrbtom stoji noč in dan, budi nas, priganja nas, nikdar zadovoljna. Za menoj stoji in me goni, da vam pišem te-le vrstice, katerih namen je zbuditi tebe, dragi brat in sestra, da bi se zavedel svoje velike dolžnosti, delati za večjo in močnejšo Družbo sv. Družine.
Dragi brat in sestra, ali ne vidiš dolžnosti, ki stoji tudi za teboj in ti kliče: brat, sestra, idi na delo za novimi člani za Družbo sv. Družine?! Je ne vidiš? Če je ne vidiš, potem si mrtev (a).
Ne, bratje in sestre, mi nismo mrtvi! Mi živimo, mi hočemo življenja! Mi vidimo naše dolžnosti in ker jih vidimo, hočemo na delo vsak po svoje za našo slavno D.S.D. Mi hočemo pridobivati naši slavni D.S.D. novih rekrutov, novih moči. Mi hočemo ustanavljati za našo D.S.D. nova društva. Tako nam veleva naša bratska dolžnost, ki za nami stoji in nam noč in dan zapovedovalno poje: Naprej!	—Ad hoc.
-o-
NAPREJ ZA NAPREDEK D.S.D.!
Forest Hill, Pa.
Dovolite mi par vrstic v našem Amer. Slovencu, da javim članstvu naš obstanek tukaj -v East Pittsburghu od društva sv. Družine št. 14 DSD. ter da voščim in izrazim svoje srčne čestitke za novo leto 1928, ako tudi je že skoro mesec dni staro.
jte treba
DOLŽNOST.
Kamorkoli človek pogleda okrog sebe, ne vidi drugega, kakor samo in samo dolžnost. Dolžnost gre za človekom po vseh potih njegovega življenja in se izraža in kaže v najbolj živih in jasnih slikah. Od najmanjšega pa do najvišjega dr-
Kakor je razvidno, za našo DSD. na delo. Treba je porabiti vsako priliko in čas za agitacijo za DSD. Marsikdo se vpraša: kaj hočemo, da napravimo? Jaz pravim: na delo! Pridobivajmo novih članov. Vsak izmed nas naj skuša pridobiti po enega novega člana v kolo DSD. (jaz jih čem pa 20!) in ta "jaz" nekaj znači za vsakega. Da, le vsi na delo! Le vsi agitirajmo in potem bo nekaj tudi pri nas v našem e. Pittsburghu. Minulo leto nismo tu tako napredovali, kakor bi radi. Vzrok je bil baš ta, da so nas nadlegovali državni uradniki Pennsylvanije. Ali od sedaj naprej bomo imeli proste roke in nihče ne more nas za-državati pri tem delu.
V Ameriki je še veliko naših Jugoslovanov, ki niso še v nobeni organizaciji. Pa ima jih tudi dosti, kateri so že, pa bi še h kateri pristopili, če bi jih kdo nagovoril. Dragi moji bratje in sestre, ali vidite ogromno veliko polje? Tu je treba delati, te je treba pridobiti. Nikamor drugam, kakor v našo slavno in dično Družbo sv. Družine! Seveda dosedaj niso vsi niti znali, da postoji ta naša dika ameriškega jugoslovanstva D. S.D. Ali sedaj, ko smo dobili naše glasilo, katero bo dobival vsak član, sedaj lahko agitira-mo i s pisano besedo za našo DSD. Zato pojavljajmo se z lepimi, navdušenimi dopisi in članki, tolmačimo našemu delavskemu narodu, kaj je naša Družba sv. Družine. Treba, da vsi delamo, vsi agitiramo. Treba je, da smo vsi junaci vitezi krščanske vere. Nekega dne sem govoril z mojim prijateljem Srbinom. Vprašal sem ga, da naj bi i on pristopil v vrste DSD. In on mi reče, da je to mala organizacija in da to ni hrvatska, ne srbska, marveč slovenačka DSD. Ali jaz sem ga pregovoril, da temu ni tako. DSD. je naša, ker je lastovana po članstvu in ni nobene razli-
ke med člani, samo da smo kri-stijani in slovanskega rodu. In stopil je v naše vrste in danes on isto tolmači drugim, kar sem jaz njemu. Privedel je že pet novih članov v naše vrste, kateri so vsi ponosni, da so člani tako slavne organizacije, a to je radi tega, ker ta organizacija vestno in točno vrši svoje dolžnosti do svojega članstva.
Pri nas imamo Srbe, Hrvate in Slovence in vsi se dobro razumemo in niti eden ne čuti, da bi bil zapostavljen in si nc tolmači, da je DSD. le samo slovenačka, ali hrvatska, ali srbska. Vsi kažemo, da je to naša organizacija, last nas vseh njenih članov.
Bratje in sestre, jaz sem član večih organizacij, ali nobena mi ni bolj mila kakor DSD., ker je naša in moja. Beseda "naša" mnogo pomeni in dokler mi kažemo, da je DSD. naša, tedaj smo dolžni tudi za njo delati, da bo napredovala — in ako hočemo vsi, bo tudi napredovala in mora napredovati. Delajmo vsi za njo! Agitirajmo vsi! Posvetuj mo se, kako bi delovali za večjo in močnejšo našo DSD. Ako mala društva ne morejo napredoya-ti, naj opazujejo velika, kako delajo, kaj uporabljajo, da napredujejo, in naučili se bodo tudi oni in njih društva hočejo sigurno napredovati.
Najpoglavitnejše pa je za članstvo, da hodi redno na seje, da polnoštevilno prihaja na društvene prireditve, da se za društvo zanima. Vse zunanje prepire se mora strogo držati izven društev, samo pri takih društvih se napreduje, kjer je vsa moč članstva obrnjena za napredek društev in organizacije. Vzemite si to k srcu, bratje in sestre, in delujmo tako za napredek naše slavne in diČ-ne DSD.!
Zaključujem ovi dopis in naj živi članstvo in DSD. in ves naš jugoslovanski narod tukaj in v stari domovini!
T. Oblic* čl. dr. sv. Lovrenca št. 14jDSD.
seje v kolikor mogoče velikem številu. Seja se vrši dne 29. januarja 1928 ob eni uri popoldan v Slovenia dvorani. Pridite vsi. Prvič zato, ker bo to prva seja v letu, kjer bodo bratje nadzorniki podali finančno poročilo o poslovanju društva za leto 1927, za kar bi se moral vsak član zanimati s tem, da se udeleži seje in s tem pokaže vsak nekoliko aktivnosti do svojega društva.
Drugič, na tej seji bo tudi umeščen odbor za leto 1928. kar je tudi važno in bi moral biti vsak član navzoč na tej seji, da sliši, ko vsak posamezni odbornik obljubi vestno in točno izpolnovati, namreč pravila društva in Družbe sv. Družine ter po svoji moči dedovati v korist in prospeh našega društva sv. Družine. Zatorej, cenjeni
'člani, dolžnost nas je vseh, da kakor uradniki tudi mi na prihodnji seji obljubimo delovati v korist društva in Družbe sv. Družine.
Dalje je bilo sklenjeno na zadnji seji, da društvo priredi po seji za člane našega društva nekoliko zabave. Kakšna bo ravno t.a zabava, bote vsi videli in skusili, če pridete na sejo. Torej vsi na plan dne 29. jan.!
Vsi tisti člani, kateri niso še prejeli tiketov za Card party, so naprošeni, da pridejo na sejo 29. januarja 1928 popoldne v Slovenia dvorano, kateri pa ne more priti na sejo, naj pride pa na dom tajnika.
Poročati moram tudi, da smo enega člana zgubili od našega društva; dne 19. januarja je preminul sobrat Lovrenc Rud-man, rodom Hrvat. Bog mu daj v miru počivat v tej ameriški!	„
zemlji in nam drugim pa v spo- SV0Jlh stevilnih min, da tudi mi pridemo za njim. Zatorej vam priporočam, da vsi tisti, ki niste še pri društvu sv. Družine,, da pristopite ker sedaj je še prosta -pristopnina, tako da lahko pride wak z majhno svoto denarja v društvo in tudi otroke se sprejemi; od l.!do 16. leta po 15c na mesec, kar je jako malo za plačevati. A v slučaju nesreče je pa starišem to dobrodošlo, da jim pokrije stroške. Torej, ne zamudite te prilike, ker ne vem« ne ure ne dneva, kedaj nas lahko enega ali drugega zadene slučaj nesreče.
Torej na svidenje na dan 29. januarja!
sepij Madicovih prostorih.
Št. 16. Društvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Mary Kremesec, 2323 S. Winchester St., tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street; blagajničarka Agnes Zunic, 1848 W. 23rd St. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, IU.: — Predsednica Kathrine lia-yuk, 528 Lafayette St., tajnica Josephine Bradish, 8U4 Jackson St.. blagaj-ničarka Mary Lekan 800 W. Jackson Street. Vse v Ottawa, III. Seja S£ vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bayuka.
Št. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Math Barbo-rich, 1504 So. 15th St.; tajnica in blagajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15th St. Vsi v Springfield. III. Seja sc vrši vsako četrto»nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto. da se ista popravi.
S sobratskim pozdravom,
Louis Martinčič, tajnik,
1410 N. Center St.
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
OPREMLJENA SOBA
se odda v najem poštenemu samcu. V stanovanju so vse udobnosti. Vprašajte pri Mr. J. Turiiču, 2019 We*t 22ad Street, Chicago.
St. 1. Društvo sv. Družine, Joliet. tli*: — Predsednik George Stonich, 815 Chicago Sir.. tajnik Lotus Martincich, 141(1 Center St.: blagajnik Joseph Gcršich, 401 Hutchinson Sc. Vsi v Joliet. 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani staj-e šole sv. Jožefa, ob 1. uri pop.
St. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, 111.: — Predsednik Mike Golda-iich, tajnik in blagajnik Sam Golda-sich, P. O. Box 656. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Predsednik Andrej Urbane. 1036 — 4tli St.. tajnik Ant. Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik John Setina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka, ob l. uri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 462, tajnik John Zaje, P. O. Box 55, blagajnik Deniel Raich, P.O. Box 284. Vsi v Bradley ,111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: — Predsednik Jakob Simonič, 1624 N. Pine Street, tajnik Frank Po-lančich Jr., 1021 Mulberry St., blagaj-iik Math. Bayuk, 528 Lafayett St. Vsi v Ottawa ,.111. Seja se vrši vsako >redo po tretji nedelji v mesecu, v Math Bayuko.vi dvorani, ob pol 8. uri tvečer.
Št. 6 Društvo sv. Družine. Wau-kegan. 111.: — Predsednik Frank Se->enik. 931 Commonwealth Ave. Wau. kegan, 111.; tajnik Joseph L. Drašler ml., bo Tenth St., North Chicago, 111.; hi againik losepli Drašler, 66 Tenth St. North Chicago, III. Seja se vrši vsako
prvo nedeljo v jnesecn v novi šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popol.
Štev. 8. Društvo sv. Družine, Rock* dale, IU.: — Predsednik John Panian, 416 Bellview ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 322 Moen ave. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 9. Društvo sv. Družine, Chica-j go, IU.: — Predsednik Michael Žu-gel, 5636 S. Maplewood Ave., tajnik Fohn Falle, 1939 W. 22nd St., Chicago, 111., blag. Joseph Lašich, 1847 W. 22nd St. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place.
Št. 10. Društvo sv. Družine. South Chicago, HI: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne, 2672 E. ?9th St.. tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v me-secu.
Ži. 11. Društvo SV. Družiae, Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharps-; burg, Pa., tajnik JoUo Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blagajnik Mathew Balkovec, 5641 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja «e vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po losmi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta.
12- Društvo »v. Cvcttije, Joiiet, III.: — Predsednica Marie Kiepec, 901 Scott §t., tajnica Rose Bahor, 809 K. Broadway Street, blagajničarka 1015 Raynor Ave. Seja se vrši vsako
irsiLro. nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik Igni.tz Krapčtz. 53JI S. Sacramento ave., tajnik Steve Foy>. 19J9 \V. 22ild I']., blagajnik John Denslia, 2730 Arthington St. Vsi v Chicago, III. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik George Miketrch. P. O. box 353. Kast Pitts-bubrgli. Pa. Tajnik Peter Bendekovic. P. O. .box 536, East Pittsburgh. I'n. Blagajnik Peter Malek. P. O. Box 119« East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Hungarian Ks H. 338 Beech St.
Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Xick K<-zarich. 825 YY. Washington St.. tajnik in blag. Joseph F. Mcdic ir.. 1123 Pine St. Vsi v Ottawa lit. Seja se vrši vsako 'drugo nedeljo v mesecu v Jo-
pozdravi iz new yorka.
Na parniku "Paris" se v duhu še enkrat poslavljam od prijateljev in znancev v Milwaukee, Wis., med katerimi sem živel nad 20 let. Vsem kličem: Pozdravljeni in na svidenje v beli Ljubljani! — Dalje se ob tej priliki zahvaljujem za posebne usluge zlasti Johnu Lenko, Joe-u Mraz ter tudi* Franku Tamše, Franku Zaje in Franku Limoni in njegovi soprogi. Vsem najlepša hvala! — Končno se želim zahvaliti še tvrdki Zakraj-šek & Cešark v New Yorku. kajti njen uradnik me je pričakoval na postaji kljub zgodnji uri in v uradu sem bil od vseh prijazno sprejet in postrežen. Oskrbljen z vsem potrebnim sem na večer istega dne odšel na parnik skupno z drugimi zadovoljnimi potniki. Uradnik te tvrdke nas je spremil prav v naše kabine. Na podlagi lastne izkušnje torej priporočam tvrdko Zakrajšek & Česar k svojim prijateljem ter ostalim rojakom sirom Amerike.
Egict Senk.
-- Zagotovo naj ho -tvorniska >:n:tmka SIDRO n a vsakem i:;; v o j c i.\\.
in 70c v lekarnah sli ga pa pošljemo naravnost iz laboratorija.
F. AD. RICHTEP. & CO., Berry & So. 5th Stu., Brooklyn, K. Y-
♦
t
Lahki pogoji KUPITE ZDAJ
nroaaway oi i Jennie Ncmanich ' Vse v Joliet, 111.
_ZNIŽANE CENE Pralnim Strojem
Standard model Federal Electric pralni stroji po zelo znižanih cenah pri se-dajni razprodaji. Razprodajamo vsakovrstne stroje različnih modelo. Vse stroje jamčimo eno leto, kakor nove. Le omejeno število — vprašajte za pojasnila takoj! Randolph 1200, local- 1007 ali 832^
& A ^^^	druge vrste po
^$79, $«9 in
$i©9
1? COMMONWEALTH EMSCM g
JEXECTMC SBGPD
72 West Adams Street
i V
m

i • V: .
' * ,
Stran 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 27. januarja 1928.
POTOP
HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole.
"Ko pa seru z jezo in studom zavrnil takšen predlog," je končal Boguslav, "mi je ta človek dejal z drznim čelom : "Pojdem pa k Radziejovskemu, ta sprejme ponudbo in mi plača funte zlata. .
"Jaz nisem razkraljev prijatelj," je rekel Janus, "toda ko bi mi stavil podoben predlog, bi ga dal brez obsodbe postaviti k zidu, a šest mušketirjev nasproti."
"V prvem hipu sem hotel tudi jaz tako postopali," je odgovoril Boguslav, "toda razgovor se je vršil na štiri oči in takrat šele bi kričali, kakšni tirani in samovoljniki so Rad-zivili! Ostrašil sem ga le. da bi ga i Radzie-jovski i kralj švedski, ba, še celo sam Hmiel-nicki, gotovo zato obsodili na smrt; skratka, pripravil sem tega lopova do tega. da je opustil svojo namero."
. "To je premalo! Nikakor bi ga ne bil smoi živega izpustiti, ker je zaslužil najmanj kol !" je zavpil Korf.
Boguslav se je naglo obrnil k Janušu:
"Tudi jaz se nadejam, da Tie uide kazni, in jaz sem prvi, ki želim, da ne umre naravne smrti; a vaša knežja milost ga edini lahko kaznuje, ker je tvoj dvorjan in tvoj polkovnik. . ."
"Za Boga! Moj dvorjan? . . . Moj polkovnik? Kdo je-to? Kdo?. . . Govori, vaša knežja milost!"
"Imenuje se Kmitic !" je rekel Boguslav.
"Kmitic?!. ..." so ponovili vsi prestrašeno.
"To ni res!" je kriknila naglo Bilevičevna ter vstala z iskrečimi očmi in valujočimi prsi.
•Nastalo je mučno molčanje. Nekateri so bili osupli š vsled strašne Boguslavove novice. drugi so ostrmeli vsled predrznosti te gospod it-m\ ki se je upala mlademu knezu povedati v oči. da laže: rosienski mečnik je začel jecljati: "(denka! Olenka'": Eogu-dav pa je naredil otožen obraz in rekel brez srda:
"(V j" to sorodnik ali pa zaročenec gospodične, mi je žal, da sem povedal to novico, I . !a izruj si ga iz srca, ker te ni vreden, gospodična. .
O)).; je stala so nekaj čas,t v ":olesti, v ognju in osuplosti; toda polagoma ji je lice začelo bledeti, dokler ni postalo ledeno. Spustila se je zopet na stolico in rekla:
"Odpusti, vaša knežja milost. . . Ni bilo prav, da sem oporekala. . . Ta človek je zmožen vsega. . ."
"Naj me Bog kaznuje, če čutim kaj drugega kakor usmiljenje," je odgovoril nežno knez Boguslav.
"To je bil zaročenec te gospodične," je rekel knez Januš, "*i jaz sam sem ju ženil. On je bil mlad. vročekrvnež, zablodil je mnogo. . . Rešil sem ga pred pravom, ker je dober vojak. Vedel sem, da je prepirljive«*, da je bil in bo. . . Toda da bi bil šlahčič zmožen takega grozodejstva, tega ne bi bil niti od njega pričakoval."
"To je bil zloben človek, to sem že davno vedel," je rekel Ganchof.
"In v - ■ i svaril pred njim? Čemu to?" je vprašal Januš z očitajočim glasom.
"Ker sem se bal, da bi me vaša knežja milost obsodila, da sem nevoščljiv, ker je on imel vedno in povsod prednost pred menoj."
"Horribile dietu et auditu," je rekel Korf.
"Gospoda!" je zaklical Boguslav, "končaj mo to stvar! Če je vam težko to poslušati, kaj šele gospodični Bilevičevni."
"Vaša knežja milost naj se nikar ne ozira
name," je rekla Olenka, "jaz že lahko poslušam vse."
A'tudi večerja se je že nagibala h koncu. Podajali so vodo za umivanje rok, potem je vstal prvi knez Januš in ponudil roko gospe Korfovi, knez Boguslav pa Olenki.
"Izdajico je že Bog kaznoval," ji je rekel, "zakaj kdor je izgubil tebe, je izgubil nebo.. Komaj dve uri te poznam, ljubezniva gospodična, in hotel bi te videti večno, ne v bolesti in solzah, marveč v razkošju in sreči. . ."
"Zahvalim vašo knežjo milost," je odgovorila Olenka.
Ko se dame oilšle, so se vrnili moški k mizi, da si poiščejo utehe v kozarcih, ki so gosto krožili. Knez Boguslav je pil na smrt, ker je bil sam s seboj zadovoljen. Knez Januš pa se je razgovarjal z gospodom mečnikom ro-sienskim.
"Jaz krenem jutri z vojsko na Podlesje," mu je rekel. "V Kejdane pride švedska posadka. Bog ve, kdaj se vrnem. . . Gospod ne more ostati tukaj z dekletom, ker je tudi zanjo med vojaki nepristojno. Ti in knez Boguslav poj deta v Tavroge, kjer dobi lahko dekle mesto med spremstvom moje žene."
"Vaša knežja milost!" je odgovoril meč-nik rosienski. "Bog nama je dal lasten dom, čemu bi šla v tuje kraje? Velika je to čast, da se nas spominja vaša knežja milost. . . Toda, ker nočem zlorabiti naklonjenosti, bi se hotel raje vrniti pod lastno streho."
Knez ni mogel pojasniti gospodu mečniku vseh vzrokov, radi katerih ni hotel pod nobeno ceno pustiti iz rok Olenke, ali en del mu je povedal z vso rezko odkritostjo magnata.
"Če hočeš smatrati to za naklonjenost, še boljše. . . Toda jaz ti povem, gospod, da je to tudi opreznost. Gospod bo tam porok; ti bos odgovarjal za vse Bileviče, kateri se no prištevajo kakor dobro vem. mojim prijateljem in so pripravljeni, razburiti Zmudž. ko odidem. • - Svetuj jim, gos nod, nai sede tu mirno in naj ne store ničesar proti Švedom, zakaj tvoja in tvoje nečakinje glava sta v moji roki."
Na to je mečniku najbrže zmanjkalo potrpljenja, zakaj odgovoril je živo:
"Zaman bi se pozival na svoja šlahčanska prava. Sila je pri vaši knežji milosti, meni pa je vseeno, kje naj sedim v ječi; ljubše mi je celo tam nego tu."
"Dovolj tega!" je rekel grozeče knez.
"Dovolj ali^ne dovolj !" je odgovoril meč-nik. "Bog bo že dal, da se konča nasilje in da zopet zavlada pravo. Skratka, vaši knežji milosti mi ni treba groziti, ker se ne bojim !"
Boguslav je očividno zapazil, da se zbira jeza na obrazu kneza Januša, zato se je naglo približal.
"Za kaj gre?" je rekel ter se postavil med oba.
"Povedal sem gospodu hetmanu," je odgovoril razdraženo mečnik, "da mi je ljubša ječa v Tavrogih kakor v Kejdanih."
"V Tavrogih ni ječe, tam je samo moj dom, kjer se boš počutil kakor doma. Dobro vem, da hoče hetman videti v tebi poroka, jaz pa vidim le milega gosta."
"Zahvalim vašo knežjo milost," je odgovoril mečnik.
"Tudi jaz se Vam zahvalim. Trčiva in iz-pijva skupaj, zakaj pravijo, da je treba prijateljstvo takoj zaliti, da ne zvene v zarodku."
Naše zveze s staro domovino
f vseli denarnih zadevah so neprekosljive-Vi živite lahko kjerkoli sirom Združenih Držav in vendar je vam niogoče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko.
NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU, ter podvržene spremembi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah.
POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih-potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici kli pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče.
Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade.
Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO 4 CLINTON STS.,	JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik	Chas. G. Pierce, kasir
. _% Joseph Dtmda. pomožni kasir
Širite amer. slovenca i
Slepar — Gospa: "Ali bom dobila vse meso, ki ste ga dali na tehtnico?"
Sleparski mesar: "Gotovo! Zakaj bi ga ne!"
Gospa: "Potem mi dajte tudi svojo desno roko, ki jo tišči-
te na meso ...
Te varna bombaževih tkanin. "Jugočeška"
gradi ob desnem bregu Save od državnega mosta navzdol novo cesto.
North West Second Rear
Tovarniškaprodaja
NEW MODEL BOILER Catalogue o	Posebno
trpežni čisti baker, 5 col kapa iz medi in cevka.
Lahko za čistiti. Kapa ni na vijak, ni se treba bati, da bi si o-pekli roke, pri snemanju. Le lahek pritisk in kapa se v sekundi odstrani. Varno, praktično, enostavno in trpežno. Nobene posode tako fine kvalitete ne morete dobiti za tako nizko ceno. To je kotel z nizkim pritiskom in pasteurizer. Ni boljšega za domačo vporabo. Pošiljamo proti gotovini po tvorniških cenah, označenih na sliki. Pošljite "money order" ali denar. Vredno, da se ima tako posodo. HOME MANUFACTURING CO Dept. S-4 18 E. Kinzie St Chicago, IU.
A. Grdina & Sons
trgovina s pohištvom in pogrebni zavod
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC!
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo .Road — Phone Eddy 5849
GOSPODINJE V JOLIETO
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & RUTCHINS STS.,	JOLIET. ILL.
Chicago Telefon 2917.
/~00<><><><>000<>0<}00<>0<>000c<>0 • r--->
Rojakom v Waukeganu in No. Chicago
priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila.
Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se.
ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dofclte v naši trgovini.
CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNA!
Se priporočam za poaet!
Frank Opeka
502 — lOth STREET, Waukegan, III.

<>0<>000<><><>0000<>000000<>^
Phones: 2575 in 2743.
An ton Nemanich & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIKTU IN AMERIKI
USTANOVLJEN L- 1895.
Na razpolago aoc in dan. — Najboljši avtomobili u pogrebe, krste ia ženitovanja. — Cene smerne
1002 — N. CHICAGO. ST.
JOLIBT. ILL.
oooooooooooooooooooooo-oooooooooooooooo
PISANO POLJE
<>OO<XK>O<XX>O0<>000C<K>00<>C
A. Š.:
KAKO BO NA SVETU LETA 2027?
Skoraj prenaglo živimo v našem času ; vsak dan nam' prinese kako novo presenečenje, novo rešitev tehniških problemov. Človek ni z ničemer zadovoljen, njegov duh neprestano stremi naprej. S stroji, ki naj opravljajo človeku mehanično delo, skuša osvoboditi svojega duha, da ho lažje mislil, snoval in odkrival nove možnosti. Nezadržema, od lota do leta. preustvarja in oblikuje tehnika sodobno civilizacijo.
Kako bo takrat, ko	bo
več nas. ki to beremo, ko bodo na našem mestu zanamci ? Urez dvoma se ho veliko izpreme-nilo. Skušajmo si z fantazijo naslikati obrise novega stoletja. ki smo mu od leta do leta bližji.
Hiše I. 2027.
Krasen vrt, lepo pročelje, pred ognjem varna streha. Dimnika ni več. le prezračevalne nastavke še vidiš. v stanovanjih ne plapola sveti o-genj domačega ognjišča. Po i in štedilniki so izginili. Predrag je premog, premalo ga r-že v zemlji. Uporablja se izdelovanje olja ali pa se pretvarja ' električno energijo.
Šipe so iz nezlomljivega kre-nmečevega stekla, ki v obilni meri prepušča ultravi.jolič^ie žarke. Luč je izdatnejša in <• nejša, ker so 'žarnice popolnej-še in ne razvijajo več toplote, zato pa boljše svetijo. (Leta 1927. razvijajo samo 2—\r> električne svetlobe.) Elektrika je postala vsakdanja, neizogibna v gospodarstvu in v gospodinjstvu, kjer nadomešča človeške rol e. Majhni elektroni aparati meliejo kavo, tolčejo poper, mesijo kruh. zračijo stanovanja. t vsrkavajo smeti, brišejo prah, snažijo o-bleko, čistijo čevlje, perejo in likajo perilo. Štedilnikov ni. Na običajni n izi vidiš skupino električnih lonc< v in ponev, ki se avtomatično izhlapljajo, kadar je hrana kuhana.
Preobrat v kmetijstvu.
Na poljih ni več oračev: konji ali voli ne vlečejo pluga in hrane. Vse delo opravljajo traktorji, ki orjejo globočje in hitreje. Umetna gnojila so tudi že zastarela; dušik se dovaja zemlji naravnost iz zraka, Z električnimi žarki se tudi vedri in oblači, kakor se ljudem ljubi. Kmetu ni več treba
"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
trepetati pred točo, grom in blisk sta ukročena.
V bodoči tovarni.
Tovarne so postale drugačne. Obdajajo jih lepi parki. Nič več ne izpuhtevajo strupeni plini in ne kvarijo zraka. Kotli, para. premog, parni stroji, lokomobile, lokomotive, parne turbine. visoke peči, topilnice — vse je izginilo. E-lektrična energija tali rude, u-liva železo v kalupe, dviga ingote, pomika žerjave in hladi delavcem razgreta čela. Imamo celo vrsto novih litin, med njimi se posebno odlikujejo <°-luminijeve legure. ki daleko prekašajo jeklo in se rabijo zlasti za prometna sredstva. Človeško delo je omejeno zgolj na vodstvo strojev.
Nova mesta.
Nebotičniki se ne grade. Izkušnja je pokazala, da na ta način ni moči rešiti vprašanja preobljudenosli v velemestih. — Milijonskih mest so se ljudje naveličali: ustanavljajo se manjša mesta po 100.000 i rebivalc-ev. Vprašanje razdalje mod njimi je čisfo brezpomembno, ker je pro-ret sijajno organiziran. Obstoje tovarniška. t"govska. pisarniška, v sončil i i: a in obrtniška mest.*. .Skupno .•••■ upravljajo samo I posli, ki s.- li-"*ejo mest kot ce-j lotno edinice. Olcolo se razvijajo sta nt) van j ska mesta, ki jih ločijo obsežni nasadi in parki.
Prorret.
Kai preprosto jo urejen promet. Široke aveniie so obdane z na •*ad?. Polmeri jih razsvpt-I ljujejo mogo« ni reflektorji. Po ulicah ni nekdanje gneče vozov; samo pešci Še h >dijo. Kje >o konji in kočije? Zelo stari ljudio so videli poslednje. . . Tudi današnji avto je d o igral vlogo: zmanjkalo je nafte in seveda 'udi bencina. Elektro-mobii bi električne železnice drve ]»> večnadstropnih podzemnih rovih. Motorje elektro-mobilov in letal žene električna energija, ki se nabira v lahkih in trdnih akumulatorjih z i visoko kapaciteto. I Xar! mostom poletavajo lo-i tahi za krajevni promet, tako zvani uvtogiri, ki pristajajo na strehah in terasah. V daljavo in čez ocean plovejo po zraku ogromna letala, celi hoteli. Vn-kor ladje na vodi.
(Konec prih.)
-o---
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
PREVOZ - DRVA - KOLN

Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, HI.
(
\
i
C. V. McKirJev, D. D. S.
naslednik Burrows aobotdramika D' Aver poslopje, 2. nadstropje -:- it*, sobe 204
Preiskav« in oosms
BREZPLAČNO
ionska postrošniea
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL.
Odprto« od *k s jutra j dm ft.
v nedelje od 10. zjutraj de 12. opoludne.
iMMMMiillMIMAi
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne de-▼loge, ter poiilj% na r»e dele ctoCk.
Kapital in preostanek
$300,000.00.
C E. WILSON, predpon.