JULON
Kvaliteta, organizacija dela, razvoj,
 red...
»Julon letos obratuje s 100-odstotno izkoriščenimi zmogljivostmi; zaloge smo od začetka letošnjega Jeta zmanjšali za 40 odstotkov, prodajo povečali za 15, proizvodnjo za 9, prvokvaliteto pa z lanskih 79 odstotkov na 86. Osnovna strategija, ki sem si jo zastavil, sta razvoj in trženje. Poudarek je na kvaliteti, organizaciji dela, redu in disciplini,« je položaj in usmeritev tovarne, ki proizvaja poliamidne filamente treh vrst, stranski produkt pa je še granulat, orisal direktor Dušan Šešok, ki je »prvi mož« Julona uradno od sredine inarca, dejatisko pa to delo opravlja že od začetka letošnjega leta.
Julon, ki dela sintetične brez-    hov izvoz znašal okoli 15 milijo-
nov dolarjev. Na spisek njihovih
končne nitke za nogavice, žensko spodnje perilo, kopalne kostume, smučarske drese, vetrovke, hlačne nogavice in talne obloge, se je pred leti znašel v hudih teža-vah, danes pa je ena izmed najbolj trdno stoječih delovnih organiza-cij v naši občini. Skrb za razvoj, pravilna izbira kadrov, agresiv-nost v marketingu, red in disci-plina, se odražajo tudi v poslov-nem uspehu.
Lani so v Julonu izvozili za 8 milijonov dolarjev izdelkov, nji-hov glavni kupec pa je bil Iran. Letos so prodajo prek naših meja precej povečali, saj so že v prvih devetih mesecih iztržili za milijon in pol dolarjev več kot v vsem letu lani, na koncu leta pa naj bi nji-
Navijanje poliamidnih nitJt (Foto: D. J.)
kupcev so se v letošnjem letu uvr-stile Severna Irska, Anglija, Ita-lija, Avstrija, Švedska, Holandija in Sovjetska zveza. »Naš cilj je, da bi 50 do 60 odstotkov vsega, kar naredimo, izvozili. Upoštevati je treba, da se bo povpraševanje na domačem trgu še zmanjševalo, obenem pa želimo obdržati naš delež na svetovnem tgru. Če pa hočemo v izvozu uspeti, moramo imeti kakovostno blago in asorti-man,« je poudaril direktor Dušan Šešok.
Tehnologija se takorekoč spre-minja iz dneva v dan, o posodobi-tvah in novih programih je treba razmišljati neprestano. V Julonu so si kot prednostne zastavili pet
nalog. Tri od teh že uresničujejo: uvajajo kodranje niti, četrti si-stem za poliamidni filament 66, s čimer bodo podvojili kapaciteto na tej liniji, in proizvodnjo teh-ničnega granulata, ki naj v bodoče ne bi bil več stranski izdelek, marveč ena glavnih vej njihove dejavnosti. Kasneje se bodo lotili še postavitve dveh novih siste-mov, in sicer za grobi in fini fila-ment, rekonstruirati pa namera-vajo tudi stari obrat. Vse te na-Iožbe bodo Julonove kapacitete povečale še za 3500 ton, tako da bodo na leto naredili okoli 13 ti-soč ton izdelkov.
»Ena od razvojnih usmeritev Julona je tudi razširitev proizvod-nih programov, ker nas izkušnje učijo, da se vsi ne prodajajo vedno enako dobro, čeprav so letos vsi trije kar uspešni. To seveda ne pomeni le nove količine, ampak predvsem nova področja. Na ta način se zmanjša občutljivost de-lovne organizacije na obnašanje trga,« je razložil naš sogovornik.
Prve tri programe, vrednost teh projektov je okoli  17 milijonov
mark, bodo v Julonu opraviii brez dodatnega zaposlovanja. Zdaj je v tovarni zaposknih le 640 delav-cev, ob sanaciji jih je bilo 900, vendar so od leta 1984 pa do zdaj kar potrojili proizvodnjo. To gre poleg strokovnosti pripisati tudi dejstvu, da v Julonu vztrajajo pri
Dušan Sešok: »Julon letos po-sluje s  100-odstotno izkorišče-nimi zmogljivostmi.« (Foto: D.J.)
redu in disciplini, to je pri pravil-nem odnosu do dela.
Proizvodna v Julonu je že po naravi taka, da zahteva natančno izpolnjevanje predpisanega; po-goji za proizvodnjo, kot na primer vlaga in temperatura, so točno do-ločeni, zato je izredno pomembna nadzorna funkcija. Filainent, ki se proizvaja, mora biti enak po nizu kriterijev, zato je potrebno neprestano preverjanje. To pa zahteva od delavcev nadpov-prečno znanje in strogi red. Zato ni čudno, da vsako nedisciplino, zanemarjanje delovne dolžnosti, slabo delo kaznujejo z disciplin-skim ukrepom, materialno kaz-nijo in pa z nižjo osebno oceno, tako da je malomarni delavec lahko tudi ob polovico osebnega dohodka. V Julonu so tako med tistimi redkimi, ki se borijo proti malomarnemu odnosu do dela. D. J.