Ljubljana, petek 9. 9toMm i94*-XX UREDNIŠTVO £N OPRAVA: LJTJBLJAlf A, PUOCENUKVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase ks Kraljevin« Italije tn UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO ft — »TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 1» lift nfiml prt potno čekovnem zavodu; Ljubljana 9tev. 1*351 opoldne — M—en a naročnina 11.— mr, za Inozemstvo 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana cfl esten: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A*, MILANO. Sul fronte egiziano D Qnartier Generale delle Forze Armate conmnifii tn data di 8 ottobre il seguente bollettino n. 865: Limitata attiviti terrcsrre e aerea s«l fronte d'Egitto. Durante un'incursione ef/ettuata nu Tn-bruk un ve 11 vol o nemieo eolpito dalla di-fosa contraer^.i prec.ipJt--.vR al Miolo ncl prešel di BartlJ Na egiptskem bojišču Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. oktobra naslednje 865. vojno poročilo: Na egiptski fronti omejena delavnost na kopnem in v zraku. 3W poletom nad Tobruk se je sovražno letalo zadeto od protiletalske obrambe Brusilo na zemljo v bližini Bardije. Operacijsko področje, 8. okt. s. (Poročlo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Za zasluge, pridobljene v operacijah v Severni Afriki, je Hitler podelil generalu Vit-toriu Palmi in polkovniku Aldu Rosski ženi križ 2. razreda, podpolkovniku Mariju Rebetri pa železni križ prvega razreda. Tajnik Stranke med borci na vzhodni fronti Prisrčni razgovori Eksc. Vidussonija % vojaki v borbenih postojankah — Tovariši iz Španije in Afrike Povratek v domovino Bolo j? na, 8. okt. s. Vračajoč se s svojega obiska pri italijanskih borcih na ruski fronti in s kratkega bivanja v Nemčiji, je dospel danes v Bologno z letalom tajnik Stranke Eksc Vidussoni. ki ga je spremljal podtajnik GUF-a. Prvaka so na letališču sprejeli zastopniki oblasti in mestni hierarhi, na kar se je podal v Dom fa-šija. kjer so se naglo zbrali stara garda in drugi Fašisti, ki so dolgo vzklikali Du-ceju. V drugem nadstropju doma se je minister Vidussoni poklonil v svetišču padlih ter se razgovarjal z voditeljicami ženskega Fašija, katerim je izročil goreči pozdrav in zahvalo italijanskih vojakov. Nato se je pomudil v urau zveznega tajnika z zastopniki krajevnih oblasti. Zvečer Eksc. Vidussoni odpotoval v Rim. Minister za kmetijstvo Pareschi v Nemčiji Monakovo, 8. okt. s. Sem je prispel minister za poljedelstvo Eksc. Pareschi, v spremstvu visokih uradnikov svojega ministrstva. Na kolodvoru so ga sprejeli italijanski generalni konzul Petrucci, državni podtajnik za poljedelstvo Nemčije Backe s svojimi najožjimi sodelavci. Eksc. Pareschi razpravlja z državnim podtajnikom Backejem o ureditvi izmene kmetijskih pri-delkv med Italijo in Nemčijo. Italijanski minister je prisostvoval tudi sprejemu, ki ga je njemu na čast priredil državni podtajnik Backe. S fronte ob Donu, 8. okt. 3. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Od dneva prihoda v operacijsko področje sta JEksc. Vidussoni, tajnik Stranke, in misija, ki ga je spremljala, doživela zelo zanimive dneve med četami italijanskega ekspe-dicijskega zbora v Rusiji. Zastopniki daljne Domovino, borcev iz včerajšnjih bojev, Invalidov in mesta Milana, so bili povsod sprejeti z živo simpatijo. Na vseh obisluh pri četah v črtah je tajnika Stranke spremljal Eksc. general Gariboldi, ki je prišel ponovno prav ob stran svojih vojakov v prvih vrstah. Izločitev darov je imela pomembnost obreda. Ob robovih f.ozdov in polj s sončnicami, ki so se žc i lšile; povsod kjer je bilo mogoče, na vsdh krajih, kamor sovražnikovo opa: ni seglo, so se postrojili oddelki. Id - prišli iz prvih črt v strogo vojaškem zračju. Nekatere edi-nice so priredil«' s preprostostjo, ki je značilna za borce, katerim ni do nepotrebnih govorov in ceremopij, sprejem, ki je zastopniku Duceja dokazal, da so njegovi borci prepriča mago. Zastopstva vseh oddelkov italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji so sprejela naravnost iz rok tajnika Stranke simbolične darove. Eksc. Vidussoni jim je povedal, kako Duce sledi njihovim naj urom in : rt vam, ter je poudaril, da prav borci s svojim svetlim zgledom junaštva, s svojimi napori in svojim odrekanjem dnevno polagajo temeljne kamne za večjo "ji močnejšo Domovino v bodočnosti, za boljšo bodočnost Italije in kulturnega sveta. Borci so bili ponosni, ker so lahko poslušali vsaj za nekaj trenutkov zastopnika Stranke. Kakor on, je. bila vsa boreča se mladina polna vei e in vzgojena v gorečem ozračju revolucij«;. Številni so bili posebno značilni dogodki v kratkih in dostikrat intimnih razgovorih borcev s tajnikom Stranke, ki je hotel obiskati vse odseke v prvih postojankah in v najvažnejših opazovalnicah in zakloniščih, izkopanih v stepah, da vidi, kako preživlja vojak svoje vsakdanje življenje v boju ter da mu izroči pozdrav in želje Domovine in Duceja. Bili so med njimi stari borci iz španske vojne, ki so bili očitno ganjeni in so se čutili počaščeni, ko so poslušali Eksc. Vidussonija govor I o boi bah, v katerih je tajnik Stranke : njuni vred bratsko stal v boju. Bili so tu veterani iz Afrike in Albanije, ki so imenoval] na vprašanje tajnika Stranke n^ki kraj in omenjali neko višino, ki je sveta v spominu naših junakov. Ta srečanje vojaka iz vojaki so bila polna Človečnosti in zvestobe, čeprav so potekala v strogem ozračju fronte, v zemlji, kjer borbe in nevarnosti vsiljujejo svoj zakon. Povsod je tajnik Stranke s svojimi spremljevalci občutil ozračje toplega velikega navdušenja. Razgovarjal se je z vsemi borci in se zanima! ~za. njihove potrebe, pripravljen kaj/ storiti za njihove svojce v Domovini. V Men ako vu Monakovo, 8. okt. s. Danes sta se tajnik Stranke in misija, ki ga spremlja predvsem poklonila prvim padlim narodno-socialistične stranke. Ek&c Vidussoni je položil lovorjev venec v spominskih templjih. Po obredu se je podal v upravno hišo na-rodno-socialistične stra,nke. kjer so mu razkazali razne oddelke in mu pojasnili po kakšnih smernicah je b:.la izvedena upravna organizacija stranke. Nato je tajnik PNF obiskal Rjavo hišo. kjer ga je sprejel okrožni vodja Bormann. pozdravil ga jc v imenu rjavih sra;"c in izrazil svoje veselje, da more pozdrav t i v zibelki Hitlerjevega gibanja prvega sodelavca Duceja. Eksc. Vidussoni se državnemu vodji Bormannu zahvab'1 za prisrčne besede in za tovarištvo, ki ga je izkazal ob priliki potovanja, nakar je boudaril, da vlada tesno sodelovanj« italijanske in nemSke organizacije v vseh odsekih. Z obiskom v Hitlerjevi palači se je zaključilo kratko bivanje tajnika Stranke v Monakovu. Voditelji italijanskih in nemških organizacij s*, imeli priliko navezati stike in se pogovoriti, kar bo Se oja- čilo Že itak trdne v^zj čistega in odkritosrčnega tovarištva ttik^ obema narodoma, ki stremita oba pod vodstvom svojih ve-Ekih vodij po neizbežni zmagi. Obisk madžarskih industrijcev v Rimu Rim, 8. okt. s. Na povabilo industrijske zveze je prišla v Rim 4. t. m. delegacija madžarskih industrijcev pod vodstvom predsednika zveze madžarskih veleindu-strijcev Haggemacherja. V delegaciji so zastopniki najvažnejših madžarskih industrij, zlasti tekstilne, kemične in kovinske industrije. Sprejeli so jo predsednik fašistične zveze industrijcev Eksc. Volpi di Misurata. podpredsednik nacionalni svetnik Pietro Pirelli, direktor prof. Balella ter številni italijanski industrijci. Delegacija je bila predstavljena ministru za korpo, racije Eksc. Ricciju in ministru za devize in valute Eksc. Riccardiju. S prvim uradnim sestankom med zastopniki osrednjih organizacij italijanskih in madžarskih industrijcev so bili položeni temelji za tesnejše in plodnejše sodelovanje madžarske in italijanske industrije v duhu splošnih odnosov sodelovanja in prijateljstva, ki vežejo oba naroda tako v političnem kakor na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Prvi stiki so pokazali možnost resnično obojestransko koristnega sodelovanja ne samo v interesu glavnih industrijskih panog, temveč tudi v višjem interesu obeh držav. Gostje si bodo ogledali najvažnejše industrije v industrijskem delu Rima ter bodo nato odpotovali v Budimpešto, razen zastopnikov tekstilne industrije, ki se bodo pogajali z zastopniki tekstilne industrije v Milanu. Sofija, 8. okt. s. Vsi listi objavljajo na prvih straneh z velikimi naslovi poročilo o avdienci bolgarskega ministra za trgovino Zaharijeva pri Duceju. Poluradni »Večer« z zadovoljstvom ugotavlja, da Italijan sko-boigarske trgovinske izmenjave stalno naraščajo kljub težkočam vojne. Srečno so se zaključila tudi pogajanja za gradnjo velike prometne žile med Bolgarijo in Adrijanskim morjem. Nov Sef hrvatskega glavnega Zagreb, 8. okt. s. Uradno poročajo, da je bil razrešen svoje službe general pehote Vladimir Laxa, sef hrvatskega glavnega stana, ker je prosil za upokojitev. Poglavnik je imenoval za Sefa glavnega stana poveljnika svojega glavnega stana generala Ivana Prpića. General Ivan Prpić je bil rojen v Liki in je star 55 let. V novi hrvatski vojski mu je bilo poverjeno v činu brigadnega generala, poveljnifitvo adiijanske divizije. Dne 1. avgusta 1941 je prišel v ministrstvo za obrambo. Bil je tuCi predsednik koniisi je za razmejitev. Uspehi na vseh odsekih vzhodne fronte Poglobitev napadalnih klinov v kavkaskih gorah — Uničeni* pri Stalingradu obkoljenih sovražnih oddelkov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na kavkaskom področju so bili zavrnjeni sovražni napadi, obenem pa lastni napadalni klini zabiti dalje naprej proti aa-grizenemu odporu. Tudi v Stalingradu je moral sovražnik po hudih borbah odstopiti nove dele terena. Severozapadno od mesta so bile obli o! j« ne in v dva drla razcepljene sovražnikove sile sedaj uničena. Močne nemške letalske sile in runumska bojna letala, kakor tudi pretiletalsko topništvo, so t dobrim učinkom posedale v boje na kopnem. Drugi letalski oddelki so podnevi in ponoči bombardirali važno prometna križišča in proge za dovoz iz zaledja ob spodnji Volgi in Kaspiškem morju, Na področju zapadno od Volge so zavzele nemške čete v presenetljivem napadu neko višinsko postojanko in se tamkaj uredile za obrambo. Pri krajevnih napadalnih akcijah so bile razdejane številne sovražnikove postojanke. Južno od Ladoškcga jezera je bil sovražnik vržen iz dobro izgrajenih gozdnih postojank. Protinapadi na novo pridobljene črte so se izjalovili. Poizkusi sovražnika, da bi prekoračil reko Nevo, so se zrušili v topniškem ognju, med tem pa je letalstvo nadaljevalo z dobrim učinkom obstreljevanje važnih sovjetskih bunkerjev in postojank. Zapadno od zaliva Kandalakš«» in na fronti na Laponskem je bilo zavzetih po KPetrovskoje JBudennovsk NovominiUaja H^eorgijevsk mer. v f......4 Pjatio^sk^o^d"*] Kizljar iiT f.^-A-"- Nalićik'^-V.T*rck ^Groir-.j. Has. - -Jgk • * ^Ordzomkidzek ' 50 100 200 km cevovod za nafto železnice ležišča nafte -Jurro ^Mahać serijo > Botljh) \ «3 :utdiS ■ <■ v, ;/ ; ^ .Gon f učinkovitih akcijah več močnih oporišč sovražnika v borbi moža proti možu. V noči na 7. oktobra so brzi čolni izvedli sunek proti angleški obali in napadli v več skupinah sovražni promet s konvoji. Pri tem so potopili 4 trgovske ladje s skupno 11.000 br reg. tonami in neko stražno ladjo ter s torpedi poškodovali še dva nadaljnja parnika, katerih potopitve pa zaradi hude obrambe ni bilo več mogoče opazovati. Na južni obali Anglije so lahka nemška bojna letala obstreljevala vojaške cilje in za vojno važne naprave. Nova Saza bitke za Stalingrad Glavni strateški cilji so že doseženi — Obstreljevanje začajih sovjetskih postojank v mestu Berlin. 8. okt. s. V tukajšnjih pristojnih krogih izjavljajo, da se je pričela zadnja faza bitke za Stalingrad, potem ko so bili doseženi strateški cilji: dosega Volge in zavzetje mestnega središča. Za zavzetje zadnjih ostankov mesta, ki se še trdovratno branijo, ni treba izpostavljati nevarnosti pešakov in napadalnih inženjercev. Zda] ima besedo težko in najtežje topništvo, ki je bilo postavljeno v postojanke, da učinkovito obstreljuje industrijska središče in četrti, kjer so še vgnezdene nasprotnikove sile. To topništvo sistematično nadaljuje svoje delo, med^m ko pelota in Inže-nierej metodično opravljajo veliko akcijo očiščevanja v vseh zavzetih mestnih četrtih. Iniciativa je zdaj popolnoma v nemških rokah tako v Stalingradu, kakor tudi na ostalih odsekih vzhodne fronte. V tukajšnjih vojaških krogih se omenja, da so nemške napadalne akcije v raznih odsekih fronte v srednjem in severnem delu bistveno krajevnega značaja. Te akcije so pa izredno važne ker znatno zboljšujejo nemško frontno črto. Ostre borbe na Kavkazu Berlin, 8. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava^ da so se v kavkaskih gorah nadaljevale izredno hude borbe. Po doseJa-nih vesteh je bilo včeraj v tem odseku zavzetih 50 bunkarjev in 25 utrjenih poljskih postojank. Boljševiki, ki so spoznali, da se ne moiejo več ganiti v svojih utrdbah v področju Tuapse, so vrgli vprotinap^l skupine konjenice. Nemški strmeglavci so taka j napadli sovražne čete. Razpršili so in decimirali z bombami eno divizijo sovjetske konjenice. Nadaljnji napadi bojnih letal in razdircleev so bili izvedeni na postojanke in skladišča v Tuapsi. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Boljševiki so izgubili 9 letal. Doznava se nadalje, da so nemški oddelki, južno od Tereka utrdili posest polročja petrolejskih ležišč v Malg-obeku. Pehotni oddelki so po zavzetju mesta nadaljevali s prodorom v južni in južnovzhcdni smeri in zavzeli močno utrjene postojanke. Finski odsek Helsinki. 8. olefc s. Poročilo o vojnih operacijah javlja: Nič omembe vrednega na fronti v Karelij-ski ožini. Na fre-nti Aimusa je finska pehota ob podpori topništva zavzela neko sovjetsko utrjeno postojanko in uničila sikladišča streliva ter zaklonišča za čete. Na fronti vzhcdne Karelije udejstvovanje obojestranskega topništva. V zadnjih dveh nočeh so sovjetska letala bombardirala z neznatnim uspehom kraje ob vzhodni obali Ladctškega jezera. Ruska letala so bombardirala tudi okolico Liesike. ne da bi povzročila škedo. Primeri zločinske sovjetske brutalnosti BeHin, 8. okt. s. Iz vojaškega vira poročajo, da so se našli na vzhodni fronti zapiski o nekem telefonskem pogovoru med šefom sovjetskega glavnega stana na fronti pri Brjansku, generalom Kasakovom, in poveljnikom 16. oklopnega zbora generalom Povelikinom. V teh zapiskih z datumom dne 4. julija je rečeno med drugim: »Nerazuml j ivo je, da ste nemške ujetnike 11. oklopne divizije postrelili, preden so jih pristojni temeljito izprašali.« Na podlagi tega smo bili poveljniki opomnjeni na neko dnevno povelje, ki pravi: »Morate prepovedati, da bi se nemški vojaki in oficirji, ki se ujamejo, postrelili ali kako drugače uničili.« V nekem poročilu o borbi 109. sovjetske oklopne divizije se nahajajo z datumom dne 2. julija naslednje besede: »Od posadk obeh nemških tankov sta bila ujeta dva moža. Ostalih 8 hitlerjancev je bilo ustreljenih.« 17. divizija strelcev garde je sporočila tole: »Edinice 1264. polka strelcev so ujele pri Bardarevu 4 nemške vojake, ki jih je odred poveljnika Kudrjazeva takoj ustrelil.« V tukajšnjih političnih krogih opozarjajo na ta poročila, ki so primeri sovjetske brutalnosti ter kažejo kakšne zločine delajo vojaki in boljševiški komisarji. Nemška zmaga v Rokavskem prelivu Berlin, 8. okt. s. Doznavajo se nekatere podrobnosti o zadnjih zmagah nemških torpednui čolnov v Rokavskem prelivu. Skupina nemških torpednih čolnov se je odpravila s svojega oporišča proti vzhodni angleški obali v bližini katere je v višini Comera napadla močno zaščiten sovražni konvoj. Veliko število spremljajočih ladij je kazalo, da gre za izre Ino važen konvoj. Nemški torpedni čolni so kljub izredno hudi sovražni reakciji odločno napadli sovražnika s torpedi. Nekaj ladij je bilo zažganih. V nekaj minutah so bili potopljeni štirje parniki s skupno 11.500 tonami. Potopljena so bila tudi ena stražna ladja. Kljub srditi obrambi nasprotnika ao nemški torpedni čolni obnovili napad in torpedirali nadaljnji dve tovorni ladji, katerih potopitev pa ni bilo mogoče opazovati. Nemški torpoj.ni čolni so se vrnili na oporišča nepoškodovani. Poveljnik podmornice pripoveduje o napadu na konvoj z ameriškimi četami Berlin. 8. okt. s. Iz voja:kcad 19.000 tonami, tipa »Indijski podkralj«, ter ga je potopila neka druti in GaJiac, ki bi bila vn/na strate-'ka ^-et!:-*ča /a Sovjete. Neki Stalinov prvi pomagač bi dobil na-Io-go. popolnoma sovjet i žira t i Bolgarijo. Mo-IctGv bi dal Nemčiji vsa formalna jamstva, da Bolgarije nc bo zadela ista u*o;ia kakor baltiške dr/a^-e, in to jamstvo bi drsalo, dokler sovjetske čete ne bi zasedle Vama, Burgaca, RuSčuka, Filipopolija in drufjih bod-gafflSkft] krajev. Za Sofijo ni bila tedaj do-!< lena šc nobena sovjetska ^'rniziia. da bi se ne razdražila rre\-cč nemška obeut!j:A*ost. Sovjetski pen era 1 je <'S zaključku tudi povedal, da je bilo vse pr>7ravljeno za zn*9ed-bo Dardanel. Hude težkoče za Angleže v Prednji Aziji Naraščajoča nezadovoljnost prebivalstva v Siriji in Irak« Odstop iraške vlade — Upori Arabcev v Siriji Carigrad, 8. okt. s. List »Džumhuriet«: komentira demisijo iraške vlade ter omenja, da bo Nuri Said prevzel oblast po Rcšid Aliju, ki je raje demisioniral in zapustil Irak, kakor da bi izvrševal angleške ukaze. Nuri Said je prevzel ualogo, da obnovi odnosi z Angleži in predvsem obsodi ministre, ki so se udeležili upora proti Angležem. Ti ukrepi bodo pa samo povzročili silno reakcijo v državi in spore med samimi člani vlade, ki se iz strahu pred ljudsko jezo ne upajo hoditi niti po cestah glavnega mesta. Prihod ameriških čet v Irak ni spremenil položaja in tudi ni z boljšaj položaja vlade. Lahko se reče nasprotno, da so sc s prihodom ameriških čet spori še povečali in poostrili. Prvi je demisioniral zunanji minister kateremu je kmalu nato sledil minister za finance ter nato še notranji minister■ ki je zapustil državo in se zatekel v Libanon. Nesoglasje med vlado in narodom, ki hoče svojo neodvisnost in ki upravičeno pripisuje vse omejitve in težave^ ki jih mora sedaj prenašati, na račun Angloameričanav, ki 90 se polastili države, postaja vedno g-loblji. Nedavne izjave Nuri Saida, ki je kljub takemu stanju naznanil, da je bila ena ira- ška divizija poslana, da se bori ob strani Angležev, so spravile državo naravnost v upor proti vladi, ki se je postavila v službo zatiralcev in ki je morala demisioni-rati ker Iračani nočejo, zaključuje Džum« huriet biti zapleteni v vojno. Lizbona, 8. okt. s. Položaj v Siriji je od dneva do dneva siatoši. Da bi še povečali težkoče, s katerimi se bore Angleži prikrivajo Arabci pridelke in zlasti žito v puščavskih krajih. Obljube posebnih nagrad poljedelcem niso imele večjega uspeha kakor grožnje z aretacijami in izterjevanje glob. V deželi vlada velika draginja. Protesti in poizkusi uporov se množijo, angleške oblasti so pa organizirale oddelke na kamelah, ki iščejo skladišča žita po poljih. Ti oddelki so se že večkrat spopadu z Arabci. Eden izmed oidelkov je bil iz zasede skoraj popolnoma uničen. Žrtve v Indiji Klm, 8. okt. s. Angleški tajnik za Indijo Amery je danes izjavil v spodnji zbornici, da je bilanca žrtev neredov v Indiji naslednja: 846 mrtvih in 2.024 ranjenih prebivalcev. Od policije in čet je padlo 60 mrtvih, ranjenih pa je bilo 648. VM Otvoritev okrevališča za potujoče vojake Ljubljana, 9. oktobra. Tiskovni odsek Zveze Fašijev sporoča: Včeraj, 8. oktobrr., ob 9. dopoldne je bilo otvorjeno okrevališče na postaj*, za vojake, ki potujejo skozi Ljubljano. Zvezni tajnik se je zahvalil za udeležbo pri slavnosti, ki se je izvršila po slovesnem vojaškem obredu, Eks. Gen. Robotti-ju, Viceprefektu Davidu kot predstavniku Eks. Vis. komisarja in drugim zastopnikom oblasti. Tovarišice ženskoga faš'ja, ki so skrbno organizirale razdelitev daril, so poklonile bojevnikom košarice s slaščicami, cigaretami, dop snicami in časopisi ter pridružile temu darilcu tople besede tovarlške prisrčnosti. Važnost tega novega dokaza fašistične vzajemnosti je izrednega pomena ne samo, ker kaže pobudo v korist bojevnikom, marveč predvsem zaradi tega, ker uresničuje s posebnim poudarkom tesno povezanost v tej sprednji črti, boreči se proti četništvu in izdajstvu. Bolj kakor kdajkoli potrebujejo vojaki, ki odhajajo ali pa se vračajo s težk;h akcij na tem živčnem odseku, trdne točke tolažbe in gostoljubja, da si vsaj za nekoliko ur odpočijejo trudno telo in raztresejo izmučenega duha. Ljubljana se pripravlja, kakor že v mnogo drugih prilikah, da obdari vse skozi mesto potujoče vojake z ono tovariško gostoljubnostjo, ki označuje vsako njeno pobudo za gmotno in duhovno pomoč bojevnikom. Najvišje cene za gobe in kostanj Z odobritvi! a Visokega komisariata je mestni tržni urad določil cene, ki veljajo od jutrišnjega dne naprej Ljubljana. 9. oktobra Zaradi večjega dovoza raznovrstnih užitnih gob in kostanja v Ljubljano ;c mestni trzni urad Visokega komisarijata predložil najvišje dopustne cene za gobe in domači kostanj ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 4827-1 Visokega ko-misariata za Ljubljansko pokrajino velja-jo za Ljubljano določene najvišje cene za gobe od sobote 10. oktobra 19iJ-XX zju-traj dalje do objavo novega crnika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati pveže gobe in jih plačevati, so naslednje: žlahtne gobe 10.50 L za kilogram. V skupino žlahtnih gob spadajo: užitni goban ali jurček (boletus edulia), bronasti goban (boletus uereus) in karžcij (amanita caesarea). XTžitno gobe II. skupine 6 L za kilogram. V to II. skupino spadajo? turek (boletus rufus), brezov goban ali ded (boletus scaber). sladki goban (boletus impoiitus), maslenka (boletus luteus), lični goban (boletus elegans), zrnati goban ali ovear-ka ali slinavka (boletus granulatus), borov glivee (sparassis ramosa), brinievka ali sirovka (lactaris deliciosa). sivka ali mraz-nica (tricholoma portentosa). čebular (tri-eholoma culessus), lisička (cantharellus ci-barius), mrtvaška trobenta (eraterellus cornucopuoides), rumena trobenta (eraterellus lutescens), medvedova tačke ali rumena griva (clavaria flava). rumeni ježek rgih ^T l/.ostah. na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški. Enako pa sploh pri vseh prodajalnkh in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Ispred ©križnega sodišča Tat poljskih pridelkov obsojen na 5 mesecev strogega zapora — Razprodaja t i oni je pomagal celo nek posestnik Ljubljana. 9. oktobra Pred okrajnim sodiščem se je zagovarjalo letos že večje število obtožencev, ki so jih zalotili, ko so kradli na njivah in po vrtovih krompir in druge pridelke, šlo je pri tem večinoma za manjše količine, ki niso dosegle vrednosti 380 lir. Včeraj pa je ed;n takiih dolgoprstnežev prV^J. celo pred sodnika poedinca okrožnega sodišča. Pred sodnikom dr. Rantom se je zagovarjal 561etni samski delavec Franc Kelbel, ki je bil že večkrat kaznovan. Skupno z njim sta sedla na zatožno klop dva inrenitejša meščana, ki sta se hotela tako ali tako okoristiti s priložnostjo. 44-letni samski poslovodja J. S. je od Kelbla kupil večjo količino ukradenega krompirja in čebule, 561etni hišni posestnik J. S. pa je Kelblu pomagal prodajati. Kelbel je vse tatvine, kakor mu jih je očitala obtožnica, ki jo je na razpravi zastopal državni težilec dr. Hinko Lričovnik. priznaval. Tako je priznal, da je vzel v juniju 20 kg ovsa in graščice, nato še v istem mesecu posestnici Oražmovi detelje za zvrhano cizo, svojemu bratu Valentinu 35 kg čebule, končno pa še več posestnikom okoli 230 kg krompirja, ki ga je nakopa! na njivah, ko še niti ni dozorel. Kelbel je večino nakradenih pridelkov razproda!. Tako je od njega kupil 5 kg čebule in 105 kg krompirja tudi drigi obtoženi J S. Na razpravi se je izgovarjal, da ni vedel, niti ni mogel vedeti, da je Kelbel krompir ukradel. Ko mu ga je ponudil, je imel vtis, da samo posreduje prodajo in da je pravi lastnik, tretji obtoženec posestnik J. S. D.^ja! mu je. da je pripravljen kupiti krompir, čeprav je bila cena mnogo nad maksimirano. Kelbel je zahteval za kilogram mokrega in blatnega krompirja 4 lire. Ker pa se je kupec upiral tako visoki cen:, je potem popustil nekaj stotink. Kip:c mu je dal najprej na račun 300 lir. Tretji obtoženec je zanikal, da bi ga bil Kelbel prosil, naj izjavi, da je krempr njegov. Tega tudi ni izjavil. Sicer pa se ni mnogo izgovarjal. Sodnik je vse tri spoznal za krive naslednjih prestopkov: Kelbla po § 314, drugo obtoženega J. S. po § 333-1 in tretje obtoženega prav tako po § 333-1 kz. Kelbel je bil obsojen na 5 mesecev strog3ga zapora in 1 leto izgube častnih pravic ter mora povrniti vsem oškodovancem odškodnino, kakor zahtevajo. Kupec ukradenega krompirja in čebule J. S. in posestnik pomočnik pri prodaji pa sta bila oba obsojena vsak na 500 lir denarne kazni, in su?er, ker doslej še nista bila kaznovana, pogojno na 2 leti. Plačati morata vsak po 100 dr povprečnine in stroške postopanja. Kelbel in tretji obtoženec sta se s Sodbo takoj zadovoljna. Kupec ukradenega krompirja Pa je že izjavil da bo prijavil prizi-', čeprav so mu vsi prigovarjali, naj ka^en sprejme, ker je verjetno, da mu bo višje sodišče kazen še zvišalo. Zaradi njegove trmoglavosti je tudi državni tožilec izjavil, da prijavlja za vse tri priziv zaradi prenizke kazni. Končno pa se je le zaiovo-ljil s sodbo. NAVIHANĆEK — Kaj si storil z dvema lirama, ki sem ti ju dala, ker si popil ribje olje ? — vpraša mati navihanega sinka. — Za eno liro sem kupil sladkarij, eno sem pa dal sosedovemu Mihcu, da je namesto mene popil ribje olje. Stava Moja žena je vedno rada stavljala. — Ali staviva, da te ne bom nikoli več videla ? — je klicala moja žena za svojim prijateljem iz mladih let, ki je tedaj naglih korakov bežal od nje, ko sem jo jaz prvič videl. Takrat sem se tudi seznanil z njo. Mirin prijatelj je izgubil stavo in Mira se je sprijateljila z menoj. — Stavim, da ste že poročeni, — mi je dejala Mira že prvi dan najinega poznanstva in mi pomežiknila z levim očesom. To stavo je Mira izgubila, ni pa mnogo manjkalo, da tudi te ni dobila. Morala bi bila samo rabiti namestu sedanjega bodoči čas in reči: — Stavim, da boste oženjeni!, pa bi bila stavo dobila. Tako sem pa jaz dobil stavo in — Miro za nameček. Od kar sva se poročila je dobila Mira sedeminsedemdeset stav in s tem v zvezi Čokolade, klobukov, oblek, rokavic in ne več česa še. Izgubila je samo eno stavo. Tistega dne sem smel zvečer oditi z doma brez nje. Drugi dan mi je oa vzela ključ od vezni" vrat in in začela obračunavati z menoj: — Stavim, da mi snoči nisi bil povsem zvest, — mi je dejala z očitajočim glasom. Ker ji nisem mogel dokazati, da nima nobenega povoda dvomiti o moji najpopolnejši in neokrnjeni zvestobi, sem izgubil stavo in Mira je dobila — še en klobuk. Nekoč sva pa dobila stavo jaz in ona. Bilo je nekaj mesecev po najini poroki. — Mira, kmalu bova morala kupiti otroški voziček! — sem dejal ponosno. — Seveda, — je odgovorila Mira. — Gotovo bo punčka, sem nadaljeval. — Staviva, da bo fantek, — je dejala moja žena Gotovo že slutite, kaj se je zgodilo. Seveda, — bila sta dvojčka, fantek in punčka. Najin sinko je podoben meni, toda podedoval je nekaj tudi svoje mame: zelo rad stavlja Oni dan ml je pokazal, kaj je dobil v šoli za domačo nalogo. — Zdi se mi, da tako težke naloge ne boS mogel napraviti sarn. — sem mu dejal. — Kako da ne! Kos ji bom. očka, nič se ne boj. Staviva za nalivno pero, da jo bom napravil brez tuje pomoči. Bil sem radoveden in pristal sem na stavo. 2e čez pol ure se je vrnil k meni ves žareč od veselja: — Očka, kmalu bo naloga gotova. Staviva, da si izgubil stavo. To je bilo pa že preveč. Dečko je prekosil celo svojo mater v stavah. Posadil sem si ga na kolena in mu med drugim raztolmačil tudi to, da je stavljanje zelo grda razvada. Obljubil sem mu, da mu bom kupil kolo, če se bo tega odvadil. To mu je bilo tako všeč, da je tudi on meni obljubil ln sicer zelo svečano obljubil, da ne bo nikoli več stavil. Komisar Kuko vič umrl Ljubljana, 9. oktobra Včeraj zjutraj ob 7.30 so trije neznani storilci napadli policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča in oddali nanj nekoliko strelov. Težko ranjenega g. Kuko v iča so takoj z rešilnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Morilca sta pričakala g. Kukoviča v Medvedovi ulici in sicer sta se pri tem peslužila samokresa na bobnič. Streljala sta izza vrat neke gostilne pri gorenjskem kolodvoru. Prva krogla je prodrla Kuko-viču pljuča, druga hrbtenična vretenca, tretja pa roko. Zatem sta streljala še na njegovega tovariša, ki pa ni bil ranjen. Prva dva strela, ki sta zadela g. Kukoviča, sta bila smrtno nevarna, tako da je komisar Kukovič v hudem trpljenju sno-Či umrL Komunistični teroristi so g. Kukoviča zalezovali že dalje časa in po vsej verjetnosti je bila krogla, ki je nedavno usmrtila policijskega agenta Habjana, namenjena Kukoviču. Zločin je zbudil v Ljubljani veliko ogorčenje, ker je g. Kukovič znan kot dober in vesten uradnik. Športni pregled Tekme drugega kola italijanskega nogometnega prvenstva V diviziji A je spored v nedeljo naslednji: v Fiirencah: riorentina —Triestina. v Vicenzi: Viccnza—Roma, v Milanu: Milane«—Genova, v Benetkah: Venozna—Juventus, v Torinu: Torino—Livomo v Genovi: Liguria—Ambrosiana. v Bergamu: Atalanta—Bari in v Rimu: Lazio—Bologna. Najzanimivejši bosrta tekmi v Milanu in v Rimu. — V diviziji B pa se bodo sestali: v Alcssandrii: Alessandria—Napoh v No-vari: Novara—Medena, v Bustu Arsiziu: Pro Patrda—Brescia. v Pisn: Pisa—Anccni-tana. v Pescari: Pescara—Spezia. v Savoni: Savona—Padova, v Cremoni* Crcmonese— Mater, v Vidmu: Ud I nese—Fanfulla in v Sieni: Siena—Palcrmo. Kar pet tekem obeta hudo borbo, katere izid ni mogoče predvideti. Kakšni bodo i/idi v Aleksandru. No-vari. Bustu Arsiziu, Savoni in Cremoni je vc!: Perizzi ter Marija Lupieri. — Demografska slika Triesta. Dne 7. oktobra je bilo v Triestu 16 rojstev, 15 smrtnih primerov in devet porok. — Na polhi slave je padel 211etni Dante MagTes. ki je služil pri topništvu. Rojen je bil sicer v Furlaniji, vendar pa je bil že od mladih nog v Triestu. Na afriškem bojišču je žrtvoval svoje mlado življenje. Izšel je iz triestinskih fašijskih organizacij. Uvrščen je bil v sestav znane divizije »Pavia«. — V Venezueli obsojeni triestinski mornariški kapitan. Ob izbruhu vojnih sovražnosti je bil triestinski pomorski kapitan Lovrenc Saffaro v pristanišču Caracas t Venezueli. Bil je s posadko na petrolejski ladji >Teresa Odero:, ki naj bi prevzela v pristanišču nafto in petrolej na račun Italije. Teresa Odero je bila skupno z ostalimi ladjami zaplenjena. Lovrenc Staffaro se je tedaj odločil, da rajši zažge petrolej-sko ladjo ko da bi prešla v roke orgranom Združenih držav ameriških. Zaradi tega je bil pred nedavnim obsojen pred vrlumi m sodiščem v Venezueli na. štiri leta in 125 dni zapora. — Nezgode. Z motornega kolesa je padci na cesti proti Piranu inž. Emil G o-varmini iz ulice Nordio 10. Pri padcu si je zlomil desno stegnenico. Na knjigoveza Silvija Trevisana iz ulice Porta 14 se je usul zidni omet in ga poškodoval na obeh rokah. Osemletnega. Ivana Fantiča iz ulice Campanelli 77 je cbgrizel popallj.v pat po obeh rokah. Po vsem telesu se jc potolkel pri padcu 181etni Alojz Leporo iz ulice Battera 20. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kralj ce Helene. Novi madžarski V3j«i minister Madžarski vojni mhltOfT general Karel Baitha je po lastni Želji odstopil. Za n govega naslednika je bil imenovan upokojeni general Viljem Nagy. Novi ma vojni minister je rojen leta *o4 rti sedmograškega rudarskega im.on erja. Dovršil je vojno akademijo in le i a 1905 je postal poročnik. Prve svetovne vojne se Ja ilUlil na raznih bojiščih. Po vojni je služil v vojnem ministrstvu. Leta 19'M se postal generalmajor, tri leta pozneje pa ;^ršal poročnik in kot tak '.. 1940 poveljnik prve armade. Se isto leto je postaj generalni polkovnik, naslednje • to je bil pa upok jen. KOLEDAR Dan«-. " rk 9. oktobra: Dionizij D A > AINII PRIREDITVE Kino Matica: Na svidenje Frančiška Kino Sloga: Poslednja runda Kino Inion: Svet bo trepetal Umetniška razstava ukad. slikarju Ti-neta tiorjupa v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 18. nepretrgoma Razstava slikarja .Miloša AušterMča. »Dolenjska vas* pii Obersnelu na Gospo-svetski cesti, odprta od 9. do 13. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Bleiveisova cesta 43, Tinkoczv ded., Mestni trg 4, L'si ar, £o-lenburgova uliea 7 Malo jezikovne g»£Še Kaj pomaga, čo fMifwamn le bako lepoto jezika, ko je imnflftftt " >' '^ti ra^pr.m* o estetskih zadevah — v riislatvcm jeziku! Kes, lepota jezika ra. je srce in duha in zato ju tudi plemen • l" *da ljuhv/ni in duha ni povsod; jez nnojiun mrt\o orodje, proteza nuir.< : rt kc. ki ljub temu pa ne sinemo biti , - arni tlo jez.ka vsi. V čem je Ut • •. Nodv« :nn >• no le v sflogu, temveč rt.vi. \ pnavilnosrti in jasnosti. V stavkih, ki iu'pi.vL\ln.K m irvo, v besedah, ki je vsaka n* evo jem mestu. Lepita jezik ve ■ skriva v mogočno zveneeih pubKa a. i jc o.l\-na <>1 besedic, tako kakor k p ki D »zaika <>d drobcev. Vestno moraš in iti tudi »besedice«, da bo beseda k-pa i jc/ik p« J Vn jeziku. Med taksne btO)odtoC štejemo tudi predloge. Danes se borno »pasli« med njimi. Predloge nekateri s.k< -a kok-at zlorabljajo kakor rabijo; će jih e rabijo, jih zlorabljajo. Rabijo jih .uJ:. bo jih ne p fcpe*-bujejo. Zato so zlorabe le tako vsakdanje, da jih vee niti nc OfM&ino, Ali se vam zdi vfm prav, ko berete:1 pouk se začne S prvim; s 1 \ sc preselim; poročam se s tretjim; plačal !>o«m z zadnjim; jfledail me je * kislim obra < ;n. ; .dnavil me je z rdečim nosom; pisal jc z o^iiiem; v bolnico so ga s težkimi pt- . br,T '.i so se Z velikim junaštvom; v- \\ :e z- na pomoč s požrtvovalnostjo iui ' \. :>ojtc se; vseh primerov taiko vsak lan i eho v ne bomo mo**li na'teti. Lahk- r-. '-te. da b; k rez predlogov »s« in »z«* i c mogli grešita. Poglejmo po vrsta naštete primere: pouk so začne prvega; presnim l^.; poročim se tretjega; plačal bom zadnjega; gleda! me je kislega obraza! ' nit- Jl rdeče-gja m>su (ali rdeč v v. r. '• i.l je ognjevito; odpeljali so ga v boi iico hudo ranjenega; pohitel je na pome p »valno; bojevati so se zelo juna>k<- (Bojevali so se s sovražnikom in M z juna-tvi/m; pač pa lahko rečemo, da B - vali z orožjejm.) Dcvcilj je ruda prfctntrov-, ko bi rnomadi uporab! iati prcdlop -v /s a ga u porabljajo napačna Zd i ^-k a 23ro nit manj groba napaka j< nogi uporablja^ io predlog *>s« ali «z««, k.j^- bi bil ur«-a\nčcn. le »iz«; včasih pa t • J.i uporabljajo »iz«, kjer bi moral biti »s« alij »z«. Nekateri namreč ne razlikujejo meci M n »v«. Ljubljančani navadno gov: re • odšei je v hrib po gcke; pri-'el je s ? anj iz R< žirka: s Stopanje vasri; v vtftu. v dvor Scu; iz tc^a drevesa sem dobi! l'< l> jab< k; p ;em s steklenice; vrnil s,- ?rst:lm. Zato so ne vrnemo čuditi, uu pade ki kuk. iz L-'ave, ee ljudje z; v gore in v pla- nine,'namero na gL^e, će gobe nabirajo v hribu in ne na njem. Vozijo se na tramvaju, ne v njem. kar pa r: * k'-ia • - . k<-r žc velja pravilno, da hodimo na vlak kakor na kolodvor. Toda, ee je že nv^goče zahajati v planino in se vračati iz nub. doslej je vendar veljalo, da gTcm na Vrhn ko in ne v njo; da prihajajo deželani v Ljubljane- in nc na njo\ zato se tudi vračajo iz njc; a nc z nje; s tramvajem se vozimo na Vič, zato se tudi tramvaj vrača z Viča in ne iz nJLja; paC so pa vozimo v Šiško in Moste, zato vozi tramvaj iz SiŠĆe a!i iz Mo»t, ne pa s Skikc ali z Most. Če prc imi da grem na Ig, na Vrhniko, na Rakitno, na Dobrovo, ne morem reči potem, di se viejflaui iz Vrhnike, iz Rakitne, iz Iga, iz P ob rove. Reči pa moram, da prihajam iz Pb 8., za učence IV. moške realne gimnazije pa istega dne popoldne ob 13.50. —lj Začelek pouka na ljubljanskih šo_ lah. Srednje, učiteljske in meščanske šole v Ljubljani razen I. moške realne gimnazije in I. mešane meščanske šole imajo v ponedeljek dne 12. oktobra začetno službo božjo, naslednji dan v torek pa redni pouk. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariiata. Radio Llvblfana SOBOTA. 10 OKTOBRA 1942-XX 7.30: Lahka g\nsba. 8.00: Napoved ča«a: n rc ji'a v it Vi jamčini. 12.00: Pisana glasba 12.30: Porcčila v slovcn-čmi. 12.45: Simfo-n'čn;1. <,'av'"a. 13.00: Nap-o*veroćila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slm-enšcini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: Neron. Opera v štirih dejanjih Arriga Boiha. — V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini; p<>roć»la v italijanščini. Obnovite nar^ino? Iz pokrajine Gorizia — Na polju slave 90 pa 111 pešec Arrigo Bidut, rojen 1. 1913. v Garzii; višji karpo-ral Friderik Grazianl, roj. 1919 v Piedi-montu di Calvarto; pešec Stanislav Mu. cic, roj. 1911 v S. Andrea di Gorizia; pešec Evgen Vecchi, roj. 1910 v Viilesu ter Cma srajca Friderik Siviz iz San Das&i. — Iz duhovniške sJužl«. Zi podravna-telja v gorizijskem osrednjem semen šču je bJ imenovan J ust S oranžo, za spiriti-uala pa dosedanji gorizijski stolni vikar dr. Fr. Močnik. Za župnega upravitelja na Camini je bil imenovan doeelnnji tolminski kaplan Stanko Pontar. Za kaplana v župniji |V. Ignacija v Goriziji je bU postavljen Josip žabkar. — Za likvidatorja Kmetijske hranilnice in posojilnice v Sebregliu je bil postavljen odvetnik F. Pagiilla. — GorizJJNki nadškof v Locavizzi. Nadškof gorizijske nadškofije mons. Carlo Magotti je bil te dni na pa-slirskem obisku v Locavizzi di Canale. Po pontif kalni slu-ibi božji je birma! večje število dečkov in deklic iz Locavizze. — GorizJjaki likovni umetniki na trle>t'tiski med pokrajinski umetnostni razstavi. Tudi gorizijski Likovni umetniki so se odzvali povabilu glede sodelovanja pri XVI. modpok raji ruski umetnostni razstavi v Triestu. Svoje umetnine so razstavili liko«vnl umetniki Quaia. Sa/rtori. Finelti, Zigaina, Bastianutto. Fantoni in razen tega še mon-faJkonski kipar Patuna. — Na Caista^nevizzi so tudi letos proslavili god italijanskega svetnika sv. Frančiška s tradicionalnimi ceikvenimi slovesnostmi, h katerim so prši: venrki iz vseh g-orizijsklh župnij. Slovseno maso je daroval mons. Evgen Pividor od gorizij-skega metropolitanskega kapitlja. Popoldan je bila otvoritev črtrtega socialnega tedna Antonijevske mladne. — Pokrajinski odbor za pomo* vojnim sirotam v Goriziji je podelil v letošnjem septembru gorizijski m vojnim sirotpon polpore v skupnem znesku 6400 lir. — Ljudsko gibanje. Dne 3. oktobra je bilo v Goriziji šest rojstevf dva smrtna primera in dve poroki. — Ponesrečenci. Levico si je pokšodoval pri delu 441etni Karol Ambrosic iz Piedi-monta di Calvario. Cez stopnice je padla 671etna gospodinja Marija Macuz in si zlomila levo nogo. Na desnem komolcm se je potolkla pri padcu Ana Marija Sfiligol iz S. Pietra pri Goriziji. Pri neki avtomobilski nesreči si je zlomil desno ključnico 611etni Edvard Brumat iz Lucinica. 281etni delavec Alojz Tosolini iz Paslne di Prato si je med delom ranil desnico. Desnico si je zlomila pri padcu šestletna učenka Norma Farano iz ulice Montesanto 82. 50-letni uradnik Bruno Salmi si je pri padeu s kolesa poškodoval desno stegnenic >. 20-letna trgovska nameščenka Valeria Zotti iz trga Vittoria 24 je padla pred neko trgovino in si zlomila piščal desne noge. štiriletna Olga Mauri iz Vert3ibe pri C> rizfji se je med igro z bratcem opekla po vsem telesu. Vse ponesrečence ro pripeljali v gorizijsko bolnišnico Brigita Pavia Nase gledališče DRAMA Petek, 9 oktobra: zaprto. Sobota, 10. oktobra, ob 17.30: Večno mla Šaloma. Izven. Nedelja, 11. oktobra, ob 14: Poročno darilo. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol; ob 17: Oče naš. Izven. Cezar Meano: »Večno mlada Šaloma t. Komedija v 3 dejanjih, ki se godijo leta 60. po Kr. rojstvu na dvoru armenskega kia-lja Aristobula. Osebe: Aristobul-Cesar, Sa-loma-Nablocka, Delila-Saričeva. Tulij Ca-sij-Nakrst, Markodej-Gorinšck, Gaj Lute-cij-Peček, Abimelek-Vl. Skrbinš^k. Joru-baal- Potokar, Judita-Remčeva, Lia-Sanei-nova. meščan-Brezigar, rimski vojnk-Raz. tresen, služkinje-Rakarjeva. Starčeva, J. Boltarjeva. Režiser: prof. Sest, ttMcenator: V. Skružnv. scenska glasba: prof. šturm, koreografija: Marta Pavlin, kostumi Salo-me: atelje Inkiostri. V nedeljo ob 14. uri bodo ponovili po daljšem premoru Forzanovo komedijo »Poročno darilo«. Veljale bodo znižane ceno od 10 lir navzdol. OPERA Sobota. 10. oktobra, ob 17. uri: Trav.ata. Red Preinierski. Otvoritvena predstava operne sezone. Nedelja, 11. oktobra, ob 16: Seviljski brivec. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek. 12. oktobra: Zaprto. G. Kossini: »Seviljski brivec«. Buffome-lodrama v dveh dejanjih (4 slikah). Osebe: Almaviva-Lipušček, Bartoio-Zupan, Ro-zina-Ivančičeva, Figaro-Janko, Bazilio-Be-tetto, Fiorello-Dolničar, Berta-Sti itarjeva, poveljnik fltraze-Anžlovar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simonlti. BIL JE GtlH — Rada bi kupila kip slavnega skladatelja za okras klavirja. Koga mi priporočate, gospod profesor. — Beethovna. On je bil gluh. Mali oglasi AVTOMOBIL tovorni ali poltovornl do 1000 kg nosilnosti, kupim ali pa ga vzamem v najem, za vožnjo samo dopoldne; preskrbim vsa potrebna dovolila za vožnjo proti dobri odškodnini. Koblajeva ulica 7. TAPETNIŠKEGA VAJENCA sprejmem. — Habjan. Ljubljana, Igriška 10. GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJK« vam st rokovnjaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra cesta 38. Inseriraftc »Slov. Narodu1 Rappresentante introdotto Lublana e provlncla c e r c a i m po rta nt« Fabbrica portafogji, bonelllnl. articoll fortissimo consumo ' Offerte: Casella 303 Unione Zastopnik, uveden v LJubljani in deželi, t S Ć c važno tvornico za listnice, taske. predmete mofnega odjema. Ponudbe: Pnbblieit* ! uhian* Nekdaj posebno pomembna ulica — dandanes pa skoraj neznana — Ali veste, H|e je Stiska ulica? — Nekdaj je bila baje edina ulica, ki je držala od Starega trga k Ljubljanici Nekdanji, leseni šentjakobski most Ljubljana, 7. oktobra. Na lovu za ljubljanskimi zanimivostmi ln znamenitostmi moraš biti zadovoljen tudi s tem plenom: z odkritjem posebno pomembne ulice, če ne celo najpomembnejše v stari Ljubljani. Srednjeveška Ljubljana je bila sicer mala, vendar ne smemo misliti, da je imela samo eno ulico ali trg. Tako n. pr Stari trg tedaj ni bil zgolj Ime ene same ceste, temveč vsega starej-Sega naselja, kakor je ime Novi trg veljalo za ves del mesta na levem bregu Ljubljanice. Letos smo opozarjali na nekatere zelo zanimive ugotovitve prof. A. Melika O tem, kako je talni načrt Emona vplival na razvoj Ljubljane. Razvidno je bilo povsem jasno, da so nekatere emonske ceste ostale ohranjene v Ljubljani na levem bre_ gu Ljubljanice ter so vplivale na razvoj mesta. Kako se je pa razvijal najstarejši del Ljubljane? Ali tudi njegov razvoj za-visl od lege rimske ceste, in sicer one, ki Je držo!a na Dolenjsko, skozi Praetorium Latobieorum, sedanje Trebnje in Nevkodu-Cum (Drnovo) ter dalje v Panonijo? Kje Je držala ta cesta iz Emone čez Ljublja-rico in kje se je nadaljevala na desnem bregu Ljubljanice? To stikališče je bilo v Starih časih izredno pomembno kakor po-vsod, kjer so ceste držale čez reko. Nedvomno ni izgubilo povsem svojega pomena tudi pozneje, ko mostu ni bilo več in ko se je po več stoletjih začelo razvijati novo naselje v njegovi soseščini ali neposredno ob njem. Kje je bil rimski most? Zato je še vedno zanimivo vprašanje, kje je bil rimski most na Ljubljanici, ki je po njem držala vzhodna glavna emon-ska cesta, će bi bilo mogoče ugotoviti lego rimske cer1,o v najstarejšem delu Ljubljane, bi tudi laže dognali, kako je vplivala rimska cesta na nastanek in razvoj naselja pod Gradom, naselja, ki se je morda v zpCetku imenovalo Trg, pozneje pa, ko se je razvil na levem bregu Novi trg — Stari trg. Seveda so učenjaki skušali odgovoriti tudi na to vprašanje, vendar zanesljiv odgovor ni bil mogoč ker se ni ohranil ta'ni načrt srednjeveške Ljubljane tako dobro, da bi bilo mogoče zasledovati, kje je ležala rimska cesta. Vsaj približno so pa lahko dognali, kje je držal rimski most čez Ljubljanico, Ni bil posebno daleč od kraja seuanjcga šentjakobskega mostu Najbolj verjetno jo. da je bil malo niže, pri Stiski ulici. Će morda ta ulica ni budila dovolj pozornosti ter ne veste, kje je, naj omenimo, da leži ob stiškem dvorcu. Ljubljančani pa bi morali vedeti vsaj, kje je stiski dvorec. To je precej veliko poslopje in stoji ob treh cestah; glavno pročelje je obrnjeno proti Staremu trgu, nasproti šentjakobski šoli, stransko je v Stiski ulici, ki drži v smeri od šentjakobske šole proti Ljubljanici, na Gallusovo nabrežje. Na nabrežju se dvorec ne odlikuje s pročeljem med drugimi hišami. Stiska ulica je ozka in kratka. Prometa nima skorai nobenega, saj se vozni promet usmerja po Trubarjevi ulici, med šentjakobskim mostom in Sv. Jakoba trgom. Dclenjski cesta na temeljih . rimske ceste Da leži Dolenjska cesta na temeljih rimske ceste, ki je držala iz Emone v Panonijo. je dokazano. Sicer leži Dolenjska cesta tu in tam malo ob strani stare ceste. n. pr. v Kurji vasi. će pa leži Dolenjska cesta tam, kjer je bila v starih časih rimska, je že zaradi tega upravičena domneva — če že ne trditev — da je tudi Kar-lovška cesta ostanek prastare ceste. Za to imamo tudi dokaze, saj so pri nekdanji mestni ubožnici in pod Samassino vile odkrili rimske grobove. Znano je namreč, da so Rimljani pokopavali mrtve ob cestah v sarkofagih z napisi, tako da je potni": lahko s ceste čital, kdo počiva tam in s čim se je proslavil. Dognano je torej, kje je ležala rimska cesta v tem delu Ljubljane, toda ni je mogoče zasledovati naprej proti Ljubljanici. Lego rimske ceste v tem delu mesta bi pa bilo treba ugotoviti zlasti tu, če bi hoteli raziskati, kako je vplivala na razvoj najstarejše Ljubljane. Karlovška cesta je ležala zunaj me- j Nekateri namreč dokazujejo, da je Ljubljana nastala povsem samostojno, to se pravi, da davna preteklost ni vplivala na njen razvoj. Mislijo, da je bil za njen nastanek najpomembnejši grad, odnosno gradišče, in ugodna lega med vodo, bogato na ribah, in hribom, ki ga imenujemo dandanes Grad, Rimska cesta na levem bregu Ljubljanice će hočemo raziskovati, kje *fe rimska cesta dosegla desni breg Ljubljanice, moramo najprej dognati, kje je ležala na levem bregu. Znano je pač. kje je ležala Emona, kako velik je bil njen obseg ter do kam se je razprostirala. Razen tega so dognali vsaj približno, kje so bila tudi njena obzidna vrata. Od vrat so držale glavne ceste iz utrjenega mesta. Starejši raziskovalci so domnevali, da je vzhodna rimska cesta držala iz Emone ob Salendrovi ulici. Zgodovinar Rutar celo govori o lesenem rimskem mostu čez Ljubljanico pri stiškem dvorcu, ni pa navedel za to nobenih prepričevalnih dokazov, razen rimkih grobov ob Karlovški cesti. Zgodovinar MU11-ner pa navaja, da so odkrili rimski grob ob kraju sedanje šentjakobske šole. Poročil je o rimskih najdbah 1. 1900, ko so zidali na Sv. Jakoba trgu hišo št. 11. Najpomembnejše je. da so tedaj odkopoli pri šoli cestišče rimske ceste v širini 5 m. Gosta se je še širila pod hišo št. 9. Poleg so odkopali razne rimske starine, sledove rimskih grobov. Mullner je zapisal, da je bila cesta usmerjena proti Ljubljanici, ni pa točno opisal smeri, kar bi bilo posebno važno. Žal pa ni bilo mogoče točno dognati tudi smeri ceste proti Ljubljanici na levem bregu, će bi bilo to mogoče, bi raziskovanje na desnem bregu niti ne bilo več potrebno, saj je cesta nedvomno držala čez vodo naravnost. Kaj je ugotovil Schmid Prof. Schmid, najuglednejši raziskovalec Emone, ni mogel točno dognati, kje je držala rimska cesta čez Ljubljanico. Po Mullnerjevi pripombi o odkriti cesti pri šentjakobski šoli je na karti Emone za- , «s«ta REGULACIJA. jAKOB$KEGA \#.: .TRGA Situacija okolice šentjakobske cerkve sta, kajti mestna vrata so bila ob stiku sedanje Florijanske ulice in Karlovške ceste. Pravo mestno jedro je med Karlovško cesto in Trančo. Florijanska ulica nadaljsvanjs rimske ceste? Treba bi bilo £e odgovoriti na vprašanje, ali leži Florijnrska ulica na temeljili in v smeri rimske ceste. Pritrdilni odgovor bi pomenil, da se je najstarejša Ljubljana razvila vzdolž rimsko ceste na desnem bregu Ljubljanice. Nešteti kraji so nastali ob starih cestah, kar je razumljivo, saj se je tržno življenje razvilo najlaže tam, kjer so bili za to ustvarjeni pogoji. O tem pričajo številna krajevna imena. Posebno važna prometna točita je pa bila ob križiščih cest z vodnimi potmi, će bi torej dognali, kje je držal rimski most čez Ljubljanico, bi našli najpomembnejši kraj za nastanek najstarejše Ljubljano. To se pravi, če je bil rimski most v resnici ob ustju sedanjo Stiske ulice, je nastalo tam jedro Ljubljane, odnosno v neposredni bližini. To velja seveda za primer, da je stara rimska cesta res vplivala na nastanek kraja, odročno bila vsaj eden pomembnih čimteljev. risal rimsko cesto čez Ljuljanico približno na sredi med Salendrovo in Križevniško ulico. Po tem načrtu bi držala rimska cesta na desnem bregu zahodno od šentjakobske šole in cerkve, tako da bi Florijan-ska ulica in gornji konec Starega trga ne bila več istovetna z rimsko cesto. Na dvoriščih hiš v Salendrovi ulici je bil odkrit rimski kanal, ki bi naj bil dokaz za smer glavne dekumansko (prečne) rimske ceste. Toda v Rožni in Hrenovi ulici niso od_ krili nobenega sledu rimske ceste. Schmid je pa tudi pozneje sporočil Meliku, da je rimsko cesto na karti Emone zarisal le približno. Meliku se ne zdi verjetno, da bi most čez Ljubljanico držal poševno (ne pravokotno>. Po vsem tem je torej še premalo podatkov, kje je držala rimska cesta med vzhodnimi emonskimi vrati in Karlovško cesto. Prehod pri stiškem dvorcu še vedno Je najbolj verjetno, da je bil prehod čez Ljubljanico v rimskih časih nekje pri sedanjem stiškem dvorcu, morda prav ob ustju Stiske ulice. Vsekakor moramo računati, da je stara rimska cesta vplivala tudi na razvoj srednjeveške Ljub- ljane, saj je morala biti tudi Se precej dobro ohranjena. V srednjem veku so se trdovratno držali rimskih cest. kakor pravi Melik, in kar so ugotovili številni raziskovalci. Potemtakem bi rimska cesta držala vsaj delno v črti Florijanske ulice. Razumljivo pa je. da nam smer Florijanske ulice dandanes ne pove mnogo, saj se je talni načrt srednjeveške Ljubljane prav pri Sv. Jakobu zelo premenil, posebno po velikem, požaru 1. 1774. številnih starin poslopij ni več. nove pa tudi niso zidane vedno na kraju starih. Prvotnega talnega načrta šentjakobskega okraja ni mogoče rekonstruirati. Zato ostane še nad^fje skrivnost, kje je ležala rimska cesta in kje je bil rimski most. Zdi se pa. da je bila Stiska ulica tudi še v srednjem veku zelo pomembna ter da je bil tam nekaj Časa — razen pri čevljarskem mostu — edini dohod s Starega trga k Ljubljanici, iz česar bi tudi lahko sklepali, da se je ohranil spomin na stari dohod k vodi. PEDAGOG — Zakaj si razdrla zaroko s tem svojim učiteljem ? — Ker je tak čudak. Nekoč sem prišla prepozno na sestanek z njim, pa je takoj zahteval, naj mu prinesem opravičilo z očetovim podpisom. i ... V enem izmed naših oporišč za v (Mina letala: polnijo se mitraljeze v letalu Ko je ležala Evropa 200 metrov višje Med Anglijo in severno Nemčijo ie bila nekoč plodna zemlja — Temza se je izlivala v Ren će si zamislimo evopsko celino dvignjeno za 200 m iz morja, tedaj bi jo komaj spoznali. Kajti to, kar nam kaže Evropa danes, je le del evropske celine. Će vzamemo v roke zemljevid, ugotovimo, da obkroža evropsko celino črta, pri kateri je zapisano število 200. To ima svoj posebni pomen, število nam pove, da je morje vzdolž te črte globoko okoli 200 m. Od evropske obale se dno morja spušča zelo počasi do 200 m globine, nato pa strmo pada do globine 2.000 m. 200 metrska črta tvori torej pravo mejo evropske celine. Severno in Vzhodno morje ležita v področju te 200 metrske črte. Će bi se evropska celina dvignila iz morskih valov za 200 m, bi izginili. V tem primeru bi Nemčija ne imela morskih meja, kajti Anglija, Irska in Skandinavija bi se združile in zaprle pot Nemčiji do morja. London, Hamburg in Amsterdam bi bila celinska mesta, kakor sta danes n. pr. Berlin in Pariz, crno morje bi bilo celinsko morje, kakor je danes Kaspiško jezero, čez Adriatico bi mogli potovati peš. Zgodovina zemlje kaže. da plima in oseka zelo spreminjata zemeljsko lice. Tako je nastal Dollart ob severnonemški obali med nekim izrednim viharjem na morju leta 1271, ko je izginilo 55 vasi v morsko globino. Pri nekem drugem morskem viharju leta 1162 se je veliki otok Bant razdrobil na otoke Borkum, Juist in Nordernev ter na večje število manjših otokov, ki ležijo danes pred obalo Severnega morja. Tudi zaliv Jade je dobil svojo podobo leta 1218. med velikim morskim viharjem. Zdi se, da se je obala Severnega morja v prejšnjem času mnogo bolj izpreminjala, kakor se izpreminja danes. Znano je, da sta celina in morje v večnem boju. V Evropi ni kraja, ki ne bi bil nek V: že pod morskimi valovi. Svojčas ni bilo niti Nemčije, niti Francije in niti Angine V razdobju Jura se je razprostiralo nad južno Nemčijo široko morje. Mnogo milijonov let kasneje je pokrivala isto pokrajino neplodna peščena puščava. Kasneje se ja znova pojavilo morje in se zopet umaknilo. Zgodovina Evrope je sprememb polna iy:\ i tistih drobečih in gradečih elementarnih sil, ki so se uveljavljale v preteklih milijonih, let. Potopitev7 Južne švedske je segla do se-verozapadne obale Nemčije, Nizozemske in južne Anglije ter je potekla vzporedno s francosko zapadno obalo. Vsa ta zemlja se je počasi potopila pod morsko gladino v zadnjih 2.000 letih. Med Anglijo in slezui-gom, kjer danes valovi Severno morje, je bila nekoč plodna zemlja. Tu se je Temza iztekala v Ren in ljudje prakamene dobe so korakali še peš na Britansko otočje, šele mnogo kasneje je nastala današnja otoška Anglija. će se ne udejstvujejo prav posebno katastrofalne sile, se spreminja površje zemlje in istočasno preobraža pokrajina tak<> počasi, da jo človeško opažanje komii zazna. Dobe silovitih poplav celinske ob se menjajo z dobami širjenja zemlje in nI gotovo, če je sedanja poplava trdne zemlja ob severonemški obali dosegla že svoj višek, ali bo pa trajala še tisočletja, „Moderno" vojskovanje pred 2200 leti Kitajci so se približno 300 let pred Kristusovim rojstvom posluževali na svojih bojnih pohodih neke vrste bojnega voza, ki bi ga mogli označiti za predhodnika naših današnjih oklopnih voz. Ta bojni voz je na sprednji strani ščitil pred puščicami zelo debel ploh. Vanj so bili vpreženi štirje konji, oblečeni v prsni oklep in usnjena pregrinjala. Na vozu je lahko stalo približno 15 mož, oboroženih s sulicami, helebarda-mi in sekirami. Vozova so nastopali skupno s pešci in konjenico ter so skušali napraviti v sovražnih vrstah vrzel. zobje nimajo živčnih kanalov, da torej nimajo živcev. človekova zgovornost Nek švicarslci raziskovalec se je podrobno bavil z vprašanjem, koliko besed izgovori dnevno človek. Ugotovil je, da izgovorimo dnevno okoli 18.000 besed. To bi bilo približno toliko kakor obsega besed 50 do 60 tiskanih strani. Vedno brez bolečin Neki zobozdravnik v Stockholmu je odkril pri neki deklici nevsakdanje svojstvo. Med tem ko se je mudil s popravljenjem njenih zob in je baš vrtal, jo je vprašal, če jo kaj boli. Deklica mu je odgovorila, da je še nikoli v življenju niso boleli zobje in da tudi sedaj nič ne čuti. Zdravnik je napravil rentgenski posnetek in ugotovil, da njeni 65*000 modrasov je ujel V okolici Plzna živi 651etni Josip Horn, znan daleč naokrog kot lovilec kač. Dan za dnem hodi po gozdovih in lovi strupeno kače. Će je lep poletni dan ujame do 60 modrasov. S tem poslom se peča že od mla*« dih let in trdi, da je ujel že 65.000 modrasov. Večkrat ga je strupena kača že pičila* toda njegovo telo je proti kačjemu strupu povsem imuno. STROKO VNJAŠKO — Ali si slišala, da se je Ela zaročila ts, nekim rentgenologom? — Kaj poveš! Rada bi vedela, kaj vidi on v nji. PRAVI TRENUTEK — Ali govori tvoj mož kdaj s teboj o svojih poslovnih težkočah ? — Ne. Samo kadar hočem imeti novo obleko. NA UMETNOSTNI RAZSTAVI — Kdaj ste delali to skulpturo? — vpraša dama kiparja. — Pred šestimi leti. — Potem takem je pa ne bom kupila. Ni nova, pa tudi precej rmzbita je že, saj i manjkata obe roki. V ŠOLI — Katere zobe dobi človek nazadnje? — Zlate, gospod učitelj. D. Du Mauiier: 113 Roman Ko je bil zajtrk končan, sem odnesla svoja pisma v jutrnjo sobo. Tam je bilo zatohlo, očitno ni bil nihče odpiral oken. Odprla sem jih na stežaj, da je mogel čisti, živi zrak do mene. Cvetlice na pohištvu so medlele, mnogo jih je bilo ovenelih. Po tleh so ležali raztreseni cvetni lističi. Pozvonila sem; prišla je Maud, naša druga hišna. »Te sobe se ni davi nihče dotaknil,« sem rekla, »še okna so bila zaprta. Vse cvetlice so ovenele. Bodite tako prijazni, pa jih odnesite.« Maud je bila videti živčna in osramočena. »Ne zamerite, gospa,« je dejala in takoj vzela vazi, ki sta stali na kaminu. »Pazite, da se to več ne zgodi,« sem rekla. »Ne, gospa.« Dekle je zapustilo sobo in odneslo cvetlice s seboj. Nisem si mislila, da je tako lahko biti strog. K j je neki bilo od kraja, da se mi ni hotelo posrečiti? Na pisalni mizi je ležal opoldanski jedilnik. Mrzel losos z majonzno omako, zarebrnice v hladetini, kokošja galantina, kipnik. Vse te jedi sem spoznala kot ostanke s plesnega bufeta. Z včerajšnjim mrzlim zajtrkom, ki se ga nisem bila dotaknila, je moralo biti takisto. Vse je kazalo, da v kuhinji kar preravnodušno gledajjo na stvari. Prečrtala sem spisek s svinčnikom in pozvonila Rober- tu. »Recite gospe Danversovi, naj naroči kaj toplega,« sem rekla. ;>če je ostalo še mnogo hladnih reči, naj jih rajši ne pošiljajo v obednico.« »Izvrstno gospa,« je odgovoril. Stopila sem v cvetlično sobico po škarje ter odšla na vrt, da narežem kaj za šopek. Hlad je bil že minil, obetal se je prav tako vroč in soparen dan. kakor je bil včerajšnji. Kdo ve, ali so bili možje še v zalivu ali pa so se bili že vrnili v Kerrith? Vsak čas sem morala zvedeti: Maksim se bo vrnil in mi pove. Kar koli bi se zgodilo, treba je bilo, da ostanem mirna. Ne smem se dati prestrašiti. Narezala sem vrtnic ter jih odnesla v jutra jo sobo. Preproga je bila iztepena, osutni cvetni lističi pometeni. Jela sem urejati cvetlice v vazah, ki jih je til Robert napolnil s čisto vodo; ko sem že končavala. je nekdo potrkal na vrata. >: Naprej,