PROLETARCI VSEH D E 2 E L , ZDRUŽITE SEI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA. ČETRTEK, 12. OKTOBRA 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 279 • CENA 1 DINAR •DELO« IZHAJA ODI. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC Center Hanoia pod točo bomb Rušilni napad ameriških bombnikov na središče sever-novietnamske prestolnice - Francoska misija porušena HANOI. PARIZ, SAIGON. 11. okt. (ATT, Reuter, Tanjug). Ameriški bombniki so izvedli danes Se en ruSilni napad na samo središče Hanoia. Rombe so skoraj v celoti porušile tudi poslopje francoskega diplomatskega predstavništva ter del strehe na sosednjem alžirskem veleposlaništvu. ▼ francoskem predstavil; Stvu so izgubili življenje neka Egipčanka in Štirje uslužbenci vietnamske narodnosti . Generalni delegat Pier-re Susini Je ranjen v glavo. Ranjenih Je tud: več drugih članov diplomatskega osebja In administrativne službe, med njimi odpravnik poslov Poročil o drugih žrtvah ni albanskega veleposlaništva. Uradni Pariz Je ocenil, da Je današnje bombardiranje Hanoia prišlo av zelo nepra Kršitev ženevskih pogodb Saigonska vlada ovira delo kontrolne komisije v Južnem Vietnamu VARŠAVA, 11. okt. (Tan Jug) — Sinoči so objavili skupno sporočilo poljske in indijske delegacije v med narodni kontrolni komisiji za Južni Vietnam ob najnovejših izzivanjih saigonskega režima. »Šikaniranje članov indijske delegacije je povzročilo. da komisija dela v nepopolni sestavi,« Je rečeno v sporočilu. Južno vietnamska vlada oi hotela podaljšati bivanja Indijskim članom komisije, ki mo mm saradl tega preselili v Hanoi. V sporočilu je izražen protest sope? to hudo kršitev ženevskega sporazuma, krše nje kompetenc mednarodne komisije in onemogočanje, da bi kontrolna komisija normalno delovala. vem času« oziroma v trenutku, ko so pogajanja o miru v zelo kočljivi, morda doslej najvažnejši fazi. Predsednik republike Pompddou je na seji vlade izrekel vznemirjenje zaradi bombardiranja francoskega diplomatskega predstavništva. Francija Je že poslala protest Združenim državam Amerike, ameriška vlada pa Je izrekla obžalovanje zaradi »demoliranja« francoske misije. Na seji francoske vlade so razprav- Priče govore o zločinih Zasedanje komisije za proučevanje vojnih zločinov v Indokini KGBENHAVN, 11. okt. (Reuter) — Mednarodna komisija za proučevanje ameriških vojnih zločinov v Indokini je na današnji seji poslušala poročilo 15-letne Vietnamke, ki so ji med ameriškim programom za pacifikacijo v Južnem Vietnamu ub£l vso družino. Na seji te komisije bodo pričale tudi druge žrtve ameriških bombnih napadov v Vietnamu. Tretje zasedanje mednarodne komisije je v Kdben-havnu odprl predsednik danske vlade JOrgensen. V otvoritvenem govoru je danski premier pozval ZDA, da se umaknejo iz Indokane. ljaii tudi o vlogi, ki jo lahko ima ta trenutek Francija-v reševanju vietnamskega problema. Predstavnik vlade je povedal, da Je vloga Francije pri tem lahko zelo pomembna. Predstavnik ameriških letalskih sil v Vietnamu general Vogt Je izjavil, da bodo uvedli preiskavo zaradi delnega demoliranja francoskega diplomatskega predstav ništva v Hanoiu. (Berite tudi poročila na zadnji strani.) Ameriško vojaško pojasnilo Francosko predstavništvo naj bi zadela raketa protiletalske obrambe SAIGON, 11. Oti. (UPI) — Agencije so danes posredovale nenavadno sporočilo ameriškega vojaškega poveljstva v tem mestu. V pojasnilu je rečeno, da je francosko predstavništvo najbrž zadela raketa sevemovietnamske protiletalske obrambe, ki je ciljala na ameriška letala, a JejBpmotoma zadela jijrodstav-ništvo.Ni pa omenjeno, čemu take trditve prav za čas, ko so na središče Hanoia deževale ameriške bombe. Nič ni tudi rečeno, o tem, čemu obljubljajo preiskavo, če so že pojasnili, kako je prišlo do bombardiranja francoskega predstavništva. Skrb za žrtve vojne Poziv hanoiskega dnevnika prebivalstvu Severnega Vietnama HANOI, 11. okt. (AFF) — Hanolski dnevnik Nan Dan se je v današnjem uvodniku zavzel za »pomoč vsega 'ljudstva žrtvam vojne, ki se mora nadaljevati tudi jx> vojni«. Osrednje glasilo sevemovietnamske delavske partije med drugim piše: »Naš narod in naša država imata nalogo, da sorojakam, ki so postali invalidi, pomagata do konca njihovega življenja in da očetovsko skrbita za sirote vse dokler ae postanejo polnoletne.« Servemovletnamski časopis prvič v minulih šestih letih uporablja besedi »po vojni«. J .- m OGORČEN PROTEST — Ljubljanski študenti so včeraj na Zborovanju in po ljubljanskih ulicah ogorčeno protestirali ob šovinističnih izpadih proti Slovencem v Avstriji. Foto; J. Zrnec Začrtujemo pot Pogovor o nalogah, ki čakajo organizacije socialistične zveze in sindikatov v zvezi z ustavnimi spremembami LJUBLJANA, 11. okt. O splošnih in posamičnih značilnostih ustavnih sprememb ter o nalogah, ki v zvezi s tem čakajo organizacije SZDL in sindikatov, so se pogovarjali na dopoldanskem posvetovanju, ki so se ga udeležili predstavniki občinskih vodstev teh dveh družbenopolitičnih organizacij. Za nadaljnji razvoj naše samoupravne ureditve predstavljajo tekoče ustavne spremembe nedvomno pomemben mejnik, saj z njimi začrtujemo pot, ki bo v prihodnjem obdobju pomenila odskočno desko vseh važnih družbenih prizadevanj. To dejstvo pa nemara le podčrtuje veliko odgovornost, ki ob tako po- Več sodelovanja BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug) — Predstavniki jugoslovanskih in sovjetskih novinarjev so se dopoldne pogovarjali o nadaljnjem poklicnem in drugem sodelovanju. membnih odločitvah stoji pred socialistično zvezo in sindikati, organizacijama, katerih neposredni interes je, da bo v ustavnem besedilu dejansko prišla do izraza volja občana in deflovnega človeka. Zato se bodo morale organizacije SZDL in sindikatov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, občinah in drugod temeljito pripravita na ustavno razpravo in oblikovanje statutov, na učinkovitejše vključevanje ▼ evidentiranje možnih kandidatov za delegate in delegacije In čim več prispevati k temu, da bo delegatski odnos resnično zaživel. (Več na 2. strani.) JANEZ VIPOTNIK: Velika naloga SZDL pri dopolnjevanju ustave Politični posvet z Italijo Govorili so o evropski konferenci, Sredozemlju in Bližnjem vzhodu BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug) — V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve so bila 9. in 10. oktobra redna posvetovanja med predstavniki zunanjih ministrov Jugoslavije in Italije. Posvečena so bila predvsem vprašanjem, ki so povezana s pripravami za sklicanje konference o evropski varnosti in drugim problemom, kot so Sredozemlje, Bližnji vzhod itd. Pogovore ocenjujejo kot zelo koristne in konstruktivne. V odkriti izmenjavi mnenj so predstavniki obeh držav ugotovili sorodnost stališč o vrsti pomembnih vprašanj, zlasti na področju evropske varnosti in sodelovanja na stari celini. m fti i#- f Mili tki M , «g Ipfl| L. FRANCE POPIT V UREDNIŠTVU »DELA« — Predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit Je včeraj dopoldne obiskal naše uredništvo in se z uredniki pogovarjal o aktualnih nalogah komunistov. Od leve proti desni so: Jože Šircelj, Mitja Gorjup, France Popit, Vlado Jarc in Jak Koprivc. Pogovor bomo objavili v sobotni prilogi Dela prihodnji teden. Foto: E. Šelhaus Mesto Kosovu in Vojvodini Mučen dialog na skupščini zveze književnikov ob novem statutu SARAJEVO, 11. okt. — Skupščina zveze književnikov Jugoslavije je prvi dan zasedanja preučila predloge o spremembah statuta svoje organizacije. Udeleženci so si vzeli največ časa za razpravo o predloženih formulacijah, ki dajejo pravico glasovanja v skupščini in njenih organih tudi delegacijama pokrajinskih društev književnikov Vojvodine in Kosova. Dokončna ureditev te zadeve se že dalj časa odlaša zaradi nerreguli ranih odnosov društva književnikov Kosova z združenjem književnikov Srbije. Mučni dialog je prekinil predlog, naj poseben odbor poišče skupni jezik. (Več na 3. str.) El Jaf i obeta spravo Pravi, da obstajajo vsi elementi za rešitev spora med Jemenoma KAIRO, 11. okt. (AFP) — Predsednik komisije arabske lige Selim el Jafi, ki posreduje v sporu med Severnim Jemenom in Južnim Jemenom, je povedal, da obstajajo »vsi elementi, ki bi lahko biiii podlaga za rešitev sedanjega spopada med Severnim in Južnim Jemenom«. Francoska a-gencija poroča da je predsednik te komisije Selim el Jafi to izjavil dopisniku egiptovske agencije MENA v Sani. Jafi je dodal, da je komisija arabske lige naletela na popolno sodelovanje odgovornih ljudi obeh Jemenov. Bron že oddan našim Na šahovski olimpiadi Sovjetska zveza le pol točke pred Madžarsko SKOPJE, 11. okt. Po predzadnjem kolu šahovske olim-piade za moške ima vodilna Sovjetska zveza le pol točke prednosti pred Madžarsko. Tretja je Jugoslavija, ki . si je tako praktično že zagotovita bronasto kolajno. V današnjem kolu je Jugoslavija premagala Poljsko s 3:1, dvoboj Sovjetska zveza : Argentina se je presenetljivo kon čal 2:2, Madžarska pa je z najtesnejšim izidom 2,5:1,5 premagala Nizozemsko. V zadnjem kolu igra Sovjetska zveza z Romunijo, Madžar ska pa z ZR Nemčijo. Koli kor bi obe moštvi na koncu imeli enako število točk, bi bila prva Madžarska zaradi večjega števila zmag v dvobojih. , Jerjamo odločne ukrepe!" Protesti po vsej državi ob izpadih proti Slovencem v Avstriji LJUBLJANA, 11. okt. — Ogorčeni protesti ofo šovinističnih izpadih proti Slovencem v Avstriji so vedno ostrejši. Ljubljanski študenti in srednješolci so imeli včeraj popoldne protestno zborovanje in demonstracije — med drugim so zahtevali zaščito pravic Slovencev v Avstriji, izpolnjevanje 7. člena državne pogodbe in prepoved delovanja ekstremističnih organizacij v Avstriji. Območni odbor koroških partizanov z Raven pa v svojem pismu RK SZDL Slovenije in ZIS ugotavlja, da dvomi v iskretoost avstrijskih prizadevanj za dobre sosedske odnose in terja odločne ukrepe za zaščito koroških Slovencev. Več o tem na 3. strani. Scheelovi pogovori v Pekingu Včeraj se je pogovarjal s Či Peng Feijem, danes pa bo pri Ču En Laju PEKING, 11. otet. (Reuter) — Zunanja ministra Kitajske In Zahodne Nemčije Walter Scheel in <51 Peng Fei sta se danes več kot dve uri pogovarjala, potem ko sta podpisala sporazum o navezavi diplomatskih stikov med državama. Prvi krog pogovorov med zunanjima - ministroma se je nanašal na dvostranske odnose, razpravljala pa sta tudi o nekaterih mednarodnih problemih. Kitajski premier Cu En Laj je nocoj priredil banket v čast zahodnonemškega zunanjega ministra Walterja Scheela. Jutri pa se bosta pogovarjala o mednarodnem položaju in dvostranskih odnosih. on: remi z iigieži Nogometni reprezentanci SFRJ in Anglija igrali na Wembleyu 1:1 LONDON, 11. okt. — 11. tekma nogometnih reprezentanc Anglije in Jugoslavije se je 11. oktobra na slovitem Wembleyu končala neodločeno 1:1. Vse je bilo torej v znamenju enic, vendar je treba tekmo oceniti dobro. Naši so bili pred 50.000 gledalci celo bližji zmagi, čeprav so povedli domačini. Zadetek, ki ga je v 39. minuti dosegel Royle, je bil namreč posledica hudega spodrsljaja vse naše obrambe, v kateri je bil sijajen vratar Ma.rič. Izenači! je debutant v naši ekipi Vla-dič v 49. min. Generalka pred kvalifikacijsko tekmo naše reprezentance za svetovno prvenstvo prihodnji teden proti Španiji, je torej dobro uspela ... Zasuti rudarji V Zenici zakopalo štiri, doslej dva ranjena rešena — Nesreča tudi v rudniku Breza — Nepopolna poročila ZENICA. 11 okt. — V rud- i zrušila stena v predelu Jame, niku premoga se je popoldne I kjer utrjujejo izkope. Zaradi d€z. bretonne «?>- * v >>..• .f*? Ribja, solata ; . T' ’ . '."mirna rovinj b tega so ostali odrezani od ostalih rudar ,ev štirje rudarji. Reševalne ekipe so uspele rešiti dva — Hasana Buliča in Mufirin Bekiča. Bulič leži v šok sobi s hujšimi ranami, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti, Bekič Je le lažje ranjen. Po petih urah reševanja pa niso uspeli rešiti drugih dveh rudarjev — nakladalca Jovana Gietiča in kopača Mirka Bjeliča. V istem času se je pripetila tudi nesreča v jami Kamenica rudnika Breza. V času poročanja smo uspeCi zvedeti le to, da so iz jame rešili dva hudo ranjena rudarja. L. F. Thieu ne hodi s časom Njegova vlada vztraja pri svojem obrazcu za rešitev v Vietnamu SAIGON, 11. okt. (AP) — Vlada generala Thieu j a vztraja pri svojem obrazcu za rešitev vietnamskega problema, ki je bil objavljen 27. januarja letos. To je povedal predstavnik vlade v Saigonu, ki tudi ni hotel komentirati Kis-singerjevih pogovorov v Parizu. Ukor vladi Kritika delegatov na letni konferenci britanske konservativne stranke BLAOKFOOL, 11. okt. (Reuter, UPI). Danes se je začela konferenca britanske konservativne stranke. Edina pot za Kambodžo Poslanica šefa države Norodoma Sihanuka ljudstvu k splošni vstaji PEKING, 11. okt. (Hsin-hua) — Sef Kambodže Noro-dom Sihanuk je v poslanici ljudstvu pozval k splošni vstaji, da bi strmoglavili marionetno Nolovo vlado. Od prebivalstva je zahteval, naj opusti kakršnokoli sodelovanje z oblastmi in se pridruži revoluciji, boju združene nacionalne fronte Kambodže. To je edina pot. da narede konec trpljenju in poniževanju. Prvi govorniki so grajali vlado premiera Heatha. Delegat Richard Devon-Lewis je poudaril, da se večina predlo gov resolucije izogiba bistvenih vprašanj in poje hvalo vladi. Poudaril je, da v ten dokumentih niso omenjen: problemi, kot so Rodezija ali priseljevanje »drugopoltih« ljudi. Desničarsko usmerjeni poslanec Powell je vlado gra jal, ker ni izpolnila progra ma, ki ga je obljubila pred parlamentarn-mi - volitvami Daljši govor je imel na kon ferencl obrambni minister lord Carrington, ki je predsednik stranke. Laburistično stranko in njenega voditelja Wilsona je obtožil, da sta »iz dala laburistična načela, da bi preživela«, in dovolila, da jih je levica »spravila v žep« Okrog dvorane so postavili precej straž. Na vseh vhodih stojijo uniformirani polioist: detektivi v civilnih oblekah pa dežurajo na strehi. Mnogi policisti so pomešani z dele gati. Palestinci obtožili Bonn Njihova organizacija bo odgovorila z ukrepi na preganjanje Arabcev BEJRUT, 11. oktobra (UPI) — Uradni predstavnik pale stimske osvobodilne organiza cije Kamal Naser je izjavil, da bo njegova organizacija odgovorila z »vsemi potrebni mi ukrepi« na preganjanje Arabcev v ZRN. Bonsko vla do je obtožil, da proti Palestincem uporablja nacistične metode. Vse arabske napred ne in osvobodilne sile je po zval, naj na te akcije odgo vorijo še ostreje. Ne cincajmo! V Sloveniji smo tar čas sredi razprav o davčni reformi, o oblikovanju novega davčnega sistema. Sklenili smo, da mora ta sistem zaživeti že v začetku prihodnjega leta, zato brez pardona pričakujemo, da bo dotlej vse prediskuti-rano, da bodo predpisi, ki j ib pripravljamo, sprejeti in da bomo leta 1973 res že delali po novem. V sedanjih razpravah pa je vse pogosteje slišati pomisleke, češ da je to prehitro, da je rok preblizu, da tega ne bo moči uresničiti. Skratka, spet imamo opraviti z iskar njem zaviralnih momentov, s psihozo odlašanja, ki je imela v preteklosti že večkrat za posledico, da sklepi niso bili uresničeni ali vsaj ne pravočasno. Tokrat se to ne sme ponoviti, časa je še dovolj, da v razpravah opravimo s poglavitnimi dilemami in »dilemami« in problemi, ki se pojavljajo, in se za nekaj dogovorimo. In to, za kar se bomo dogovorili, naj res obvelja v začetku prihodnjega leta, posameznosti pa lahko dozorevajo pozneje. Med najpomembnejšimi koristmi, ki nam jih mora prinesti davčna reforma, je odpravljanje neupravičenih socialnih razlik. Pri tem, da naj precej več daje družbi tisti, ki precej več zasluži, ni več kaj čakati, če tega načela ne bomo takoj uveljavili tudi v praksi, lahko pričakamo kvečjemu nove govorice o »milijarderjih«. Zato moramo v politiki obdavčitve u-veljaviti sistem, ki ga pozna ves svet — to pa je izredna rigoroznost pri ugotavljanju dohodkov. Vsakdo naj sam dokaže državi, koliko je imel dohodka, ne pa da si država dela sive lase, kako bi to dokazala posameznikom. če pa bo država nekomu dokazala utajo, tedaj naj bodo sankcije take, da bo utajevalec, denimo, tudi ob obrt. čas je, da vse dolgovezne razprave o teh in takšnih -zadevah in »dilemah« odločno presekamo, saj samo povzročajo nemir in vzbujajo negotovost pri vseh, ki pošteno delajo. Naj bo ponovno javno povedano, da nikakor ne gre za siromašenje tistih, ki pošteno opravljajo osebno delo z zasebnimi sredstvi, ampak za to, da preprečimo nepoštenost in blagostanje posameznikov na račun tujih žuljev in seveda na račun družbe. Ostane nam, da organiziramo trdno in enotno davčno inšpekcijo v republiki in jo postavimo tako, da ne bo odvisna od takšne ali drugačne občinske politike, da inšpektor ne bo omahoval v strahu pred zamero, ampak ravnal, kot mu veleva dolžnost. In prenehajmo se slepiti okoli tega, kaj je davčna inšpekcija. To je državni aparat, ki ima povsod na svetu nalogo vzdrževati red. In če bomo imeli tak (odločen in samostojen) aparat tudi pri nas, s tem naše samoupravljanje ne bo prav nič prizadeto. Nasprotno. Odstranjen bo kvečjemu plevel, ki zavira njegovo rast. MARKO JAKŠE 3. stran *■ DELO DNEVNE NOVICE Pisma bralcev Takih predstavnikov si želimo Predstavnike naših gospodarskih interesov p inozemstvu mnogokrat upravičeno kritizirajo. Njihova premajh-na angažiranost vpliva na neizkoriščene motnosti boljših poslovnih uspehov našega gospodarstva na področju izvoza. Kes je. da je precej takih. vendar ne moremo mimo dejstva, da so med njimi tudi telo prizadevni, ki s svojimi informacijami mnogo pripomorejo k pravilnim poslovnim odločitvam. Kot vzoren primer je vsekakor predstavnik trezne gospodarske zbornice na Danskem Ute. Oleg Vrtačnik. NaSe podjetje namreč v precejšnji vrednosti izvaia svoje izdelke na Dansko. V sodniji dneh se je Danska od'o Sevala ta vstop v EGS. Odločitev je bila pomembna za sedanji in perspektivni izvoz. Vsakodnevne objektivne informacije tov. Vrtačnika so bist. mo vplivale na naSe poslovne odločitve. Taksnih predstavnikov si Selimo tudi v drugih deželah, kajti objektivno informiranje in pomoč bistveno vplivata na kreacijo stališč in s tem tudi na boljše poslovne uspehe. Za Tovarno dekorativnih tkanin: JANEZ NEBEC. ko merdalm direktor. Pokojnine In še kaj Članek, objavljen v »Delu• e dne 27. pr. m., >Kako bol) pravično?* razpravlja, kako po norem odmeriti pokojnine. Kako te pokojninski sklad oblikuje, je splošno znano. Zeto menim, da sta edino ob. jektimo merilo za odmero pokojnine --vlačam prispevek in zavarovalna doba. V razpravah do danes le nisem slišal predloga, kako čim uspešneje formirati pokojninski sklad, da v teku izplačil ne bo težav in problemov. V svetu se ta problem rešuje na različne načine. Od raznih naložb pa tja do dohodkov. ki jih dajejo reahte-te. Ako bi se naložbe pokojninskih skladov pri nas obrestovale kot npr prt bankah, potem takšni dohodki ne bt bili mahni. Tu mislim na redne in ostale obresti. Prednje vrstice sem napisal, ker se vse bolj pojavljalo zahtevki po pokojninah z beneficiranimi dobami in raz nimi korektivi Od kod vzeti da se bo določena korektura lahko izvršila za določeni ko rektiv oziroma, da se bo pokojnina lahko izplačevala pri beneficirani dobi tudi takrat, ko v beneficirani dobi niso bili vplačani prispevki v po-kofntnski sklad Predloženi korektivi so sila problematični. kajti nastane vprašanje, ali korektura pokojnine za celotno kategorijo določene z- uprne zavarovancev ali žarno za del. t. j. nekatere iz te skupine7 v zadnjem primeru pa zopet postane vprašanje, kako določiti m s kakšnimi merili ali kriteriji iz celotne kategorije izločiti skupino, ki bi bila deležna ugodnosti po korektivu, in od kod vzeti ta sredstva? Da bt se omogočila vUja pokojnina, naj se torej uvede dodatna pokojnina na prosto, voljni osnovi s plačevanjem v dodatni pokojninski sklad Iz sredstev lastnih osebnih dogodkov. Maksimum pokojnine je že sedal odrešen. ta naj bi ostal tudi v bodoče za vse kategorije zavarovancev. Sedaj se r pokojninski sklad plačuje prispevek, odvisen oa vifinc osebnega dohodka. S prispevki. plačanimi v pbkojrdnsKi sklad Iznad maksimuma po-kotnfn. pa naj se opravijo korekture minimalnih pokojnin m pokojnin, ki Se vedno niso rskladene Postopek je nekoliko računskega značaja vendar to pri današnji računalniški tehniki ne bi smel biti problem. Valorizacija pokojnin naj bi se izvršila v skladu s porastom osebnih dohodkov aktivnih zavarovancev. Aktivnim zavarovancem je rest osebnih dohodkov potrebna za izboljšanje zdravja . JOŽE VEBLE. Kranj DELO Mitja Gorjup (glavni urednik), Jak Koprivc (odgovorni urednik). Ante Mahkota (pomočnik glavnega urednika). Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo). Janez Stanič (zunanja politika), Tit Vidmar (kultura). Miro Zakrajšek (dopisništvo, lokalna kronika). Evgen Bergant (šport). 'Vojko Černelč (centralna redakcija). Jaka Štular (nedeljska izdaja »Dela*). France Vrečar (sobotna priloga). Bogo Sajovic. Olga Ratej. Ivan Kranjc (kronika, reportaža) »Prisila«, nova nepotrebna skovanka V zadnjem času opažam, da je Delo začelo uvajati novo besedo »jjrisila*. Pregle dal sem Slovenski pravopis, pa te oblike ne najdem v njem kakor tudi ne v nobenem starejšem besednjaku. Ni čudno, saj je prisiljena jprisila* vsakemu Slovencu popolnoma odveč, ker nam za vse potrebe zadošča že zdavnaj znana sila. ki ne potrebuje nobene pomočnice. Ce hočemo koga prisiliti, da kaj stori ali opusti, lahko nanj vplivamo s silo. grožnjo, ustrahovanjem in morda Se s čim. le prisila nam ni prav nič potrebna Pritikanje brezjMtrebnlh pred’ogov opažam tudi pri drugih besedah. Ena takih je na primer »poimenovan* Beseda je sicer jpriznana. a zdaj se ujiorablja kar od kraja povsod, kjer bi zadoščalo samo »Imenovat iz. Na) se v skladu s takim jtlsaniem poslovim: »V prisotnosti ustreznega spoštova nja posredujem lep pozdravi* FRANC MLEKUŽ, Titova 55. Ljubljana Vse ali nič! Dne 30. septembra tem Sel kupit vrhnje steklo, stensko, bučo po domače; seveda sem hotel samo steklo, kajti vložek za žarnico je že vdelan. A v naših trgovinah se večkrat zgodi, da mora potrošnik kupiti tudi tisto, česar sploh ne potrebuje, ali pa ne dobi tistega, kar nujno išče. No. tako sem moral hočeš nočeš vzeti tudi jaz Se tisti vložek, se pravi, da sem dal za komplet 35.50 din. samo steklo pa bi bilo 20.50 din. Tako sem dal 15,00 din več oziroma sem jih takorekoč stran vrgel. Pa naj Se kdo reče. da je to solidna postrežba. Povem na) Se. kje je to bi to: na Rimski cesti, v trgovini z električnimi potrebščinami. Oprostite, da Se poudarim. da so imeli tudi vsak del posebej, tore) vložek in steklo, kljub temu pa je pro daialka vztrajala, da moram vzeti vse ali nič. Lep pozdrav.' FRANC GRAČNER. Ljubljana — Zg. SiSka. Gotska 7 Odgovori na vprašanja Letni dopust S. V.. M. — V avgustu ste pretrpeli nesrečo in se težko poškodovali. Predvidoma bo ste v bolniškem staležu Se vse leto in zato ne boste mo gli izkoristiti letoSnpga letnega dopusta. Ali ga boste lahko izkoristili prihodnje leto? ODGOVOR: Letni dopust je treba prav; loma Izkoristiti v vsakem koledarskem letu. za katero delavcu dopust gre; orenos letnega dopusta iz tekočega v naslednje koledar sko leto m dovoljen . najmanj pa na Hrvaškem (za 7%). Hkrati se je občutno povečala tudi vrednost naročil za gradbena dela: gradbena podjetja so dobila naročil za 26 milijard dinarjev, kar je dobrih 5 milijard več kot lani v Istem času. Večina naročil Je za gradbena dela, ki Jih bodo zb čeli še letos. na oblika odpora ustavnim spremembam, v kateri so se združili zagovorniki nacionalističnega, centralističnega in .partifeularističnega pristopa k sistemskim rešitvam. Zdaj pa z iste strani prihajajo nasprotne kritike, se pravi, da bi morali hitreje delati, celo, da bi bilo najpametneje, ko bi vse prepustili ustavni komisiji in torej zanemarili javno razpravo. Ce pišemo novo ustavno besedilo, s tem ne prekinjamo kontinuitete v družbenem razvoju, je poudaril Mitja Ribičič. Ostajamo še vedno na temeljnih načelih skupščinske vladavine ter dodajamo, da mora samoupravni delegatski odnos postati podla ga tudi za izvrševanje oblast!, tudi za zakonodajno ln Izvršno funkcijo na vseh ravneh. Važno Je, da ne pozabimo na dosežke delavskega samoupravljanja in preteklih izkušenj, marveč da ustvarjalno uporabimo vse. kar je prineslo pozitivne rezultate, zlasti v družbeni bazi. Geslo »tovarne delavcem« dopolnjujemo z geslom »politiko delavcem«. kar seveda povsem spreminja odnos in vpliv delavskega razreda, združenega dela in znanja v celotnem političnem sistemu, je menil Ribičič. Med drugam je nato še naglasil, da ustave sicer ne moremo pisati na ulici, saj Je to zelo odgovorno, težaško in visoko strokovno delo, vendar pa je celoten potek ustavne reforme in njen uspeh odvisen od dejavnega, ustvarjalnega pristopa ljudi, zlasti z javnim razpravljanjem. Opozoril Je na soodvisnost in prepletenost prve ln druge faze ustavne preobrazbe ln dejal, da je veliko odvisno od tega, kako bomo uresničevali že sprejeta ustavna dopolnila, saj ravno za- Blagovne liste za 1.1973 Začetek pogovorov o ju-gosiovansko-bolgarski blagovni menjavi 1973 BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug) — Bolgarska gospodarska delegacija je prispela v Jugoslavijo na redne letne trgovinske pogovore o blagovnih listah za 1. 1973; razpravljala bo tudi o možnosti za dopolnitev sedanjih sporazumov o blagovni menjavi do 1. 1975. Cenijo, da bo letošnja jugoslovansko-bolgarska menjava dosegla predvideno vrednost 108 milijonov dolarjev, tako da bi bila za 30 milijonov dolarjev večja od lanskoletne. Pričakujejo, da bo menjavo prihodnje leto mogoče še povečati in razširiti z vrsto novih izdelkov. ostajanje v omogočeni predstavlja ooklo za hitrejši prodor samoupravne demokia-edje. Potem ko so Tone Bole, Zdravko Krvina. Stane Markič, Jože Pemuš, Silva Jereb In Ivo Tavčar orisal! posamezna tematska vprašanja, o katerih govori ustava, sta Božo Kovač in Slavko Grčar nakazala poglavitne naloge, ki na tem področju čaikajo SZDL in sindikate. Organizacije v občinah, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah ln drugod se morajo temeljtto pripraviti na ustavno in statutarno razpravo, za kar bi bilo pametno ustanoviti posebna občinska politična koordinacijska telesa. Socialistično zvezo Je treba usposobiti, da bo postala stvarni politični prostor za usklajevanje stališč ln politično sintezo. S tem v zvezi je treba v vsaki občini kritično analizirati, kako uresničujejo dokument »SZDL danes«. Pomembna skupna naloga je tudi, da se SZDL in sindikati dodobra pripravijo na novo vsebino in način kandidiranja, zlasti na evidentiranje možnih kandidatov za delegate in delegacije. pri čemer morajo osrednje mesto dobiti delavci. ženske in mladi. Obsežnejše povzetke iz govora Mitje Ribičiča in razprave bomo še objavili. B. D Mladinska šola BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug) — Ideološko-politično izobraževanje v okviru mladinske politične šole bo letos zajelo okrog 4.500 beograjskih srednješolcev, gimnazijcev in učencev v gospodarstvu. Izobraževanje bo organizirano v 150 rednih oddelkih po šolah, pouk bo trajal šest mesecev. Bistvena ovira za TOZD Mnenje komisije: Več zakonov bo treba uskladiti z dopolnili LJUBLJANA, tl. okt. — Mnoge veljavne zakonske norme, pa tudi tiste, ki Jih sprejemamo, niso v skladu z ustavnimi dopolnili. To Je ena bistvenih ovir, da samoupravno sporazumevanje in usta, havlanje TOZD še ni doseglo zaželenega obsega, so poudarili v komisiji aa razvoj samoupravnega . prava enotnega zbora skupščine SRS. Zato bo treba predvsem uskladiti temeljni zakon o podjetjih, temeljni zakon o zavodih, zakon o sredstvih delovnih organizacij in še nekatere druge, so menili člani komisije Le tako bodo v delovnih organizacijah dobili možnosti, da bo lahko čimširši krog delavcev uresničeval pravice, ld jim Jih dajejo ustavna dopolnila. Komisija pa bi morala navezati tesnejše stike z zvezno komisijo, ki se ukvarja s temi vprašanji. A. L. Nadomestilo že od 1. novembra Izvršni odbor RSOV bo predlagal dopolnitev družbenega dogovora o otroškem varstvu — Različna nadomestila LJUBLJANA, 11. okt. Podražitve so tu, nekatera osnovna živila že dražje plačujemo to zato je nujno takoj nekaj ukreniti za zaščito otrok iz socialno šibkih družin. - • Izvršni odbor republiške skupnosti otroškega varstva bo že na jutrišnji seji predla, gal! dopolnitev družbenega dogovora o uresničevanju politike na področju otroškega varstva v Sloveniji za letošnje leto tako, da bi nadomestilo za podražitve čimprej, to je že s 1. novembrom, začeli izplačevati upravičencem do otroškega dodatka. Seveda bodo nadomestila različna. Družine, ki imajo do 600 din mesečnih dohodkov na družinskega člana, bodo prejele po 20 din za otroka, družine, ki pa Imajo mesečni dohodek na člana med 600 in 900 din pa po 10 din na otroka. Tako bo prejelo 83.000 otrok po 10 din, 137.000 otrok pa po 20 din mesečno. Nadome- stili a bodo izplačana tudi za tekoči mesec oktober. Sredstva za tako povečani otroški dodatek bodo vsekakor zagotovljena. Z nadomestili za podražitve skušamo zadržati realno vrednost otroškega dodatka, da ne bi bil ogrožen standard otrok m družin. Popis, ki ga je letos izpeljaCa republiška skupnost otroškega varstva, namreč odkriva, da so letošnje spremembe v sistemu otroškega dodatka prinesle v naši republiki bistvene spremembe in da je po nekaj letih namesto zmanjševanja števila upravičencev, etos ravno obratno. V primerjavi z letom 1970 je letos v Sloveniji za 11,1 odstotka več upravičencev do otroškega dodatka: V Se novi centri Sklepi ZIS: spremembe zakonov za večjo učinkovitost pravosodja, novi informativni centri za naše zdomce BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug). Sekretariat ZIS za informacije je sporočil, da Je ZIS na današnji seji pod predsedstvom dr. Antona Vratuše sklenil, da je treba čimprej pripraviti predloge za spremembo več zakonov s področja pravosodja Njihov namen je, da bi dosegli večjo učinkovitost pravosodnih organov. Pri zveznem sekretariatu za pravosodne in splošne upravne zadeve so ustanoviti posebno medresorsko delovno skupino, v katero so vključeni predstavniki pravosodnih in drugih zainteresiranih organov. Skupina bo proučila izkušnje v dosedanji uporabi kazenskega zakonika, zakona o kazenskem postopku, zakona o gospodarskih prestopkih in zakona o prekrških, še ta mesec bo predložila predlog za njihovo spremembo in dopoC-nitev. Sklenili so, da mora komisija družbenopolitičnega zbora za organizacijska vprašanja stalno obravnavati vsa ta vprašanja s področja pravosodja in dokončno oblikovati predloge zvezni skupščini. Da bi se izbot j šala informiranost naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini o dogodkih v Jugoslaviji ter pospešila družbenopolitična in kultumoprosvetna dejavnost med njimi, je ZIS sklenil, da se odpro novi informativpi centri v tistih zahodnoevropskih državah, kjer je zaposlenih največ naših delavcev. ZIS je na današnji seji do- Brez odlašanja Obalni svet sprejel dogovor o izdelavi dolgoročnega razvojnega programa — Premalo pomorske usmerjenosti KOPER, 11. okt. Družbenoekonomska izhodišča za gospodarjenje s prostorom to o varstvu okolja, ki so zdaj v javni razpravi, upoštevajo stališča in posebnosti obalnega območja. Se vedno pa se v njih premalo odraža dejstvo, da je Slovenija obmorska dežela in da so morje to nanj navezane dejavnosti lahko močan vzgon na razvoj vsega gospodarstva. Tako so člani obalnega sveta na sinočnji seji ocenili doslej izoblikovano zamisel o načrtnem usmerjanju prostorskega urejanja Slovenije. Razpravo o gospodarjenju s prostorom pa so združili s sklepanjem o pripravi programa dolgoročnega razvoja obalnega območja. Kot za ostalo Slovenijo je tudi za slovensko obalo značilen nagel razvoj, ki pa ga Je že začela dušiti neurejena urbanizacija in prešibka povezanost navzven Temeljna primerjalna prednost tega območja Slovenije je morje, vendar Orna usoda zob Zobozdravstvena služba lahko pomaga le tretjini Ljubljančanov - Na podeželju še slabše - Nujno več denarja LJUBLJANA, 11-okt. Ko steče beseda o zobeh in se usmeri pogled na statistične podatke, se pesimizmu ni moč izogniti: zavarovanec je tako v brezizglednem polo žaju, ko si mora popraviti zobe, da tega ne bo moč več prenašati, izhoda pa ni to ni na vidiku. O zobozdravstveni dejavnosti z vseh vidikov je danes razpravljala mestna konfe renca SZDL Ljubljana. In kakorkoli je položaj črn za Ljubljano, je v drugih krajih Slovenije, na podeželju še slabše. Po podatkih, ki smo Jih slišali, lahko ljubljanska zobozdravstvena služba oskrbi komaj 30 odst. mestnega pre. bivalstva. Za odrasle Je na razpolago 95 delovnih mest za popravilo zob, kar Je ko maj pol tega, kot bi Jih mo ralo btti. Z nadvse poudarje no skrbjo za mlado gene ra cijo pa je bilo storjenega to llko, da so za silo zobozdrav stveno oskrbovani osnovno šolski otroci, prav slabo ln pomanjkljivo predšolski ot rod m srednješolska mlad; na. pa še pri tem Je Sel raz širjen program na račun zmogljivosti zobozdravstvene službe za odrasle. Število terapevtov z leti pada, pada delež denarja v stroških za zdravstveno var stvo, namenjen zobozdravst veni dejavnosti, posledica pa so vrste pred ordinacijami, neverjetno dolge čakalne do oe, pa zraven brezposelni zobozdravniki in zobozdravm Ski stoli, ob katerih nihče ne dela. Tudi tokrat je beseda tekla, kako iz slepe ulice. Eno pot so sl našli ljudje z bolečimi zooml in zobozdravniki sa mi — to Je pot v tolikokrat Zlata v Koper SKOPJE, 11. okt. (Tanjug) — Na 5. mednarodnem festivalu amaterskega filma v Skopju je v skupini risane ga in animiranega filma do bil zlato plaketo Konl Stajn berger iz Kopra za film »Ko eksistenca«. obsojano in nekontroliran^ črno zobozdravstveno prakso Drugo pot si poskušajo najti veliki, gospodarsko kolikor toliko močni kolektivi, ki so pripravljeni poleg rednih pri spevkov za zdravstvo odme riti še posebej denar in skle niti pogodbe z zobozdravm ško službo za svoje člane de lovnega kolektiva. Tretja izmed poti te šele trasi rana in Je pritisk, da bi vendarle do volili privatno zobozdravm ško prakso, četrta- pot pa le utemeljena zahteva, da bi z več denarja, z višjimi pri spevki za zdravstvo hitro ok repili javno zobozdravstveno službo. Nekaj bo vsekakor treba storiti. Prispevek analitičnih ugotovitev in razprave z da našnje seje bo moral igrati vlogo pri programiranju te dejavnosti za drugo leto. MARIJA NAMORS Je tudi tu pomorska usmerjenost premalo izdelana, kar se kaže med drugim v tem, da se tu razvijajo dejavnosti, ki nimajo z morjem nikakršne zveze, bi pa lahko bolje uspevale drugod. , Med obalnimi občinami že dlje časa teče dogovarjanje o izdelavi programa, ki bi posameznim dejavnostim odprl horizonte za daljše obdobje. Dosedanje pripravljanje takega programa pa se je bolj ali manj vrtelo v krogu. Zdaj pa so dani obeti, da se bo vse le hitreje premaknilo. Obalni sivet je na sinočnji seji načelno sprejel predlog dogovora, da bo bljubljanski inštitut za regionalno ekonomiko skupaj s strokovnjaki obalnih občin izdelal tak koncept dolgoročnega razvoja. O tem bo do še sklepale vse tri občinske skupščine. Vendar to ne bo več ovira, da se tega ne bi lotili takoj. Olani sveta so poudarjali, da s! ni mogoče dovoliti odlašanja, saj so s pripravljanjem takega programa v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji že v zamudi. GUSTAV GUZEJ skupaj jih Je 111.850, k! prejemajo otroški dodatek za 220.829 otrok, kar pomeni, da se je število otrok povečalo za 11,3 odstotka. Pred dvema Setoma je en upravičenec prejemal dodatek za povprečno 1,94 otrok, letos pa za 1,97 otroka. Vzroki za ta premik ao predvsem zvišanje cenzusa dohodkov na družinskega člana, precejšnja omilitev cenzusa dohodkov iz kmetijske dejavnosti za tiste upravičence, ki so v delovnem razmerju in imajo hkraiti dohodek is kmetijstva, ter da je letošnji cenzus zajed že tudi družine z visokimi dohodki, ki pa imajo več otrok. MARIJA ROBEK Občan zori od -rojstva Pred konferenco ZKJ o mladih: uresničiti že znana zdrava stališča LJUBLJANA, 11. okt. — Prizadevanja za izboljšanje strukture na univerzi so kot boj z mlini na veter, če pa začnemo resnejšo družbenopolitično skrb posvečati mladim ljudem šele pri njiho-vem 15. letu. V malih občanih bi že v osnovni šoli morali videti bodoče ustvarjalne člane družbene skupnosti in jih pripravljati na samo-upravljalske dolžnosti, je bila ena izmed pripomb, ki so jih v okvir razprave za pripravo dokumentov 3. konference ZKJ izrazili v skupini za socialno politiko pri komisiji CK ZKS za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko. V tezah o nalogah ZK, da bi mladi aktivneje sodelovali pri graditvi socialistične družbe, so še vrzeli, ki Jih dokončni predlog dokumenta za konferenco ne bo smel imeti. To mnenje so dopolnili z ugotovitvijo, da je v dosedanjih političnih sklepih že toliko zdravih stališč o mladi generaciji, da bi jih bilo treba samo uresničiti, pa novih dokumentov sploh ne bi potrebovali. F. J. Zgodilo seje Danes je četrtek, 12. oktobra, 286. dan v letu, do konca leta je še 80 dni. Na današnji dan so se pripetili tudi tile dogodki: m oktobra 1969 — V Sovjetski zvezi so izstrelili vesoljsko ladjo »Sojuz 7« s tričlansko posadko; njena naloga je bila združiti se v vesolju z že poprej izstreljenim »So-juzom 6«. 1962 — Indijski premier Nehru je izjavil, da je indijska vojska pripravljena odbiti kitajske čete s svojega ozemlja v bližini meje s Tibetom. 1953 — Norveška delavska stranka je med parlamentarnimi volitvami dobila večino. 1945 — Zavezniške oblasti v zahodni Nemčiji so prepovedale Hitlerjevo nacistično stranko. 1943 — Začelo se je drugo zasedanje pokrajinskega protifašističnega sveta Hrvaške. 1942 — Američani so porazili Japonce v znameniti bitki pri Guadalcanalu. 1941 — V Ljubljani je bil plenum delegatov oboro tenih odborov OF iz tedanje ljubljanske pokrajine. 1934 — Umrl Je francoski pisatelj Anatole France Leta 1921 Je dobil Nobelovo nagrado za književnost. 1919 — V Sloveniji se je začela splošna stavka ti skarskih delavcev. 1914 — Nemške enote so zasedle Ghent in Lille v Belgiji. 1880 — Rodil se je slovenski slikar Fran Klemenčič 1783 — Rodila se je srbska slikarka Nadežda Petro vič. 1822 — Brazilija se je otresla portugalske nadvlade in postala neodvisna. ločil tudi predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev, ki ga bodo te dni predložili zvezni skupščini. Pristojne zvezne organe je zadolžil, da v dogovoru z republikami in pokrajinama zagotovijo dodatna sredstva, ki so potrebna v ta namen. ZIS se je strinjal s predlogom za sprejetje zakona o zaščiti prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki so nevarne za vso državo in s katerim so predpisane obveznosti družbenopolitičnih skupnosti ln njihovih organov kot tudi zdravstvenih in drugih organizacij in občanov glede ukrepov za zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Sprejeli so tudi predlog za sprejetje zakona o statističnih raziskavah, pomembnih za vso državo, z zakonskim osnutkom, ki med drugim predvideva, da le zvezna skupščina lahko sprejme program statističnih raziskav, pomembnih za vso državo, in določi organe ln organizacije, ki so dolžni dati potrebne podatke v določenem roku. Na seji so obravnavali tudi več vprašanj s področja gospodarskih stikov Jugoslavije s tujino. imiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin tedmacommerce EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, KERSNIKOVA 7 razpisuje prosta delovna mesta: 1. NAMESTNIKA GENERALNEGA DIREKTORJA 2. POSLOVNEGA SEKRETARJA PODJETJA 3. VIŠJEGA KOMERCIALNEGA SVETNIKA 4. ANALITIKA POGOJI: pod 1.: — visoka šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri, 6 let prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti in 4 leta prakse na vodilnih delovnih mestih — višja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 10 let prakse v zunanjetrgovinski de javnosti in 7 let prakse na vodilnih delovnih mestih — srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, 15 let prakse v zunanjetrgovinski dejavnosti in 10 let prakse na vodilnih delovnih mestih — obvezno znanje nemškega jezika pod 2.: — višja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 4 leta prakse v trgovinski dejavnosti — srednja šolska izobrazba in 6 let prakse v trgovinski dejavnosti — da samostojno vrši kalkulacije — znanje enega svetovnega jezika pod 3.: — visoka šolska izobrazba ekonomskd-komercialne smeri in 4 leta prakse v trgovinski dejavnosti — višja šolska izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 6 let prakse v trgovinski dejavnosti — srednja šolska izobrazba in R let prakse v trgovinski dejavnosti — obvezno znanje enega, po možnosti dveh svetovnih jezikov pod 4.: — ekonomska fakulteta — 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu v trgovinski dejavnosti v plansko-analitskih službah Nastop službe je mogoč takoj Poizkusni rok 60 dni. Delitev osebnega dohodka po pravilniku podjetja. Ponudbe naj kandidati "pošljejo na gornji naslov Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 9578 Koroškim Slovencem zajamčiti pravice! številni protesti ob šovinističnih izpadih proti Slovencem v Avstriji — Sporočilo predsedstva ZMJ — Protestno zborovanje ljubljanskih študentov LJUBLJANA, 11. akt. Ogorčenj« c*> Šovinističnih izpadih prati slovenski narodnostni manjšini na Koročkem v Avstriji prihaja do izraza na Številnih protestnih zborovanjih po vsej državi. Predsedstvo Zveze mladine Jugoslavije Je Izdalo sporočilo, v katerem poudarja, da Je ob najnovejših Izpadih proti Slovencem v Avstriji za-skrbtjujoe strpen odnos avstrijskih oblasti, kar je v popolnem nasprotju z večkrat ponovljeno željo za razvoj dobrih sosedskih odnosov in v nasprotju z določili držav- Proslave na dan vstaje V vse] Makedoniji so slovesno proslavili 11. oktober — dan vstaje SKOPJE 11. okt. (Tanjug) — Po vsej Makedoniji so proslaviti 11. oktober, dan vstaje makedonskega ljudstva. Osrednja proslava Je bila v Bitoli. kjer je na velikem Ljudskem zborovanju govoril eden od organizatorjev vstaje v tej republiki narodni heroj Borko Temelkovsid. Hkrati je bila to tudi proslava Jubilejne sojetnice ustanovitve par-t titanskih odredov Makedonije. Na partizanskem pokopališču v Skopju Je položil venec tudi predsednik mednarodne Šahovske federacije dr. Max Euwe v Imenu vseh udeležencev Šahovske oUmpiade. ne pogodbe, • katerimi so m. gotov jjen« pravice slovenske manjšine na Koroškem. Področni odbor koroških partizanov ▼ Ravnah na Koroškem pravi med drugim v svojem protestu, da namovej-Si dogodki na avstrijskem Koroškem izpodjedajo dolgoletno upanje ki zaupanje v moč razuma, vero v obojestransko resnično prizadevanje za ustvaritev iskrenih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Koroški partizani ob zadnjih dogodkih na Koroškem najodločneje protestirajo in v svojem pismu ZIS in republiški konferenci SZDL Slovenije zahtevajo, da je treba takoj ukrepati ra zaščito Slovencev na Koroškem in uresničitev dotočil državne po. godbe. Komunisti osnovne organizacije Šeško teren v Kočevju zahtevajo, naj republiški in zvezni organi ostreje nastopijo proti državam, ki podpirajo terorizem in ne dajo našim narodnim mar\jšinam pravic, ki jim pripadajo. Nekaj sto ljubljanskih študentov ta srednješolcev se je zbralo popoldne na protestnem zborovanju, na katerem so obsodili akcije avstrijskih nacionalistov in neonacistov proti koroškim Slovencem. Študentje so na zborovanju, ki ga je pripravil akcijski odbor pri izvršnem odboru skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov, ostro obsodil ravnanje avstrijskih nacionalistov in neonacistov. Avstrijo pa so označili kot deželo, ki spominja na fašistično državo, kar bo vse dotlej, dokler ne bo sposobna uveljaviti 7. člena meddržavne pogodbe. Na zborovanju so opozorili na zelo škodljivo delovanje v Avstriji, saj tam nekateri krogi vzgajajo v duhu boja proti koroškim Slovencem tudi svojo mladino. Predlagali so najrazličnejše načine, kako pomagati koroškim Slovencem. Predlagali so, naj bi študentje varovali table z dvojezičnimi napisi, naj Slovenci ne bi hodili v Avstrijo, če pa hi že šil, naj bi govorili samo slovensko, naša država pa naj bi pomagala koroškim zamejcem tudi gospodarsko. Ob koncu so sprejeli sklepe, ki Jih Je delegacija študentov odnesla tudi avstrijskemu konzulu v Ljubljani: 0 od naše vlade zahtevajo, da odločneje nastopi pri avstrijski vladi in da izkoristi vse mednarodne pravne poti pri pomoči koroškim Slovencem; • zadevo naj obravnava mednarodna pravna komisija; • o vprašanju naše manjšine v Avstriji naj razpravlja organizacija OZN. • Avstrija naj prepove delovanje nacističnih in fašističnih organizacij na njenem ozemlju. Akcijski odbor pa bo poskrbel za nadaljnje teoretično razpravljanje o problemih in o vzrckih, ki pogojujejo takšno ravnanje s koroškimi Slovenci. Akcija ljubljanskih študentov tako ne bo postala enkratna, pač pa se bo z ulic, kamor so odšli študentje po zborovanju, preselila v učilnice. Protestno zborovanje Je bilo danes na ljubljanski L gimnaziji, ki ima z dijaki slovenske gimnazije ▼ Celovcu prisrčne stike. Ostro ao obsodila vse, ki so krivi za nastali položaj na Koroškem in zahtevali dosledno in takojšnje izpolnjevanje določil državne pogodbe. B. P. — T. P. J. P. — S. D. Tekma hitrih prstov Tri zmagovalke tekmo* vanja teleprinteristk bolje od državnega rekorda MARIBOR. 11. okt. — Na 9. republiškem tekmovanju, ki ga je tokrat organiziralo PTT podjetje iz Maribora, se je danes zbralo 16 najboljših teleprinteristk iz 9 slovenskih PTT podjetij, ki so bile med 150, ki so začeie tekmovanje, najboljše. Pet najboljših se bo v Sarajevu udeležilo zveznega tekmovanja. Zmagala je Jerica Regvat, PTT Maribor, druga je bila Marija Osterman, PTT Ljubljana in tretja Marija Jovičič, PTT Maribor. Vse tri so presegle nov državni in republiški rekord. JOŽE JERMAN Bel kruh do 50 par dražji BiH: Miaka višina kompenzacij, da sa na podražita črn In polbel kruh &ARAJGEVO, U. rttt. — IS BIH v osnutku zafeona o kom-peraadjah protavajafloem črnega ta polbeOaga pšeničnega ter rženega kruha zagotavlja po 50 par pri kg, da ne bo podražitev, bel kruh pa se lahko za prav tohko podraži. Že za ta mesec bodo otroški dodatki višji za 10 din, od 1. 11. pa pokojnine za 60 din. Občinskim skupščinam Je IS priporočil povečanje socialnih pomoči, skupnosti zaposlovanja podpor začasno zaposlenim, kulturni skupnosti pa zvišanje sredstev za študentski standard. M. B. „Beti“ prodira v ZDA Metliška tovarna bo Izvozila v ZDA za milijon dolarjev izdelkov METLIKA, 11. okt. (Tanjug) — Industrija trikotaže »Beti« v Metliki bo do konca tega leta dobavila na trg ZDA 500.000 otroških kompletov. To prvo izvozno pogodbo z ZDA so sklenili z znano firmo »Sears«, ki ima svoje veleblagovnice po vsej državi. Dobave so stekle v juliju, medtem ko se zdaj že pogajajo tudi o povečanju izvoza v prihodnjem letu. Glede na veliko naročilo je metliška industrija trikotaže »Beti« angažirala vrsto kooperantov. Vrednost pogodbe znaša nad milijon dolarjev. Zagotoviti najširšo politično dejavnost Občani v vsej državi brez rezerve podpirajo pismo in stališča predsednika Tita — Občinski komiteji ZK pripravljajo konkretne akcije BEOGRAD, 11. okt. Občani talko kot komunisti odtočno podpirajo stališča izražena v pismu predsednika Tita in izvršnega biroja CK ZKJ. Ib poročil, ki nam jih pošiljajo naši dopisniki na Slovenskem, in ki Tanjugovih poročil la drugih jugoslovanskih republik je raovddna živahna politična dejavnost po vsej državi. Enotna misel, ki preveva delovne ljudi je v tem, da J« treba od načelnih razprav preiti na konkretna dejanja. BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug) — Na seji sekretariata predsedstev zvezne konference SZDL so sklenili, da se bodo do 13. oktobra sestali predsedniki sekcij, komisij in koordinacijskega odbora zvezne konference. Sekretariat meni, da morajo sekretariati In vodstva socialistične zveze zagotoviti orgniziranost in širino politične akcije pri uveljavljanju pisma in stališč predsednika Tita. Proučiti odgovornost SARAJEVO — Predsedstvo republiške konference ZK Bosne in Hercegovine je danes zahtevalo, naj bi proučili odgovornost vseh forumov in posameznikov, zlasti v sindikalnih organizacijah in v republiki, če ne izpolnjujejo sprejetih programov. Gre predvsem za tiste programe, ki se navezujejo na stabilizacijo tržišča, uveljavljanje ustavnih dopolnil in republiškega akcijskega programa o odpravljanju socialnih razlik. NOVI SAD — Na občinski konferenci Zveze komunistov so ugotovili, da so na področju izobraževanja in kulture že v kratkem času dosegli več kot prej v nekaj letih. Novosadska praksa je točno dokazala, kako lahko sodobno zastavljena ZK učinkovito deluje pri razvijanju mednacionalnih odnosov. SPLIT — Občinski komite ZK v Splitu je danes sprejel sklepe v zvezi s položajem v stanovanj sko-komunalni politiki, zlasti v podjetju za iz- gradnjo Splita. Sklep Je sprejel na temelju poročila seje komisije za družbeni nadzor občinske skupščine in službe družbenega knjigovodstva. V poročilu so navedene razne zlorabe posameznikov, predvsem v zadnjih dveh letih. V podjetju za igradnjo Splita je vladala samovolja posameznikov ln skupin, ki so privatizirali družbene funkcije ln materialna sredstva. Ugotovili so tudi korupcijo in špekulacijo. Komite je podprl delo v podjetju ln zahteval, naj komisije, ki proučuje položaj kaznujejo tiste, ki so sodelovali v nedovoGjemih pošlih. PARACIN — Komunisti občin v Paračinu in okolici so na sestanku poudarili, da ZK ni bila nikoli v krizi, vendar pa je bilo precej neodgovornosti pri uveljavljanju sprejete politike. Načelne diskusije pasivizacija in neodgovornost so ustvarili plodna tla za uveljavljanje negativnih pojavov, bogatitev na tuj račun, korupcijo in vse bolj pogoste pojave gospodarskega kriminala. dogovorov Zaščita samoupravnih NOVA GORICA — Občinski komite ZK je na razširjeni seji sklenil, da bo v prihodnjih dneh seznanil z vsebino pisma vse komuniste v občini in zahteval konkretne politične akcije za odpravljanje napak ln slabosti. Ne gre sicer za to, da bi se organizacija preveč obračala v preteklost, vendar Je treba stare napake odpravljati, če hočemo, da bo ZK pridobila na ugledu in da bi bila tudi v prihodnje sposobna akcijsko delovati. Zaščita samoupravnih dogovorov, krepitev služb in organov, ki jim je naložena skrb za čuvanje zakonitosti in družbenega premoženja, preganjanje kriminala ter izvajanje davčne politike, ugotavljanje neupravičeno pridobljenega premoženja posameznikov — to bodo temeljne smeri delovanja v prihodnjih dneh. PIRAN — Komisija za ugotavljanje izvora premoženja v občini je že začela raziskovati prve primere. Komisija šteje sedem članov, vodi pa jo Plinio Tomažin. Za začetek dela so najprej izoblikovali merila In metode dela komisije. Proučili so predpise s tega področja, prijavljene pa imajo že tri primere, ki jih bodo morali proučiti. Vse tri primere jim je predložila davčna uprava. Gre za domnevo, da ti občani niso prijavili vsega dohodka za obdavčitev. TOLMIN — Občinski komite ZK se je zavzel za to, naj bi se od sestankovanja usmerili h konkretnim akcijam. Pismo bodo v prihodnjih dneh proučili v vseh organizacijah v občini. CELJE — Na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS so med drugim sklenili, da bodo morale vse organizacije ZK prilagoditi svoje programe zahtevam pisma. Občinski komite bo o uresničevanju nalog ▼ občini sproti obveščal CK ZKS. Preverjanje vsakega pol leta VELENJE — V občini so začeli uresničevati nekatere naloge 21. seje CK ZKJ že pred meseci. To velja predvsem za odpravljanje socialnih razlik in za zagotavljanja enakih pogojev šolanja vseh mladih ljudi. Program je zelo konkreten in ga bodo lahko v predvidenem roku dosledno uresničili. V velenjski občini bodo vsake pol leta dosledno preverjali, kaj so napravili in kdo zadane naloge ni izpolnil. TRBOVLJE — Vse organizacije ZK v občini morajo v te. dnu dni končati razpravo o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Tako je sinoči sklenil občinski komite konference ZKJ. V razpravi so mde drugim ugotovili, da so sklepi in stališča, ki so jih sprejemali v občini ostali doslej na papirju, nihče pa ni odgovarjal za neizpolnjene sklepe. Pregledali bodo zakaj ne uresničujejo posameznih stališč in temu primemo bodo tudi ukrepali. LITIJA — Komite občinske konference ZK je pozval organizacije ZK, da začno samostojno delovati na temelju nalog, ki jih zadaja pismo predsednika Tita in izvršnega biroja CK ZKJ. Komite občinske konference ZK je sklenil, da bo posredoval povsod tam, kjer bi organizacije ZK naletele na kakršenkoli odpor ali pritisk. TRŽIČ — Tovarniški aktiv ZK v tovarni Peko je ugotovil, da imajo komunisti ▼ tej delovni organizaciji premajhno vlogo. Pospešiti bodo morali delo pri ustanavljanju 1 TOZD. Kočljiv dialog Veto Srbije, da bi imela Vojvodina in Kosovo svoja glasova v koordinacijskem odboru zveze književnikov OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA SARAJEVO, 11. okt Potem ko Je Mladen Oljača, predsednik združenja književnikov BiH, danes, prvega dne skupščine zveze književnikov Jugoslavije, ki bo trajala dva dni, predlagal, naj novi statut zveze vsebuje tudi člen, da imata društvi književnikov - pokrajin Vojvodine in Kosova v koordinacijskem odboru zveze po enega člana in s tem en glas (republiška združenja imajo po dva), Je dal predsednik združenja književnikov Srbije Vladimir Stojšin na ta predlog Zastoj v tovarnah sladkorja Slabo vreme zavrlo pospravljanje sladkorne pese in tovarne so brez nje NOVI SAD. U. okt. (Tanjug) — Zaradi pogostnega ln obilnega dežja v zadnjih dneh so v Vojvodini povsem prenehali puliti sladkorno peso in Jo pošiljati v sladkorne tovarne še pred štirimi ali petimi dnevi so tovarne sladkorja dobivale la borne pošiljke pese. stare zaloge pa so že skoraj pošle. Zato bodo najbrž morali v tovarnah za neke) časa ustavili predelavo sladkorne pese, ki se Je že začela v vseh tovarnah po Vojvodini. Kot poročajo, je odstotek sladkorja v letošnji pesi precej nižji kot prejšnja leta. Letos so peso posadili na nekaj reč hektarih kot lani. Strokovnjaki pa opozarjajo. da bo zaradi neugodnih Soglasno so sklenili, da je treba kar najbolj pospešeno pripraviti te dokumente Hkrati s pripravami za spre mecnbo zvezne ustave je treba enako intenzivno priprav ljaU spremembe republiških ustav, pokrajinskih ustavnih zakonov, zlasti pa Se zasnu: kov občinskih statutov in sta tutov delovnih organizacij in skupnosti združenega dela Spričo obsežnosti je treba, kot so poudarili, čimbolj po hiteti z delom v zvezi s temi pomembnimi dokumenti. Predsedstvo se je v bistvu strinjalo tudi s predlaganimi delovnimi programi zborov zvezne skupščine. V skladu j predlogi o programu dela zborov so pripravili tudi temeljni program zakonodajne ga dela zvezne skupščine Med drugim so sprejeli mn* nje. da na) bi z ustavnim za konom podaljšali rok za sprejetje nekaterih zveznih zakonov, zlasti tistih, ki so neposredno povezani s novi Cokla: derivati iz uvoza Naraščajoč uvoz zavira domačo proizvodnjo — Carine nižje kot v EGS BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug) — Na sestanku sveta industrije nafte in plina v gospodarski zbornici Jugoslavije so opozorili, da uvoz naftnih derivatov nenehno narašča. Tako povečan uvoz pa zavira domačo proizvodnjo. Zato so predlagali, naj M pred uvozom vprašali za mnenje sekretariat sveta, ki naj bi raziskal. kolikšne so potrebe po uvozu derivatov. Svet industrije nafte in plina je sestavil delovno skupino predstavnikov jugoslovanskih rafinerij, ki bo pripravila predloge za posamezne ustanove. Z liberalizacijo uvoza derivatov. kot so predlagali, pa Je mišljeno sproščanje cen derivatov na domačem trgu. Carine za uvoz so oelo nižje kot t. državah EGS (v Jugoslaviji znašajo za bencin 10 H, v EGS pa 14 SO. mi ustavnimi spremembami, kot so zakoni s področja pravosodnega in ustavnega sodstva, združenega dela en ne katerih drugih. Predsedstvo Je na posebni seji razpravljalo o prihodnjih sejah zborov zvezne skupščine in o vprašanjih, ki jih bodo na njih obravnavali. Prihodnje seje zbora narodov. družbenopolitičnega ln gospodarskega zbora bodo 2-In 3. novembra, nove pa 23 Aleksinac: nova tovarna svetil ALEKSINAC, II. okt. (Ta-njug) — Prihodnje leto bo v sestavu EMPA začela poskusna proizvodnja nove tovarne svetil, ki ima že vnaprej sklenjene dogovore o prodaji proizvodov. Polovico skupne vsote 20 milijonov dinarjev vlagajo tuje tvrdke. Nova tovarn« bo zaposlila 600 delavcev. veto. Razlog, ki ga je navedel (z njim se je strinjala tudi vsa srbska delegacija) je, da društvo književnikov Kosova do dandanašnjega v svojem statutu ni opredelilo organizacijskega odnosa do združenja književnikov Srbije, katerega enota je, medtem ko je društvo književnikov Vojvodine v svojem statutu jasno izrazilo, da je sestavni del srbskega združenja. Stojšin je poudaril, in temu je pritrdil tudi predstavnik Vojvodine Slavko Almažan, da društvo književnikov Vojvodine s statutarno klavzulo o organizacijski povezavi s srbskim združenjem ni nič izgubilo. in 24. novembra letos. Med najvažnejšimi temami prihodnjih sej pristojnih zborov bo razprava o gospodarskih gibanjih na podlagi ana liže o uresničitvi družbenogospodarske politike za le-. tos, ki jo pripravlja zvezni izvršni svet. Skupščinski zbo rt bodo obravnavali tudi predloge ukrepov za ureditev aktualnih gospodarskih problemov, nadalje temelje družbenogospodarske politike za leto 1973 in .hkrati s tem zvezni proračun za prihodnje leto ter bodo določili program dela, dokler ne preteče man dat zvezne skupščine. Predsedstvo je tudi prouči k) ln sprejelo delovne pro grame komisij zvezne skup ščine. Določilo Je tudi dele gacijo zvezne skupščine za jugoslovansko-italijansko par. lamentamo srečanje o zava ro vanju Jadranskega morja pred onesnaževanjem. Sreča nje bo konec oktobra letos v Rimu. dela torej čisto samostojno. Na kratko rečeno: srbska delegacija je zahtevala zgradbo zveze književnikov na osnovi zgradbe zveze jugoslovanskih republik, društvi književnikov Vojvodine in Kosova naj ostaneta torej organizacijsko povezani z združenjem književnikov Srbije, kot sta s Srbijo organizacijsko povezani pokrajini Vojvodina in Kosovo. Srbski veto je bil osnovan tudi na očitkih, da se književniki s Kosova doslej namerno niso hoteli udeleževati sestankov s srbskimi kolegi, sestankov, ki so imeli namen določiti klavzulo o organizacijski povezavi s srbskim združenjem. Nasprotno, ▼ statutu kosovskega društva književnikov da niti z besedico ni omenjena organizacijska povezava s Srbijo. Srbska delegacija je poudarila, naj morda to odpade, če kosovska delegacija na skupščini sklene, da se vnese v njen statut dopolnilo, ki bi določilo organizacijsko povezavo s Srbijo. Na to pa Je kosovski predstavnik Vehap Sita odgovoril, da kosovski delegati nimajo pravice spreminjati statuta brez soglasja članov. Drug kosovfcki predstavnik književnikov, ki Je hkrati tudi predsednik društva, Azcm Skrelji, pa se na predlog nevtralnega delegata kakor tudi na predlog srbskih kolegov ni hotel izjasniti, katera Je tista ovira, ki dodatnemu členu o organizacijski povezavi s srbskim združenjem zapira vrata v statutu društva kosovskih književnikov. Na besedo srbskega književnika Branka Sčepanoviča, da je molčečnost kosovskih predstavnikov »zanimiva«, pa Je odvrnil, da je dialog med kosovskimi in srbskimi književniki res »zanimiv«, vendar (la je vprašanje, v katerem smislu. Na srbski očitek o bojkotiranju blizu 20 sestankov, ki naj bi doslej skušali rešiti vprašanje organizacijske povezave društva književnikov Kosova z združenjem književnikov Srbije, do katerih pa ni prišlo, ker se jih predstavniki Kosova niso udeleževali, pa Je Skrelji odgovoril, da sestankov ni bilo zaradi povsem bizarnih naključij. Dialog je pred zaključkom prvega dne skupščine prekinil predlog Mladena Oljače in Cirila Kosmača, ki sta se zavzela, naj skupščina najprej razpravlja o članstvu društev književnikov Vojvodine in Kosova v koordinacijskem odboru zveze književnikov Jugoslavije, odnosi med društvoma in združenjem pa naj se urejajo kasneje, kar je sicer tudi ustavna pravica. Predlagala sta tudi, naj se v okviru skupščine oblikuje odbor, sestavljen iz delegatov združenja književnikov Srbije in društev iz Vojvodine in Kosova, ki naj nekako najde skupen jezik o povezavi z matičnimi združenji. Čeprav o teh predlogih formalno niso glasovali, je bilo očitno, da je najbrž to edina pot, ki bo skupščino zveze književnikov Jugoslavije spravila s slepega tira na pot, zaradi katere je bila sklicana. Ne smemo namreč pozabiti, da so mednacionalni odnosi v Jugoslaviji jasno začrtani ln da bi to morali vedeti tudi srbski in kosovski književniki. M. BAUER Srečanje slovenskih metalurgov PORTOROŽ, 11. okt. — V četrtek in petek bo v Portorožu 15. srečanje slovenskih metalurgov. Poslušali bodo 20 predavanj, Id jih bodo seznanili z uspehom raziskovalnih ded teoretične ln uporabne vrednosti, številna so financirali sklad Borisa Kidriča ta metalurška podjetja. P. V. Sprejem^ in obiskj Perujski veleposlanik v Ljubljani LJUBLJANA, 11. okt. — Predsednik republiške skupščine Ser-K**j Kraigher je danes sprejeli na protokolarni oblek veleposlanika republike Peru v naši država Andr esa A. Aramburo in mu po krajšem razgovoru priredil kosilo. Veleposlanika republike Petru sta sprejela na protokolarni obisk tudi predsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar in podpredsednik mestne skupine Sergej Vodnjak. vremenskih razmer tudi precej škode. Ustava: pohiteti Predsedstvo zvezne skupščine: Pospešiti pripravo dokumentov zvezne ter republiških in pokrajinskih ustav BEOGRAD. II-okt. (Tanjug). Predsedstvo zvezne skupščine se je na včerajšnji razširjeni seji pod predsedstvom Mij alka Todoroviča seznanilo z dosedanjim delom za spremembo ustave SFRJ in republiških ustav oziroma pokrajinskih ustavnih zakonov. Na seji so sodelovali predsedniki republiških in pokrajinskih skupščin kakor tudi predstavniki ZIS in SZDLJ ter zvezne gospodarske zbornice. SAMO EDEN JE vezano okno ložljive stopnice GLIN STAVBNO POHIŠTVO •vrata •rolete •zložljive stopnice •ladijski pod •opaži •i verice GLIN pohištvo dobite v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom PRI NAKUPU Ž DEVIZAMI V TOVARNI 10% POPUST Jutri bo za sedanjega otroka prepozno Okrog zasnove sistema otroškega varstva, okrog druž-beno organiziranega otroškega varstva, ki naj Umret prispeva k zdravemu, varnemu tn uspeSnemu življenju otrok, se motno lomijo kopja. In prav je tako. ker to nedvomno pomeni. da krititno gledamo na doseženo in da Se vedno nismo zadovoljni s tem. kar smo zadnja leta storili za otroka. Dejavnost za otroka potrebuje utinleovit vzvod, zato te velja vprašati, kje to bistvene pomanjkljivosti, kaj hočemo v prihodnje naj. prej urediti. Očitno je. da na področju družbene skrbi za otroke ni dovolj trdne samoupravne organiziranosti, tn sicer pri prizadevanjih, da bi probleme urejali hitro in smotrno, ne M bilo kupa ovir in preg raj. Ko gre za hitro akcijo, ki bi bila v prid velikemu Številu otrok, se pogosto znajdemo v precepu modro, vanj tn ugibanj, zvečine v ožjih krogih: kaj naj sploh bo otroSka vzgojnovarstvena ustanova, kakSne normative uveljaviti pri vzgoji in pri gradnjah Ut. Velikokrat izčrpavamo sile za ugled posameznih institucij tn skupinic, dejavnost pa v takih oko manah »1 usklajena tn ne more pognati globokih kore-nm. Strokovnjaki z razpravami v zaprtih krogih tega gotovo ne bodo uredili: to spoznanje nas že dolgo krepko tepe. saj nam je zaradi neusklajenega tn premalo odgovornega delovanja Slo skozi prste veliko stvari: velikokrat si sami zapiramo možnosti, ki jih že imamo, pa jih iz različnih vzrokov ne uporabimo za blaginjo otrok. Za to generacijo otrok, ki jih moramo preskrbeti danes, kajti jutri bo za marsikaterega že prepozno. Zaradi načelnih razprav ni nič bolje tistim 12JOOO otrokom, ki so jih letos odklonili vrtci, m nič bolje brez skrbi ne dela 90000 zaposlenih slovenskih mater, ki imajo nad 100.000 otrok, v vrtcih pa je komaj 20.000 predšolskih otrok. To pomeni, da moramo hitreje graditi mrežo vzgojno-virstvemh zavodov m v njih organizirati tako dejavnost ta otroke, kot jo naSa družba zmore. Ne kaže torej konkurirati z razvitimi in najbolj razvitimi. Toda doslej smo o tem razpravljali preveč mimo startev, ki niso bili enakopravni partner v razpravi m odločanju, kakšno varstvo telijo, zmorejo in potrebujejo. Starti imajo pred očmi otroka, ki mora biti na tornem. vzgojen in izobražen. StarSev zvečine ne vprašujemo o tem, kako to smotrno izpeljati, so pa kaj hitro sprt roku. ko jim imamo sporočiti, koliko So znaSal njihov delež za taktno ali drugotno družbeno dejavnost za otroke. Res. najbolj lagodno bi bilo, če bi z zakonom čim več. če že ne vsega zagotovili, da bi denar avtomatično pritekal iz obveznih virov in da bi ga potem preprosto delili. Ker pa hočemo bUi čim dlje od etatističnega urejanja, moramo v nadaljnjem razvoju sistema otroškega varstva premostiti pomanjkljivosti v samoupravni organiziranosti. Zakon bo le temelj, o načinu in oblikah družbene vplivnosti pa se bo treba dogovarjati tn sporazumevati po občinah, kjer je dovolj prostora za uveljavitev samoup-ravljalcev združenega dela v vseh odločitvah. MARIJA ROBEK MAN • doc Bodo poslej izvršni sveti tudi v občini? Predsednik hrvaškega sabora Jakov Blaževič je govoril na seminarju za aktiviste socialistične zveze — Ustavna dopolnila so učinkovito orožje Izvajanje amandmajev ln nove ustavne spremembe so učinkovito orožje v nadaljnjem boju proti nacionalistom in separatistom kot kontrarevolucionarnemu od poru in boju proti restavraciji buržoazne oblasti in reda, kakor tudi zoper stalinistično restavracijo, Je poudaril predsednik sabora Hrvatske Jakov Blaževič na seminarju za aktiviste SZDL. Ustavna dopolnila so prav tako učinkovito orožje zoper zagovornike formalne meščanske demokracije, temelječe na onemogočanju izkoriščanja ln monopoliziranja družbene moči prek razpolaganja s presežnim delom, je pripomnil Blaževič. Ko je govoril o stališčih hrvatske ustavne komisije, do zveznih tez glede druge faze ustavnih sprememb, Je Blaževič povedal, da je ustavna komisija sabora Hrvatske glede prihodnje podobe zvezne skupščine predlagala, naj bi zvezno skupščino tvoril zbor republik in pokrajin in naj bi v ustavi zapisali vlogo kongresa samoupravljalcev Jugoslavije kot najširše oblike samoupravljanja ln povezovanja delavskega razreda Jugoslavije. Druga stališča ustavne komisije Hrvatske zadevajo delo delegacij. Po mnenju komisije bi bilo treba način povezovanja in združevanja delegacij. kakor tudi strukturo o očinske skupščine na delegatskih načelih prepustiti občinskim statutom, da bi tako našli najboljše organizacijske mehanizme za delovanje novega sistema, prilagojene specifičnim razmeram, razvitosti in velikosti sleherne občine- Prav tako se zavzemamo, je dejal predsednik sabora Hrvatske naj bi na enotnih družbenih odnosih ob obveznem delegatskem sistemu omogočili tudi v republiških ustavah različne organizacijske rešitve. Kako z izvršno politično oblastjo? Jakov Blaževič je opozoril, da so še »znatne razlike glede ustavnega definiranja funkcij izvršne politične oblasti v občini in republiki.« Bistvena razlika je v stališčih o vlogi oziroma o nosilcu politične oblasti v novem skupščinskem sistemu. Teze zvezne ustavne komisije predla gajo, tako imenovani politični zbor v občini in republiki, oziroma občinski in republiški zbor, ki bi Ju volili vsi občani neposredno, a na predlog zbora samoupravljalcev v občini oziroma republiki. Ti zbori bi imeli, kot kažejo predlogi, vrsto pristojnosti klasične politične oblasti oziroma vrsto funkcij seda njega občinskega in republiškega zbora in bi skupaj z delegatskimi zbori sklepali enakopravno. V predlogu ustavne komisije sabora SRH ni tako imenovanega političnega zbora v občini in republiki < občinskega in republiškega zbora), marveč enoten zbor združenega dela kot glavni zbor. ki sprejema politične sklepe, kjer Je zbor krajevnih skupnosti v občini prav tako delegatski. oziroma zbor občin ali zbor občanov v republiki, prav tako voljen po delegatskem načelu. Druga bistvena razlika je v sestavi ln pristojnosti delegatskih zborov. Ustavna komisija sabora SRH predlaga, naj bi v občini in republiki imeli enoten zbor združenega dela kot glavni zbor, v katerem bi sklepali tudi kot politična oblast o delitvi dohodka in vseh drugih materialnih vprašanjih. Enoten zbor združenega dela bi bil sestavljen lz delegatov vseh področij združenega dela in delegatov zasebnega sektorja, vendar tako. da bi v njem zagotovili nadvlado proizvodnega dela. Za posamezna vprašanja bi se lz enotnega zbora izločile delegacije posameznih področij združenega dela in delovale samostojno. Ne ločevati politično oblast V nasprotju s tem je v gradivu zvezne ustavne komisije predlagano, naj bi bilo več zborov samoupravnih skupnosti. - Razen teh delegatskih zborov v občini in republiki predlaga zvezna ustavna komisija tudi občinski in republiški zbor kot predstavniški (politični) zbor z vrsto pravic sedanjih občinskih in republiških zborov. Naša pripomba na te rešitve Je dvojna: prvič, politično oblast ločujejo od samoupravljanja, od združenega dela, in drugič, ne zagotavljajo prevladujočega položaja delavskega razreda pri opravljanju funkcij politične oblasti. Nova razmišljanja pomenijo iskanje skupnih stališč med zvezno in republiško ustavno komisijo. Tako naj bi v občinski skupščini deloval enoten zbor združenega dela (ali več zborov združenega dela) po doslednem delegatskem sistemu ter zbor delegatov krajevnih skupnosti. Ti zbori bi izvolili enotno izvršno telo (izvršni svet), iz vrst občanov in odbornikov, ki bi imel nekatere funkcije, katere predlagajo za občinski zbor. oziroma bi razen funk-cij izvršne oblasti imel tudi pravico do pobude kakor tudi nekatere funkcije sedanjega občinskega zbora. Toda ne bi imel funkcij zakonodajne oblasti in ne bi mogel skupaj z delegatskimi zbori politično sklepati. Izvršni svet bi bil pobudnik za sprejemanje družbenih dogovorov, predlagatelj predpisov in odlokov, ki naj Jih sprejme občinska S poti po Kosovu Kakovost in ugled V tovarni keramičnih ploščic v Kosovski Kamenici trdijo, da zelo pazijo na kvaliteto prodanih ploščic Tovarna okrasnih ploščic ali Rudarsko industrijski kombinat Karačevo v Kosovski Kamenici je nova tovarna in kot vse, ki Jih tod v zadnjih letih postavljajo, tudi sodobna. Delati je začela decembra lani, redno pa marca letos. Tovarna izkorišča zaloge kaolina v okolici, ld Jih ocenjujejo na 33 milijona ton. Opremo tn licenco za tovarno so dali Italijani, ki po pogodbi tudi odgovarjajo za kvaliteto ploščic. Zato bodo kmalu ponovno prišli v tovarno štirje italijanski stro kovnjaki. ki bodo vodih proizvodnjo. V zameno za na prave in licenco bodo Italijani dobivali 10 let 15 odst. od čistega dohodka tovarne Doadaj so vložil: v tovarno 55 milijonov dinarjev V njej Je zaposlenih 250 delavcev, od tega Je 70 žensk. Teore Učna zmogljivost tovarne je milijon kvadratnih metrov ploščic letno. Razširiti pa Jo nameravajo na 13 milijona kvadratnih metrov letno. Kot energijo uporabljajo elektriko in plin propan. Naj večja težava Je, ker Imajo samo en dovod električne energije in prihaja do pogostnih prekinitev. Zaradi njih imajo doadaj že 8 milijonov dinarjev škode. Težave so tudi z likvidnostjo. Trgovci sicer dobe za blago takoj denar. Id pa ga potem ne izro-če njim. Velika Je tudi razlika med prodajno ceno ploščic v trgovini ln proizvod no ceno pri njih. Tudi z delovno disciplino so težave, kajti zaradi »bolezenskih« izostankov stalno 10 odst. zaposlenih ni na de lu. Zaradi vseh trti težav iz kortščajo zmogljivosti le 70 odstotno. S prodajo ploščic nimajo težav, kajti ponudb Je mno. go več. kot morejo Izdelati. Sicer pa, kot trdijo, zelo pa rtjo na kvaliteto in raje Izdelek označijo z nižjo kvaliteto. kot dejansko je, samo da ne bi izgubili ugleda na trgu. Osebni dohodki zaposlenih so od 900 do 5000 dinarjev. Tudi v tej tovarni imajo velike načrte za prihodnost. 2e sedaj poskušajo izdelovati tudi reliefne zidne plošči ce. Nameravajo pa tudi zgra diti obrat za podne ploščice velikosti 10 krat 20 in 15 krat 15 centimetrov, v katerem bi izdelali letno 500 tisoč takih ploščic. Za zgraditev tega obrata bodo porabili 50 milijonov dinarjev. V tretji stopnji tovarne pa nameravajo izdelovati tudi sanitarno keramiko, in sicer okrog 6000 ton letno ter okrasno keramiko. ILJA POPIT skupščina ali posamezni njeni zbori. So pa tudi predlogi, je dejal predsednik Blaževič, da bi v večjih občinah razen izvršnega sveta formirali tudi predsedstvo občinske skupščine, v katerem bi bili predsednik, njegovi namestniki in predsedniki samoupravnih zborov. Predsednik občinske skupščine in predsednik izvršnega sveta ne bi mogel biti eden in isti človek, je med drugim dejal predsednik sabora Hrvatske Jakov Blaževič. Žive od tobaka V Prilepu se preživlja s tobakom 12 tisoč družin — Povsem nove sorte, ki doslej niso rasle v teh krajih i OD NAŠE SKOPSKE DOP.ISNICE TLsfci, ki bi rad vse zvedel o tobaJcu, naj pride sam v Prilep. To je edino mesto na svetu, kjer tobaku posvečajo izredno veliko pozornost. V Prilepu so se zelo potrudili, da so racionalizirali in povečali proizvodnjo tobaka. To je del izjave dr. Igorja Bolsunova, svetovalca OZN na področju tobaka, ki je pred kratkim že drugič obiskal Prilep. Da izjava tega svetovno znanega strokovnjaka niso samo besede, pokaže samo majhen pogled na vse, kar je do sedaj storjenega na področju tobačne kulture v Prilepu. Inštitut za razvoj pri Tutun-skem kombinatu iz Prilepa ln inštitut za tobak skrbita za modernizacijo in uveljavljanje sodobnih agrotehničnih sredstev pri vzgoji tobaka. Tobak je zelo nežna kultura in je treba takorekoč vsak dan bdeti nad njo in njenim razvojem. Zdaj velikolistni tobak Oba inštituta uvajata veliko novosti, šele pred nekaj leti so uvedli velikolistni tobak. Do tedaj so na pril epskem polju gojili samo orientalski tobak z malimi listi. Vsi so bili prepričani, da ve-likolistnemu tobaku ne ustreza tukajšnje podnebje. Rezultati so bili presenetljivi. Sedaj vsi vidijo perspektivo v širjenju te vrste tobaka. V Prilepu vsi živijo od tobaka in za tobak. Kar 12.000 družin goji tobak. Malokatera družina ni vezana nanj. Tobak ima že zelo dolgo tradicijo na tem območju. Naslednje leto bo Tutunski kombinat proslavil stoletnico obstoja. Med drugim bodo posta, vili tudi muzej tobaka in spomenik obiralcu tobaka. Denarja manjka Bedni odkup tobaka se prične 1. decembra, vendar podjetja začno odkupovati že mesec dni prej. Vsako leto pa nastane pred odkupom tobaka od individualnih proizvajalcev problem denarja. Tutunski kombinat poskuša na vse načine. Akontacije izplačuje v naturi s sodelovanjem trgovinskih podjetij. Ali pa denar naloži v banko in individualnim proizvajalcem odpira hranilne knjižice. Letošnja letina je zelo bo- gata. Ocenili so, da bo od lanske večje za 10 do 15 odstotkov. Poleg tega so se odkupne čeme povečale za 16 odstotkov. Vprašanje denarja za odkup letošnjega pridelka je torej še bolj pereče. Postavljeno je bilo tudi poslansko vprašanje makedonskemu sobranju. Predstavnik republiškega sekretariata za finance Je v odgovoru zagotovil, da so sredstva za odkup letošnje letine priskrbljena in da Dogovor o kreditu iz ČSSR Češkoslovaško podjetje je odobrilo 35 milijonov dolarjev kredita Pričakujejo, da bodo že v prihodnjih dneh podpisali sporazum med jugoslovansko kmetijsko banko in češkosOo-vaško banko za zunanjo trgovino. Ta sporazum naj bi dokončno uredil blagovnofinanč-ni dogovor med sistemom Donava—Tisa—Donava in češkoslovaškim zunanjetrgovinskim jx>djetjem Transakta, ki so ga nedavno odobrili pristojni organi obeh držav. Dogovor naj omogoči sklepanje poslov in sicer v tem, da bo češkoslovaško podjetje odobrilo jugoslovanskemu podjetju kredit v višini 35 milijonov obračunskih dolarjev za uvoz opreme in reprodukcijskega materiala za potrebe kmetijstva, prehrambene industriie in prometa. (TANJUG) stvari ni potrebno dramatizirati. Cigareta brez nikotina? V inštitutu Tutunskega kombinata že dlje časa poskušajo izdelati cigareto brez nikotina. Njihov eksperiment so vsi označevali za utopijo. Zadnje čase pa je slišati, da so eksperimenti že dali določene rezultate in da se bo v kratkem uresničila tudi ta zamisel. BOJANA POPOVSKA Skupaj na pot Podjetje Intes v Mariboru je eno prvih v mariborski občini, ki je sklenilo samoupravni sporazum med TOZD Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij združenega dela v podjetju Intas je eden prvih sporazumov, ki so jih sklenili v mariborski občini na podlagi ustavnih dopolnil. Sporazum so podpisali predstavniki temeljnih organizacij združenega dela Intes Maribor, Intes Čakovec, Intes Dravski magazin Radlje in intes »Vinko Reš« Ptuj. Temeljne organizacije zdru žsnega dela so se sporazumele, da združujejo tudi sredstva za skupen razvoj podjetja. Z načrtom razvoja podjetja bodo določili pogoje, namen, uporabo in uporabnike sredstev Temeljne organizacije bodo za skupen razvoj iztočile letno 10 odstotkov od ostanka dohodka, namenjenega po zaključnem računu za poslovni sklad in sklad skupne porabe. Sredstva za skupen razvoj podjetja bodo razporedili kot kredite v skladu z načrtom podjetja z rokom vračanja desetih f.et. TOZD so se sporazumele, da bodo denar dale kot kredit predvsem temeljnim organizacijam združenega dela v sestavi podjetja. V pogodbo o medsebojnih kreditnih odnosih TOZD bodo podrobneje določili pravice in obveznosti, višino denarja, rok vračiCa in obrestno mero. Predvidena je tudi možnost, da več temeljnih organizacij združenega dela združi denar za večje poslovne posege, ki ■•o koristni za ves kolektiv. Vsaka TOZD opravlja svojo dejavnost samostojno. Med drugim določajo cene svojih izdefkov in storitev in sklepajo odnose s tretjimi osebami. Vse spore bodo urejevali z notranjo arbitražo Solidarnost v stiski Dogovorili so se tudi za solidarnost v primeru finančnih težav. TOZD bodo sanirali s skupnimi sredstvi, če s svojim rezervnim skladom ne bi mogla pokriti izgube. TOZD bo morala s svojim sanacijskim programom dokazati, da bodo sanacijski ukrepi omogočili trajno rentabilno poslovanje in redno uresničevanje proizvodnih obveznosti. Denar za sanacijo bodo dali v obliki kredita z rokom vračanja od treh do petih let po izteku sanacijske dobe odf.očajo delavci TOZD. Za nespoštovanje sporazuma so predvidene tudi sankcije. To so med drugim omejitev pravice za uporabo denarja za skupen razvoj, razveljavitev pogodbe o poslovnem sodelovanju z drugo TOZD. ČAKANJE NA VRSTO — Voziček s keramičnimi ploščicami pred pečjo v Kosovski Kamenici. ' Foto: P j Milijon ton premoga Velik uspeh premogovnika v Kaknju - Premalo delavcev - Še 350.000 ton Rudarji v Kaknju so te dni izkopati letošnjo milijonto tono premoga. Ob tej priložnosti so predstavniki rudnika poudarili, da bi do te delovne zmage lahko prišlo že znatno prej, če ne bi bilo vedike fluk-tuaodje delovne sile. V nekaterih obratih Je bila fluktuaci-ja kar 30 odstotna, medtem ko Je v vsem rudniku pri-manj kovalo kar sto defiavcev skozi vse leto. Sicer pa so v kakanjskem rudniku nakopali v devetih mesecih 990.000 tisoč ton črnega premoga. To je za 73 tisoč ton ali za osem odstotkov več kot v istem času lanske ga leta. Kakor predvidevajo, bodo rudarji nakopati do konca leta še 350 tisoč ton premoga. (TANJUG) Uprava — servis TOZD Skupne posle za vse TOZD Intes opravlja skupna služba podjetja, ki jo neposredno vodi generauii direktor podjetja. Za opravljeno delo pripada skupni službi podjetja dohodek, ki ga določijo TOZD sporazumno odvisno od uspeha podjetja v celoti. Organizacijo in delo skupnih sllužb podjetjg ter pravice in dolžnosti delavcev te službe bodo podrobneje določili v statutu podjetja. Temef.jne organizacije združenega dela, ki so podpisale sporazum, so se sporazumele, da bodo nadaljevale z delom in potovanjem v dosedanjem podjetju pod firmo »2i-vilski kombinat Intes Maribor«. Do. 1. januarja 1973 pa bodo uskladili statut in druge splošne akte podjetja z določili tega sporazuma. MARJAN KOS Svet osnovne šole »DANILE KUMAR« L|ubljana Godeževa 11 razpisuj• za nedoločen čas delovno mesto KURJAČA-HIŠNIKA KV ali PK delavec Poiskusna doba Je 1 mesec. Nastop dela takoj ali 1. 11. 1972. 9630 Nagrade za filma in lepake Laskava priznanja naši turistični propagandi v Tbilisiju LJUBLJANA, 11. Okt. — Na nedavnem mednarodnem kongresu turističnih propagandistov, ki je bil letos v Tbilisiju (SZ), je jugoslovanska turistična propaganda dobila nekaj nagrad, pohval in priznanj. Talko sta bila med drugim nagrajena filma turistične zveze SRS (Pismo z gorja, Morje kliče), posebno nagrado pa je dobil lepak '»Kompasovega« Janeza. Drugo nagrado pa je prejela garnitura »Kompasovih« plakatov, ki prikazujejo Dubrovnik, Plitvička jezera ter zimo v Bohinjskem kotu. I. P. V „začaranem krogu" Angel Cemerski predsednik CK ZK Makedonije je v intervjuju v Novi Makedoniji poudaril, da je velikanska večina delovnih ljudi brez pridržka sprejela pismo predsednika Tita. Po njegovem je v naši družbi ugodno vzdušje za reševanje problemov, ki so prisotni v družbenem razvoju. Takšno razpoloženje zavezuje Zvezo komunistov, da se aktivno vključi v razreševanje problemov. Cemerski je med drugim dejal, da nekateri preveč ostro kritizirajo naš samoupravni sistem in govorijo, da ni učinkovit. Takšne kritike so zelo enostranske in Izrečene na pamet. Neučinkovitost ne tiči v samoupravnem sistemu, pač pa v tistih organih družbe, ki morajo na določen način delovati v okviru svojih pristojnosti in pooblastil. Cemerski je poudaril, da imajo mnogi nerešeni problemi pri nas Subjektivni značaj. Z angažiranjem subjektivnih sil, s kadrovskimi tn organizacijskima izboljšavami, z večjim uveljavljanjem Zveze komunistov in samoupravnih organov bi lahko uspešno rešili velik del sedanjih slabosti. Kot primer je navedel, da se že več let, pa tudi v preteklih devetih mesecih ustvarjajo proračunski presežki, in to v času. ko je gospodarstvo obremenjeno z različnimi obveznostmi ta je nelikvidno. Namesto da bi nekaj učinkovitega ukrenili, da bi presežke vrnili tistim, ki jih ustvarjajo, čakamo na konec leta, da bi potem določili kje ta komu bomo razporedili ta sredstva. Vrtimo se v »začaranem krogu«. To pa predvsem zaradi tega, ker nimamo zgrajenega trdnega ekonomskega sistema ta se večkrat po nepotrebnem lotevamo administrativnih ukrepov v sistemu. Ce bi želeli govoriti o malem »začaranem krogu«, je dejal Cemerski, potem bi to lahko definirali približno takole: zdaj ima mo »malo« tako parcialnih administrativnih rešitev kot ukrepov, da bi lahko na učinkovit administrativno centralistični način urejali ekonomska gibanja ta odnose; istočasno pa imamo preveč administrativnih posegov-, da bi mogla učinkovito delovati tržno gospodarstvo in samoupravni sistem. Glede na to, da se ne moremo in nočemo povrniti k zastarelemu administrativnemu sistemu je zdaj temeljno vprašanje v tem, da zgradimo integralni samoupravni sistem na bazi tržnega gospodarstva ta da zadržimo državno regulativo samo na tistih področjih, kjer je nujno potrebna; vendar pa mora biti ta regulativa potem tudi dejansko učinkovita, je dejal Angel Cemerski. Javno vprašanje SZDL poslancem Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Maribor so na pobudo sekretarja odbora Željka Orbaniča postavili naslednje javno vprašanje: »Zakaj se je 23 poslancev gospodarskega zbora republiške skupščine vzdržalo glasovanja ob odvzemu poslanske imunitete poslancu Petru Vujčiču, bivšemu direktorju metliške tovarne trikotaže »Beti«, čeprav je bil v ob razločitvi predloga za odvzem imunitete podan utemeljen sum, da je Vujčič storil kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in protipravnega zavzetja zemljišča? Kateri razlogi so teh 23 poslancev vodili k temu, da so se glasovanja vzdržali?« Izvršni odbor občinske konference SZDL Maribor je menil, da bi o tem moral razpravljati republiški klub poslancev, piše Večer. Illlilllllllllillll!li!j||llllllll![]il!!l!llli|[!l|l||!lilll|lll!l|||l||!!|)lll!l!ll!![!!!l!!l[|||l!!||||!!!|||||||!|||{|||||||||||!l||;i||||||[;||;i||!||||||||!l|{[;|[|||||f|]|!;!|||||||[||l|l|!|| AVTGTEHNA, zastopstvo tujih firm, uvoz-izvoz, LJUBLJANA, TITOVA CESTA 36 razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. dveh blagovnih knjigovodij 2. daktilografa 3. KV prodajalca kovinske avto-stroke 4. KV skladiščnika 5. KV odpremnika POGOJI: pod 1 — popolna srednja šola ali popolna osemletka ta točaj ter 3 leta prakse pod 2 — osemletka ta tečaj pod 3 do 5 — poklicna šola kovinske stroke in 2 lets prakse. Kandidati morajo imeti odslužen kadrovski rok. 3 — mesečno poskusno delo je obvezno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in dosedanjimi delovnimi izkušnjami naj interesenti pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: AVTOTEHNA, GM konsignacija, Ljubljana, Celovška cesta 228. 9635 Aktualen komentar Liberalizacija uvoza Zvezni sekretar za zunanjo trgovino M. Haditč je v razgovorih, ki jih je tmel pretekli teden v Sloveniji, večkrat poudarjal, da ustvarjajo letal n p pozitivni rezultati v zunanjetrgovinski menjavi, posebno pa ie suficit plačilne bilance in devizne rezerve, ki naj bi koncem leta znaiale okoli 700 milijonov dolarjev, motnost za smelejšo liberalizacijo ekonomskih odnoeoe e tujino. Pri tem je mislil — kolikor je mogoče razbrati iz gradiva, ki je bilo obravnavano na sestanku republiških sekretarjev za zunanjo trgovino — pretekli teden v Ljubljani — predvsem na liberalizacijo v režimih uvoza blaga v letu 1973. Preteku tedne je bil testo oporekan uspeh dosežene plačilne bilance, češ da to devizne rezerve ustvarjene na račun krat. koročne zadolžitve, zmanjšanje uvoza in manjših zalog, zato pa slabše založenosti z reprodukcijskimi materiali in desortira-nosti na trgu. Vse to. da ne morejo biti dolgoročni rezultati in da bodo gospodarska gibanja v. naslednjih mesecih to pozitivno spremenila v negativno. Povprečna založenost gospodarstva s reprodukcijskim materialom je v letošnjem letu padla s 40-dneme založenosti ta proizvodnjo na okoli 25-dnevno. Torej imajo prav eni in drugi; zaloge so padle, vendar še ne pod kritično mejo. Izbira blaga za široko potrošnjo iz uvoza je v zadnjih mesecih dejansko slaba, toda v avgustu in septembru je bilo razdeljenih blizu 70 milijonov dolarjev za uvoz blaga .za široko potrošnjo, kar je dvakrat več kot lani. Ker pa se je z razdelitvijo sredstev precej zakasnilo, bodo trgovine z uvoznim blagom bolje založene šele v naslednjih mesecih. Potrebno je tudi prižnati, da bosta izvoz in uvoz blaga v naslednjih mesecih bolj podobna našim že običajnim gibanjem, se pravi, da se bo uvoz hitreje povečeval, medtem ko bo izvoz nekoliko zaostajal. Tudi je večina udeležencev medrepubliškega sestanka v Ljubljani ocenila kot nerealno napoved, da je mogoče tudi v letu 1973 zadržati sedanje trende v zunanjetrgovinski menjavi. Kljub vsemu se zdi, da je realno pritrditi zveznemu sekretarju za zunanjo trgovino. namreč, da bo suficit plačilne bilance s konvertibilnim področjem letos blizu 150 milijonov dolarjev in da je to ugoden trenutek za liberalizacijo tekočih blagovnih transakcij s tujino. V temeljnih rešitvah za nov zunanjetrgovinski tn devizni sistem so se republike sporazumele, da je potrebno pričeti liberalizacijo kot postopen, kontinuiran in vnaprej programiran proces, zasnovan na načrtu. ki določa pogoje, kriterije, jakost in časovne dimenzije posameznih smeri liberalizacije. kakor tudi mehanizme in organizacijske ukrepe, s katerimi bo tak program uresničen. Očitno torej predpostavljajo temeljne rešitve kompleksen program liberalizacije deviznih in blagovnih transakcij v prometu blaga in storitev s tujino, ob hkratni uveljavitvi učinkovite in prilagod Ifive zaščitne politike. Doslej ponujeni program Zveznega sekretariata za zunaino trgovino je ožji, omejuje se samo na liberalizacijo uvoznih režimov. V resoluciji o temeljih politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1972 je predvideno. da se bo pripravil za uveljavitev novega deviznega tn zunanjetrgovinskega sistema dolgoročen program liberalizacije ekonomskih odnosov s tujino tn v zvezi s tem pripravile spremembe v uvoznem režimu. s ciljem postopne odstranitve plačilnobilančnih omejitev. Tudi družbeni plan Jugoslavije za obdobje 1971-1975 predvideva podrobnejši program ukrepov — prehodnih in trajnejših, s katerimi naj se eliminirajo tiste omejitve v novem zunanjetrgovinskem in deviznem sistemu, ki'nosijo ime •začasni Ukrepte. • Postopek liberalizacije uvoza blaga je v vsakem, glede na mnoge nerešene proble- PISE: AN TEK MAHKOVEC ms na drugih sektorjih pa v jugoslovanskem gospodarstvu še posebej, zelo občutljiva in težka operacija. Doslej smo dvakrat poskušali s širšo ali ožjo liberalizacijo uvoza blaga; obakrat smo se v relativno kratkem času umaknili dlje nazaj kot je bil začetni korak liberalizacije. Nedvomno so v plačilni bilanci tokrat, v tretje, rezerve večje kot kdajkoli doslej. Hkrati pa so na notranjem tržišču med ponudbo tn povpra ševanjem tolikšna neskladja, da terja odmerjanje dolžine prvega koraka liberalizacije zelo racionalno presojo. Zamišljene so tri faze procesa liberalizacije. Prva, ki naj bi se pričela izvajati v letu 1973. Zajema predvsem zmanjševanje uvoza na podlagi distribucije deviz potem takoimenorane globalne devizne kvote. V drugi fazi. načrtovani za leto 1974 bi skoraj v celoti ukinili globalno devizno kvoto, prav tako pa izvršili prve premike v smeri liberalizacije na restriktivnih uvoznih režimih. V tretji jazi. ki bi stopila v veljavo 1. januarja leta 1975, bi bila kategorija uvoza na podlagi globalne devizne kvote ukinjena, medtem ko bi omejitve na restriktivnih uvoznih režimih zadržale še samo zaščitni karakter s stališča domače proizvodnje. Doslej je podrobneje obdelan le koncept liberalizacije za prvo fazo. Ta na) bi obsegala vse tri sektorje uvoza: uvoz reprodukcijskega materiala, uvoz izdelkov za široko potrošnjo, in uvoz opreme. Po obsegu največji del liberalizacije se nanaša na sjrrostitev uvoza reprodukcijskega materiala. Tako naj bi ta del liberalizacije obsegal: v tekstilni industriji volno, bombaž, sintetična in umetna vlakna in predivo; v gumarski industriji naravni tn sintetični kavčuk in pneumatiko; nadalje vse naftne derivate, razen motornega bencina in diesel goriva; v kemični industriji nekovine, kisline. plastične mase. foto-material itd. Po vrednosti uvoza je bilo v letu 1971 okoli 40 odstotkov reprodukcijskega materiala na listi prostega uvoza in 36 odstotkov na listi globalne devizne kvote. S predlagano liberalizacijo na) bi delež uvoza na podlagi globalne devizne kvote padel na 23 odstotkov, delež prostega uvoza pa se povečal na 54 odstotkov. V zvezi z liberalizacijo uvoza blaga za široko potrošnjo je Zvezni izvršni svet že sprejel stališče, da je potrebno liberalizirati uvoz povsod tam. kjer so sproščene cene Obstoii predlog za sprostitev uvoza nekaterih proizvodov kovinske in elektro-indust-rije. kemične Industrije, tekstilne industrije. galanterije, tehnične gume. papirne galanterije. proizvodov grafične industrije, votlega stekla, glasbenih inštrumentov, in podobno. Skupno bi predvidoma sprostitev uvoza blaga za široko potrošnjo znašala okoli SO milijonov dolarjev. Predvideno je prav tako. da bi že v začetku prihodnjega leta sprostili uvoz op reme za črno in barvno metalurgijo, za industrijo nafte, rudarsko opremo, opremo za industrijo nekovin, opremo za gradbeno in kemično industrijo ter razne merilne instrumente in pribor. Sestavljala predloga liberalizaaje uvoznih režimov za leto 1973 računajo, da bi tudi ob morebitnih prekomernih audarih uvozom znašal obseg uvoza, ki bi bil liberaliziran v naslednjem letu. okoli 300 od 350 milijonov dolarjev. To je okoli 8 do 9 odstotkov vrednosti celotnega uvoza, kar pomeni, da bi — ob kolikor toliko usklajenih gibanjih med ponudbo in povpraševanjem na notranjem trgu — jugoslovansko gospodarstvo lahko preneslo takšen začetni udarec liberalizacije uvoza blaga. Liberalizaciji uvoza blaga velja dati podporo. Ne bi pa smeli vstopiti le z delnimi rešitvami, kajti če celotni proces ne bo sinhroniziran, bo tudi tretji poskus liberalizacije pripeljal le do novih motenj, ne pa do zaostritve konkurence in bistritve kvalitetnih činiteljev gospodarskega razvoja. Dsvet projektov Gospodarski pogovori v Kairu: jugoslovanska podjetja naj bi sodelovala pri devetih investicijskih projektih Egipt j« najpomembnejši gospodarski partner Jugoslavije na afriških tleh ln prav rato je bilo v naši vladni delegaciji, ki je pred dnevi obiskala Kairo, veliko gospodarskih in finančnih strokovnjakov. Pogovori egiptovskih m naših strokov-niakov so se končali s splošno ugotovitvijo, da je mogoče sodelovanje še okrepiti in se kitit* izvedbe konkretnih trgovskih poslov in gospodarskih projektov. V gospodarskem sodelovanju je najpomembnejši sklep tu Kaira, da po dveletnem premoru obnovijo delo mešanega odbora, m sicer v prvem tromesečju leta 1973. Jugoslovanska stran je to še posebno odločno zahtevala, zakaj ie na tnk-šmm sestanku je mogoče zares dotočiti najbolj učinkovito smer sodelovanja. Dogovorih so se tudi o izmenjavi delegacij na raznih ravneh, o nastopih egiptovskih podjetij m naših sejmih, kar bo prispevalo k boljšemu medsebojnemu pomavanju tržišč ▼ Jugoslaviji in Egiptu. Pomemben ie sporazum o okrepitvi inves ici iškega sodelovanja m dolgoročne proizvodne kooperacije, saj gre za ' področja, kjer so v preteklosti dosegli le pičle uspehe. Egipt Je predlagal seznam devet Ji pro ektov. pri katerih bi lahko sodelovala tudi jugoslovanska podjetja. Med njimi je gotovo najbolj zanimiva gradnja cementarne v Egiptu, ki naj U naredila 600.000 do 800.000 ton cementa letno in katere končne izdelke M Jugoslavija lahko izvažala na tretja tržišča ali pa prevažala na domači trg. V traktorski industriji bi Jugoslavija lahko pošiljala v Egipt motorje, Iz-žala pa gume (šlo bi za kakih 3.000 traktor.ev letno). Precej možnosti je tudi za zgraditev tovarne aluminija, kate rt bi Jugoslavija pošiljala glinico. od nje pa bi dobivala končne tzdefke. Egipt Je predlagal Jugosla vij!, naj bi vlagala kapital v okviru proste cone Gre za zgraditev tovarne, ki bi bila oproščena vseh carinskih in drugih taks in katere izdelke bi Jugoslavija lahko plasirala v Egiptu ali kje drugje. V trgovinski menjavi, ki se je zadnji dve leti precej zmanjšala, bo treba izpeljati diverzifikacijo blagovnih se- znamov m določiti, katere izdelke je mogoče prodajati na našem ali egiptovskem tržišču. Precej so se pogovarjati tudi o sodelovanju v turizmu, pri čemer so egiptovski predstavniki rekli, da bi si radi pomagali z našimi izkušnjami ln da so zainteresirani za sodelovanje. STANE IVANC Cena uglašena s tujim trgom Domači proizvajalci so na 19. razstavi »Sodobna elektronika« razstavili kar pet vrst barvnih televizorjev Spet govorilno o rekordni 19. mednarodni razstavi »Sodobne elektronike«. Zato, ker je 282 razstavljalcev iz 20 dežel In treh kontinentov, zato, ker so po dveih letih spet prišli sovjetski razstavljavci, zato, ker so dvorane Gospodarskega razstavišča polne in je nekaj moralo ostati tudi pred vrati. Zbrala se Je vsa jugoslovanska »elektronska elita«, 49 podjetij in zastopnikov. Prvi vtis je, da se domače udeležbe, v primerjavi s svetovno znanimi »Siemensom«, »Telefunknom«, »Belramom«, »Grundigom«, »ITT-jem« in drugimi, ni potrebno sramovati. Pa še pristaviM bi: z nekaterimi izjemami so domači razstavljald zvečine razumeli, da je razstava sodobne elektronike, ne pa tržnica transistorjev. »Iskra 73 na razstavi Elektronika 72« je moto razstave Iskre. »Iskra« je razstavila »mačka v Žaklju«, kot je konkurenca imenovala telefonske centrale bodočnosti — Metaconta 10 C. Inženirja Ivan Fink iz razvoja in Aleksander Mihev od telekomunikacij sta dejala, da se roki uresničujejo, tovarna na Labo rah pri Kranju je skoraj nared, poštna podjetja lahko mimo spijo, modernizacija J PTT je rešena. Skratka vse gre po programu. »Iskra-TEN« razstavlja novi radio-relejni sistem 24—60 (med profesionalnimi aparaturami, seveda), načrtuje lepo bodočnost v popolnem soglasju s položajem na trgu — kakršne bodo zahteve, takšen bo razvoj in sistem — prek srednjih sistemov 120, 360 in 960 kanalov do (morda) velikih s 2.700 kanali. Zadovoljen je direktor »TEN« Franc Dobnikar, pa tudi kupci. Ob telekomunikacijah, ki jih razstavlja »Iskra«, ne gre pozabiti na novi telefon ATA 40, ki združuje Iskrine izkušnje v designu (industrijskem oblikovanju), proizvodnji in namenu. Telefon bodo začeli kmalu serijsko izdelovati. Na Iskrinem razstavnem prostoru si lahko ogledamo še naprave za avtomatizacijo železnic, lastno izvedbo signalizacije ceste Ljubljana—Vrhnika. signalni obcestni steber ... Iskra je veliko storila na področju miniaturizacije elementov za elektroniko. Njeni strokovnjaki so nam dejali, da porabi »Iskra« za razvoj, za šolanje strokovnjakov. okoli 10 odstotkov zasluženega denarja. Letošnji Iskrin izvoz je 25 milijonov dolarjev in problemov z devizami ni — so pa problemi z nelikvidnostjo. Med 15.000 kupci (velikimi) Je 80 odstotkov blokiranih in »Iskra« ima v službi vojsko ljudi, ki zbira denarje. Izvoz azijskih dežel v razvoju Predsednik izvršne komisije EGS Mansholt je izjavil, da bodo azijske dežele v razvoju potrebovale še 10 let, preden bodo izboljšale kvaliteto svojih proizvodov na takšno raven, da bodo lahko konkurirale na evropskem medna rodnem tržišču. Na tiskovni konferenci je še dejal, da bodo morale te države tudi sprostitt in prilagoditi svoje predpise tako, da bodo usklajeni z zahtevami EGS. Indonezijski minister za trgovino je julija v imenu Malezije, Singapura, Filipinov in Tajske apeliral na izvršno komisijo EGS. naj zniža carine za izvozne proizvode teh držav. Skupna vlaganja »Prvomajske« Na podlagi skupnega vlaganja zagrebške »Prvomajske« in gospodarske banke Zagreb so ustanovili družbi »Macmon AG« v Beubendorfu (Švica) in »Macmon GMBH« v Lott-stettenu (ZR Nemčija), kjer montirajo skobelne stroje. Proizvodnja je od leta 1965 počasi naraščala ln lani dosegla zmogljivost 300 strojev z bruto prometom 8,5 milijona švicarskih frankov Te dni so izdelali tisoči stroj. Cene v septembru Proizvajalčeve prodajne cene industrijskih proizvodov so se v Sloveniji nebistveno povečale za 0,1 odstotka Po podatkih republiškega zavoda za statistiko so se proizvajalčeve prodajne cene industrijskih proizvodov septembra v Sloveniji le nebistveno spremenile. V primerjavi z avgustom se je skupni indeks proizvajalčevih cen v septembru povečal le za 0,1 odst.; zvišale so se le proizvajalčeve cene v usnjarsko-obutvenl industriji, in sicer 1,7 odst. Od lanskega septembra pa se je skupni indeks proizvajalčevih cen povečal za 6,5 odst. V tem enoletnem obdobju so naj občutneje narasle cene v usnjarsko-obutveni industriji, namreč za 26,2 odst., nadalje proizvodi industrije nafte za 24.2 odst. in proizvodi nekovinske industrije za 23, 8 odstotka Občutnejša je bila v septembru podražitev za potrošnika: indeks cen na drobno se je povečal za 1,7 odst., indeks življenjskih stroškov pa za 1.9 odst. Podražitev od lanskega septembra pa znaša pri cenah na drobno 14,3 odst. pri živi jenskih stroških pa 17.4 odstotka. Od cen na drobno so v primerjavi z lanskim septembrom najbolj narasle cene kmetijskih pridelkov — vrt- nine za 34,4 odst., sadje za 27 odst., meso za 16,4 odst., jajca za 17,6 odst., mleko in mlečni izdelki za 2S.4 odst io maščobe za 33,3 odstotka Tekstilni izdelki so v povprečju podražili za 8,1 odst. obutev za 182 odst., razsvetljava za 353 odst., kurjava za 18.1 odstotka. Pohištvo se Je v primerjavi z lanskim septembrom podražilo za 5,7 odst., gradbeni material pa je dražji za 5,8 odstotka. Hi- gienske potrebščine so draž je za 12,9 odst., obrtne storitve za 4,1 odst. in komunalne storitve za 393 odstotka. V skladu z višjimi cenami za kmetijske pridelke se je med življenjskimi stroški od lanskega septembra naj bolj podražila hrana, namreč za 20,4 odstotka. Zlasti občutno so se povečali tudi stroški za kurjavo in razsvetljavo — namreč za 30 odstotkov. F. S. V dvorani B Gospodarskega razstavišča — tradicionalno domači dvorani — Je Iskrin prvi sosed in konkurent »El«. 2al so niški razstavljale; letos bolj malobe-sednl in vtise o njihovi udeležbi v Ljubljani lahko bolj opišemo z očmi, kot s podatki. Pretežen del polic so zasedli barvni televizorji, magnetofoni, elementi in gramofoni, tranzistorski sprejemniki in nekaj profesionalnih aparatur nižje frekvence. Tudi »RIZ« je poudaril bolj komercialno kot tehnično-stro-kovno plat svojega razstavnega prostora. Prav tako tudi »Rudi Cajavec«. Tako so domači proizvaja’ci — če prištejemo še »Gorenju« iz Jurčka izgube v mestnem prometu Beograjsko prometno podjetje ima 14,2 milijona dinarjev izgube Kot je bilo pričakovati, so posamezna podjetja mestnega podjetja imela v prvi polovici tega leta izgube. Čeprav so imeli izgubo samo v treh podjetjih, pa je enkrat večja kot je bila lani v enakem obdobju in znaša zdaj 16.9 milijonov dinarjev. Naj večji primanjkljaj, in sicer 14,2 milijona ima beograjsko mestno • prometno podjetje, subotiško 1,09 milijona, splitsko pa 1,60 milijonov dinarjev. Predstavniki mestnih podjetij pravijo, da so v prvi polovici leta poslovili v težkih okoliščinah, z zamrznjenimi cenami, povečanimi stroški za reprodukcijski material, poleg tega pa so imela ta podjetja večje zakonske pogodbene obveznosti. — razstavili pet vrst barvnih televizorjev, ki veljajo od 17.000 din do prek 20.000 din. Pri »Iskri so dejali: »Cena je uglašena s tujim tržiščem.« Tako smo lahko le pristavili, da se bo moral standard Jugoslovana približati ceni barvnega televizorja. Nekaj sodelovanja med domačimi proizvajalci je, so zatrdili. Franc Dobnikar Je na vprašanje, kako je s jugoslovansko »razdrobljenostjo« dejal: »Iskra je odprta za vse oblike sodelovanja«. Drugi so zaenkrat tiho. Iz različnih razlogov. Tudi zato, ker ni v Ljubljani ljudi, ki bi bili pristojni odgovarjati na preveč zvedava vprašanja novinarjev. IVO VIDIC Nov obrat v Limbušu Gozdno gospodarstvo Maribor bo gradilo mehanično delavnico Gozdno gospodarstvo Maribor pripravlja načrte za izgradnjo nove mehanične delavnice, ki bi jo zgradili v Limbušu v bližini svojega mehaniziranega skladišča. V ta namen bodo na tej lokaciji kupili dodatno zemljišče. Mehanična delavnica bo imela okoli 1.500 kvadratnih metrov površine: v njej bodo uredili tudi servis za traktorje »Volvo« in za nakladalce »Hiab« švedske proizvodnje. Predvidevajo, da bo nova mehanična delavnica veljala okoli 6 milijonov dinarjev. Za gradnjo mehanične delavnice so se odločili, ker imajo zastoje v proizvodnji zaradi okvar na raznih strojih. ELEKTRONSKA TELEFONIJA — »Iskra« je v svojem paviljonu razstavila tudi elektronske telefonske sisteme. Foto: Janez Zmeo ,Evropski izziv' Obsežna analiza o konkurenčni sposobnosti EGS: Evropa bi morala razviti izvirno politiko v svojem razvoju Izvršna komisija EGS je pred nekaj meseci končala pod vodstvom Pierra Urija obsežno analizo konkurenčne sposobnosti EGS. Ko se je to delo pričelo, ni bilo govora o drugem kot o ameriškem izzivu in tehnološkem razkoraku. Končano pa je bilo po devalvaciji dolarja, hitrem japonskem vzponu in razširitvi Skupnosti, ki je tako postala daleč najmočnejša trgovska sila v svetu. Konkurenčna sposobnost ne pomeni samo ravnotežje zitina-njetrgovinskih računov ali razvoj izvoza. Treba je vedeti pod kakšnimi pogoji je bilo to doseženo: ob polni zaposlenosti in ne ob deflaciji, ob rasti in ne ob stagnaciji, ob zastopanosti v najbolj prodornih sektorjih in ob sposobnosti dajati prostor tudi razvijajoči se industriji revnih dežel. In v nasprotju s splošnimi predstavami, industrija ne more biti konkurenčna na račun nizkih dohodkov delavcev, ampak je konkurenčna lahko samo, če Je sposobna plačevati delavcem višje dohodke. Torej ni mogoče dati eno stavnega odgovora na vprašanje, kakšna je konkurenčna sposobnost EGS. Analiza ni očno povečanje denarja v obtoku V osmih mesecih se je obtok povečal za 10,4 milijarde dinarjev ali za 24 odstotkov — Večja denarna masa Po najnovejših informacijah se je v avgustu denarna masa v Jugoslaviji nadalje močno povečala. Kaže, da niso mnogo zalegli odločni ukrepi, ki jih je sklenila Narodna banka, ko je junija vzela iz prometa 850 milijonov din in ko je sredi septembra sprejela odlok, po katerem je povečanje kreditov poslovnih bank do konca leta omejeno na 3 odstotke (po en odstotek mesečno). Zdaj so znani podatki za avgust, v katerem so bančni krediti narasli sicer le za blizu 1,6 milijarde din ali za 1 odstotek, skupno povečanje v osmih mesecih pa je doseglo 192 milijarde ali 9 odstotkov, medtem ko znaša povečanje od lanskega avgusta petnajst odstotkov. Ti podatki so še skromni v primerjavi z odstotnim naraščanjem denarne mase. Ta se je v avgustu povečala za 1,35 milijarde din ali za nadaljnja 2 H. Skupaj z avgustovskim povečanjem je celotno pove- Serija ,Berliet‘ v Jeiču Prvo serijo 20 avtobusov bodo izdelali že prihodnji mesec V poljski avtomobilski industriji v Jeiču bodo že prihodnji mesec izdelali prvo serijo 20 avtobusov po licenci francoske družbe »Berlirt« Za zdaj gre samo za montažo avtobusov za mestni promet, medtem ko bodo prihodnje leto izdelovali tudi turistične avtobuse. Na podlagi pogodbe o kooperaciji bo tovarna v Jeiču izdelala približno 5000 avtobusov vrste •Berliet«. Vanje bodo vgradili tudi precej poljskih delov. Čanje v osmih mesecih tega leta doseglo 10,37 milijarde din, kar je od lanskega decembra za 24 v primerjavi z lanskim avgustom pa za 29 odstotkov več . Povečanje od lanskega avgusta je torej dvakrat preseglo stopnjo naraščanja kreditov poslovnih bank, zlasti pa 12 odstotno maksimalno stopnjo, določeno v skupščinski resoluciji o temeljih ekonomske politike za leto 1972. Iaredno povečanje gre zllasti na račun naraslega deviznega dotoka iz neblagovnega naslova, ki zahteva novo emisijo denarja, večjo kakor je bilo predvideno v projekciji Narodne banke za letošnje leto. Ta večji devizni dotok pa izvira predvsem iz denarnih pošiljk naših delavcev, zaposlenih v tujini, pa tudi od izkoriščanja finančnih posojil in kreditov, najetih v tujini. Povečanje denarne mase pa se nanaša manj na depozite gospodarstva, zlasti pa na račune federacije in ostalih družbeno-po-litičnih skupnosti in družbenih skladov, ki so v osmih mesecih narasli kar za 73 kar je posledica znatnega povečanja proračunskih dohodkov. Kakor rečeno, je od začetka leta do konca avgusta denarna masa v obtoku narasla za 10,37 milijarde din namesto 5,2 milijarde, kolikor je bilo predvideno po skupščinski resoluciji. Spričo emisije denarja zaradi velikega dotoka de- viz, bi se morala Narodna banka omejiti pri emisiji denarja po projekciji. To izredno povečanje količine denarja v obtoku pa ni nič pripomoglo k boljši likvidnosti v gospodarstvu. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so letos v prvem polletju v primerjavi z lanskim terjatve gospodarstva od kupcev in obveznosti do dobavitefljev narasle celo z nekoliko večjim odstotkom (25,5 odst.), kakor se je povečal skupni dohodek (24 %), tako da je presežek terjatev nad obveznostmi gospodarstva dosegel 32 milijarde din nasproti 27 milijardam pred enim letom, števifio organizacij z računi, blokiranimi 3 mesece in več, pa se je povečalo od 1528 v prvem četrtletju na 1917 sredi leta. Tekoče izgube so bile v prvem pofiletju za 70"/» večje kakor pred enim letom in so dosegle 2 milijardi din. Da bd spravili gibanje denarne mase bolj v sklad s skupščinsko resolucijo je svet guvernerjev Narodne banke predlagal zveznemu izvršnemu svetu, da zviša dopustno mejo povečanja denarne mase od 12 na 21 %. F. S. oglašujte v dnevniku DELO potekala od sektorja do sektorja, ampak po elementih splošnega značaja, ki določajo proizvodnjo strukture, stroške in menjavo. In postavlja vprašaj nad splošno znanimi interpretacijami raznih statističnih podatkov, npr. kadar se govori o produktivnosti, se rado pozablja na število delovnih ur v letu, govori se o deležu izvoza v bruto narodnem dohodku, ne da bi vedeli, kolikšen delež v njem predstavlja uvoz, govori se o neugod nih pogojih menjave za dežele v razvoju, vendar ne poznamo veljavnih indeksov o uvoznih in izvoznih cenah. Prvi del je posvečen virom. Pri delovni sili bi bilo zelo pomembno dati več možnosti rednim deflnim zaposlitvam, glavna skrb pa so njena izobrazba, smeri izobrazbe in enakost možnosti za študij. Učinkovitost investiranja ne temelji samo na njenem deležu v narodnem proizvodu, am pak bi bilo pomembneje spremljati, koliko se stroški opreme, zlasti zgradb, znižujejo v primerjavi z ostalimi cenami, in paziti na to, da letno izkoriščanje materialov ne vsebuje zapravljanja. Preskrba baze s surovinami in energijo poteka čedalje bolj po istih cenah. Njihov delež v skupnih stroških pada, toda nenadoma lahko postanejo, še zlasti v nekoliko bolj oddalje m prihodnosti, ozko grlo. Na področju infrastruktur obsto je večje razlike v stanovanjskih pogojih, na področju ur banizacije in transporta. Raziskovanje in razvoj sta tako pomembna, da bi ju lah ko smatrali kot avtonomen či-nitelj proizvodnje. Evropa bi morala razviti izvirno politiko v primerjavi z ameriškimi usmeritvami in ne ponavljati tistega, kar je bilo že odkrito drugje. Drugi del, ki se nanaša na strukture, analizira razkorak med regioni, sektorji in podjetji. Vedno se govori o obremenitvah. ki jih prenašajo posli, vendar pa resnično breme predstavljajo neučinkovita podjetja, stagnirajoči sektorji in subvencionirani sektorji. Disparitete odkrivamo ne samo v ravneh zaslužkov, stopnjah investicij , sposobnosti izvažanja, ampak ceT.o pri obremenitvi z davki. Posredno poglobljeno je proučevanje kmetijstva in dani predlogi za ustreznejšo kmetijsko politiko. Navkljub vsem informacijam o rastoči koncentraciji je raziskava prišla do ugotovitve, da obstoje možnosti za razvoj malih in srednjih podjetij, pod pogojem, da se specializirajo in da izgine dualizem znotraj gospodarstva. Tretji del o stroških prevzame najprej primerjavo o plačah. Analizirane niso samo direktne plače, ampak tudi socialne dajatve in preko veljavnih primerjav cen se skuša ugotoviti realni dohodek. Cesto se poudarjajo razlike v hierarhiji zaslužkov, vendar pa je prav tako presenetljiva razlika med panogami, ki gre lahko od ena do tri. Splošna gibanja plač lahko vodijo do začasnih nerav notežij, vendar pa struktura zaslužkov, vodi do trajnih motenj. Glede kapitala je ugotov' Ijeno, da se obrestne mere izračunajo, razlika med deželami pa je predvsem v možnostih dostopa do virov kapitala, ki vplivajo na možnosti nastajanja in razvoja novih podjetij. Javne finance predstavljajo povsod približno enak del virov, vendar pa je presenetljiva razlika v usmerjanju izdatkov in strukturi davkov. Predlaga se za racionalnejšo politiko proučevanje transferjev ne samo preko davkov in subvencij, ampak tudi preko dokaj neenakih koristi od javnih služb. Četrti del obravnava plačilne bilance v celoti, njihovo strukturo in preobrate v plačilnih bilancah. Predlaga se enotna politika do mednarodnih družb, ki bi preprečila diskriminacije tako v njihovo korist kot na njihovo škodo, in sredstva kako od njih izvleči čimveč koristi, poudarjajoč prednosti načela dežele sprejema nad načelom dežele izvora. Glede mednarodne menjave preseneča skrčenje števila industrij, kjer ZDA ohranjajo svoj trg, zlasti na nekaterih sektorjih, kjer imajo še monopol; del britanskih težav se razlaga z geografsko usmerjenostjo, ki je manj ugodna od usmerjenosti EGS. Ugotovljena so določena nihanja v strukturi francoskega izvora. Preseneča malo število podjetij, ki izvažajo in ki uspevajo toliko bolj, kolikor bolj se specializirajo ali povečujejo njihove nabave iz uvoza ali pfi drugih panogah. Ugotovljeno je, da navidezno nizke stopnje zaščite v resnici lahko predstavljajo zelo močno zaščito. S tem se zavirajo spremembe v strukturi, ki bi omogočila zaposlitev delovne sile v panogah, ki bi jim lahko zagotovile višje zaslužke. Zaključek obravnava celoto pogojev za ekonomsko in monetarno unijo, ki bo preprečila razmake v gibanjih cen. To ne bo možno brez ogromnega skupnega prorar čuna, brez izvirne davčne politike in končno brez povsem nove dohodkovne politike, ki bo zahvaljujoč izobraževanju, strokovnemu preusposablja-nju, regionalnim premikom, prispevala k zmanjšanju neenakosti. Predlagana je tudi nova konkurečna politika, ki bi namesto na sterilnem protekcionizmu temeljila na korekciji distorzij, da bi s tem dosegli boljšo mednarodno izrabo virov, in ki bi končno tudi pozivala na vsklajeme akcije vseh za zaščito naravnega okolja. BORIS VERBIČ Sodelovanje železarne Sisak in »11. oktomvri« Največja jugoslovanska proizvajalca jeklenih cevi »11. oktomvri« in »Železarna Sisak« sta podpisala pogodbo o dolgoročnem sodelovanju na področju tehnološko-tehničnih in komerciailnih vprašanj, razvojnih služb, spremljanja domačega in tujega tržišča, skupnega nastopanja pri nabavah reprodukcijskega materiala, uvoza in izvoza jeklenih cevi in podobnih posiov. Besede o »McGovernova izjava o moralnem aspektu vietnamskega problema zasluži pozornost ljudstva,« pišejo v ZDA WASHXNraTON, 11. okt. (UPI, Reuter). Demokratski senator MoGovem je obljubil, da bo ▼ primeru, de bo Izvoljen sa predsednika ZDA, umaknil vse ameriške sile is jugovzhodne Azije, vključno s Tajske. Vendar Je poudaril, da bo umik s Tajske ter ameniških vojnih ladij is Indokitajskih voda končan šele potem, ko bi sprostili na prostost ameriške vojne ujetnike ter sporočili podatke o Američanih, za katerimi se Je v vojaških akcijah Izgubila sled. Srečanje Kore j Danes je Pan Mun lom, kraj ob 38. vzporedniku, katerega ime se je v prvi polovici tesdesettfi let pojavljalo na prvih straneh svetovnih časopisov, znova prizori-»če srečanja, ki se ga da po politični teti in dalfnoeežno-sti posledic primerjati samo s prvimi mirovnimi sestanki predstavnikov vojujočih se strani v korejski vojni Na mikogarinji zemlji* v demilitarizirani coni ob 3». vzporedniku je namreč danes prva seja koordinacijskega odbora za »miroljubno zdru-titev obeh Koreje; z drugimi besedami, sestali so se predstavniki severnokorejske tn juinokorejske vlade, da bi razpravljali o koeksistenci med Severom tn Jugom, med Pjongjangom in Seulom. To je po korejski vojni ( 1950 do 1953) prti neposredni javni stik predstavnikov obeh vlad; pred tem je bil 3. avgusta v Pjongjangu uradni sestanek predstavnikov rdečega krila obeh drtav. 13. septembra pa je sledil drugi v Seulu. Ze samo hierarhično tn časovno zaporedje medkorej-skega dialoga navaja rta pri. merjavo s mednemiktm dialogom; tudi temu so utirali pot emlsarji pod zastavo rdečega krila. Tudi problem, ki ze ga sedaj lotevajo v Pan Mun Jo-mu. Je po nastanku in po vsebi-it podoben temam, ki jih obravnavajo v mednem-»kem dialogu. Osemintrideseti vzporednik, ki deli dele-lo na dva dela. je nastal ob koncu druge svetovne vojne tn je bil mišljen kot začasna ločnica, bolj med zavezniškima armadama, ki sta slavili zmago nad Japonci, kot med obema deloma delete; hladna vojna ga je spremenila v mejo med driavama z različnima sistemoma, ki sta oba do nedavnega pretendi-rala. da predstavljata vso Korejo; nasledek tega je bila vroča vojna s 3 milijoni žr-tev in koncem, ki je potrdil predvojno mejo. Prva znamenja azijske odjuge so se proti vsem priča kovanjem spričo spleta »te-vilnih političnih in drugačnih silnic odrazila prav ob 38. vzporedniku. Severnokorejski predsednik Kirn 11 Sung je le v času. ko je bilo Nixo-novo pot v Peking komajda slutiti, dal prve pobude za medkorejski dialog, katerega končni cilj naj bi bila združitev Koreje, prva etapa pa aktivna koeksistenca med obema korejskima driavama. pod čemer je razumeti postopno sodelovanje na prav vseh področjih, kjer je to motno in v korist obeh strani. Pjongjanga in Seula. Pobuda, ki so jo sprva označevali sa »ceneno propagando komunističnega Seve. ras *e Je kmalu izkazala kot realistična podlaga za konkretno zbliževanje: 2. maja letos se je tri dni mudil v Pjongjangu visok predstavnik seulske vlade. 29. maja pa je odšel v Seul severnokorejski funkcionar enakega ranga; 4. julija letos pa so v Pjong jangu tn Seulu izdali identič no sporočilo, da sta se obe vladi sporazumeli o osnovi, na kateri bi postopno gradili koeksistenine odnose, ki naj bi bili v daljni prihodnosti kronani z miroljubno zdru-titvijo delete. Današnji sestanek v Pan Mun Jamu je torej prva beseda na vladni ravni v tem dialogu, ki se odvija dokaj zunaj blokovskih Okvirov. Prav zato bo korejski polo. tok. ki je na sečiičii »tirih vplivov, v prihodnje nemara bolj v središču mednarodne pozornosti, kot je bil doslej. M. ŠUŠTAR Ko je po televiziji sporočil svoj načrt sedmih točk o prenehanju vojne ▼ Indokini, Je McGovern dejal, da M takoj potem, ko bi postal predsednik. ukinil vsako vojaško pomoč tal ukazal umik vseh ameriških sil lz Vietnama, Laosa in Kambodže. Ameriškim udeležencem pariških pogovorov bi dal navodilo. Čilske tegobe rastejo »Problemov v čilskem gospodarstvu kriva zarota, skovana v tujini« SANTLAGO. 11. Okt. (In-terpress) — Čilski minister za gospodarstvo Orlando Mil-las Je izjavil, da je »hudih problemov v čilskem gospodarstvu kriva predvsem gospodarska zarota v tujini, uperjena prod vladi ljudske enotnosti«. Minister Je dejal, da bo vlada povečala plače vsem delavcem in uslužbencem ter jim tako pokrila Izdatke zaradi podražitev. Povišanje bo veljalo le za mesec oktober. Kot Je dejal Orlando Miilas, so se cene nekaterih živil (zlasti mesa ln žita) podvojile samo v prvih devetih mesecih letos, pri Čemer gre predvsem za živila, ki Jih Čile mora uvažati. Dogodki na Koroškem so postali tema dneva, ne samo na Koroškem, ampak v vsej Avstriji. Medtem ko Je Se pred dnevi mnogo avstrijskih časopisov gledalo na te dogodke bolj s stališča novinarske zanimivosti, je mogoče v današnjih poročilih in komentarjih avstrijskega tiska zaslediti predvsem skrb, kam bo privedla Avstrijo eskalacija nacionalističnega šovinizma in kakšne bodo njene posledice na mednarodnem področju. Največ pozornosti je bila vsekakor deTešna izjava avstrijskega zveznega kanclerja dr. KreiskegB. v kateri je na-povedal določene ukrepe proti ekstremistom in opozori! na posledice, ki jih bo imela gonja proti rfovenski mantSi-ni na mednarodnem področfu. predvsem pa. da tujina dobro ve. kdo so inlclatorii šovinističnih izpadov, kar lahko naj obveste veve mo vietnamske predstavnike o tej odločitvi. Vse to bi McGovern storil 90 din po prevzemu predsedniških dolžnosti. Podpredsednika ZDA bi poslal v Hanod, da bi pospešil vračanje ameriških vojnih ujetnikov, hkrati pa bi MoGovem zaprl vse tamkajšnja vojaške baze. Ostale točke tega programa se nanašajo na nudenje možnosti ameriškim dezerterjem, da sa vrnejo v ZDA. na reševanje problemov vojakov, ki se vračajo iz In-doktne, ln na »popravljanje škode ki uničevanja, ki ga Je pustila za sabo ta vojna«. Današnji »New Torte Times« je v uvodniku pozdravil načrt o prenehanju vietnamske vojne. V uvodniku je, kot poroča agencija AP, »močna obtožba političnega bankrota ln moralnega nič-vredništva« politike, ki Jo vodi vlada predsednika Nixona. Čeprav Je sedajni predsednik pred štirimi leti obljubil, da Slabo za nerazvite RIM. 11. okt. (Reuter) — Organizacija ZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) Je objavila sporočilo, ▼ katerem piše, da dežele v razvoju močno zaostajajo za razvitimi v dohodku od izvoza kmetijskih pridelkov. Lani se Je ta dohodek v deželah v razvoju celo zmanjšal. Skupna vrednost lanske menjave kmetijskih pridelkov na svetu se Je v primerjavi z letom 1970 le malo povečala, saj so razvite države Izvozile za 1960 milijonov dolarjev več, dežele v razvoju pa za 410 milijonov dolarjev manj. zelo vpliva na zmanjšanje ugleda Avstrije. Veliko pozornost posveča avstrijski tisk tudi dejstvu, da se nameravajo koroški Slovenci zaradi izpadov proti njim obrniti na OZN. S tem bi se lahko gonja proti dvojezičnim napisom spremenita v za Avstrijo zelo neprijeten zunanjepolitični problem, piše Kart-ner Tageszeitung. Časnik izraža upanje, da bi se lahko, če bi koroški Slovenci zaprosili jugoslovansko vlado, naj jih zastopa pred ZN kot je pred leti Avstrija zastopala pred ZN Južne Tirolce, problem uredil med Beogradom in Dunajem brez vmešavanja Združenih narodov. Medtem pa so se tudi noooj nadaljevale demonstracije nacionalističnih ekstremistov po Koroški in Celovcu. Posebno v zadnjih dneh Je bilo med bo končal vojno v Vietnamu, če bo Izvoljen, tega ni storil. Vietnamska vojna Je do tega trenutka ostala eno od glavnih vprašanj volilne kampanje, piše v uvodniku. »New York Times« poudarja, da Je bila vietnamska vojna vselej politični problem, ker je bitka potekala za to, kakšna bo politična ureditev v Južnem Vietnamu. Predsednik Nixon je od leta 1969 skušal zaobiti to dejstvo, umik ameriške vojske pa Je povezoval z uspehi vietnami- GEORGE McGOVERN: pomemben program zacije. Senator McGovern bo obvladala te prepreke, piše New York Times, prepreke in rešil Ameriko vsake odgovornosti za politično prihodnost Južnega Vietnama. New York Times zaključuje v svojem uvodniku, da »pretresljiva McGovernova izjava o moralnem aspektu tega problema zasluži pozitiven odgovor ljudstva«. avtomobilskimi kolonami ekstremistov opaziti tudi avtomobile z nemškimi' in izvenkoro-škimi registracijami. Avstrijski notranji minister Roseh pa je izjaviC, da sodelujejo pri terorističnih izpadih na Koroškem tudi člani NDP (Nacionalistične demokratične stranke). Vodia te nacistične usmerjene stranke je znani dr. Burger, ki je pred leti vodil m usmerjal bombne napade na Južnem Tirolskem. Nocoj so ekstremisti poškodovali in s sramotilnimi napisi premazali slovenski dijaški dom v Celovcu ter nekaj poslopi j Slovencev v Svadnah in Pliberku Nasilno pa so odstranili vse dvojezične kažipote. ki jih je postavilo slovensko planinsko društvo na Koroškem do svoje koče na Bleščeči planini. ZVONE ZORKO Avstrijo že skrbi, kam bo pripeljala gonja proti koroškim Slovencem — Ekstremisti pa še vedno sramotijo OD DOPISNIKA RTV CELOVEC, 11. okt. Sodeč po pisanju avstrijskih časopisov je nastopil v gledanju in reagiranju na dogajanje v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi na Koroškem določen preobrat. Praktično vsi avstrijski časopisi, predvsem pa časopisi na Koroškem, posvečajo praznovanju obletnice plebiscita, ki je poteklo v znamenju izpadov nacionalističnih ekstremistov proti manjšini, dvojezičnim napisom in proti koroškemu deželnemu glavarju Simi, glavno pozornost. V VViesbadnu se je končal kongres CDU, pravo politično prizorišče pa je v Zahodni Nemčiji te dni drugje Ce je bil govor avstrijskega kanclerja Kretskega v zvezi s dogodki na Koroškem pravilno posredovan javnosti, ga je bilo razumeti nekako takole: avstrijska vlada, da je zaskrbljena, ker peščica skrajnelev na Koroškem počenja stvari, ki škodujejo ugledu Avstrije v tujini; zato ta vlada, trdno odločena spoštovati sprejete mednarodne obveznosti (mišljen je 7. člen državne pogodbe — op. ur.) poziva vse Korošce k strpnosti in razumnosti; vlada pa še nima v rokah zadostnih argumentov, da bi ukrepala proti kršilcem zakonov, izdanih na podlagi teh mednarodnih obveznosti. Zadnja navedba, če so bile kanclerjeve besede pravilno posredovane, mora spodbuditi k razmišljanju ne samo neposredno prizadete, to je Jugoslavijo, marveč vse podpisnike avstrijske državne pogodbe in konec koncev tudi tiste Avstrijce, ki sc spričo nemoči takratne predvojne vlade brezmočno gledali, kako se pod valom velikonemške-ga nacionalizma podira suverenost prve republike. Soseda onkraj Karavank namreč zelo darežljivo navaja sebe kot zgled in primer pravne države, katere pravni mehanizem avtomatično in neodvisno od političnih hotenj in želja intervenira proti sleherni kršitvi zakona. Ta mehanizem se je res zelo uspešno sprožil, ko je bila poškodovana javna lastnina, s tem. da je bil na krajevni tabli nemškemu napisu dodan še slovenski: »ni pa še zadosti argumentov«. da bt se sprožil pravni mehanizem proti »neznanim« (kot je razvidno s slike) kršilcem zakona, ki množično poškodujejo javno lastnino s tem, da odstranjujejo dvojezične table, uzakonjene z mednarodno pogodbo in s avstrijskim zakonom! »Nemoč« avstrijske vlade in sodnega mehanizma te pravne države v tem konkretnem primeru je lahko izhodišče za malo spodbudno razmišljanje v veliko širšem obsegu. Prav zato je potrebno, da odkrito in nedvoumno povemo: Jugoslavija je zahtevala, zahteva in bo zahtevala brezkompromisno in dosledno spoštovanje vseh mednarodnih obveznosti, izvirajočih iz avstrijske državne pogodbe, katerih integralni del ni samo 7. člen! Ne torej samo zato. ker gre za usodo naše manjšine, marveč tudi zato, ker bi bilo spričo izkušenj s kršitvijo versajskih pogodb skrajno kratkovidno in usodno, tolerirati kršitev teh mednarodnih obveznosti, ki so bistveni del povojnega ravnotežja sil v tem delu Evrope. V času. ko so v teku prve priprave za evropsko konferenco, ki naj našemu kontinentu na podlagi povoj ne stvarnosti zagotovi varnost in stabilnost, si nihče v Evropi ne more privoščiti razkošja, da bi molče šel preko teptanja mednarodnih obveznosti, ki so sestavni del iz zmage nad nacizmom izhajajoče evropske stvarnosti V primeru take vrste je izgovor o »pomanjkanju argumentov« ali »nemoči« samo razlog več za zaskrbljenost, ki po teži presega okvire jugoslo-varisko-avstrijskih odnosov oziroma okvire jugoslovanskega zanimanja za usodo slovenske manjšine v Avstriji. Na sliki; »Neznanci« od-stravfuieio dvojezično krajevno tablo. M. SUSTAr OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA WIESBADHN, 11. okt. S programskim govorom konservativnega kanclerskega kandidata Rainerja Barzla se je danes v hessenskem glavnem mestu končal kon-gTes CDU. Bil je povsem v senci najnovejših zunanjepolitičnih dogodkov, predvsem včerajšnjega štiri-umaga srečanja med Brandtovtm zaupnikom Egonom Bahrom in šefom sovjetske partije Leonidom Brež-njevom. Bahr in njegov vzhodnonemški kolega Kohl sta včeraj popoldne nadaljevala pogajanja. Trajala bodo predvidoma do jutri, ko se bo v Afriški poziv EGS Afriške države, ki so pridružene članice EGS, so nezadovoljne LUXEMBUEG, 11. okt. (Tanjug) — Ministri in veleposlaniki devetnajstih afriških držav, ki so bile nekoč francoske, belgijske in italijanske kolonije, so sporočili ministrom šestih zahodnoevropskih držav, da so nezadovoljni s sedanjim razvojem medsebojnih odnosov. Rekli so, da so njihove države glede izvoza nekaterih izdelkov v EGS veliko na slabšem kot druge dežele v razvoju. Afriške države, ki so pridružene članice EGS, zahtevajo ugodnejše pogoje za izvoz sladkorja, sadja in zelenjave ter več denarja za svoj razvoj. »Sili« za narodov b!aqor CONAKRT, 11, ofct. (TASS) — Gvinejski predsednik Se-kou Tourč je izjavil, da bo uvedba nove denarne enote »sili« povečala blaginjo v državi. To je rekel na shodu prebivalcev Conakryja, na katerem je govoril o pravkar izpeljani denarni reformi, ki naj bi bila prvi korak k izboljšanju gospodarskega položaja Gvineje. Pozval Je prebivalstvo, naj poveča storilnosti in bolje organizira proizvodnjo, kar da bo tudi utrdilo plačilni sistem države. izjava slovenske kuiturnogospodarske zveze o dogodkih na Koroškem — »V Avstrijo se vračajo stari časi« OD DOPISNIKA RTV TRST, 11. okt. Slovenska kultumogospodarska zveza (SKGZ) je ob dogodkih na Koroškem izdala posebno izjavo, v kateri opozarja, da se v Avstrijo očitno vračajo časi, ko je bilo izpričevanje pripadnosti slovenskemu narodu nevarno. SKGZ ugotavlja, da so na Koroškem pred kratkim spravili pred sodišča slovenskega fanta, ker je pomazal tablo v znamenje protesta, ker se po 16 letih še ni izvedla državna pogodba. Le-ta pa natančno določa, da mora jo biti krajevni napisi tudi v slovenščini. »Družbi«, ki je po tolikih letih ne more zagotoviti izvajanja mednarodnih obvez- nosti do narodnostnih skupnosti. ni mogoče še naprej pustiti, da bo sama delivec in čuvar teh pravic. »Avstrija dobro ve, kako je treba v podobnih — toda neprimerno boljših — prime, rih nastopiti. Južnotirolsko vprašanje je brez velikih pomislekov spravila pred Združene narode. Ce velja tak postopek za Južne Tirolce, naj velja tudi za koroške Slovence!« poudarja izjava SKGZ. Osrednja organizacija Slovencev v Italiji poziva generalnega sekretarja Združenih narodov Kurta Waldheima, bivšega avstrijskega zunanjega ministra, naj se zavzame za to, da bi tudi vprašanje koroških Slovencev obravnavali v okviru Združenih narodov in ga podobno, kot se je zgodilo s problemom južnotirol-skih Nemcev, čimprej tudi spravili z dnevnega reda. IVO VAJGL Dortmundu začel z napetostjo pričakovani izredni kongres vladne socialdemokratske stranke, na katerem bo imel predsednik stranke Wil-ly Brandt daljši govor o političnih načrtih vzhodne socialne demokracije. Kakor je Bahr sinoči rekel, je Sovjetska zveza pripravljena skupaj s tremi velesilami podpisati izjavo četverice velikih sil o položaju obeh Nemčij za vstop v Združene narode, s tem pa tudi o dokončni pristojnosti zmagovalcev iz leta 1945 za rešitev nemškega vprašanja. To naj bi bil torej sporazum o nemški »začasnosti statusa quo«, pri čemer pa bi naj bila ta začasnost zgolj teoretična ali celo zgolj abstraktna. To je zanimiv kompromis, s katerim po eni strani vsi prizadeti priznavajo obstoj dveh nemških držav, ki bosta morda že letos vzpostavili že redne mednarodne odnose po mednarodnih normah, s katerimi pa — po drugi strani — nihče ne razveljavlja načela o nemški nacionalni identiteti. Konservativni tabor, ki se pripravlja na ponoven prevzem oblasti v Bonnu, bodeče občuti, kako z zunanjepolitičnimi uspehi (danes je na primer zunanji minister Scheel v Pekingu navezal redne diplomatske odnose z LR Kitajsko, s čemer dobiva za-hodnonemška vzhodna politika dopolnilo) po točkah kre- pi ugled levoliberalne vlade med prebivalstvom. Očitno je, da CDU nima zunanjepolitične alternative k Brandtovi »Ostpolitik«. Zato se je Bar-zel — danes ponovno — osredotočil na družbeno in gospodarsko problematiko — poudarjajoč da CDU jamči za gospodarsko stabilnost in za ohranitev sistema svobodnega tržnega gospodarstva. Barzel je — kakor včeraj Strauss — postavil kot temeljno dilemo pred novembrskimi volitvami »socializem ali tržno gospodarstvo« z očitnim namenom inducirati politične razprave pred novembrsko odločitvijo na tradicionalno nasprotje med »levim« in »desnim«. Pričakovati je, da bo dort-mundski socialni demokratski kongres z nasprotji omilil tezo, da ne gre za »socializem ali svobodno gospodarstvo« marveč za »reforme ali ohranjevanje preživelih kapitalističnih struktur«. Predvolilna kampanja se nocoj torej (s približno 1000 novinarji) seli iz Wiesbadena v Dortmund. ' SLAVKO FRAS Slovenska lovska razstava v Mariboru od 7. do 15 oktobra na »Mariborskem sejmišču«, odprta vsak dan od 8. do 18. ure. iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Svet direkcije službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNIKA V RAČUNOVODSTVU Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahteva srednješolska izobrazba in znanje strojepisja. Pri izbiri imajo prednost tisti kandidati, ki imajo poleg zahtevane izobrazbe delovne izkušnje iz računovodstva. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazom o izobrazbi najkasneje do 26. X. 1972 na naslov Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji — Direkcija, 61001 Ljubljana, Kidričeva 5. 9656 mm Andrej Novak Onstran Pirenejev (4) Na španskih univerzah vre zaradi vladnih dekretov o redu — Kako se izvleči iz zank v delavskih bojih? OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA Na drugi strani delujejo na univerzah J'lave leve politične skupine, med katerimi so najmočnejši in najbolj organizirani komunisti Poleg njih so seveda tu še katoliki, pa maoisti. trockisti in druge skupine, ki jih najdemo danes po vseh evropskih univer zah. Te skupine so sicer med seboj v nepre. stanem ideološkem spopadu, in doslej niso mogle doseči popolne akcijske enotnosti, vendar pa so tako razgibale večino študentov. ki niso politično aktivni, so pa nezadovoljni zaradi nemogočih matc-rijalnih razmer. da je prišlo v Madridu lani večkrat da pravih bitk med študenti in policijo. »Los grisos«, »sivi« tako pravijo študentje poli cistam, ki no6ijo sive uniforme, so nazadnje obe madridski univerzi praktično zased It in zdaj so v takšni ali drugačni obliki ali obleki prisotni v samih univerzitetnih poslopjih. Šestindvajsetega julija sta v Špan skem uradnem listu izšla dva dekreta, ki pričata, da namerava vlada z železno roko obnoviti red in disciplino na univerzah. Pr vi dekret ministrstva za prosveto in znanost, izdan 21. julija, določa, da bo poslej Imenovala rektorja univerz vlada na predlog ministrstva. Drugi dekret, izdan 26. julija. pa določa, da se zaradi Izrednih razmer ukl. neta statuta na madridskih univerzah Coin-plutense tn Antonoma in da se na teh univerzah vzpostavi administrativno-discipLinska hierarhija, v kateri bo vsak profesor, ki bo opravljal določeno funkcijo, dolžan ubogati navodila svojega neposrednega predstojnika, sicer lahko izgubi svoje mesto. Prav tako bo imenovan poseben disciplinski svet, ki bo lahko začasno ali trajno izključil z univerze študente, ki bi se ukvarjali z dejavnostjo, ki nt neposredno povezana s študijem. Tihi odpor profesorjev Sredi septembra je sledila prva reakcij. >dstopila sta J06Č Balella Llusiš, rektor um verze Comphitense in Luis Sdnchez Agesta. rektor univerze Autonoma, z njima pa vanj uni pomočniki, kakor tudi dekani prak lično vseh fakultet. Don Josč Botella Llu siš, svetovnoznan ginekolog, je v izjavi po odstopu pojasnil, da ukinitev univerzitetne ga statuta terja »spremembo ekipe«, zato se mu je zdelo najprimerneje, da odstopi. Podobno se je izrazil tudi njegov kolega z univerze Autonoma. Profesorji, ki so tako kolektivno zapustili svoje administrativne položaje na obah univerzah, sicor niso nikjer izjavili, da gre za demonstrativen odstop, vendar so opazovalci v Madridu prepričani, da je vsaj del teh ljudi na ta način izrazil protest zoper najnovejše vladne ukrepe. Večina teh položajev je še nezasedenih. Imenovan pa je bil rektor univerze Com-plutense, Adolfo Munoz Alonso, ki Je, kot smo že omenili, odkrito fašistično usmerjen in v Madridu menijo, da ne bi bilo treba boljšega dokaza, da namerava vlada na univerzah nastopiti s trdo roko. Tudi med kandidati za rektorja druge univerze so zvečine ljudje, ki veljajo za pristaše trde linije. Novo šolsko leto bi se moralo v načelu v kratkem začeti. Izpiti v septembrskem roku so potekli bolj ali manj normalno. Toda nihče ne dvomi, da bo novo leto prineslo nove konflikte. Študentje so za zdaj reagirali na najnovejše ukrepe le z letaki, iz katerih pa je mogoče razbrati, da so se tokrat pod pritiskom združile vse politične skupine. Gotovo je, da bodo študente podprli tudi mladi honorarni predavatelji, ki tvorijo zdaj že večino profesorskega zbora in so v veliki večini napredno usmerjeni. »Mogoče je dvoje«, pravi španski kolega, dober poznavalec razmer na univerzah. »Lahko, da bodo študentje mirovali in čakali, kaj bo. Gotovo Je, da so na mnoge pritisnili starši, ki hočejo, da bi končali študij, čeprav je veliko staršev na drugi strani tudi razkačenih zaradi nemogočega položaja na univerzah. Bolj verjetno pa je, da bodo kmalu na univerzah, zlasti v Madridu, izbruhnili novi spopadi. V tem primeru ni izključeno, da bodo oblasti madridski univerzi preprosto zaprli.« »Represija se .splača’, dokler več ljudi prestraši kot pa razdraži,« meni drugi kolega. »Mislim, da je na univerzah ta prag rentabilnosti že prekoračen. Vlada je izzvala študente, profesorje in velik del staršev, to pa je že dober del javnega mnenja.« Delavska solidarnost Devetega septembra so delavci jutranje izmene v tovarni Hispania Citroen v Vigu, industrijskem kraju ob atlantski obali, znova postavili zahtevo po skrajšanju delavnika od 48 na 44 ur tedensko. O tej zahtevi so se bili pogajali z delodajalci že decembra lani in januarja letos, ko se je sklepala nova dvoletna kolektivna pogodba. Ker se niso mogli sporazumeti, je odločilo ministrstvo za delo s tako imenovano obvezno normo — »norma de obligado cum-plimiento«. Ministrstvo je sklenilo, da se delovni čas v tovarni ne bo skrajšal. Direkcija je znova odgovorila »ne«. Takoj zatem je 70 odstotkov delavcev začelo stavkati. Direkcija je istega dne popoldne reagirala z odpustom petih delavcev, ki so jih očitno ocenili kot najbolj nevarne vodje stavke. Tedaj se je stavka razširila kot požar po vsem Vigu. že nekaj dni pozneje je stavkalo 15.000 delavcev iz več kot 20 podjetij. Zdaj ni šlo več toliko za delovni čas kot za solidarnost s petimi tovariši, člani vodstva sindikalne organizacije, ki jih direkcija tudi po zakonu ne bi smela odpustiti. Delavci so šli na ulice, zaustavili promet in razvneli so se spopadi s policijo. Šestinšestdeset delavcev se je znašlo za zapahi z obtožbami, ki se v takih primerih stalno ponavljajo: subverzivna dejavnost, netenje neredov, ilegalno zborovanje, upiranje policiji. Stavkajoči kljub temu niso odnehali, v direkcijah podjetij pa so množično delili odpustnice. Sredi stavke so grozili z odpustom več kot 4000 delavcem. Pod brutalnim pritiskom je stavka konec meseca naposled pojenjala. Formalna zmaga je bila na strani direkcije Citroena: odpustili so blizu 200 delavcev, a ta številka najbrž še ni dokončna. Toda moralna zmaga je kljub temu na strani delavstva. Tako kot pozimi v Barceloni in spomladi v El Ferrolu so tudi delavci v Vigu pokazali visoko stopnjo osveščenosti ' in veliko solidarnost, pokazali so, da so pripravljeni iti v boj za odpuščene tovariše, pa čeprav so vedeli, da se s tem spuščajo v boj proti policiji, ki je streljala v Barceloni in znova v El Ferrolu, in proti delodajalcem, ki vedo. da je odpust z dela, tako imenovana »bela represija« v sedanji situaciji, ko je težko najti zaposlitev, najhujši udarec. S KONJENICO NAD ŠTUDENTE — Španska policija na konjih obkroža univerzitetno poslopje v Madridu. Foto: arhiv Dela Novice LJUBLJANA: častni razstavljale! fotografij — Foto kino zveza Slovenije je sklenila, da bodo na letošnji republiki razstavi fotografije nekateri slovenski fotoamaterji razstavil: po Sest svojih fotografij. Častni razstavljale* bodo Ivan Dvoršak iz Maribora. Dragiša Modrinjak prav tako a Maribora in Tihomir Pater iz Ljubljane. LJUBLJANA: koncert Bachovih sonat za violino — V ponedeljek. 16. oktobra bo v ljubljanski stolnici ob 30.15 koncert Bachovih sonat, ki ga bo imel Miha Pogačnik. Koncert sodi v okvir ljubljanskega Festivala. IDRIJA: muzej v naravi ob Divjem jezeru — Prirodoslovno društvo Slovenije. Mestni muzej v Idriji in Zavod za spomeniško varstvo Sloveni je bodo v soboto. 14. oktobra ob 10. uri predal: javnosti muzej v naravi ob Divjem jezeru pri Idriji. Ob tej priložnosti bo ob jezeru kratka slovesnost, ki se bo ujela z dvestoletnico izida Scopolijeve knjige »Flora. caraiobca«. Dostop do prizorišča je mogoč po cesti Kalce—Godovič—Idrija do odcepa za Idrijsko Belo (3 km pred Idrijo), nato še 600 m po makadamski poti ob Idrijci navzgor. NOVA GORICA: koncert ob koncu Spacalove razstave — Ob zaključku Spacalove retrospektivne razstave na gradu Kromberk bo 16. oktobra ob 20. uri koncert ko momega zbora iz Nove Gorice. Nastopil bo s koncertnim sporedom, ki obsega dela renesančnih mojstrov ter dela iz slovenske ljudske in umetne ustvarjalnosti. Zbor bo vodil Stefan Mavri, kot solisti pa bodo nastopili: Stana Simončič. Nada Simčič (sopran). IXilo.es Budal (alt), Ludvik Ličar (tenor), Zdravko Rifelj (bas), pri orglah pa bo Hubert Bergant. Organizator koncerta je Goriški mu-soj. NOVA GORICA: prva premiera Primorskega dramske ga gledališča — Primorsko dramsko gledališče bo danes, IZ oktobra ob 20.15 odprlo sezono 1972-73 z igro »Deseti brat« Josipa Jurčiča. Po njegovem romanu jo je priredil Andrej Inkret; režiser predstave je Andrej Stojan, ki je delo obogatil s satiričnimi vem istoimenske travestije pesnika Ivana Roba. Kostume za predstavo je pripravila Milena Kumar, sceno Vladimir Rijavec, glasbo pa Ivo Mig-nuaaz. V predstavi sodelujejo ves igralski ansambel PDG kot tudi zunanji sodelavci. MARIBOR: Boris lav TzJrvski na obisku — V klubu kulturnih delavcev v Mariboru se je danes mudil akademski slikar Boris lav Taievski iz Bitole. Z mariborskimi likovniki se je dogovoril, da bo v razstavnem salonu Rotovž od 10. pa do konca novembra priredil samostojno likovno razstavo, na kateri bo prikazal 26 olj. ki so našla la med teti 1968—72. To bo prva samostojna razstava sil-kar ja Borislava Thlevskega v Sloveniji. Taievski je do sedaj sodeloval na številnih razstavah po Jugoslaviji, znan pa je tudi v tujim, še posebno na Poljskem. LIPICA: prvi mednarodni natečaj jamskih barvnih diapozitivov — Na kongresu speleologov so včeraj podelili nagrade najboljšim mednarodnim jamarjem-fotoama’er-jem ki so se udeležili I. mednarodnega natečaja jamskih diapozitivov v priredbi jamarskega društva Kozina. Prvo nagrado Je prejel dr. Peter Habič iz Slovenije, dve dragi sta dobila dr. Rafael Podobnik in Milan Prelc (Slovenija«, tri tretje Eberhard Winterling (ZRN). Peru Chillonu (Španija) in dr. France Habe (Slovenija). Podelili so tudi več diplom. Kot torej kaže. so slovenski jamarji tudi tokrat pokazali velike kvalitete v dokumentaciji jamarskih ekspedicij, na katerih sodeluje vedno več mladih. Selektor takratnega natečaja je bil mednarodni mojster foto g rafije Vlast ja Simončič. MURSKA SOBOTA: srečanje geografov Iz Slovenije in Italije — V soboškem hotelu Diana bo 20. in 21. oktobra III. srečanje geografov slovenskih geografskih inštitucij tz Ljubljane in iz Maribora ter geografov lz Julijske krajine in Furlanije, univerz v Trstu in Vidmu. Na programu bo vrsta referatov domačih in italijanskih strokovnjakov, nanašajočih se na probleme severovzhodnega dela Slovenije oziroma vzhodnega dela Italije. Zadnji dan bo poživila tudi strokovna ekskurzija po Pomurju. V prostoru strokovnega srečanja bo Zemljepisni muzej inštituta za geografijo univerze v Ljubljani pripravil tudi razstavo kartografskega gradiva o opravljenem raziskovalnem delu v Pomurju. Organizator strokovnega srečanja je inštitut za geografijo ljubljanske univerze. BEOGRAD; odprto gledališče poezije — S premiero odrske adaptacije oesmi Branka Radičeviča je začelo redno sezono gledališče poezije, ki deluje pri delavski uni verzi »Djuro Salaj«. Sodobno vizijo Radičevičevih pesmi je kot režiser ustvaril Radoslav Dorič, glasim po je zložil Zoran Bedč. BEOGRAD pni balet na Bcmusu — Prvi dve prireditvi letošnjih beograjskih glasbenih svečanosti sta bili v znamenju čiste muzike, kot tretji gost pa so nastopili baletniki sarajevskega narodnega gledališča, ki so beograjskemu občinstvu predstavili balet »Satana«, zapisan po delu neznanega bosenskega avtorja iz druge polovice 19. stoletja. SKOPJE: nagrada za karikaturista Marjana Mančka — Na IV. svetovni »Galeriji karikatur«, ki je te dni v Skopju, je mednarodna žitra podelila več priaianj oziroma nagrad najboljšim prispevkom. Tema. na katero so bfle ustvarjene karikature, se je imenovala »Zakaj?«: prvo nagrado je dobi] Vlasto Zabransky srebrne plakete pa Je prejelo več avorjev. med njimi tudi Marjan Manček (Man> iz Slovenije, sicer stalni sodelavec našega dnevnika. Njegovo nagrajeno karikaturo smo objavili v nedeljo. CETINJE: šestič »13. november« — Šesta razstava likovnega salona »13. november« bo letos v organizaciji ljudske univerze »Jovan Tomaševič« na Cetinju. Zadnji dve let! se črnogorski likovni umetniki niso predstavili ▼ okviru tega salona, ser so bila neka nesoglasja v zvezi s financiranjem in nagrajevanjem' del. zdaj po je organizator sklenil razstavo odpreti 12 novembra. Razstava bo prikaz celotnega likovnega ustvarjanja v Cmi gori. LONDON: Rembrandt za 50 frankov — Upokojeni učitelj Stowers Johnson iz Londona si je kupil za 50 frankov »Portret starca« slavnega slikarja Rembrandta. Zdaj zatr-Juje, da je njegova slika prava m ne tista v pariškem Louvru (ki je vreden tri milijone frankov). Upokojenec se sklicuje tudi na dvome, ki jih izražajo o avtentičnosti ena-ko imenovane podobe iouvrsk: strokovnjaki. Johnson je pred leti kupil cel kup slik za pet funtov in pozneje je opazil, da Je ena mnogo starejša. Vztrajno je poizvedoval hi zdaj objavil svoja dognanja, češ da je dragoceni Rembrandtov original pri njem. MOSKVA: gostovanje nrovorškrga baleta — Po uspelem gostovanju v Kijevu. Leningradu in Tbilisiju je zdaj baletna skupina znanega koreografa Georgea Balanchina prispela tudi v Moskvo. Tu bodo gostje nastopili v veliki kongresnr palači ki sprejme 6000 gledalcev. Pogled na platno SUM NA SRCU- (med drugim) tudi o incestu — Film francoskega avtorja — scenarista in režiserja — Ton« Malla je v prv: vrsti duhovita slikanica o pubertetnikih ter njihovih, kajpada predvsem erotičnih doživljajih: troje bratov, solidna stabilna meščanska družina (gre za Dijan v 1954. letu) mlada mati (Italijanka po poreklu) njen ljubimec, in med vsemi najbolj »smešni« osrednji »junak«, najmlajši sin. Laurent po imenu, pri kitnih petnajstih letih. fant. ki seveda ne mara zaostajati za erotično podjetnostjo in pivskimi podvigi svojih starejših bratov ter je pri svojih »pohodih« deležen tudi najbolj duhovitih in brezupnih avantur. Poleg vsega tega kratkočasnega in uidi »kulturniškega« slikanja veselil) dogodivščin — pubertetniki radi pogosto citirajo najra? ličnejše znamenite avtorje ln knjige — je v filmu seveda še ljubezen matere do sina. nagnjenje, ki gre že od sa mega začetka rado čez mero in ki doseže svoj višek — kdaj bi ga sicer — na obletnico padca Bastilje. 14. julija, ko se nuui in sin razvneta znajdeta drug ob drugem ns ljubezenskem ležišču: ko strast mine. si svečano obl Ju bita. da bosta o tem molčala, da bo to njuna drobna, a prijazna skrivnost. Pont. Laurent. pa se potem napoti Se k svoji vrstnici ter z njo potrdi m zaključi ljubezen sko zadevo: pride katarza. Reči je mogoče in potrebno, de »Sum na srcu« kljub opisanemu ni neprijeten film, ki bi vzbujal zadrego: to je »lej ko prej duhovita žanrska »študija« ki ji predvsem ne manjka humorja in ki tud. s svojo uprizoritvijo incesta, položenega v dogajanje po vsem »spontano«, učinkuje osvobajajoče in — paradoks? — osvajajoče nemara prav zaradi konteksta — zabavno prebivanje adolescentov — v katerem se zgodi. A. I. Kdo še hoče peti? Pogovor z ravnateljem ljubljanske Opere Bogom Leskovicem o trenutnem položaju te glasbene ustanove Vse kaže. da Je ljubljanska Opera v marsičem v izjemnem položaju. Ker nam ta hip ne gre toliko za čiste primerjave. marveč predvsem za neke specifične momente, ki označujejo sedanji trenutek Opernega dogajanja v Ljubljani, naj bi kaka primerjava služila le za ilustracijo. Bolj ali manj glasne očitke. češ da se ljubljanska Opera z baletom potujčuje, je bilo treba preveriti ali dognati vzroke (ter posledice, če je to res). Prva opazka ravnatelja Opere Boga Leskovica na tako interpretirani očitek je bila: »Izčrpali smo slovensko zaledje s solisti in instrumentalisti, preostalo ni nič drugega. kot da vrzeli zapolnimo. kakor se najbolje more. Načelo naše hiše je, da išče slovenske pevce, in ker jih iz šol dobimo silno malo in je potemtakem tudi zdrava selekcija onemogočena, smo bili prisiljeni poiskati tujce. Pri tem pa bi takoj rad poudaril, da smo angažirali veliko manj tujih umetnikov kot druge velike operne hiše v državi. Poleg tega pa se še zmeraj držimo načela, naj bi slovenska Opera pela v slovenskem jeziku, zato Skušamo privabiti pevce iz sosednjih slovanskih dežel v upanju, da se bodo polagoma naučili jezika in bodo peli v našem jeziku. Kaj takega se nam ni Tuja priznanja Ivu Andriču V Domu prijateljstva v Moskvi je bil včeraj večer, posvečen 80-letnici rojstva in ustvarjalnemu delu Iva Andriča. O delih velikega pisatelja iz Jugoslavije so govorili magister filoloških ved R. Doronina in prevajalci Andričevih knjig v SZ. Navzoči so bili tudi učenci neke osnovne šole v Moskvi in študenti. List »Liter atumaja gaze tac je včeraj objavila telegramsko čestitko uprave Zveze sovjetskih pisateljev Ivu Andriču. Časopis »Ino-strana literatura« v zadnji številki objavlja več novejših Andričevih bese dil, s čimer zaznamuje pisateljev jubilej. 'Tudi dunajska »Die Pre sse« prinaša članek v zve zl z obletnico Nobelovega nagrajenca I. Andriča: »Eden izmed največjih ž! večih književnikov pro siavlja te dni 80 let živ 1 ‘enja: Jugoslovan Ivo An dr!č. Njegova vrednost ie nesporna, podelitev Nobe love nagrade pred 11 leti pa je naletela na soglasno odobravanje.« S temi besedami se začenja članek. v katerem avtor da it največ ie priznanje nje govemu delu in ustvarjal nostl. Omeni a tudi. da Je p-.satelja odlikoval pred sednik Tito z redom heroja socialističnega dela Na koncu v članku piše, da je tišina, s katero se Andrič obdaja, »tišina ve tikega«. Tudi avstrijska 'eleviziia je posvetila de lu in osebnosti Iva Andri ča posebno oddajo Traja la je več kot eno uro. PO TANJUGU Najboljša kniižnica 15. oktobra bo v Travniku, rojstnem mostu pisatelja Iva Andriča. odprta velika razstava ob mesecu knjige in hkrati proslava 80-letnice rojstva tega Nobelovega nagrajenca. Na slavnosti bo govori) predsednik ZIS Džemal Bjedič. V tem času bo v Travniku organiziranih tudi več knjižnih razstav, med njimi tudi razstava del Iva Andriča. Zanimivo je tudi. da je organizacijski odbor za proslavo meseca knjige iz Travnika poslal vsem književnikom v državi prošnjo, naj bi po eno svojih najboljših dej z lasto-ročntm posvetilom poslali v Travnik, kjer bi oblikovali knjižnico, ki bi predstavljal:: vsa najboljša literarna dela naše dežele. Naslednji dan, 16. oktober, bo med drugim mineval tudi v delovnem ozračju, saj je napovedan simpozij prevajal cev iz literatur narodov in narodnosti Jugoslavije. Sodelovali bodo tudi avtorji iz Slovenije, prav tako pa bodo na literarnih večerih, ki bodo organizirani v tem času in okoh njega, sodelovali slovenski pesniki in pisatelji. Poleg tega se bo travniške slovesnosti udeležila še uradna slovenska delegacija, ki jo bodo sestavljali sekretar za prosveto in kulturo Tone Bizajl, predsednik Društva slaven skih pisateljev Ciril Kosmač, književnik in direktor Cankarjeve založbe Miloš Mikeln, književnik Ciril Zlobec in predsednik Zveze prevajalcev Slovenije Janko Moder. Prireditve v Travniku pripravljata jugoslovanski odbor za med narodno leto knjige pri pred. sedstvu ZKPO Jugoslavije in brganivirijskj odbor za mesec knjige iz Travnika. J H. posrečilo z italijanskimi pevci, ki smo Jih že imeli.« Torej je mogoče reči, da so slovenski glasovi zamrli ali da jih preprosto ni mogoče privabiti za operno udejstvovanje? »Najbrž bo držalo, da mladih ljudi za poklic opernega solista že ni mogoče več pridobiti, ker zgledi pokažejo, da je eksistenca na opernem odru majava. Sicer pa moram še enkrat poudariti, da imamo tako rekoč v evidenci slehernega talenta, ki se pojavi, da si gradimo zaledje s štipendiranjem. da nastavljamo pripravnike, katerim omogočamo, da se resnično izkažejo. Pri tem pa seveda čutimo popolno odgovornost do publike. zaradi katere moramo skrbno paziti, da Opere ne spremenimo v oporno šolo, da ne prisilimo publike, da bi poslušala pevce brez prave kvalitete samo zaradi tega. ker so pač slovenski.« Kako je s to ljubljansko publiko? Ali je ali je ni? »Tudi publika se pomlajuje. In tega smo najbolj veseli. Sploh ne drži, da bi ne mogel nihče zamenjati polagoma umikajoče se .zlate publike. Temu našemu trdnemu rezervoarju smo hvaležni za podporo, obenem pa se izredno veselimo, da se naša prizadevanja potrjujejo s prihodom novega — mladega vala. Izredno važno je torej dvoje: publiko, ki je in ki še prihaja. Je treba obdržati. Z njenim obstojem, ki se ga ne da ovreči, pa podpreti nadaljnja prizadevanja, saj še zdaleč ni vse urejeno, kot bi moralo biti v veliki operni hiši. Ce publika Opero zahteva, si je želi, mora dobiti v njej kvalitetne predstave. Predstave pa ne ustvarjajo samo dirigenti, ki jih je dovolj, in ne samo solisti, marveč pred-vsem tudi orkester. Z njim pa imamo težave, ki so domala nepremostljive.« Po soliste ste se odpravili čez mejo, ln kaže, da ste hkrati s publiko z njimi zadovoljni, mar ne bi kazalo »uvoziti« tudi manjkajoče instrumentaliste? »S tem ni tako preprosto, ker od ustanovitelja niti nimamo potrjenih sistematiziranih mest za posamezne pulte, razen tega pa bi bilo vendar že treba orkestrske zmešnjave urediti za celo Ljubljano. Nemogoče Je tudi venomer zanemarjati dejstvo, da so v tako majhni deželi tudi glasbene zmogljivosti omejene, in dokler bo za izoblikovane umetnike zaradi neurejenega sistema nagrajevanja bolj vabljiva tujina, si tudi ni mogoče obetati poživitve. Zelo odločno pa odklanjam škodljiva in neresna namigovanja, češ da je za Opero dober orkester druge kvalitete, če ji je orkester sploh potreben. Ob vseh prijemih, ki jih poraja situacija, bo treba, kar predvsem zadeva vokalne soliste, mlademu človeku, ki ima dober glas, prikazati poklic opernega solista kot mikavnost, za katero se lahko brez zadrege odloči. Normalno je, da bi nagrajevali kratko dobo pevskega procvita izredno in v nobenem primeru s katerimkoli uradniškim sistemom. Tudi samoupravni sporazum, ki je hvalevredno skušal vsaj novelizirati nagrajevanje teh poklicev, temu problemu ni bil kos. Slovenski pevci bodo nastali šele takrat, ko bo poklic solista, ki je napravil kariero, z izrednimi dodatki nagrajen tudi za ogromni riziko, živčno obremenjenost, odrekanje dobremu delu zasebnega življenja, skrb za telesno kondicijo. Sele ko bo to storjeno, bomo imeli upanje, da čez nekaj let napolnimo vse vrzeli samo s slovenskimi umetniki.« ZAČETKI PROGRAMIRANEGA UČENJA — Včeraj opoldne so slovesno odprli specialno opremljeno učilnico — fonolaboratorij, ki deduje v sklopu računskega centra za programirano učenje. Odprl ga je Ludvik Zajc, predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti (center dela pri RISK) in povedal, da pomeni ta prvi jezikovni laboratorij začetek novaga dela naših šok Začetke priprav za programirano učenje je gostom predstavila podpredsednica izvršnega sveta SRS dr. Aleksandra Kornbauseir, ki je vodja centra. Otvoritve so se udeležili tudi predstavniki firme Philips, M Je opremila fonolaboratorij, in Prolesa, ki je aparate uvozil. Na sliki: Ludvik Zajc (prvi z leve) in Aleksandra Komhauser (v sredi) skupaj z gosti preizkušata nove naprave. Foto: Ruisič Dramski kolektiv V Mariboru bo od 21. do 30. oktobra sedmo Borštnikovo srečanje slovenskih gledališč — Gostuje tudi Zagreb Prerez skozi letošnje sedmo Borštnikovo srečanje, to je srečanje slovenskih dramskih gledališč, ki bo v Mariboru od 21. do 30. oktobra, je najprej opozoril, da bo na njem sodelovalo devet gledališč, od tega osem sCovenskih. Stalno slovensko gledališče iz Trsta se bo predstavilo z Pirandeir.ovim delom »Le premisli, Giacomino«, Teater itd. 0 ..strokovnosti" Sekretar IK CK ZKH Josip Vrhovec o vzgoje, učbenikov in nacionalizma Sestanke ožjega vodstva, predstavnikov družbenopoli-tičruh organizacij in samoupravnih organov založbe »Šolska knjiga« v Zagrebu se je udeležil tudi sekretar IK CK ZKH Josip Vrhovec. Po Izčrpnem pogovoru o založniški in uredniški politiki tega zavoda je Vrhovec v sklepni besedi najprej poudaril bistveno funkcijo te ustanove, ki naj b< bila po njegovem mnenju strokovno družbena in ne same »strokovna«. Njena naloga je toliko občutljivejša. ker je od kakovosti in politične usmeritve njenih izdaj močno odvisen tudi profil dijakov, ki končujejo osnovne in srednte šole Učen-ci naj bi bili takoj zmožni, da se aktivno vkliučijo v samoupravni socialistični sistem. pri čemer naj bi bil marksizem pomagalo za uresničitev tega cilja. Po Vrhovčevem mnenju naj bi bil proces pouka v šolah tak. da bi učenci in učitelji skupaj razpravljali o perečih družbenih problemih. »Ne potrebujemo samo dobrih Inženirjev, k' nam bodo risali Izredne projekte, temveč so nam predvsem potrebni graditelji samoupravne družbe. Zato nam je potrebna šola, ki se ne bo propagandno, temveč predvsem pedagoško vključila v ta proces.« Sleherni beg v tako imenovano strokovnost bi bil lahko za založbo, kakršna je »školska knjiga«, nevarna past, la bi onemogočila inštitucijo pri zares strokovnem opravljanju zapletenih nalog. Vrhovec je nato opozoril na izredno veliko odgovornost organizacije ZK v založbi In menil, da nikakor ne misli, da bi bila ZK stražar, ki bi pazil, da iz »Skolske knjige« ne bi prišla kakšna knjiga, ki bi v javnosti izzvala negativne politične posledice ZK naj bi ustvarjala le ozračje odgovornosti, da bi bij ko lektiv dovolj sposoben oprav-ljati svoje naloge. Ce bi bila ZK tako organi-zirana. gotovo ne bi bilo težav s tiskanjem »Hrvaškega pravopisa«, ki je končal na smetišču. Sleherna količkaj objektivna analiza bi namreč pokazala, da ta »Pravopis« ni bil niti hrvaški niti znanstven marveč je imel namen, vzhodno varianto našega jezika pokazati kot primitivno, zahodno pa kot kulturno več vred no. Vrhovec Je potem opozoril, da je skupina bivših voditeljev »Skolske knjige« svojo usodo povezovala prav s tem Pravopisom, prizadevajoč si, da ga za vsako ceno izda in in ga vsili inštituciji, v kateri je delala Vrhovec meni, da P* /EC KAKOR POLOVICA IZMED NAS NE PREBERE NA LETO NITI ENE KNJIGE. POMAGAJMO KNJIGAM PREŠERNOVE DRUŽBE. DA PRIDEJO VSAJ TE V SLEHERNI SLOVENSKI DOM iiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiiin SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO razglaša naslednja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju: 1. izprašanega varilca za delo v Ljubljani 2. več KV strojnih ključavničarjev za delo v mehansko kovinskem obratu v Novem mestu, 3. KV strojnega ključavničarja za dedo v gramoznici Velika vas pri Krškem. Obveščamo da bomo v oktobru organizirali tečaj za pridobitev poklica strojnika gradbene mehanizacije. Vloge sprejema in daje pojasnila kadrovska oddelek podjetja, Kettejev drevored 37. Novo mesto. 9634 iz Zagreba kot Zmagovalec letošnjega Ste rij enega pozorja z Brešanovim delom »Predstava Hamleta v vasi Mrdoša, DoO-nja občina Blatuša«. Slovensko narodno gledališče iz Maribora nam bo predstavilo Brechtovo »Življenje GaClilea«, Primorsko dramsko gledališče Iz Nove Gorice pa Pregljevo delo »Berači in vest«. Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane bo kar dvakrat na programu. Prvič s Štihovim »Spomenikom G« kot najboljšo predstavo goriškega srečanja malih odrov ln drugič s Handkejevo igro »Varovanec hoče biti varuh«. Drama Slovenskega narodnega gCedali-šča iz Ljubljane bo predstavila Molierovo »Improvizacije v Versaillesu« in »Scapinove zvijače«, Mladinsko glledališče iz Ljubllane pa Rudolfovo delo »Trnuljčica preveč in trije palčki«. Anoni.ovo delo »Ne budite gospe« bomo videli v interpretaciji Mestnega gledališča ljubljanske, »Stalinove zdravnike« pa nam bodo predstavili gledališčniki iz Slovenskega ljudskega gledališča Geje. Skratka, gledališka bera na Borštnikovem srečanju bo res prikazala vse tisto, kar so naši odri v lanski in delno tudi letošnji sezoni predstavili slovenskemu občinstvu. Pri tem naj omenimo, da deta ni izbirala posebna žirija, tem-več so izbor preoustili posa meznim gledališčem. V času Borštnikovega srečanja pa bo tudi precej drugih manefestacij gledališkega življenja Tako bo v četrtek. 26. oktobra skupščina skupnosti slovenskih gledališč, popoldne istega dne pa bodo v avli Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru odprli razstavo in odkrili doprsni kip dramske umetnice Mileve Za krajškove. Prav tako bo isti dan slavnost v počastitev 30. letnice umetniškega delovanja dramskega igralca Aleksandra Valiča. Naslednji dan, 27. ok tobra, pa bodo počastili 50-letnico umetniškega deOovanja na slovenskih odrskih deskah akademika dr. Bratka Krefta Na letošnjem srečanju bodo slovenski odri predstavili tri otvoritvena deCa, štiri slovenske in en jugoslovanski tekst, tako da bo to resnična mani testacija slovenskih odrov. Temu primemo so se odzvala tudi nekatera podjetja in družbeno politične organizaci je. Kar 16 slovenskih podjetij Je denarno podprlo to srečanje, pokrovitelljstvo pa je prevzela mariborska Kreditna banka. In kako je z nagrada mi? Razen najvišje nagrade — problemih šolske v zgodovinopisju je bil zaradi tega močno zmanjšan ugled te založbe. Nekateri učbeniki so v ča-su nacionalistične evforije vrgli na plan tedaj veljavno tezo. da je treba iz dijaka predvsem napraviti dobrega Hrvata. To je lepa parola, vendar je tudi prozorna, Je poudaril Vrhovec, češ da ni dobrega ali slabega Hrvata samega po sebi. O tem, kdo je lahko dober Hrvat, odločajo njegove človeške in družbene karakteristike: kajpak pa ne moremo dobiti dobrega samoupravnega državljana te republike. če ne bo hkrati tudi dober Hrvat. Na koncu je Vrhovec govoril o učbenikih narodne zgodovine. ki mora dobiti ustrezno mesto z vsemi pomembnimi momenti. Ka.r pa zadeva nekatere velikane te zgodovi ne in njihovo poveličevanje v minulem obdobju, pa je Vrhovec menil, da je bilo to slepilo, zn katerim se je skrivala neka druga koncepcija našega družbeno političnega živi jen ia Takšni poskusi so bili seveda ostro kritizirani, kar pa nikakor ne pomeni, da so zdaj na indeksu takšni velikani naše zgodovine, kot so bili Zrinjski in Frankopani. Kaioada iim je treba dati pravilno razlago in poudariti predvsem tisto, kar je v svoj: zgodovini ustvarilo ljudstvo, ne na posamezniki in predstavniki vladajočega razreda. Za hrvaški narod so bili kmečki upori veliko bolj usodni kot smrt Zrinjskega ali Frankopanov. Zgodovino pišemo zato, da bi zbliževali ljudi in narode, ki žive na tem prostoru, ne pa da bi jih ločevali. (PO TANJUGU) Borštnikovega prstana za umetniško življenjsko gledali-ško pot bodo podelili še štiri nagrade za igro, eno za režijo, eno za sceno in kostume ter eno za najboCjšo ansambelsko igro. Poleg tega bodo podelili mladim ustvarjalcem dve diplomi, posebni nagradi pa bosta podelila še tovarna TAM in Kreditna banka iz Maribora. Ob srečanju pa na meravajo organizatorji pripraviti še sestanek predstavnikov vseh jugoslovanskih dramskih festivalov in se z njimi dogovoriti za nadaljnje sodelovanje. Prav tako bodo Borštnikovo srečanje obiskali predstavniki gledališč iz Poljske, Češkoslovaške, Avstrije in NDR ter predstavniki zamejskih Slovencev. Skratka. Borštnikovo srečanje slovenskih dramskih gledališč 1972 bo letos najboljši in največji prikaz dela slovenskih gledaliških umetnikov in kot tako zasluži vso pozornost. JOŽE JERMAN Gledališko zbliževanje Predstavniki devetih gledaliških festivalov v Jugoslaviji so se dogovo fiL za medsebojno sode lovainje. Pričakujejo, da bo podpisan tudi poseben sporazum o tem. To so oesede Vojislava Kolare va, direktorja Sterijine ga pozorja iz Novega Sa da, ki je bil pobudnik takšnega sodelovanja. Go varil je o kolektivnem in posamičnem sodelovanju Sterijinega pozorja, Du brovniških iger, Festiva la malih eksperimenta! nih odrov v Sarajevu, Bi tefa, Borštnikovega sreča nja v Mariboru ter re pobliskih gledaliških sre čanj Makedonije, BiH Srbije in Vojvodine. Pri sodelovanju naj bi bilo na prvem mestu medse bojno izmenjavanje pred stav, potem pa prikaz naj boljših predstav s posa meznih festivalov na dru gih odrih, medsebojna srečanja, pogovori, sim poziji, izmenjava publika cij, medsebojno obvešča nje itd Domnevajo, da bi oJc mogoče pripraviti tu d’ letno publikacijo, ki bi našo in tujo javnost se znanila z delom vseh na ših festivalov, datum, predstav in morda tudi repertoarjem. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na VELIKO RAZPRODAJO KNJIG v knjigarni DZS v ČOPOVI 3, Ljubljana — Velik izbor leposlovnih, strokovnih in drugih knjig — veliko znižanje cen ^ V C111\ V/ ••IllCiClllJC vvll ki ti DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE H L4 9571 rj -..................................;______ Čim več sodobnih skladb Nekaj problemov v zvezi z II. tekmovanjem pevskih zborov Slovenije V soboto in nedeljo bo r Mariboru II. tekmovanje pevskih zborov Slovenije. »Naša pesem 72«, kot se imenuje prireditev, naj bd pokazala, med drugim, kvalitetno raven najboljših zborov pri nas, hkrati pa tudi nakazovala smeri, ki bd jih bilo nemara treba ubirati pri bodočem delu na tem področju. Tekmovanja se ho udeležilo 20 zborov, pri čemer je morda zanimiv že »socialni« status nastopajočih: nekatere zbore sestavljajo prosvetni delavci in študenti, druge delavci, tretje kmetje, kajpada pa so v nekaterih tako prve kot druge družbene kategorije. Pri tem je ne glede na to kakovostna stopnja vseh prijavljenih obetajoča: obvezne skladbe, ki jih bodo morali izvajalci zapeti, so zahtevne (npr.: Starka za za vasjo M. Lipovška na besedilo Srečka Kosovela, Oče-naš hlapca Jerneja Karola Pahorja ali Lan Antona Lajovica na besedilo zagorskega pesnika D. Domjamča), prav tako pa zahtevajo sposobne pevce skladbe, ki so jih zbori prijavili mimo obveznega programa. Skladbe so povečini dela slovenskih avtorjev, stilno pa zaobsegajo všeč smeri: od ponzoromantičnih preko impresionističnih do sodobnih kompozicijskih naravnanosti. V sporedu so zaobsežene tudi obdelave ljudskih besedil In napevov, ki pa po mnenju izvedencev preraščajo konvencionalni okvir »golega folklornega ponavljanja«. S skladbami te vrste želijo organizatorji do določene meje ohraniti stik z domačo ljudsko ustvarjalnostjo. Seveda pa tekmovanje v tej zvezi, kot je med drugim menil skladatelj Marjan Gabrijelčič, s katerim smo govorili o problematiki te zborovske manifestacije, želi dosegati še vrsto drugih, nemara osrednjih ciljev: zbori bi morali prinašati nove skladbe ne le po času nastanka, temveč tudi po svojem stilnem izrazu in s tem predstavljati preizkus za nastopanje v tujini. Vse delo v bistvu že poteka po tej poti, saj, na priliko, ocenjevalne komisije nastopajočih zborov ne ocenjujejo samo po zborovski perfekciji, pač pa prav tako tudi glede na programsko in vsebinsko usmeritev, s čimer se težišče verifikacije že nagiba na stran sodobnih prizadevanj zborovskega petja in kulture. Na koncertih na tujem namreč praviloma zmagujejo zbori, ki poleg izvajalske tehnike predstavljajo povsem nova, sodobna dela pred ob-činsitvo in strokovnjake. Tekmovanje bi potemtakem kazalo vzpodbuditi tako, da bi bile sodobne skladbe temelj programa, nadalje naj bj se uveljavili novi načini izvajanja, medtem ko samo ocenjevanje ne bi smelo vključevati le merila artizma, temveč tudi druge vidike V tem okviru, bržkone, bo ocenjevalna skupina tudi letos skušala uvrstiti zbore v tri kategorije, kar bi Imelo zanje tudi nekatere »praktične« posledice. Zbori prve kategorije bi tako imeli vso moralno m materialna podporo za nastope v inozemstvu. Tekmovanje tedaj v tem smislu daje več zanimivih izkušenj za nadaljnji razvoj in poživitev kvalitetnega zborovskega petja. J. h. Občanov barometer Most jezika »Tolmači so most med narodi«, pravi B. Zakrajšek, prevajalka Brez tolmačev sl pač ne moremo predstavljati mednarodnega srečanja ali kongresa. »Tolmači so most med narodi.« meni Božena Zakrajšek, vodja prevajalske skupine na zavodu Magistrat v Ljubljani in vodja sočasnih prevajalcev. Tudi po poklicu je naša občanka diplomirana prevajalka. Študirala je namreč na oddelku filozofske fakultete za izobraževanje tolmačev v Gradcu. • Je poklic tolmača trd kruh? »Predvsem je odgovoren, zahteva celega človeka, saj moraš ob prevajanju izključiti vse drugo.« • KakSeii je idealen tolmač? »Takšen, ki govori kot stroj, se pravi, ki prevaja povsem avtomatično in zraven ne razmišlja, kaj prevaja. Ko pride iz kabme, noj bi ne vedel, kaj je prevar ja!.« • Delovno področje tolmača je . . .? »Na srečanjih med poslovnimi ljudmi, med državniki. na kongresih, simpozijih ipd.« • Je tematika porazdeljena med posameznimi prevajalci? »Ne, vsak prevaja, kar pride. Drugače ne gre.« 0 Zakaj? > Delamo skupinsko in smo hkrati vsi na isti prireditvi.« • Katere prireditve ste spremljali, odkar je vaša skupina na delu? »Intenzivno smo začeli delati marca letos in smo imeli simpozij o socialnem varstvu otrok, zbor prašiče-rejcev, kongres o regionalnem planiranju, evropski kongres d in. kar je v, dva kongresa na področju medicine in drugo.« • Strokovna terminologija je zelo različna. Kako se pripravljate na različne kongrese? » Organizatorje srečanj prosimo, da nam referate po-l ejo vnaprej « • Kako je s slovenščino na mednarodnih srečanjih? t Uveljavlja se kot kongresni jezik. Tako je bilo tudi na srečanjih v Gradcu in nedavno na Blatnem jezeru.« • Delate tudi drugod? »Po vsej Jugoslaviji včasih tudi v sosednjih deželah. Trenutno naša skupina prevaja na mednarodnem kongresu FIDE v Skopju.« • Kako je s kadri? .Teh v Sloveniji primanjkuje, ker univerza v Ljubljani nima oddelka za izooraževanje tolmačev. V glavnem smo tisti, ki «mo študirali zunaj, imamo pa tudi sodelavce iz drugih republik in iz zamejstva.« • Imate kako svojo organizacijo? »Smo pred tem, da ustanovimo društvo slovenskih simultanih prevajalcev.« • Nameravate sami vzgojiti kadre? »Ker manjka zlasti ljudi za neposredno prevajanje iz fnega v drug jezik na primer iz angleščine v francoščino alt nemščine v italijanščino itd., prirejamo seminarje, vendar nimamo prostorov.« • Imate kako vprašanje za javnega delavca? »Ali ima Filozofska fakulteta v Ljubljani kak načrt za izobraževanje prevajalsega kadra?« Boženi Zakrajšek odgovarja Anton Pišek. tajnik Filozofske fakultete v Ljubljani: »O trm vprašanju Filozofska fakulteta ni razmišljala. To je gotovo problem. o katerem bi morali razmišljati, kakor bi morali tudi razmišljati, v kakšni obliki in kje naj bi takšna inštitucija lahko uspešno opravljala svoje delo.« , ^ ALBINA FODBEVSEK Nenehna skrb za pomnike Za spomenike NOB naj bi skrbele posamezne šole in organizacije LJUBLJANA, 11. okt. — Na komisiji za razvijanje revolucionarnih tradicij in proslav pri občinski konferenci SZDL Center so na seji med drugim poudarili, naj bi se na spomenike in obeležja iz časov NOB ne spominjali le ob praznikih, temveč naj bi za njih skrbeli skozi vse leto. Za to bi zadolžili šole in krajevne organizacije. Sole naj bi prevzele patronat nad spomeniki In jjih vse leto vzdrževale. Za dan mrtvih bo vsaka krajevna skupnost poskrbela za proslave na svojem območju. Tako bo proslava na Poljanah ob spomeniku 40 talcem že 13. oktobra. To bo namreč hkrati tudi 30. oblet-niča dogodka, ko so fašisti pobili 40 talcev. Na proslavo bodo povabili tudi vse svojce ustreljenih talcev, sicer pa se bodo komemoracije udeležili še vojaki, šolarji in drugi. Govoril bo Franc Kimovec-žiga. A. P. IlliiaiMIl '? 'C: - H Gradijo jo v Ljubljani na Kodeljevem in ko bo zgrajena, bo v njej 1500 sedežev, sprejela pa bi lahko 3000 gledalcev. Prve tekme v tej dvorani bodo najkasneje spomladi prihodnje leto. Foto: E. šelhaus NOVA ŠPORTNA DVORANA Konkretno Komite ZKS občine Ljubljana-Center razpravljal o pismu predsednika Tita LJUBLJANA, 11. okt. Potem ko je komite občinska konference ZKS Ljubljana-Center razpravljal o pismu predsednika ZKJ Josipa Broza Tita, so se zedinili, da bodo v kratkem pripravili nekaj konkretnih sklepov in se sploh dogovorili za konkretne akcije, kajti, kot smo slišali, je bilo doslej že dovolj tožnih sklepov, vse premalo pa doslednosti in vztrajnosti pri uresni- čevanju sklepov. / Med drugim so soglašali, da ZK ne miore več biti tolerantna do komunistov, ki bi se radi »potuhnili«. Pismo tovariša Tita konkretno obvezuje vse komuniste, bitko pa je treba prenesti zrasti v delovne organizacije in tam organizirati napredne družbene sile. Menili so, naj bodo sestanki v delovnih organizacijah odprti, zlasti pa je treba nanje vabiti tiste delavce, ki so ZK blizu. Menili pa so tudi, da ljudi ne smemo razvneti na nepricinpdalnih vprašanjih, kajti s tem bi lahko »povampirili ulico«, ob tem pa bi »velike ribe« ušle. Med tistimi, ki so varčno gospodarili, nikakor ne smemo ustvarjati nemira, vse, kar so ljudje pridobili s poštenim delom, mora ostati nedotakljivo. Med drugim smo v razpravi slišali pobudo, naj bi samoupravni organi takoj suspendirali osebe, zoper katera je vložena ovadba zaradi pro. Upravnega pridobivanja premoženja, močno pa si morajo komunisti tudi prizadevati za zaostritev redne delavske kontrole v vseh delovnih organizacijah, zdasti pri osebnih dohodkih, krediUh itd. V Ljubljani pa bi morali tudi čim-prej dobiti jasna in enotna merila o »bogastvu«. IGOR PREŠERN Študentje na tesnem Študentski domovi v Ljubljani so polni — Ni prostora za vse, ki bi v njih radi stanovali — Obeta se podražitev hrane in najemnin za sobe LJUBLJANA, 11. okt. Študentski domovi po Ljubljani sprejmejo pod svojo streho vsako leto veliko študentov, ki študirajo v Ljubljani. V domovih dobi vsako leto prostor nekaj več kot 3000 študentov, vendar zaradi prezasedenosti domov ne dobijo prostora vsi, ki bi želeli stanovati v študentskih domovih. Lani so v študentskem naselju zgradili dva nova bloka in tako dobili 364 novih postelj. Ker so lani lahko sprejeli večino novincev, se je zdelo, da letos stiska za pro-štor ne bo tako velika, kot minula leta. Toda izkazalo se je, da je letos spet premalo prostora. Letos je prosilo za sprejem v študentske domove kar 817 novincev. Od teh jih je komisija odklonila 289, saj zaradi pomanjkanja prostora ne morejo sprejeti tistih študentov, katerih starši zaslužijo toliko, da pride v družini na vsakega člana več kot 900 dinarjev na mesec. Novih študentov je toliko, da morajo v študentskih domovih odpreti skupinske pro-store, v katerih bodo moral: spati mesec ail dva. da uredijo izselitev tistih študentov, ki so diplomirali in tistih, ki ne izpolnjujejo več pogojev za stanovanje v študentskih domovih. Ko bodo te sobe prazne, se bodo vanje vselili tisti, ki sedaj spijo v skupinskih sobah. V študentskih domovih imajo velike težave s tistimi študenti, ki nimajo več pravice stanovati v domovih zato, ker niso izpolnili študijskih obveznosti. Največkrat se dogaja, da spi v sobi študent, ki je prijavljen pod povsem drug:m priimkom. Brez sodelovanja s študenti je take primere zelo težko odkriti. V poletnih mesecih oddaja-Jo prostor v študentskih do-movili tudi turistom. Govorice. češ, da v domovih še sedaj prebivajo turisti, so neresnične, so nam zagotovili na upravi študentskih domov. Izven sezone, ki tra- ja od 1. julija do konca septembra, sprejemajo v skupinske sobe, kjer je 10, 20 ali več postelj, le šolske ekskurzije. Letos bodo morali v študentskih domovih podražiti kosilo in večerjo. Kosilo v študentski menzi bo poslej veljalo 8 dinarjev, večerja pa 4,40 dinarjev, kar pomeni 18 odstotkov več kot lani. Podražitev je bila zaradi splošne podražitve nujna, vendar imajo ob taki ceni še vedno izgubo, ki pa jo povrne Republiška izobraževalna skupnost. Podražiti bodo morali tudi najemnine, ki bodo za 9.6 odstotkov višje kot lani. Skupno velja stanovanje in hrana v študentskih domovih 548 dinarjev. Nad podlagi o-cene življenjskih stroško« študentov — letos znašajo ti stroški 900 dinarjev — je porabil študent v študijskem letu 1971-72 za stanovanje in hrano v študentskih domovih 65 odstotkov teh stroškov, letos pa bo porabil samo 60,9 odstotkov. Tako znižanje stroškov je rezultat naporov uprave, ki se trudi, da bi lahko študentje v študentskih domovih živeli čim ceneje. Zadnje čase namenjajo čedalje več sredstev za rekreacijo študentov. Prav sedaj gradijo v študentskem naselju telovadnico, ki bo nared prihodnje leto. Predvidevajo tudi gradnjo bazena. Na dlani je, da imajo v študentskih domovih premalo prostora za vse študente, ki bi želeli stanovati v domovih. V prihodnje bodo morali zopet gradita, so poudarili na upravi študentskih domov, toda kdaj bodo gradili in kje bodo dobili denar, še ne vedo. J. PETROVČIČ Cesta nared za promet Na cesti Bohinjska Bistrica—Bitenjska planina odslej asfalt BOHINJSKA BISTRICA, 11. okt. — Te dni zaključujejo zadnja dela na cesti Bo-ninjska Bistrica — Bitenjska planina na Jelovici. Asfalt so položili že prejšni teden, zdaj pa urejajo še robove. Cesto je v dokaj kratkem času asfaltiralo Cestno podjetje iz Kranja. Preurejena in asfaltirana cesta ima velik pomen ne le za Gozdno gospodarstvo Bled, ki je za asfaltiranje prispevalo tudi denar, pač pa tudi za bohinjski turizem. Prometna zveza s Sorico in s Primorsko je sedaj mnogo boljša, kar bo prav gotovo povečalo avtomobilski promet preko Petrovega Brda in Sorške planine v Bohinj in obratno. Končno pa ima cesta velik pomen tudi za prebivalce Nemškega rovta, vasi, ki leži tik ob njej. Zato so tudi tu za cesto zbrali nekaj denarja. J. R. Skupen hlev za živino? Nekateri kmetje na Primorskem menijo, da bi tako imeli več časa MARIBOR, H. okt. Na posvetovanju živinorejskih stro. kovnjakov iz vse Slovenije, ki je bilo danes v Mariboru, so ugotavljali, da je živinoreja najpomembnejša kmetijska dejavnost v naši republiki, a še vedno doživlja pretrese zaradi neurejenih razmer na trgu. Medtem ko so tudi po lanskih težavah v živinoreji v Pomurju vseeno ohranili število goved, na nekaterih območjih Slovenije stalež že nekaj let pada. 2ivinoreja nazaduje zlasti tam, kjer si kmetje lahko zagotovijo dohodke iz drugih dejavnosti. Ne le negotovi in nezadostni dohodki, tudi sedemdnevna zaposlitev v tednu odvrača kmete od živinoreje. Zato ne. kateri kmetje na Primorskem razmišljajo, da bi si podobno kot v Italiji uredili skupen hlev in potem imeli več prostega časa. Sejem obrti v Kranju Na njem bodo prvič, poleg domačih, razstavljale tuje firme KRANJ, 11. okt. — Na razstavišču v Savskem logu bodo v soboto odprli tradicionalni sejem obrti in opreme. Na njem bo sodelovalo okoli 90 razstavljal cev, med njimi prvič tudi tuji. Tako bo za poletnim Gorenjskim sejmom sedaj tudi obilni dobit mednarodni značaj. Tri četrtine domačih raz. stavljalcev bo obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov. Druga podjetja pa bodo prodajala opremo za obrt in blago za široko potrošnjo. Kakih 10 tujih firm bo iz Italije, Švedske, Avstrije, Indije in ZRN. V okviru sejma, ki bo odprt do 22. oktobra, bo vsak dan tudi modna revija. Na njej bodo prikazali okoči 130 modelov oblačil in obutve domačih in tujih proizvajalcev. L. S. Kamnik čaka Kazalo bi pohiteti z graditvijo načrtovane nove avtobusne postaje Občani Kamnika so bili lani navdušeni nad predlaganim načrtom nove avtobusne postaje ob Kamniški Bistrici. Načrt predvideva zelo posrečeno rešitev, saj bo tu prostora za devet avtobusov hkrati. Parkirišča za avtobuse bodo pokrita, zgoraj pa bodo garaže za osebne avtomobile. Dih jeseni Ljubljanska tržnica je vsa v znamenju ozimnice — Jabolk za zimo je dovolj LJUBLJANA, 11. okt. Najbolj živahno Je te dni na tistem delu ljubljanske tržnice, kjer prodajajo ozimnico — v glavnem jabolka sorte zlati delišes in jonatan po 3,50 do 3,80 slabše kvalitete in boljše po 4,00 dinarje. Kupčija dobro cvete. V bližini avtobusne postaje Je ljubljanski Viator začel obnavljati hotel »Malograjski dvor«, ki bo nared že prihodnje leto. Urejen je tudi samski dom in trgovine v bližini, prazni prostor za Kamniško Bistrico pa čaka na začetek graditve avtobusne postaje. Po ukinitvi potniškega prometa na kamniški železnici, je postal avtobusni promet vse bolj gost. Avtobus vozi skoraj v vsako vas v občini in na Titovem trgu. kjer je sedaj avtobusna postaja je gneča vedno večja. Najhuje je seveda zjutraj, ko gredo delavci na delo in dijaki v šolo, ter okoli druge ure. ko se delo v večini kam-niških podjetij konča. Cesto se primeri, da na Titovem trgu ne morejo ustaviti vsi avtobusi, da o gneči pri parkiranju avtomobilov sploh ne govorimo. Srednjeročni program razvoja kamniške občine predvideva graditev nove avtobusne postaje, ki bo nedvomno pripomogla k boljšemu in kultumejšemu avtobusnemu prometu, mesto pa bo prometno razbremenila. Zato bi kazalo z graditvijo pohiteti. Sprejem pri inž. Košaku Ob koncu Tedna otroka je sprejel predstavnike ZPM LJUBLJANA, 11. okt. — Ob 20-letnici društev prijateljev mladine in ob zaključku tedna otroka, je predsednik ljubljanske mestne skupščine inž. Miha Košak sprejel predstavnike društev in mest. ne zveze prijateljev mladine. Ob njihovem prazniku jim Je čestital k uspehom in se jim zahvalil za izdatno pomoč in sodelovanje pri pripravi in izvedbi referenduma za samoprispevek, nato pa se je z njimi dalj časa pogovarjal o nalogah, ki čakajo društva. Oe pa kupimo kilogram ali dva kvalitetnega namiznega sadja pri stojnici ga moramo plačati za dinar ali dva dražje: hruške so po 6 ali 7 dinarjev, jabolka po 4,50 do 5 in grozdje po 5 do 7 dinarjev. Zelenjave je dovolj. Največ je endivje, po 6 do 7 din kilogram. Zelje je po 3 in cvetače po 10 do 12 dinarjev kilogram. Ni pa več mogoče dobiti kvalitentega paradižniki in paprike. Emonine mesnice ponujajo predvsem perutnino in nekaj malega govedine. Dobro pa so založene s suhomesnatimi Slovo stolov in miz Gostišča v Ljubljani pospravljajo svoje poletne vrtove LJUBLJANA, 11. okt. — Pri Figovcu in pri Evropi so danes pospravili mize in stole na vrtu. Medtem, ko so v Evropi z rezultati letošnje sezone izredno zadovoljni. saj je bilo njihovih 21 miz na vrtu pod streho v vsakem vremenu polno zasedenih, pa so pri Figovcu ob zaključku vrtne sezone bolj kislih obrazov. Vse leto so imeli težave s kadri, pa tudi dež jim Je nemalokrat pregnal goste. D. R. izdelki. Pri Pomurki lahko gospodinje kupijo tudi meso za zrezke, največ pa imajo govedine in nekaj drugih vrst mesa, med drugim ovčjega. Za konec tedna obetajo boljšo izbiro. Danes je bilo na tržnici izredno veliko gob vseh VTst. Jurčke so prodajali po 50 do 60 dinarjev kilogram, sivke po 14 do 16 dinarjev, ježevke jx> 5 in podobno. Dovolj je kostanja po 4 do 6 dinar-jev liter. V jesensko mavrico se je odel tudi cvetlični del tržnice. D. R. Veliko planino „ravnajo“ Uredili bodo več smučišč, če ne bo prezgodaj zapadel sneg LJUBLJANA, 11. okt. — Na Veliki planini so začeli ravnati smučarske terene. Tako bedo uredili smučišča na Purmanu, na Njivicah in predele, ki vodijo proti Tihi dolini. Ce sneg ne bo prezgodaj zapadel, bodo smučišča do zime urejena. oglašujte v dnevniku DELO zakai fpikn v tako V nedogled zaprte zapornice V ponedeljek ob 20.38 uri so se zapornice na cesti Medvode—Preska zaprle. Ob 20.47 je iz ljubljanske smeri pripeljal motorni potniški vlak. Nato je mimo čakajočih avtomobilistov pripeljala lokomotiva premikalnega sestava. Najbolj neučakanim so jeli popuščati živci in pri-čeli so pritiskati na hupe. Toda, zapornice so ostale zaprte. Ob 21.18 uri je iz gorenjske smeri pripeljal potniški vlak in ob 21.22 uri so se zapornice končno odprle. Taki m podobni primeri se na tem prehodu ponavljajo nekajkrat na dan. F. ROZMAN Bežigrad: načrti mladih Ustanovili so komisijo za šport in specializirane organizacije Pri občinski konferenci Zveza mladine Slovenije Ljubija-na-Bežigrad so ustanovili komisijo za šport in specializirane organizacije. Glavna naloga, ki so jo sprejeli, je sodelovanje pri bežigrajskem mladinskem tednu, na katerem naj bi specializirane organizacije prikazale svoje delo. V načrtu imajo še smučarsko tekmo, vanje, problemske konference o specializiranih organizacijah, skupno s komisijo za splošni ljudski odpor pa prav zdaj pripravljajo orientacijski pohod za bežigrajske mladince. S. D. Prejeli smo Nov obris V bodočnosti bo Ljubljana potrebovala sodobno urejena pokopališča — Graditev krematorija postaja nuja Ob vedno večji uporabi zemljišča za pokopališče na Žalah je Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane namenil celotno območje ob zahodni strani Tomačevske ceste za perspektivno povečanje pokopališča. Ljubljanski urbanistični zavod je izdelal »Predlog za prostorsko ureditev novih po-vršin«, pokopališča. Ob odobritvi predloga je mestna skupščina zadolžila »Komunalno podjetje Zale«, da predlog dopolni ter, da ga začne okvirno izvajati. Po izdelavi posebnega investicijskega dolgoročnega programa za razvoj pokopališča je uprava pokopališča Zale v zadnjih letih že opravila vidne izboljšave na zunanjih in notranjih površinah pokopališča. Uprava je sedaj kupila kakih 260.000 m! zemljišča za povečanje pokopališča in za graditev krematorija. 2e naslednje mesece bodo v glavnem pokojnike pokopavali na novih površinah, severno od nove prečne hrastove aleje. Na novih površinah so pripravljeni trije odseki. Na prvem, ki je parkovno že obdelan. bodo pokopavali na manjših površinah, toda tako. da se ne bo smelo postavljati nobenega okvira, temveč bodo dovolili postaviti samo enotne, toda estetsko oblikovane spomenike na zelenici. Z novim strojem za kopanje jam bo moč grob takoj zopet urediti v zeleno površino brez gomil in razpadajočih vencev. Na drugem zelenem oddel ku bodo pokopavali žare pokojnikov, ki so se odločili za kremiranie v Beljaku. Beogradu ali — v bodoče — v Ljubljani. Na tretjem, gramoznem oddelku bo dovoljeno pokopa vati po dosedanjem načinu in postavi lati različne snome nike, okvirje, ter urejati po ljubne nasade. Tudi na starem pokopali- šču, kjer si bodo še nadalje prizadevali asfaltirati vsaj najvažnejše potke, bo uprava pokopališča ob novih pokopih vplivala na svojce, da grobove obdelajo bolj estetsko. Zakon o pokopališčih zahteva od zunanje strani grobov vsaj 500 metrov varnostnega pasu. Na centralnem mestnem področju ustreza tej zahtevi samo pokopališče na Zalah in v Sostrem. Vsa druga pokopališča: na Vi- ču, v Dravljah, Črnučah, Šentvidu, Stožicah, Bizoviku, Stepanji vasi, Polju in deloma Rudniku nimajo po obstoječem zakonu možnosti širjenja, ker so jih v tej' ali drugi obliki z objekti preveč utesnili. Bodoča velika Ljubljana bo gotovo potrebovala povsem nove površine na širšem mestnem območju, toda naša skupna dolžnost je, da tudi sedaj vse še razpoložljive površine čim bolj gospodarno uporabljamo. Za sedanjih približno 2.300 novih pokopov letno, je potrebnih samo za grobove 18.000 m! ali skupno v okvirju nekega urejenega pokopališča približno 28.000 m' novih površin. Ce se bo Ljubljana v smislu smernic mestne skupšči-ite le odločila za pokopavanje na zelene parkovne površine v obliki manjših grobov in žar, potem lahko računamo z letnim prihrankom vsaj 14.000 m- novih zemljišč. Ta površina je pa gotovo tako velika, da je res treba posvetiti temu več pozornosti, posebno še sedaj, ko bo prirejen natečaj za graditev krematorija v Ljubljani. Hkrati je treba resneje slediti željam, da bi postopoma spremenili naša pokopališča v zelene parke. Ob dnevi mrtvih naj bi na vseh mestnih pokopališčih v Ljubljani razdelili smiselno sestavljena anketna vprašanja za vse obiskovalce pokopališč. Rezultate ankete naj bi porabili pri poznejšem usmerjanju razvoja ljubljanskih pokopališč oziroma pri gradnji krematorija. CIRIL STANIČ POKOPALIŠČA r*rl Lovska razstava POL URE ZA PORTRET — Ljubljanski laletnlld so obtakafli tudi Plač« du Tertre, kjer ustvarjajo umetniki ■ vseh vetrov. Po tel ji radi naredijo tudi portret obiskovalca. Za franka, seveda. Foto: A. Pirkovič Vikend mi ostane Pariz! Turizem v francoski metropoli ni več »perpetuum mobile«, temveč ga morajo in ga bodo morali kmalu še bolj poganjati, da se bo vrtel PARIZ, jesen. Ker ▼ Parizu, »mestecu« ob Sednl, te niso — In zlepa tudi ne bodo (saj niso nori) — posekali vseh drevoredov, je mesto na Jesen, posebno sedaj, polno živih, Čeprav malce žalostnih barv. 2e ko se je letalo z Ati asovimi izletniki spuščalo proti Le Bouogetu, Je oko iskalo za rumeno, rjavo, rdečimi preprogami predpariških gozdov začetek mesta. Pravijo, da je na jesen Pariz najveseJejSd, ker se ljudje, domači in tuji, boje, da bi Jih jesenske barve preveč užalostdle. »Pariz ostane Pariz!« je pel I sloviti in že pokojni Maurice Chevalier, prvi med francoskimi šansonerji. ko so v dru. gem letu druge svetovne vojne Nemci, ne turisti, vkorakali v francosko prestolnico in so prisilili pevca, da Je pel v radiu. In človeku, ki prihaja prvič v to mesto se zdi, da je Pariz ostal Pariz, tak kakršnega pozna iz pripovedovanj in Iz berila. Humor kot grenka tableta Jesen je zlati čas za množice. ki prihajajo, priletajo, ki se privažajo in celo priplove-Jo v teh Jesenskih dneh v metropolo okrog Notre Dame. Čeprav Je poleti obiskovalcev vedno Več, a tisto poleti Je najbrž tako nabasano in pre-obljudeno, da to ni več pravi turizem, temveč nekakšno romanje ali množično zborovanje pod krinko: obiskati Pariz in potem (ne umreti, tem. več) oditi domov in pripovedovati, kako krasotno krasno je bilo. Pravijo, da ima Pariz 999 pomembnejših znamenitosti in da so tisoča znamenitost Parižani sami. Pa naj bo mera polna — tisoč in prva zna- menitost so najverjetneje tujci. Ne moreš, da Jih kljub vsej zavzetosti in zagnanosti ob ogledovanju bodisi Louvra ali Slavoloka zmage ne bi opazil, občudoval, pomiloval in se jih, seveda, izogibal. O tujih turistih imajo Pari-Žani. tako mi je pravil prijatelj. ki tam živi že sedem let. ne le svoje mnenje, temveč tudi svoje stališče, ki je pogosto celo akcijsko. Kljub vsej pregovorni vljudnosti radi turista »naplahtajo«. Ce jih vpraša za ceneno gostilno in če je to Nemec, Je zagotovo, da ga bo marsikateri Parižan poslal v najbolj drago. Ce na primer Američanka vpraša, kje je kak lokal, kjer se ji ne bo treba bati čudnih in sumljivih moških. Jo zagotovo pošljejo v kako svojevrstno gostilnico, kjer Je nasilnežev na kupe. Do vseh tujcev, posebno pa do Nemcev, Angležev in Američanov imajo Parižani svoj stil. Tujci, ki takih reči niso vajeni. Jemljejo to sicer kot grenko tableto, a so prepričani, da je to le Inačica ali različica izvirnega pariškega humorja. In pripovedujejo okrog, da je Pariz sila čudno in originalno mesto. INFORMACIJE PANTENE Prej ko slej boste ugotovili, da morate tudi zdrave lase negovati. Vaši lasje potrebujejo vsak dan vitamin B. Vitaminski losioni Pantene so edini tovrstni preparati na svetu, ki vsebujejo Pantyl. ki neposredno hrani lase in lasišče. Pogled iz podzemlja Pripovedovali so mi zgodbo, ki baje ni osamljen pojav. Pariški vodič je pred leti dobil v roke skupino mladoletnih, zeleno zelenih ameriških vojačkov, še takrat ko so bili nameščeni na francoskih tleh, da jih popelje po mestu. Vodič Je desetoricl razdelil po deset razglednic in jih na hrbtni strani oštevilčil, da bi ne bilo zmešnjave. Potem jih je naložil v podzemno železnico in Jim pripovedoval o Parizu. Poslušali so seveda z odprtimi usti. Ob določenem in pravem času Je vodnik pokazal na strop vagona in pomembno dejal: »Dragi Američani, tukaj zgoraj je Eiffelov stolp. Razglednica številka 7.« In vsi so pogledali in vzkliknili. In vsi so rekli: »Oh, čudovito!« Natanko tako, kakor rečejo vsi igralci in seveda vse Igralke v vseh ameriških filmih, ko se jim pripeti kaj posebno lepega, imenitnega in posnemanja vrednega. In tako so se Američani peljali pod vsem Parizom in videli vseh deset »kardinalnih« znamenitosti. Bili so srečni in zadovoljni, ko so se na Pi-gallu končno iztovorili in se zapodili med tiste čudne fotografije, nabrekle v trodimen-zionalnosti in pordele v neonu. Na tistem trgu Pigalle blesti napis, da je tu doma najhujša golota na svetu. O tem so ml pravili vsi. ki so potovali v Pariz, nihče pa si tiste nagote ni šel ogledat, ker je navsezadnje predraga. Razen tega pa o njej kroži krilatica, da zaostaje celo za našimi kadri. Pariz je v tem pogledu zaostal, to kažejo že fotografije, ki so razstavljene v izložbah pred lokali z ble- Narava brez bahanja Slovenska lovska razstava v Mariboru ima kaj povedati — Petnajst tisoč slovenskih lovcev stopa spontano v obrambo narave in zdravega okolja Obiskovalec lovske raestave na mariborskem eejmlSdu bi lahko začel ■ ogledom marsikje. Vsega v nekaj urah niti ne bi mogel dobro doumeti, kajti lovci so tokrat pričarali pravo naravno okolje s številnimi živalmi, krmišča, solnice in visoko prežo. Da ne govorimo o trofejah in številnih oddelkih te razsstave, o prikazih strelnega orožja in eftrelskega športa, o znanstvenih osnovah gojitve divjadi, o strokovni literaturi In publikacijah, pa o tem, da so lovci še dobri fotoamaterji, da se v njihove vrste vpletajo stvaritve iz literature, slikarstva in kiparstva, da so glasbeniki itn pevci in predvsem — ljubitelji narave in divjadi. stečiml Imeni ln vztrajnimi »notribacitelji«, ki znajo vse Jezike vseh ljudi tega sveta pa najbrž tudi kakega živalskega. Neodtujljivi šarm Pariz se zaveda, da Je zaostal. Ve tudi, da niti z najboljšo voljo ne more dohiteti Koebenhavna ali Stockholma, ki danes drugače in bolj pogumno, kakor Pariz kdajkoli mahata s pornografskimi zastavami. Pariz predstavlja obiskovalcem svojo zgodovino in svoje palače, svoje spomenike, svoje muzeje in restavracije, svoje tradicionalne (poudarjeno!) spektakle in svojo umetnost, svojo umazano in ne deratizirano Seino in njena romantična nabrežja ter ne nazadnje svojo vsakdanjo pariško vsakdanjost, ki ima svoj šarm in svojo privlačnost. Tega šarma mu ne more ukrasti nobeno mesto. Se vedno bodo tisoči mladoporočenci hodili (predvsem iz Nemčije in Amerike!) na svoje medene tedne predvsem v Pariz. So peč kaj takega brali kje v (seveda francoski) literaturi. Se vedno bodo zaročenci iz Nemčije in Belgije, iz sosednjih mejnih pokrajin odhajali ob vikendu na go-lobčkanje ravno v Pariz. V Parizu prav te dni razpravljajo o pariškem turizmu. Turistični delavci pripominjajo, da ankete kažejo, da je tujcem — lani jih je bilo 11 milijonov — ki obiščejo Pariz, v njem kar malce dolg. čas. Turist je danes razvajen in Pariz mu ni edini cilj, posebno če pride iz Amerike v Evropo. Američani bi radi več, pa četudi je.dražje. Samo, da je več je bolj razburljivo, bolj pikantno, bolj slečeno, bolj maligansko, hitreje, višje in naj bo, karkoli bo. Kratek obisk mesta res odpre nov svet, a ne poteši. Zato danes še bolj drži tisto, da je za Pariz dva dni dovolj, teden dni pa premalo. ANDREJ PIRKOVIČ Tropi otrok »e drenjajo iz dvorane v dvorano, najprej in najraje v prvo, kjer med drevjem ta skalami prežijo medvedi, volkovi, lisice, srnjaki, Jeleni, gamsi, mufloni, damjaki ta ponosni kozorogi. »Kako bogata je Slovenija! Na tako majhnem prostoru, pa toliko pestrosti, toliko dlakaste ta pernate divjadi,« se navdušuje lovec iz mariborske okolice. Surova Slovenija »Pa morate še upoštevati,« lovec le bližine bolj strokovno povišuje svoj glas, »da so razmere ▼ Sloveniji za divjad precej ostre ta surove. Civilizacija pa povrhu še utesnjuje prostor.« Civilizacija? Med lepimi lovskimi motivi se človek nekoliko prizadet ustavi ob drobni fotografiji z mrtvo ribo v potoku ta odvrženo pločevino, ta še ob naslednji, ki prikazuje drevesa v gozdu s pravim kupom odvržene polčevine in nesnage. Sled za nedeljskimi izletniki. Sled, ki ji je po vsebini odločilno sledila celotna razstava. Lovska razstava Ima v temelju en sam kažipot: k naravi. Trofeje — plod skrbi Narava ta civilizacija? Menda bi bilo pravo bahaštvo razkazovati trofeje, razodevati lovski ponos ob gozdu rogovja v drugi dvorani, ki je zaznamovano z odličji in vi sokim številom točk, če bi šlo samo za šport in lov. Mar nd civilizacija po svoje že dovolj kruta? Je mogoče ob vsej stiski v kateri se Je masla pokrajina z divjadjo, še mogoče razkazovati bahaštvo? Ne — pravi zgornji del razstave. Trofeje spodaj so plod velike skrbi, dela, znanja, da se selekcija v naravi usmerja na zdravo. Trofeje so dokaz te skrbi. Treba si Je pobliže ogledati velik potencial znanja, ki stoji za lovsko organizacijo, ki v njej uravnava pamet in roko lovca v loviščih. Avto za rogove Vsega tega sploh ne bi več bilo, pokrajina bi opustela, če ne bi bilo te skrbi, ki prežema zeleno bratovščino, več kot petnajst tisoč slovenskih lovcev. Slovenski prvak je zapisano pod mogočnim zdravim rogovjem uplenjenega srnjaka. Silovit Sester ak. Po naključju ga je dobil lovec s Polzele. Ko je neki tujec zagledal rogovje, je zanj ponujal avto. Bi ga dali? Ne, ni cene, zanj. To Je bogastvo, ki sodi v zbirko. Razstava torej lepo po vrsti odvija svojo vsebinsko nit. Takšna je naš narava ta naše bogastvo v njej. To imamo. Vsi moramo to ohranjati. Se posebej lovci, kajti to, kar imamo in moramo ohraniti, je treba gojiti. Bolj gojitelj kot lovec »Sta besedi lov in lovec še sploh primerni?« se obrnemo na strokovnega pojasnje-valca. »Saj ne gre več samo za lov, kajne?« »Res je, termin postaja preozek. Lovec ni več samo Lovec, postaja čuvar narave, naravoslovec, uravnalec, gojitelj. Postavljen je v neko mnogo širšo vlogo. To hoče tudi razstava povedati.« Narava, civilizacija ta lovec? Lovska organizacija. Očitno bi si morala vsaka družba postaviti celo vrsto ustanov, da bi opravila le delček tistega, kar opravi petnajst tisoč slovenskih entuziastov brezplačno, pa strokovno na višini. Srečna Slovenija, da nekaj takega ima. bi lahko rekh. Nekaj tako dograjenega, tako vnetega in zagnanega. Razstava tam na koncu, kjer se izteče med brunarice ta krmišča, prepriča, da stoji za tem veliko delo slovenskega lovstva. Volk Iz Rdeče kapice Skoda, da take razstave tako poredko vdrejo v mestni prostor. »Tršica, a Je tisto konj?« se oglaša droben glasek v koloni obrok. »Ne, medved! Kako Je velik, a ne?« »A tisto je psiček?« »Volk je, volk. Tisti iz Rdeče kapice...« Daleč smo že od narave. Kako prav je torej, da Jo nekdo približa, nanjo resno opozori. Naposled lahko k njenemu varstvu prispevamo vsi, če to znamo. Lovska razstava govori o tem znanju, o tej veliki skrbi, ki jo terja nenadzorovana civilizacija. In škoda bi bilo, če se ne bi mnogo otrok, mnogo odraslih ljudi ta lovcev te dni postavilo pred razstavo lovske organizacije, pred ta velik dosežek in opomin. Da bi se ogledali v zrcalu narave, se predramili ta zamislili. DRAGO VRESNIK Kdo ga je videl? Dne 16. avgusta 1672 je pobegnil 1* KPD Dob, kjer je bdi na prestajanju 7 let ta fi mesecev strogega aapara aara-dd Stevtiflnih rLomnih tatvin, Alojz Kropar, rojen 10. maja 1050 v Klancu, prt Komendi, nazadnje stanujoč ▼ vasi Bdfi-Dje 2, SO Kranj. Od njegovega pobega dalije Je več naraziEteanih vlotmmh in navadnih tatvin in obstaja možnost, da se zadržuje po maznftfa kraijdli S(R Slovenije, kjer po vsej verjetnost^ nadaljuje s kaendmimd dejanji. Kdor Ipd karicofli vedel o Ujem, naj ajporečd najbltžji postaji mikice adi UJV. 1 I Tudi po naših cestah vozijo pijani šoferji, ki pa jim pijanosti ni mogoče dokazati, ker so omamljeni od tablet LJUBLJANA, 11. okt. Člani republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so na današnji seji obširno razpravljali o škodljivih vplivih alkohola v prometu tar o rezultatih letošnjih in načrtih za prihodnje akcije v naši republiki. Sovra V Krapinskih Vidovcih je sosed sosedu položil na okno primitivno mino ZAGREB, 11. okt. Organi krapinske UJV so priprli 46-letnega Stjepana Matkoviča, kmeta iz Krapinskih Vidovcev, in ga osumili, da je s primitivno izdelano mino hotel ubiti svojega 37-letnega soseda Milana Nežmahena. > Mina Je eksplodirala na oknu Nežmahenove sobe v pritličju. Ranjenih nd bilo, ker sta se lastnik hiše in njegova soproga pred nevarnostjo umaknila v drugo nadstropje. Zaradi hude eksplozije je povsem uničeno okno Matkoviča je po eksploziji prijavil milici Milan Nežma-hen, ki je dejal, da je takoj po eksploziji Matkovič pri-Bržkone je hotei Matkovič šel pred Nežmahenovo hišo in z lovsko puško pretil, da ga bo ubil. Nežmahe n tudi trdi, da je videl Matkoviča. kako je potihoma postavil mino na okno, potem pa se umaknil od hiše in izstrelil en naboj. s strelom Iz puške privabiti Nežmahena k oknu, takrat pa naj bi mino razneslo. Mina je bila pravzaprav železna cev, napolnjena s smodnikom, vžgala pa se je z vžigalno vrvico. Matkovič je sicer že prej pretil Nežmahenu. Menda mu je postavil tudi zasedo, v katero pa je padel Avgust Mužek. ki je bil pri tem lažje ranjen. Soglasno so ugotovili, da je na naših cestah vse preveč nesreč, ki jim botruje alkohol, zato bo treba v prihodnje nadaljevati s preven tivnimi kot tudi s kaznoval nimi fikcijami. Letos so organi milice do konca septembra izvedla 137 akcij, kjer so ugotavljali vinjenost za volanom. Kar dobri dve tretjini kontroliranih voznikov je vozilo vinjenih (skupno 1736), kar nedvomno kaže. da pri tistih, ki vinjeni se dejo za volan kljub opozorilom ta vse hujšim nesrečam na cestah še ni dozorel čut za odgovornost ta žrtve. V zadnjem času vozijo po naših cestah tudi taki, ld jemljejo mamila, njihova vožnja pa vzbuja vtis vinje nosti. Nemalo je bilo primerov, ko so tako alkotesti, kot preiskave krvi pokazale negativen rezultat, kot torej vinjenosti ni bilo moč dokazati, šele kasneje pa so ugo tovili, da gre za narkomana Iz misli in razprav, ki smo Jih slišali na današnji razpravi večinoma ne gre za prave narkomane, kajti nemalo omenjenih voznikov je bilo pod vplivom raznih po mirjevalnih tablet (Apaurin, Ipd). Še hujše pa je, če človek, ki jemlje takšna zdra vila, popije kakšen kozarček Pijanosti sicer ni moč do kazati, za vožnjo pa takšen voznik še zdaleč ni sposo ben. Zato so na seji zahte vali, naj tako proizvajalci zdravil, kot zdravniki ta osebje v lekarnah posebej označijo oziroma opozorijo na nevarnost vožnje ob jemanju tablet. V nekaterih državah tako že delajo. A. PIRKOVIČ Pod avtobus KRANJ, 11. okt. — Včeraj ob 18.50 je na Gregorčičevi cesti pod kolesi avtobusa umrl 12-letni Iztok Rešek z Golnika. Voznik avtobusa KR 255-09 Igor Gašperšič (star 33 let) iz Komende, je vozil po cesti S. Žagarja proti Gregorčičevi, kjer so ga pred osnovno šolo Simona Jenka čakali otroci. Ko so le-ti zagledali bližajoči se avtobus, so začeli teči proti njem. še preden je Gašperšiču uspelo zaustaviti avtobus, je med prerivanjem padel pod zadnje kolo Iztok Rešek. Bil je takoj mrtev. J. K. Pred sodiščem je Boris Kurner, ki je denar komisije za odpravo plodu občine Center podaril športu ali sebi LJUBLJANA, 11. obit. Okroglih 40 milijonov starih dinarjev naj bi bil v dolgih desetih letih v nasprotju s predpisi »prelil« Boris Klimer (45) iz Ljubljane, ki je danes, obtožen po dveh kaznivih dejanj grabeža in ponarejanja listin, sedel pred ljubljansko okrožno sodišče. Nekdanji, še lani »aktivni« tajnik sveta za zdravstvo in socialno politiko ljubljanske občine Center, ki je imel razen tega še nekaj dolžnosti, obtožbo v glavnem priznava: »še ta suknjič, ki ga imam na sebi, je kupljen z denaxjem, ki sem ga dobil od komisije za odpravo plodu.« Himalajski dnevnik — 31. avgust Tibetanci po Že kar neumno se ti zdi, da splezaš na 2000 metrov samo zato, da se potem spustiš na 1000 m, da bi potem spet zlezel na 1500 m in vse to v hudi vročini Kljub nočnemu nalivu prvo zares dobro spanje po vseh dneh pešačenja. Srednje zgodno vstajanje ob pol šestih. V megli stojijo pred nami silhuete radovednežev, ki so prišli že ob tej zgodnji url gledat predstavo — prebujanje in vstajanje sahabov. Včerajšnje kozje ostanke je Pembatako prepekel in začinil s kalijem, da so podobni le še ocvirkom. Zlobneži pravijo, da Je vse tako začinjeno s kari-jem, da bi dvakrat užival, ko ješ kozo in potem, ko Jo Je telo že prebavilo in čepiš v kakšnem šavju v tihi želji, da te ne bo prišel ogledovat noben radovednež. Pri sahabu je čisto zares vse zanimivo — brez sence zlobe v tej misli. Saj smo za domačine zares velika čudna in nerazumljiva predstava, košček sveta, ki ga niti ne poskušajo dojeti. ker Je zanje že svet onstran dveh grebenov praktično nezanimiv. Nič slabega nam nočejo, ko nas gledajo ta se nam pomalem posmehujejo, saj smo za njihov svet povsem nerodni tujci. Sahabi nočejo pljuniti v roke Ob sedmih koraka dolga kolona v megli in sahabi po-tihem upajo, da se megla ves dan ne bo razkadila — včerajšnja vročina je Se preveč v spominu Pot gre strmo navzdol in na prvem postajališču je popolna zmeda. Nosači so postavili vprašanje. po kateri poti bomo šli naprej. Pred nami Je razdrapana dolina reke Kasuva Kola, ki nas bo dokončno usmerila od A runa tja čez v dolino Barona in pod Makalu. Naš današnji cilj je vas Bungi nekje v megli na drugi strani reke in nosači ponujajo dve poti — daljšo in napornejšo pa zanesljivejšo, ta krajšo, prijetnejšo, ki pa morda ni prehodna In bi jo morda mi sahabi popravili. V monsunu so obvezne nuj-nosU daljše in napornejše poti in zato se tudi Aleš odloči za navidez slabšo varianto, kar vzbudi pri nosačih negodovanje, saj so pričakovali predstavo, podobno včerajšnji. ko so oni sedeli in sahabi delali. .Spustimo se str- mo navzdol skozi neprijetno moker ln umazan pragozd pa v nževa polja, kjer nas ujame sonce s polno močjo, čeprav je ura šele osem Cee Kasuvo Kolo se preselimo po mostu iz bambusa, ki precej zadrži nosače, saj se se lijo le eden po eden čez most. To izkoristi štirinajst sahabov za prelestno kopanje, pranje in lenarjenje. Zapravljena višina Da takšno kopanje ne vpliva dobro na naše korake, je bilo včeraj očitno, ko so se vsi sahabi na koncu preseljevanja tovorov, osvežili v A runu, vendar se v tej vročini ne moreš premagati. Zapravili smo skoraj vso višino, ki smo si jo priborili včeraj popoldne in smo zdaj le še 1050 m visoko. Ob enajstih sam krenem v koloni nosačev, ki se še preseljujejo z brega na breg. Vročina je še hujša kot včeraj in skozi goščavo nad reko hitim, kolikor se da, da bi prišel vsaj do kakšnega pro-stročka, kjer malce pihlja. Večino nosačev je zadela vročina in zdaj počivajo kot čudne mrtve živali s svojimi tovori. Pisk, ki oznanja, da ga smeš prehiteti, Je slišati, brž ko si komu za petami, pa se tudi moja dirka kakšnih 300 metrov nad reko čisto ustavi V senci in na vetrčku počakam na prve sahabe. Janez ta Borut sta prva, pa Brojčl. Kačja sreča Borut ima spet srečo s kačami — tokrat je videl mrtvo, ki je krepko zaudarjala ob poti. Misli, da je bila kobra. In pot gre po goščavi, ki je tako gosta, da moraš neprestano odgrinjati veje! Pravzaprav sploh ni prava steza, ampak bolj ugibanje, I kje se da priti čim više. V riževih poljih sem že popolnoma brez moči, da enostavno stopim v nosaško kolono in se pomikam v njihovem ritmu Osemsto metrov vzpona mine kot mora, najraje bi krošnjo z vso svojo ropotijo obesil na kakšnega nosača, če ne bi imeli že tako sami dovolj velikih tovorov. Grdo je reči, pa je vendar res, da ti pomaga le to, ko vidiš, da so tudi drugi zdelani. V hladu ob izviru najdem Boruta, ki pripravlja iz vitamina C ta haJamida nekakšno pijačo, seveda je ha-lamid le za tolažbo, ker ne bomo čakali tistih pol ure, ki so potrebne, da pocrka v vodi vse tisto bolno živo. Tablete za možgansko krvavitev Izza bambusja prileze nosač nahrbtnika zveznega ta naju kliče v neko kmečko hišo. Na blatnem dvorišču se je utaboril zvezni ta prosi, naj bi Borut pregledal bolnika, domačega sina, ki ga pripeljejo na dvorišče in posadijo med pijavke, spet so se pojavile, nesrečnice! — postrežejo pa nama z velikimi režnji nekakšnih maksi kumar. Krepki fant sedi pred nama in je videti kot drogiran. Zgodba je preprosta: pred desetimi meseci Je padel z drevesa in se komaj privlekel do doma. Zdaj ga že deset mesecev boli glava, zanaša ga, bruha in kaže znake neprištev nosti. Borut skomigne z rameni — možganska krvavitev zaradi počenega lobanjskega dna najbrž. Tu ni kaj pomagati. Nekaj tablet da staršem, pa naroči, nai ne hodi po soncu in naj mu ne dajejo alkohola. Brž za hišo se izgubimo in vidimo nosače, ki jo globoko pod nami ubirajo nekam čez strmino. Naposled le najdemo pravo pot, ki jih je v tem primeru več — sahabi prihajajo vsaj po treh riževih variantah — najdaljšo pa sl je izbral Janez, ki je zašel že spodaj, kjer me je dohitel. Zveznemu pove starček. ki je očitno dobro informiran, da sploh ne gremo v Bungi, kamor smo se domenili. ker je tara preveč pijavk in da bomo taborili že prej, na prostorčku, kjer je zelo malo pijavk. Poštenost in gore Vedno zveš kaj novega — najbrž so fantje pogruntali, da pijavk ne ljubimo. Sicer pa smo hodili že dovolj. Z bližnje njive kliče Cicko na čang in tako sedim naposled na mogočni sikali sredi riževe Piše Zoran Jerin ga polja v dobri družbi Toneta, Matica, Brojčija, Janeza in Janka. Se slabo uro vzpona je do današnjega basa, vsak meter mokre goščave pa čisto odveč. Tam že stoji rdeča streha naše kuhinje, kopica nosačev se gnete okoli nje in Cicko se pogaja za koze. Ko da bi prišel v domovino. Novih nosačev je cel eskadron, Šerpe so, ki se ne bodo Po obtožbi si je Ktlmeir začel prisvajati denar že leta 1962. Kot tajnik omenjenega sveta je od blagajničarke ko misije za odpravo plodu ob čine Center prevzemal denar, ga nekaj odvajal na žiro račun, del pa zmeraj zadržal zase. Toda ta del je bil tako ustrašile vzpona do baznega taborišča. Kadar se pojavijo ljudje iz Tibeta, se počutiš v Nepalu nekako bolj doma, čeprav pravijo, da poštenost z bližanjem gora pojenja — ali pa morda ravno zato! Kot na sejmu Možakar z dvojnim klobukom nam prodaja krompir in nam obljublja v bazi sla sfcne jakove ženice in maslo ghi. Vsi bi nekal prodajali in kupovali in naše taborišče, kjer se med tem dvignejo šotori je podobno sejmu v Khandbariju. Tudi darove pri. našajo, Borut dobi bambusov tulec kislega mleka, jaz orjaš ko kumaro, Matic dve jajci. Nališpane Tibetanke prihaia-jo pred moj šotor in hočejo, da bi jih posnel s polaroi-dom. Cang teče v potokih in vsakdanja koza stori smrt. Vili de. la znanstveno anketo s pomočjo zveznega oficirja, Aleš plačuje odhajajoče nosače. Matic je po vsem tem kravalu tako dobre volje, da z robčkom umiva domačinke, Cicko pa prihrumi po fleš, ker ga nujno potrebuje, da bi slikal Ti-be tanko. Potočki krvi po nogah govorijo; o drugačnem nemiru v spodnjem svetu — pijavke izkoriščajo zmešnjavo in iz šotora jih zmečemo večjo ko ličino. Tiste, ki so ostale v Ilegali, bodo jutri zjutraj lepo rejene od raše krvi. Si7. 9. Ld.1 Ld3:. 19. Dd3: Srti. 11. LH D»S šah. 12. U! DcT, 13. 0—0—0 r«. 14. Dr2 cl. 15. Kbl 0-0—0. I«. c« m*. 17. ScS ScS:. 1*. deS: Sd7. 19. 1« 1x7. 29. Srt Sb». 21. 1x3 Ihr*. 22. Dri M. 22. K« Sc*. 21. 03 »5. 25. Kr- »I. 2*. IdS: TdS:. 27. Tdl Tdl:. 2*. Kdl: Sd»:. 29. Sdl Kd7. 20. Drl KrS. 31. Kc2 D>7. 32. IS Dd7. 33. K «ff:. M. cf«; LIS. 35. DOS Ld*. 38. (S r3. 37. (bS: IMS. 3S. DR Dh7. 39. DdS 1x7. 19. LrS: in *rnl Je prekoračil fa« m minUl tanje. potodtl. dn jr uliujen. Svojo nalogo. premagati solidne Po:jajce na belili deskali m na fenih remizirat*. Je izvedla T celoti. Ljubo.e-vld ni jmei teiaT a Bednarsiccn. Tudi UaKtovK, čeprav je igral skoraj do konca, jc učinkovito premagal Sanap-ka. Matanovič je reenerom* zgodaj remiznl kot feni s Pyytek*n. podobno po tudi Ivkcnr. ki ni ime’ niti v enem trenutku možnosti, ca igro na zmago. V tem Inpu. ko nam srebro ni več dORCgij-TO. je bOa t« takti* prava, saj bi nam že dve minimalni zmagi v dveh zadnjih nastopih zagotovili bronasto odličje. V središču pozornosti pa sta bila dvoboja, ki sta ju igrali SZ ki Madžarska. Na* severni sosed sicer ni dosege! uspeha, ki se mu Je obetal v prvih urah igre. Por-ttsch je s sebi svojstveno natančnostjo kmalu kaznoval Domen* za drobno nenatančnost v ccvont-vi. Tudi RIbli je s črnimi tgurami v ofenzivnem slogu zmlel Zaidemo. Csam in Formtos pa sta * be-hmd Lgurami dosegla botJSa položaja. toda — najprej Je naprava napako Cscm. spregledal vmesno potezo in remi je tal neizbežen. Forlntas pa je vztrajno stiskal Ree.a. vendar ;e prt tem zašel v hudo časovno stisko. V siki želji m zmtjo se je spusta v zelo ostro kombinacijo, ki Je zaradi pomanjkanja časa m uspe’ do konca preračunati: tako Je potegnil kraj-So in spregledal mat. Pričakovanje, da bo SZ (dadfco premagala Argentino, se ni -apol-nuo. čeprav so Argentinci nastopi U celo brce svo ega edinega mojstra Rcesetts. Najprej Je Hase re-niizzral dokaj gladko s Karpovom Halo, Skopje! po katerem PPDake Salustke Radzikovr-ska. Erenska m Litznanoviicz so ob dnevu vstaje makedonskega ljudstva posule konferenci sa družbeno aktivnost žensk čestitko m izrezale priprav, eno«. da ob pnuaia ----•- tri ircvdtonke na de- —v»Vi s članicami de-______kolektivov. Izvrtat odbor konference je predlog s zadovoljstvom sprejel. horalgj* organ.ua -komneja Saborske je objavila cenik, a bo po koncu tek-prodajaja Šahovske Najdrai a je demonstracijska magne-.na deska, ki bo veljala US dolarjev. Sledijo: Sebovska mn po 50 dolarjev. Šahovska garnitura po 20. ura po 15 in stol po 10 dolarjev. ▼ počastitev 30. moSjre Šahovske olimpiade in 5. ženske je spominsko znamko, katere nominalna vrednost Je 80 f an kov. zlu tud: Turen ja. Tuui azcer je na prizorišču olimpiade veliko zanimanje za Šahovske znamke. V posebni Šahovski trgovini so prodali skoraj vso zalogo serije znamk na cvrtkai. id je izšla ob dub-ravneSct ol mpiactt. Takratna oena serije. 25 dularjev. se Je do danes povzpel* na 150 novih. Po dvajsetih kolih tekmovanj v vseh skupinah, molkih in ženskih, so prireditelji pro-dalt 44.150 vstopnic, tako da bodo na kcmcu le malo zaostali za kar lepo okroglo Številko — 50.000 prodanih vstopate. Povedati Je namreč treba, da precejšnje Število ljubiteljev Šaha. in pa seveda novinarji, ne plačujejo vstopnic in si je mto boje Šahovske olimpiade ogledajo gotovo več kot 70.000 gledalcev. Med Sahisdcamt sta le dve igralu, ki sta se udeležili vseh petih olunpiad. To sta Poljakinji Radzrwoska m Lit- BivSi svetovni SebovzU prvak dr. Mihail Botv-nn.k je na vprašanje, če bi kandidiral za predsednika PIDE. odgo-oril: »Sploh ne. Sem preveč zaposlen. Vrhu tega pa ne obvladam nobenega tujega je-zjka.« MihaO T»£) Je najuspešnejši igralec sovjetske ekipe, zato tudi igre najbolj pogosto. Toda Šaha mu vseeno m dovolj. Z velikim užitkom igre brzo-potezae partije, v katerih nasprotnikom (tudi mednarodnim mojstrom), daje precejšnjo prednost: kar pet minut proti eni. Pa vendar zanesljivo snaguje. ALPINISTIČNE NOVICE Poljska planinska literatura Poljsko alpinistično glasilo »Ts-ternJc« sbm letos 65-letnico obstoja (1907) in 25-«etmco ponovnega Izhajanja. Izhajati Je prenehajo Ob okupaciji leta 1939, kljub temu pa sta dve Številk: izSIi tudi med vojno. Ena Begalno v VarSav:. druga pa v Švici. Izdajatelj je Klub Wisokogorski (ob pomoči založbe Preša), imajo navadno Štiri Številke ne leto (po «8 strani) naklado pa ;000 iz- Prt založb: »Šport in turizem: 90 letos izdali obsetno delo prat •tuzefa Saharskega »Poznavan e Tl ter«, ki oa 618 straneh obravnava zgudov.no Tster od začetka XVII stoletja ck> leta 1*50 V csSoi o- imajo Se tri zanimiva dela. Jožef Sika Je pripravil vodnik (615 strani) po poljskih m slovaških Tatrah, reševalci knjigo »Signali planincev«, ki Obravnava zgodovino njihove GRS (ustanovljene leta 1909). alpmisll pa »Poslednji jurlS na K jan« jang KA« s ptrrscm njihove lanske us-peSne odprave na U sedemtisočak e Karakorurr.::. Tvegana reševalna akcija Reževanje e helikopterji v go-rab posta a vsak dan bolj popolno. bolj drzno m dražje. Čeprav ee povsod po svetu zavedajo, da o-loe som ne more ničesar, če je Se tako 1zvežben in da se nikdar ne mejo zanest: le na helikopter (vzporedno vedno teče Se »klaruč-na akcija«), poskušajo včasih ne-mogoče In včasih se take akcije končajo žal tudi tragično, kot pred krat krm v Avstriji. Iz Francije poročajo o uspeli drzni akciji v stene Druja Dva angleSka plesalca Je zajelo neurje in eden si je tako težko poškodoval noge. ds si mogel ne naprej IS) nara;. HeLIcopter rešenratne službe se mu Je po dveh dneh tako približal (etisa je bila komaj meter od skale). da so mu lahko vrgil vrv in ga potegnili v helikopter. ki ga je že 10 minut za tem odložil pred bolnišnico. Katero smer je izbrala IV. JAHO? Čeprav vodja IV. Jaho Ale* Kunaver v svojem zadnjem pismu (negraal ga je 7. septembra, dan po prihodu v bazno taborišče) m omenil katero smer pristopa Makalu (8475 m) bodo izbrali, ta) tega Se niti ra mogel, sedaj lahko že a veliko verjetnostjo trdilno, da so rebreh jugovzhodni greben (japonska smer iz leta 1970) To potrjujeo predvsem ve-like vifcne prvih tabo rtič. ki so jih posredovale tuje agencije (tabor 2 — 6250 m. tabor 3 — 7320 metrov). Na dokončno oceno dogodkov v Tibetu bomo morali pač počakati. lahko pa zapiiemo nekaj zanimivosti v zvez: a našo odpre Japonska vodil jo je Makoto Ha ra. Je Stela skupno kar 18 členov (14. če prt obeh Štejemo vse) m imeh so 25 Šerp (naSi le 10) Tudi prtljage so tanell Japonci precej več. kar najlepSe ilustrira are-rje med nosači (500 proti Jap zkt so prt*h v bazo 20. mar-1970 (naSi 6. septembra 1972), vzpon ps so končali Sele 23. maja — zanj so potrebovali 69 dir. in se je pa njihovi izjavi zavlekel kar za dobre trt tedne. Da pa »]-rjonska amen nikakor ni lahka prj!a dejstvo, da je grebena okoli S km i večinoma v višini nad 7500 m) in da so samo fiksnih vrvi za zavarovanje spodnlega dela smeri potrebovali 4880. m. Se razveseljiva novca za vse ee. ki se bodo udeležili sedemdnevnega izleta PZS v Indijo in Nepal z letalom, ki bo odšel po naše himalajce Po zadnjih podatkih so organizatorji uspeh znižati stroške na 4.990 din (prvotna cena 5.190 din) zi 67 dolarjev za Nepal In na 3.890 din (prej 4 590 din) m 63 dolarjev za tiste, ki bodo potovali le v Indijo. Vse informacije nudi pisarna PZS (312-553) — Dvoržakova 9. ki tudi Se sprejema prijave. Kje je vrv? 9e v 31. potezi. V peti url Igra e v« Smislov m dosegel nilcake prednosti in Je Debarootu sam ponudil remi. Na odru sta ostala Se Ftetrosjen in Korčnoj ter Garoija in RuMnetti. »železni Viktor« Je bil celo v slabšem položaju in povrh toga Se v huda časovni stiski, saj je za zadnjih deset minut imel le Se poldrugo minuto. Pet ros jan je sicer imeC aktivnejši položaj, tods pozicija Garoije Je bila čvr-.«a. Potem ko je Forintoe spregledal mat. Je kapetan Sovjetov Karaš, za katerega Tol J pravi, da odmi v ekipi SZ Se ni naredil na-pa kr. potegnil najboljšo potezo: argentinskemu kapetanu Je predlagal vezana remija na prvih deskah. kar je ta takoj sprejo!. jutr.jSnje zadnje kolo bo poseb- r. ■ 7. :. . k-r s M ii,:: Ithko zagotove zlato kolajno, če dcoežejo le pol točke več kot desetkratni olimpijski prvaki. V primeru enakega števila točk bi namreč odločalo večje Število zmagovitih točk (torej večje število »nogometnih« točk. v katerih ekipna zmaga Šteje 2 točki, remi pa točko). REZULTATI XIV. KOLA — I. SKUPINA: Nizozemska : Madžarska l.:2,S. ZRN : Romunija 0,5: 1.5 (2), SZ : Argentina 2:2, Bolgarija : Španija 2:2, NDR : ZDA 1:2 (1), Pojjska : Jugoslavija 1:3, Švedska : Danska 1:1 (2). Švica : CSSR 0.5:2,5 (1). REZULTATI XIII. KOLA: Švice : Nizozemska 1.5:23. CSSR : Švedska 4:0, Danska : Poljska 2:2. ZDA : Bolgarija 1.5:23. Spamja : SZ 03:23 Argentina : ZRN 1:3, Romunija : Madžarska 13:33. Vrstni red I. skupine 1. SZ 39 2. Madžarska 38,5 3. Jugoslavija 353 4. CSSR 323 (1) 5. ZRN 31 (2) 6. Romunija 303 (2) 7. Bolgarija 30 8. Nizozemska 27,5 9. ZDA 25.S (1) 10. NDR 343 (1) 11. Španija 24.5 12. Poljska 233 13. Argentina 22 14. Svedssa 20,5 (2) 15. Danska 20 (2) 16. Švica 163 (1) Potem ko sta 13. avgusta letos Igor Golli in Rado Serjak kot druga naveza ponovila »direktno« na Tschadov steber v Travniku, sta se po vrvi spustila po originalni Tscadovi smeri ped steno. Toda med spustom v zadnji dolži-ni se jima je vrv zataknila in ki ub številnim poskusom je nista mogla izvleči. Dragi dan je Golli Se enkrat poskusil, vendar se mu prav tako m posrečilo. Ker sta se morala vrniti domov, sta Jo pustila viseti v prepričanju, da bo konec tedna še vedno tam. Zal pa sta se uštela. Vrv Je za alpinista prev gotovo najdragooenejši de’, plezalne opre-me. zb to sta povpraševala vse. kt bi o njem usodi lahko karkoli vedeli. Za sadaj nista zvedela ničesar. morda pa bi Jima lahko pomagal kdo izmed bralcev? Dragocen bi bi! vsak podatek, sporočite P« ga lahko na PD Ljubljana mečica (Miklošičev* 17). Dejavnost AAO Jesenska alpinistična Sola Akademskega alpinističnega odseka se Je že pričela. V četrtek bo predaval načelnik Janez Graddar o plezalni tehnik: in novitetah ne tem področju, naslednji četrtek bo Jooo Balant prikazal diapozitive z Bernine in Ort Ser ja. 26. t. m. pa bo zanimivo predavanje o vzponu na Pik Komunizma Določen Je tudi že datum leto*-njega »zaključka sezone«. Kot ponavadi bo v Tamarju, In sicer 4. novembra združen s sprejemom novih članov. »Randez-vous« brez naših LetoAn e srečanje alpinistk C12. do 22. avgusta) v slovaških Tatrah Je bilo prvo. ki se ga naše predstavnice niso udeležile. V modernem »FIS« hotelu na Skrbokem plenu so se Obrale pieaadke ta Švice. Poljske. Avstrije. Franclje. Anglije. Donske. Italije. Bolgarije in seveda CSSR. Naslednje sre^a-nje bo v Berchtesgadnu pod steno IT. skupina: Filipini — Anglija 0.5:1.5 <2>, Izrael — Norveška 0«5:0,5 (3), Italija — Islandija 13:2.5. Avstrija — Kanada 2:1 Cl), Kolumbija — Kuba 0.5.1.5 (2). Grčija — Indonezija 0:3 (1), Mongolija — Belgija 03:03 (3). Rezultati XIII. kola: Peru — Filipini 03:33. Belgija — Grčija 13:2.5. Indonezija — Kolumbija 2:2, Kuba — Avstrija 3:1. Kanada — Italija 3:1, Islandija — Izrael 1:3, Norveška — Anglija 1:3. Rezultat iz XII. kola: Mongolija — Peru 1:3; Vrstni red: Anglija 333 (2), Izrael 32 13), Filipini 30.5 (2.—). III. skupina: Tunizija — Brazilija 1:2 Cl), Irska — škotska 13:13 Cl). Mehika — Portoriko 13:23, Bolivija — Turčija 1.5:13 <1), Waies — Nova Zelandija 13:13 Cl). Avstralija — Iran 2:0 (2). Japonska — Portugalska 0:2 (2), Dominikanska republika — Finska 0:1 C3). Rezultati XIII. kola: Nova Zelandija — Bolivija 2:2, Domini kanska republika — Tunizija 2:2, Finska — Japonska 4:0. pnrtildirif — Avstrija 03:3,5, I-ran — Wales 1.5:03 <2>, Turčija — Mehika 4:0, Škotska — Brazilija 23:13; Rezultati XII. kola: Irska — Turčija 23:1.5; Vrstni red: Avstralija 41 C2), Finska 373 13). Škotska 373 (D- IV. skupina: Luksemburg — Fare rski otoki 03:13 <2), Libanon — Andora 13:13 (1>. Deviški otoxi — Hong-Kong 1:1 C2), Francija — Sirija 13:13 (D. Malta — Singapur 03:33. Malezija — Irak 13:13 (1). Quemsey — Ciper 1:2 Cl). Rezultati XIII. kola: Ciper — Malezija 23:13. Irak — Malta 1:3, Singapur — Francija 2,5:13, Sirija — Deviški otoki 3:1, Hong-Kong — Libanon 13:23, Farerski otoki — Maroko 2,5:13. Andora — Luksemburg 2:2; vrstni red: Francija 41 Cl), Singapur 403, Malta 29,5. BORIS KUTIN Sovjetska ženska ekipa že prva SKOPJE. 11. okt. — Po prekinjenih partijah iz 6. finalnega kola V. šahovske olimpiade za ženske je že jasno, da je reprezentanci SZ uspelo obraniti prvo mesto. Za srebrno kolajno imajo največ možnosti Madzarke. o bronu pa bo odločilo zadnje kolo. Kandidatinje za 3. mesto so igralke Bolgarije. CSSR in Romunije. V prekinjenih partijah G. kola so bili izidi ta Ki — Romunija :. CSSR 1:1, 3olgarija : Anglija 13:03. NDR : Madžarska 0:2. Vrstni red v I. skupini pred zadnjim kolom:* SZ 10. Madžarska 7,5, Bolgarija 6.5. CSSR in Romunija po 6, ZRN 5.5, NDR 4. Anglija Jugoslovanke so v II. skupini izgubile proti Nizozemski z 03:13-Timinerjeva je premagala Jovanovičevo, navzlic porazu pa bodo nase igralke bržčas vendarle druge v skupini, torej desete. Vrst m red pred zadnjim kolom: Poljska 9. Jugoslavija 7, Avstrija in Švedska po 6. Mongolija 5.5, Brazilija in Nizozemska po 5, Avstralija 43- DVIGANJE UTEŽI Jugoslavija : Italija v Vidmu LJUBLJANA — V soboto se bo sta v Vidmu pomerili reprezentanci Jugoslavije in Italije v dviganju uteži. V reprezentanco so določeni: Švara (Olimpija), Maleč (2el), HerervVlč (Reka), Mirkovič (Herkules). Urankar (Partizan. Celje). StoAič (Sombor) in Stojanovič (Metalac). Tekmovali bodo po novih pravilih in sicer samo v olimpijskem dvoboju (poteg in Kladivar v vseh zveznih finalih Le pri članih ima slovenska atletika 2 finalista ekipnega prvenstva LJUBLJANA — Tekmovalna komisija atletske zveze Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je objavila uradne rezultate kvalifikacijskega tekmovanja aa ekipno prvenstvo Jugoslavije v obeh članskih in obeh mladinskih kategorijah. Pri članih sta se v zvezni finale uvrstila poleg lanskega prvaka Orvene zvezde, ki ima neposreden vstop v finale, še Partizan (32.443 točk). Sarajevo «31.990), Kladivar (31.167) Olimoija (30.446) in Dinamo (30.291). Dve ekipi is SRS Je pričakovan uspeh slovenske atletike Se bolj razveseljivo pa je, da se je na 7. mesto z 29.636 točkami uvrstil Triglav iz Kranja in da je med deseterico najboljših še AK Llubljana s 27 191 točkami. Deseto mesto Ljubljančanov je lep uspeh »obnovljene »ekipe, saj je za seboj pustila moštva kot zagrebško Mladost, 2oljezničarja (Karlovec) ln Vojvodino. Finale bo 14. ln 15. t. m. v Sarajevu. Med ekipami članic, ki bodo v zveznem finalu štartale v nedeljo. 16. t. m. v Celju, Je izmed slovenskih ekip le lanski prvak — celjski Kladivar. Razen Celjank bodo v finalu nastopile Se vrste Sarajeva (17.770 točk ▼ kvalifikacijah), Slavonija (16.236), Dinamo (16.226), Senta (16.195) in Zadar (15.146). Takrat v finalu ne bo Mariborčank, ki so v kvalifikacijah nastopile oslabljene ln so s 14.737 zasedle Sede 8. mesto beograjskim Partizteunom. Med 10 najboljših ženskih ekip v SFRJ pa se je uvrstila s 12.139 točkami (na 10. mesto) še tretja slovenska vrsta — mlada ekipa AK Velenje ka to pred Spartekom, Sento U., •' -.nobštoo Mladostjo in Vojvodino. V mloddnskl konkurenci bo v obeh zveznih finalih (za mladince bo 22. oktobra v Novem Sadu, za mladinke pa isti dan v Seotrt) Slovenijo zastopal le celjski Kladivar, kar je manj kot je bilo pričakovati. Med šesterico ekip mladincev so osiješka Slavonija (13.337), Dinamo iz Zagreba (17.726), Vojvodina (16.726), Kladivar (16.253), Zenica (16.102) ln Zeljeaničar lz Sarajeva (16.071). Izmed drugih slovenskih ekip je Triglav osmi (15.298 točk), mariborski Branik pa 13. (10.978). V finale bi se uvrstila tudd ljubljanska Olimpija, če bi bdi organizator kvalifikacij ▼ Ljubljani poslal rezultate TK AZJ v Zagreb. Pri mladinkah ima po kva-liftflcacijah raj boljši reeulltat zagrebški Dinamo (12.803), sledijo Slavonija (12.659), Senta (12.602), Kladivar (12.137), Crvena zvezda (11.474) in Vojvodina (11.104). Iamed slo-venkih ekip je v zveznem programu tekmovala le še Olimpija, ki pa se v finale SFRJ na uvrstila Itz Istega vzroka kot ekipa mladincev P. MIKEC Na Wembleyu - remi V prijateljskem mednarodnem nogometnem srečanju sta Anglija in Jugoslavija igrali neodločeno 1:1 (1:0) — Strelca sta bila Royle (39) in Vladič (49) LONDON, 11. ofct. V zadnji tekmi pred prvim kvalifikacijskim nastopom za SIP s Španijo je jugoslovanska nogometna reprezentanca po zelo dobn igri remizirala z bivšimi sveftovmimi prvaki — 1:1. Izbranci Vujadina Boškova so igTali zlasti dobro proti koncu tekme. Vsekakor smo labko povsem zadovoljni z nastopom našib, saj so se borili požrtvovalno kot že dolgo ne. ja, ki je uspel odbiti žogo v kot. V 27. minuti se je sreča nasmehnila Mariču. Nekoliko predaleč je stal iz vrat, kar je opazil Channon ter skušal prek njega poslati žogo v mrežo. Marič ie pravočasno opazil zvito namero angleškega napadalca, se pomaknil nazaj ter s konci prstov izbil žogo čez prečko. V 38. minuti je Anglija povedla. Ačimovič je izgubil žogo v napadu. Angleži so uprizorili hiter nasprotni napad. Iz daljave podano žogo je dobil na robu kazenskega pro- V prvem polčasu sta obe reprezentanci prikazali hitro igro, s hitrimi kombinacijami ter vrsto ostrih strelov proti vratom. Angleži so imeli pobudo, vendar naši niso igrali podrejeno. Ze v prvih minutah Je Jugoslavija silovito napadla. Razigrani Dža-jič je nekajkrat, lepo ušel prek levega krila, vendar pa njegove podaje niso bile dovolj točne, tako da so postajale plen mladega vratarja Shiltona in ostre angleške obrambe. Prvo priložnost za zadetek so imeli Otočani. Po prekršku z leve strani je Bell izvedel »skrajšani kot'< ter žogo podal na glavo Roylu. Ta je streljal po tleh, toda odlični Marič je z nogami odbil strel z neposredne bližine. Jugoslaviji se je v 16. minuti ponudila najlepša priložnost. Petkovič je prodrl po desnem krilu ter podal pred vrata. Najvišje je skočil Ba-jevič, vendar ga je pri atrelu z glavo oviral srednji krilec Blockey, zato žoge ni najmočneje zadel in vratar jo je ujel. V 20. min. se je izkazal Stepanovič. Ušel je zasledovalcem, z desne strani prodrl v angleški kazenski prostor, podal žogo Bajsviču, ta pa jo je prepustil Vladiču. Plavolasi debitant je streljal močno, a v vratar- Res zvrhan koš V tekmi za jugoslovansko-italijanski pokal je Olimpija premagala Lokomotivo s 121:75 (62:37) - Igral že Plečaš LONDON — Britanski profesionalni boksar Bugncr je obranil naslov evropskega prvaka v težki ka »egoriji, potem ko je v 3 rundi premagal izzivalca Blina (ZRN) s k. o. UTRINKI ■ OPREMA REPREZENTANTOV OSTALA NA SURCINU - Ko je naša nogometna reprezentanca prispela na londonsko letališče. Je opazila, da jim manj ka celotna oprema. Ta je ostala na baograjsloefn le tališču. JAT je vodstvu naše ekipe sporočil, da je bilo letalo preobremenjeno in da je oprema zato ostala doma. DRUT TUDI S PALICO — Francoski atlet Guy Drut, ki je na OI v MUnohnu osvojil srebrno kolajno v teku na 110 z ovirami, je odličen tudi v skoku s palico. Na nekem nedavnem tekmovanju je preskočil 520 cm! DRUGI KOVČEK VENDAR DOBIL — Trener teniških igralcev Bra nika Vladimir Krch ima zares smolo s kovčki. Med nedavno turnejo po Makedoniji in Hrvat skl so mu na letalih najprej zapravili en, nato pa še drugi kovček Zdaj je po skoraj dveh tednih vendar dobil nazaj enega — drugega. LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, gledalcev 1000, sodnika J. Kavčič (Lj) in Pokaz (Zgb). OLIMPIJA: Peterka 6, Marter 25, Balderman 4, Polanec 11, Verbič 4, Jelovac 29, Gvardjančič 14, Lorbek 8, 2orga 20. LOKOMOTIVA: Ercegovič, Plečaš 23, Ostoja 5, Avberšek 11, Jelič 4, Perovič 5, Gospodnetič 21. Lrifcocnottva Oree OmaSiča ln Boikaja se kljuib nastopu PlečaSa ni mogla resneje upreti izjemno razigrani Olimpiji. Trener Catinelll je poskusil najprej s consko obrambo. ki pa so jo Marter, Gvardjančič in 2orga z meti od daleč raibili; tudi poskus s posamično potem ni uspel, zato je Lokomotl-vin trener nato zahteval, da peter-ka ves čas Igra »cano-press«. Vsi tl poskusi pa so zaradi hitre igre Olimpije niso posrečili. Poleg prej omenjenih treh domačinov je tudi Jelovac izkoristil svoj met iz skoka s srednje razdalje ln uspefino realiziral skoraj vse podaje. S tak&no igro si je Olimpija že v prvem delu zagotovila veliko prednost. Prva peterka — Marter. Polanec, Jelovac, Gvardjančič in 2orrga — tudi v drugem Visok poraz Na EP za košarkarice je Madžarska premagala Jugoslavijo s 64:46 (37:23) BURGAS. 11. okt. — V 3. kolu evropskega prvenstva za košarkarice so Jugoslovanke doživele tudi prvi poraz. Madžarska jih je predala s 64:46 ( 37:23). Pred 800 dalci sta sodila Topuzoglu (Turč) in Gančev (Bolg). JUGOSLAVIJA: Taušan 11. Ve-ger 11, Janjič 2, Jovanovič 2, Zorič 8, Stošič ». Kalenič 2, Curu-lič 2. MADŽARSKA: Kiss 4, Horvath 5, Nagy 4, Sziraki 29. Karasz 6. Szabicz 3. Hegeduš 9, Fcher 4. Stran pred Madžar kam 1 je bil upravičen. Izkušena Hegeduseva je izvrstno vodila svojo peterko. Szi-rakijeva pa je vse akcije neusmiljeno zaključevala z zadetki. Naše so samo na začetku dvakrat izenačile na 2:2 in 4:4. potem pa so pobudo povsem prevzele Madžar-ke in zasluženo visoko zmagale. Pri Jugoslovankah sta zatajili Vegrova in Zoriceva, ki nikakor nista bili kos madžarski obrambi, NAMIZNI TENIS Karakaševič balkanski prvak BEOGRAD — Na balkanskem prrvenstvu v namiznem tenisu je med oosameznik: zmagal Kara- kaševič. med ženskami Romunka A!exandru, v parih pa Karakaševič in Cordaš. V ankarskem finalu je Karakaševič premagal Savnika s 3:1, v polfinalu je Karakaševič premagal Bolgara Kitova s 3:1. Savnik pa Čardaša s 3:2. V ženskem finalu je Alexandru premagala Palatinuševo s 3:0. V polfinalu Je Alexandru izločila rojakinjo Mihailco s 3:0, Palati-nuševa pa Bolgarko Velikovo s 3:1. V finalu moških parov sta Ka rakaAs*vič in Cordaš premagala par Savnik — Gheoghiu (Rom) s 2:0. tako da je bila tudi borbenost Stošičeve in Taušanove zaman. DRUGI REZULTATI — skupina A: SZ — Italija 93:37 (48:13), Romunija — Poljaka 47:46 (15:20). 1. SZ 2. Madžarska 3. Jugoslavija 4. Romunija 5. Poljska 6. Italija 263:126 184:132 187185 146:167 158:211 122:219 Skupina B: Nizozemsk* — Av-striia 62:55 (20.31), Bolgarija — NDR 63 55 (31:21), CSSR — Francija 54:38 ( 26:23); vodi CSSR 6. sledijo Bolgarija 6, Francija, NDR in Nizozemska po 4, Avstrija 3 točke. HOKEJ NA LEDU Kr. gora : GAK 4:10 (2:7, 1:1, 1:2) JESENICE — Dvorana pod Me-žakl o, gledalcev 200, sodnika Benedičič in V:ster (oba Jes) Gostje iz Gradca so presenetili Kranjskogoroe z dobro igro in že po 8 minutah vodili s 5:1. V njd-hovih vrstah sta prvič zaigrala dva Kanadčana. V nadalevanju so bili domačini na trenutke ceCo boljši nasprotnik, vendar visokega poraza niso mogli preprečiti. Gole za domačine so dosegli Pirih, Ceš-njar. Hiti in Razinger, za goste pa Krulig 6, Just in Latzer po 2. L. KATNIK Hud poraz Partizana v Gradcu GRADEC — Hokejisti beograjskega Partizana, člana I. zvezne lige, so v prijateljski tekmi proti avs.trijskemu zveznemu ligašu ATSE doživeli hud poraz. Domačini so pred 500 gledalci zmagali z 10:1 (4:0, 4:1, 2:0). Najboljši med gosti je bil vratar Semše-dinovič. G. K. delu skoraj ni napravila napake, predvsem pa je nezgrešljivo metala. Ze v 35. minuti je Jelovac v protinapadu »zabil« žogo v koš gostov in presegel stotico-101:63. Tudi drugi Olimpijini igralci so se izkazali, kolikor so imeli priložnost, in pripomogli k nepričakovano viski zmagi. IVO DANEU Olimpija : Lokomotiva 71:51 (32:19) LJUBLJANA — Dvorana Tivoli, ženska tekma, gledalcev 50. sodnika Jeraj (Trb) in Ivanuš (Lj). OLIMPIJA: Petrovič 7, Vuieta 2, Sivic 11, Kušar 2, Radnojič 7, Mihelič 16, Stopar 7, Homar 19. LOKOMOTIVA: Vukelič 2, Lev-kuš 4, Aralica 2, Buntak 21, Ku-man 6, Rumeic 2, Galič 5, Koželj 1, Povreslo 2, Petranovič 6. V pripravah na kvalifikacije za žensko zvezno ligo je Olimpija odigrala prijateljsko tekmo z Lokomotivo iz Zagreba. Precej slabše gostje so vodile le dve minuti s 6:4 in 8:6, nato pa so domače igralke izenačile :n z vedno boljšo igro od minute do minute povečevale svoje vodstvo. V sredi prvega dela igre so povsem zaustavile napade Zagrebčank, saj le te več kot 6 minut niso zadele kesa. V nadaljevanju so domačinke nekoliko popustile in prednost 13 točk je splahnela na 5. Nato pa so se spet zbrale, meti na koš so bili točnejši m srečanje so pre-prečljivo dobile. Pri Olimpiji so tokrat dobro zaigrale starejše igralke in pa Si-vičeva, pri Lokomotivi pa je bila najboljša Buntakova. Br. -KUTIN Zadnja vest EP KOŠARKARIC Jugoslavija : Romunija 61:52 (32:30) ! STRELJANJE Srečanje strelskih veteranov UUBLJANA — V soboto, 14. t m., se bodo na strelišču ob Dolenjski cesti spet pomerili nekda nji odlični slovenski strelci. Letoš nje tradicionalno tekmovanje strel skin veteranov bo izredno pestro Člani se bodo pomerili z vojaško puško na 300 m. članice pa z MK puško serijske izdelave na 50 m. Pogoji za nastop so zdaj neKoliko spremenjeni. Strelci kategorije od 40 do 50 let bodo streljali v troj nem položaju, 30 strelov za oceno in 15 poskusnih, člani nad 50 let pa 20 -j- 10 leže. Za strelke je pogoj, da so dopolnile 40 let, tekmovale pa bodo v 20+10 strelov leže. Veterani iz Ljubljane in bližnje okolice bodo v četrtek in petek lahko tudi trenirali na tukajšnjem strelišču. Po razglasitvi rezultatov bo v soboto tudi prijateljski razgovor o strelski dejavnosti, problematiki, o pripravah na skupščino SZS in o denarno-blagovni loteriji, ki jo bo SZS organizirala novembra. Veteranskega tekmovanja se lahko udeležijo le tisti strelci in strelke, ki od leta 1970 niso nastopili na republiškem ali državnem prvenstvu. NAPAČNO BI BILO, ČE BI KUPILI AVTO RADIO ZA VAŠ AVTOMOBIL, NE DA BI SE POPREJ POZANIMALI GLEDE NAKUPA IN CEN V VELETRGOVINAH FIRME UNIVERSALTECNICA TRST Jorso U. Saba 18 Piazza Goldoni 1 Via Machiavelli 3 Via Zudecche 1 Razen tega imamo v prodaji vse najboljše znamke radioaparatov od 16.900 lir dalje V CENAH NI VKLJUČENA CARINA ZA EKSPORTNE POŠILJKE m štora Bell, jo popeljal izven vratarjevega prostora, pri čemer je prelisičil Mariča, ki je ostal zunaj vrat. Bali je nato z leve strani podal žogo v sredino. Nanjo so skočili Katalinski, Stepanovič in Paunovič, pritekel pa je tudi Ačimovič, ki je žogo nerodno podal Chan-nonu. Ta je zagledal prostega Roy-la, ki je iz bližine silovito zadel nebranjeno mrežo tik pod prečko — 1:0. Po odmoru je Jugoslavija v prvih minutah spet močno napadla in že po štirih minutah je novinec v ekipi Vladič izenačil rezultat. Eden najboljših med našimi, ofenzivni branilec Krivokuča je popeljal žego na nasprotnikovo polovico ter poslal visok predložek pred vrata proti Bajeviču. »Princ z Neretve« je odločno in visoko skočil ter žogo podal natančno na glavo Vladiču. Ta je prevarila Shiltona. Streljal je v spodnji levi kot Stadion Werribley, gledalcev 50.000, vreme deževno, teren spolzek, mehak, težaven za igro, sodnik Angonese (Italija). STRELCA: 1:0 — Royle (39), 1:1 — Vladič (49). ANGLIJA: Shilton, Lampard, Mills, Stornev, Blookley, Moore, Bali, Channon, Royle, Marsh, Bell. JUGOSLAVIJA: Marič, Krivokuča, Stepanovič, Pavlovič (Rajkovič), Paunovič, Katalinski (Holzer), Petkovič, Ačimovič, Bajevič, Vladič, Džajič. JUDO Troboj judoistom Gorenjske LJUBLJANA — Reprezentanca gorenjskih judoistov je na troboju za pokal prijateljstva v Vrbi dosegla lep uspeh. V konkurenci ekip Furlanije — Julijske krajine in Koroške so zmagali pri članih, v mladinski konkurenci pa so bdla drugi. Članska ekipa Gorenjske je v finalu odpravila dokaj močno zastopstvo FJK s 6:4, v tekmi za 3. mesto pa je FJK premagala Koroško z enakim rezultatom. V finalu so za Gorenjsko osvojili točke Videtič, Poženel in Stanojevič ivsi šiška), zgubila pa sta Jereb - Žiri) in Dolinar (Triglav Kranj). V dvoboju s Koroško, ki so ga slovenski predstavniki dobili z 9:1, se je boril neodločeno le Jereb, vsi drugi pa so zmagali. V našem zastopstvu se Je posebno izkazal Stanojevič, ki je tokrat uspešno nastopil v težki kategoriji, v lahki pa je bil odličen še Videtič, ki je premagal tudi italijanskega reprezentanta CuneHo N. S. Slovenski derbi v Beogradu SLOVENSKA BISTRICA — Nedavno se je v Sarajevu sestal ligaški odbor zvezne judoistične lige. Ob tej priložnosti so izvršili tudi žreb. Olimpija in Impol bosta v prvem kolu 4. novembra gosta beograjskega Partizana. Ta turnir bo hkrati tudi najmočnejši v začetku tekmovanja. Zastopniki klubov so nekoliko spremenili pravila lige, bistvenih novosti pa letos še ne bo. 2e spomladi čaka najboljše klube novo tekmovanje. Ligo oodo povečali r.a dvanajst klubov, turnirji pa bodo po dvokrožnem sistemu. Spremi-njevalnih predlogov je oilo še več» med njimi sta najbolj zanimiva, da bi ekipa štela deset ju doistov in da bi ligo izpeljali v dvobojih. To sicer ni nova stvar, vendar se zastopniki klubov za to niso ogreli. Impol in Olimpija z žrebom ne moreta biti posebno zadovoljna. Oba bosta organizatorja samo enega turnirja, poleg tega pa ju čakajo težavna gostovanja. Sklenili so še, da bodo odslej turnirji ob sobotah ob 17. uri. D. UTENKAR angleških vrat ter zadel mrežo. Shilton je pričakoval udarec v desno stran, zato je prepozno posredoval in je le s pogledom spremljal pot žoge v mrežo — 1:1. V 60. min. je Bell dosegel gol, ki pa ga je dobri italijanski sodnik pravilno razveljavil zaradi off-sida. Jugoslovani so nato umrtvili igro, vendar so bili zadnjih 20 minut popolni gospodarji in Angleži so imeli res obilo sreče, da niso izgubili. V 73. min. je Petkovič uprizoril odličen dribling ter kot za šalo preigral tri nasprotnike. Podal je žogo Vladiču, ki je streljal močno, a ne dovolj točno in Shilton je uspel žogo izbiti v kot. čimbolj se je tekma približevala koncu, temveč priložnosti so imeli naši. Zlasti nevaren je bil Džajič. V 81. AVTO-MOTO V ospredju — vozila ZRN LJUBLJANA, 11. okt. — S cilja 4. In predzadnje etape najdaljšega evropskega avtomobilističnega ral-lyja »Tour d’Europe« smo dobili sporočilo, da je na etapni cilj v Sofiji prispelo 27 posadk. Zal iz poročila ni bilo mogoče razbrati, ali sta tudi edina jugoslovanska udeleženca Ferlež—Klarič, ki pod pokroviteljstvom velenjske tovarne Gorenje vozita Tomosov citroen GS, dosegla etapni cilj. Predzadnjo etapo je prireditelj imenoval »jugoslovansko«, saj je od 2035 km potekala 1500 km po našem ozemlju. V Jugoslaviji se je zgodilo nekaj nesreč, od katerih je bila ena s težjimi telesnimi poškodbami. Na jadranski magistrali je zaradi spolzke ceste zdrknilo v morje vozilo zahodno-nemških tekmovalcev Lauferja m Koppa, ki pa sta se rešila iz vode. Tudi 4. etapo je spremljalo deževno vreme, največ okvar pa so povzročile slabe ceste v črni gori in Makedoniji. Po končani predzadnji etapi so na prvih petih mestih posadke ZRN. Prva sta še vedno Waidner —Bokmann (opel), sledijo pa Sup-per—Lif sler < porsche), Jordan— Mischo (BMW), Hockmeyer—Neel-meier (audi), Falkenberg—Maar-feld (opel). Edina ženska posadka Kress—Blome (ZRN, mercedes), je še vedno visoko uvrščena. ’ Na jugoslovanskem delu 4. etape je bila najbolj organizirana servisna služba za tekmovalce z vozi li mercedes, ki sta jo pripravila tovarna in ljubljanski zastopnik podjetje Autocommerce. Servisne ekipe so bile na Reki, v Splitu, Titogradu in Skopju. min. je Vladič lepo podal žogo Džajiču na levo stran kazenskega prostora. Džajič ni opazil, da je branilcu pred njim spodrsnilo, temveč je skušal zadetni mrežo s strelom prek vratarja, žoga pa je odletela čez vrata. V 83. min. je džajič ušel čuvarjem, se prebil ored vratarja, oodal žogo 10 m nazaj do Bajeviča, ki pa je zadel le a \aji del mreže. V 86. min. je znova le sreča rešila Angleže. Spet se je izkazal Džajič. Opazil je preveč iz vrat pomaknjenega vratarja ter je z roba kazenskega prostora spet poskušal srečo. Njegov strel je že preletel vratarja, a se je od spodnjega dela prečke odbil pred vrata. Vladič se je pognal za žogo, a je bil za las prepozen in Angleži so izbili žogo ... Bolgarija : Jugoslavija 2:1 (1:1) SOFIJA. 11. ofct. — V prijateljski nogometna tekmd je A reprezentanca Bolgarije tesno premagala mlado ekipo Jugoslavije z 2:1 (1:1). Domačini so povedli v 34 .minuti z golom Vasileva, toda že štiri minute pozneje je Pana-jotovič izenačil. Zmagoviti gol je dosegel Denev pet mamut pred koncem tekme. TENIS Kačar in Jovanovič prvaka OPATIJA — Končalo se je letošnje teniško prvenstvo Jugoslavije za starejše člane. Tekmovanje je minilo v znamenju boja med profesionalci — teniškimi učitelji in amaterji, pri čemer so bile moči kar izenačene, čeprav so naslovi nazadnje pripadli profesionalcem Izmed zastopnikov SRS sta bila najuspešnejša Žižek, ki je skupaj s šafarjem osvojil drugo mesto med dvojicami članov nad 55 let in inž. Mikličeva (oba Olimpija), ki je bila druga med članicami posamezno. Med člani nad 45 let, je slovenska prvaka mag. Jagodiča premagal inž. Miočka, mag. Albanežo pa Milojkovič. Med člani nad 55 let je Žižka premagal Ristič. Najpomembnejši izidi — člani nad 45 let, polfinale: Kačar : Milojko Vič 6:3, 2:6, 9:7, Vineija-novlč : Belinič 9:6, 6:3, 6:3, finale — Kačar • Vincijanovič 6:2, 3:6, 6:4, člani nad 55 let, polfinale: Jovanovič : Lunaček 6:3, 7:5, Ristič : šafar 6:3, 6:4, finale — Jovanovič : Ristič 3:6, 6:3, članice: finale — Draškovid : Miklič 6:2, 6:1, člani v dvoje nad 55 let, finale: Ristič—Jovanovič : Žižek— Šafar 6:3, 6:4, člani v dvoje nad 45 let. finale: Kačar—Kesič : Vogrinc—Pevec 6:3, 6:1. IVER DNEVA Mnogo prijav za VI. republiško orientacijsko tekmovanje Za VI. republiško orientacijsko tekmovanje, ki bo v nedeljo dopoldne v Škofji Loki, se je do sedaj prijavilo 82 ekip. Največ, in sicer 31, je do sedaj prijavil Partizan Narodni dom. Po štiri ekipe so prijavili garnizija Ribnica in VP Škofja Loka. Devet ekip Partizan Gaber j e—Celje, sedem Partizan Medvode, po tri Partizan Gorje in Partizan Markovci, po dve Partizan Šoštanj, ŠŠD Prebold, ŠŠD gimnazije Velenje, gimnazija Škofja Loka, ŠŠD Janez Peternelj in vojašnica Boris Kidrič v Ljubljani. Za »orientacijo TRIM 72« — prireditev v okviru »športa za vsakogar«, ki bo prav teko v nedeljo dopoldne v Škofji Loki. je doslej orijavljenih 106 ekip. Partizan Narodni dom bo na tei prireditvi sodeloval množično, saj je prijavil 87 ekip, Partizan Tabor 10, Partizan Gaber j e— Celje 7, itd. PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA v mr or Ali je potrebno posebej predstavljati našo delovno organizacijo VIATOR? Ni potrebno! Z nami se srečujete vsak dan: — V ranih jutranjih urah letite na vaše delovno mesto z VIATORJEVIMI avtobusi, — Za vašo delavno organizacijo prevažamo vse vrste tovora s sodobnimi VIATORJEVIMI tovornjaki, — varno vožnjo si zagotovite s tehničnim pregledom vašega vozila v servisnih delavnicah podjetja VIATOR, — uspešne posle sklepate v VIATORJEVIH hotelih širom po Sloveniji, — prijeten izlet in letni oddih vam organizira turistična agencija VIATOR. Vprašanje resnično ni bilo potrebno! Poznate nas! Veliki smo in uspešni! Hočemo biti še večji in še bolj uspešni! Z vašimi sposobnostmi in vašim znanjem se bo to hotenje hitreje uresničilo, zato vas vabimo, da se zaposlite v skupnih službah oodjetja VIATOR na delovnih mestih 1. POSLOVNEGA SEKRETARJA Za to delovno mesto pričakujemo fakultetno izobrazbo pravne smeri in nekaj prakse na področju dela samoupravnih organov. 2. SAMOSTOJNIH ANALITIKOV Za ta delovna mesta pričakujemo fakultetno izobrazbo ekonomske smeri in nekaj prakse na področju analitskega dela. 3. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA Za to delovno mesto pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo in znanje angleščine ali nemščine. 4. SALDAKONTISTOV Za ta delovna mesta zahtevamo srednjo izobrazbo ekonomske smeri in nekaj prakse pri podobnih delih. V TURISTIČNI AGENCIJI VIATOR NA DELOVNIH MESTIH 1. SAMOSTOJNIH KOMERCIALISTOV Za to delovno mesto pričakujemo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, znanje vsaj enega svetovnega jezika in nekaj prakse pri podobnih delih. V POSLOVNI ENOTI VIATOR JESENICE NA DELOVNEM MESTU 1. DIREKTORJA HOTELA ŠPIK V GOZD MARTULJKU Za to delavno mesto pričakujemo višjo izobrazbo ustrezne smeri in nekaj prakse na področju hotelirstva. Za to delovno mesto je zagotovljeno družinsko stanovanje v Gozd Martuljku. Kandidati bodo sprejeti na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite kadrovsko-socialni službi podjetja VIATOR, Celovška 166, 61000 Ljubljana. 9600 Ponudbe pošljite do vključno 25. oktobra 1972 Skrivnostna milijardica Lov policije in gangsterjev za skrito oasovsko blagajno — »Fašist« molči PARIZ, okt. PariSka policija In francoski gangsterji se istočasno pode za milijardo starih frankov, ki je ostala v blagajni OAS. potem ko je Francija končala vojno s Alžirijo. Ta velikanska vsota je poniknila pred Štirimi leti hkrati z Raimondom Gorelom, človekom, ki je zanjo ves čas vedel. Te dni pa so v Parizu prijeli premetenega Jeana Jacquesa Susinija, ki ga obtožujejo Goretove ugrabitve. Sustn* je bil med alžirsko vojno v OAS »drugi človeka, man po brezobzirnosti, krvoločnosti. hladnokrvnosti in političnim kat'tol lamo. zato se ga je prijelo Ime »fašista. Francoske oblasti so ga ▼ odsotnosti dvakrat obsedle na' smrt, vendar so ga pomilostile leta 1968. ko je začela veljat* splošna amnestija za vse Francoze, ki so prišlo iz Alžirije. PO amnestiji se Je Susini pohlevno nastanil v Marseil-tesu. kjer se Je celo vpisal na medicinsko fakulteto. Ta Studijska vnema pri petdesetih je bila le krinka za nepoštene namene. V zadnjih štirih Brat o bratu Gagarinu Valentin Gagarin je napisal knjigo o bratu Juriju: globoka, iskrena izpoved MOSKVA, okt. — Založniška hiša »Maladaja gvardija« je natisnila knjigo »Moj brat Jurij. Strani iz življenja prvega vesoljca«. Avtor je starejši brat pionirja vesoljskih poletov, Valentin Gagarin V teh spominih govori o delavski družini Gagarinovih, v kateri je Jurij odrastel, o njegovem otroštvu med nemško okupacijo, šolanju ter o Jurijevih učiteljih in najboljših prijateljih. Nova knjiga o Juriju Gagarinu niti malo ne spominja m vse tiste. U so jih doslej napisali profesionalni pisci, saj je Valentinov tekst globoka in iskrena osebna izpoved. letih ga je policija to nekaj-krat aretirala; najprej zaradi bančnih ropov, ki Jih Je organizirala OAS, kasneje pa zaradi ugrabitve glavnega blagajnika OAS. Raimcmda Gorela Gorel je izginil iz Pariza brez sledu leta 1968 in takoj so sumili, da gre za akcijo OAS, saj je Gorel edini vedel, kje Je tista milijarda frankov (približno 2 milijona dolarjev). Do danes ni sledu za blagajnikom. zato so zaprli Susinija: njegovo ime Je omenil nek Oeaovec. Id Je hkrati priznal, da je sodeloval pri Gorelovl ugrabitvi. Po 24 urah intenzivne preiskave in zasliševanja, ni premeteni Susinl ničesar rekel, izdal ali prizna:. Ranjenka vztrajno molči PARIZ — Elisabeth Kšlmšn. hčerko slavnega operetnega skladatelja, so našli v njenem stanova n ju vso oblito s krvjo po glavi. Imela je še toliko moči. da je poklicala hišnika, ta pa policijo, nakar se je stara gospa zgrudila. V stanovanju m-so našli ne sledov uboja ne kakega orožja. Ranjenka pa noče povedati niti besede. Želva, svetovna potnica SURINAM — Velikan ska želva, ki so jo bili znanstveniki označili na severovzhodni obali Južne Amerike, je prepotovala 3700 morskih milj. Odkrili so jo namreč spet pr! Gani. Doslej je to najdalj-ša pot. ki jo je želva preplavala. , LONDON — Na slavnostnem kosilu v čast »Zenske leta« Je bila tudi princesa Ana, hči Elizabete Druge, znana nasprotnica ženske emancipacije. Ko se je debata razvnela okoli vprašanja, »kaj pomeni svoboda za sodobno žensko«, se je princesa precej zapletala. Besedo je povzela tudi igralka Glenda Jackson (stoji), pri nas znana kot televizijska Elizabeta Prva.. Foto: tTPI Vojna in mir V Angliji spet imenitna TV serija — Ano Karenino naj bi igrala Sofia Loren LONDON, oict. Televizijski program BBC Je začeli prikazovati novo TV serijo: Tolstojevo Vojno in mir v dvajsetih nadaljevanjih. Scenarist Jadk Pulman se Je zamudil kar celo leto, da je za angleške gledalce priredil Tolstojevo epopejo. Puhnem ja doslej priredil že Mannove Buddenbruckove tor dva romana Henryja Jamesa. Za to delo pravi, da bi ga zmogel tudi malo bolj nadarjen študent svetovne književnosti. Potrebno bi mu bilo la Izbrati ustrezno zgodbo, razumeti njeno bistvo ter opuščati literarne primesi. Nixon kandidat za mirovno nagrado WASHINGTON — V ZDA so začeli kampanjo, da bi predlagali predsednika Nixo-na za dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir. Pobudnik te akcije je časopis »Finance«, ki Je v posebni izdaji pisal o Nixanovxh zaslugah za mir na svetu. Komite za podelitev Nobelovih nagrad v Oslu Je na to kampanjo hitro in ostro reagiral: sporočil je, da letos sploh ne bodo podelili nagrade m mir- Saharski potnik Britanski pisatelj Moorhouse se odpravlja s kamelo čez Saharo, da bi na svoji koži doživel samoto in strah LONDON, okt. Britanski književnik Geoffrey Moorhouse bo v nedeljo odpotoval v Mavretanijo, da bi od tam krenil na leto dni in 6000 kilometrov dolgo popotovanje s kamelo po Sahari do Nila. Ce bo Moorehouseru podvig uspel, bo to najdaljši potep po razžarjenem puščavskem pesku. Pustolovski književnik Je novinarjem povedal, da ga Je sicer malo strah tega potovanja skozi nepregledno morje peska, vendar pa je »strah sestavni del življenja vsake ga književnika«. Pot bo eden od načinov, kako pogledati v oči lastnemu občutku strahu. »Ce bom uspel obvladati psihične in fizične nevarnosti, ki me čakajo v puščavi, potem bom zares lahko povedal človeštvu nekaj.1 kar bo vredno naporov.« Seveda bo o tem napisal knjigo. Pred Moorhouseom Je s kamelo dosegel rekord Nemec Frederick Homemann. ko je ob koncu prejšnjega stoletja s karavano prehodil 3.500 kilometrov. Neka skupina Belgijcev pa je šla čez Saharo na njenem severnem obrobju, vendar pa ni jezdila. temveč je puščavo od Maroka do Egipta premerila v šestih kamionih. Po nekajtedenski aklimatizaciji bo Moorhouse odšel na pot iz Mavretanije, do aprila bo že v neki libijski oazi. kjer bo počakal, da mine najbolj vroče puščavsko poletje. Ko pa se bo pesek »ohladil«, bo preostali dve tre-tjini poti prejahal hretz dalj- Križanka I1- 1 k $ L 6 7 8 9 10 11 '•I • 13 L U 15 18 H 17 h* IS 3 20 figi 21 p 22 23 m 2t 23 * CZ 27 1 29 30 M 31 32 33 % C 3$ ... 38 !37 38 39 U I ■ VODORAVNO: 1. n»*rt, osnutek S. italljareta tZmala igreleo (Paolo). 12. dovršni pretekli taa. k *» Je ohranite srbohrvaščina, 14. avstrijska filmska igrajta starejše generacije, Id Je v glavnem v Koi!ywoodu iHeddy> 15. vtsoko lepotno drevo. 17. cilj. snotor. 16. kemijski znak za aiummij. 19. omamljenost, 21. ime re&nča Fari ča. 22 tuja in naša črka. 24. -Ime karikaturista Rogi a. 26. avtomobilska oenaka Trsta 27. angleški utopični socialist, oster kritik kapitalizma (Robert' 39 hud vihar. 31. okrajšava za »tehnično šolo«. 23. franoosk filmski zvezdnik (Jean). 35. cirkuški ptes-čoc na vrv-.. 37 departma v osrednji Franciji, v glavnem ob reke Loire. 36. snov. s katero netimo (kresilna gobai. 40. dobra lastnost. 41. vnet te sluznice NAVPIČNO: 1 vetrc. 2 slovjto amerško Ulmsko mesto, del Loa Angelesa, ki v zadnjem času propada, 3. vek. 4. ime TV Sport-nege komentator:,. Treta ta. 5 delujoč vuJran na japonskem otoku Henšu. 6 okrajšava za .slede*:«. 7. indonezijski šahovski velemojster. ». nekdanji slovenski smučarski skakalec (Miro). 9 razum. 10. gledališka igra 11. reka v Toscani. 13. klada za sekanje drv. 16. dišeča. smoU podobna snov. In jo izloča črevesje nekaterih kitov 2 amerišk- pesnik in kritik (Conrad*. 23. drag kamen v razlčnih barvah. 25 dktat. 27. prestolnica skandinavske ■-*■ - 2* ustanovitelj katoliškega reda orratoriJancev. 30. glasbe- no znamenje. 32. kazalni zaimek REŠITEV PRUJSNJE KRIŽAN KE VODORAVNO: l. Harvand. 7. hrast. 12. Oviedo. 13. Wagner. 14. ja' POGLAVAR SEDEČI BIK Je bil imeniten svojo risbo je naslovil »Kraja žrebcev«. risar. To FRANCOSKA ZVEZA mnfiiinninnimiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiimiHiiiiiumuiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiiiimiitmMimmmiiiiimiiii 34. nadaljevanje Barbier ga Je čakal v baru hotela Taft in potem sta takoj odšla skupaj v malo francosko restavracijo blizu legendarnega Broadwaya, te velemestne žile, ki jo pozna ves svet. Pogled na to umazano in nezanimivo ulico ni bil posebno- razveseljiv, bolj spodbuden pa Je bil pogovor pri mizi. Barbier je namreč računal, da bo najpozneje do sobote uspešno končal pogajanja. Devereauqu je naročil, naj bo pripravljen, da bo, ko bo treba, odpeljal buick na določeni kraj. Dotlej pa naj avtomobila nikakor ne vozi iz garaže. Dervereauq Je nato z nekoliko boječim glasom vprašal, ali bo lahko vozil z bulekom, ko bo operacija opravljena. »Jasno«, mu je odgovoril Barbier. V pričakovanju tega dne si Je ogledoval New York v spremstvu čednega vodiča — to Je bila namreč Lilli de Becque. V četrtek zvečer sta večerjala v Cafč de la Paiq, potem pa sta šla kljub hudemu mrazu na dolg sprehod v Veliki park. Pozneje Jo je povabil še na kozarec v Waldorf, kar je rade volje sprejela, pač pa je odločno odklonila, ko ji je predlagal, naj bi spila še enega v njegovi sobi. Naslednjega dne, ▼ petek, je Deve-reauq obiskal svoje kolege, francoske novinarje. Ti so mu pokazali studie družbe NBC, kjer je imel srečo, da je spoznal nekatera naj večja imena ameriške televizije. Zvečer Je šel spet ven z Lilli; najprej sta večerjala v Plazi, potem pa sta šla v kabaret hotela Saint-Regis. A tudi ta večer Je gospodična De Becque vztrajala pri tem, da se vrne v svoje stanovanje na Dvajseti vzhodni ulici, in Devereauq je spal sam v svoji sobi v Waldorf Astorii. V soboto mu je Lilli razkazovala New York. Preden sta se dobila, se je Deve-reauq skoraj vdal skušnjavi, da bi se odpeljal z bulekom, vendar sl ni upal, kajti malo pred tem mu je bil telefoniral Barbier in mu sporočil, da so morali zadevo odložiti, ker se je zgodilo nekaj nepričakovanega. »Ampak zdaj bi se vendar lahko vozril z avtomobilom?« je vprašal Devereauq. »Ni govora,« mu je bilo rečeno v tonu, ki ni trpel ugovora. Henri in Lilli sta torej obiskala Green-wlch Village, Empire State Building in Rockefellerjev Center z avtobusom, metrojem in taksijem. Z avtobusom sta se celo odpeljala do Washingtonovega mostu. Newyorški metro je napravil močan vtis na Devereauqa, prav tako pa tudi orjaško mesto, po katerem je vozil. Ta dan se ,ie končal zelo prijetno z večerjo v Trader’s Vicu, vendar Devereauq ni mogel skriti razočaranja, ko mu Lilli tudi ta večer ni hotela popustiti. To noč je zelo slabo spal. V nedeljo pa je naposled sklenil, da bo prekršil ukaze: odpeljal se ja po Lilli z buickom. Ves dan sta se vozila po New Yorku. Ker je upal, da bo njegova spremljevalka dovzetna za jazz hot, jo je zvečer povabil v Basin Street East. Toda Lilli se je potem stanovitno vrnila domov in Devereauq Je spet vso noč zelo nemirno spal. Ko se Je Devereauq v ponedeljek oblačil, si je zaželel, da bi bilo tega mučenja kmalu konec. V torek Je nameraval obiskati niagarske slapove, v četrtek zvečer pa bi moral biti v Montrealu, drugem največjem francoskem mestu na svetu, kjer so bila dekleta, tako so mu pravili, ravno tako lahka kot v Parizu. Popoldne je imel zmenek z nekimi osebnostmi z ameriške televizije. Dopoldne Je bil torej prost in sklenil je, da se bo malo popeljal z buickom po mestu. Odločil se je tudi, da se bo po vrnitvi v Pariz za vsako ceno izogibal Barbiera, kajti občutek je imel, da si ta le preveč dovoli z njim. Lilli je prišla po zajtrku v Waldorf in skupaj sta se odpeljala po mestu. De-vereauq se je sicer kdaj pa kdaj spomnil na mamila, skrita v avtomobilu, in na zloveščega Barbiera, vendar je od veselja nad vožnjo in ob prisotnosti lepe Lilli ob sebi pozabil na zločin, pri katerem je bil sokriv. Večerjala sta v Gusarski taverni. Dekle je bila bolj razigrana in videti Je bila nežnejša kot prejšnje dni. Ko ji je Deve-reauq povedal, da odpotuje v Montreal, se ji je obraz zmračil, zato je brž dodal, da se v soboto vrne v New York. Ko se je poslavljal pred hišo, kjer Je stanovala, se mu je Lilli zahvalila za prijetni večer. Ko jo je objel, se je strastno odzvala njegovemu poljubu. Prvikrat v življenju se je poljubljal v avtomobilu, ki je bil dovolj prostoren za taka opravila . . . Lilli mu je obljubila, da mu bo telefonirala v hotel, in Devereauq se je odpeljal proti Waldorfu v upanju, da bo jutri mogoče . v. Ko je ravno stopil iz kopalnice, je zazvonil telefon. Takoj je pomislil na Lilli. Ko je slišal Barbierov glas, ga je neprijetno streslo. Ali Je Barbier zvedel, da je vzel avto iz garaže? Korzičan je bil silno jezen: vse dopoldne je bil zaman klical v hotel. Ali bi bil lahko Devereauq tako prijazen, da bi mu povedal, kje je bil? »Malo sem se šel sprehodit po New Yorku.« »Z avtom?« »Ne, kje pa, buick Je na varnem v garaži.« Upal je, da Je bil dovolj prepričljiv. Barbier je malo pomolčal, kot da je v dvomih, potem pa mu Je povedal, da bodo operacijo izvedli naslednjega dne, oziroma še istega dne, saj je bila ura že dve po polnoči .... da vem, zakaj je Berthaud ukradel R Id KVkfa l * hipi sliko. Ni bil niti pijan niti omamljen, f Potem ko je delo ponaredil, je moral 2 spoznati, da se je zmotil — na pipi J je naredil razpoko, ki bi je ne smelo ^ biti. Se enkrat je ukradel platno, ga ^ odnesel v atelje in ga popravil. Ujeli £ so ga, ko je sliko hotel vrniti na nje- ^ no mesto. Lahko bi bil zanjo rekel ^ tvojemu1 očetu, vendar ni hotel prizna- £ ti, da je posel opravil slabo.« £ »Baraba torej nima opravka samo Ž s ponarejenimi umetnimami. Kaže, da f je tudi kralj mamil Ni čudno, da je £ multimilijonar. Kriv. je za smrt mili- 2 : jona ljudi, med drugimi tudi za smrt i mojega kolega iz Cambridgea, Lione- •; la Backlerja.« , »Philip, morda imaš prav.« ^ »Nihče, celo moj lastni oče, nemo- ^ re nekaznovano ubijati ljudi! In to ž večinoma mladoletnike in študente j Ko se navadijo, bi za heroin prodali £ vse, kradli bi in ubijali, samo da bi ' Prva skrb napadenih Indijancev je bila, da spravijo kar največ žensk in otrok iz dosega pušk, kajti vojaki so kot obsedeni streljali na vse strani. »Stari ljudje so se poskušali rešiti pred kroglami in se opotekali med vigvami, vtem ko so vojaki neusmiljeno streljali,« je opisoval ta pokol poglavar Lesena noga. »Vojščaki so zgrabili za orožje in sl prizadevali napad odbiti.« Ko se je ženskam, otrokom in starcem posrečilo priti do obronka, polnega usekov, so se vojščaki razporedili za skalovjem in se trudili zadržati vojake, da bi ženske in otroci lahko pobegnili čez reko Powder. »Iz daljave smo videli, kako so nam razrušili tabor, je dejal Lesena noga. Naše vigvame so požgali skupaj z vsem. kar je bilo v njih ... Nič mi ni ostalo razen obleke, ki sem jo imel na sebi.« Vojaki v modrih bluzah so uničili vse zaloge suhega mesa In vsa sedla, ki so jih našli v taboru, s seboj pa so odgnali skoraj vse ponije — od 1.200 do 1.500 konjev.« Ko se je zmračilo, so se indijanski vojščaki odpravili k taborom vojakov, da si vzamejo svoje konje. Poglavar Dve luni je takole opisoval, kako se je to zgodilo: »Vojaki so spali, konji pa so bili ob strani tabora. Prikradli smo se k njim. jih vzeli ln kar najhitreje spet izginili.« General Crook je bil div«* na polkovnika Reynoldsa, ker se je Indijancem posrečilo pobegniti iz svojega tabora in dobiti nazaj konje, ki so jim jih vojaki že odvzeli. Zato je polkovnika postavil pred vojaško sodišče. Jutri: »Pravi svet« Prismojenega konja \ Preden sem dobil zdrav- ga dobili. Samo to jih ohranja pri živ- \ niKa, so jo že odvlekli v kliniko v Nici, ijenju.<{ JW 4(G ------- 1J en JU.« jj ž ki jo vodi zelo spolzek tip, neki dok- »Vsi vemo, da je res tako, vendar ^ a tor Benucci. Šel sem tja, da bi jo Smo popolnoma brez moči. Tvoj oče i / obiskal, toda niso mi dovolili k njej. je preveč prebrisan — preveč močan i 'i FPno,vno ?em šel tja in * globokim £e g-reg na policijo, se ti bodo sme- ^ < obžalovanjem so mi povedali, da je jad gamo omeni kaj takega pe te bo- ^ ^ pobegnila; ko je nuna odšla iz sobe, do takoj kam odpelja]i. Najbrž kar v Ž * je splezala skozi okno- Od takrat je norjšnico.« £ ni nihče več videl ali slišal o njej.« »Oh, Philip! Kaj misliš, da se ji ^ je zgodilo?« 2 »Ali je ujetnica v kakšnem drugem »Motiš se. Nekaj pa le lahko sto- J rim. 2e zdavnaj bi moral kdo to na- ž rediti.« ^ »Poslušaj, Philip — saj vendar ne ž bordelu ali pa so jo zalili v cement. neumnega!« “ g in vrgli na dno morja« ------- - & *■ »Philip!« Pogledal io je in rekel: »Da, še eno \ skodelico kave bom spil « Potem je \ »Vem, da se sliši pošastno, toda nenadoma zavpil: »Ta pošast mi je ^ < megalomam počno tako Strašne stva- ukradla celd žPno!(( P | < n. To je kot hude sanje. Uščipniti # g ? se moraš, da se zaveš resnice, ki je ^ prekleto bolj huda kot razne zgodbe.« Bi 'a je nenavadno vroča in soparna ^ 1 »Ampak, saj ne moreš zares trdi- noč. Felix je sedel pri odprtem oknu < ^ tl...« in bral. Katrina je pri pisalni mizi 2 Prekinil jo je in zvišal glas: »Po- pretipkavala zapiske. Enakomerno £ J tem njegova zveza z Louisom Bert- klenkanje in zvočkljanje ga je očitno ^ £ haudom v Saint-Paulu. Tudi ta je dražilo, kajti čez nekaj časa je odložil £ uživalec mamil. Ne vem; ali je na- knjigo in nestrpno rekel: »Katrina, ne- £ ^ ključje, da skriva heroin v steklenici haj no, za božjo voljo! Glava me boli ^ g parfuma tamiko, ki ga izdeluje druž- od tega hrupa.« ^ ba, katere predsednik je moj oče Tu- »Samo te zapiske bi rada spravila J ^ di moja žena ima takšno steklenied. v red; da bo do sestanka odbora v ^ i ki ji jo je dal on, čeprav je notri res ponedeljek vse v redu « ^ S parfum.« »K vragu z zapiski.« i »To je res čudno,« je rekla Gina. »Nikar ne lajaj name,« je vzvišeno t f »Prejšnji teden sem kosila pri grofici rekla in mu obrnila hrbet. ; J Rodriguez na Cap Ferratu. Ona je na Buehler je vzdihnil in vstal. ; i vseh zabavah, ki jih prireja tvoj oče »Oprosti, draga moja.« Poljubil jo ^ £ Imela sem zoprno smolo — mesež- je na lice, se nasmehnil in šel na dru- ^ £ no perilo me je za teden dni prehite- go stran sobe Odmaknil je sliko in ^ £ lo. Planila sem v kopalnico in obu pokazala se je velika, jeklena blagaj- £ £ pano preiskovala omarico, da bi na- na. Medtem ko je obračal številke, je £ £ šla kakšno vato Tla škatlo Kleenexa nasmejano rekel: »Ne smeš se prito- !j £ sem našla skrito steklenico Tamiko. zevati, če tvoj najmogočnejši včasih J? £ Tudi ta je vsebovala trpek, droben bel glasno zala ja « ^ £ prašek.« »Moj najmogočnejši?« £ < »Ujema se,« je mrtvaško hladno »Ali nisi tako želela? Naj ti dam ž i rekel Philip. vse?« | i »In Braquova slika. Poslala sem jo »Da, vednar je bila to le šala.« ^ v Pariz tistemu znanstveniku dr. Ro- »Pridi sem, draga moja, in zgrabi ^ na slepo srečo.« | Odprl je blagajno in njena notra- £ njost io je s svojim bleskom skoraj ^ oslepila — tam so ležali diamanti, ru ^ »Samo tvoj oče je vedel, da sem bini. safirji in zlate zapestnice, digf- £ sliko poslala. Njegovo dovoljenje sem mantni obeski in uhani z belimi in ž morala dobiti. In še nekaj. Mislim, črnimi biseri ž 8 ž J bertu Barbieru, o katerem sem ti pri-£ povedovala. Ni ’e dobil. Pošta trdi ž da o sliki ni sledu « ^ »Misliš .. « Četrtek, 12. oktobra 1972 Gledališča DRAMA SNG Četrtek. 12. oktobra, ob 19.30 — Angelo Beolco Ruzzante: VDOVA IZ ANKONE (komedija). — Za Gradbeno te miško Solo. *Wek. 13. okt . ob 18. url — Bernard Shaw: PTGMALJON •komedija!. Gostovanje v Kamniku. Sobota. 14. oktobra, ob 1930 — Angelo Beolco Ruzzante: VDOVA IZ ANKONE (komedija). Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10.30 do 12. ure tn od 18. ure do 1930 (tel. 20 171. 20-172). VALA DRAMA SNG Petak. 13. oktobra, ob 20 30 — Roland Dubiltard: NAIVNE LASTOVKE (komedija). Igrajo Du-*a Počkajeva. Meta Vraničev*. Jurij Souček. Dare Valič, poje Ekla Viler jeva. Izven abonmaja. Vstopnica so ▼ prodaji pri blagajni e Drami (tel. 30171. 30-172). OPERA IN BALET SNG Sobota. 14. okt., ob 1930: Verdi: NABUCCO. Izven abonmaja. Vstopnice so v prodaji. V soboto. 14. oktobra, bo prvič e tej sezoni uprizorjena \rrili reva opera NABUCCO. ki Je po vrčlet- v soboto bo izven abonmaja. Lo> toinja izvedba Je osvežena tn so v zasedbi vlog povečini nova Imena: Vera Lade kot Fcncna, Stane Koritnik v naslovni vlogi Nahurca, Rajko Koritnik — Ismaclr. Ljubo Kobal — Abdok, novoangažlranl mladi basist Iz Trsta.* Ivan Sancin v vlogi Velikega duhovna, v vlogi Zaccarie pa gost. basist Stefan Elenkov Iz Sofije, izmenjaj« z basistom Dragišo Ognjanovičem. Vloga Abigallle ostane v prejšnji zasedbi Vande Gerlovič in Hilde H6izl. Pri naštudiranju vlog v novi zasedbi in ponovitvah Je kot korepitator sodelovala Milena Trostova. Na sobotni predstavi bo AbigaUlo pela Vanda Gerlovič, Zaccario pa Stefan Elenkov k. g. Dirigira Lovrenc Arnič. MLADINSKO GLEDALIŠČE I.Juoijana Četrtek. 12. oktobra, ob 20.13 — NtchoUs Stuart Gray: LEPOTA IN ZVER. Premiera. Po izrrdDO uspešni jesenski predsezoni, ko Je Mladinsko gledališče v Ljubljani s solidarnostno pomočjo nekaterih občanov našega glavnega mesta obiskalo skoraj 4.000 otrok v nekaterih naj-oddal jeoejših krajih — začenjamo redno sezono s pravljično igro N. S, Graya »Lepota in zver« e adaptacij« in redil Iztoka ToryJa. To starodavno zgodbo o zmagi •' * i’i'i 'I.kom bo- leto« prvič uvrščena i do uprizorili: Mina Jerajeva (Le-e abonmajski program. Predstava I pota). Sandi Pavlin (Trinc in Zver), Brane Ivano (Čarovnik Hokuspokus). Majolka Sukljetova in Alja Tkačeva (Dšrsamina in DŽon-kllina). Silvij Božič (Zmajček Miki) In Miro fteber (Trgovec Klemen). Scena Je delo Tomaža Kržišnika. kostumi Anje Dolenčeve, izvirno glasbo pa Je komponiral Aleš Kersnik. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledal Ubca pasaža Četrtek. 12. okt., ob 20. url — G. Fevdeau: DAMA IZ MAXI-MA. Gostovanje v Kopru. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA MARIONETE. Levstikov trg t Četrtek. 12. okt., ob 17. url — Niko Kuret: OBUTI MAČEK — za izven. Prva ponovitev predstave v novi sezoni. Petek. 13. okt., ob 15. url — Niko Kuret: OBUTI MAČEK — zaključena predstava za Osnovno ^olo T. Rožanca, Pirniče pri Medvodah. Obiskovalce obveščamo, da t MARIONETNEM gledališču v novi sezoni ponovno uvajamo četrtkovo popoldansko predstavo za izven. Obiskovalce opozarjamo na točen začetek Izven predstav In jih prosimo, da pravočasno prihajajo k izven predstavam, ker po ra-četku predstave vstop v dvorano ni več mogoč. Predprodaja vstopnic za današnjo popoldansko predstavo v MA- RIONETNEM gledališču je danes od 7. do 14. ure v upravi gledališča. Resljeva c. 36 In pol ure pred začetkom predstave pri blagajni MARIONETNEGA gledališča. Rezervacije vstopnic so danes od 7. do 14. ture po tel. številka SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Maribor Četrtek, 12. okt., ob 15.30 — Giuseppe Verdi: TRUBADUR — .za red Popoldanski II. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica Četrtek, 12. okt., ob 20.15 — Jurčič-Rob: DESETI BRAT — premiera v dvorani PDG Soška 1. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Četrtek, 12. oktobra, ob 19.30 — Miloš Mikeln: STALINOVI ZDRAVNIKI. IH.— mladinski abonma in izven. SLG Celje bo imelo naslednjo premiero, Marlowe: Tragedija o doktorju Faustu, izjemoma v četrtek, 19. oktobra. 2e napovedana premiera Je prestavljena na ta dan zato. da bi lahko terminsko omogočili gostovanja in druge abonmajske obveznosti in zavoljo neizbežnega k o Udiranja s* premiero v mariborskem gledališču. Pi Osimo za razumevanje. RTV Ljubljana STORED ZA CETRTirK 4 JO—» OO DOBRO JUTRO! — vmea ob 5.00 Porotlla. s 30 Danes a> ras; 6.00 Jutranja erumka: « 30 Vremenska napoved; 6 50 Beseda na dana&njt dan; 7.00 * orodji a — Dobro jutro, otroci! 7 25 Na* da natnjf radijski tn TV spored; 8.00 Porodiš; 8.10 Glasbena matineja; • 00 Porodiš; 9.0C Radijska iola aa »njo stopajo (pooovhrr); 9 35 Mali slovenski pevski sestavi pojo pesmi slovenskih skladateljev; 10 00 Danes dopoldne; 10.20—11.00 Pri vse doma — vmes ob 11.C0— 11.IS Porodiš — Turlstldil napotki ra nate snete tz tujine; 12.00 Porodim — Na danetaji dan; 12.10 Violinska tn klavirske skladbice Elnlla AdamlCa; 1230 Kmetijski nasveti: 13.40 Imajo pihalne tod be; »OO Kratka porod;*; 12.15 Zabavna glasba — vmes obvestila In »81*11 oglasi«; 14 m. Porodi*; 14.10 »Mladina pojee; 14 30 Sestanek Instrumentov; 14.40 .Mehur? kt«; 15.00 Dogodki In odmevi; 1538 Glasbeni tntenaezao; 15.40 Minute 1 skladateljem Mitjo Bravničarjem; 16 00 »Vrtiljake; 16.40 Nat podlistek; 17.C0 Porodil* — posebna obvestila; 17.10 Koncert po željah poalutalcev; 18.00 Porodi* — Aktualnosti doma In po svetu; 18.15 Promenadni koncert s orkestrom Boston Pops; 18 80 Is kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika: 19 00 lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Minute z ansamblom Jočeta Privika. 1930 Radijski dnevnik: 20.00 Četrtkov veter domsdh pesmi ln napevov; 21.00 Literarni veter; 21.40 Glasbeni nokturno: 22.15 Paleta popevk ln plesnih ritmov: 23-00 Porodla, 23.05 Literarni veter; 23 15 Iz n:"oslovamkn baletnih opusov; 34.00 Porodla tn konec oddaje. TELEVIZIJA 9 35 TV ▼ «0*: Lastovke. Glasbena oddaja. Tegižte m ravnotežje 1030 AngleOdna 11.00 PranooAdna (do 1130) (Bgd) 14.45 TV v Ml — ponovitev (Zgjb) 15.40 Angteždna — ponovitev (Zgjb) 16.55 Nemščina — ponovitev (Zkb) 16.10 Osnove splošne izobrasoe: Sadjarstvo ln vinogradništvo 1 Bgd) 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje. Pleši vcc do 17.00) (Bgd) 17.46 Iskre v oteta — barvna oddaja 21.30 Film. gledališče (Zgb) 22 30 TV dnevnik (Zgb) 23.50 Šahovski komentar (Zgb) 12.00—13.00 Glasba — vr .es ob 12.05 Poročila, obvestila, 16.00 do 18.00 Glasba — vmes ob 16 05 Porodla, obvestila; 16.30- -16.45 Kulturni kolaž; 17.00 5 minut za literaturo. 188M PO POVESTI F. P. JAYA — PIŠE O. RATEJ. RIŠE M. KOREN C f' 1 - M# 15. V vseh knjigah je ta glas ponaaarjem z dvema črkama: IA. Toda verjemite mi, da je med tem glasom in resničnim oslovskim riganjem tolikšna razlika kot med pasjo bombico in topovskim strelom. Začne se s kakih petnajst sekund dolgim, piskajočim hripanjem, ki se potem stopnjuje v vrsto strahotnih, iz trebuha iztrganih, hripavo tre- sodih se grgravih zvokov, M hi jdh lahko zapisal takole: Uf-AONGHK... To se ponovi kake štirikrat in pomeni, nezamenljivo kot klic fanfare: »Buden sem! Zbudite se vsi! Pridite takoj k meni in mi dajte žreti!« Takoj! Po tretjem signalu sem že stekel po stopnicah v mrzlo noč. Kaj bodo rekli sosedje, gramska strela, saj nismo na m. #-Ši fronti! Pritožili se bodo, vibah nosove, zahtevali mir. Ne bom se smel več pokazati na cesti, ne da bd slišal pritožbe. Tn to jaz, ki sem bit zsmeraj vnet zagovornik reda in miru! Ki rajši kakšno pikro tudi požrem, samo da mi soseska nima česa očitati. Zdaj pa me ta mrcina spravlja v slabo luč. Brcnil jo bom, da bo videla vse zvezde ... Mali oglasi Kino SPORED ZA CETKTFK KINOTEKA. MlMaStteva e. 28: ob 18.. 18.15 ln 2030; amer. film UBITI PTICO OPONAŠA V-KO. Režija; Robert Mulhgan. 23L^*2r7SS-T* Philip Al ram. Prodaja vstopnic od 15. ura da ifc KINO UNION: ________________ POLNOČNI COWB(JY (\Ldrufht Cowboy>. Prod.: United Artista. 1969. Film ja dobitnik 3 OSKARJEV! Scenarij. Waldo Salt (OSKAR). Re-(O- SKAR). V glav. *L: Jon Voight in Dusttn Hoffman. Tednik St. 40. (Z. n. svetovne razstave fotografije). Predstave ob 16.. «15 In 2030. zaradi dolžine ftlma cene zvišane! KINO KOMUNA: a... plastična tn vanamlrljlva podoba življenja, ki nas sooča a odnos« 15 letnega franc, barv WS filmu SUM NA SRCU. Režiser; Louis Malte. Igrajo: Benoit Ferreuz. Lea Mu Breg tednika' Predstav ob1«!; 18.15 in 3030. Zaradi dolžine filma cene zvišane! NI primer-no ra otroke! Ob 10. url MATINEJA angl.-KM. barv. CS kriminalke INŠPEKTOR STEKLIN c; Zadnjikrat! KINO SLOGA: filmska ekipa Is .Mazurke v postelji« zdaj spet v darukem barv. vv erotičnem filmu UDE CI RUBIK. Režij*: Annelise Mel-neche. Igrajo: Lotte Horne. Elin Reuner. Anine Birgtt Garde ln drugi. Brez tednika! Hrrataai podnaslovi' Predstave ob M.. 18. m 20 url. BINO YK: ob 16. m 18. url fran. barv. VV erotična komedija VZORNA DEKLETA. Režiser: Jean Claude R°y. Igrajo: Michele Olrardon. Bella Darvi. Francols Guerin. CaroUne Cartler m drugi. Ni primemo ra otroke! Ob 30. url TEDEN ALBANSKEGA FILMA — 4. dan: albanska vojna drama OSMI V BRONU <1 teti ne oranž). Reilv-r: Viktor Gjika. Igrajo: MevUn Sha-naj. Beahet Nelku. Vangjush Furahl m drugi. KINO SISKA; kdo sta Georg Cory m Adam D»er. pustolovca na vUku. ki vom zlato v Smirno? Odgovor e amer. barv. CS vojno pust. filmu PLAMEN NAD SMIRNO. Columbia. 1970. Režiser: Peter Collinson. Igrajo: Tony Curtis. Charles Brotuon. Michele »ter-mer in drugi. Brca tediuka. Predstave ob It.. 18. m 38. url. KINO SAVA: amer. barv. CS vestem TOPOVI ZA CORDOBO s George Pknpaidteii v glavni vlogi. Brez tednika! Predstavi ob 17. m 18. url. Predala vstopnic aro pred pri-tetkom predstave. KINO KRIŽANKE: amer barv. CS film ELMI R GENTRT — ŠARLATAN. Režija: Richard BrooJts. Igrajo: Burt Lancaster. Jean Slmmuns. Arthur Kennedy. Shirlev Film posnet po romanj znanega pisatelja Slnk-leira Lulsa Za odlično Igro je Burt Lancaster orejel Oskarja. Priporočamo! Predstavi ob 1736 m 30. url. Zaradi izrcdrc dolžina »Uma cena vstopnicam zvi-Prodaja vstopni: uro pred Amer. barv CS vojaški film CATCH 22, ob 30. url. Igrajo: Alan Arkin. Martin Baisam ln Anthony Pcrkins Zadnjikrat! Ju-tri NOV DVOJNI PROGRAM! — Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE: smer -špan -nem barv CS kriminalni film PRIŠLI SO OROPAT LAS VEG AS. ob 30. url. Igrajo: Jack Polance. Elke Sora mer 'n Le* J. Cobb. KINO ZALOG: mladinska predstav* devetih amer. barv. risank v šaljivem sporedu s naslovom MOJSTROVINE WALTA DISNETA, samo danes ob 19. uril Priporočamo ki so jim risam filmi SINO5 VRHNIKA: KINO TRIGLAV: ltal-Spen barv. CS kriminalni vestem NOC NASILJA V TOMB-STONU. Ob M. ln 13. url. Igrajo: Tomas Miljan. Pemando Sancfio tn Anita Ekberg. Zad njlkrat! Ital. harv. CS film ALI BABINE PUSTOLOVŠČINE, ob 30. url. KINO DOMŽALE: ___ amer. barv. CS film VEČER NASLEDNJEGA DNE. ob 10. m 30. url. KINO RADOMLJE: Švedski barv. film BAMSK. ob 30. url. KINO MENGEŠ: španski barv. film USODA SENE. ob 30. url. KINO SORA — SKOPJA LOKA: Ital. barv. film SLED MAŠČEVANJA. ob 30. url INO RADOV! J____ bane. barv. zabavni film BLAZEN MED 2EKAMI, ob 20. url. KINO IDRIJA: . am *r. oarv. film ČLOVEK ZAKONA. ob 18. url. Ptrnc barv. tlim VZORNA DEKLETA. ob 30.15. KINO CENTER — KRANJ: amer barv. vestem PLAVI VOJAK. ob 16.. 18. In 30. url. Predvajanje filma po TODDAO sistemu. Režija Ralph Nelson. Igrajo: Candicle Bergen. Peter Strauss. Donald Pleesance. Plim m primeren ra otroke In občutljive gledalce. KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. film JOE . . . TUDI TO JE AMERIKA, ob 16 ln 20 url. Film. ki je otvorU PEST 72. Pr-vni-ra albanskega vojnega filma GVERILSKA ENOTA, ob 18. url. KINO DOM KAMNIK: amer. barv. CS vojni film TORA! TORA! TORA!, ob 17 30 In 30. uri. Napad na Fearl Har-bour. zaCetek vojne na Pacifiku. Zaradi dolžine cene svišane. KINO PLAVŽ — JESENICE: franc, film ŽENSKA JE USTVARILA LJUBEZEN, ob 18. In 30. url. KINO RADIO — JESENICE: am-r -Ital. barv. CS film CJA- MAKGM. ob 17. In 19. url. KINO DEL. DOM — JAVORNIK: ital .-Špan. barv film BES VE- TRA. ob 19. uri. KINO KR. GORA: amer.-ital. barv. CS film MO- STIŠCC' KINO KRKA — NOVO MF-SIO: amer barv. film DNEVNIK JEZNE GOSPODINJE, ob 17. ln 19. url. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: anjl. barv. W flInv URAD ZA UMORE, ob 18. uri? KINO ROGAAKA SLATINA: amer. film N ERODNE2A STA-NIO IN OLIO. ob 17. in 19.30. KINO SVOBODA — ŠEMPETER: amer. film IARZANOV IZZIV, ob 18. tn 20. url. KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film KO OSEM ZVONOV ZAZVONI, ob 18. in 20. url. MARIBOR KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45 in 18. url amer. barv. film NED KELLT. Ob 20.15 remi era ki ta Jakega baletnega fflma ▼ barvah RDEČI ŽENSKI ODRED. Režiser: Tu Han« Sl. KINO UNION: • ob 15.30 amer. barv. CS pust. film »SVETILNIK NA KONCU SVETA. Zadnjič! Ob 17.45 In 20. url premiera angl. barv. V V grozljivke SLA PO VAMPIRJU. Režiser: Jimmv Sangster. V glav. vi.: Ralph Bates, Barbara Jefford ln Su-sann Lee. KINO PARTIZAN: ob 15 30. 47.45 ln 20. uri ital. barv. krlm film JEGULJA ZA 300 MILIJONOV. V glav. vi.: Ottavla Piccolo, Gabriele Fer-zet ti in Senta Berger. KINO UDARNIK: ob 15.30, 17.45 in 20. url pre- miera amer. oarv. V V komeaije LUBIMCI IN DRUGI TUJCI. Režiser: Cy Howard. V glav. vi.: Bonnie Bedelia, Gig Young, Michael Brandon, Anne Jackson ln Harry Guardino. KINO POBRE2JE: ob 17.45 in 20. url amer. l*al. oarv. VV vestem POZABLJENI REVOLVERAS V glav. vi.: Thomas Finch. Lgonnrd 'Mann. Lllclene Paluzzi in Peter Mar teli. Obvestila V ANGLEŠKEM začetnem ln NEMŠKEM KONVERZACIJ.SK EM tečaju za odrasle imam še nekaj prostih mest. Informacije po tel. 314-182 od 10.—11. ure. 25637-0 ✓-----C^Ler.>grania p(exiglas plošče, svetila, furnirje, žagan in deci-mlran les, stavbno pohištvo ter oblikovane Izdatke iz plexlglasa. Informacije- 61270 Litija tel (061) 88-222 DRUŽBENOPOLITIČNE OR GANIZACUE IN KRAJEVNA skupnost Poljane vabijo občane Ljubljane In še posebej aktiviste Ilegalne Ljubljane na žalno komemoracijo ob 30. obletnici ustrelitve 24. tal-cev. Komemoracija bo v petek, 13. 10. 1972 ob 1630 pred spomenikom talcem v utici talcev na Poljanah. V sporedu bodo sodelovali: Partizanski Invalidski pevski zbor. godba Milice in član slovenskega narodnega gledališča Andrej Kurent. 9648-0 4B£h JUBLJAMa • 13. 10. In 27. 10. LONDON IN WINDSOR — 5 dni z reaktivnim letalom za reklamno ceno 1.850.— dtn • 21. 10. BENETKE — SAN MARINO — 2 dm z avtobusom • 23. 10. PARTZ — 3 dni z letalom na Sejem damskih V.itačil • 24. 10. ATE-VE — PELOPONEZ — 4 dni z iraktlvnim letalom • 10. 11. KOPCNKAGEN — 3 dni s letalom na mednarodni sejem embalaže • 25. 11. MARMOLADA — 6 dni na smučani** • 26 11. KAIRO — LUXOR — DOLINA KRALJEV — 6 dni a reaktivnim letalom • 2«. H. ŠPANIJA — 8 dni ln 5 dni z letalom • 27. 11. PRAGA — MONCHEN — 4 dni z avtobusom • 27. 11. GRČIJA •— 8 dni z reaktivnim letalom ln avtobusom • 28. 11. BUDIMPEŠTA — 3 dni s avtobusom • 29. 11. RIM — F1BENZE — 5 dni z avtobusom • 29. 11. BENETKE — SAN MARINO - RAVENNA — 3 Cini a avtobusom • 16. 12. MEHIKA — 11 dni z letalom • 23. 12. KENIJA — TANZANIJA — 15 dni z letalom V naši poslovalnici dobite vse le-in železnice vozovnice. ____________________-O ZAVOD ING. STANKA BLOUDKA LJUBLJANA !CELOVSKAv CESTA25 HALA TIVOLI: drsanje Je danes od 20. do 22. ure za 4 din. AV-TODROM ■ električnimi avtomobili m* voznike od 6. do 66. lota tn vrtiljak za otroke ata odprta vaak dan od 9. do 21. ure. ZLATI KLUB: g napravami za masažo, pridobivanje kondicije ter razgibavanje, finskimi savnami ter solarijem za sončenje po vsem telesu vam je na voljo vsak dan razen nedelje. Podrobne Informacije tn rezervacije dobite po tel. 317-468. Disco klub VODA je odprt ob petkih, sobotah, ponedeljkih ln sredah od 19.30 do 23.30. Zelo domiselna ureditev in dobra glasba vas bosta zanesljivo pritegnili, zlasti, če ste stari med 16. in 20 let. Cukamo vas Jutri v disco klubu VODA (ali učeno: AQUATEKA — čitaj akvateka) na Celovški 3, kopališče Ilirija (prej klub 22). Vstopnina Je 8 din. sfopofokd Je danes odprta od 20. do 0C.30. Vstopnina je 10 din, v kar je vračunana tudi garderoba. Mlajšim od 18. leta vstop ni dovoljen, saj Je STOPOTEKA namenjena le starejšim od 13 let. »UN1CREME« Dr. C. Nicolini. Za kozmetiko in dobro počutje zoper obolenja žil, mišic, kožnih tvorb in revmatizma. Inlonnac-ije po tel. 62-704. KOŠENINA ALEs. stanujoč pod Jezom 8, Vrhovci izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Korenina Zvonka, pod .lezom 8, Vrhovci 8. 33966-0 Dežurne službe Nočna zor a v ruška dežurna služ oe je za nujne oo:ske na domu od 19 do 7 ure ob nedeljah d) praznikih ves dan. tn to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Loubijana: Bežigrad: Krfečeva c. 10. teieton 310-533 CeuU'1 M.kiošičeva c 24. te.eton 313 063 Vič—Rudnik: Postojnska 24. tei 61 121 Moste—Polje. Prvomajska 5. >«i 316-155 šiška—Šentvid: Derčeva ulica a za občinsko stavoo tel 53 221 Mriivode. Medvode tel 71-215 Grosuplje—Ivančna gorica: začas no v stavb: bivšega ZD Ivančna gorica telefon 783-039. telefon LM štev 783 002 Služba stauie pripravljenosti je na območju Črnuč, telelun štev 314-317 Dobrova — Polhov gradeč Vnanje gonce Horjul in Velike Lašče Nočna nedeljska tn pragučna dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanta v nebotičniku Kidričeva l/II. sobe št 5 Ambu a n ta nudi prvo pomoč v nujnih primerih m oo vsak dan od 19 do 7 ure naslednjega dne. ob ne deljah tn praznikih — ves dan LJUBLJANA Lekarna Miklošič MARIBOR »TABOR«, Trg revolucije S DVA ŠTUDENTA s Primorske iščeta sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nekadilca«. 33929-6 TAPETE polagam ter opravljam vsa soboslikarska dela. Ponudbe pod »Takoj-t. 35934-8 INTELEKTUALEC nujno potrebuje ogrevano in opremljeno sobo, vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Clmprej«. 35936-6 ČISTIM, popravljam in postavljam peči in gorilce na olje. Pridem na dom, telefon 342-212 . 35940-8 RESNI študentki iščeta sobo v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe oddajte v oglasnem oddelku. Ponudbe pod »Medicina in farmacija«. 35939-6 VAJENCA za elektromehansko sprejmem. 2agar, Rožna dolina. Cesta XVII/14. .35494-1 STARO kmečko hišo z zemljo kupim do 50 km iz Ljubljane, po možnosti v bližini reke. Ponudbe pod »Na samem«. 3.5495-7 KUPIM parcelo za vikend v okolici Ljubljani. Ponudbe pod »Lepa lega«. 35496-7 KUPIM fiat 750 — letnik 69. 70 ali 71. Ponudbe pod »Takoj«. * 35580-3 KUPIM nevseljivo stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nena«. 35583-7 ŠKODO 110 L, ugodno prodam. — Bolta. Kajuhova 14. 35620-3 PRODAM 850 šport coupe, letnik 71. Informacije: Simončič, Vrtna 19. Ljubljana. 35834-3 AUDI 60 L, letnik 1971. 4 vrata, servo zavore, ugodno prodam. — Zglasite se po tel. 51-368 od 8. do 17. ure. 35676-3 DEKLE išče neopremljeno sobo. Možnost kuhanja in pranja, vseljivo čimprej. Plača za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Takoj«. 3.5729-6 NOV NSU 1200 C prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje na Obirski 34. Ljubljana — šiška, ali tel. 56-776. 35765-3 PRODAM kompletni akvarij za tropske ribice. Ponudbe po telefonu 51-131 v četrtek ali petek po 16. uri. 35766-4 PRODAM zastavo 750, november 68. dobro ohranieno. — Kristina Mavsar. Notranje Gorice 146. p. Brezovica. 35836-3 FIAT 124 , 68 jeseni, 38.000 km. do-bro ohranjen, prodam za 27000 ND. Kralj. Svet osa vska 24. .35556-3 KUPIM f:čka na posojilo vrednosti milijon starih dinarjev Ponudbe pod »20. november« .35818-3 ROVER 2000TC prodam, letnik proizvodnje 1968. 75.000 km. z jvmsko opremo, garažiran, cena 80.000 ND. Vprašajte na naslovu: Boris Dcgan. Zagreb. Jurišičev« 1. tel. Zagreb .34632 35794-3 ODDAM enosobno komfortno stanovanje v Ljubljani, pogoj predplačilo za dve leti. Ponudbe podružnic: »Dela« Murska Sobota ali tel Ljubljana 23-196. 2862-6 RODOVNIŠKE nemške ovčarje mladiče prodam. Gostilna Rado. Cemelavci 4. 2863-4 DEKLE prijetne zunanjosti želi spoznati dobro situiranega gospoda za prijateljstvo. Ponudbe pod »Nežna« podružnici »Delo« Nova Gorica. 2864-8 ZASTAVO 750. letnik 1955. ugodno prodamo. Javoršek. Celje, Ipavčeva 28. tel. 22-998 . 2865-3 FLIPER Marjanco prodam. Helena Pepel, Celje, Zidanškova 16. 2866-4 ŠTIRI.STANOVANJSKO hišo z velikim vrtom, primemo za gostilno, trgovino sli obrt, ugodno prodam. Prodam tudi vsako stanovanje posebej. Vprašajte Erbus. Košaški dol 55. Maribor. 2866-7 ŠTUDENT išče sobo. lahko slabše kvalitete. Usluge pridejo v poštev. Ponudbe pod »Nujno«. 35960-6 PRODAM nov pralni stroj Gorenje, po znižan: ceni. Bogve, Novi trg 5. Ljubljana. 35958-4 UGODNO prodam globok otroški voziček s športnim vložkom. Ponudbe po telefonu 313-503 dopoldne ali na naslov: Pibernik, Zaloška 102, popoldne. 35950-4 SESTRI iščeta opremljeno sobo, z možnostjo kuhanja in s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Cim-prej«. 35666-6 DVA ŠTUDENTA agronomije iščeta skromno sobo. Ponudbe pod »Redna plačnika«. 353 ŽELITE renoviratd »*še prostore, lokal, starrovan»e (podstrešno — kletno), nujno potrebno izolacije proti vlagi, mrazu, zvoku in vseh dodatnih del. lesnih oblog, tapet, taptsom, Dlastičnih dekoracij, stenskih ali stropnih kakor tudi razne pregraditve v prostorih, do finih končnih fines v vaših prostorih, zato se obrnite na naslov: S. MUHIC, montaža. Titova cesta 177, tel. 341-997. 34643-8 VA Vi ATO R MONCHEN: TURISTIČNA AGENCIJA LJUBLJANA, TRDINOVA 3, tel. 314-344 ogled olimpijskega mesta, Tehničnega muzeja, nakupovanje! 1 dan letalo, reklamna cena 600.— din Odhod v soboto, 21. 10. 9644 ŠTUDENTKI. lAčeta ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ma-rika Cavčič, Vrhovci, Cesta IV, Številka 1 (piri Potočnik), Ljubljana. 35947-6 OPKAVUAM prevoze s tovornjakom 2 toiu tn kombijem. Kličite t po tel. 48-123 . 35019.8 MONTIRAM TV antene za I. in II. program. Naročila po tel.. 22-405. 35450-8 PO ZELO UGODNI CENI stružim in lakiram parkete. Ponudbo pod »7 DIN«. 35883-8 TAKOJ sprejemam vsa soboslikarska in pleskarska dela. Polaganje tapet. Ponudbe pod »Nealkoholik« 35884-8 GARSONJERO aM enosobno stanovanje vzamem v najem. Predplačilo 5000 ND. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Centralna«. 35924-6 IŠČEMO GOSPO za varstvo 2-letne deklice na našem domu. Pound-be pod »Dobro plačilo«. 35925-1 ATRIJSKO HIŠO v Murgljah (IV. faza) odstopim najboljšemu ponudniku — lahko tudi bančna posojila. Kos, tel. 312-324, od 8. do 10. ure, ob delavnikih. 35915-7 PRODAM zastavo 750, cena 550.000 starih dinarjev. Rafko Primc — Kamnogoriška 8, Ljubljana, Dravlje. 35916-3 MIREN študent išče ogrevano sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Možnost predplačila*!. 35914.6 ZA VARSTVO 2-letne hčere :n delno pomoč v gospodinjstvu iščem dobrosrčno dekle ali mlajšo upokojenko. Nudim hrano, stanovanje in možnost večernega šolanja. Plačilo po dogovoru. Kralj, Einspielerjeva 5/1. — Bežigrad, telefon ,320-150 popoldne. 311-2°5 dopoldne. 35927.1 SOBO s posebnim vhodom in s centralno kurjavo vzamem v najem, lahko tudi za dva. Ponudbe pod »Akademik«. 35926-6 VAJENKA gostinske šole išče ogrevano SQbo. Lahko tudi delno po-mag^ v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Nujno«. 35911-6 POCENI prodam betonsko železo profil 8 mm, 1000 kg. Ponudbe pon »Cena 450«. 35913-4 KUPIM globok moder ali bel Italijanski voziček — lakiran. Ponudbe pod »Nujno«. 35908-5 GRADBENI material — heraklit 7.5 cm, litoželezne cevi ibitol — ugodno prodam Informacije: Tel. 56-516. 35900-4 MIRNA uslužbenka išče sobo s posebnim vhodom ali garsonjero kjerkoli v Ljubljani. — Ponudbe pod »Zaželena garaža«. 35902-6 DOPOLDANSKO Štiriumo varstvo za dojenčka potrebujem takoj. Ponudbe po te’efonu 22-885. DEKLE, nekadilka, išče sobo s souporabo kopalnice, plačam dobro. Ponudbe pod »Uslužbenka«. 35898-6 PRODAM tono cementa, poleolske pocinkane cevi, peč na olje Hus-cnnrna. Ogled popoldne. Reberc. Vrtna 22. 35895-4 ZELO MIREN par, kd pričakuje otroka, nujno potrebuje kakršnokoli sobo.- Prosim navedite ceno! Ponudbe pod »Zelo mima!*< 35896.6 KUPIM sobo s kopalnico s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Plačam takoj«. 35894-7 STROJNO čistim tapisome, solidno in hitro. Ponudbe tel. 315-178 po 19. uri. 35892.8 MLAD FANT išče sobo v Ljubljani, ogrevano in kopalnico. Ponudbe pod »Nujno« 35890-6 PLESKARSKA — soboslikarska dela ter polaganje tapet izvršujemo kvalitetno. Telefon 320-713. 35889-8 PRODAM dobro ohranjeno škodo. 57.000 — 14.000 — Tel. 63-453. 35887-3 ZAROČENCA pred poroko iščeta neopremljeno sobo in kuhinjo z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Kranj, Meavode«. 35882-6 ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo. Ponudbe pod »Nujno«. 35881-6 ŠTUDENTKI iščeta ogrevano sobo s kopalnico. Ponudbe pod »Cim-prej«. 35878-6 ŠIVILJA išče sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Redno plačam«. 35877-6 NUJNO prodam zastavo 750, letnik 1970. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure na naslovu: Andrej Novak, Grosuplje. Za gasilskim domom 3. 35876-3 DVA ŠTUDENTA nujno iščeta opremljeno in ogrevano sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro plačava*.«. 35875.6 ŠTUDENTKI iščeta sobo. Ponudbe pod »Mimi«. 35873-6 ZASTAVO 750, letnik avgust 1969, prodam za 17.500,00. Registriran do avgusta 1973. Informacije vsak dan od 15. do 17. ure na naslov: Zoran SJmončič, Ljubljana, Glinška 2 B. 35872-3 MLAD zakonski par, z otrokom, išče sobo z možnostjo kuhanja, pranja, mož veliko odsoten. Ponudbe pod »Dobro plačava«. 35870-6 POCENI prodam VW, letnik 52. registriran do Julija 1973. Dam ga tudi v zameno za najemnino stanovanja. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Skok. Rožna dolina, Cesta JV./48. 35869-3 FANT IN DEKLE pred poroko iščeta sobo, po možnosti s kuhinjo, neopremljeno, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Nagrada«. 35867.6 CENTRALNO ogrevano, opremljeno samsko sobo s souporabo kopalnice oddam. Ponudbe pod »Višji letnik medicine«. 35865-6 SOBO in hrano nudim študentki za dopoldansko varstvo otroka. Ponudbe pod »V času študija«; 35861-6 PRODAM televizor Automatic, let nik 1968 — cena 1200 din. Ogled od 13. do 14 ure med tednom Soseska 6 — Gotska ulica 3 novanje 1. 35859-4 ZA VEČJE stanovanje b odločbo v Ljubljani dam nagrado in so-. bo z odločbo. Ponudbe pod »Večje večjo«. 35860-6 PREDMETNA učiteljica Išče ogrevano sobo, souporaba kopalnice. Ponudbe pod »Plačam po dogovoru«. 35862-6 TRI študentke nujno potrebujejo po možnosti v središču mesta ogrevano sobo. Vanda Ograjen-šek, Tomšičeva 18, Velenje. 35863-6 GARAŽO oddani. Ponudbe pod »Trnovo«. 35855-3 PRODAM ali dam v najem kompletno zoboadravniško ordinacijo. Ponudbe pod »Zelo ugodno«. 35856-4 POLAGAM taptsom, vina« ploščice, topli pod. Ponudbe pod »Poceni«. 35857-8 PRIDEN študent nujno Iftče sobo v Centru. Ponudbe pod »360«. 35837-6 KUHINJSKO ln sobno pohištvo, raztegljiv kavč z žimnico, posodo in porcelan, ženske obleke, preproge perzijske in druge ter razne hišne predmete, raz prodajam. Ponudbe pod »Raz prodaja«. 35838-4 PRODAM kavč ln mizico z ogle dalom. Ponudbe pod »Ugodno« 35839-4 PRODAM malo rabljeno Kiippers busoh peč. Potrčeva 12, stan. 23 35840-4 ŠTUDENTKI Iščeta sobo s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod »Blizu centra«. 35841-6 KUPIM peč na olje po ugodni ceni. Marija Tratnik, Pohlino-va 24, Ljubljana. 35842-5 KATRCO, letnik 64, odlično ohranjeno, prodam. Ivan Deržanič, Artiče, Brežice. 35843-3 ŠTUDENTKA 4. letnika medicine išče ogrevano sobo, po možnosti ▼ bližini centra. Ponudbe pod »15. oktober«. 35844-6 NUJNO potrebujem’ sobo ali garsonjero kjerkoli ▼ Ljubljani. Ponudbe pod »Dobro plačam«. 35845-6 FIAT 850 OOUPE, rumen. Jesen 1969, 54.000 km, b radiom in opremo, prodam. Ogled v petek popoldne. Ulica padlih borcev 27, Ljubljana. 35846-3 PRODAM renault car&vel-le. Nov motor. L. 1966. Zakotni kova ulica 1/102. Ogled dopoldne ali po 20. url. 35848-3 V NAJEM vzamem a 1. novembrom garsonjero ali manjše stanovanje, po možnosti v centru ali kjerkoli v Ljubljani. Plačam dobro, vnaprej. Jože Banič, Prežihova 13, Murska Sobota. 35850-6 DVE dekleti iščeta honorarno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pod »Pridni«. 35833-2 PRODAM mercedes 170 D za 450 din. Ogled popoldne na Trubarjevi 76, vsak dan med 17. in 19. uro. 35828-3 ODDAM garažo, križna 10 A, Jarše. Ogled od 14. ure dalje. 35829-3 DEKLE želi ob sobotah in nedeljah honorarno zaposlitev v gostinstvu. Ponudbe pod »Natakarica«. 35825-2 COLLOSAL - hitro in uspešno odstranjuje kurja očesa in debelo kožo./jProdajata »Nama« yri ' »Supermarket« -t, Ljubljana. KUPIM motor BMW ali panoniJo twin. Ponudbe pod »Vozen«. 358111-3 PRODAM drsalke M. 41 Ponudbe pod »200 ND«. 35812-4 PRODAM VW kombi, generalno popravljen, cena ugodna. Vinko H os ta, Dolenjska c. 149. 35813-3 NSU 1000, lertnik 1958 november, z radiom prodam. Cenjene ponudbe pošljite pod »Rabim denar«. 35814-3 FORD taunus 17 M, 1964, 5000 km po generalni, prodam za 23.000 din. Kličite vsak dan od 7. do 15. ure po tel. 22541, Završnik. 35815-3 PRODAM škodo 1000 MB, generalno popravljena. Ogled mogoč vsak dan popoldne. Informacije tel. 312-657. Ogled Viška 49 D, Dobrovoljc. 35817-3 TRIČLANSKA družina išče kuhinjo in sobo, plačamo in pomagamo v gospodinjstvu. Stanovanje zaželeno od Kamnika do Ljubljane. Ponudbe pod »Poseben vhod«. 35820-6 UGODNO prodam dnevno sobo: kombinirana okna, kavč, miza in tri fotelje. Ogled vsak dan dopoldne in popoldne. Naslov: Conič, Proletarska 2, Ljubljana . 35821-4 USLUŽBENKA Išče sobo. Ponudbe pod »V Mostah«. 35822-6 OGREVANO, opremljeno sobo ali manjšo garsonjero vzamem v najem Ponudbe pod »Solidna uslužbenka«. 35799-6 DVE stoječi svetilki ugodno naprodaj. Ogled od 15. do 16. ure vsak dan. Ponudbe pod »Svetilke«. 35801-4 PRODAM zidano avto garažo za Bežigradom, informacije dobite 14. in 15. oktobra med 7. in 9. uro. Tel. 342-223 . 35802-3 ZA TRISOBNO ali večje lastniško stanovanje dam enosobno lastniško v šiški in dvosobno nekomfortno z odločbo v Linhartovi ulici v Ljubljani. Ponudbe pod »Ugodno«. 35784-6 PRODAMO plinsko katalitično peč, malo rabljeno. Ogled četrtek, petek od 16. do 18. ure. Pe trovič, Runkova 2, Ljubljana. 35792-4 BRUSIM' in lakiram parket. Mencin. Crtomdrova 24. 35798-8 AVTODELE za aml 8 prodam. Martoeljc, Papirniška pot 7, Do-brunje. 35793-3 SPACKA, letnik 1966 prodani. Ponudbe po telefonu 316-063 v dopoldanskem času. 35796-3 PO NIZKI oeni prodam bas in solo kitaro.' Ogled od 15. do 16. ure. Stane Košir, Zaloška 33, Moste. 35804-4 TAKOJ redno zaposlim mladega fanta za predelavo plastičnih mas. Središka 17, Ljubljana, 13. do 15. ure. 35800-1 UGODNO prodam VW 1200, letnik 53, lepo ohranjen, motor 20.000 km po generalnem popravilu, garažiran. Ogled popoldne I>o 14. uri. Marko Skubic. Ob potoku 25, Ljubljana. 35963-3 imiiiiiii!H!iniiiiM!mu!iiiiiimtiiKi!mimuitfl"Hnimi[iiiiiiiimmmiimiiitH!iiimutiiiii!iiimmiii;i;tiiiimimiimnranniiiimii!iHi!iimimi!nmii!iiii:M!) Upravni odbor SPLOŠNE BOLNICE JESENICE razpisuje oedroma razglasa prosta delovna mesta za: * ZDRAVNIKA anesteziologa ali specializanta, ZDRAVNIKA pediatra ali specializanta, ZDRAVNIKA rentgenologa ald specializanta, 2 ZDRAVNIKA specializanta iz interne medicine, GLAVNO INSTRUMENTARKO kmirgidnega oddelka, RENTGENSKEGA tehnika, 5 OTROŠKIH SESTER za otroški oddelek, 2 MEDICINSKI SESTRI-BABICI za ginekološko-porodniški oddelek, SREDNJO MEDICINSKO SESTRO za ginekološko porodniški oddelek, VIŠJO MEDICINSKO SESTRO za gtnekološkopo rodniški oddelek, VODJO SPREJEMNE PISARNE (srednja ekonomska šola in večletne izkušnje), ADMINISTRATORKO s srednjo šolo za kirurgično specialistično ambulanto. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na Splošno bolnišnic« Jesenice, do 25. oktobra 1972. 9576 iiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmmiminmiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiniiiiiinnniiinimiiiiii DELAVSKI SVET SPLOŠNE PLOVBE PIRAN razpisuje prosto delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA (NI REELEKCIJA) Poleg splošnih pogojev, ki jih določajo zakonski predpisi, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo visoko strokovno izobrazbo, 2. da imajo najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 6 let na vodilnih ali odgovornejših delovnih mestih v gospodarstvu, 3. da so široko gospodarsko razgledani tn da imajo velike organizacijske in poslovne sposobnosti, 4. da obvladajo dva svetovna jezika, med njima angleščino. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v pomorskem gospodarstvu ali v zunanji trgovini. Prijave sprejema komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja do 25. novembra 1972. Kandidati morajo prijavi predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev pod zaporednimi št. 1., 2. in 4. Prijave pošljite na naslov: SPLOSNA PLOVBA Komisija za razpis delovnega mesta glavnega direktorja Zupančičeva 24, 66330 Piran 9593 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiimiimimiiiHmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiNiiiimi! INVESTICIJSKI BIROJI TRBOVLJE TOZD SKUPNE SLUŽBE razglašajo prosta delovna mesta komercialno-tehničnega referenta za prodajo energetskih in toplotno sanitarnih naprav POGOJI; diiplomirani strojni inženir ali strojni inženir, 3 leta prakse, ter znanje nemškega jezika komercialno-tehničnega referenta za prodajo gradbenega materiala in akvizi-cijo inženiring poslov POGOJI: diplomirani gradbeni inženir s 3 leti prakse ter znanjem nemškega jezika v loge z dokazali o strokovnosti in opisom doseda-njih del sprejema splošno kadrovski sektor Investicijskih birojev Trbovlje, Gimnazijska c. 16. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. 9583 IzbAJA IN TISKA ČASOPISNO GRAFIČNO PODJETJE DELO LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 TEI FPON 'Vi n«« mmrr . mm tjmoe-p 32ADI1?NIKZA2Z^EBNEKEI NAROČNINA ^) LJUBLJANA 50102 601-200,2 PEDIT^TELEEON 32L4TO^—"bRZCUAVN! ^NASLO\^d!lO^LJUBLJANA^— 2TROTIA — MESEČNA NAROČNINA 32 DIN — ZA ZASEBNIKE NAROČNINA 30 DIN — POSEBNE NAROČNINE — PETEK 4 DIN SOBOTA 4 DIN — PON ED F --- ------- ka Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421—2/72 ( DIN - PETEK IN SOBOTA 7 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — telefon dežurnega urednika 20-646 I Četrtek, 13. oktobra 1973 DELO * stran IS ■■■■■■■MHnHHlnMnHM i ■■ i. 4 * > Razpisna tcomuuja Trgovskega pcdjetja »VOLNA« UUBUANa. Mačkova ulica 2 razpisuje po 75. ti. statuta podjetja prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih. izpolnjevan še naslednje pogoje: — da imajo visoko šolsko :aot>razbo m 5 let de ovnih izkušenj v stroki ali .lšjo šolsko izobrazbo in 8 let delovnih izkušenj v stroki. Ponudbe s kratkim življenjepisom dokazilom o izpolnjevanju gornjih pogojev, dokazili o delu v drugih delovnih organizacijah ter o nekaznovanju naj jf»rwtidaw pošljejo razpisni komisiji najkasneje do 10 novembra 1972 9484 llllilllllli* TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA »TITAN« — KAMNIK razpisuj« prosto vodstveno delovno mesto ln vabi k sodelovanju VODJO ODDELKA za študij dela in časa Od kandidata pričakujemo, da ima visoko šok zaželena pa je tudi nekajletna praksa na področju študija dela. Kandidatu nudimo motnost nadaljnjega strokovne ga izpopolnjevanja s področja sodobnih metod proučevanja dela. Ponudbe izvolite nasloviti na kadrovsko-organiza rljsta sektor podjetja Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 9661 ZAHVALA Vsem. ki ste b:H naklonjeni dragi Mimici Kruljc mi kakorkoli počastili njen spomin, iskrena hvala. Kruljčevi s družinami Nenadoma nas je zapustil naš sobrat v 68. letu starosti to v 42. letu mašništva Janez Bejek župnik v Pečarovclb bo v petek. 13. oktobra 1972. ob 10. un v Pečarovcih Dekanijska duhovščina Murska Sobota. 11. oktobra 1972 mmMmMMMMmmmMmmmmmmmmmmmmmMmmMmmmmmmmmm Zapustila nas je naša ljubljena Razpisna kamnarja podjetja PLASTIK Arina Pečankova vdova po bančnem uradniku ✓ KANAL PRI NOVI GORICI Pogreb bo v petek, dne 13. oktobra 1972 ob 15. uri ponovno razpisuje iz Jožefove vežice na Žalah po 127. členu statuta podjetja Žaluj oči: prosto delovno mesto ain Ladislav ln drugo sorodstvo DIREKTORJA Ljubljana, Praga, Horšzdovice PODJETJA (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev, določenih z zako- Nenadoma je preminila naša draga hčerka, sestra, > nom. mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih pogojev: visoka šola tehnične, ekonomske ali pravne smeri in 3 leta prakse na vodilnem delov- svakinja in teta- Jožefa Zgonc nem mestu ali višja šola tehnične, ekonomske ali pravne Pogreb bo v petek, dne 13. oktobra 1972 ob 17. uri smeri to 5 let prakse na vodilnem delovnem iz Nikolajeve vežice na Žalah srednja Sola tehnične ali ekonomske' amen žalujoči: to 10 let prakse na vodilnem delovnem me- mati, oče, sestre in bratje z družinami stu. • ter drugo sorodstvo Družinsko stanovanje je zagotovljeno v Novi Gorici. Možnost nastopa dela Je takoj oz. po dogovoru Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z obširnim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih Ivanje selo, Ljubljana. Postojna, Gorenja vas, 10. oktobra 1972 ..pogojev razpisni komisiji podjetja »PLASTIK« Kanal. Razpis velja 15 dni od dneva objave. Umrla nam je naša dobra žena, mama. stara mama in sestra • r*?miTrt iiiTT^t!T»fP*un>>mi7!iim!iimiNtMmiTimiHm;imTiii(UHi>M;tRi(iiiiit4|iHiiiipnnnii:iiiimuiiiinit!iiiiiiiuiuuuiii!iiii:minmmmiiimiip SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »VEGRAD« — VELENJE 111(11 tl DUiJtl razpisuje rojena ŠKULJ prosto delovno mesto: Na zadnjo pot jo bomo pospremili v četrtek. STATIKA v razvojnem oddelku 12. oktobra 1972 ob 16.15 izpred Jakobove mrliške vežice na Žalah Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Žalujoči: da je dipl. ing. gradbeništva specialist za statiko mož Tone. hčerka Alenka, poročena Velkavrh da ima najmanj 3-letno prakso v gradbeništvu z možem, vnuka Marko In -Maja, sestra Milica v 1973 letu. Ponudbe z opisom dosedanjih zapo poročena Kitek z družino, družine Kitek slitev in dokazili o strokovnosti sprejme kadrovska ln Škulj ter drugo sorodstvo OD po pravilniku in dogovoru, možnost stanovanja služba podjetja 20 dni po izidu razpisa. 9629 Ljubljana, 9. oktobra 1972 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl Tragično in mnogo prezgodaj je izgubil življenje naš aktivni član in namestnik poveljnika Albin Dimnik Iztok Rešek učenec 5. c razreda Pogreb pokojnika do v petek, dne 13. oktobra 1972. ob 16. uri na domače pokopališče Pogreb bo v petek. 13. oktobra 1972 ob 16. uri iz Do pogrebe leži na svojem domu v Bizoviku hiše žalosti na Golniku na pokopališču v Goričanah Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu N ® Učenfi in kolektiv osnovne šole »Simon Jenko« ' Kranj Gasilsko društvo Bizovik Ljubljana, 11. oktobra 1972 Kranj, 11. oktobra 1972 • SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL NAS SODELAVEC MILAN JEŽ KLETAR POGREB BO V BRANICI V PETEK, 13. OKTOBRA 1972, OB 15. URI DELOVNA SKUPNOST IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PODJETJA »KRAS« SEŽANA Sporočamo žalostno vest, da je v prometni nesreči preminila ljuba žena in mamica MARIJA HRIBERNIK rojena HRIBOVŠEK Pogreb dirage pokojnice bo v četrtek, 12. oktobra 1972, ob 15. uri iz Legna na pokopališče v Šmartno pri Slovenjem Gradcu žalu/j oči: mož Jože s hčerkama Vero in Jožico, mama Terezija, zet Polde, sestra Tilčka, brat Franci in drugo sorodstvo Dobrna, Ljubljana, Celje, Drešimja vas Sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in ded V V VINKO KLEMENČIČ rudar — upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 12. oktobra 1972 ob 15.30 na Žalah v Zagorju - Žalujoči: žena Angela, sinova Franci in Vinko z družino Zagorje, 11. oktobra 1972 Nenadoma je umrla naša draga mami. ■tara mama. sestra to nečakinja Ana Pintar rojena KRACA N' Pogreb bo v petek dne 13. oktobra 1972. ob 16. uri na litijsko pokopališče žalujoči: hčerka Marija s možem Petrom, vnuk ln vnukinja, sestra, bratje, teta Pepca In drugo sorodstvo Litija Bor. Šmartno pri Litiji. Jelša. Trbovlje. 10. oktobra 1972 VSE PREZGODAJ JE ODŠEL OD NAS NAS PREDRAGI MOŽ, OCE, DEDEK, TAST, BRAT IN SVAK IGNAC KRAJNG PODPOLKOVNIK JLA V POKOJU POGREB DRAGEGA BO V PETEK, 13. OKTOBRA 1972 OB 13.30 IZPRED ANTONOVE MRLIŠKE VE2ICE NA ZALAH 2ALUJOCI : 2ENA ELIZABETA, HČERKA VERA, SIN DRAGO Z ŽENO MAJDO, VNUKA MIŠKO IN BARBARA. SESTRA TER DRUŽINE KRAJNC, WEHAPP. NAGLIC, DERETIC, GARZAROLLI IN DRUGO SORODSTVO LJUBLJANA, PTUJ, GRADEC, ZAGREB, ŠIBENIK, OSIJEK, MARIBOR, 11 OKTOBRA 1972 Nenadoma je preminil naš dragi oče, sin, brat, svak in stric ALBIN DIMNIK posestnik iz Bizovika Pogrej dragega pokojnika bo v petek, dne 13. oktobra 1972, ob 16. uri izpred hiše žalosti, Bazoviška 50, na pokopališče v Bizoviku Žalujoči: otroci Marija, Jane« in Aleš, mama Ivana, bratje Pavle, Feliks in Ivan % družinami in drugo sorodstvo Bizovik, Črnuče, Buenos Aires, 10. oktobra 1972 Sporočamo žalostno vest. da je tragično preminila naša dolgoletna zvesta sodelavka MARIJA HRIBERNIK -ačunovodja v pokoju Pogreb bo v četrtek. 13. oktobra 1972, ob 15. un na pokopališču v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu Priljubljeno sodelavko bomo obranili v naj lepšem spominu Kolektiv zdravilišča Dobrna Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo, da nas je danes zapustila naša draga žena. mama in babica MARIJA PLAZNIK Pogreb drage pokojnice bo v petek, 13. oktobra 1972, ob 15. uri Izpred hiše žalosti. Zidani most 13, na pokopališče v Radeče Žalujoči: mož Franc In sin Rado z družino ter drugo sorodstvo Zidani most, 11. oktobra 1972 Strta v bolečinah in neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je v cvetu mladosti nenadoma zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin. brat IVAN LEV1CNIK ml. Pogreb našega dragega pokojnika bo v petek, dne 13. oktobra 1972, ob 15- uri iz hiše žalosti v Dolskem štev. 17 na pokopališče Sv. Agate Žalujoči: žena Ančka, hčerkica Jožica, mama, ata, sestra Štefka, brat Stefan in drugo sorodstvo Dolsko, dne 11. oktobra 1972 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta ANTONA NOVAKA p. d. Tomoževega očeta se zahvaljujemo vsem. gi ste se prtiMi oo njega poslovit mu prinesli cvetje to ga spremili na njegovi poslednji poti Z besedo se ne moremo dovolj zahvaliti zdravnikom med sestram in strežnemu osebju na internem oddelku Vojne bolnice v Ljubljani za vso strokovno to človeško pomoč, id Jo Je bil deležen pokojni oče. Posebno se zahvaljujemo njegovima zdravnikoma dr. M DJordjeviču. dr Golobu in sestri Smilji. NOVAKOVI Dobrepolje. Vevče. Ljubljana "°OROCAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINIL NAS SODELAVEC RUDI SMEH POGREB POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 12. OKTOBRA 1972, OB 15. URI IZPRED HIŠE ŽALOSTI V MESTINJU NA POKOPALIŠČE ŠMARJE PRI JELŠAH DRAGEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU KOLEKTIV Ll »BOHOR« ŠENTJUR PRI CELJU, OBRAT MESTINJE ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame MARIJE GORNIK * rojene HRIBAR Iz Martinjaka pri Cerknici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivu Mestne hranilnice ljubljanske, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko lepega cvetja in izrazili sožalje. Družine Gornik, Rovan in Bukovac Martinjak Cerknica m Ljubljana, dne 10. oktobra 1972 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega očeta in moža DUŠANA JAGODICA se najtopleje zahvaljujemo vsem ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Staretu in p. č. duhovščini. Iskrena hvala vsem za pismene in ustne izraze sožalja. Užaloščena družina Kamnik, 6. oktobra 1972 t PRIPRAVE NA USTAVNO RAZPRAVO — Na včerajšnjem posvetovanju predstavnikov občinskih vodstev socialistične zveze in sindikatov so se dogovorili o skupnih nalogah, ki se jih bodo morali nemudoma lotiti, da bo bližajoča se javna razprava o ustavnih spremembah zajela kar najširši krog občanov in delavnih ljudi. Ob tem so opozorili tudi na svoje obveznosti pri uveljavljanju delegatskega odnosa oziroma sistema. Foto: E. šelhaus RADGONA BO VARNA PRED MURO — Na našem bregu Mure pri Gornji Radgoni so začeli graditi betonske zidove, ki bodo že letos zavarovali to mesto pred poplavami. Znatno zahtevnejša dela čakajo Avstrijce, saj bodo trajala najmanj še tri leta. Sele tedaj bo Mura tod zares ukročena. Foto: B. Borovič NOVA NARODNA KNJIŽNICA — Včeraj so v Skopju slovesno odprli narodno knjižnico »Kliment Ohridski«. Knjižnica, ki so jo izročili svojemu namenu ob dnevu vstaje makedonskega naroda, ima čez milijon knjig ter 97-000 kvadratnih metrov prostorov. Na sliki je zgradba knjižnice »Kliment Ohridski«, v kateri je tudi več večjih in manjših čitalnic. Telefoto: Tanjug Zagon v Parizu Po pomoti Četrti dan pogovorov Nixonovega svetovalca Kissinger* ja s predstavniki Severnega Vietnama - Thieu odpisan? OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ. 11. okt. Senzacija v Parizu: Nironov svetovalec dr. Henry Kissinger se že četrti dan zapored pogovarja s predstavniki Severnega Vietnama. O vsebini pogovorov se še vedno ne ve ničesar, opazovalci pa so razdeljeni v dva tabora: nekateri mislijo, da se pogajanja bližajo koncu, drugi pa se bolj nagibajo k mnenju, da so to predvsem Nuconove predvolilne petarde, s katerimi hoče dokončno onemogočiti McGovema. Izmotavanje ameriškega poveljstva v Saigonu v zvezi z bombami na Hanoi NEW YORK, 11. okt. Dan, ko so bombe ali rakete zadele francosko diplomatsko predstavništvo v Hanoiu, bo prišel v zgodovino predvsem zaradi izjave ameriškega poveljstva v Saigonu. Sinoči Je bilo na pariškem letališču Or!y že vse pripravljeno za odhod. Letalo ameriškega vojaškega letalstva je stalo nekje na robu steze, v njem Je bila Kissingerjeva prtljaga. Toda nenadoma Je pr.šel nov ukaz: kovčke dol. Malo pozneje je boeing odletel proti Frankfurtu prazen Nekateri pariški komentatorji povezujejo to nepričakovano spremembo v Kissin gerjevem programu a sinočnjim McGovemovim govo rom o Vietnamu. Medtem ko McGovem govori o miru. naj b! Nlzan dokazal Amer. Ca nom. da se on istočasno za ros pogovarja o miru. Da se Kissinger in njegovi sobesedniki res o nečem pogovarjajo. o tem ni dvoma Slišati je. da so seje »dolge In delovne«. Iz ameriških krogov, ki so sicer silno zadržani, pa vendar, kot kaže. malce bol) zgovorni kot v Washing*.onu, so pricurljale govorice, da se pogovori vr te okrog globalnega sporazu tna ui da torej ne gre le za prekinitev ognja ln osvobo ditev ameriških ujetnikov, ampak tudi za vsa vojaška in politična vprašanja, pomembna za usodo Vietnama. Po nekaterih vesteh naj bi bil Thieu za Američane že odpisan. vendar ne tega ne če sarkoii drugega ni nihče po trdil. Nekdo pa le ve. kaj se do. gaja za kulisami: francoski zunanji minister Maurice Schumann, ki ga je Kissinger obiskal včeraj popoldne Schumann je takoj zatem odhitel v Elizejsko palačo in današnji tisk je poln ugi ban; o tem. al: Francija po srednje ln kako. Mnenja o tem so deljena: nekateri trdijo. da Francija aktivno po sreduje. m sicer pri Hanoiu ali morda celo pri Pekingu drugi pa mislijo, da je Kissinger. ki se je sestal s Schu maanom že 22. septembra v Washingtonu. zunanjega mi jan) proti ljudstvu in državi. Senat je Dragutina Sčukan ca obsodil na šuri leta strogega zapora zaradi vohunstva, Franja T.idtmana in Anta Bruna Bu'-.ča ki ju je obtožnica bremenila sovražne propagande in sodelovanja z eks tremno politično emigracijo, pa s po dvema letoma stroge ga zapcra Po odločitvi sodi šča je dr Franju Tudjmanu ukinjen pripor do pravnomoč nosti obsodbe Obenem je sodišče odločilo, da se dr. Tud) nistra le informiral. Toda o čem? Zgolj o vsebini pogajanj ali pa morda o nečem, kar bo Nizon v kratkem objavil, kot ugiba današnji »Herald Tribune«? Na odgovor bo treba še počakati. Vsekakor je malo verjetno, da bi ga lahko do. bili že na jutrišnji »odprti« Med drugim je Jože Tramšek poudaril., da je že prvi srednjeročni načrt vodnega sklada za obdobje 1971 1975 ki je računal s 400 milijoni sredstev, predvidel skoraj 70 odstotkov vsega denarja <274.5 milijona din) za ob rambo pred poplavami, pil čemer so od te vsote dobrih 40 odstotkov namenili za območje Drave in Mure. Letošnje katastrofalne poplave v Pomurju terjajo pospešeno gradnjo obrambnih Štiri žrtve BELFAST, 11. okt. #101S ANKARA ►ATENI T dea nevihte *>čg? sneg megla y^r burja i wi\ ^ <2$ Sz® =» 'S •VARŠAVA topla fronta hladna fronta okluzija TW UKlUZlja "X V središče: ciktona ij \ \ anticiklona II Vreme in temperatura 11. oktobra 1972 Napoved: arajl vreme stopinj vreme stopinj ob 7 uri ob 13 un ujuDijana Planica Brnik Kredarica Maribor Si Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar Dubrovnik Zagreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova MUnchen Zlincb Ram Pari* d-run Stockholm Moskva megla 5 poioblačno 1 megla 5 jasno 1 jasno 3 jasno 1 jasno 3 megla 4 jasno 10 dežuje < 11 dežuje 11 jasno 16 oblačno 14 megla 6 poioblačno 8 megla 5 dežuje 12 megla 6 oblačno 6 megla 2 oblačno 7 jasno 6 oblačno 18 jasno 11 dežuje 12 oblačno 17 dežuje 10 oblačno 9 oblačno 8 rosi 6 oblačno 16 jasno 15 poioblačno 14 jasno 2 jasno 17 jasno 13 lasno 16 oblačno 15 oblačno 14 oblačno 13 oblačno 16 poioblačno 15 oblačno 16 jasno 16 poioblačno 16 oblačno 16 dežuje ' 14 oblačno 14 jasno * 12 iasno 15 jasno 14 oblačno 13 dežuje 11 oblačno 13 lasno 16 joloblačno 14 >blačno 21 iežuje 11 joloblačno 12 jasno 13 asno 11 Temperature morja danes popoldne Koper 18 Sem 17 SibeniK 30 DuOrovr t 20 SLOVENIJA V vzhodni Sloveniji spre menljivo oblačno, drugod pretežno oblačno, to vmes manjše padavine. Najnižje nočne temperature med 4 in 9, na Primorskem 12, najvišje dnevne med 10 in 15. IZGLED1 ZA PETEK Oblačno s padavinami. JUGOSLAVIJA Spremenljivo oblačno, ob Jadranu oblačno, vmes manjše padavine. VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je nastalo področje nizkega zračnega pritiska. Njegove frontalne motnje so zajele zahodne Alpe in bodo v naslednjih dneh vplivale tudi na vreme v Sloveniji. Mala anketa Glas petih odbornikov Zadovoljni s trebanjsko občinsko ureditvijo — zdaj mesto drugim Mandatna doba odbornikov trebanjske občinske skupščine se tudi izteka. Večina se je vživela v delo občinske skupščine, saj so s svojo navzočnostjo in delom vplivali, da je ta samoupravni organ usmerjal dejavnost v občini tako, da so bili občani zadovoljni. Kako pa so se počutili odborniki, v samoupravni vlogi, kjer so se turli večkrat znašli med kladivom in nakovalom, bomo izvedeli iz njihovih izjav. Spraševali smo jih: Kako ocenjujejo svoje delo v skupščini in katero dejanje se jim zdi najbolj pomembno, ter kako so se pcčuiili v odbomiških klopeh in kaj bi spremen:li v našem skupščinskem sistemu. ■ BRANKO ME2AN. zasebni obrtnik te DoL Nemške vasi: »Občutek imam. da smo v povezavi z našo krajevno skupnost jo le nekaj naredili, lahko bi celo več. če bi sredstva ne bila tako skopo odmerjena. V skupščini sem se dobro počutil, morda je bilo premalo povezave med našo in republiško skupščino. Imam občutek, da je skupščinski sistem v redu.« ■ JANEZ MIHEVC, direktor TRILE3A: »Moja vloga se je zlasti čutila v prizadevanjih, da oživimo obrtno dejavnost v naši krizi. Zavedam se. da brez raz-občini. ki je zadnja leta bila v vite obrti ne bo hitrejšega razvoja industrije. V skupščini sem čutil veliko moralno podporo, zato sem tudi z veseljem delal. Na sam sistem nimam pripomb.« ■ JOŽE KLEMENČIČ, kovino, strugar te Velite Loke. «V času moje mandatne dobe smo imeli več uspešnih delovnih akcij, saj sem jih kot predsednik krajevne skupnosti tudi lahko povezoval. Razumljivo, da nismo še rešili vsega, zato bo uidi za drugega odbornika ostalo še precej dela. Rad sem se udeleževal sej skupščine, čeprav se nisem mogel včasih znebiti neprijetnega občutka, kajti človek vedno nekaj hoče.« ■ FRANC NOVAK, kmet m Šentruperta: .Oaoornik sem že sedem let zato sodelujem tudi pri vseh delovnih akcijah v naši krajevni skupnosti. Pohvalimo se lahko z vodovodom, ki smo ga napeljali v več vasi naše krajevne skupnosti, zdaj pa je na vrsti še cesta Slovenska vas — Šentrupert — Prelesje. V skupščini smo se tudi včasih »udarili«.sa; brez boja ni zmage. Sistem po mojem pa ni treba nič spreminjati.« ■ FRANC FINK. kmet iz Ponikev: »V času mojega odbor-ništva smo urejali več cest in drugih krajevnih komunalnih vprašanj, seveda pa vsega nismo še rešili, ostane še marsikaj. Posebno nas tišči cesta pod viaduktom v Ponikvah! V skupščini sem se počutil izredno, vedno sem dobil na zastavljena vprašanja odgovore, seveda mi vedno niso bili všeč. Samouprave je v naših skupščinah dovolj.« S. DOKL Jasno začrtana pot Novomeški komite ZK o pismu tovariša Tita in izvršnega biroja CK ZKJ NOVO MESTO. M. okt. _ Popoldne je zasedaj občinski komite ZKS. ki je obravnaval vsebino pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ki obravnava nezdrave pojave v naši družbi ter daje vso podporo prizadevanjem najvišjega vodstva ZKJ. ki je učinkovito nastopilo proti vsem deformacijam. ki odvračajo delavski razred z njegove jasno začrtane revolucionarne poti. Ko so komunisti razpravljali o vsebini pisma, so si ob tem zgradili okviren program dela občinske konference oziroma osnovnih organizacij ZK. ki ga bodo bolj kot kdajkoli prej povezali z razredno usmerjenostjo ter začeli neizprosen boj s tistimi, ki z idejnega ali kakšnega drugega vzroka ne delajo po začrtanih smernicah politike ZKJ. Komite se je zavzel tudi za nekatere konkretne akcije, ki Jih bo v teb dneh s pospešeno dejavnostjo takoj uresničil, druge pa postopoma, ker so vezane na daljše časovno obdobje. Pismo, spodbuda za delo S seje aktiva ZK v trži* ški tovarni Peko — Pripombe na minulo delo TRZIC. 11. okt. — Tovarna obutve Peko je v zadnjih letih dosegla velik napredek v proizvodnji in uvrstila svoj ekonomski položaj. Temu razmahu pa ni sledil razvoj na samoupravnem in drugem družbenem področju v delov, ni organizaciji. To so ugotovili na današnji seji tovarniškega aktiva ZK, na kateri so obravnavali pismo predsednika Tita in pregledali svoje delo v zadnjem obdobju. Pripombe so bile na sistem kreditiranja stanovanj, ker so delavci z nižjimi osebnimi do-hodki pri tem zapostavljeni. Zavrnili pa so očitke na račun delitve ostanka osebnega dohodka, češ da gre bolj za nevoščljivost drugih kot pa za pritožbe članov kolek Uva. Opozorili so še na to, da so komunisti na vodilnih delovnih mestih premalo odgovorni do ZK, do nekomunistov na teh položajih pa so v kolektivu preveč popustljivi. L. STRUZNIK IZ NOVOMEŠKE INDUSTRIJE OBUTVE — Delavec pri stroju za obdelavo gornjih delov obutve. Foto: S. Dokl Kdaj od načrta k stvarnosti? Novomeška industrija obutve se stiska v neprimernih prostorih — Projekt za novo tovarno imajo, lokacije ne NOVO MESTO, 11. okt. Industrija obutve v Novem mestu, ki se že od osvoboditve stiska v neprimerni stavbi v bližini mestnega središča, v zadnjih letih kljub dobri volji ne more doseči zaželjenega napredka. Možnosti nadaljnjega razvoja so omejene, zato ta 250-članski delovni kolektiv, ki na leto izdela četrt milijona parov čevljev in doseže 25 milijonov vrednosti proizvodnje, vsako leto vloži precej sredstev v modernizacijo strojev. T rg zagotovljen Zagorje ob Savi: zasebno kmetijstvo v občini ima vse možnosti za preusmeritev v živinorejsko proizvodnjo ZAGORJE OB SAVI, 11. okt. V zagorski občini je le še 1062 kmetij. Od teh je le 486 takih, kjer lastnik dela doma in se preživlja samo s kmetovanjem, na vseh drugih posestvih so lastniki zaposleni v industriji ali drugod. Zaposlujejo se ne samo kmetje z malo zemlje, marveč tudi tisti z večjih posestev. Spreminjanje »čistih« kmetij se bo še nadaljevalo, ker se v »mešane« spreminjajo celo nekdaj trdne čiste kmetije. Vendar so njihove želje še drugačne. Izdelan imajo namreč že projekt za novo tovarno. ki naj bi stala v Bršlinu. z delovno površino na 4000 kvadratnih metrov. V njej bi lahko zaposlili 350 delavcev, proizvodnja pa bi se takoj dvignila za več kot 100 odstotkov. Ker pa so nastale težave z dodelitvijo gradbenega zemljišča, visijo vsi njihovi načrti še v zraku. Novomeški čevljarji imajo razne težave, vendar največkrat do njih zaradi pomanjkanja gornjega usnja. V glavnem izdelujejo delavsko zaščitno obutev, razen tega pa tudi razne druge vrste obutve (moško, žensko in otroško). Izdelki so v glavnem BREŽICE Pomoč revnim kmečkim otrokom BREŽICE, 10. okt. — Republiška skupnost otroškega varstva io letos namenila precej uenarja za pomoč otrokom iz revnih kmečkih družin. K 150.000 dinarjem bodo dodali š» cenar iz občinskega proračuna brežiške občine. Posebna komisija pri svetu za zdravstvo in socialno varstvo pri skupščini občine Brežice je izdelala razdelilnik, po katerem bo 285 otrok oziroma njihovih staršev ali rejnikov prejemalo pomoč že od 1. januarja dalje. V. P. Ne več tako ob strani Pulj: doseči večje vključevanje občanov italijanske narodnosti PULJ, 11. okt. — Tu je bila seja izvršnega odbora italijanske unije za Istro in Reko. Obravnavali so med drugim delovni program 1972/73 ter izpolnjevanje sklepov in napotil 14 občnega zbora unije v luči uresničevanja ustavnih dopolnil v praksi. . Predsednik unije prof. Antonio Borme je poudaril, da je glavni namen organizacijskih sprememb, ki so bile sprejete na občnem zboru v Poreču, kvalitativno urediti različne dejavnosti v italijanskih kulturnih krožkih in doseči večje vključevanje občanov italijanske narodnosti v družbenopolitično življenje V razpravi so se udeležen ci zavzeli za to, da bo treba ustanoviti skupnosti občanov italijanske narodnosti tudi v tistih središčih, v katerih ta kih skupnosti zdaj še ni. V sodelovanju z družbenopoli tičnimi organi bo treba stre meti za doslednim uveljavlja njem dvojezičnosti in uskla diti Statute občinskih skup Sčin z ustavnimi dopolnil: O. E naročeni, nekaj pa delajo tudi za trg. kjer izdelke prodajajo preko grosistov, ker nimajo svoje lastne trgovske mreže. Lastnih prodajaln nimajo, ker jih tudi ne bi mogli zdrževati. Cesta nared za promet Na cesti Bohinjska Bistrica—Bitenjska planina odslej asfalt BOHINJSKA BISTRICA. H. okt. — Te dni zaključuje jo zadnja dela na cesti Bo-ninjska Bistrica — Bitenjska planina na Jelovici. Asfalt so položili že prejšni reden, zdaj pa urejajo še robove. Cesto je v dokaj kratkem času asfaltiralo Cestno podjetje iz Kranja. Preurejena in asfalt: rana cesta ima velik pomen ne le za Gozdno gospodarstvo Bled, ki je za asfaltiranje prispevalo tud: denar, pač pa tudi za bohinjski turizem Prometna zveza s Sorico in s Primorsko je sedaj mnogo boljša, kar bo prav gotovo povečalo avtomobilski promet preko Petrovega Brda in Sorške planine v Bohinj in obratno. Končno pa ima cesta velik pomen tudi za prebivalce Nemškega rovta, va si, ki leži tik ob njej. Zato so tudi tu za cesto zbrali nekaj denarja. Skoda le da ga je zmanjkalo za asfaltiranje priključka iz te vasi na glavno cesto. J. R Brežice: jeseni bodo gradili vrtec BRE2ICE, 11. okt. Za gradnjo predšolske ustanove v Brežicah je denar v celoti zagotovljen. Glavni znesek je prispevala republiška skupnost otroškega varstva. Zato bodo še to jesen pričeli z zemeljskimi deli in postavitvijo temeljev, nato pa bodo delavci mariborskega Marlesa postavili montažno poslopje, ki bo lahko sprejelo več kot 170 otrok. Maja prihodnje leto naj bi pričeli že normalno delati. V. P. JESENICE Tečaji tujih jezikov JESENICE. 11. okt — De lavska univerza na Jesenicah je uvedla tudi v letošnjem šolskem letu tečaje tujih jezikov Tudi letos kot druga leta je največ zanimanja za tečaj nemškega jezika. V začetni tečaj, ki je pričel s poukom *a mesec in ima tedensko po 6 ur predavanj, se je vpisalo kar 25 tečajnikov. Ti bodo v stotih urah predelali snov začetnega tečaja P. U. V zadnjih letih so dali precej denarja za sodobno opremo, tem pa povečali proizvodnjo. Zlasti v oddelku šivalnice, kjer delajo gornje dele čevljev tudi za nekatere naše večje tovarne čevljev: 10.000 kosov gornjih delov čevljev pa so letos tudi izvozili v Avstrijo. Kot povsod v novomeški industriji imajo tudi tam zadnje čase težave z novo delov, no silo. K sreči, jim v veliki meri delavce nadomeščajo sodobni stroji. Za december, januar in februar je že zdaj težko dobiti ležišča. Nekatere agencije pa bodo pošiljale svoje goste še v marcu. Tako pravijo blejski gostinci in upajmo, da je res, kajti to so že večkrat trdili, pa je bilo potem precej dru- Razstava pohištva v Trbovljah TRBOVLJE, 11. Okt. — V foyerju delavskega doma bo od 12. do 20. oktobra tradicionalna razstava pohištva in drugih gospodinjskih pripomočkov. Obiskovalci razstave bodo razstavljeno pohištvo in opremo lahko kupili. Skupen hlev za živino? Nekateri kmetje na Primorskem menijo, da bi tako imeli več časa MARIBOR, 11. okt. Na po svetovanju živinorejskih stro kovnjakov iz vse Slovemje, ki je bilo danes v Mariboru, so ugotavljali, da je živinoreja najpomembnejša kmetijska dejavnost v naši republiki, a še vedno doživlja pretrese žaradi ' neurejenih razmer na trgu. Kmetom prinaša več kot tri četrtine vseh dohodkov, ki pa so včasih precej negotovi. Medtem ko so tudi po lanskih težavah v živinoreji v Pomurju vseeno ohranili število goved, na nekaterih ob močjih Slovenije stalež že nekaj let pada. Živinoreja nazaduje zlasti tam, kjer s: kmetje lahko zagotovijo dohodke iz drugih dejavnosti. Ne le negotovi in nezadostni dohodki, tudi sedemdnevna zaposlitev v tednu odvrača kmete od živinoreje. Zato ne. kateri kmetje na Primorskem razmišljajo, da bi si podob no kot v Italiji uredili skupen hlev m potem imeli več prostega Časa. J. P Zahteva: čimprej program V Trbovljah opozorili na pomanjkljivost pri izobraževanju članov ZK TRBOVLJE, 11. okt. — Pri obravnavi pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ je trboveljski komite ZK tudi ocenil, da je treba »pognati« delo na področju uveljavljanja ustavnih amandmajev. V zvezi s tem je bilo v trboveljski občini premalo narejenega. V razpravi pa so večkrat opozorili na pomanjkljivost pri izobraževanju komunistov. Zato je komite ZK vključil med sklepe zahtevo, da se morajo v trboveljski občini čimprej dokopati do programa za usposabljanje članstva. gače. Med gosti, prijavljenimi za zimo, je največ Nemcev, Nizozemcev, Amerikan-cev in seveda Jugoslovanov, predvsem v šolskih počitnicah. Turistične agencije pa že TRBOVLJE Urejanje cestnega križišča TRBOVLJE, 11. okt. — Konec minulega leta so pričeli v Trbovljah na Savinjski cesti urejati križišče, v katerega okvir je sodila ureditev avtobusnega postajališča, dela nove struge potoka Planin ščica in prekritje tega dela struge. V zadnjih tednih so zabetonirali del struge Trbove-ljšcice,. kar bo prišlo prav ob graditvi novega mostu. V okviru teh regulacijskih del bodo smotrneje povezali Savinjsko cesto. Gimnazijsko cesto ter Cesto Tončke Ceč. Denar za ta dela so dobili od Vodne skupnosti Ljubljana-Sava, deloma pa od komunalnega sklada občine Trbovlje. T. L. Na vprašanje, po kakšni poti bo v prihodnje krenilo zasebno kmetijstvo, daje odgovor predlog desetletnega razvojnega programa. V zagorski občini so najboljši pogoji za razvoj življenjske proizvodnje. Zasebni kmetje razpolagajo s 2235 hektari travnikov, kar je 51,5 odstotka, vseh kmetijskih površin. Analize pa kažejo, da se že zdaj največ kmetov ukvarja z živinorejo, vendar je struktura goveje črede slaba in pasemsko neenotna. Zato bo nujna preusmeritev, ki bo omogočala znatno povečanje pride- T rbovl je: še stare cene . Sladkor, jedilno olje in moko danes dopoldne še niso podražili TRBOVLJE, 11. okt. — V trboveljskih trgovinah so dopoldne prodajali olje, moko in sladkor še po starih cenah. Trgovina namreč ni do-bila navodil v zvezi z najnovejšimi podražitvami. V nekaterih prodajalnah so dopoldne zabeležili nekoliko večje povpraševanje po olju, moki in sladkorju. Olja in moke imajo v trgovinah dovolj. danes pa je zmanjkalo sladkorja. V trgovskem podjetju Prvi junij pričakujejo vsak dan novo pošiljko. V sladkorni tovarni »Belje« so ga naročili 30 ton, Sladkor je že na poti. sedaj tarnajo, da bi lahko preskrbele še več gostov, vendar na žalost primanjkuje ležišč. Tudi za zasebne sobe se mnogi zanimajo, vendar za enkrat za zimski čas ni mogoče zbrati niti sto postelj. Turistično društvo Bled že pripravlja program raznih domačih prireditev za goste. Enkrat na teden bo v veliki kazinski dvorani folklorni nastop. Hoteli bodo imeti te Trbovlje: nov stolpič TRBOVLJE, 11. okt. — Te dni je bil opravljen tehnični preglej novozgrajene stanovanjske zgradbe-stolpiča v Koloniji 1. maja v Trbovljah Zgradba ima 21 stanovanj. Po pooblastilu kupcev teh stano. vanj, je vodilo ta dela Stanovanjsko podjetje-Trbovlje, izvedlo pa jih je SGP Zasav-je-Trbovlje. V nova stanovanja se bodo v teh dneh vselili člani delovne skupnosti raznih trboveljskih podjetij, ki so stanovanja odkupila. lovanja za razvoj živinoreje. Za preusmeritev pa bodo potrebno precej denarja bančnega in kmetovega. Vrednost tržne bruto kmetijske proizvodnje v občini znaša zdaj na leto samo 15 milijonov dinarjev. Današnji narodni dohodek na kmeta znaša 8600 dinarjev, z preusmeritvijo, in seveda nabavo sodobnejše opreme pa bi lahko narodni dohodek dosegel celo 20.900 dinarjev. Za zagorsko kmetijstvo bi v naslednjih desetih letih potrebovali okoli 14 milijonov dinarjev kreditov ali 1,4 milijona dinarjev na leto. Samo še 142 prijav V trboveljski občini išče zaposlitev vedno manj občanov TRBOVLJE, 11. okt. — Na tukajšnjem komunalnem zavodu za zaposlovanje — išče zaposlitev 142 občanov. To je najmanjše število v zadnjem obdobju. Med tistimi, ki iščejo zaposlitev je 112 žensk, vendar se jih 40 od njih priučuje za delo v tovarni Peko. Sicer pa gre v glavnem za ženske brez kvalifikacije. Delo iščejo tudi starejše ženske, vendar sprejema delovno silo le do določene starosti. Med nezaposlenimi ženskami pa jih je osem s srednjo šolo in ena z visoko. V trboveljski občini išče zaposlitev 30 moških. svoje lastne prireditve in glasbo. Poleg smučišč na Zatmiku in Straži bodo pripravili tudi drsališče, umetnega pa seveda letos še ne bo. Tudi na sankališče bo treba misliti in prevoz na Zatrnik prilagoditi željam gostov. Prav bi bilo, da ne bi pozabili na smučarsko šolo in še na smuči in sanke, ki jih zahtevajo zlasti tisti, ki prihajajo od daleč. Priprave kažejo, da bo za letošnjo zimsko sezono letos prvič zares dobro poskrbljeno. B. BENEDIK Muflone v Trnovski gozd Ni leta, da ne bi spustili člani lovske družine Hubelj večje število mlade divjadi v naravo. Letos so spustili 300 mladih fazanov, lani 200 zajcev, prihodnje leto pa spet nameravajo povečati število divjačine. V sodelovanju z nekaterimi lovskimi družinami na Goriškem in Vipavskem računajo, da bodo na tem območju uvedli muflone. Spustili naj bi jih v Trnovski gozd. O tem se dogovarjajo z Goriško lovsko zvezo. Brez posojil, bančnih ali hranilnih virov ne bo mogoč« uresničiti razvojnega načrta. Osnutek dolgoročnega programa razvoja omenja tudi tržišče za živino in sadje zagorskega zasebnega kmetijstva. Vse razpoložljive količine mleka že zdaj odkupuje in bo tudi v prihodnje odkupovala Ljubljana oziroma ljubljanske mlekarne, živino pa klavniška industrija v Trbovljah. Trg je torej zagotovljen in ni bojazni zanj. M. VIDIC Veliko planino »ravnajo« LJUBLJANA, 11. okt. — Na Veliki planini so začeli ravnati smučarske terene. Tako bodo uredili smučišče na Furmanu, na Njivicah in predele, ki vodijo proti Tihi dolini. Ce sneg ne bo prezgodaj zapadel, bodo smučišča do zime urejena. A. P. Sejem obrti v Kranju Na nj'em bodo prvič, poleg domačih, razstavljale tuje firme KRANJ, 11. okt. — Na razstavišču v Savskem logu bodo v soboto odprb tradicionalni sejem obrti in opreme. Na njem bo sodelovalo okoli 90 razsta-vljalcev, med njimi prvič tudi tuji. Tako bo za poletnim Gorenjskim sejmom sedaj tudi obrtni dobi' mednarodni značaj. Tri četrtine domačih raz. stavljalcev bo obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov. Druga podjetja pa bodo prodajala opremo za obrt in blago za široko potrošnjo. Kakih 10 tujih firm bo iz Italije, švedske, Avstrije, Indije in ZRN. V okviru sejma, ki bo odprt do 22. oktobra, bo vsak dan tudi modna revija. Na njej bodo prikazali okoli 130 modelov oblačil in obutve domačih in | tujih proizvajalcev. L. S. AJDOVŠČINA Četrtič na izlet Prihodnji teden bodo priredili upokojenci letos že četrti izlet. Tokrat jo bodo mahnili z avtobusi po Istri. Obiskali bodo Portorož, Po-reč, Pazin, Opatijo in še nekaj vmesnih krajev. F. H. Do zime snežni rezkar Sama ga bosta izdelala Karel Paulus in njegov sin Drago z Dovjega DOVJE, 11. oktobra — Na koncu vasi, v hiši s številko 94 živi s svojo družino Karel Paulus, 50-Ietni ključavničar v železniški kurilnici na Jesenicah, ki bo do zime po lastni zamisli in ob pomoči sina Dragota, dokončal veliko rolbo, snežni rezkar z zmogljivostjo približno 15 tisoč kubičnih metrov snega na uro. V razgovoru je Paulus med drugim povedal, da je prišel na to zamisel zaradi tega, ker tod pozimi zapade meter in več snega in ker doslej poti do glavne ceste niso bile v redu in pravočasno splužene. Snežni rezkar bosta sestavila iz dveh zavrženih strojev, ki ju je odkupil, iz Džemsa in Matise, strojev, kj sta služila za podbijanje pragov železniškega tira. V delo sta vložila že veliko časa. truda in denarja, slednjega pa jima zdaj primanjkuje za izdelavo enokrilnega pluga m nastavka za odmetavanje snega. Karel Paulus pravi, da bo sneg oral po poteh, ki jih mora vzdrževati tamkajšnja krajevna skupnost. Ta je za to tudi zainteresirana, če pa ga bodo potrebovali tudi drugod, pomoči seveda ne bo odrekel. S sinom nameravata v prihodnje na- stroj vgraditi še kompresor za vrtanje skal in pozneje še grabilec za nakladanje peska. Vsekakor lep podvig dveh ključavničarjev F. H. KAREL IN DRAGO PAULUS Z DOVJEGA BOSTA SAMA IZDELALA SNEŽNI REZKAR. Foto: B. Blenkuš S. DOKL Za zimo kaže dobro Bled: veliko rezervacij domačih in tujih gostov— Gostince pesti pomanjkanje ležišč — Smučišča na Zatrnik u bodo nared — Prireditve v hotelih BLED, 11. okt. Čeprav so na Bledu hoteli še kar dobro zasedeni in to si obetajo še ves oktober, se na zimo že temeljito pripravljajo. Smučišča na Zatrniku bodo do zime vsa nared, to pa je treba tudi znati izkoristiti. B. BLENKUŠ PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 ★ ★ ★ LJUBLJANA, ČETRTEK, 12. OKTOBRA 1972 LETO XIV. • ŠTEVILKA 279 # GENA 1 DINAR •DELO- IZHAJA ODI. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI -LJUDSKE PRAVICE-. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1041 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC Center Hanoia pod točo bomb Rušilni napad ameriških bombnikov na središče sever-novietnamske prestolnice - Francoska misija porušena HANOI, PARIZ. S Al GON. M. okt. (APP, Reuter, Tanjug). Ameriški bombniki so izvedb danes še en rušilni napad na samo središče Hanoia. Bombe so skoraj ▼ celoti porušile tudi poslopje francoskega diplomatskega predstavništva ter del •trebe na sosednjem alžirskem veleposlaništvu. V francoskem predstavni •tvu so izgubili življenje neka Egipčanka in štirje uslužbenci vietnamske narodnosti. Generalni delegat Pier-re Sušim je ranjen v glavo. Ranjenih je tudi več drugih elanov diplomatskega osebja in administrativne službe, med njimi odpravnik poslov Poročil o drugih žrtvah ni-albanskega veleposlaništva. Uradni Pariz je ocenil, da Je današnje bombardiranje Hanoia prišlo sv aelo nepra Kršitev ženevskih pogodb Saigonska vlada ovira delo kontrolne komisije v Južnem Vietnamu VARŠAVA. 11. okt. (Tanjug) — Sinoči so objavili skupno sporočilo poljske in indijske delegacije v mednarodni kontrolni komisiji za Jnlnt Vietnam ob najnovejših izzivanjih s&lgonskega režima. »šikaniranje članov indijske delegacije je povzročilo. da komisija dela v nepopolni sestavi.« je rečeno v sporočilu. Južnovietnamska vlada ni hotela podaljšati bivanja Indijskim članom komisije, ki ao se faradi tega preselili v Hanoi. V sporočilu je izražen protest zoper to hudo kršitev ženevskega sporazuma, krše nje kompetenc mednarodne komisije in onemogočanje, da bi kontrolna komisija normalno delovala. vem času« oziroma v trenutku. ko so pogajanja o miru v zelo kočljivi, morda doslej najvažnejši fazi. Predsednik republike Pompidou je na seji vlade izrekel vznemirjenje zaradi bombardiranja francoskega diplomatskega predstavništva. Francija je 2e poslala protest Združenim državam Amerike. ameriška vlada pa je izrekla obžalovanje zaradi »demoliranja* francoske misije. Na seji francoske vlade so razprav- Priče govore o zločinih Zasedanje komisije za proučevanje vojnih zločinov v Indokini KOHENHAVN. 11. okt. (Reuter) — Mednarodna komisija za proučevanje ameriških vojnih zločinov v Indokini Je na današnji seji poslušala poročilo 15-letne Vietnamke, ki so ji med ameriškim programom za pecifikacijo v Južnem Vietnamu ubili vso družino. Na seji te komisije bodo pričale tudi druge žrtve ameriških bombnih napadov ▼ Vietnamu. Tretje zasedanje mednarodne komisije je v Koben-havnu odprl predsednik danske vlade Jorgensen. V otvoritvenem govoru je danski premier pozval ZDA. da se umaknejo iz Indokine. ljali tudi o vlogi, ki jo lahko ima ta trenutek Francija v reševanju vietnamskega problema. Predstavnik vlade je povedal, da je vloga Francije pri tem lahko zelo pomembna. Predstavnik ameriških letalskih sil v Vietnamu general Vogt je izjavil, da bodo uvedli preiskavo zaradi delnega demoliranja francos-kega diplomatskega predstav ništva v Hanoiu. (Berite tudi poročila na zadnji strani.) Ameriško vojaško pojasnilo Francosko predstavništvo naj bi zadela raketa protiletalske obrambe SAIGON. 11. otk. (UPI) — Agencije so danes posredovale nenavadno sporočilo ameriškega vojaškega poveljstva v tem mestu. V pojasnilu je rečeno. da je francosko predstavništvo najbrž zadela raketa sevemovietnamske protiletalske obrambe, ki je ciljala na ameriška letala, a je pomotoma zadela predstavništvo.Ni pa omenjeno, čemu take trditve prav za čas, ko so na središče Hanoia deževale ameriške bombe. Nič ni tudi rečeno, o tem, čemu obljubljajo preiskavo, če so že pojasnili, kako Je prišlo do bombardiranja francoskega predstavništva. Skrb za žrtve vojne Poziv hanoiskega dnevnika prebivalstvu Severnega Vietnama HANOI, 11. okt. (APP) — Hano iški dnevnik Nan Dan se Je v današnjem uvodniku zavzel za »pomoč vsega 'ljudstva žrtvam vojne, ki se mora nadaljevati tudi po vojni«. Osrednje glasilo sevemovietnamske delavske partije med drugim piše: »Naš narod in naša država imata nalogo, da so rojakom, ki so postali invalidi, pomagata do konca njihovega živtjenja in da očetovsko skrbita za sirote vse dokler ne postanejo polnoletne.« Sevemovietnamski časopis prvič v minulih šestih letih uporablja besedi »po vojni«. • OGORČEN PROTEST — Ljubljanski študenti so včeraj na zborovanju in po ljubljanskih ulicah ogorčeno protestirali ob šovinističnih izpadih proti Slovencem v Avstriji: Foto: J. Zrnec Začrtujemo pot Pogovor o nalogah, ki čakajo organizacije socialistične zveze in sindikatov v zvezi z ustavnimi spremembami LJUBLJANA, 11. okt. O splošnih in posamičnih značilnostih ustavnih sprememb ter o nalogah, ki v zvezi s tem čakajo organizacije SZDL in sindikatov, so se pogovarjali na dopoldanskem posvetovanju, ki so se ga udeležili predstavniki občinskih vodstev teh dveh družbenopolitičnih organizacij. Za nadaljnji razvoj naše samoupravne ureditve predstavljajo tekoče ustavne spremembe nedvomno pomemben mejnik, saj z njimi začrtujemo pot, ki bo v prihodnjem obdobju pomenila odskočno desko vseh važnih družbenih prizadevanj. To dejstvo pa nemara le podčrtuje vef.iko odgovornost, ki ob tako po- Več sodelovanja BEOGRAD, Sl. okt. (Tanjug) — Predstavniki jugoslovanskih in sovjetskih novinarjev so se dopoldne pogovarjali o nadaljnjem poklicnem in drugem sodelovanju. membnih odločitvah stoji pred socialistično zvezo in sindikati, organizacijama, katerih neposredni interes je, da bo v ustavnem besedilu dejansko prišla do izraza volja občana in delovnega človeka. Zato se bodo morale organizacije SZDL in sindikatov v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, občinah in drugod temeljito pripraviti na ustavno razpravo in oblikova nje statutov, na učinkovitejše vključevanje v evidentiranje možnih kandidatov za delegate In delegacije in čim več prispevati k temu, da bo delegatski odnos resnično zaživel. (Več na 2. strani.) . FRANCE POPIT V UREDNIŠTVU »DELA« — Predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit je včeraj dopoldne obiskal naše uredništvo in se z uredniki pogovarjal o aktualnih nalogah komunistov. Od leve proti desni so: Jože Šircelj, Mitja Gorjup, France Popit, Vlado Jarc in Jak Koprivc. Pogovor bomo objavili v sobotni prilogi Dela prihodnji teden. Foto: E. Šelhaus Mesto Kosovu in Vojvodini Mučen dialog na skupščini zveze književnikov ob novem statutu SARAJEVO, 11. okt. — Skupščina zveze književnikov Jugoslavije je prvi dan zasedanja preučila predloge o spremembah statuta svoje organizacije. Udeleženci so si vzeli največ časa za razpravo o predloženih formulacijah, ki dajejo pravico glasovanja v skupščini in njenih organih tudi delegacijama po. krajinskih društev književnikov Vojvodine in Kosova. Dokončna ureditev te zadeve se že dalj časa odlaša zaradi nereguliranih odnosov društva književnikov Kosova z združenjem književnikov Srbije. Mučni dialog je prekinil predlog, naj poseben odbor poišče skupni jezik. (Več na 3. str.) JANEZ VIPOTNIK: Velika naloga SZDL pri dopolnjevanju ustave El Jafi obeta spravo Pravi, da obstajajo vsi elementi za rešitev spora med Jemenoma KAIRO, 11. okt. (AFP) — Predsednik komisije arabske lige Selim el Jafi, ki posreduje v sporu med Severnim Jemenom in Južnim Jemenom, je povedal, da obstajajo »vsi elementi, ki bi lahko bifli podlaga za rešitev sedanjega spopada med Severnim in Južnim Jemenom«. Francoska a-gencija poroča, da je predsednik te komisije Selim el Jafi to izjavil dopisniku egiptovske agencije MENA v Sani. Jafi je dodal', da je komisija arabske lige naletela na popotno sodelovanje odgovornih ljudi obeh Jemenov. Politični posvet z Italijo Govorili so o evropski konferenci, Sredozemlju in Bližnjem vzhodu BEOGRAD, 11. okt. (Tanjug) — V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve so bila 9. in 10. oktobra redna posvetovanja med predstavniki zunanjih ministrov Jugoslavije in Italije. Posvečena so bila predvsem vprašanjem, ki so povezana s pripravami za sklicanje konference o evropski varnosti in drugim problemom, kot so Sredozemlje, Bližnji vzhod itd. Pogovore ocenjujejo kot zelo koristne in konstruktivne. V odkriti izmenjavi mnenj so predstavniki obeh držav ugotovili sorodnost stališč o vrsti pomembnih vprašanj, zlasti na področju evropske varnosti in sodelovanja na stari celini. Možnosti za uspeh na Cipru Pogovori med predstavniki grške in turške skupnosti potekajo ugodno ATENE, 11. okt. (Tanjug) — Na Oiipru se nadaljujejo pogovori med predstavniki grške in turške skupnosti o tem, kako rešiti ciprsko vprašanje in bodočo ustavno ureditev republike. Iz Nikozije poročajo, da so pogajalci ob navzočnosti predstavnikov OZN in ustavnih strokovnjakov iz Aten in Ankare začeli razpravo o bistvenem vprašanju lokalne uprave. Kot je izjavil novinarjem predsednik Makarios, se bo uspeh pogovorov pokazal po končanih razpravah. Predsednik ciprskega parlamenta Cleridis pa je po včerajšnjem sestanku izjavil, da so pogledi o nekaterih vprašanjih dokaj podobni. Zasuti rudarji V Zenici zakopalo štiri, doslej dva ranjena rešena — Nesreča tudi v rudniku Breza — Nepopolna poročila ZENICA, 11. okt. — V rud- i zrušita stena t predelu Jame. nilcu premoga se je popoldne I kjer utrjujejo izkope. Zaradi bretonne Ribja solata mirna rovinj fl tega so ostali odrezani od ostalih rudar ;ev štirje rudarji. Reševalne ekipe so uspele rešiti dva — Hasana Buliča in Mufida Beki da. Bulič leži v šok sobi s hujšimi ranami, vendar njegovo življenje ni v nevarnosti, Bekič je le lažje ranjen. Po petih urah reševanja pa niso uspeli rešiti drugih dveh rudarjev — nakladalca Jovana Gletiča in kopača Mirka BJeliča. V istem času se je pripetila tudi nesreča v jami Kamenica rudnika Breza. V času poročanja smo uspeti zvedeti le to, da so iz jame rešili dva hudo ranjena rudarja. L. F. Ukor vladi Kritika delegatov na letni konferenci britanske konservativne stranke BLACKFOOL, 11. okt. (Reuter, UPI). Danes se je začela konferenca britanske konservativne stranke. Thieu ne hodi s časom Njegova vlada vztraja pri svojem obrazcu za rešitev v Vietnamu SAIGON, 11. okt. (AP) — Vlada generala Thieuja vztraja pri svojem obrazcu za rešitev vietnamskega problema, ki Je bil »objavljen 27. januarja letos. To je povedal predstavnik vlade v Saigonu, ki tudi ni hotel komentirati Kis-singerjevih pogovorov v Parizu. Edina pot za Kambodžo Poslanica šefa države Norodoma Sihanuka ljudstvu k splošni vstaji PEKING, 11. okt. (Hsdn-hua) — Sef Kambodže Narodom Sihanuk je v poslanici ljudstvu pozval k splošni vstaji, da bi strmoglavili marionetno Nolovo vlado. Od prebivalstva je zahteval, naj opusti kakršnokoli sodelovanje z oblastmi in se pridruži revoluciji. boju združene nacionalne fronte Kambodže. To je edina pot, da narede konec trpljenju in poniževanju. Prvi govorniki so grajali via-do premiera Heatha. Delegat Richard Devon-Lewis je poudaril, da se večina predlogov resolucije izogiba bistvenih vprašanj in poje hvalo vladi. Poudaril je, da v teh dokumentih niso omenjeni problemi, kot so Rodezija ali priseljevanje »drugopoltih« ljudi. Desničarsko usmerjeni poslanec Powell je vlado grajal, ker ni izpolnila programa, ki ga je obljubila pred parlamentarnimi volitvami. Daljši govor je imel na kon- ferenci obrambni minister lord Carrington, ki je pred sednik stranke. Laburistično stranko in njenega voditelja \Vilsona je obtožil, da sta »izdala laburistična načela, da bi preživela«, in dovolila, da jih je levica »spravila v žep«. Okrog dvorane so postavili precej straž. Na vseh vhodih stojijo uniformirani policisti, detektivi v civilnih oblekah pa dežurajo na strehi. Mnogi policisti so pomešani z delegati. »Terjamo odločne • • ukrepe!" Protesti po vsej državi ob izpadih proti Slovencem v Avstriji LJUBLJANA, lil. okt. — Ogorčeni protesti cto šovinističnih izpadih proti Slovencem v Avstriji so vedno ost rejši. Ljubljanski študenti in srednješolci so imeli včeraj popoldne protestno zborovanje in demonstracije — med drugim so zahtevali zaščito pravic Slovencev v Avstriji, izpolnjevanje 7. člena državne pogodbe in prepoved delovanja ekstremističnih organizacij v Avstriji. Območni odbor koroških partizanov z Raven pa v svojem pismu RK SZDL Slovenije in Z IS ugotavlja, da dvomi v iskrenost avstrijskih prizadevanj za dobre sosedske odnose in terja odločne ukrepe za zaščito koroških Slovencev. Več o tem na 3. strani. Ta mesec nemški sporazum Siiddeutsche Zeitung pričakuje, da bo parafiran še pred volitvami BONN, 11. okt. (Tanjug) — Današnji Siiddeutsche Zeitung pričakuje, da bo splošni sporazum o normalizaciji odnosov med NDR in ZR Nemčijo parafiran do konca tega meseca. Siiddeutsche Zeitung, navadno je dobro obveščen, objavlja izjavo urad-nega predstavnika vlade Konrada Ahlersa, da bo po njegovem 'splošni sporazum pa. rafiran še v mesecu oktobru. To je prvič, da v uradnih krogih ZRN omenjajo možnost, da se bodo pogajanja med državnima sekretarjema Bahrom in Kohlom kmalu končala in da bodo parafirala sporazum, ki bi ga kasneje podpisala kancler Brandt in premier Stoph. Scheelovi pogovori v Pekingu Včeraj se je, pogovarjal s Či Peng Feijem, danes pa bo pri Ču En Laju PEKING, 11. okt. (Reuter) — Zunanja ministra Kitajske in Zahodne Nemčije Walter Scheel in Ci Peng Fei sta se danes več kot dve uri pogovarjala, potem ko sta podpisala sporazum o navezavi diplomatskih stikov med državama. Prvi krog pogovorov med zunanjima ministroma se je nanašal na dvostranske odnose, razpravljala pa sta tudi o nekaterih mednarodnih problemih. Kitajski premier Cu En Laj je nocoj priredil banket v čast zahodnonemškega zunanjega ministra Walterja Scheela. Jutri pa se bosta pogovarjala o mednarodnem položaju in dvostranskih odnosih. Palestinci obtožili Bonn Njihova organizacija bo odgovorila z ukrepi na preganjanje Arabcev BEJRUT, 11. oktobra (UPI) — Uradni predstavnik palestinske osvobodilne organizacije Kamal Naser je izjavil, da bo njegova organizacija odgovorila z »vsemi potrebni mi ukrepi« na preganjanje Arabcev v ZRN. Bonsko vlado je obtožil, da proti Palestincem uporablja nacistične metode. Vse arabske napred ne in osvobodilne sile je po zval, naj na te akcije odgo vorijo še ostreje. Ne cincajmo! V Sloveniji smo tačas sredi razprav o davčni reformi, o oblikovanju novega davčnega sistema. Sklenili smo, da mora ta sistem zaživeti že v z ar četku prihodnjega leta, zato brez pardona pričakujemo, da bo dotlej vse prediskuti-rano, da bodo predpisi, ki jih pripravljamo, sprejeti in da bomo leta 1973 res že delali po novem. V sedanjih razpravah pa je vse pogosteje slišati pomisleke, češ da je to prehitro, da je rok preblizu, da tega ne bo moči uresničiti. Skratka, spet imamo opraviti z iskanjem zaviralnih momentov, s psihozo odlašanja, ki je imela v preteklosti že večkrat za posledico, da sklepi niso bili uresničeni ali vsaj ne pravočasno. Tokrat se to ne sme ponoviti. Časa je še dovolj, da v razpravah opravimo s poglavitnimi dilemami in »dilemami« in problemi, ki se pojavljajo, in se za nekaj dogovorimo. In to, za kar se bomo dogovorili, naj res obvelja v začetku prihodnjega leta, posameznosti pa lahko dozorevajo pozneje. Med najpomembnejšimi koristmi, ki nam jih mora prinesti davčna reforma, je odpravljanje neupravičenih socialnih razlik. Pri tem, da naj precej več daje družbi tisti, ki precej več zasluži, ni več kaj čakati. Ce tega načela ne bomo takoj uveljavili tudi v praksi, lahko pričakamo kvečjemu nove govorice o »milijarderjih«. Zato moramo v politiki obdavčitve u-veljaviti sistem, ki ga pozna ves svet — to pa je izredna rigoroznost pri ugotavljanju dohodkov. Vsakdo naj sam dokaže državi, koliko je imel dohodka, ne pa da si država dela sive lase, kako bi to dokazala posameznikom. Ce pa bo država nekoniu dokazala utajo, tedaj naj bodo sankcije take, da bo utajevalec, denimo, tudi ob obrt. Cas je, da vse dolgovezne razprave o teh in takšnih zadevah in »dilemah« odločno presekamo, saj samo povzročajo nemir in vzbujajo negotovost pri vseh, ki pošteno delajo. Naj bo ponovno javno povedano, da nikakor ne gre za siromašenje tistih, ki pošteno opravljajo osebno delo z zasebnimi sredstvi, ampak za to, da preprečimo nepoštenost in blagostanje posameznikov na račun tujih žuljev in seveda na račun družbe. Ostane nam, da organiziramo trdno in enotno davčno inšpekcijo v republiki in jo postavimo tako, da ne bo odvisna od takšne ali drugačne občinske politike, da inšpektor ne bo omahoval v strahu pred zamero, ampak ravnal, kot mu veleva dolžnost. In prenehajmo se slepiti okoli tega, kaj je davčna inšpekcija. To je državni aparat, ki ima povsod na svetu nalogo vzdrževati red. in če bomo imeli tak (odločen in samostojen) aparat tudi pri nas, s tem naše samoupravljanje ne bo prav nič prizadeto. Nasprotno. Odstranjen bo kvečjemu plevel, ki zavira njegovo rast. MARKO JAKŠE ŠMARJE PRI JELŠAH Zemlja jih vseeno vleče Ce se je v vseh dosedanjih razpravah o šmarskem kmetijstvu vedno znova ponavljala tudi ugotovitev, kako m’.:-dina množično beži s kmetij, tedaj smo v razpravi na občinstvi konferenci ZKS o teh vprašanjih slišali nekaj nasprotnega. Nekdo je omenil primer, ko bosta kmečki fant m dekle po končani višji šoli raje ostala na svoji zemlji, kot da bt iskala zaposlitev kje drugje, pri čemer je dodal, da je takih primerov še več in nedvomno pričajo, da postaja tudi šmarsko kmetijstvo vabljivo za mladino. To je gotovo spodbudno, čeprav ena ali dve alt tudi več lastovk, kot vemo. še ne prinese pomladi. Mladina, tako bi lahko sklepali, se bo odločila nadaljevati tradicijo svojih prednikov pač le na tistih kmetijah, kjer se ji bo to zdelo ekonomsko upravičeno. kjer bo torej videla možnosti svojega obstoja in jasne perspektive. Takih kmetij je seveda zdaj rta Šmarskem še malo. saj je kar 93 odstotkov kmečkih gospodarstev socialno ogroženih, toda od 32S0 čistih kmetij jth bo v prihodnosti ostalo kar tisoč, ki bodo s pomočjo ožje in širše družbe dosegle stopnjo povsem drugačne razvitosti od današnje. Omenimo le izredne možnosti v povečani mlečnosti' krav, ki dosega na šmarskem območju komaj 420 litrov letno, medtem ko daje krava v Savinjski dolini skoraj štrikrat toliko. V konjiški občini bodo recimo kmetje plačali letos za 600 tisoč din davka, samo za mleko pa bodo dobili 900 tisoč din. Ob tem, ko imajo v šmarski občini jasen razvojni program svojega kmetijstva, je pomembno. da o njegovih stvarnih možnostih vendarle vedno bolj razmišlja tudi mladina. saj si brez nje praktično ni mogoče zamisliti napredka na tem področju. D. HRIBAR Razstava pohištva v Trbovljah TRBOVLJE. II. Okt. — V fojrerju delavskega doma bo od 12. do 20. oktobra tradicionalna razstava pohištva in drugih gospodinjskih pripomočkov. Obiskovalci razstave bodo razstavljeno pohištvo in opremo lahko kupili. Že doslej v novem ŠEMPETRSKA ŠOLA NAPREDUJE — Graditev nove osnovne šole v Šempetru v Savinjski dolini hitro napreduje. Solo bodo gradili v dveh etapah. Letos in do začetka šolskega leta bodo zgradili 10 učilnic, sanitarije, jedilnico in kurilnico za centralno ogrevanje. V drugi etapi pa sodobno telovadnico in upravne prostore. Na šoli bodo imeli kabinetni pouk. Dela izvaja GP Ingrad iz Celja, stala pa bodo 3,5 milijona din. Foto: ,T. Tavčar 0 davčnih novostih Predstavniki mariborskega, koroškeg a in pomurskega območja so obravnavali osnutke zakonov s področja davčnega sistema — Čimprej tolmačenja MARIBOR. 11. okt. Sekcija za področje davčnega sistema pri republiški konferenci SZDL je sklicala danes področno posvetovanje, na katerem so predstavniki mariborskega, koroškega in pomurskega območja obravnavali osnutke zakonov s področja davčnega sistema. Predstavniki republiškega sekretariata za finance so pojasnili bistvo novih predpisov ter njihove značilnosti. Potem so najprej razpravljali o osnutku zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v SR Sloveniji. Razpravljalci so se načelno strinjali z novostmi, ki jih osnutek tega zakona prinaša v davčni sistem. Strinjali so se s tem, da je davčna obveznost odvisna od poslovnega rezultata, kar je v vsebinskem pogledu bistvena sprememba od dosedanjega duhu Celjski komunisti za ustanovitev koordinacijskega odbora CELJE. 11. okt. — Na današnji razširjeni seji občinskega komiteja ZKS so se udeleženci seznanili z vsebi no pisma predsednika Tita in »vršnega biroja predsedstva ZKJ. pri čemer so njegova stališča sprejeli kot izhodišče za nadaljnje delo. Kot je med drugim dejal sekretar Stane Seničar. so komunisti v Celju prepričani, da so v zadnjih dveh letih delali v duhu teh stališč, pri čemer pogrešajo več aktivnih ljudi za uresničevanje sprejete politike. V razpravi je bilo slišati mnenje, naj bi v Celju ustanovili koordinacijski odbor, ki bi akcije usklajeval, ker se samo s koordinacijo programov ne bo dalo priti daleč. Politično moralno oporo naj bi dobili vsi organi odkrivanja kaznivih dejanj in sodnega pregona. D. H. S stroji ceneje do cest GG Maribor letos namenilo 5 milijonov din za modernizacijo Gozdno gospodarstvo Maribor je namenilo letos okoli 5 milijonov dinarjev za modernizacijo. Med drugim so kupili pet težkih švedskih gozdnih traktorjev za spravljanje celih dreves do gozdnih kamionskih cest. Kupili so tudi težke tovornjake s prikolicami, ki lahko naložijo okoli 25 kubikov lesa. Vsi so opremljeni s specialnimi nakladalci. Tako so občutno pocenili spravilo lesa do kamionskih cest. Letos so kupili tudi okoli 50 motornih žag. Nekatere so kupili tudi za svoje kooperante. V podjetju razmišljajo tu-di o možnosti, da bi v trgovini za maloprodajo lesa v Limbušu še prihodnje leto kupci lahko naročali lesene strešne konstrukcije. M. K. davčnegu sistema, ki je ne glede na poslovni uspeh določal višino družbenih dajatev sorazmerno z izplačanimi osebnimi dohodki tudi v primeru. če je TOZD poslovala z izgubo. Udeleženci posveta so ugotovili, da je rok za prehod na nov davčni sistem prekratek ter so menili, da ga ne bi kazalo uveljaviti že s 1. januarjem 1973. Predstavniki republiškega sekretariata za finance pa so menili da ne bi kazalo zavlačevati z uveljavitvijo nove zakonodaje, ker Gozdni sadeži poceni V Mariboru lep kostanj, pa malo grozdja — Dragi solata in špinača MARIBOR, 11. okt. — O posebno veliki, ali pa ponudbi kvalitetnih vrtnin, zlasti sadja, na mariborskem živilskem trgu zares ne bi mogli govoriti. Solate je sicer precej, cena 5 din za kilo pa je vsekakor visoka. Enako stane čebula in luščeni fižol. Na vrhu cenika pa je trenutno cvetača in to po 15 din ter špinača po 10 din kilo. Sadje je slabo, cene hrušk in jabolk pa se sučejo od 5 do 7 din za kg, kakor tudi grozdja, katerega pa je zelo malo in slabe kakovosti. Vštric z drugimi živili raste cena jajčkom, ki so že po 1,40 din. Glede na vrtnine so gozdni sadeži razmeroma poceni. Lep kostanj je po 3 in 4 din kilogram, gobe pa od 8 do 20 din za kilogram (snežke). Ponudba je precejšnja in gospodinje tudi pridno kupujejo. J. P. bo leto 1973 leto uvajanja novih zakonov. Razprava je pokazala, da je v novih predpisih še nekaj nejasnosti in dilem, ki bi jih morali v sedanji razpravi čimprej razčistiti in dobiti čimprej ustrezna tolmačenja odgovornih dejavnikov. V nekaterih občinah opozarjajo na to, da bodo v primeru uveljavitve novega zakona izgubili tudi polovico dohodka v svojem proračunu. Sedaj -se zanimajo, kako bodo ta izpad občine lahko pokrile, da bi lahko tudi v prihodnje zado- stili vsem obveznostim, ki jih imajo po zakonu. M. K. Trbovlje: nov stolpič TRBOVLJE, 11. Okt. — Te dni je bil opravljen tehnični pregled novozgrajene stanovanjske zgradbe-stolpičn v Koloniji 1. maja v Trbovljah. Zgradba ima 21 stanovanj. Po pooblastilu kupcev teh stano. vanj, je vodilo ta dela Stanovanjsko podjetje-Trbovlje, izvedlo pa jih je SGP Zasav-je-Trbovlje. V nova stanovanja se bodo v teh dneh vselili člani delovne skupnosti raznih trboveljskih podjetij, ki so stanovanja odkupila. Dom mladine na Smolniku Mariborska mladina je z njim dobila nov izobraževalnorekreacijski center MARIBOR, 11. okt. Sinoči so na Smolniku na Pohorju slovesno odprli nov mladinski izobraževalno rekreacijski center; hkrati z otvoritvijo pa so proslavili tudi 50-letnico SKOJ. Ob tej priložnosti je predsednik občinske konferece zveze mladine Maribor Ivo Tišler v svojem govoru med drugim poudaril, da je s tem novim domom mariborska mladina veliko pridobila, saj se bo tu odslej lahko nemo- dobra knjiga ® teno vsestransko udejstvovala. Kot izobraževalni center bo ta dom služil tako za izobraževanje tabornikov, planincev, počitničarjev, klubov OZN, aktivov ZM ter za občinsko organizacijo v celoti. Dom je sorazmerno velik, saj ima 20 prostorov. Pri zgradnji mladinskega izobraževalnega rekreacijskega centra so v lanskem in letošnjem letu izredno uspešno sodeloval: brigadirji iz <4e-lovoih organizacij, šol, krajevnih skupnosti in tudi mnogi drugi. Opravili so približno 9500 delovnih ur. Z materialnimi in finančnimi sredstvi pa so pri zgraditvi doma sodelovale tudi nekatere delovne organizacije. D. STERBENK Denar po polžje Maribor: denar iz samoprispevka za osnovne šole in vrtce priteka prepočasi — Zbranih komaj 2,531.000 din MARIBOR, 11. okt. izvršni odbor skupščine sklada za izgradnjo osnovnih šol in vrtcev v Mariboru je obravnaval poročilo o pripravah na investicijsko gradnjo teh objektov po programu TIS in temeljne skupnosti otroškega varstva. Do 6. oktobra letos se je iz samoprispevka zbralo le 2,531.000 dinarjev, medtem ko bi morali do konca leta zbrati 8,660 000 dinarjev. Dotok denarja ni tak, kot so pričakovali. Ugotovili so, da gradnja otroških vrtcev poteka po programu, medtem ko doslej ni bilo nič narejenega za pripra- Muflone v Trnovski gozd Ni leta, da ne bi spustili člani lovske družine Hubelj večje število mlade divjadi v naravo. Letos so spustili 300 mladih fazanov, lani 200 zajcev, prihodnje leto pa spet nameravajo povečati število divjačine. V sodelovanju z nekaterimi lovskimi družinami na Goriškem in Vipavskem računajo, da bodo na tem območju uvedli muflone. Spustili naj bi jih v Trnovski gozd. O tem se dogovarjajo z Goriško lovsko zvezo. F. H. Skupen hlev za živino? Nekateri kmetje na Primorskem menijo, da bi tako imeli več časa MARIBOR, 11. okt. Na posvetovanju živinorejskih stro. kovnjakov iz vse Slovenije, ki je bilo danes v Maribbru, so ugotavljali, da je živinoreja najpomembnejša kmetijska dejavnost v naši republiki, a še vedno doživlja pretrese zaradi neurejenih razmer na trgu. Kmetom prinaša več kot tri četrtine vseh dohodkov, ki pa so vča sih precej negotovi. Medtem ko so tudi po lanskih težavah v živinoreji v Pomurju vseeno ohranili število goved, na nekaterih območjih Slovenije stalež že nekaj let pada. Živinoreja nazaduje zlasti tam, kier si kmetje lahko zagotovijo dohodke iz drugih dejavnosti. Ne le negotovi in nezadostni dohodki, tudi sedemdnevna zaposlitev v tednu odvrača kmete od živinoreje. Zato ne. kateri kmetje na Primorskem razmišljajo, da bi si podob no kot v Italiji uredili skupen hlev in potem imeli več prostega časa. • J P TRBOVLJE Urejanje cestnega križišča TRBOVLJE, 11. okt. — Konec minulega leta so pričeli v Trbovljah na Savinjski cesti urejati križišče, v katerega okvir je sodila ureditev avtobusnega postajališča, dela nove struge potoka Plarun ščica in prekritje tega dela struge. V zadnjih tednih so zabetonirali del struge Trbove-ljščice, kar bo prišlo prav ob graditvi novega mostu. V okviru teh regulacijskih del bodo smotrneje povezali Savinjsko cesto, Gimnazijsko cesto ter Cesto Tončke čeč. Denar za ta dela so dobili od Vodne skupnosti Ljubljana-Sava, deloma pa od komunalnega sklada občine Trbovlje. T. L. . oglašujte v dnevniku DELO vo gradnje šolskih objektov v prihodnjem letu. Vprašali so, kdo je kriv za to, da se zadeve pri pripravi dokumentacije za gradnjo šolskih poslopij niso premaknile z mrtve točke. Grajali so tudi urbaniste in jim očitali, da dajejo za otroške vrtce in šolska poslopja vedno najslabše lokacije, ki komunalno niso opremljene. Prav bi bilo — so menili udeleženci — da bi urbanisti s takšno prakso prekinili. V Ceršaku in Studencih bodo še letos odprli otroška vrtca, graditi pa bodo začeli tudi vrtec v Radvanju in jasli v Smetanovi uli. ci v Mariboru, za kar imajo pripravljeno potrebno dokumentacijo. Temeljna skupnost otroškega varstva pa po svojem programu izven programa referenduma gradi še ot- roške vrtce na Pobrežju, Teznem in vrtec »Vanček šarh«. Na seji smo slišali tudi izjavo, da občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost nimata denarja za letošnjo udeležbo pri samoprispevku. M. KOS Sestanek članov ZK s treh območij SE2ANA, 11. okt. — Danes so se sestali v Lipici predstavniki avtonomne tržaške federacije KPI in občinske konference ZKS Sežane ter obalne konference ZKS. Pogovarjali so se o aktualnih nalogah in delu komunistov s tržaškega v sedanjem obdobju ter o nadaljnjih oblikah sodelovanja s komunisti iz občine Sežana ter obalnega območja. Sestanka se je udeležil tudi deželni tajnik KPI za Furlanijo — Julijsko krajino inženir Antonino Cuffaro. I. S. Izreden odmev v Velenju Komunisti: skrajni čas, da povsod preidejo od deklaracij k delu VELENJE, 11. okt. V velenjski občini je ZK zastavila aktivnost tako, da bi se vsi komunisti kar najhitreje seznanili s pismom predsednika Tita in prilagodili tudi program akcij. Ugotavljajo, da pismo zelo odmeva in da je skrajni čas, da povsod preidejo od deklaracij h konkretnemu delovanju. Pismo so preučili včeraj najprej na političnem aktivu občine, nato pa se je sestal občinski komite ZKS na razširjeni seji, na katero so povabili tudi sekretarje osnovnih organizacij ZK nekaterih večjih delovnih kolektivov. Komite ZK je zadolžil sekretarje naj ob obravnavi pisma v osnovnih organizacijah preverijo tudi izpolnitev sprejetih programov dela. F. K. Toplo na Otoku V soboto bo začela obratovati rekonstruirana toplarna v celjski stanovanjski soseski Otok — Dražja toplota CELJE, 11. okt. Več kot mesec dni — nekaj zaradi zgodnjega mraza, nekaj pa zaradi rekonstrukcijskih del v osrednji toplarni — je v dobršnem delu stanovanjske soseske Otok v Celju bilo mrzlo. Ljudje so zato toliko bolj nestrpno opazovali dela. Nič kaj niso zaupali zagotovilom, da bo toplarna do 15. oktobra — uradnega začetka ogrevalne sezone — na- r < drobir • MARIBOR — Pred- stavniki bivših maturantov klasične gimnazije iz teta 1952, iz 8. a in 8. b razreda, so se sporazumeli, da bodo v petek, 13. oktobra ob 20. uri pri Fontani na Koroški cesti proslavili 20-letnico mature. Povabili bodo tudi profesorje. Računajo, da se do srečanja udeležilo okoli 50 bivših maturantov. M. • V petek, 13. oktobra ob 15.30 uri bo v domu JLA kviz tekmovanje iz postavanja življenja in dela pionirjev, zgodovine NOB mesta Maribor in poznavanja mladinske književnosti s tematiko NOB. Pomerili se bodo pionirji osnovnih šol občine Maribor. Tekmovanje organizira občinska konferenca pionirjev oo 30. letnici pionirske organizacije in jugoslovanskih pionirskih iger. K. • SMOLNIK — Občin ska konferenca Zveze mladine Maribor je za sodelovanje pri gradnji mladinskega izobraževalno-rekre-acijskega centra podelila priznanja. Prejeli so jih: aktiv ZM Lesno industrij, ske šole, Stavbarja, gradbenega šolskega centra, elektro gospodarskega šolskega centra, Kmetijske srednje šole, Konstruktorja, TAM, obrata Študenti in Cevovoda. D. S. • SLOVENJ GRADEC — Na zboru SZDL pred letom dni so govorili o neurejenem igrišču na Celjski cesti. Vendar do danes niso še ničesar storili, da bi se stanje izboljšalo, igrišče je le še bolj zanemarjeno. A. A. Plod samostojnosti K£f Lendavski obrat mariborske tovarne Primat se uspešno razvija v sodobno industrijo — V pogojih še večje ekono mske samostojnosti si obetajo še več Med lendavskimi obrati zunanjih podjetij, ki so jim v tej občini na stežaj odprli vrata, se skoraj z neverjetno naglico razvija in iz leta v leto širi enota mariborske tovarne kovinske opreme Primat. V tem obratu, kjer dela že 220 ljudi, so se odločili za proizvodnjo sodobne skladiščne opreme ki jo tudi izvažajo. in razne kovinske embalaže, Tako je ta obrat dobil v organizaciji združenega dela treh specializiranih enot mariborskega Primata posebno pomembno vlogo in ima odlične možnosti za nadaljnji razvoj. »Po priključitvi obrata Hi mo pred tremi leti. ko smo zgradili še eno proizvodno dvorano, pomeni največjo pridobitev za naš obrat nova lakirnica«, nam je dejal inž Dezider Paller. vodja lendav skega Primatovega obrata. Samo letos so vložili v no. vo strojno opremo in sodob no lakirnico, brez katere ne bi mogli več shajati, skupaj deset milijonov dinarjev. Matično podjetje v Mariboru se je. po besedah mladega strokovnjaka, odločilo za to veliko naložbo tudi po zaslugi odličnega sodelovanja z len davsko občino, ki je že doslej storila vse za neoviran razvoj tega podjetja. Tako je tudi po zaslugi tega sodelovanja dobil obrat Primata v Lendavi temeljito proučen srednjeročni proizvodni program, ki mu bo utrl pot med naše najbolj po membne proizvajalce skladiščne opreme. Zlasti napove dani avtomatski regali s tako imenovanimi valjčnimi preprogami, ki jih bodo izdelovali serijsko, pomenijo zadnjo besedo v tehniki sodobne skladiščne opreme. V tem lendavskem obratu pa že načrtujejo proizvodnjo pisanega zastopstva kovinskih regalov in druge opreme za gospodinjstva. Vendar zaradi tega. pravijo v podjetju, niso zanemarili priprav na reorganizacijo podjetja, ki se bo s svojimi tremi obrati organizi ralo v skladu z ustavnimi spremembami. »2e dosedanja samostojnost nam je omogočila odličen in neposreden vpliv na razvoj našega obrata, v prihodnje pa bomo v pogojih še večje ekonomske samostojnosti lahko storili še več«, pravi inž. Paller. To pa pomeni zgraditev še ene proizvodne dvorane ter nove možnosti za izpopolnitev proizvodnega programa. Podatek, da bodo v lendavskem obratu Primat povečali dohodek od letošnjih 33 milijonov na 55 milijonov v prihodnjem letu, vliva zaposlenim, med katerimi je kar trideset odstotkov delavcev iz sosednje Hrvatske. pogum za tvorno sodelovanje pri nadaljnjem uresničevanju zahtevnih načrtov. B BOROVIC BESEDO IMA AVTOMATIKA — Tudi v novi lakirnici lendavskega obrata Primat so avtomatske naprave prevzele delo ljudi, ki sedaj samo nadzorujejo izdelke, ki po tekočem traku potujejo skozi hermetično zaprte lakirne komore. S tem so se izognili tudi neposrednega stika z nevarnimi in zdravju škodljivimi laki. Na sliki: del nove lakirnice obrata Primat v Lendavi. Foto: B. Bo.rovič red. Po besedah Draga Černetiča, direktorja Plinarne-vodovod, pa zdaj o tem ni nobenega dvoma več. V soboto bodo toplarno preizkusili in od nedelje dalje bo toplo v vseh poslopjih, ki jih ogreva ta velik objekt. V novi jesensko-zimski sezoni pa stopa v veljavo tudi nova cena ogrevanja, seveda znatno višja od dosedanje. Po novem bodo stanovalci omenjenih blokov plačevali kvadratni meter stanovanjske površine 30 dinarj'ev mesečno. Ker je ta cena za nekaj več kot sto odstotkov višja od dosedanje, je stanovalci seveda niso sprejeli z navdušenjem. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da z dosedanjimi cenami v Plinarni niso krili niti stroškov goriva. Ob novi ceni pa se prebivalci upravičeno vprašujejo, če bo letošnje ogrevanje dovolj kvalitetno. Direktor čer-netičo nam je na to vprašanje odgovoril takole: »Doslej še nismo razpolagali s tolikšnimi kapacitetami in potemtakem lahko upravičeno pričakujemo boljšo toploto. Povedati pa je tudi treba, da omrežje zaenkrat ostane nespremenjeno, da pa se bomo postopno lotili tudi tega.« Za prebivalce Otoka se torej obetajo prijetnejši dnevi, s tem pa seveda ni rečeno, da se o toplarni, omrežju in podobnih starih grehih — grešnikov tako še niso našli — še ne bodo kdaj pogovarjali. I. BURNIK Aktiv komunistov pri sindikatih MARIBOR, 11. okt, — Po obravnavi pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja so se na občinskem sindikalnem svetu Maribor odločili, da bodo pri tem forumu ustanovili aktiv komunistov. Prav tako bodo priporočili osnovnim sindikalnim organizacijam, naj ustanovijo aktive komunistov. Predvidevajo, da bo ta oblika pospešila celotno politično dejavnost v posameznih organizacijah. M. Pogrebi danes • MARIBOR — Aduša Vidmar, 30-let-na predmetna učiteljica ob 11. uri, Jože Freser, 59-letni upokojenec, ob 14.30 uri; Franc Strnad, 36-letni uslužbenec, ob 15. uri. DANES V NOVEM TEDNIKU — TITOV POZIV Kaj so o Titovih besedah rekli delavci — ŠOLSTVO V REGIJI NA REŠETU še več vlaganj v kadre — SLOVENSKE KONJICE Praznik uspeha in načrti do 1978 — PO VELENJSKEM PRAZNIKU Naš da za jutri — ŽALSKO GOSPODARSTVO Krize med uspehi — NAŠE ŠOLE VSEPOVSOD Utrip življenja v preboldski osnovni šoli — PREKLETI GROFJE Kaj govorijo izkopavanja na celjskem gradu — SINDIKATI PRED KONGRESOM Več za delavce — BELE TULPIKE — SPOZNAJMO SE — JAMA PEKEL ODPRTA Kolajne oddane V 13. kolu šahovske olimpiade za moške je Jugoslavija premagala NDR s 2,5:1,5 in ostaja trdno na 3. mestu f SKOPJE. 11. okt. Dopoldne so na šahovski olimpiadi za moške odigrali prekinjene partije iz trinajstega kola. Jugoslavija je premagala NDR s 2,5:1,5, kajti Uhlmann se je Ivkovu vdal brez nadaljevanja. Kot je bilo pričakovati, je Sovjetska zveza visoko premagala Španijo s 33:03, medtem ko je Madžarska dosegla le minimalno zmago proti zelo borbenim Romunom. Sinoči Je Jugoslavija Igrala s NDR v močno spremenjeni postavi bre* Gligorlča ln LjuboJeviča. Pokaralo p« se Je. da taka ekipe ni kos izenačeni konkurenci. Ru kavina. ki je menil, da kapetan Partiji iz Skopja HORT : AVDERSSON Sirili Janka 1. N c S. :. SI3 d«, S. LbJ Ld7. «. Ld,: Dd*:, 3. H Sc«. *. Sc3 C«. 7. d4 cd4:. k. sdl L*7. 9. LeS SM. 1«. 13 13. 11. Dd- SI7. 13. efS: ali:. 13. (4 Ul:. 14. Ld4: DeS šah. 13. Kdl Tg8. 1«. Sd5 Kd7. 17. Tel D*S. IS. gS Tar*. 19. Lc3 srd*. 3*. M Se«. 31. Kc2 DfT. 23. Tadl Scc7. 23. bS SdS. 34. Se7:. Črni »e vda. VOGT : RUKAVINA 1. ei c«. 2. (14 dS. 3. Sc3 dr4:. 4. Se4: U3. S. S*3 Le«. C. M M. 7. SO Sd7. S. hi U>7. 9. Ld: Ld3:. M. Dd3: Sc(l. 11. L/4 Da3 šah. 12. Ldi Dc7. IS. 0-0-4» e«. 14. Dr2 eS. 1*. Kbl O-O-O. 10. H a«. 17. SeS SeS:. IS. deS: Sd7. 10. 44 Le7. 20. Sel S bi. 21. LcS lbg8. 22. Dr3 bS. 23. f4 Sc«. 24. a3 aS. 23. Kc’ >4. 2«. TdSi TdS:. 27. Tdl Tdl:. 28. Kdl: SdS:. 20. Sd3 Kd7. 38. De4 KeS. 31. Ke2 Da7. 32. fS Dd7. 33. «S cff34. ef«: LIS. 33. DaS LdS. 38. (3 e3. 37. ,ht: IMS. 38. DR Dtl7. 39. DdS 1x7. 40. 1x3: In črni Je prekoračil čas ra razmišljanje. Smedrrevac ne tačuna več nanj. nilcakor ni bil dorasel Vojrtu. 2e kmalu po otvoritvi Je bil v povsem stisnjenem položaju. Tik pred koncem i; rajnega časa pa mu Je padla zastavica. Matulcvlč Je nadigral Schdnebarmt te v mat-nem napadu zmagal. Matanovič Je začel zelo spodbudno z Malichem, vendar se je njegova začetna prednost kma'u razblinila v remi. Dva kola pred koncem olimpiade Je SZ verjetno že zagotovila zlato medaljo. Medtem ko oo srebro skoraj enako gotovo pripadlo Madžarom — ln bronasta kolajna Jugoslaviji- REZULTATI XIII. KOLA — I. skupina: Švica — Nizozemska 1.3 2.5. CSSR — Švedska 4:0. Danska — Poljska 2:2, Jugoslavija — NDR 23:15. ZDA — Bolgarija 15:23. Španija — SZ 0.5.25, Ar-gentina — ZRN 1:3, Romunija — Madžarska 15:25- _ 6ka — Anglija 1:3. Vratni red: Anglija 32, Izrael 315, Filipini 30 (—). III. skupina: Dominikanska republika — Tunizija 2:2. Finska — Japonska 4:0. Portugalska — Avstralija 05:35. Nova Zelandija — Bolivija 2:2. Turčija — Mehika 4:0, Škotska — Brazilija 25:15, Portoriko — Irska 1.5:25, Iran — Wa-les 15:05 (2). Vrstni red: Avstralija 39. Finska 365. Škotska 35. IV. skupina: Ciper — Malezija 25:15. Irak — Malta 1:3. Hongkong — Libanon 15:25. Singapur — Francija 25:15, Sirija — Deviški otoki 3:1. Farerski otoki — Maroko 25:15. Andora — Luksemburg 2:2. Vrstni red: Francija 40, Singaour 36,5, Malta 29. B. K. NAMIZNI TENIS Vrstni red f. skupine 1. SZ 37 2. Madžarska 3« 3. Jugoslavija 325 4. ZRN 305 5. CSSR 20 6. Romunija -9 7. Bolgarija 28 8 Nizozemska 26 9. ZDA in NDR 235 11. Španija in Poljska 22.5 13. Švedska 195 14. Danska 19 15. Argentina 185 1«. Švica 18 II. skunlna: IVru — Filipini 05: 35. Belgija — Grčija 1.5:25. Indonezija — Kolumbija 2:2, Kanada — Italija 3:1. Islandija — Izrael 1:3. Kuba — Avstrija 3:1. Norve- Halo, Skopje! Poljske šahtv.ke Radzdtovr-akm. Erenska te Iztmancrv.tca ao ob dnetzi vstaje makedonskega ljudstva poslale kortle renči za družbeno aktivnost žensk čestitko in izra&le pripravljenost. da Ob prasuku odigrajo tri smmltanke na desetih deskah s članicami delom* kolektivov. Izvršni odbor konference je predlo« s zadovoljstvom sprejel. Finsntaa komisija organiza-koeteteja šahovske je objavSa cenik. po katerem bo po koncu tek rekncie. Kajdrašla J* demonstracijska magnetna deska, ki bo veljala 113 dolarjev. Sledijo: šahovska miza po 30 dolarjev, šahovska garnitura po 20. ura po 15 tn stol po 10 dolarjev. V počastitev 30. mo*ke šahovske oirmpeade in 5. ženske Je spominsko mamko, katere aonateataa vrednost Je 00 Iran kov. jzdava tudi Tunmja- Tudi var je na prizorišču olimpiade veliko zanimanje za šahovske znamke. V posebni šahovski trgo.m: so prodali skoraj vso zalogo serije mamk na ovrtk*. ki je ušla ob dubrovniški olžnpiadi Takratna cena serije, 35 denarjev, se ja do danes povzpela na 150 Po dvajsetih kotih tekmovanj v vseh skupmah. moških in ženskih, so prireditelji prodali 44.150 vstopnic, tako da bodo na Irancu le malo zaostal: za kar iepo okroglo številko — 50.000 prodan* vstopnic. Povedati je namreč treba, da precejšnje število ljubiteljev šaha. in pa seveda novinarji, ne plačujejo vstopnic te si je zato boje šahovske olimpiade ogledalo gotovo več kot 70.000 gledalcev. Med šahistkamš sta le dve iginlki. ki sta se udeležili vseh pet* olimpiad. To sta Poljakinji Radzivcska in Lit- Bivšt svetovni šahovski pr* vok dr. Mihail Botvtnnik Je na vprašanje, če bi kandidiral za predsednika FIDE. odgo-onk »Sploh ne. Sem preveč zaposlen. Vrhu tega pa ne obvladam nobenega tujega je- Mihad Talj Je najuspešnejši igralec sovjetske ekipe, zato tudi igra najbolj pogosto. Toda šaha mu vseeno m dovolj. Z velikim užitkom igra brzo-poteme partije, v katerih nasprotnikom (tudi mednarodnim mojstrom), daje precejšnjo prednost: kar pet proti eni. Pa vendar zanesljivo zmaguje. ALPINISTIČNE NOVICE Poljska planinska literatura Pol iško alpinistično glasilo »Ta-temJt« Savi letos 65-letmco obara ja (19071 in 25-letnico ponovnega izhajanja. Izhajat: je prenehalo ob okupacij: leta 1939. kl ub temu pa s-a dve številk, ušli tud: med vojno. Ena itegalno v Varšavi, druga pa v Snet. Iz-dajete!j Je Klub W.sokogorski (ob pomoči založne Praaai. znajo navadno štin številke na leto (po 48 stran: i naklado pa 5000 _z- Pri založbi »Šport m ao letos izdali obsežno delo prof. Juzefa Saflarskega TMere. k: na SIS straneh nara zgodovino Tater od XVn stoletja do leta 1*50 V traku u- imate še trt zanmr.va dela Jožef Nika je pnpravL vod-n* <615 stran:) po pcljsk* m slovaških Tatrah, reševale: knjigo »Signali planincev«, ic obravnava agodor.-mo nj*ove GRS i ustanovi jene leta 1909», alp:r-.su pa »Poslednit juriš na Rjangjang K* s pop/som njihove lanske uspešne odprave na ta sedemuaočak e Karakorumu Tvegana reševalna akcija Reševanje a helikopterji v gorah poeta a vsak dan bolj popolno. bolj drzno ta dražje Čeprav se povsod po svetu zavedajo, da o-lot sam ne more ničesar, če je ie tako tzvešban m da se nikdar ne anejo zanesti le na helikopter (vzporedno vedno teče še »klasič-na akcija«». poskušajo včasih ne-mogoče. In včasih se lake akcije končajo šal tudi tragično, kot pred kratkim v Avstriji. Iz Francije poročajo o uspeli drzni akciji v steni Dni ja. Dva angleška nevaloa Je zajelo neurje m eden si Je tako težko poškodoval noge. ds m mogel ne naprej fte nam: Ho. kop,«- reševalne atutee se mn Je po dveh dneh tako prtbkša! (etfsa Je bila komaj meter od skale), da so mu lahko rrgk vrv a ga potegndl v helikopter. Id ga j« *e 10 minut te pred Katero smer je izbrala IV. JAHO? Čeprav vodja TV. Jaho Aleš Kunaver v evnjm mteJem pismu (napisal ga Je 7. septembra, dan po pnbodu v bazo taborišče! nd omenil katera sms Makalu (8475 ml bodo aaj tega ie niti ne trdimo, da vo satirah Jugovzhodni greben (Japonska mer lz leta 1900» TO potrjuje o predvsem velike v±m prv* taborišč, id zo J* posredovale tuje agencije (tabor 2 — «250 m. tabor 3 — 7320 metrov). Na dokončno oceno dogodkov v Tibetu bomo morali JMČ počakan. lahko pa zapišemo neka) za-nbnivesti v zveš z našo odpravo Japonska, vodil Jo Je Makole Ha ra. Je štela skupno kar 18 članov (14. če pri obeh štejemo vzel In trnek so 23 šerp (naši le '.01 Tudi prtljage ao Izbrali. aj precej več. kar najlepše ilustrira raznairje med nosač: (500 proti Japckiui so prišH v bazo 30. marca 1970 (naši 6. seprembra 1972), Vte« P> SO končal: šele 23. maja — zanj so potrebovat i» dni in ai je po njihovi atjavl zavlekel kar za dobre tri tedne. Da pa »japonska amer« nikakor ni lahka ortea carstvo, da je grebena oko:-. 5 km ■ večinoma v vitim nad 7S00 m) m da so samo (lksmh vrvi za zavarovanje spodnjega drla smeri potrebovali 4880. m. Se razveseljiva novica za vse ll*e. Id se bodo udeležil: sedem-dnomeKa izleta PZS v Indijo in Nroal z letalom. Id bo odšel po na Ve himalajce Po zadnjih po-datk* ao organtzararjr uspeli znižat: stroške na 4.990 din (prvotna orna 5.190 dni m 67 dolarjev m Nepal m na 3.890 dm (prej 4590 din) m 63 dolarjev zb tiste, te bodo potovali le v Indijo. v’5* informacije nudi pisarna PZS <312-5531 — Dvoržakova 9, ki tud*, le sprejema prijave. Kje je vrv? Potem ko sta 13. avgusta letos Igor Golt in Rado Sec-jak kot druga naveza ponovila »direktno« na Tschado? steber v Travniku, sta se po vrsti spustila po or.gi-naim Tscadovi smeri pod steno. Toda med spustom v zadn-: dolžini se Jana Je vrv zataknila te kl ub številnim poskusom je nista mogla izvleči. Drug: dan je Golli še enkrat poskusil, vendar se mu prav tako n: poarečdo. Ker sta se mora a vrniti domov, sta Jo pustila viseti v prepričanju, aa bo konec tedna še vedno tam. Pa sta se uštela. Vrv Je za alpinista prav gotovo najdreeacenejš: t**1! plezalne opreme. reto sta povpraševala vse. te Mo njeni usodi lahko karkoli vedoč. Za sedaj msta zvedela ničesar. morda pa bi /trite lahko pomagal kdo .zmed bralcev? Drago-oen bt tel vsak podatek, sporočite pa ga lahko na PD L tubi Jalte— maUca (Miklošičeva 17». Dejavnost AAO Jesenska a'pr matična šola Akademskega alpinističnega odseka se Je že pričela. V četrtek bo predaval načete* Janez Grudišar o plezalni tehniki m novitetah ite tem področju, naslednji četrtek bo Jooo Balant prikazal diapozitive r Bemine te Ort terja. 36. t. m. pa bo zanimivo predavanje o vzponu na Pik Komunizma Določen je tudi že datum letošnjega »zaključka sezone«. Kot po-navadi bo v Tamarju, m sicer 4. novembra združen s sprejemom novih elanov. »Randez-vous« brez naših Letošne srečanja alpinistk (13. do 22. avgusta) v slovaških Tatrah Je bilo prvo. ki se ga naše predstavnice mso udeležile. V modernem »FIS« hotelu na Skrbskem plesu ao se zbrale plezalke la S vi-oe. Poljske. Avstrije. Franclje. Angl.je. Danske. Kable. Bolgarije te seveda CSSR Naslednje srečanje bo v Berohtesgadnu pod steno Wi Karakaševič balkanski prvak BEOGRAD — Na balkanskem prvenstvu v namiznem tenisu je med posamezniki zmagal Kara-kaševič. med ženskami Romunka Altecandru. v par* pa Karakaševič te Cordaš. V ankarskem finalu Ja Karakaševič premagal Savnika s 3:1, v polfinalu je Karakaševič premagal Bolgara Kitova s 3:1, Savnik pa Cordaša s 3:2. V ženskem finalu Je Alezandru premagala PaJatinuševo a 3:0. V polfinalu Je Alezandru izločila rojakinjo Mihalco s 3:0. Falati-rniševa pa Bolgarko Velrkovo a 3:1. V Enaki moških parov sta Ka-rafceuV-vič m Cordaš premagala par Savnik — Giieoghiu (Rom) s 2:0. JUDO Troboj judoistom Gorenjske UUBUANA — Reprezentanca gorenjskih judoistov je na troboju za pokal prijateljstva v Vrbi dosegla lep uspeh. V konkurenci ekip Furlanije — Julijske krajine in Koroške so zmagali pri članih, v mladinski konkurenci pa so teli drugi. Članska ekipa Gorenjske Je ▼ finalu odpravila dokaj močno .zastopstvo FJK s 6:4. v tekmi za 3. mesto pa je FJK premagala Koroško z enakim rezultatom. V finalu so za Gorenjsko osvojili točke Videtič. Poženel in Stanojevič (vsi Šiška), zgubila pa sta Jereb <2irt) in Dolinar (Triglav Kranj). V dvoboju s Koroško, ki so ga slovenski predstavniki dobili s 9:1, se je boril neodločeno le Jereb, vsi drugi pa so zmagali. V našem zastopstvu se Je posebno izkaza! Stanojevič, ki J« tokrat uspešno nastopil v težki kategoriji, v lahki pa je bil odličen še Videtič, ki je premagal tudi italijanskega reprezentanta CunaHo N. ». Slovenski derbi v Beogradu SLOVENSKA BISTRICA — Nedavno se Je v Sarajevu sestal ligaški odbor zvezne judoistlčne lige. Ob tej priložnosti so izvršili tudi žreb. Olimpija in Impol bosta v prvem kolu 4. novembra gosta beograjskega Partizana. Ta turnir bo hkrati tldi najmočnetil v začetku tekmovanja. Zastopniki Itlubov so nekoliko spremenili pravila lige, bistvenih novosti pa letos še ne bo. 2e spomladi čaka najboljše klube novo tekmovanje. Ligo bodo povečali na dvanajst klubov, turnirji pa bodo po dvokrožnem sistemu. Spremi-njevalnih predlogov je oilo še več. med njimi sta najbolj zanimiva. da bi ekipa štela deset judoistov in da bi ligo izpeljali v dvobojih. To sicer ni nova stvar, vendar se zastopniki klubov za to niso ogreli. Impol in Olimpija z žre Dom ne moreta biti posebno zadovoljna. Oba bosta organizatorja samo enega turnirja, poleg tega pa Ju čakalo težavna gostovanja. Sklenili so še, da bodo odslej turnirji ob sobotah ob 17. tiri. D. UTENKAR | STRELJANJE Srečanje strelskih veteranov LJUBLJANA — V soboto. 14. t. m., se bodo na strelišču ob Dolenjski cesti spet pomenli nekdanji odlični slovenski strelci. Letošnje tradicionalno tekmovanje strel-skin veteranov bo izredno pestro. Člani se bodo pomerili z vo.ia.vko puško na 300 m, članice pa z MK puško serijske izdelave na 50 m. Pogoji za nastop so zdaj nekoliko spremen jeni. Strelci kategorije od 40 do 30 let bodo streljali v trojnem položaju. 30 strelov za oceno in 15 poskusnih, člani nad 50 let pa 20 -f- 10 leže. Za strelke je pogoj. da so dopolnile 40 let. tekmovale pa bodo v 20 + 10 strelov leže. Veterani iz Ljubljane in bližnje okolice bodo v četrtek in petek lahko tudi tremrali na tukajšnjem strelišču. • Po razglasitvi rezultatov ’*> v soboto tudi prijateljski razgovor o strelski dejavnosti, problematiki, o pripravah na skupščino SZS in o denarno*blagovni loteriji. Id Jo bo SZS organizirala novembra. Veteranskega tekmovanja se lahko udeležijo le tisti strelci in strelke, ki od leta 1970 niso nastopili na republiškem ali državnem prvenstvu. NOVO NA TUJEM | LONDON — Britanski profesionalni boksar Bugner je obranil naslov evropskega prvaka v težki kategoriji. potem ko je v 3. rundi premagal izzivalca Blina (ZRN) a k. o. Bugner je bil boljši v prvih sedmih runda.i. saj Je nekajkrat silovito zadel nasprotnika. Na začetku 8. runde Je Britanec krenil v odločilen napad ter z močnim krošejem poslal Blina na pod. To |e bil že drugi boj teh dven nasprotnikov. V prvem je prav tako zmagal Bugner. a šele po točkah. UTRINKI OPREMA REPREZENTANTOV OSTALA NA SURCINU — Ko je naša nogometna reprezentanca prispela na londonsko letališče, Je opazila, da jim manjka celotna oprema. Ta Je ostala na ttso&utjsfcem letališču. JAT Je vodstvu naše ekipe sporočil, da je bilo letalo preobremenjeno te da je oprema zato ostala doma. DRUT TUDI S PALICO — Francoski atlet Guy Drut, ki je na OI v Munchnu osvojil srebrno kolajno v teku na 110 m s ovtraim. je odličen tudi v skoku s pasico. Na nekem nedavnem tekmovanju Je preskočil 520 cm! DRUGI KOVČEK VENDAR DOBIL — Trener teniških Igralcev Bra m km Vladimir Krch Ima zares smolo a kovčki. Med nedavno turnejo po Makedoniji te Hrvatskl so mu na letalih najprej zapravili en. nato pa še drugi kovček Zdaj je po skoraj dveh tednih vendar dobil nazaj enega — drugega. V MUNCHNU POSPRAVLJAJO IN TUDI — RUŠIJO. Organizatorji XX. olimpijskih iger so se takoj po koncu tekmovanj lotili pospravljanja na olimpijskih objektih in pripravljanja le-teh za nove namene. Plavalni štadion so začeli — kot je bilo načrtovano — delno rušiti, ker v prihodnje ne bo imel več vseh tribun. Na sliki: prizor te dni pred plavalnim štadionom. Foto: Sotošek Dobro zastavili Taborništvo se v Pomurju hitro širi in krepi — Uspel seminar na Goričkem — Pohv ale in priznanja najboljšim MURSKA SOBOTA. Tudi pomurski taborniški delavci se zavedajo, da ima taborništvo pomembno vlogo pri vzgoji mladine. Med najpomembnejše naloge področne taborniške zveze Murska Sobota sodijo prizadevanja za razširitev in krepitev taborništva. V veliko vzpodbudo pri tem delu pa je ugotovitev, da uživa taborništvo pri družbeno političnih forumih vso podporo. S ciljem razširjanja in krepitve taborništva je področna zveza, pod pokroviteljstvom občinske konference ZMS M. Sobota, organizirala tridnevni seminar za vodje taborniških enot. Seminar je bil v Domu na Goričkem in se ga je udeležilo 28 prosvetnih delavcev. delavcev in nekaj dijakov. Dobra polovica udeležencev je bila iz krajev, kjer zaenkrat še ne delujejo taborniške enote, vendar z veseljem ugotavljamo, da se jih je velika večina tako navdušila za to delo. da lahko kmalu pričakujemo ustanovitev novih odredov. Sam program seminarja je obsegal naslednje teme: vloga taborništva v današnjem času in splošnem ljudskem odporu, zgodovina in sedanja struktura taborništva, ustanovitev, organizacija in administracija taborniške enote, propaganda in družabne igre, mnogoboj za M C ter mnogoboj za tabornike in tabornice. Predavali so pomurski taborniški delavci Jože Vild. Dragica Jutcršnik, Sanka Kučan in ing. Milko Okorn iz Škofje Loke. ki ga je poslala zveza tabornikov Slovenije. Tudi prosti čas so tečajniki prijetno preživljali Že prvi dan so se srečali s čuvarji naše meje na karavli v Kuzmi, kjer je bilo tudi prijateljsko srečanje v odbojki. Gostoljubnost In sprejem na karavli nas je vse presenetil in težko se je bilo posloviti od teh prijetnih fantov. Naslednji feSsr so taborniki domačega odreda ;■ Temni bori« poskrujli za pravo taborniško pečenje kostanjev, ves čas pa je nudil prijetno udobje Dom na Goričkem s svojim gostoljubnim osebjem. Ob zaključku seminarja je bila v nedeljo dopoldne slovesnost, na kateri so podelili priznanja nekaterim odredom in posameznikom. Odred »Vitki topoli« je prejel za svoje uspešno delo partizanski trak, posebne pohvale ZTS pa so dobili še odredi »Blatno jezero« iz Kobilja, »Žitne plavice« iz M. Sobote in »Bele narcise« iz Bohinec. Izmed posameznikov so prejeli posebna priznanja za delo z mladino Jože Vild. šarika Kučan in Zla ta Vdroš. Udeleženci seminarja, ki so doslej že delovali v taborniških enotah, pa so osvojili I. zvezdo. Na slovesnosti sta bila tudi prvoborec Jože Koračin in predsednik občinske konference ZMS M. Sobota. Bela Banfi. Koračin je v kratkem nagovoru izrazil veliko zadovoljstvo, da se vedno boli uveljavlja ta zelo zanimiva ih koristna oblika dela z mladino. Obenem je obvestil odred »Vitki topoli*, da so mu zaupali prijetno dolžnost, da odslej vzdržuje prijateljske stike z mladimi iz daljnnega sovjetskega Eakuja. Na slovesnem zboru so izrekli zahvalo tudi vsem, ki so z velikim razumevanjem seminar finančno podprli ali na drug način pomagali pri izvedbi. To so predvsem Temeljna izobraževalna skupnost, občinski sindikalni svet. Svet za vzgojo in izobraževanje pri SO M. Sobota, oddelek za narodno obrambo M. Sobota, osnovna šola Gornji Petrovci itd. Posebej velja omeniti veliko naklonjenost temeljne izobraževalne skupnosti, ki je plačala vse stroške za udeležence osnovnih šol iz soboške občine. Težko se je Dilo raziti, poslovili pa smo se s trdno obljubo in željo, da bo taborništvo v Pomurju še bolj zaživelo in da bi kmalu spet lahko skupaj zapeli »Tam ob ognju našem . . .« PETER BRUNEC IVER DNEVA Mnogo prijav za VI. republiško orientacijsko tekmovanje Za VI. republiško orientacijsko tekmovanje, ki bo v nedeljo dopoldne v Škofji Loki. se je do sedaj prijavilo 82 ekip. Največ, in sicer 31, je do sedaj prijavni Partizan Narodni dom. Po štiri ekipe so prijavili gamizi a Ribnica in VP Škofja Loka. Devet ekip Partizan Gaberje—Celje, sedem Partizan Medvode, po tri Partizan Gorje in Partizan Markovci, po dve Partizan Šoštanj. SSD Prebold. SsD gimnazije Velenje, gimnazija Škofja Loka, SSD Janez Peternelj in vojašnica Boris Kidrič v Ljubljani. Za »orientacijo TRIM 72« — prireditev v okviru »športa za vsakogar«, ki bq prav tako v nedeljo dopoldne v Škofji Loki. je doslej orijavljenih 106 ekip. Partizan Narodni dom bo na tej prireditvi sodeloval množično, saj je prijavil 87 ekip, Partizan Tabor 10, Partizan Gaberje— Celje 7, itd. PSI p|M »r jŠBF ' r 5 it m* a&c um DVESTOTI MULLERJEV ZADETEK. V tekmi zahodnonemške zvezne nogometne lige Bayem : Schalke (5:0) je najboljši evropski strelec Gerd Muller takole dosegel svoj 200. zadetek v zvezni ligi. Na sliki: Russman (desno) in Muller. Telefoto: UPI NAPAČNO BI BILO. ČE BI KUPILI AVTO RADIO ZA VAŠ AVTOMOBIL, NE DA BI SE POPREJ POZANIMALI GLEDE NAKUPA IN CEN V VELETRGOVINAH FIRME UNIVERSALTECNICA TRST Corso U. Saba 18 Piazza Goldoni 1 Via Machiavelli 3 Via Zudecche 1 Razen tega imamo v prodaji vse najboljše znamke radioaparatov od 16.90& lir dalje V CENAH NI VKLJUČENA CARINA ZA EKSPORTNE POŠILJKE AVTO-MOTO V ospredju — vozila ZRN LJUBLJANA, 11. okt. — S cilja 4. in predzadnje etape najdaljšega evropskega avtomobilističnega ral-lyja »Tour d’Europe« smo dobili sporočilo, da je na etapni cilj v Sofiji prispelo 27 posadk, žal iz poročila :ii bilo mogoče razbrati, ali sta tudi edina jugoslovanska udeleženca Ferlež—Klarič, ki pod pokroviteljstvom velenjske tovarne Gorenje vozita Tomosov citroen GS, dosegla etapni cilj. Predzadnjo etapo je prireditelj imenoval »jugoslovansko«, saj je od 2035 km potekala 1500 km po našem ozemlju. V Jugoslaviji se je zgodilo nekaj nesreč, od katerih je bila ena s težjimi telesnimi poškodbami. Na jadranski magistrali je zaradi spolzke ceste zdrknilo v morje vozilo zahodno-nemških tekmovalcev Lauferja ln Koppa, ki pa sta se rešila iz vode. Tudi 4. etapo je spremljalo deževno vreme, največ okvar pa so povzročile slabe ceste v Črni gori in Makedoniji. Po končani predzadnji etapi so na prvih petih mestih posadke ZRN. Prva sta še vedno Walcfner —Bokmann (opel), sledijo pa Sup-per—Li f sler (porsche), Jordan— Mischo (BMW), Hockmeyer—Neel-meier (audi), Falkenberg—Maar-feld (opel). Edina ženska posadka Kress—Blome (ZRN, mercedes), je še vedno visoko uvrščena. Na jugoslovanskem delu 4. etape je bila najbolj organizirana servisna služba za tekmovalce z vozili mercedes, ki sta jo pripravila tovarna in ljubljanski zastopnik podjetje Autocommerce. Servisne ekipe so bile na Reki, v Splitu, Titogradu in Skopju. V Sofiji je bil start za zadnjo in najdaljšo etapo. Tekmovalci bodo morali v dveh dneh in dveh nočeh prevoziti 3400 km po Bolgariji, Romuniji, CSSR in ZRN. Na cilju v Travemiindeju bodo tekmovalci predvidoma v petek, ko bo za njimi skupno 13.0C0 km naporne vožnje. HOKEJ NA LEDU Hud poraz Partizana v Gradcu GRADEC — Hokejisti beograjskega Partizana, člana I. zvezne lige, so v prijateljski tekmi proti avstrijskemu zveznemu ligašu ATSE doživeli hud poraz. Domačini so pred 500 gledalci zmagali z 10:1 (4:0, 4:1, 2:0). Najboljši med gosti je bil vratar Semše-dinovič. G. K. Visok poraz Na EP za košarkarice je Madžarska premagala Jugoslavijo s 64:46 (37:23) BURGAS. 11. okt. — V 3. kolu evropskega prvenstva za košarkarice so Jugoslovanke doživele tudi prvi poraz. Madžarska jih je premagala s 64:46 (37:23). Pred 800 gledalci sta sodila Topuzoglu (Turč) in Gančev (Bolg). JUGOSLAVIJA: Taušan 11, Ve-ger 11, Janjič 2, Jovanovič 2, Zo- TENIS Kačar in Jovanovič prvaka OPATIJA — Končalo se je letošnje teniško prvenstvo Jugoslavije za starejše člane. Tekmovanje je minilo v znamenju boja med profesionalci — teniškimi učitelji in amaterji, pri čemer so bile moči kar izenačene, čeprav so naslovi nazadnje pripadli profesionalcem. Izmed zastopnikov SRS sta bila najuspešnejša Žižek, ki je skupaj s šafarjem osvojil drugo mesto med dvojicami članov nad 55 let in inž. Mikličeva (oba Olimpija), ki je bila druga med članicami posamezno. Med člani nad 45 let, je slovenska prvaka mag Jagodiča premagal inž. Miočka, mag. Albanežo pa Milojkovič. Med člani nad 55 let je Žižka premagal Ristič. Najpomembnejši izidi — člani nad 45 let, polfinale: Kačar : Milojkovič 6:3, 2:6, 9:7, Vincija-novič : Belinič 0:6, 6:3, 6:3, finale — Kačar : Vincijanovič 6:2, 3:6, 6:4, člani nad 55 let, polfinale: Jovanovič : Lunaček 6:3, 7:5, Ristič : šafar 6:3, 6:4, finale — Jovanovič : Ristič 3:6, 6:3, članice: finale — Draškovič : Miklič 6:2, 6:1, člani v dvoje nad 55 let, finale: Ristič—Jovanovič : Žižek— šafar 6:3, 6:4, člani v dvoje nad 45 let, finale: Kačar—Kesič : Vogrinc—Pevec 6:3, 6:1. Po turnirju so se udeleženci zbrali na ustanovnem sestanku teniške zveze veteranov Jugoslavije, ki se bo vključila v teniško zvezo Jugoslavije. rič 8, Stošič 8, Kalenič 2, Curu-lič 2. MADŽARSKA: Kiss 4, Horvath 5, Nagy 4, Sziraki 29, Karasz 6, Szabicz 3, Hegeduš 9, Feher 4. Strah pred Madžarkami je bil upravičen. Izkušena Hegeduseva j« izvrstno vodila svojo peterko, Szi-rakijeva pa je vse akcije neusmiljeno zaključevala z zadetki. Naše so samo na začetku dvakrat izenačile na 2:2 in 4:4, potem pa so pobudo povsem prevzele Madžar-ke in zasluženo visoko zmagale. Pri Jugoslovankah sta zatajili Vegrova in Zoriceva, ki nikakor nista bili kos madžarski obrambi, tako da je bila tudi borbenost Stošičeve in Taušanove zaman. DRUGI REZULTATI — skupin« A: SZ — Italija 93:37 (48:13), Romunija — Poljska 47:46 (15:20). 1. SZ _ 3 3 0 263:126 « 2. Madžarska 3 2 1 184:132 5 3. Jugoslavija 3 2 1 187* 185 S 4. Romunija 3 2 1 146:167 5 5. Poljska 3 0 3 158:211 3 6. Italija 3 0 3 122:219 3 Skupina B: Nizozemska — Avstrija 62:55 (20:31), Bolgarija — NDR 63:55 (31:21), CSSR — Francija 54:38 (26:23); vodi CSSR 6, sledijo Bolgarija 6, Francija, NDR in Nizozemska po 4, Avstrija 3 točke. Zadnje vesti EP KOŠARKARIC Jugoslavija : Romunija 61:52 (32:30) JI KOŠARKARSKI POKAL Olimpija : Lokomotiva 121:75 (62:37) Kladivar v vseh zveznih finalih Le pri članih ima slovenska atletika 2 finalista ekipnega prvenstva LJUBLJANA — Tekmovalna komisija atletske zveze Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je objavila uradne rezultate kvalifikacijskega tekmovanja za ekipno prvenstvo Jugoslavije v obeh članskih in obeh mladinskih kategorijah. Pri članih sta se v zvezni finale uvrstila poleg lanskega prvaka Orvene zvezde, ki ima neposreden vstop v finale, še Partizan (32.443 točk), Sarajevo «31.990), Kladivar (31.167) Olimoija (30.448) in Dinamo (30.291). Dve ekipi iz SRS je pričakovan uspeh slovenske atletike bolj razveseljivo pa je, da se je na 7. mesto z 29.636 točkami uvrstil Triglav iz Kranja in da je med deseterico najboljših še AK I tubljana s 27.191 točkami. Deseto mesto Ljubljančanov je lerp uspeh »obnovljene «ekipe, saj je za seboj pustila moštva kot zagrebško Mladost, željezničarja (Karlovac) in Vojvodino. Finale bo 14. in 15. t. m. v Sarajevu. Med ekipami članic, ki bodo v zveznem finalu štartale v nedeljo, 15. t. m. v Celju, je izmed slovenskih ekip le lanski prvak — celjski Kladivar. Razen Celjank bodo v finalu nastopile še vrste Sarajeva (17.770 točk v kvalifikacijah), Slavonija (16.236), Dinamo (16.226), Senta (16.195) in Zadar (15.146). Tokrat v finalu ne bo Mariborčank, ki so v kvalifikacijah nastopile oslabljene in so s 14.737 zasedle šele 8. mesto 7» beograjskim Partiztenom. Med 10 najboljših ženskih eskip v SFRJ pa se je uvrstila z 12.139 točkami (na 10. mesto) še tretja slovenska vrsta — mlada ekipa AK Velenje in to pred špartakom, Sento II., zaerrebško Mladostjo in Vojvodino. V mladinski konkurenci bo v obeh zveznih finalih (za mladince bo 22. oktobra v Novem Sadu, za mladinke pa isti dan v Senti) Slovenijo zastopal le celjski Kladivar, kar je manj kot je bilo pričakovati. Med šesterico ekip mladincev so osiješka Slavonija (18.337), Dinamo iz Zagreba (17.726), Vojvodina (16.726), Kladivar (16.253), Zenica (16.102) in željezničar iz Sarajeva (16.071). Izmed drugih slovenskih ekip je Triglav osmi (15.298 točk), mariborski Branik pa 13. (10.978). V finale bi se uvrstila tudi ljubljanska Olimpija, če bi bil organizator kvalifikacij v Ljubljani poslal rezultate TK AZJ v Zagreb. Pri mladinkah ima po kvalifikacijah rajboljfil reeuiltat zagrebški Dinamo (12.803), sledijo Slavonija (12.659), Senta (12.602), Kladivar (12.137), Crvetna zvezda (11.474) in Vojvodina (1-1.104). Izmed slo-venkih ekip je v zveznem programu tekmovala le še Olimpija, ki pa se v finale SFRJ ni uvrstila iz istega vzroka kot ekipa mladincev F. MIKEC PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA VIATOR Ali je potrebno posebej predstavljati našo delovno organizacijo VIATOR? Ni potrebno! Z nami se srečujete vsak dan: — V ranih jutTanjih urah hitite na vaše delovno mesto z VIATORJEVIMI avtobusi, — Za vašo delavno organizacijo prevažamo vse vrste tovora s sodobnimi VIATORJEVIMI tovornjaki, — varno vožnjo si zagotovite s tehničnim pregledom vašega vozila v servisnih delavnicah podjetja VIATOR, — uspešne posle sklepate v VIATORJEVIH hotelih širom po Sloveniji, — prijeten izlet in letni oddih vam organizira turistična agencija VIATOR. Vprašanje resnično ni bilo potrebno! Poznate nas! Veliki smo in uspešni! Hočemo biti še večji in še bolj uspešni! Z vašimi sposobnostmi in vašim znanjem se bo to hotenje hitreje uresničilo, zato vas vabimo, da se zaposlite v skupnih službah podjetja VIATOR na delavnih mestih 1. POSLOVNEGA SEKRETARJA Za to delovno mesto pričakujemo fakultetno izobrazbo pravne smeri in nekaj prakse na področju dela samoupravnih organov. 2. SAMOSTOJNIH ANALITIKOV Za ta delovna mesta pričakujemo fakultetno izobrazbo ekonomske smeri in nekaj prakse na področju analitskega dela. 3. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA Za to delovno mesto pričakujemo visoko ali višjo izobrazbo in znanje angleščine ali nemščine. 4. SALDAKONTISTOV Za ta delovna mesta zahtevamo srednjo izobrazbo ekonomske smeri in nekaj prakse pri podobnih delih. > V TURISTIČNI AGENCIJI VIATOR NA DELOVNIH MESTIH 1. SAMOSTOJNIH KOMERCIALISTOV Za to delovno mesto pričakujemo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, znanje vsaj enega svetovnega jezika in nekaj prakse pri podobnih delih. V POSLOVNI ENOTI VIATOR JESENICE NA DELOVNEM MESTU 1. DIREKTORJA HOTELA ŠPIK V GOZD MARTULJKU Za to delovno mesto pričakujemo višjo izobrazbo ustrezne smeri in nekaj prakse na področju hotelirstva. Za to delovno mesto je zagotovljeno družinsko stanovanje v Gozd Martuljku. Kandidati bodo sprejeti na delo s polnim delovnim časoln za nedoločen čas Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite kadrovsko-socialni službi podjetja VIATOR, Celovška 166, 61000 Ljubljana. 9600 Ponudbe pošljite do vključno 25. ofetobra 1972 PRIPRAVE NA USTAVNO RAZPRAVO — Na vter&jšn iem posvetovanju predstavnikov občinskih vodstev socialistične zveze in sindikatov so se dogovorili o skupnih nalogah, ki se jih bodo morali nemudoma lotiti, da bo bližajoča se javna razprava o ustavnih spremembah zajela kar n&jširši krog občanov in delovnih ljudi. Ob tem so opozorili tudi na svoje obveznosti pri uveljavljanju delegatskega odnosa oziroma sistema. Foto: E. Selhaus RADGONA BO VARNA PRED MURO — Na našem bregu Mure pri Gornji Radgoni so začeli graditi betonske zidove, ki bodo že letos zavarovali to mesto pred poplavami. Znatno zahtevnejša dela čakajo Avstrijce, saj bodo trajala najmanj še tri leta. Sele tedaj bo Mura tod zares ukročena. Foto: B. Borovič NOVA NARODNA KNJIŽNICA — Včeraj so v Skopju slovesno odprli narodno knjižnico »Kliment Ohridski«. Knjižnica, ki so jo izročili svojemu namenu ob dnevu vstaje makedonskega naroda, ima čez milijon knjig ter 97-000 kvadratnih metrov prostorov. Na sliki je zgradba knjižnice »Kliment Ohridski«, v kateri je tudi več večjih in manjših čitalnic. Telefoto: Tanjug Zagon v Parizu Četrti dan pogovorov Nixonovega svetovalca Kissinger-ja s predstavniki Severnega Vietnama - Thieu odpisan? OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ. 11. okt. Senzacija v Parizu: Nixor»ov svetovalec dr. Henry Kissinger se že, četrti dan zapored pogovarja s predstavniki Severnega Vietnama. O vsebini pogovorov se še vedno ne ve ničesar, opazovalci pa so razdeljeni v dva tabora: nekateri mislijo, da se pogajanja bližajo koncu, drugi pa se bolj nagibajo k mnenju, da so to predvsem Nikonove predvolilne petarde, s katerimi hoče dokončno onemogočiti McGoverna. Sinoči je bilo na pariškem letališču Orly že vse priprav- Izmotavanje ameriškega poveljstva v Saigonu v zvezi z bombami na Hanoi NEW YORK, 11. okt. Dan, ko so bombe ali rakete zadele francosko diplomatsko predstavništvo v Hanoiu, bo prišel v zgodovino predvsem zaradi izjave ameriškega poveljstva v Saigonu. ljeno za odhod. Letalo ameriškega vojaškega letalstva je stalo nekje na robu steze, v njem je bila Kissingerjeva prtljaga. Toda nenadoma Je prišel nov ukaz: kovčke dol. Malo pozneje je boeing odletel proti Frankfurtu prazen. Nekateri pariški komentatorji povezujejo to nepričakovano spremembo v Kissin gerjevem programu a sinočnjim McGovemovim govo rom o Vietnamu. Medtem ko McGovem govori o miru. naj bi N:xon dokazal Američanom. da se on istočasno za res pogovarja o miru. Da se Kissinger in njegovi sobesednik; res o nečem pogovarjajo. o tem ni dvoma. Slišati je. da so seje »dolge in delovne«. Iz ameriških krogov, ki so sicer silno zadržani. pa vendar, kot kaže. malce bolj zgovorni kot v Washingtonu, so pricurljale govorice, da se pogovori vrte okrog globalnega sporazu ma in da torej ne gre le za prekinitev ognja tn osvoboditev ameriških ujetnikov, ampak tudi za vsa vojaška in politična vprašanja, pomembna za usodo Vietnama. Po nekaterih vesteh naj bi bil Thieu za Američane že odpisan. vendar ne tega ne česarkoli drugega ni nihče po trdil. Nekdo pa le ve. kaj se dogaja za kulisami: francoski »unanji minister Maurice Schumann, ki ga je Kissinger obiskal včeraj popoldne. Schumann Je takoj zatem odhitel v Elizejsko palačo iti današnji tisk je poln ugt banj o tem. ali Francija posreduje ta kako. Mnenja o tem so deljena: nekateri trdijo. da Francija aktivno posreduje. in sicer pri Hanoiu ali morda celo pri Pekingu drugi pa mislijo, da je Kis-smger. ki se je sestal s Schu' maimom že 22. septembra v Wasbingtonu. zunanjega mi Senat je Dragutina Sčukan-ca obsodil na štiri leta strogega zapora zaradi vohunstva, Franja Tud mana ta Anta Bruna Bušiča. ki ju je obtožnica bremenila sovražne propagande in sodelovanja z ekstremno politično emigracijo, pa s po dvema letoma strogega zapora. Po odločitvi sodišča je dr. Franju Tudjmanu ukinjen pripor do pravnomočnosti obsodbe Obenem je sodišče odločilo, da se dr. TudJ- nistra le informiral. Toda o čem? Zgolj o vsebini pogajanj ali pa morda o nečem, kar bo Nizon v kratkem objavil, kot ugiba današnji »Herald Tribune«? Na odgovor bo treba še počakati. Vsekakor je malo verjetno, da bi ga lahko do. bili že na jutrišnji »odprti« Med drugim je Jože Tramšek poudaril., da je že prvi srednjeročni načrt vodnega sklada za obdobje 1971-1975. ki je računal s 400 milijoni sredstev, predvidel skoraj 70 odstotkov vsega denarja <274.5 milijona din) za obrambo pred poplavami, pri čemer so od te vsote dobrih 40 odstotkov namenili za območje Drave in Mure. Letošnje katastrofalne poplave v Pomurju terjajo pospešeno gradnjo obrambnih Štiri žrtve BELFAST. II. okt. (APP) — V katoliški četrti Belfasta so sinoči zaradi eksplozije bombe izgubili življenje trije pripadniki ilegalne republikanske armade. V neki drugi ulici so hkrati zažgali pet hiš. vendar so gasilci kmalu prišli ta požar zatrli. V mestu New-ry pa je neki ostrostrelec ubil pripadnika ulstrskega obrambnega polka. manu in Bušiču prepove nastopanje na javnih zborovanjih in drugih zborih kot tudi v sredstvih javnega obveščanja ze dve leti. Na zagrebškem sodišču so danes nadaljevali tudi sojenje dr. Marku Veselici. Id ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja proti ljudstvu m državi s kontrarevolucionarnim napadom na državno in družbeno ureditev. seji na aveniji Kleber. Novi-narji, ki čedalje bolj naveličano spremljajo to igro senčnih lutk. so prepričani, da bo res zanimiva šele zadnja seja v veliki konferenčni dvorani — to pa bo tista, na kateri bodo objavili sporazum, ki ga bodo sklenili na skrivaj. ANDREJ NOVAK nasipov ob Muri. vendar so v vodnem skladu ugotovili, da teh problemov ni mogoče rešiti s »prekladanjem« de narja z enega področja na drugega, saj imamo za druge namene (npr. za gradnjo čistilnih naprav, za obrambo pred hudourniki, za nove vodovode itd.) že tako zelo skromna sredstva. V razpravi so poslanci podprli program vodnega sklada in dodatek k srednjeročnemu načrtu, ki zvišuje sredstva vodnega sklada do leta 1975 od prvotnih 400 na 523 milijonov din. Poudaril; so. da zvišujemo ta sredstva za obrambo pred poplavam: le za 123 milijonov, medtem ko vemo. da je bila letošnja škoda zaradi poplav v Pomurju več kot 300 milijonov Opozorili so na nekatere pojave. ki kažejo, da so v zad njem letu poplave pogostej še. Slišali pa smo tudi. da groze poplave ne le Pomurju, marveč še vedno tudi celjski Bron že oddan našim Na šahovski olimpiadi Sovjetska zveza le pol točke pred Madžarsko SKOPJE, 11. okt. Po predzadnjem kolu šahovske olim-piade za moške ima vodilna Sovjetska zveza le pol točke prednosti pred Madžarsko. Tretja je Jugoslavija, ki si je tako praktično že zagotovila bronasto kolajno. V da našnjem kolu Je Jugoslavija premagala Poljsko s 3:1. dvo boj Sovjetska zveza : Argentina se je presenetljivo kon čal 2:2. Madžarska pa je z najtesnejšim izidom 2,5:1.5 premagala Nizozemsko. V zadnjem kolu igra Sovjetska zveza z Romunijo, Madžar ska pa z ZR Nemčijo. Koli kor bi obe moštvi na koncu imeli enako število točk, bi bila prva Madžarska zaradi večjega števila zmag v dvo bojih. Njegov predstavnik je povedal, da so severnovietnam-ske rakete zemlja-zrak, potem ko niso zadele ameriških bombnikov, končale na tleh — žal na zavezniških — ali pa so »naše bombe zašle«, kar se tu in tam dogaja v vsaki vojni. Besede o »bombah, ki so zašle«, so v izjavo vpletene zato, ker pričakujejo, da Francozi domnevo o severno-vietnamskih raketah • lahko in ljubljanski kotlini. Krškemu polju in še nekaterim krajem. Zato je divjim vodam nujno treba natakniti brzde. Seveda pa do leta 1975 še ne bomo idealno rešili vseh problemov, marveč le zaščitili pred poplavam; štiri glavna mesta v Pomurju in večji del rodovitnih površin. IGOR PREŠERN Incident ob Suezu TEL AVIV, 11. okt. (Reuter) — V izraelskih vojaških krogih menijo, da je včerajšnji egiptovski raketni napad na izraelske lovce »osamijen incident« ta da ne pomeni zaostrovanja vzdolž Sueškega prekopa. Nekateri trdijo, da je ukazal napad neki lokalni funkcionar. Med včerajšnjim egiptovskim napadom na izraelska letala, ki so kršila egiptovski zračni prostor, so eno letalo sestrelili. Gre za prvi »zračni incident« v zadnjih dveh mesecih. Tokrat je bila talec 23-let-na Jugoslovanka Sava Jarič, ki dela kot gospodinjska pomočnica v majhnem kraju Wentorf pri Hamburgu. Dva razbojnika, katerima bi zaporna kazen potekla šele čez tri leta. sta pobegnila iz kaznilnice pri Hamburgu, med begom prišla do Wen-torsa in vdrla v osamljeno hišo, v kateri je bila samo Sava Jarič. Z noži sta jo prisilila, da je odšla v klet, kjer sta io zvezala, nato pa pobrala vrednejše predmete v stanovanju Ker je pes-čuvaj nenehno lajal, so sosedje postali po zorni in obvestili polic-ijo. ki Je hitro prišla. Dobro oboroženi policisti so hišo obkolili in pozvali raz bojnika. naj se vdata Popa Janja med 50 policisti in raz spodbijejo. Preostane torej to, da je nastal »nemili incident«. Vsa sreča je v tem, meni administracija, da Francozi nimajo druge poti kot to, da se omejijo na blag protest. Bombardiranje francoske misije v Hanoiu pa bo tudi povod za žolčno razpravo v sami Ameriki. Senator McGovem bo to izkoristil, še preden bo minil današnji dan. Novico bodo uporabili kot dokaz, da objekti bombardiranja niso zmeraj vojaški, kar iz. dneva v dan stalno zatrjujejo, in da pariška pogajanja o miru, če so še tako resna, spremljajo velike težave. Zakaj bi sicer bombardiranje ne samo nadaljevali, ampak ga celo osredotočili, prvič po več tednih, na samo glavno mesto oziroma središče mesta. To pa je v teh predvolilnih časih v ZDA najvažnejše, kajti kar zadeva prvi del »problematike« bombardiranja, kai so cilji, nihče v ZDA ni mislil, da bombe zadevajo samo vojaške objekte. Vedeli so tudi za drugo plat in skušali o tem ne razmišljati. To jim je tudi dokaj uspelo. JURIJ GUSTINČIČ Utrditev stikov LJUBLJANA, 11. Okt. — Z razgovorom med delegacijami pokrajinske zbornice za trgovino in industrijo Alzacije, ki jo je vodil M. Jacques — Henry Gros. podpredsednik alzaške zbornice in delegacijo gospodarske zbornice SR Slovenije, ki jo je vodil predsednik Leopold Krese, se je končal dvodnevni obisk alzaških gospodarstvenikov. Poleg konkretnih dogovorov s posameznimi partnerji so na današnjem zaključnem sestanku še posebej izmenjali poglede o možnost; pospešitve blagovne menjave med Alzacijo in Slovenijo ter Jugoslavijo, hkrati pa skušali tudi začrtati smernice za na-daljni razvoj. bojnikoma, od katerih je eden ves čas držal nož na vratu zvezane Save, so trajala skoraj tri ure. Ko so policisti napadli, se Je razbojnik, ki je pretil Savi Jerič, vdal, drugega kriminalca pa so našli skritega v postelji. Mlada Jugoslovanka je. kot so sporočili, nepoškodovana. SL. OBRADOVIC Že petina stanovanj BEOGRAD. 11. okt. (Tanjug) — Od približno 10.000 delavskih stanovanj, ki jih v Beogradu nameravajo zgraditi do 1975, so jih do zdaj končali 1721, več kot 5000 jih je v gradnji, z gradnjo preostalih stanovan pa bodo začeti prihodnje leto. /z včerajšnje zadnje izdaje Protest SZDL Hrvatske Ob izgredih na Koroškem izraža izvršni odbor SZDLH zaskrbljenost ZAGREB, 11. oktobra (Tanjug) — Izvršni odbor predsedstva republiške konference SZDL Hrvatske je izrazil danes najostrejši protest in resno zaskrbljenost delovnih ljudi in občanov Hrvatske ob najnovejših izgredih nacionalističnih skupin proti slovenski nacionalni manjšini na Koroškem. Najnovejše akcije odstranjevanja dvojezičnih napisov in skrunjenje spomenikov padlim partizanom, grožnje ustanovam slovenske manjšine in drugi šovinistični izgredi ob nedoslednosti in izpolnjevanju obveznosti, prevzetih z državno pogodbo do slovenske manjšine, smatra izvršni odbor za neodpustljivo ravnanje, ki negativno vpliva na razvoj dobrih sosedskih odnosov s sosednjo republiko Avstrijo. Izvršni odbor izraža upanje, da bodo pristojni avstrijski organi, še posebej pa napredne sile avstrijske družbe, storili najenergičnejše ukrepe, da bi preprečili takšne akcije in se zavzeli za popolno uresničitev pravic slovenske in hrvatske manjšine v skladu z obveznostmi, prevzetimi z državno pogodbo. Vodstvo te politične orga nizacije je izreklo tudi najostrejši protest in resno zaskrbljenost zaradi najnovejše akcije italijanske iredente, ki predstavlja direktno vmešavanje v naše notranje zadeve Vošnjak: opozorilo vladi Veleposlanik Vošnjak obiskal zunanjega ministra Kirchschlagerja DUNAJ, 10. okt. (Tanjug) Jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Mitja Vošnjak je ob iška) danes popoldne avstrij skega zunanjega ministra Ru dolfa Kirchschlagerja in ga opozoril na resnost položaja ki je nastal z eskalacijo protislovenske in protijugoslo vanske kampanje, ki so jo organizirali šovinistični in desničarski krogi na Koroš kem. Vošnjak je izrazil upa nje. da bo Avstrija takoj storila ukrepe, ki bodo omogo čili postavitev dvojezičnih o znak krajev in zaustavili kampanjo proti slovenski manjšini. Minister Kirchschlager je ob tej priložnosti opozoril na izjavo, ki jo je avstnjsk’ kancler Kreisky izrekel da nes na seji vlade in obsodi, omenjene akcije m poudari! da prinašajo le škodo Avstr; ji in podčrta) vladno odloč nost da bo nadaljevala z izpolnjevanjem obveznosti, ki lih je Avstrija prevzela z dr žavno pogodbo do nacionai nih manjšin Sklicujoč se na omenjeno kanclerjevo izjavo le minister Kirchschlager po udaril da leta kaže na to Kakšni- pozornost m pome: . posveča avstrijska vlada do I godkom na Koroškem. V GRADEC po igrače le tvrdki KOCH in nič drugače! Na zalogi celoten sortiment LEGO in vse novosti KOCH ne Glavnem trgu Troje sodb D. Ščukanac štiri, dr. F. Tudjman in A. B. Bušič po 2 leti strogega zapora ZAGREB, 11. okt. (Tanjug). Veliki senat zagrebškega okrožnega sodišča je danes izrekel obsodbo upokojencu Dragutinu Sčukancu. znanstvenemu delavcu dr. Franju Tudjmanu in bivšemu novinarju Hrvaškega tednika Anti Brunu Bušiču zaradi kaznivih dejanj proti ljudstvu in državi. Brzde poplavam Poslanci odobrili dodatek v načrtu vodnega sklada Slovenije — Za Pomurje dodatnih 123 milijonov dinarjev LJUBLJANA. 11. okt. Odbor republiškega zbora za urbanizem ter stanovanjsko in komunalno gospodarstvo je potrdil dodatek k srednjeročnemu načrtu vodnega gospodarstva Slovenije, ki ga je obrazložil predsednik UO vodnega sklada SRS Jože Tramšek. Spet talec 23-letna Jugoslovanka v rokah 2 pobeglih kriminalcev - Nepoškodovana BONN, 11. okt. (Tanjug). V ZRN so še vedno pod vtisom pokola na olimpiadi in je verjetno beseda »talec« najbolj zoprna v slovarju navadnega državljana in policista v ZR Nemčiji. Telegrami Nadzvočne letalske proge NEW YORK — Predstavnik britanskih letalskih družb je dejal, da se Britanija, Francija in Sovjetska zveza dogovarjajo o tem, da bi na skupnih progah med Zahodno Evropo in Daljnim vzhodom uporabljali nadzvočna letala. Najbrž se bo tudi Japonska zanimala za tako sodelovanje in za polete prek Pacifika v ZDA. Bombe nad Nam Dinh HANOI — Sevemovietnamsko tekstilno središče Nam Dinh so ameriška letala porušila 70-odstotno. Od 6. maja so odvrgla na to mesto več kot tisoč bomb. Mesto šteje 180.000 prebivalcev. Strmoglavilo letalo RONNEBY — Sinoči je v bližini tega švedskega mesta strmoglavilo zasebno le-talo-taksi. Mrtvih je bilo 8 potnikov, namenjenih v Ronneby na konferenco za jedrske raziskave. * Obvezno cepljenj'e na sirski meji ANKARA — Turške oblasti so sprejele odlok o obveznem cepljenju proti koleri za vse potnike, ki prihajajo iz Sirije. Necepljeni morajo v karanteno. Dražje življenje SANTIAGO — V Čilu so prejšnji mesec poskočili življenjski stroški za 22,2, od začetka leta pa skoraj za 100 odstotkov. Podražili so se zlasti zelenjava, meso, ribe, mleko in sladkor. Konec razprave v generalni skupščini NEW YORK — V generalni skupščini OZN se je končala letošnja splošna politična razprava. Dopoldne so na plenarni seji govorili madžarski, egiptovski in švedski zunanji minister Janoš Peter, Krister Wick-man in El Zajat, na večerni seji pa delegati iz Laosa, Paname, Kube, Alžirije, Mavretanije, Etiopije in Somalije. Skoraj 90 milijonov ton žita LUKSEMBURG — Države EGS bodo letos pridelale kakih 80,8 milijona ton žita, precej več. kot so napovedovali prejšnji mesec, ker je imela -Francija izredno bogato letino. Pridelek se je v zadnjih desetih letih v vseh državah povečal za povprečno 37 odstotkov. Večji ulov PEKING V prvem polletju so v kitajskih morjih nalovili za 6 odstotkov več rib kot v istem času lam. Ti podatki veljajo za devet kitajskih pokrajin, kjer se največ ukvarjajo z ribolovom. Telefonska zveza med Rabatom in Beogradom RABAT — Včeraj je Rabat povezala z Beogradom direktna telefonska zveza. Maroški poštni minister general Omar Alaini je v prvem telefonskem pogovoru s Prvosla-vom Vasiljevičem, generalnim direktorjem PTT, dejal, da bo ta zveza utrdila stike med Marokom in Jugoslavijo. Skupni manevri SAP — V Sredozemskem morju so se začeli skupni petnajstdnevni manevri, ki se jih udeležuje pet rušilcev iz ZDA, Britanije, Grčije, Italije in Turčije. Manevrom NATO poveljuje kapetan turške ladje »Adatepe«. Italijansko-kitajsko sodelovanje RIM — Italijanski zunanjetrgovinski minister Matteotti je izjavil, da se italijanske tvrdke ENI, Pirelli m Fiat pogajajo s Kitajsko o pomembnih industrijskih sporazumih. Matteotti se je včeraj udeležil otvoritve italijanskega trgovinskega sejma v Pekingu. Prepovedan uvoz ladij CANBERRA — Avstralska vlada je ponovno prepovedala uvažati nove ali polno-ve ladje. Minister za pomorski promet tn prevoz Peter Nixon je v tej zvezi izjavil, da so se tako odločili zaradi bojazni domačih ladjedelnic, da jim ne bi preveč konkurirale tuje. Ceste do oetroleiskih polj LIMA — Sto jaetdeset kilometrov severno od Lime bodo čez džunglo Amaconke speljali do petrolejskih piolj ceste. Ti novi naftni vrelci bodo do konca tega desetletja dajali približno 350.000 sodov na dan. Tako se bo Peru uvrstil med največje latinskoameriške proizvajalke nafte. Pa še to: NEZAUPNICA? — Generalni direktor »Crvene zastave« iz Kragujevca je poslal uredništvom brzojavke, v katerih jih ob 120-letnici obstoja tovarne vabi na tiskovno konferenco, ki bo v Beogradu čez dober mesec, 14. novembra. Hudo nezaupanje pisemski pošti, ki jo sicer prevažajo vozila, izdelana v Kragujevcu! Vreme in temperatura 11. oktobra 1972 tcraji vreme stopim ob 7 trn vrel ne ob 13 un stopin. Ljuo^ana Planj ca Brnik X redar: ca Maribor Sl Gradec Celje Novo mesto Koper Reka Pulj Hvar Duorovnik Magreb Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Benetke Milano Genova vitinchen £Hncb Run Pariz rim Stockholm Moskva ^ megla poioblačno negia asno asno asno lasno megla jasno dežuje dežuje jasno oblačno 5 1 5 1 3 1 3 4 10 11 11 16 14 oblačno jasno poioblačno jasno jasno jasno jasno oblačnft oblačno oblačno oblačno poloblačno oblačno 16 15 14 2 17 13 16 15 14 13 6 5 5 megla 6 jasno 6 poloblačno 8 poloblačno 6 megla 5 oblačno 6 • dežuje 12 dežuje :4 megla C oblačno 14 oblačno 6 jasno 12 megla 2 lasno 15 oblačno 7 ;asno 14 jasno 6 oblačno 13 oblačno 18 dežuje 11 jasno 11 oblačno 13 — — lasno 16 dežuje 12 poioblačno 14 oblačno 17 »blačno 21 dežuje 10 ležuje 11 oblačno 9 poioblačno 12 oblačno 8 lasno 13 rosi 6 asno 11 temperature morja danes popoldne Kopei 18 Sen; 17 Si Pen k m O-ibmie k ZU Napoved: SLOVENIJA V vzhodni Sloveniji spre menljivo oblačno, drugod pretežno oblačno, in vmes manjše padavine. Najnižje nočne temperature med 4 in 9, na Primorskem 12, najvišje dnevne med 10 in 15. IZGLEDI ZA PETEK Oblačno s padavinami. JUGOSLAVIJA Spremenljivo oblačno, ob Jadranu oblačno, vmes manjše padavine. VREMENSKA SLIKA Nad zahodno Evropo im zahodnim Sredozemljem je nastalo področje nizkega zračnega pritiska. Njegove frontalne motnje so zajele zahodne šipe in bodo v naslednjih dneh vplivale tudi na vreme v Sloveniji. Nova streha za najmlajše V Kopru so včeraj odprli nov vrtec — V tej občini je že 933 otrok v varstvu KOPER, 11. okt. V Oknu, stanovanjski soseski Kopra, so danes odprli nov otroški vrtec. V njem bo poslej našlo zatočišče novih 70 otrok ▼ času, ko bodo njihovi starši v službah. Otvoritev novega vrtca so omogočila podjetja Interevropa, Luka in Tomos, ki so odstopila tri stanovanja v vrstni hiši, katera so že med gradnjo ustrezno preuredili. Čeprav je novi vrtec začasen. pa pomeni veliko pridobitev za prebivalce Obna. saj bodo v vrtcu dobili prostor, razen otrok staršev, ki delajo v Interevropi. Luki in To-mostu. tudi drugi otroci. Novi vrtec v Olmu pomeni pospešeno uresničevanje programa razvoja otroškega varstva v občini, ki je nedvomno pripomogel, da Je na tem področju že marsikaj storjenega- To je namreč že tretji Ugodna, solidna rast il. Bistrica: najboljši finančni rezultati v Piami, Lesonitu in Topolu ILIRSKA BISTRICA. 11. okt. — Dokaj solidna gospodarska rast v občini Ilirska Bistrica je bila ugotovljena v preteklih letih, se nadaljuje. Takšna je trenutna ocena v občini Ilirska Bistrica, v oceni pa niso upoštevani dislocirani obrati. Najugodnejše finančne rezultate dosegajo letos Piama. Lesonit in Topol, medtem ko Kmetijska zadruga izkazuje relativno izboljšanje. Tovarna organskih kislin še ni prebrodila težav, ki jih ima v tehnološkem procesu proizvodnje. zlasti pa zakasnitve pri rekonstrukciji tovarne. Presenečajo dokaj skromni finančni dosežki pri Transportu, Se kronično slabi rezultati pa so ugotovljeni pri Libi-su. V prvem polletju letos pa se je pojavila še izguba pri Komunalno — stanovanjskem podjetju. J. V. vrtec, zgrajen v Kopru v zadnjih treh letih. V koprski občini pa vztrajno urejajo tudi otroško varstvo na podeželju. Včeraj so odprli otroški vrtec za 33 otrok v Bertokih, v nekaj dneh pa bo prenovljen tudi otroški vrtec v Šmarjah. Pomembno je tudi, da je v skoraj vseh vrtcih urejeno celodnevno otroško varstvo. V Kopru je namreč dosti žena. ki so zaposlene popoldne. Z novimi vrtci Je zdaj v koprski občini v varstvu že 933 otrok, kar Je za 3i odstotkov vseh predšolskih otrok. Kljub novim vrtcem pa vse težave otroškega varstva v koprski občini še nekaj časa ne bodo odpravljene. Iz leta v leto namreč rastejo tudi potrebe po otroškem varstvu predvsem zaradi čedalje večjega števila zaposlenih žena. Kljub temu pa uspešno izvajanje programa otroškega varstva v Kopru daje upanje, da bodo vsi. najbolj pereči problemi na tem področju odpravljeni do leta 1975, ko bodo zrasli vsi tisti vrtci, ki jih predvideva zastavljeni program otroškega varstva v koprski občini. J. KLANJŠČEK Sestanek članov ZK s treh območij SEŽANA, II. okt. — Danes so se sestali v Lipici predstavniki avtonomne tržaške federacije KPI in občinske konference ZKS Sežane ter obalne konference ZKS. Pogovarjali so se o aktualnih nalogah in delu komunistov s tržaškega v sedanjem obdobju ter o nadaljnjih oblikah sodelovanja s komunisti iz občine Sežana ter obalnega območja. Sestanka se Je udeležil tudi deželni tajnik KPI za Furlanijo — Julijsko krajino inženir Antonino Cuffaro. I. S. '.M,. ...... ** >* /**«*. ALI JE PRIJELA? — Tako se sprašuje marsikdo od mnogih popoldanskih ribičev, ki zadnje čase prav vneto zahajajo na pomol starega koprskega pristanišča in si z ribolovom krajšajo čas. Na sliki: ribič in radovedneži, ki prav pogosto »nadzorujejo« in komentirajo ribiško srečo in pa seveda veliko potrpežljivost. Foto: D. Grča Trije problemi Sežanski komunisti si bodo predvsem prizadevali uresničiti nadaljnje integracijske procese v gospodarstvu SEŽANA, 1'1. okt. Ooena družbenoekonomskih in političnih razmer v sežanski občini sicer celovito naka zuje občinsko problematiko, vendar pa problemi v njej niso globalno ocenjeni in konkretizirani. To so poudarili na sinočnji seji občinskega komiteja ZK Sežana in sklenili, da je treba oceno ustrezno dopolniti. Ocena družbeno-ekonom-skih in političnih razmer v občini, ki Jo pripravljajo sežanski komunisti, postavlja v ospredje predvsem tri probleme, ki jun bodo sežanski komunisti posvetili posebno pozornost. Predvsem si bodo prizadevali uresničiti nadaljnje integracijske procese na področju gospodarstva v občini. Sežansko gospodarstvo je namreč še vse preveč razdrobljeno in nizko akumulativno, kar zmanjšuje možnosti za njegovo hitrejšo rast. Tudi uveljavljanje ustavnih dopolnil ▼ delovnih organizacijah na Sežanskem ne poteka zadovoljivo, so poudarili na sinočnji seji. saj je v sežanski občini kar 43 odstotkov ljudi v gospodarskih delovnih organizacijah zaposlenih v obratih podjetij, ki ima- jo sedeže ▼ drugih občinah. Izredno pereče pa je na Sežanskem tudi vprašanje strokovnjakov, saj Je kadrovski primanjkljaj vse večja ovira za hitrejši razvoj občine. Ni bilo stihije V Postojni velike potrebe po stanovanjih — Večina bi rada živela v mestu — Cene pa so kar dobro brzdali Čeprav Postojna ni veliko mesto, vendarle vsako leto zraste približno sto novih družinskih stanovanj v blokih in še 20 do 40 stanovanj v zasebnih in vrstnih hišah. Povpraševanje po stanovanjih pa je vedno večje, kajti z razvojem večjih postojnskih delovnih kolektivov naraščajo tudi potrebe po novih stanovanjih. V stanovanjskem podjetju, ki že vsa leta od ustanovitve precej skrbno bdi nad stanovanjsko graditvijo, so povedali. da potrebe po novih stanovanjih presenetljivo naraščajo. Mnogi delavci, ki žive zunaj Postojne, zaposleni pa so v tem mestu, bi si radi ustvarili domače ognjišče v kraju zaposlitve. Precej je pa tudi takih, ki so zaposleni kjerkoli blizu Postojne, vendar bi radi stanovali v tem pomembnem turističnem središču. Seveda so te želje razumljive. kajti v zadnjih letih je postala Postojna precej privlačnejša, kot je bila pred leti: vsekakor Je mesto z urejeno komunalo, boljšo oskrbo, dobrimi prometnimi zvezami. zabavnim in kulturnim DELO življenjem privlačnejše od majhnih zaselkov in vasi. Direktor postojnskega sta. novanjskega podjetja. inž. Adolf Burger, je med drugim povedal, da je vsa leta stanovanjsko podjetje obdržalo in-vestitorsko in nadzomiško vlogo pri gradnji novih stanovanj. Trenutno grade na Kremenci tri bloke s skupno 90 stanovanji, v katerem pa nameravajo začeti z gradnjo novih treh blokov z istim številom stanovanj. »Čeprav smo včasih morali poslušati hude obtožbe s strani gradbincev, češ da jim režemo črn kruh. smo v Postojni vendarle bdeli nad cenami in tako prepričevali stihijo. ki je v stanovanjski gradnji zavladala v marsikaterem mestu«, je med drugim poudaril inž. Burger. »In kljub očitkom gradbincev, da jih z nizkimi cenami izkoriščamo, ni šlo še nobeno grad- beno podjetje na boben.« Zares so v Postojni presenetljivo dobro uspeli zajeziti nebrzdan, stihijni ples cen, ki se je tako razbohotil v Ljubljani. Mariboru, Beogradu, Zagrebu in drugih mestih. Se lani je veljal kvadratni meter v zelo kvalitetnih stanovanjih, ki so tudi ogrevana s centralno kurjavo (nič slabša niso od ljubljanskih, je pripomnil direktor inž. Burger), 2820 din, letos pa računajo, da bodo v novih blokih, ki jih bodo začeli graditi, »prilezli« na 3200 din. Vsekakor pa je to precej manj kot na primer v Ljubljani, ki je že davno presegla štiri tisočake. In še to: v postojnskih cenah je vračunano prav vse — od načr-tov do odkupa zemljišča, kotlarne za centralno kurjavo in vseh komunalnih naprav, pa še otroški vrtec je vmes. IGOR PREŠERN Ne več tako ob strani Pulj: doseči večje vključevanje občanov italijanske narodnosti PULJ, 11. okt. — Tu Je bila seja izvršnega odbora italijanske unije za Istro in Reko. Obravnavali so med drugim delovni program 1972/73 ter izpolnjevanje sklepov in napotil 14 občnega zbora unije v luči uresničevanja ustavnih dopolnil v praksi. Predsednik unije prof. Antonio Borme je poudaril, da je glavni namen organizacijskih sprememb, ki so bile sprejete na občnem zboru v Poreču, kvalitativno urediti različne dejavnosti v italijanskih kulturnih krožkih in doseči večje vključevanje občanov italijanske narodnosti v družbenopolitično življenje. V razpravi so se udeleženci zavzeli za to, da bo treba ustanoviti skupnosti občanov italijanske narodnosti tudi v tistih središčih, v katerih ta-kih skupnosti zdaj še ni. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organi bo treba stremeti za doslednim uveljavljanjem dvojezičnosti in uskladiti Statute občinskih skupščin z ustavnimi dopolnili. O. E. dobra knjiga Plod samostojnosti Lendavski obrat mariborske tovarne Primat se uspešno razvija v sodobno industrijo — V pogojih še večje ekonomske samostojnosti si obetajo še več Med lendavskimi obrati zunanjih podjetij, ki so jim v tej občini na stežaj odprli vrata, se skoraj z neverjetno naglico razvija in iz leta v lerto širi enota mariborske tovarne kovinske opreme Primat. V tem obratu, kjer dela že 220 ljudi, so se odločili za proizvodnjo sodobne skladiščne opreme in razne kovinske embalaže, ki jo tudi izvažajo. Tako je ta obrat dobil v organizaciji združenega dela treh specializiranih enot mariborskega Primata posebno pomembno vlogo in ima odlične možnosti za nadaljnji razvoj. »Po priključitvi obrata Hi-mo pred tremi leti, ko smo zgradili še eno proizvodno dvorano, pomeni največjo pridobitev za naš obrat nova lakirnica«, nam je dejal inž. Dezider Paller, vodja lendavskega Primatovega obrata. Samo letos so vložili v novo strojno opremo in sodobno lakirnico, brez katere ne bi mogli več shajati, skupaj deset milijonov dinarjev. Matično podjetje v Mariboru se je. po besedah mladega strokovnjaka, odločilo za to veliko naložbo tudi po zaslugt odličnega sodelovanja z lendavsko občino, ki je že doslej storila vse za neoviran razvoj tega podjetja. Tako je tudi po zaslugi tega sodelovanja dobil obrat Primata v Lendavi temeljito proučen srednjeročni proizvodni program, ki mu bo utrl pot med naše najbolj pomembne proizvajalce skladiščne opreme. Zlasti napove- dani avtomatski regali s tako imenovanimi valjčnimi preprogami, ki jih bodo izdelovali serijsko, pomenijo zadnjo besedo v tehniki sodobne skladiščne opreme. V tem lendavskem obratu pa že načrtujejo proizvodnjo pisanega zastopstva kovinskih regalov in druge opreme za gospodinjstva. Vendar zaradi tega. pravijo v podjetju, niso zanemarili priprav na reorganizacijo podjetja, ki se bo s svojimi tremi obrati organiziralo v skladu z ustavnimi spremembami. »Ze dosedanja samostojnost nam je omogočila odličen in neposreden vpliv na razvoj našega obrata, v prihodnje pa bomo v pogojih še večje ekonomske samostojnosti lahko storili še več«, pravi inž. Paller. To pa pomeni zgraditev še ene proizvodne dvorane ter nove možnosti za izpopolnitev proizvodnega programa. Podatek, da bodo v lendavskem obratu Primat povečali •dohodek od letošnjih 33 milijonov na 55 milijonov v prihodnjem letu, vliva zaposlenim. med katerimi je kar trideset odstotkov delavcev iz sosednje Hrvatske, pogum za tvorno sodelovanje pri nar daljnjem uresničevanju zahtevnih načrtov. B. BOROVIC Člani komiteja so na sinočnji seji izrekli vrsto pripomb k oceni družbeno-eko-nomskih In političnih razmer v občini. Te pripombe bodo upoštevali in v naslednjih dneh oceno dopolnili tako, da bi postala dokument, na podlagi katerega bo mogoče opredeliti akcijo sežanskih komunistov v naslednjem obdobju. J. KLANJŠČEK Sejem obrti v Kranju Na njem bodo prvič, poleg domačih, razstavljale tuje firme KRANJ, 11. okt. »tt- Na razstavišču v Savskem logu bodo ▼ soboto odprli tradicionalni sejem obrti in opreme. Na njem bo sodelovalo okoli 90 razstavljale« v, med njimi prvič tudi tuji. Tako bo za poletnim Gorenjskim sejmom sedaj tudi obrtni dobili mednarodni značaj. Tri četrtine domačih raz-stavljalcev bo obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov. Druga podjetja pa bodo prodajala opremo za obrt in blago za široko potrošnjo. Kakih 10 tujih firm bo iz Italije, švedske, Avstrije, Indije in ZRN. V okviru sejma, ki bo odprt do 22. oktobra, bo vsak dan tudi modna revija. Na njej bodo prikazali okoli 130 modelov oblačil in obutve domačih in tujih proizvajalcev. L. S. Začeti pri vrhu Novogoriški komunisti opozarjajo na kršitve družbenih dogovorov NOVA GORICA, 11. okt. — Z zelo konkretno in angažirano razpravo so se danes vključili v obravnavo pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ o negativnih pojavih v naši družbi in njihovem odpravljanju tudi novogoriški komunisti. Sodeč po današnji razpravi se je v občini nakopičilo precej problemov. Komunisti so se zavzeli za to, da jih je treba začeti reševati pri vrhu. Danes so opozarjali zlasti na razširjene kršitve družbenih dogovorov. Samoupravni sporazum o delitvi dohodkov je v letošnjem 1. polletju prekršilo kar 13 delovnih organizacij. V podjetju Reklam-Gorica so na primer izplačali 25 odstotkov več, v Soških elektrarnah pa 7 odstotkov več denarja kot je predvideno po samoupravnem sporazumu. L. K. Telovadnica in otroški vrtec? Če se bodo Ajdovci odločili za samoprispevek, bodo v prihodnjih letih dobili oba, nujno potrebna objekta AJDOVŠČINA, 11. okt. Na razširjeni seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti so udeleženci razpravljali o gradnji nove telovadnice in otroškega vrtca v Ajdovščini. Bili so enotnega mnenja, da sta ta dva objekta izredno pomembna ne le za mesto, marveč za vso občino ter da je treba najti vse možnosti za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. Soglasno so podprli tudi predlog, o katerem bo jutri na svoji seji razpravljala .še občinska skupščina, da bi za telovadnico in otroški vrtec prispevali sredstva v ofbliki samoprispevka tudi Ajdovci sami. Udeležencem današnje seje ja že pripravljen idejni načrt obrazložil predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo telovadnice »Hala Polica« inž. Prane Boštjančič. Gradnja naj bi potekala v dveh fazah. V prvi naj bi usposobili dvorano za športne igre, kulturne prireditve in akademije s prostori za 900 gledalcev ter manjšo dvorano z dodatnimi 450 sedeži in stojišči pa še garderobe, prhe in druge sekundarne prostore. Prostor med veliko in malo dvorano naj bi bil urejen kot vhodni foayer. V tem delu pa bi bil prostor tudi še za manjši Muflone v Trnovski gozd Ni leta, da ne bi spustili člani lovske družine Hubelj večje število mlade divjadi v naravo. Letos so spustili 300 mladih fazanov, lani 200 zajcev, prihodnje leto pa spet nameravajo povečati število divjačine. V sodelovanju z nekaterimi lovskimi družinami na Goriškem in Vipavskem računajo, da bodo na tem območju uvedli muflone. Spustili naj bi jih v Trnovski gozd. O tem se dogovarjajo z Goriško lovsko zvezo. p n AJDOVŠČINA Četrtič na izlet Prihodnji teden bodo priredili upokojenci letos že četrti izlet. Tokrat jo bodo mahnili z avtobusi po Istri. Obiskali bodo Portorož, Poreč, Pazin, Opatijo in še nekaj vmesnih krajev. P. H. bife. V drugi fazi naj bi uredili pokrit plavalni bazen. Ce se bodo Ajdovci odločili za samoprispevek, bodo z zemeljskimi deli za novo telovadnico pričeli še letos, dograjena pa naj bi bila do 30-letnice ustanovitve prve slovenske vlade. Tako je bilo končno le rešeno vprašanje za normalen pouk telesne vzgoje kar 1200 šolskih otrok, kolikor jih je v Ajdovščini, pa tudi šport- Cesta nared za promet Na cesti Bohinjska Bistrica—Bitenjska planina odslej asfalt BOHINJSKA BISTRICA, 11. okt. — Te dni zaključujejo zadnja dela na cesti Bohinjska Bistrica — Bitenjska planina na Jelovici. Asfalt so položili že prejšni teden, zdaj pa urejajo še robove. Cesto je v dokaj kratkem času asfaltirajo Cestno podjetje iz Kranja. Preurejena in asfaltirana cesta ima velik pomen ne le za Gozdno gospodarstvo Bled, ki je za asfaltiranje prispevalo tudi denar, pač pa tudi za bohinjski turizem. Prometna zveza s Sorico in s Primorsko je sedaj mnogo boljša, kar bo prav gotovo povečalo avtomobilski pro-met preko Petrovega Brda in Sorške planine v Bohinj in obratno. Končno pa ima cesta velik pomen tudi za prebivalce Nemškega rovta, vasi, kd leži tik ob njej. Zato so tudi tu za cesto zbrali nekaj denarja, škoda le da ga je zmanjkalo za asfaltiranje priključka iz te vasi na glavno cesto. J. R. Šolani bežijo V štirih primorskih občinah se v družbeni obrti celotni dohodek zmanjšuje — Obrtništvo kreditira kupce Trbovlje: nov stolpič TRBOVLJE. 11. okt. — Te dni je bU opravljen tehnični pregled novozgrajene stanovanjske zgradbe-stolpiča v Koloniji l. maja v Trbovljah. Zgradba ima 21 stanovanj. Po pooblastilu kupcev teh stano. vanj, je vodilo ta dela Stanovanjsko podjetje-Trbovlje, izvedlo pa jih je SGP Zasav-je-Trbovlje. V nova stanovanja se bodo v teh dneh vselili člani delovne skupnosti raznih trboveljskih podjetij, ki so stanovanja odkupila. KOPER, 11. okt. Obrti, tako na družbenem kot tudi na zasebnem področju se ne obetajo ravno rožnati časi. To so ugotovili člani strokovnega odbora za obrt v Kopru, telesa, ki s svojo dejavnostjo pokriva sežansko, koprsko, izolsko in piransko občino. Zakaj je temu tako. Po po- datkih, ki obravnavajo samo družbeno obrt, v 32 organizacijah niso poslovali tako kot prejšnja leta. Tako se je celotni dohodek samo v Kopru zmanjšal za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podobno je v treh ostalih občinah — odstotki so nekoliko nižji, — ki še sodijo pod ta strokovni odpor. Nasprotno pa porabljena sredstva naraščajo hitreje kot lani. tako so obrtne organizacije v izolski občini porabile za 14 odstotkov več denarja kot je bil celotni skupni dohodek. Le v koprski občini je bila poraba manjša od celotnega dohodka za 8 odstotkov. Rezultati teh številk so povprečni osebni do- hodki, katerih povprečje se na slovenski obali suče okrog tisoč 600 dinarjev na zaposlenega v obrtni dejavnosti. Dodajamo še splošne gospodarske težave, ko obrtništvo v nelikvidnem položaju kreditira svoje kupce za vsoto 13 milijonov dinarjev. Logična posledica tega je, da šolani kadri bežijo v industrijo. Člani strokovnega odbora Razstava pohištva v Trbovljah TRBOVLJE, 11. okt. — V foyerju delavskega doma bo od 12. do 20. oktobra tradicionalna razstava pohištva in drugih gospodinjskih pripomočkov. Obiskovalci razstave bodo razstavljeno pohištvo in opremo lahko kupili. za obrt v Kopru so poizkušali najti izhod iz tega položaja. Dogovorili so se, da bodo obvestili vse dejavnike v teh štirih občinah, o nerožnatem stanju obrtništva. Z. D. Novi tajnik obalnega sveta KOPER 11. okt. —Obalni svet je na sinočnji seji imenoval za svojega tajnika Rudija Kocjančiča, diplomiranega pravnika, ki je doslej delal kot namestnik tajnika republiške izobraževalne skupnosti. Prejšnjega tajnika Danijela Starmana je obafni svet razrešil že na seji pred počitnicami. Od takrat do zdaj pa je tajniško posle opravljal načelnik inšpekcijskih služb Lojze Ceglar. G. G. niki in drugi občani bi prišli na svoj račun. člani izvršnega odbora TIS so del razprave posvetili tudi vprašanju otroškega varstva v občini, čeravno so dajali prednost, telovadnici, so s« enako resno zavzeli tudi m dograditev otroškega vrtca ▼ območju stanovanjske soseske SH 1 ob Hublju. Vrtec bi zgradili predvidoma v 1974. letu, v njem pa naj bi bilo prostora vsaj za 150 otrok. Dokončno besedo o pridobitvi teh dveh objektov bodo izrekli Ajdovci na referendumu 19. novembra letos. DUŠAN VRTOVEC Skupen hlev za živino? Nekateri kmetje na Primorskem menijo, da bi tako imeli več časa MARIBOR, 11. okt. Na posvetovanju živinorejskih stro. kovnjakov iz vse Slovenije, ki je bilo danes v Mariboru, so ugotavljali, da je živinoreja najpomembnejša kmetijska dejavnost v naši republiki, a še vedno doživlja pretrese zaradi neurejenih razmer na trgu. Kmetom prinaša več kot tri četrtine vseh dohodkov, ki pa so včasih precej negotovi. Medtem ko so tudi po lanskih težavah v živinoreji v Pomurju vseeno ohranili število goved, na nekaterih območjih Slovenije stalež že nekaj let pada. Živinoreja nazaduje zlasti tam, kjer si kmetje lahko zagotovijo dohodke iz drugih dejavnosti. Ne le negotovi in nezadostni dohodki, tudi sedemdnevna zaposlitev v tednu odvrača kmete od živinoreje. Zato nekateri kmetje na Primorskem razmišljajo, da bi si podobno kot v Italiji uredili skupen hlev in potem imeli več prostega časa. J. P. Tolmin: dušenje pobud Slabi odnosi med vodilnimi delavci — Nesporazumi v Jelenu, Kredi TOLMIN, 11. okt. — Slaba obveščenost, oportunizem, nespoštovanje samoupravnih dogovorov in dušenje pobud — to so najpogostejše anomalije tako v delovnih organizacijah kot v drugih sredinah na območju tolminske občine, so ugotavljali na popoldanski seji občinskega komiteja ZK, ko je tekla beseda o pismu predsednika Tita tn Izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Občinski komite je povabil na sejo tudi ožja vodstva drugih družbenih organizacij. Zavzemali so se za spremembo vsebine in načina delovanja ZK. Le tako bo mogoče uresničiti duha pisma predsednika Tita in izvršnega biroja. Kaže, da bo treba posvetiti več pozornosti zlasti dogajanju znotraj nekaterih delovnih- organizacij. V več podjetjih so slabi odnosi med vodilnimi delavci. Izmenoma se vrstijo nesporazumi, zlasti v tovarni čevljev Jelen, Kredi v Srpenici in drugod. L. KANTE TRBOVLJE DISKOKLUB V RIMSKEM STOLPU? — Dolga leta je bil še kar dobro ohranjeni starorimski stolu z «^loJ0Ipn.tZa Tltovlm J'Tg?r” v Ajdovšč'ni zanemarjen; v njem pa je raslo smetišče z najrazličnejšoPne "N*"*« SA-^C l6tl sP°m.ni11 nanj m uredili na njegovem vrhu razgledno postojanko, s katere je P°g e^ na Ajdovščino m okoliške vasi. Prav zdaj pa so prišli ajdovski mladinci na idejo da bi si v oa i jL kem S,0l?U' k,‘ Je ,zaenkrat še vedno Prazen, uredili disko klub. Za načrte so že poskrbeli pravkar pa iščejo še potrebna finančna sredstva, ki bi bila potrebna za uresničenje njihove zamisdi. če b0Pdenar bodo s potrebnimi gradbenimi deli začeli prihodnjo pomlad. Foto- D Vrtovec Urejanje cestnega križišča TRBOVLJE, 11. okt. — Konec minulega leta so pričeli v Trbovljah na Savinjski cesti urejati križišče, v katerega okvir je sodila ureditev avtobusnega postajališča, dela nove struge potoka Plamn-ščica in prekritje tega dela struge. V zadnjih tednih so zabetonirali del struge Trbove-Ijščice, kar bo prišlo prav ob graditvi novega mostu, v okviru teh regulacijskih del bodo smotrneje povezali Savinjsko cesto, Gimnazijsko cesto ter Cesto Tončke čeč. Denar za ta dela so dobili od Vodne skupnosti Ljublijana-Sava, deloma pa od komunalnega sklada občine Trbovlje. _____ T. L.