Leto IXX Štev. 254 V Ljubljani, v sredo, 4. novembra I942-XXI Spedlrtoo« la tbkuMala ptiUI« n r ■ non Poitoioa plačan. < gotovini rreZZO — V,«n8 L U.OU Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Ui — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lii, za inozemstvo 30 Lii Ček rač. Ljubljana 10.650 za naročnino tn 10.349 za uuerate. Podrnžnicai Novo meeto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana SLOVENEC tzbaja vaak dan c|otra| razen p onedeljVa tn dneva po praznika. S Urednlltvo Id opritti Kopitarjeve 6, Lfnbltana. i | Redazione, Ammlnistrazionai Kopitarjeva 6, Lubiana. : | Telelon 4001—4005. M>bonameoll: Me«« 18 Ltr«i Estero. mete A) Ur«, tuliiion« domenie«. anno 34 Lir«, katero 50 Ur«. C. C tj Lubiana 10650 oet {li abbo-aamentt' 10-34« pn U inserztoni Filial«! Novo mesto. Coneessionaria eseluslva per la pubhltcitd di provemenza italiana ed estera: Unione PobblicitA Italiana S. A. Milano. La battaglia continua con violenza Valorosi contrattacchi dalle truppe dell'Asse - Oltre 90 mezzi corazzati distrutti - 19 velivoli nemici abbattuti - Un sommergibile colato a pico Nov uspeh nemških podmornic Ob kanadski obali je bilo potopljenih 16 ladij s 94.000 tonami • V Kavkazu je bilo pridobljeno novo ozemlje - V oktobru so Sovjeti izgubili skupno 33 prevoznih in trgovskih ladij Bollettino No 891 II Quarlier Generale delle Forze Arniate co-munica: La battaglia sul Ironle dell E g g i 11 o e di-vampata ieri di violenza aneora maggiore. La rinnovata pressione sviluppata da imponenti lorze blindate nemiche e stata validamente arreslala dalle truppe delTAsse che con strenuo valore sono pas-sate a piu ripresc al contrattacco. L'avversario ha subito perdite ingenli sopra-tutto in mezzi corazzati dei quali oltre 90 sono stali distrutti. Junaški Vojno poročilo št. 891 Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Bilka na egiptovskem bojišču se ie včeraj razvnela še z večjo silovitostjo. Ponovni pritisk močnih sovražnih oklepnih sil je bil krepko ustavljen od osnih čet, ki so v hrabrem pogumu večkrat prešle v protinapad. Nasprotnik je imel velike izgube zlasti v oklepnih sredstvih, od katerih je bilo nad 90 uničenih. . Tudi naše izgube so znatne. Donsko bojišče. 3. nov. AS. Vojni dopisnik agenaje Štefani poroča: Ker sovražnik ni mogel zmanjšati pritiska na zadnje branilce Slalingrada v severnem delu mesta, so se sovražniki trudili z napadi 11 ajugu ter so istočasno povečali svoje delovanje ob Donu. Južno od Slalingrada, ki je že porušen, so imeli rdeči v zelo zagrizenih l>or-bah znatne izgube. Ob Donu so Sovjeti naleteli na odpor romunskih sil in njihovi napadi in sunki proti italijanskim postojankam so se popolnoma izjalovili. Obletnica fašistovske revolucije je bila praznovana v Rusiji kot osnovna elapa borbe proti komunizmu. Nekatere edinicc so praznovale obletnico z razdeljevanjem kolajn med vojake in Črno srajce, ki so se pri zadnjih zmagah posebno odlikovali. Vsak vojak '11 vsaka Črna srajca je obhajal v svoji duši obletnico s ponovno prisego boriti se do (»polnega zmagoslavja pohoda nove Evrope, ki se je začel v Italiji 28. oklohra 1022. Alpinski lovci so ob tej priložnosti pokazali nopolno neustrašenost in preziranje do sovražni- Berlin, 3. nov. AS. Tukajšnji listi imajo komentarje o vprašanju vzgoje nemške mladine po vojni, o kateri je te dni večkrat govoril newyor-»ki radio. Angloameriška propaganda, ki ne ve več kaj početi, od časa do časa spušča v javnost poročila, s katerimi bi po ugotovitvah nemških dnevnikov rada odvrnila pozornost javnosti od dogodkov..ki bi bili mnogo važnejši, če bi ne bili tako ugodni za sile trojne zveze. Newyorški radio si je dovolil razpravljati o vprašanju tako-imenovane ponovne vzgoje nemške mladine, pa ni prišel do konkretnega sklepa, ker kakor poročajo, ameriški propagandisti ne vedo, če bi imeli Berlinski župan v Milanu Milan, 3, nov. AS. Včeraj je prispel v Milan berlinski župan dr. Ludvvig Steeg, ki je vrnil nedavni obisk milanskega župana v Berlinu. Slavnega gosta so spremljali trije uradniki berlinske občine, na postaji pa so ga sprejeli prefekt, zvezni tajnik, župan, jjodžupan, nemški generalni konzul, zaupnik narodnosocialistične skupine in druge osebnosti. Srečanje dr. Steega z mestnimi oblastmi je bilo zelo prisrčno ter polno medsebojne simpatije. Kralj Boris v Dobrudži Sofija. 3. nov. AS. Kralj Boris je prvič po aneksiji končal svoj obisk v Dobrudži. V Dobri-ču, kakor tudi v drugih krajih ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Predsednik bavarske vlade umrl Monakovo, 3. nov. AS. V Monakovem je umrl predsednik bavarske vlade in predsednik nemške akademije Ludvig Siebert. Siebert je bil eden prvih, ki se je pridružil Hitlerju Rodil se ie lela 1874. Leta 1938 je bil po velikih političnih, gospodarskih in finančnih uspehih imenovan že za predsednika nemške akademije. Volitve na Portugalskem Lisbona, 3. nov. AS. V celi Portugalski, kakor tudi v njenih kolonijah so včeraj mirno potekale volitve. Število volivcev je bilo veliko. V Lisboni je od 124.000 upravičencev oddalo 94.000 volilcev svoje glasove za enotno lislo. Angleži in Willkie Lisbona, 3. nov. AS. »Daily Telegraph« poroča v svojem dopisu u \Vashingtona v zvezi z izjavami polkovnika Knoxa, da ameriški morna- Anche le nostre perdite sono elevate. Aspri combattimenti sono aneora in corso. L'arma aerea ha partecipato con tutte le sue specialita alla lotta contrastando laviazione bri-tannica, battendo le colonne nemiche ed agendo senza tregue sulle loro retrovie, in numerosi duelli tre apparecchi venivano abbatluli da nostri cacciatori, dodici da quelli germanici. Velivoli italiani e tedesehi di seorti ad un convoglio hanno respinto attacchi aerei c lallo precipitare in liamme oualtro bimolori. Nostri mezzi navali hanno aflondalo un sommergibile nemieo. Srditi boji so šc v teku. Letalstvo se je z vsemi svojimi vrstami udeležilo boja, zoperstavljajoč se angleškemu letalstvu, bijoč po sovražnih kolonah in brez prestanka delujoč nad sovražnim zaledjem. V številnih dvobojih so naši lovci sestrelili tri stroje, nemški pa 12. Italijanski in nemški lovci, ki so spremljali nek konvoj, so odbili sovražna letala ler v plamenih sestrelili 4 dvomotornike. Naša pomorska sretb"va so potopila eno sovražno podmornico. ka na ta način, da so se približali sovražnim postojankam ter peli fašistovske himne, drugi oddelki pa so storili isto s fanfarami. Sovražnik je odgovoril z izobešen,jem rdeče zastave. Sovražno delovanje je bilo deloma omejeno. Zadnja dva dni se je pomnožilo ogledniško gibanje in sovražnik jc poskušal večkrat prekoračiti Don ali napasti sprednje italijanske postojanke. Neka italijanska baterija na levem odseku je presenetila sedež sovražnega poveljstva. Italijanski možnarji pa so porušili gnezda sovražnega avtomatskega orožja na nekem otočku nasproti italijanskih vrst. Sovražni poskus, priti čez Don s lo čolni, se je |>o-nesrečil. Velik del čolnov je bil potopljen in sovražnik se je moral po velikih izgubah umakniti. Zadnjih 34 ur je obnovil te poskuse, toda vedno je moral nazaj brez kakega uspeha. Napadi patrulj in prednjih sovražnih oddelkov na sprednjo italijanske postojanke so bili takoj odbiti od italijanskih borcev, k idobro stražijo Don, pripravljeni zlomiti vse nasprotne poskuse, kakor so lo storili doslej. kaj uspeha s to nasilno vzgojo ali če hi ne bilo bolje deportirati jo v masah. Ti predlogi so podobni predlogom zida Kaufmanna. ki je zahteval terorizacijo nemškega ljudstva. s.Deutsche Allgenieine Zeitungt in »Volkischer Beobachter«, ki povzemala misel vseh drugih nemških dnevnikov pripominjata, kako nameravajo Angloamerikanci v primeru svoje zmage uresničili teorije o člove-čanstvu, svobodi in socialni pravičnosti, o katerih sovražna propaganda tako hinavsko trobi. Nemška vojska — zaključujejo listi, — pa bo od svoje strani odgovorila vsem nemškim sovražnikom, kakor zaslužijo. viški krogi ne skušajo zakrivati težkega položaja. V nekaterih washingtonskih krogih se opaža na-ziranje, da se bo moral narod pripraviti na najslabše. Po drugi strani pa 3>Daily Mail« v uvodniku z naslovom »Kritik VVillkie« odklanja njegovo izjavo o angleški strategiji ter o angleških napakah, z vidnim zadoščenjem pa odobrava njegovo kritiko Združenih držav, ki ne izpolnjujejo prevzetih obvez do Kitajske in Rusije ter se strinja z njegovimi izjavami glede udeležbe severnoameriške zveze pri reševanju povojnih vprašanj. Stockholm. 3. nov AS. Švedska poslanska zbornica je imela včeraj sejo za zaprtimi vrati. Berlin, 3. nov. AS. Proti slepilnim izjavam ministra Morrisona postavljajo berlinski opazovalci jasno sliko velikanskih us|>eliov nemških podmornic. Morrison je bil za Angleže slab napovedovalec usode, ker jc število od Nemcev v oktobru potopljenih ladij že docela podrlo njegovo trditev ter spremenilo njegov optimizem v ravno nasprotno občutje. Morrison je dejal: V tej vojni je odločilna bitka za ladjevje.« Toda v oktobru 60 bili zavezniki trdo tepeni. Optimistične Morrisonove napovedi o bodočem razvoju vojne imajo nevzdržljive predpostavke ter temeljijo na samovoljnih 6klej)ih. >Lokalanzeiger« pripominja, da je imelo napihovanje za časa Sinut60vega bivanja v Londonu ter skoro istočasna ofenziva pri El Alameinu namen, dvignili angleški ugled pred Združenimi državami. Dejansko pa je ta ugled globoko padel. Angleško Hitlerjev glavni stan. 3. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje jx>sebno poročilo: Vzhodno od kanadske obalo jo skupina nemških podmornic prišla kljub neugodnemu vremenu v stik s konvojem, ki jo bil natovorjen 7. vojnimi potrebščinami in živili iu je hil na poti iz Ameriko v A n k I i j o. Med vztrajnimi napadi, ki s» so ponavljali več dni in noči. je bilo kljub močni obrambi potopljenih Iti sovražnike mIi prevoznih Indij s skupno 91.0011 tonami. Med potopljenimi ladjami so bile tri natovorjeno z mtinicijo, ki so že po prvih zadetkih zletelo v zrak. Dva nadaljnji trgovski ladji z 11.000 tonami, I rušilec in 1 korveta so bile prav lako torpedi-rarte. Lo manjši razkropljeni ostanek konvoja je mogel v gosti megli pobegniti. Hitlerjev glavni stan, 3. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V zapadnem Kavkazu so napadi in protinapadi privedli do močnih bojev, v teku katerih so naše čete ohranile svojo položaje in so v protinapadu pridobilo novo ozemlje. Slovaške čete so uničile obkoljen sovražni oddelek. Vzhodno od A I a g i r a so nemške čelo v nadaljnjih napadih prodrle v močno izgrajene in z minami zavarovane sovražne postojanke. V letalskih napadih so hile z bombami in strelnim orožjem povzročene sovražniku velike izgube. En oklepni vlak jo hil uničen. V K a i 111 i š k i stepi jo bila z lastnim protinapadom vržena nazaj sovražna konjenica z velikimi izgubami. V Stalingradu se težki napadalni hoji zn cesto in bloke hiš nadaljujejo. Slrinoglavci so nadaljevali svojo napade na močno hranjena odporna sovražna gnezda v severnem delu mosta. Kljub trdovratnemu odporu je sovražnik zopet izgubil nekaj ozemlja, .lužno od mesta so so novi sovražni protinapadi ponesrečili. Letalstvo io prekinilo sovražne prometno zvezo vzhodno ihI V n I -g e in ladijski promet na Volgi. Ob Donu je podvzel sovražnik več poskusov, da prekorači reko, vsi pa so bili odbili od romunskih, italijanskih in madžarskih čet. Italijanski lovci so v nizkem poletu uspešno nastopili proti sovražnim poljskim položajem. Madžarske čete so vzhodno od Dona prodrle v sovražne bunkerje in zajele več ujetnikov. Južnovzhodno od llmenskega jezera Berlin, 3. nov. Zasedba Alagirja je za Sov-jete velik udarec, kajti s tem je zaprta velika čezkavkaška cesta, preko katere je lahko prihajala pomoč neposredno iz Tillisa. Alagir je središče vojaške oziatiške ceste proti Ordžinikidzu (prejšnjemu Vladikavkazu), od katere so nemške čete oddaljene le 30 km. Nemška ofenziva se .je začela 24. oktobra in že dosegla enega svojih glavnih strateških ciljev, to je zasedbo osrednje in zahodne kavkaške kotline iu zaprtji gorske kavkaške verige. Zaprtje se izvaja na 500 km dolgi črti od Ttiapseja do Alagirja. Nemci držijo to orto z razmeroma majhnimi silami, dočim je Berlin, 3. novembra. AS. V Kaiserhofu je imel na zborovanju zastopnikov tujega tiska govor voditelj nemškega tiska dr. Dietrich, ki je govoril o nalogah, katerim -o zlasti v vojnem času poklicani tuji časnikarji, živeči v Nemčiji, ki naj prikazujejo svetovni javnosti sedanje velike dogodke s tisto objektivnostjo in resnicoljubnostjo, ki je značlina za tisk v osnih državah. V zvezi s tem je dr. Dietrich govoril o tisku nasprotnih držav, ki nasičuje svoje čita-telje z lažmi, nato pa je prešel na pritisk, ki ga izvajajo direktorji listov nekaterih nevtralnih držav na svoje dopisnike v Berlinu, da naj p r i -kazujejo dogodke neugodno za Nemčijo in njene zaveznike. Zato je govornik še enkrat poudaril potrebo in nalogo nevtralnega tiska, ki naj bo res nevtralen, kajti bilo bi smešno, če bi kaka vlada po svojih diplomatskih predstavnikih proglasila nevtralnost, svojemu tisku jia bi dovoljevala sovražno, torej protinevtraluo zadržanje na duhovnem polju, na katerem *c sedanja vojna bije prav tnko kakor na bojiščih. Nato je poudaril, da so minili časi, ko je časni- pomorsko go6jxxlarstvo je brez možnosti na kakršno koli tekmo obstojalo v preteklosti na morjih, sjer Angleži nimajo danes nikakršne besede več, kakor v Vzhodni Aziji in na Tihem morju. Tukaj je prišlo vodstvo v japonske roke in Japoncem 6e z velikimi porazi upirajo le Amerikanci. V Indijskem morju, pa od Kapstadta do Perzijskega zaliva so angleške ladje v manjšini v primeri z ameriškimi ladjami. Na Ledenem morju 60 angleška pomorska ]>ota v neprestani nevarnosti, dočim 60 v Atlantskem morju Angleži po 6vojih porazih v isti vrsti z Amerikanci. Osne podmornice napadajo kjer se jim zljubi. Podmorniška vojna je raztegljiva ter nudi prednosti napadalcu. Je polna presenečenj in sili sovražnika, da mora voziti po vedno daljših in težjih poleii. Končno osne podmornice uničujejo sovražne izdelke. v močvirnem ozemlju potekajo nadaljni trdovratni boji. V borbi proli sovjetski plovbi so Sovjeli v teku oktobra izgubili v Baltiškem in C r 11 e 111 morju, ua Kaspiškem in L a d o š k e m jezeru 33 prevoznih in tovornih ladij raznih velikosti, več pelrolejskih ladij in I slražuo ladjo. Nadaljnih 32 ladij vseli vrst, kakor ludi 4 bojne ladje so bile v letalskih napadih poškodovane. V Rokavsketn prelivu je bil v noči od L na 2. novembra s koncentričnim ognjem lastnega orožja preprečen napad angleških brzili čolnov na neki nemški konvoj; en sovražni hitri čoln je bil zažgan. Preteklo noč je isti konvoj prišel v Rokavu zopel v stik z angleškimi hitrimi čolni izmed katerih je bil eden tako težko poškodovan da se lahko računa z njegovo izgubo. V E g i p 1 11 se hojj s povečano srditostjo nadaljujejo. 1'dor močnih sovražnih oklepnih sil v severnem delu bojišča je bil z brezobzirnim protinapadom zopel zadržan. Nemška in italijanska letala so r neumornih napadih na žariščne postojanko boiuhnrdirahi motorna vozila, topništvo in sovražne postojanke v zaledju. Nemška in italijanska lovska letala so ob eni nemški izgubi sestrelila 15 sovražnih letal. Kazen tega je bilo na Sredozemskem morju selreljenih 5 angleških letal. 01I legn eno 01I nemške podmornice. Ob K o k u v s k i obali je včeraj sovražnik izgubil štiri letala. Berlin, 3. nov. AS. Vojaški krogi poročajo, da je nemški letalski lovski oddelek Moldcrs dosegel v leh dneh svojo 4000. letalsko zmago. Položaj pri Stalingradu Beriln, 3. nov. AS. Pri Stalingradu so žalostno propadli vsi sovjetski razbremenilni napadi. Boljševiki so se zalo že nekaj dni omejevali na zgolj krajevne ofenzivne nastope z manj pomembnimi silami. Isto velja za poskuse prevažanja cet preko Volge na severnem delu Slalingrada. Južno od Sta lingrada so pod osredotočenim ognjeni težkega nemškega topništva znova propadli boljševiški napadi, podprli s tanki. Nemški pionirski oddelki so prešli v protinapad ler so zasedli nov odsek ob Volgi. Severno od mesta so boljševiki zaman hoteli priti čez reko: štirje veliki brodi so bili skupno z dvema topničarkama |x>topljeni. Lc z enim brodom je prišlo nekaj vojakov na nasprotni breg. ti pa so bili takoj ujeli, ne da bi se upirali. večina divizij prosta za napade 0I1 Terpku. Zda i so Sovjeli zgubili svojo glavno preskrbovalno zvezo ter imajo njihove divizije v trikotu Ordžinikidze, Groznij, Mozdok le še železnico, kj vodi v Mozdok ter obalno r>ot ob Kaspiškem morju, kjer pa nemško letalstvo že opravlja svoje delo. Zato je pričakovali veliko krizo v preskrbi boljševiških armad, ki hranijo pelrolejsko pokrajino Groznij. Pri tem je treba upoštevati, da edino na tem bojišču, ki leži približno v isli višini kakor Firenze, podnebje omogoča veliko nastope tudi pozimi. kar bil kot pasivno orožje izključno trgovskega podjetja priprost lovec senzacionalnih novic, često oddaljenih od resnice. Časnikarstvo mora izvrševati danes med narodi zelo važno duhovno poslanstvo in sc zavedati svoje visoke odgovornosti, zlasti sedaj, ko se evropska celina, zibelka svetovne civilizacije, bori proti brutalnim bnlj.ševiškiin silam. Na koncu je dejal: »Malo držav je ostalo izven te borbe evropskih narodov: one so tako rekoč položile svojo obrambo v močno roko drugih. Ali lorej preveč zahtevamo, če v tej titanski borbi želimo od njih. da ohranijo vsaj duhovno nevtralnost?« V začetku zborovanja je naslovil na dr. Die-triclia v imenu tujih časnikarjev navdušene besede profesor Senatrak. Španski protest Madrid, 3. nov. AS. Zunanji minister je izdal uradno jx>ročilo proti gonji, ki se vrši v nekaterih ameriških državah proti španskim diplomal-skim zastopnikom, obtožujoč jih, da so v službi tujih sil, ker so prevzeli zaščito koristi narodov trojne zveze. S|>anija je prevzela to zaščito v soglasju z. določili splošno priznanega mednarodnega prava. Zalo uradno poročilo žigosa obrekljivo protišpansko gonjo, ki jc sploh ni treba komentirati in ki izhaja od rdečih španskih voditeljev, ki so ušli iz Španije in ki zdaj, ko so izropali domovino s pomočjo krajevnih prevratnih ljudi, obrekujejo domovino ter vzbujajo v tujini proti njej sovraštvo in sumničenje. Halifaxov sin padel Buenos Aires, 3. nov. AS. Na angleškem veleposlaništvu v \Vashingtonu so izjavili da je na egiptovskem bojišču padel Peter Halifax, drugi sin angleškega veleposlanika lorda Halifaxa. Peter Halifax je bil letalski častnik. Čangkajšek spreminja vlado Saigon, 3. nov. AS. Iz Cungkinga se je izvedelo, da namerava izvesti Čangkajšek nekaj sprememb v 6voji vladi. Tako bo VTellington koo imenovan za zunanjega ministra namesto zunanjega ministra Soonga, ki bo jjostal linančni minister. Srdita bitka se nadaljuje protinapadi osnih čet - Nad 90 tankov uničenih - 19 sovražnih letal sestreljenih - Ena podmornica potopljena Proslava 28. oktobra na ruskem bojišču Italijanski vojaki so s polnim prezirom do sovražnika slovesno praznovali 20 letnico Pohoda na Rim Prazna slama ameriških propagandistov Slepilne Morrisonove izjave Propadanje angleške pomorske moči Važen pomen Alagirja v Kavkazu Dolžnosti nevtralnega tiska Imenovanje v GILL-u Olavni poveljnik GILA je na predlog Zveznega poveljnika v Ljubljani imenoval nadzornico pri tukajšnjem zveznem poveljstvu prol. Lavi o Faro-relli-Lollijevo na mesto prof. Carella Capiettijeve Ines, ki je določena za drugi sedež. Darilo GILL-u Kksc. Visoki komisar je za dvajsetletnico revolucije po«la| zveznemu poveljstvu GILLa lirispevek 250.000 lir. S tem fašističnim dejanjem je hotel predstavnik oblasti ponovno pokazali svoje zanimanje in skrb zn mladino, za katere popolno vzgojo «o režim stalno zanima in skrbi. Obisk hrvaškega konzula v fašistični zvezi 2. novembra ie prispel hrvaški konzul v fašistično zvezo in položil venec pred spomenik padlih fašistov. Nato st je konzul v spremstvu podtajnika Capursa ogledal urade zveze ter uredništvo listo »Prima Linea« in izrazil svoje zadovoljstvo nad obsežnim delovanjem vseh sodelavcev. Sveta maša za padle vojake Ljubljana, novembra. 2. novembra dopoldne ob 10 je bila na ljubljanskem pokopališču sv. maša zadušnica za tiste, ki so padli v sedanji vojni. Pri obredu so bili nuvzoči Eksc. Visoki komisar, general Montagna, ki je zastopal Eksc. general« Ilobottija poveljnika armadnega zbora, zvezni podtajnik Capurso, ki je zastopal odsotnega zveznega tajniki, zaupnica ženskega fašja in člani vodstvu ljubljanskega fašija. Časti je izkazovala četa vojake z godbo. Po končani sv. maši so predstavniki oblasti i/kazali čast pred srobnico žrtev prejšnje svetovne vojne Pred grobnico je bila razvrščena čotn fašistov s pra|>orom. Položena sta bila dva venca in sicer eden od armadnega zbora, drugega pa je polžtl hrvaški konzul. Vse grobove so dan po|)rcj z venci okrasile fnšistinje. Zs zaključek obredja je vojaška godba ob pobožnem molku vseh navzočih zaigrala »Prošnjo legionnrja pred bitko.« Nagrade za vesti o vojnem plenu Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino sporoča: Opozarjamo, da je vojno ministrstvo odredilo naslednje premijo v denarju za one civilne osebe, ki hi naznanile obstoj materijala, ki ga jo smatrati za vojni plen, pa jo skrit: do vrednosti dobljenega materiiala v znesku 10 000 lir 1(1%, od vrednosti od 10.000 lir do 100.000 lir 8% z najmanjšo vsoto 1.600 lir in za vrednost nad 100.000 lir 4% z najmanjšo vsoto 8.000 lir. Plemenit dar industrijca Zvezni tajnik je prejel od nekega slovenskega industrijca znesek Lir 500 Zvezni tajnik se je zahvalil za dar ter je odvedel vsolo v korist odpornemu skladu bojevnikov. Hamlet ponovno na odru našega gledališča Tretje leto zapovrstjo gledamo »Hamleta« v Drami. Prvič v tem razdobju nas je zanimalo gostovanje praškega slovenskega igralca, g. Rogoza. Lansko leto je bila nova režija dr. Krefta, Hamleta pa je igral g. .lan Lelo« jp ostala režija ista in zasedba vlog se v glavnem ni spremenila, a gledališče bo ponovno polno in navdušenost nad predstavami bo velika, tako kakor bi jih gledali in občudovali po dolgih letih. Hamlet je edinstvena stvaritev, ki nam odkriva neslulene globine človeškega duha, umetnina, o kateri bi lahko skoroda vsakdo izmed nas napisal svojo osebno izpoved. Ce kdaj, potem čutimo ob tem delu, da je Shakespeare umetnik, ki je preživel čas in da ie »Hamlet« umetnina, ki bo živela, dokler bo živa beseda. Vsak človek najde v lem delu nekaj zase, vsako plemenito srce gori ob borbi tega danskega kraljeviča z uniazanostjo in nizkoslnostjo sveta. Vedno znova se nam vračajo pogledi na lo valovanje med nesebičnostjo in egoizmom, med plemenitostjo in slabostjo ljudi, ki jih vod i strast in leži zločin Hamlet je podoba ranjenega človeškega srca. ki je doživelo razočaranje celo v najbližji okol ici. Cista vera v zmago po- Gospodarstvo Zaposlenost delavstva v septembru Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje jo v mesecu septembru naraslo v primeri z avgustom število zavarovancev za 313 na 25.808, v glavnem zaradi |K»večanja zaposlenosti gozdnožn-garske industrije in delavstva pri javnih delih, V drugih strokah je v glavnem zaposlenost ostala neizpremenjena. Zavarovana mezda je znašala v septembru pri moških delavcih 30 04, pri ženskah 16.95, povprečno 24.65 lir dnevno. Število bolnikov se je zmanjšalo v primeri z avgustom letos. Po industrijskih skupinah je bilo število zavarovancev naslednje: kmetijstvo 262, javni promet 443, zas. prometna podjetja 276, kamenje in zemlja 1121, kovinska 1140, gradba prevoznih sredstev 114. kemična 396. električne centralo 107, tekstilna 889. papirna 720, koža in guma 260, predelovanje usnja in surogatov 471, tobačna 563, gostilne, kavarne, krčme 1138, gradnja cest 1691, gradnja nad zemljo (>83, grafična ind. 574. higi-jena 840, občinski obrati 1245, trgovina 2«45, denarni in zavarovalni zavodi 1412, gledališča, svobodni poklici 1269, hišna služinčad 346«. * Italijanski izvoz lekstilij v Bolgarijo. Iz Sofije poroča Štefani, da je bolgarska trgovinska misija v Italiji nakupila za Bolgarijo večje količine bombažnih tkanin in preje. Povečanje italijansko-madžarske trgovine. Iz madžarskih statističnih podatkov o madžarski zunanji trgovini v prvi polovici letošnjega leta je razvidno, da je delež Italije pri madžarskem uvozu narastel od 20.5% lani na 32.3% vsega madžarskega uvoza v prvi j>olovici letos. Od lani na le(06 se je italijanski delež pri madžarskem uvozu povečal od 14.4 na 18%. Skupno je uvoz nara6tel za 50%, izvoz pa za 64%, oz. na 465.4 in 499.7 milij. pengo. šlenosli, oni notranji glas, ki vodi k dejavnosti, pretresljiva odpoved samemu sebi in lastna žrtev jc ono, zaradi česar nam je to delo tako zelo blizu, še prav posebno v teh dneh. Odrska podoba je ostala povsem enaka lanski, In ker je bilo obširno poročilo o režiji in o igranju že napisano, lahko glavna dejstva samo še potrdimo. O celotni uprizoritvi je bilo morda tu in tam pri letošnji premieri čutiti nekoliko negotovosti in nervoze predvsem za odrom. S proscenijskim za-storom je rešeno prevažno vprašanje časa in prostora, a ropotanje z zastorom in za njim zelo moti. Nočemo reči, da je bila prejšnja režija, ki se jo posluževala zatemnitve, morda boljša. Vprašanje hitre menjave jo pač težko in potrebno veliko pažnje. .lanov Hamlet je stvaritev, v kateri je ta naš gledališki umetnik dosegel gotovo največji uspeh, pa tudi visoko priznanje. Njegova podoba je taka, da nas do kraja osvoji In prepriča. Številni preobrati v njegovem obrazu in v čustvu so čudoviti. Milino in odločnost, ljubezen in nje zatajitev, blaznost in premišljeno6t do kraja ne bi bilo mogočo prikazati lepše in preprljevalnejše. Če je bil Ro-gozov Hamlet umerjen, dostikrat hladen, človek liekje s severa, je .lanov ves živ, temperamenten, mladosten in ves naš. Brez dvoma ta podoba nad-kriljuje vse njegove dosedanje. O. l.evar je prikazal podobo preračunljivega, potuhnjenega in strastnega Klavdija na »vojski Nagradi ob priliki rojstva dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada jio-dolil zakoncem Rudinan Juriju in Bari iz RadoS št. 8, |>. Metlika, in Možina Janezu in Frančiški iz Dol. Logatca 17 oh priliki rojstva dvojčkov nagradi v znesku po (>00 lir. način Morda v loi zamisli trpi kraljevska veličina, je |>a bolj vidna zločinska plat človeka. Kraljica ge. M Danilove se taki podobi Klavdija prilega. Vsn je čustvena, strastna in v ničemer zadržana. Taka zamisel kialjice je tudi mnogo bližja go. Danilovi, saj mirni in hladni temperamenti tej Komunizem je izven zakona. Komunisti so sovražniki človeške družbe, sovražniki naroda. igralki ne leže. Ofelija je vloga, ki zahteva igralke r. zelo nežnim občutjem. Taka je ga. Vida Juvanova, ki je posebno v pretresljivi igri blaznice popolnoma osvojila. Laerla je lotos igral g. Blaž. Poznalo se mu je zelo, da je nastopil v tej vlogi prvič. Dočim si Komunizem je nespravljiv nasprotnik krščanstva in krščanske kulture. čutil, da so ostali igralci v svojih vlogah kar doma in da so že neštetokrat živeli v njih. je bil l.aert nekam nov in neznan. Z novimi uprizoritvami bo vsaj nekoliko deklamatorski nastop brez dvoma obrusil in 6e bo v vlogo vrasel. Da to lahko pri- Kdor zatira komunizem, je dobrotnik človeštva. čakujemo od njega, smo videli posebno v zadnjem prizoru pred njegovo smrtjo. Vsi ostali igralci so, prav tako kot lani, ustvarili prepričljive podobe. Posebej jp treba omeniti prikupnega Hamletovega prijatelja, Horatia (g. Na-krst), Polonija (g. Cesar), oba grobarja (gg. Lipah Slovensko partizanstvo je istovetno s pristnim, brezbožnim komunizmom. in Plut), posebno pa Duha Hamletovega očeta in prvega igralca, g. VI. Skrhinška; njegova mirna, naravna igra. ki je brez vsakega patosa in v vsaki vlogi izvirna ter kultura njegovega govora so procj-nosti tega igralca, ki so ga ljubljanskemu občinstvu že zelo priljubile. P- Kdor podpira partizanstvo, podpira zločinstvo in je največji zločinec nad človeštvom in narodom. Nov maksimalni cenik veljaven od 2. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ja na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednje maksimalne cene v prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago. Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, [>od katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati nižje, kot po maksimalni ceni, toda nikoli višje kakor po njej. Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodajati potrošniku jk> isti maksimalni ceni enako blago višje vrste. a) Na drobno: 1. Kruh, testenine, moka, riž, fižol. Kruh iz enotne moko v kosih od 100—200 g 2.40 lire, v kosih od 200—500 g 2.30 lire, v kosih od 500 do 1000 g 2.20 lire kilogram; testenine iz enotno moke 4.15 lire; pšenična moka. enotna, 2.75 lire; 1 koruzna moka, enotna, 2.20 lire; riž »Splendor« t 3.15 lire kilogram. — Fižol navadni 6 lir, boljši 6.90 lire kilogram. 2. Olje, slanina, mast, surovo maslo, marmelada. paradižnikova konzerva. Jedilno olje (olivno) 15.80 lire liter; surovo maslo 28.90 lire; slanina soljena 19 lir; mast 18 lir kilogram. — Marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kg I. vrste 18.20 lire, II. vrste 15.90 lire kilogram; b) v posodicah iz lepenke do 1 kg I. vrste 16 lir, II. vrsle 14.30 lire kilogram; c) v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg I. vrste 14.90 lire, II. vrsle 13.20 lire kilogram; d) c posodicah iz lepenke od 1 kg do 5 kg 500 g, I. vrste 13.70 lire, II. vrste 12 lir kilogram; e) v posodah iz lesa od 1-5 kg 500 g, I. vrste 13.80 lire, 11. vrsle 12.10 lire kilogram; f) v čebričkih iz lesa od 6—25 kg I. vrsle 12.90 lire. II. vrsle 11.50 lire kilogram; g) trda v kosih od: 50 g brutto 0.70 lire, 100 g brutto 1.40 lire, 250 g netlo 3.50, 500 g netto 6.70 lire, 1000 g nelto 12.80 lire, 5000 g netto 59.80 lire komad; h) s sadjem v kosih, trda v oblikah do 400 g, v purafiniranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 7.20 lire komad. — Paradižnikova konzerva dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah 11 lir, trikrat zgoščena, odprla ali v dozah 12 lir kilogram. 3. Kis. 4% vinski 5.20 lire, špiritni 3.20 lire liter. Mleko. Mleko 2.20 lire, mleko kondenzirano po 880 g 15.90 lire. po 385 g 7.55 lire liter. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 7.90 lire, sladkor v kockah 8 lir kilogram. fi. Drva in mila. Drva: n) mehka razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani 34 lir, b) trda razžagana franko skladišče trgovca v Ljubljani 38 lir stol; bukovo oglje 1.30. bukovo oglje v vrečicah 1.65 lire kilogram. — Milo, enotno, kisline 23—27% 4.50 lire kilogram. b) Na debel o. 1. Testenine, moka. riž. fižol. Testenine iz enotne moke 355 lir stot; pšenična moka, enotna 241.30 lire, koruzna moka, enotna 195 lir; riž »Splendor« 272.75 lire stot. — Fižol navadni 520 lir, boljši 600 lir stot. 2. Olje. surovo maslo. mast. slanina, marmelada. paradižnikova konzerva. Jedilno olje (olivno) 1511.25 lire; slanina osoljena 1567.25 lire; mast Jolel Lobel Povest o insulinu EPILOG Dobra vol|a, ki se ga je bila prijela, ga ves čas ni minila. Iu niti slovo od Evro|>o, ki je bilo brščas |>oslednje, je ni skalilo. Resda, bilo je konec — toda ali ni bil mar dober konec? V Strasbourgu je videl torišča svojega medicinskega detinstva, Berlin Je obiskal, mesto, na katero ga je vezal iirospeh njegove moške dolie, in. zdaj se vrača v Ameriko ,v deželo, ki niti Je dala izpolnitev, Z najčudovitejšimi vezmi je bilo njegovo zitjp povezano z bojem zoper sladkorno bolezen, toda ta boj je zdaj srečno prestali. Kot prostate, če hočete kot bojni klatež samo, se je udeležil vojne zoper diabetes; veselja se je pa lahko naužil prav toliko ko katerikoli izmed vojskovodij. 01) l>oku Minkovvskega je doživel, kako se je problem pojavil, skup z Zuelzer-jein Je gledal, kako jo zrasel v plaz, in ko ga je Banting razvozlal, je z njim vred žel uspeh in je smel tisočim )>oiiiagati. Njegovo življenje je bilo po besedah jisalmopevca trud in delo, toda ali ni bilo mar tudi blagoslovljeno? ,Doc' Je Imel dovolj vzroka, da Je bil razigran in zadovoljen. Tudi med povratkom je bil ves Čas tak. Vreme se mu ie zdelo prekrasno, ladja prelepa in sopotniška družba prav prijetna. Zlasti z nekim starejšim gospodom in njegovo prelepo, sedemnajstletno hčerko sta se doktor iu njegova žena prav posebno dobro pogajala. Zato jima je bilo prav resno žal, ko ju nekega večera ni bilo k večerji, in pošteno sta se prestrašila, ko je deklica nenadoma odbutnila vrata jedilnice in — že za večerjo preoblečena v rožnato večerno obleko — planila bleda in tresoča se v dvorano. »Brž! Za božji čas, bržt Rešite očeta!« je zaklicala. Ladijski zdravnik je takoj skočil pokonci in doktor Weller mu jp sledil za petami. V kabini je ležal na postelji, še oblečen, oče mlade dame, popolnoma nepremično, višnjevordeč v obraz, težko in globoko dihajoč. ,Doc' se je sklonil nad omedlelega: »Duhate, gos|iod kolega?« je za mrmral. »Aceton!« Brž »la preskusila kri zastran sladkorja. »Seveda,« je rekel \Veller. »diahetska koma. Ali imate insulin pri roki in grozdni sladkor?!« Ladijski zdravnik je prikimal ■»Kaj menite vi, gos|iod kolega? Petdeset enot bo prav?« Ko se je dr. \Veller spet vrnil v jedilniro, njegove žene ni hilo več. lam, Tudi v njuni kabini je ni naš?l. Na koncu jo je sleknil na promenadni palubi sklonjeno čezograjo in zročo v temno morsko gladino. »Kaj je bilo?« je vprašala, ne dn hI se bila obrnil«. »Diabelska koma,« je zaeodel .doc' nekam z»- dirčno, kakor je že zdravniška navada, kadar nepoklicno govore o bolezni. Ko se je zraven žphp naslonil na ograjo, je zdajci opazil, da ima objokane oči. >Za božjo voljo!« je prestrašeno vzkliknil, »jokala si se?« »Ne Itodi hud. Karlchen,« se je nasmehnila, »je že mimo! Prevzelo me je, ko je deklica planila v dvorano, ker je bilo vse natanko tako. prav natanko ko takrat, ko je očeta pobralo. Spet je prišla neka deklica v rožasti ohleki nenadoma med večerne goste, spet sta skočila dva zdravnika pokonci in odšla hitrih nog za nlo, spet...« »Spet nekdo z diabetsko komo,« je .doc' dokončal njen stavek in se ponosno vzravnal. >Sa-mo da je to pot majhna razlika: ta nekdo ne ho ponoči umrl. Zjutraj bo spet vstal in če me čut no vara. bova jutri pri obedu spet lahko kramljala z njim.« Konec. 1473.65 lire; surovo maslo 2650 lir stot. — Marmelade: a) v steklenih lončkih do 1 kg I. vrste 1502 lir, 11. vrste 1293 lir; h) v posodnh iz lepenke do 1 kg 1. vrste 1310, II. vrste 1156 lir; c) v posodah iz lesa ali drugega materiala do 1 kg I. vrste 1210 lir. II vrste 1057 lir: d) v posodah iz lepenke od 1—5 kg 500 g I. vrste 1108. II. vrste 948 lir; e) v posodah iz lesa od 1—5 kg 500 g L vrste 1114 lir. II. vrste 960 lir; f) v čebričkih iz lesa od 6—25 kg L vrste 1032 lir, 11. vrsle 875 lir; g) trda v kosih od: 50 g brutto 1152 lir, 100 g brutto 1094 lir, 250 c netto 1115 lir, 500 g nelto 1063 lir, 1000 g nelto 1018 lir, 5000 g netlo 948 lir; h) s sad|em v kosih, trda v oblikah do 400 g, v parafinlranem papirju in kartonu za vsakih 100 kosov 59(3 lir 1 stot. — Paradižnikova konzerva dvakrat zgoščena, odprta ali v dozah 877.80 lire. trikrat zgoščena, odprta ali v dozah 952.80 lire 1 stot. 3. Kis 4% vinski 400 lir, špiritni 250 lir hI. 4. Mleko kondenzirano doza po 880 g, zaboj 48 doz 634.50 lite, doza po 385 g, zaboj 48 doz 301.30 lire. 5. Sladkor. Sladkorna sipa 736 lir, sladkor v kockah 749.20 lire stot. 6. Drva in mila. Drva a) mehka franko vagon postaja Ljubljana 23.40 lire, franko skladišče mestne občine Ljubljana 28 lir; b) trda franko vagon, postaja Ljubljana 27.50 lire, franko skladišče mestne občine Ljubljana 92.10 lire; oglje, vilano in suho. franko vagon nakladalna postaja 90 lir stot. — Milo enotno: kisline 23—27 % 301 lir stot. Sanfe in resnica Med Avstrijo in Nemčijo so se v letih 1S98 in 1899 zveze tako poslabšale, da so v Berlinu računali z resnejšimi nastopi proli Avstriji. Gibanje nacionalistov na Češkem je v Berlinu vzbudilo tolikšno nerazpoloženje, da so pritisnili na Dunaj in je morala vlada grofa Thuna v oktobru 1899 odstopiti. Mnogo je bilo tedaj takih, ki niso dvomili samo o ohranitvi zavezništva med Avstrijo in Nemčijo, ampak tudi o usodi habsburške monarhije. Tudi v Italiji se je Crispi umaknil s predsedstva vlade in nova vlada je skušala izvajati jiolitiko zbližanja s Francijo. Med Nemčijo in Anglijo je prišlo do hude praske zaradi Viljemove brzojavke Krtlgerju v Južno Afriko; dejansko je bilo tako. da se Italija tedaj iz zemljepisnih razlogov ni mogla postaviti proti Angliji in voditi jirotiangleško politiko. To stališče podčrtavajo vsi pisci diplomatske zgodovine iz dobe pred svetovno vojno, toda ne pojasnjujejo pravilno vsega |K>ložaja. V zadnjih letih prejšnjega stoletja 6e je spor med Anglijo in Krnncijo tako zaostril, da bi Italija pač nič ne pridobila, če bi se iz, nemškega zavezništva naslonila na Francijo, ker iii lo pač preveč obremenjevalo njene zveze z. Anglijo. Italijani pa so tedaj morali iskati zbližanja s Francijo, ker se niso mogli drugače upreti naraščajočemu pritisku francoske trgovine. Najtežje je bilo tedaj zanje, da so morali zboljšali zveze z Francijo, ne da bi pri lem prišli v nasprotje z Nemčijo ali Anglijo. To težko nalogo je moral izvesti predsednik italijanske vlade markiz Rudini. Pomagal mu je pri tem zunanji minister Visconti Venosta, pa tudi finančni minister Luzzatl je pokazal zelo mnogo Spretnosti. Nova politika je takoj začela prinašati svoje sadove, ker je bil kmalu sklenjen italijansko-francoski sporazum o Tuniziji. V tem sporazumu so Italijani nekoliko popusiiii Franciji, da bi se sovražnost francoskega mnenja polegla. Drug korak je bil storjen s tem, da se konča j>orazna tarifna vojna med Italijo in Francijo, ki je trajala od leta 1866., temu pa bi poznejo mogoče sledil še j>oli-tični dogovor. Ta politika pa je tudi pri Francozih zahtevala dobro voljo za sporazum. Francija je namreč že leta in leta skušala z vsemi sredstvi doseči to, da bi Italija zapustila trojno zvezo. Crispi je še v letu 1895 govoril, da je Bourgeols izjavil, da Francija ne 1 bi mogla skleniti nobenega gospodarskega dogovora z Italijo, dokler Italija ne bi izstopila iz trojne zveze. Vsekakor je Crispijev odstop olajšal |ioložaj, ker so v Franciji bili ravno proti njemu zelo nerazpoloženi. Toda francoski velejio-slanik v Rimu Billot je od časa do časa sprožil gonjo za zboljšanje zvez med Italijo in Francijo. Zagovarjal je jiolrebo, da obe državi krenita z dotedanje poti in politika zbližanja s Francijo bi v Italiji rodila nove tokove za sporazum s Francijo. Tako se je italijanska vlada takoj po podpisu sj>orazuma o Tuniziji začela pogajati s fran-vosko vlado za nov carinski dogovor. Uradna pogajanja so se začela v poletju 1897, toda francoska vlada ni mogla popustiti v vprašanju uvoza vina in svile. Pogoji so bili za Italijo težki. Pogajanja so se zavlekla in nalo odložila do maja 1898. po volitvah v francoski parlament. Ko je v juniju 1898 padla v Franciji Melinova vlada in kmalu nato v Italiji Rudinljeva vlada, se je vse še bolj zavleklo, dasi so na obeh straneh postajali že nestrpni zaradi tolikšnega zastoja. Končno jo v oktobru 1898 Luzzalti prišel v Pariz in določbe pogodbe so bile zadovoljivo sestavljene v prav kratkem času. Pogodba je bila podpisana 21. novembra 1898. Bistveno je bilo. da je pogodba obema državama priznavala vse prednosti carinskih dogovorov. dasi so bili upoštevani francoski pomisleki o uvozu vina in svile. Trgovinski dogovor iz leta 1398. so pozneje pravilno proglašali za začetek politike, ki je Italijo privedla nato do pogodb v letih 1900 in 1902 in pa do italijanskega stališča nevtralnosti v letu 1914. Ta dogovor je najbolj poveličeval francoski zunanji minister Delcasse, ki ga je smatral z.a prvi korak na poti, ki naj Nemčijo po-jKilnoma osami. To je brez dvoma veliko pretiravanje. Delcasse in njegov prosluli veleposlanik v Rimu Barrere nista imela nobenega deleža pri tem dogovoru, ker sta to pogodbo izvedla Hanatoux in Billot. Če smemo verjeti Billotu, je bila pogodba v načelu že sestavljena konec leta 1897., ko se je Billot umaknil iz politike in je Barrere nastopil svojo pot. Resnica je tudi, da je Delcasse topio pozdravil novi dogovor, vendar pa ni nobenega dokaza za to, češ da bi bil la dogovor sklenjen v okviru kakšne večje zamisli. Med razpravami v parlamentu se je izogibal, da hi govoril o ]»olitičnem ozadju tega dogovora in se je omejeval na izjavo, da morajo biti Francozi zadovoljni, da je narod na njihovi meji prijateljsko razpoložen do Francije. V Italiji so se za politično plat tega dogovora mnogo bolj zanimali ko pa v Franciji. Visconti Veposla ni bil več zunanji minister, j>ač pa je pisal svojemu prijatelju Luzzatiju: »Politično prijateljstvo se 1k> rodilo iz gospodarskih dogovorov in nikakor se ne bo več obnovila politika usodnih sjx>rov.« Tudi v italijanskem se-nalu je pozdravljal dogovor in podčrtaval njegov pomen. Toda Visconti Venosta je šel mnogo dalje, kakor pa se je to želelo v vladnih krogih. Admiral Canevaro, zunanji minister, je izjavil v parlamentu, da ostaja Italija lojalno v trojni zvezi in je zatrjeval angleškemu i veleposlaniku, da ne razume, zakaj hI Italija morala imeli preti-i rane koristi iz sporazuma s Francijo. Italijo takšne stvari ne bodo j zmedle: »Italijanska vlada je prepričana, da bi Francija po odhodu ' Italije iz trojne zveze v sporazumu z Vatikanom začela pospeševati notranje razprtije v Italiji, to pa z namenom, da bi vrgla tnonar-| lii jo in vzpostavila republiko. Republikanski režim bi bil pod večjim francoskim vplivom, kakor pa more hiti monarhija.« Nadaljeval je: >Italija v nobeni okoliščini ne bo spremenila svojega stališča o trojni zvezi in o svojih zvezali t Anglijo.« (Dalje.) $\o£ute novice Koledar Sreda. 4. novembra: Karel Borouiejski, škof; Vidal, mučenec; Modesta, devica; Einerik, spoznavalec; Pierij, spoznavalec. Četrtek, 5. novembra: Zaharija in Elizabeta; Svetinje škofije; Epietema, sveta žena in mučenica; Let, spoznavalec. Novi grobovi ■f- Rodbini Jakličevi r Karlovici pri Velikiti Laščah je umrl v splošni bolnišnici 10 letni sinček edinec. Prepeljan je bil domov in pokopan na domači zemlji. Naj 6e veseli med nebeškimi krilatci! Žalujočim naše iskreno sožal je I ■f" Dne 2. XI. 1942 je umrla v Ljubljani gospa Marija Mehle. vdova po žel. nadsprevodniku. Pogreb bo v sredo, 4. XI. 1942 z Žal, kapela sv. Marije. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Škofijska kronika. Za uradniškega pripravnika pri škofijskem ordinariatu je bil od visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino imenovan škofijski tajnik g. Stanislav Lrnif. Za prefekta v zavodu sv. Stanislava je bil imenovan duhovnik g. Anton Iskra. Na kanonlkat kolegiatnega kapitlja v Novem mestu je bii umeščen g. Alojzij Štrukelj, župnik v Leekovcu. O. Avguštin f.avbi, kaplan v Planini pri Rakeku, je bil imenovan za župnijskega upravitelja Istotam, g. Alojzij Jenko, kaplan v Pre-serju, pa za župnijskega upravitelja za župnijo v Zaplani. Konkurzni izpit so dovršili: g. Franc Golob, kaplan v Šmarju, g. Ivan Janri, kaplan v Žužemberku, g, Viktor Schuciper, kaplan v Št. Lovrencu, g. Ivan Sitar, kaplan v Ribnici, g. Ivan Seick, kaplan v Šniartinu pri Kranju, iu g. Mihael Znidar, kaplan na Breznici. Dr. p. Hadrijan Kokolj - 60 letnik Danes obhaja svojo šestdcsetletnico priljubljeni in spoštovani gospod dr. p. Hadrijan Kokolj. Tek svojega delavnega življenja je pričel pri Sv. Barbari ^^^ v vinorodnih Halozah. L'"* '^JSPIJ fc® kot mladenič al je ,Lr ■ imm izvolil sv. Frančiška za EBBm svoj vzor in je vstopil v njegov red. Njegovi predstojniki, ki so ga spoznali za sposobnega, so ga po končanih bogoslovnih študijah poslali v Frelburg v Švico, da hi se v študijah še bolj izpopolnil. Tamkaj je potem tudi položil doktorat iz filozofijo. Ko ee je vrnil domov, je postal profesor na frančiškanski gimnaziji v Kamniku. Njegovi učenci ga Imajo v hvaležnem in prijetnem spominu. Po samostanih je zavzemal važne in odgovorne službe: kot gvardijan, definitor, prokurator, magister klerikov itd. Kjer koli je bival, povsod si je osvojil srca svojih sobratov in si pridobil veliko odkritih prijateljev in znancev med ljudmi. Prvo svetovno vojno je kot vojni kurat preživel vsa štiri leta na raznih bojiščih. Zadnja lds*' je bil gvardijan na Brezjah, sedaj pa biva v samostanu na Viču še vedno čvrst in zdrav in delaven. Gospodu šestdeselletniku želimo, da bi doživel le mnogo lepih jubilejev; Bog pa n Ai usliši naše želje in naj ga ohrani še dolgo vrsto let! SlIlUlUlItmtMllimittltlTlIlllllItllllMlIlIflllltHiHlIlHlIl^MlIlllMllttlHIlItll^niMIMIIIIIHKtUl*11*!!!^. SLOVARJI I iz naše založbe so na višku f sodobnega jezikoslovja j Baiec-Kalan: Italijansko - slovenski slovar, 638 strani, vezan L 45'EO. Grad: Slovensko - italijanski slovarček, 130 strani, broširan L 8, vezan L 11. Tomšič: Nemško - slovenski slovar, 760 strani, vezan L 42. Bradač-Pregelj: Slovensko - nemški slovar, 625 strani, vezan L 38. Piskernik: Slovarček slovenskega in nemškega jezika, 231 str, broš. L 2 ), vez. L 26. Bradač: Slovar tujk, II. izdaja, 204 strani, broš. L 36, vezan L 44. Založba UUDSKE KNJIGARNE v Ljubljani llHUlIIltailll liliilllllltiillluillllllitilll tlltilll 'liiullItiraMlUtautnnnitlltiitiiniiKiiiliiKiiltiitialirm — Visokošolci (-ke) in dijaki (-nje), ki obiskujeta redne srednje, strokovne in visoke šole, porabite svoj prosti čas čim koristneje, da se priučite tega ali onega praktičnega predmeta. Dne 6. oktobra se pričnejo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino i. t. d. (Izbira predmetov po želji.) Vsi tečaji so priznani od pristojne šolske oblasti. Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali tri do štiri mesece; tedensko do štiri ure pouka. Podrobne informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov utni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 sfe vrši do nadaljnjega v zgodnjih popoldanskih urah, še proden sc prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenograillo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolske oblasti. Vpisovanje za šolsko leto 1042/48 bo zaključeno dne 5. t. m Informacije dnevno do 19. ure. — Vpisovanje v Višji trgovski tečaj in Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri trgovskem uči-iišču »Christofov učni zavod«. Ljubljana, Domobranska 15 se vrši naknadno še do 10. novembra, šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust, Izrednim slušateljem (-icam) je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekli na razpolago pri ravnateljstvu. _ Hladnejše in meglrno vreme. V pone deljek zvečer se jc vsedla nad barjansko rov nino nizka, gosta megla. Voč je bila drugače lepa. jasna in nebo preprež.eno z /vrzdami. Novembrsko zvezdnato nebo je čudovito in lepo. V torek zjutraj je zuvalovila gvista megla. Mnogi so računali, da bo novembra l.astonilo dolgo deževje, toda barometer jim je lahko pokazal, da se bo kmalu vreme spremenilo, kar se je že v ponedeljek tudi primerilo. Postalo je nekoliko hladnejše, kakor je '>ilo prve dneve preteklega tedna, ko je sonc žarelo Se v vsej svoji jesenski krasoti. Ponedeljek je bil hladen, kur je navadno po dežju. Po otuuiauh je zh-|mdel nov sneg. V ponedeljek je iv',1 l.«cžena najvišja dnevna temperatura + I3.20, za dobrV 3 stopinje manjša, kakor je bila v solx>to. V torek je bil jutranji minimum nižji od ponedeljka in sicer samo -f" C, ko je bilo v ponedeljek še +8.2° C. Barometer se dviga in je v torek dosegel stanje 766.2 mm. — Z britvico v »elodcu. Neki mladi mož v Lille-hanimerju jc pri kosilu po nesreči požrl — britvico. Upal jc, da se bo britvice znebil naravnim potom in je šel mirno spet na delo. Naslednji dan pa so ga napadle silno hude bolečine, da je moral nemudoma v bolnišnico, kjer so ga operirali in mu odstranili britvico ter mu tako rešili življenje. — Ukradeno obleko je hotel — zamenjati. V Hatnarju na Norveškem so prišli na sled hrez-priinernl drznosti nekega tatu. V trgovini z moškimi oblekami je hila ukradena obleka. Policija ee je še ukvarjala s preiskavo te tatvine, ko je prišel v trgovino mož, da bi zamenjal obleko, ki mu je bila prevelika. Prodajalec jc takoj spoznal, da je bila obleka ukradena v njegovi trgovini. Poklical je policijo, ki je drznega moža zaprla. f£juMJja¥ia 1 Mesečna reknlekrlja ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, dne 6. novembra. Začetek točno ob petih popoldne. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. • 1 Rekolekrlja za gospe in matere ho v Lichten-turnu v sredo, dne 4. novembra oh štirih popoldne. Prisrčno vabljene! 1 Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — se prično 4. novembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Učnina smerna. Specialna strojepisna šola! Največja moderna strojepisnica. — Oddelek tudi za dijake (-Inje). — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino (izbira predmetov po želji). Vsi tečaji so odobreni od pristojne šolske oblasti. — Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. I Kongregacija gospodov pri Sv. Jožefu ima svoj redni sestanek danes, v sredo, dne 4. novembra 1.1. oh pol 19. Četrt ure prej je seja odbora. I Poglobitev znanja italijanskega jezika do-sežete, če se vpišete v po|xvldunski (od 14—I') ali večerni (od 18—I')) konverzacijski tečaj za tiste, ki so že kjerkoli obiskovali začetni tečaj, in za samouke. Začetek 2. novembra ob 14 in 18, Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16 Mestni trg 17-1. Novi tečaji tudi za začetnike. 1 Otroci, ki so sodelovali pri mladinski opereti »Angel z avtom«, naj se zglasijo v nedeljo ob 11.30 v Operi. 1 Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti se je preselila v poslopje ljudske šole na Prulah. Redni pouk se prične v petek 6. novembra ob 14^ Gospodo mojstre prosimo, naj vse vajence zanesljivo pošljejo k naknadnemu vpisu ter skrbe za obvezen reden šolski obisk"SV«5JifT varovancev. I čas zahteva, d« *e naučimo čim več svetovnih jezikov, zato se vpišite čimprej v jezikovne tečaje, kjer bomo po lahki, razumljivi in hitri metodi poučevali vse moderne jezike, predvsem italijanščino, nemščino in francoščino. — Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. Jezikovni tečaji. Mestni trg 1711. 1 Krompir za zimsko zalogo bo od četrtka 5, t. m. dalje naprodaj tudi že za odrezke krompirjevih nakaznic za mesec januar 1943 |>o 10 kg na osebo. Hkrati opozarjamo one, ki še niso vzeli krompirja na odrezke za mesec november, naj to store takoj, ker ti odrezki izgube svojo veljavnost 1Q. t. m. Decembrski odrezki ostanejo v veljavi še do nadaljnjega. Mestni preskrbovalni urad vabi vse upravičence, naj Bim prej vzamejo dodeljeni krompir, ker trgovci pri večjih množinah ne morejo tako paziti na krompir kot gospodinje pri manjših količinah. Koliko več krompirja gre ha la način v izgubo, kar je v škodo edino redni preskrbi. Zalo je mogoče, da oni, ki odlašajo z nabavo krompirja, ne bodo dobili tiste množine, ki jo bodo dobili oni, ki si nabavijo krompir takoj. #> .... j Staršem dijakov srednjih, strokovnih in ljudskih šol. L peljali smo dopoldanske in popoldanske ure za dijake(kinje) vseli srednjih, strokovnih in 'ljudskih šol. Vsak dijak bo imel dnevno dve uri pouka (razlaga, poprava nalog, izpraševanje). Vodili bomo za vsakega stalno skrb na šoli. katero obiskuje, vas pa stalno o tem obveščali. Na ta način boste popolnoma brez skrbi za uspeh svojega otroka. Vse one dijake(kinje), ki iz kakršnih koli razlogov ne obiskujejo šole. bomo pripravljali tu j>o učnem načrtu, da liodo koncem letu lahko napravili razredni izpit in tako ne izgubiili šolskega leta. Važno tudi za one. ki se vozijo, kajti pri nas bodo lahko na toplem pričakovali odhoda vlaka. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. Ker lahko sprejmemo le omejeno število dijakov, pohitite z vpisom. — Korepctitorij, Mestni trg 17-1., desno. I Mrežnice nn trgu. Na prostoru na vogalu semeniškeg« poslopju je zadnje dneve vedno več raznovrstnih gob. ki jih strokovnjaki v go-barstvu označujejo za drugovrstne, manjž.lahtne gobe, kakor pa so šampijoni in jurčki. Zadnji čas, ko je pritisnilo nekoliko hladnejše vreme, je na trgu opažati večjo množino sivk ali mrežnic. So prav lepe in vž.itne Poleg sivk prinašajo nabiralkc velike, črnorjavkuste jcž.evke v izredno veliki množini. V torek je bilo na trgu veliko omenjenih gob. — V torek pa je bilo na trgu mnogo čebule, velika je bila nje izbira. Tudi paprika se še ni s trga poslovila, ko sta vzela slovo grozdje in kostanj. Na izbiro je še« vedno veliko uvožene cvetače; pa tudi domačo, tlepo in zdravo cvetačo lahko dobi gospodin ja. Neka kmetica iz. vzhodnega di la okolice je v torek pripeljala na trg lepo do; nničo cvetačo. Na prodaj je bilo tudi precej domačih zeljnatih glav. 1 Sodne stanovanjske odpovedi. Po podutkih okrajnega sodišča je bilo v letošnjem oktobru pri sodišču podanih le 41 odpovedi, s katerimi so hišni gospodarji zahtevali od najemnikov izpraznitev najetih stanovanjskih prostorov ali obratnih lokalov Največ odpovedi je navajalo krit razlog neplačevanje najemnine zu več mesecev nuza.j, du'lie razlog, da gospodar sam rubi stanovanje za sebe uli za bližnje svojce, posebno za sinove in hčere, ki so sc poročili. V desetih meneči h (egu leta je bilo zaznamovanih 620 stanovanjskih odpovedi. Včasih so bile kaj red- | ke sodne stanovanjske odpovedi. Tako-le pre.l 30. ali 40. leti jih je človek lahko naštel na prste obeh rok Bile eo redke, kajti takrat ie bila upoštevana navadna odpoved, ki jo je podal gospodar u«tmeno najemniku ali pa tudi t« gospodarju. Sedaj morajo gospodarji v največ primerih poklicati sodišče na pomoč, cfu dobi odpoved pojioliio moč in veljavo. Kronist je n. pr. leta 1002 za november zapisal kr'itko opombo, da je bila novembra velika selitev, ko «e je preselilo IHO družin in do 200 drugih strank. Takrat so imeli'ljubljanski postreščki polne roke dela z raznimi selitvami. Ljudje ■<> najraje klicali poštene postreSčkc, da -o jim vestno in previdno prepeljavuli pohištvo v novo stanovanje. Pred 40 leti se nekatere strankt prvikrat \selile po raznih sobah n« Žabjeku, ker se je kaznilnica preselila v novo kaznilnic ob Miklošičevi cesti. Naznanila (1LKDALI&('E: Drama: Sreda. 4. umetnimi ob 10: Hamlet, Kod II. Četrtek, .">. novembru ob I6.:;i>: Sestoro oseb iSče avtorju. Red A. Petek, rt. novembra oh l.">: OO« uuA. I/.von. Znižane cene otl IS Ur uavzdoi. _ pobota 7. novembra ol> 16: Hamlet, izven. Nmleija S. novembru ob ltl.SU Sneituljfticu, Izven. Zeli, znižane cene od,lil lir navzlol. — Ob 16.30: Drseli brat. laven. Opera: Sreda, 4 novembra oh IS: Traviata. Ited I Sreda. — Četrtek, 5. novembra oh IG: Dnu Pamiuale. Ited Cetrlek. — Petek b. novembra oh 111: Bocenecio. Izven. Cene oii 18 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. Opozarjamo n« veat-lo komedijo, katero bo vprUoril »Rokodelski oder« v nedeljo oh pol 5. uri popoldne. Prvo dejanje su godi v vlaku. drugo v pisarni firuie -llrandi Iu sin., tretje pa v gledalUkl garderobi med predstavo. Vo-scla in obeunin globoka vsebina »Firme., ter dobra zasedba posameznih v lop slu porok, ila »e boste odlično zabavali. Začetek bo oh pol 5. uri, konec pred 7. uro. Vstopnice se dobo v predprodaji v nedeljo od 10. do 1- ure In dve uri pred pričetkom v druBtveni pisarni, Petrarkova 12.1 RADIO. Sreda, i. novembra: 7.M Lahka glasba 8 Napoved časa — Porodila v italijanščini — 12.20 PloSče — 12.30 -Poročila v slovenščini — 12.4'. Pisana glasba -- 13 Napoved Časa — Poročila v italijanščini — 1:1.10 Pel minut gospoda X — 1,1.1.1 Poro.Mlo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v «!nvpn-i'inl 11.20 Domovina v vojni: Himne iu peaml izvajata orkester in zbor. vodi dirigent (iaitlno — 1.1.SO Vojaške pe.tnl — 14 Poročila v italijanščini — 14.1-1 Letalsko ko iti« vodi dirigent A. Di Miniello — 14.10 Operna glasba — 14.4.1 Poročila v slovenščini — 17.1.1 lil,-is naroda patriotske pesmi Oiovaniju Ctislagnolija tzva.ia zbor fluido Monuco dl Prati. — vodi dirigent Rresci — l'i »Oovnrlmo Italijansko- prof. dr. Slanko Lehen — 1!> :io Poročila v slovenJčlnl — 19.1.1 Valčki — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20..10 Vojaške prstni — 20.41 Radio za družino — 2111 Predavanje v slovenščini — 21.25 Plošče — 22.1.1 Plesni orkester rimskega oddelka Kr Mornarice — 22.41 Poročila v Italijanščini. LEKARNE, Nočno službo Imajo lekarne: mr. Suš-nik Marijin trg 1. mr. Dcu-Klunišček. Oosposvctska cesta 4 In mr llohinc ded.. Tesla 20. oklobra .11. POIZVEDOVANJA. Zgubila setn v tramvaju dne 2. t. m. denarnico z. manjšo vsoto denarja. Ker izgubljeni denar zelo težko pogrešam, prosim poštenega najditelja, da ga odda proti nagrudi v upravi Slovenca Izgubila »om v sobolo, 51 oklobra popoldne, ko tem Sla v službo, po poti laviarjova ulica. StrolUka ulica in nazaj v Kooitarjovo ulico, kuvorto z znsskom 512 lir in plačilnim izkazom Poilenoga najditelja prosim da vrno donar orotl nagradi v insoratnom oddelku »Slovenca«, Kopitarjeva ulica. Izgubil sem osebno Izkaznico, izdano od meslneirn poglavarstva v Ljubljani pod Rt. "24'_'44. r dne 2 III. 1042-XX. Prosim najditelja, da mi jn vrne proti nagradi, SaksIda^Rudolf, Poljanska eesla »1. ■Bie«>ii>iiiafligaBiaHHHUBm»H V vsako hišo »Slovenca«! BBaaBBaaaBaaBaiasaaBaasaaaaaaBBB S Spodnjega štajerskega V Mariboru so umrli: 46letni zasebni uradnik Florijan Bender. 19letna Zofija Oman, 37 letni ključavničar Emil Toplak, 50letni uradnik drž. železnico Martin Eslh in zavarovalni uradnik Viktor Svetel. V Kamnini pri Mariboru je umrla v visoki starosti 96 letna zasebnica Julijana Delgoš. V Straži pri Sv. Juriju ob Ju ž. žel. je umrla 74 letna Marija Kukovič roj. Zdovšek. V Braalovčah je umrl 83 letni Blaž Eberl, v Pnrižljah so pokopali 85 letno Julijano Pristan, v Palčah pa 29 letnega Stanislava Šlibarja. Poročila sta se v št. Juriju ob juž. žel. Avguštin Golob in Vida Mtiškolec. oba iz Botričnice, v Dobrni pa Franc Vanovšek iz Ktipfenberga in 1'uvla Videni-šek iz Št. Janža. Osemdesetletnica uglednega tržana. Zdrav in krepak je pred nekaj dnevi obhajal 80 letnico svojega življenja klobučar in posestnik v Podčetrtku Jožef Peternel, eden izmed najstarejših tržanov v Podč.drtku. Pred petdesetimi leli je sodeloval pri ustanovitvi gasilnega društvu in bil prvi poveljnik gasilcev. Smrtna nesreča v Mariboru. 60 letni upokojenec drž. žel. Jurij šebeda iz Studencev pri Mariboru je peljal ročni voziček in bolel zavili v strunsko ulico. Pri tem se ni nič ozrl nazaj, č?prav jc bil gluh. Zato ni zapazil, da prihaja v isti smeri za njim tovorni avtomobil. Ko je I i! avtomobil že čisto blizu, se je hotel šebesta v zadnjem trenutku umakniti, pa je skočil tak? nesrečno pred tovorni avtomobil, da je s prebito lobanjo mrtev oblpžal. Bik ga je nabodel na roge in vrgel v vodo. V kaznilnici pri Mariboru uslužbeni 32 letni F'ranc Gutnzej iz Šentovca pri Slovenski Bistrici je gnal bika napajat k malemu ribniku blizu gospodarskega poslopja. Že skoraj pri ribniku pa je nekaj razdražilo bika, ki se je iztrgal Gumzeju, ga zgrabil z rogovi na ramah in vrgel z vso silo v vodo. Pa lo še ni bilo dovolj. Bik je skočil za Gumzejem v vodo in ga z roirovi valjal po v orli ter končno teptal z nogami po njem. Hudo poškodovanega in nezavestnega Gumzeja so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvaške Zamenjava papirnatega drobiža. Z odlokom zagrebškega županu bo vzet iz prometu papirnati drobiž, ki ga je izdala glavna mestna blagajna v Zugrebu. Bankovci za 30 banlc, za I ia 2 kuni bodo zamenjani do 13. decembra z bankovci državne izdaje. Po 13. decembru bankovci zagrebške mestne izdaje ne bodo več veljavni. V Zagrebu so osnovali osrednjo mestno mlekarno. V Zagreb dobavlja mleko v največji meri Zveza mlekarskih zadrug gospodarice s!'1-ge. Za razdelitev mleka f;o mesni i-i /,i razpe-cavanje mlečnih j/delkov na mestnem področju Zagreba pa jc bila konec oktobra i stanovi jena »Mlekarna svobodnega in ::ral.jevskcg i travnega mesta Zagreba«. Zu ravnatelja ndektirne je bil imenovan mlekarski strokovnjak in>. Ivo Gregurič. Novo onsovaiia mlekarna Lo osrednji zavod, ki bo dobival, mleko iz okrajev Križevci, Bjelovur, Koprivnica, Cjurgjevac, Ludbreg ni Pakrac. Iz. teh okrajev bo dobavljala ml.-ko Gospodarska sloga, samostojno nakupno področje mlekarne pa so okraji Zagreb, ■štubica. Samobor, Velika gorica in Duuo selo Z graditvijo potrebnih naprav bodo v kratkem začeli, j Obsežna izsuševunjn močvirij. V okrajih Brod in Nova Grudlška so začeli z izuševunjj močvirnih ozemelj, ki bodo pridobila mnogo nove plodne zemlje. V okraju Nova GrodiSka se. na |)oiju Crnuc grade sedaj obrambni nasipi, ki naj pred Savo zavariijejov 23 000 oralov I plodne zemlje. Ta zemlja doslej ni bil« tipo- ' Jubilej zgledne vzgojiteljice V sobolo je poteklo šestdeset let, kar se je v gradu Bistra pri Vrhniki rodila Pepca Primožičeva. Leta 1903. je kot enaindvajsetletna učiteljica prišla v Črnomelj, kjer je vzgojila dva rodova Črno-muljccv in Črnoiiiaijk. dokler pred nekaj leti nt stopila v pokoj. Ve« Črnomelj, vsa okolica, luhko rečemo vaa Bela Krajina pozna gospodično Primožiievo no le kot vzorno irčiteljico, marveč tudi kot zuledno voditeljico mnogih gospodinjskih tečajev in kot marljivo delavko na polju katoliške prasvete. Po srcu dobra in domaČa kot kruh, vedno mladostno nasmejanega obraza preživlja leta zasluženega počitka v svoji prijazni hišici pri Svetem Duhu v Črnomlju. Vsi njeni nešteti znanci in znanke, prijatelji in prijateljice ji ob Iskrenih čestitkah voščijo še mnogo prijetnih let. rabna za poljedelstvo, ker jo je ^av.i ob povodnjih redno zamakala. V dveh letih so na tem polju zgradili že 20 km novega nasip«, 10 km starega nasipa pa so ojačili in dvignili. Dnevno je pri teh delili zaposlenih nad tisoč delavcev. V okraju Brod je znano polie Jelas, ki g« izsušujejo s pomočjo velikesu kanala. Kaiiul bo izsušil 3(i.. Ali mislite, da mene ni raz-žalila že deset-, dvajsetkrat Ali se ne spominjate več. kako je prei govorila z menoj kakor 6 služabnikom? Jaz sem jo vedno preziral. Verjemite mi, da nima prav nič srca. Navadno imenujete tako žensko pošteno, ker je nieno življenje neomadeževano. Tiste pa. ki so zagazile v blato, imenujete pogle in ničvredne. Ta je ničvrednica, ker sramoti mene, ker sem reven in vas iz pohlepa.« »Iz pohlepa?« »Da. ker domneva, da bo grof tudi vas imenoval za svojega dediča.« »Torej je zares hotela reči...« »Hm!« »Kako, kako vendar? je tesnobno vprašal Silla. »Saj to vsi govore.« »Vsi govore to?« Po dolgotrajnem molku se je Silla približal Sleineggeiu, mu položil roke na ramena in mu dejal z žalostnim, a mirnim glasom: »Mislite, da bi ostal tukaj. Če bi bila le senca madeža na spominu, ki mi je od vseh najbolj svet?« »Tega nikdar nisem mislil. Gospod grof bi vas ne bil klical semkaj. Dobro ga poznam.« »Dragi Steinegge, če se bova ločila tako. da se ne vidiva nikdar več. kar je zelo verjetno, spomnite se nekoga, ki ni bil preganjan kakor vi, pač pa zasmehovan od usode Naklonila ml je čuteče srce, a odrekla mi je sposobnost, da hi si pridobil ljubezen. Moi duh hlepi po slavi a ne znam si je priboriti. Rodil sem se bogat, a ko sem toliko dorastel. da bi mogel bogastvo uživati, sem bil pahnjen v bedo Tukaj se mi je obetalo delo. mir in prijateljstvo: v trenutku sem izgubil vse Imel sem svetniško mater, ki sem jo ljubil nad vse in zdaj sem jaz vzrok, da sramotilo njen spomin. Moral bi bil predvideti to obtožbo. a sem premalo poznal ljudi. Kratko povedano: nisem sposoben, da bi živel in vsak dan to bolje spoznavam. In vendar je moje zdravje železno. Pripovedujem vara to, Steinegge, ker vas ljubim in želim, da bi me ohranili v svojem srcu. Teh besed nisem rekel še nikomur. Ali se vam to ne zdi kakor posmeh? Vedite.« pri teh besedah so se mu oči zaiskrile. »vedite, da nI tako. Dovolj močan sem da prenesem vsako razočaranje. vsako bridkost. Boril se bom z življenjem. s samim seboj in s strašno malodušnosljo, ki me napada od časa do časa...« Dodatek k športni nedelji Včerajšnja poročila ljubljanskih dnevnikov 60 obširno komentiiala dogodke na stadionu, kjer je poteklo nedeljsko popoldne v znamenju loče golov. Poročevalci naših štirih dnevnikov so bili kajpada nezadovoljni z igro k; so jo vid-li aied Mladikarji lil Koroianoi Ne gre ta SK Ljubljano, ki je bila prvič zrušwia s ponosnega nogometnega prestola. Nasprotno, mi bi bili nadvse zadovoljni, ie bi dobili vtis, da je to ali ono moa.vo tako napredovalo, Tako pa je bil izražen sum, da na travniku med goli ne gre prav za res. Ali so se fantje kaj »zmenili«, tako recimo, kakor gospodje za zeleno mizo, ne vemo, videli smo pa. da se Korotanci niso borili z vnemo. Mladiko so pustili do 18 golov... Tako bo prišla Mladika v finale za prvo mesto. Ljubljana pa 6e ho borila za tretje ali četrto mesto. Za megleno igro. ki sme. jo motrili, je bila torej še druga, ki smo jo samo slutili. Ali je bilo vse lo hote ali nehote, dogovorjeno ali samo po srcu storjeno, o tem naj razsod' nogometna zveza, ko ho proučila poročilo sodnika. Ce je Mladika res močnejša od Ljubljane, ji od vsega srca čestitamo. Če pa so ji hoteli Korotanci pomagati, kot se je zdelo, moremo to obsojati kol dejstvo, ki je ne- GOSPODJt POZOR 1 Klobučarna .PAJK" strokov, očisti preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. -ie priporoča Rudolf Pajk. Sv. Petra c. 38 EIAR - Radio Ljubljana Parllnmo ritullnnn! Schema della • lezione che verril tenutn dal prof. dott Stanku Leben mercoledi. il 4 novembre l'J42-XXI alle 111.00. LEZIONK SETTIMA Verbl Inrontlvl «1 presenle Indlr tlvo eap-lre Slngolare IMurale eap-isc-o eap-lamo cap-iso-i cap-lte cap-isc-e eup-isu-on« Fiorisceno le eiliege. sinino vieiin alla priniavera. — Non eapiauo nemmeno una parola. — A ehl spedile questa uioreut — Cli coni neia e uon linisce, perdu tempo e lutica. tiuando ta freddo noi , ortiaino sullu gincca un cappottf — Uuanli fratelli avetet Ne bo due. Ouatido mang{amo hisogna mastlcare bene, per-c-iie 1'uomo che mnstk-a male non digerisce. e 1'uomo che non digerisce £ malato. — Tu non digerisci hene_, perchč mangl troppn presto — Ci sono nneora soldati qui in cittftt — Si ee ne sono aneora due reggimenti. — La nostra lezione comincia alle setle e mezzo. — Che cosa preferile leggure: rotnanzi o rivistet Prefe-l-isco leggrre rivisti. — Leggete anelie giornali ita-lianit — Quando finisco la lettera. metto il foglio di carin in una busin. — Al ruinore della citta prefe-riseo la solitudiuc della cnmpagua. — Nasce un Trate. Eserelzl. 1. Coniugate le seguenti proposizioni: Tlomnni pnr-tire per Venezia. — Non eaptre nemmeno una šola parola. — Preferire il eolor prigio al rosso. — Coininciar a lavorate il lunedi e finire il sabato 2 Tradueete Kda' odpotu.iete v Triestet — Ali jc Trieste lepo roastot — Klobuka ne najdem (trovare). — Nikoli nimam miru (paeel — Ali obiskujete 'e*nj italijanščine t — Nc razumejo, ker nc poslušajo — Čutim fsentire), da (chel sem lačen. — 7. usti iemo in govorimo — Glava je pokrita 7, lasmi. — Kadar sem bolan, pokličem zdravnika. — Prehitro hodite (cimmlnare). Tu natisnjeno besedil«- je samo ključ za vse one. ki slede pouku italijanščine po ra Hu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, oh petkih pa za titse. ki že poznajo osnovne pojme jezika — vedne ob *f.PO uri športno. In zadeva se nam zdi za zaščito dobrega športa tako važna, da govorimo o njej še tudi samo s predpostavkami in »za vsak slučaj«. O italijanskem državnem prvenstvu smo objavili prve podatke že včeraj, danes pa dodajeuio razpredelnico, ki ima tole zanimivo podobo: Livorno 5 5 0 0 13 5 10 Genova 5 3 1 1 15 5 7 Fiorentina 5 8 1 1 11 7 7 Ambrosiana 0 3 1 1 & 4 7 Torino 5 3 0 2 13 6 b Roma 5 2 2 1 4 6 6 Bologna 5 2 1 2 7 8 5 Lazio & 2 1 2 8 8 5 Bari 5 2 1 2 5 8 5 .Juventus b 1 2 2 9 9 4 Milano & 0 4 1 4 6 4 Triestina 5 0 4 1 4 5 4 Vicenza B 1 1 3 7 14 3 Liguria 5 1 1 3 3 9 3 Venezia 5 0 2 3 4 10 o Atalanta 5 1 0 4 8 10 2 Kakor vidimo, je Livorno edino moštvo, ki je bilo doslej neporaženo in je doseglo na petih tekmah vseh deset točk. Od lanskih vodilnih klubov je v ospredju samo Torino Prav odlično mora biti lo moštvo, ki je pred 28.000 Rimljani odpravilo državnega prvaka s 4:01 Tako je Roma samo šesta, Venezia pa celo predzadnja. O hrvatskem moštvu, ki je podleglo v Stutt-gartu t. razliko 5:1 (2:0), čitamo v nekem dunajskem dnevniku tole pripombo: »Hrvati, ki jih je tekma v Stuttgartu tembolj skrbela, ker so pustili doma Jazbinška. Lechnerja in Cimermančiča, so doživeli številčno orecej občuten poraz. Posebno močna pa je bila ožja obrambo, ugajala je tudi krilska vrsla, napad pa je ustrezal samo na desnem krilu. Najboljša med gosti 6ta bila Pavletič v središču krilske vrste in Glaser v golu, ki je z odličnim posredovanjem očuval tovariše pred morebitnim težkim porazom « Tekmo v Budimpešti je gledalo 33.000 glodalcev. Zmaga Madžarov je bila prepričevalna. V prvem polčasu je dosegel vodstvo Bodola. naslednja dva gola pa sta zabila Nemelb in Tolh. Končni izid je bil 3:0 (1:0) za Madžare. Šport v kratkem Lahkoatleti zagrebške Concordie so priredili dvoboj s SK Zagrebom in zmagali s 57 točkami. Dobro se je držal zlasti Kotnik, ki je pretekel 3000 m v novem državnem rekordu 8:46. Romuni so dobili novega športnega voditelja. Iz Bukarešte poročajo, da je imenovala vlada dosedanjega predstojnika oddelka za šport in telesno vzgojo v državnem tajništvu za izvenšolsko vzgojo Johna Oheorghija za državnega šjx>rtnega voditelja. Srbski kolesarji so tekmovali za državno cestno prvenstvo na progi Belgrad — Topola in nazaj. Med 19. dirkači je prispel kot prvi na cilj Antonije Andrejevi!":, ki je prevozil 170 km dolgo progo v 5 urah 10:05.2 tliin. Državni prvak An-drejevič je član kolesarskega društva »Avala«. Naročajte »Slovenca«! Preobrat v pridobivanju svile Na Japonskem je nek gojitelj svilenega prel-ca. ki g« je denarno podpirala neka zadruga pridelovalcev svile, odgojil po dolgoletnih na- IKirnih poskusih novo vrsto svilnega prelca _ imenovan »Tassur«. Gosenica tega metulja sc v 26 dneh zabubi in napravi bel zapredek, — ko-kon — ki je nekoliko večji od kokona navadnega svilnega prclca. Njegov glavni pomen pa je v tem. da se gosenica ne hrani samo / mur-vinimi, ampak «e zadovolji s kakršnimi koli listi. Za Jujionsko [Kimoni to važen prirastek v izvažanju svile v južne dežele. Od te vrste svilnega prelca bi imela velike koristi tudi Evropa, ker bi ga lahko gojila tudi v krajih, kjer murva nc uspeva. Največje težkoče za pridelovanje noravne svile je dosedaj predstavljala potreba gojenja murve, brez katere je bilo sploh nemogoče gojiti svilnega prelca. Lahko si jc torej predstavljati, kakšen nupredek bi pomenilo gojenje novega svilnega prclca, ki 6e hrani z vsakovrstnim listjem. Gotovo vam ne bo znano... da so Rimljani gradili do najbolj oddaljenih pokrajin izvrstne ceste, ki so bile široke le pol-drug meter; da žive v Afriki najmanjši in največji ljudje. Črnci plemena Dinlia zrasejo namreč čez dva metra visoko, medtem ko so črnci plemena Mugro le 1.20 m veliki; da vidi noj zelo dobro, a ima slabo razvit vonj. Nasprotno pa antilopa dobro voha, slabo vidi. In zaradi tega sta noj in antilopa dobra prijatelja, ki čuvala drug drugega; da nohti pri človeku izredno hitro rastejo. Če bi jih človek pustil rasti 00 let in jih ne strigel, bi zrasli tri do štiri metre; da imajo na Angleškem 50.000 diplomiranih babic, od katerih pa jc več ko dve tretjini brezposelnih; da je domovina špinače Perzija; da so Egipčani čebulo cenili za sveto zelišče, Rimljani pa limono za strupeno; da znaša vročina v notranjosti Vezuva dva tisoč stopinj Celzija: da je Grenlandija največji otok, ki meri 750 tisoč kvadratnih milji Dotrpcla jc naša draga teta, gospa Lavrič Frančiška 2. t. m., pn dolgi bolezni, previdena s tolažili svele vere. Pogreb bo v sredo, dne 4. nov. 1942, ob štirih popoldne z Žal. iz kapelice sv. Jakobu na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. novembra 1942. Gornikovi , da so imele Benetke več ko tri sto let mo-nojx>l za izdelovanje zrcal Benečani so fioznali tajnost, kako Izd ' vati izvrstna zrcala Spretni delavci so bili meščani z otoka Murana. Na ta otok tujci niso smeli zahajati. Delavce begunce so kaznovali s smrtjo V drugi polovici 16 stoletja je uspelo francoskemu ministru Cojherlu. da je spravil nekaj teh delavcev v Pariz, kjer je ustanovil francosko industrijo stekla; da se huda očesna bolezen trahom imenuje tudi egiptovska bolezen; da je dokazano, da poročeni ljudje žive dalj časa kakor samci; da monijo biti turški Šoferji avtobusov poročeni," da ne smejo piti alkohola niti kvartati; da so bili med velikimi možmi zgodovine slepi na eno oko še Filip Macedonski. oče Aleksandra Velikega, dalje admiral Nelson iu pa ruski general Kutozov. LJUBLJANSKI Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dalle. nedelje in prazniki: 10. 13-30. 15-30, 17-30 Ganljiva filmska drama no istoimenskem romanu „Du§a, ki se vrača___" V glavni vlogi lega KATALIN KAPATiT, ooznsna Iz filma _l'm iraloča nomlad" Vsak lian * predstave' Oh 14. 1P50 in 17 4f Konee predstav nh l!.'V «tlN'» sr,oo\ . TFX. 37-30 tiramo nodohne socialne vsebine Da, milostlfiva . . . EMMA (fItAMATICA Maria Denis — Leonardo Coriese KINO MATIC* . m,. i>i.4< Sijajna komedija o očarljivi ženi. čudaškemu možu ter čustvenem mlndcničn. ki ie veroval v ..veliko ljubezen" I f gubi jena HuDavna pismo Alfred Rasser — Anne-Marie Hlauc KINO UNION . IEL. 22.21 Umrl nam ie v Splošni bolnišnici, 10 letni edinec Doško Jaklič Pripeljan ie bil 2. novembra 1942 na farno pokopališče v Velike Lašče. K a r l o v i ca — Velike Lašče Globoko žalujoči Jakličevi in ostalo sorodstvo Robert Ilugh Benson: Avdenca pri papežu Angeliku Percy je prenehal, nenadoma je opazil, da se je spustil v neke vrste pridigo. »Da, moj sin,« je dejal rahli glas, »in kaj še?< »Kaj še?... No. prav,« je nadaljeval Percy. --takšna gibanja so vedno rodila svoje lastne osebnosti. In mož tega gibanja je Julius Felsenburgb Dovršil je nekaj, kar se lahko — če pomisliš, da je to ustvaril brez Boga — imenuje čudež. Doma na kontinentu, ki je edini zmožen roditi take sile. je on združil Vzhod in Zahod; samo z močjo svoje osebnosti je premagal oba najpomembnejša tirana na svetu — verski fanatizem in oblast 6trank. Nadaljnji čudež je bil njegov vpliv na mrzlokrvne Angleže. Vendar je tudi znal navdušiti Nemce, Francoze in Spance.« Nato je Perčy opisal nekaj dogodkov, primerjal jih je s prikaznijo boga in brez obotavljanja navedel nekaj naslonov, ki so jih lemu možu pridali sicer trezni in uepretiravajoči časopisi. Felsen-burgha so imenovali sinu človekovega, ker je bil vseskozi kozinopolit (svetovljan), imenovali so ga zveličarja sveta, ker je premagal vojno, ne da bi utrpel najmanjšo škodo. Do. celo... celo« — Per-cvjev glas 6e je tresel — »imenovali so ga celo boga, ki se je učlovečil, ker je popolni izraz božjega človeka.« Mirni, častitljivi obraz nasproti njemu jc ostal uprt vanj in brez najmanjšega giba. Perey je nadaljeval: »Preganjanje,« je dejal, »je na pohodu. Bilo je že nekaj stekov, toda preganjanja se ni bati. Brez dvoma bo za posiedico nekaj odpadov, kakor se to že dogaja. Toda te je treba obžalovati samo z ozirom na odpadnike, dočim «a bodo drugi verniki še bolj potrdili in brezbrižni bodo iztrebljeni. Svoje dni — v prvih stoletjih — je napadal satan meso s šibami, z ognjem in divjimi zverini, v srednjem veku je napadel razum, v dvajsetem stoletju vire moralnega in duševnega življenja. Zdaj se zdi. kakor bi bil osredotočil svoje divjanje istočasno na vsa tri področja. Cesar se je treba najbolj bati, je dejanski vpliv bumanitaiizma: ustvarili so ga s silo. Kakor kraljestvo božje. Zdrobil je vso domišljijo. zdrobil vso romantiko; postavil je krallto malo svojo lastno resnico, ne da bi jo dokazoval. Namesto da bi ranil ali dražil z mečom in udarcem, davi z mehkimi blazinami. Podoba jo, kakor bi nepristransko utiral svojo pot prav do notranjega življenja. Ljudje, toliko da so slišali njegovo ime, priznavajo njegova načela; duhovniki so jih srkali vase, kakor prejemajo Boga pri svetem obhajilu — imenoval je prav zadnie odpadnike — in otroci jih vsesujejo, kakor bi bilo čisto krščanstvo. »Po naravi krščanska duša« ee zdi, da je postala »po naravi neverna« »Preganjanje bi moralo pozdraviti kol rešitev,« je vzkliknil, »kot rešitev in moliti je treba zanj in po njem hrepeneli. Toda,« je dejal, »boji se, da bodo oblastva premodta in razločevala med strupom in protistrupom. Morda bo nekaj mučeni- štev — in bodo v resnici in številna — toda zgodila se bodo, zgodila prot; volji svetnih oblastcv in ne na njihovo željo. Končno je treba pričakovati, da bo buinanitarizem preobrnil obrede in žrtve. Ce se to zgodi, potem je s Cerkvijo — če sam Bog ne poseže vmes — polem je s Cerkvijo pri kraju.< Tresoč se od razburjenja se je Percy vzpel nazaj »Da, sin moj, in kaj misliš, kaj se mora napraviti?« Percy je razprostrl roke. »Sveti oče — maše, rožni venecl To je začetek in konecl Svet zanlkuje njihovo moč, toda prav k temu se morajo kristjani zdaj s svojimi skrajnimi silami zateči Vse v Krislusu — Jezusu Kristusu kot začetku in koncu. Drugo ne more nit več pomagati. On mora storili, ker mi ne moremo storiti ničesar.« Siva glava se je sklonila, potem se je spet zravnala. »Da, sin moj... Toda Kristus nas ima za vredne, da se nas poslužuje: delati moramo. On je prav tako prerok in kralj kot duhoven. Zaradi tega moramo biti tudi mi preroki in kralji prav tako kot duhovni. Iu v čem naj bo preroštvo in kralje-vanje?« Glas se mu je tresel. »Da, Svetost... kot preroki moramo oznanje-vati ljubezen do bližnjega, kot kralji naj vladamo na križu 1 Mi moramo ljubiti in trpeti...« Ihteč je lovil sapo. »Vaša Svetost je odsihmal oznanjala ljubezen do bližnjega. Ta ljubezen do bližnjega naj se kaže v dobrih delih. Prednjačimo e tem povsod. Bodimo pošteni pri svojih dejanjih, čisti v svojem družinskem življenju, pravični kot vladarji! In kar se trpljenja tiče — o Svetosti —« Njegova stara misel 6e mu je spet porodila v možganih in stopila predenj. Prepričujoče in ukazujoče! »No, moj sin, govori odkrito!« »Vaša Svetost, staro je — tako staro kot jo star Riin — vsak tepec je hrepenel po tem: nov red, Svetost — nov red!« je zajecljal. Bela roka je spustila obtežilnik: papež 6e je sklonil in napeto strmel v duhovnika. »Da, moj sin?« Percy se mu je vrgel pred noge. »Nov red. Svetost, brez habita in tonzure, podrejen samo Vaši Svetosti — bolj svoboden kot 60 jezuitL bolj ubožen od frančiškanov, v mrtvičenju presegajoč kartuzijance: možje in žene enako vredne. Tri obljube e hrepenenjem po mučenišlvu povrh. Panteon njihova cerkev, vsak škof odgovoren za njihovo preživljanje, v vsaki deželi predstojnik in... Svetost, to je misel tepca... in Kristus, Križani, njihov zavetnik.« Papež se je nenadoma dvignil — tako naglo, da je tudi kardinal ves preplašen in zaskrbljen planil pokoncu. Zdelo se je, kakor bi se bil mladi mož upal predaleč Potem se je papež spet spustil nazaj in razprostrl roke: »Bog naj te blagoslovi, moj sin; lahko odideš... ali ne bi, Eminenca, ostali še nekaj minut?« Konec. Za Ljudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodja urednik; Viktor CenSIl