Št./№ 6
junij/giugno '95
letnik/anno V
obiščite nas v DISKONTU
Petra
v obrtni coni v Luciji
ftte
®sl @a (3® Wo fflff©

ф ©Äpöü Ош ршаОМ) & (3® "OSo so©
Obiskovalcem je na voljo veli j$ pttUiTiiiQl
-	Najugodnejše cene, prepričajte se sami!
-	Poleg je tudi bife!
S 70-109
DS ШШВОШ
*Je parkirnina v Portorožu modra poteza ali ne? (str.3)
*	Osati in vrtnice 95 na str. 4
*	Boris Kočevar o stanovanjski gradnji (str. 7)
*	EKSKLUZIVNO za Portorožana: Portoroški grb (str. 8)
*	PORTOROŽANOVA PRILOGA: ZELENA OBČINA
*	Obsežen športni kotiček
*	Program predstav Primorskega festivala na zadnji strani
V Portorožu sta "sc zgodila" Helios in Orion
Ljubljanskemu podjetju Mibex Group, katerega osnovni vir zaslužka naj bi bilo borzno posredništvo, je v enem samem vikendu uspelo uresničiti tisto, kar je bilo v veljavnem občinskem srednjeročnem prostorskem načrtu tako ali tako predvideno - sredi Portoroža porušiti nekdanja hotela Helios in Orion. Naj dodamo še majhno podrobnost - lani je lastnik "Palace Hoteli" oba bivša hotelska objekta prodajal in ju tudi prodal: najprej bojda g. Brkoviču, nekdanjemu najemniku lucijske Asterine in lanskemu najemniku gostinskega dela ponudbe v Kaštelu, končni lastnik pa je za 1.600.000 DEM postalo prav podjetje Mibex. Mibex Group, d.o.o. je že januarja začel zbirati potrebna soglasja, da bi začel z adaptacijo dotrajanih objektov. Sredi pomladi so gradbišče ogradili, da bi kaj delali, pa ni bilo videti.
In zakaj je zdaj prišlo do konflikta med županom in občinskimi svetniki na eni ter predstavniki Mibex-a na drugi strani?
Zaradi kršenja lokacijskega dovoljenja, s katerim je upravna enota Piran (ki seveda po novem sodi pod republiško pristojnost) investitorju začasno dovolila adaptacijo in vzdrževalna dela ter spremembo namembnosti v hotelsko poslovna objekta! Ta dokument, ki je bil izdan 3. aprila letos, pa ni predvideval rušenja in nato nove gradnje, ki bi bila seveda s finančnega in gradbenega vidika ugodnejša varianta za Mibex.
V celotni zgodbi sta svojo vlogo odigrala tudi gradbeni in urbanistični inšpektor. Gradbeni inšpektor iz Kopra naj bi po ogledu obeh stavb ocenil, da ju je pred kakršnim koli gradbenim posegom zaradi dotrajanosti kamnitih temeljev in zidov - potrebno porušiti. Z druge plati pa je republiški urbanistični inšpektor izdal odločbo, s katero je od investitorja zahteval ustavitev gradnje, dokler si le-ta ne pridobi ustreznega spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Na občinskem Zavodu za urbanistično načrtovanje in urejanje prostora pa razlagajo, da še veljavni srednjeročni prostorski načrt občine Piran predvideva rušenje obeh stavb, ne pa tudi ponovne gradnje omenjenih hotelskih hiš, zato upravni organ nima pravne podlage za izdajo drugačnega lokacijskega dovoljenja. To bi lahko naredil le, če bi občinski svet sprejel ustrezne spremembe srednjeročnega plana in zazidalni načrt za območje, kjer stojita objekta. Po zapletanju zgodbe pa je verjetnost, da bodo svetniki to naredili, prav majhna, saj so na svoji zadnji seji celo sklenili, da je Mibexu z rušitvijo stavb zamrla lastnina do zemljišča, kjer sta stali. Župana pa so pooblastili, naj sproži tožbo za lastniško izročitev tega zemljišča občini, ki naj bi ga z odredbo zaščitila pred vsemi nadaljnimi posegi.
Dejstvo je, da se skoraj do temeljev porušeni stavbi kljub vsej dobri volji seveda ne da "sestaviti" nazaj v prvotno stanje in nato popraviti. Zato sta, po našem mnenju, alternativi le dve: nova gradnja ali parkirišče. (Sicer so še nekatere ideje, a ne vemo, koliko so realne: kot na primer ureditev parka ali zgraditev akvarija). V tem trenutku pa Mibex Group - kljub vsej dobri volji, da bi se ukvarjalo s hotelirstvom, Wega poslovno izgubo v višini 1.600.000 DEM. (Po Mibexovem pismu županu in svetnikom so stekli pogovori z županom, na katerih so se dogovorili, da bodo problematiko Heliosa in Oriona obravnavali na naslednji seji sveta občine - predvidoma 13. julija)
David Božič
Rušenje Heliosa (Foto: Miloš Jovanovlč)

Kako sc bodo letošnje poletje naši gostje počutili pri nas?
DfflO ШШ ШИШЈ
Iz nekaterih turističnih podjetij, ki smo jih zaprosili, naj nam sporočijo, kaj so za letošnjo sezono pripravili svojim gostom, da bi jim popestrili in izboljšali bivanje pri nas (od zabavnih prireditev pa do polepšanja svojih prostorov in okolice), so nam prijazno natresli, kaj vse so pri njih postorili, s čim so se potrudili, da bi gost odhajal domov z občutkom, da je preživel lepe počitnice in morda celo z željo, da bi se še kdaj vrnil. Vsega ne moremo našteti, ker je preveč, zato bomo omenili najpomembnejše pridobitve in novosti.
*	V Hotelih Morje imajo na svoji plaži Jurček vsako jutro, razen nedelje, rekreacijski program: jutranjo telovadbo in šolo plavanja za odrasle, za otroke pa Mini klub Morje. Pestro bo tudi zvečer, saj se bodo na terasi gostišča Jurček celo poletje vrstile zanimive prireditve in nastopi: ob sredah se bo predstavila folklorna skupina Sloga iz Svetega Petra, ob nedeljah bo tombola, ob petkih zabavni večeri z nagradami. Na Jurčkovi terasi vsako poletje poje New swing quartet, ki se tudi letos ne bo izneveril tej tradiciji: njegovi ljubitelji ga bodo lahko poslušali 13. julija (ob 22. uri), pa še avgusta in septembra. Konec julija (28.) pa bodo Hoteli Morje pred Jurčkom imeli svojo noč. Velja pa še omeniti prodajni razstavi (od junija do septembra) in sicer razstavo steklenih skulptur oblikovalca Ferda Paka iz Rogaške Slatine, v recepciji Hotela Slovenija in klubu Delfin (ob bazenu hotela Riviera) pa razstavo barvnih fotografij Smiljana Zavratnika pod skupnim naslovom Čudoviti podvodni svet v očesu kamere.
*	V Hotelih Palace so se na letošnjo sezono enako skrbno pripravili. Tako so sobe Grand hotela Palace opremili s satelitsko televizijo, mini bari, prenovili kopalnice, nastanitvene pogoje pa so izboljšali še v hotelih Apollo in Neptun, deloma pa tudi v Mirni. Tudi za park pred starim hotelom Palace so se potrudili, saj so zasadili veliko novega cvetja in uredili ribnik. Pritličje Palace hotela so usposobili za organiziranje družabnih prireditev, srečanj in banketov. Na terasi starega hotela se bo - kot že lansko poletje - odvijal zanimiv program. V Palacovih hotelih pa uvajajo tudi nov informacijski sistem, ki bo zagotavljal učinkovitejše spremljanje poslovanja, nadzora nad stroški in posodobitev celotnega rezervacijsko - prodajnega in recepcijskega sistema. Niso zanemarili niti izobraževanja svojega osebja, zato si upravičeno obetajo boljšo raven njihovih uslug.
*	V portoroški igralnici Casino' uvajajo letos vsak večer ob 23.00 uri, od ponedeljka do četrtka, tekmovanje na igralnih avtomatih. Nanj se lahko prijavi vsak gost, ob prijavi pa mu Casino' podari bon za igralne žetone. Tiste, ki jim je sreča mila, čakajo bogate nagrade! Ob koncu tedna so za ljubitelje iger na srečo pripravili tombolo imenovano bingo - in degustacijo (okušanje po naše) cokctailov.
*	V portoroški Marini bo navtične goste v objektu, ki spominja na pagodo, pričakala obnovljena recepcija in prenovljeni sanitarni objekti. Sicer pa se bodo v Marini trudili ohraniti raven kvalitete, ki so jo postopoma izgrajevali vsa leta.
*	V Krkinem zdravilišču Strunjan svojim gostom nudijo obilo rekreativnih dejavnosti: jutranjo gimnastiko, ture z gorskimi kolesi, športna tekmovanja, na kopališču lahko igrajo beach volley (odbojka na plaži), ali tenis na urejenih teniških igriščih. V gostišču Lambada je vsak večer glasba in še za otroke skrbi animator. V zdravilišču Strunjan pa se gostje (pa tudi domačini) izognejo dolgim čakalnim vrstam in napotnicam za specialistični zdravniški pegled. V njihovi samoplačniški ambulanti lahko obiščejo specialista fiziatra in internista. Po njunih napotkih se potem lahko gostje odločijo za vrsto fiziaterapij (tudi akupunkturo).
Zbrala. Livija Sikur Zorman
čestitamo, voščimo, zahvaljujemo...
Ob rojstnem dnevu, ki ga je prazno/ala 13. junija, iskrene čestitke neutrudni predsednici Turističnega društva Portorož, Andreji FATORIČ - HUMAR, "motorju" turistične patrulje.
"PatruljaŠi"
Vse najboljše za rojstni dan tudi Marku PRINČIČU s Koprske ceste na Šentjanskem pobočju nad Portorožem.
Mila DŽEPINA iz Lucije je 19. junija svoj rojstni dan praznovala v družbi svojega moža in številnih prijateljev, ki ji želijo, da bi skupaj z njimi praznovala še veliko svojih rojstnih dnevov.
Prostovoljke Rdečega križa pa ob bližajočem se rojstnem dnevu iz srca čestitajo svoji sotrudnici Antoniji SENČAR iz Pirana.
Veliko iskrenih čestitk je za Nado PUKŠIČ z Vesne v Portorožu, ki svoj rojstni dan praznuje 5. julija. Od prostovoljk Rdečega križa, sodelavcev Portorožana, od vseh, ki jim prinaša še svežega Portorožana...
Ce želite v tej rubriki objaviti vaše osebno sporočilo (čestitko, zahvalo, voščilo...) ga do 15. v mesecu sporočite (po telefonu, po pošti...) na uredništvo Portorožana (dopoldan). Objava je brezplačna!
Poletje, čeprav zelo mokro, je prišlo. Šolske počitnice so tu, dopusti prihajajo, turistični delavci in sobodajalci se zaskrbljeno ozirajo za turisti in v nebo... Vsem želimo lepo poletje in malo manj dežja!
UIMMGRRDniR
■ шааг - " PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 23, 66320 Portorož, tel./fax: 066/71-397, mobitel: 0609/610-132 I 2 I	portorožan it. 6	junij 1995
Parkirnina v Portorožu kot (ne)modra poteza?
V Portorožu so s 15. junijem letos ob štiripasovnici začeli pobirati parkirnino (100 SIT na uro). Napovedali so jo sicer že vsaj teden dni prej, a v Uradnem listu republike Slovenije odlok, ki bi ji dal pravno podlago, ni pa ni izšel. No, tistega jutra, ko se je "akcija" le začela in so se pojavili fantje z rdečemi kapicami s ščitnikom (pobiralci parkirnine), so se parkirišča ob cesti skoraj popolnoma izpraznila. Z glavne promenade so svoje avtomobile urno umaknili zaposleni, ki so po 7, 8 ur na dan najelitnejša parkirišča zasedali gostom. No, ko so se zaposleni umaknili, nenadoma ni bilo več jasno, kje neki tičijo vsi naši gostje, saj je praznih parkirnih mest zdaj nenadoma na pretek. Ljudje so, kot pač ob vsaki restriktivni potezi, začeli med sabo godrnjati, glas pa dvigujejo predvsem nekateri gostinci, ki ugotavljajo, da so najboljši gostje pravzaprav domačini. Le-ti (gostinci) napovedujejo proteste, peticije, tisti gostinci, ki se jih domačini izogibajo, pa so najbrž zadovoljni. Župana, predlagatelja parkirnine v Portorožu, smo videli zaskrbljenega sedeti v Center baru, ko je opazoval, kaj se bo iz tega izcimilo. Eni napovedujejo parkirnini kratko sapo, drugi pa menijo, da se bodo ljudje tega navadili - če ne prej, takrat ko se bo (upamo!) trlo turistov (ali pa septembra, ko jo bodo nehali pobirati).
Iz te zgodbe lahko potegnemo dva zaključka-.
-	da ob štiripasovnici parkirajo predvsem zaposleni v Porotorožu, ki se, razen za ceno plačevanja parkirnine, nikakor - niti na višku sezone -niso pripravljeni umakniti gostom,
-	da smo domačini zelo dobri uporabniki gostinskih uslug.
Seveda bi lahko napisali še kaj o pobiranju parkirnine, ki so si jo omislili Palace hoteli (za starim Palacem, na parkirišču pri cerkvi) in na Bernardinu - vsak po svoje, brez nobene koordinacije in modrosti, pa še o tem, da bi domačini (Portorožani) lahko imeli privilegij, enournega zastonj parkiranja (za opravke, nakupovanje, kavico...) in še in še vendar dajemo raje besedo vam!
Livija Sikur Zorman
Bralke In bralce Portorožana vabimo, naj v popoldanskih urah pokličejo v uredništvo Portorožana (KS Portorož, tel.: 73046) in povejo svoje mnenje o parkirnini v Portorožu avtomatski telefonski tajnici.
Prijavljanje gostov
Poletje, dopusti, počitnice so tu in marsikoga od nas bodo sorodniki, prijatelji ali znanci "uporabili" za bivanje na morju. In kako je s prijavljanjem njihovega začasnega bivanja pri pristojnem državnem organu?
Sorodnikov, prijateljev, ki so državljani Republike Slovenije in ki pri vas bivajo začasno do 15 dni, sploh ni potrebno prijaviti.
Za začasno bivanje - daljše od 15 dni - pa jih je treba prijaviti na upravno enoto Piran (v stavbi občine Piran, pritličje - pri okencu št. 8 ob delovnikih od 8. do 12. ure).
V roku 24 ur po prihodu pa je treba na Policijsko postajo prijaviti tuje državljane, ki pri vas prenočujejo.
kavarna GALERIJA
Tel.: 74-063
Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koklejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač.
O turistični patrulji, ki jo je Turistično društvo Portorož prvič organiziralo lani, smo v Portorožanu že precej pisali, zato ne bomo ponavljali že znanega. Patrulja (nekateri ji očitajo preveč militanten naziv) je po naši občini patruljirala konec maja in junija meseca, precej pa ji je nagajal dež. No, končno se je le odločila, komu bo podelila turistične osate in vrtnice, ki jih letos podeljuje prvič. Morda niso vsi osati in vrtnice, pohvale in karanja, najbolj pravično podeljeni, marsikdo se bo ob seznamu - teh in onih dobitnikov -celo razburil. Nikarl Jemljite to kot dobronamerno dejanje, nekoliko pa tudi kot "show".
Da ne bomo predolgi - v "Portorožanu" nam namreč že kar kronično primanjkuje prostora - pojdimo k dobitnikom, najprej tistim, ki jim Turistično društvo podeljuje zlato vrtnico '95 za urejen videz, s katerim prispevajo k lep(š)i podobi svojega kraja: v skupini hoteli je, brez prave konkurence, zlato vrtnico prejel Hotel Lucija, med manjšimi namestitvenimi objekti pa garni Marko v Portorožu (pri vili Mariji), med gostinskimi lokali se je najbolje odrezala restavracija Primorka v Strunjanu (v rokah podjetja Maribel), kjer si je to laskavo priznanje prislužilo tudi kopališče Salinera. Med športnimi objekti in površinami so, po mnenju patrulje, najlepše urejena Tenis igrišča in mini golf pri Marini, v sami Marini pa je letos tudi najlepši park oz. zelenica - zelenica okoli restavracije Na griču. Center za korekcijo sluha in govora na Sončni poti v Portorožu je najbolj urejena šola, portoroški vrtec Barčica (enota piranskega Mornarčka) pa je najlepše urejeni vrtec. Družina Prinčič s Senčne poti 83 je bila za dobitnico zlate vrtnice '95 izbrana v kategoriji stanovanjske hiše. V nekaterih kategorijah (npr. poslovni objekti, trgovine, soseske...) pa si vrtnice ni letos zaslužil nihče.
In zdaj k turističnim osatom '95 (prejemniki teh "rastlinic" naj si tega ne ženejo k srcu, le postorijo naj kaj okoli sebe). Osati gredo letos: Hotelom Metropol Portorož za zares neugleden nesojeni hotel Vojkov dom v Portorožu; z osati bodo v Metropolu malodane lahko naredili šopek, saj jim je patrulja dodelila še enega za površine ob bazenu in okolico ter za balkonske gredice, osat prejmejo tudi vsi počitniški domovi, saj je njihova okolica večino leta zanemarjena. Med gostinskimi lokali si je osat priborila okrepčevalnica Hani na Fizinah oz. bolje občinske službe, ki niso poskrbele, da bi dotrajano barako odstranili. Praznih rok nista ostali niti restavracija Fancy ob promenadi pod Metro-polom (zaradi umazane friteze na ulici in neustreznega mesta za smetnjake) in restavracija Grill v Portorožu (zaradi neprimernega kraja na ulici - za pečenje kulinaričnih dobrot). Osat sta osvojila še restavracija Ljubljana in Tivoli club in sicer za zanemarjeno okolico ob morju (sicer last Palace
Hotelov) ter restavracija Istra v območju portoroške avtobusne postaje in v bližini Avditorija (neurejena pešpot k restavraciji). Tudi baru pri odprtih bazenih pod Metropolom je turis-
* Turistično društvo Portorož oz. njegova patrulja je razen vrtnic in osatov podelila tudi nekaj pohval. Dobili so jih tisti, ki si že daljše obdobje prizadevajo za urejeno okolicp: gostišče Božiček (na Seči), gostišče Ribič (Seča), restavracija Na griču v Marini (zdaj ima ime Laguna), družina Ko-darin iz Lucije, družina Mikyska iz Portoroža in vrtec Ježek - enota WZ Lucija.
p.f.c.i.
Družba Primorski finančni center Interfin Koper, borzno posredniška hiša vam nudi nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter vse ostale storitve povezane z vrednostnimi papirji in borzo. Pokličite nas na telefon 37-100 ali 38-740 oz. obiščite nas v Kopru na Pristaniški 8.
tična patrulja radodarno prisodila letošnji osat (za neugledno, letošnjo pomlad postavljeno leseno ograjo ob zelenici;. Restavracija Idila v Podpadni se tudi ni rešila pred osatom, prineslo ji ga je vsesplošno plakatiranje, ki mu ne sledi odstranjevanje zastarelih plakatov. In celo ugledna Vila Marija je dobila enega - raven urejenosti njenega parka se namreč zaskrbljujoče slabša! Tunstičnim poslovnim objektom vrtnica ni bila podeljena, zato pa ni bilo dilem, kdo dobi osat: Protour Portorož za informativno tablo (načrt Portoroža) pri stavbi KS Portorož in za svojo informativno pisarno, ki ne dosega dovolj visokega nivoja, prevozno podjetje I G» I za zelo neurejeni avtobusni postaji v Piranu in Portorožu, pa zato, ker na marsikaterem postajališču ni voznih redov, fotograf Stipe v stavbi Obala 57 v Portorožu (za zbledelo, dotrajano reklamno tablo), javno podjetje Okolje Piran za zanemarjeno okolico rumene stavbe ob avtobusni postaji v Portorožu, izolsko Društvo upokojencev za neurejenost hiše in parka na Senčni poti 9 v Portorožu (nekoč je tu gostoval Zdravstveni dom). Osat si je med plažami prislužil lucijski avtokamp, med športnimi objekti in površinami pa Jadralni klub Pirat ter Srednja pomorska in prometna šola za svoj manipulativni prostor ob klubu Pirat (pred vstopom v Bernardin).
Na portoroškem osrednjem kopališču je šel osat trampolinu oz. njegovemu lastniku, v Fiesi pa potapljaškemu društvu Dufa Ankaran. V skupini parki in zelenice so osat dobili: park ob bungalovih v Luciji (oz. njihov lastnik podjetje Interpol), Okolje Piran za luko ob glavnem portoroškem pomolu, Marina Portorož za neurejeno zemljišče sredi Lucije ter za peš pot iz Marine do Lucije, pa pešpot do restavracije Taverna (ob balinišču). Fornače in mesto Piran sta dobitnika osata v kategoriji stanovanjske soseske, med stanovanjskimi hišami pa so se najbolje "odrezali": "hiša strahov" na začetku Vilfanove ulice v Portorožu, hiša na Semovi 7 v Luciji in na Bazoviški ulici v Luciji (hišne številke patrulja ni uspela ugotoviti). Občina Piran si bo še en osat pripela za kanal Sv. Jerneja, Formo vivo ter Fieso. Za moteč dejavnik turizma (hrup) sta si osat zaslužila Letališče v Sečovljah (športno letalstvo) in go-kart v samem lucijskem centru.
Predsednica Turističnega društva Portorož, ga. Andreja Fatorič-Humar izroča Zlato vrtnico '95 direktorju hotela Lucija g. Borisu Butinarju za najlepše urejeni hotel. Poleg nje je članica letošnje turistične patrulje, ga. Irena Maček. (Foto: Quicklab)
V prejšnji številki Portorožana smo na tej strani objavili članek Žareta Lipuščka "Plačaš v Münchnu -ropotaš v Portorožu", v katerem nam jo je zagodel tipkarski škrat. Napisali smo namreč, da se na letališču v Sečovljah letno zvrsti kar 2700 letaliških operacij (vzletov in pristankov). O, da bi le bila ta številka prava! Žal jih je mnogo več - kar 27000 (!).
Uredništvo
p®	* шштшт р®
Na Belokriški cesti je treba izboljšati
(vsaj) signalizacijo	SE EN - ČEPRAV ZAPOZNELI - PREDLOG
O nevarni Belokriški cesti, ki poteka po hribu nad Portorožem proti Piranu, pišemo v Portorožanu kar pogosto. Nazadnje smo problematiko te ceste obširneje obdelali v tretji letošnji številki, ko smo objavili poročilo z javne obravnave o idejnih projektih obnove njenega zgornjega dela (bila je 9. marca letos) O obravnavi in o njenih zaključkih je portoroška Krajevna skupnost obvestila vse (bolj ali manj) pristojne, tudi Policijsko postajo Piran, kjer so vse pripombe in priporočila na obravnavi prisotnih krajanov skrbno pretehtali.
Odgovorni Policijske postaje se z večino pnpomb razpravljalcev globoko strinjajo: prometna signalizacija na Belokriški cesti je resnično pomanjkljiva, obremenjenost ceste velika, pločnikov pa tudi ni kaj dosti oz. bolje - jih večinoma sploh ni. Policija podpira tudi pobudo za omejitev hitrosti vozil (na 40 km/h) in celo za postavitev cestnih hitrostnih ovir (ležečih policajev). Na Belokriški cesti policija sicer prometa ne nadzira tako pogosto kot na primer ob cesti Obala, vendar pa ne drži trditev, da kontrole sploh nikoli ni. Svoje delo načrtujejo pri policiji predvsem na podlagi analiz o stanju prometne varnosti, katere najboljši kazatelj je število prometnih nesreč in njihovih posledic. Tako je bilo lani na Belokriški cesti (od križišča pri gostišču Tomi do križišča Bernardin) 21 prometnih nesreč, pri treh so bile tudi telesne poškodbe udeležencev. Seveda je ta podatek zgovoren šele, ko ga pnmerjamo s podatki o prometnih nesrečah na drugih cestah v naši občini. Na regionalni cesti Valeta - Piran je bilo lani 98 prometnih nesreč (ena s smrtnim izidom, 15 s telesnimi poškodbami), na lokalni cesti Portorož - Lucija se je zgodilo 65 nesreč (15 s telesnimi poškodbami), na magistralni cesti Strunjan - Sečovlje je bilo kar sto primerov nesreč (18 s telesnimi poškodbami) v naseljih (mestne ulice): v Piranu 44 prometnih nesreč (3 s poškodbami), v Luciji 3 (ena s telesnimi poškodbami) in v Portorožu 32 (štiri primeri s telesnimi poškodbami).
Na podlagi suhoparnih statističnih podatkov lahko torej ugotovimo, da
se na drugih cestah zgodi še več prometnih nesreč kot na Belokriški. Policija si bo sicer prizadevala izboljšati nadzor na tej cesti, ki pa bo učinkovit le, če bo cestna signalizacija boljša. Zanjo pa so pristojne druge službe...
Livija Sikur Zorman
POŠTA BERNARDIN
Res je, da so v Turističnemu društvu osate že podelili, spregledali pa so še nekaj izredno "zaslužnih" za "image" Portoroža. Tak osat bi lahko dobila tudi pošta Portorož oz. njena poslovalnica Bernardin, ki "cenjene stranke obvešča, da lahko svoje storitve opravijo na pošti v Portorožu". Tukajšnji prebivalci to že dolgo vemo, saj bernardinska pošta ne obratuje že več kot eno leto, za turiste pa je obvestilo na zaklenjenih vratih največkrat brez pomena, kajti ni rečeno, da vsi razumejo slovenščino! Na srečo prodajajo znamke tudi v bernardmski trafiki, kdor pa potrebuje zahtevnejšo poštno uslugo, se mora pač odpraviti v Portorož (bognedaj v Piran). Praznemu, neuporabljenemu lokalu izvesek "PTT" zagotovo ni v okras...
S.K.
ZA OSAT
Na Fizinah je očitno več kandidatov za to vrsto pohvale. Eden teh je zagotovo Policijska postaja s pesjakom, v katerem dan in noč razjarjeno lajajo trije nemški ovčarji, ki jih kdaj pa kdaj surovo nadere kakšen varnostnik. Bližnji prebivalci obupano zapiramo okna (kljub dolgotrajnemu deževju vendarle prihaja poletje), psi pa neutrudno bevskajo dalje.
S.K.
Strategija za večje zadovoljstvo kupcev
O portoroškem podjetju Droga "ljudski" glas pravi, da je dobro, trdno podjetje. Zato je bilo tudi zanimanje za vložitev certifikata vanjo precejšnje. Ugled Droge pa je, potem ko je podjetje prebrodilo zares hudo krizo ob koncu 80. in na začetku 90. let, nastajal na trdnih temeljih - na podlagi ugodnih poslovnih rezultatov. Novo Drogino vodstvo se ni reševanja podjetja lotilo "od danes do jutri", temveč je leta 1991 začelo z načrtovanjem dolgoročnih usmeritev, ki so tudi obrodila sadove. Nedavna privatizacija Droge pa zdaj od podjetja zahteva, da pred svojimi delničarji razgrne jasno vizijo svojega nadaljnjega razvoja. Vodstvo se je zato, ob strokovni pomoči ljubljanskega izobraževalnega podjetja Dedalus in dveh znanih ekonomistov, dr. Bogomirja Kovača in dr. Borisa Šuštarja, lotilo izdelave strateškega poslovnega načrta, ki bo spregledal luč sveta predvidoma v poznojesenskih dneh. V Drogi pač ne spijo na lovorikah, ampak menijo, da so v podjetju potrebne stalne spremembe, da ne bo kvaliteta njihovih proizvodov začela padati, da ne bodo stroški rasli in rezultati postali neugodni... Če bodo imeli jasno vizijo, kaj so, kaj delajo in kaj hočejo delati, jim tudi krize ne bodo zlepa prišle do živega.
S poslovnimi rezultati letošnjega prvega tromesečja sicer niso najbolj zadovoljni, saj so na domačem trgu prodali za 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (izpad proizvodnje je bil v glavnem pri kavi). Rezultati izvoza so bili nekoliko boljši, kar pa velja le za prodajo na bivše jugoslovanske trge. Droga pa se je tudi odločila zapreti leta 92 na Madžarskem ustanovljeno podjetje Hungaria Kft, v mešani lasti. Žal je bil madžarski trg trši oreh, kot so si v Drogi predstavljali, vendar pa si je medtem firma uspela na Madžarskem najti izredno zanimive nabavne poti za surovine, pridobila pa si je tudi določen krog kupcev nekaterih svojih izdelkov. Z madžarskega trga se torej ne bo dokončno umaknila.
KAKO BETONU VTISNITI "DUŠO" - Komunalno podjetje "OKOUE" Piran je letos od nemškega proizvajalca nabavilo sto novih košev za odpadke (najbrž ste jih že videli - prostorni, ekološko zelene barve). Zaenkrat so jih namestili v centru Portoroža in delu Lucije (ob cesti Obala). Cena ena posode za odpadke je 10.000 SIT. Postavitev nosilnega stebrička in montaža pa znaša 3.000 tolarjev. Da bi betonski stebrički ne bili tako pusti, se je podjetje "Okolje" z razredničarko 5. b. razreda Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, likovnico ga. Nado Janko dogovorilo, da bodo otroci stebričke polepšali. In tako so ob koncu pouka predvsem učenke (16 jih je bilo) vzele čopiče in barve in betonu prebarvale "dušo". Upamo, da bodo prebarvali še preostale in da bo Okolje z novimi koši "obdarilo" vso občino! Na fotografiji učenke 5. b razreda piranske osnovne šole pri lepšanju betonskega stebriča v Portorožu (tekst: L S.Z., foto: M.J.)
©ШШ2 D2
Čimdljc v domačem okolju
Takšnemu nasmehu se ne moreš kar tako upreti (Foto: M J.)
Doris Brajko
Najbrž je le malo tistih, (predvsem žensk), doma iz Portoroža pa tudi iz Lucije, ki še niste bili v trgovinici, kjer imajo bogato ponudbo predvsem intimnega perila. Nekateri se s perilom že dolgo let oskrbujejo prav v tej majhni trgovini, ki se nahaja ob sami portoroški promenadi, v stavbi ob robu avtobusne postaje, kjer posluje tudi market Degro in kjer je še pred kakim desetletjem imela svoj posvečeni prostor portoroška cerkvica.
A ko vstopiš v trgovino Moda -pazljiv moraš biti na stopničko - te tam sprejme simpatična, svetlolasa mlada prodajalka, za katero imaš občutek, da ti je zmeraj pripravljena svetovati pri nakupu nogavic, bluz, spodnjega perila, pižame, kopalk in drugega. Doris Brajko, kot je ime gostji tega našega kratkega zapisa, se že trinajst let ubada s prodajalskim poklicem. Začela je v portoroškem Suvenirju, potem se je preselila v Modo - last podjetja Mercator - Degro, kjer v zadovoljstvo mnogih strank prodaja že peto leto. Kaže pa, da prevelika ljubeznivost ne prija prav vsakomur in tako se je Doris nedavno primerilo, da jo je - njej neznana ženska - anonimno prijavila zaradi neprijaznosti. Najbrž bi lahko tudi v tem primeru uporabili tisti znani ljudski rek: "Vsake oči imajo svojega "malarja"!" Vendar ta dogodek Doris ni vzel poguma in volje. Tako nadaljuje s prodajanjem - prijazno in z nasmehom, enako kot prej pričaka v trgovinici svoje stranke. Največ v Modi kupujejo ženske, a tudi moški niso tako redke stranke.
(Tekst in foto: Miloš Jovanovič)
MEDNARODNA IZMENJAVA DIJAKOV
Gimnazija Piran je v viziji svoje rasti pomembno mesto namenila tudi povezovanju in navezovanju stikov z drugimi šolami v Sloveniji in izven njenih meja. Tako se je letos pobratila s 3. gimnazijo iz Berlina. Njenih 21 dijakinj in dijakov je že bilo na obisku pri piranskih gimnazijcih.
Starši dijakov Gimnazije Piran so odprli svoja družinska vrata in gostili mlade gimnazijce iz Nemčije. Septembra pa bodo piranski gimnazijci vrnili in teden dni preživeli pri družinah svojih vrstnikov v 1200 km oddaljenem Berlinu.
Sodelovanje sega že dve leti nazaj, ko se je prijateljstvo začelo snovati v okviru Združenih iger narodov, ki jih v Sloveniji organiziramo že tretjič in so potekale letos v Kopru. Mednarodno sodelovanje mladih je pomembno pri oblikovanju humane, široke in pluralno usmerjene osebnosti. To pa so kvalitete, ki jih je potrebno oblikovati in nuditi dejanske možnosti in izkušnje za njihov razvoj. Program medsebojnega druženja je bil zelo bogat, saj je zajemal spoznavanje piranske občine, izlet v Benetke in Lipico. Na Gimnaziji pa niso pozabili vključiti vanj tudi športnih srečanj v odbojki in košarki. Enotedensko skupno spoznavanje in izmenjavo izkušenj so zaključili s skupnim plesom v Hotelu Morje Portorož. Seveda bodo piranski gimnazijci Berlinčanom obisk vrnili kmalu po počitnicah, 22. septembra.
Spoznavanje različnih jezikov, kultur, spoštovanje različnosti in bivanje z drugačnimi v sožitju je vrednota sodobne družbe na pragu tretjega tisočletja. Mladim moramo omogočiti, da to izkušnjo resnično doživijo.
Ravnateljica Vojka Štular
Aprila Je bil v Centru za korekcijo sluha In govora Portorož tridnevni seminar na temo "Oblike usposabljanja oseb z motnjami sluha in govora", ki smo ga pripravili s sodelovanjem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport kot del programa stalnega izpolnjevanja pedagoških delavcev v šolskem letu 1994/95. Udeležilo se ga je 27 vzgojiteljic in učiteljic s celotne Primorske.
Program izobraževanja za vzgojitelje in učitelje, k.i imajo v svojih oddelkih gluhega ali naglušnega otroka, je ena od oblik dela, ki jo v Centru razvijamo v okviru prizadevanj za uspešno integracijo. Sistematično razvijanje novih oblik dela, s katerimi poskušamo omogočiti uspešno vključevanje gluhih in naglušnih otrok v polnočutno okolje, se je začelo že pred sedmimi leti. Razvijamo jih postopoma - kot splet mreže vseh, ki lahko pripomorejo, da se bo gluh otrok lahko uspešno razvijal, vse dokler je le mogoče, v svojem domačem okolju.
Na strokovnih srečanjih, ki jih pripravimo v Centru redno dvakrat letno, vzgojiteljem in učiteljem posredujemo vedenje o gluhoti, posebnostih v razvoju gluhega otroka, vrstah pripomočkov, ki jih uporabljajo gluhi in naglušni in njihovih realnih zmožnostih za vzgojno in učno delo. Pomembna je seveda tudi izmenjava izkušenj.
Letošnji seminar je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju. Po treh dnevih delovnega druženja smo se razšli z občutkom, da smo bogatejši za mnoga nova spoznanja o gluhem otroku, ki postaja naša skupna skrb.
Sonja Hrabar
Poletna šola v CKS4
V Centru za korekcijo sluha in govora Portorož letos že sedmič organizirajo poletno šolo kot posebno obliko intenzivnega dela z integriranimi gluhimi in naglušnimi otroki in njihovimi družinami. Šola poteka v dveh terminih in sicer najprej za predšolske otroke (zadnje dni v juniju), za starejše otroke in njihove družine pa od 3. do 7. julija.
r90B,M0SEVPEf?Q0t/j^J| PIZZERIA - POB	]|
PERGOLA
PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 71-918
и:
k
Vsak dan do 04
Prava italijanska pizza pripravljena v krušni peči
•.vS^V-J.?;.
Špageti, tortelini, ravioli, peresniki... na več načinov
Meso na žaru
Šampinjoni na žaru
Solate Maxi palačinka Pergola ... in še ...
Glasba v živo

portorožan it. 6
Junij 1995 ^
s
OS	(ШХ§МШ
IN NA KONCU ŠE FEŠTA - Leto za letom se že vrsto let oktobra začne v Luciji tečaj šivanja in pletenja, ki ga pripravlja Skupnost Italijanov iz Pirana in ga vsako leto znova z veseljem obiskujejo številne Lucijčanke. Zahvaljujoč temu tečaju so se mnoge naučile šivati in plesti tudi oblačila, za katera je potrebno precejšnje znanje in spretnosti. A hladnejši del leta je mimo in tako se je tudi ta tečaj zaključil. Udeleženke so, zadovoljne z njegovim potekom, na koncu priredile "fešto", na kateri so se "posladkale" z dobrotami, ki so jih same pripravile. Ponovno se bodo srečale oktobra.
(Tekst in foto: Miloš Jovanovič)
Stanovanjska gradnja:
KDO SPRAVLJA EKSTRA PROFIT?
Nedavni razpis Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju SSRS) za najetje ugodnega kredita za nakup stanovanj pri gradbenih podjetjih, s katerimi je ta sklad sklenil pogodbo, je pokazal, da s stanovanjsko gradnjo pri nas nekaj ni v redu. Naj pa že na začetku povem, da v tem svojem članku nimam namena kritizirati ali secirati dejanj SSRS kot v primeru lanske črne gradnje hotela Palma v Portorožu - odgovorni v skladu naj se kar oddahnejol
Daje republiški stanovanjski sklad razpisal ugodne stanovanjske kredite, je seveda hvale vredno. Vendar se ne morem znebiti vtisa, da bi bila lahko vsota zanje še višja! Če na primer SSRS "delček" (nekaj miljonov DEM) sredstev ne bi bil porabil za gradnjo svojega reprezentančnega objekta v glavnem mestu. Pa pustimo raje to zadevo vnemar, da ne bo kdo še rekel, da ne držim obljube!
Vrnimo se k razpisu za ugoden nakup stanovanja! Prvo, kar me je zbodlo v oči, je, da v občini Piran ni bilo ponujenega v nakup nobenega stanovanja! Zakaj? So mar cene kvadratnega metra stanovanja v naši občini previsoke? Cena kvadratnega metra stanovanjske površine se v občini Piran, kolikor mi je znano, giblje med 2.300 in 2.500 DEM (v luci-jskih stanovanjskih stolpičih). Primerjal sem cene kvadratnega metra stanovanjske površine različnih ponudnikov v razpisu in opazil ogromne razlike. Razpon je od 1500 DEM/m2 pa do 2600 DEM/m2. Torej smo pri nas med (naj)dražjimi. Najbolj pa me seveda zanima, kako je mogoče, da cena kvadratnega metra stanovanja v nekem območju Slovenije, ki ni niti tako "bogu za hrbtom", ne preseže 1500 DEM? Odgovorov je lahko več:
-	lahko, da je cena komunalnega opremljanja zemljišča višja kot na drugih območjih, vendar je vseeno nemogoče, da je razlika tako občutna,
-	mogoče je tudi, da je v "našo" ceno vračunana "mondenost" in bližina morja, pa imena Portoroža, Pirana in mogoče še Lucije (sicer pa že večina razglaša Lucijo za Portorož), ki zagotavljajo, da boste svojo nepremičnino lahko zmeraj prodali dražje kot drugod. Tu so po moje v ceni že delčki nekega ekstra profita. Cene gradbenega materiala so po vsej Sloveniji bolj ali manj enake, kar torej ne omogoča kakšnega posebnega ekstra profita. Pa cena delovne sile? Že marsikdo, ki se je lotil zidanja hiše, mi je rekel, da bo raje najel obrtnike in gradbena podjetja iz notranjosti dežele - torej Štajerce ali Prekmurce - ki mu bodo hišo sezidali za pol manj denarja kot tisti z obale, pa še moledovanje, naj vendarle sprejmejo delo, odpade!
Mislim pa, da je ta zgodba vendarle nekoliko bolj zapletena. Kolikor mi je znano, sestavlja večino delovne sile na naših gradbiščih še vedno tuja delovna sila (predvsem iz bivših jugoslovanskih republik). Vem tudi, da je ta delovna sila bolj slabo plačana, pa se kljub temu to pri ceni kvadratnega metra stanovanja v naši občini prav nič ne pozna! No - in prav tu vidim tisti vir, iz katerega nekateri vlečejo ekstra profite! Pa tudi pri cenah gradbenega materiala. Imel sem priložnost primerjati ponudbe, med katerimi je bila razlika v ceni za predpisano obdelavo gradbenega materiala in za enako količino vloženega dela na kvadratni meter - štirikratna! Seveda me zanii na, kam gre ta razlika. Kdo pobira ta ekstra profit??? Vem pa, kdo ga plačuje! Ali za mlade družine pri nas res ne bomo uspeli zgraditi in jim ponuditi stanovanj po resnično dostopnih cenah? Naša država (vlada RS) bi morala tudi na področju stanovanjske gradnje vzpostaviti neko (učinkovito!) kontrolo. Res je, da imamo tržni sistem, da smo podvrženi ponudbi in povpraševanju. Razlike v cenah stanovanj med posameznimi območji Slovenije pa so kljub temu prevelike! Pri nas živimo drago. Stanovanja si lahko kupujejo le tisti, ki imajo številno in premožno(!) sorodstvo, ki seveda ne sme biti skregano med sabo! In če teh pogojev nimaš, si lahko tudi na cesti. Nekje bi bilo treba ta gordijski vozel presekati. Mogoče bi bilo za začetek treba poizkusiti z gradbenimi podjetji in obrtniki iz notranjosti Slovenije, kot moji znanci, ki zidajo hišo in to morda prav z onimi, s katerimi je republiški Stanovanjski sklad podpisal pogodbo o prodaji stanovanj, katerih cena ne presega 1500 ali 1800 DEM/m2! Tudi to bi najbrž prispevalo k zniževanju inflacije in omejevalo odhajanje že vnaprej zagotovljenih ekstraprofitov v žepe nekaterih.
Boris Kočevar
МШ
MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929 Obala 114 (Trgovsko poslovni center)
Radi bi vam sporočili, da imamo za vas bogato izbiro poletne konfekcije oblačil:
-	viskozne dolge in bermuda hlače, viskozne bluze, obleke, komplete (tudi večje številke) - vse v manjših količinah;
-	pletenine (50% bombaž, 50% lan) domačega proizvajalca;
-	pestro izbiro enodelnih in dvodelnih kopalk ter velike rute za na plažo;
-	nudimo vam tudi hlačne nogavice (znamke Levante) ter spodnje perilo;
-	veliko izbiro viskoznih rut, pasov, moških in ženskih majčk s kratkimi rokavi!
* ZARADI OPUSTITVE PROGRAMA S ČEVLJI, VAM OB NAKUPU NUDIMO 20% - 30% POPUSTA.
Obiščite nas! V prijetnem okolju vam bomo pomagali pri izbiri in odločitvi za nakup. Plačate lahko s čeki na več obrokov, s kartico Activa,..
PRI GOTOVINSKEM NAKUPU DOBITE 10% POPUST.

шшшшшш) sä р@[
TUDI PORTOROŽ JE IMEL SVOJ GRB
Pokrajinski arhiv Koper je 16. junija pripravil tiskovno konferenco slovenskega heraldičnega društva, na kateri so med drugim veliko govorili tudi o grbih naših obalnih mest. Grbi naših starih obalnih mest Kopra, Izole in Pirana so nam dobro znani. No, sem pa ne sod Portorož, pa vendar so si na začetku tega stoletja izmislili grb tudi za Portorož, ki ga želim v tem prispevku na kratko predstaviti, saj sem prepričan, da ga mnogi ne poznajo. Predstavljam pa vam ga tudi kot predlog morebitne ponovne uveljavitve portoroškega grba. Zakaj ne? Sicer ima pri tem glavno besedo že omenjeno društvo Heraldica slovenlca. Grbi lahko predstavljajo tudi identiteto nekega kraja in kar se tega tiče, je portoroški zelo dobro "pogruntan". Naj ga na kratko opišem.
saj je znano, da se je sem že leta 1202 pred neurjem s svojimi ladjami zatekel beneški dož Enrico Dandolo. Po bitki z Genovežani pri Chioggi leta 1380 pa se je v Portoroški zaliv s svojim ladjevjem zatekel tudi beneški vrhovni admiral Carlo Zeno in je tu v zavetju popravljal svoje ladje. V preteklosti je bil torej prav Portoroški zaliv dobro zavetišče številnim vojnim ladjam, kjer so jih lahko tudi v zavetju popravljali. Tudi upodobitev galeje na zgornjem polju portoroškega grba ima torej svojo zgodovinsko podlago in je upravičena.
Portoroški grb se je sicer v dokumentih zelo redko pojavlja. Ta, ki vam ga prvič predstavljamo v Portorožanu, je iz prospekta turističnih prireditev v Portorožu za turistično sezono 1911 in ga hranimo, kje drugje neki kot v našem Piranskem arhivu.
Alberto Pucer
W%
Razdeljen je na dva dela ali polji, ki ju ločuje vijugasta črta v obliki morskih valov. Spodnje polje ponazarja kopno s tremi rožami, kar simbolizira ime kraja: Porto -_ _ _ rož. Prvotno se je kraj imenoval Sancta
Ш Maria Röxe, S. Maria delle rose (Sv. Marija roženvenska), in sicer po nekdanji tamkajšnji mali cerkvici. Kasneje so uporabljali J tudi ime Porto delle rose ali kratko Porto Rose, to je Rožni zaliv. To ime so "V Г	uporabljali le za predel ob zalivu. Šele leta
1894 naj bi se ime Portorose - Portorož razširilo na ves kraj. No, to je v portoroškem grbu lepo nakazano ali prikazano. Na zgornjem polju pa je na morju upodobljena galeja. Tudi to ima svojo zgodovinsko podlago,
ARCHITECTA
d.o.o./s.r.l.
TARTINIJEV TRG 15, 66330 PIRAN RZZA TARTINI 15, 66330 PIRANO TEL 066/75-594, 75-982, FAX 74-562
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE INZ^IRING, GRADNJO IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
AZIENDA IMMOBILERE PER LA PROGETTAZIONE, LINGENERING E LEDILIZIA
POSREDUJEMO PRI NAKUPU, PRODAJI
MENJAVI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
-	Hiše v Portorožu, Luciji, Seči, Strunjanu, Izoli, Kopru in okolici
-	Parcele in kmetijska zemljišča
-	Stanovanja različnih velikosti v Slovenskem primorju
-	Počitniške apartmane - večja izbira
-	Poslovne prostore v Luciji, Piranu in Izoli
Trenutno imamo v prodaji preko 50 različnih nepremičnin.
Za naše stranke uredimo vso potrebno dokumentacijo o lastništvu, sodne cenitve, vpise v zemljiško knjigo, delilne načrte, projekta za adaptacijo in novogradnje, razna soglasja in nadzor nad investicijo.
Uradne ure: PO-PE od 8.-15. ure, sreda do 17. ure
Ogledi po dogovoru

__
ŠIFRA
PROMET Z KEPREMICriiriAMI
dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14,
66310 IZOLA, tel ./fax: 066/63-211
REN'S
UGODNA PRODAJA KLIMA NAPRAV
i
i
ZASTOPSTVO PRODAJA MONTAŽA SERVIS
informacije in naročila: REN'S d.o.o. Portorož Bazoviška 5 tel.: 066 74-163
KiODM P LAC, ILM POGOJI
ohročso oi)PL\a:\A\ji:
Р0ЕЖ1 РОЕШЈОО
v	v
iiiiiiiiiiiiiiiiiiip
: : i :
' '.'i, виг ! I • i . kJ
• ft
LEPE POZDRAVE S SLOVENSKE OBALE - Nič ni pomagala ljudska nejevolja in negodovanje: piranski bunker (pardon, carinarnica) je zrasel do zaželene višine, opremili so ga z zrcalnimi stekli (da carinikom navadni smrtniki ne bi gledali v krožnik), na vrhu pa kraljuje... hja, no, najbrž je drog za zastavo, po potrebi pa ga bodo verjetno zamenjali mitraljezi v stilu NNP (Upam, da še veste, kaj to pomeni, če pa je ta stvar za vas že utonila v pozabo, vam bo skrivnost morda razkril kak star komunist). Minister Šter, ki je ta mejni prehod na začetku junija svečano odprl, je v svojem govoru poudaril, da je zelo pomembno, kakšen vtis dobi turist, ko vstopi v našo državo. Pa še res je - turist bo ob prihodu s svojo barko imel kaj videti! (Foto: M.J., Tekst: Sandra Kump)
PORTOROZANOVA POTROŠNIŠKA TRIBUNA Turizem smo tudi prodajalci
Športni animator Hotelov Morje je lepega letošnjega junijskega dne, v sezoni češenj, peljal na sprehod skupino avstrijskih gostov. Prispeli so na piransko tržnico in se pomudili ob stojnicah, tudi ob stojnici Izolčana Maria Božiča. Na njej so vabile rdeče češnje in Avstrijci so se odločili, da jih kupijo kilogram. Nikjer na češnjah ni bilo cene, le na tleh, tik ob zabojih polnih tega sadja, je bil list s ceno 400 SIT. Avstrijca, mož in žena, ki sta kupovala češnje, sta predpostavljala, kot bi bil tudi vsak kupec, da je to cena češenj, ki je pač padla na tla. Prodajalec jima je napolnil vrečko s kilogramom češenj. Avstrijca sta mu ponudila 500 tolarski bankovec in čakala nazaj drobiž. Pa jima je prodajalec razložil, da je kilogram češenj po 500 SIT, listek z izpisano ceno 400 SIT, ki je ležal na tleh, pa je brcal vstran. Dogajanje ni bilo ravno prodajalcu v prid - občutek Avstrijcev, da ju je hotel nekdo opetnajstiti, pa je postajal gotovost. Zato je gospa češnje iz vrečke stresla k preostalim češnjam v zaboju na stojnici in pojasnjevala, da pod takšnimi pogoji češenj pač ne želi kupiti. Prodajalcu se je očitno (še bolj) dvignil pritisk, vzel je petstotaka, ga raztrgal na pol in ga ponudil Avstrijcema - češ z mojimi češnjami pa tako ne boste delali!
L.S.Z.
Izlet je lahko (tudi) bogata kmečka pojedina
Skupnost Italijanov Piran je nedavno priredila zanimiv izlet v Škofjo Loko in Volčji potok. Udeležilo se gaje kar osemdeset izletnikov, ki so ob ogledovanju škofjeloških kulturnih znamenitosti in naravnih lepot Volčjega potoka - pravzaprav njegovega Arboretuma, enega najlepših pri nas, nadvse uživali. Čeprav je velika živopisana množica tulipanov, ki so preplavljali Arboretum ob razstavi cvetja v obdobju prvomajskih praznikov, že odevetela, nudi ta botanični vrt obilo drugega rastlinja. Kot se za tak izlet spodobi, je bilo poskrbljeno tudi za bogato kmečko pojedino v gostilni Ančka" v Šentjurju. Izletniki pravijo, da je bil to lep izlet, ki si ga bodo z veseljem vtisnili v spomin.
Miloš Jovanović
BO ARHIV KMALU NARED? - Del nekdanjih prostorov veleblagovnice "Jadro" v Piranu gradbeno podjetje Tehnika iz Lucije s polno paro preureja za piranski Arhiv. Dela bi morala biti končana predvidoma do julija meseca (letos, seveda). Se pa bližnji prebivalci gradbišča pritožujejo, da jih delavci vržejo iz postelj že ob 7. uri zjutraj. (Nedaleč pa je celo hotel Tartini - uh, so gostje zadovoljni ob takšni jutranji budnici! (Foto: M.J.)
Izletniki
Nekatere bralke in bralci "Portorožana" morda še ne vedo, da se je Republiška uprava za javne prihodke -Izpostava Piran preselila v Lucijo in sicer v stavbo Trgovsko poslovnega centra, Obala 114. Njihovi telefoni pa so: 70-957, 70-334, 70-330 (tudi fax).
ТОМ1.ЦЛЛ SMOTUW v tOfcjOR&CU KOMU
NE. OBČIMA Sfc ÄOU D&4 FIRMJČAIOI ME EOt>0 „ M0GM ЗДОД оддодои:
MA OWCWö V lAlCHO J* t Iww 041XXL v&r Cwouoo^OIPRAJMÄS.
mШЕ ишшш* шш\ РОШИШ ° стшга роишмш
Školjko sl sme vzeti vsak,
movja nihče.
(J.J. Rousseau)
Majhna, leta nespremenjena, toda vsako leto na novo opleskana z istimi obrazi za točilnim pultom, take se spominjamo obiskovalci gostilne Marica v Piranu.
Zategla istrska ali tržaška pesmica obtežena z maligani, včasih preglasni istrski moro japonese in v sezoni harmonika, karaoke sta sem ter tja zmotila mir čez mero in stanovalci so dan nato mirno opozorili oštirja, pa je bil mesec dni mir.
Z leti so ti dogodki postali folklora ulice, ljudje so se umirili in sožitje je bilo popolno.
Lastniki pa so lokal prodali in se odselili.
Prišli so novi lastniki z novimi običaji in folkloro, pa še nekaj so prinesli s seboj. Aroganco, nesramen odnos do ljudi, ki v ulici že dolgo žive in brezobzirnost do vsega.
Moram priznati, da sta nova lastnika naredila prekrasen lokal, ki je našemu mestu v ponos. Imata božansko kuhinjo - dobro kuharico in vzorno strežeta gostom. Do tu je zgodba o uspehu popolna. Kaj vse pa je okoli zgodbe vedo prebivalci ulice.
O zakonih ne bi. Te se v Piranu krši po tekočem traku. Govoril bi rad o odnosih.
Ljudje so bili nad lepim lokalom navdušeni, saj tak lokal ne more obiskati vsakdo.
Nič več zateglega petja, nič več harmonike, more...
Kakšna zmota!
Lokal je odprt pozno v noč. Gostje, polni dobre hrane in kapljice, glasni, ko odhajajo, sredi ulice "kramljajo", včasih zelo dolgo.
Starejša občana tik nad lokalom neizprosno uživata svoje dni pokoja, ostali pa se malo manj prizadeti, obračajo v posteljah.
Prezračevalne naprave v lokalih našega mesta so zgodba zase, tudi v tem lokalu. Zračne naprave so uničile stanovalko tretjega nadstropja in je na robu zloma. Tudi inšpekcija ni mogla nič?
Parkirnih prostorov v ulici je malo in za nameček sta lastnik in kuharica postala s svojimi vozili stalna koristnika parkirnih možnosti tik ob lokalu.
Si zamislite veselico, ko ob dveh zjutraj prižge lastnik svoj stari "nahrbtnik" in veselo naznani spečim občanom, da je uspešno zaključil dan.
Vsi, ki v lokal vozijo plin, ribe, meso, pijače ali karkoli drugega, vsaj enkrat dnevno prisilijo k hupanju naslednjega, ki pride v ulico.
Za poslastico vsem pa je lastnik razpel po uličnem tlaku zeleno preprogo in jo "okrasil" z dvema mizama in stoli. Že tako ozki ulici in prebivalcem je dodal kulturo Pariza. Pozabil je le na to, da mize od pešcev in vozil v Parizu loči lična lesena ovira in pločnik.
Takih in podobnih zgodb je Piran poln. Na eni strani "poslovneži", na drugi brezpravni in nemočni prebivalci.
Ni pa krivda le na strani poslovnežev. Upam si trditi, da je večja na strani občinskih organov, ki kar na besedo in po načrtu oddajo v uporabo ulico, del trga ali obale ne da bi samo za trenutek pomislili na ljudi, ki tu žive in na to, da to ni Pariz in ne Benetke, kjer z avtom ni možno voziti, marveč da je to Piran, mesto ozkih ulic in do konca ignoriranih ljudi in njih želja.
Nono
DOST JIM JE!
Sredi junija je bil v piranski osnovni šoli občni zbor pomladi ustanovljenega Društva za kulturo bivanja, ki ima svoj sedež v Piranu na Levstikovi 7. Njegov predsednik je postal Žare Lipušček, vendar so pobudniki njegove ustanovitve in aktivisti še ga. Daniela Paliaga - Jankovič, g. Vincenzo Barille in g. Bojan Grah, pa še mnogo drugih, saj se je na občnem zboru zbralo več kot osemdeset simpatizerjev tega novoustanovljenega društva (70 se jih je na zboru včlanilo).
Zakaj so društvo ustanovili? Na kratko bi lahko rekli, "da jim je dost"'! Dovolj jim je umazanije po piranskih ulicah, dovolj jim je hrupa, kršenja javnega reda in miru, pomanjkljive učinkovitosti inšpekcijskih in drugih pristojnih služb...
Društvo bo delovalo kot nekakšna skupina pritiska na lokalne oblasti in pristojne službe, da dosežejo dosledno spoštovanje pravnega reda, učinkovitost pristojnih upravnih organov in sankcioniranje prekrškov.
L.S.Z.
* Marca letos je Minister za gospodarske dejavnosti izdal Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov (Ur.l. R Slovenije št 15 z dne 16.3.1995), ki je glede obratovalnega časa le-teh precej restriktiven. Gostišča v strnjenih stanovanjskih naseljih bi po tem pravilniku lahko obratovala le do 22. ure, dlje lahko obratuje samo, če jim izda za to dovoljenje upravna enota Piran. Pri izdajanju takšnega dovoljenja pa mora upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer je gostinski lokal, pa tudi mnerje občinskega organa, pristojnega za gostinstvo.
Za kogar sprejema goste na prenočevanje: TURISTIČNA TAKSA
KAJ JE?
Turistična taks (sestavlja jo krajevna in prenočitvena taksa) je denarni znesek, ki ga plača gost za vsak dan začasnega bivanja v nastanitvenem objektu, ki je registriran oz. priglašen za sprejem gostov na prenočevanje.
NAČIN PLAČEVANJA:
Pravne in fizične osebe so po 9. členu Zakona o turistični taksi (Ur.l. RS, št. 18/91) dolžne pobirati turistično takso in voditi evidenco o njenem plačevanju v knjigi oz. drugi ustrezni evidenci gostov. Če je gost oproščen plačila turistične takse, mora biti naveden razlog (oprostitve izhajajo iz 5. člena Zakona oz. 2. čl. Odloka o določitvi višine krajevne takse v Občini Piran (Uradne objave št. 21/91). Zavezanci so dolžni predložiti evidenco o plačani turistični taksi piranski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke: za prvo polletje do 31/7 tekočega leta, za drugo polletje pa do 31/1 prihodnjega leta. Pobrano krajevno in prenočitveno takso je treba nakazati (do 20. v mesecu za pretekli mesec) ločeno na posebna računa pri Agenciji za plačilni promet v naši občini:
-	krajevno takso se nakazujeta ŽR št. 51410-840-090-32062
-	prenočitveno takso pa na ŽR št. 51410-840-090-32078.
PLAČEVANJA TURISTIČNE TAKSE SO OPROŠČENI:
otroci do 7. leta starosti, invalidi, gostje z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, udeleženci ekskurzij, kolonij in taborjenj, ki jih organizirajo šole v okviru rednih programov, študentje v mladinskih domovih (včlanjeni v mednarodno organizacijo mladinskih domov 1УНА), osebe na začasnem delu (več kot 30 dni), tisti, ki prenočujejo v planinskih domovih in kočah, tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila taks in dajatev, organizatorji in aktivni udeleženci mednarodnih prireditev, katerih nočitev plača organizator, in ki imajo pomen za turistično promocijo Slovenije (mnenje o tem izda za turizem pristojen republiški upravni organ).___
Mercator - Degro
NOVO NOVO MLADINSKI PROGRAM v prodajalni SONČEK Lucija
NATURE PROJECT BENETON SPORTSTSTEM
da bo prosti čas prijeten v oblačilih iz kvalitetnih materialov - bombaža, ki se prijetno nosi in vzdržuje
tudi v vročih poletnih dneh je z vami vaš najboljši sosed
Zaključni koncert Portoroškega zbora in njihovih gostov iz Bovca
Izteka se pevska sezona 1994/95, v kateri je Portoroški zbor prvič začel vaditi pod taktirko novega dirigenta, mag. Mirka Sloserja. Ob koncu sezone se navadno zbor predstavi javnosti z zaključnim koncertom. Mag. S loser prihaja v Portorož enkrat tedensko iz Ljubljane, kjer je stalno zaposlen in poleg tega pripravlja doktorat. Zato vadi zbor veliko s korepetitorji in po mnenju pevcev premalo z zborovodjo. V želji, da bi zaključni koncert izzvenel zares kvalitetno, je predsednik zbora, gospod Jože Pegan pripravil intenzivne vaje v Bovcu pod vodstvom mag. Sloserja. Zadnji vikend v maju so torej pevci Portoroškega zbora prebili v Bovcu in običajnim vajam dodali še petnajst ur intenzivnega treninga. Prenočili so v apartmanih, ki sta jim jih prijazno odstopili podjetji Droga in Delamaris. Navezali so tudi stike s tamkajšnjim pevskim zborom MPZ Iskra, ki je člane Portoroškega zbora prisrčno pogostil in jim v osnovni šoli odstopil prostore za vajo. Bovški zbor vadi v tej zelo urejeni šoli in ima na razpolago kar tri klavirje in več prostorov, kar pomeni, da lahko zbor vadi po posameznih glasovih. Pravo razkošje v primerjavi s skromno sobico v hiši Krajevne skupnosti v Portorožu, kjer se jih na vajah Portoroškega zbora nagnete toliko, da jim zmanjkuje zraka, imajo pa samo en klavir. Ob gostovanju v Bovcu je Portoroški zbor povabil bovške pevce v Portorož in se dogovoril, da bodo sodelovali tudi na zaključnem koncertu Por-torožanov, ki je bil junija v piranskem Križnem hodniku.
Del koncerta je odpel Portoroški zbor, del pa Mešani zbor MPZ Iskra iz Bovca, koncert pa se je zaključil s skupnim nastopom obeh zborov (pelo je okoli 60 pevcev).
Biserka Zabukovec
d.o.o.
Podjetje za gradbene storitve in inženiring ^ Obala 55, 66320 Portorož j
Mobitel: 0609/618-541, Tel.: 066/746-920, Fax: 066/746-922

FELO LUX . Llmlnjanska 111 LUCIJA
tehnični material, vodovodni material, elektro material, sanitarna keramika, plinske - oljne peči, ostali material za obrt
OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽALI
KOP ER
Giornallstria
Osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Vincenzo de Castro v Piranu je ob koncu šolskega leta izdala svoj časopis - pravzaprav je to pravi zbornik - "Giornallstria", v katerem so zbrali tako rekoč vse, kar so v pravkar minulem šolskem letu doživeli, delali, se naučili: od ekskurzije v Opatiji in po šavrinskih gričih ter Hrastovljah, o morju in življenju v njem, o praznikih in njihovih tradicijah (sv. Miklavž, sveta Lucija, Božič, sv. Štefan in sv. Silvester...,o pustu).
Vse pa so otroci popestrili še s svojimi risbicami. Posebej bi še opozorili na pismo profesorja Diega de Castra, vnuka uglednega Pirančana Vicenza de Castra, po katerem nosi njihova osnovna šola tudi ime, v katerem piše o izvoru svoje več kot tisoč let stare družine.
Obveščamo vas, da tudi letošnje poletje vzdržujemo z motornim čolnom Delfin (za 22 potnikov) "vodno" prometno povezavo med Piranom, Bernardinom, Portorožem, Marino in avtokampom Lucija. Odhodi čolna so vsak dan od 16.30 do 23» ure z glavnih pomolov (v predsledkih ene ure - glej plakate z urniki). V dopoldanskem času opravljamo vsak dan panoramske izlete oh obali (odhodi: z Bernardina ob 9.00, iz Pirana ob 9.15).
PRODAJA TEKSTILA
штт
LILI MORGAN, 66330 PIRAN, FORNAČE 15, TEL. (066) 76-606
Naši ljudje se Občinski svetniki, ni dosežen. Reči,
bodo morali ie krepko potruditi, da bodo "udejanill" namen, ki Je nakazan v privzetem zelenem
ti, župan, komunalni Inšpektor in domačini, ki bivamo v tem kraju in ki mu dajemo dušo in Izgled. S итШасЦосЧ i* :i, da smo »zelena občina» in nato obmirovati, je premalo. Vsi smo zaverovani v zelenilo naših oljk, lovorjev In cipres in ....... ,_______v.. v .. ,___.______i	onravi^iln ta iavni izrek, da smo zeleni .
mogoče računamo, da je že to dovolj za izpolnitev naših želja in pričakovanj ter zadostno opravičilo za javni izrek, da smo
NA "NORMALNI" NERED SMO SE ŽAL ŽE NAVADILI
Piran ima res mnogo lepega. Predvsem morje, ki je v nekaterih delih občine še relativno čisto. Bregovi nad njim so naravnost čudoviti. Strun-janski klif in Fiesa ter portoroške in sečoveljske strmine so od boga dane, prekrasne. Od daleč. Ko se jim približamo, zgubijo nekaj svoje lepote. Niso najbolj urejene. Ceste so slabe, ozke, pločnikov ni, razsvetljava je pomanjkljiva. Urbanisti in politiki so padli na izpitu. Ljudje kljub vsemu tu radi živimo. Vsak ureja svoj vrtiček. Znotraj ograj je vse lepo. Zunaj ni več njihovo. Tam so lahko tudi smeti, neurejena podrast in nepokošene trave. Ni najlepše, a še sprejemljivo. Tja tudi ne zaidejo mnogi tujci, pa se oblasti stvar še manj tiče. Domačini pa so bolj ali manj zadovoljni s tem, kar imajo. Če pa niso, so apatični, saj v vsej preteklosti od oblastnikov niso uspeli doseči, da bi stvari izboljšali. Nato so še situacije, ki presegajo vsako mero spodobnosti in zaradi katerih je malomarnim oblastnikom moč zameriti. Iz katerekoli smeri se po glavni cesti peljemo v našo občino, naletimo na nered, ki je primerljiv le še s "cigajnarijo". Ne mislim na "normalni" nered; nanj smo se že, žalibog, navadili. Ampak na skrajni nered.
OB VSEH POTEH, KI PELJEJO V NAŠO OBČINO, JE KAOS
Že Izola ima na poti v Piran strašno neurejeno podeželje, ki ga je videti s ceste in ki je sramotno za obalo. Ko se iz Strunjana vzpenjamo proti Valeti je v ovinku par hiš in okrog njih podrtija. S hrvaške strani - od Tineta proti bencinski črpalki v Luciji - je prav tako v ovinku skupek hiš in ob njih pravo razkošje barakarstva. Ni dovolj. Po glavni, "evropski" cesti skozi Lucijo vam zastane dih. Tik ob njej so lepo urejeni, za zdravje ljudi sicer smrtnonevarni vrtički, polni svinca, ki bodo tiste, ki jedo z njih zelenjavo, verjetno spravili v predčasni grob. Spremljajoči objekti, poljske hiše, barake, sodi, najloni in druga krama, ki se tam razkazuje, pa je naravnost neverjetna. Neki znanec od drugod je to komentiral: "Kako lahko živite v takem?" Še sreča, da je poleti listje, ki mnogo tega skrije. Nekdo bi moral prizadete nekako opozoriti. A nihče od nas zasebnikov nima te pravice, čeprav nam te situacije kratijo našo osnovno ustavno svoboščino -pravico, da živimo v urejenem okolju. To je naloga oseb, ki so kot javni uslužbenci povsod drugod po svetu plačani in dolžni za to skrbeti.
Nato pa še pri nas z občinskim odlokom prepovedani megaplakati, ki jih nihče ne odstrani, pa odlagališča izkopane zemlje, ki postanejo kmalu regularna parkirišča, črna odlagališča odpadkov, stotine reklamnih tabel povsod, največ še na zelenicah, (ali jim je kdo to dovolil. Ali za to kaj plačujejo?), Strunjan z žalostnimi opuščenimi solinami in še bolj žalostno javno plažo. K sreči imamo urejeno portoroško magistralno cesto. Na njej pa košček zemlje, ki razveseli človeku srce - pristop k Hotelu Lucija. Tako elegantno urejen ni noben del Portoroža. Toliko bolj čudi, da so v istem kompleksu zagradili drug park in ga odvzeli ljudem.
Očitno je še mnogo dela. Kako bo in ali sploh bo uspelo županu in
občinskim svetnikom urediti stvari, je veliko vprašanje.
Ali bo komunalna inšpekcija zmogla še kaj več kot odstranjevanje avtomobilov? Mogoče bi pa le lahko z bolje plačanimi, neobremenjenimi,
novimi uradniki storili kaj več?
Da bi le živeli v lepem kraju, bi nam ne bilo žal davkov, ki jih plačujemo zato, da država lahko živi. Njeni "javni uslužbenci" pa, da za nas delajo.
Dr. Boris Filli
IN MEMORIAM HILDI PIKL
Konec maja smo se poslovili od naše najstarejše šahistke Hilde Piki, nekdanje voditeljice ženske sekcije šahovskega kluba Portorož. Hilda je sodila med tihe in ustvarjalne šahovske delavce, ki je - skupaj s svojim možem Jožetom, dolgoletnim predsednikom portoroškega šahovskega kluba - veliko doprinesla k uspehu in ugledu portoroškega šaha.
Mi, šahisti Portoroža, se je bomo vedno spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo!
Nevaren sprehod pod zidom vile Tartini
Hoteli Krka v Strunjanu so vzeli v najem nekdanji protokolarni objekt vilo Tartini, ki je, s svojim lepim parkom, najbližji sosed Krkinih hotelov. Z vilo imajo lepe načrte. Prav. A popaziti bodo morali, da se ne bo dogajalo kaj podobnega, kar se je naši bralki Ireni Dolinsek in njenemu možu zgodilo letos 14. junija popoldan. S svojim kužkom sta se sprehajala po plaži Krkinega hotelskega podjetja (z dovoljenjem plažnega čuvaja) in nadaljevala pot ob obali, ki se vije pod zidom, ki obdaja park vile Tartini. Skoraj sta že bila mimo zidu, ko sta doživela pravcato bombardiranje s kamni - in to ne kakšnih drobnih, ampak takih težkih vsaj pol kilograma. Nikogar nista uspela videti izza zidu nad sabo, saj je močno obrasel z zelenjem. Nekdo je bil in se je s tem bombardiranjem zelo potrudil, saj je nad nič hudega sluteča sprehajalca nazadnje "poslal" celo' veliko kartonasto škatlo napolnjeno z gramozom, ki jo je zelo skrbno prevezal. Zares nevarna "bomba" se je raztreščila nedaleč od prestrašenih sprehajalcev. Kaj naj še dodamo k tej zgodbi? Da je še norcev po svetu ali pa, da nekdo ne more pozabiti, da je bila ta vila nekoč namenjena samo izbrancem, ki so znali (celo "lastnoročno") preganjati kakšnega naključnega mimoidočega.
LSX

JANEZKOVA DOMAČA NALOGA:
NAŠ KRAJ POLETI
(prosti spis)
Najraje imam poletje, ker je tedaj v našem kraju najbolj živahno. Moj tata pravi, da edino natakarjem manjka živahnosti; se pravi, da je najbrž prav počasnost natakarjev kriva, da moj tata še zlasti poleti prihaja domov tako pozno.
Življenje v našem kraju popestrijo predvsem turisti. Pred nekaj dnevi je naš župan enega celo nagradil za zvestobo, saj možakar že celo vrsto let prihaja semkaj na počitnice. Moj tata je na ta dogodek reagiral precej jezno: glasno se je spraševal, kdaj bomo nagrajeni vsi občani, ki kljub neštetim tegobam vztrajamo v tem kraju in požiramo vse, kar nam skuhata turizem in občinska oblast. In da je nagrajeni turist gotovo samo navaden slepar, v resnici pa uslužbenec kakšnega statističnega zavoda, ki dela raziskavo o porastu smeti, hrupa in prometnih zagat v našem kraju iz leta v leto. Prihaja torej službeno, mi pa vsi takoj "klanjam se"! Pa še mazohist je, drugače ne bi prišel tudi letos, ko nam župan in mestni očetje žugajo z vsesplošno parkirnino!
Okrog te parkirnine je moj tata že spletel načrt za dodatni zaslužek: zaprosil bo za dovoljenje, da postavi stojnico ob robu pločnika kjerkoli v Portorožu. Od tam bo stregel s hladno pijačo in sendviči turistom, ki bodo ure in ure sedeli v avtomobilih in se po polževo pomikali skozi Portorož, ko bodo iskali zastonjkarsko parkirišče. Za tiste, ki ne bodo obupali in pobegnili drugam, bo pijača zastonj v vsakem tretjem krogu. Kdor pa bo peljal mimo stojnice že desetič, bo prejel belo majico s portreti župana in članov občinskega sveta. Ponudil sem se mu za pomočnika, ki bi s palmovo vejo pahljal in hladil razgrete, potne obraze. Na ta moj predlog je tata odvrnil, da bi bilo dobro prej popahljati koga drugega.
Letos smo uradno proglašeni za Zeleno občino. Verjetno to pomeni, da bomo začeli smeti barvati v zeleno. Moj tata pa je izjavil, da smo že dolga leta zelena občina, saj je večina občanov zelena od jeze spričo javne razsvetljave, hrupa, stiske okrog otroških igrišč in drugih tegob.
Najlepše od vsega pa je poleti kopanje v morju. Samo škoda, da ne menjavajo vode vsak dan!
Sonja Požar, Lucija

Z


- GRAFIČNO
ошко\вдГ
IN TISp
IMAG] leL 746-814
Ilotel Slovenija
8.30-14.00 16.30-1900
I
M A
G E
PO CETINOVOt
Rezerviramo siMDV/ae* ТПММА
PORTOROŽANOV ŠPORTNI KOTIČEK
Izpit za belo-rumeni pas v judu
Mladi judoisti iz naše občine so letošnjo judo šolo zaključili s sodelovanjem v judo kampu v italijanskem Pordenonu (od 9. do 11. junija). Prireditve - judo seminar - je vodil vrhunski francoski judoist Jacques Segum (mojster juda, nosilec 6. dana), se je udeležilo devet naših judois-tov, h so bili za nove didaktične prijeme francoskega mojstra izredno dojemljivi, ria kar je bil njihov trener, Mojmir Kovač, izredno ponosen. Konec junija pa je v Centru za korekcijo sluha in govora 38 otrok polagalo izpit za pridobitev belo-rumenih pasov Dva od njih (Teo Kolarič in Nejc 'tutelj; oe bo^ta v Kopru potegovala še za rumeni pas._Dcj^
fOSlANKE, SPotroVAHI ) SLOVENSKA 0ВСЛ&Т " SLOVENSKA *0STILrtA — H3£JPR4>g HALOGO ftogU
AMp
MINI QUIZ
Nadaljujemo z drugim krogom nagradnih vprašanj. Označite pravilen odgovor in rešitve pošljite uredništvu do konca poletja. Izžrebanemu srečnežu bomo poslali Portorožanovo darilo! (Čisto resno!)
1.	Lirika je:	4
a)	pesmi, ki izražajo čustva; vrsta pesništva
b)	plačilo gostinskih uslug z lirami
2.	Rekreacija je:
a)	odmor, oddih, zabava
b)	pivniški "šank"
3.	Evakuacija je:
. a) izpraznitev; odstranitev ljudi z nevarnega območja b) takojšnja izpraznitev gostinskega lokala, ko se mu nepričakovano približajo soproge prisotnih ob točilni mizi
4.	Kolaboracionalist je:
a)	sodelavec, pomagač (običajno sovražnikov)
b)	gostilničar, ki goste pravočasno obvesti o prihodu njihovih soprog in s tem povzroči pojav pod točko 3
5.	Infuzija je:
a)	vbrizgavanje; vlivanje tekočine v žilo
b)	vlivanje v usta, pojav, značilen za dogajanja pri "šanku"
6.	Kriptograflja je:
a)	tajnopis, nerazumljivo pisanje
b)	občinsko gradbeno dovoljenje, po katerem sme MIBEX GROUP samo rušiti stavbe, ne pa tudi postaviti nove na istem mestu
Sonja Požar, Lucija
13

Societa' sportiva - Športno društvo "PIHANO"
La Societa' ha la sua sede in Via Kajuh 12 a Pirano e' cioe' nella stessa sede della Comunita' degli
italiani "Giuseppe Tartini".
Giovedi 29 giugno la Cominita' consegnera la bandiera sociale alia Societa' sportiva che e' stata
fondata il 30 novembre 1991.
Non sono ancora trascorsi quattro anni dalla fondazione e la Societa', con le sue Sezioni: Pattinaggio, Pallavolo feminile, Podismo e Vela, rapresenta un valido componente per lo sviluppo dello sport nel Comune di Pirano e per le discipline di pattinaggio Corsa e Hockey a rotelle nell'ambito della Slovenia.
Nella quttro Sezioni, con l'anno 1995 pure il Tennis tavolo e Mauntain Bike, sono inclusi 166 giovani, maschi e femmine, dai 6 - 21 anni.
Ogni Sezione ha uno o piu' allenattori come per il pattinaggio e la pallavolo.
Gli allenamenti si svolgono nelle palestre o all'aperto e sul mare da due a quattro volte alia settimana secondo i bisogni - impegni. Con l'anno 1994-1995 le attivita', allenamenti e competizioni sono di oltre il 50% superiori che nella stagione precedente. Anche dal punto di vista dell'organiz-zazione di manifestazioni nel Comune di Pirano l'anno 1994-1995 rappresenta un ulteriore affer-mazione della nostra Societa' che e'una valida realta nel nostro Comune, in Slovenia e all'estero -specialmente nelle Regioni contermini di Italia, Croazia e Austria. Con diversi atleti delle guattro Sezioni partecipiamo a competizioni all'estero e con particolare riferimento alle Regioni contermini, Alpe - Adria, con formazioni di Societa' del gruppo nazionale sloveno in Italia e con formazioni dei Comuni amici e gemmellati. Siamo inclusi in quattro Federazioni sportive della Slovenia e' cioe': pattinaggio, pallavolo, atletica e vela. Siamo inclusi nell'Unione sportiva del Comune di Pirano. Col-laboriamo per l'organizzazione di manifestazioni con la Športna Unija con sede a Lubiana e il Min-istero per I'instuzione e lo sport della Slovenia.
Continui sono gli incontri e la collaborazione con l'organizzazione della Zveza Slovenskih Športnih Društev v Italiji, con l'unione Sportiva Sport Per Tutti della Regione Friuli Venezia Giulia e con le organizzazioni di pattinaggio e hockey a rotelle dell'Alpe-Adria, delle Regioni Veneto, Friuli Venezia Giulia e della Federazione Nazionale Italiana.
Plinio Tomasin
(continua nel prossimo numero)
NOČNA VESLASKA REGATA VETERANOV
Vzpon veslaštva na obali ni le nagel, ampak postaja vse bolj tudi množičen šport, uvaja pa tudi nenavadne oblike tekmovanj. Tako je VK Argo Izola 25. maja v Simonovem zalfvu izpeljal na moč zanimivo nočno regato veteranov z mednarodno udeležbo. Sodelovale so tudi gospe veslačice. Poleg zelo uspešnih Izolčanov se je izkazal še Veslaški klub Piran, ki je prikazal nenavadno tekmovanje: veslanje v TRUBLU ali triskulu čolnu, kjer veslajo trije tekmovalci. Doslej so ga v piranskem Veslaškem klubu uporabljali predvsem za uvajanje novih veslačev. Kaže pa, da so oni večer morski valovi poslednjikrat pljuskali ob boke tega lesenega veterana, saj zaradi svoje starosti ni prestal zanj prenaporne poti po kopnem v domači klub. Ta regata veteranov je morda pričetek uresničevanja zamisli o tekmovanju veteranov treh obalnih mest v os-mercih na progi Izola - Koper.
M. M.
* 16. junija se je Veslaški klub Piran ponovno dobro odrezal in sicer na mednarodni veslaški regati v Celovcu. V velikem finalu sije priveslal kar tri prva mesta: četi'erec s krmarjem pionirji (Grizančič, Žarkovič, joras, Fonda s krmarjem Valentinom), skifist Lapajne in dvojni dvojec Lapajne, Panger. Piranski veslači so zasedli še dve tretji mesti v tolikem finalu: skifist Korsič in dvojni četverec s knnarjem (Butinar, Hrvatin, Opara, Marsič in krmar Hrvatin).
PORTOROŽ BREZ SAHA NI PORTOROŽ
MEDNARODNI ŠAHOVSKI FESTIVAL IN 4. MOŠTVENO PRVENSTVO SLOVENIJE
Mariborsko podjetje za šport in rekreacijo SOKOL je od 19. do 21. maja na Bernardinu že drugič organiziralo Mednarodni šahovski festival, hkrati pa tudi 4. Moštveno prvenstvo Slovenije v pospešenem šahu. Tekmovanje je potekalo v članski, ženski in mladinski konkurenci. Hotel Bernardin je tistega majskega "šahovskega vikenda" gostil okrog 200 šahistov in šahovskih delavcev. Mnenja nekaterih, da bo ta "štajerska konkurenca" imela slabe posledice za šahovski Portorož je vsekakor brez realnih osnov: za Portorož, ne le šahovski, je vsaka prireditev dobrodošla! V festivalski konkurenci so bili najboljši: 1.- ZEBRA (Kranj), METALNA (Maribor), 3.-RADENSKA (Podgrad).
Na državnem prvenstvu v POSPEŠENEM ŠAHU pa so se najbolj izkazali: 1.- METALNA (Maribor), 2.- RADENSKA, 3.- ISKRA (Tolmin). Od primorskih moštev sta se najbolje uvrstila PIRAN na deveto mesto in Nova Gorica na deseto. Lep uspeh so dosegli mladinci in mladinke iz Nove Gorice, ki so se uvrstili na 2. mesto, kar je seveda dokaz resnega dela z mladim šahovskim naraščajem. Lahko pa se tudi v naši občini pohvalimo in sicer z najboljšim individualnim uspehom: Lucijčan Andrej Žnidaršič je namreč dosegel v desetih partijah osem pik (7 zmag in 2 remija), kar je pravi "fischerski" rezultat. Za Pirančana Bojana Vebra pa lahko trdimo, da je odigral najlepšo šahovsko partijo turnirja - nasprotnika je premagal v miniaturi (v 17 potezah).
To je torej dokaz, da imamo tudi na našem koncu dobre šahiste, toda žalibog - nimamo šahovskih prostorov!
Jovan Nikolić
EVROPSKO SAHOVSKO PRVENSTVO V HOTELU BERNARDIN?
Trenutno tečejo z BERNARDIN HOTELI pogovori o možnostih organiziranja iger sedmih šahovskih skupin za tekmovanje v EVROPSKEM POKALU MOŠ7VENIH PRVAKOV.Prvih sedem uvrščenih skupin gre v finale, kjer jih kot osma ekipa že čaka lanska zmagovalka - sarajevska BOSNA. Kdo bo gostitelj tega pomembnega spektakularnega obračuna - še ne vemo. Bi bil morda PORTOROŽ zainteresiran za gostitev te prireditve?
No, še pred finalnim obračunom so na vrsti šahovski boji po načelu izpadanja. Kaže, da bodo Hoteli Bernardin gostitelj enega od šahovskih bojev za uvrstitev v finale. V šahovskih ekipah, ki so prvaki držav, so šahovski velemojstri - igralci mednarodnega razreda.
Portorožu se torej obeta še en velik šahovski praznik.
J.N.
Plavalci Bisera od uspeha do uspeha
Letos izdan zbornik »Plavanje v Sloveniji 1919-1994" (avtoma sta Mitja Prešem in Stane Trbovc) je najlepše «dokazno gradivo« da je ffHSS^S^ Zd3VnaJ PreraSC' IJUbite,jSk° raVen- DOSeŽkl v	^etju uvrščajo plavaN klub BiseMz Sa med ni
Ob listanju zbornika kajpak ne moremo mimo plavalnih dosežkov Rada Slapernika, zdajšnjega trenerja PK Biser. Najdemo ga namreč na slovenskih plavalnih lestvicah v 60. letih. A to so bili "čudni" časi, ko so bili plavalci izven osrednjih plavalnih središč, povsem prepuščeni samim sebi, pa so mnogi razočarani obešali kopalke na klin. Slapernik se ni prepustil malodušju; odločen je bil ustanoviti in voditi klub v Piranu. Leta 1982 je v okviru ŠŠD Piran začela delovati plavalna sekcija, Plavalni klub Biser pa je uradni "blagoslov" dobil dve leti kasneje. 'Ta pravo" se je prav pod taktirko Rada Slapernika začelo kakšno leto kasneje, ko je v bazenih začel kraljevati njegov sin Tomaž. Od leta 1987 so piranski plavalci na balkanskih, državnih, republiških in sredozemskih prvenstvih osvojili nič manj kot 200 medalj. Poleg Slapernika je v prvi vrsti potrebno omeniti Ro-bija Zekanoviča (oba sta večkratna prvaka in rekorderja), svoj košček ugleda, ki ga ima danes PK Biser v Sloveniji in tujini, pa so prispevali še
Tina Uhelj, Špela Kubik, Bojan Terčon, Aleš Tomažič, Borut Fabijan, Denis Benčič in mnogi drugi.
Sledi uspehov (ki so vse prevečkrat spolzeli mimo oči javnosti, kot bi jih ne bilo) so vidne v Metropolovem bazenu, kjer vsakodnevno vadi 30 najmlajših plavalcev, v bazenu v Termah
Plavalna asa Robi Zekanovič in Tomaž Slapernik
potekajo tudi plavalne šole. Seveda pri vsem ne gre za kakšen "hec", saj mladi posegajo po najvišjih mestih (kajpak v svojih kategorijah) tako na državnih prvenstvih kot na pomembnih mednarodnih mitingih. Zadnja dva mitinga v sosednji Avstriji (Spittal, 23. aprila, in Wels, 3. in 4. junija) sta prinesla piranskim plavalcem celo košaro medalj. Pa naštejmo še nekatere bodoče šampione: Brina Beškovič, Maja Pahor, Tilen Kotrle, Primož Seljak, Manca Švara, Klemen Kavšek, Janoš Hace, Diana Stanišič, Uroš Maklič, Ivo in Bor Rožec, Tadej Magajna, Jaka Maglica in še in še.
Svet je že tako ustvarjen, da se vse začne in konča pri denarju. Piransko plavanje v tem smislu že leta živi "iz dneva v dan". Seveda pa so v klubu hvaležni vsake pomoči, ki "kaplja" od tu in tam, a za pravi zagon bi potrebovali pravo finančno injekcijo. Kar naprej razmišljati o tem, ali se boš sploh lahko udeležil naslednjega tekmovanja, je vse prej kot prijetno.
___Andrej Žnidarčič
Taborniški kotiček: Taborniki iz Pirana so dobili svoj dom
Taborniki iz rodu Sergeja Mašere iz Pirana smo po skoraj štirih desetletjih delovanja le dočakali streho nad glavo in s tem toliko pričakovani taborniški dom.
Zidana gradbena baraka, ki so jo postavili ob pričetku izgradnje nove osnovne šole v Piranu, v Zelenem gaju, nam je le kratek čas nudila zatočišče. Žal jo je bilo treba porušiti ob lanski izgradnji osrednjega dela nove osnovne šole C. Kosmač. Ravnateljica šole nam je takrat velikodušno ponudila zatočišče v prostorih osnovne šole, kjer imamo trenutno še vedno shranjeno vso našo opremo (šotori in ostala osnovna sredstva). V Zelenem gaju pa nam nadomestne barake letos niso dovolili postaviti. Kljub vsem težavam, ki nas vseskozi spremljajo, ves čas delujemo. V lanskem letu smo uspešno izpeljali letno taborjenje, saj je šotor naš drugi dom, v katerega se lahko vedno zatečemo. Med šolskim letom 94/95 smo izvajali program taborniških znanj in veščin, bili na planinskih izletih, smučali na Sviščakih, obiskali smo dolino reke Dragonje in očistili njene bregove (napolnili smo 54(0 vreč odpadkov). Vendar pravijo, da "kdor čaka tudi dočaka".
Tako je 1. junija letos tudi za tabornike iz Pirana prišel "naš čas": dobili smo svoj dom, svojo streho nad glavo. Našemu županu, g. Franku Fičurju, smo seveda za ta prvi korak iz srca hvaležni. Veselimo se, pa čeprav je treba hiško najprej temeljito obnoviti: streha je poškodovana, hiška je brez oken in vrat... Ob njej je taborniški kotiček, ki je za naše taborniške duše kot balzam na rane preteklih let. Verjamemo, da marsikdo razume naše občutke, še posebej, če ima lastne taborniške izkušnje. V naši taborniški hiši in okoli nje je treba še veliko postoriti. A z združenimi močmi bomo zmogli... Brez finančne, materialne pa tudi moralne podpore tega ne bomo zmogli. Vsi, ki ste nam pripravljeni priskočiti na pomoč - ste dobrodošli.
Pred nami je poletje, čas taborjenja. Letos bomo taborili v Preddvoru pri Kranju.
Da bi taborniki pričakali Jesen in zimo pod novo streho, vabimo vse, Id imate kaj taborniške žilice, da se nam pridružite. Imamo široke rokave, ki smo jih pripravljeni zavihati in se lotiti dela. Vsakršna pomoč je dobrodošla, tudi dobra ideja, nasvet ali par delovnih rok.
Prispevajmo in skupaj omogočimo otrokom, da spoznavajo naravo in se i njo naučijo toliko lepih in dobrih stvari za življenje.
Taborniki rodu 'Sergej Mašera" Iz Pirana
TABORNIŠKA HIŠA NA ARZAH - Ob Belokriški cesti, na delu, kjer se spušča proti piranskemu pokopališču (tik na začetku poti, ki pelje v Maono) je dolgo samevala roza hiška. Bilo je veliko (preveč!) interesentov, ki so si na občini zelo prizadevali, da bi jo jim dodelili. Eni bi bili radi imeli v njej slikarski atelje, drugi delavnico, tretji kdo ve kaj... Stavba je bila namreč nacionalizirana in je zdaj občinska. Ko so taborniki ostali brez svoje hišice v Zelenem gaju, jim je župan pomagal najti ustrezno rešitev: našli so jo v tej zapuščeni hiši na Arzah (okoli nje je še 3000 m2 zemlje, pravi raj za tabornike). Zdaj je seveda treba krepko zavihati rokave in pljuniti v dlani, da bo hiša za taborniško dejavnost tja do jeseni urejena.
0Р®ШИО [ШМКћШ
POMLADANSKO-POLETNI ŽIV-ŽAV PLESNO AKROBATSKE SKUPINE FLIP
Naše Flipice' so letošnjo pomlad preživele tako aktivno, kot se za prave športnice spodobi. V začetku aprila so s svojim kvalitetnim nastopom popestrile Mednarodno gim-nastično tekmovanje v Ljubljani, konec aprila pa praznovanje obletnice OŠ Lucija, odkoder so, kar takoj po nastopu, odpotovale na Euro team festival v Grčijo, kjer je štirideset deklet navdušilo tekmovalce s celotne Evrope in gledalce z Neptunovim plesom v novi sestavi. (Večina deklet iz lanske koreografije letos namreč trenira za nastop na Svetovni gymnaes-tradi v Berlinu.)
Takoj po povratku pa so ta dekleta in druge Flipice že čakali manjši nastopi ob Dnevu Zemlje na OŠ Piran, pa na zaključku državnega prvenstva v streljanju, v Hotelih Morje, Hotelih Palace ter na Plesnem festivalu v Kopru. Seveda so se ves čas pridno pripravljale (skupaj s fanti, seveda) na zaključni nastop, ki ga je Flip letos organiziral v športni dvorani v Luciji. Preko štiristo otrok in mladine od 4. do 18. leta starosti - je pripravilo v dvorani velik spektakel. Živopisana množica nasmejanih obrazov je izžarevala zadovoljstvo nad uspehom, ki so ga doživele v nabito polni dvorani na dveh nastopih. Navdušenje, ki se je v dvorani stopnjevalo, pa je prav gotovo doseglo svoj višek ob nastopu petdesetih staršev, starih staršev in prijateljev Flipic, ki so se letos prvič opogumili in odplesali, z malo treme seveda, a brezhibno, rock and roll, v katerem pa ni manjkalo celo težjih akrobatskih prvin. Po vzoru ostalih držav, se torej v Slovenijo, vsaj upamo, ponovno vrača oblika rekreacije, ki je bila nekoč tudi pri nas izredno razširjena in popularna in ki tudi starejšemu človeku nudi zanimivo in zabavno izkoriščanje prostega časa in skrb za zdravje. Po pozitivnih odmevih po nastopu in željah nekaterih, da bi se priključili starejši skupini Flipic in Flipkov, se je nastopajoča skupina na pikniku v Tamarju odločila, da bo nadaljevala s pripravami za prihodnje leto, pa morda celo za nastop na 11. Gymnaestradi, ki bo čez štiri leta v Lilehamerju, kjer bi se pridružila mlajši skupini.
Na nastopu, ki so ga zaključili s pesmijo: Ko mi nasmeh posije iz oči (avtor glasbe Jurij Hubscher, teksta pa Mojka Mehora) so dekletom, ki aktivno sodelujejo s skupino že 10 let, podelili priznanja. Dobili so jih: Romana Furlan, Mirjam Golja in Maja Jazbec, za 10-letno vodenje skupine in koreografijo pa priznanje Mojka Mehora. Seveda pa skupina obstaja - pod okriljem TVD Partizan Piran - že kar parkrat po 10 let in ne le 10, kot so zmotno napisali nekateri novinarji po nastopu.
Po predstavitvi skupine na Izobraževalnih dnevih v Ljubljani in nastopu na zaključku tekmovanja za zdrave zobe, pa je skupina sedmošolk, pridružilo se ji je tudi nekaj deklet Baletne skupine KUD Karol Pahor, sodelovala na Združenih igrah narodov v Berlinu. Mlajša skupina ter srednješolke so zaplesale na otvoritvi teh iger v Kopru. S točko za Gymnaestrado in s koprsko televizijo so zastopale Slovenijo še na podelitvi Oscar Junior v italijanskem Trevisu. Srednješolke se zdaj pridno pripravljajo na Svetovno Gymnaestrado, sedmošolke na osvajanje Pariza, mlajše pa na športni tabor v Mozirju, kamor se bodo umaknile pred ozonskimi luknjami, ter na Športni tabor na Češkem, pa še kaj zanimivega se bo pojavilo vmes. O vsem tem in predvsem o vtisih z julijske berlinske gymnaes-trade pa v naslednjih številkah.
Stasja Mehora
RADIO
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
Fantje so pogumno odplesali Speedy Gonzales-a na letošnjem zaključnem nastopu (26. maja) v Športnem centru Lucija.
/A/o w.
danila, regali,presents
Obala 120. 66320 Portorož-Portorose/fel.: 066/74-535
Cenjene stranke obveščamo, da smo dodatno popestrili našo ponudbo. Poleg ostalega nudimo še: bižuterijo iz korenine oljke, muranskegp stekla, posebne porcelanske figure, namizne okvirje in svetilke. Ljubitelji slikarstva pa lahko v naši galeriji najdejo slikarska dela mednarodno priznanih umetnikov kot so Mersad Berber, 6afet Zec, Ivan Rabuzin...
Novoet v naši ponudbi je posredovanje prt okvirjergu umetniških ehk, diplom, ipd
Cene so ugodne, velika izbira okvirjev.
PO SEftÄ
ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI * ODMEVI
Okolje odgovarja Portorožarijam
Zanimivo je brati "Portorožarije". Četudi je v njih objavljeno kaj narobe, se običajno ne reagira, saj je to šaljiva stran. Če pa je v njih objavljeno nekaj kar očitno ni res in podatki lahko zavedejo bralca, je potrebno prositi za objavo še druge plati medalje.
VPortorožarijah" prejšnjega Portorožana (št. 5) je pod oznako (OKOUE V TRANZICIJI?!!?) objavljeno, da je oddajanje senčnikov in ležalnikov Okolju v letu 1994 prineslo skoraj 100.000 DEM prihodka, sedaj pa so to komercialno dejavnost oddali v najem za celih 15.000 DEM.
Iz tega besedila bi lahko nepoučeni razumeli, da se je Okolje odpovedalo 85.000 DEM. Vendar teh dveh podatkov ni možno primerjati. Zakaj ne?
-	Prvi podatek je brutto PRIHODEK, iz katerega je potrebno plačati 5% prometni davek, stroške plač zaposlenih (ki med drugim sploh niso majhni), stroške čiščenja, stroške popravil, itd. Ostanek prihodka po pokritju stroškov pa je odvisen od sezone. Kolikor podjetje ne opravlja dejavnosti, teh stroškov ni in je odškodnina za opravljanje dejavnosti v celoti neto prihodek.
-	Podatka pa tudi ni možno primerjati, saj je podatek o prihodku za celo plažo, najemnina pa le za pol površine plaže. Okolje je namreč oddalo v najem le na polovici površine plaže. Na drugi polovici in iz drugih skladišč pa Okolje še vedno samo oddaja ležalnike in senčnike in ima prihodek.
-	Tretjič: (Dodatek za koliko je oddana dejavnost, ni točen, saj mora najemnik plačati bistveno več od 15.000 DEM, poleg tega pa mora še nadomestiti poškodovane ležalnike in senčnike, čistiti površino polovice plaže, sanirati javne sanitarije v Piranu, zgraditi tuš za vodo, urediti nove dostope v moije itd. - brez povračila vloženih sredstev. Vrednost teh vlaganj, ki bi jih sicer moralo opraviti Okolje, manjši stroški delovne sile in drugi stroški, prejeta odškodnina za opravljanje dejavnosti pa kažejo, da bo rezultat sklenitve te pogodbe za Okolje zelo ugoden!
Okolje, občina in kopalci bodo v Piranu pridobili kopališče, ki bo imelo osnovne pogoje za varno obratovanje, neto prihodek enote bo večji, konkurenca na plaži pa bo po našem mnenju tudi spodbudila boljšo kvaliteto uslug.
Poslovanje Okolja je strogo nadzirano, tako da ni bojazni, da bi se sredstva nenamensko uporabljala ali da bi se sklepale za Okolje in občino škodljive pogodbe.
Pa še nekaj! V besedilu (PELIKANOVO POROČILO O OKOUU) je navedeno, da bi - če nekateri insiderji ne bi bili posredovali informacij o tem v javnost - plaža bila oddana v najem. Zanimivo je, da noben novinar ni poskušal zvedeti za stališča in sklepe nadzornega sveta, ampak dajejo ocene kar sami. Nadzorni svet zadeve ni obravnaval, a ne zato, ker je nekdo nekaj objavil, ampak zato, ker je to bilo na dnevnem redu in v pristojnosti nadzornega sveta. Nadzorni svet je nedvoumno ugotovil, da v primeru plaže ne gre za oddajanje koncesije in da je Okolje - na osnovi pisne pogodbe sklenjene lani med občino in Okoljem - upravičeno dajati v zakup tudi plažne površine in objekte na plaži.
Sicer pa so člani nadzornega sveta že pred sklepanjem pripomnili, "da posamezni novinarji objavljajo članke preden so se dogodki zgodili, kar bi lahko šteli za poskus vpliva na sprejetje odločitve" (citirano iz zapisnika seje nadzornega sveta).
Okolje je, kaže, zelo aktualno, saj se tudi v delu "Plažarija" ponovno trdi, da je ograja na kopališču postavljena na črno, kar ni res m da Okolje ni imelo dovoljenja za začasno prodajno mesto, kar zopet ni res. Ne nasprotujemo objavam šal, vendar preveč neresnic in zavajanj pa tudi ne sme biti.
Direktor družbe Anton Kovšca
Naši upokojenci so se dobro držali tudi na državni ravni - Ekipa bolinarjev Društva upokojencev Piran je na državnem prvenstvu upokojencev Slovenije 15. junija v Radovljici osvojila srebrno medaljo (2. mesto). Ekipi iskreno čestitemol
NK PIRAN - OBSTOJ ALI PROPAD?
Strmim v list še nepopisanega papirja in razmišljam, kje bi začel. Toliko problemov in težav, toliko ovir in preprek, pa vendar toliko volje in želje po uspehu in obstoju.
Z nogometno žogo sem se spoznal še kot mulec, ko sem skupaj s sovrstniki "nabijal" v garažna vrata vikendov na Punti, na trgu 1. maja pa nekajkrat razbil izložbena okna marketa "Pri Vojku". Koje bilo mami dovolj nerganja vikendašev in plačevanja stekel, me je prijela za roko in me odpeljala na veliko travnato površino pod obzidjem. Bilo je pred štirinajstimi leti. Od takrat sem aktiven član Nogometnega kluba Piran. Šel sem skozi vse selekcije nogometne šole piranskih nogometnih trenerjev: Sejdi-novskega, Žežlja, Kovačiča, Patariča in drugih nogometnih strokovnjakov. S klubom sem doživljal vzpone in padce, uspehe in neuspehe, se z njim veselil in preživljal težke trenutke. Klub mi je bil drugi, včasih pa tudi prvi dom. Vse otroške in mladostniške težave smo s soigralci reševali v klubu. Pomagali smo drug drugemu, nemalokrat pa so nam pomagali tudi trenerji. Bili smo pravi prijatelji. Za razliko od drugih vrstnikov, ki so iskali druge poti, mnogi na žalost tudi v drogi, je nam klub pomagal ostati na pravi poti. Poleg nogometnega znanja smo se v klubu naučili tudi drugih vrlin potrebnih za življenje. Navadili smo se na obveznosti, vedeli smo, kaj je disciplina, spoznali smo tovarištvo in še mnogo drugih pozitivnih lastnosti, ki so se preko športa zrcalile v naših življenjih.
Danes je v Nogometnem klubu preko sto otrok. Razporejeni so v različne sekcije in se učijo enakih vrlin, ki smo se jih učili mi in generacije pred nami. Učijo se zmagati in izgubiti, učijo se postati možje. Toda -pogoji za delo so iz dneva v dan slabši. Finančne težave, s katerimi se spopada Nogometni klub Piran, so že tako hude, da se skupina redkih zanesenjakov, ki se trudi v upravi kluba, boji najhujšega - razpada kluba. Razen s finančnimi težavami pa se klub, ki prav letos praznuje svojo sedemdesetletnico, spopada tudi s prostorsko stisko. Igrišče pod obzidjem, na katerem vsak dan redno trenira vsaj petdeset nogometašev, je eno najslabših v Sloveniji. Članski ekipi, ki nastopa v II. državni ligi, so močno spregledali skozi prste, da prvenstvene tekme sploh lahko igra na svojem igrišču,
saj le-to še z letala ni podobno igrišču, kakršnega zahtevajo standardi. Kot je znano je prvi pogoj, ki ga slovenska Nogometna zveza (NZS) postavlja, pomožno igrišče. Mi ga nimamo. Na Štajerskem in v Prekmurju ga ima vsaka vas. Čeprav je bilo že pred leti obljubljeno, da bo v Luciji zgrajen nov športni objekt in s tem tudi nogometno igrišče, ni o tem ne duha ne sluha. Ušesa občinskih mož ostajajo gluha za mnoge prošnje nogometnega in drugih klubov, za katerih obstoj je nov športni objekt nujno potreben. Mogoče pa bodo klic v sili zaslišali šele potem, ko bodo namesto sto nogometašev in drugih športnikov, morali poskrbeti za sto narkomanov. TEDAJ BO PREPOZNO!!!!!!!!!
Dulaj Nesi
Balinarji in šahisti so se na športnih igrah primorskih upokojencev odlično odrezali
Balinarski krožek Društva upokojencev Piran je na XXIII. Športnih igrah upokojencev Primorske, ki so bile s Postojni 3. junija letos, osvojil prvo mesto. Športne igre upokojencev je letos organiziralo Društvo upokojencev Postojne. V ekipi, ki je osvojila prvo mesto so bili: Pavle Sabadin, Bernard Bratina, Stane Stegel in vodja ekipe Širne Miočič.
Tako je balinarski krožek DU Piran izpolnil pogoje za udeležbo na ekipnem državnem prvenstvu upokojencev Slovenije v Radovljici.
Na postojnskem športnem srečanju so se dobro odrezali tudi šahisti. Šahovsko ekipo društva upokojencev Piran so sestavljali: Anton Firm, vodja ekipe, Petar Vasič, llija Šestič in Milenko Šestič, ki so osvojili prvo mesto in tako postali prvaki XXIII. športnih iger v Postojni.
Hkrati je v Postojni potekala tudi XIX. revija pevskih zborov Primorske, na kateri je sodelovala tudi vokalna skupina Portorož. Revija pevskih zborov ni bila tekmovalnega značaja, vendar lahko rečemo, da so naši odlični pevci poželi najdaljši aplavz. Iskrene čestitke vsem sodelujočim, pa navijačem (16. udeležencem), ki so vzpodbujali naše tekmovalce.
ZAKAJ LJUDJE DELAJO PROSTOVOLJNO?
Zakaj ljudje delamo?
Da zaslužimo, da preživimo, da si izboljšamo osebni ali družinski standard... Da - preživimo - tako ali drugače. Ne le materialno, temveč tudi duhovno. Po definiciji so prostovoljci tisti posamezniki, ki poleg svoje plačane zaposlitve in običajnih obveznosti, na različne načine - ne da bi pričakovali plačila ali nagrade - prispevajo družbi tisto, kar verjamejo, da je koristno njej ali njim samim.
Zakaj se nekdo odloči za prostovoljno delo? Spodnji statistični podatki so sicer iz ZDA, so pa zgovorni tudi za nas.
PROSTOVOLJNO DELAM, KER:
-	želim pomagati drugim.....70%,
-	čutim sočutje do ljudi, ki so v stiski.....58%,
-	želim pomagati pri pomembnih stvareh.....61 %,
-	uživam pri delu.....39%,
-	se mi tako zdi, da me nekdo potrebuje.....34%,
-	sem versko prepričan(-a).....31%.
Toda najpomembnejši razlog je: "Nekdo me je zaprosil."
Verjetnost, da bo nekdo delal prostovoljno, je trikrat večja, če ga nekdo za to zaprosi!
PREGLED TRENDOV VOLONTERSKEGA (prostovoljnega) DELA V ZDA:
-	51% vseh odraslih dela volontersko,
-	povprečno delajo 4, 2 uri na teden,
-	vrednost prostovoljnega dela je ocenjena na 176 biljonov dolarjev,
-	ljudje, ki delajo prostovoljno, prispevajo več denarja, kot tisti, ki ne (razmerje 2,6:1,1),
-	72% prostovoljcev je starih med 25 in 54 let.
KAJ VEMO O POSAMEZNIH DAROVALCIH HUMANITARNE POMOČI (podatki prav tako veljajo za ZDA)?
-	Darovanje se v povprečju giblje v višini 2% od plače.
-	Darovanje izraženo v odstotkih plače pada vzporedno z njeno rastjo.
-	Darovanje v odstotkih od plače narašča s starostjo darovalca.
-	Poročeni navadno darujejo več kot neporočeni.
-	Člani neorganiziranih verskih skupnosti navadno darujejo več od nečlanov.
-	Volonterji navadno darujejo več kot tisti, ki to niso.
Valentina Klemše
(Vir: Darovanje in prostovoljno delo v ZDA, 1992 ter Darovanje in prostovoljno delo v ZDA, 1990. Neodvisni sektor, Washington D.C.)

Z'AWW
OBLAČILA Z LJUBEZNIJO - Večina ljudi rada priskoči na pomoč tistim, ki so v stiski; če ne drugače, pa tako, da jim odstopijo svoja rabljena oblačila... Sicer je res, da se hočejo nekateri - bolj kot pomagati s še uporabnimi, dobrimi oblačili - predvsem znebiti stare šare. Vendar pa to ni bil primer z oblačili, ki so končala v piranskem zabojniku za odpadke pred pomolom. Sicer rabljena, vendar solidna in dobro ohranjena oblačila so ljudje podarili območni organizaciji Rdečega križa Piran. Prostovoljke so jih potem posredovale nekomu, ki seje obrnil po pomoč na Rdeči križ. Lahko si torej predstavljate razočaranje volonterk, ki veliko svojega časa porabijo za brezplačno delo v dobrodelne namene, ko so v bližnjem kontejnerju odkrile oblačila, ki so jih le kakšen dan prej z veliko dobrih namenov podarile nekomu, za katerega so mislile, da jih resnično potrebuje. Žal se tudi to dogaja, vendar pa bodo prostovoljke kljub takšnim - na srečo redkim -dogodkom, ki človeka ranijo v dno duše, Še naprq vztrajale in bodo še na voljo tistim, kijih zares potrebujejo (Na fotografiji odvržena oblačila).
Kakšno sol pridelujejo v strunjanskih solinah?
Že dolgo razmišljam, kako bi napisala svoje mnenje o strunjanskih solinah, predvsem pa o tem, kaj vse se zbira na obrobju le-teh.
Za rekreacijo - se skozi predor večkrat peš odpravim iz Portoroža do Strunjana. O stanju v tem predoru (osvetlitev, čistoča...) je bilo že dosti napisanega. Ko me pot "pelje" dalje do drugega, malega tunela, lahko opazim samo "razdejanje", saj so svetlobna telesa le malokdaj nerazbita. Ob samem strunjanskem avtokampu lahko vsak sprehajalec vidi, da nimajo preveč jasnih misli o ureditvi oz. čistoči le-tega. Moja peš pot se nato nadaljuje po cesti, ki pelje proti Belemu križu. Ze na samem začetku solin mi pogled zastane na nečistoči oz. na kokošereji. Kokošje odplake se stekajo naravnost v soline! Kje neki je odgovorna inšpekcija, da tega ne vidi? In kaj neki naj si mislijo turisti (tujci), ko to vidijo? Kakšno sol proizvajajo iz takšne vode? Ko nadaljujem svojo pot ob solinah, me ves čas spremlja neurejenost, saj je trava že tako visoka, da človek lahko le ugiba, kaj se nahaja za njo. Mislim, da bi se z ne preveč truda to lahko uredilo in očistilo. Znamo govoriti o turizmu, o turistih, ki prihajajo in nam prinašajo "zlate devize", vendar menim, da smo še precej oddaljeni od kulture oz. osnovne čistoče okolja...
Kakšno pa je stanje na drugem koncu Strunjana oz. njegovih solin? O tem pa kdaj drugič.
S.K.
Spoštovani,
Zaradi problema, ki muči - ne le mene, ampak precej občanov Lucije in Portoroža - se obračam na vas in sicer v imenu potnikov, ki se vozijo na relaciji Lucija - Piran.
Sem Jože iz Portoroža in se že precej let vozim z avtobusi - prej s Slavnikom, sedaj pa s firmo Street tours. Moram pa takoj povedati, da bi za to firmo bolj ustrezalo ime Strah Tours, ker nas je večkrat strah, ko se vozimo z njimi.
Pa pojdimo od začetka. Samo oglejte si parkirni prostor, kjer parkirajo avtobusi Street tours-a. Enkrat sem tam parkiral, pa še iz avtomobila nisem mogel stopiti, povsod naokoli samo olje, nafta in smeti. Baje na parkirišču perejo, popravljajo svoje buse in opravljajo vsa druga dela, ki nikakor ne sodijo v center Portoroža. Če mi ne verjamete, pojdite in se prepričajte sami. Parkirni prostor je namenjen potrebam bloka in krajevne skupnosti. Ne morem razumeti krajevne skupnosti, da tega ne vidi! Ali ima za to kakšen interes? Druga zadeva je mestni promet. Zakon točno citira, da morajo vrata avtobusa biti v višini potnika. Zdaj so prirejena za otroke. Busi pa imajo tudi samo ena vrata, tako da se je treba pri vstopanju in izstopanju prerivati, kot bi bili v Turčiji. Busi bi morali voziti 9-12 potnikov, za kolikor so registrirani, pa jih prevažajo več. Zgodi se, da se pripeljemo iz Pirana v Portorož, voznik pa "izgine" za 5 minut ali celo več, potem se prikaže drugi ali isti, potniki pa čakamo. Ne vem, kje bi lahko še tako delali? Seveda se sprašujem, če ni za takšno toleranco na občini kakšen interes?! Zakaj ne bi opravljanje mestnega javnega prevoza dali drugemu ponudniku, ki bi prevoze opravljal kvalitetnejše? Občani smo se že dogovorili za zbiranje podpisov (peticijo), s katero bi zahtevali, da se najde drugega prevoznika.
Jože iz Portoroža
po аош иш^шв^шш
(Spet) Belokriške antene
V soboto 27.5.1995 ob 13. uri so na Radiu Koper imeli kratko oddajo o belokriških antenah in njihovem sevanju. Potekala je v živo iz prostorov pri belokriških antenah. V oddaji, ki jo je vodil novinar Leon Horvatič, so sodelovali: g. Gregorač, direktor za področje oddajnikov in zvez RTV Slovenije, g. Gantar, vodja enote belokriških anten, dr. Ludvik Čepar in podpisani Jakob Čemažar, oba krajana z Belega križa in prebivalca neposredne bližine anten. Z vsebino oddaje bi s tem zapisom želel seznaniti tudi tiste podpisnike peticije, ki oddaje niso poslušali.
Osebno sem v odddaji zastopal stališče, da je to sevanje škodljivo, ker se dogaja v samih atomih našega organizma. Zato izključujem možnost, da ne bi nihče, ki je takemu sevanju trajno izpostavljen, nikdar ne imel nobenih posledic. Seveda pa ostaja odprto vprašanje, kolikšna je moč sevanja, ki smo ji izpostavljeni. Znano je namreč, da moč sevanja
pada s kvadratom razdalje od izvora sevanja. Zato je treba s konkretnimi meritvami dati jasen odgovor na vprašanje, do katere razdalje ima to sevanje še takšno moč, da bi lahko na človeškem organizmu pustilo posledice.
Dr. Čepar pa je menil, da zlasti ionizirajoče /anja, ni škodljivo. Po njegovem ni nobenih dokazoy^ da bi tako sevanje imelo posledice na zdravje ljudi. Kot argument za svojo trditev je navedel, da po naših vrtovih ob oddajniku ptički veselo prepevajo. Bolj smo ogroženi od prometa kot od tega sevanja, pa se za to nihče ne zmeni. Vendar pa je menil, da bi lahko odgovor na te bojazni dala komparativna analiza zdravja ljudi, ki bivajo v okolju antene z zdravjem tistih, ki žive v drugih okoljih.
G. Gregorač, najodgovornejša in kompetentna oseba za področje RTV anten, je v tehničnem in strokovnem jeziku pojasnjeval, da to sevanje ni škodljivo in da doslej ni še nihče predložil dokazov o njegovi škodljivosti. Vse evropske institucije za to področje, s katerimi ima stike, zastopajo trdno stališče, da to sevanje ni škodljivo. Povedal je še, da bo RTV Slovenija naročila ekspertizo o škodljivosti antenskega sevanja pri ugledni evropski instituciji. Če pa bo ekspertiza ovrgla trditve o škodljivosti sevanja, naj stroške plača Občina Piran (oziroma tisti, ki so javno sprožili dvom o njegovi neškodljivosti).
Seveda sem nasprotoval, da bi za stroške ekspertize kakorkoli bremenili prizadete krajane ali občino, ker tako močnega oddajnika ne eni ne drugi zase ne potrebujemo. Vsekakor pa bi se za financiranje take ekspertize morali potegovati pri Ministrstvu za okolje in prostor. Tovrstna ekspertiza ugledne institucije pa je potrebna in samo želimo si lahko, da bi bili rezultati vzodbudni. Menil sem namreč, da od RTV Slovenije, ki to sevanje "proizvaja", ni realno pričakovati drugega kot nasprotovanje mnenju o njegovi škodljivosti. Na zelo strokovne trditve sam nisem mogel odgovarjati. Prebral pa sem mnenja strokvnjakov in institucij, ki so naslednja:
-	Revija ZDRAVJE št 133, oktober 1990 v članku "MAGNETNA POLJA VZNEMIRJAJO IONE V TELESU" med drugim piše
Britansh in sovjetski znanstveniki so ponudili možno razlago za epidemiološke dokaze, da magnetna polja ob električnih vodih škodu-jep zdravju ljudi in navajajo. Šibka oscilirajoča magnetna polja trgajo vezi med kovinskimi ioni in beljakovinami v telesu. Ključen naj bi bil vpliv magnetnih polj na ione kalcija, enega pomembnejših elementov v telesu.
-	Profesor dr. Anton Jeglič s fakultete za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana v reviji JANA št. 17/1995 v članku "ZDRAVJU ŠKODLJIVA SEVANJA" med drugim piše
' jtijrjije so pokazale, da so pereča predvsem zelo šibka umetna elek-trorri*3netna polja, ki smo jrrn izpostavljeni vsak dan". Na vprašanje novi-
0 ИИЈШ
narja, zakaj si nihče ne upa z gotovostjo trditi, da neionizirana sevanja, kar elektromagnetna polja so, škodijo našemu zdravju, med drugim odgovarja:
"Z gotovostjo je že mogoče reči, da EMP povzročajo biološke spremembe v živih organizmih; povzročajo genetske spremembe, vplivajo na biokemijo celic - torej na izločanje encimov, hormonov - v celicah povzročajo stres. Do večine teh spoznanj so se na zahtevo svojega predsednika vlade dokopali ameriški znanstveniki."
To so samo drobci iz obširnejših člankov strokovnjakov za to področje. Najbolje bi bilo, da jih v celoti in pozorno preberemo, tam, kjer so bili objavljeni.
Prav gotovo znanost še nima vseh odgovorov na vsa ta zahtevna vprašanja našega časa. Kljub temu pa menim, da moramo biti pozorni in . ne smemo čakati na čas, "ko ptički ne bi več prepevali po naših vrtovih." Kjer je cesta ravna in pregledna, lahko tudi prehitevamo. Ko zapeljemo v nepregleden ovinek, pa bo bolj prav, če prestavimo v nižjo brzino in vozimo dosledno po desni strani. Najbrž o tem problemu podobno kot jaz razmišljajo tudi številni podpisniki peticije, ki smo jo podpisovali lani (podpisalo jo je tudi deset zdravnikov z okolice belokriških anten). Mnogi podpisniki peticije so gotovo razočarani, ker nam doslej nihče ni niti odgovoril nanjo. Takšna ignoranca do številnih podpisanih (skoraj 700) kaže, da čas, ko bo oblast resnično v službi ljudi, še ni prišel. Kljub temu pa mislim, da za razočaranje pravih razlogov ni. Peticija je močan javni pritisk na vse odgovorne - učinkuje na daljši rok: da prenehajo z instaliranjem novih močnih onesnaževalcev z elektromagnetnim smogom v prostoru nad našimi glavami in da obstoječa onesnaževanja zmanjšujejo. Spodbuden znak v tej smeri je tudi napovedana demontaža ene od anten na Belem križu v mesecu septembru letos, pa četudi le tiste, ki ne obratuje.
Jakob Čemažar
ODMEV * ODMEV * ODMEV * ODMEV * ODMEV * ODMEV
V prejšnji številki Portorožana (št. 5) smo objavili predlog naše bralke za podelitev turističnega osata za zanemarjeno okolico barake (nekdanjega buffet-grilla) na Fizinah. V uredništvo pa smo dobili še protipredlog.
PREDLOG ZA OSAT ŠT. 2 oz. KATERI PETELIN PREGLASNO POJE
Baraka (ki vsaj eno leto ne obratuje več) je očitno huda motnja za prebivalce Fizin. (Morda tudi zato, ker je bil zadnji lastnik neslovenske narodnosti?). Hrumenje motorjev različnih vozil na popravilu, ki se VEČKRAT sliši kar pozno v večer (do 21. ure) pa je očitno samo mila pesem...
Pripis uredništva:
(Avtor protiosata želi ostati anonimen, je pa znan uredništvu.)
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rizoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na zaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočamo.
v___/
Rižanski vodovod je podražil vodo: baje kar za 30%! Župani vseh treh občin na obali pa naj bi bili to potezo blagoslovili oz. odobrili. No, s tem si bodo odŠkrtnili kakšnega volilca dobrega spomina. Zanimivejša pri pridobivanju denarnih sredstev je taktirka direktorja Rižanskega vodovoda Koper. Na zadnji seji občinskega sveta je namreč stokal, češ, da letošnja sezona ni pa ni ta prava. Bilo je nekam preveč padavin, prave suše, s katero bi bilo mogoče strašiti občane in občinske svetnike ter tako izsiliti nove investicije in višjo ceno, pa ni in ni. (AKO JE VREME LUDO, NISMO LUDII Ml)
Bilo pa je na seji občinskega sveta slišati še eno "cvetico" iz vo-doskrbnih programov v naši občini. Ta isti direktor Rižanskega vodovoda je namreč odkritosrčno priznal, da je program investicij v nove vodne vire napihnjen. To pa predvsem zato, da bi od države zvabili kaj več denarja. Ko so ga opozorili, da bomo tako tudi občani morali za vodo plačevati več, je to seveda elegantno zanikal. (IN ACQUA VERITAS)
Če pa si je kdo imel priložnost od blizu ogledati finančno stanje javnega podjetja Rižanski vodovod Koper, je lahko ugotovil, da spominja mnogo bolj na močno finančno družbo, kot pa na javno podjetje. Mogoče je (tudi) v tem razlog, da občina Piran - navkljub nekajletnemu trudu - ni uspela uveljaviti svojih lastninskih in upravljalskih pravic, da ni nadzora nad porabo denarja in da, na koncu, župani lahkotno, brez prave preglednosti in realne slike, dvignejo ceno vodi. (TA ZASOLJENI VIR ŽIVLJENJA)
Bo Slovenija vračala nepremičnine istrskim optantom in ezulom, ki so po vojni odšli v Italijo? Vprašanje je skoraj brezpredmetno, odkar je zunanji minster Thaler kupil nepremičnino, ne boste verjeli, v Istri - bolj točno - v Padni. Lahko stavite, da bo storil vse, da je ne bo izgubil (ŠE ZADNJE FINIJEVO OPORIŠČE JE PADLO).
Odlok o urejanju prometnega režima v občini Piran so svetniki (skoraj) soglasno sprejeli. Njegova največja novost je uvedba parkirnine (100 SIT/h) ob štiripasovnici v Portorožu. Druga novost pa je, da je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (na kar je bilo treba čakati kar nekaj tednov, zato so tudi parkirnino začeli pobirati kasneje, kot so predvideli). Glede na to, da je namen Uradnih objav občane informirati in seznaniti z oblastvenimi ukrepi, da torej izvejo, kaj so njihove pravice in obveznosti, pa tudi da so dejanja oblasti pod nadzorom... in če tudi vemo, da Uradne liste prebirajo predvsem pravniki - potem vsaj nekoliko preseneča objava odloka v Uradnem listu Republike Slovenije. (MORDA BI KAZALO PRIHODNJIČ ODLOK OBJAVITI V URADNEM LISTU SFRJ?!)
V Portorožanu smo bili že najavili to, kar se je potem tudi zgodilo. Podjetje Mibex je zrušilo Helios in Orion, da bi zgradil poslovno turistični objekt, od katerega naj bi bila menda odvisna usoda turizma v Portorožu. Potem, ko je bil rušilni poseg storjen na črno, se obeta še nadaljnja gradnja na črno. Ali bo še naprej vse tako črno, kot je videti sedaj, še ni jasno. So se pa menda začele znamenite intervencije visokih "živin" iz Ljubljane. Tako naj bi bil pri županu - neuradno kajpak - posredovali minister za gospodarske dejavnosti Tajnikar, pa g. Ciril Ribičič in morda še kdo. Župan se zaenkrat dobro drži in se (še) ne da. Vložil je vse mogoče prijave: inšpekcijam, tožilstvu... in tako zaenkrat pokazal zdrave zobe (VZGLEDUJTE SE PO ŽUPANU, SKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ZOBI)

RESTAVRACIJA "Pri MARIČKI" Pare ca g 159, SEČOVLJE
m

Nudi ribje in mesne jedi njoke z gorgonzolo, specialiteto hiše * špagete z jastogom in ribe v pečici s krompirjem.
Odprto vsak dar» od 12, - 22. ure.
JillJgfelMATIC
...................... ■.■;,,„■■———-----;.-.и,;..мУ.1Ш11111
lili
TURISTIČNE INFORMACIJE
v
ŽELITE ODDATI APARTMA ALI SOBO, IMATE GOSTILNO • RESTAVRACIJO, ORGANIZIRATE IZLETE - EKSKURZIJE IMATE MENJALNICO, ALI DRUGE STORITVE NA TEM PODROČJU
Info Tel Marketing
je podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in posredovanjem informacij, na različnih tržnih področjih
Z vpisom v našo bazo podatkov, bodo informacije gostom
o vaši dejavnosti vedno dostopne, vaše turistične kapacitete in usluge pa bolje zapolnjene in izkoriščene. Vpisnina je samo 1.000 Sit!
trn "Fco

vs
LfLTL laiirkottDO'
Inan piranski direktor, katerega vir prihodkov je tudi občinski proračun, je regionalni politični stranki ponudil kar 4 milijone tolarjev za financiranje decemberskih lokalnih volitev. V zameno je zahteval 2. mesto na listi kandidatov. To bi mu verjetno zadostovalo, da bi prišel v piranski občinski svet! (ZA 1. MESTO NA LISTI KANDIDATOV PA JE ZMANJKALO DENARJA)
***
Piranska občina postaja počasi politično normalna občina. Zadnje mesece se je pojavilo kar nekaj anonimnih pisem o nosilcih javnih funkcij. Pisma so precej žaljiva in nekateri pravijo, tudi obremenjujoča. (CIVILNA INICIATIVA TUDI V PIRANU)
Član uredništva "Portorožana" Boris Kočevar se je pojavil v novem tedniku "MAG" ("SLIVE" PA V PORTOROŽANU NE BO)
FORHAČE
Med Piranom in Bernardinom je dolinica. Na njenem južnem pobočju se vzpenjajo zapuščene terase, severno pobočje pa pokriva gozdič akacij, lovorja, divjih češenj... Dolina se odpira proti morju, zaščitena pred vetrovi - oaza, kjer bi lahko našli ves mediteranski čar, vendar...
Po dolini vodi makadamska cesta - polna grbin in vdolbin. Med nalivi dere po njej hudourniška voda in jo vse bolj razjeda. Desno od poti stoji kopica starih, neuglednih stavb. Nekatere so zapuščene in razpadajo, druge včasih kdo malo pokrpa. Kot obelisk sodobne civilizacije se nad temi bednimi stavbami dviguje star opečnat dimnik. Levo od ceste pri samem vhodu v dolino se nahaja čistilna naprava, nekaj više v dolini pa njeni zbiralni bazeni. Včasih pomislim, da je - enako kot ljudem - tudi nekaterim krajem usojeno, da so žrtve in če je to res, je ta kraj gotovo med njimi. Že celo vrsto let postavljajo v to dolino objekte in dejavnosti, ki jo skrunijo in mažejo.
Večkrat si predstavljam, kakšna je najbrž bila dolina pred stoletji. Vidim jo pred duhovnimi očmi: zeleno zibel, kjer počiješ med petjem ptic in vonjem cvetja. Potem pa je zanjo prišlo prekletstvo nove dobe.
Od starih ljudi, ki so tu bivali - nekateri so že davno mrtvi - sem zvedela nekaj o zgodovini te doline, nekaj pa pomnim tudi sama. Svo-jčas je menda ob vhodu v dolino, v mili idili, stal ženski samostan. Kmalu pa so tam zgradili tovarno stekla in pričeli graditi opekarno. Tako je dolina dobila prvo rano. Ne vem zagotovo, a menim, da je tedaj dobila tudi svoje ime: Fornače (forno je po italijansko peč). Nato je tam zrasla tovarna Salvetti. Mila, praški, čistila in črn dim iz dimnika. Pa saje, ki so padale z neba kot črn dež, v morje pa so se stekale bele peneče se vode. Ob vhodu v dolino so po vojni odprli še klavnico. Mukanje živine, ki je v temnih, tesnih štalah čakala na zakol, nečloveško klanje, roji muh in množice podgan - morje pred klavnico pa rdeče, rdeče od krvi.
Mešanica vonja po krvi in morju...
Minevala so leta in zaprli so tovarno Salvetti, nato še klavnico - zgradili pa se čistilno napravo. Mnogi se že leta sprašujemo, zakaj so jo morali graditi prav tu! V dolini, kjer bi z malo truda in domišljije lahko uredili park, sprehajališča, igrišča... za domačine in turiste.
Morda pa nekdaj čez leta!? Če bo nekoč res spremenjen odnos do narave in bodo morda zanamci pričeli ceniti to, kar smo mi leta blatili in mazali. Prepričana pa sem, da bi - vsaj nekaj - lahko postorili že danes.
Dotlej pa mi ostanejo le sanje.
Maja zacvetijo glicinije ob hišah. Nešteti grozdi vijoličnih cvetov. Odženejo trte v brajdah nad dvorišči, zacvetijo vrtnice - stare opojne čajevke. Grem skozi gozdič. Mimo lovorjev, akacij in mirt. Nato še naprej po nežni travi preko oljčnega nasada. Posedim na starem deblu. Drevesa granatnih jabolk zelene in odganjajo popke. Spomin na Lorco. Vonj mediterana v nosnicah. Sonce zahaja - rdeče nebo nad rdečim morejm. Veter prinese oddaljeno pesem. Nekdo igra na violino.
Vlasta Ivanlč Turk
Veza
Veza je zveza, brez veze ni zveze.
Po vezi greš gor, brez zveze pa dol.
Po vezi dobiš, brez zveze zgubiš.
Po vezi lepo živiš, brez zveze bentiš.
Po vezi celo parkiral boš, brez zveze - še ob avto boš.
Z zvezo živeti je lepo, brez zveze še umreš težko.
Po vezi boš v stranko prišel, brez zveze pa ven odšel.
Po vezi službo dobiš, brez zveze jo seveda zgubiš.
Po vezi lahko lokal dobiš, brez zveze pa le kakšno miš.
Po vezi vse lažje je,
brez zveze pa še naprej težko.
Zato naj stranka Zveza se ustanovi, da bomo vsi po vezi uživali.
Danica Lapanja Kekič
21
Podjetje Je bilo ustanovljeno leta 1977 v okviru DO Varnost LJubljana kot delovna enota Koper, od začetka leta 1990 pa je samostojno podjetje - Varnost Koper p.o.
Podjetje opravlja različne vrste varovanja: govorimo lahko o tehničnem in fizičnem varovanju, spremstvu gotovine in vrednostnih papirjev, varovanju prireditev, obhodnem varovanju, intervencijski službi in varovanju na poziv.
V podjetju je zaposlenih 85 ljudi, 80 je uniformiranih varnostnikov s pooblastilom za nošenje orožja in izpitom za varnostnika. Izpit ne pomeni, da človek obvlada neke borilne veščine, ampak da je seznanjen z vsemi vidiki službe varovanja. Praktično je torej usposobljen za pravilno ukrepanje v izjemnih situacijah, ni pa pooblaščen za fizično obračunavanje z ljudmi, kar pomeni, da tudi ne sme ukrepati sam, ampak v paru, da v slučaju kaznivega dejanja obvesti policijo in ne ukrepa na svojo pest, razen za zaščito samega kraja dogodka. Pooblaščen je za uporabo orožja, a le v določenih pogojih: če je ogroženo njegovo ali življenje koga drugega ali da bi preprečil kakšno izjemno hudo zlo.
Podrobnejši opis dejavnosti:
Najprej bi omenili tehnično varovanje - predvsem alarmni sistemi različnih vrst in značajev (protipožarni, protivlomni...). Gre za tehnično varovanje z napravami, ki so 24 ur dnevno povezane s sprejemnim centrom in nepretrgoma beležijo vse prispele podatke. V tem centru poteka tudi koordinacija gibanja varnostnikov, ki v primeru alarma ukrepajo po vnaprej določenih postopkih.
Fizično varovanje pomeni varovanje z varnostniki, kamor sodita predvsem varnostna in receptorska služba v posameznih podjetjih. Varovanje je lahko stalno (24-urno) ali občasno (varovanje v vnaprej dogovorjenih terminih). Omeniti velja še varovanje javnih prireditev.
Za spremljanje gotovine in vrednostnih papirjev uporabljajo primerno prirejena vozila.
VARNOST KOPER p.o.
PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA 66000 KOPER, Ferrarska ul. 2, tel.: 066/ 32 671
CD
-varovanje z varnostniki -alarmni sistemi -intervencijska služba -spremstvo gotovine -obhodno varovanje -varovanje prireditev
NOVO
-ALARMNI SISTEMI
najem v času vaše odsotnosti
-VAROVANJE V SILI
pomoč starejšim, bolnikom, ogroženim
д ш
Adriatic
JANEZ
<Ш> ш ш/
Obhodna služba zajema obhode varnostnikov po objektih / dooo/oru z naročnikom. Pri svojem delu uporabljajo elektronske re^tratorje, h
beležijo uro in kraj obhoda.
Intervencijska služba deluje po navodilih koordinacije iz sprejemnega centa, kar pomeni, da varnostniki posredujejo v primeru alarma. Za takšne primere samo na relaciji Koper - Portorož stalno dežurajo tri vozila, zato je posredovanje zagotovljeno že v nekaj minutah!
V zadnjem času uvajajo pri Varnosti določene novosti. Stranke lahko za določeno, krajše časovno obdobje (npr. za čas dopusta; najamejo alarmni sistem in se povežejo z njihovim sprejemnim centrom. Mogoče se je dogovoriti za kakršenkoli termin varovanja (tudi le ob koncu tedna) in za vse vrste stanovanjskih ali poslovnih objektov.
Druga novost je namenjena nemočnim in ostarelim osebam, ki se v stiski lahko z enostavnim pritiskom na gumb povežejo z alarmnim centrom. Gre namreč za brezžični pozivnik na stikalo, ki sproži alarm v sprejemnem centru, od koder obvestijo ustrezne službe, da prihitijo na pomoč. (Predvideno je sodelovanje s Centrom za socialno delo in Zdravstvenim domom).
Med tehničnimi sredstvi velja posebej omeniti sprejemni center, srce celotnega sistema varovanja, ki ga sestavljajo štiri različne sprejemne centrale, povezane z alarmnimi sistemi širom Obale in Krasa. Najpomembnejši deli alarmnih sistemov so seveda senzorji/ ki zaznavajo določene anomalije znotraj ali okrog varovanja objektov. To so protivlomni in protipožarni senzorji, pa tisti, ki zaznavajo izlitje tekočin - recimo vode ali goriva - in uhajanje plinov. Sem sodijo tudi t.i. "panic" stikala. Ob sprožitvi kateregakoli senzorja je varnostnik v sprejemnem centru takoj seznanjen o kraju in vrsti dogodka in je zato lahko na mestu alarma že v nekaj minutah, po potrebi pa se obvesti še ostale intervencijske službe.
Narava dela podjetja seveda narekuje sodelovanje z nekaterimi službami in istitucijami, ki se na širši družbeni ravni ukvarjajo z našim zdravjem in splošno varnostjo. Zato dokaj tesno sodelujejo s policijo, gasilci ter nekaterimi lokalnimi zavarovalnicami. Zavarovalna družba Adriatic, na primer, namenja veliko pozornost prav varnosti, varovanju in zavarovanju premoženja, gospodinjstev in podjetij. V Adriaticu so tudi prepričani, da z različnimi preventivnimi ukrepi lahko ljudje sami veliko naredijo za svojo osebno varnost in varnost svojega premoženja ter tako preprečijo morebitne neljube dogodke. Ker pa nikoli ne vemo, kaj vse se nam lahko zgodi, Adriatic svetuje vlomsko zavarovanje gospodinjstev in podjetij. Ob sklenitvi tega zavarovanja nudijo vrsto ugodnosti za prostore, varovane z alarmno napravo ali s sabotažno varnim sistemom v kombinaciji s fizičnim varovanjem za premoženje, varovano z video nadzorom.
Tehnična sredstva (predvsem alarmne sisteme in naprave) podjetju Varnost Koper zagotavljajo, in jih oskrbujejo, podjetja: "Janez" iz Ljubljane, "Emby" iz Kopra in "Al" iz Sežane.
Zanesljivost podjetja Varnost Koper p.o. lahko pripišemu njegovemu dolgoletnemu stažu in izkušnjam na področju varovanja, kjer skoraj nima tekmeca in komaj kakega konkurenta. Večina bank jim zaupa t.i. spremstvo gotovine in vrednostnih papirjev. Na spisku njihovih strank, za katere prevažajo vrednostne papirje, pa so tudi vse izpostave Agencije za plačilni promet tja od Postojne do Obale. Storitev njihove receptorske službe se poslužujejo banke, izpostave APP in koprska občina - ter nekatera največja podjetja kot so Cimos, Istra Benz, Lama in Kemiplas, portoroški Drogi pa varujejo vse objekte od Seče do Gradišča.
Iztok Prešel
KNJIGOVODSKI SERVIS
, ZA SAH0ST0JNE PODJETNIKE ! IN MAJHNA PODJETJA
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PISARNI V HOTELU SLOVENIJA
(VHOD MED BANKO IN BISTROJEM) OD 8.30 - 14.00 IN 16.30 • 19.00 IMAGE d.o.o., TEL.: 746-814
22
ШШШШЈ
KULTURNO POLETJE 1995 PORTOROŽ - PIRAN 110 LET TURIZMA V PORTOROŽU
petek, 30. junij, ob 21.00, Avditorij Portorož - letno prizorišče (v primeru slabega vremena sobota, 1. julij) OTVORITEV POLETNE SEZONE Z OGNJEMETOM - SNG OPERA IN BALET MARIBOR - G Verdi RIGOLETTO
dirigent: Boris Švara, glavne pevske vloge: Natalija Vorobjova, Miro Solman, Valentin Enčev
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Za to številko PORTOROŽANA so prispevali: Milan SURINA s Sončne poti 1.000 tolarjev, Danica KEKIČ LAPANJA iz Pirana 1.000 SIT, Nevenka ŠTRKALJ s Fizin 2.000 tolarjev, Jasna KRMAC iz trgovine "Jagoda" v Luciji 2.000 tolarjev, Danila RUSJAN s Koprske ceste 1.500 tolarjev in Janez KOSEU s Senčne poti 1.000 tolarjev.
Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (I. nadstropje levo) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Program za JULIJ
*	ponedeljek, 3. julij, ob 20.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče: PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - OTVORITVENA PREDSTAVA (SNG Drama Ljubljana, Moliere: DON JUAN)
*	sreda, 5. julij, ob 21.00, Avditorij Portorož - letno prizorišče: KONCERT ZABAVNE GLASBE - SKUPINA PARNI VAUAK in SKUPINA ZMELKOOW (Koncert organiziramo v sodelovanju z agencijo M & J, d.n.o., Portorož.)
*	četrtek, 6. julij, ob 21.00, Avditorij Portorož - letno prizorišče: KONCERT ZABAVNE GLASBE - SKUPINA E.T. iz Zagreba (Koncert organiziramo v sodelovanju z agencijo M & J, d.n.o., Portorož).
*	petek, 7. julij, ob 21.00, Križni hodnik, Piran: PIRANSKI GLASBENI VEČERI - OTVORITVENI KONCERT: OBALNI KOMORNI ORKESTER in PREDSTAVITEV NOVE SKLADBE primorskega avtorja ALDA KUMARJA (program: Couperin, Bach, Vivaldi, Haydn, Kumar)
*	petek, 7. julij, ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče: PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - Mestno gledališče Ljubljana, Svetlana Makarovič: SHOW STRAHOV
*	sobota, 8. julij, ob 21.30, Avditorij Portorož - letno prizorišče.-PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - ECOLE ATELIER RUDRA BEJAR LAUSANNA: ' PLESNI VEČER: Zakaj ne Prevert?
*	petek, 14. julij, ob 21.00, Križni hodnik, Piran: PIRANSKI GLASBENI VEČERI - KLAVIRSKI VEČER - Lidija STANKOVIČ, Aleksander MADŽAR - klavir štiriročno (program: Mozart, Brahms, Schubert)
*	sobota, 15. julij, ob 21.00, Avditorij Portorož - letno prizorišče: BLUES VEČER - BILLY BRANCH 6 SONS OF BLUES (Koncert organiziramo v sodelovanju s klubom Maona, d.o.o. Piran.)
*	petek, 21. julij, ob 21.00, Križni hodnik, Piran: PIRANSKI GLASBENI VEČERI - CAME RATA SLOVENIKA (Primož Novšak - violina, Mile Kosi - viola, Ciril Škerjanc - violončelo, Ivan Markovič - kontrabas, program: Schubert, Dvorak, Beethoven)
*	sobota, 22. julij, ob 21.30, Tartinijev trg, Piran.- PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL - Slovensko mladinsko gledališče Kranj: KLOVNI
*	sobota, 22. julij, ob 21.00, Avditorij Portorož - letno prizorišče: KONCERT ZABAVNE GLASBE - CRVENA JABUKA, SEVERINA, MAJA BLAGDAN, MASSIMO SAVIČ, MATEO CETINSKI (Koncert organiziramo v sodelovanju z agencijo M & J, d.n.o., Portorož.)
*	sreda, 26. julij, ob 21.00, Avditorij Portorož - letno prizorišče: VEČER SLOVENSKE NARODNO-ZABAVNE GLASBE (v organizaciji gles-bene agencije Knific iz Kranja)
*	petek, 28. julij, ob 21.00, Križni hodnik, Piran: PIRANSKI GLASBENI VEČERI - PRAŠKI KVARTET KITAR: Marek Velemmsky, Vaclav Kučera, Jin Mrhal, Martin Sauer, (program: Rak, Corelli, Rodrigo, Myslivečerk, de Falla, Duarte)
*	ponedeljek, 31. julij, ob 21.00, Avditorij Portorož - letno prizorišče: KONCERT ZABAVNE GLASBE - skupina ALI EN
AVDITORIJ PORTOROŽ - letno prizorišče
junij m september ob nedeljah, julij in avgust ob petkih in nedeljah ob 21.30
POLETNA PALETA FILMSKIH USPEŠNIC
INFORMACIJE: AVDITORIJ PORTOROŽ, Senčna pot 10, Portorož
Informacije m rezervacije vstopnic: 066 - 747-230 ob delovmkih od
8.00 do 14.00	ГГЗР
Rezervacije vstopnic: 066-747-610 dve un pred predstavo
SOŽALJE
V Portorožu je umrla Giovanna BIRSA, učiteljica v pokoju. Iskreno sožalje svojcem. Prijatelji.
***
Ob smrti Hilde PIKEL iz Mirnega kota v Portorožu iskreno sožalje vsem njenim.
***
Umrl je Alojz IVANIČ iz Postajališke poti v Portorožu. Vsej njegovi družini najglobje sožalje.
Številka/numero 6* junij/giugno 1995* letnik/anno V * Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990 * predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ * UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZOR« MAN (v.d. gl. in odg. urednika), David BOŽIČ, Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIĆ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ - TURK, Livija SIKURZORMAN * oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽEU, dia * računalniški prelom Edi * tisk/stampa PiGRAF, d.o.o. Piran * naklada/ti natura: 3.000 * izdajatelj/editore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE * NASLOV UREDNIŠTVA/INDIRIZZO DELLA REDAZIONE: Obala 16, Portorož/lungomare 16, Portorose * tel.: 066/73-046 * cena enega izvoda/prezzo di un esemplare: 0 SIT. v TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Dulaj NESI, Alberto PUCER, Danica LAPANJA KEKIČ, Jakob ČEMAŽAR, Anton KOVŠCA, Valentin KLEMŠE, Božidar CIVIDINI, Sonja HRA-BAR, Miloš JOVANOV1Č, Sonja POŽAR, Iztok PRESL, Vojka ŠTULAR in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI, Giani CETIN, Rudi MRAZ.
ШШ® KB MCMBffl БШШЈШ
PREDPRODAJA VSTOPNIC: Avditorij Portorož, galerija Trilček Piran, turistična agencija Maona Piran.
PRIREDITVE SO OMGOČILI:
OBČINA PIRAN, MINISTRSTVO ZA KULTURO, MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO - SEKRETARIAT ZA TURIZEM in
IGRALNICA CASINO PORTOROŽ, HOTELI PALACE, HOTELI MORJE, HOTELI PIRAN, METROPOL HOTELI, HOTELI ZDRAVILIŠČE "KRKA" STRUNJAN, KOMPAS MTS KOPER, DROGA PORTOROŽ, RESTAVRACIJA PAVEL1 IN PAVEL2 PIRAN, ZAVAROVALNA DRUŽBA ADRIATIC d.d., KAVARNA AVDITORIJ, RESTAVRACIJA EDVINA BOŽIČEK, RESTAVRACIJA ZLATO SIDRO, AUTOCOMMERCE, AURORA PORTOROŽ, SPLOŠNA BANKA KOPER, MOBITEL, NORIMA DARILA.
Cena vstopnic:
Opera Rigoletto - 30.6.95, Večer opernih arij - 26.8.95: predprodaja 1.900 SIT, na dan predstave 2.500 SIT Koncert v počastitev 100. letnici filma - 16 9 95: predprodaja 1.500 SIT, na dan koncerta 2.00 SIT Piranski glasbeni večeri:
posamičen koncert 1 500 SIT, abonma za 7 koncertov 7.000 SIT Filmske predstave: 500 SIT
Koncerti zabavne glasbe 1 500 tolarjev
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu
p •
IL GlARDiHO D INFANT A
VP
LA COCCINELLA
vrtec
VP
VPISUJE OTROKE v oddelke vrtca :
Piran «*
LUCfjA e SEČOVLJE
_	o
STRU Nj AN
booooooooc
в°Мо v A
TAJA
NA PROGRAME
- celodnevnF	( AO ur)
ePoLt>N EV/MI*	( 5" ur) e TRIURNI
ORCAMl^l RAMo % aaa1^kv»JOJUvjl/	f /JD6CXAJL
t&Oj^ f Хшу хх^а^оали, ,	JkjAvvHßc' , AJ^Ktt (Vcu
AMJU^ju
o o o


o o
IL GlARDiNO D INFAN2IA ° VRTEC
LA COCCINELLA
M o	O O O
APRE LE ISCRIŽIONI NELLE SE2lONJi Dis • PlRANO
VP
a
LUCiA 5fCOOLE Q S I RUGNANO o аГ Programm!:
COM PL E: to (ло oze) ђГменхАто (s orb)
o ^Гттто (з оке)
I PROGRAMM i SoMO ARRlCCH/T/ CoN s
Mowfeit anfaSco-- -CMüIm , e. /pic- (Wc to/ l v^m^W ! teuZ di ш^ХА* , cit
.cÜ /јалЛСГ i xk A^Wlty^ f otv МЛОЉгЈиА; , 4 tf«


cl
D
tJ
Na podlagi 23. člena Statutarnega sklepa Občine Piran (Uradne objave, št. 27/94)
RAZGLAŠAM
Sklep o proglasu Občine Piran za občino z nazivom ZELENA OBČINA, ki ga je občinski svet Občine Piran sprejel na seji 6. aprila 1995.
Št.: 352-63/91-95 Piran, 6. aprila 1995
Župan Občine Piran FRANKO FIČUR, l.r.
Živimo v prelomnem času, zaznamovanem z globoko ekonomsko, sistemsko, ekološko in moralno krizo. Naše preživetje je odvisno od našega odnosa do narave, od demokratične organiziranosti in od spoštovanja svobode vsakega posameznika. Zato postaja ekologija v svetu enakovredna ekonomiji, razpadajo nedemokratični družbeni sistemi. Hkrati nastajajo nove demokratične skupnosti, v katerih se kaže svoboda posameznika v poudarjanju identitete, individualnosti, inovativnosti in znanja.
V	teh zapletenih razmerah izgrajujemo v Sloveniji novo državo in nov družbenoekonomski sistem. S sprejemanjem evropskih civilizacijskih, sistemskih, ekoloških in drugih norm, se vključujemo v Evropo.
Občina Piran je obdarjena z izjemnim geostrateškim položajem, ki ga bogatijo morje, ugodno podnebje, mediteranska pokrajina in kulturno izročilo, ki je še posebej dragoceno zaradi večstoletnega skupnega življenja dveh civilizacij. To so vrednote, s katerimi se lahko enakovredno vključimo v razviti svet.
V	skladu s temi ugotovitvami in na podlagi konvencij, sprejetih na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru in Ustave Republike Slovenije, Občinski svet Občine Piran na seji 6. aprila 1995
PROGLAŠA OBČINO PIRAN ZA OBČINO Z NAZIVOM
ZELENA OBČINA
1.	Svojo deželo imamo sposojeno od naših otrok. Naš cilj je, da jim izročimo to njihovo dediščino v boljšem stanju, kot pa smo jo mi prejeli. Prva naloga vseh organov naše občine jer da dosežemo ta cilj in tako zagotovimo kvaliteto življenja bodočih generacij. Za ta cilj mora pri vseh odločitvah imeti ekologija enak pomen kot sociala in ekonomija.
2.	Pot do tega cilja zahteva od vseh nov način mišljenja in veliko mero poguma pri ukrepanju, ki bo upoštevalo poleg razvojnih možnosti tudi razvojne omejitve.
Zato bomo v našem delovanju:
-	ohranjali naravno ravnovesje,
-	razbremenjevali okplje,
-	z največjo previdnostjo načrtovali nove posege v prostor,
-	preventivi dali mesto pred kurativo,
-	kvaliteti dali mesto pred kvantiteto,
-	namesto kratkoročnih podpirali dolgoročne, četudi težje rešitve,
-	zahtevali, da vsak povzročitelj nosi vse stroške neposredne in posredne škode, ki jo povzroči,
-	pri načrtovanju demografskega razvoja bomo poleg ostalega upoštevali tudi obremenjenost okolja, ravnotežje v naravi, sociološke, kulturne in druge faktorje,
-	podpirali vse dejavnosti, ki manj obremenjujejo okolje, so človeku in naravi prijazne, ki so v sozvočju z
D
d

ш
[Ш]
џ
Mi Ц.
h t:
ц
k:
n
identiteto našega prostora in so združljive z ostalimi dejavnostmi; izogibali se bomo dejavnostim, ki so v nasprotju z zgornjimi pogoji,
-	podpirali svobodno podjetništvo pod pogojem, da upošteva sodobne ekološke in socialne kriterije,
-	dosledno skrbeli za spoštovanje pravnih norm z izobraževanjem, prepričevanjem in sankcijami bomo dokazali, da bosta poštenost in spoštovanje zakonov zopet cenjena.
3.	Za ta cilj bomo:
-	stanovanjsko izgradnjo usmerjali na način, ki bo zadovoljeval predvsem potrebe porasta lokalnega prebivalstva,.
-	zagotavljali stalno skrb za varovanje in bogatenje morja, vode, zraka, kmetijskih zemljišč in zelenih površin,
-	podpirali zmanjševanje porabe energije in preusmerjanje na čistejšo energijo,
-	usmerjali turizem kot temeljno dejavnost v občini v kvaliteten turizem, zamenjevali obstoječe prenočitvene kapacitete z bolj kvalitetnimi kapacitetami, za več delovnih mest in manj turistov, ki pa bodo pri nas dopustovali tudi v izven sezonskem času, hkrati bomo čimvečji del turizma postopoma preusmerjali v mehki, sonaravni turizem,
-	ohranjali solinarstvo kot klasično dejavnost našega kraja, z njenimi vplivi na okolje, zlasti tudi na zrak in zdravje prebivalcev in gostov,
-	v kmetijstvu podpirali gojenje tipičnih kultur s čim manjšo uporabo pesticidov in gnojil, ki zastrupljajo okolje ter postopoma preusmerjali kmetijstvo v biološko pridelovanje hrane,
-	podpirali razvoj ribištva in marikulture, vendar le v okviru prostorskih in naravovarstvenih možnosti,
-	vplivali na čim manjšo proizvodnjo odpadkov,
-	razvili sistem zbiranja odpadkov, ki bo zagotovil recikliranje surovin, delovanje kompostarne, okolju prijazne deponije in posebno zbiranje nevarnih odpadkov,
-	razvili sistem kanalizacije, ki bo zajel kar največ odplak v čistilne naprave,
-	podpirali umirjanje prometa,
-	usmerjali razvoj prometa v občini v javni promet, parkiranje pa pod zemljo.
-	usmerjali tranzitni cestni promet mimo meja naše občine, razvijali pomorski in zračni promet v skladu s principi iz te deklaracije,
-	zagotavljali življenje tromestja Piran-Portorož-Lucija kot enega kraja, v tem okviru pa zagotavljali prenovo starega mestnega jedra v Piranu, z decentralizacijo javnih služb in delovnih mest, .bomo dosegli boljšo bivalno kvaliteto in zmanjšali gostoto prometa,
-	posebno varovali območja in objekte naravne in kulturne dediščine,
-	pri posegih v prostor ravnali skrajno varčno in racionalno, tako da bomo najprej izkoristili obstoječe in posegali v nove površine le ob hkratnem razbremenjevanju že pozidanega prostora,
-	usmerjali razvoj, vzgojo in šolanje novih generacij za te cilje in za take poklice, da bodo znale ceniti naravne, moralne in kulturne vrednote, ki so osnova za kvalitetno okolje in družbo,
-	vzpodbujali učenje in aktivnosti, ki vodijo k zdravemu načinu življenja.
4.	Naš cilj je zagotoviti Kakovostno življenje sedanjim in bodočim rodovom naših občanov V tem duhu bomo razvijali kulturno življenje naše občine, v cilju ohranjanja in vrednotenja vseh aktivnosti, ki bodo odražale posebno identiteto naše družbe, nastale iz dolgoletnega sožitja dveh kultur in dveh narodov Ta cilj je dosegljiv samo ob doslednem spoštovanju naših, v tej deklaraciji navedenih principov življenja, delovanja in gospodarjenja.
Pozivamo vse občane! da v svojem vsakdanjem življenju uporabljajo ta načela in njihovo uporabo zahtevajo tudi od drugih, tako naših občanov kot naših gostov in ne nazadnje, od vseh organov oblasti naše nove Slovenije.
Št.: 352 63/91 95 Piran, 6. aprila 1995
Predsednica Občinskega sveta dr. MILENA OBLAK-JUH, l.r.
it
Smotrna poraba prostora in ohranjanje naravnega ravnovesja. Na ozemlju piranske občine je pred 80. leti živelo komaj 20% manj prebivalcev kot danes, pozidanega pa je bilo kar desetkrat manj prostora.
Kvaliteti bomo'cfali mesto pred kvantiteto?!? Turistična stroka je ugotovila, občinska skupščina pa potrdila, da je 17.000 turističnih ležišč zgornja meja za razvijanje kvalitetne turistične ponudbe v občini. To mejo pa smo že presegli.
Piranska Punta, klif, jezeri v Fiesi, dolina Pacuga, strunjanske soline s stjužo, Mesečev zaliv - "zelena obala" pomeni protiutež prekomerno pozidanim južnim pobočjem piranskega polotoka, zato jo moramo tako tudi ohraniti.
ZASKRBLJUJOČA HITRÖST SPREMEMB V OKOLJU
Danes lahko en gradbeni stroj opravi delo tisočev delavcev. Nepremišljena odločitev o posegu v okolje je tehnično lahko uresničena čez noč. Pogosto poti nazaj ni. Posledice pa so lahko usodne. Kdo bi si pred sto leti upal pomisliti, da je človeštvo sposobno povzročiti take globalne ekološke spremembe, kot smo jim priča danes. Zato je osveščeni del človeštva začel biti plat zvona. Prva stopnja ukrepanja pa so skupne izjave, ki izražajo zaskrbljenost nad sedanjo prakso in dajejo strateške usmeritve za izboljšavo stanja. Poglejmo nekatere pri katerih je sodelovala tudi Slovenija:
KONVENCIJI IZ RIA DE JANEIRA
Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 je bila zgodovinski dogodek, saj se je prvič na enem mestu zbralo 120 predsednikov držav, ki so s podpisom dveh konvencij izrazili namero končati obdobje takoimenovanega neomejenega gospodarskega razvoja, ki ne upošteva narave in človeka. Konvenciji predlagata z okoljem uravnotežen razvoj.
ALPSKA KONVENCIJA
Izredno bogat, pa tudi občutljiv alpski prostor je doživel v zadnjih desetletjih velike posege. Zavedajoč se pomena tega bogastva, ki pa je vse bolj degradirano, je sedem alpskih držav podpisalo alpsko konvencijo s ciljema: doseči boljše varovanje človeka in narave v Alpah in uresničiti dolgoročno, okolju prijazno in socialno sprejemljivo gospodarjenje.
RESOLUCIJA O POMORSKI USMERITVI N REPUBLIKE SLOVENUE
Namen resolucije, ki jo je marca 1991 sprejela Skupščina Republike Slovenije, je poudariti izreden pomen našega sicer majhnega koščka morja za celotno državo. Poudarek je na smotrnem sonaravnem gospodarjenju s tem področjem, na ohranjanju naravne in kulturne dediščine in na pomorsko pravni ureditvi.
PROGLAS O PROGLASITVI OBČINĆ PIRAN Z NAZIVOM ZELENA OBČINA
Hitrost sprememb, ki jih omogoča sodobna tehnologija in počasno spreminjanje zavesti ter državnih varovalnih mehanizmov, je lahko za majhno lokalno skupnost usodna. Izreden pritisk na prostor v naši občini lahko že v nekaj letih degradira tisočletne vrednote našega okolja. Proglas o Zeleni občini je bil soglasno sprejet v demokratičnem postopku na nivoju lokalne samouprave. Vsebuje konkretne smernice za odločanje in ukrepanje, s ciljem, da bi dolgoročno ohranili naše okolje.
OD DEKLARATIVNEGA IZJAVLJANJA DO PRAKTIČNEGA UKREPANJA
Proglas obvezuje vse občane, še posebej pa tiste, ki so ga sprejeli - torej občinske svetnike. Kako velik bo razkorak med deklarativno pripravljenostjo in odločanjem v praksi? Ali, kakor pravi razglas sam: "Pot do tega cilja (Zelene občine - op.p.) zahteva od vseh nov način mišljenja in veliko mero poguma pri ukrepanju..."
Nenačelne, dolgoročno škodljive pragmatične rešitve pa bodo vedno pri roki. Zato jc občinski svet sprejel tudi sklep, da je potrebno vsako leto pripraviti poročilo o upoštevanju in ravnanju v smislu Proglasa o proglasitvi občine Piran za Zeleno občino.
Žtitt' Lipu<ček
PREDSTAVITEV SKLEPA O PROGLASITVI OBČINE PIRAN Z NAZIVOM
v
ZELENA OBČINA
IZJEMEN PROSTOR
Nedvomno živimo prcbivalci piranske občine na enem najlepših in najbogatejših območij našega planeta. Poseben pomen pa ima ta majhen del morskega obrežja z zaledjem tudi za državo Slovenijo. Ta dejstva pomenijo vrsto prednosti, hkrati pa nalagajo vsem, ki soodločamo o urejanju tega prostora in življenja na njem veliko odgovornost.
KAKOVOSTNO OKOLJE JE NAJVEČJI KAPITAL
Kakovost bivanja je predvsem odvisna od stanja življenjskega okolja in od ekonomske uspešnosti skupnosti. Ker pa gospodarstvo piranske občine temelji na turizmu in pridelavi hrane, je kakovostno okolje tudi osnovni pogoj naše gospodarske učinkovitosti. Naša osnovna naloga je torej skrb za naravno in bivalno okolje.
REDKE DOBRINE SO DRAGOCENE
Pritisk na dragoceni obalni prostor se stopnjuje iz leta v leto. Priseljevanje prebivalstva, pretirano večanje turističnih zmogljivosti, uvajanje novih neprimernih dejavnosti zahtevajo vedno nove posege v prostor in prekomerno izrabo naravnih virov. V želji po kratkoročnem dobičku se izvajajo pozidave zelenih površin, kar pomeni trajno spremembo namembnosti zemljišč, ter s tem rušenje naravnega ravnovesja.
PREOBREMENJENO OKOLJE
Nezavidljivo stanje v prostoru je bilo povod za sklic posebnega zasedanja občinske skupščine v februarju 1992, na katerem je bil sprejet sklep: "Takoj se pristopi k izdelavi novega koncepta prostorskega, ekonomskega in družbenega razvoja občine Piran, katerega osnovno izhodišče mora biti razbremenjevanje okolja."
SPREMEMBA PROSTORSKIH PLANOV
S tem sklepom je bila tudi uradno izražena volja lokalne skupnosti po revidiranju starih megalomanskih razvojnih načrtov, ki niso upoštevali omejenosti prostora in naravnih virov. Izvršni svet občine je takrat pristopil k izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občinskega plana, kot edinemu formalno veljavnemu aktu, s katerim je mogoče odločilno vplivati na stanje v prostoru. Takoj na začetku pa je bilo zaznati pomanjkanje uradnega dokumenta, ki bi vseboval razvojne smernice.
STRATEŠKE USMERITVE
Zato je občinski izvršni svet pripravil dokument z naslovom Deklaracija (proglas) o proglasitvi občine Piran z nazivom Zelena občina. Ta proglas je nadgraditev razvojnih smernic, ki so jih Zeleni Pirana pripravili med javno obravnavo Diskusijskega gradiva razvojnega programa občine Piran v začetku leta 1992. SO Piran je osnutek proglasa sprejela v januarju 1993, druge faze sprejemanja pa skupščina zaradi kronične nesklepčnosti ni opravila. To je storil šele nov občinski svet na eni svojih prvih sej, kar pomeni, daje besedilo, kije nastalp pred tremi leti, še vedno aktualno.
POMEN PROGLASA O ZELENI OBČINI
Tako je občina Piran dobila strateški dokument, ki sta ga sprejela najvišja organa stare in nove lokalne oblasti. To pa daje proglasu še večjo težo. Proglas o proglasitvi občine Piran za Zeleno občino še ne pomeni, da tako občino že imamo, temveč le kaže pot k temu cilju. Od doslednega upoštevanja načel iz proglasa pri pripravi in izvajanju planov in odlokov ter pri vsakdanjih odločitvah na vseh področjih življenja bo odvisna kakovost življenja v občini.
Piran, biser, ki so nam ga zapustili predniki. Naš cilj je, da izročimo to dediščino zanamcem v boljšem stanju, kot smo jo prejeli mi.
Edinstveno področje doline Dragonje s solinami in polotokom Sečo pomeni stalen izziv za gradbenike. Akumulacije na Dragonji, megalomansko letališče, dirkalna steza, tranzitna avtocesta z izvennivojskimi križišči, velika turistična naselja na solinah, vodno zabavišče in podobni projekti se vedno znova pojavljajo. Ali bomo znali ohraniti ta prostor pred nesmiselno pozidavo? Ohranjanji solinarstva, sonaravno kmetijstvo, prava mera marikulturne proizvodnje in mehki turizem so prava perspektiva tega območja.