39. številki. urni. itio. .Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej K 24 — pol leta „ • • • • » 12*— četrt leta w , . . • » 6*— na mesec w • • # • ■ 2*— t npravmštvu prejeman: celo leto naprej • , . • K 22*— pol leta m • • • ■ • 11N— četrt leta „ • • • • s 550 na mesec - • • • • ■ 1'90 Dopis! tuj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knnflovn nltcn it 5 (v pritličju levo,) telefon it. 34. svecer Is Inscrati veljajo: peterostopna petit vrste ** enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari temna številka vel|a 10 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna iiakarnn" tOlslon At M. .Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta M m • • četrt leta „ » • • na mesec m m • • K 25-— . 6*50 « 2-30 za Nemčijo: celo leto naprej . • . K 30*—» za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.-, Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Uprsmistvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it 5, telefon it 80« „Sc dolgo ne bo nič u • • • Na dan otvoritve kranjskega deželnega zbora smo slišali lepe besede o potrebi zvišanja učitelj, plač. V imenu cesarske vlade je deželni predsednik baron Sch\varz opominjal deželni zbor. naj sedaj, ko so dovoljeni kranjski kronovini preod-kazi od državnih davkov, vendar že uredi učiteljske prejemke in deželni glavar dr. Šusteršič je končno izjavil, da se to zgodi. Žalibog se nam zdi. da do izpolnitve te obljube v tekočem zasedanju deželnega zbora ne pride. Od podučene klerikalne strani je bilo na vprašanje, kaj da bo z učiteljskimi plačami, dan odgovor: >Se dolgo ne bo nič . . .« Resnica je, da deželni zbor še ni dobil nobene tozadevne predloge. Će se, kakor je čitati v oficijoznih naznanilih, res snide državni zbor že 3. marca, potem so kranjskemu deželnemu zboru za njegova dela odmerjeni le še kratki dnovi, tako da je izključeno, da bi v tem času mogel rešiti uredbo učiteljskih plač in v zvezi z njim nekako reformo šolskega zakona. Čuje se namreč, da pripravlja dež. odbor nekako premembo šolskega zakona in da hoče v zvezi z njim urediti učiteljske plače. Na prvi pogled temu ni dosti ugovarjati, ali kdor stvar bližje pog'eda. spozna hitro, da zna to uredbo učiteljskih plač za dolgo časa zavleči. Šolski zakon najbrž ne bo tak. da bi ugajal vsem strankam in morda tudi vladi ne ho ugajal; vsekako je gotovo, da bo šolski zakon zahteval daljših posvetovanj, ki jih dež. zbor v tekočem zasedanju do 3. marca čisto gotovo ne bo več mogel opraviti. Mogoče je pa tudi, da bo šolski zakon tak, da ga vlada ne bo hotela sankcijonirati . . . Zaradi tega nam ni Čisto nič simpatično, da hoče deželni odbor zaeno s šolskim zakonom predložiti deželnemu zboru tudi načrt za zvišanje učiteljskih prejemkov, roseb-no še zaradi tega ne, ker utegne biti končni efekt ta, da ; se dolgo ne bo mi Neutajivo dejstvo je, da vlada med učiteljstvom največja mizerija in da spada zboljšanje učiteljskih plač med najnujnejše dolžnosti deželnega zbora. To je danes častna dolžnost dežele, zakaj državni preod-kazi so pred vsem namenjeni za zboljšanje učiteljskih plač in se morajo pred vsem za to porabiti. Če se tako zgodi v drugih kronovinah, je to toliko nujnejše pri nas, kjer so učitelji slabše plačani kakor drugje, tako nevredno plačani, da mora biti celo deželo sram, da pusti poštene delavce stradati. Naše mnenje ic, da bi se zboljšanje učiteljskih plač prav lahko izvršilo ločeno od novega šolskega zakona, ki ga pripravlja deželni odbor. Če že ne definitivno, pa vsaj provi-zorično, samo da bi bilo učiteljstvu pomagano iz sedanje bede. Znano je, da ima dež odbor že pripravljen načrt za regulacijo učiteljskih plač, med tem ko šolski zakon še ni pripravljen in kdo ve če bo sploh gotov do kenca zasedama. Nič torej deželnega odbora ne zadržuje, da ne bi deželnemu zboru predložil svojega načrta za zvišanje učiteljskih plač. Denar za to zvišanje je zagotovljen, torej ni prav nobenega zadržka in pri dobri volji bi deželni zbor vso stvar lahko rešil še tekom meseca februarja. Za šolski zakon se gotovo ne mudi tako, kakor za regulacijo učiteljskih plač. Če pa vztraja večina pri svojem projektu, da se mora uredba učiteljskih plač izvršiti zaeno z novim šolskim zakonom, potem so žal le preresnične besede še dolgo ne bo nič . . s St. Hi. Mori turi vos salutant!... Tužna je pesem našega narodnega boja. Kdor zanjo ne ve, ali pa ie ne razume docela, ta naj gre in poišče našo narodno mejo na spr,dnjem-Štajerskem. Tam, če se hoče globiti v narodni boj, bo spoznal > i njen globoki in dalekosežni pomen. Tu buta z naravnost neverjetno - lo vsa nemška poplava ob par pas^ nežnih postojank in skuša z vsemi napori. podreti mal, a močan jez onih, ki Čuvajo nad mejami zelene svoje slovenske domovine. Obrana je močna. Na napore skrajne slovenske požrtvovalnosti zgrajena, obstoja iz peščice ljudi, ki se zavedajo velike važnosti manj-šinjskih postojank. Da bi ne bilo te peščice — bile bi razmere ob narodni meji naravnost obupne, kajti večina v svoji neslovenski in politično strankarski zaslepljenosti, bije le dobičkanosni strankarski boj, a pozablja na najbližje ležeče, na to, kar bi morala biti nje prva in poglavitna skrb: na ohranitev neie manjšinskih postojank, marveč tudi onih splošno narodno ogroženih točk s slovensko večino, ki pa so blizu temu, da se brez pomiselka — udajajo nemškemu gospodstvu, nemški nadvladi. Ena takih postojank je na primer širom znani Št. Ilj v Slov. Goricah. Pred tedni je izšla v enem naših dnevnikov, nc.ica -Št. Ilj — padel?« Teoretično še ni odgovarjala resnici, gotovo pa praktično, kajti danes računajo vsi slovenski poznavalci tamošnjih razmer, da pomeni nekoč slovenski št. Ilj — izgubljeno slovensko postojanko. Da je temu res tako. bodo pokazale prve občinske volitve v Št. Uju. Ni treba znati bog-ve kako seštevati, da se najde končni rezultat vsote slovenskih volilcev v Št. Hju in pride do zaključka, da bo nadvladalo nemčurstvo. Krivi pa so temu slovenskih klerikalci, kriva je temu politika S. L. S. Pred leti, ko se je vrgla »Siid-marka« in zanjo vsa ostala nemčur-ska poplava na št. Ilj. jc zadonel mogočno in ošabno klerikalni ukaz na naslov slovenskih naprednjakov — »Roke proč!« Klerikalci so se hoteli pokazati gospodarje, hoteli so s Št. THem dokazati moč slovenske katoliške ideje. — a zadrveli so vse skupaj v nogubo! ZaL, da se jim je to pustilo. Danes so pač že tudi oni prišli do spoznania, da je bilo to napačno, ki so zgolj le radi ljubega miru prenehali z delom za Št. Ilj. Seveda moramo, tem v opravič-bo, uvaževati tudi eno: da so kleri- kalci odločno odklonili vsak kompromis, vsako tudi le zgolj narodno, paralelno delo. Vse so hoteli imeti v rokah sami in vse so sedaj — tudi sami zavozili. Krog Št. Ilja pada dan na dan ena občina za drugo v roke nemčur-jem. Še malo in vsa šentiljska okolica bo v njih rokah. Železen pas, v njega sredini osovraženi in narodno umirajoči Slovenci . . . In predno se bo strnil ta nemški obr6*č dodobra, bo konec tudi zadnjega uspešnega slovenskega odpora. Umirajo narodni mučeniki — v imenu Kristusovem . . . —a. Hrvaški sabor. V včerajšnji seji hrvaškega sabora se je nadaljevala debata o ustanovitvi gospodarske sekcije pri zemaljski vladi. V imenu frankovske stranke je govoril poslanec dr. Aleksander Horvat, ki je izjavil, da bo njegova stranka vkljub pomanjkljivostim in nedostatkom, ki jih ima zakonska predloga o gospodarski sekciji, vendarle glasovala za zakonski načrt. Vodstvo te sekcije bo čisto gotovo poverjeno enemu izmed pristašev hr-vaško-srbske koalicije. In to je prav, da se bo narod vsaj lahko prepričal, koliko lahko stori koalicija na podlagi nagodbenega zakona z Ogrsko. V stvarnem popravku je izjavil poslanec R a di ć, vodja seljačke stranke, da ni ciganskega pokoljenja, kakor se mu očita. On je bil rojen v isti rodbinski zadrugi, kakor nadškof P o s i 1 o v i ć, svetnik stola sedmorice, in razni drugi odlični možje. Opetovano se mu je očitalo, da mešetari med strankami. To je res, toda to ni nobena sramota, ker se v politiki povsodi mešetari. Nato je bila razprava prekinjena in na vrsto so prišle interpelacije. Poslanec dr. iMile StarČević je vložil interpelacijo radi madžarskih šol na Hrvaškem. Utemeljevaje svojo interpelacijo, ie govornik razpravljal o postanku narodnostnega gibanja, o francoski revoluciji in o ilirskem gibanju. Nato je citiral razne pesmi, med njimi Preradovićevo »Rodu o jeziku« ter čital interpelacijo bivših poslancev Broza in Cernkovića. Na podlagi vsega tega materijala je dokazal, da so šole v tujem jeziku absolutno škodljive in pogubne. Za to so pogubne tudi madžarske šole na Hrvaškem, dasi je ban baron Sker-lecz skušal dokazati, da so te šole absolutno brez vsake nevarnosti za Hrvaško. Vloženih je bilo nato se cel kup drugih interpelacij. Ogrski državni zbor. Včerajšne seje ogrskega državnega zbora se je udeležila opozicija polnoštevilno. Vršila se je debata o razdelitvi volilnih okrožij. Poslanec Bela Mezoffv je priglasil predlog, ki predlaga predsedstvu zbornice nezaupnico. Predlog je podpisan od 39 članov opozicije. Predlog pravi, da je predsedstvo kršilo opravilni red, da je rabilo proti poslancem silo in da je parlamentno stražo poslalo celo k zasedanju delegacij na Dunaj. Sedanje predsedstvo je samo eksponent sedanje večine in nima nobenega moraličnega ugleda. Red naj se na^ pravi na ta način, da predsedstvo odstopi. O razdelitvi volilnih okrožij pravi poročevalec Ivan Rakovskyi, da se je število madžarskih volilnih okrožij pomnožilo za 42, število takih okrožij, kjer imajo Madžari večino, pa za 40. Poslanec Bakonvi odklanja predlogo. Neodvisna stranka je bila vedno za splošno, enako in direktno volilno pravico. Končno je poslanec Mezoffv še izvajal, da vlada na Ogrskem samo volja grofa Tisze in da stoji ogrski parlament pod vojaško silo. V Avstriji je opažati smer. ki je proti samostojnosti Ogrske. Ko se je izvedla v Avstriji za časa Beckovega kabineta volilna reforma, je bilo treba mesece trajajočih pogajanj, da se je posrečilo najti primerno razmerje v dodelitvi volilnih okrožij raznim narodnostim. V Avstriji se je nadvlada nemštva vzdržala samo z umetnimi sredstvi. Na Ogrskem, pravi govornik, da dobe prevelike ugodnosti one narodnosti, ki gravitirajo proti Bukarešti in Belgradu. LISTEK. Kristalni zamaSeh. Roman. Francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalje.) Lupin ni vedel, kaj bi storil. Rad bi bil tako od zgoraj dol kaj rekel, vrgel kako poslovilno frazo, kako končno besedo, kakor se zgodi v gledališču zaradi lepega odhoda z odra, zaradi umika z vojaškimi častmi. Toda njegov poraz je bil popoln. Ničesar ni mogel reč'. Pokril se je in s trdimi koraki sledil hišnici. To je bila klavrna revanša. — Vražji lopov, je zakričal, ko je bil na cesti in se je obrnil proti Daubrecqovim oknom. Slepar! Obeš-niak! Poslanec! To mi boš drago plačal . . . Ah, gospod si dovoli . . . Ah, gospod se norca dela . . . Dobro! Prisegam pri bogu, gospod ... Danes ali jutri . . . Zadušil }e svojo jezo. Storil je to, ker je v svojem srcu le priznaval silo tega novega sovražnika in ni mogel tajiti, da ga je ravnokar popolnoma premagal. Daubrecqova ravnodušnost, sigurnost napram policijskim uradnikom, zaničevanje do njihovih preiskav v njegovem stanovanju in ob- čudovanja vredna hladnokrvnost, priprostost in impertinenca, ki jo je občutil deveti vohun, vse to je kazalo, da je bil mož močnega značaja, miren, preudaren in dalekoviden in gotov kart, ki jih je imel v rokah. A kake karte so to bile? Kako igro je igral? S kom je igral? In v kaki meri je bila angažirana ena in druga stranka? Lupin tega ni vedel. Ne da bi se v tej stvari količkaj spoznal, s povešeno glavo, se je zapodil v strašno bitko, med ljute sovražnike, pa ni poznal njihovih pozicij, njihovega orožja, njihovih po-močkev in njihovih tajnosti. Kajti tega si končno vendar ni mogel misliti, da bi bil navaden kristalni zamašek smoter takih naporov. Samo ena stvar ga je veselila: Daubrecq ga ni bil razkrinkal. Dau-brecq je mislil, da ima opraviti s policijskim uslužbencem. Torej niti Daubrecq, ne policija ne sluti, da se je nekdo tretji vmešal v to zadevo. To je bila edina prednost, ki jo je imel Lupin, kajti dala mu je svobodo gibanja in temu je pripisoval veliko važnost. . Ne da bi odlašal, je Lupin odprl pismo, katero mu je bif Daubrecq izročil za glavnega tajnika prefekture. Glasilo se je tako-le: »Prav pod tvojo roko, moj dobri Prasville. Dotaknil si se! Še malo, in dosegel bi bil, kar si iskal. A ti si prebedast In drugega niso mogli dobiti kakor tebe, da me nauči prah zreti? Uboga Francija! Na svidenje, Prasville! A če te zasačim, toliko slabše zate; streljal bom. Daubrecq.« — Prav pod roko — je po končanem čitanju ponavljal Lupin. Ta čudak piše morda resnico. Najnavad-neiša skrivališča so vedno najvarnejša. Vendar, vendar ... to je treba pregledati ... Pa dognati je tudi treba, zakaj Daubrecqa tako skrbno nadzirajo in o njegovi osebi je tudi treba kaj natančnega izvedeti. Vspeh poizvedb, ki jih je Lupin naročil v specijalni agenciji, je bil na kratko povedano sledeči: »Aleksij Daubrecq je dve leti poslanec okraja Bouches-du- Rhone in sedi med neodvisnimi, njegovi nazori so negotovi, njegova zaslomba med volilci pa jako znatna, to pa vsled velikanskih vsot, ki jih izda za svojo kandidaturo. Premoženja nima nič. Vendar ima hišo v Parizu, vilo v Enghienu in v Niči in izgubi mnogo v igri, a nihče ne ve, od kod dobiva denar. Ima jako velik vpliv in doseže vse kar hoče, dasi ne hodi po ministrstvih in se zdi, da nima ne prijateljev, ne zvez v političnih krogih.« — To je trgovska informacija, je rekel Lupin, ko je prečital to poročilo. Jaz bi pa potreboval intimno informacijo, nekako policijsko informacijo, ki bi me poučila o zasebnem življenju tega gospoda in bi mi olajšala manevriranja po temi ter me obvarovala, da zasledujoč Dau- brecqa ne zaidem v blato. Vrag vedi, kako beži čas! Eno izmed stanovanj, ki jih je v tem času imel Lupin, je bilo v ulici Chateaubriand. Tam so ga poznali z imenom Mihael Beaumont. Stanovanje je imel Lupin prav udobno opremljeno. Tu je prebival tudi njegov sluga Ahil, ki mu je bil jako vdan in čigar glavna naloga je bila, sprejemati telefonična sporočila, ki so jih Lupinu pošiljali njegovi zavezniki. Prišedši domov je Lupin na svoje veliko začudenje izvedel, da ga že kako uro čaka neka delavka. — Kako? Nikdar me ne pride nihče semkaj iskat! Ali je mlada? — Ne . . . mislim, da ne. — Ti misliš da ne? — Ker ima namesto klobuka na glavi nekak robec, ji nisem dobro videl obraza . . . Nekaka uslužbenka bo ... v kaki prodajalni... elegantna ni . . . — Za koga je vprašala? — Za gospoda Mihaela Beau-monta, je odgovoril sluga. — čudno! In kaj hoče? --Rekla mi je samo, da gre za enghienski dogodek . » . Vsled tega sem mislil... — E — za enghienski dogodek? Ona torej ve, da sem zapleten v ta dogodek. Ona torej ve, da, prišedši semkaj... — Ničesar nisem mogel spraviti iz nje, a zdelo se mi je, da jo moram vendarle sprejeti* — Prav si storil! Kje je zdaj? — V salonu. Užgal sem luč. Lupin je šel hitro skozi predsobo in je odprl vrata v salon. — Kaj pa si mi pel? je rekel svojemu slugi. V salonu ni nikogar. — Nikogar? je vzkliknil Ahil in naglo stopil za svojim gospodarjem. V resnici — salon je bil prazen, — Ah — ta je pa dobra! je za-klical sluga. Še dvajset minut ni tega, kar sem iz previdnosti prišel v salon. Tu-le je sedela. Jaz vendar nisem slep. — Da vidimo, da vidimo, je dejal Lupin vidno razdražen. Kje si bil ti, ko je ta ženska tukaj čakala? — Na stopnišču, patron! Niti za trenotek nisem zapustil stopnišča. Gotovo bi jo bil videl, ko bi bila odšla. — A tu je vendar ni! — To je res... to je res, je ves zbegan priznal sluga. Naveličala se je najbrž čakanja in je odšla. A, za vraga, jaz bi le rad vedel, po kateri poti je odšla. — Po kateri poti? je dejal Lupin. To ni težko uganiti — Kako pravite? — Skozi okno je odšla. Glej, okno je samo prislonjeno... ne zaprto... v pritličju smo... ulica je skoro vedno prazna.*, zlasti zvečer ... Ni dvoma... (Dalje prihodnjič*.) Albanski prestol. Princ Wied se je že poslovil od svojega eskadrona. Njegovo slovo ni bilo tako ganljivo, kakor slovo nemškega prestolonaslednika od gardnih konjenikov in zato tudi njegove besede morda ne bodo predmet občega viharja na Nemškem. Saj ije končno Nemcem tudi malo do princa Wieda, dasiravno se prav dobro zavedajo, da se pripravlja na pot v novo nemško kolonijo. DaAIbanija ne bo nič drugega, kakor nemška kolonija, je popolnoma jasno in naj se tudi velesile še tako prizadevajo ohraniti Albaniji albanski značaj. Resno to prizadevanje gotovo ni pri tro-zvezi. Slovo princa Wieda je bilo kratko, besede premišljeno sestavljene, da ne razžali svoje nove domovine. Prvi kokrak je torej že storjen in sedaj se pelje princ Wied v London, da se predstavi angleškemu kralju in konferira s sirom Edvardom Grev-em. Iz Londona se pelje princ Wied, še predno bo sprejel albansko deputacijo, v Pariz, kamor dospe v četrtek ali pa najkasneje v petek. V Parizu bo obiskal predsednika Poinca-reja in ministre. Iz Pariza se princ Wied ne vrne več v Berolin, marveč naravnost na svoj grad, kjer bo spre-•jel albansko deputacijo najbrže v soboto. Potem odpotuje v Albanijo. Ali se je princ Wied med tem že nekoliko naučil albansko, o tem ne izvemo ničesar. Kak »Polvglott« ali pa »Albansko v 48 urah« si je gotovo naročil tako, da bo mogel svoje podanike osrečiti s kratkim nagovorom v albanskem jeziku. Tudi mu lahko nekoliko pomaga Esad paša, samo dolg ne bo smel biti nagovor. Eno glavnih vprašanj pa je nadalje tudi, v katerem jeziku bo sicer govoril pri svojem prihodu v Drač. v nemškem ali irancoskem. Za to bi bilo vsekakor dobro sklicati kako mednarodno konferenco. Italijani tudi ne bodo zadovoljni, če ne bo govoril italijansko. Jezikovno vprašanje je torej prvi kamen, ob katerega bo zadel novi knez ali kralj, in jezikovno in versko vprašanje se bo vleklo skozi vso njegovo vlado, Grki, Srbi, Albanci, Turki, Bolgari, Aromuni, to je konglomerat Albanije, in pravoslavni, katoličani, mohamedanci je drugi sestav njegove nove domovine. Težavno bo, da ne bo razžalil enih ali drugih. Korektne besede. Srbski poslanik Čolak A n t i t je nastopil svojo službo ter se predstavil bolgarskemu carju, pri čemer je carja nagovoril s sledečimi besedami: Ohranil sem si hvaležen spomin na naklonjenost, katero ste mi blagovolili veličanstvo izkazovati povodom mojega prejšnjega bivanja v stolnem mestu. Laskavo poslanstvo, ki mi je bilo sedaj poverjeno, mi je zato tem bolj prijetno. Ta misija ima namen zopet obnoviti dobre odnošaje med Bolgarsko in Srbijo, in te dobre odnošaje negovati. Ustrezajoč namenom svoje kraljevske vlade, se bom z vsemi svojimi močmi trudil, da bom '•strezal razmerju in tako številnim skupnim interesom obeh sosednih držav. Srečen bom, če se bo posrečilo mojemu prizadevanju izpolniti svojo častno nalogo in če si bom naklonil mogočno podporo Vašega veličanstva ter zagotovil dragoceno sodelovanje vlade Vašega veličanstva. In car Ferdinand je odgovoril: Hvala vam za liubeznjive besede, s katerimi ste se spomnili svojega prejšnjega bivanja na Bolgarskem, ki je tudi meni v najboljšem spominu, in hvala vam za čustva, ki ste jih izrekli v trenotku, ko vas je privedla misija, ki vam je bila poverjena, zopet v molje stolno mesto. Ta Čustva so garancija za simpatično skrb, s katero boste skušali obnoviti dobro razmerje med Srbijo in Bolgarsko in si prizadevali to dobro razmerje tudi ohraniti, obenem pa tudi jamstvo za prizadevanje, s katerim boste skrbeli po navodilih kraljevske vlade, gojiti tako številne interese obeh sosednih držav. Zagotavljam vas svoje podpore in sodelovanja svoje vlade v vsem, kar vam bo moglo olajšati to nalogo, ter vas, gospod poslanik, pozdravljam med nami. Kakor smo že poročali, je tudi srbski kralj Peter v navzočnosti ministrskega predsednika P a š i ć a sprejel bolgarskega poslanika C a -prasikova v nastopni avdijenci. Štajersko. Deželni zbor štajerski ima danes, v sredo dopoldne svojo prvo sejo. Trbovlje - Hrastnik. Dne 2., 4. in 5. marca se vrše naše občinske volitve in sicer v znamenju boja, tako hudega boja, kakor ga v naši srenji še nismo imeli: Nemškutarji se hočejo polastiti občinske uprave, v prvem razredu nam silijo 10 zagrize- ' nih narodnih nasprotnikov, v IL pa toliko od nemškega rudnika odvisnih, ozir. nanj navezanih mož, da bi imeli nadpolovično veČino, da bi delal! z nami domačini kar bi hoteli. Slovenci — naprednjaki in klerikalci — videč, kaka strahovita katastrofa preti občini, so se v zadnjem hipu združili. Da pa so še enkrat dokazali svojo naklonjenost industriji, so ponudili vodji trboveljskega rudnika kompromis: v I. razredu so ponudili njegovi stranki šest odborniških mest, katero ponudbo pa je mož odločno zavrnil, češ, vseh deset, ali pa nič! Kaj so hoteli na to naši možje? Videč, da pripade 3. razred demokratom, bi storili neodpusten greh, ako bi vrgli puško v koruzo ter se zadovoljili z eno samo tretjino odbornikov. Sklenili so iti v boj v I. in II. razredu, dobro vedoč, da bodo napeli Nemci vse svoje moči, da uničijo domačina kmeta in obrtnika. In res, kar počenjajo sedaj ti naši ravnatelji, presega že vse meje! Letajo od volilca do vo-lilca, obljubujejo in grozijo, da bi se jih moglo pognati v kriminal. Mi ne bomo naštevali posameznosti, obljubimo pa, da utegnemo tirati katerega teh gospodov po vol i t vi pred sodnijo! O priliki morda pojasnimo, zakaj se nemškutarji tako ženejo, kake »dobrote^ da bi radi naklonili domačinom, pa za danes le omenimo, da je slovenska lista že sestavljena ter da jo dobe naši volilci kmalu v roke. Pripomnimo, da se je postavilo med kandidate več kmetov, kakor jih je bilo doslej in sicer može. ki ne bodo klonili tilnika pred vsakim uemšku-tarskim hlapcem. Obžalujemo pa ljudi, ki mesto da bi sami diktirali tujcu: -takole boš delal če hočeš biti med namu. pa se dado teptati od njega v blato! Pa že pridemo vkup, če bog da. kmalu! V Hrastniku je smrtno ponesrečil približno 18 let stari Ravnikar, sin posestnika v s Bobnu«. Prišel je med vozove, s katerimi vozijo iz Oi-strškega rudnika premog. Ti so mu zmečkali glavo. Nekemu drugemu delavcu pri rudniku je zlomilo roko. Za proporc pri občinskih volitvah v Celju, Ptuju in Mariboru. Minuli petek smo poročali v »Slov. Narodu*; o volilni reformi za mesto Gradec, ki določa proporcionalne volitve za vse 4 volilne razrede in omogoča vsaki količkaj pomembni manjšini zastopstvo v graškem mestnem svetu. O tej volilni reformi je že sklepal v graškem mestnem svetu posebni odsek; socijalisti in obrtniki so se združili ter tvorili večino, ki je sklenila proporc. V sredo bo o volilni reformi sklepal plenum graškega mestnega sveta. Izrazili smo v petek v »Slov. Narodu/- mnenje, da utegne priti volilna reforma za mesto Gradec še v tem zasedanju deželnega zbora, ki se ga pričakuje od srede naprej, v razpravo. Poudarili smo, da bi bilo zelo umestno, ako bi ob tej priliki nastopili slovenski deželni poslanci z zahtevo, naj se reformirajo tudi zastareli občinski volilni redi v Celju, Ptuju in Mariboru ter se naj vpelje proporc. Danes imamo bilježiti v tem oziru zanimiva dejstva. Zastopniki naše klerik me stranke so imeli v nedeljo, dne 15. februarja v Celju neko posvetov; ije, na katerem so sklenili pozvati Slovenski klub v štajerskem dežel em zboru, naj bi zahteval istočasno kot za Gradec tudi upeljavo proporca za Celje, Ptuj in Maribor. Ta sklep je vzbudil v Gradcu precej pozornostL -Montagszeitung« piše, da so o volilni reformi za mesto Gradec še nikakor ne bode moglo razpravljati v februarskem zasedanju štajerskega deželnega zbora, ker se predsankcija ne bode dala tako hitro doseči. Vrhu tega se zavzema ^Montagszeitung« sploh za to, naj bi graški mestni svet o proprcu ne sklepal popreje ko na zavzamejo stališča graške nacijonal-ne organizacije. List obžaluje, da so se zastopniki obrtnikov in trgovcev s socijalisti vred izrekli za proporc ter hvali zastopnike uradništva, ki so nasprotovali. Naj si bo že kakor koli: Če ne v tem, pa v prihodnjem zasedanju se utegne v deželnem zboru o stvari razpravljati in takrat morajo naši deželni poslanci brez razlike strank storiti svojo dolžnost. Ena naših glavnih narodnih zahtev je, da dobimo Slovenci v občinskih zasto-pih mest Celja, Ptuja in Maribora primerno zastopstvo naših interesov — in da isto dosežemo, treba napeti vse sile. Mi smo že večkrat nasvetovali v »Slov. Narodu« deželnozborskemu Slovenskemu klubu, da naj vzame to zadevo v roke; upamo, da bode celjski nasvet lastnih somišljenikov upošteval in storil, kar bo mogel. Končno še ponavljamo željo, ki smo jo izrekli v petek: naj se zahteva po proporcu pri običnskih volitvah stavi tudi na javnih shodih v Celju, Ptuju in Mariboru, da se naše občinstvo z njo seznani in da ne zgine več nobenemu slovenskemu politiku z vidika. Prireditev mora že po dosedaj došlih prijavah uspeti nad pričakovanje. Saj je pa tudi veselje in zabava v iskreno odkritosrčni sokolski družbi tako čista, da si vsak prijatelj društva želi vrhane kupice tega veselja. Iz Čaja. Te dni poslal je mestni urad v Celju raznim društvom po-praševalne pole, katere naj zaradi statistike izpolnijo (ime in sedež društva, število članov, častnih članov, rednih in izvanrednih članov.) Na do-stavnicah imajo vsa ta društva nemška imena; tako se n. pr. imenuje Slovenska sokolska župa: »Slovve-niseher Turngau«, Slovenska Straža: »Slovvenisehe Wacht« itd. Kakor smo slišali, so vsaj večinoma predsedniki ali zastopniki dotičnih društev te pole prevzeli in se na dostav-nicah podpisali; gotovo so se pri tem prenaglili. Sramota, ki se nam spet dela. se pa da prav lahko odpraviti: naj dotična društva kratkomalo dotične pole mestnemu uradu spet vrnejo, češ, da se društvo ne zove tako, kakor se na dostavnici ali popra-Ševaini poli imenuje, da takega društva sploh ni in da bode društvo odgovorilo takrat, kadar bode dobilo slovensko ali vsaj dvojezič. polo pod svojim pravim imenom. Na ta način se naj navadi mestni urad, ako hoče biti politična oblast, da spoštuje nas in naša društva; mestni predstojnik dr. Ambrositsch, ki je zastopnik Schulvereina, Siidmarke in nemškega Volksrata, obenem pa vodja političnega urada v Celju, naj krsti svoje otroke kakor hoče, naj jim da imena vseh staroveških bogov, nas in naša društva pa naj pusti pri miru. Mi nismo njegovi otroci ali pa njegovi hlapci, da bi delal z nami, kakor bi hotel. Kozje. Veliki živinski in kramarski sejm se vrši dne 24. svečana t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Iz Maribora. ^Narodni List« bo imel od tega tedna naprej posebno prilogo pod imenom »Mariborski Glasnik«. Priloga bo glasilo narodnega političnega društva »Maribor« in bo posebej skrbela za potrebe mariborskih in podravskih Slovencev, katerim klerikalno mariborsko časopisje nikakor ne zadošča. Drobne novice. V P o d 1 e h n i- ku podPtujem so zmagali pri občinskih volitvah dne 14. februarja štajercijanci. Pomagali so bližnji šentviški nemškutarji in pa gospodarski vpliv štajerske šparkase. — Umrl je v Šoštanju nemškutarski čevljar Henrik Mack. — Umrl je pri Sv. Lenartu v Slov. gor. gostilničar in posestnik M. SekolL — Pohvala. Deželno orožnisko poveljstvo pe lavne pohvalilo orožnike Franca Ju'šcta, Frai;ca Prekorška m Lukeža Velei-i < d Sv. Lenarta v Slov. gor., k*«t so krivce znane velike tatvine pri Sv. Jurju v Slov. gor. dobili ter rešili tudi večji del ukradenega denarja. Primorsko. Koroško. Koroški deželni zbor. Zadnja seja deželnega zbora je bila zopet precej živahna in je rešila več točk. Vloženih je bilo 16 vlog. Po otvoritvi seje je posvetil deželni glavar daljši govor dne 14. ferbuarja v Gradcu umrlemu deželnemu poslancu iz veleposestva grofu Lodron-Lateranu, katerega sedež v zbornici je bil okrašen s cvetjem. Nato je predlagal v imenu finančnega odseka poslanec Dobernig, da se ne sprejme predlog poslanca VValcherja, ki hoče ustanovitev posebnega odseka za finančno kontrolo. Po daljši debati, katere se je udeležilo več poslancev, je bil sprejet predlog finančnega odseka. Nato so bili odk^zani razni predlogi odsekom. — Predlog glede dopolnitve zakona glede šolskega nadzorstva je bil po dolgi debati izročen zopet šolskemu odseku. — Zavrnjen je bil predlog poslanca Angererja glede izpremem-be zakona o disciplinarnem postopanju in o odpustu ljudskošolskih in meščanskih učiteljev. S tem ie bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes dopoldne. Drobne vesti. V celovške zapore so pripeljali nevarnega vlomilca in tata 201etnega Franca Kendlbacherja, ki je izvršil več vlomov v vile ob Vrbskem jezeru in več cerkvenih vlomov. — Neznani tatovi so vlomili v mesnico Franca Logarja v Pliber-ku in so odnesli več mesa in za 140 K denarja. — V Bistrici v Rožni dolini je prišel železnični delavec Fr. Ka-mernik pri premikanju voz med odbijače dveh tovornih voz. Dobil je silno nevarne poškodbe, odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. — Neznan tat je vlomil v mlin Tomaža Polesnika v Trdnji vesi in odnesel za 142 K drobiža. Sokol v Ajdovščini priredi dne 22. t m. predpustno veselico s koncertom vojaške godbe, vprizoritvijo burke »Same zapreke«* komičnega prizora s petjem »Anka in Janko«, predpustne igre »Iz devete dežele« in plesom. Lahi na delu. — Slovenci, pozor! V nedeHo se je vršil v Piranu kongres istrske laške »Unione Naziona-le«. Kar se je na tem kongresu govorilo in sklenilo, je gorostasna nesramnost, ki je zelo značilna za istrske Italijane, in na katero je treba prav toplo opozoriti tudi vlado. Pred vsem se je govorilo o kompromisu, katerega bi Italijani tako radi dosegli. Seveda razumejo pa ti možakarji, katerim gre za razne stolčke pod kompromisom Ie to, da Slovenci odstopijo od vseh svojih zahtev in-se na novo vdinjajo laški gospodarski ka-rnori. Značilen je govor predsednika zborovanja odvetnika Bennatija, ki si Je drznil trditi, da onemogočujejo kompromis Slovani s svojimi pretiranimi zahtevami. To je smešno. Če zahtevajo Slovani, ki tvorijo večino v deželi in ki so tudi prav dobri davkoplačevalci, vsaj del onih pravic, ki si jih je usurpirala začasna laška večina, so te zahteve po njihovem mnenju pretirane. Dalje pravi mož, da je vladni kompromisni predlog ostal brezuspšen, ker so ga zavrnili Slovani z motivacijo, da je bil sestavljen ta predlog pod pritiskom neke tuje vlade. Povedali smo že, da se je pečala z istrskim vprašanjem rimska kurija, in to ie res. Zahtevala je varstvo svojih državljanov v Istri. Še bolj hud je bil govornik dr. Giosefii iz Poreča. Ta je stavil predlog v sledečem zmislu: Volilni odsek naj ima prosto roko v izbiranju kandidatov in naj se izogne po možnosti kompromisu z vsako stranko. (Kdo ie bil proti vladnemu kompromisnemu predlogu?) Laški liberalci se bodo borili z vsemi silami proti Slovanom, borili pa se bodo tudi proti klerikalcem in socialistom. Nato napada poreske-ga škofa in svetuje, da je za Italijana boljše, če se vzdrže volitve, kot pa bi paktirali s klerikalci. O tem predlogu se je razvila živahna sem in tja ostra debata, po kateri je bil govornikov predlog z nekaterimi spremembami sprejet. Končno so sklenili zborovala tudi protest proti uvedbi štirijezičnih uradnih pečatov v Istri. Pri tem so strašno napadali vlado in namestništvo, katero je nastopalo,' kakor smo že konstatirali, v tem vprašanju popolnoma pošteno pot. — Tako delajo Italijani. Izviti hočejo z nasilstvom Slovencem vse pravice, ki jim gredo, zato Slovenci, bodite pozorni! Občinska kriza v Ogleju. Pred kratkem so se vršile volitve v občinski svet. Izvoljenih je bilo 24 svetnikov. Izmed teh je demisijoniralo še pred volitvijo župana pet svetnikov. Več občinskih svetnikov pa je demisijoniralo po volitvi župana. Za župana je bil izvoljen z osmimi glasovi Dominik Frantuz. Iznajdba Slovenca. Iz Pulia se nam poroča, da je Slovenec S. Las-bacher pri 87/8 iznašel novo signalno napravo za stroje. Kdor je pripravljen pomagati, da se iznajdba patentira, naj se obrne do iznajdi-telja. Poostrena kazen. Znani mestni blagajnik v Pulju Tomaž Galante, ki je znan izza pnljske občinske afere in ki je bil zaradi goljufij s svojimi tovariši vred pred laško poroto v Rovinju oproščen, je bil obsojen, kakor smo svoječasno poročali, pri drugi obravnavi pred celovškim porotnim sodiščem, ki je bilo za to obravnavo delegirano, na dveletno iečo. Proti ti sodbi je vložilo državno pravdništvo ničnostno pritožbo. Posledica te pritožbe je bila, da je zvišal sodni dvor Galanteju kazen za osem mesecev. Strahovi. One Srbe, ki so jih aretirali pred nekaj dnevi na Sušaku, je hrvaška deželna vlada izgnala. Zaplenjene srbske razglednice. Na carinskem uradu na Reki so zaplenili zavoj razglednic, katere je poslal na ogled belgrajski profesor Deročo knjigotržcu Trbojeviču. Razglednice so predstavljale Veliko Srbio, pod katero naj bi pripadale tudi Bosna, Hrvaška, Slavonija in Reka. Oblasti so odredile, da se te razglednice uničijo. Drobne vesti. Aretacija. V Trstu so aretirali v neki gostilni mehanika Alf. Fegeca in zlatarja H. Novaka, ker sta javno odobravala umor nadinženira in ravnatelja v Stabilimento tecnico Pichlerja in sta pri tem klicala: 2ivela anarhija! — O m o r i 1 c u Pichlerja Zanierju nima policija kljub napornemu in intenzivnemu iskanju še nobene sledu Mnenje policije, da skrivajo Zaniera tržaški anarhisti, je bilo bržkone napačno, kajti v gotovih krogih, posebno v delavskih, se trdi z gotovostjo, da je Zanier pobegnil v Italijo. Mogoče pa je, da so pomagali k begu Zanier j evi tovariši in prijatelji, ki so bili vsi hudi sovražniki ravnatelja Pichlerja. Če je umor res v zvezi s kako anarhistično zaroto in ni bil samo osebno maščevanje, ki ga je izvršil Zanier v hipni razburjenosti, Še ni dognano. Govorilo pa se je, da so dobili na Za-nierjevem stanovanju več laških anarhističnih knjig in spisov. — V Trstu nameravajo izdajati Italijani nov laški dnevnik »Gazeta di Tri-este«. Vodil ga bo znani urednik zloglasnega lista »Coda del diavolo« (Hudičev rep) Viktor Cutin, ki je strupen sovražnik Slovencev in Slovanov sploh. — V Tomšičevi ulici v Gorici je pogorel en del hiše Alojzija Levičnika. Lastnik ima približno 1500 kron. najemnik pa 1000 K škode. Oba sta bila zavarovana. — Prenehala sta izhajati laška dnevnika »Corriere Adriatico« in »Vita«. Dnevne vesti- + Resnost ali neresnost klerikalne stranke pri pogajanjih za volilno reformo. Zastopnikom-poslancem narodno-napredne stranke je resno na tem ležeče, da se voliln^. pravica tudi v kuriji mest in trgov reformira tako. kot to odgovarja razmeram v deželi, interesnemu zastopstvu in pravičnosti. Klerikalci stremijo bržčas zgolj po tem, da se število mandatov v kmetski kuriji pomnoži in Če mogoče, da se tudi v mestih Število naprednih mandatov zmanjša; nemara bi v tem pogledu še celo milostno koncedirali, da se uvede proporc zgolj v mestni kuriji, — v splošni kuriji ga namreč odklanjajo. Načelnikov namestnik narodno-napredne stranke dr. Fran Novak je po klu-hovem sklepu vroči! v ponedeljek S. L. S. in deželnemu predsedniku baronu Schvvarzu načrt volilne reforme za mesta in trge. Vspričo poročila verifikacijskega odseka je namreč najnujnejše, da se reformira predvsem volilna kurija mest in trgov. Klerikalci sami konkretnih predlogov niso stavili niti glede celotne volilne reforme, niti glede reforme volilne kurije mest in trgov. Zastopniki narodno-napredne stranke so izjavili, da so pripravljeni k pogajanjem, a pogajanj in razpravljanj bi se klerikalci očividno udeležili le pod kardinalnim pogojem, da se jim število mandatov v kmetski kuriji zviša, da se narodno-napredna stranka povsem iztisne iz kmetske kurije in če mogoče, zmanjša število njihovih mandatov' tudi v mestni kuriji. Hvaia za t;:ko reformo, ki se seveda brez scg]asja narodno-napredne stranke izvršiti ne more. Naj sodi občinstvo, na kateri strani je resnost! Načrt, ki ga je izročila narodno-napredna stranka S. L. S. in deželnemu predsedniku, se glasi tako-le: Volilski razred mest in trgov (§ 3. dež. vol. reda) se reformira na podlagi sledečih obveznih načel: I. V volilne okraje točka 2—7 § 3. se uvrsti še: a) vsi trgi, ki so sedež c. kr. okrajnega sodišča, t. j. trgi: Litija, Radeče, Mokronog, Velike Lašče, Zužemperk, Cerknica, Senožeče,Vipava in Ilirska Bistrica; b) sledeči eminentno industrijski kraji: trg Jesenice in vasi Sava. Zgornje in Spodnje Domžale in Zagorje ob Savi. II. Dosedanji volilski razred mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice (§ 3. II. dež. vol. r.) se imenuje odslej volilski razred mest, trgov, industrijalnih krajev ter trgovske in obrtne zbornice. III. Teritorijalni obseg v tem voliiskem okraju opravičenih mest, trgov in industrijskih krajev obeležiti je tako, da obsega vsak volilni kraj le dotično čisto mesto in čisti trg, ne pa tudi kake druge dele, ki so morda združeni z dotičnim meslom ali trgom v skupno krajevno občino. Isto načelo velja za priklopljene industrijske kraje. Vse to bo treba v noveliranem zakonu označiti tako jasno, da bo izključen vsak dvom. Le pri mestu Kamnik se izjemoma pripustijo predkraji Zaprice, 2alje in Fužine. IV. Vsaka teritorijalna iz-prememba teh volilnih okrajev, kakor tudi volilnih okrajev Ljubljana I. 'n II. je dopustna Ie vsled sklepa deželnega zbora, storjenega s kvalificirano večino zadnjega stavka § 46. dež vol. r. ter je v tem smislu dopolniti ljubljanski mestni statut in občinske rede za ostalo Kranjsko. V. Volilna pravica v tem voliiskem razredu pristojaj le onim slovom § 13. dež. vol. r. pripuščenim volilnim upravičencem, ki imajo svoje redno bivališče, oziroma obrtovališče v do tičnem volilnem okraju, torej v mestu trgu ali industrijskem kraju samem, ne pa morda le v dotični krajevni občini izven opravičenega mesta aH trga. To načelo velja tudi za volilna okraja Ljubljana I. in II. — Častnim članom kot takim ne pristo-!a volilna pravica VI. Ta reforma dež. vol. r. stopi v veljavo šele ro preteku sedanje legislativne dobe. Žc 33 štev. »SLOVENSKI NAROD*, dne 18. februarja If 14. Stran 3, v odseku za vol. reformo in v seji fclubovih načelnikov izrazili so zastopniki nar. napr. stranke dr. Ravni- har. Ribnikar in dr. Novak, da je nar.-papredna stranka seveda pripravljena sodelovati tudi pri reformi drugih Kurij. No. pa klerikalci bodo že skrbeli, da do teh reform ne bo prišlo. - Še nekaj z gredi Štefe-Kre-garjeve pritožbe. Zadnjo soboto je Ljubljana nekaj pomenljivega doživela. »Slovenecv je doslovno ponatisnil dveh malih inožicev pritožbo proti mestnemu proračunu za leto 1914.! In sedaj se mali Štefe po predalih škofovega glasila repenči, kakor da je omenjena pritožba znanstveno delo, katerim bode dunajska akade-a prisodila prvo darilo! V resnici mamo pred sabo skrpucalo najnižje praznoglavosti. Taka revščina larno vami! Prve obligacije bi bila estna občina lahko prodala: ker i je vladala v letu 1913 huda kriza na denarnem trgu, bilo se ie bati pre-^eišnje kurzne izgube. Zatorej, da se >r I gotovi denar za kanale - na-rahnke, zastavila so se — ali ka-r bi rekla Štefe in Kregar. dale so omenjene obligacije v lombard dveh ljubljanskih bankah. Kaj je a proračunska posledica tega po-opanja? Na eni strani so se morali taviti v proračun kot passivum bresti, katere plačuje mestna občila za lombard pri bankah; na dru.;i trani pa kot aktivum kuooni, ki bodo od zastavi'"enih obligacij zapadli v letu 1914. Od tod razlika med 8620 K 13.6% K. Ali vštete in Kregar bode-ta še vedno bevskaia o goljufijah in sleparijah! Naj bevskata! O sleparstvih in goljufijah spet gobezda pošten i ako vič v »Slovencu*. Pravi, da je magistrat hišne posestnike »osleparil« za tisoče in tisoče, češ. da jim je »za nastanjenje vojakov leta in leta preveč zaračunaval*. Seveda je to debela laž. kar ve tudi poštenjakovič sam, toda to ga :o nič ne moti, da bi te laži ne sku-al vsaj prodati za čisto resnico. Mož ie pač na laž že tako navajen, kakor berač na uši, zato laže in natolcuje, -:or da bi bil to njegov posel in poklic, čeprav pri tem riskira, da ga kdo radi dolgega in strupenega jezite prime za ušesa ali lase, ali pa mu jih odmeri, položivši ga na biljar, par poštenih na oni del telesa, ki se pričenja tam, kjer se neha hrbtenica. V takšnih momentih postaja možakar na to navadno bolj pohleven in manj zloben, to pa vse dotlej, dokler ne pozabi na brezovo olje. Zdi se, da paglavec že dolgo pogreša brezov-ke, zato bo treba že poskrbeti, da se bo porednež zopet seznanil s pošteno porcijo brezovega olja. Boste videli, kako bo >grdoba grda paglava, ki masti je vredna leskove*, krotka in ponižna, kadar ga bomo stresli za lase in mu navili ušesa! Takrat pa bo slovesno izjavljal, kakor vselej v takšnih slučajih, da ni nikomur hotel očitati goljufijo aJi sleparstvo. So namreč ljudje, ki so veliki kričači, ki so pa sicer gorostasni strahopetniki. In eden takih je »kritik; mestnega gospodarstva v »Slovencu«. — Proračun mesta Idrije še vedno ni fešen, dasi je deželni odbor že meseca decembra lansko leto o njem sklepal. Kakor Čujemo, ie proračun obtičal pri deželni vladi, ki baje noče zavzeti stališča deželnega odbora. Ta je namreč na Oswaldovo pritožbo odiočil. da se za polovico črta postavka 40.000 K za prezidavo občinskega poslopja št. 509 in je v pokritje stavbnih stroškov najeti posojilo. Ta razsodba pa nasprotuje odločbi upravnega sodišča, ki je v prav tej zadevi izreklo, da prosta razsoja deželnega odbora vendar ne sme segati tako daleč, da bi se moglo diktirati občini najem posojila, če je sklenil občinski odbor pokritje s pobiranjem višje občinske doklade. Tega mnenja je tudi c. kr. rudniško ravnateljstvo, ki proti višini zadevne postavke ni ugovarjalo. To je tudi umljivo. čemu nalagati občini troške novega posojila, če se lahko pokrije potrebščina z rednimi dohodki občinske doklade. Po občinskem odboru sklenjena doklada ni bila nikakor tako visoka, da bi jo ne zmogla idrijska občina. Če dovoljuje deželni odbor malim kmečkim občinam nad 100^ć občinsko doklado za gradbo cerkva, bo vendar smela tudi idrijska občina imeti 74°c občinsko doklado. V drugih mestih morajo obči-narji prispevati za mestne potrebe še razne druge doklade poleg užitni-ne, ki je v Idriii z 15r> jako nizka. Toda deželni odbor mora vedno nagajati idrijskemu občinskemu odboru na liubo svojega svetovalca Oswal-da. Upamo, da bo vsaj deželna vlada, če že moramo na njo apelirati, znala varovati koristi idrijskega mesta in avtoriteto državnih sodišč. — Poštna koalicija je dne 17. februarja naredila v finančnem ministrstvu nri gosp. sekcijskemu načelniku Galeckem, sekcijskem svetniku Popperju in ministr. svetniku Jam-bourju z namenom poset, izdajo regulacijskih naredb za razne vrste poštnih uslužbencev pospešiti. Cel kompleks teh naredb je v finančnem ministrstvu sedaj dodelan in se nahaja pri vodji tega ministrstva, odkoder gre zanesljivo koncem tega tedna v trgovinsko ministrstvo nazaj in se od tam prihodnji teden predloži v sankcijo. — Albanski tečaj so ustanovili na Dunaju za častnike. V to šol bo komandiranih kakih 20 Častni ov, da se priuče albanščine. Poučev; bo albanski jezik bivši Pekmezić - Pek-mezov. sedaj akademiiski proft sor dr. Pekmezi. Cemu ne prired na Dunaju tudi kurz slovenskega jezi-ka ? Pravijo, da bi bil ta kkurz raznim častnikom bolj potreben, kakor pa albanski. — Kazenska ovadba proti gdč. Kamili Theimerjevi. Kakor čujemo, rnejio£ajno znamko sveta. Kdor jo pozna, ne vzame nikdar več druzega čaja. ker en i DSkus dokaže r;f^ o dobroto. Linbllanska Kreditna banka v Ljubljani4*. radni kurzi dun. borze 18. februarja 1914. Blagom! Naložbeni papirji. majeva renta .... srebrna renta . . . avstr. kronska renta . ogr kronska renta . kranjsko dež. posojilo i k. o. Češke dež. banke Srečke. c .jke iz !. 1S60 1 3 . . • ., 1864. . . . • n tiske......• zemeUske I izdaje n ogrske hipotečne • dun. komuna ne . avstr. kreditne . . ljubljanske .... avstr. rde t križa . „ bazilika..... turške ...... I Deaarif ij 83 25 I 87 75 8370 I 8295 \ 88 25 Delnice. . ;anske kreditne banke ■ «tr. kreditnega ravoda Djnaiske bančne družbe Jjžne železnice ..... [ - ;avne železnice .... - -e-Montan...... ;ke sladkorne družbe • * vnostenske banke . . . 443 — 680 — T94*— 2427> 229*75 J70 — 4*3-— SV— r>2*35 51-75 2/25 227-— 406 — ^9 50 536 -105 10 716 &3 i 329 — ! 280-50 Valute. ekini .. 11*39 Malic..........I I17-45 »nki .......... 9535 re .••........'i ^4 95 ; I .....«•••• —J J W i 8345 87-95 P3 90 8315 89-— 89*25 453 — 690 — 304 2*9«— 252*75 237-75 480 — 493— 6^— 56 25 35 75 31-25 230-— 40S-— S*>30 537-lr6!0 717*98 834-0 331*— 28150 11 43 117*6> 95*0 9515 254- itne cene v Budimpeftti. Dne 18. februarja 1914. Termin, ^nica za apr. 1914. . . ;enica za oktobei 1914. . ^nica za mai 1914. 0 . I za apr. 1914 ... ! za oktober 1914 . . . rei za apr. 1914 . • . ves za olctober 1914 . . :mza za mai 1914 . . ZS 50 kg 1217 za 50 k? U-07 za 50 kg 12-C6 za 50 kg 9-26 za 50 \:i 8 65 za 50 k**: 7*78 za 50 kg 7 77 za 50 kg 674 Meteorclosifto poročilo. ■ x sad morje 3 396*2 Srednji zračni tlak 726 srn Ča« L opazovanja Stanje barometra ? mm Temperaturi v V Vetrovi Nebo -. 2. pop.! 7371 j 7*3 „ | 9.zv. 7376 ! 4*2 iS. ' 7. zj. 738*2 1-8 1 Srednia včerajšnja "orm. 00* Padavina p. m. jzah jasno si. jzah. . si. svzh. megia temperatura S*lo, v 24 urah mm 0*0. Brez posebnega obvestila. T Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno Ijnbticni scpiog, * oče, brat, sin in svak, gospod Rudolf Keržišnik c. kr. sodni slnga danes ob 7. uri zjutraj po dolgotrajni težki bolezni, previden s tolažili sv vere v starosti 43 let mimo preminul. 681 Pogreb dragega ranjkega se vrši jutri v četrtek, dne 19. t m ob *.'*5. popoldne iz biŠe žalosti Soteska št. 10 na pokopališče k zv. Križu. Bodi mu prijazen spomin! V Ljubljani, 18. februarja 1914 I Ivanka Keržišnik, soproga. Rudolf, Ivanka m Verica, otroci. Helena KeriUnik, mati. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za vse izraze sočutja in sožalja ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda 676 Mateja Lemuta c Ur. rndniakef a pašnika v MH|1 našo najiskrenejšo zahvalo. Imenoma se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg. c. kr. rud. svetnikoma M. Pirnatu in J. Soiku, gg. tovarišem, slavnemu godbenemu društvu in vsem onim, ki so dragega rajnika spremili k zadnjemu počitku. V Idriji, 16. februarja 1914. Žalujoči •stali. Išče se za 1. marec eno alt dve sobi. Ponudbe pod „mare11 na uprav. i>Slov. Naroda«. 667 Za industrijski tir pripraven vrhutalni materijal in sicer 13.5C0 železniških tirnic (sin), 33 kg na meter težkih, 18.600 m tirnic kundarno že'.eznico, 21 kg na meter t?žki!-;, 12 zraven pripadajoči;! ogibal, vse staro, pa Slov. Naroda«. Službo išče izprašan slroiBik ia Marjet ređja v večjem podjetju, izvežban mož, zmožen svoje stroke, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Ponudbe pod |Sycd]aM na upravn. »Slov. Nareda«. C43 Lepo smrekovo Mig u tmb ca. 30.000 kosov, 2 — 4 m dolgo, ima počen! naprodai lailiBta mm v _ Jesiiisla. pošta Ribnica na Štajerskem. Ti*aovciZ Poceni naprodaj radi nabave avtomobila, bliza Gorice 3 močni štrapaca vajeni Stanovonil ▼ podpritličju na solnčni legi s 2 in z 1 sobo ter z ▼semi drugimi pritikli-nami sta oddati 1 ■a|0¥iam tOT-miaem. 565 Našlo? pove upravništvo »Slov. Naroda«. Naznanilo. Naznanjam, da sem a L februari em 634 preselila svojo obrt in se obenem vsem cenjenim damam najtoplejše priporočam. Fani Mikllč, * krojačka. Stari trg št. 1.9 III. nadstr. Ljubljana. Za skorajšnji nastop iščemo popolnoma zanesljivega mlajšega pisarniškega uradnika z dobro izobrazbo, popolnim znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter strojepisja. Prosilci naj svoje pismene ponudbe naslove na M. Fisehl's S&hne, tvornica špirita, droža, slada, čistilnica špirita v Ce ICVCIS. 631 Popravila šivalnih strojev se izvršujejo v naših delavnicah to&no in stvarno. SiNGER Co. de!, draiba štoalniii strojev. Največja in najstarejša trgovina s šivalnimi stroji v Avstriji. Ljubljana. Sv. Petra cesta it. 4. Kranj, Glavni trg štev. 119. Novo mesto, Veliki trg štev. 45. Proda se National blagajsa. Rej-ji-strira K 99*99, samo eno leto rab- j Ijena. Eventualno se zamenja za \Vert-beimerico št. 2—3 v dobren stan u. j Ponudbe pod „Trgovci 67S11 na upravn. »Slov. Naroda«. o79 Znamka za odgovor. f in ¥oza s ploščado za prevažanje blaga. Cena po dogovoru. H74 Vprašanja na upravništvo »Slov. Naroda« pod iifro Tovarna 67411. Pristno brnsko blago. Spomladanska in poletna sezija 1914. Kcpon m 3-10 dolg j i \^uli0Tl 7 kroa za uoooioo MU snleko J K iz ^nknja. hlače, telovnik) , knpon 17 krun 5! \ stane samo 1 kupon !>0 kron Kupon za Črno salonsko obleko K 20*—, dalje bi i o za površnik?, turistovski lo-den, svilnate kamparnc, blasjo za damske obleke itd. razpošilja po tvomiških cenah : kot solidna in poštena vrlo znana : Zaloga tvornice za sukno Siegel-lmhof v Brnu (Brunn). Vzorci gratis ia franko. ~91 Od teea, da direktno naročajo blago pri firmi Sic^el-Imhof na tvor^iSkem kraju, imaio privatni odjemalci veliko prednost. Naivečja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615 Vabalo na V globoki Žalosti naznanjamo tuino vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem o smrti predragega, nepozabnega soproga, očeta, sina, zeta, brata in svaka, gospoda 678 Jožefa Jegliča nadnčitelja v Selcih ki je po dolgi mučni bolezni, previden 3 sv. zakramenti za nrnirajoče, dne 17. februarja 1914 ob 11. uri ponoči v 30. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v petek, dne 20. februarja ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti (sola) na pokopališče v Selcih. Dragega nepozabnega rajnika priporočamo v blag spomin. Selce, dne 17. februarja 1914. Marila Jeglič roj. Šliber, soproga. — Olgica, Jotkn, otroka. — bina Šliberjeva v Selcih. — Rodbina Jegiićeva v Podbrezju, redni ulični zbor Kmetske in delavske posojil-:: niče v Spodnji Idriji :: rogistrovane ladr. z neoaaejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dno S. marca ob 1. url pop. 7 Spod. Idriji it. 17. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa za leto 1913. 4. Volitev načelstva (9 članov). 5. Volitev nadzorstva (5 članov). 6. Slučajnosti. Spodnja Idrija, dne 17. februarja 1914. -t----, Ako bi na določeno uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje s prvotnim dnevnim redom drug občni zbor v smislu § 35 pravil, ki sklepa brezpogojno. 675 Stalno stanovanje z dvema sobama in pritiklinami IMo mirna stranka dveh oseb za april ali majev termin. _ Ponudbe pod šifro JMataO ai—j ■ vanle/Oes* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 665 m w m * i 40 let star, oženjen brez otrok, išče primerno službe. 642 Ponudbe pod „A. T." oljarna Zidanmoat. 1730 sm tirnic (sin) 7 kg težkih, 2850 sn tirnic 11 in 12 kg težkih. 0 primernih izogibal, 25 železnih vozičkov (Klpowagen), 12 plošča dni h ▼oz (Plateauwagen), vse rabljeno pa dobro ohranjeno, sc odda jako ceno. Cenjene dopise pod ttA. B. 500 872" na upravništvo »Slov. Naroda«. Posamezne favorita* potrebščine in kroji se dobijo pri tvrdki M. RANTH, Ljubljana, Marijin trg št- 3. Trgovina s potrebščinami za krojače, belim blagom in pleteninami. Favoritne potrebščine se TpoŠiljajo le proti predvpošiliatvi denarnega zneska s poštnino vred. 641 Novo izšlo s favorit - album 90 vinarjev. Sta perila (za mladino) 85 vinarjev in za vsaki zvezek 10 vinarjev poštnine. Proti praha jem, luskinam in izpadanja las deluje najbolj se priznana Tanno-cMnin tinta katera ©krepfiuje laslsče, odstranjuj« lusko in preprečuj s Izpadanje las. 1 sfehLlenlaa as navodom Z Ki Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgišklh obvez, svežih mineralnih vod Itd. Del lekarna miana Lensteka iLlob!|anl Risljeva cesta si L pole*; novozgrajenega Fran Jožefovega i obli. mosta. 10 V te; lekarni dobivajo zdravila tudi elani bolniških blagajn jnzne železnice, 0m kr. tobačne tovarne in okr. bolniške bi aga f ne v Ltubljani. s triletno prakso želi premeniti mesto« Nastop v marcu oziroma v aprilu. Ponudbe na upravništvo .Slov* Naroda- pod „Kandidat 1914/511*. Proda se dobro obranjen, bolj kratek r za 150 kron. 662 Naslov pod „Postati predal ŠU 146", Ljubljana. H na solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in vsemi drugimi pritiklinami, opremljeno z vsem kon-fortom, so da z malem v najem. Naslov se poizve v upravništvu »Slov. Naroda«. 564 Špecerijske stroke, vojaščine prost, tse ts*. j>z*o J me pri tvrdki 579 A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta. s 3 sobami in pritiklinami 80 Odda mirni stranki brez otrok z majevim terminom na BloiwelSOv£ cesti štev. 16. 649 Poizve se na Bleiwei80vi cesti št. 18 I. o* *H^S Najboljša in najzdravejša ~ barva za lase In brado je dr. Drailea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri ■ Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št« 1« Lasne kite, podlage in mrežico vseh vrst; gledališčne in toaletno ■ potrebščine itd. ■ i Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10, Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene I Vci. med* Slavko Zarmk v* JV(imica Zarni^ roj. Zmdaršič *y%m poročena. "Xt^ 669 Jrnovo dne t8. svečana t9t4. JL Jfistrica Brez posebnega obvestila. Jrgovtc Sdmund Jfastehc foica Jfasteiic «- Jfdar poročena. V ljubljeni, dnm 19. svečana 1$i4. JtaruUja. _" Ijubljana. 6370 13 ^617 91^579 814990 Priporočamo našim z gospodinjam g i KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske to tovarne v Ljubljani žranc Jfošatc posestnik poročene, i SANATORIUM; EMONA .„ ZA-NOTRAIsfcJE: ■ IN - KIRURGlCNE • BOLEZNI. [Z • PORODNIŠNICA LtJUBL-JANA komenskega ulica 4 fi SEF-ZDR^v-NK FRiMAKhJ Dk FR. DERGANG \| Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg lO. l postrežb i>22 664 Grosuplje Zaijna dns t8- februarja tdt%. PATENTE vseh dežela izpostuje inženif 33 KSHA^oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju ''i., IRaHahilf erstrasse št. 37. f£azaianilo. 620 Naznanjava slavnemu občinstvu, da sva a 1. svečanom 1914 prevzela slamo gostilna 1. Klinar na Savi. tanroii tovarne). Priporočava se slav. občinstvu najtopleje kakor tudi gg. potnikom in izletnikom na Gorenjsko. Zravc i fine dnnajske kuhinj: se tecijo pristna vina in marčno pivo iz Sosske pivovarne. Pri gostilni je voznikom vedno na razpolago tndi hlev. —— Priporočava se za obilni obisk z velespoštovanjem Leo in Mari t a KI ar man. BAZn\0/IVi>JI PISAVE POTOJI STEHLE\i: PLOŠČE. 487 To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom ,.OTielogravhM odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno važno za odpoifljate'je ponudb itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom aH pisalnim strojem z^otovljenega originala (tudi skica ali risba) več tisoč kopij v zaželjeni barvi (even. vsaka Neizrabljivs steklena opalna plošča. kopija v različni bani.. Aparat je zelo preprost in ne zahteva nobene stiskalnjce in tudi ne pride nobena masa fželatin itd.) ali gosta tinta vpoštev. Ceniki, vzorci tiska in reference znstonj. Wv"" Breaoavvaiio razkazovanje. THE REX So., Ljubljana, ielenburgova ulica 7. Telefon št: 3S. _____Zaloga pisalnih in razmnoirvalaih strojer, niih potrebščin ter pisarniških oprar. - Velika zaloga 15a50 najfinejših, trpežnih in nogi najbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša Ljubljana, Jurčičev trg št 3. Gg. učiteljem, učiteljice > in drž uradnikom 15° o pr -usta ! ! ! KDOR RABI 2 ! 8 bencin motor {e, ele&trcmoicrfe. pluge in brane, trzoparil-nike. kosilnice te rfruge strofe za Vožnjo, stroje za roko- vratila, predmete za mlekarne, dal-m stlnsbi cement, traverzo in iel-lezne šine, delce In razno orodja y stiskal« niče za sadje in seno, mlatllnice In slamoreznlce, naj se obrne na najstarejšo, širom cele Kranjske, Štajerske in Primorske dobro znano tvrdko in razpoŠiljalnico poljedelskih strojev v Ljubljani zarije Terezije cesta št, 1. Dobra postreiba je vsakomur za-famčena. Kainlife cene! Priznano najbolji stroji. Ceniki brezplačno. JL Zlomil - če vli arski mo1 sfer v Linblfaal. Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevHev. Izdeluje tndi nrave -r.L\:.:ie in teiovadske čevlje. Za naročila z dežele zadostuje kot mera prifoslan čevelj. 12S Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si kratkočasne zefoiibe. Spisal B a ž Poklin. Broširano K 1 50, vezano K 2 40. D biva se v 4285 JfereBni knjigarni v £jub-ja&L Fr. P. Z izprašan 05tik, zaiagatelj c. fcr. armade, vojne mornarice, ffomo&rancev itd. 123 LJufelgasa; Stari trg št, 9. O^ala in Ščipalniki po strokovnjakih in zdravnisk'h predpisih. — Z elekfar obratom moderno ure ena delavrrca Najnovejši cen k bre^olačno! s e i vojaščine prost, se 648 sprejme pri tvrdki 2 Preselitev obrti. Krojaški mojster P. Casserniann vljudno naznanja, da se je iz Šeienbnrgove nlice štev. 1 0gr preselil ^Jg| v Židovsko ulico štev. 3 ter se priporoča za nadaljno naklonjenost S spoštovanjem 677 i' 1 P. Cassermacn. Pr*yQV5*s4naf dobro vpeljana zavapo vaSnica išče za takojšni vstop V akviziciji in organizaciji izvežbani gospodje, katerim se nudijo lepi dovodki, naj pošljejo ponudbe pod šifro „5000 673" na upravn. „S!ov. Naroda". 67^ SEM t. : lil STDH STACUL, Lj&sisIJaisia, priporoča Bajtopleje izvrstni 599 i •« "C M Jnvelir ia trgovec z arami j Us I lel Ustanovil, leta 1889. X-"U.d- Csrne Ljubljana, WoIfova ulica štev. 3. orGČni prstani lastnega Izdelka, kakor tudi kompletne kasete namiznega orodja : po najnižjih cenah. Lastna delavnica z električnim obratom« Pri nakupu blaga zahtevajte potrdilo o vplačanem znesku. Za one, ki zbero do 15. junija 1914 najvišle število plačilnih listov, oziroma ki dosežejo najvišjo svoto vplačanih zneskov, so določeni brezplačni številni krasni predmeti v zlatu in srebru. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u Delniška glavnica 8,000.000 kron« u Stritarjeva ulica štev. 2. R.zervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Spljetu. Celovcu, Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju. a aa tekači racvn M> vlago pa cuHk s TP ^^^^^^^^