Leto LXXTV., ft. 8 Ljubljana, sobota 11« ]anaar]a Gena Din 1.— Izhaja vaaJR dan popoldne izvzemal nedelje ta praznika. —____________ ____ „ r___ tirat A Din 2. do 100 vrat S Din 2.50. od 100 do 300 vrat 4 Dto a, vecjl Ines ran patM vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno w Jugoslaviji Din 14.—, am isoaamatvo Din ?S Rokopisi aa M CBEDNUTVO O* UPUAVBTMTVO LJUBLJANA. Kaafljeva allea ŠL § ti-zz. zi-za, 11-34. si-2« ta sa-at Podrnlolet: MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, taleron St. M — ČETRTE, eeljako uredništvo: Stroeemaverjeva ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SJLOVKNJ GRADEC, Slomškov trg 6. — PoStns hranilnica v Ljubljani It 10 35L Zelo napet uojni položaj 11 ed Anglijo in Ne Grki prodirajo proti v. a- - • li v* ^ « s * * I ♦ line letalske operacije Beratu - J; ;J.; V\ Včeraj so Angleži izvedli največji dnevni letalski napad na nemške objekte po bojih v Flandriji, ponoči pa so tretjič bombardirali Brest v zasedeni Franciji — Nemci so preteklo noč ponovili napad na Anglijo ter močno poškodovali neko mesto — Angleški bombniki nad Sicilijo Lortdoi, \\ jan. jan * (Reuter) Informacijska služba letalskega ministrstva objavlja podrobne podatke o velikem angle škcm lctalždcern napadu, ki je bil včeraj podnevi izveden nad Calaisorn in okolico. Uradno poročilo javlja, da ie bil to največji angleški dnevni letalski napad na nemške vojaške objekte vse po bojih v Flandriji. Poročilo ne pove. koliko bomb nikov je sodelovalo v napadih, omenja pa. da je ang^e ke borr.bn ke spremljalo nad sto anglekih lovcev tipov Spitfire in Hur-rican Ang'c'ka letala so bombardirala in s strojn:cami obstreljevala sovražna letališča in druge vojaške objekte, knkor tudi patro'ne ladje rw nv>-iu. Vrženih je bilo zc'o mnrvgo eksplozivnih in zazidalnih b ?mb. Ncm'ko protiletalsko topništvo je zelo močno obstreljevalo an£le"ka leta'a Nem'ka lovska letala pa so se udejst v ovale 'c m.i'o. V leta'skib b:tkah. ki so se razvtfe. so b:'a tn sovražna lovska !c:a!a sestreljena An^'eži pr! napadu samem niso izgubili nr»b?ner»a svojega leta'a. pač pa se je eno i7m-i lovskih letal zruilo ob povratku v Ap"':i'1. Pilot je ranjen M «d drugim so anjj'c'Jci rxvmr»nr1ci napadli so* razna letala v nekem gozdu prt Cr'*'u. Nadalje je b:1o bombardiram 'e-ta'ršče v Ovne fa P^ge pri Ca'asu. Tu je bo r>"r./rnh z'asti mnogo nemkih letal t;^a Henschel, k' služijo za podporo krmni vojski. Pri tem napadu so stopili v akcijo tudi poljski let.-.'ci. Nadalje je b'ila bomba - ':rs na z clcspfozrvmini in zaž;ga'ni-mi bombami noka železniška postajo v b!i-ž:n;. Pri Viseona so bile n.ipadene poboja n-kr sovražnih topov in vojaški ođdc'ki. Tudi pri rtu Gris Ncz so bile napadene so vrezne pcr-tf>janke. Eno izmed angle'kih letal t^na Hurncan je napncHo rtih sovražne patrolne ladje v doverski ožni. Nad morsko ožino je pri^o potim no do manjših letalskih bo rev Neko letalo tipa Spitfire 9C je v v;šini 300 m spopadlo s sovražn;m lovcem tipa Mcsserschmitt. Pozneje je anglo-kemu aparatu prišel na pomoč se lovec Hurncane Nemško letalo je bilo zadeto ter je strmog'avilo v morje, puščajoč za seboj gost črn dim. Jjondon. 11. jan. a. (Co'umbia B S.) Po nekaterih cenitvah je v velikem angleškem letalskem napadu na Calais in okolico včeraj sodelovalo okoli 50 bombnikov v spremstvu 500 lovskih letaL Nemško poročilo Berlin, 11. jan. s. (Columbia B. S.) Po nemških informacijah se je nemškim lovskim letalom posrečilo odbiti včerajšnji veliki anerleški napad na Calais ln okolico. Po nemških poročilih je bilo šest angleških letal sestreljenih, dve nadaljnji pa sta bili tako poškodovani, da se najbrž nista mogli vrniti na svoje oporišče. Trepet nad Brestom London, 11. jan. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleški bombniki izvedli bombni napad na oporišče sovražne volne mornarice v Brestu v zasedeni Franciji. Silovit nemški napad London, 11. jan. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutrnjem komunikeju: Glavni sovražni letalski napadi preteklo noč so bili usmerjeni na neko mesto v Južni Angliji. Povzročena je bila znatna škoda na hišah in trgovskih zgradbah. Mnogo oseb je bilo ubitih, več drugih pa ranjenih Zažigalne bombe so povzročile več požarov, toda poležaj je bil kmalu obvladan. Kckaj bomb je bilo vrženih tudi na druge dele države. Nekaj hiš je bilo pri teh napadih poškodovanih, toda med prebiva!-slvor-. ni bilo nobene smrtne žrtve. London, 11. jan. s. (Reuter). Napad, ki so ga nemška letala preteklo noč izvedla na n^ko mesto ob južni angleški obali, je bil zelo močan. Znžigalne in eksplozivne oom-be so povzročile mnogo škode, števi'.o človeških žrtev je veliko. Med razdejanir.d zgradbami je šest cerkva, več kinematograf v in več sklad'šč. Isidr.n. 11. jan. (Columbfa B. S.) Kakor cUčajno današnje iutrnje uradno pi-rcčilo ne pove katero ivžnonnglcSko mesto Je **ilc v preteki' neči predmet rJ'ovitegt. nnrrškcr.a !ets!skeu\yeveit prosil kongres se za denarna sredstva za njegovo izvedbo Predsodek demokratske stranke senator Barklcv je napovedal, da bodo v prvem letu Zedinjene države posodile za 2000 dr* 6000 milijonov dolarjev vredneeti vojnega m a ter :a i. Skupno na bo Jo posojila dosegla do 12.000 milijonov do'arjev vrednosti. Na konferenci tirka je predsednik R-~x>-scvelt včeraj izrecni* naglasi!, da mora biti debato o novem zakonu č:m bolj pospešena tako da bo lahko čimprej dobil zakonsko moč Kooseveit /e tudi nag asil, da on sam osebno ne žedi diktatorskih pooblastil, ki mu jih daje novi zakon, da pa so ta potrebna, ker mera nekdo imeti v rokah vsa pi*.'b!avr;!a. da z drastčno akcijo zasigur« takoj njo p*>moč demokratskim državam. Ve3!na kengreca na Roosevoltovi strani VPashington, 11 jan s. (Reuter) Prvi odmevi k včeraj predloženemu zakonskemu osnutku o dovolitvi posfjjanja vojnega ma-tenaa Angliji in njenim zavezneam, kažejo, da večina v kongresu predlog odobrava ter smatra, da ie umetno, da se združi v rokah enega moža v Zedinjenh državah vaa oblast, tako da bo Anglija lahko prejema čim hitreje potrebno pomoč. Na drugi strani pa izolaoonisti očitajo predsedniku Roosevc^u, da bo z novim zakonom dobil diktatorska pooblastila. Uporaba in popravilo obrambnih priprav IPas/imgfon, 11. jan. AA. (Reuter) V Rooseveltovem zakonskem načrtu je rudi do'očba o ;zvoznem dovoljenju vsakega tak nega izdelka ki je namenjen obrambi, in sicer v vsako demokratske državo. Takoj po proučtv zakonskega načrta so voditelji kongresa izdali poročilo ki pravi. da se tretja do'očba tega nafrta n.mnSi ni popravila vseh obranibn.h pripet* b-ci ozira na to, ali sr bile izdc'ane v USA ali nc. Tc bi se po porečr!u reklo, da bi na primer britanska boina ladj'i »R PQWm mo • a biti popravljena v ladjcdc'n o v Bn>«V:nu, kciikor predsedn;k Ro^scvelt smatra, da je to v interesni narodne 'hrambe USA. Wcshin?ton, 11. j«n. AA. (reuter) V zvezi s pred'oži t vi jo R'*oaeve! tovega zakonskega načrta kongresu poudarjajo, da ie do'očba o uporabi obrambn;h priprav in objektov dovoj raztegljivo in da omogoča uporabo vsakega voja kega. p^morkoga in letalskega oporirča, oziroma popravilo nrznega orožja tistih držav, katerih obramba je življenjskega pomena rudi za obrambo USA. Za čim hitrejšo pomoč Angliji New York, 11. jan. s. (Olumb'a B. S.) Biv'i guverner države New York Al Smith je govoril včeraj po radiu o novem zakonskem osnutku za pomoč Angliji in njenim zavezn cam. Dejal je, da ni nobenega dvoma, da so Zedinjcne države dolžne nud:ti Angliji čim hitreje vso možno pomoč Velika večina ameriškega naroda je za tako pomoč. Smth je izjav?! dalje, da trenutno samo Ang ija preprečuje diktaforsJcim velesilam, da bi nastopile proti Zodinjenim državam • tora'no vojno, kakor so to atonle s Francijo. Smith je pripomnil, da je sme'no, da bi razdalja 3000 milj, ki jo tvori Atlantski ocean, predstavlja'a resno oviro za na nad na Zedinjene dižave Edini način, da Ze-dinjene države ostanejo izven vojne je, da pomagajo Angliji z vsem sredstvi in z vso naglico, s katero jih morejo proizvajati. Vsa ameriška proizvodnja iz mirnega časa mora biti preurejena za delo za narodno obrambo Dosedanja pomoč New Yorkr II jan. s (Reuter) Po uradnih ameriških podatkih je bilo v decembru poštenih v Anglijo iz Zedmjenih držav dvakrat več leta! nego v oktobru. Hopkins o svoji misiji Posebni Rooseveltov odposlanec o resni nalogi svojega bivanja v LomAonu London, 11. jaa. AA. (Reuter). Posebni odposlanec predaed. Rooaevelta, H op kina je Imel snoci daljši razgovor s lordom Hallfaxom, an~leSkim veleposlanikom v Waahlngtonu takoj po razgovoru a zunanjim ministrom Edenom. Nato se je Hopkins <*oljro posvetoval s predaednikom en. gleflke vlade caiurcnlllora. Na vprašanja novinarjev je Hopkins Izjavil: Mole neioga je sekt reen* ta Uwm v Londonu kot osebni zastopnik predsednika Roosevelta. Moja naloga je v tem, da ae posvetujem s predsednikom vlade Churchillom ln z drugimi člani angleške vlade o vprašanjih, ki zanimajo obe drŽavi. Nato je Hopkins Izjavil, da bo ameriška vlada tako pospešila proizvodnjo orožja, da bo te dosegla najvišjo točko ob koncu tega lete Nadaljevanje aa 2. strani Stran S » 8 L a V ENSR1 NAROD«, sobota, U. januarja 1941. ■ ————— ta t prvih mesecih prihodnjega leta. Hopkins Je izjavit da Ima pospešenje in okrepitev* proizvodnje vojnih sredstev ta cilj, da bi se dosegli neposredni uspehi, pri tem pa naj bi pospešena proizvodnja dala Ameriki ie sedaj in pozneje na razpolago zadostno količino sredstev za narodno obrambo . Nato je Hopkins Izjavil, de ima vlada sedaj obsežna ln Široka pooblastila ln da bo dobila Se druga pooblastila, da bi se proizvodnja vojnih sredstev Izvedla tako, kakor to zahtevajo potrebe Amerike ln Anglije. Kar se tiče ostalih podrobnosti, o njegovem bivanju v Angliji, Hopkins nI maral dati nobeneg^a odgovora. Izjavil je samo, da bo v Angliji ostal dva do tri tedne. Italijanski plas o angleSJcili vojnih ciljih Rim, 11. jan. AA. (Štefani). »Gazzeta del Popolo« objavlja članek, ki ga je napisal Giovannl Ansaldo. Članek piše o govoru, ki ga je imel Churchil, na banketu, pri- rejenem v podzemlju nekega hotele pred odhodom lorda Hallfaosa v Wastifngtoo. Vodja angleške vlade je opozoril na dlje te vojne, Id so za Anglijo v glavnem tile. Razširiti ln utrditi Izrabljanje sveta pod vodstvom Anglosaksoncev tn to na vseh kontinentih ln na vseh morjih. Sedaj so vse države dobile opozorilo ln gze zato, ali bo Anglija premagana ali ne se bo naslonila na Ameriko tn izvedla organizacijo sveta, v kateri bodo anglosaksonski narodi l&hico Imeli premoč in pospravljali svoje dobičke Pisec članka opozarja na konec neke satirične politične drame, ki jo Je napisal Bernhard Shaw. V tej drami ameriški veleposestnik ponuja angleškemu kralju cesarsko krono. Ko je Churchill govoril v tem podzemlju, se je najbrž obnašal prav tako. zgodi ae pa lahko, da bo jutri Amerika zacesarjevala ln prevzela kot gospodar vodstvo Anglosaksoncev na svetu. Ansaldo dodaja, da misli, da ae je Churchill povrnil k stvarnosti, ko je zapuščal podzemski prostor ln ko je videl London v razvalinah. Položaj na Balkanu, kakor ga gledajo iz Berlina Vprašanje Bolgarije ie zmerom aktualno — Premik nemških čet na jugovzhodu — Grčija naj bi sledila zgledu Finske ? Beograd, 11. jan. p. Berlinski dopisnik »Poitike« v daljšem poročilu prikazuje sedanji položaj z nemškega stališča. V tej zvezi opozarja na izjavo, ki jo je podaj propagandni minister Gobbels v klubu inozemskih novinarjev. nag!arajoč. da se sedanje zatišje ne sme smetTati za popuščanje politične in vojaške iniciative Nemčije, marveč je treba gledati na to za-ti:je predvsem kot na odmor, ki naj s!užt najskrbnejS pripravi za nove in zelo obsežne do*yyj.ke. Dopisnik predvideva več strvni. koder bi moglo priti do presenečenj. V zvezi s tem opozarja na dosedanjo prakso nenv-ke diplomacije, ki je doslej vedtto v največji tajnosti izvršila vse priprave. V tej zvezi beleži tudi v inozemstvu razširjene vesti, da so se večji kontingenti nemrfcih čet preselili iz Rumunije v Bolgarijo. V nemških uradnih krosrh teh vesti niti ne potrjujejo niti ne zan;kajo, marveč ramo izjavljajo, da je rudi doslej bil običaj, da se javnosti o pokretih nemških čet niso dejale nikaka obvestila. Dopisrrk nag'Jcih dobav zavzemajo žitarice. Tu prtfia jajo v postev naivečie količine žita. ki so bde kdaj v zgoddn'h krajih Srrvjet.tk^ zveze žetev odlična Po d<**ed«inrh D*«d*.r k^h 'o cenijo na 7 m I jard brutro Dudo* (1 pud = 16 kg) V sovjetskih dobavah za vzemajo pomembno mesto m m era na olta med katera spada oije za mazo. za gori vo. petrolej in si čuo. Potem je važen tudi sovjetski izvoz bom baza. ker se je v Sov je t sk zvezi v zadnjih »etm posrečilo pndelati prvovrsten Doinba7 'ako po kakovosti kakor tudi po X>tčmi Dobave bombaža so v okviru nove«a go spodar sitega sporazuma tolikšne, kakor /ib do zdaj se ne pomnijo nikjer Rasen tegs prihaja v poštev še uvoz lanu Jat je v*!> ke količine kovin in rud. med njimi man gana. lz vsega tega štedi, da pomeni ta nmn gospodarski sporazum s Sovjetsko zveze za nem ki rajh veliko povečanje vojnega potenciala. Kar se tiče dobav z nemške strani je bila dosežena nova podlaga ki se more tu najbolje označiti kot anspevek k izvedbi gospodarskega načrta. Vojna me3 Slamom In Indzklno Bang-kok, 11. jan. s. (Ass. Press) Novo siamsko vojno poročilo javlja, da siamske čete še nadalje napredujejo v Indokino, ne da bi naletele na resen odpor. Siamci so zaplenili mnogo orožja in municije. S i unska letala so bomb«'5 rdi rala železniško križišče Battambang. Indokltajsko mesto Sia-mara je bilo pri letalskem napadu popolnoma razdejano. flanoi. 11. jan. s. Kakor javlja agencija Domej, so morale francoske čete po uradnih francoskih podatkih izprazniti obmejno mer to Suaset, ki so ga Siamci napadli z veliko premočjo. Kakor poroča Columbia B. S. Ima »obmejno mesto«, ki je bilo z veliko premočjo zasedeno, vsega dve hiši ln 16 prebivalcev, med njimi 4 Francoze in 12 domačinov. Rangoon, 11. jan. s. (Reuter). Na povabilo kitajske vlade je sklenila birmanska vlada poslati v Cungking svojo posebno misijo. Ta misija bo imela nalogo, da poskusi urediti vsa odprta vprašanja, ki zanimajo Cangkajškovo Kitajsko ln Birmo. Japonci se boje letalskih napadov Tokio, 11. jan. AA. (DNB) Vojni minister Tojo je izjavil po včerajšnji konferenci ministrskega odbora za narodno obrambo, da je nujno potrebno ustanoviti na Japonskem organizacijo za obrambo pred letalskimi napadi, kot to zahteva današnji svetovni položaj. Pripomnil je, da so brez koristi zmaje na kopnem in na morju, če napadi iz zraka spravljajo državo v nevarnost. Poudaril je končno, da se mora japonsko ljudstvo poučiti o vsem, kar je potrebno v zvezi z obrambo pred letalskimi napadi in da se morajo po mestih zgraditi zaklonišča. Plesne izpopolni e valne vaje »GRAFIKE« se vrše se ves mesec januar vsako nedeljo od 14. ure dalje v Del. zbor. Smrt zaslužnega gasilskega veterana Vič. 11. januarja Z gasilnega doma na Viču je v sredo zaolapolala žalna zastava. Naizorosna smrt ie iztrgala iz viških gasilskih vrst zaslužnega veterana tov. Lojzeta Škarje* ca ki ie skorai ool stoletja zvesto stal v slu*b gasilske organizacije. Nieeova smrt ni prišla nepričakovano. Nedavna smrt niesove soprcce ie nieeovo rahlo zdrav ie Se bolj potria in do 6 dneh ji ie sledil v večn st. S pokojnim tov Skarievcem 1e izgubila viška Drostovoliska casilska čata marlii- veea in oožrtvovanesa člana. Vse svole živijenie ie Dosvetil tei Človekoljubni or- ganiza.iji. Za svoje plodno ga~ilsko udej-stvovame ie Prejel pohvalo tudi na najvišjem mestu ter ie bil odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje, na tudi Gasilska zajednica ga ie odlikovala z zlato koajno za 351etno vestno in zvesto delo v ca i laki organizaciji. Včerai noooldne le bil nocreb ooVoineffa gasilskega veterana. Na č?lu za k ižem ie korakala viška gasilska črta, za venci je nosi] gasilec na blazinici obe odlikovanji pokojnega, za krsto, ob kateri so imel; cestno stražo viški gasilci, so se uvrstili Dokojnikovi sorodniki, za njimi oredsednik gasilske čete tov. I. Gašoerin s ooveiini- kom Robežnikom In tajnikom Petere-m na čelu. V žalnem aorevodu le bilo leoo število pokojnikovih DrrotMlev in zrancev. PO pogrebu so se obrali vITtf gasilci na žalni sestanek v gasilskem d mu kier se ie v oetetnih besedah spomnil ockojnasa tovariša predsednik čete tov. Ivan Gsioe-rin. Navročni so sootnfn na ivt^*a tovariša počastili ■ kUcl »Slava«. — Naj bo vrlemu gasilskemu borcu lahka domača zemlia. njegov soomln na nad ostane pozaben med nami! Za skrbstvo starin v Novem mestu Naia dolenjska metropola Je dobila Muzejsko društvo Novo mesto. 11. januarja. Novo mesto, tako slikovito po svoji legv ima aa seboj pestro zgodovino, o čemer pričajo številni zgodovinski spomeniki, ki zasluzijo vso pozornost. Da bo dolenjska metropola dobila pravo varstvo nad svojimi zgodovinskimi spomeniki in da bo mogoče zgodovinske predmete in dokumente predstavljati javnosti, se je pret k'i četrtek zvečer ustanovilo Muzejsko društvo, ki bo uredilo mestni muzej .n skrbelo za raziskovanje krajevne zgodovine. Priprave so bile prav skrbne. Pretekli torek je prof. Janko Jarc predaval v So-kolskem domu o narodnem preporodu Novega mesta. Nato je akad. slikar Božidar Jakac z Izvrstno uspelim filmom poka-al vrsto kranjskih slik in podobe iz novomeškega življenja v letu 1931. V sredo je v Prosvetnem domu nameraval predavati vseuč. prof. dr Milko Kos ki pa je zboiei. aakar je o umetnosti Dolenjske predaval umetnostni zgodovinar Joža Gregorič. V četrtek zvečer so se na magistratu zbrati številni predstavniki m ug'edni domačim s nekaterimi gosti lz Llub'jane. Odvetnik dr. Davorin Gross je vse toplo pozdravil tn orisal pomen novega društva. Nato je banovinski konservator vseučil Skl prof dr France Mesesnel v obširno zadetem predavanju orisal kavftn* bodi skrb za starine in kako naj slovenska mesta skrbijo za zaSeito svojih pomembnosti. Potem je prof. Avgust Turk opisal priprave za ustanovitev Mu ejskega društva ln muzeja. Njegovi podatki so bili prav tehtni, aaj smo prav za prav prvič tako pregledno zvedeli, koliko zanimivosti premore Novo mesto ln kako dragocene stvari pridejo v muzej. Med drugim naj samo omenimo, da bo duhovni svetnik Mrkun poklonil svoj zasebni muzej, ki je vreden lepe tisočake. Sprejeta so bila pravila in je bl!a čl^nnrt-na določena na 1 din mesečno, da jo bo zmogel pač vsak zaveden Novomcfijan. Z majhnimi prispevki bo Novo mesto lahko dobilo lepo ustanovo. Pri volitvah Je bil sog'asno izvoHen za prodsednika odvetnik dr. Ivan Va.*=lč v odbor pa pred*edn'k okrožnega sodišča Gustav Barlč. prof. Oskar Frankič. Jože Gregorič. J. Gode. prof. Koštial. dr. Kvovskv. kanon'k Sesek. dr. Aloizii Turk in cand. phil. Jovo Vašič za preglednika računov pa prof. Kek ln Ferdo MerSol Mestno obč'no bo v odk" -stopa] župan dr Polen^ek. Za prvega Častnega č'ana je bil izvoljen duhovni svetn'k Mrkun Prid^u^u-femo se pozdravu ln ?e-liam ki sta 1;h takol po ustanovitvi Mu« zeskeea društva izpregovorlla akad. slikar Božidar Jakac ln vseuč prof. dr. Me-se^n^1 — Muzejsko društvo naj častno uspeval Lep nastsp na drsališču Iliri]s Ljubljana, 11. Januarja V korist zimske pomoči je priredila SK nirija snoči drsalno in hokejsko produkcijo na ledu, ki je nedvomno dosegla svoj namen. Efekt te prireditve je bil namreč dvojni. Obisk je bil nenavadno dober in bo morda tudi gmotni prebitek čeden, na drugi strani pa je bila vsa produkcija tako na višku, da je bila prava propaganda za to lepo disciplino sporta, ki se pn nas zadnja leta lepo razvija in Dridobiva vedno več novih pristašev. Prireditev je obiskalo tudi več predstavnikov 'avnosti. med njimi podžupan dr. Ravnihar. Spored je občinstvo priletno iznenadil. saj je pokazal veliko izenačenje in za začetek sezone razmeroma velik napredek vseh drsalcev, zlasti v prostem drsanju. Seveda so bili posebnost večera trije nastopi državne prvakinje Silve Pa'mctnve. Videlo se je, da je njen program naštudi-ran do največje potankosti, njen valček in »Gorenjski plese sta bila tehnično na dostojni višini, vsi gibi v skladu z godbo, ki je bila zanjo posebej prirejena. Trojica naših najboljših drsalcev Turna, Biber in Betetto je pokazala precejšnje tehnično znanje, seveda pa niso vsi trije prišli na dan z vsem svojim repertoarjem, kajti državno prvenstvo je pred durmi. Kljub temu so drsalci tudi razvajenemu občinstvu nudili dovolj, bili so precizni v izvajanih likih in precej sigurni v raznih skokih. Poleg te trojice so ugajale tudi tri naraSčajnice, ki kažejo mnogo talenta. Dobra, sistematična šo^a SK Ilirije pod vodstvom starih izkušenih drsalcev gg. inž. Bloudka, Bctetta in Kavška zanjo sadove in nam vzgaja gardo mladih drsalcev in drsa!k, ki nam jamčijo, da bo Ilirija še dolgo imela primat v tem sportu. Nastopili sta tudi dve ekipi v hokeju na l£du, ki sta podali ekshibicijo legi sporta. Opozarjamo občinstvo, da gostuje v nedeljo ob 14.30 sloviti KAC iz Celovca v Ljubljani. To bo nedvomno nailepša letošnja prireditev v hokeju na ledu, Iz ljubljanske policijske krsnike Roparski napad v trnovskem predmestju Drzna tatvina v poslopju Poštne hranilnice Ljubljana. 11. lanuarla Na samotne 1ši cesti v Trnovem ie Dred-snočnjim okrog 21. napadel neznan, okroa 24ietru rokoma vh trgovskega do močnika Josina Valiča. ko se je vračal donv>v .z mesta. Napadalec, ki je nenadoma skočil izza grma ie Valiča zgrabil za r. k j in zahteval, nai mu izroči denar Ko se je Valič branil, ga ie pobil na tla in ga lažje poškodoval. Med rvanjem mu ie odvz3l Ustnico z raznimi dokumenti, nato Da °voj umazani klobuk zamenjal z niegovim in pobegnil v noč. Napadalec ie bil slabo oblečen in ie govoril, kakor se je zdelo Va-liču. ljubljansko narečje. V prostorih Poštne hranilnice na Aleksandrovi cesti ie bila te dni izvršena drzna ženna tatvina. Pred blaga i no. kier ie tedai čakalo več ljudi, ie imel opravka tudi Franc Ferjančič iz Ljubliane. ki ie malo prei dvignil 14.000 din. Kmalu potem, ko je odšel. Je opazil, da mu ie zmanikala iz žeoa vsa gotovina, ki se io ie vsekakor polastil spreten žepar. Tatvino ie F?r an-Čič takol prijavil, verar tatu doslej se niso mogli izslediti Žrtev predrznega žeparla 1e postal te dni tudi Ivan Breskvar iz Trnovega Iz žena mu 1e bila ukradena listnica z 2000 din. Tat se ga ie lotil v neki mesnici na Cesti v mestni log. V predsobi poštnega urada na Poljanski cesti ie drzen žepar ukradel Ba bari Lajo-vic iz recne torbice usnjato denarnico, v kateri je imela 55 din. Uprava Prehranjevalnega zavoda Jo prijavila tatvino večie količine moke. Ta ovi so odnesli tri vreče moke Dr. razkla ianiu na glavnem kolodvor oziroma med p e-vozom v skladišče. Ukiadena moka je bila vredna 2400 din, Iz Rodetovega svtobusa v Tavčarjevi ulici le bil te dni ukraden večji omot s 150 baterijami za žepne svetilke ln 10 okroglih amerikanskih baterij. Blago, ki ie bilo last trgovca Franca Rstaria. Je bilo zavito v reklamni papir tvrdke »Zmaje iz Ljubljane. Rotarja Je tat oskoio/al za okrog 600 din. Da ni nič varno pred tatovi, dokazuje tudi tavina. ki io je prijavil mesar Ja'-:o'o Jesih. Včasih so mesarji lahko brez strahu puščali svoje mesarske vozičke. nalož?ne do vrha z mesnim blagom na cesti, sedal pa ni več tako. Jesih se ie ustavil z za-pravljivčkom pred Delavskim dom~m ra Gosoosvetski cesti, ko r>a se ie za hiD odstranil, mu ie že nekdo ukrade! z voza 4 kg sveže govedine in 1 kg svinjine. V zadnjih nečeh je nekdo skušal vlomiti v trafiko na vogalu Mete'kove u'.ice in Tabora. Vlomilec ie bil naibrže oreood?n in ie napravil le za okrog 100 din £ko le na vratih. Večjo srečo ie imel vlomi ec pri vlomu v trafiko Alojzij* Godec na Domžalski cesti, kier 1e odnesel mno"o cigaret, več tucatov britvic in razne druge malenkosti v skupni vrednosti 2300 din, Tatinska nadloga na deželi Na Dolenjskem se množe vlomi v zidanice in samotne hiše Ljubljana. 11. januarja Orožniki v dolenjskih vinorodnih krajih prejemajo čim dalje več ovadb o vlomih v zidanice, pa tudi v obljudene hiše v sa-motnejših vaseh. Vlomilci so na delu tudi v krajih, kjer se včas.h sploh ni poua-zai tui človek, kakor na primer nad Tržiščem pri Mokronogu, v hribih okrog Tele, kjer ie doma sama revščina in kjjr ljudie zaradi slabe letine d-besedno stradajo, zlasti do baitah. Navzlic temu ds prihaiaio tatovi in iim odnaSaio Se tislo mrvico živil, ki so jih s struaom spravili skupa i za zimo in za seme. V zadnjem c-a-su so tatovi obiskali več zidanic in odnesli i* niih vse vino. ki so ca ootem nai brža razprodali v dolini, bodisi v rudarskih revirjih ali pa po večjih krajih v bližini mest. Podjetni so bili tudi vlomilci v zidanicah okroa Sv Duha nad Krškim. V tarnanj, okolici ie bilo v zadnjem času iziršeu-)} po ohoHUdai vrhovih, kier so zidanice, nad deset vlomov in so viomilci napravili Skupno blizu 20.000 din škode. Dccim so bili okroa Tele na delu najbrže ciaarii so pa pri Sv. Duhu orožniki sedai oriili na sled tatovom, ki so bili domačini Po temeljitih poizvedbah se ie izkazalo, da so KradU po zidanicah iz vinskih hram;v trije bratie Vajdiči in dva brata Cerovška iz Nove gore ori Sv. Duhu. Pomaga a iim le tudi neka ženska, ki iim ie od časa do časa pripravljala kokošlo pečenko, k; je bila seveda tudi ukradena. Tudi ti tatovi, ki so lih orožniki ie aretirali, so odnašali vino v dolino in aa največ podali v Tr* bovljah. v Hrastniku ter v Za-orju. O vlomih v zidanica in kmečke hise poročalo tudi iz okolica Trebniesa. kier so na delu najbrže trije daam Hudarovi'1 in neki podganjenec. V zadajem Času so lju- dem odnesli veliko živil, zlasti svinjine pa tudi žita ter moke. Orožniki looove pridno zasledujejo in ie upati, da bodo kmalu v rokah pravice, dasi iim je težko priti na sled. ker imaio v hribih po raznih lopah in zapuščenih kočah kar najbolj pripravoa skrivališča. (Dtvod s9ta Večkrat stopi dr. Rudolf Kolarič pred mikrofon, da nam po\*e. koliko peg in na-vlake duši slovenščino. Njegarva slovenščina za oVovence je prav zanimiva m poučna, marsikomu pa tudi zelo koristna. S'e vemo sicer, koliko hvaležnih poslušalcev ima gospod profesor, še manj pa, kako se jih njegov Jezik*yvni lik al n k kaj prime. Vemo pa, da se prav nič ne prime m kro-fona samega, ki bi moral prvi t dobrim zgledom naprej. Čim namreč utihne v radiu profesorjev glas. komaj je iztrebil iz naiegm lepega jezika še nekaj plevela, ie zaslišijo radijski naročniki novo grdo pačenje in mrcvarje-nje slovenščine. Čudno naključje je hotelo, da slede vsakemu nastopu g dr. Kolariča pred mikrofonom objave in poročila. In tu se nam predstavi v radiu sleherni dan agencija Avola, ki zna prav tako mn/o slovensko misliti, kokor »pisun*, o katerem je gospod profesor v četrtek tako lepo govoril pred miki o fonom Zelo potrebno in koristno bi bilo, če bi se gospod profesor tu pa tam pred mikrofonom pomudtl malo tudi pri slovenščini za našo agencijo Avo-lo. Morda bo pa ie kaj zaleglo, da bo nm- h*1* »vrSiti počenja* »ločnicine. MAV POLOŽI DAR DOMV NA OLTAR t Bici. g »SLOVENSKI NA ROD c, sobota, TI. Jasuarja »O. Stran S ■ Uspelo nam Je pridržati film ie % đul! Zaradi rekordnega zanimanja ie danes in jutri! DANES 12« dan predvajanja! Nad 26000 obiskovalcev 1 BALALAJKA PREDSTAVE danes ob 16., 19. ln 21. uri. Jutri v nedeljo ob 10 30 dopoldne (znižane cene) ter ob 15.. 17.. 19. Ln 21. url Najlepši film sezone! Metroslager, kakršnega ie al bilo te gm dobro spet ne bo! NELSON EDDY — kralj pevcev! Dona Maaaej — najnovejša njegova partnerica! KINO UNICf I — Telefon 22-21 Vsak Ljubljančan, meščan in okoličan m mora videti H BALALAJKO!■ Bi i Poglavje o Jernejih šestirjih Nekaj misli ob svežem grobu Radoslava Knafliča Maribor. 9. januarja. F* o sem 1. oktobra 1. 1905 prevzel urednico takratne celjske »Domovine«, je bil prvi članek, ki mi je prišel pod roko. da ga pregledam in pripravim za tisk, članek: »Obrtna, zaSčitnica sl°vfnsk jezika«, ki ga je posla! nadučiteli na šoli na Gorici nri Mozirju, v občini Kokarje. takrat 451etnl Rndoslav Knaflič. Imp^niral mi Je takoj stvarni ton članka, pisanega razborito, nacionalno odločno, z iskreno in vročo ljubeznijo do tlačenega in prezira-ne?ra slovenskega naroda, njegovega jezika in n e~ove zemlje. Kmalu sem zvedel, da vodi pisec članka kot tajnik obč ne Kokarje najcd1očne,'šo borbo za slovenski iez k ki mu avstri>ke oblasti in njihovi organ! od najvišjega pa do nainiži^ga niso hoteli pr;znati ni'i na'primitlvneiše in nTe'emen-tameiše pravice, m so hotele pr siliti slovenske župane da bi morali sprejemati nemške dopise in jih reševati. Na čelu ko-karske ohc'ine je bil takrat kot žumn Jernej šestir. zaveden in odločen slovenski kmet ki -e kai hitro nri^ta n^ RTnafM-Čev brc~k"»mprom'sni pr°d'oar sevel? SpIp po dolgih letih nano"ne?a dela. v k^torpm so bili an^raž rani tudj taksni slovenski državni in deželni poslanci Jernej Sestir. p^-pprost. n za^^1-*". in od^č^n slovenski k^<^ki žun-»n ni omenil, c\~>$\ So mu g~r 0*1 z glrba^i in dni"-mi kpz^^i Knaflič k: imel neizmerno mno^o na-ravnega juri :i'"T^a instinkta, pa todl nvn^T-} pra-n~o.-. zn-n;a, je zn3l sp e'no odw:+: v**» ni'*'>^ zagrizenih avstrij-klh vs^n^m'k'h valptov. »-»r> t- ~ c* n —i ve^n o ffomktl v boni k^k^r^k" oh*'n« t\ slovenske pra1 ;.r- Bprcti nh'-o*T'>' ^ud'- slovensko fevr»o ~f. nalveč preko »Domovin ec, —»Me rndi v »Narodnem listu«, 2e 2* oktohrj« ln0" orm^sla * O "'m ovi na« rov r,- ~0.. horheni IFanek kier p-z ^a slovenske "'•~">nr>: »Shod4 žrroanov kn*e s+rt?* in r*-': ■O"'1 rn^p rovt;*no društvo .Naprej*?« -r\-i--> fe STo naprej, vsak t d-n sem ' - - - en Knaflicev članrk fr jel in ob-P n v - ~n jv—>Cr> piovn"k^Ta irzk'1 k~>-1----'ca rt+?-*~~['y. ip pp^kn vlo^jo ime^ n* T rpr» oh Dravi r^d 'imenom Jos S:n- no epi al v svejih »Spominih«, ki sem jih izdal v mali knjižici ob 151etnici njegove smrti ob koncu leta 1937. Kmalu so se začeli oglašati enako borbeno tudi mnogi druTi slovenski župani, o'unačeni po uspehih kakarske in središke občine: število Jernejev Sestirov je stalno naraščao, odpor slovenskih županov na slovenskem Sta-ierskem proti samovolji avstri'Skih abso-'utistov sp je širil vedno bolj in bolj. V osebnih sMkih z obema glavn'ma vo- d teljima te borbe. Knr?fUčem in Sinkom smo se razsrovariali o možnostih čim tp*»-neišee:a sodelovanja v^eh s'oven-k'h žuna-nov na Štajerskem za izpopolnitev občinske samounrave in zlasti za na^odločnejšo borbo zt s'ove^ske pra- bil prvi "^uparski s°rck<*m rt'm?i ;u to ^^tIo «;inv"rT"'^b *"nqnnv ni tvV> n** kai in pravila *Z^'p'p slovenskih tu^a-nov za ormoSTr! okrai* k4 so b^a nrva predložena n!s^ našla milost« pri cesarskem namestn'štvu v Gradcu. Tudi prl-tožha n^ bin^ kT"ub inte"vr^nci1i deiel- slanca dr Ploia ni uspela pravila r.i^o b^a r>->'riena S tem seveda a^*strii-k; oblas*-nlki nisjn pvrprečiti da bi se pokret fi' o.-prtci^i h ?"nin^v v**đno boli n*» §'ril: >f>'pv <*t»^*r»-r>'- in h''o ved"1© T"PČ! Tn reko fe IsMco FTnaflH! s ponf*c^m <^b- i-,r>A n^S'^VPfn' «T>^?'?*»>>/> r,a sVOM —-»f r»^n»^. -a*ni in 7^a«-a nn ^a^f t~H"i!< S Knar^^Ti ki sra včeraj izr (^i;i "»-or^ri 7e*v~li"i «?vn rif'T>'ii ^eta v Mnrl^o-u t-e^^rat obniala spomine na te hud" m vendai tako lepe vlnrve narodne borb«* V. S. Paulc ?7es3Qly že CA^o nismo videli -ar.es v Matici premiera njenega najnovejšega filma 9)N]eno življenje44 Mnogi so mislili, da se je tako priljubljena in popularna igralka poslovila od filma, v katerem je žela toliko lavorik, toda ni bilo tako. Kratek premor je kot prava, resnična umetnica izrabila za to, da je z načrtnim ln Intenzivnim študijem Izdelala kreacijo, ki predstavlja vrhunec njene film ske kariere. Film »Njeno življenje« so tedne in tedne vrteli v nabitih dvoranah pred navdušenim občinstvom po vseh evropskih velemestih. Ovoje je povzročilo, da je film imel tak uspeh: dovršeno, prepričevalno IgTanje Paule Wessely in vseskozi dramatična vsebina, ki gledalca od prve do zadnje minute drži v napetosti. Vsakogar bo presunlla življenjska pot mlade deklice, gostilničarske hčere, ki ji je uscxt3 poslala na pot človeka, na katerega po svojem družabnem položaju niti pomisliti ne bi smela. Ostala je zapeljana, zapuščena ln zaničevana od vseh. ker je ljubila... On je bil povrhu lahkomiseln, blaziran velemestnež. Toda ona je vztrajala v ljubezni, trpela leta in leta kruto dejstvo, da ne ceni njene ljubezni, da je poročen tem ko njim otrok nima očeta. Njena velika ljubezen je končno dožive njun otrok dobrega očeta. Vsebina filma je življenjsko aktualna, je skoro povsod izhajala tudi kot filmski tudi živega ogledali na platnu. Delo je tudi sicer zanimivo, v filmu 80 avl jen je v starih romantičnih dunajskih k v Budimpešti itd. Vsebino bi prav za prav lahko Izrazili kle z največjo ljubeznijo spreobrne svoje z druga, da ima otroka z drugo ženo, medla triurni. Dobila je ljubljenega moža in tako resnično prepričljiva ln dinamična, da roman, ki so ga vneto čitali in sd ga potem prekrasni naravni posnetki. Prikazano je avarnah ob lepih valčkih, nočno življenje s temi kratkimi besedami: Zapeljano doga zapeljivca. 352 Ali bo elektrika v LJubljani pddrazena? Podražitev elektrike bi imela za posledico omejitev porabe Ljubljana, 11. jan. Pred tedni smo poročali, da bodo elektrarne v dravski banovini prisiljene podražiti elektriko po novem letu za 25 do 35%. Podražitev so utemeljevali z znatnim zvišanjem produkcijskih stroškov in naglašali so, da so jo dolgo odlagali, če- ; prav bi bili upravičeni zvišati cene že med letom zlasti še. ker se je elektrika '■■ že podražila v drugih banovinah, kjer je v splošnem dražja kakor pri nas. toda razen napovedi Združenja elektro tehničnih obrti dravske benov-ne v Ljubljani ni ter Io noben;h drugih napovedi o podražitvi. Tudi liubljanrka mestna elek+rarna doklej Še ni napovedala, da se bo elektrika podražila in zato zvišane cene ne morejo | biti uveljavljene v tem me^eou. Pr;čako-vati smemo, da bo mestna elektrarna napovedala podrpž^ev vsaj mesec dni prej. Podražitev električne energije je zelo kočljiva zadeva, zato se tudi ne morejo odločiti za njo tako lahko brez vseh pomislekov. Nevarnost je. da se bo zaradi podražitve zmanjšala poraba električnega toka, tako da bi podražitev ostala brez učinka. Podražitev elektrike pa bi tudi vplivala posredno in neposredno na zvišanje življenjskih stroškov, povzročila bi še večje naraščanje draginje. Česar si pač ne morejo želeti. Ze zdaj so občinske uprave v hudi stiski, ker bi bilo treba zvišati plače uslužbencev in ker naraščajo zaradi draginje čim dalje bolj tudi drugi izdatki, a ni nobenih virov dohodkov, ki bi še bolj ne obremenjevali produkcije ter zavirali gospodarskega razmaha. Poučen je primer zagrebške mestne občine. V novem proračunskem letu je zagrebška mestna občina nameravala uvesti posebno trošarino na porabo električ- Njeno življenje Kino Matica, teL 22-41 Najnovejši triurni slavne PAULE WESSELY v filmu nepopisno ganljive vsebine__ Pretresljiva drama preprostega kmetiSkega dekleta, ki jo zape ljivec pusti ... toda ona v ljubezni vztraja in po dolgih letih trpljenja in žrtev dobi ljubljenega moža in svojemu otroku dobrega očeta. — PREDSTAVE DANES ob 16., 19. in 21. uri. JUTRI predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri, dopoldne ob %11. uri Filmsko đelo, ki po največjih evropskih kinem atografih je bilo tedne ln tedne na sporedu . • • nega toka in svetilnega plina. Računali so, da bode dohodki teh dajatev znašali 11.800.000 dm- toda sedaj so sklenili, da elektrike in plina ne bodo podražili še s to doklado Mestni zastopniki so zavzeli stališče, da trošarine ne bodo uvedli, ker bi bilo z njo prizadete širše plasti prebivalstva in ker bi bil to signal za podražitev električne energije še v drugih krajih ter bi se tako v splošnem podražila razsvetljava in druge življenjske potrebščine Ravnatelji mestnih podjetij so nasprotovali uvedbi trošarine, češ. da ni normalno, če producent sam uvaja dajatve na svoje produkte, kajti elektrarna in plinarna sta mestni podjetji Iz teh razlogov v Zagrebu ne bo prišlo do uvedbe nove trošarine odnosno podražitve elektrike in plina Kl^ub temu pa bodo morali podražiti elektriko zaradi zvišane državne trošarine tn ker se bo zaradi te višje trošarine zvišala tudi banovinska trošarina Skupna podražitev bo znašala 37%. Pri tem je treba še upoštevati, da je bila električna energija lani podražena v Zagrebu za dinar pri kilovatni uri zaradi podražitve pogonskih sredstev in zvišanja plač uslužbencev mestne elektrarne Za radi zvišanja državne trošarine na elektriko pa sedaj v Zagrebu celo razmišljajo, ali bi ne bilo bolje revidirati cene navzdol kakor navzgor, da bi ne prišlo do škodljivih posledic. Vendar je malo upanja, da bi zaradi zvišane državne trošarine ne bili prisiljeni podražiti toka. Sedaj so v hudi zadregi, kaj naj store, kajti ugotovili so. da se je poraba električne energije zaradi lanske podražitve /manjšala. Ljudje zelo varčujejo pri elektriki in izmenjavajo močnejše žarnice s slabšimi. Na razmere v Zagrebu smo opozorili, ker so podohre ljubljanskim. Fri nas se sicer lani tok še ni podražil, vendar nova podražitev zaradi zvišane trošarine ne bo ostala brez škodlj'vih pos'edic. Z gotovostjo moramo računati, da se bo poraba električne energije zaradi podražitve zmnnjšala ter da bodo zaradi tega tudi dohodki e'ektrarne manjši. Mestna občina se bo zelo težko izognila podražitvi zaradi povečanih produkcijskih stroškov elektrarne. Ljubljana je odjemalec toka velenjske kalorčne cen'rale, odnosno banovinskih elektrarn. Znradi podraženega premoga so se produkcijski stroški kaloričnih central precej podražili. Ce bi mes'.na e^ktrarna ne upoštevala te podražitve, bi se morala odpovedati dohodkom pri preprodaji toka, toda proračun ljubljanske občine bodo morali najbrže tudi letos zvišati, zato bodo potrebovali močne vire dohodkov. Sedaj se torej vsiljuje vprašanje, koliko se bo elektrika podražila v Ljubljani in kdaj. Po sedanjih informacijah so banovinske elektrarne podražile elektriko za I57c, torej nekoliko manj, kakor je napovedovalo Združenje elektrotehničnih obrti dravske banovine (25—35%). Seveda je pa tudi to precej, zlasti še, ker je treba prišteti še zvišanje na državno trošarino. Nekatere zasebne elektrarne so podražile tok za 25%. Pričakovati vsaj smemo, da do podražitve električne energije v Ljubljani ne bo prišlo vsaj še v tem mesecu in morda tudi ne prihodnji mesec, ker doslej še ni bilo nobene napovedi podražitve. Mestna občina, odnosno elektrarna, ima tudi pogodbe s posameznimi odjemalci toka za industrijski pogon in jim mora ob pravem času odpovedati pogodbe, če hoče zvišati cene. Doslej tega še ni storila. Ob smrti skavtskega voditelja Litija. 10. januarja Januarska Številka »Skavta«, gladila stega skavtov kralja Matjaža v Litiji, je posvečena te dni umrlemu skavtskemu ustanovitelju in voditelju lordu Robertu Baden Poweilu. List navaja svojo vest o smrti velikega skavtskega vzornika po poročilu >Slovenskeea naroda« z dne B. t. V Litiii irnamo pridno delujočo s&avt-sko edinico. ki je do sodbi vseh vidnejših funkcijonariev ne samo lz Slovenije, temveč tudi iz ostale Jugoslavije med najbolj marljivimi. Sai imamo med drugim kar dva skavtska domova, eden ie dolečan za člane, drugi za skavt in je. nazvane planinke. Litijski skavtie imajo tudi bogato knjižnico ter izdajajo lasten list »Skavte Takoj, ko ie bilo objavljeno, da ie umrl ustanovitelj skavtizma, se je sestala uprava litijskih skavtov k nosvetu in ie izdala žalno poslanico, objavljeno v »Skavtu«, ki je zanimiva tudi za širšo javnost in ki pravi; Dne 8. prosinca 1941 nas je za vedno zapustil ustanovite! i nase velike organizacija lord Robert Baden Povzeli of GUwell. Umrl je v trenutku, ko na svetu bijeta odločilen boj pravica in krivica___Umrl je mož. plemenit po značaju in ve ik po duhu. Da se .pokojniku izkaže dolžna d!-eteta. odrejamo vsem stegovim edin i ca m in vsemu svojemu članstvu siedeče: 1. V nedeljo dne IZ. prosinca bo ob 11. dopoldne v VI. razredu litijske ljudske šole ialna komemoracija za nckoinim ustanoviteljem skavtizma. Udeležba Se za vse članstvo stroeo obvezna, 2. Žalna seta stegove uprave bo v soboto 11. t m. ob 19. v Domu skavti« i. 3. Zastava Savske čete mora nositi do 28. svečana t L Cm trak. 4. Vsi sestanki bodo do 31. t m. brez prepevam a pesmi. Igre nai bodo predvsem umskega in mirnega značaia Na sestankih nai se spominia življenje Baden Powella z branjem člankov iz njesove knjige »Skavt«. 5. Značke na civilni obleki moraio biti do 23. svečana t. 1. oodložene s kratkim Črnim trakom iz flora. 6. 2igi vseh edinic moraio biti do 10. svečana t 1 črnega odtisa 7 Po možnosti naj si vsi skavtie in skav-tinie nabavilo sliko P'k-\inesa ustanovitelja, io uokvirilo in izobesijo na častnem mestu svojega stanovanja 8. Ca iarke in zabave cosameznih edinic se ne smeio vršiti do 10. svečana. 9 Vsi na^ w p'"^^^1 ■ *-o*Tl b- in de\i-ieio za orosoeh skavtefee ;deie To b~> n^č naiieDŠe uoravlianie pekoinikove dediščine. 10 K izvršitvi eomiih navodil ie tr^ba -~torviti takoj Slava pokornemu lord*' Robertu Pad "m r>owollu of GlrweH! — Tnko no^'a^i a. Razen tega nlnoola p^e-1 s'-nv'^k'm domom na iamboru. ki ie kak^h 50 m°+r^v ^sok *aTna zastava v znaTi- smrti velikega ^oknmika. skavts&a rosi in i ca našemu č^ansKm na ie Dostavljena v rrn rk-ir. JUTRI gostuje na Sokolskem odru v Zgornji Šiški z uspelo burko »Pri balem konjička« Sokolska dramska družina iz Most. Pridite, smejali se boste! Iz Za^srfa Zagorska hrfpa v graški Tagcsposti z dne 3. t. m. je na poti do uredništva tega lista zavzela nevarne dimenzije. Takole čitamo: V Zagorju in okolici razsaja že nekaj dni gripi podobna bolezen, ki je terjala že mnogo žrtev. Posebno med ru- 1 darji rudnika Zagorje je bolezen močno razširjena. Oblasti se trudijo, da bi zavrle razširjanje te nevarne bolezni — Tako hudo pa vendar ni! Bolezen je tu kot drugod in menda tudi tam preko položila tega in onega na posteljo, kar je sedaj splošen pojav, žrtve pa, kolikor nam je znano, naravnost od gripe ni bilo doslej še nobene. Poroka sokolskega para. V nedeljo se poročita v frančiškanski cerkvi v Mariboru naš vrli sokolski delavec, telovadec in član proTvetnega odseka g. Janko Bergkz, mehanik pri TPD, in gdč Julijana Ko-kalj, trgovska pomočnica v Mariboru. Mlademu paru naše iskrene čestitke! Radijskih aparatov je bilo doslej registriranih 276 za zagorski poštni okoliš. V zadnjem letu torej visok porast radijskih lastnikov. Občinski preskrbovalni nrad je v petek v glavnem zaključil popisovanje potrošnikov, katere bo po znanem ključu oskrbovalo preko 30 trgovin in zadrug s pšenič-nimi mlevskimi izdelki. V odboru so: predsednik župan g. Pvosenc Anton, nnmcstnik g. Flisek Viktor, trgovce in zadruge 7n-stonajo gg. Torkar Anton. Muller Viktor in Ponikvar Stane, potrošnike gg. Guna Franc in Ručman Mnks, industrijo ravnatelj rudnika ing. g. Silvin Bur^cr. Zn poslovodjo je bil postavljen g. M:hcvc Ivan. V zvezi z določenim obrokom moke se čuie splošna sodba, da je premajhen, saj ie znano, da je naš rudar velik ootio^nik kruha, ki je njegova poglavitna br^na, kar bi bilo vseknkor treba upoštevati. Pmštvo obrtnikov je imelo na Sv. tri kralje pri Drnovšku v Potomki vasi svoj občni •'bor. Vodil ga je predsednik g. Ti u k Jože. Po obič-iinih porr";1'h. ki so i71:a-zovala agilnost društva, je bfl po več».; Izvoljen prej?nii upravni odbor z dosedanjim in zaslužnim predsednikom g Turkom na čelu. Darujte za starnlo^kJ »Bon? s!en^h« zavod za odrasle *|ppe! Cek. rač. 14 672, >Dom slepihc, Ljubljana. Sfiirlev Tem j le, Vas bo ponovno očarala s svojo prirodno igro, ljubkimi plesi in mičnimi pesmicami v izborni humoreski Premiera danes ob 16 fenomenalno dekletce filmskega platna Nasmeh si*eše i KINO SLOGA — TEL. 27-30 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 10.30. 15.. 17.. 19. in 21. uri »Hal&lajka« prekosila vse rekorde! Zaradi ogromnega, vedno rastočega zanimanja občinstva bo predvajal kino Union film še v soboto in nedeljo! O prekrasnem filmu »Balalajkic so dejstva prekosila vse nase napovedi. Film teče v Uni onu že dvanajsti dan in bo predvajan Se danes v soboto in jutri, v nedeljo. Zarumanje za ta edinstveni šlager niti najmanj ne pada, čeprav je film videlo doslej že nad 26.000 ljudi, kar je edinstveni rekord v kroniki ljubljanske kinematografije. Noben film z Greto Gar-bo, Charlesom Chaplinom, niti »Beli jor-govanc, »Sneguljčica«, celo niti prvi zvočni film »Singing Fool« ali »Sonnv Boy< drži na sporedu vsaj Se v soboto in nedeljo, da si ga morejo ogledati ljudje iz bližnje ljubljanske okolice, kajti glas o edinstvenem filmu »Balalajkit je prodrl daleč izza ljubljanskih meja po vsej Sloveniju Uprava kina TJ ni ona dobiva dnevno naročila vstopnic iz Kranja, Tržiča, Jesenic. Trbovelj itd. itd. in tem prošnjam je končno unionska uprava ustregla in pridržala film na sporedu še danes in jutri! Ta stvar sicer ni tako lahko žla, toda navdušenje ljubljanskega občinstva je odtehtalo ni našel med publiko taksnega odmeva, tolikšnega navdušenja kakor edinstvena Metro-umetnina »Balalajka«. Eddy Nelson je res postal pravi kralj vseh pevcev, kralj, ki s svojim čudovitim baritonom opaja poslušalce do navdušenja Pesmi »Ej Uhnjem«, »Balalajka«, arije iz opere »Carmen« poje Nelson Eddy tako čudovito lepo, da jih zlepa nihče ne bo pozabil, kdor je to petje le enkrat slišaL Ljudje si pogledajo film po dvakrat, celo večkrat in vsi pripovedujejo, da se jim je film pri ponovnem ogledu zdel še mnogo lepši in lepši. Uprava kina Uniona je prejela za film že nebroj čestitk, obenem pa tudi prošnje s podeželja, naj film ob* vse razloge in izposojevalnica je končno pristala na dovoljenje, da se film predvaja v Ljubljani še dva dneva — danes in jutri Danes in jutri ima tedaj sleherni Ljubljančan, meščan in okoličan zadnjo možnost videti edinstven film, ki je doslej očaral že tako ogromno število, ki bo te dni prekosilo številko 30.000. Uprava kina Uniona sporoča svojim cenjenim obiskovalcem, da bo film »Dunja — poštarjeva hči« kljub podaljšanju »Balalajke« prav kmalu sledil in da je premiera tega prav tako krasnega, izbranega filmskega dela preložena le za par dni. 346 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 11. Januarja 1941. fttev. 8 DNEVNE VESTI — V Be°grada Izdelujejo uredbo o rm~ treniranju porabe življenjskih po^ebscln. Iz Beograda poročajo, da pripravljajo uredbo o uvedbi nakaznic za živila za področje vae države. Najprej bodo uvedene nakaznice za kruh, sladkor, moko, oJje in milo. Razen tega bodo tudi Izdani predpisi o prisilnem odkupu pšenice, koruze In moke- Te predpise o racioniranju življenjskih potrebščin bosta v kratkem podpisala trgovinski minister in ban banovine Hrvatske. — Vodstvo nemške spcrtne zv^ze v Jugoslaviji, v naših športnih krogih Je vzbudila veliko pozornost vest, da se ustanovi v Jugoslaviji Zveza nemških športnih klubov. Na posvetovanju v Vrbasu je bilo zastopanih po delegatih 12 nemžkih klubov. Za vodjo nemškega sporta v Jugoslaviji je določil Kulturbund tovarnarja Henrika Ricka. On je določil upravni cdbor nemške športne zveze v Jugoslaviji Za kapitana je Imenoval odvetnika Karla Mentrecka. za vodjo sodniškega zbora pa dr. Štefana Metra ZVOČNI KINO SOKOUSK1 DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79 Pustolovščine Antonia Adversa Antonio Adverso V glavni vlogi: Fredric March ln Olivla de Havilland Zaradi Izredne dolžine filma predstave: danes ob 7 m 9. url. jutri ob *£3., 5., %8 m 10 uri. v ponedeljek ob 7. in 9. uri Prihodnji spored: v soboto 18. L 1911 Plodovi zemlje tudi Izključeno, da si je kupil z denarjem, ki ga je našel pri Podpcčanovi, civilno obleko in da se sedaj skriva kje na deželi. Zasiedovanec je 173 cm visok, slcke postave, podolgastega obraza, kostanjevih las in rjavih oči. —Ij Posnemanja vredno, V časih pomanjkanja vsaj ne moremo tožiti, da primanjkuje tudi snega. Kaže, da ga oo v Ljubljani v tej zimi dovolj brez nakaznic. Nekateri sicer niso zadovoljni, a nanje se res na treba ozirati. Tako smo včeraj opazili na križišču pred pošto postreščka pri nenavadnem opravilu. Postrešček je kidal sneg na pobudo prometnega redarja, ki ni mogel več varno stati na kupu pobojene-ga snega med tramvajskimi tračnicami Da bi ne trpela prometna služba, je naje) postreščka ter mu dal napitnino za šilce ž panja Ce ne bo vestnemu stražniku izrekel nihče drugi priznanja, naj mu bo izrečeno ob tej priliki, ' * leto* t \ vir — -T -» Iz Livtbi*i*n& lj— Ante Beg se najprisrčneje zahvaljuje vsem ljubim prijateljem, dragim znancem in doslej osebno še nepoznanim odličnim osebnostim, ki so se ga ljubeznivo spomnili ob njegovi 701etnici z brzojavnimi, pismenimi in osebnimi čestitkami. Prav tako se zahvaljuje svojim novinarskim tovarišem in uredništvom »Jutra«, »Slov. Naroda« in »Domovine«. Tudi na tiskarskega škrata ne sme pozabiti, ki ga tako verno spremlja skozi vse njegovo 441etno novinarsko in publicistično delo. To pot ga je škrat v »Jutru* povišal od potovalnega učitelja CMD na potoval-nega-služitelja. Vsem mlajšim gratulan- tom želi dočakati n:egovo usodo, vsem starejšim (bili so le trije) pa Še par kri-žev za nadlogo in pokoro. Nimestu pismenih zahval je po svojih skremn-'h sredstvih podaril po 200 d'n za zimsko pomoč viški podružnici CMD in viškemu Sokolu. —lj Oficirji ljubljanske g^n^zlje bodo priredili 13. januarja ob 21. v Zvezdi a;oj družabni večer za sprejem pravoslovnega novega leta. Rezervni oficirji in v**Jađ*. nracnikl naj se s svojimi družinami v črn večjem številu udekže tega družabnega vtčera. Obleka poljubna. lj— Najcenejši in pester sejem prirede obrtniki na XVII. obrtniškem p 1 e -s u drevi v Kazini. Obleka poljubna Vsi uljudno vabljeni! lj— V zvezi s omejeno potrošnjo petroleja in z uvedbo izkaznic za nakup tega goriva opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani vse prebivalce, ki nimajo električne razsvetljave, ampak rabijo še petrolejke, naj bi si omislili acetilenske luči. Pri tem prihaja v poštev predvsem karbid, ki ga domače tovarne v zadostni količini proizvajajo, zaradi česar ni bojazni, da bi ga zmanjkalo. Ker je naša država pri preskrbi s petrolejem navezana izključno na uvoz iz inozemstva in bi se zaradi tega utegnilo zgoditi, da bi utegnilo biti petroleja še manj na razpolago, priporočamo vsemu prizadetemu prebivalstvu, da se čim prej preskrbi z karbid-nimi svetilkami. —I j Pianistka Branka MusuHn, ki jc z velikimi uspehi nastopala na samostojnih koncertih v tujini, je dobila tam tudi t»i* jajne kri tke. Tako pise ecen izmed kritikov o njej: Gdč- Musulln je mlada klavirska umetnica, ki pa je navzlic svoji mladosti v vsakem pogledu eksaktna. popolna umetnica. Kot tako jo moramo spoštovati in visoko ceniti. Njena tehnika *e izredno razvita in premaga vse tudi največje težave, ki so jih napisali skladatelji klavirskih del. Klaviaturo obvlada popolnoma, bodisi da gre preko njih kakor har, ali pa da izvablja iz svojega instrumenta najlepše melodije največje občutt-nosti Njeno predavanje je v resnici prvovrstno, da si lepšega in boljšega skoro ne moremo želeti. Enako sijajno pišejo tu Ji drugi kritiki. Gospodična Branka Mueiilin J bo koncertirala v Ljubljani v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v mali filharmoničnl dvorani. Predprodaja vstopnic ▼ knjigarni Glasbene Matice. 16—n —lj Veliko zanimanje Je sa Nu*16»v«» veseloigro »Gospa ministrica«, ki jo z velikim urpehom uprizarjajo v Šentjakobskem gledališču. Igra je skrbno pripravljena in sodelujejo najboljše moči odra. Ponovitev bo drevi in jutri zvečer ob 20.15. Pri današnji predstavi bo proslavil svoj stoti nastop g. Ernest Evpper, eden vodilnih igralcev odra Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Lutk°vn0 gledališče Sokola na Wo uprizori jutri (v nedeljo) ob pol 11. ln ob 15. zabavno lutkovno igro >Začarani gozd«. Vabimo sokolsko mladino ln prijatelje lutkovne umetnosti naj posetijo obe predstavi v polnem številu. Dopoldanska predstava je namenjena predvsem mladini, popoldanska pa tudi odraslim. —lj .Meščanska šola na Viču bo priredila jutri v nedeljo ob 18. v dvorani naeŠČanske šole božično igro »Stanko in Lenčica«. Igra je zelo lepa. V niej nastopajo palčki in vile. Ker je čisti dobiček namenjen pomožni kuhinji na meščanski šoli, ki oskrbuje 45 dijakom brezp^čno kosilo, vabimo občinstvo, na i se v čim večiero številu udeleži te dobrodelne prireditve. —I j Vse vozne karte pri PTJTNIKTJ! —11 Se vedno zasledovan morilec. Morilca Marije Podoečanove še vedno pridno zas!eduie1o. Za sedaj je skoro gotovo, da je zasnovani Henrik Pndpečan pobegnil na Hrvatsko in sicer v vojaški ob'eVi Henrik Podpecan, ki je bfl -o*en L 1917 v Ljubljani je po poklicu krojaški pomočnik in je sedaj vojaški obveznik. NI —lj NA VSAKO HOD LAŠKO PIVO —lj »Balalajka« prekosila vse rekord" K»no Union predvaja film se dane« in ju tri: Takšnega navdušenja kot »Balalajka-ni izzval še neben film v Ljubljani. Sk«r« dva tedna se ti m preo vaja v kinu Umonu skoro 30 000 ljudi je videlo film in skure dan za dnevom prihajajo novi ljudje. taKi ki rečno ne zahajajo v kino. ta film pa hočejo videti ne vsak naćin ker so sUsa o njem besede največje pohvale in obču dovanja iz ust onih ki so si ga ogledat. Ne samo iz Ljubljane, temveč iz bližnu in daljne ljubljanske okolice prihajajt upravi kina Uniona prošnje, da bi se filrr. obdrža' na spoiedb vsaj še par dni; tem prošnjam so morali končno ustreči, čepra* bi morala »Baiaiajka« že diugam, Kjer j* prav take že zeljno pričakujejo Kin-Union je zate piemierc prav tako Kras nega filma po Puškinovi noveli »Dunja — p°starjeva hči« s Hilao Krahlovo in H Georgeom preložila na prihodnji teden si obdržala »Balalajko« še pai dni na spore du 346. —Ij »Nasmeh sreče« je mična ln zabavna filmska humoieska ameriške Foxove produkcije, v kateri nastopa tenomenalnc dekletce filmskega platna, mala in ljubka Shi: ley Tempe. S svojo prirod io dražest-jo očara to dekletce slehernega filmskega obiskovalca, še prav priljubljena pa je mod našo mladino. Njeni pevski in plesni nastopi so prav dražestni ter dokazujejo da je mala Shirle Že prava filmska umetnica Ne manjka ji otroške razigranosti iS vrtoglave porednosti, tako da v vsakem svojem filmu zabava tudi odrasle. Film »Nasmeh sreče« nam prikazuje ljubavno idilo dveh mladih ljudi, katerima prinaša mala Shirlev srečo. Njem novi skrbniki jo oškodujejo s tem. da ji nudio nov dom In brezskrbno zaščito pred Izkoriščevalci. — Film bo prav gotovo ugijal našemu občinstvu, ki pozna malo Shirlev Temphe Že iz njenih prejšnjih številnih od ičn h filmov. Na sporedu je v kinu »Slogi« le kratek čas ter priporočamo, da pohite vsi z ogledom tega filma. 344 —lj Ukradeno kolo. Izpred neke gostilne na Tržaški cesti je bilo te dni ukradeno 1000 din vredno, sivo pleskano moško kolo znamke Opel s tov. št. 8i)0020. Prednji blatnik je zelene, obroč prvega kolesa pa rumene barvs. Oškodovanec je Ivan Lenče iz Ljubljan?. —lj V začetniški piesnl tečaj Jenkove Šole v Kazini vsak ponedeljek °t> 20. *e *e sprejemajo novinci — dame ln gospodje. Vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalna t***aja, v*»k peto k začet nisko-nadaljevalnl tečaj. Posebne plesne ure in Informacije vsak dan. Studenti (nje) p°pust 12—n —lj Pečen prašiček (odojak), divjačina, pečen puran! Stara cena vin, gostilna Lovšin. 13—n e t n f e a KOLEDAR Danes: Sobota, 11. januarja: Higtn Jutri: Nedelja, 12. januarja: Ernest DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Njeno življenje KINO SLOGA: Nasmeh sreče (Shirlev Temple) KINO UNION: Balalajka KINO slsKA: Antonio Adverso KINO MOSTE: Veliki orel (Shirlev Tem ple) ta Bar juga. RAZSTAVA akademskega slikarja Dnsana Petriča v Obersnelovl galeriji, odprta od 8. do 18. JUBILEJNI XX SLOVANSKI VEČER ot 20. na Taboru. OBRTNIŠKI PLES ob 20. v Kazini ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE »Gosp. ministrica« ob 20.15 v Mestnem domu PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI: nespremenleno LUTKOVNI ODER SOKOLA VIC: >Za rani gozd«, ob 10.30 in ob 15. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Gospa ministrica« ob 2015 v Mestnem domu SOKOLSKA SUPA LJUBLJANA: skupščina ob 10. v telovadnici Narodnega doma. DEŽURNE LEKARNE Danes In jutri: Dr. Kmet, Tvrševa cesto St. 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, in U star, selenburgova ulica 7. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ah čin. Korvtkova ulica 18. telefon st. 36-24. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20 ari Sobota, 11. januarja: Lepa Vida. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 12. januarja: Ob 15.: Cigani, Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, IS. januarja: zaprto. Torek. 14. januarja: zaprto (gostovanje drame v Celju: Romeo in Juhial. Sreda. 15. fanuarja: Ugrabljene Sabinkc Red sreda. ★ OPERA Začetek ob 20 aH Sobota, 11. januarja: Vesele ske. Izven. I Nedelja, 12. januarja: Ob 15.: Angel s avtom. Mladinska opereta. Znllane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Madame Butterflv. Izven. Gostovanja bolgarske aopranistke Vanje Levontove in EUc Kariovčeve. Ponedeljek, 13. januarja: zaprto. Torek. 14. januarja: Sabska kraljica. Red torek. Gostovanje tenorista Josipa Gosti ča. Ljubljanski trg Kljub precej ostremu mrazu je oll trg danes dobro založen z zelenjava Nekoliko več kakor prejšnje trzne dni je bilo danes tudi naprodaj perutnine in jajc Zdi se, da je bilo o božiču prodanih mnogo manj jajc kakor so prodajalke pričakovale, zato je trg založen z njim; tem t olj zdaj. Zato pa tudi niso več tako draga kakor o praznikih, ko so lepša prodajali celo po 2.50 din. Danes so bila iaica srednje velikosti po 1.75 din. Trg je bil tudi dovolj dobro založen z jabolki. Nekoliko lepša zimska jabolka so zdaj pc 10 din kg Odkar je dovolj naprodaj pomaranč in mandarin po zmernih cenah, ljudje ne kupujejo več mnogo lepših zimskih jabolk Vek oh ko bolj povprašujejo gospodinje le po jabolkih za kuho — Kupci ta z mlecid-mi izdelki je zadnje čase precei zastale pri stalnih prodajalkah, zlasti še. ker zda' trg zopet precej dobro zalagajo z maslom *udi kmetice S «* K Ht Skupščina ljubljanske sokolske tupe sokolska župa Liubljana bo imela svojr skupščino jutri 12 t m. Na dnevnem redu bo volitev nove župne uprave. Skup-;čna bo v telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. Začetek ob 10 Sokoli iz Most eostufefo v Z* Sttki -okoKka odra v Zgornji Si'ki in v Mo -ran sta se dogovorila za čim tesneiSe ^odp'nva^'e Prvi sadovi so *e že pokara »i. V četr4ek 9. t. m. so nastopili ieraln sokola v Zg §;§ki na sokolskem odru v Mostah z u*r>e!o kmetsko burko »Vašk? Venera« In že'i izredno vel;k uspeh ^ko-"o se večji k-»kor doma. kjer so burk<~ ,T>r;znr'li kar trikrat Tutrl v ned»!1o d?5 nrfatefa bra^e in sestre ;z Most v Ze ko. kier bodo na soknl«kem odru vprizo rili znano burko »Pri belem knni'čkti* Ker je oder v Ze SlŠkl nenrtmerno več ii. se bodo hratie m «e«*re lahVn ?e hot; razigrali in bodo brez dvoma dosegli ča--+en u«meh Od domačinov prič^kuiemo ia bodo v velikem številu oosetili tr -»red^tavo in pokazal* bratsko pažnlo dr Hrbtov in »centra ir Mrxt. ka*er*m Je^mr nrOno dvorano. — Društvena redna «kuo-5nna bo nn cje^enu zadnle tmravne Wlt -*e1e v ne^etto 19. t. m. ob 10 d^noirme "i-*ri«-Vf ^esta^ek. na katerem bo ^tnnc+vr določalo t-on^rlairtn H«*n nn^ ur»rave pa v sredo 15. t m. ob 20. Zdravo! Snežne razmere Poroč'lo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru ter SPD 11. I. 1940 Pohorski dom 1030 m in Mariborska koca 10S0 m: —6, oblačno, 20 cm pršiča na 25 cm podlage: Senjorjev dom 1522 m: —12, oblačno, 35 cm pršiča na 15 cm podlage; Peca. 1654 m: —12, jasno, 25 cm pršiča na 35 podlage; Maribor 274 m: —7, oblačno, 16 rm snega, pršič; Sv. Trije Kralji 1191 m: —8. oblačno, 15 cm pršiča na 30 cm podlage Celjska koča "00 m: —10, jasno, 30 cm snega, prSič Grič: —15, jasno, 30 cm snega, prste Rateče-Pianica 870 m: —13, jasno, 55 cm snega, pr&ič. skakalnice uporabne PlanicA-SIalna 959 mt —14. jasno, 75 cm pršiča, drsališče uporabno • PI»nlca-T«mar 1108 m: —14, jasno, 80 cm snega, pršič Pee-reteiinjek 1440 m: —IS, jasno, 55 cm snega, prSič PodK°ren 800 m: —12, jasno, 50 cm snega, prsič Kranjska gora 810 m: —14, jasno. 55 cm snega, pršič, drsališče ln sankall&e uporabno Bled 501 m: —15, jasno, 8 cm prslča na 40 cm podlage Pokljuka 1300 m: —12, jasno, 75 cm snega, pršiC Dovje-Mojstrana 850 m: —10, jasno* 45 cm snega prSic B°hinj-Sv. janez 530 m: —12, jasno, 45 cm snega, prsič Bohinj-zagradec 700 m: —0, jasno, 45 on snega, pršič Bohinj-Rudn f ca 530 m: —12, jasno, 45 cm snega, pršič BOfilnj-Zlaiorog 580 ms —IS. jasno, 80 cm snega, pršič Dom na Kom nI 1520 m: —12* jasno, 150 cm snega, prsič Skaiagkl dom na V^gln 1540 m: —14, jasno, 120 cm snega, prsič Gorjuse 1000 m: —16, jasno, 59 cm snega, prsič Valvasorjev dom 1180 m: —4, jasno, 80 cm snega Dom na Kofcah 1500 ms —11, jasno, 05 cm snega, prsič Tržič 520 m: —8. jasno. SO cm snega, prste Dom na Krvavem 1700 m: —11, jasno, 85 cm snega, prsič Koča na Veliki planini 1558 m: —10, jasno, 80 cm snega, prsič Jezersko 890 m: —10, jasno, 20 em prslča na 15 cm podlage Škof ja L°ka 850 m: —12, oblačno, 90 em snega, prsič Polževo 620 m: —0. oblačno, 18 em prslča na 23 cm podlage Kureseek 833 m: —8, oblačno, 80 em snega, prsič Ribnica na D©!. 483 m: —8, demo oblačno, 85 cm snega, prsič Sodra žica 550 m: —7, oblačno, 40 em snega, prsič Lisca 047 m: —7. jasno, 25 em prslča na 20 cm podlage Koča na smohoru 784 m: —12, jasno, 85 em prslča na 25 em podlage. Maksa Lafovica naslednja pot Litija, 11- januarja. Iz Dupelj, kjer je poslednje leto uprav-jal bratovo posestvo, so pokojnega Maksa Lajovica. ki je prej več desetletij stanoval v Litiji in je imel pri nas trgovino z mešanim b'asom in kasneje trgovino in * gostilno na Frtici, prepeljali takoj v 14-I ti jo, kjer so sprejeli krsto a truplom aa f nekaj ur v našem Sokolskem domu. Po-1 čival je sredi cvelja in ob sokolski čast ii straži. Br. Maks Lajovic je bil pri nas popularna osebnost Pomagal je pri sokol-kem delu, bil pa je tudi vnet muzik, saj je pri Lajovčevih veselje do glasbe že v crvi in je znani slovenski skladatelj An-on Lajovic Maksov brat. Maks Lajovic je . eč let sodeloval pri litijskem cerkvenem ^boru, prepeval je pri »Lipi« in je bil več-iU*at tudi njen pevovodja. K njegovi krsti pa so se prišli poslovit tudi nači šn.arsk: sosedje pevci, ker je Maks I »jovic vež-bal svoj čas tudi šmarske Zvonaše. <""e-prav že v letih je po preselitvi v Duplje na Gorenjsko zbral okrog sebe malo pevsko družino in jo je s oriznano požrtvovalnostjo vežbal. Prav zatD so mu novi krajani v Dupljah pol;!o*t';i za ros-e^njo pot lep venec Na poslednji poti od Sckol-skega doma do našega pokopalirča ga je spremila množica pogrebcev od bUzu in ialeč. Pred krsto so korakali Sokoli s prapori, pevci s prapori, za njo pa poleg sorodnikov mnogi njegovi prijatelji in znen-d V poslednje slovo so mu zaoeli združeni pevski zbori iz Litije in Smartna, ob odprtem grobu pa ie izrekel zahvalo br Maksu upokojeni šolski nadzornik br Ivan Bezeljak kot bivši predsednik »Lipe« in nekdanji starosta litijskesa Sokola. S pokojnikovo smrtjo je izgubila vernega iruga njegova zvesta življeniska sprem-ievalka gospa Anči. otroci ga SiVa. poročena s kroie^kim mojstrom g. Knolom ?a Mara poročena z geometrom g Kalinom gdč Marinka, uradnica in veterinar g Bojan pa skrbnega očeta. Br M^ksu Lajovicu bodi ohranien blas spomin. Žalujočim ostalim iskreno sožalje. Iz Kranja — Porast fttevlla brezposelnih. Pri tukajšnji borzj dela je bil v mesecu decembru preteklega leta zabeležen izreden dvig Števila brezposelnih katerm se je na novo Drijavilo 557. odpadlo pa le 12. tako da jih ie vseh skupaj 875 Delo dobe: 1 hlapec 3 kmetske dekle 3 služkinje in 2 kuharici — Kino »Narodni dom« predvaja drevi m v nedeljo ob običajnih urah filma »Ob ^.atonu mladosti« tn »Stoj. sicer streljam!« v dodatku pa nastopijo dresirane onlce pod naslovom »HoHvwoodske vragolije«. — Lepa hožičnica. Udruženje vojnih invalidov za kranifki okraj je priredilo 12C otrokom svojih članov lepo presenečenje m jih bogato obdarilo Vsem. ki so z velikodušnimi darili omogočili lepo prireditev. ^lasti pa nekaterim posameznikom in tovarnam, se najlepše zahvaljuje. — Vabila za VI. elitni ple« kranjskih akademikov so razpo^ana. Kdor po pomoti ni prejel vabilo, naj izvoli reklamirati na naslov: Jug. akademsko društvo, Kranj, Jenkova ulica 33. Iz Krškem — Jože žabknr na zadnji poti. Te dni Je umrl v starosti 76 let šolski s'užlteli in upokojeni orožnik g. Jože 2abkar. Pokojnik se je rodil leta 186* na Drnovem kot gin kmečk'h staršev. V bUžnjem Leskovcu je končal osnovno šolo. po odslužitvi vojaškega roka v Mariboru pa je stopil v oroŽTi'Sko službo ter je služboval v Bosni in Hercegovini polnih osem let. Leta 1900 je nastopil službo š?i?kega s'už telja na ljudski in meščanski šoli v Krškem, kJer je služboval 40 let. Tik pred smrtjo je* bil odlikovan za vestno in marljivo delo z zlato kolajno. Bil je mož poštenjak, priljubljen tako med učiteljskim zborom kakor tudi med učenci. Kot Sokol m naprednjak je v narodnem duhu vzgojil št:ri sinove, ki so vsi rezervni oflc'rji. Najstarejši. Jeze, je meščanskošolski učitelj v Krškem. Albin je profesor v Ljubljani, Stene upravni uradn'k. Viki pa tehnik pri cestnem odboru v Litiji. Kako priljubi'en in spoštovan je bil pokojnik je pokazal njegov pogreb, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo lepo število prijate'jev in znancev. Krška G'asbena matica mu je pod vodstvom predsednika g. Vutkoviča zapela pred hišo in na grobu žalostinke. gasilska godba pa mu je neumorno igrala na njegovi zadnji poti. Priljubljenemu g. 2ab-karju že'imo miren pokoj, žalujočim sinovom naše iskreno sožalje! — Naposled smo dobili moko. Pred bo-žičn'mi prazn'ki smo poročali, da nam manjka že dal^e časa moke in kruha. Peki sploh niso več pekli in nisi dobil v nobeni gostilni k jedi več kruha. Pred dobrim tednom je občina pr*skrbela vag^n koruze, ki jo Je prodajala po 3 din kg ter je bila tudi takoj prodana. Najhuj*a kriza je bila tako odstranjena ln si lahko dobil vsaj koruzni kruh. v torek pa je dobilo sresko načelstvo v Krškem vagon enotne moke, kj jo bo te dni razpečalo preko trgovcev med konzumente. Tipamo, da se bodo uresničili razni glasovi, da bomo sedaj redno dobivali moke okrog 4000 kg na teden. — Sestanek rezervnih oficirjev. Pover-Jenlštvo TJROIR v Krškem je sklicalo za nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne članski sestanek v Krškem v ljudski so4. Ker bo sestanek informativnega značaja ter se bodo obravnavali razni predlogi in se sklepalo tudi o obveznih predavanjih, določenih od vojeških oblasti, vabimo vse rezervne oficirje, naj se sestanka gotovo udeleže. Iz Trh«ve!| — Sodni uradni dnevi. Okrajno sodišče v Laškem bo Imelo v prvih treh mesecih uradne dneve: v Trbovljah 4. I- ln 25. L, 8. II. in 22. n., 8. HI. in 22. UL. v Hrastniku pa 18. L. 15 U. in 16. UL Uradne ure bodo vsakokrat od 9. do 12. in od 14 do pol 17. — P°zor kmetovalci! Kmetovalci, ki Imajo ▼ skupnem gospodarstvu nad pet članov in ki sami obdelujejo svoje posestvo, naj v času od I. do 31. t m. vlože pri občini prošnjo za znižanje dopolnilnega davka k zemlja rini. Za člane skupnega gospodarstva se ne morejo smatrati osebe, ki so stalno odsotne, osebe, ki se poleg kmetijstva bavi jo z obrtom ali drugim pridobitnim poslovanjem ali s samostojnimi poklici, oni, ki so v stalni Javni ali privatni službi Žene in otreci omenjenih oseb. Prijave, ki se bodo predložile po odrejenem roku, se za znižanje dopolnilnega davka pri zemljarini ne bodo upoštevale. — Z&kO| r decembru. Po občinskih statističnih podatkih so trb. mesarji zaklali v decembru L 1940 81 glav goveje a vine. 56 prvovrstne 23 drugovrstne ln dve kloba-snrlci. Kvalitetno govejo živino Je za praznike v decembru klalo vseh 17 trocvelisklh mesarjev, drugovrstno meso se je prodajalo pri trinajstih mesarllh tretjevrstna živina se tokrat sploh ni klala, klobasarice pa sta klala dva mesarja, V pregledu ob- čina ne omenja Števila zaklanih prašičev, ki je bilo tudi prav izdatno, ter so prišli pod nož povečini hrvatski špeharji! Kako--•st zaklane živine se vidno boljša ter na-^i mesarji pazijo, da prodajajo čim boljs« ;lago. Cene so ostale nespremenjene. — Klubske tekme amnškega odseka SPD Trbovlje. V nedeljo 5. t. m. je smuški :>dsek SPD organiziral tekme v alpski kombinaciji za klubsko prvenstvo za leto 1940 41 na Mrzlici. Proga za slalom Ja bila Izpejana na strmem pobočju z vrha Mrzlice ter je zahtevala od tekmovalcev mnogo tehničnega znanja. Ob pol 11. je bil start ra slalom. Zmagal je Teo Hus v č"su 1:24.0, za njim so se plasirali Franc Pla-ninšek 1:38.4. Ivan Gorjup 1:41.8, Jože Plevčak ml.. Milan Beg ml., Gvido Sergan, Vekoslav AjdLšek, Franc Pungerčar. Tekmovalci so morali progo prevoziti dvakrat, Prcga za smuk se je pričela pri lovski koči ter je peljala po gornji poti do Svete Katarine, od tu pa po travnikih do starega pokopal šča. kjer je bil cilj. Prvi tekmovalec je zapustil start točno bo 14 30, drugi pa so mu sledili v enomlnutnlh presledkih. Na cilju so se razvrstili v temle redu: 1. Teo Hus 13.44, 2. Ivan Gor"up 14.25, 3. Franc Planinšek 14.4. 4. Gvido sergin, 5. Jože Plevčak mi., Franc Pun-gerar. Milan Beg, Vekoslav Ajd Sek V kombinaciji so se razvrstili tekmovnlcj takole: 1 Teo Hus 1339 točk. Franc Plnn n-šek 1485 3 tečke. Ivan Gorjup 1490.2 točke. Plevčak ml., Milan Beg. Gvido sergan. Vekoslav AjdiSek, Fran Pungerčar. Klubski prvak za leto 194Q.'41 je Teo Hus. Organizacija je bila v rokah načelnika smu'keTl odseka SPD Rafaela Riharja ter tehničnega vodje Gustava Sipa. Pri tekmi so po-maga'i tudi učitelji, zbrani v smučarskem tečaju za lHidskočol^ke učlteHe na MrzlicL Snežne pri1 ke so bile zelo dobre. — Smučarske tekme za mladino vseh trboveljskih šol priredi smuški odsek SPD v nedeljo 12 t m. ob 3. popoldne. Tekmovalo se bo z Ojstrega. Sestanek tekmovalcev ob 2. popodne pri obč n^kl kopalnici. Tekme se lahko udeleži vsak učenec, ki ima dobro smuško opremo. Smučarski tečaj o katerem smo predvčerajšnjim poročali, ne bo na Mrzlici, temveč v doMnl. Prirejen bo ra dame ln gospode, izvežb^n« smučarje in začetnike ter bo trajal od 12. do 18 t. m. Sestanek udelež°ncev bo ▼ nedeljo 12 t. m. ob 14. pri gostilni >Fr'cc za novo cesto Tečajnina za osebo je 20 iin Poučeval bo smučarski učitelj Ivan GIoijup — Čebelarska pođmžn'oa v Trbnv^'1* je dnrova'a namesto venca na erob pokojnega Jožefa Haucka 100 din občini Trbovlje za občinske sirote Socialni skl^d trboveljskega Sokola pa je v isti namen prejel od trboveljske posojilnice 500 din. od trgovca g. Franca Setine 100 d'n in od občinskega živin ©zdravnika g. Rajka Deva 50 din Iskrena hvala! — 1 vagen umetno »uAene kor*nre je naročila Kmetijska podružnica t^r bo koruzo oddajala interesentom po 3 din kg. Naročila se sprejemajo v Knafličevem mlinu. Trbovlle trg. — Krsti, poroke In «mni. V Trhovran so biM krščeni: Štefan Kranja Jo*ef Ps^l-nik, Rudolf LoskovSek — Poroč 11 so se: Ivan Zaber!ožnik rudar, ln Amall-fa Grebene; Alojzij Godec, rudar, in Jožefi Tratnik; Franc Korbar, upok. rudar. In Martina Frajle; Alojzli Strumbeli. delavec, in Ljudmila Knaz; Martin ćrrešn'k. zidar n Amalija Povlič: Martin Pirnat, rud-^r in Pavla Pa jer. Bilo srečno! — UmrM «o: Ivan Majcen, rudar, 59 let; Anica Pust, h?l posestnika, 23 let; Zvonko L*np, 3 rn~s~o^; Ivanka Pungerčar. 2 leti; Ana Z^jc roj. Joger. vdova. 76 let; Anton KasteLc, upok-rudar, 75 let. Nase sožalje! Iz Trebnjega — AkcJja za zUnsko p°m^ je v našem kraju odlično uspela. Odzvali so se mnogi in je zlasti pohvalno omeniti nafega Sokola, ki je naklonil ves čisti dobiček Sil-vestrove prireditve najsiromaSnejžim, in tvrdko Ivan A. Grosek, ki je v tednu zimske pomoči sama obdarovala 104 revne družine. Vidimo, da plemenitost še ni izumrla. Posnemajte! — Odbor za prehrano objavlja, da je občini Trebnje uspelo Lzposlovati le 3.300 kg moke za prehrano občanov. Dodeljena količina nikakor ne ustreza potrebam, ker je s to količino moke krita potreba le za dobrih 10 dni. — Proglasitev za mrtve. Uvedeno je postopanje, da se proglase za mrtve: Strah Andrej lz Mrzle luže, Mavser Franc. Kaste! ic Franc iz Sel-šumberka, Sotler Franc iz Mirne, Gole Janez iz Korit, Korelc Alojzij iz Gorenje vasi. Kaferle Janez iz Mirne, Slak Anton z Gor. vrha. Ostanek Anton z Vrhovega in Zupančič Janez iz Roj. — Naročnike obveščamo, da bomo a t. februarjem uvedli zopet dnevno dostavo lista po naši raznašalki, kar bo razbremenilo vse ki so morali dvigati list sam! na pošti ali pa jim je bil s pošto dostavljen šele drugi dan. Od naročnikov pričakujemo le točno plačevanje naročnine. Smrt vrlega narodnjaka St Lampert, 10. januarja Davi ob 3. je na svojem domu pod'egel mučni bolezni Janez Vrtačnik, star 63 let, ki ni bil samo umen gospodar, posestn'k in gostilničar, temveč tudi vrl narodni borec in domoljub. Iz vseskozi napredne družine je svojo miselnost prenesel tudi na svoje sinove, Mirka, Jožeta in Franceta. Ze med preteklo vojno mu je umrla žena, toda znal jo le otrokom nadomesti s pravo očetovsko ljubeznijo. Red'-a harmonija je vezala vse č!ane pridne in poštene družine. Pokojn;k je biZ več'etni in zadnji župan občine St Lamnert. ki ie bila pridružena zagorski občini. Po njegovi zaslugi je bila zgraiena prepotrebna cesta iz kraia v Zagorje ter na dru^o stran na Savo, ki io je s pnmočio 7av»i-nih občanov zgradil v naitežvh čas'h. Ves čas je bil nieo sem ne sega zaacJta otroka, ampak celo >pravica otroka, da si sam izbere starše«. Priznati moramo, da je vsak zakon, ki tega ne upošteva, ie v bistvu zgre* Sen. lJrl nas je priprava za zakon v tem smislu še zelo v povojih. Večina zakonov se sklene z neupoštevanjem teh činiteljev. oziroma se ti činitelji prezro. Le redke matere, o očetih sploh ni govora, so deležne tozadevnega pravega pouka in izobrazbe Njihove priprave za zakonsko in družinsko življenje so osredotočene bolj okrog usposabljanja za gospodinjska dela in za pripravljanje bale itd. In vendar nam danes pojavi, kakor padanje rojstev, moda zakonov brez otrok, številne ločitve, naraščanje splavov itd. povedo, da bi bila posebna vzproja v tem pogledu zelo potrebna. Pred leti je bila pri nas uvedena zahteva s S 9 zakona o pobijanju spolnih bolezni, da se morata zakonska kandidata pred vstopom v zakon zdravniško pregledati, ali sta zdrava. Potem je bil ta zakon ukinjen. Da pa se kljub temu vendarle približujemo uveljavljanju načel rasne higiene pri zaščiti otrok, pričajo na primer sk'enl prvega jugosl o venskega mladinsko zaščitnega kongresa, ki je podčrtal, da mora voditi zaščito otrok v njenih ciljih in uporabi metod prvenstveno evgenlka, kateri je cilj ohranitev dobre kakovosti ln njeno zboljšanje z nasledstvom. Tako je bila tudi sprejeta zahteva, da je potrebno Ugotoviti stanje vsakega zakonskega kandidata z obveznim predzakonskim zdravniškim pregledom. V zvezi s tem so na istem kongresu zahtevali, da se | 9 zakona o poblianju spolnih bolezni znova uveljavi in da naj se ustanove poleg zakonskih tudi predzakonske posvetovalnice. Razen nekaterih prav malenkostnih začetkov ne moremo zabeležiti v tem pogledu nobenih uspehov. Največja krivica za otroka Glede spočetja samega bi bilo glede na zaščito otrok omeniti zlasti psihološki moment. Ko je otrok spočet, je tu in mimo tega se ne more več brez posledic za vse tri. S tem je dobil zakon naravni temelj in družba novega člana. Prvič ni vseeno, ali je bil otrok zaželen in kako je bil spočet. Namreč ni vseeno, ali so bih nagoni naravni, ali so bil! raz-bičani čisto slučajno. Tu posega v zaščito potomstva že pri spočetju samem v ospredje z vso svojo aktualnostjo prav naš tako zvani slovenski alkoholizem. Navedemo naj samo stavek, ki ga je napisal neki slovenski učitelj, da >je največja krivica sa otroka, ako je v pijanosti spočet.« Raziskovanja prt nas so na primer pokazala, da število rojstev raste od junija do novembra, odnosno da rasto spočetja od oktobra do februarja. V času, ko se največ pije. se spočne 50% vseh slovenskih otrok. Glede spočetne krivulje nezakonskih otrok je stanje tako, da se močno dvigne ▼ juniju, juliju In avgustu. V ta čas pade košnja ln žetev in v zvezi s tem se v na-Hh kralih tudi mnosro pije. Pri spočetjih nezakonskih otrok tudi ne moremo mimo dejstva, da se v Sloveniji rodi na leto okoli 2500 nezakonskih otrok (to je 11% vseh rojstev) in da jih je od teh 2000 samo na fitalerskem. Tu sega problem zaščite otrok globile »do korenine, toda brez smisla za preventivno zaščito, ki zahteva velikanskih naporov In za družbo zelo skele-čih pocegov, do danes ni napravljenega več kot nekaj ugotovitev. Nimamo še nikjer domov za noreče matere Zaščito nosečih mater bi mogli vključiti v pojem »zaščita materinstva«. Skrb za normalen porod in za življenje otroka, kakor tudi matere, narekuje čuječnost in pravilno ravnanje v času nosečnosti. Tu dobiva naša zaščita že konkretnejšo obliko. Imamo na primer zakone, ki določajo tovarniškim delavkam in ženam v domaČih obratih počitek ne samo po porodu, marveč tudi pred porodom, toda tozadevna organizacija je pomanjkljiva, ker odškodnina za čas počitka pred porodom ne dosega zaslužka normalne zaposlitve, kar ima za posledico, da delavke pač vseeno hodilo na delo. D očim je vprašanje zaščite nosečih mater iz vrst uradništva in delavk še kolikor toliko zadovoljivo, je povsem nezadovoljivo za naše kmečke matere, ki ostanejo pri svojem delu. dokler jih ne zvijejo po- rodnl krči. Nič manj važna ni tu higiena matere v času nosečnosti, dalje zdravniški pregledi in nasveti za pravilno ravnanje. To nalogo opravljajo pri nas posvetovalnice za matere, ki so ustanovljene pri zdravstvenih uradih in nekaterih bolniških blagajnah, na podeželju pa pri zdravstvenih domovih.. Te posvetovalnice, čeprav so maloštevilne, še zdaleka niso izrabljene. Med našim ljudstvom zlasti med kmečkimi materami, je še vedno trdovratno ukoreninjena navada, da naj se poklice zdravnika, ali pa gre k zdravniku, čeprav nič ne sta ne. šele takrat, ko odpovedo vsi drugi recepti Zaradi tega je letnih pregledov v naših posvetovalnicah za matere komaj nekaj sto Da pa do danes še nimamo zadostnega števila teh posvetovalnic in v njih dovolj obiska, je splošni in glavni vzrok ta, da nimamo sistematsko zgrajene zdravstvene zaščite nosečih mater. Nepopolnost te zaščite se opaža tudi v tem. da one noseče matere, ki žive v najslabših socialnih razmerah, nimajo možnosti v miru preživeti zadnjih tednov pred porodom ter si iščejo zavetja po bolnicah ČJe so sprejete v bolnico, potem je zanje vsaj za čas poroča in po porodu preskrbljeno, ker pa so nase oolnice prenapolnjene, se pogosto dogaja da jih v tem beganju ln iskanju zavetja DrehJti čas in zato beležimo razmeroma veliko število porodov v čakalnicah, na cestah, v vlakih itd Temu bi bilo odpomoči s posebnimi ustanovami, tako zvanimi domovi za noseče matere, ki jih pa pri nas nimamo se nikjer. Vsak drugi grob Izkopljejo za otroka Na leto Imamo v Sloveniji okoli 21 porodov na 1000 prebivalcev, ali povprečno 26 000 porodov letno. Rodnost ie pri nas padla v povojnih letih za tretjino. Ako bi ostala pri nas rodnost na Isti višini, kakor je bila i 1921., bi danes imeli 80.000 oreblvaJcev več. Poleg tepa Ima dravska banovina naj-manišo rodnost izmed vseh banovin v državi ne glede na to. da je rodnost v ostalih oanovinan stalna ali pa je le malenkostno nazadovala, v nekaterih banovinah pa celo napredovala. Posledica zmanjšanja rodnosti je padei vitalnega indeksa. Ta padec je tem večji ker je pri nas umrljivost dojenčkov š* vedno zelo visoka Na sto umrlih pride v naši državi 45 do 46 otrok, to pomeni, da se v Jugoslaviji izkop! 1e vsak drugi groL za doienčka. Glede na relativno visoko rodnost ni misliti na zboljšanje vltalneen indeksa z povečanjem same rodnosti. Zato je mladlnsko-zaščitno delo tu usmerjeno le na zmanjšanje umrljivosti. Po statistiki odpade skoraj tretjina smrti med dojenčki na prve štiri dneve življenja. Umrljivost dojenčkov je torej v najtesnejši zvezi s samim porodom oziroma z okoliščinami, v katerih porod poteče. Zato stoji tu v ospredju vprašanje, kako in kje rode naše matere. Koliko Imamo glede tega podatkov nain le-ti povedo, da so pri nas tozadevne razmere, zlasti med podeželskim ljudstvom, še zelo primitivne. Večina porodov je še vedno pri nas doma, toda čim dalje več mater hoče roditi v bolnici. V teku zadnjih 10 let se je dvignilo število porodov v naših bolnicah za okoli 110%. Danes je v tem pogledu stanje tako. da je v bolnicah že vsaki sesti porod. Posebna Izjema je Ljubljana, kjer je okoli 80% vseh porodov v porodnišnici. Da hodijo matere rodit v bolnico, je povsem razumljivo. V bolnicah se jim nudi popolna oskrba vsaj za čas poroda ln po porodu, d oči m je mati, ki rodi doma, navezana le na domače razmere ln na babico, a je položaj babic tak, da je v popolnem nasprotju z nalogami, ki naj bi jih opravljale odnosno morale opravljati. Prav zaradi neurejenosti tega vprašanja se danes Se vedno veliko število kmečkih mater zateka k mazačicam, kar Ima prečesto za sledico smrt otroka in matere, ali pa trajno poškodbo obeh. ICe pomagamo materi, pomagamo tudi otroku Zaščita mater in zaščita dojenčkov sta nerazdružljlvo povezani.. Saj je tisto, kar Imenujemo zaščito mater, torej vse to, kar nudimo materam v otroški postelji, prav z. prav le del zaščite novorojenih otrok, kajti s tem, da pomagamo materi, pomagamc tudi otroku. Velika umrljivost dojenčkov bt pričala torej že sama po sebi, da je zaščita mater pri nas pomanjkljiva. Glavno vlogo lera tu pravilno ravnanje z otro kom, za kar pa je treba sredstev, da je moeoče otroku nuditi to. kar nujno potrebuje, da se ohrani v prvem letu življenja Socialno ogroženih porodov je prt nas na leto okoli 8000 Podatki v tej smeri so pokazali, da je vzrok umrljivosti dojenčke^ v pretežni večini pomanjkanje otroftkf opreme ln nepoučenost mater o pravim neeri V polni meri je to potrdil poizkus kl era je napravila Unija za zaščito otroi' z otroškimi Košarami Otroške kosare F popolno opremo za doienčka so se podeljevale materam-porodnicam in čeprav so bdi otroci od socialno najbolj oemžanlh ms ter so vendar ostali prt življenju. Vse to kar se te napravilo. aH naj bi m napravilo za zaščite otroka do te dobe naj bi se v predšolski dobi utrdilo in tzre polnilo Pravilna zaščita nredAnlskesra otroka šele v polni mer! lahko potrdi z uspehom vse to kar Je bilo storlenega pred to dobo Prav tako pa slaba fn pomanjkljiva zaščita predšoiskeea otroka podr* vse napore ln uspehe ki so bili narejeni in pričakovani nn izvajanju zaščite od spo četka do dojenčka. Ustanove, ki iih imamo Slovenci za xs* 4člto predšolskega otroka, so v glavnen tele: Posvetovalnice za matere. Kakor smo ji* že prej omenili porodnišnice tn porotiniSk" oddelki sploSnih bolnic, tečaji o nejrl dojenčka ln hierieni matere s potujočim razstavami posehnl počitniški tečaji z> učiteljice, mlečne kuhinje, Kjer se pripravna mleko za dojenčke, zavodi za do ienčke in materinski domovi, kamor se zatekajo matere po porodu, otroške kolo nije. v katere se odda>ajo otroci v oskrb 3onrim In zdravim ženam. Za bolne otroke pa imamo polikliniko n-dečje dispanzerje ter otroške bolnice al* posebne otroške oddelke splošnih bolnic Z predšolske otroke v ožlem smislu pa Ima mo banovinska dečja domova v Ljubi lan i in Mariboru ter zavetišče mestne občin« ljubi lanske na Viču ter končno otrošk-vrtce. Vse te ustanove so ali lavne, ha novinske, občinske In državne, ali pa, kar velia samo za otroške vrtce tudi v rokar zasebne pobude. Sedanje stanje zaščite nI razveseljivo Glede stanja naSe zaščite otrok v celoti naj navedemo tu Izjavo enega prvih orga-nizatoriev te zaščite ne samo v Sloveniji, nego v državi sploh: »F.esnlea o stanju naših otrok ln o našem čelu za bodoče roJove ni razveseliiva Cepi'V je bilo v r. tši državi storjenih imvogc n rorov in *■» ^anih mnoero zakonskih odredb, čeprav so odobreni krediti ln kreditiči ln so odprti zavodi za zaščito otrok, čeprav je mno*ro lepih posameznih uspehov, vendar: ako se razjedamo pazne tn obiektivno. moramo reči. da naš narod na pol^u zaščite otrok Se ni napredoval preko prvih poizkusov.« Iz tega bežnega pregleda je vsaj neko-Uko razvidno, da je otrokova pot, preden pride v šolo, zelo dolga in močno tvegana. Kako prehodi otrok to pot, je brez dvoma odločilno za vse njegovo življenje, sa* >sonce sije človeku samo enkrat, v otroški dobi in zgodnjih mladih letih. Ce se človek takrat ogreje, tedaj ne bo nikoli popomoma mrzel in kar leži v njem. bo sveže pognalo, bo cvetelo in rodilo sadu.« Socialno zavarovanje železničarjev Neka] misli k novi uredbi o zavarovanju uslužbencev drž. prometnik ustanov Za razi:ko od ostalih državnih usHižben-cev. katerim nudi država za Dr:m?r bo ez-ni samo brezplačno zdravllenie v bolnicah, in ki moraio vse ostale st oške izv n bolnice bodisi za zdravila bodisi za zdravnika plačevati iz lastnih sredstev, imalo žeez-ničarii svoio lastno humanitarno soc"al* o ustanovo, svoi b~lniški fond do zg^ed i okrožnega urada za zavarovanle delavcev ali bratov?kih skHdnlc za rud?rie. Služba, kakršno ODravljaio železničarji ki so neprestano izpostavljeni vsem molečim vremenskim orili kam in nep-ilikam. ter telesrrm rjoSkodbam že sama r>n sebi zahteva take vrste ustanovo Do'ž^ost ts ustanove bi morala ob^o^aH v tem. di v primeru potrebe nudi pHzade4emu Parni č m bolijo zdravn š^o Dom~č ter res taka zdravila, ki morelo k~rirtiti. Dosedanja uredba o bolniškem fondu, ki ie veljala oolnih 18 let. ie imelo Dolno pomanjkljivosti in nejasnosti ter tud: v gmotnem kakor v zdravstvenem do ledu ni nudila tega kar bi se od nje upravičeno pričakovalo. Zaradi teh nedostatkov in nejasnosti je bila vso to dobo povod ostrih ln upravičenih kritik ter zahtev po zb llšaniu v korist članstva Posamezne strokovne organizacije, med nlimi nredvsem Udružetije nacionalnih želcničariev so neprstano posredovale, da bi omilile in zbolišale po-edine odredbe bod si uoravneca bodisi socialnega značaja. Predvsem se le delalo za izdalo nove izrwrx>lr»jene. socialno p"-avič-nejse. administrativno neodvisne ter modernim zahtevam ustrezajoče zavarovalne uredbe. Uprava bolniškega fonda, čigar član mora biti vsak aktivni železničar, je bila razdeljena v toliko oblastnih uprav, kolikor ie direkcil oolee te^a oa ie imela še vrhovno centralno upravo. Dohodki forfa so bili D-*dv*em dajat e članstva, katerih e^ako v'šino bi morala prispevati tudi ustanova, in dohodki tz kazni, ki Dri železničarjih niso malenkostne. Ra^-mlliv© bo. da sa le zaradi t°h Verstev članstvo živo zarvmalo za to ustanovo in da 1e hotelo unravičeno Imeti na njo čim večji vpliv, zlasti glad« spodarstva. Samo po sebi se razum« da je članstvo vedno zahtevalo čim širšo samoupravo financ proti p. etiani centralizaciji, ki ni mosia nikomur koristiti. Zato ni prav nič čudno, če so se posamezne strokovne or?aniz..ciie živo zanimale za izid vsakokratnih volitev zastao-nikov. ker ie od dourih zastopnikov pričakovalo uspešno za^ovarianie čla.askih pravic. Dolžnost bolniškega fonda bi bila. da nudi v vseh primerih obolenja res tako zdravlienje. kakor ea vsaka bolezen zahteva ter za primere nezgd. smrti in porodov tako podporo, ki ustreza ob toieč m razmeram. 2al se ie uredba le prečesto in prep-v po^to tolmačila v ško^o članstva in so tudi dajatve urrave čest-k-a t ob^rinle le na papirju in še danes niso likvidirani dolgovi iz prejšnjih let. Ce ie bila Že dosedanja uredba povod stalnim pritožbam bodisi člaist^a bedisi izvoljenih d^le^atov ie tsm več neazoo-loženia zbudila nova uredba, ki ie b.la objavljena zadnie dni preiekl^ea leta in ki stoDi v veljavo 25 ian aria t 1 Ta uredba ni skorai v nobenem orimaru zboljšala dosedanjega do loža i a temveč e skoro v večini primerov znatno pos abšaia obstoieče stan le ter skoro oopolnoma izključila voli v članstva na samo ustanovo bolniškega fonda. V Drvi vrsti so se zvijale da'atve članstva za bolniški fond. ka pri današnjih mizernih prejemkih n:kakor ne moremo smatrati za socialen ukrep. Podpore bolniškega fonda so kakor do seda i razdeljene v glavne in sporedne. Na žalost se le pomoč za zdravi i en le ene najtežjih bolezni današnjega časa posebno med železničarii. nam eč tuberkuloze, uvrstila med sporedne caorav ie m>-gcA» ozdravi i en le te bolezni samo v sana-torijih m bi se morala pomoč dalati toliko časa. kolikor ca zahteva zdravllenie baletni, ne oa samo gotovo d~bo ko *e zdravllenie iele kienTo na not zbo'lšani^ In ca mora član nrzkiniti brez vsa1*« koristi Čemu bodo železničarjem val sanatoriji . za zdravljenje tuberkuloze z vsemi naj- i modernejšimi napravami, če bodo lz teh zdravilišč odhajali nesposobni za delo ;n izpostavljeni nadaljnjemu hiranju. Gotovo ne more biti to namen ustanove, ki ima socialno-humani ar.no oJt-ležje da na ta način razmetava denar, ki ni nikomur nič koristil. Enak primer ie Dri zdravlienj'.i zob. Po prejšnji uredbi ie morala železniška uprava sama Dlačeva'J žel 3-ni ke zd av-vk-* *edai na ie z novo uredbo tudi to brer^e prenesla na bolniški fond ta bo za ta ori-krajšan za znatne mriliio"e. ki bi s? la ko uporabili bodisi za zb^Ijš^n-'e zdravil al! oa za zidavo novih zdravilišč. Uredba prinaša tudi Dopolno ukinitev vsake samounrave in voliva članstva na uporabljanje nje~oveg3 denarja. Vsa moč le dana direkcijam, ki bxio r*a" oostopale v korist uprave ^e na čla""s*va Tako ima d:rekc*ia Draico, da predloženo kandidatno listo brez vsake obra-* 'o*itve zavrne in ni proti temu moiočn -»ob'ma rHto-'ba V kratkem bodo nove volitve v bolniki fond. Da bi ž^lem;čarii vsekakor radi zve iell knt-/> ?ipda na to novo u^^bn »AV "HfVi o^bor« ki n; rn/^e1 b:M ne°b-<-exč-*n o tel stvari Z^e'i bi tMdi zvedeti ko"1-!-* 4p c c-r^«-vie strani pod vzet. da c<» 'iredba prekliče —ur. i Iz Celja —C »Romeo in Jul ja« v Celin Liublian- ska drama uDrizon v torek 14 t m ob 13. v Mestnem eledališču v Ce.ju Shakes-oearovo slovito žaloifcro »Romeo in Juli ia«. Predstava ie za abonma. Neabor.enti ioblio vstoDnice v oredDrodaji v Slomškovi knjigami. ODO^ariama da se urićne oredotava že ob 19 ker morajo gostje odpotovati že ob 22 38 v Ljubljano —C Opereta »Habakuk« na celjskem odru. Mariborsko Narodno e!edališ?e bo gostovalo v zacetKu meseca februarja v celj- ikem gledališču z novo opereto »Haba-icuk«. ki io ie napisal Celian dr Rutiolf Dobovisek in uelasbil Radovan Gobec. šolski uDraviteli v Jurkloštru Ta ooereta e doživela v Mariboru veliK uspeh in bo totovo tudi v Celiu vzbudila Drav Dosebno 'animanie Predstava bo izven abr-nmaia. —e Predavanje SPD bo v cet tek 16. t n, ob 20 v risalnici meščanske šole v Ce-ju Predava' oo načelnik reševalnega rd--eka SPD dr Boedan Bre^eli iz Ljub'j ne 3 or\H oornoči Dri nezgodah v Dla->inah Zanimivo in ooučno Dredavanie bo spremilo 70 skoDtičnih slik. —c Uprava pravoslavne parohije v Celju jbjavija da bo v sm.siu člena 175 cerkvene ustave razgrnjen vcli.nu seznam javno na vp^g^ed v pai^hijski pisa.ni v Vrvarski ulici 1. Vsak čian pravoslavne cerkvene občine celiske si lahko ogleda ta seznam od nedelie 12. t m. do vštetega 26 t. m. in oredloži svoje evtmualne p* ipom-oe k seznamu Dism?no uoravnemu odboru pravoslavne cerkvene olčine v Celju. —c Koncert ilovenske m adinske kavir-ske ffia^be priredi ljubljanska sek ja •UJME« (Združenja jusos.o\ ensliih g as-benih avtorjev) v četrteic 16 t. m ob 20 v mali dvorani Celjskega doma v Cei ju Z mladinskimi klavirskimi skladbami bjtlo zastopani skladatelji Cvetko. Lipar. Sivic, Skerjanc Osterc. Svara. Premeri. Bravni-čar. Preseli Mirk. Pahor. Dolinar. Gre-gore in Tome tor skladateljici M rca San-cinova iz Celia in Breda Sč3kova. Ves sno-red bo izvajala na klavirju priznana odlična umetnea ga prof. Marta Ostsrc-Valjalova Celju se obeta večer visoke umetniške kvalitete V?t^nnice so v pred-prodaji v Goričarjevi knjigarni. —c Prijateljsko revanžno šahov1 ko tekmo s prvakom Posavia. šahov kim klubom iz Radeč, bo igralo drugo moštvo Celieskega šahovskega kluba v n^delio 12 t m s pričetkom ob 16. v klub kih prostorih hotela »Evrope« v Celju. Brezplačni teoretični tečaji o šahu za zač2tn ke so vsako nedelio od 9. do 11. dopoldne v Gledališki ulici 2. —c Usoden p*đce. V četrek le oidel 11 letni sin tkalke Vlado K'k^r iz Zagrada ori Celiu tako nesrečno, da si ie zlomil desno no?o nad kolenom. Ponesrečenca .so oddali v celisko bolnico. —c Snežne razmere v p?tek 10 t. n Celiska krča (700 ml: —3. oblačno. 30 cm snera. pr>ič Mozirska koča '1344 m): —4. ob'ačno 25 cm pršiča na podlagi 20 cm, smuka odlična. -—c Zdravn;ško dežurno službo za člane OUZD in svojce bo imel v nedeio 12. t m zdravnik dr Drago Mu^ič na Cankarjevi cesti. Zavarovanci naj iščeio zdravniško pomoč pri dežurnem zdravniku samo v neodložljivih primerih in kadar ie pristojni lečeči zdravnik odsoten. —c Sokolsko drrštvo Celje-matlca. Redna telovadba za vse odd?Ike ori S k^lsk^m društvu Celje-matici se nrične si>?t v ro-neć^iek 13 t. m no doscdsn'em urniku. Društveno načelništvo vabi brate in sestre, da prihajajo tečno in re-mo k telovadbi in Drivedeio s sebai še druge brate in sestre, ki ima i o veselic do telovadbe. Sta~§e. ki imaio svo*o mladež v vrstah naraščaja ali dece. prosimo, da skrtrio za reden obisk telovadbe no svoti nVa'Hni Prav tako orosimo tudi mojstre in nod-ietr-ike da -omo^oč'Jo svojim va;encerf- in učencem rtden obick telavadbe Dr sckol-skem naraščaju Letos ob polnoletnosti Nj Vel kralia Petra II bo v Beogrcd-a vsesokolski zlet. na moramo strniti vse sile, da bo udeležba iz Celia ne samo no številu udeležencev, temveč credvs^m po kovosti nastopajočih častna. Za do toj en nastop ie treba ori Drav treba 1? dobre volje in vztrajnosti. Dr št eno rač^lM't o upravičeno pričakuje, da ea b~do pri njegovih vzvišenih ciljih oodrr^ali Drav vsi. ki i m ie ori srcu uspeh velkih zletnih ini in ki iim ie na tem da sok:ol^ka £rv.Jtvo Cerie-ma^ua tokrat morda v nalbo'1 zgodovinskih dneh svojega obstoji, visoko dviens dt-tuot srkoi'ske zavesti in rlisci-ollne. Bratje ;n senre naraščaj in deca, v telovadnico zbor! Zdravo! Iz Dolenjskih Toplic Divje goni obetajo ostro zimo. V zadnjih dneh so se pojavile v topli§ki okolici velike skupine divjih gosi. ki skoraj vsak dan lete od Krke v bližnje potoke in se vračajo zopet proti Krki. V tako velikih jatah jih tukaj že zlepa niso opazili Domnevajo, da so priletele iz Vojvodine, kjer so vode zamrznile. Lovci jih pridno zasledujejo ali uspeha le prav malo. ker so to zelo CuJeCe ptice. Lovci domnevajo, da velik« j*tc divjih goel obetajo Se ostro zirno, Kedelja, 12. januarja Ob 8: Jutranj- pozuiav — 8.15: Ruski sekstet. — 0: Napovedi, poročila, — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve- — 9.45: Versivi gvjvOr (dr. Vilko i-^aj-isa). — 10: Iz kvartetov i plošče). — 10.15: Koncert radijskega orkestra. — 11: Kvartet sester Stritarjevih, pri klavirju g. prof. M. Lipovsok. — 12.30: Ptro^la, objave. — 13; Napovedi. — 13.02: Kance it .aaijskega orkestra. — 17: Kmet. um: Pomen mlekarske organizacije (g inž. Krpic Jože). — 17.30: Prenos iz Beograda: iCcncert voja£ke godbe. — 19: Napovoui, poročila. — 19.30: Slovenska ura: McžJka ovset. Po rokopisu Hanzeja Kuharja izvajajo mežiški rojaki, — 21: Domač spored (radijski crkester). — 22: Napovedi, po-ročJa. — 22.15: Za plea in zabavo t.plo-5če). Konec ob 23 Ponedeljek, is. januarja. 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) co 7.45 — 12: Nasi operni glasovi (plošče). — 12.30: Poročila objave, — 13: Napovedi. — 13 02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14; PorcClla, objave. — 17.30: Vesel spored radijskega orkestra. — 18.10: Dnevno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.30: Plošče. — 1S.40: Mesečni literarni pregled (prof. Fr. Vodnik). — 19; Napovedi poročila.. — 19.25: Nac. ura — 19 40: Pl^če. — 19.50: HudomuSnosti (Fr. Lipo-h). — 20: Plošče. — 20.10: O. Župančič: Veronika Deseni£ka tragedija. Izvajajo Člani Nar. gledaliSCa v Ljubljani. — 22: Napovedi, poročila. Torek, 14. januarja Ob 7: Jutranji pozcL-av. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (ploSce). — 12: Iz operet (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Nppovedi. — 13.02: Pevski koncert: gosp. Boiia Popov, cioo ljubijonsKe opere, prt klavirju g-, prof. M. LipovS*?k. — 14: Poročila, objave. — 14.15: Šolska ura: Božične pesmi: H. de ki. mesč. Šola, vo-11 gdč. M. Laharnar. — 17.30: Radijnkl orkester. — 18.40: Rusija pod tatarskim jarmom (g. Fr. Terscglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19 40: Plcfiče. — 19.50: Vzgojna posvetovalnica <£a. Vida Persuh). — 20: Stilni koncert; Baletna suita (radijski orkester). — 21.30: Za oddih (plošče). — 22: Napovedi poročila. Danes ob 20.. jutri ob 14.30. 17.30 ln 20.30. v ponedeljek ob 20. uri VELIKI OREL Shlrlev Temple — RandolI Scot Upor desettisočev Indijancev. Mala Shirlev kot angel miru, ki uedini sprti stranki. Film največjih senzacij v sepia koloru n\a juga Charles Vanel v veledelu veličastne ljubezni lz tajinstvene a večno lepe ljubezni Iz Višnje gsre — Novi grobovi. Pretekli teden smo Imeli v šestih dneh kar šest mrlićev. Umrla je na Spodnjem Brezovem sele 15 let stara Svetinova dekle za oslabelostjo, v Veliki Loki pri Višnji gori je umrla Francka Vovk, stara šele 40 let, dva dni pozneje fe njen oče Anton Vovk. Takoj nato je v Veliki Loki umrla dobra Pajkova mama. Tako so imeli v eni vasi v 3 dneh tri mrliče. Se niso zvonovi odzvonili tem, je že umrla Novakova mama na Zgornjem Brezovem, v Dednem dolu pa je umrl mle-Sčevaki mlinar. Vsem pokojnim blag spomin, preostalim svojcem na5e iskreno so-žalje! Križanka Pomen besed Vodoravno: i. težinska enota. 4. težinska enota, 7. veznik, 8. egipčanska boginja neba, 10. povratni zaimek, 11. gora na Notranjskem, 13. desni pritok Volge. 15. rimski pozdrav, 17. domača žival. 19. okrasek, 20- rumunsko mesto, 21. demi pritok Save, 22. meč ko ime, 24. osebni zaimek, 26. vrsta zemlje, 27. estonsko mesto. 30. elektrotehnična merska enota, 32. glasbena nota, 33. latinski veznik, 34. listnato drevo, 35. levi pritok Donave. Navpično: 1. desni pritok Donave. 2. esebni zaimek, 3. žensko ime, 4. števnik, 5. del voza, 6. časovna enota. 9. desni pritok Save, 11. mesto v Palestini, 12. rusko-japonski otok, 14. zapredek, 16. stara dolžinska mera, 18. mesto v severni Italiji, 19. rusko mesto, 21. ptič. 23. dalmatinski otok, 25. veznik, 28. mesto v dunavski banovini, 29. dalmatinski otok, 31. osebni zaimek, 33. glasbena nota. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Jena, 4. oves, 7. as. 8. ris, 10. ga, 11 nas. 13. nos 14. 6tip. 16. Bone, 17. Botev, 19. Negotlni, 21. Nanos. 23. Knln, 25. naša 27 Rok. 29. dob, 30. ln, 3L pav 33. ta, 34. capa, 35. Ibar Navpično; 1. Janša. 2. csat, 3. ar. 4. Oa fosmij). 5 Egon. 6. sose3. 9. Iz. 12. Šibenik. 13. Novi Sad. 15. pogan, 16. beton, 18. ton, 20. fikrlc, 22. Čabar, 24. nona, 2& 6ot«] 36. ha (hektar), 81. pa, 52. vt 6trun 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 11. Januarja 1941. fttev g Leto 41 v zgodovini Bilo je večkrat usodno v bojih med narodi Ce listamo obsežno kroniko svetovne igodovlnc, sprevicumo v raznih stoletjih, ko •e je pisalo leto 41. da. je ta letnica navadno padala vedno v nemirne čase. Znano je. da se je leta 2041 pred Kristom prva tebsKa (egipčanska) država vojskovala z bojevitimi semitskimi plemeni, a nekoUko pozneje je slavni Ramsos II. odbil napad morskih razbojnikov. Več kakor tisoč let pozneje, v 8. stoletju pred našim Štetjem, so Ajsirci razbijali pod vodstvom Sargona državo Izraelcev. Dve sto let pozneje je zmagoval Kvrus na vseh straneh, da je petem ustanovil vrliko državo, ki jo je čez 200 let uničil Filip Mace-donskl. V istem letu 341, so vodili Rimljani, ki so si podvrgli sredozemske narode, srdito borbo za zedinjenje vsera sredozemskega ozemlja s Sarmatl. Po organizaciji vsega Apeninskega polotoka so Rimljani začeli združevati vse sredozemsko ozemlje, ki je v tisti dobi veljalo za ves evropski svet Niim se niso mogli unirati niti močni Kar-taginci. ki so nodlegli v vojni z Rimlianl v nr>mnr?ki bitki leta 241. Po propadu Kartaglne je postala rimska država posebno rnn^^na in Riml^nni so poslej Živeli v velikem blag", stanju, kar je pa pomeniio te začetek njihove degeneracije. Zato ao se začeli ob Kristovem rojstvu te nesrečni notranji nemiri. Leta 41. po Kristu Je bil umorjen blazni Caligula bi na prestolu mu je sledil Klavdij. Nekaj stoletij po tem letnica 41 ne Budi nobene posebne pozornosti ▼ zgodovini, pač pa je treba omeniti leto 641, ko so se nasi predniki s pomočjo Sama oprostili mongolske nadvlade. Tedaj se začenja doba, ko že mnogo čitamo o naših prednikih, ki so bili podaniki mogočne države Karla Velikega in njihovih naslednikov. Leta 1241 se je tresla vsa Evropa pred mongolskimi Tatari. Id so prodrli eelo na Moravsko ln Ogrsko. Leta 1441 je nastal velik prelom v četki zgodovini. Iz te dobe je znan Jurij Podje-bradski. Leto 1541. pomeni zopet pomembno letnico, ko so Azijati ponovno prodrli v srednjo Evropo. Turki so pod vodstvom sultana SuHmana po 20 letnih bojih s krščanskimi vladarji dosegli velike zmage tn na Madžarskem so ustanovili budimski pasa luk. — Sto let pozneje so se začele dotlej nalokrtitnejte in najr^ltfte votne znane v zgodovini pod imenom »tridesetletna vojna«. Pompodour. Dvorno oseb i e ie zna i o te razmere dobro izk r st t in denarne ran-sakcije so bile na dnevnem redu Toda k dobremu tonu ni spadalo eov riti o teh razmerah Za nrimer. kakšne razmere so tedni vladale v Franciji, ie davoli če mve-l^mo da hlapec ki ie bil zaD slen v kraljevskem posestvu. DO^rrno ni dobiva olač? tudi v dveh letih Ni? črdn^~a n bilo če so ted-»1 kraljevsk uslržb-vc b?rač li na cestah Krali na vsega tega ni videl ali ni hotel videti. Obkrožen ie bil 5 svojimi Darazit?krni dvorjani in d. .brisano kurtizano, ki so ea zaziba vali v brezskrbno življenje, ki ie z htsvalo izred o ve.ike^a trplj-nia in potroež ji »osti ljudstva Koneo niegcve-ra zvili en i a ca ni bil zavidanja \ .eden. Umri ie novsem za u- ščjh oi svojih oriia eliev in celi br*z zdravnikov, ker mu n upal nihče p mahati Obo'e! ie namr^j za eri3 najstrašnejšo boleznijo, za črnimi kozami V ječi je postal milijonar V dosmrtno ječo obsojeni morilec obogatel s svojimi izumi ter postal podpornik mladSh talentiranih ljudi Kako je ustvarjal Leonardo da Vinci I>oljo je iskal zlasti tipe za svojo največjo umetnino HZadnjo večerjo44 Posebno ntegova na1krasne1*a slika ♦Zadnja večer ia« te bila Dredmet globokega Studi ia Najorei ie dolgo proučeval človešne značaje notem na p. edine tipe dvanajstih apostolov Dolgo ie iskal v prirodi, hodil do milanskih trgih in pred-mestlih. kjer ie srecaval mnogo ljudi in med njimi le skrbno izbiral za ap>~ stole najprimernejše kipe Seboi le imel vedno svinčnik ln pridno 1e risal kine rib čev ter drugih primerrih ljudi Tudi nai rr'e glave so mu bile dobrodošle. Pretiranost značajev in Uoov 1e znal pomele prilagoditi svoji slavni sliki Tako le počasi oč'stil nestvore. tako da 1e našel v njih navzlic velik m naravn'm pomanjk1 livo-stim vire močne frion'miie ki ie tako postala krasna ln učinkovita. Ko se ie Dricr samostana čudil njegovemu dolgf^mu Studi hi in ko le silil vani, nai se končno loti slike, mu le Leona d i da Vinci odgovoril da mu manjka za do-vršitev dela Se ena glava, namreč Jud ^zeva. Nad leto dni že hodim da-» za dn^m. večer za večerom in vaso iutro v B^rghet-to. kier ie zbrma vsa mestna sodrga — ie deial slavni sTkar — oa se mi ge ni posrečilo naiti ob"az z'očmca. da bi b:l le ma-lo tx>d-«ban obra-u kakršnega nb'm za svoie delo. Cim najdem tak obraz, dovr-šm sliko. In čez neka i dni le res našel lrtr te iskal. Zbral ie vsa sv~>ia ore^Snia orja_o-vania in naslikal Ju^eževo g'avo. n*' kateri vid:mo vse zna Mine poteze Izdajstva Tako le bila v^aka g^ava. ki io le slavni mojster upodobil na tet rafleoSi umetnini del v celotnem delu — ded<šMna in vz-"*r \rs«m, ki so po tem velikem moi-*ni oi-*eli za čorvč rfn V mu v ideji sledili ali da bi ga posnemali Tajna dvornega dela slovečih mojst ov vseh stolotii bo vedno sred šče zanimanja vseh kdor občuduje njihovo delo. O Lao-nadu da Vinci ie znano, da se ie odlikoval s temeljitim enciklopedičnim znanjem in tako bogato tvorno fantazijo, da sa ga občudovali vsi sodobniki Od njih vemo tudi nevai o tem. kako t^me'i"4^ s-1 ie Le o-i ar do da Vinci priDravil za vsako sv\>-je delo. preden se ga je lotil. Vlada Madame de Fompadour Bila je žena državnega blagajnika d9 Et&olesa Nek-ga ^imskesa dne 1723 se ie se i tal frane^ka vladni kabinet, da b. odlo-č-. o izredno važni državni zadevi. T.ga dne je namreč posta* oolncle.ru 131etn, d^ček. potomec vladirike rodbi.ie najbolj katolikih franecekih kraljev. Deček le.d bil ime Ludvik XV. in vzel je v roke vladarsko krmijo. Ludvik XV. je d bil ime Bien aimć (Lj. b'.ieni). V oozneiših let h se ie oa nj:\.;ov značaj zelo ookvar.l Krali ni pj-znal čuta odsovo.aaosti in troe ie lahko bi rekla, na bolestni lenobi in 1. hk.. miselnosti. Državne zadeve s-> madega kra^ia izredno ut.uiale in d 1 očasile Prip ve-dovaii so. da ic pri zelo važnem d. av-nem za.eJaniu ministrska- sveta. Drav v trenutka, ko ie eden min strov končal svoj dolgi in ličani govor o oolitičn: situaciji orišo namesto do običajne razprave o ek p^zeiu do razhoda minist ov. Ministri so odhajali lz dvorane do prstih zelo d skretno. da bi ne zbudili Niagove- ga Veličanstva, ki ie zaspal pod vtisom eksp^veia ministra. Lahkomiselno živlienie kralju snloh ni dovo'j^a'o ča~a za vl^dn■ z-^d^ve Ljubezenske avantura. njegovo občudovanje za lene ion-ko in iskan i e rala-tnih p 1-strVov?č:n.. so bTle ena na's'absv» stnnl kra'jevesa zra'ajn Njegova žena Le^in-czka ni imela m'logov hvaliti se s oo "T- n^stio svoie^a mia ki ie ve*: svoi č"*s posvečal celi vr?t; svoiih obč idova11* ki jim ie ra b:l v resnici or'it'n in do^ro-df>§el d-už^v»T-»rk Mno'e i-rne"* $te il^ih nj^ffo^-ih liub:mk znn^-> k**a'i^ tako očarati, da so ea inrrle o vsem nod svoio ob'^stn Toi-5 ne le nipffi te*nv°^ v_o Med) številnimi fcraijevlm< li"Vc»mi se le "veM^v:la Dr-^H^a^a ln fes ;n,e^T,'> 1^-pntira. ?«?na d^"a\Treg-» hl-ga'n1*''* I/*-nordmirda d'Etioles Kra'eva -ak'o leno1^ f\ ie r7-1 ^rr'^ d"> *"p fe r»'Kd"'"» z izr^^^'m raz^PO^fem Kralt io ie l"1o",o" "1 m"r'r'7i d*e Pomr><»do*^ In rr^'i't'*1 'i ^e e^'o krilo kw»11*vTlc« nnla^-1 v V?r^i Hf9J,,^i p-mr}-1^«^ *^ u^idra'a v pe7a^i k?.!ror ora--s krallicn 1- *. ni- ih s^w_i, ^ br"--r.-|:-X T r«; - vi - " n +- m V(»-l- Cv^'a m^ I* z »1^ ter'?Vt- trr&iti P s e'"1" sa t' h spraviti v v^e dr^avn^ -m^^ siroi« Vu^ tn ni en volfv ic ias*-i o* dH* d-* Imela le prooln pregled nad vsemi dr- T žavnimi uradi. Imela ie pravico podeljevati odlikovanja, a državna blagaina ie bila njena izključna domena. Mad me de Pomnadour ie sla celo tako daleč di je prisilila državni svet zasedati in od o-čati o pomembnih vladnih vprašanj h v njenih zasebnih sobah. Državna po icija ie bila povsem udana markizi de Pomoadour. a vsak izmed do-licij.klh uradnikov, ki bi se proti vil njeni volji, ie obmolknil za vedio. T ko je Francija Dri šla prvič ood Dravo vlado žene. Do kakšne mere so te razmere voliva le na javno življenie in zlasti na moralo olemstva. sorevidimo no tem da ie arstckraciia gledala na vojno ko* na lahko in zaželeno zabavo, ki pre«a^i» dolgočasje sedanjega živi; en'a Nikdar fte niso bih' oficirji tako elegantno našemi e-ni kakor leta 1757. ob zač tku sedemletne vojne, ko so sinovi aristokratskih rodbin služili v armadi d red vsem zato. da so se postavljali v uniformah, kakor da bi branili domovino. Armada sama ni sledila na vojaško dolžnost resno ia prirejal1 so celo vrsto veselic in zabav, na kate so imele seveda veliko besedo fen ke. Valnim voiaškim aketiam niso oosveeale nobene Dosebne po-^rrnoHi. Tudi med vojaštvom le vlrdila bresskrbna lahkrv misenost Značilno a te razmere le da le eledaliSka Igralka proglasila v voja-škem taboru dan ored bt*kot »G^podje, iutrišnia predstava ie zaradi bitke Drelov žena na orihodnil dan.« Lahkrmise1no gospodarstvo na kr?ljo-vem dvoru ie seveda selo vptfvslo ns državno blaga ino. Tako ie n. or leta 1751. bilo izdatkov za sam dvor četrtino državnih prejemkov. Kralj Ludvik XV. rd bfl samo prosiuH ljubimec, temveč tudi strasten lovec. Nje-f*cv lovsk: revir se ie razprostiral v kromi 30 km okrog Pariza in v njem te bilo neverjetno mnogo zvertadL Krali ie v enem spmem letu nekoč us*re'il 1400 jelenov Razumljivo ie. da ie kra^ev^ca 'ovska strast b?di relo obremenitvama dr-%avTo b^agn^ro Iz^atk* v tveti r lovora so vča~ni do-e-ali mi^fion^ke vsot* KraM ie št-vil ne «vo^ biv*e l^^bic- od- kariero morilcu Juanu Coquimbu. Mod njimi ie tudi nekaj izumiteljev, ki so samo do zas'usi tega nenavadnega dobrotnika lahko končali mirno sv>ie delat Tako so bili dolarji, ki jih Ccquimbo ns more uporabljati sam, uporabljeni najbolje za plemenite namene. Skcrai rleher-ni din prejema ta mil ionar v ječi Drošnie -Ta o doare in vsem potrebnim vselej rad ustreže. LjHbsstunndst ]e ozdravljiva Norveški zdravnik, specijaist za živine bolezni, profesor na univerza v Oslu dr. G'.arnstad pravi, da je ljub ^« mnost fizična bolezen in da se v bistvu p a v nič ne razlikuje od drugih bolezni. Ljub mm-nost napade živčne vozle, zdravimo in ozdravimo jo ra lahko do zdravilni meo-di. k: io je norveški zdravnik že ooetova-no preizkusil. Metoda, o kateri trdi dr G ri ms tad. da k> ie uporabil z velikim usnehom z a sli pri moških, ki jih ie bila napadla bo1es na ljubosumnoPt. ie zao~^>adena v gla nem v sugestiji. Z drugimi besedami rečeno gre za to. da se ljubosumni m^ž al ljubimec prepica. da ljubljena žena odn wio ljubica ni kri\^a sama. temveč da je o^t'"a žrtev tretje osebe, ki ji s svejo m čio voljo vsiljuje ljubezen. Dr. Orims4ad pravi, da se ie pri mnog-h zakoncih, ki iih ie zdravil kmalu izn^emenila v soč t^e, do katerem se le vrnilo zauoanle in tako Je zopet zavladal mir med zakonci. Angleški motorizirani oddelki v nekem mesto na Kreti Angleški metalci torpedov nad angleško ladjo »Auroroc •1 Italijanski motorizirani čolni za borbo proti podmornicam Italijanski vojaki v Albaniji Novo steklo za strešne konstrukcije Steklo za stresne konstrukcije, velike stene ali lahke lesene stavbe je drago, obenem je pa težko staviti ga. Velika specifična teza stekla zahteva zlasti pri strehah močno nosno konstrukcijo, ln močne okvire, pa je vendar se nevarnost, da se steklo razbije ln človek na njem rani. Vse te nevšečnosti pe> odpadejo, če uporabljamo namesto navadnega stekla novo snov takozvano cedro, ki jo dobimo, če spojimo tenke mrežice valjane žice z neupogljivim steklom. Jeklena valjana ln v ognju pocinkana, žica ne zar javi, tudi če je dolgo izpostavljena vlagi. Take stenske konstrukcije so gladke, kar je tudi zelo važno, ker jih Lahko umivamo ln čistimo. Cedra se Izdeluje v 25 m dolgih ln meter Strokih zvitkih. E>a ae lahko striči z navadnimi škarjami, tehta samo desetino navadnega gradbenega stekla, da se poljubno upogibatl ln pribijati. Poleg tega je prožna, ne razbije se in Ima v primeri z navadnim steklom se eno važno lastnost, da namreč propusča ultravijoličaste žarke. Zato j« bivanje v prostorih s stenami ali stropom lz te snovi mnogo bolj zdravo. Cedra tudi dobro Izolira toploto, čeprav je tenka. Izdeluje se v treh vrstah, za notranjo zasteklitev, za zasteklitev rx>sevnih ploskev in za zunanjo uporabo. Hearst prodaja zbirko umetnin »S venska Dagbladetc poroča iz Stock-holma, da je sklenil znani ameriški novinarski podjetnik Hearst prodati svojo zbirko umetnin. To bo dražba največje zbirke redkosti, ki je bila kdaj naprodaj. Med umetninami se nahaja tudi neki Španski samostan. Dražba se bo vršila v New Yorku. Prodajali se bodo vsi predmeti, ki jih je Hearst zbral v teku zadnjih petdesetih let. Kupci si umetnine lahko ogledajo v dveh skladiščih, ki sta v ta namen odstopila svoje prostore na Peti Aveniji največjega ameriškega mesta, etsikl v Franciji V teku vojne Je bilo v Franciji uničena 400 zgodovinskih spomenikov v vrednosti 300 milijonov frankov. Med uničenimi umetninami je več gradov, dvorcev, katedral m cerkev. Šter* q »SLOVENSKI NARODi, mohot*. ix. Januarja 1ML Stran T Psiholožki nasveti za srečo v ljubezni, s'užbi in družbi.. Spolno življenje v zakonu Je temeljni kamen zakonske stavbe. Družina in dom človeka, ki zavestno stremi za srečo in za dovoljstvom. morata biti stalna in neizčrpna vira vedno sveže ustvarjalne sile v poklicnem prizadevanju. Posebno velja to za zakon, kajti zakonska sreča in zadovoljstvo zavisita v vseh primerih od spolne harmonije med zakoncema, a nesreča in nezadovoljstvo v zakonu izvirata vedno iz disharmonije in neskladnosti v zakonskem spolnem življenju. Na podlagi neštetih primerov, ki smo jih temeljito proučevali v naši dolgoletni praksi študija psihologije zakonske sreče in nesreče, smo odkrili to osnovno in važno zakonitost. Cim bolj bosta mož in žena stremela in težila k vzajemnemu razumevanju v vseh spolnih vprašanjih. čim bolj se bosta oba trudila, da se v pogledu svojih lastnosti in nagnjenj prilagodita drug drugemu toliko bolj se bodo g '"H odnosi razvijali vedno bolj v dobro c .h zakoncev Veiko medsebojno razumevanje, vzajemno popuščanje v slučaju različnih mnenj, dobrohotna obzirnost drugega proti drugemu, kakor je to običajno pri mladih zaljubiiencih, vse to izvira v glavnem iz spolne harmonije. Spolni nagon obeh zakoncev ustvarja mei njima čvrsto in nepremagljivo magnetično zvezo, ki popušča samo tedaj, če se z nerazumnim in nespametnim ravnanim prerano izčrpa spolna moč ene?a ali drugega zakonca. Cim se to zgodi, se že vtihotaplja nerazumevanje in neskladnost in konec je zakonske harmonije. Navadno sta takrat zakonca ravnodušna drug do drugega, dokler se postopoma zopet ne nakopiči nova spolna energija, radi česar se magnetska zveza ponovno jača in učvrstuje ter povrača staro harmonijo. Edini način, da se zakonca izogneta takšnih disharmonij ali nesoglasij, ki se period čno od časa do časa vračajo, je pametno razumevanje medsebojnih spolnih odnosov. Razum zahteva, da se skrbno Izogibate vsakeea pretiravanja in prerazdraženosti v spolnem življenju. To je druga zakoni-tosl psihologije zakonske sreče in harmonije. Kiko se morate ponašati in do katere meje smete iti v zakonskih spolnih odnosih ne zavisi samo od vaše lastne volje in nagnenj, temveč tudi od nagnenj drugega zakonca. Največja obzirnost obeh zakoncev v medsebojnem odnosu, je v tem pocledu pnč največja dolžnost in obveznost. Sebičnost, egoizem in upoštevanje ter uveljavljanje le lastnega razpoloženja odn. nerazpoloženja rodi tu pač vedno le največje in najbol.1 žalostne posledice v smislu rušenja zakonske harmonije. Obzirnost in uvidevnost se ne sme raztezati le na slučajno nerazpoloženje drugega zakonca, temveč tudi na ugoditev njegovih spolnih zeli. če je to le mogoče. Pokazati se apatičnega ali ravnodušnega do zakonskega tovariša, samo radi tega, ker pri vas ocebno ne obstaja prav n^ena želja za ljubezenskim objemom, je rr-vno tako sebično, kakor če poizkušate, da nnVT4e te**sjo nesposobnega zakonca ~n seksualno združevanje. Ce bol*»7<*Ti aTf rnh/eve hf^'ene Izrecno n«» 7Ph*cvn.*o zadrževanje In abstinenco ▼ '"''m oztru. teoVJ bo resn:eno. uvidevni zakonski tovariš rad in nrei vsaken prr^~rTne*»-a »Tekanja ter žalitev pristal n3 nr^no^f i drnerca. Pro^ nor^ko ter sklenitvijo nove »trajne* dru^ne-ke celice ie ze iz ozirov bodoče zakonike harmonije, sreče in zadovoljstva, nujno, da se z natančnim in po- dmbn'm znanstvenem proučevanjem ter rp^'Vt'^van'em obeh kand'd^+ov. uffo+ovi ali ohstaiain med ni*ma možnosti ter osnovni po«*ni* 7a traino spolno so^'^sle. S temi proučevanji se bavi ^is+ema+'f^o n°§ zs>vod za psihologijo sreče ter zadovoljstva. rpU Vid" TCIste navedli podatkov za d rug-o polovico, ne vzrokov dozdevnih nesoglasij, zato vam ne moremo in ne smemo na podlagi teh nepopolnih podatkov dajati tako daljnosežnih mnenj. Nase delo je znanstveno tn resno, tudi zdravnik ne more brez točnih podatkov ugotoviti diagnoze. Če je vesten. Zato vas prosimo, pošljite se ostalo, nakar bomo vas primer proučili in vam nasvet ovali. VI sami boste doživljali neprilike, kl jih boste deloma sami zakrivili. .9103 eskadrila Zemun" Vojaška služba ni za vas značaj primerna, s pridnostjo, vztrajnostjo in načrtnim delom se boste tudi v privatni službi lahko osamosvojili ter se svojim sposobnostim primerno razvijali in napredovali. Loterijske sreče nas znanstveni zavod ne »pre- rokuje«, a tem ae bavi jo drugi dozdevni > preroki c. »Beltinci" Glede vase nezgode pri delu se obrnite na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ki ima svoj urad tudi v Prek-murju. Kot delavec morate biti zavarovani in vam pr.tiče zavarovalnina. V ljubezenskih in zakonskih zadevah naj odloča tndl razum, ne samo čustva ln strasti. To velja Se prav posebej za vas. — S starši poizkusite doseči dobre odnose. Mir In *loga pod rodno streho je prvi pogoj za veselo delo ln prijetno življenje, „Mlad" Ostanite na posestvu. Čitajte kmetijske knjige in časopise ter pametno izboljšujte gospodarstvo, pa boste najsrečnejši. Iskanje sreče po svetu je posebno v današnjih dneh zelo opoteče. Vaše deke misli v prvi vrsti nase. če se drugače skladata v mišljenju in delu. ne razdirajte te sveze. SIcer pa sta oba 5e zelo mlada in do končne odločitve je se daleč »Sreče v Igri loteriji In tombol, se na znanstven način ne da n gotovi ti. Res je. da se nekateri bavi jo 8 takšnim »dvomljivim prerokovanjem«, vendar — brez pravega uspeha. Zavedajte se, če bi kdor koli na svetu lahko z gotovostjo ugotovi], da bo srečka s to ln to Številko zadela glavni dobitek, bi ne svetoval drugemu, naj jo kupi, ampak bi jo sam kupil in igral tei se na lahek način brez napora bogatil in živel v razkošju. „Fakultet-Zemun" Med vami in vašim dekletom je velika harmonija ter obeta prijetno in zadovoljno sož t je tudi v bodočnosti Treba pa bo še marsikaj ugladiti ter dati več uvidevnosti na obeh straneh. — Vi ste nemiren, nestalen, receptiven, gibčen in zelo občutljiv. Boriti se morate proti želji po udobnosti in lenarjenju ter odločno vztrajati v svojih študijskih načrtih. V bodočnosti se pojavljajo neprilike, vendar: ne vdajajte se malodušju ln pesimizma. — Vase dekle predstavlja svojevrstni ekstrem. Izogiba naj se v poznejšem življenju dom'sljavosti, ljubosumnosti in drugih podobnih lastnosti. „Periferija 183" Vam so dane vse možnosti, da se razvijate kvišku v fizičnem in praktičnem smislu. Ne bodite hlapčevsko ponižni in klečeplazni v prav nobenem primeru S samoizpopolnjevanjem se vam obetajo uspehi. KSo2a-Beograd" Junaško in piemišljeiio nadaljujte po začrtani poti, da se prebiteje preko začet-niških težav, ki ne bodo prav majhne. Pozneje se vam ob upoštevanju naših uvodnih smernic obeta poslovni razvoj in uspeh. „SLmona" Previdnost je ua mestu. Razsoja ln odloča naj tudi razum, ne le čustva. Precej nemirnosti je v njegovem rokopisu. »Benjamin44 ŽHvite v svetu idej. Mnogo rasmlsljanja. razglabljanja in raziskovanja vas vodi k ^popolnitvi in razcistitvj odnosov do sveta, in življenja. Izogibljite se velike impulzivnosti, nestalnosti, skakanja iz področja v področje ter vseh neprilik in za vas absolutno neprimernih negativnih lastnosti ln misli. Z razumom, s globokim razmišljanjem in z vso mladostno podjetnostjo Iščite čisto resnico. V življenju boste izven vseh dvomov dosegli vodilni položaj raziskovalca in pionirja. Lastni načrti v soglasju s potrebami ljudskih množic tvr vztrajnost v delu. to vam je potrebno in preko tega se vam obeta uspeh. (jRadovljica-Crao nrcrje u" Četudi ste služkinja se morate sanu izobraževati, kajti nevednost in nepoučenost je največja ovira uspehu in napredku v življenju. Odpravite polagoma nekateri gTde napake — saj se jih zavedate — sreča, priljubljenost in zadovoljnost v služb-in ljubezni bodo sledili kot naravna posle dica. ejFra-Ta44 VI ste dobro dekle, le vase črne misli in napačni pogledi na svet ln življenje va* vodijo v odvojeno osamljenost in stanje ob strani. Zelo ste pravični tn močno j< razvit čut razločevanja v vas. Ne jemljlt moških, službe in življenja preveč apatično! To je zgrešeno! V vsakem moškem. \ vsakem službenem opravku morate najt in poiskati tudi lepe strani, sicer vam b< življenje mučno in neprijetno. Kdo od nas se m doživel razočaranja v ljubezni ter obupaval nad vsem? Kdo od nas se ni doživel neprilik ln velikih neuspehov v poklicu? Čemu se vračate vi v spominu vedno nazaj na grobove svojih nesreč ter objokujete samo sebe? To vodi k vedno bolj temnim mislim, vstran od uspehov. Pozabite vse, kar je bilo! Naredite črto čez vse in se podajte na nova pota z veselimi mislimi na nove uspehe. To so pogoji sreče in zadovoljstva. w Jožefa44 Kako bi vi prišli do uspehov vsepovsod? Otresite se jeze, ljubosumnosti, domišljavosti, nevosčljivosti in sličnih slabosti, bodite vsepovsod, vedno In z vsakim ljubeznivi, ustrežljivi in preudarni, pa boste priljubljeni, srečni ln zadovoljni. „F. B. J.44 Niste navedli v kakšni službi ste bili in ali ste imeli pismeno pogodbo, zato vam glede dosedanje službe ne moremo dati navodil. Vaš položaj je težak ta bo tak tudi ostal nekako do poletja Veliki poslovm uspehi se vam letos ne obetajo, pa zaradi tega ni treba obupavati. Minili bodo težki časi ln zopet bo sonce sreče sijalo na vašem nebu. Kaj bi naj sedaj storili? Takoj, brez odlašanja morate poiskati drugo, primerno službo. Primerna pa je vsaka služba In vsako delo, za katero imate sposobnost ln nagne nje ln nikakor ne samo ona zaposlitev, za katero stremite. V teku časa se bo vse to samo uredilo. S svojimi sposobnostmi, energično podjetnostjo tn večjo stalnostjo si boste položaj izboljšali sami. Pomnite, kot nameščenec ne smete nikdar spadati v maso, temveč morate delati na sam 00 bilk ova nju, le tako se boste s svojimi sposobnostmi v življenju visoko dvignili ter dosegli velike uspehe. Kdor želi imeti uspeh, mora delati tako, da ustvarja okolnosti pod katerimi se lahko nato uspeh pojavlja. VI boste napredovali, samo čvrsto verujte v to In delajte načrtno bi z vsemi svojimi silami na realiziranju svojih namer. „Viktor** Človek, ki zavzema tako odklonilno in nezadovoljujoče stališče do poklicne za sli t ve, mora imeti na tem področju le neuspeh. To je jasno in popolnoma razumljivo. Želite uspeh in napredovanje v službi? Potem stran črne misli, potem stran apatijo do službe! Vsako delo morate izvršiti z zanimanjem in izrednim veseljem. Nobeno delo vam ne sme biti pretežavno in predolgočasno. Pravilni odnos v službi in pravilni način mišljenja sta glavna znaka napredujočega in srečnega nameščenca. Kdor ne dela z veseljem svojega poklicnega dela, ta nima uspehov, ta nima sreče in ne zadovoljstva, ta ne more napredovati Kdor dela kakor stroj, a na drugi strani je klečeplazno skromen, ta ne more uspevati, ker se sam ponižuje s svojim ponižujočim obnašanjem. Za vzemite veselejši odnos do dela. Opravljajte ga z veselo točnostjo in požrtvovalnostjo! Zberite dokaze za svojo izredno sposobnost, nato pa tudi svoje predstojnike vljudno, a odločno prosite za položaj, ki vam prtpada. Dobra volja ln trdna. vera. v uspeh delaj u čudeže, verujte v to! MVišnja gora Ze dolgo vas spremlja neuspeh ln vas bo še. Sele poleti se vam razmere zopet izboljšajo. Zato vztrajajte ln ne obupajte! Tudi grdo. deževno in blatno vreme mora biti, da se pozneje tem bolj veselimo smehljajočega se sonca na modrem nebu. Preveč ste črnogledi, počasni in nerodni. Tudi trme in zakrknjenosti vam ne manjka. Poskušajte odpravljati te napake. Tudi vas prijatelj ima svoje slabosti, a se vama bodo Ze razmere uredile, nič strahu. Bodite veseli, prepevajte in mislite na lepše dni, ki se vam bližajo. K Zagreb - Z. T." Vam se v odnosu do osiaiin obeta prav prijetno in lepo leto. Sposoben boste za na-->ornejše duševno delo in napredek v poklicnem delu vam je zasiguran. Zato te orakajte veselo in korajžno svoji lepši Določnosti nasproti. ^Trfcavlje • Julija44 Med vama ni bilo preveč harmonije m .i izgledov, da bi se razmere izboljšale. ri ste zelo kritični, preveč slabega vidite ia drugih in premalo dobrega. Na drugi trani ste pa precej pridna in skromna. To eto vam bo prinašalo nekaj neprilik, za- o pa glavo pokonci: Delajte pridno ln vestno ter bodite previdni, da težave lepo obidete. Vsi amo letos bliže neprijetnostim in težkočam, kakor pa drugače. Tudi to bo minilo in vi morate gledati, da bo to slo s čim manj škode mimo vas. Ostali Dan za dnem prejemamo kopico pisem z vprašanji. Delo narašča tako, da ga komaj zmoremo. Načelno proučimo vsak slučaj s vso znanstveno natančnostjo, zal moramo biti.zaradi pomanjkanja prostora kratki ln jedrnati. Dnevno prejemamo laskave zahvale ln priznanja neštetih, ki nam poročajo, kako so sl z našimi nasveti v kratkem času uspešno preuredili življenje v smeri sreče ln zadovoljstva. Nas veseli vsak uspeh. Tudi v bodoče želimo pomagati vsem, ki so naše pomoči potrebni, želimo, da smo vsi srečni bi zadovoljni, doma v ljubezni, v službi med sodelavci bi v družbi med veselimi prijatelji. Mi želimo, da se tudi drugi poglobite v spoznavanje soljudi, da tako tudi drugi lahko odkrivate v njih vse one lepe lastnosti, vrline ln sposobnosti, ki leže v njih nerazvite in zanemarjene. Upamo, da vas v kratkem vse razveselimo s spoznavanjem osnovnih pravil za odkrivanje značajev a pomočjo rokopisa. Tako, da si boste marsikaj sami raz tolmačili. Nas boste s tem razbremenili ter nam omogočili poglobitev dela tam, kjer al še sami ne boste znali pomagati. V bodoče načelno ne bomo več odgovarjali v zasebnih pismih, razen v zelo važnih primerih, če pošljete predhodno 15 din ▼ znamkah. Kdor še nI prejel odgovora, ga dobi v dveh, treh tednih po prejemu njegovih vprašanj. Pomnite: Za vsako vprašanje priložite posebni kupon S t. 5. ter točne podatke rojstva ter temeljito obrazložitev. Kdor ae ns bo ravnal po tem, bo zastonj pričakoval odgovora. Zaprti ovitek naslovite: Uredništvo »Slovenskega narodac Psihološki nasveti, Kna-fljeva 5. Psihološki nasveti Kupon št. S Da bomo ljudem všeč • Deset nekoliko ciničnih zapovedi 1. Ne Dovelmo iim nikoli neprijetne res_ niče — a resnica ie le redkokdai pri etna. 2. Ne Doveimo iim nikoli laži ki bi se nrei ali slei utegnila izkazati za laž 3. Posluša i mo 7 zanimanjem in si ne prizadevajmo, da bi eovorik sami: govorimo c*a. če se drusim hoče molčati. 4. Veriemimo vse kar liudie sami verjamejo ali hočeio. da bi vsai Doslušalci verjeli. Zlasti verjemimo pravilnost njihove in mogočo zmoto svoie sodbe. 5. Ne hotlmo od ljudi nikoli nčesar. bodimo na pripraviieni. da iim kdajkoli in kakorkoli oorna^amo. 6. Mislimo o sebi kar najmanj, o ljudeh in o vsem. kar ie z njimi v zvezi na kar največ. 7. Bodimo taktni, oprezni, prizanesljivi — zakaj človek nikoli ne ve. s čim lahko nehote užali. 8. Ne dobrikaimo In ne t>rilizuimo se. 9. Bodimo si v svesti, da smo vsi ljudje) le išra usode. 10. Vsemu, kar liudie znaio. store, daru-jeio. zvišaimo ceno vsai za Det in sedemdeset ali sto procentov. Temu. kar znamo, storimo clarulemo mi. znižijmo ceno vaj za net in red?mdcset do devet in devetdeset procentov. Ali ste tudi vi Ksant!pa ? Kaj je resnica o Sokratovi ženi »O, to je prava Ksantipa!« slišite večkrat, kadar hoče kdo reči, da je kaka žena zlobna, sitna, neznosna m ne vem še kakšna. Ksantipa je bilo ime ženi grškega modrijana Sokrata (v 5. stoletju pred Kr.) Razni starodavni pisatelji nam jo slikajo kot sitno, prepirljivo ženo, ki je ubogemu Sokratu grenila življenje. Zlasti rimski pisatelj Gelhus ne govori tako o njej; prav posebno se je mnenje tega moža potem razširilo v svet. In njegova nelepa zasluga je, da še danes ljudje mislijo, da je bila Sokratova žena Ksantipa takšna žena, kakršna ne sme biti. Toda Ksantipi se je delala krivica in se dela še dandanes marsikateri ženi, ki se ji pridevlje ta priimek, dasi je prav tako poštena, rodoljubna žena, kakor je bila lista starodavna Ksantipa. Pa poglejmo, kaj je resnica glede te žene? Predvsem vemo, da so bile žene starih Grkov navezane samo na gospodinjstvo Mož se je izživljal predvsem v javnosti, medtem ko je bila žena privezana na dom in jo je mož zanemarjal. Sam So-krates je nekoč vprašal prijatelja Krito-bula: »Ali je kdo, s katerim govoriš manj kakor s svojo ženo?« In ta mu je odgovoril: »Nihče ali pa vsaj prav malo ljudi.« Zanimivo je tudi. da Sokratov učenec, s?«vni filozof Platon nikjer v svojih spi- sih ne pripoveduje nič slabega o KsantipL Ko je bil Sokrates v ječi in čakal na smrt no kazen (obsodili so ga na smrt po krivem, ker tedanjemu svetu niso prijali njegovi visoki moralni nauki), nam Platon slika ganljiv prizor: Ksantipa je sedela z otrokom zraven svojega moža, jokala in tarnala. In Sokrates je pozval prijatelja Kritona, naj odvede Ksantipo domov, ker ni mogel prenesti žalosti svoje ljubeče žene. Imamo pa rudi pričevanje Sokrata samega o tem, kakšna je prav za prav bila njegova žena. Sam priznava njeno dobro srce, ko pravi svojemu sinu: »Ce ne moreš prenašati take matere, potem ne moreš prenašati niti sreče same.« Prav za prav pa je bila Ksantipa reva v zakonu. Kako naj bi bila vesela svojega moža, ki je bil čudak, ki ni nosil spodnje obleke, niti čevljev, in je imel pozimi in poleti na sebi zmeraj isti plašč in nič drugega. Medtem ko so njegovi kolegi sprejemali plačo za svoje poučevanje je bil Sokrates zmerom brez denarja. Grški komik Aristofanes se je javno posmehoval Sokratu, češ. da si iz same sko-posti ne daje striči las in se ne koplje. Češ. kaj neki pravi k temu njepova ?ena.« Toda vzlic vsemu temu ie prišla Ksantipa v zgodovino kot zla žena. Žleza — naš koledar Vrstni red letnih časov &e zrcali v Sčit-ni žlezi, ona je koledar našega telesa. Ta žleza ne de'.uje enakomerno kakor stroj, ne kaplja svoj*- čudodelne snovi v kri neprestano v enaki množini. Pozimi ima ščitna žleza koma i polovico toiliko joda, kakor ga ima poleti. Od česa je odvisno to sezonsko kolebanje, ni znano. Zaenkrat morajo učen lak• to ntzaanje odkrfto priznati. Ker je jod najvažnejša surovina hormona ščitne žleze, ta hormon je pa zopet tesno zvezan z vsakim kolebanjem našega osebnega tempa moramo domnevati, da igra tu odločilno vlogo ščitna žleza, da >e počutijo nekateri ljudje poleti bolje kakor pozimi. Mnoge bolj se pa kaže vpliv letnih časov na živali kakGT na ljudi. Ptice izgube jeseni perje, sesalci menjajo dlako. Pobuda je tu zope: delovni ritem ščitne žleze. To se da dokazati radiu. Posamezne dvorane so bile namreč snoiene med seboj s krrat- kovalnimi oddajnimi radijskimi »pa ati in sprejemniki, tako da le sleherni udeleženec lahko govoril vsem in tudi poslu- J šal vso govornike, ne elede na to. kie ie kdo eovoril. Na tem nenavadnem banketu. ki so se ga udeležili številni u?led">i gospodarstveniki, je govoril tudi bivši preži - dent Zedinjenih držav Hoover. A E. Fielding 13 Bifd3€kS Po golem naključju smo srečali vašega bratranca nekega popoldne prav ko je moj oče prodajal svojo hUo v Harlev Streetu in se pripravljal na to, da bi se preselil na kmete. Sir Henry je povabil mene in Beatrico na čaj in predlagal je, naj najamemo tu v tem kraju hišico doktorja VVarrena, ki jo je oddajal v najem. Ko sva ostala za hip sama, mi je zaupal, da bi rad pogosteje videl mojo sestro in da neprestano misli na to, da bi se poročil z njo zdaj, ko je svobodna Zdelo se mi je, da bi bila to za Beatrico sreča m povedala sem mu naslov agenta, ki mu je bila pover ena prodaja naše hiše in ki je vedel, da ima moj oče namen najeti na kmetih hišico proti nizki najemnini. Sir Henry ga je osebno posetil in na njegovo željo je ponudil agent mojemu očetu hišico, kjer zdaj stanujemo, in sicer za smešno nizko najemnino. Oče jo je najel, ne da bi jo videl. To se je zgodilo nel:al*o pred sedmimi tedni in pred dobrim tednom ie s^reiela Deatrice ponudbo sira Henrvja. Prvi oklic naj bi bil čez teden dni. Sir Henry je nameraval v ta namen jutri zjutraj zglasiti se pri gospodu Polockem. Zato je klicala Beatrice sira Henrvja po imenu. In zato, gospa Stokcsova, sem vedela, da sir Henrv Batchelor ni imel niti najmanjšega namena končati si življenje. Njenim besedam ie sledila grobna tMna. In zopet je bila Phvll tista, ki je ti" no prekinila, — Oh. pove ite svoji sestri, kako scčustvujemo z nio .. . In zopet ji je Aernes Stokesova zavezala jezik s hladnim, mirnim glasom. — Morate nam oprostiti, da ne moremo takoj razumeti vsega, kar ste nam povedali. To ie v popolnem nasprotiu z vsem. kar ie nam povedal ... moj bratranec. Zdaj ste pa dejali, kar se tiče objave njegove zaroke... da je bila že poslana listom. Če je res tako bi rada vedela, kateremu listu? Poslana ie bila agenturi s tem, da bi jo objavila v vseh listih istočasno. Sir Henrv in moia sestra sta jo skupaj podpisala, ko je bil sir Batcheior včeraj popoldne pri nas na čaiu. Bil je pri nas od štirih do šestih. Oba sta podpisala oznanilo. Sir Henrv je hotel odposlati rismo snoči. — Nobenega takega pisma nismo našli v rijegovi sobi. — je odgovorila Agne? Driiazno. — Prosim, poklfči sem Noela, — je naročila Keithu, ki je takoj odšel. — Sodeč po tem. kar je deial prejšnji teden, potem ko je Beatrice sklenila sprejeti nlegovo ponudbo, je nameraval sir Henrv takoj napisati novo onoroko, — je nadaljevala,gospodična Gaskellova. — V tej oporoki bo pa seveda omenjena moja sestra in .niun namen, da se poročita. Napisati jo je hotel takoj, da bi — za primer, če bi se pred njuno poroko kaj pripetilo, bila moja sestra preskrbljena, — Sporočite, prosim, gospej sestri, kako strašno obžal-jirmo to, — je Phvll zopet povzela besedo. — Phvll, prosim vas. nojdite pogledat, ali bi našli mojega sina ali ra pošljite ponj Jenkinsa, — jo je prekinila gospa Stokesova energično. — Če je kje nova onoroka zvemo za njo jutri zjutraj. Vrata so se zanrla za Phvll. — Govorila sem o tem samo zato, da bi dokazala, da Henrv sploh ni mislil na smrt, — je pripomnila Alison. — Če piše človek oporoko, se lahko to razlaga različno, — je pripomnila Niča Batchelorova suhoparno. — V danih okolnostih je bil pa to del priprav za njegovo poroko, — je ugovarjala gospodična Gaskellova enako odločno. Prihod Keitha in Noela ie preprečil nove ugovore. Noelov obraz nikakor ni izražal začuden ia ali ne-zatmania n*d novico, ki mu jo ie bil spotoma povedal KfMth. Ai^on je vse kratko ponovila. — AH ve3 kai o tem? — ga je vprašala mati. — Tudi Če bi sir Henrv z nikomur ne govoril o svoii zaroki, bi bil gotovo rovedal to v prvi vrsti Keithu, — je deiala AHson. še nre^n je mogel Noel odgovoriti. — Deial je. da ie snoročil to niemu, preden je povedal komu drugemu, da se namerava oženi«. — Ničesar ne vem o tem, — -»e ugovar-?«*] KWth slabo. Ven ta ea.s ni odv»"m! nogleda od Alison Oa-skellove. Phvll se je večkrat ozrla na njegov za- mišljeni obraz. Eva je pa mislila, da si Phvll tega ne razlaga drugače, nego da hoče Keith prav tako, kakor ona, izraziti svoje prijateljsko naklonjenost do gospe Evansove. — Pokličite gospoda Galbreitha k telefonu, naj ti je znana njegova telefonska številka, — je naročila Noelu njegova mati, — in vprašaj ga, da-li ve kaj o njegovi oporoki. To bi mu moralo biti znano, — je obmolknila za trenutek, — če bi mu jo bil Henry poslal, — je pripomnila namestu tega, kar je imela na jeziku, — če bi bilo to res^ — Pravkar sem mu pisal. Toda... in Noel je odšel v sosedno sobo k telefonu. Vrnil se je zelo hitro. Galbreith je že ležal v postelji. Prvi hip ni mogel verjeti tej novici... — Tej nesreči, — je zašepetala gospa Stokesova, ... da smo ga našli mrtvega s stekleničico strupa v roki. To je bil zanj prav tako hud udarec, kakor za vsakega izmed nas, če se ne motim. — Toda kaj je z oporoko ? — ga je prekinila Niča nestrpno. — O tej zadevi ni hotel govoriti telefonično, — dejal pa je, da si bo dovolil posetiti nas jutri zjutraj takoj po zajtrku, če ne boš imela pomislekov proti temu, mati. Rekel sem mu, da ga pričakujemo. — Moramo torej počakati dotlej, — je dejala gospa Stokesova. — Upam, da mi boste oprostili, gospodična Gaskellova, toda smrt mojega bratranca je bila za nas tako strašen udarec, da vas ne moremo nrositi. da bi nonili z n^mi skodelico čaja. — Pri teh besedah je ognila Phvllis s srepim pogledom. Nimamo dovolj moči. Stran 8 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 11. januarja 1041. Ste*. 8 Glavna skupščina jeseniške »Skale« Za predsednika je bil ponovno izvoljen znani Jesenice, 10. januarja V četrtek zvečer je bila v spodnji dvorani Kazine glavna skupščina aip. k. Skale, ki je bila izredno lepo obiskana. Na-mestu službeno zadržanega predsednika Joža Copa je skupščino vodil dr. Miha Potočnik, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem pa zastopnika ljubljanske Skale dr. Skerlaka. V svojem govoru se je podpredsednik spomnil med letom umrlega člana ravnatelja Gustava Schullerja ter vseh planincev, ki so se med letom smrtno ponesrečili v gorah. G. dr. Potočnik je poročal o proslavi klubove 201etnice ter o prisrčnih odnoša-jih, ki vežejo osrednje društvo v Ljubljani s podružnico v Celju in jeseniško Skalo. Očrtal je delo Skale, ki ustvarja tovarištvo in mladostno razgibanost med članstvom. V zadnjem času močno goji zimsko alpinistiko in so Skalaši v mrazu in snegu naskočili Jalovec. Mojstrovko, Kotovo Špico in Ponce. Skala goji predvsem alpinizem, sport in rekordi niso sami sebi namen Smuči so v prvi vrst isredstvo za pohod smučarjev na planine v zimskem Času, športni uspehi pa niso glavni cilj in svrha našega udeistvovanja. Ta mik Stanko Ravnik je poročal o delu plezalnega, mladinskega in smučarskega odseka, ki je imel sredi poletja smuške tekme za Akom pod Široko pečjo in tekme v sla!omu preteklo nedeljo na Rožoi. BTaga*nik Juran Tgnac je poročal, 'a je fme^a Skala preteklo leto 46.479 din dohodkov in 22.213 din izdatkov, tako da znaša prebitek 24.069 din. Podružnično premoženje predstavlja vrednost 56.615 din. Podružnica ima 263 članov in Članic. Gospodar Bogomil Homovec je poročal, da je imela koča na Rožci v preteklem letu zaradi izrednih razmer zelo slabo sezono. Vodja mladinskeg aodseka Dominik Ker-melj je omenjal, da je imel odsek 13 sestankov, 1 predavanje in 3 izlete v planine. Število mladih planincev se je več ko potrojilo. Mladina goji v prvi vrsti alpinistiko in smučanje. V imenu revizorjev je poročal Pavel Robič, da so našli vse bIagajn;^ko poslovanje v vzornem redu, ter je predlagal blagajniku razrešnico, vodii -mladinskega in plezalnega odseka pa pohvalo, Kar je bilo soglasno sprejeto. Vsa poročila so bila soglasno in brez vsake debate spreieta. Pri volitvah je bil ponovno izvoren za predsednika znani alpinist g. Joža Cop, za podpredsednika dr Miha Potočnik in Drago korenini, za odbornike na Božidar Štolcar, Jože Truhiar. Bogonvl Homovec. Janez Gorjanc, gdč Erika Heim. Maks Media, Ignac Juran in Peter Arih. za načelnika smučarskega odseka Stanko Pav-nik .mladinskega odseka Dominik *Ter-melj, otezamerya odseka M^>ks Dimnik in za načelnika foto odseka Slavim Smolej. Za rač. pre^ednike so bili izvoljeni dr Aleš Stanovmk. dr. Bartol Ker^an. Pavel Robič. Ciril. Odla«r»k in dr. Jože H^fner. V častne mrazsod'šču so dr. A'eš Stanovalk, dr Bartol Keržan dr Jože, T/pivig dr. Ivo Stempihar in inž. Alfred Rudesch Z Jesenic Predavanje »Cvetje in obrazi naših ?o- ra«, ki ga je priredila jeseniška podružnica SPD v sredo 8. t_ m. v dvorani kina Radio, je poseti!o okoli 250 ljudi od b!izu in daleč. Tudi to pot je predavatelj g. Slavko Smole j pokazal okoli 200 krasnih barvnih posnetkov najlepših predelov Karavank in Julijskih Alp. Hva'ežno občinstvo je g. predavatelja nagradilo z gromkim odobravanjem. ŠAH Zma^^rf pokalnega turnirja CŠK 1940 FnJlanl, Šiška, feorli. Dobra d\Ta me?eca je bil pokalni turnir Centralnega šahovskega kluba, središče zanimanja prvo razredni'.'. Jclubovili igralcev. Dvokrcžni turnir jim je bil izvrstna vaja za bližnje medklubske tekme Slovenske šahovske zveze oziroma za glavni kluoov turnir, obenem pa Je močno poživil notranje kl u bovo delovanje. Napetost, ki je v poslednjih kolih tega zanimivega turnirja rapidno naraščala, je dosegla višek v zadnjem kolu, ko je Caissa raz-'clila točke tako pravično, da so se naenkrat znašli na vrhu tabele vsi trije vođini igralci mojster Ljudmil Furlani. Jože Šiška, in Jože sorli. V troboju bo sedaj menda padla odločitev o lastništvu pokala. fecrli je v prekinjeni partiji s Pucom z lahkoto uveljavil materialno premoč in zmagal. Ariigler in Germek sta se brez nadaljevanja sporazumela za remis. 14. kolo je dale naslednje rezultate: Furlani-Germek 1:0 feilka-Herman remis. Puc- Arrigler 1:0 Kontni rezultata turnirja: I.—in. Furlani SifRa. Sorli po 8 točk (669J-). IV. Herman 5 in pol, V. Puc 5. VI Germek 4, VH. Arrigler 3 in pri Rezultat kaže. da se je prva tnviea precej odtrgala od ostalih In da predstavlja razred zase. Kljub temu dejstvu posamezne pertije pričajo o trii borbi med vodečo in »soli no« skupino, ki je marsikdaj favoritom prekiižala račune. Mojster Fur'ani je c'oln'cmu domu oddal eno sa-no točko črorli in čiška pa kar po dve in pol, toda v borbi z njim sta nadoknadila primanjkljaj. Herman. Puc, Germek in Arrigler so dokazan, da spadajo v prvi razred ljuMjanrkih tunirskih igralcev. n. redni občni zb°r Centralnega S^hov. kluba bo v četrtek 23. t. m. ob 20. v klubski sebi »Zvezde«. V ožjem turn*rja vrdi po 12. kolu Ffn-tarift 10 (1). sledi Sodcj 10. JerMn 9. prof 6on 8 in pol (2). Kavcčič 8 ni pol, Udovič 8 it 3. V nedeljo 19. m. bo tretje moštvoCšk-a odigralo revanžni mateh s ž ah klubom Radcmlje. Začetek ob 16. v »Zvezdi«. Izrred obrtnega sodišča Vajenec je pogosto uboga, para, mojster zahteva od njega vsakršnega opravila, ki z obrtjo niso v nikako ni zvezi. Pred vsem mora opravljati vsa domača dela, če ima hrano in stanovanje pri mojstru, kar je posebno na deželi običajno. Ce je vajenec slabotnega telesa, mera na otroke pazLti in jih čistiti, jih voziti v ovokolnici in se I igrati z njimi; pa to se že prenese, ker za J tako delo ni treba posebnega telesnega i napora, će pa je fant močnejši, mora kra-j vo opravljati, delati na pri ju. hoditi v S gozd po drva, celo k sosedu mora iti več-! krat pomagat, seveda brez vsake odškodnine. Nekoliko boljše je v mestu. Tu po navadi vajenec nima hrane in stanovanja pri mojstru, vendar pa morajo tudi ponekod opravljati v mestu najrazličnejše gospodinjske posle, p DSc t no vajenke. ki morajo celo iz delavnice hoditi med delovnim časom, pa tudi izven njega k mojstrovi ženi na dom. Deloma je prav, da se otrok še kaj drugega nauči, kar mu utegne v živi jer ju koristiti posebno, če dobi kakšno posebno nagrado v obleki ali hrani to če pri tem ne trpi uk. neupravičeno pa je. če mojnter ali njegova žena zlorabljata vajcačevo delo tako, da al prihranita služkinjo ali postrežnico. Celo pomočniki zahtevajo, da jim vajenci strežejo v primerih, ki ne epa a jo k obiti. Brivska vajen- ka je morala hoditi vsako jutro ob 6.45 budit pomočnico na njeno stanovanje, dopoldne je morala pospravljati sobo, opoldne nositi kosilo iz gostilne, zvečer tudi vodo itd. Milost]jiva pomočnica ni mogla sama sebi postrečt ker bi jI bilo drdranle budilke preveč udarilo na živce, pri delu pa bi bili lepo lakirani nohti prehitro izgubili svoj očarljiv blesk, na pobarvane ustnice, obrvi in lase pa bi se naselil nadležen prah. Takih primerov imamo nebroj. Zakon in Inspekcija dela sicer ščitita vajenca, toda ta se ne upa ugovarjati ali celo iskati od-pomoči, ker bi ga mojster potem še bolj »sekiral« ali pa iskal vzroke za razveljavi jen je učne pogodbe, ki ae kaj lahko najdejo, ker ni noben vajenec brez graje, naravnost nesoclalno in krivično pa je. da se vajencu niti to ne da, kar mu zakon priznava. Vajenec mora dobiti po prvem letu učne dobe primerno odškodnino, ki jo v sporu določi sodišče. Pohvalno moramo reči. da že mnogo ljubljanskih tvrdk ve, kaj pritiče vajencu nekatere pa nočejo o tem ničesar slišati Vojka je bila ▼ večjem trgovskem podjetju vajenka. Poleg zaposlitve v trgovini je morala zmetavati premog, ribati, snažiti lokal In okna, čistila je vrak dan tudi stanovanje, odškodnine pa ni dobivala. Po končani učni dobi je zahtevala za drugo leto po 200 din. sa tretje pa po 300 oin na meaec, skupaj 6000 din. 6ef ni hotel plačati, češ Ca kot vajenec tudi on ni prejemal nlkake plače, da va ježki z dovršeno meščansko Solo in trgovskim tečajem ne pristoja nikakšna plača, aaj morajo celo absolvirani akademiki po več let zastonj delati. Sele. ko mu je sodnik obrazložil določbo I 267 obrtnega zakona in da je bil že marsikdo po tem paragrafu obsojen, se je dal omehčati tn je ponudil Vcjkl 3800 din, s čimer je bil tudi njen oče zadovoljen — bila je seveda mladoletna — in pravde >e bilo konec, Smrt albanskega pesnika V Tirani je te dru umrl frančiškan Jurij Fišta, eden najbolj znanih sodobnih albanskih pesnikov. Nedavno ga je italijanska vlada imenovala za člana Italijan, ske akademije v Rimu. ALI OGLASI i Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave nesena oin J-— aa vek posebej. 4a pismene odgovore gtede malin oglasov je creoa priložit; znamko — Popustov za maie oglase ae priznamo apiiifniiim m f m m i vi xxjt i r o * imnr nrinnnn' a ^& Bsavv v veliki • s o» r « aa razpolago SEVER RUDOLF - Maritin trgi 11, h 111 ii li l i, 1111, i. p . .i ii ni a a u mu ii 11 U¥ir»ii m RAzno ^ [mm »tj v o k posfoej Naimam«' tips*»h ** "lin KAUČE nove modele po nizkih cenah dobite pri TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJŠEK MIhi. 34 ZADNJI l/A M spalnega fotelja, zelo udoben, odgovarja za vsako najfinejšo posteljo. Prepričajte se brez-obvezno pn tnpetniku Habjanu — Igriška 10. 340 PRODAM Beseda 30 par Davek posebej Naimaniš« m**f*en * din NAPRODAJ dvovprežen voz polparizar. en dvoprežen lahek voz In en vprtžen voz na lestve, 1 luksuzne sanke, ena prsna konjska vprega ter en par težke konjske vprege za dva konja. Trgovina Schauperi, Dobrna pri Celju. 337 Beseda 50 par Davek posebej POSEST TRGOVSKO HI SO snouadstropno, s dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine ♦akoj prodam. — Ponudbe na •ipruvo pod Z P. 2991 ftlSEJJ VECBttVNE stoletja Inserirajte v .,,81. Ma?odu"! i ~~w*+~~«*w»+++++*++s»+ din fmemmim/ Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno le kvalitetno TUNGSRAM KU^PTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe ln porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LCC. MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM (j*) )čiyf\tcn RUDOLF KRES AL: ffVe;/ca španskega bezga 99 Novele 300 strani Ilustriral NIKOLAJ PERNAT Izvleffki te dosedanjih kritik: ... Glede motivov je Kresalova Izbrana proza prav pestra. Pisatelj Vejica španskega bezga je v nasl pripovedni književnosti eden najkremenitejših izpovedoval.ev tistega pokolenja, ki mu padajo deska leta v vojne ali prvo povojno razdobje. — Zato Kresal z neko posebno dovzetnostjo opisuje usodo otrok in mladostnikov. — Rad se mudi v predmestnih ulicah, kjer vladajo glad, beda, prostitucija, zločin; rad opisuje nesrečne rodbine m mlade ljudi na razpotjih življenja. Del njegovih zgodb se odigrava v bolnicah in ječah, tam, kjer je človek najbedne;si, najbolj brez moći. Pisateljeva simbolna podoba življenja, bi se dala izraziti s tisto vejico španskega bezga, ki jo prinese paznik v jetniško celico. Je to simbol lepote, ki prihaja v svet trpljenja In obupa lz nekega dni* gega, lepšega tn svobodnejšega sveta. — Iz Kresalove knjige govori pisatelj nadih dni in njegova govorica je težka kakor nas čas. (>Jutro« —o.) ... Kresal je svoju knjigu novela »Grančica jorgovana« podelio na četiri dela. U prvom delu >Večne poti«, svojom lepotom, zaorugljenošeu i hormo-ničnočču ističe se pripovetka >Asjac ... Drugi deo je nazvan >Domc, najbolji deo u ovoj knjizi i zadahnut je socialnim uži v lja van jem, gde bi Kresal mogao steči zavidnu reputaciju. Pored nesumnjivo uspele novele »Meksikajner Peter« svojom životnom suptilnošču i stvarnom tragikom blistaju »Devojka lz tovarniške ulice«, »Otroke i >Vrata«, ko je se z »Matijem Bulcom« iz trećeg dela pod imenom »Rat« mogu ubrojati medju najbolje priloge aavremene alove-načke književnosti. — JoS jedna vrlina odlikuje stil Rudolfa Kresala: To je njegov savršen i izgradjen jezik, a i zadivijavajuča jezgrovitost rečenice. U tom pogledu je pravi majstor i mogao bi služiti za poučan primer. (beog. »Pravda« M. Rakočević) Knjiga v krasni Izvirni zunanji opremi akad. slik. Franceta ftkodlarja se dobi v vseh knjigarnah in pri Založbi »Slovensko delo«, Ljubljana, Knafljeva ni. 5. — Cena v platno vezani knjigi din 100«—, ▼ polusnje vezani din 120.—. CGLASUJ ♦"•♦♦♦♦•»»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦•♦♦♦♦»»» " rozou: t ma m v zalogi ženske gumaste škornje m otroške galoše. Po-pravljara gumasto obutev. — KLAV2ER. Vošnjakova 4 333 riU.OVINA »EDO* Ci:\ l>JI Prešeroova 4» Vam postreže v modi. kvaliteti n pc najnižjih ceoahl r*nporoča se EUO ČEVLJI 50 L MRCSC L\ PUSTEM E loblte najceneje v Komenske^a il 34 Izdelovanje posteljnih iičnih vložkov Rabljene spiej-neino v popravilo 292 ZA VSAKO PRILIKO lajboijša m najcenejša oblačila al oabavite pri P R K S K E R Sv. Petra cesta 14 2. T. 60 PAR ENTLA.VJ E ižurtranje. vezenje zaves, pe-rila, monograniov. gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c 12 in Frančiškanska ui. 3. d. T. POZOR! Kupujem rabljene čevlje, da ao le zadnji deli v dobrem stanju Kupujem tudi snežke tn galoše KLAVŽER, Vošnjakova I. $33 KltOJASKE EV VOLNENE ODPADKE stare jopice kupujem po najvišjih cenah. R. Višnjevec — LViubljana. 341 Beseda 50 par Davek posebej Najmamši znesek 8 — din GOSPODINJA iobra kuharica, čista, varčna n zanesljiva išče službo pri starejšem gospodu samcu ali /dovcu. — Ponudbe na upravo lista pod »Varčna«. 291 UOSiODlt.NA 8 male maturo in trg šolo tšče službo v pisarni ali Kot ola-gajničarka. Nastop takoj ali pc iogovoru. Ponudbe na upravo •ista pod »Marlilva«. 2844 BRIVSKI POMOČNIK soliden, išče službo. — Nastop takoj ali po dogovoru. Anton Cizerlin, Ruše. 343 ISĆEM ~_ Izobraženega gospoda, ki bi mi hotel dati dober nasvet, kako priti do poštenega Izdatnejšega postranskega zaslužka. Event. ponudbe prosim na upravo pod »velika uradniška družina«. 347 2ena Je ona, tel đoIoCa oKus ID Kulturo svojega Časa. Za sodoben dom si Izbere {-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK ORION RADIO 1 SO RADIO d. e o. z., LJUBLJANA* Miklošičeva c 1. RADIOV AL. LJl BIČANA* Dalmatinova ui. 18. ANTUN BREMEC. CELJE, Miklošičeva ul. Z. L. LUdlCKV. MARIBOR* Koroška c. IL tiilliliiililiJ:iiiii!liiil!iiiiiikiliiHlJ!ltti!ft]ljli^ Posteljno perje po din 10.—. kemično očiščeno din 14.—, Čehano In kemično očiščeno din 25.—. 35.—. 55.—. Belo ln sivo gosje perje tn puh dobite najugodneje pri »LUNA« — Maribor, samo Glavni trg 24-a. VZORCI BREZPLAČNO 1 MiHU'Hi II urlirrrtM IZŠLA Je aova pesniška zbirka Alojza GRADNIKA ZLATE LESTVE Pesnik, ki Je danes poleg Otona Zupančiča prvak slovensko pesniške besede, se je v tej zbirki ae bolj kakor v prejšnjih poglobil v večne skrivnosti življenja. V nepozabnib verzih opeva Gradnik v tej zbirki našo domačo zemljo in njenega človeka, lepoto prirodnih razpoloženj, moč človeške strasti in naše neutešno hrepenenje za bregovi večnosti. Človek in priroda, življenje in smrt, ljubezen in vera, kmet in njegova zemlja — ti večni pesniški motivi so dobili v novi Gradnikovi zbirki krasen umetniški izraz. Kdor ljubi slovensko besedo, bo gotovo uvrstil »Zlate lestve« med svoje najljubše knjige, saj so »Zlate lestve« ena najlepših pesniških zbirk, kar jih je izšlo zadnja leta, »Zlate lestve« se dobe v vseh slovenskih knjigarnah in v večjih knjigarnah v Beogradu tn Zagrebu. V celo platno vezan Izvod stane 50 din. v polusnje vezan 75 din. v celo usnje vezan Izvod (izšlo je samo 100 numeriranih izvodov na boljšem papirju) pa 100 din. — NaroČila sprejema tudi: NARODNA TISKARNA — Ljubljana, Knafljeva ulica St. ft. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran M Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani