Z09. tteviiKo. V UiMink v Četrtek. 11 septembra 1906. XXXIX. leto. Uaaja ti** dan tvocor, liimfli nadalja ,D aranmka, lat »aU* po poatl ara)ammn aa avatro-ograao daaaia aa t aa lata 16 K, aa anl lata l« K, u M lata 8 K 60 h, aa as aiaaaa I K SO h. Za LJubljano ■ noSU]anjam ni đon u m lata 54 K, aa pol lata 12 K, aa Catrt lata 6 K, sa en aiaaaa 8 K. Kdor hodi aam ponj, nlafia aa raa loto 22 K, aa pol leta 11 K, aa Satrt lota 6 K 60 h, »a on meaoo 1 K »O h. — Za tuj« dežele toliko vefi, kolikor aaafta poštnina. — Na aaredbe iras tatodobna vpešujatve naročnino aa na Mira. - Za osnnnlla aa pladnja od potoroatopno pottt-Trato po 18 h, fin aa oananila tlaka ankrat, po 10 h, 8a aa dvakrat in po 8 h, oa aa tlaka trikrat ali večkrat - Dopiai naj aa iavole frankova«. — ■akenenl to aa vračajo. - Urodnlitvo in upravnletvo )a o Knaflevih aliaah št 6, in aiaar aradnlštva v L. naditr., npravniitv« pa v prittlojn, - Uprnvništvn naj aa Nagovore pošiljati naročnine, reklamaaije, oananila, L j. adminiatratima atrart ^rožsi&tva telefon *t 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon it 89. Šulferajnskn šola v Šiški. Zelo premeteno poziva v uradnem listu ljubljanskem šišensko šul-ferajnsko društvo starše, da vpišejo svoje otroke v šulferajnsko šolo. Pravi volk v ovčji obleki. Inserat je stiliziran tako, kot bi bila to najnedolž-nejša nemška šola, a ne zavod, v katerem naj bi se o d tuje vali otroci rodni materi in postajali najzagrize-nejši nasprotniki Slovencev. Sedanja šišenska šola že davno vec ne odgovarja potrebam prebivalstva in do pred kratkim imeli smo samo 3-razrednico. Vendar koliko se je moral gospod nadučitelj in ž njim okrajni šolski svet truditi, koliko je bilo tu moledovanja, predno so se omehčala vladna ušesa ter se je šola razširila na štirirazrednico. In sedaj kam z raznimi oddelki, ki niso mogli v šolsko poslopje. Razstreslo se jih je po vasi in eden razred namestilo celo v gostilniški hiši. Poleg tega pa se je takozvane „protektionskinder" ki ne marajo na deželo, vrinilo k nam, in kako nezdrave razmere so na šolir se vidi iz tega, da poučujejo na njej 6 učiteljic in 2 učitelja. Potreba je vpila vsak dan hujše po novi šolski stavbi in po velikih težavah so se letos po novem letu vložili tozadevni načrti pri deželni vladi. Vlada pa jih je po dolgem času vrnila ter zahtevala, da se v nič manj nego 23 točkah premene in stavila za šišensko občino skoro nemogoče zahteve. Zanimiv glede načrtov je sledeči dogodek: Med ponudniki za šolsko stavbo je bil tudi brumni Trumler alias Bobnar, ki v svoji skromni ponižnosti ni zahteval za načrte nič več nego 1800 K. In kakšni so bili ti načrti. Stari načrti, po katerih je sezidal brumni stavbenik vrhniško šolo. Seveda se je njegovo ponudbo odbilo in s tem pokazalo, da mi ne kupujemo pri starmarjih ter plačamo za starino to-pko kot za novo stvar. Sedaj pa glejte! Nekoliko Časa poprej predno so se vrnili načrti šišenske šole, da se v teh 23 točkah popravijo, izrazil se je Trumler proti haj-lovcu-trgovcu Kreutzerju, da on dobro ve, da načrti šišenske šole ne bodo odobreni. Vprašamo sedaj c. kr. deželno vlado, v kaki zvezi je ona s Trumlerjem in ali je mogoče samo na prigovarjanje Trumlerjevo ali nekaterih ljudi zavrgla načrte? Dokler se nam to ne pojasni, moramo to verjeti. Šišenčani torej do danes niso mogli zidati šole in to pomankanje dobre šole porabili so žlahtni in pristni Nemci Ohm Januschowski, Unger ter Poka de Pokafalva za svoje hujskajoče delovanje ter so poklicali tako zaželjeno šulferajnsko šolo v življenje. In danes si vlada prav lahko umije roke in reče: Razmere so bile v resnici take, ker šišenska šola ni zadoščala, da smo morali dovoliti to šolo in Vam tudi vse kričanje proti tej šoli nič ne pomaga. Mi pa vprašamo naše preljube brate, kateri prisegajo „echt kern-deutschu na hrastove veje, kje neki ste dobili 40 otrok z nemškim ma-ternim jezikom povprečno iz 5 let, kakor to zakon zahteva ? Seveda uvrstili ste otroke takih staršev, ki ne znajo ni ti slo v enski brati, kar vam lahko dokažemo. Značilno za vso šolo je tudi to, da so nositelji te ideje bili c. kr. železniški uradniki, da so železniški uradniki sklicevali shode, da železniški uradniki sede v odboru ter da so člani društva samo železničarji. Vse shode, kateri so se prirejali v ta namen, sta sklicevala Unger in Janu-schowsky in tudi ta dva najbolj agitirala. In vse te shode pos*-čali so sami železničarji in bile v pretežni večini zastopane ženske. Iz tega sledi da je mogoče samo dvoje: ali je osrednje društvo šulfe-rajna pooblastilo in prosilo uradnike, da ustvarijo tako šolo, dobro vedoč, da imajo uradniki velia vpliv nad železničarji in da bo veliko slovenskih poduradnikov, namesto, da bi se zamerilo uradnikom, raje poslalo svoje otroke v šulferajnsko šolo ter jih potujČilo in le na ta način zasi-guralo uspeh ponemeevfclni in agita-cijski šulferajnski podružnici ali pa se je c. kr. železniška uprava sama postavila v agitacijsko službo vse-nemško. Kajti kdo bo danes še tako naiven, da bo verjel, da je šulferajn ponižna obramba za Nemce. Seveda tukaj v Avstriji &e Nemci hinavsko oči zavijajo in se'pOtuhujejo, če pa pridejo v „rajh", '^>iJ -odkrito povedo svojim bratcem, d& nas ^hočejo s takimi sredstvi ugOn ooiti m sanjajo potem o različnih naselbinskih bankah za ponemčenje Slchtericev in o drugih prijaznih načrtih. Mi konštatujemo za danes samo to, da če kak slovenski ^nga-dnik dela le pri narodnem društvu, ,se ga disciplinarnim potom prestavlja, tukaj v Šiški pa delajo c. J r. uradniki za vsenemško agitacijo, zasajajo v prej mirno vas s svojim hujskajoČim delovanjem prepir, zamerijo se prebivalstvu, da jim zamrze, tem uradnikom toraj se ne zgodi ničesar in njih početje mirno odobruje gledajo z višjega mesta. Gospodje ste nam prinesli veter in želi boste vihar. Vse gospode železniške podurad-nike uslužbence pa prosimo, Če imajo še trohico slovenskega srca v sebi, naj se ne puste terorizati od svojih izkoriščevalcev ter naj svoje otroke ne dajo roparjem materine besede v vzgojo. Dne 14. do 16. je vpisovanje. Zopet bodo agitirali uradniki, kakor tudi trgovec Kreutzer, da dobe otrok, ker jim seveda nemških primanjkuje, takrat starši pomnite, da pride k vam v hišo tat vsega, kar je dosedaj dičilo Vaše slovensko srce. Zdramite se dokler je čas, če nočete, da pride Vaše ime na sramotilni oder pred ves svet. Mi bodemo brez ozira na desno ali levo imena vseh onih priobčili, ki dajo otroke v po-nemčevalnico in bodi to Peter ali Pavel, da se bodo sramovali pred vsem svetom svoje neznačaj-nostjL Toliko za danes! J. Volilna roformu in Slovenci. (Govor dr. Dimnika na shodu v Slov. Bistrici dne 9. t. m. V najbližjem času se ima rešiti prevažno vprašanje volilne reforme in se ima odloČiti, pridejo li že z novimi volitvami v državno zbornico poslanci, voljeni na podlagi občne in enake volilne pravice. Z veseljem in navdušenjem smo začuli lani Slovenci, da se namerava uvesti občna, direktna, tajna in enaka volilna pravica. Odkritosrčnej-ših prijateljev splošna in enaka volilna pravica ni našla kakcr Slovence. In ni Čuda! Bolj demokratskega naroda ni v državi od slovenskega! Naš narod nima plemenitašev in bogatašev, katerim bi želel ohraniti zaprašene privilegije. Naš narod žuljavih rok, fcmetov in delavcev, je moral pozdraviti kakor odrešenje občno in enako volilno pravico, po kateri bi vsi državljani enako volili može v državno zbornico, v kateri se odločuje o blagru in neblagru avstrijskih narodov. Prijatelji smo občne in enake volilne pravice tudi s slovanskega in občečloveškega stališča. Kakor smo vsi enaki, ko moramo plačevati indirektne davke, pohajati šolo, dajati krvni davek, moramo imeti tudi enako pravico, da vsi enako volimo in enako z volilnimi listki odločujemo, kako se naj vlada država, kateri dajemo krvne in druge davke. Občna in enaka volilna pravica bi tudi korenito spremenila razmerje Slovanov k Nemcem, razrušila bi krivično nadvlado 9 milijonov Nemcev nad 15 milijoni Slovanov. Solnce pravice bi zasijalo tudi slovanskim narodom in konec bi bilo vsem državi tako škodljivim narodnostnim bojem. Ali darov, katere ponuja vlada Slovanom, se je treba bati. V svetli obleki občne in enake volilno pravice oblečena volilna reforma prinaša Slovencem, posebno štajerskim in koroškim, največjo krivico, in posebno še glede Koroške je splošna in enaka volilna pravica, katera se nam ponuja z volilno reformo orožje, ki naj umori narodnost 120.000 koroških Slovencev. Kako je zašumelo v hrastovem lesu, ko se je izvedelo za vladno namero, da uvede občno in enako volilno pravico! Kakor volkovi so planile skoraj vse nemške stranke po volilni reformi. Žalibog jim je skočila na pomoč tudi poljska šlahta, ta neplemeniti del plemenitega poljskega naroda, in s svojim napadom povedla v1 ado popolnoma v nemški tabor. Iz zakona med vlado in Nemci pa ni bilo Slovencem nikdar kaj prida pričakovati. Volilna reforma, s katero nam ponuja sedaj vlada občno in enako volilno pravico, nam prinaša pač občno, a vse prej kakor enako volilno pravico. Voliti že imajo pravico vsi državljani, to dopuste vlada in Nemci, a zagotovljena mora biti izvolitev toliko nemških poslancev, da ostanejo nemškemu narodu stare predpravice, da ostanejo Nemci i v nadalje gospodarji te države. Kako se je rešila uganka, da bi moglo voliti 9 milijonov Nemcev toliko poslancev kakor 15 milijonov Slovanov? Število poslancev se razdeli na posamične dežele, a ne samo z ozirom na število prebivalstva, temveč tudi z ozirom na posestno stanje, izobrazbo ljudstva in visokost davkov. LISTEK. Temno ljubezen. (Konec.) n. Vzbudil sem se v bolnišnici. Povedali so mi da so rešili oba, mene in Rosano. Drugi dan že sem bil popolnoma zdrav in se napotil v mesto. Mislil sem na njo , svojo smrtno kraljico, in sklenil, da ji odslej nikdar ne rečem več žale besede. Veroval sem vanjo kot v svojega Boga, in bila mi je dražje kot vse na svetu. Stopim na cesto, m prvi, ki mi pride nasproti, je bila Rosana. Pogledala mi je v oči in se nasmehnila. Solze so se ji lesketale in smeh je jokal na njenem obličju. Od tedaj ni prišlo med njo in menoj nikdar niti do najmanjšega prepira. Jaz sem jo oboževal in Rosana mi je plačevala ljubezen sto-terno. Nek večer sem jo pričakoval ob zatonu solnca na morski obali. Priletela je k meni vsa prestrašena in se mi ovila okrog vratu. „Ah, reši me, moj dragi!" Pogledal sem okrog sebe in videl kakih pet mestnih gizdalinov, ki so se gnali za njo kot jata psov. Zagledali so mene in se potuhnjeno obrnili. Razkropili so se na vse strani. „Ah, meni je strašno! Znaš, kaj se mi je zgodilo?" „Rosana, ne vprašam te, ali veruj, da te ljubim tako neizrečeno, da si ti edina moje vse." „Sliši, vragi! Danes na vse zgodaj je prišla k meni stara, siva ženska in mi pove, da je tvoja mati. Vrgla se je pred menoj na kolena, mi objela noge in me prosila in rotila, naj v Kristusovem imenu pustim njenega sina. Jokala se je in prisegala, da me pogubi na veke, ako ji ne vrnem sina. Slednjič je začela izgovarjati neke čudne besede, delala križe nad menoj in gledala presunljivo z belimi, vodenimi očmi Šla je proti vratom, z očmi obrnjenimi proti meni in ni utihnil njen trepetajoč glas. Pri vratih se ustavi še enkrat: „Rosana, boj se materine kletve!" „Mene je bilo groza, napadel me je strah kot ob smrtni uri. Jokala sem kot blazna. Šla sem ven in vprašala ljudi, ali so videli takšno žensko. — Videl je ni nihče, so trdili ..." „Rosana, to te je hotel nekdo prestrašiti, ali se pa neumno pošaliti. Jaz nimam matere, in ona ženska je bila kaka najeta babura. Kdo bi mislil na to!" Rosana je pozabila. Sla sva v park in v mraku se sprehajala ob gostih, temnih drevesih, in visoke, črne sence so bežale Čez pot. Njeni poljubi so bili pekoči in strastni in njen glas je bil poln Čudovite sreče in rajskega razkošja. „Veš, bila je belih las in sivih ostrih oči. Dvignila je tenko roko in siknila cvileče in hripavo: „Rosana, boj se materine kletve!" Zasmejala se je ob tem spominu, in tajno in globoko je vzdihnilo morje onkraj vitkih cipres. Kaj se je zgodilo nato, je mistično, in meni samemu zavito v ne-prozoren pajčolan, iz katerega ne pride jasnost v mojo dušo. Rosane nisem videl nikdar več. Drugi dan me obišče prijatel Edvard in pravi: „Pojdi k Rosani. Ta hip sem videl Madžara iti k njej." „Moldi, ti podli človek! Tvoje besede nje ne dosežejo." „Ako mi ne veruješ, pojdi z menoj in poglejva!" „Dobro! Pojdiva! Tuje revolver. Ako je to res, kar si govoril, ustrelim njo, drugače tebe." Šla sva. V njenem stanovanju ni bilo žive duše, ali ravnokar je bil še nekdo v njem, zakaj na mizi je gorela cigareta. Sedem na stol in čakam do noči. Zastonj. Potem sem čakal Rosane mesec za mesecem. Ni je več bilo v našem mestu in ljudje so govorili marsikaj o njej. Mladi gospodje so jo baje videli zvečer večkrat v nekem gotovem lokalu. — Včeraj pa dobim to pismo: Ljubeznjivi gospod! Oprostite, da si dovoljujem Vam pisati, ali drugače ne morem. Dobro vem, da ne bi smela niti pomisliti na vas, ali meni ni miru, in še vedno mislim na najino srečno ljubezen, ne morem je pozabiti, še vedno mi stoji pred očmi vsa prošlost, ki se nikdar več ne vrne. Kako se sedaj kesam, ali vse je prekasno. Minila je moja sreča in nikdar več se ne vrne. Zašlo je moje solnce in več mi ne bo sijalo. Moje življenje je izgubljeno in zame ni ničesar več na svetu. Z ni- komur več si nočem sreče želeti. Iskala sem drugje sreče, ali nisem je našla kakor z vami. Ah, kako je bilo tedaj srečno moje srce, ko je gorelo kot ogenj za srečno ljubezen, ki sem jo držala v svojih rokah, in ki je bila moje vse na svetu. — Meni je zdaj umreti, in tam si poiščem smrti, kjer sva nekoč v skupnem objemu Čakala smrtnega poljuba. Valovi bodo moja gomila, in tedaj ne bodem več Čutila bolesti tužnega srca. Sedaj nisem več, kar sem bila: Prodala in izgubila sem svojo deviško čistost... Zdi se mi, da jih slišim, kako grme valovi nad menoj . . . Prejmite v spomin name ta mali cvet . . . Ne morem dalje pisati, ker moja duša je napolnjena z veliko žalostjo. Prejmite najdražje pozdrave in žalostne vzdihe moje duše! Rosana. To je bilo zadnje pismo od nje, globoki vzdih nesrečne duše, klic od tam doli, kjer živi brezmejna tragika, kjer umirajo mlada življenja, oskrunjena od nizkega sveta. Morda pa je že našla mir pod zeleno, hladno gomilo, v naročju našega praotoa, „večnega morja". Fr. Košir. Ka ta način so dobile dežele, v katerih stanujejo Nemci, več poslancev, kakor jim gre po Števili prebivalstva. Pri tem so se napravilu različno veliki volilni okoliši, v nemških deželah majhni, v slovanskih veliki, tako da voli v mnogih nemških volilnih okoliših že 12.000 do 20.000 prebivalcev enega poslanca, doČim voli v slovanskih okoliših 50,000 do 60.000, da, do 100.000 prebivalcev enega poslanca. Na Štajerskem imamo 1,347.000 prebivalcev, od teh nad 450.000 Slovencev, torej dobro tretjino Slovencev. Po pravici bi morali štajerski Slovenci dobiti tudi tretjino poslancev. Štajerski se je dalo 30 poslancev; Slovenci pa jih dobimo samo 7. Potem so seveda ustvarjeni volilni okoliši tako, da voli povprečno 39.000 Nemcev enega poslanca in 58.000 Slovencev tudi enega poslanca ! Še slabše je na Koroškem. Koroška ima 364.000 prebivalcev, od teh 120.000 Slovencev, torej tudi približno tretjino Slovencev. Koroška voli 10 poslancev, od teh Slovenci — enega. In še ta edini mandat in gotov. Zakaj po volilni reformi se 120.000 koroških Slovencev tako razdeli v različne volilne okoliše, da stoje v vsakam tako številnim nasprotnikom, nemškim krščanskim socijalcem, nemškim na-cijonalcem ni socijalnim demokratom nasproti, da jih ti v vsakem preglasujejo. Razdelitev volilnih okolišev ob nemškoslovenski meji pomenja smrt obmejnih Slovencev. Tudi na Štajerskem se nam ponuja z volilno reformo najnevarnejša razdelitev volilnih okolišev. Volilna reforma, kateri so bili Nemci v začetku največji sovražniki, sedaj seveda največji prijatelji, nudi spodnještajerskim Nemcem in nemškutarjem ohranitev njih nadvlade. Nemcev in nem-škutarjev je okoli 44.000, ki žive raz-kropljeni po Spodnjem Štajerskem. Kako naj bi se dalo tem 44.000 razkropljenim Nemcem in nemškutarjem dva poslanca? Na jako enostaven način. Kjer primanjkuje na Spodnjem Štajerskem nemških volilcev, so šli na S r e d-nje Štajersko po nje na posodo: kjer bi lahko slovenski volilci sitnosti delali, so jih poslali na Srednje Štajersko volit, da se tako razbije in porazgubi slovenska moč s pomočjo srednještajerskih Nemcev. Kraje ob D r a v i so priklopili C e-1 j u in kraje iz Srednjega Štajerskega Mariboru! Smejati bi se morali, kako sta skrpucana spodnještajerska mestna okoliša, ako bi ta krpucarija ne po-menjala največjo nevarnost za spodnje-štajersko slovenstvo! G-lavna principa skupne geografične lege in skupnih interesov krajevnega volilnega okoliša se kršita povsod. Med mnogimi naj navedem samo en zgled. K celjskemu okolišu spada neki kraj S o - Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Ah, lepi vitez," je menila Marija Šaloma. „Kaj res mistite, da ženska ne more zahtevati drugih dokazov ljubezni, kakor da gre kdo zanjo v boj ali ji prinaša dragocenih daril. Borili ste se zame danes. Prav! Toda, povejte mi, bi-li ne šli istotako v boj za najmanjšo svojo pravico, če bi vam jo kdo hotel vzeti ? In kaka žrtev naj so darila, ko vam je vsled ogromnega vašega bogastva prava malenkost, deliti taka darila. S tem, česar imate v izobilju, mi ne morete dokazati svoje ljubezni. Poiskati je treba nekaj takega, kar bo za vas res žrtev, česar ne bodete mogli nadomestiti." Kadar ženska v ljubezni kaj zahteva, prevzame s tem obveznosti — si je mislil Krištof in zdelo se mu je, da bolj ko vsi pogledi pričajo te besede, da ga Marija Šaloma resnično ljubi. Kaj bi utegnila Marija Šaloma zahtevati, tega si Krištof ni mogel misliti, in zato je molče Čakal, da nadaljuje Marija Šaloma svoje razlaganje. Po kratkem molku je Marija Sa- bota. Ta kraj lezi nad 1000 m visoko ob Dravi na koroško-štajerski meji, je slabši kakor kake Rov te, skupnih interesov ima s Celjem kakor z vsakim krajem na Ogrskem, mnogo Sobotčanov niti Gel j a po imenu ne pozna, ampak vzeli so Soboto kCelju, da bi ga pomagala reševati. Slovenskih krajev pa, ki leže pred Celjem, kakor Št. Jur, Trbovlje itd., niso vzeli v celjski okoliš, dasi je n. pr. Tr b o v 1 j e občina z 12.000 prebivalci in z zalo razvito industrijo, — zato ne, ker bi bili ti volilci nevarni nemškim kandidatom. Veliko krivico nam prinaša volilna reforma ob nemško-slovenski jezikovni meji. Cela vrsta občin cmu-reškega, radgonskega in arveškega okraja se je izločila iz slovenskega volilnega okoliša in priklopila nemškemu. Ako se uvede volilna pravica po volilni reformi, črtati moramo te občine iz slovenskega zemljevida in jih izročiti Nemcem na milost in nemilost. Nemško-slovenska meja ne poj de več pod njimi, temveč nad njimi! Najžalostneje pri tem je, da te slovenske meje ne izgubimo po trdem boju, temveč po gladkem pota "kompromisa. In žalostno ter za naše žalostne razmere preznaČilno, da se upa nezakonski oče tega kompromisa zagovarjati ga pred volilci na način, ki mora žaliti vsakega rodoljubnega Sloven ca. Na zaupnem shodu v Mariboru je rekel nekaznovan dotični slovenski poslanec: „Te oDčine itak gravitirajo gospodarski v Gradec!" Kje pa gravitira Sobota v Celje? To je vsekako huda šala, kakršne bi si tudi slovenski poslanec ne smel napraviti, slovenski volilci! Naša delegata, ki sta imela odločilno besedo, sta paČ stala na stališču, da je absolutna potreba, da se Čim preje uvede občna in enaka volilna pravica v Avstriji in če ima slovenski narod pri tem še take žrtve donesti. Te absolutne potrebe spodnje-štajerski Slovenci ne moremo razumeti. Mi smo mnenja, da je ped slovenske zemlje več vredna, kakor da dobimo, sicer na plemenitaših revni, v našo sredo barona, in smo mnenja, da slovensko-nemške meje, začrtane z volilno reformo pod onimi slovenskimi občinami, katere se je Nemcem prepustilo, ne premakne tudi bodoči slovenski minister. (Konec prih.) Volilna reforma. Dunaj 12. septembra. Današnja prva odsekova seja je pokazala, da se tudi pri najvažnejšem § 7. volilne raforme ne bo debata predolgo zavlekla, temuč bodo zastopniki posameznih kronovin in strank stavili svoje spreminjevalne predloge šele pri § 5. Danes prvotno sploh ni bil pripravljen noben govornik. Seveda je vzrok iskati v dejstvu, da so sploh najboljši govorniki manjkali, vsled česar se je tudi seja predčasno zaključila. — Govorili so k § 7. le poloma z dolgim, vročim pogledom in nagnivši se h Krištofu rekla: „Da me ljubite, vem. Rekli ste mi to in vaša beseda mi zadostuje. Imam pa neko željo, a če mi je ne morete izpolniti, povejte mi to brez ovinkov." Zdaj je bil Krištof Zlatopoljec tam, kamor ga je hotela s svojimi zvijačami spraviti Marija Šaloma. „Vse ste pripravljeni zame storiti? Verujem Vam, lepi vitez! Kdor resno ljubi, je pripravljen svoji ljubezni žrtvovati celo — drugo ljubezen. Krištofu se je začelo svitati, a Marija Šaloma mu ni dala govoriti, marveč je naglo nadaljevala: „Da, ko bi se vi mogli ločiti od srca, ki vam je resnično vdano, ki vas istinito ljubi, ki se je zaradi vas odpovedalo vsemu svetu — potem bi bil to zame dokaz, da me ljubite nadvse na svetu. In jaz zahtevam tako ljubezen." Marija Šaloma je po teh besedah nagnila glavo h Krištofu, da je čutil sapo in da mu je njen vse razkošje sveta obetajoč pogled proti njegovi volji razvnel kri. „Tega, kar zahtevate od mene, plemenita gospodična, imam res malo slanci Tollinger, Choo in baron Parish. Posl. Tollinger je zahteval, naj se takozvana enaka volilna pravica popravi s pluralno volilno pravioo. Ker pa se izreče odločitev o pluralni volilni pravioi šele pri § 5., bo tudi takrat stavil tozadevni predlog. — Posl. Choc je polemiziral z ministrskim predsednikom. Volilna reforma ni veliko delo; vse narodnosti prikrajšuje ter odlikuje le Nemce. Ker bodo tudi druge stranke stavile predloge za spremembo volilnega zistema Šele pri § 5., se bo odločilo v debati pri § 7. največ o vprašanju, kdaj si kdo pridobi na novem bivališču volilno pravico. Velika veČina v odseku je za enoletno bivanje. Velike ovire grozijo nastati pri § 6. glede razdelitve volilnih okrajev na Češkem in na Morav-. skem. Odstop dalmatinskega namestnika. Rim 12 septembra. „Tribuna" poroča, da je stališče dalmatinskega namestnika N a r d e 11 ij a omajano vsled zadnjih spopadov med Italijani in Hrvati, vsled česar je tudi izostalo cesarjevo potovanje v Dalmacijo. „Tribuniu se poroča z Dunaja, da pade Nardelli kot žrtev tistih krogov, ki bi radi imeli na tem mestu Nemca. Nagodbena pogajanja z Ogrsko. Budapesta 12. septembra. Prihodnji petek se vrši ministrski svet, kateremu pripisujejo v poučenih krogih izredno varnost. Določil se bo ves nagodben^ program ogrske vlade. Vprašanje gle^es |>anke se izloči iz nagodbenih ta^ fcer sena pristojnem mestu re^nOjj.ba.vijo z ustanovitvijo samostojne ogrske banke. Ministrski predsednik dr. Wekerle pride prihodnji te<|gn na Dunaj. Avstrija in Italija. Rim 12. septembra. Poslanec Barzilai je interpeliral včeraj v zbornici ministri notranjih zadev zaradi av^tijskih manevrov „p o italijanskem morju" nadalje zaradiuapadov „Hrvatov na Italijane", končno zaradi „atentatov, ki morajo izzvati italijansko p ilitiko v interesu narodnih pravic in mednarodnega miru k odločnemu nastopu proti zvezni državi Avstriji". Carinski konflikt s Srbijo. D u n a j 12. septembra. Včeraj je dobilo ministrstvo zunanjih zadev novo srbsko noto, ki obsega celo vrsto napotkov in predlogov, ki pa se v splošnem krijejo z dosedanjimi predlogi srbske vlade. Nota je vsed tega napravila nepovoljen v tisk ter je nihče ne smatra za podlago nadaljnemu pogajanju. Belgrad 12. septembra. Ministrski predsednik dr. Paš i ć je izjavil v svojih predlogih, ki jih je poslal dunajski vladi, da v celoti ali pa nič. Ko bi mi bil kdo tako od srca vdan, kakor ste govorili, jaz bi vam žrtvoval tudi to vdanost in to ljubezen. Ali takega bitja, ki bi bilo vredno, da se nanj s svoje visoČine ozre Marija Šaloma Kolovška, takega bitja ni. Nimam ne staršev, ne bratov, ne sester, da bi vam jih mogel žrtvovati, nimam ne znancev, ne prijateljev, ki bi mi bili resnično vdani. Nikogar nimam razen nekaj najetni-kov, ki mi bodo služili, dokler jim bo kazalo in me zapustili, kadar jim bo to kazalo. Edino bitje na svetu, za katero gojim v svojem srcu Čuvstvo ljubezni, to ste vi, plemenita gospodična." Nekako sanjavo, a zapeljivo in nežno je skoro polglasno menila Marija Šaloma: „Nimate ne sorodnikov, ne prijateljev, na katere bi vas vezalo vaše srce? Nikogar ni, ki bi vas ljubil? Jaz sem edino bitje, ki je ljubite? Dobro, žrtvujte mi torej tisto bitje, o katerem jaz mislim, da vas ljubi. Moje srce hoče imeti ta triumf, moja duša koprni po takem zadoščenju, moja ljubosumnost zahteva, da mi žrtvujete svojega paža, tistega otroka, ki se kliče Manfred in o katerem sem sprejme vse carinske postavke in tarifne koncesije, kakor jih je predlagala, oziroma zahtevala prvotno dunajska vlada. Isto tako nudi pismeno jamstvo, da se naroČila za 28 do 30 milijonov frankov rezervirajo avstrijski industriji. Dobavo topov pa nota i znova izključuje iz pogajanj. Nemiri v Macedoniji. Carigrad 12. septembra. Pretočeno nedeljo je napadlo 150 grških vstaŠev bolgarsko vas Sm ile v o blizu Bil olj a. Konzuli varstvenih velesil, ki so takoj odpotovali tja, so dognali, da je bilo 12 oseb ubitih in 8 hiš požganih. Dogodki na Ruskem. Krvavi Izgredi na Rusko-Polj-skem. Varšava, 12. septembra. Včeraj je bil v Siedlicah pogreb umorjenega vojaka, doČim so istočasno Židje na sosednjem pokopališču pokopavali svoje žrtve. Ko so vojaki izstrelili v slovo tovarišu salvo, so se Židje preplašili ter zaceli kričati in bežati. Vojaki »o "pa mislili, da je revolucija znova izbruhnila ter da nameravajo Židje izvršiti nov napad; vsled tega so vojaki streljali med židovske tolpe ter usmrtili več oseb. Med mrtvimi je tudi več žensk. V bolnici, kjer je prostora le za 10 oseb, je natlačenih 70 ranjencev. Židje trdijo, da je bil poveljnik vojakov, ki so streljali, dragonski podpolkovnik Ticanovski, popolnoma pijan. Stranka kadetov. Petro grad, 12. septembra. Vlada je prepovedala kongres kadetov. Vodstvo stranke namerava sklicati kongres v Stokholm. Nemiri v Kamušinu. Varšava 12. septembra. V Kamušinu v saratovski guberniji so revolucionarji porabili priliko, ko je odšlo vojaštvo delat mir v Nikola-jevsk. Revolucijonarji so napravili na ulicah barikade. Vsi so bili oboroženi z dobrimi puškami in revolverji. Na kolodvoru so se polastili celega vlaka ter iztrgali progo. Boj med revolucijonarji in policaji je trajal do pozne noči. Revolucijonarji imajo 6 mrtvih in 40 ranjenih. V protestantski cerkvi so našli bombo. Ukraden parnik. Odesa, 12. septembra. V Vla-divostoku so revolucijonarji ukradli transportni parnik „Mathilde". Predrzni tatovi so ladjo prebarvali z drugo barvo ter odpluli pod tujo zastavo. Napad na vlak. Petrograd, 12. septembra. Pri Krasnojarsku so vstaši napadli poštni vlak. Ubili so spremljajoče uradnike, ranili vojake rer odnesli 8000 rubljev. Vojno sodišče. Varšava 12. septembra. Zaradi dogodkov v Siedlcah pride 42 oseb pred vojno sodišče. — Vojno sodišče v Mi tavu je obsodilo osem udeležni- prepričana, da ga neskončno ljubite, bolj kakor mene, Četudi se morda sami tega ne zavedate. Verujem vam, da da me ljubite, ali dokler mi niste tega dečka žrtvovali, nisem prepričana." „Ali — kaj hočete s tem nesrečnim dečkom?" je vzkliknil Krištof. „Ta deček je moja last, je moj tlaČan, kajti kupil sem ga in ga plačal." „Mogoče," je menila Marija Šaloma, „ali da to ni navaden tlačanski otrok, to je gotovo. V njegovih žilah se pretaka plemenitejša kri. Odkar sem tega dečka videla, se mi dozdeva, da ni vaš, da nimate vi nad njim ni-kakih pravic, nego da vam sledi prostovoljno, iz ljubezni. Prisegam vam : nikdar nisem mislila, da spada ta Manfred med tista zavržena bitja, ki jih prodajajo v Carigradu pohotnikom. Ne. To je najbrž sin kake žene, ki ste jo vi ljubili in ki vam je na smrtni postelji poverila usodo svojega otroka. Ali pa je celo sad vaše ljubezni s kako imenitno in krasno damo iz ju-trovih dežel. Tako prijateljstvo kakor veže vas in Manfreda, je mogoče le med enakovrednimi ljudmi in izvira iz srca, nikdar pa ga ni med mogočnim plemičem in sužnjem ali tlačanskim otrokom. A naj se že motim ali kov lanske vstaje na smrt, 14 pa v prisilno delo. Odesa 12. septembra. Danes so ustanovili za mesto in okrožje naglo in vojno sodišče za oboroženi upor proti oblastnijam, za atentate proti vojakom, policajem in uradnikom, nadalje za umore, posilstva, rop 15 požig. Obsodba se takoj izvrši in 11 i treba potrdila. Vstaja na Kubi. "London 12. septembra. Da je revolucija na Kubi mnogo resnejša, kakor se je zvedelo v inozemstvo, dokazuje dejstvo, da je ameriška kri-žarka „Des Moines" naglo odplula v Havano. Sploh dela kubanska vstaja ameriški vladi mnogo skrbi. Predsed-nkRoosevelt je z armadnim in mornaričnim poveljništvom v brzojavni zvezi. Zedinjene države bodo glede Kube postopale zelo previdno. Do bitke bi prišlo šele, ako bi se revolucija raztegnila po celem otoku Dnevne vesti. V Tijubljam, 13 septembra — Klerikalno sleparstvo- Osrednje vodstvo vseh avstrijskih klerikalnih strank, kateremu je predsednik grof Ernest Silva-Tarouca, generalni tajnik pa dr. Albin baron Spinette, je letos po celi državi organiziralo protestno gibanje proti nameravani reformi zakona. Tudi po Slovenskem je duhovščina pridno pobirala podpise in jih pridno ponarejala. Osrednje vodstvo na Dunaju je sedaj izdalo „Verzeichnis der Ge-meinden, welche durch ihre Pfarr-amter, Gemeindevorstehuugen oder Vereine mit Amtssiegel gegen die Ehereform protestiert haben." V tem zaznamku je tudi tiskano, da je protest podpisalo o b č in s k o predstoj-ništvo Boštanj. Boštatijski župan g. I. Slapšak nas je pooblastil izjaviti, da kot župan ni nikdar podpisal takega protesta in tudi nobeden občinski mož n e. Podpis in pečat sta torej ponarejen a. Sicer so duhovniki ponaredili na stotine podpisov rodbin, ali podpisov posamičnih oseb. Tu pa se je ponaredil podpis javnega funkcij onar j a in pečat javnega urada in tu se neha šala. Kdo je ponarejalec? Ker so posamični župniki pobirali podpise in odposlali pole, je dolžnost boŠtanjskega župnika, da pojasni, kdo je ponaredil podpis in pečat. Po-zivljemo ga, da se opraviči! V tem famoznem Verzeichnisu je še vee občin, o katerih je gotovo, da protesta niso podpisale — da se torej tudi v teh slučajih falsificirani podpisi in pečati. V interesu resnice in na čast pravici prosimo vse tist^ občine, ki niso podpisale protesta, ki pa so navedene v tem „Verzeichnisu**. katerih podpisi in pečati so torej ponarejeni, naj se oglase, da bodo mogli naši poslanci v državnem zboru pojasniti klerikalno sleparstvo. mer Dalje v prilogi. ----—■ — i « naj imam prav, žrtvujte mi Manfreda. če hočete naj bom do dna duše prepričana, da bi se iz ljubezni vdala vsaki vaši želji! Žrtvujte mi Manfreda, kajti kar veruje ljubosumno srce, je dostikrat močnejše, kakor sama resnica." Krištof je menil, da govori iz Marije Salome samo ženski ponos. Mislil je, da iz golega ponosa ne more trpeti, da bi njenega čestilca kakršnokoli Čuvstvo vezalo še na kako drugo bitje; sodil je, da zahteva, naj živi izključno in edinole zanjo in njej na ljubav pretrga vse druge vezi, ni pa slutil, da je uganila Marija Šaloma že davno, da je Krištofov paž — ženska. „Čemu vam bo ta deček?" je vprašal Krištof. „Meni je Manfred ljub in drag. Manfredova vdanost mi je bila vedno močno opora, zlasti v časih, ko sem brez svojcev in brez prijateljev taval po svetu, ko sem si moral vsak dan vnovič z mečem zagotoviti življenje in ko mi je bil ves svet sovražen in me je ves svet obrekoval. Odkritosrčno vam povem, da sem Mau-fredu hvaležen, ker mi je bil zvest in vdan v naj težjih urah moj ega ži vlj enj a.u Marija Šaloma je nevoljno vstala s svojega sedeža. (Dalje prih.) — Veliki skod v Trstu se vrši šele drugo nedeljo in ne, kakor je bilo prvotno določeno, že to nedeljo, jfa shod se namreč povabijo oficijalno tudi koroški Slovenci. Zdi se nam, da bi bilo jako umestno, Če bi se tudi o takozvanem kompromisu z Italijani glede volilne reforme iz-pregovorila jasna in krepka beseda. — Klerikalci hočejo uničiti „Mir". Kakor smo že omenili, je začel „Slovenec" agitirati zoper na-ročbe na edini list koroških Slovencev, na „Mir", ki stoji strogo na katoliških načelih, ki ima pa to drznost, da si je upal povedati „Slovencu" in dr. Šusteršiču par bridko-resniČnih. Da bi „Mir" tem gotovejše ugonobili, izročili so naši klerikalci t. j. katoliško tiskovno društvo svojo tirjatev za -Domoljuba", ki je izhajal nekaj Časa kot priloga „Miru" in za kar so naračunali v „Domoljubo vem" uprav-ništvu 1850 K, svojemu pravnemu zastopniku, da čim prej iztoži omenjene svoto. rMir" v zadnji številki prosi naše klerikalce: „Ne bodite tako skopi in dovolite vendar milostno, da polom vabila na naročbo spravimo vsaj en del tistega denarja skupaj, da plačamo dolg pri — prijateljih." Kljub tako mili prošnji ..Slovenec" znova napada „Miru in odvrača ljudi, da bi se naroČili na ta list. Koroški Slovenci se zdaj menda ne bodo prav nič čudili, če rabimo proti svojim političnim nasprotnikom vedno ostro brušeno orožje, saj zdaj sami na sebi lahko spoznajo, kakšni so kranjski klerikalci. — Klerikalna sredstva. Klerikalci se v boju proti svojim nasprotnikom poslužujejo najgrsih, najnepo-štenejšib sredstev. To je čisto naravno. V stranki slovenskih ljudskih sleparjev se zbirajo najsumljivejši in naj-zanikrnejši elementi. Na dan katoliškega shoda v Ljubljani so priredili socialni demokratje protestni shod v Zireh, ki je v vsakem oziru prav dobro uspel. Klerikalca niti blizu ni bilo! Sedaj pa pride na socialno-demokratično zadrugo v Idrijo pismo sledeče doslovne vsebine: „Spoštova-njem. Kakor je slišati, da že zopet nameravate pridi ti v Žiri s svojimi nesramnimi govori na dan. A mi Vam svetujemo, da kar doma ostanite s svojimi neumnostmi, ako hočete zdravi ostati. Ako Še tedaj pridete imeti shod v Žiri, si le pred izprašajte svojo vest, ako je sploh Še kaj imate, in si tudi že vnaprej plačajte pokopališče v Žireh, da ne bode potem prevelike sitnosti. Ako jih Še niste občutili ži-rovskih pesti, je to še vse lahko mogoče. Le poskusite iti še enkrat skozi levovo žrelo žirovsko s takim potom. Zdaj pa vas prosim, da pokažete tale listek vašim sodrugom. — Žirove." Ni treba komentirati pisma, razodeva se v njem dovolj jasno klerikalna podivjanost, ki je sad vztrajnega hujskanja kranjske katoliške duhovščine pod patronanco škofa Jegliča. Pristavljamo le, da je pismo pisano sicer z okorno roko, a duševni oče mu je brezdvomno kak mlad kaplan, ki bi bil vreden predsednik „K atoliškega izobraževalnega društva". — Klanlarjev Tone — priča Ilirskih čudežev. Pa pravijo, da Slovenec nima sreče. Ima jo, ima, in še kakšno! Le poglejmo n. pr. Klan-farjevega Toneta. Sel je v Lurd, da priporoči klerikalno župansko zvezo Materi božji in bil je priča kar dveh Čudežev naenkrat, če bi se v Ljubljani le en sam čudež zgodil, bi se vsi takoj spokorili in spreobrnili, a tu se nič ne zgodi. Klanfarjev Tone pa naredi izlet v Lurd in vidi kar dva čudeža naenkrat. To je že pasja sreča, ki jo ima ta mož. Njegovo pismo je napravilo na nas v tisk, da sta se ta čudeža zgodila na čast Klan-farjevemu Tonetu. Mož tako piše, kakor da bi imel izredno srečo, da je prišel ravno na tako slovesnost v Lurd, na katere programu sta bila dva čudeža. Tone je res zavidanja vreden. Morda sta se ta dva čudeža njemu na čast zgodila. Šentviške mle-karice vedo že vse potankosti te slovesnosti: Pozdrav gostov; Klanfarje-vemu Tonetu se odkaže častno mesto ; lurška društvena godba zasvira „M ade vojake"; prvi Čudež; godba tuš zasvira; prvi slavnostni govor; godba zasvira priljubljeno koračnico iz „Ve- sele vdove" ; drugi čudež; zopet tuš in slavnostni govor, potem promenada, koriandoli in konfeti. Res, Klanfarjev Tone je zavidanja vreden mož in veseli nas od srca, da spoštujejo v Lurdu vrle slovenske može tako, da njim na čast prirejajo slav-nosti s Čudeži. — Povsod samoslovenske napise! Prijatelj našega lista nam poroča : Po dolgih, dolgih letih me je zanesla zopet enkrat usoda na Gorenjsko v Bohinjsko Bistrico ter v romantično Bohinjsko dolino. Mnogo se ni spremenil kraj, a vendar ima drugo lice. Česar pred tremi desetletji še ni bilo, je zdaj: povsod po vaseh so napisi samo si ovenski. Tako je edino prav in nič drugače biti ne sme! Tako mora biti povsod, kjer prebivajo Slovenci. Žalibog pa da povsod ni tako, osobito pa ne po Dolenjskem in Notranjskem. (Po naši vednosti tudi precejšen del Gorenjske ni izvzet. Opom. ured.) Na mnogih krajih imamo dvojezične napise, ki naravnost žalijo slovenski narodni čut. Čemu treba po naših deželah nemških napisov, ko zadostujejo za nas slovenski, če pa pride Nemec med nas, naj se pa privadi našega jezika! Le poglejmo, kako postopajo Nemci in Italijani v svojih deželah! Kamor prideš, povsod najdeš samonemške ozir. samolaške napise, pa naj bodo Slovenci le par minut oddaljeni od njih ali če prav žive v isti vasi ali istem trgu ali mestu. Tako je na Štajerskem in Koroškem, kjer imajo Nemci oblast v rokah, tako je povsod po Furla-niji, Istri, Dalmaciji, kjer se nahaja italijansko prebivalstvo. Zakaj bi morali mi Slovenci biti v tem oziru lo-jalnejši od svojih sosedov, ki ošabno in prevzetno prezirajo naš jezik in še celo grdo pačijo slovenska imena krajev, ki so jih nekdaj podedovali Slovenci, a so vsled tuje premoči in nasilstva prešla v nemške ali laške roke? Poživljamo vsled tega vsa slovenska županstva, da skrbe, da bodo v njihovih občinah občinski napisi samo-slovenski, dolžnost vseh zavednih Slovencev je pa, da delujejo toliko časa, da izginejo povsod nemški napisi! Ako Še celo Kočevarji najdejo toliko možatosti, da na ozemlju, kjer so naseljeni, postavljajo samonemške napise, je toliko bolj slovenska dolžnost, da na svoji zemlji naprav-Ijamo samoslovenske! S tem pri tujcih mnogo pridobimo na ugledu, ker bodo videli, da spoštujemo in cenimo svoj materinski jezik. — Praktično slovanstvo. „Narodni Listyu pišejo : „Treba je, da se čutimo Slovane, da se priučimo slovanskih jezikov v svrho, da se razumemo z brati Slovani in si ustvarimo veliko kulturo. Toda, kako si naj pridobimo znanja slovanskih jezikov ? Šole imamo selaj še tako izborno urejene, da mladina v njih skoro ničesar ne izve o slovanskih jezikih. A učiti se je najlažje v mladosti. Zato prirejajmo o počitnicah z našo mladino velike izlete k svojim pobratimom! Pojdimo med Poljake, Hrvate, Slovence! Stroški bi ne bili preveliki. Pri večjih prireditvah se da vse ceno urediti. A tudi brati Slovani nas bodo v naših težnjah podpirali. Svoje dni so naši predniki pošiljali svoje sine na „handl" k Nemcem, ali bi ne bilo mogoče o počitnicah pošiljati naše mladine za izmeno v slovanske kraje? S tem bi se naši stiki s Slovani močno ojačili. To bi sčasoma prišlo v navado in bi se močno razširilo. Moderni mladeži je samo v prospeh, ako se zgodaj že pripravi za bodoče delovanje in spozna tuje kraje in običaje. Koristno bi bilo, ako bi se potrudila kaka korporacija, da bi organizirala to stvar, preskrbela informacije in predvsem skrbela za to, da se stvar popularizuje. Ali bi ne bil v tem oziru najsposobnejši posre-dovatelj „Slovanski klub" ? Kolikor Čehov bi se na ta način navdušilo za slovansko stvar, toliko Slovanov bi se seznanilo s češkim svetom in češkim jezikom. Ne bo to suha izmena dveh glav in grl! Kdor se priglasi za izmeno, ta je že prijatelj ideje in bo storil vse, da bi izmena imela idejno čim najlepše posledice. Ako bi se razvila taka živa izmena mladine med Prago, Lvovom, Ljubljano, Zagrebom in drugimi slovanskimi mesti, bi bil to krasen začetek za praktično slovanstvo . . .u Ideja, ki jo je sprožil češki list, je lahko izvedljiva in bi slovanski stvari vsaj v bodočnosti lahko mnogo koristila. — tast le kradla celjska „Deutsche Wachtu g. Benjaminu Kuneju v Brežicah in mu očitala marsikaj nepoštenega. Gosp. Kunej je vložil tožbo proti „Vahtarici", ki pa svojih obdolžitev ni mogla dokazati, zato je vsled Kunejeve milosti podal njen odgovorni urednik izjavo, v kateri preklicuje vse obdolžitve in izjavlja, da nima niti najmanjšega vzroka g. Kunej a obdolževati kakega nečastnega dejanja. Kakor znano, je tudi „Slo-venec" vse mogoče očital g. Kuneju, ki pa ne more tožiti tega lista, ker brani njegove laži mož častne besede, dr. Žitnik s svojo poslansko imuniteto. — S kongresa slovanskik časnikarjev v Ogr. Hradi&ču. V Odbor „Osredne zveze slovanskih časnikarjev" so bili izvoljeni: Za „Spolek českych novinaM" Cejnek, Holeček, Vej vara in Vrtel, za Poljake Ostaszevvski-Baranski, Chilinski, Pro-keš in Laskownicki, za „Sdruženi mor.-slezske" Sokol-Tuma, za „ Jednoto če-skych novinaru dr. Baxa, Miškovskyin K. St. Sokol, za „Društvo slov. književnikov in časnikarjev" Fr. Gove-kar in Anton Ekar, za Ruse dr. Vergun, za Poljake na Dunaju pa Smolski, Kwaczewski, Veimerek in Beneš. — I. shod davčnih uradnikov. V nedeljo, 16. t. m., se bodo zbrali davčni uradaiki avstrijske državne polovice k I. shodu na Dunaju in v posameznih kronovinah. Dnevni red tega shoda obsega pereča vprašanja glede razmer pri avanzma davčnih uradnikov, glede 351etne službene dobe in glede službene pragmatike. Za našo krono vino je sklican shod v Ljubljani ter se bode vršil v hotelu „Ilirija" ob polu 4. uri popoldan. — Tekmovalna telovadba slovenskih Sokolov v Zagrebu. Pri tekmovanju na I. hrv. vsesokolskem zletu v Zagrebu so sodelovali tudi Slovenci, ki so se edini od gostov prijavili za tekmovanje in so morali vsled nedostajanja tekmecev sami med sabo tekmovati. V vsem je bilo 11 slovenskih oddelkov in sicer 3 iz Ljubljane, Celja in Kranj-Idrije in 8 nižjih iz Brežic, Celja, Jesenic, Kranja, Ljubljane, Novega mesta, Šiške in Žalca. Kot poedinec v višjem oddelku je dobil 1. nagrado Josip Smertnik iz Celja, ki je dobil 45.25 dobrih točk od 45 mogočih (4 popravki); II. nagrado dr. Viktor Murni k iz Ljubljane, ki je dobil 45.25 dobrih točk od 45 mogočih (5 popravkov); III. nagrado Josip Č e r n e iz Ljubljane s 45 dobrimi točkami od 45 mogočih. Izmed oddelkov je dobil I. nagrado oddelek iz Ljubljane z 242 dobrimi točkami ; II. nagrado oddelek iz Celja s 236.25 dobrimi točkami in III. nagrado oddelekizKranja-I dri je z 227.75 dobrimi točkami. V nižjem oddelku je dobil kot poedinec I. nagrado Fran Grego-r e c iz Novega mesta, II. nagrado Vladimir Dekleva iz Trsta in IH. nagrado Rudolf Brajnik iz Trsta. Izmed oddelkov je dobil I. nagrado oddelek iz Ljubljane, II. nagrado oddeJek izNovega mesta in III. nagrado oddelek iz Celja. — Odličen srbski gost v LJubljani. V Ljubljano je dospel, kakor se nam poroča, odlični srbski književnik gosp. prof. Rista Odavič, urednik srbskega leposlovnega in ilustrovanega lista „Nova Iskra" v Belgradu. — Smrten padec. 53letnega zidarja Leopolda Lun dr a so našli pred hlevom pos. Ivana Kopri vca v Malih Lipljenih zjutraj mrtvega. Lunder je bil prejšnji večer pijan, ponoči pa je padel s hleva na tla in se ubil. — Po ceni Je prlftel do drv neki neznanec v Kandiji pri Novem mestu. Rodbina Clarici jih je imela tam zloženih okoli 30 metrov. Te dni pa je nekdo prišel po noči z vozom in jih odpeljal okoli 3 m. — Hibe so zastrupljali tatovi v Krki med Gornjo Stražo in Zalogom že dalje časa, vendar so jih zdaj dobili, da bodo občutno kaznovani. — Is Črnomlja, črnomaljsko dijaštvo je priredilo v soboto, 8. sept., zabavni večer s petjem in Medvedovo trodejanko: „Na Ogledih". Igra je dobro uspela. Dasi je bila dvorana majhna in vstopnina nizka, vendar je štela blagajna 130 kron z vstopnino in s preplačili. čisti dohodek 100 kron se je izročil loškemu županu Malne-riču, ki je razdelil denar med bedne pogorelce na Desincu. Na tem mestu gre topla zahvala gosp. pevovodji Schillerju in gosp. brivcu SatovŠku, ki za svoje delo nista vzela nobenega plačila. Pač lep zgled blage požrtvovalnosti! Sploh pa se je videlo ta večer, da črnomaljci še niso zakopali svoje slovanske blagosrčnosti, temveč da še vedno vneto delujejo z geslom: brat bratu. Igralcem pa pristoja umestna pohvala, ker so svoje vloge dobro izvedli. — Divjak« Kočarjev sin Jožef Rozman je v Podrečah pri Kranju Ivana Burgerja zabodel z nožem v ramo in mu prizadel 6 cm dolgo zevajočo rano, njegovega brata Franca pa, ki je stekel pred njim, je vrgel na tla, ko ga je dotekel, in ga devetkrat zabodel z nožem v hrbet, da je nezavesten obležal in Čez pol ure umrl. Ivan Burger je poškodovan, da mora ležati. Morilec je sprva zbežal, a se je zdaj sam javil pri deželnem sodišču. — Potreba vodovoda v Trnovem pri Ilirski Bistrici je jako nujna stvar, s katero se ne da prav nič več odlašati. Deželni odbor je vsled opetovanih prošenj poslal že dva uradnika proučit studence za napravo vodovoda. Dočim je prvi dognal, da bi imela občina Trnovo, kakor tudi mlekarna in žel. postaja tudi v največji suši zadosti vode, konštatiral je drugi uradnik, ki je 1. t. m. pregledoval studence, da bi ne bilo mogoče spraviti dovolj vode skupaj, kadar bi pritisnila huda suša. Tega pa ljudje nočejo verjeti in so nam poslali daljši dopis v tem oziru. Trnovčani prosijo deželni odbor, da jim čimprej omogoči zgraditi vodovod, ker so prepričani, da je vode zanj dovolj. — Skozi okno Je skakal top- ničar Maks Kobai od Sv. Križa na Vipavskem; vsako jutro namreč za časa ko je bil topničarski polk na Krškem, je Maks iz Vipavske doline skočil, ko se je zbudil, skozi okno v pritličju vojašnice ter zapetelinčkal. Lepo je bilo! Drugi so se mučili na Krškem na manevrih, on pa je bil lepo v miru v Gorici in služil je zadnje tedne. „Urlaub"! Ko so se topničarji vrnili, je spal Kobal Ma-kselj zopet v I. nadstropju. Zvečer se je bil malce opil samega veselja, in ko se je zbudil zjutraj ves ko-rajžen. vesel, mu je bilo Še vedno v glavi, da se nahaja v sobi v pritličju — in bumf skozi okno! Od tu je bilo nekoliko globočje nego iz pritličja in Makselj ni zapetelinčkal, ampak obležal na tleh. Pravijo, da sicer ni nevarno poškodovan, ali vendar so ga poslali v bolnico — drugi, ki niso skakali skozi okno in niso petelinČkali, so pa že šli na „urlaubu. — Občni zbor slov. bralnega društva v Trliču bo dne 22. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni dvorani. — Afera ftchs. Iz Celja se nam piše dne 12. septembra t. 1.: Danes bi bila morala biti sodnijska obravnava v znani zadevi proti Oechsu. A do obravnave ni prišlo. Oechsovi „prijatelji" alias zaščitniki so natakarja Peperka, ki je sedaj brez posla, nazadnje vendar pripravili do tega, da je od tožbe odstopil. In tako je poštenjak Oechs iz vode ter zopet pripravljen na daljne — škandale. Prava pravcata celjska kulturna slika! — Nesreča. Težek sod je padel v celjski cinkarni na delavca Piliča, da so ga težko ranjenega prepeljali v bolnico. — Novi most čez Dravo pri Mariboru gradijo tako nerodno, da je šel posl. Wastian s pritožbo k ministru zunanjih zadev. Minister mu je povedal, da je dobil take pritožbe že od okrajnega glavarstva in na-mestništva. — Tri Slovence zapodili, tri Nemce so vzeli v službo na kolodvoru državne železnice v Gorici- V skladiščih so bili uslužbeni trije delavci slovenske narodnosti. Zdaj so jih kar naenkrat odslovili, na njih mesto so pa prišli trije Nemci. Načelnik je rekel, da so Nemci prosili za delo naravnost pri ravnateljstvu. Ali je ravnateljstvo ukazalo odstraniti slovenske delavce in jih nadomestiti z nemškimi, ali je načelnik tu zopet enkrat pokazal svojo ljubezen do Slovencev? Taki slučaji kriče do neba, vendar kje so ljudje, da bi se potegnili na pristojnih mestih za slovenske trpine? -7 Nov deželni dvorec je sklenilo zidati deželno zastopstvo za po-kneženo grofijo goriško in gradiško v Gorici. — Za ključe mu Je več nego Za Ženo. 37letnemu A. Moj masu v Selcih na Goriškem je ušla v Gorico žena in vzela seboj ključe od omare in kleti. Mojmas je prišel v Gorico, kjer so mu na glavarstvu poklicali ženo, od katere je dobil zahtevane ključe, dočim je ženi rekel, naj gre, kamor hoče, ker mu ni nič zanjo, saj je še drugih dovolj na svetu. — Junažkl čin 651etnega moža. 251etni Benedikt Podberšič v Vrtojbi je Čistil pr ep včerajšnjim 25 metrov globok vodnjak; kar se je podrl ob-zidek in zasul mladeniča. Trebalo je hitre in nujne pomoči. Cela vrsta mladeničev in mož je začela delati, ali zbežali so vsi drug za dragim iz strahu, da ne zasuje tudi njih. Dela se je lotil tudi 65ietni Blaž Gor kič, ki je delal sam 3l(2 ure ter končno rešil nesrečnika 5e živega, vendar hudo poškodovanega, da bo težko se živel. Junaški čin Gorkičev zasluži javno pohvalo in zahvalo. — Iz vlaka Je padel pri Na-brezini neki Črnogorec, ki se je preveč sklonil skozi okno in izgubil ravnotežje. Sopotniki so dali zasilno znamenje, nakar je vlak obstal in vzel seboj težko ranjenega, ki je bil ve§ pobit. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. — Zaplenjena ladja. V Opatiji so zaplenili 20letnemu Josipu Bognarju ladjo, ki jo je hotel prodati za 10 K. Sodijo, da jo je ukradel v reški luki. — Obesil se je v Trstu 591etni zidar Anton Petrinja v bližnjem gozdiču pri Sv. Alojziju. — Nesreča na železnici. Črnogorec Marko Boškovič j© včeraj nesel z Bivja obed svojim tovarišem, ki delajo med Bivjem in Sv. Križem. Šel je tik ob železn. tiru. V tem je pridrdral za njim vlak, ki prihaja iz Italije v Trst. Dasi sta strojevodja in kurjač upila nad Boškovičem, ta ni nič videl preteče nevarnosti. Vlak sta strojevodja in kurjač sicer ustavila, vendar je s tako silo butnil Boškoviča v ramo, da je priletel v bližnje pečine, kjer je obležal ves krvav in nezavesten. Prepeljali so ga sicer v tržaško bolnico, a je revež kmalu nato umrl, Dobil je namreč hude notranje poškodbe in lobanja mu je bila ubita. — Javno nasilje reških Italijanov. Na Reki je včeraj 6 Italijanov napadlo neko siromašno ženo, ki je Hrvatica, in so jo vlačili semtertja ter jo suvali in sploh strašno grdo Ž njo ravnali. K sreči ji je prišel na pomoč dober človek, ki jo je osvobodil krutih pohotnežev. Napad s« je izvršil pred hišo, kjer ženska stanuje. Italijanom torej ni dosti napadanje na Hrvate, zdaj so začeli divjati še nad Hrvaticami. Taka je laika kultura! — Visoko starost Je učakala starica Višnja Mirkovič v Sarajevu. Umrla je te dni stara okoli 104 leta. Ko je bila rojena, v Bosni še ni bilo nobenih matrik. Izmed 10 otrok ji živi samo ena hči, ki je danes ž« stara mamica, že zdavnaj vsa siva. Starka je bila zadnjih 7 let slepa in je 5 let neprestano ležala v postelji. — 0 morilcu Župevcu se nam poroča, da je imel baje že cel mesec pred izvršenim zločinom namen, b« svoje žrtve odkrižati in da jo je pred umorom še rabil. Ker ji je potem vzal tudi denar, ni izključeno, da pride za zatožno klop zaradi hudodelstva roparskega umora, no samo zaradi umora. — Uzmoviči so bili te dni precej pridni, a so imeli skoraj vsi smolo, da so prišli v roko pravio«. Na Cesarja Jožefa trgu je bila zasa-Čena neka ženska, ko je ukradla Lazarju Franklju nekaj Čevljev, konjičkov, dve denarnici in druge drobnarije. Oškodovaneo je vzel svoje roči nazaj in odstopil od vsakega kazenskega postopanja proti tatici. Nadalje je bilo zasačenih nekaj mladih oseb, ki so kradle premog na južnem kolodvoru. — Prodajalka kruha Frančiška Kadivčeva je zasačila včeraj 161etnega Ivana Sch., ko je med njeno odsotnostjo v prodajalnici na Dunajski cesti št. 52 smuknil k prodajalni mizi in izmaknil iz predala 2 K 40 h denarja. Sch. je moral potem v zapor. Posestniku Tomažu Sta-retu iz SkaruČne je izginila na sejmišču iz žepa ura, katero je pa dobil pozneje na čuden način nazaj. Mesarju Ivanu Anžiču je bila na Vodnikovem trgu ukradena denarnica, v kateri je imel okoli 110 K denarja. Policija je prijela kot osumljenca nekega mladega brezposelnega fanta, s katerim je imela zaradi nepoštenosti že opraviti. Navedenec je zelo navihan in prizna samo toliko, da jo ukradel denarnico, v kateri pa ni bilo nič denarja in jo potem vrgel v Ljubljanico. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Nepreviden voznik. V ponedeljek je peljal iz sejmišča po Poljanski cesti z vpreženim vozom posestnik Juri Jančar iz Gaberjev, na katerega vozu je bila tudi njegova žena, njegov brat, posestnika Ivan Končar in Anton Marolt. Nasproti pridrvi z vozom hlapec Ignacij Lisec in zadene v Jančarjev voz s tako silo, da ga je skoraj kakih 10 metrov vlekel nazaj. Pri tem sta padla z Jančarjevega voza njegova žena ia Marolt in se oba znatno poškodovala. Proti Liscu se bode kazensko postopalo. — Skesan tat Kakor smo včeraj poročali, je neznan tat Regini Hirschevi te dni ukradel iz zaboja na Cesarja Jožefa trgu 12 samovarov. Sedaj se nam pa poroča, da je tata tako začela peči vest, da je prete- 5eno noč prinesel vse ukradene samo vare nazaj. — Iz vlaka Je skočil včeraj popoldne med Mirnopečjo in Novim mestom odgnaneo Jožef Bukovac iz Kadence v Krajni. Odgonski sprevodnik je to naznanil orožništvu, ki ga je zvečer že aretovalo. — Mrtvo SO našli danes opoldne v svojem stanovanju v Florijanskih ulicah štev. 28 delavko v tobačni tovarni M Zaleteljevo. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je konŠtatoval, da jo je zadela kap Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Preprečena nakana. Natakarica Antonija Zupančičeva iz Ger-mulj na Dolenjskem je svoji sestri poneverila do 400 K denarja in jo popihala z vlakom proti Ljubljani, odkoder je menda mislila iti v Ameriko. Brzojavili so za njo in ko je izstopila na južnem kolodvoru, nič slabega sluteč, iz železniškega voza, jo je že pričakoval stražnik Večerin in jo aretoval. Tončka je vse priznala in je imela pri sebi še 393 K denarja, katerega so ji potem odvzeli. — Dvonožna lisica se je danes ponoči pojavila na dvorišču hiše št. 1 na Tržaški cesti in iz kurnika odnesla 10 kokoši, katere so bile, kakor se razvidi po krvnih sledovih, takoj pred kurnikom zaklane. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 11 Hrvatov in 2 Slovenca. V "VTels je šlo 15 Hrvatov in 4 Slovenci, v Heb 15 Hrvatov, v Beljak jih je šlo 25, v Gospo sveto je šlo 15, v Slavonijo pa 25 slovenskih šu-marjev. V Kočevje se je odpeljalo 15 hrvatskih premogarjev, v Budimpešto 25 Lahov, na Dunaj je pa šlo 15 Ko-čevarjev. — Izgubljene in najdene reči. Zasebnica Jerica Koleševa je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Sobarica Marija Boltejeva je našla manjšo vsoto denarja. Obe sta oddali najdenine na magistratu. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi danes zvečer v restavraciji pri „Levuu (Marije Terezije cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Predstave hrv. dram v Budimpešti. V Pešti se bodo v bodoči sezoni predstavljale hrvatske drame in sicer v kraljevi operi. Kraljevi svetnik dr. Lj. Ha v as s in režiser Aleksander S o 1 i m o s s y sta izdala na pestanska gledišča oklic, v katerem prosita umetnike, naj bi meseca oktobra in novembra brezplačno sodelovali pri predstavah hrvatskih dram. Predstave bodo seveda ma-djarske. V oklicu se končno naglasa, da so že tri desetletja obstajale diference med madjarskimi in hrvatskimi brati in da bodo te diference tem bolj izginile. Čim več prilike bosta imela oba naroda, se medsebojno spoznati in razumeti. — Bojkot laških trgovcev na Reki. Te dni je prispelo na Reko več hrvatskih trgovcev iz Primorja, ki so imeli trgovske zveze z laškimi tvrdkami; poravnali so pri teh svoje račune in jim povedali, da v bodoče ne bodo več jemali pri njih blaga. Trgovci iz Gorskega okraja so poslali na Reko svojega pooblaščenca, ki ima nalogo, da popiše vse lahon-ske tvrdke v svrho, da ne bodo več pri njih kupovali. Tudi več istrskih in dalmatinskih trgovcev se je odločilo, da odpovedo vse svoje naročbe pri laških firmah. — Z bojkotom bodo Hrvati brez dvoma najhitreje ukrotili objestne Lahone na Reki. Trgovski bojkot bi bilo tudi izvrstno orožje v rokah Slovencev v boju proti Nemcem, toda žalibog pri nas ni v to potrebne narodne energije in odločnosti. — Kulturno osvojen je Reke. „Agramer Tagblattu predlaga v uvodnem Članku, naj bi se osnovalo društvo, slično onemu Sv. Cirila in Metoda za Istro, ki bi imelo nalogo, da s kulturno akcijo pohrvati Reko. V to svrho bi se moralo naj-preje početi s šolami. „Tagblattu priporoča, da bi se nabrani prispevki za Strossmaverjev spomenik porabili v to svrho. Isti list nasvetuje, naj bi se osnovalo trgovsko delniško društvo z imenom „Petar Preradović" z 2000 delnicami a 2000 K. Takšno podjetje bi bila največja korist za Hrvate na Reki in bi pripomoglo, da bi Reka v kratkem postala hrvatska. — Kongres hrv. i n s r b. čebelarjev je bil včeraj v Zagrebu. Vdeležilo se ga je 150 Čebelarjev iz Hrvatske in Slavonije. Češke čebelarje je zastopal I. Keberle, bosanske L Litović, a slovenski čebelarji niso bili zastopani. Za predsednika prihodnjega kongresa je bil izvoljen banalni svetnik Ljudevit pl. Raiz-ner. — Podružnice latinsko-slovanske lige hoče osnovati tudi v jugoslovanskih deželah predsednik „Slavjanskega blagotvor. občestva" v Moskvi Čerep-Spiridovič, ki sesedaj mudi v Pragi, odkoder pa odpotuje na slovanski jug, da izvrši svojo misijo. — Otvoritev novega gledališča v Sofiji. Sofijska „Ve-černa Poštau poroča, da se novo narodno gledališče v Sofiji na svečan način otvori početkom meseca novembra. Gledališče se otvori s slavnostno ouverturo, za katero je razpisan natečaj, in s prologom, ki ga je napisal Iv. Vazov. Na to se bo predstavljala popularna bolgarska drama „Ivanku,u ki jo je spisal pokojni metropolit Kliment. — Za ujedinjenje radi kalne stranke v Sofiji. V Srbiji obstojite samostalna in stara radikalna stranka, ki imate v bistvu isti program. Do razpora je prišlo pred par leti. Vsi poskusi, da bi se oba krila zopet združila, so ostali do sedaj brezvspešni. Navzlic dosedanjemu neuspehu še nekateri požrtvovalni rodoljubi niso obupali in se še vedno nadejajo, da se jim bo končno posrečilo, združiti oba razdvojena krila. Včeraj je bila v Belgradu radikalna konferenca, na kateri se je razpravljalo o možnosti združitve sani ostalce v in starih radikalcev. Kaj se je na tem shodu sklenilo, še ne vemo. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se obe radikalni krili združili v eno močno stranko, kar bi bilo eminentne važnosti ne samo za Srbijo, nego tudi za vse južno slovanstvo. — Načelnik srbskega tiskovnega urada g. I. Ivanić je nastopil dopust in odpotoval v Italijo. Za čas dopusta ga bo nado-mestoval Branislav Nudi ć, dramaturg srbskega narodnega gledališča v Belgradu. — t Toša Hadžić. V bolnici v Nišu je 10. t. m. umrl vele-nadarjeni srbski časnikar Toša Hadžić. Pokojnik je bil izredno na-obražen človek in je govoril poleg svoje materinščine še nemško, francosko, bolgarsko, rusko, madjarsko, turško, grško, arabsko in latinsko. Hadžić je bil deset let član ured-n štva rMalega žurnala," nedavno je pa postal uradnik tiskovnega urada. Blag mu spomin! * Najnovejše novice. — Te- rezaHumbert, ki je bila leta 1902 zaradi znane vecmilijonske goljufije obsojena v Tletno ječo, je bila včeraj izpiščena iz ječe, ker so se ji odpustila tri leta vsled bolehnosti. — Avtomobil je povozil blizu Gutrainsdorfa na Nižjeavstrij-skem železniškega uradnika Berge-bauerja in njegovo hčer. Avtomo-bilist je bil dragonski poročnik Adalbert Jeril. — Punt na italijanski v o jni ladji. V T aren tu so se na vojni ladji „Umberto I.** vojaki spuntali zaradi hrane, pometali zapahe topov v morje ter grozeče nastopili proti častnikom. Poveljnik je proglasil nad ladjo naglo sodbo. — Zopet potres v čilu. V Valparaisu so bili predvčeraj zvečer zopet trije močni potresni sunki. — Sneg je zapadel po vseh tirolskih planinah. Temperatura je padla na ničlo. — Demonstracije proti Nemcem. V Bukareštu so dijaki pod vodstvom profesorja Jorke iz-žvižgali nastop nemškega pevskega društva ter končno pevce pretepli. — Prijeten sprevodnik je neki Gehrke v Osnabriicke na Nemškem. Dokazali so mu 70 vlomov in tatvin med vožnjo v vlakih. — Sultanov vrhovni ceremonij ar Ibrahim paša je umrl v Carigradu. — Pruski princ Albreht umira v Kamencu. — Mlada samomorilka. Na Dunaju se je zastrupila 131etna Leopoldina Redi. * Vrhunec realizma. Na londonskih gledališčih bo letošnjo jesen slavila realistika svojo končno zmago. Igra je namreč vzeta iz kmetskega življenja ter se prikazujejo razna kmetska opravila. V ta namen pridejo na oder tri žive krave, katerih eno pomolze pred občinstvom najlepša angleška igralka mis Day, kar bo brezdvomno izzvalo vihar navdušenja. In slovenskemu gledališču se zameri Krpanova kobilica in Krjav-ljeva kozača. * Svetovna VOjska. Astrologi prerokujejo iz zvezd, da bo 1. 1908 velika svetovna vojska. Pričela se bo marca in v aprilu bo divjala najhujše. Zahtevala bo ti*oČe in tisoče žrtev, nikjer ne bo takrat zemljan varen. Tudi potres bo takrat, ampak po vseh teh nesrečah bo sijalo ljudem milejše solnce. Iztreznili se bodo, njihovo postopanje bo plemenito, življenje se bo zjasni o. — Mi bomo najbrž še par let živeli in zato se bomo imeli priliko prepričati, v koliko bo to prerokovanje resnično. * Premeten deček. V Berolinu je prišel v neko policijsko stražnico 12letni deček ter naznani), da je našel malega dečka, ki ga je pri vedel s seboj, ker ne ve, kam bi ga dejal. Na policiji so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi od malega zvedeli, Sigo v je, toda ni še znal govoriti druzega, kakor najpotrebnejše početne besede. Pridržali so ga na policiji, a po celem mestu so razposlali telefo-nična vprašanja, čigav otrok se je izgubil. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Zvečer pa je prišel v stražar-nico deček vprašat, ali ni morda kdo našel njegovega malega brata. Nekemu policaju seje zdel dečkov obraz znan in začel ga je izpraševati. In kmalu se je izkazalo, da je ravno ta deček pripeljal najdenega otroka, a da bi ga zvečer ne poznali,- se je preoblekel. Priznal je, da je res on pripeljal svojega brata v stražarnico. Hotel se je iti kopat, a je moral vedno paziti na bratca ker so starši na delu. Ker ni vedel, kam bi dal brata, da bi bil preskrbljen, pripeljal ga je z izmišljenim govorom na policijo. Zvitega dečka so pošteno okre-gali, in ker je obljubil, da ne bo nikoli več nalagal policije, so ga z bratcem odpustili. * Klub zaspancev. V deželi klubov, na Angleškem, je tudi tak klub. Klub zaspancev ima svoje prostore urejene kot veliko spalnico, v njih vlada grobna tihota, samo dihanje spavaj očih članov se sliši z udobnih foteljev. V drugi sobi igrajo domino ob mizi, ki je prevlečena z debelim suknom, tisti člani, ki so se prebudili, da jih igra zopet uspava. V ostalih prostorih vlada tudi pri belem dnevu popolni mrak, da morejo poštni in železniški uradniki, ki so člani kluba, mirno spati. * Adelina Patti, sloveča operna pevka, nastopi 1. decembra t. 1. zadnjič pred londonskim občinstvom, potem pa se umakne v pokoj. Umetnica je že v 64. letu, a nastopila je prvič sedem let stara. Od leta 1861. do 1881. je zaslužila na leto najmanj po 600 000 K ter si nakupiČila ogromno premoženje 15 milijonov kron. * Židovska morala. Majhna, sključena žena je prišla na ne\vyor-ško sodišče, da dobi zaporno povelje proti svojemu možu. Sodnik posluša ravnodušno pripovedovanje; saj je navajen takih tožb. Baš je hotel podpisati povelje, ko zakliče ženica: „Moj mož je dvakrat falot; on ni namreč le moj mož, ampak tudi moj — brat!" Sodnik ostrmi. Žena je predložila pisma in slike, s katerimi potrdi svoje besede. Pripovedovala je, da se je pisala Estera Shlachter in je doma iz Melihova v Rusiji. Kot majhna deklica je odšla v London, kjer je šivala Tam se je tudi omožila in ima dva otroka iz prvega zakona. Kar ji mož umre; ona zapusti London in se preseli v New York. Tukaj je dobro delala in si prihranila kmalu večjo vsoto. Nekega dne ji pride hrepenenje, videti svojega brata Izaka, kateri je bil še majhen otrok, ko je f ona odpotovala v svet. Hitro pošlje do mov zahtevano vsoto za stroške. Res pride njen brat Izak. Pogleda jo začudeno, ali bolje: pohotno in začne trditi, da ni njen brat, ampak le bratranec. Njen brat pa da je že davno umrl. Ali mu je Estera verjela ali ne, je vseeno. Res pa je, da sta se poročila in živela kot mož in žena, dokler je ni bratec-možiček popihal. Ker sta živela drug z drugim več časa skupaj, sta tudi morala vedeti, da sta brat in sestra. Taka je Čifut-ska morala. * Kako se dobe zastonj Črevlji? V Parizu so zaprli ravnatelja neke potujoče igralske družbe zato, ker si je na poseben način prisvojil nove črevlje. V nekem kraju, kjer je prirejal predstave, mu je šla trda za denar, a je poleg tega vseeno potreboval novih črevljev. Naročil jih je pri dveh črevljarjih in rekel prvemu, ko je prinesel nove črevlje, da ga desni črevelj tišči. Črevljar je vzel črevelj in odšel ž njim, da bi napako popravil in se potem vrnil po denar. Drugi črevljar je zvedel, da je levi črevelj pretesen, in tudi on je storil tako, kakor prvi. Ko sta drugi dan iskala Črevljarja ravnatelja, ga ni bilo že veČ v tistem kraju. Odšel je z neenakim parom črevljev. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Občinskega stražnika je udaril na Savi delavec Matija Grohar, ko je zapiral v občinski zapor razgrajača Janeza Terana. Grohar je stražnika s sekirico le lahko poškodoval in pravi, da se je v osebi zmotil. Obsojen je bil na 14 dni zapora. VobČinskem zaporu je razbijal Anton AlijanČiČ, Čevljar v Tržiču, kamor so ga odvedli zaradi razgrajanja pri vojaškem naboru. Razbil je pri postelji dve nogi in odlomil pri durih spodnji zapah. Ko ga je prišel stražnik mirit, ga je potisnil nazaj z besedami: „Danes si korajžen, ker imaš žandarje; Če vun pridem, bova pa že skupaj prišla," na kar ga je udaril po levem ušesu. Obsojen je bil na 6 m e s e o e v j e č e. Krepka zaušnica. Jože Hkavc, posestnik na Javorniku, je ponoči 27. rožnika Antona Sterna v prepiru zaradi nekega majhnega dolga s tako silo udaril po levem ušesu, da se mu je natrgal bobnič. Hkavc je bil obsojen na 200 K denarne globe. Sohlapcaubil. Anton Cvek, hlapec pri posestniku An t. Smuku v Žiganji vasi, se je napil 30. rožnika dopoldne žganja. Močno pijan je prišel okolu poldneva domov. Razsajal je okoli hleva in preklinjal sohlapca Janeza Lukanca, ki je ležal na hlevu. Oborožil se je z motiko in podal na hlev, da bi Lukanca pretepel. Ko je ta uvidel pretečo nevarnost, pograbil je železno kopačo in jel ž njo udrihati po Antonu Cveku. Slednji je moral v svojo obrambo sedaj udarce odbijati, pri tej priliki je pa tako nesrečno zadel Lukanca na levo sence, da se je ta nezavesten zgrudil in drug dan vsled te poškodbe umrl. Cvek se zagovarja, da se ne ve na nič spominjati, ker je to v pijanosti storil. Sodišče ga obsodilo zaradi prestopka zoper varnost življenja na 8 mesecev strogega zapora. Zaradi nenravnosti sta bila po tajni obravnavi obsojena Karel S p i e s s in Eranc Z e c h, prisiljenca tukajšnje prisilne delavnice in sicer prvi na 2 meseca drugi pa na 1 leto težke ječe. Pretep zaradi peresa. V Zadragi je nastal v Roj Je vi gostilni med fanti prepir in pretep zaradi nekega peresa. Pri tem je Kolarski pomočnik Jožef Švegel z nožem opetovano vrezal fanta Janeza Dacarj a ter mu zadal več lahkih poškodb. Obsojen je bil na 3 m e s e c e teže ječe. Izpred porotnega sodišča v Celju. Nenravnost. Ključavničarski mojster Valentin (iraschina iz Šoštanja je bil zaradi hudodelstva nenravnosti, storjenega na 4 mladoletnih deklicah, obsojen na eno leto strogega zapora. „Vahtarica" trdi, da je Graschina panslavistični agitator. Nam o tem" ni prav nič znanega. Najbrž se je moral Graschina večkrat pri „Vahtariciu zglasiti, da ga tako dobro pozna! Rop. 561etni Peter (J v čar iz Ribnice na Štajerskem je zloglasen postopač, nevaren tujemu imetju in je bil že *2Skrat kaznovan ter 4krat v prisilni delavnici. Zadnjo kazen je prestal 1. aprila letos, nakar so ga odtirali v domačo občino, kjer je pa ostal le tri dni. 12. aprila je že beračil od hiše do hiše in prišel tudi k upokojenemu župniku Andreju Kajt-nerju v St. Peter v Spodnjem Dravogradu. Ta mu je dal 20 vinarjev. Ko je Ovčar videl, da ima župnik še eno desetico v roki, vzel mu je še to s silo, a jo je moral vrniti, ker ga je hlapec Jamnik zgrabil. Ovčarje takoj izginil iz župnišča in se skril v bližnji gozd za znamenje. Ko je prišel zvečer 171etni Jožef K one mimo tega znamenja, skočil je Ovčar nanj in zahteval od njega goldinar. Ker mu ta ni hotel dati nobenega denarja, zgrabil ga je Ovčar z eno reko za vrat in ga davil, z drugo mu je pa silil v žep, kjer je bilo 1 K 68 v. Nekaj časa sta se ruvala; Ovčar je skušal Konca vreči na tla, ta se mu je pa zvijal, da se mu je zmuznil in stekel. Ovčar jo je ubral za njim in ga dohitel ter mu skušal vzeti uro. Konc je pa zgrabil za kamen in roparja butnil z njim v glavo, da se mu je pocedila kri. Koncu seje nato posrečilo uiti. Ovčar je tajil pri obravnavi ta roparski napad, a brazgotina, ki mu je ostala vsled Končevega udarca s kamnom, j j dokazala, daje bil res on napadalec in ropar. Zato je bil obsojen zaradi ropa na štiri in pol leta težke ječe. Telefonsko in ummz poročila. Dunaj 13 septembra Odsek za volilno reformo je danes nada^eval razpravo o členu 7, ki določa, da je volilna pravica sph šna in enaka D Iga razprava se je vnela o tem, kako naj se rešijo vložene peticije Teh je 5300 Načelnik dr. P loj je izjavil, da razdeli petici,e med posam ene člane odseka, da o njih poroča.o Hruby je predlagal, nai se pri zna volilna pravica samcstoinim žecsknin Kaiser je zahteval določbo, da ima volilno pravico, kdor vsaj dve leti prebiva v kakem kraju, d:čim je Adler zahteval, naj se przaa voMna pravica vsakemu, kdor, ne glede na čas, sploh prebiva v kaki občini dotičnega volilnega okraja. Razprava se nadaljuje. Prijatelji vladnega načrta silijo, da bi se še danes glasovalo o členu 7. Jutri se bo odsek bavil z razdelitvijo volilnih okrajev na Moravskem, po tem pa pride na razpravo člen 5, pri katerem se vname velik boj zaradi pluralne volilne pravice Poljaki se tudi pripravljajo na poseben predle g, ki b3 meril na razš rienjedeželne avto no mi je. N>jbrž se bodo ods^kove seje jutri prekinile do torka Dunaj lo. septembra Dasi se snide poslanska zbornica šele v pet h dneh, sta prišla dan Šuklje m Gregorčič nena-d era semkaj in 'me'a sla dclgo posvetovanje s Šusteršičem, ki se kot član odseka za volilno reformo tu mudi, a mendi neče ničesar slišati o zahtevah koreških ia štajerskih Slovencev. Praga 13 septembra. Cesar bo ostal tri tedne v Pr^gi. Petrograd 13. septembra. Uradoma se razglaša, da je revolucija v Siedlecu popolnoma udu-šena. Pri zavzetju mesta je bilo ustreljenih 172, ranjenih pa 450 oseb 280 oseb je bilo aretovanih in pridejo pred vojno sodšče. Berolin 13 sept mbra. Princ Albreht pruski je danes zjutraj umrl. OJ l 1887 je bil regent v Brunšviku London 13 septembra. Iz Montreala se poroča, da je brzo-vlak kanadske železnica trčil z nekim drug m vlakcm. 12 oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Umrli so v Ljubljani. Dne 6. septembra: Jožefa Šuštar, usmi-1 jenka, 39 let. Radeckega cesta 11. Carie Tubercul. V deželni bolnici: Dne 4. septembra: Anton Kos, dninar, 36 let. Jetika. Dne 5. septembra: Anton Križaj, hlapec, 26 let. Jetika. — Anton Pluharc, blagajnik, 54 let. Srčna hiba. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v LJubljani". Uradni kurzi dun. borze 13. septembr 1906. lfaJoibcni papir^ 4 * t majska renta .... 4v//0 srebrna renta . . . 4», avstr. kronska renta. . 4«/, . zlata , . . 4*/, ogrska kronska renta . 4*/t , zlata , 4°/t posojilo dež. Kranjske 41/,0/, posojilo mesta Spljet 4'///o • n Z«da- 4*///« bos.-herc. železnišk( posojilo 1902 . . 4», češka dež. banka k. • #•/. . 5 . *• • 41/,*/. rast. pisma gal. del. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. a 10J pr...... zast. pisma Innerst. hranilnica..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... V0 obl. češke tnd. banke !•/„ prior. lok. želez. Trst- Poreč..... 4% prior, dolenjskih žal. |*/0 prior. juž. žel. kup. V,1/ •Vi*/« avstr. pos. za žel. »- •. Srečke. Srečke od 1. 1860', . . . „ od 1. 1864 .... , tizske...... , zem. kred. I. emisije • n » » , ogrske hip. banke , srbske a frs. 100 — . turške...... Basilika srečk« . . . Kreditne » • • . Inomoske m • • . Krakovske » . . . Ljubljanske „ • • -Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. „ » . . . • Rudolfove , ... Salcburške , • • Dunajske kom. , • • • Delnic«. Južne železnice..... Državne železnice ... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , Živnostenske » • ■ Premogokop v Mostu (Bruz) Alpinske montan .... Praske žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigng....... Marke........ Laški bankovci..... ftubiji........ Dolarji........ žitne cene v BudimpeStl. Dne 12. septembra 1906. Tea-natn. Pšenica za oktober . . za 60 kg K 6 98 Rž , oktober . . „ 60 . „ 602 Koruza „ maj 1907 . . . 50 „ „ 495 Oves , oktober . . „ 60 , . 6 50 EMUt. Z drzno. 4-/,#/ 7 76 80H-75 242 _ 243 — 724 727 50 ^9626 597-25 2S15 .826— 577 10 578 10 274 — 278 — 678 680 — 154-50 156 — 11 36 1189 19*08 19-11 2844 2363 23-92 24 — 117-52 117 46 9626 96 46 85 <-60 258-50 4*84 6 — ceno noč prinesel vse ukradene samo vare nazaj. — Iz vlaka Je skočil včeraj popoldne med Mirnopečjo in Novim mestom odgnaneo Jožef Bukovac iz Radence v Krajni. Odgonski sprevodnik je to naznanil orožništvu, ki ga je zvečer že aretovalo. — Mrtvo 80 našli danes opoldne V svojem stanovanju v Florijanskih ulicah štev. 28 delavko v tobačni tovarni M. Zaleteljevo. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je konštatoval, da jo je zadela kap Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofa. — Preprečena nakana. Natakarica Antonija Zupančičeva iz Ger-mulj na Dolenjskem je svoji sestri poneverila do 400 K denarja in jo popihala z vlakom proti Ljubljani, odkoder je menda mislila iti v Ameriko. Brzojavili so za njo in ko je izstopila na južnem kolodvoru, nič slabega sluteč, iz železniškega voza, jo je že pričakoval stražnik Večerin in jo aretoval. Tončka je vse priznala in je imela pri sebi še 393 K denarja, katerega so ji potem odvzeli. — Dvonožna lisica se je danes ponoči pojavila na dvorišču hiše št. 1 na Tržaški cesti in iz kurnika odnesla 10 kokoši, katere so bile, kakor se razvidi po krvnih sledovih, takoj pred kurnikom zaklane. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 11 Hrvatov in 2 Slovenca. V Wels je šlo 15 Hrvatov in 4 Slovenci, v Heb 15 Hrvatov, v Beljak jih je šlo 25, v Gospo sveto je šlo 15, v Slavonijo pa 25 slovenskih šu-marjev. V Kočevje se je odpeljalo 15 hrvatskih premogarjev, v Budimpešto 25 Lahov, na Dunaj je pa šlo 15 Ko-čevarjev. — Izgubljene in najdene reči. Zasebnica Jerica Koleševa je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Sobarica Marija Boltejeva je našla manjšo vsoto denarja. Obe sta oddali najdenine na magistratu. — „Ljubljanska društvena godba1' priredi danes zvečer v restavraciji pri „Levuu (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Predstave hrv. dram v Budi m-pešti. V Pešti se bodo v bodoči sezoni predstavljale hrvatske drame in sicer v kraljevi operi. Kraljevi svetnik dr. Lj. Havass in režiser Aleksander S o 1 i m o s s y sta izdala na peštanska gledišča oklic, v katerem prosita umetnike, nsj bi meseca oktobra in novembra brezplačno sodelovali pri predstavah hrvatskih dram. Predstave bodo seveda ma-djarske. V oklicu se končno naglasa, da so že tri desetletja obstajale diference med madjarskimi in hrvatskimi brati in da bodo te diference tem bolj izginile, Čim več prilike bosta imela oba naroda, se medsebojno spoznati in razumeti. — Bojkot laških trgovcev na Reki. Te dni je prispelo na Reko več hrvatskih trgovcev iz Primorja, ki so imeli trgovske zveze z laškimi tvrdkami; poravnali so pri teh svoje račune in jim povedali, da v bodoče ne bodo več jemali pri njih blaga. Trgovci iz Gorskega okraja so poslali na Reko svojega pooblaščenca, ki ima nalogo, da popiše vse lahon-ske tvrdke v svrho, da ne bodo več pri njih kupovali. Tudi več istrskih in dalmatinskih trgovcev se je odloČilo, da odpovedo vse svoje naročbe pri laških firmah. — Z bojkotom bodo Hrvati brez dvoma najhitreje ukrotili objestne Lahone na Reki. Trgovski bojkot bi bilo tudi izvrstno orožje v rokah Slovencev v boju proti Nemcem, toda žalibog pri nas ni v to potrebne narodne energije in odločnosti. — Kulturno osvojen je Reke. „Agramer Tagblatt" predlaga v uvodnem Članku, naj bi se osnovalo društvo, slično onemu Sv. Cirila in Metoda za Istro, ki bi imelo nalogo, da s kulturno akcijo pohrvati Reko. V to svrho bi se moralo najprej e početi s šolami. „Tagblatta priporoča, da bi se nabrani prispevki za Strossmaverjev spomenik porabili v to svrho. Isti list nasvetuje, naj bi se osnovalo trgovsko delniško društvo z imenom „Petar Preradoviću z 2000 delnicami a 2000 K. Takšno podjetje bi bila največja korist za Hrvate na Reki in bi pripomoglo, da bi Reka v kratkem postala hrvatska. — Kongres hrv. i n s r b. Čebelarjev je bil včeraj v Zagrebu. Vdeležilo se ga je 150 čebelarjev iz Hrvatske in Slavonije, češke čebelarje je zastopal I. Keberle, bosanske I. Litović, a slovenski Čebelarji niso bili zastopani. Za predsednika prihodnjega kongresa je bil izvoljen banalni svetnik Ljudevit p 1. Raiz-n er. — Podružnice latinsko-slovanske lige hoče osnovati tudi v jugoslovanskih deželah predsednik „Slavjanskega blagotvor. občestva4' v Moskvi Čerep-Spiridovič, ki se sedaj mudi v Pragi, od koder pa odpotuje na slovanski jug, da izvrši svojo misijo. — Otvoritev novega gledališča v Sofiji. Sofijska „Večerna Pošta" poroča, da se novo narodno gledališče v Sofiji na svečan način otvori početkom meseca novembra. Gledališče se otvori s slavnostno ouverturo, za katero je razpisan natečaj, in s prologom, ki ga je napisal Iv. Vazov. Na to se bo predstavljala popularna bolgarska drama „Ivanku,u ki jo je spisal pokojni metropolit Kliment. — Za ujedinjenje radikalne stranke v Sofiji. V Srbiji obstojite samostalna in stara radikalna stranka, ki imate v bistvu isti program. Do raspora je prišlo pred par leti. Vsi poskusi, da bi se oba krila zopet združila, so ostali do sedaj brezvspešni. Navzlic dosedanjemu neuspehu še nekateri požrtvovalni rodoljubi niso obupali in se še vedno nadejajo, da se jim bo končno posrečilo, združiti oba razdvojena krila. Včeraj je bila v Belgradu radikalna konferenca, na kateri se je razpravljalo o možnosti združitve sa-rnostalcev in starih radikalcev. Kaj se je na tem shodu sklenilo, še ne vemo. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se obe radikalni krili združili v eno močno stranko, kar bi bilo eminentne važnosti ne samo za Srbijo, nego tudi za vse južno slovanstvo. — Načelnik srbskega tiskovnega urada g. I. Ivanić je nastopil dopust in odpotoval v Italijo. Za čas dopusta ga bo nado-mestoval Branislav Nudio, dramaturg srbskega narodnega gledališča v Belgradu. — t Toša Hadžić. V bolnici v Nišu je 10. t. m. umrl vele-nadarjeni srbski časnikar Toša Hadžić. Pokojnik je bil izredno na-obražen Človek in je govoril poleg svoje materinščine še nemško, francosko, bolgarsko, rusko, niadjarsko, turško, grško, arabsko in latinsko. Hadžić je bil deset let član ured-n.štva rMalega žurnala," nedavno je pa postal uradnik tiskovnega urada. Blag mu spomin! * Najnovejše novice. — Tereza Hum b er t, ki je bila leta 1902 zaradi znane večmilijonske goljufije obsojena v 71etno ječo, je bila včeraj izpiščena iz ječe, ker so se ji odpustila tri leta vsled bolehnosti. — Avtomobil je povozil blizu Gutramsdorfa na Nižjeavstrij-skem železniškega uradnika Berge-bauerja in njegovo hčer. Avtomo-bilist je bil dragonski poročnik Adalbert Jeril. — Punt na italijanski vojni ladji. VTarentu so se na vojni ladji „Umberto L* vojaki spuntali zaradi hrane, pometali zapahe topov v morje ter grozeče nastopili proti Častnikom. Poveljnik je proglasil nad ladjo naglo sodbo. — Zopet potres v Uilu. V Valparaisu so bili predvčeraj zvečer zopet trije močni potresni sunki. — Sneg je zapadel po vseh tirolskih planinah. Temperatura je padla na ničlo. — Demonstracije proti Nemcem. V Buk are š tu so dijaki pod vodstvom profesorja Jorke iz-žvižgali nastop nemškega pevskega društva ter končno pevce pretepli. — Prijeten sprevodnik je neki Gehrke v Osnabriicke na Nemškem. Dokazali so mu 70 vlomov in tatvin med vožnjo v vlakih. — Sultanov vrhovni ceremonij ar Ibrahim paša je umrl v Carigradu. — Pruski princ Albreht umira v Kamencu. — Mlada samomorilka. Na Dunaju se je zastrupila 131etna Leopoldina Redi. Vrhunec realizma. Na londonskih gledališčih bo letošnjo jesen slavila realistika svojo končno zmago. Igra je namreč vzeta iz kmetskega življenja ter se prikazujejo razna kmetska opravila. V ta namen pridejo na oder tri žive krave, katerih eno pomolze pred občinstvom najlepša angleška igralka mis Day, kar bo brezdvomno izzvalo vihar navdušenja. In slovenskemu gledališču se zameri Krpanova kobilica in Krjav-ljeva kozača. * Svetovna vojaka. Astrologi prerokujejo iz zvezd, da bo L 1908 velika svetovna vojska. Pričela se bo marca in v aprilu bo divjala najhujše. Zahtevala bo tinoČe in tisoče žrtev, nikjer ne bo takrat zemljan varen. Tudi potres bo takrat, ampak po vseh teh nesrečah bo sijalo ljudem milejše solnce. Iztreznili se bodo, njihovo postopanje bo plemenito, življenje se bo zjasni o. — Mi bomo najbrž še par let živeli in zato se bomo imeli priliko prepričati, v koliko bo to prerokovanje resnično. * Premeten doček. V Berolinu je prišel v neko policijsko stražnico 121etni deček ter naznanil, da je našel malega dečka, ki ga je pri vedel s seboj, ker ne ve, kam bi ga dejal. Na policiji so si na vse mogoče načine prizadevali, da bi od malega zvedeli, Čigov je, toda ni še znal govoriti druzega, kakor najpotrebnejše početne besede. Pridržali so ga na policiji, a po celem mestu so razposlali telefo-nična vprašanja, čigav otrok se je izgubil. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Zvečer pa je prišel v stražar-nico deček vprašat, ali ni morda kdo našel njegovega malega brata. Nekemu policaju seje zdel dečkov obraz znan in začel ga je izpraševati. In kmalu se je izkazalo, da je ravno ta deček pripeljal najdenega otroka, a da bi ga zvečer ne poznali^ se je preoblekel. Priznal je, da je res on pripeljal svojega brata v stražarnico. Hotel se je iti kopat, a je moral vedno paziti na bratca ker so starši na delu. Ker ni vedel, kam bi dal brata, da bi bil preskrbljen, pripeljal ga je z izmišljenim govorom na policijo. Zvitega dečka so pošteno okre-gali, in ker je obljubil, da ne bo nikoli več nalagal policije, so ga z bratcem odpustili. * Klub zaspancev. V deželi klubov, na Angleškem, je tudi tak klub. Klub zaspancev ima svoje prostore urejene kot veliko spalnico, v njih vlada grobna tihota, samo dihanje spavaj očih Članov se sliši z udobnih foteljev. V drugi sobi igrajo domino ob mizi, ki je prevlečena z debelim suknom, tisti Člani, ki so se prebudili, da jih igra zopet uspava. V ostalih prostorih vlada tudi pri belem dnevu popolni mrak, da morejo poštni in železniški uradniki, ki so Člani kluba, mirno spati. * Adellna Patti, sloveča operna pevka, nastopi 1. decembra t. 1. zadnjič pred londonskim občinstvom, potem pa se umakne v pokoj. Umetnica je že v 64. letu, a nastopila je prvič sedem let stara. Od leta 1801. do 1881. je zaslužila na leto najrr.anj po 600 000 K ter si nakupiČila ogromno premoženje 15 milijonov kron. * Židovska morala. Majhna, sključena žena je prišla na ne\vyor-ško sodišče, da dobi zaporno povelje proti svojemu možu. Sodnik posluša ravnodušno pripovedovanje; saj je navajen takih tožb. Baš je hotel podpisati povelje, ko zakliče ženica: „Moj mož je dvakrat falot: on ni namreč le moj mož, ampak tudi moj — brat!u Sodnik ostrmi. Žena je predložila pisma in slike, s katerimi potrdi svoje besede. Pripovedovala je, da se je pisala Estera Shlachter in je doma iz Melihova v Rusiji. Kot majhna deklica je odšla v London, kjer je šivala Tam seje tudi omožila in ima dva otroka iz prvega zakona. Kar ji mož umre ; ona zapusti London in se preseli v New York. Tukaj je dobro delala in si prihranila kmalu večjo vsoto. Nekega dne ji pride hrepenenje, videti svojega brata Izaka, kateri je bil še majhen otrok, ko je j ona odpotovala v svet. Hitro pošlje domov zahtevano vsoto za stroške. Res pride njen brat Izak. Pogleda jo začudeno, ali bolje: pohotno in začne trditi, da ni njen brat, ampak le bratranec. Njen brat pa da je že davno umrl. Ali mu je Estera verjela ali ne, je vseeno. Res pa je, da sta se poročila in živela kot mož in žena, dokler je ni bratec-možiček popihal. Ker sta živela drug z drugim več časa skupaj, sta tudi morala vedeti, da sta brat in sestra. Taka je Čifut-ska morala. * Kako se dobe zastonj črevlji? V Parizu so zaprli ravnatelja n^ke potujoče igralske družbe zato, ker si je na poseben način prisvojil nove črevlje. V nekem kraju, kjer je prirejal predstave, mu je šla trda za denar, a je poleg tega vseeno potreboval novih Črevljev. Naročil jih je pri dveh Črevljarjih in rekel prvemu, ko je prinesel Dove črevlje, da ga desni Črevelj tišči. Črevljar je vzel Črevelj in odšel ž njim, da bi napako popravil in se potem vrnil po denar. Drugi črevljar je zvedel, da je levi črevelj pretesen, in tudi on je storil tako, kakor prvi. Ko sta drugi dan iskala Črevljarja ravnatelja, ga ni bilo že več v tistem kraju. Odšel je z neenakim parom črevljev. Izpred sodliča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Občinskega stražnika je udaril na Savi delavec Matija Grohar, ko je zapiral v občinski zapor razgrajača Janeza Terana. Grohar je stražnika s sekirico le lahko poškodoval in pravi, da se je v osebi zmotil. Obsojen je bil na 14 dni zapora. V občinskem zaporu je razbijal Anton AlijanČič, čevljar v Tržiču, kamor so ga odvedli zaradi razgrajanja pri vojaškem naboru. Razbil je pri postelji dve nogi in odlomil pri durih spodnji zapah. Ko ga je prišel stražnik mirit, ga je potisnil nazaj z besedami: „ Danes si korajžen, ker imaš žandarje; Če vun pridem, bova pa že skupaj prišla," na kar ga je udaril po levem ušesu. Obsojen je bil na 6 m e s e o e v j e č e. Krepka zaušnica. Jože Hkavc, posestnik na Javorniku, je ponoči 27. rožnika Antona Sterna v prepiru zaradi nekega majhnega dolga s tako silo udaril po levem ušesu, da se mu je natrgal bobnič. Hkavc je bil obsojen na 200 K denarne globe. Sohlapcaubil. Anton Cvek, hlapec pri posestniku An t. Smuku v Žiganji vasi, se je napil 30. rožnika dopoldne žganja. Močno pijan je prišel okolu poldneva domov. Razsajal je okoli hleva in preklinjal sohlapca Janeza Lukanca, ki je ležal na hlevu. Oborožil se je z motiko in podal na hlev, da bi Lukanca pretepel. Ko je ta uvidel pretečo nevarnost, pograbil je železno kopačo in jel ž njo udrihati po Antonu Cveku. Slednji je moral v svojo obrambo sedaj udarce odbijati, pri tej priliki je pa tako nesrečno zadel Lukanca na levo sence, da se je ta nezavesten zgrudil in drug dan vsled te poškodbe umrl. Cvek se zagovarja, da se ne ve na nič spominjati, ker je to v pijanosti storil. Sodišče ga obsodilo zaradi prestopka zoper varnost življenja na 8 mesecev strogega zapora. Zaradi nenravnosti sta bila po tajni obravnavi obsojena Karel Spiess in Eranc Zec h, prisiljenca tukajšnje prisilne delavnice in sicer prvi na 2 meseca drugi pa na 1 leto težke ječe. Pretep zaradi peresa. V Zadragi je nastal v Rojjevi gostilni med fanti prepir in pretep zaradi nekega peresa. Pri tem je Kolarski pomočnik Jožef Švegel z nožem opetovano vrezal fanta Janeza Dacarj a ter mu zadal več lahkih poškodb. Obsojen je bil na 3 m e s e c e teže ječe. Izpred porotnega sodišča v Celju. Nenravnost. Kij učavničarski mojster Valentin Graschina iz Šoštanja je bil zaradi hudodelstva nenravnosti, storjenega na 4 mladoletnih deklicah, obsojen na eno leto strogega zapora. „Vahtarica" trdi, da je Graschina pansiavistični agitator. Nam o tem* ni prav nič znanega. Najbrž se je moral Graschina večkrat pri „Vahtarici" zglasiti, da ga tako dobro pozna! Rop. 501etni Peter Ovčar iz Ribnice na Štajerskem je zloglasen postopač, nevaren tujemu imetju in je bil že 2-Skrat kaznovan ter 4krat v prisilni delavnici. Zadnjo kazen je prestal 1. aprila letos, nakar so ga odtirali v domaČo občino, kjer je pa ostal le tri dni. 12. aprila je že beračil od hiše do hiše in prišel tudi k upokojenemu župniku Andreju Kajt-nerju v St. Peter v Spodnjem Dravogradu. Ta mu je dal 20 vinarjev. Ko je Ovčar videl, da ima župnik še eno desetico v roki, vzel mu je še to s silo, a jo je moral vrniti, ker ga je hlapec Jamnik zgrabil. Ovčarje takoj izginil iz župnišča in se skril v bližnji gozd za znamenje. Ko je prišel zvečer 171etni Jožef K o n c mimo tega znamenja, skočil je Ovčar nanj in zahteval od njega goldinar. Ker mu ta ni hotel dati nobenega denarja, zgrabil ga je Ovčar z eno reko za vrat in ga davil, z drugo mu je pa silil v žep, kjer je bilo 1 K 68 v. Nekaj časa sta se ruvala; Ovčar je skušal Konca vreči na tla, ta se mu je pa zvijal, da se mu je zmuznil in stekel. Ovčar jo je ubral za njim in ga dohitel ter mu skušal vzeti uro. Konc je pa zgrabil za kamen in roparja butnil z njim v glavo, da se mu je pocedila kri. Koncu se je nato posrečilo uiti. Ovčar je tajil pri obravnavi ta roparski napad, a brazgotina, ki mu je ostala vsled Končevega udarca s kamnom, j j dokazala, daje bil res on napadalec in ropar. Zato je bil obsojen zaradi ropa na štiri in pol leta težke ječe. Telefonsko m ur^ujavno poročilo. Dunaj 13 septembra Odsek za volilno reformo je danes nadaljeval razpravo o členu 7, ki določa, da je volilna pravica splcšna in enaka. D Iga razprava se je vnela o tem, kako naj se rešijo vložene peticije Teh je 5300 Načelnik dr. Ploj je izjavil, da razdeli petici,e med posam>čne člane odseka, da o njih poroča.o Hruby je predlagal, na| se pri zna volilna pravica samostojnim žetskw m K a i s e r je zahteval določbo, da ima volilno pravico, kdor vsaj dve leti prebiva v kakem kraju, d;čim je Adler zahteval, naj se pr zna voMna pravica vsakemu, kdor, ne glede na čas, sploh prebiva v kaki občini dotičnega volilnega okraja. Razprava se nadaljuje. Prijatelji vladnega načrta silijo, da bi se de danes glasovalo o členu 7. Jutri se bo odsek bavil z razdelitvijo volilnih okrajev na Moravskom, po tem pa pride na razpravo člen 5, pri katerem se vname velik boj zaradi pluralne volilne pravice Poljaki se tudi pripravljajo na poseben predlrg, ki Sd meril na razš rjenjedeželne avto no mi je. Nijbrž se bodo ods^kove. seje lutri prekinile do torka Dunaj 15. septembra Dasi se snide poslanska zbornica šele v pet h doeh, sta prišla dan Šuklje m Gregorčič nenadoma semkaj in Tme'a sla dcjgo posvetovanje s Š usteršičem, ki se k< t član odseka za volilno reformo tu mudi, a mendi neče ničesar slišati o 2abt-vah konških in štajerskih Slovencev. Praga 13 septembra. Cesar bo ostal tri tedne v Pr^gi. Petrograd 13. septembra. Uradoma se razglaša, da je revolucija v Siediecu popolnoma udu-šena. Pri zavzetju mesta je bilo ustreljenih 172, ranjenih pa 450 oseb 280 oseb je bilo aretovanih in pridejo pred vojno sodšče. Berolin 13 sept mbra. Princ Albreht pruski je danes zjutraj umrl 01 1 1887 je bil regent v Brunšviku London 13 septembra. Iz Montreala se poroča, da je brzo vlak kanadske železnice trčil z Lekim drug m vlakcm. 12 oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Umrli so v Ljubljani. Dne 6. septembra: Jožefa Šuštar, usmi-ljenka, 39 let. Radeckega cesta 11. Caries Tubercul. V deželni bolnici: Dne 4. septembra: Anton Kos, dninar, 36 let. Jetika. Dne 5. septembra: Anton Križaj, hlapec, 26 let. Jetika. — Anton Pluharc, blagajnik, 54 let. Srčna hiba. Borzna poročila. Ljubljanska fKreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 13. septembr 1906. 4 » # majska rent« .... t\£/e srebrna renta . . . 4*, avstr. kronska renta. . 4#/. m zlata w . . 4», ogrska kronska renta . 4«/, „ zlata 9 4°/, posojilo dež. Kranjske 47i°/, posojilo mesta Spljet 4V/. - • Zadat 4*/i°/» bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . 4*/, češka dež. banka k. • ••/, . . » *: • 4»/,*/, nwt pisma gal. del hipotečne banke . . 41/t,/i pešt. kom. k. o. a 10° pr...... 41/,*/, zast. pisma Innerst. hranilnic £..... 4'/t*/« *ast pisma ogr. centr dež. hranilnice . . . *!/«4/o z Pis- °Br- hiP- ban ••'/t0'« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... i1/«*/« obl. češke ind. banke 4-/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč..... #•/, prior, dolenjskih žel. l<»/0 prior. juž. žel. kup. V/ l'/**/fl avstr. pos. za žel. p t. Srečke. Srečke od 1. 1860V, . . ■ „ od 1. 1864 .... , tizske...... , zem. kred. I. emisije ■ m m !!• w 9 ogrske hip. banke , srbske a frs. 100'— 9 turške...... Sasilika srečke . . . Kreditne » ... Inomoške , • • . Krakovske , • • . Ljubljanske 9 • • . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. p Rudolfove B ... Salcburške 9 • • . Dunajske kom. „ • • • Delnica. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » 9 . • Zivnostenske 9 . • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družte Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin ...... 20 franki ....... 20 marke....... Sovereigng....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji ........ Dolarji........ žitne oene v BudimpeStl. Dne 12. septembra 1906. Termin. Pšenica za oktober . . za 60 kg K 6 98 . 60 . , 602 . . 50 „ „ 4 95 oktober . • , 60 a . 6 60 UiktlT. Zdrino. Denar Blago 99 91 i 9910 105 05 1 100 25 99-16 99 35 116 80 117 — 94 60 94 80 112 55 112 75 99-20 10015 100 50 101 50 99 30 100 30 100 25 100 75 99«5 9975 100*35 101 85 10010 10M0 105 20 106 20 100 20 106-70 100 — 100 30 100 — 100 30 100 101- 100 — 101- 99 90 9950 100- 319 20 321 20 100*20 101 20 215 221 — 216 — 222- 163 75 166 75 283 - 292 — 287 — 297'— 25*'— 267 - 98 - 105 30 161 164 — 22 24 — 466-— 464 — 78" 88- 85- 92 — 66 64'— 48 7- 60 76 29-50 3160 67 - 62- 70 76 - 16185 165 76 166 75 672 26 673 25 1768 — • 779 — 668 - 669 — »»7 76 80H-75 242 — 243 — 724 727 5o ^96-26 59725 2815 826— 677-10 578 10 274 — 278 — 578 680 — 164*60 156 — 11 36 11-89 19-08 19-11 2844 2363 29-92 24 — 117-52 117-46 9626 96 46 25 <-60 263*60 484 6 — Rž Koruza Oves oktober „ maj 1907 HeteorotoSTCno porotno. i .»a «ur «a S » Hr*dntl itmu) Mftk 786.0 «««* 3 6*8 It 9. 13.7- «J. Ig. pop. Staitfe barometra t mm 734-6 7349 733 8 s « Nebo 11-0 7-9 18 8 al. STcbod jasno breEvetrno skor. jasno sr. svEhod del. jasno Sadili;* T^rajRnja temperatura: 12 7*. no--15 3«. — PmdHTioA 0 0 Dva dijaka sprejme na stanovanje in hrano učiteljska dmiina. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3311—1 Ušla je Kdor jo dobi, Daj jo odda proti primerni nagradi v gostilni „Pri angelo" v Kolodvorskih ulicah Stev 7. 33io OSEBA moškega apola si išče poučevalca ki bi večkrat v meseca poučeval nemščino. — Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 33C2 1 Soda in kuhinja za dve ali tri osebe se Odda na Er-avčevi Cesti Št. 12. Tamkaj se tudi takoj Odda 3300—1 mesečna soba z opravo. HISA z 11 prostori, stoječa ob Dnnajski dr žavni cesti na Jezici Št. 56 pri Ljubljani, se proda. Hiša je pripravna za vsako oort in je tndi sedaj v njej trgovina z mešanim blagom. Več pove Mihael Kralj na Jezici pri Ljubljani. i<305 i 7 fami „EVROPA" se oddajo sledeči časopisi: ,Tagespostw, ^Deutsche Zeitung", -Wiener Zeitung", „Wr. Allgemeine Zeitung", „Pobtifc4*, „Die Zeitu, „Deu-tscbes Voltvsbfatt", „Narodni Politika", -Narodni Listya, „Caau, „ Slovenec", r8očaM , „ Gorenjec-, »Domovina", .Leipzi^er Illmtrierte Zeitung" in -Oes>terreicbische Illuntrierte Zeitung" -Moderne Kunst", „Ueber Land und Meer", „Salon - Witzblatttt, nDie Mas-kette-, rMeggendorfer Blatter", „Interes-santes Blau% nDas Buch fiir AlIeM, -Oesterreichiscbe Rundnchau", „Grazer Tagblatt" 3306-1 Donnnomo \mm Dvorski trs št. 3 pod ..Narodno kavarno" Od 9. septembra do 15. septembra 1906: Bavarski gradovi Cudovika II. Boljše službe se z največjim uspehom iščejo z ogla sanje m V našem „Nene Freie Presse" in v „Neues Wiener Tagblatt11. Tudi za naznanila Kupovanj in prodaj ali za pridobitev zveze a kapitalisti je njegova poraba prav primerna. Prospekti /.»Hlonj, M. DUKES nasl. anončna ekspedicija *a vse Časopise tuzemstva in inozemstva Na hrano in stanovanje ga sprejme V s posebno sobo pri obitelji brez otrok, na Emonski cesti It 10. I. nadstr. (nova hiAa). 3308 1 Za J 6 letnega realca se išče stanovanje z dobro hrano pri pošteni slovenski rodbini. Ponudbe h prijavo cene naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda* pod „realec". 3309 1 Odda se takoj v najem lepa, bolj majhna pod jako ugodnimi pogoji v večjem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". , 3223—3 The Compnny Thccter Jrleif. V veliki dvorani Jestnega doma". v soboto, dne 15. septembra 1906. Vsak dan predstave zvečer ob 8 ». uri. Program obstoja iz najnovejših pariških snovi lz 1. 1906. Iz vsebine programa omenjamo sledeče: Povest Tisoč in ena noč. La passion: Trpljenje našega Zveličarja. Botanik pred sodiščem „žuželk". Ognjegasec z zaprekami. III Marocco. Maroška konferenca. Detektiv Sherlock Holmes. Pariški dijaki itd. Spored je obilen in točen. V nedeljo dve predstavi. Popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8 |i url Med panijonskimi prizori koralna glasba harmonija. Med predstavo svira ljubljanski sekstet. 3298—1 Buffet in garderoba poleg dvorane. Vstopnina: Prvi sedeži K 180. Drugi bedeži K 1. Stojišče 50 vin. Blagajna se otvori ob 7. uri zvečer. The Companv Theater „0 ient". se sprejmejo na stanovanje in hrano v Vegovih ulicah it 6, L Na razpolago je klavir in kopalna soba. 32 8-2 Na hrano in stanovanje se sprejme ena ali tndi dve učenki v zanesljivi hiši. Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda". 3270—3 Ura z verižico za samo K 2*—• Zaradi nakopa velike množine ur razpoSilia šle-Eijrtka razpošiljalnica : prekrasno pozlačeno 36-urno precizij&ko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 9*— kakor tudi 3letno ga-rauclio. — Po povzetju razpošilja Prusko-slezljska razposiljevalnica F. WINDISCH v Krakovu U/38 NB. Za neugaNoče deiar nazaj 303 Dva dijaka se sprejmeta k rodbini brez otrok na brano in stanovanje. Natančnejša pojasnila se dobe: Stari trg štev. 2, II. nadstr.f de-*no. 3288—2 State pija z lepo pisavo, zmožnega slovenščine in nemščine v govoru, sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani. Pismene pouudne oa| se pošiljajo s š iro f.Pisar" na upravništvo »Slov, Naroda4*. 3237—3 Izurjena Haw» ^ m m mm prodajalka za ms*nufakturno trgovino teli službo premenitL Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". * 3276-2 St. 913 m. š. sv. 3312 Na ljubljanskih deških in dekliških ljudskih Šolah ter v mestnih Otročkih vrtcih se vrši vpisovanje dne 14., 15 in 16. dop* ldoe in popoldne v šolnk.h posli pi b. ZglaŠan se je z 7»riniim šolnkim naznanilom, kritnim list m in z i/pnčevaiom o stavijetiib ko/ah šoloobvezni otroci, prebivajoči izven mesta, se nanovo ne sprejemajo. Vpmatt je pod zakonitimi posieaicami vse otroke, ki so dovršili 6. leio iu še mso izpolnili 14. leta. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 6. septembra 1906. le najboljše in naJfineUc n čistilo zo čevlje. II 20 1327—3 Dobiva se povsod. p**- hlode -ep kupuje po najugodnejših ceni h proti gotovini parna žaga DEGHENGH! v Ljubljani in sicer: dobele od 30 cm naprej, kubični Čevelj K l 20 n 30 d „ „ „ „ 0 64 n ™ n n n n n O 57 . 30 n „ n - , 0 56 a 30 n „ a „ n 0 58 Frize hrastove, kvadrat meter....... „ 2 20 franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno. hrastove, smrekove, jelkove, bukove, borove, 3205-3 Hlode pod mero ali škart eno tretjino manj. Dva dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na stanovanje In hrano. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 3279—2 Knjigovez trezen, spreten delavec vseh knjigo vezniških del, dobi samostojno, trajno službo z dobro plačo pri 3245—3 „Zadružni tiskarni v Krškem". Dva dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje. Gradišče, hiš. štev. 7. 1. nadstropje na levo. 3253—3 IjS&jfln spretna prodajalca, se takoj sprejmeta pri tvrdki 3307 Edmund Kotzbek, Marenberg. iiiifilifi s 3 sobami, kopalnico, soho za služkinje in vsemi drugimi pritiklinami se da za novembrov termin v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda**. 2848 17 Spretnep žičarja (Grolizti her) sprejme takoj za stalno pod ugodnimi pogoji tvornica za železuo žico na Sp. Avstrijskem. 3299—1 Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod ,,W. W. 6830" odpo Šrlja Rodolf Mosse na Duuaju, I Sei-lerstatte 2 Prodajalko za specerijo, zmožno slovenskega in nemškega jezika, izurjeno in ago vorno (prednost imajo tudi železninske stroke vajene), dalje poštenega, čvrstega liišip hlsnca sprejmeta 3297 i LEBINRER & BERGfMANN trgovina z mešanim bi - g m v Litiji. Sprejem* zavarovanja fflo-feakega &l* i on j a po aajr&znovrvtnej&ih kombinacijah podi tako crgodnimi pogoni ko - o bena draga aavarovalnica. Zias je ugodno zavarovanje na doživetje in «mrt a mianjsnjočimj te vpu^Siu. (Ban ima pravico preteku petih a*t dividenda. P9 vs&%je xxi i«i m z* m ^ m \ n -> ««t s & # Rez. fondi: 34,786.637-76 K. Izplačan* odftKodnlne In kapital!]«; 87,176.383-75 B. Po veakosu druga vzajemna zavarovalnica naše države a vsMltozf alovMfiaftLo • aar*4iiu uprav«. 1—105 &mnmrmlw%* nastop v Ljubljani, pia&rna ao ? tastn^j banam«| hiiž -Avaruje poslopja m premičnine prot KiSaimm fikodam po najnižjih cenai i\ođQ cenjnje takoj in uajfcu.anlcej' □*va najborjfii al o ve s, toda: poalrj> Jovoljnje iz Čžstega dcbifika izdate ^odpore v narodne in občno«onata* Nizke cene 1082 Slfred preinaci komanditna družba prodaj: Jzdeike najpomembnejša tvornice za čevlje v monarhiji. Posebno priporočilno. Moški 21 trpežni 90 kr. Bogata izbera Damski štif ljetni močni 60 kr. na trakove qa y Izrjav.uanja JU IVii lOO lastnih prodajal- nih zalog Moški čevlji na trakove močni 25 kr. Moški čevlji trakove nanje box. m i I ] a Mariav Moški vlji na trakove, ehevrean, g dyear, šivani •h.™««,«- 75 kr. Otročki In dekliški čevUI na trakove • -.C's aaprej ?|amski evlji na trakove, eleg. in lični ffOdyear, šiv. 50 kr. Fllljelka: r Itinbljaiilr Spitalske ulice 9. Jsspll Dobra kakovost Zastopnica: ■ ^ai -#W ■ a nirmnnh w i« I Otroški In dekliški čevlji gumbe Iz 6rna§a mM , "-•n."-1* naprej. iuipiild UOllUblL 8454 12 A. TSCHINKEL na zet pri po roža vsem častitim gospodinjam svoje izvr^tDe nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po naiuovejseui načinu udclovauo 28i5 18 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. Ljubljana, „Hotel UNION". Od sobote, 15. septembra naprej vsak dan gostovanje ensembla svetovnoznanesa Conthental-Cajliostro gledališča UF6RIHI. Ravnatelj P. Uterini, nedosegljivi senzačni varalec v svojem čudovitem znanju moderne salonske čarovnije in poskusne lizike. - Senzaine predstave in iznajdbe znanosti in umetnosti. - Predstave najnovejših iluzij v teh. ično in umetao najboljši Izveibi. Poseben reps.-toar Krasna oprema. * dami. Ediai svofe vrst«*. e dMiiii. Plesi: serpentin, ojnjenl In fantazijski ples s krasnim električnimi svetlobnimi efekti. Lastna naprava. Avis! Uterini ne nudijo s svojimi umetui&kimi soar^jami večno eno in isto, marvtč predstavljajo piece, ki meje v avoji originaliteti na bajno in čudovito in ki so se priKoznale od knetov, profesorjev, avtoritet znanstvenih akademij kot nedosegljive m se obdarovale z diplomami in Častnimi znaki. Cercle sedež 2 K, zaprti sedet 1*50 K, I. prostor 1 K, II. prostor 60 b, par-terno stojišče 40 h. Balkonski sedež 1*20 K, na galeriji 80 b, stojišče na galeriji 40 b. Otroci pod 10 leti plačajo polovico. 3292—2 Blagajna se Odpre Ob 7. Začetek Ob 8. Dnevna blagajna v trafiki Uniona. železnice« C kr. Izvod iz voznega reda. Ve$aven Ml oac 1, 1-906. Otihođ ta Msesj—i mi. kc4. Prog« na Trm*. Ot) 12. asi M m ponoći oserv riak v Trbiž, UjUjnt Cstnvec, Pranzensfestc, Innaaost, Menacov«, L)a*ae čez Selztai > Aesaae, Soinogra«, isa KMa-^aintog y Slevr, v Lioc, m Danoj vis nsnstssinn. — Ob 5. u# £6 m zjutraj euM W*fc v Trbiž »d 3. janiia no i. septembra ©o aedeljaa ki prazniki«. -Ob 7. ari M m ^sraj osebni vlak v Troiž, Pontnsel, Beljak, Celovec, Franaeasieste, Lji**» Dnanj čez Seiatai v Sohiograa, hi o most, čez Kleia-Reifling v SSeyr, v Line, Bndepvic« PUen, Marijine vare, Hab, Franc©v« vare, Praga, LJosfco, iez Amstette* as Dana}. — Ob 11. a* ai oapoldne asena« vlak v Trbiž, Pentabel, Beaetfce, Milan, Floreaco, fhm, Beljak, Ce *>*ec, Lftfbno, Selztai Sobi o grad, 1 no m ost, Bregeac, Ženeva, Pariz, Dunaj — O* 4. mi M> poldne osebni viak v Troti, Beljak, Celovec, Franzeasfeste, Ljabna, čez Klela - Reiflmg i Stevr, Liac, Bndejevicc, Plzen, Marijine vare. Hen, Francove vare, Karlove vare, Prag« .'direktni voz I. m M. mzr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstettea. — Ob f. ari 56 m paaoč isermi viak v Traii, Beljak, Franzensfe, Ino most, Monako vc, (direktni voz I. m II. nzt.) — Proga v Rove mesto m Kote vi s. Ob 7. url 17 n zjutraj osebni vlak v rtove mesto Straže - Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8. m zvečer snem vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano jui. kol. Proga ta Trnlia. Ob 3 ari C7 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakov© idirekt. voz I. m II. raz) zornost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno. Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 * tjutuj osebni visk iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstettea, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, P!?en Badejevice, Solao^rad, Line, S4eyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ot tezera, Bad Gaatein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. ari 30 m popoldni bsetoni vlak z EHmaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, (nomosta, Fr?n ^eosfesta, Pontabta, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. ari 46 m zvečer osefrn. riak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pentabla, čez Se Iz tal, od Solnograda in lno most*, čez Kkiin fterfTing iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovil YVBf, Prage, Lieskega. — Ob uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dr S. septembra samo ob aedeljaii in praznikih. — Proga Is Ifovega mesta ta Eočevja Ofe 8. aH 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldn* iz Straže -Toolic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odtis* !* Makllane dri. koL V gamnih Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m pop ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznncifc Pvzkod t Llnblfmto drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, o? 10. ari 59 m dopoldne, ob 6. ari 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliaa »» — SrednieevroDski čas ie za 2 mia. ored kraievnim časom v Liubliani Učne knjige zo m srednje m ljudske iole v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne m risalne ter druge šolske potrebščine v najboljSi kakovosti in po zmernih cenah priporoča L. Schvventner v Ljubljani 3287-2 Prešernove ulice št 3. 4 dijake spretne učiteljska obitell na stanovanje In hrano. — Vpraša naj se: Prečne ulice it 2,11. nadstr. Kurjača ali izurjenega kovača se sprejme na parni iagi. V č se izve pri lastnika Dominiku Lnšinn v Koprivnikn pri Kočevju oziroma v Ljubljani, Jenkove ulice 18. 3255—a manuhi k turist, spreten prodajalec, se takoj sprejme pri tvrd ki Ludovik Smole v Sevnici. 3273 2 jjajsamjam jsjg IS4Ž. } narisov in «oov *wT7 JBK/IT/I CBCKlI Ktjssasgl JBSSVaVa K fe;---~—Jx Lepi lohnli pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2845 17 Zidarje in = delavce 3269-4 sprejme proti dobri plači Ht»vt>iii podjetnik F. Trumler arhitekt v Ljubljani! Pred škofijo štev. 3, h nadstr. Steklenica (8 kg netto) 3006—8 lekarnarja Piccolija v Ljubljani neprekosljive kakovosti, se z voz- nino in zavojem vred po poŠti pošilja s povzetjem za K 5*30 za prvo paso (codo), sicer K 5*60. V Ljubljani stane steklenica s 3 kg. 4 K, pasteuriziraua steklenica (okoli 1 kg) K 1*50. Že od 4gld. naprej sive pelerine s kapucami Iz velblodove dlake, dolge 120 cm za dame in gospode. Največja in najlepša izbira moške, deške, damske in dekliške konfekcije po čud d vito nizkih cena k. Angleško skladišče oblek O. Bernatovic 3285 2 v Ljubljani, Mestni trg 5. oprema za nevesto napravljena v lastni šivalnici, je v trgovini razstavljena na ogled. ANTON ŠARC v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 8. nmmmmf 3304 1 Daje se v najem ali pod ugodnimi pogoji proda pstta jttarif t it a mi Hiša je sezidana lansko leto v modernem švicarskem stila, ima prekrasrj, lego tik državne ceste, ki vodi z Reke čez Učkogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvaruer^bi zaliv io njegove otoke ter na rom ntično okolico. Spredaj ima dvorišče, ob straDi prostoren vrt, nasajen z mladimi kosta njevimi drevesi, lepo pokrito kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso ie hrastov gozd. 3301-iI Oddaljena je 3 minute od postaje Mutnije - Opatija. Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovino z vinom za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d. Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Voloskem, a ne mort vsled svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh. Ponudbe in pisma naj se naslavljajo na : Anton Puharić, gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109 Usojam se slavno p. n. mestao kakor tudi zunanje občinstvo opozarjati, da moja restauracija pri „Žalcu" ni več na Rimski cesti, temveč v Sodnijskih ulicah št. 6 (nasproti justične palače ln v b litini jui. kolodvora) Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem cenj. gostom z najboljšo postrežbo, kakor n satnn pnznauo pristnimi vini iz najžlabtneiših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim st*?i~fetdsk*m marčnim pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jadih ob vsakem času in po najnižjih cenah. Cenj. goHtom ustrezam tndi z medicinalnimi, desertnimi in drugimi steklemenimi viui, kakor z mnogimi likerji in izbornimi žganimi in osvežujočimi pijačami, s kavo, čajem itd. Fostrezai bom vedno cenj. odjemalcem z vsem navedenim tudi ćez ulico! 2a mnogobrojni obisk, odjemaoje in naročila vljudno prosim ■eio.5 "5 5 o ■ Si ■9 O n "S s'5 si -loli s ca ga 09 /n sl •i II o 3 .* S-d 2239 13 z odličnim spoštovanjem flvSitftln Zajec, restavrater ^s^ ^fcv* ^s^ ^s^ ^s^ ^fc^ ^n^ ^ igarna Kleinmayr & Bamberg 1 v X*juDljanl, Kongresni trg 2 priporoča avojo popolno zalogo > M«-lt na tukajšnjih in zn .aniih ačiliščih, zlasti na tukajšni c. kr. I. in II. drš. gimnaziji, c. kr drž višji realki in c kr. moškem in Ženskem učiteljišča na privatnih, padskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih najnovejših izdaj v sešitkih in stanovitnih Šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 3286-2 Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner *Derby". 1 Pred. št.373. Bozcalf z močnimi podplati K 1 3- Pred-št. 690. Irhovina b šiv. podplati K6 . . 403. Lakovina.......16-50 720. Lakovina 6-30 ▼ Ljubljani, Šelenbnrgove ulic št. 4 • dobavlja kakor zuaoo 55^ najboljše čevlje. ^58 Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje prod. štev. 2120—15 Heprfletni izdelki so zamenjajo. Čestih! brnpUfno In poatnlne prosto. Pred it 1148. Chevrette b polkoates podpet. Siv.podpl. K9—. Pred št. 1149. Franc. Chevreaox, St. Loois XV. podpetki K 12'— Pred. št. 553. Sabahid . . „ a 667. Ia Boicalf. , 610. Lakovina . K 10-50 ■ 13-. 12— Isdajstelj in odgovorni urednik: Rasto Pnstoslemlek. Lnstnins in tisk BMaxodne tiskarn s" 4023