« IV. .. H pi*I pp »m I 11J 'in Jl . it koristi delav-jilludtivs. Delav- 10 opravičeni do kar producirajo. This paper ia devoted tha intereata of the working claas. Work-§rs are entitled to all whaf thev produce. Kul«r*d »« •••uoii(i*nllk>a aitl^r, IV. fl, 1907, »t th* po«t ufli«* h t OliicnifO- III. uudei tli« Ac* of CuB(tr«»» of ftltrch Srd. Office: 587 So. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na itavilko V oklepa|u ki ae nahaja poleg va> •ena naalova. prilepili, nega apoda|ali na ovitku, Ako ( C| ^ ) |e številka . . 1 ^ ** ' teda| vam a prihodnjo številko naaega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako). Stev. (No.) 91. Chicago, 111., 8. |unl|a (June), 1909. Leto (Vol.) IV. Od blizo in daleč ftuski car batjuška, vzor in jnbtienee naših narodnjakarjev, a Uvedel o turških dogodkih in if y svoji vnebosegajoČi modrosti iejsl, da so Mladoturki prav ta fcc tujci, kakor ruski revolucio utrji in kakor prekucubi sploh kakšno prismodarijo pove včasi C^^jii teivial in morilec, kažejo bolje imena obtoženih' social tA demokratov v moskovskem procesu. Obtoženi so: Privatni ®t na moskovskem vscučiliš Koškov, laborant na vseueiliš in, preiskovalni sodnik dr ^rjerev, sin dvornega svetnika Bpaskij, učiteljice Budagova londratenkaja, Kajtirzeva, Sram ig, Vsjesvjatokaja, Mačejkova Hssova, bolniški strežnici Po-krovska in Kamojeva, plemkinja jtirnikeviČeva, dijakinja in hči likovnika Matjaševičeva, dija anja Burevičeva, učiteljeva so-toga Sokolova, plemkinja Kuž leeka. častna meščanka Pokrov ksja, dijaki Gracijanov, Pokrov kij, Todotov, Prži bovški j, Kižel tejn, Bakis, učitelj Sokolov, ma-imešeam Gavrilov, Grucov, Dol-[ig, Berkovec, Meščerjekov, Vo-loloskij. kmetje Mečenin, Šorčev Lulikov in Sporišev. Sodnija ni icbila sledečih: I)r. Vladimirakij obozdravnik Krubič, zdravnica Uverina. provizorja Klimik in lalper, dijak Šereževskij, učite-jici Inzarova in Bjelskajav Ta Bena kažejo dovolj jasno, kako rav ima Nikolaj, če imenuje re clueionarje — tujce. Če bi bilo njegovih žilah toliko ruske kr-i, bi človek se kakorkoli razu- »1 tako govorjenje. a e * — V boju s trusti zanje vlada oraz za porazom. Prijatelji tru-a za sladkor so poskrbeli v se* stu, da je vlada zopet blamirana, s bodo trustjani, ki se pečajo s ftdkorno industrijo, še v prihod-je zakonitim potom izŽemali lju-itvo. Posamezni senatorji so res itro nastopili proti sladkornemu UBtu, ki nima le tega privilegi i, da ga varuje izvanredno vi-ika uvozninska eolnina, ampak i ima tudi to lastnost, da svoje jbrotnike — vlado goljufa pri Igi. V senatu je večina trdila, da bi •dkorni trust že prijela, ako bi ne bilo treba bati, da bi se ško >valo domači sladkorni industri-. Ta trditev je zelo dvomljive ■ednosti, ako jo preiščemo glede snicoljubnosti. VeČina noče I Colninski refor-storji se čimdalje bolj prikaze-ijo kot navadni navihanci, ki htevajo nizko eolnino za take 'idelke, kakrsnjih njih država i izdeluje, za vse druge pridel-> pa najvišjo uvoznino. Priznanje in odobrenje sedanje lninske klasifikacije za sladkor lepo in krasno darilo sladkoren u trustu. Razloček coin i ne za Jfiniran in surov sladkor je tak, i hasne le trustu. Poleg vseh teh ibrot bo pa imel trust uvažati eolnine prost sladkor. Z Fili-nskih otokov se bo smelo vpel-ti 400 tisoč ton. ne da bi bilo eba plačati eolnino, kubanski idkor pa ima 35 odstotkov col-nskega popusta. Sladkor z Rajskih otokov in Porto Rica je \ cnlnine prost. Vzlie temu bo pa trust proda-1 sladkor, kot bi plačal za nje-i eolnino. In to je humbug! e e * — V nekterih mestih v državi ississippi je v veljavi mestna Iredba, ktera določa, da mesto (iko prisili vsakega državljana, . 6 dni čisti in snaži mestne uli-ali pa plača tri dolarje v mest-blagajno, ako noče pokoriti se »tni gosposki, tedaj mora v jeza toliko časa, da so plačani tojiski troški in denarna globa. Socialisti v mestu Vilori so se rli ti odredbi in priporočajo tm državljanom, da se ne po- kore odredbi, ker je protiustavna. Obdržavali so velik protestni shod in mestnemu svetu so dopo-slali peticijo, da prekliče odred bo. Mestni svet je za vrzel peticijo. Do zdaj se je glasilo le ti zamorcev, da bodo čistili ulice*. So-drugi J. J. Montroli, .J. A. Dow ling in Sumner lloze so prvi beli liudje, o dkterih so zahtevali mestni uradniki, da se pokore ti odredbi. Sodrugi so se uprli in gnali no sjih pred sodišče, kjer se jim povedalo, da jih pozo vejo še en krat pokoriti se mestni odredbi in če ne vbogajo, da pojdejo v ječo. Sodrugi so apelirali na višjo inštaneo in če bo treba pojdejo tudi v ječo. Sodrugi trdijo, da mestna vprava ne more siliti ni kogar, da bi delal za 50e dnevne plače. a a * — V Laportu, Ind. in okolici love kmetje in mestjani bivšega bankirja Roberta Greena, ki je sedel radi konjske tatvine v ječi, iz ktere je pobegnil in nekemu kmetu zopet ukradel konja. Greene je bil podpredsednik 44Merchants and Farmers Bank" Hotel, je postati Čez noč milijonar in pričel je špekulirati na borzi, kar se pa ni obneslo. Da bi svojo prazno blagajno zopet napolnil, je pričel krasti konje. Pa ni i-mel sreče. Kmalu je prišel pravici v pest in obleči je moral ma-rogasti jetniški jopič. Tako se pogrezajo v blatu in močvirju stebri današnje kapitalistične človeške družbe — bankirji in drugi! a e a — Is New Yorka je došla vest, da je 21 harlemskih pekovskih majstrov 4 kapituliralo po štiritedenskem boju. Štiri tedne so se trudili, da bi svoje pekarne napolnili s stavkokazi. Pekovski mojstri so zgubili bitko na celi črti. Odpustiti so morali vse stavkokaze in plačati pekovskim pomočnikom, ki so stavkali, zaslužek za prvi maj in se nekaj dni poleg. Ošabni pekovski mojstri so iz-prli pomočnike, ker so se na prvega maja vdeležili pohoda stavku jočih židovskih pekovskih pomočnikov kot pričetek za splošno stavko. Pekovski mojstri so podlegli in pomočniki so zmagali sijajno. Tako zmagujejo delavci povsod, kjer so dobro organizirani in zavedni, e a k — V mesecu marcu 1.1. so v s ve ti Rusiji obsodili 143 oseb na smrt. 52 oseb je bilo obešenih. V Tambovu in Kuršu so trije obsojenci na smrt zvršili samomor. V Tamboru so napadli stražarja, mu vzeli samokres, da so potem končali sebi življenje. V prvem Četrt letju 1909 je bilo obsojenih 396 na smrt in smrtna sodba se je zvršila nad 230 osebami. . , s V prvih treh mesecih 1909 so plačali časniki 50,675 rubeljov denarne globe. V Rusiji se še danes vlada v znamenju vislic in torbe. a e * — Organizirani francoski in španski delavci so odposlali španskemu ministru notranjih zadev prošnjo za pomilostenje žrtev z Al ca 1 a del Vale. Leta 1904 so obsodbe v Alcala del Vale obudile isto splošno pozornost po vsem civiliziranem svetu kot svojedobno obsodbe v Mon-tiuosih. V obeh slučajih so obtožence mučili grozno, da so jih prisilili do izpovedb. Španski delavci so sklenili, da se 1. avgusta 1906 v prizori splošen strajk, ki ima trajati le en dan, kot protest proti vladnim in policajskigi sikanam. Štrajk se je završil povod mirno, le v andaluzijskem mestu Alcala del Vale je policija napadla brutalne delavce, kar je provzročilo poulično bitko. Aretirali so 94 oseb — mož-kih. Žensk in otrok. Z groznimi mukami so jih prisilili, da so priznali dejanja, kterih niso zvršili. Obsodili so jih na nečloveške kazni. — Iz Sun Francisca se poroča,; iikci, da bi se enkrat tekom dneva da je z Vrba Buena otoka, kjer uaj#dli do sitega. Tudi pogrešale ~sota za pOTliOTskG VOjenCf, ube-fmtr razredne raasodW napram protestiral pri ruskemu konzulu, ker so ruski vojaki v glavnem ine- žalo 15 pouiomčakov-vojenccv. Pri vajah s čolni so obrnili rilci čolna proti kalifornijskem obrez ju. Dasi je nadčolnar piskal na piščalko in jih zval nazaj, so vo» jenei vseeno odpluli proti obrez ju in se izkrcali. Do danes niso dobili čolna in begunov. Ta beg na debelo dokazuje, da razmere v ameriški mornarici ni so tako krasne, kot jih predoču-jejo na vogalih nabiti veliki lepaki, s katerimi se vabi mladeniče za vstop v niornarnico. • a a — Med ameriškimi meščanskimi časniki se glede servilnosti naj bolj odlikuje rmeno časopisje, kterega oče je znani Hearst, ustanovitelj neodvisne stranke. Z dne 4. jun. t. 1. je prinesel 44Chicago Examiner" na tretji strani sliko holandske kraljice Vi ljemine in njene mesec stare hčerke. Nad sliko ima napis: Tu je kraljevska prestolonaslednika in ponosna mati. Pod sliko se pa glasi: Princezinja se je rodila kraljici Viljemini dne 30. aprila in je ljubljenec Holandske. Vsaki dan ji prinašajo ženske iz kraljestva darila in s cvetlicami potresajo pota, po kterih hodi. Tak jezik je višek klečeplaz tva. Tako se piše danes v ameriški republiki. In taki časnikarji so še tako nesramni, da trdijo, da vzgajajo svoboden narod. V Holandiji je vprav narobe. Nihče se ne zmeni v Holandiji za kraljico in njeno hčerko razven dvomih klečeplazeev, ki se senčijo v milosti kraljice. Ameriški šmok pa poroča nasprotno. Tako daleč je zašlo ameriško kapitalistično časopisje. Pred vsakim evropejskfm vladarjem se ponižno valjajo v prahu, ameriški delavni narod, če zahteva svojih v konstituciji zajamčenih pravic, je pa tem gospodom: surova poulična dnihal. a e * — Vladno poročilo iz Wash-ingtona, D. C. javlja, da se je cena za poljske pridelke na debelo za 25« različnih pridelkov letos znižala za 52 odstotkov pri nakupu. Pri prodaji je pa cena za iste pridelke za 29 odstotkov poskočila. Omenjeno poročilo dokazuje jasno kot beli dan, da trgovci na debelo derejo kmeta in konzumen-ta. Ni čudo, da se med trgovci na debelo množe milijonarji. Vzlic temu bodo pa ti ljudje trdili, da so pošteno zaslužili denar, da niso kupovali in prodajali s skopuš-kim dobičkom. • * e — Cestnega roparja v Ohieagu, ki je svojo žrtev oropal za 52 centov so obsodili v dosmrtno ječo. V nekem malem ohajskem gnezdu so obsodili siromaka, ki je ukradel iz police 35 eentov v triletno Zeppelinovemu zrakoplovu ječo: V New Orlcansu so pa obso- se je prepetila nezgoda. Blizo lavcem po nekterih ameriških t&o duikih, zaman iščemo V raztavi fo-tograiičuu slike policijske sile, ki s k repel j ci vdriha po brezposelnih delavcih. Z eno besedo: Uaztuva v Seattle ni popolna in ni na višku Časa. -t- Zdaj vemo, zakaj se je podražila pšenica, zakaj jemo drag kruh. Mi jemo preveč? Tako je rekel železniški magnat in trust jan J. Hill. Torej smo sami krivi, ne Patton in enaka kapitalistična svojat, ne današnji kapitalisti čni roparski zistem, da moramo plačevati visoko ceno za kruh. To je isti milijonar Hill, ki je pred kratkem dejal, da ameriško ljudstvo živi predobro, ker porabi preveč mesa. To je isti Hill, ki t visokim prevoznim tarifom na železnici draži pšenico in meso. Ta je res fina. Vsa banda zdaj vpije po znanem reku: 44Primite tatu!'V da bi odvrnila od sebe pozornost^ Malopridneži razpošiljajo zdaj j>arnice za okradenim. Kaj takega je mogoče le v ameriški republiki, kjer ljudska večina se slepo verjame kapitalističnim demagogom. a a * — Tudi kak zvezni senator lahko govori včasih resnico. Senator Owen iz Oklahome je te dni govoril v rotundi vašing-tonskega kapitola v ženskem društvu, ki je poznano pod imenom ''Abraham Lincoln Circle'\ Senator je izjavil, da živo potrebujemo drugega Abrahama Lincolna. da osvobodi 44bele sužnje".'On trdi, da se sužnost črncev v dobi pred državljansko vojno prav malo loži od današnji; bele sii/.nostf Opisal je živo trdo delo v tvornicah, kjer morajo delavci delati ves dan za nizke plače. "Zasužnenje siromakov v ti deželi je posledica lova za dolarjem. Razmere so postale take, da mora narod pričeti z delom. Mi potrebujemo drugega Lincolna. da resi ta problem," je dejal Owen. 44Novi Lincoln" bi ne mogel rešiti te naloge. Za tako delo je dandanes on sain človek preslab. Za to delo potrebuje moč ljudstva, ki danes še spi spanje pravičnega. Dokler se ozira v prvi vrsti na interese kapitalistov, toliko časa bomo tudi živeli v sužnosti. Vseeno pa dokazuje govor senatorja. da so pričeli tudi meščanski kroži drugače misliti, da že posamezniki obsojajo današnji gospodarski zistem. To je znamenje, da se bližamo gospodarskemu preobratu. Najbolji dokaz, da je vera omajana v današnji zistem. je ta. da j£ zistem sam omajan. Kapitalizem je svoj lasten erobokop! družbi, bomo imeli milijonarje in siromake in magari če se vse poro- aeHiiHli m f+rvi^ka- -k>■ šin>m-v^^-sklepajo le- 20 odlič- Svetoven pregled. vali hiše. Aretirali nih narodnjakov. Konzul je odposlal protest v Petro grad, — Ruski car in nemški cesar se v kratkem snideta v finskem zalivu. Od'tam bo šel ruski car v Stockholm, od koder se bo vrnil v Petrograd, da sprejme danskega kralja. Kasneje se bo car odpeljal na Angleško, Francijo in morda tudi v Italijo. Vdeležil se bo tudi spomenice o bitki pri Poltavi v Poltavi. Železniško/progo bo stra-žilo 48,000 vojakov. Tako poroča brzojav. Če bo le res? Višji francoski državni prav-dnik je odredil, da je strokovno društvo poštnih, brzojavnih in telefonskih vslužbencev proti zakonito in da se ima razpustiti tekom prihodnjih 14 dni. Svoboda v francoski republiki pojde tudi kmalu rakom žvižgat in žabam gost. — 44Standard Oil Co." (ameri ški trust za petrolej) je hotel po-trustjaniti petrolejsko industrijo v Avstriji. Avstrijska vlada je pa prekrižal trustu račun. Prepo vedala je odločno vsako združe nje z ameriškim trustom, zaeno je pa vplivala na avstrijske ban .ke, da prično akcijo ga sanacijo. Petrolejski industriji v Galiciji se bo pomagalo v toliki meri, da bo mogoče graditi potrebne rezervoarje po najnovejših tehničnih načrtih. — 44Tribuna" v Rimu poroča, da se bo v kratkem ruski car sešel s talijanskim kraljem v Napo-lju. O tem poročilu se danes mnogo govori in piše. Ruski car še ni vrnil talijanskemu kralju obiska, ker so socialisti izjavili, da bodo ruskega carja, batjnško sprejeli z žvižganjem in mačjo godbo. Ruska vlada je odposlala v I-talijo dva policajska nadzornika, da preiščeta. so li tla ugodna za obiska. Policajska vohuna sta sporočila svoji vladi, da bodo socialisti držali dano besedo in carja sprejeli z mačjo godbo. Radi tega ne pojde car v Rim ampak v Nea-polj. Tako piše 44Tribuna". — General Camacho, vodja ne-vspele vstaje na otoku Haiti je s svojimi privrženci bežal preko haitske meju. Tam so jih prijeli in odgonskim potom poslali v inozemstvo. Vlada zatrjuje, da je v Santo Domingu mir?! Nekoliko kritike! dili bankirja, ki je vlagatelje osle-paril za več stotisoč dolarjev v šestletno ječo. Kako že pravi znameniti nemški klasik Goethe?: 44Pamet postane bedastoča dobrota breme . .. o pravu, ki se rodi s teboj, o tem se nikdar ne vpraša." Pravica v kapitalistični družbi meri pravo po človeku. Strankarsko pravo! Razredno pravo! Sploh tj i prava! — V Elginu se trudijo štirje duhovniki sektaši z molitvijo ozdraviti konja. No, to pomeni smrt za najmočnejšega konja. a a a «•» ^ — Rastava v Seattle Washington ne bo popolna. Naš poročevalec nam poroča, da ne bodo raz-tavili modelov vijugastih kolib, v kterih prebiva na stdtisoče ameriških delavcev; raztavili tudi ne bodo plačilnih seznamov o mrša-vih plačah, hujskajočih letakov, s kterimi hujskajo podjetniki proti delavskim organizacijam, statistike o delavcih, ki morajo pre-rano v grob, ker ne zaslužijo to- Goeppingena so hoteli na zemljo, ker jim je primanjkovalo benzi-na. Ali močan vetrovni sunek je vrgel zrakoplav ob hruško in ga tako poškodoval. — Na Lipskem obdr/avajo nemški anarhisti svojo konferenco. Konferenca je sprejela predlog, da mora vsak anarhist iztopiti iz cerkve in religioznih sekt, ker se verstvo nevjema z anarhističnimi nauki. — Sod rug dr. Karol Liebknecht je dospel dne 3. junija v Berlin s praske trdnjave Glatz, kjer je presedel 18 mesev ječe, ker je napisal brošuro: Militarizem in anti-Vnilitarizem. Obsodili so'ga radi veleizdaj^. Berolinski socialisti so mn napravili velikanski sprejem. Na tisoče sodrugov je pričakovalo Lieb kneehta na železniškem peronu, ki so ga pozdravili z živijoklici. Enaki prizori so se vršili v Glatzu, ko je stari socialistični bojevnik zapustil trdnjavo. — Posebna depeša iz Tabrisa v Perziji poroča, da je perzijski minister zunanjih del na ukaz šaha Z besedo: socialist se ravno toliko danes greši, kot z besedo 44 revolucionar" ali pa <4svobodomis-lec." Le malo besedi lastuje terminologija delavskega gibanja, ki bi se tako zlorabljale, kot navede ne besede. Besede imajo veliko privlačno silo in marsikdo so navdušuje ob njih, ne da bi jih razumel. V dvorani stoji skupina delavcev in razgovarja o raznih predmetih. kar nekdo zakriči vmes: 44To ni socialistično, kar je zvršil A." Navzoči mu pritrdijo, ne da bi razmišljali o tem. A. je zvršil velik zločin, poročil se je v cerkvi. Uprašamo vendar, kaj pa ima poroka v cerkvi opraviti s socializmom. V eem se vendar razlikuje poroka v cerkvi od civilne, kar se tiče priznanja instituciji kapitalistične človeške družbe? V ničemur. A se je poročil v cerkvi, B pa na sodišču. Oba sta se poročila tako, kot zahtevajo zakoni in moralno naziranje današnje družbe, ker hočeta, da bodo njiju otroci legalizirani. Oba sta priznala zakon, kakršne so n-stvarili današnji moralni zakoni, da ne okrajšata svojih otrok pravic, kterih so deležni le zakonski otroci. Čemu torej hndovatl se nad enim in hvaliti drugega, ko sta storila oba enoinisto; seve vsakdo drugim potom. Poroka v cerkvi,, ali pa na sodišču ni v nobeni zvezi s socislizmom. Dokler živimo v kapitalistični človeški na sodiščih. Torej je neumnost kritizirati dobre sodruge radi takih malenkosti s (socialističnega stališča. • Taki ljudje, ki se poročajo v cerkvi, so le takrat graje vredni, če pravijo, da so svobodomisleci in da ne priznajo nobene religija. Drugi zopet pravijo: 44Mi moramo biti bolj revolucionarni!" — Kdor ribari ob obrežju socialnega gibanja, je gotovo že rabil te besede, ako je služila njegovim namenom. Ako ogledamo delo ljudi, ki nosijo besedo 44revolucija" vedno na jeziku, jih spoznamo kmalu, da jim je všeč, Če ljudska masa živi v nevedi in neumnosti, ker kot taka petrebuje tudi 44re-volueionarskih" vodij. Mnogo slovenskih delavcev se misli, da besede: socialist, revolucionar in svobodoinislec pomenijo enoinisto. Človek je lahko dober revolucionar, pa se zadovolji s ka-pifatoatiČno človeško družbo. To smo doživeli v sedfriji dobi v Rusiji, Turčiji in Perziji. Človek je lahko ministerski predsednik, radikalec in vnet svobodoinislec pa pošlje vojake nad stavkujoče delavce, da s silo končajo štrajk. To vidimo zopet v Franciji. Besedi revolucionar in svobodo-mislec ne pomenite to, kar pomeni beseda: socialist. Socialist se bori za zrušenjo današnjega kapitalističnega gospodarstva, ki spreminja delavce v tope sužnje vsled svojega izkoriš-čevalnega zistema. Socialisti hočejo, da kapitalistična družba pade in nji sledi socialistična, ker le v socialistični družbi je osiguran obstanek vsakemu: šibkemu in močnemu. To je socialistični končni cilj! Poleg boja za končni cilj se socialisti udeležujejo tudi vseh drugih bojev, ki imajo namen razširiti splošno ljudstko izobrazbo in zboljšati tnžni gospodarski položaj mezdnih sužnjev — delavcev, da ne opešajo v boju proti kapitalizmu. V dosego svojega namena pa rabijo socialisti kot orožje svoje: časnike, knjižice, volilni listek, stav-k e.ljudske in društvene shode. Kdor je socialist, bo imel vedno le skupen interes pred očmi; nikdar se ne bo zamišljal v preteklost in zidal zlate gradove v bodočnost, ali pa širokoustno zabavljal, da socialistično gibanje narašča prepočasi. Socialist vzame ljudi in razmere kakršne so in skuša iz njih ustvariti, kar zamo-re. Uporabi vsako sredstvo proti kapitalizmu in pridobiva povsod novih bojevnikov za socialistična načela. Tali. socialist ima globoko prepričanje in ni čmeren in navaden somišljenik, ki hoče le zrušiti stare malike, da bi na njih mesto po-'stavil nove. Bodimo socialisti brez privez« kov, socialisti, ki poznajo le enega in največjega sovražnika delavcev — kapitalizem, kteremu je mogoče priti le tem potom do živega. ako se med seboj tolerantno razgovarjamo o sredstvih in potih, ki so potrebna in koristna, da dosežemo svoj končni cilj. Branimo skupno vsako postojanko. ktero smo priborili in složno se borimo za nove zmage in kapitalizem bo kmalu poražen. KNJIŽEVNOST. Nasi Zapiski V. zvezek vsebujejo: Dr. Slane: Pismo; — R. L.: Anarhizem; — Dr. Drag. Lončar: Tz politične korespondence dr. Janeza Bleiweissa; — Ivan Cankar: Pisma Jeremijevaj — Strokovni pregled. — Literatura. — Šolstvo. Oton Zupančič: Epigrami. — Priporočamo 1 Naslov naših zapiskov je N. Z. Šelenburgove ulice 6 — II. Ljubljana. w ; i- r — • - 1 • 1, . PKOLETAREC UST S A INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laatsik in i*daJ*UIJ: Jufoiluvaa&ka delavka tiskovna druiba v Chicago. III. Maro£aiaa: Za Amsrico $1.50 *• calo Isto, 75c «a pol lit«. Za Evropo U *a c«lo l«lo, |1 ta pol Ista. Oglati p0 tlogoooru Pri tprtrnsfi^i hirali i'« Jo polog no r »ga » Imejte vendar umiljenje z Martinovim beraštvom! • e * Sakserjev "Glas Naroda", ki bi rad delal nekako javno mnenje med ameriškimi Slovenci, je pred kratkim posvetil ljubljanskemu 'škofu" Jegliču dolgo pridigo, ki se je pričela in končala s vskli-kom: Bonaventura. ne v Ameriko !Nek človeški osel je namreč sprožil idejo, da bi se povabilo v Ameriko neko osebico iz Ljubljane, kteri pravijo "škof". "G. N. je mnenja, da "škof" Bonaventura sicer sme priti v Ameriko samo kot Slovenec, nikakor pa ne kot "škof" in fehtar za svoje nepotrebne "zavode" v ftt. Vidu nad Ljubljano. To je dobro. Vendar, kadarkoli je "Gl. Nar." liberalen. je obenem tudi hinavsk. Med tem ko v eni koloni seka po Bonaventuri, fehta v drugi za po drtijo neke -ribniške cerkve na Kranjskem! Kje vam je logika, gospoda newvorška?! Bonaventuri ni "zavodi" res niso potrebni, a potrebna ni tudi kakšna ribniška cerkev, niti nobena cerkev! — tla bi se za njo zbiralo krvave ame riške eente. Kajpada, mister Sak-ser. bi brž pojasnil, da fehtarija za podrtijo ribniške cerkve je le plačan oglas (?), kakor trdi opiČ nik Konda. da je reklama za demokrate bila le oglas. Toda poznamo take votle izgovore. O "Glas Naroda, go way back and sit down! — upije '"Glas Naroda" v New Yorku, ko piše o socijalističnih šolah, ktere prirejajo socialistične skupine tamkaj. Stem hoče o-pozoriti nekoga, da naj drže otroke proč otl teh šol, Jker da se v teh Mzastruplja" otroke z nezadovo-ljnoitjo in ne potrpeiljovostjo. Huš, ... to so besede glasila slovenskih delavcev v Ameriki! Ni zastonj, tla priporočajo ti-le skebi potrpežljivost in zadovoljnost, Če se pomisli, da delajo za plačo ku-lijev, in da jim "boss" kupi včasih le kak "sandvič". če delajo 5es čas. WelTTboas ima pač prav: saj hočejo biti zadovoljni in potrpežljivi. Mi jih prav nič ne zavidamo na svojem mestu, ampak da bi šli ž njih vzgledi v javnost, — tega si nismo mislili! — Sram jih bilo! Želeli bi pa sporočiti bossu—Sa-kserju, naj prihodnjič poduči svoje "redaktorje", da ne bodo kompromitirali in delali nečast slovenskemu narodu v Ameriki. New York ni središče ameriških Slo-veneev, in Glas Naroda že dolgo ni njih glasilo! Če ne bo to zadostovalo, potem bomo mi rekli enkrat HANDS OFF! ZAKAJ BI MORALI VSI ORGA NIZIRANI DELAVCI BITI TUDI SOCIALISTI? (Konec.) Kaj pa sedaj imamo od tega? "Injunction", proti bojkot milico da te preganja, krize s pro-speriteto, brezposlenost in dolgo urni delavnik; pa čemu bi nadalje vse to našteval, 'kar smo dobili? Tisti dobri možje, ki ste jih pošiljali v kongres vsa leta. so vam obljubljevali vse, pokazali pa figo. Oni so kovali zakone za koristi njih raz reda, kateri so za vaše interese naravnost nasprotni. Mi Vam zopet, v novic povemo, da je socialistična stranka, stranka Vašega razreda, obstoječa iz Vašega razreda, ki reprezentira interese Vašega razreda, kar se lahko prepričate, ako le hočete preiskati in zvediti, da je to rea. Socialistična stranka v tem kritičnim momentu apelira na vse organizirane delavce, da naj ne pozabijo, da imajo še vedno* v rokah glasovnico, in da jo inteligentno rabijo v politično moč. To je absolutno potreba, če hočejo da se jim ohranijo uni^e pogubi. S pc močjo glasovnice bodo delavci ubranili nepravično postopanje sodišč in nad sodišč proti njim; ubranili uporabo milice nad štraj karji, in ubranili odpraviti praktične zakone, kateri so za delavce potrebni. Vse to zamorejo doseči s glasovnico na volilni dan. Volite, kakor greste (vsi) na štrajk. Vaše (organiziranih delavcev) mnjenje je, povišati mesečne prispevke, da bi se zamogli uspešneje s kapitalom bojevati proti kapitalu. Koliko časa pa bi morali zbirati Vaše cente, da bi se zamogli v tem oziru kosati s milijonarji, ko nimate dovolj denarja za shajati en mesec v naprej, poleg tega imajo pa kapitalisti tudi moč, da vam še to lahko odrežejo, kar imate? Ako hočete vedeti, mi Vam povemo, kje in v čem se zamorete kosati žnjim. Kadar kapitalist pride na volišče, on zamore le eden sam ma li košček papirja položiti v box. Tam je kraj, kjer ga Vi zmorete sedem (7) proti ednem, ker za \sakega kapitalista tam Vas je 7 proti enemu. Vi ne bodete nikdar zmagali, dokler bodete volili njih agente, tiste dobre može v stolec. Do svojega pridete šele, če volite može Vašega razreda, iz Vaše stran kc, z Vašo platformo, katera je, brez dvoma, socialistične stranke. Skušal sem v goraj navedenim dokazati, zakaj bi morali organi zirani delavci biti tudi dobri socialisti. Navajal sera, koliko so organizirani delavci zgubili, omenil pa nisem še, koliko so organizirani delavci, — pridobili. Če rečemo — pridobili, jaz s tem ne mislim reči, da smo delavci 2c kedaj dobili kako zmago, kar bi bilo vredno imenovati — zmago. Res je delavno ljudstvo v prejšnjih, starih časih, v času fevdalizma in tlake, izvojevalo marsikatero bitko, a to je bilo v svo- jem času in minulo, danea imamo druzega sovražnika, — kapitalizem, in mezdno sužnoat; tudi ta dva morata s površja, iu čim prej tem bolje. Kar zamoremo imenovati zmago, ki so jo delavci dosegli, —in to je največja zmaga v zgodovini delavstva — je, zavednost za združenje vseh delavcev. Delavec je spoznal, da je brez organizacije brezmočen; spoznal je, če se hoče otresti kapitalističnega izrabljanja, bede, pomanjkanja in mezdne sužnosti, ali kar koli hoče druzega, se mora organizirati v skupno, nepremagljive moč. Socialistična stranka je pri za-dnih volitvah dobila okoli 450,000 glasov z njeno organizacijo 45,-(MX) člani, kaj bil bi rezultat, če bi tri milijone organiziranih delavcev priskočilo 45,000 članom v soc. stranki na pomoč z agitacijo, kakor so to dolžnost storili člani stranke, mi Vam zagotovimo, da bi bila zmaga kmalu naša, da dobimo vlado za delavski razred. Zmaga za vedno, bi bilo rezultat, za delavski razred. Kamor koli se ozremo, vidimo, ne tiaoče, ampak milijone delavcev, dobrih delavcev, skozi katere se pretaka čisto gorka kri, delavce, kateri so vse svoje življenje posvetili za druge ljudi, z njih delom in poštenostjo; Ti milijoni žuljavih mož sedaj trempa, išče in prosjači za delo, za življenje. Mnogo teh mož je pustilo za sa-boj ženo in malo nedolžno deco torturi, gladu in zapuščenosti. Odkrita je slika očem, kdor jo hoče videti, strašna slika bede in pomanjkanja, ki se skriva v sami eni besedi — "profit". Ta strašna slika, "profit sistem" nam predstavlja nadalje sliko, kakoršnjo smo ravno videli, — dva milijona mladih otrok je postalo žrtev kapitalizma. Oropani so veselja do mladega življenja, solnčnega svita in čistega zraka. Oropani šole, izobrazbe in razvitka. Za to strašno sliko leži v podobi zmaja — "Profit sistem", privatna lastnina produkcije in distribucije, in privatna lastnina strojev in pridelkov. Lahko bi še nadalje odkrival fakte te žalostne slike, pa Čemu bi nadaljeval? Vi bodete prej ali slej vse to fpredrug&cili, to je Vaš vidni, vzvišen namen. Vi i-mate organizacijo in jo bodete povzdignili, ojačili za emancipacijo teh milijonov neprostovoljnih prosjakov in industrielnih sužnjev. Vi bodete otmeli teh mi-ljonov mladih otrok iz zmajevega žrela; vse to bodete sigurno dosegli, toda ne, Če bodete volili za tiste boljše može. tiste lažnjive kapitalistične politike, ampak vse to bodete dosegli, ako jih bodete volili ven iz eksistence. Tedaj še le bone konec večnega boja, zasebne lasti in profita. Tedaj šele bode za.vladal toliko željni, za vse jednako pravični "Co-operative commonwealth", kateri je — Socializem. Ivan Šolar. . Slovensko-angleška slovnica, slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Albanv St., New York. N. Y. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! HALO! HALO! Kam pat — Na sveže pivo in čaio dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave., tam se bomo imeli po domače." To je pogovor a ceste, ki priča o mojem saloonu. Frank Mladič, 611 S. Center Ave., Chicago. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Sc priporoča John Mladič 82R Bine lalatid Av. Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik se notranja le ranocalnik. Isdravniika pretakava br»»i čati je le zdavil;., 647 tn 649 Blue"; Ave., Chicago. Za dne ure: Od \ po pol. Od 7 do 9 zvečer, lire« živeči bolniki naj ptš.-lo slo?« Domača oštarija, Podpisani naznanjam, da tolia turno domače vino in dobro pifd Na razpolago imam tudi prost DVORANO za veselice, za svatbe in sej«. Za obilen obisk se priporota FRANC CEH, 668 80. Centre Ave. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, kjer je največ zabave. AliHent* da je največ zabave v GOSTILNI^ John Košiček 590 So. Centre Ave., Chicago, MODNO OBUČO za uioike, ženske in otroke dobil po najnižjih ceuah pri Kapper's Največja trgovina z obučo na strani, cor. West 18th k Wood Bta, Chicago, 111. Aka hočeS dobro naravno vino 1 oglaai ae pri JOS. BERNARD 620 Blue. Island Avenue Telefon Canal 8421 CHIQ Pri njemn dobig najbolje kalife aka in importirana vina. Najboljše in najfinejše obleka so po nizki ceni na pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St. Velika zaloga klobukov, čepic, i vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dfl darilo. Najbolje le at j neje obuvalo pri John Klofi 631 Bloelel CHICAGO. Sprejema tnd pravila. 1 I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., ChicafS, ■ Ima večjo zalogo ur, veriii*, pal nov in drugih drago t in. Izvrtajo al vsakovrstna popravila v tej etroki f zelo nizki ceni Obiičite ga t Drufttvene regalie, kape, prekoraaaMj bandera Itd. za slovenska društva najbolje pre«W Emil Bachmai 580 So. Centre Ave., .ChicafSI Leopold Saltiel ODVETNIK ▼ kazenskih In eivilnih sadevik Auto Phone 6065. Office Phone Main S065 Residence Phone Irwiaf URAD: 27 METROPOLITAN BLOfl Severozap. ogel Randolph In La Salle nlies Stanovanje: 1217 Sheridan ftoai Pristno domače vi« CATAWBA...........70—75« V* BELO VINO...............60C 1» RDEČE VINO..............50e RDEČE STARO VINO......40e P* RMENO VINQ.............55e Posoda prosta. Te cene veljajo • Žemaleem od 50 galonov naprej; tš :ot 50 galonov se ne po#ilja. vBil liljam proti predplačilu ali po C. 0-' po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tudi s* moje lepo urejeme gostilne s Izbof* pijačami In s vedno prfpravljeal« r stim prigrizkom. Za dobro in točno postr*lho, tudi za pristnost vina jamčim. JOSIP ZALOKAR 899 Elim Road N. E., Cliali* 0 k )Tl ALKOHOLU i* obsegajo opojne pijače? o nastane alkoholi Alko-itrup. —• Nekter« lastnosti Pijače kakor pivo, vino, in druge imenujemo opoj-tistega, ki jih pije, opije-to zaradi tega, ker se naha-vteh snov, ki jo imenujemo Zauživanje opojnih pijač zaradi tega tako razširilo, bilo ljustvo dolgo rasa v glede učinkov alkohola. O-pijaČe so str"dolgo smatrale i>tne, celo za neobhodno ne in verjelo se je, da te pi-dijejo inoč, in krepkost, da ujejo prebavljanje, da. da-Korkoto, da bistrijo um in da vsemogoče dobre lastnosti, pati hočemo jeli temu v i tako in videli bodemo, kaj današnja veda o opojnih Najprej moramo pa zna-:o nastale alkohol. Pivo se sladu in ta zopet iz dobre-ja, največ iz ječmena. Iz pa dobivamo tudi moko, iz m zopet peče kruh. Opija-torej kaša in kruh tudi, ka-pivot Nikdar. A vendar se iivo in kruh iz ravnoiste sno-iloček je v tem, da je v pi-kohol v kaši in kruhu ga pa ilkod je prišel alkohol v pi-ječmena se dela slad, ki je( . Ta se dene v velike poso-kstere se napolni z gorko vose dobro zmeša. Tako se raz-tladkor, ki je v sladu, vsled postane voda sladka. Ta sla-tekočina se imenuje mladina ona gosta na dnu. ki ostane, pe opusti mladino odteči, se je gošča. V mladini še ni al-a. V mladino se deva hmel, jej da grenak okus. a tudi ie nima alkohola. Tedaj se v mladino še kasnice. Kas-rastline, ki obstoje iz ma-teles, takoiinenovanih bakte-katere se lahko vidi samo z gledom ali s povečevalnim a. Bakterije imajo zelo ra-Ikor. Začne se takoj boj bakterijami in sladkorjem; e končno zmagajo; slad-zgine in iz njega nastanejo novi snovi: alkohol in oglji-« kislina. Alkohol nastane te-viled kipenja sladke tekoči-Vsled kipenja nastane alkohol vinu. Čisti sok grozdov Se ni-> alkohola; ako pridejo torej v sladki sok bakterije In to iz ika ali z grozdnimi luščinami, dadki sok takoj kipeti in r se razdeli v alkohol In o-vo kislino. Rakija se dela >, kakor pivo, samo da se iz-a tekočina destilira. Pri kruha denejo se tudi v bakterije in tudi tu nastane iko alkohola; ali ta zgine pri pečenju. Pri izdelovanju kola prostih pijač usmrti se toploto bakterije, tako da ne e nobeno kipenje. Z čisto ptdnim poskusom se zamore do tttti, da je v vinu in pivu alko-IVečina otrok je že videla lo-t z kuhajočo se vodo. Mogoče je tedaj kateri nagnil čez lo-I z gorečo si^ico v roki, da bi je videl. Toda šibiea je vgas-š takoj, ko jo je držal nad kujoče se vodo, kajti para, ki se ifuje iz lonca je vgasnila pla-Vodna para torej vgasne o-lj. Slično kakor voda, zamore kuhati alkohol. Voda* kipi pri N' C, alkohol pa že pri 78 \ to-^ pri mnogo nižji toploti kakor Tudi alkohol prehaja pri u v paro. Poskus 1. V ste-retorto nalijmo pivo. To re-držimo nad plamenom gore-ipirita. Prej, kakor začne o kipeti, izpreminja se v njem »jajoči se alkohol v paro (še kakor se začne voda spremi-v paro) ker začne alkohol kipeti kakor voda. Para al-Wa prihaja pri odprtini retor-l ▼en. Tu jih lahko prižgemo s in vidimo, da gore z veli-P modrim plamenom. Vodna tone gori, ogljikova kislina tn-■ ne gori, a kakšna druga snov ! to ne more nahajati; torej je para alkohol. Poskus 2. S ®fnim postopanjem zamoremo i jj vinu dokazati, da ima alko-Vidimo torej, da se nahaja opojnih pijačah alkohol. Alko-* ie pa strup. Odkod vemo to, Jje alkohol strup T Skušnje in wniška veda nas o tem podu-D*Jo. V vsakem zdravniškem ▼ katerem se govori o strn-najdemo med drugimi tndt *ohol. Na Hnskem je umrlo po ' To razpravo prinašamo iz okranjea", ker je dobra in za nale rojake uradnih poročilih v letih 1888— 1893 24,481 ljudi vsled zastrup-ljenja z alkoholom. Iz tega vidimo, da alkohol povzroči smrt, ako se ga velika množina zavžije. Ali tudi tedaj, ako ne povzroči smrt, škodi vedno telesu. Vidimo to tudi pri drugih strupih n. pr. pri arseniku, da ne povzročijo takoj smrt, ako se jih zavživa v manjših množinah. Alkohol se lahko prišteva torej brez vsakih pomislekov med strupe; alkohol ima vse lastnosti strupov, zamore povzročiti daljšo ali krajšo bolezen in zamore nazadnje povzročiti hitro ali počasi smrt. S primernimi poskusi spoznamo lahko nekoliko najbolj znamenitih lastnosti alkohola in jih primerjamo z lastnostmi vode. Poskus 3. Beljak svežega kokošjega jajca denimo v štiri skledice. V prvo prilijmo nekoliko dušikove kisline: beljak se skrči; v drugo prilijmo kar-bolovo kislino: beljak se ravno tako skrči; v tretjo prilijmo nekoliko alkohola: učinek je ravno isti kakor pri obeh prejšnih strupih. Prilijemo v četrto nekoliko vode. tako se beljak ne zmanjša ampak [»ostane vedno večji. Vsak otrok ve, da se sladkor v ustih rastopi. Ako denemo pa v alko\ bol košček sladkorija, leži tam \ lahko celo leto, pa se nebo raztopil. Alkohol izsesa vodo iz snovi, s katerimi pride v dotiko, in jih naredi vsled tega bolj trde. Poskus 4. V dve skledice nalijmo ri-cinovo olje. V prvo denimo čisti alkohol: olje se razpusti. V drugo prilijmo vode, vidimo, da osta-he olje skupaj in je oddeljeno od vode. Iz tega razvid i mo, da razpusti alkohol tudi olje,'katero se ne razpusti v vodi. Te lastnosti alkohola si moremo zapomniti, da bodemo pozneje lažje opazovali njegove učinke na človeško telo. Viaeli smo torej, da imajo opojne pijače alkohol in da je alkohol strup. II. Upliv alkohola na krvni tok. V našem telesu se nahaja kri v ta-kozvanih krvnih ceveh, katere lahko primerjamo cevem iz tenkega gumija. Središče, iz katerega se razliva kri po celem telesu, je srce. Mislite si reko, ki teče skozi mesto. Ljudje iz dežele prihajajo na svojih čolnih v mesto in prinašajo s seboj jestvine, a iz mestnih hiš zlivajo ljudje v reko umazano vodo in mečejo v njo različne odpadke, katere odnaša reka. Na ta način prinaša reka v mesto potrebne stvari in odnaša nepotrebne in škodljive snovi. Tok krvi v človeškem telesu je podoben taki reki. S tem, da prihaja kri v posamezne dele človeškega telesa, v glavo, v noge itd., prinaša s seboj potrebno hrano in pri odtekanju odvaja nepotrebne snovi. lAko opazujemo kapljico krvi pod povečevalnim steklom, vidimo, da obstoji kri iz krvne tekočine in iz krvnih telesc. Ta krvna telesca so zopet dvojna: rdeča in bela, rdečih je pa več kakor belih. Krvna telesca so tako majhna, da jih je v kapljici, ki visi na koncu igle, približno milijon. Kakšen pomen imajo rdeča teles-cat Človeško telo potrebuje hranilnih snovi, katere mu dovaža kri pri čemur ima zelo važno vlogo hrana. Da v peči gori, ne zadostuje samo les, oglje itd. ampak je potreba tudi svežega zraka. Ako zapremo pri peči vsa vrata, ne morejo drva goreti, kajti da o-genj gori, je potreba kisika, ki se nahaja v svežem zraku. Človeško telo potrebuje k onemu procesu "gorenja" v želodcu tudi kisika iz zraka; pri toku skozi aljuča nabirajo ravno ta rdeča telesca ta kisik in ga razdele na različne dele telesa. Videli smo, da alkohol beljak zato skrči, ker iz vseh snovi, s katerimi pride v dotiko, izsesa vodo. Ako se piknemo v prst in na kri nakapljamo alkohol, vidimo pod drobnogledom, kako hitro se nehajo rdeča telesca pregibati, kako se spremenijo in kako začnejo po nekoliko minutah umirati, medtem ko kažejo za drugih okolnosti popolnoma drugačno sliko. Tako hitro in tako uničujoče pa ne deluje alkohol v krvi v telesu, kajti tu deluje v mnogo bolj redkem toku. Vendar deluje alkohol vedno bolj uničujoče na rdeča krvna telesca, tako da ta ne morejo tako kakor prej nabirati kisik iz zraka, ter ga podeliti drugim delom telesa. Ker se pa razven tega alkohol v telesu sam razkraja, in pri tem' mnogo kisika potrebuje, odvzema s tem rdečim telescem preveč kisika, in ta ne morejo izvrševati svojo nalogo. (Dalje prih.) T0L8T0J IN VOJNA ,Xi ga bilo dosedaj genija, ki bi s tako silo zastopal idejo ljubezni do bližnjega in torej obsojal vojsko in vojno nego Tolstoj. Sam bivši častnik junak iz za,. obleganja Scbastopola, je postal odločen sovražnik vsakega vojnega dela. Naj k rasne jše umetniške slike boja in vojne, kolikor nam jih je dosedaj dalo slovstvo, so one izpod Tolstojevega peresa. I)asi Človek že iz teh slik izgublja oni fantastični pojem o boju in vojni, ki se umetelno vzgaja v soli in cerkvi, ilsisi eitatelju Tolstojevih slik postaja l»oj oduren in nečloveški, je prispel nastop Tolstoja proti boju in klanju ljudi med seboj do viška, ko se je Tolstoj povspel na vrhunec svoje slave. V več svojih spisih je dal Tolstoj duška svojemu ogorčenju proti izpreminja-nju držav v bojne sile in morda nikjer ni govoril tako resnično in rezko, kakor v odgovoru na "pismo ruskega felveblja". Na Tolstoja se obračajo često polni zaupanja priprosti ljudje v svojih dvomih in dušnih bojih in Tolstoj vsikdar odgovarja, kjer sluti resno vprašanje. In tako je odgovoril ruskemu felbveblju: Vi se čudite temu, da vojake tiče, da se smejo ljudje ubijati v gotovih slučajih in na vojni, do-čim v sv. pismu, katero priznavajo tudi oni, ki tako uče, ni najti ničesar podobnega. Vprašate: 4'Ali je to prevara, čemu se ta prevara vrši?" Da, to je prevara, čemu se ta prevara vrši?" Da, to je prevara, storjena na korist onih, ki so navajeni živeti ob znoju in krvi drugih ljudi in ki so s tem ciljem izprevrgli učenje Kristovo, dano ljudem v blagor, sedaj pa v svoji izvršeni obliki tvori glavni izvir vse ljudske bede. In to odtod. Vladu in vse one osebe višjih stanov, ki se naslanjajo na Vlado in žive od tujega truda, morajo imeti sredstva za vladanje nad delavnim ljudstvom in sredstvo za to je vojska. Bramba pred vnanjimi vragi je samo izgovor. Nemška vlada plaši svoj narod z Rusijo in Francijo, Francija plaši z Nemci, ruska vlada plaši svoj narod s Francozi in Nemci in tako po vrsti vse vlade. In ne Nemci, ne Rusi, ne Francozi sami nikakor ne žele vojevati se s sosedi in drugimi narodi, marveč žele živeti ž njimi v miru in se boje vojne bolj nego vsega na svetu. Vlade in višji, prazni stanovi delavnega ljudstva; postopajo kakor cigan, ki za voglom svojega konja nabiča in se potem pjed kupci pritvarja, kakor da bi ga ne mogel udržati. Vlada naščuva svoj narod in druge vlade, a potem se pritvarja, da zaradi blagra in obrambe svojega naroda ne more drugega, nego napovedati vojno, ki zopet postaja koristna generalom, oficirjem, uradnikom, trgovcem in sploh bogatim razredom. V bistvu je vojna le neizbežni posledek obstoja vojske, vojske pa so potrebne vladam samo radi vladanja nad lastnim delavnim ljudstvom. In to je prestopno! In najhujše na tem je to, da vlade v svrho, da bi imele razumen razlog za svojo oblast nad ljudstvom, izpovedujejo ono najvišje ljudem znano religiozno učenje, to je krščanstvo in v tem učenju, vzgajajo lastne podanike. To učenje je v bitstvu protivno ne le boju, marveč vsakemu nasilju, zaradi tega so morale vlade, da bi še dalje vladale nad ljudstvom in da bi ae poleg tega štele za krščanske, iz-prevreči krščanstvo in skriti njega istinito zmizel pred ljudstvom in ga tako oropati blagra, ki ga jim je prinesel Kristus. Ta pretvara krščanstva se je napravila že davno, še pri carju Konjstantinu, katerega zato prištevajo k svetnikom. Vse naslednje vlade, posebno naša ruska, se trudijo z vsemi silami, vzdržati to pretvaro in ne dati videti ljudstvu istinito zmisel krščanstva, ker bi narod, uvidfcvši istinito zmisel krščanstva, razumel, da vlade s svojimi davki, vojaki, trdnjavami, vislicami in goljnfi-du-hovniki ne le da niso stebri krščanstva. za kar se saitii štejejo, ampak da so največji vragi njega. Ljudstvo, davljeno, oropano, bedno. nevedno, izumira. Zakaj? Zato, ker je zemlja v rokah bogatašev, ljudstvo zajeto po fabrikah, zavodih in dninah, zato ker iz njega derejo davke in nižajo ceno njegovemu delu, višajo pa ceno temu, kar mu je potrebno. Kako (Dalje na 4 str.) Listnica upravniitva. Jolfn Snoj, Fort Scott, Kan«.: gl. tajnik soc. organizacije želi izvedeti, kaj naj ukrene s svoto, ki ste mu jo )H>Mlali pred časom v nabavo drž. pravice. Naši zastopniki. La Salle, 111,: John Puček. Couetnaugh, Pa.: Frank Podboj. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pobotne knjižice. Listu v podporo. Frank Sava, C'amas. Wash., $5, Sikst Bukovnik, Camaa, Wash., 25 ct. j Andrej Krničar, Camas, Ws.ah., 10 ct.; Ignacij Malavašič San Franeisko 50 ct. Hvala po-žrtvova/uini darovalcem. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-raj te za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. VELIK PES, komaj leto dnij star, 2 črevlja in štiri palee visok se proda. Več pri lastniku: Franku Prapotnik u, 586 N. Broadway St., Aurora, 111. Vabilo na prvo veselico slov. ženskega društva "Nade" 8. N. P, J. ktero priredi v sobot« zvečer dne 12. jnnija 09. v dvorani pri g. Fraac Čehu. 568 So. Centre A vs. / Vstopnina in prigrizek prost. Cvetlični šopek 10c. — Začetek ob pol 8 uri. Igrala bo tamburaška godba. Za obilen obisk se priporoča ODBOR. V slučajih nesreče izvHenja odo?, ako skoti kost iz svojega leiitta itd. rabite takoj Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, On suši, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^ znamko aidroin na eti-keti. V vseh lekarnah po ^r 25 in 50 centov. F.AD. RICHTER&CO. 215 Pearl Street, » New York. POZOR! Mogoče kdo rniali, da v Chicagi ni dobiti tacega meta kot v stari doiuoviai. Ampak to jo zmota! r-J SLOVENSKO-ČEŠKO HRVATSKO POMOŽNO (stavbinsko) DKUŽTVO je otvorilo v pondeljek 3. maja svojo drugo serijo v društvenih prostorih pri g. Martin Potokarju 564 So. Centre Ave., ogel 17. ulica. kjer se vrše redne seje vsak pondeljek zvečer. Denar se poeojuje na male obresti brez nadaljnih stroškov v najkrajšem Času. Delnice po 25 centov. Dobijo se v društvenih prostorih ali pri u-radnikih: George Mamek, predsednik, 581 So. Centre Ave. Joseph Šiman, tajnik. 570 So. Centre Ave. Martin Potokar, blagajnik, 564 So. Centre Ave. Frank J. Petru, notar. 591 W. 18th St. Jutranja dolžnost. Na vse zgodaj ko se zbudite, se začne za Vas nov dan v življenju. Bo to lep dan? Posvetujte se pred Vašim ogledabom. Če so oči temne, kalne. Vaša barva umazana, i-stotako Vaš jezik, tedaj ta dan ne bo dan veselja, marveč manj ali več dan boli. Ko se umjjete dobro, osnažite svoje zobe in usta, vzemite na to dozo Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina in to pred zajutrkom. Vaše oči bodo potem zopet čiste ko iskra, veseliti se boste dobrega ape-tita in dnevno delo Vam ne bo delalo nobenih težkoč. Zgoraj omenjeni pojavi kažejo, da niso Vaši prebavni organi v redu in da je zato treba zdravila, ki pa ni boljšega kot je ravno Trincrjevo ameriško grenko zdravilno vino. Na-prodej je to vino v dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 So. Ashland Ave., Chicago ill. Pri meni >o dobi: domače klobase, domače suho meto, ti ve kokoii čiste kokoii in meso vse vrste. One najniijc, blago najbolje. MIHAEL LACKO VIČ. 376 W I8tb St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naslanjamo, isdefajemo raanovretae Ohl^k^ 1)0 uaj|M>vej*eim fcjoju* Unijeko delo; trpetno in Li&n« UUICItC, v uiogi imamo tudi rane druge potrebščine, k epa. V zalogi imamo tudi raxne druge potrebščine, da ji r delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte ai našo ialoftbo. Z vsem •pošto van jem tsr Junij - mesec nevest Njih dom ni popoln samo s pohištvom, one morajo imeti tudi dobre slike. izkušeni fotografist je poznat za dobre ženitbene slike. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1SSS. Q»»MMMM>MMMMMMIM>»»l60MM»»»»MMIMMIMMMIMM»#MMMMIIMM>MMM ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvratno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESE OLJI V LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DBVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", ;; želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo ] J želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu o teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina. i: R 7FMAN 777 A,p°r' Street, j; D. ^ClUAH, Chicago, III. ♦+«MMeMM»eeee»»»eo»o«»eeo m oo + Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin % Varicocele, Hydrocele ,ž^)ZSiranjk Ozdravim vsaerga, kdo% trpi na Varicoceli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastru^enje, živčne nesmoinosti, vodenico in bolezni tiiočih ne možkih. Ta prilika je dana tistim, ki so izdali ie velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspeino, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vipeftno. Za nevspeino zdravljenje ni treba plačati—le sa v spe Ano. Ozdravim pozitivno ftelodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, živdene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguha vode, Pljuča, naduho, Bronchitis; srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo ....Ženske bolezni v ozadju, bel! tok in druge zdravim za stalno. --Zaatrupljeaje In vse drago koine bolezni kakor priMe, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DR. Z INS, 41 SO. CLARK ST., CHICAOO. (Med. Randolph in Lake St.) Uradu je: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure z ju t. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neepojnih pijač. •J-H4 Flak St. Tel. Canal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinuje: na sevrozap. voglu Ashland in Milwaukee Ave. P ROLETAREO Aogle&ki spisal UptOi Sinclair 1 avtorjevim dovoljenjem prevaja IvaaKakcr. :: (Nadaljevanje a 3. str.; ae rešiti tega* Ali vzeti zemljo 'bogatašemT No če bi ae to hotelo, I pridejo vojaki, pobijejo puntarje in jih pozapro po ječah. Vzeti jim tCopyright, PJ05, WQ6, by Upton Sinclair.) ^(Nadaljevanje.) ' fabrikt. tvornice iu jih pozapro Prodno sta zapustila pivnico, je eden z roko enostavno poinel z ječah. \ zeti jim labrike, tvor-mize, kar je fie ostalo steklenic in ča« na njej. Žvenket razbitih stekle- niee [u zavedet Zgodi ae isto. nic je spravil debelo Poljakinjo spet na noge, toda drug policist jo Vzdržati stavko? No, tudi ta se ne je zgrabil od zadaj in ji držal roke na oči, potem pa poklical svojega tovariša; ta se je vrnil, vlomil v blagajno in si napolnil žepe z oro-panim denarjem. Potem so šli vsi trije ven, in mož, ki je držal gostil niča rko, ji je še zadal krepak sunek in nato naglo popihal. Ostali ljudje so mrtvo žival naložili /.«• na voz, in v diru, med vojska v oblasti vladujočih posreči. Hogataši vatrajajo dalje nego delavci. Vojska bo vedno na strani kapitalistov. Ljudstvo se nikdar ne izvine iz te bede, v kateri bo vojska dotorej, dokler preklinjanjem in psovanjeni je šlo nazaj, za njim pa je letelo kamenje gosto kakor toča, ki ga je metal neviden sovražnik. razredov. No, kdo pa je ta vojska, ki drži O tej kameniti toči razpravljalo se je na dolgo in široko v po- ljudstvo v takem suženjstvu! Kdo ) ali dve uri kasneje priobčilo nekaj tisoč | P« «« ti vojaki, ki bodo streljali ročilu o vstaji, ki ga je eno ali dve uri kasneje priobčilo nekaj časnikov; toda da so policaji vlomili v blagajno, o teuj^nisi našel v nobenem listu ne ene besedice; zabeležila si ga je leltužna kronika klavniškega okraja. ) * Bilo je že kasno popoludne, ko so se vrnili. Prigotovili so ostanek bika in se nekoliko novih, potem pa za ta dan nehali, Jurgis je odšel s tremi svojimi tovariši z drugega voza k večerji, kjer so si drug drugemu pripovedali, kaj vse so isti dan izkusili. Po večerji so krenili v gostilno in tam igrali, in Jurgis, ki ni imel pri igri nikdar sreče, je izgubil petnajst dolarjev. Da bi si jezo potlačil, je pil več kot po navadi, in se odpravil proti domu okoli druge ure vjutro. — v svojo lastno pogubo; kajti doletela ga je nesreča, ki je nanj prežala. Ko se je Mižal kraju, ki mu je služil v prenočišče, srečal je nalepotičeno vlačugo v zamazanem negližčju, ki ga je objela in pridrževala. Sla sta v temen kot; toda komaj sta storila par korakov, kar se odprejo neka vrata, v katerih se prikaže mož s svetilnico v roki. "Kdo je T" je zaklical ostro. Jurgis je ravno hotel nekaj odgovoriti, kar je v trenotku, ko je dvignil mož svetilnico, pogledal v njegovo obličje in ga takoj spoznal. Jurgis ni bil v stanu izgovoriti nobene besedice; srce mu je malodane razletelo, ko je spoznal Connorja — Connorja, svojega bivšega bossa, ki je zapeljal njegovo ženo, njega pa spravil v ječo, in ki je bil kriv, da je uničena njegova družilna in njegovo iivlenje! Stal je tu kakor pribit in nemo zrl v povzročitelja svojega gorja. Jurgis je večkrat mislil na Connorja, odkar je delal spet v klavnicah toda mislil je nanj kot na nekaj davno minulega, davno pozabljenega, ki nima s sedajnostjo več nobene zveze. Toda zdaj, ko ga je gledal iz očij v oči, oživele so se mu nenadoma z vso silo vse nekdajne krivice, ki mu jih je prizadjal ta človek, in zgodilo se je z njim isto, kar se je zgodilo že enkrat. Vsa kri mu je šinila v glavo, in popadla ga je divja znorelost. Vrgel se je na svojega nasprotnika, bil ga po obrazu in očeh, in ko je padel na tla, pograbil ga je za goltanec in treskal z njegovo glavo ob kameniti tlajc. Upitje vlačuge je privabilo ljudi iz soseščine. Svetilnica se je prevrnila in ugasnila, in v temi se ni moglo ničesar razločiti. Slišalo pa se je lahko tesko sopečega Jurgisa in udarjanje glave ob tla. Pridirjali so in skušali ju ločiti vsaksebi. Natančno tako kakor nekdaj je Jurgis svojega nasprotnika grizel, in med zobmi mu je visel kos odtraganega mesa. Sedaj se je lotil tudi drugih, ki so se vmešavsli. dokler ni prišel policaj, ki je Jurgisa z enim udarcem pobil na tla do nezavednosti. Jurgis je moral prebiti noč na policijski postaji. Topot pa je imel v žepu denar, in ko se je spet zavedel, lahko si je kupil pijače | in poslal človeka k "Bush" Harperju s poročilom o svoji nepriliki. na kmetovalce in na stavkujoče in tihotapce, ki prevažajo tovore brez carine, ki jih vodijo v ječe in drže tam one, ki nočejo plačati davkov? Vojaki. Ti so oni isti kmetovalci, ki so jim odvzeli zemljo. so tisti stavkujoči delavci, ki hočejo povišati ceno svojemu zaslužku, so oni isti plačevalci davkov, ki se hočejo rešiti plačevanja. Zakaj pa streljajo ti ljudje na svoje brate? No, zato. ker so jih navdali z mislijo, da je zanje obvezna prisega, ki so jo storili pri vstopu v službo in da je mogoče po ukazu vlade ubijati ljudi. Nastaja pa vprašanje: na kak način pa je mogoče, da ljudje pri zdravem razumu in često pismeni in celo izobraženi verujejo taki laži? Če je še tako malo izobbražen človek, vendar mora vedeti, da Kristus ni priporočal pobojstva, marveč je učil človeka krotkosti, po-mirljivosti, odpuščanja razžalitev, ljubezen sovražnika. Nemogoče, da ne bi videli, da nikdo na podlagi krščanskega učenja ne more obeČati ubijati koga, kogar mu drugi velč. Odgovor na to vprašanje je v tem, da se ljudje ne zapeljujejo le z eno samo prevaro, marveč da se od otročjih let pripravljajo za celo vrsto prevar, cel sistem prevar, ki ga nazivajo pravoslavno vero in kar ni nič drugega nego sirovo malikovanje. Po tej veri uče ljudje, da je bog trojen, da je poleg trojnega boga še nebesna cesarica ii^ polog cesarice še razni svetniki, kate- Harper pa ni prišel, in jetnik, ki se je čutil slabega in bednega, jel1"^ telesa 5e niso segnila. in da je bil poklican in pozvan, da založi 500 dolarjev dotlej, da naznani nje- P01«* *»*<>*> gova žrtev svoje odškodninske zahteve. Jurgisa je trla jeza, ko je | Podob bož->,h in cesarice, ugledal novega sodnika namesto prejšnjega znanega. Izpovedal je, kat5J[im. ™ postavljati da ni bil se nikdar kaznovan in d> je sedaj to učinil le v silobranu. l^^fJL;!^^: Ako bi kdo le par dobrih besed spregovoril njemu v prilog, lahko bi šel, ne da bi mu bilo treba položiti varščine. A Harper je pozneje izjavil, da stanuje sedaj bolj daleč v mestu in da obvestila ni dobil pravočasno. "Kaj pa se je zgodilo?" ga je uprasal. "Namlatil sem nekega lopova prav pošteno," je rekel Jurgis, "in sedaj moram založiti 600 dolarjev." "To Ti že lahko uredim," je odvrnil oni, "čeprav Te bo seveda stalo par dolarjev. Kako pa je prišlo do pretepa?" "Slučajno mi je prišel v pesti človek, ki mi je nekdaj storil neizrekljivo krivico," odgovori Jurgis. . "In kdo je to?" "Naddelavec pri Brownu, ali vsaj bi 1 je. Connor je njegovo sklenjenimi rokami. Ljudje, ki so od detskih let temu priučeni, verujejo vsako brezmislico, ki se jim govori. Kadar so ljudje tako poneumljeni, da verujejo v to, da je bog tisto, kar visi v kotu i t. d., da je koristno, poljubljati deščice in podobne reči in postavljati prednje svečke za to življenje in za bodoče, takrat jih pokličejo v službo ter jih vodijo, kakor hočejo , s tem, da se predvsem zakli-njajo na sveti evangelij (v katerem je seveda prepovedano prisegati), da store vse in celo ono, kar je prepovedano v istem evangell- - ime. * Harper se je prestrašil. "ConnorI" je zaklical, "vendar ne Filip Connor?" " Vse kako/; odvrne Jurgis. "to je oni lopov. Zakaj?" . , ... "Sveta nebesa, potem je pa vse zastonj, potem Ti ne morem nič .,n ko 80 J,h da pomagati," je vzkliknil oni I*«*1 ljudl vlade " "Meni ne pomagati? Zakaj vendar ne?" "Zakaj? Zato ker je ta človek.eden najuplivnejših Scullvjevih ljudij. On je član propagandistov stranke, in govorilo se je, da ga bodo volili v postavodajo. Filip Connor! Sveta nebesa!" Jurgis je bil popolnoma strt in žalosten. "Lahko Te spravi v ječo. ako hoče," je izjavil Harper. "Ali bi ne mogel govoriti poprej s - Scully jem, predno izve o stvari?" npraša Jurgis čez nekaj časa. m greh, in jih uče, da je greh le, ne biti pokoren poveljstvu. Taka prevara vojaka, da sme brez greha ubijati ljudi, ne stoji osamljena, a je zvezana s celim sistemom prevar, ker bi brez teh pievar tudi ona ne bila dejstvnjoča. Le Človek, ki — je docela pone- "Scullvja ravno »edaj ni v mestu." odvrne oni. "Ne vem. kje '""'i0", P° lrj ,ažl' ki 50 "fT* ti«; hotel se je izogniti Štrajk« •• I P™vo.,lav.,e vera. k> »e mu uda.,a To je bila res lepa reč. Ubogi Jurgis je bil ves obupan. "Kaj naj storim*" je spraševal malodušno. , x, , - . , ... "Ko bi jaz vedel!" odvrne Harper. "Jaz si ne amem niti drzniti ttl Zkn ki > v« i "o biti Ti za poroka, ako se nečem izpostaviti nevarnosti, da sem uničen v. ° C™n ' 0%0 .V.' , 1 ^f. /a vse življenje." e,nn. ter po volj, dn,B,h uf.t, se ubijati človeka in izvrševati naj za krščanstvo, more verjeti, da krščanu ni greh stopiti v vojaško Spet je nastal molk. strašne jša, od vsakega "Ali bi ne mogel vsaj tega storiti za-me in povedati, da nisi vedel, | prepovedna hudodelstva, koga sem poškodoval?" upraša Jurgis. "Kaj pa Ti koristi, ko pa moraš priti pred sodišče!" je omenil Harper. Nato je nekaj Časa premišljeval. "Druzega ne morem storiti, nego poskusiti, da znižam varščino." je rekel. "Če bi mogel potem denar takoj plačati, pustili bi Te pri miru." "Koliko pa bo?" npraša Jurgis. "Ne vem," odvrne oni: "koliko pa imaš?" "Imam približno 300 dolarjev," d& Jurgis za odgovor. "Dobro," reče Harper, "nisem sicer gotov, vendar pa hočem vsaj poskusiti, da Te stem zneskom rešim. Radi najinega prijateljstva hočem se izpostaviti tej nevarnosti; kajti žal bi mi bilo, ako bi moral Ti v ječo za eno ali dve leti." In tako je slednjič odparal Jurgis bančno knjižico, ki je imel všito v hlačah, in podpisal je ček za celo svoto, katere prejem je "Bush" Harper potrdil. Potem je Harper odšel, menjal denarno nakaznico in tekel na magistrat. Tam je izjavil, da je Jurgis dostojen človek in Scnllyjev prijatelj, ki ga je le napadel stavkokaz. Zahtevana jamčevina se je znižala na 300 dolarjev, in Harper je podpisal poroštvo za Jurgisa. Tega pa Jnrgisu seveda ni povedal; povedal mu tudi ni, da bi bilo njemu prav lahko oprostiti ga tudi brez denarne globe, in da bo on, Harper, ko pride do obravnave, lepo vtaknil teh 300 dolarjev v svoj *ep kot nagrado za to, da ae je izpoatavil nevar-t ; »f!: (Dalje prih.) u nosti. zakona Človek. ki je prost te prevare, nikdar ne verjame tega. Vlada zna to. Zaradi tega ne sledi za ničemer s takim strahom in zanimanjem, kakor za tem, da bi se obča cerkvena prevara, brez katere ni mogoča ni oblast, vršila od mladih let nad vsemi otroci in se vzdrževala tako, da bi se ji niti en sam človek ne mogel odtegniti. Vlada vse dopušča: pijanstvo, razvrat (in ne samo da dopušča, celo vzpodbuja pijanstvo in razvrat: to pospešuje poneumjeva-nje), no, proti vi se z vnemi silami temu, da bi se ljudje osvobodili od prevare in osvobojali tudi dru- Ruska vlada posebno kruto in sleparsko vrši to prevaro. Ona predpisuje vaem svojim podanikom in v nasprotnem slučaju grozi a kaznijo, da se krste v mlade-niški starosti vsi otroci v taao zvani pravoslavni cerkvi. Kadar so otroci krščeni, t. j. se imajo za pravoslavne, takrat jim pod grožnjo smrtne kazni prepoveduje razsojati o veri, v kateri so bili proti svoji volji krščeni, iti za izstop iz nje in za prehod v drugo se isto-tako polagajo kazni, tako da je nemoguče pri ruskih ljudeh reči, r m * »tort, 631 • C«n»re »».., od 11-12 o. dne.I Dm, 1 urad: 100 Sut« 8,., Boon, 210, od 4-5 u,.'popoldni. Cmli nedelje. Naročite se n; Slovensko-angleško slovnic Slovensko-angleški tolmad Angleško-slovenski slovar. Vse tri knjige v eni stan $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND CC 9 Albany St., New York, 1 Primemo delo dobiš le, ak zmožen angleščine. POZOR! SLOVENCI! P02 SALOON s modernim kegljisčei Sveže pivo v sodčkih in in druge mano vrstne pijače ter « smodke. Potniki dobe čedne f čiAče za nizko ceno. Postresba točna ln Lzborna Vsem Slovencem in drugim Bleu se toplo priporoča MARTIN POTOKAK 564 SO. CENTEB AVE.. C2QQ Sveži kruh in fino pecivo dobite v v hrvatsko slovenski pekanl Curiš ! Radakov 623 Bo. Throop Street Vo«i tudi na dom CHKU Valentin Potiš GOSTILNIČAR j 1237-Ist St.. U Stik To« m, foMiloi podreja* |l inM priporoča rojakom za obted Postrežba točna in solidna M. Lackovič •78 West 18th St., CM MODERNO OPREMLJENA SLOT SKA TRGOVINA Z JE8TVDU1 (GROCEBUA.) Najboljši riž, kava, čaj, moka sploh vsakovrstno domače in pnfcfl ako blago vedno sveže po najaityi na prodaj. Na zahtevo razvaiam blago tai dom. ca kar nič ne računi m. Joseph Kratki 375 W. 17th St., Chicara.H Izdelovalec najfinejših d vsake vrste. Na debelo in drobno. 559 W,II C h lull Popravlja nike in ptf primeraafl nab. Kadar se brijete stopite vefcj brivnico I. razreda, to je pri » I Louis Polk 461 W. 18th St., Thilii Hal« CHICAGO, ILL. Podpisana.se priporod Slovencem za mnogobrojd bisk, ker imava na razpolj dobro gostilno in dvors^ Šajnek & Hans 587 S. Center Av CMeift KUPUJTE PRI Albert Lurie 567-69-71-73 Blue IsUfli CHICAGO, ILL. Velika trgovina z šanim blagom. Zmerne cene vsak StiRovaiji: 1346 W. 22nd Strut. TilipliMi, Canal 859. iT M. A, Weisskopf, M. Isknlen zdravnik. Uraduje od 11 predpi in od 6—9 zvečer. 880 So. Ashland An, Tel. Canal 476 Chi<