Št. 120 (16.465) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no-''-a 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na cik-• 5 d~ 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni >uue rob’ v Goveu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra "i944 do 1. maja :94o v Iskami ■Slovenija" pod Vojskim pri Idriii do 7. m ' ’ 945 pa v osvobojenem Trr*'j, kjer je izšla dii je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- u ji. iviontecchi 6 - Tel. 040 7786300, tax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 • Tel. 0432/731190__________________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Oj 77 EVRA Art 2, comma 20b, legge 66296 - Filiale di Trieste \ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA mi. SESUAN - BAZOVICA - DOMJO ”jBSr i J NEDEUA, 23. MAJA 1999 Nevarno igranje z ognjem Sergu Premru Vojna je kot Pandorina skrinjica: ko se dvigne pokrov, se začne zlo, ki ga ni več mogoCe omejiti. In teroristični izpadi zadnjih dni so nedvomno otroci nebrzdanega zla, ki ga je sprožila vojna. Terorizem so dokončno pokopali in svinčenih let ne bo nikoli veC nazaj - tako smo vsaj mislili do Četrtka, a smo se očitno motili. Mrliča je priklicala k življenju vojna, ki ni prebudila samo kritik in različnih mnenj o dogajanju na Balkanu, ampak tudi srdite strasti in celo sovraštvo: od besed sovraštva do dejanj sovraštva pa ni zelo daleC. 2e pred umorom odvetnika D’Antone je kronika beležila po vsem polotoku - poleg številnih vsega spoštovanja vrednih mirovniških pobud - tudi množico bolj ali manj nasilnih dejanj pod pretvezo nasprotovanja vojni, seveda samo Natovi... Zadnje dni pa je to dogajanje prestopilo bregove in krvavemu atentatu Rdečih brigad v Rimu je sledilo na desetine atentatov, od požiga sedeža levih demokratov v Bologni in atentata na delavsko zbornico v Cu-neu do molotovke v Trstu, kjer se sicer niso podpisali, vendar so izbrali tako zgovoren cilj, vojaški sedež, da je tudi najbolj kratkovidnim jasno sporočilo atentatorjev, ki se verjetno imajo za nekakšne pro-tiimperialistiCne pacifiste. Včeraj in predvčerajšnjim sta dva dogodka opomnila tiste, ki so pozabili, kako zelo smo blizu vojnemu nasilju: gre za predvčerajšnje odkritje peklenskega stroja pod hrvaškim avtobusom in za včerajšnji atentat na vojaški sedež v Trstu. Zaradi strateške lege naših krajev peljejo prav tod najbolj izhojene poti tihotapcev orožja, prav tu so atentati od nekdaj imeli poseben pomen in prizvok (ne pozabimo, da so se z atentati na slovenskih Šolah urili fašistični teroristi od konca šestdesetih let dalje). V dobrem in v slabem so tukaj vrata za »drugo Evropo«, včeraj v komunistični svet, danes na območje balkanske morije. Tudi zaradi tega je vsako nasilje, včeraj fašistično, danes psevdo antimilita-risticno ali Rdečih brigad, pri nas toliko bolj nesprejemljivo in vznemirljivo. KOSOVO / GRAFITNE BOMBE NATA POVZROČILE ŽE ČETRTI ELEKTRIČNI MRK V SRBIJI Letalski napadi se stopnjujejo, diplomaciji pa zmanjkuje časa Ahtisoari in Annan v Stockholmu: Problem niso načela, ampak podrobnosti BRUSELJ - Nato predvideva le še nekaj tednov letalskih napadov na ZR Jugoslavijo, kajti sicer bo prepozno za vrnitev beguncev na Kosovo pred zimo. Morda je prav to vzrok za novo stopnjevanje bombardiranj, posebno na območju Beograda, kjer so grafitne bombe v noči na soboto že Četrtič povzročile električni mrk. Roki diplomatskih prizadevanj za rešitev krize se medtem podaljšujejo, Čeprav so stiki zelo intenzivni. V Stockholmu sta se včeraj sešla finski predsednik in posrednik EU Ahtisaari in generalni sekretar OZN Annan (na posnetku AP), ki sta poudarila, da so najveCje težave s podrobnostmi morebitnega mirovnega dogovora. Na 2. strani TELECOM / OLIVETTIJEV PREVZEM Colannino napoveduje razvoj in delovna mesta MILAN - Z Olivettijevo zmago v operaciji za prevzem Telecoma Italia (družbi iz Ivree je uspelo zbrati 51,02% delniškega kapitala) se je končal večmesečni boj med pooblaščenima upraviteljema obeh družb, Robertom Colanninom in Francom Bernabejem. Colannino je včeraj elegantno dejal, da ni ne zmagovalcev ne poražencev in da bosta prehod Telecoma v nove roke izvedla skupaj z Bernabejem, sam pa bo kandidiral za upravitelja nove družbe. Napovedal je politiko mavno-vešanja stroškov in razvoja s ciljem ustvarjanja delovnih mest za mlade. Olivetti-Telecom bo imela 135 tisoC zaposlenih, družbi Omnitel in Infostrada pa bosta prešla k Marmesmannu. Franco Bernabe, ki bo najbrž odstopil na torkovi seji upravnega sveta Telecoma, je bil pred prihodom v telefonsko družbo pooblaščeni upravitelj energetske družbe Eni, ki je prav vCeraj dobila nov upravni svet in predsednika. Zakladno ministrstvo je na to mesto imenovalo Renata Rug-giera, dosedanjega predsednika WTO. Na 2. strani ITALIJA / POLITIČNA NAPETOST Teroristični umor povzročil ostro polemiko na levici RIM - Umor Massima D’Antone je povzročil novo ostro polemiko na levici. Na zatožni klopi je Stranka komunistične prenove, posebno njen tajnik Fausto Bertinotti, ki mu tako levi demokrati kot bivši tovariši SIK očitajo, da se ni gladko in nedvoumno ogradil od umora sodelavca ministra Antonia Bassolina. Premier Massimo D’-Alema (na sliki) je na kongresu Stranke italijanskih komunistov obsodil nedavni rimski atentat ter ožigosal vse tiste, ki so na tak ali drugačen način dejali, da vsebuje dokument rdečih brigad nekatere resne analize o gospodarskem in družbenem stanju v državi. Na 2.strani TRST / NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA Razstava ob 50-letnici klasične gimnazije Razstavo so pripravili dijaki pod mentorstvom profesorjev in bo odprta do 5. junija TRST - Ob 50-letnici slovenske klasične gimnazije v Trstu so na liceju Franceta Prešerna včeraj odprli zgodovinsko razstavo, ki so jo oblikovali in postavili dijaki pod mentorstvom profesorjev in ki prikazuje zgodovino šole po podatkih iz šolskega arhiva. Lahko si ogledamo tudi stare zvezke, učbenike, fotografije, prve strani takratnih slovenskih in italijanskih časopisov, predstavljeno je šolsko življenje v obdobju med leti 1947 in 1957. Razstavo, ki bo odprta do 5. junija, je s svojimi fotografijami obogatil Mario Magajna. Na 5. strani Smrt Fulvia Tomizze boleče odmeva TRST - Smrt istrskega pisatelja Fulvia Tomizze je boleče odjeknila v tržaški in tudi v mednarodni kulturni stvarnosti. Romanopisca iz Materade, ki bo po torkovi žalni svečanosti v stolnici Sv Justa počival v rodni vasi, so s članki in reportažami počastili vsi italijanski časopisi, o njem in o njegovih delih pa se ukvarjajo tudi občila v tujini. Vsi brez izjem ugotavljajo, da je bil Tomizza velik romanopisec in umetnik, ki je znal posredovati dileme, stiske in bolečine obmejnega človeka. Na S.strani V Trstu molotovka na vojaški sedež TRST - Neznanci so prejšnjo noC odvrgli molotovko proti sedežu vojaških pirotehnikov: plameni so povzročili manjšo škodo na vhodnih vratih in kmalu ugasnili. Atentat vseeno zelo zaskrblja varnostne sile: tudi Ce doslej nobena organizacija ni prevzela odgovornosti, gre očitno za protivojaško dejanje, ki se uokvirja v vrsto nasilnih dejanj zadnjih dni po vsem polotoku, med katerimi je najhujše umor odvetnika Massima D'Antone v Rimu, katerega odgovornost so prevzele Rdeče brigade. Na 3. strani Slovesno ob koncu šolskega leta TRST - Slovesnosti ob zaključku šolskega leta na Jadranskem zavodu Združenega sveta se je na devinskem gradu udeležilo okrog 400 oseb, dijakov, njihovih staršev, profesorjev, gostov, med katerimi je bila tudi senatorka Patrizia Toia. Uvodni govor je imel predsednik zavoda Michele Zanetti, v imenu Občine Devin-Nabrežina pa je prinesla pozdrave podžupanja Mariza Skerk Kosmina. Na 4. strani Danes v Mačkoljah pevski maraton MACKOLJE - V Bregu in tudi drugod v zamejstvu vlade veliko pričakovanje za današnji prvi pevski maraton, ki ga v Mačkoljah danes popoldne (začetek ob 15.uri) prireja istoimensko prosvetno društvo. Prireditelji napovedujejo nastop kar 22 pevskih zborov in skupin. Prvi bo nastopil domači zbor pod taktirko dirigenta Iva Lešnika. Na 4.strani Te nubva TECUTO4 f- ■ Si ecnoutemitt 11 - orodje najboljših znamk za profesionalna dela in hobby - stroji za Vaš vrt - električne in motorne kosilnice - nudimo tehnično pomoč in nasvete spili. # M OPČINE, Proseška ul. 7 Tel./faks 040/212397 Nedelja, 23. maja 1999 DNEVNE NOVICE KOSOVO / GRAFITNE BOMBE VČERAJ POVZROČILE NOV ELEKTRIČNI MRK V VELIKEM DELU SRBIJE Diplomatski roki se daljšajo, Nato pa zaostruje bombni pritisk na Beograd Za Nato napadi največ nekaj tednov, sicer se begunci ne bodo mogli vrniti na domove pred zimo BRUSELJ - Natova letala so v noči na soboto že Četrtič povzročila razpad elektroenergetskega sistema v večjem delu Srbije. Močni napadi so bili usmerjeni na cilje v Beogradu in njegovi širši okolici, v okolici Subotice, v Somborju, na Fruški gori, v Boru, v okolici Smedereva, Sabca in Kraljeva ter nekateri kraji na Kosovu, med drugim Istok, kjer je bilo po srbskih virih v tamkajšnjem zaporu v Natovih napadih dan prej ubitih 19 ljudi oseb. Do četrtega razpada elektroenergetskega sistema ni prišlo samo zaradi delovanja grafitnih bomb, odvrženih na termoelektrarno Kostolac in hidroelektrarno Bajina Bašta, marveč tudi zaradi bombardiranja termoelektrarne Kolubara pri Lazarevcu. Zaradi teh napadov je prišlo do prekinitve oskrbovanja z električno energijo v večjem delu Srbije in v pretežnem delu Beograda. Električno energijo so včeraj dobivali le prednostni uporabniki v mestu, med drugim bolnišnice. Natova letala so nekajkrat dalj časa preletavala srbsko prestolnico in njeno širšo okolico, potem pa so tretjič zapored bombardirala Jugo-petrolovo skladišče naftnih derivatov, med tarčami pa so bili tudi oddajniki. Radio Beograd je poročal, da so Natova letala na Kosovu bombardirala okolico Uroševca, širšo okolico Prištine, Peči, Kline in Podujeva. V štiriindvajsetih urah naj bi na območje Kosova po trditvah državnega radia padlo najmanj 100 projektilov, pri čemer je bilo ubitih naj- manj 20, ranjenih pa več kot 50 ljudi. Nato je v zadnjih 24 urah izvedel doslej najmočnejše napade na ZRJ vse od začetka operacije 24. marca, saj je na bojno nalogo poletelo 684 letal. Po podatkih zveze so letala na Kosovu zadela najmanj 12 tankov jugoslovanske vojske, 11 oklepnih vozil, devet topniških položajev in sedem drugih vojaških vozil. Na sedežu zavezništva so včeraj potrdili petkovo bombardiranje-zapora v mestu Istok na severozahodu Kosova, predstavnik Nata pa je navedel, da je bil zapor kraj zbiranja jugoslovanskih policijskih in vojaških sil. Severnoatlantsko zavezništvo želi doseči, da bi jugoslovanska vlada v kosovskem sporu popustila v naslednjih nekaj tednih. »Naredili bomo, kar je v naši moči, da Beograd v naslednjih tednih sprejme pet zahtev, ker bi to omogočilo, da bi se begunci lahko še pred zimo vrnili domov,« je včeraj v Bruslju izjavil tiskovni predstavnik Nata Jamie Shea. To je v interesu zaveznic kot tudi sosednjih držav, ki so sprejele veliko beguncev. Svet zavezništva namerava prihodnji teden nadaljevati z načrtom o pripravi mednarodne mirovne enote za Kosovo, vendar imajo načrti o zaščitni enoti prednost pred vsem ostalim, da ne bi prišlo do nevarne praznine med umikom srbskih enot s Kosova in prihodom mednarodne enote, je dejal Shea. Predhodnico mirovne enote v Makedoniji so s sedanjih 12.000 vojakov povečali na 16.000 mož zveze Nato. Človekoljubne organizacije se že pripravljajo na zimo ŽENEVA - Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) skupno število beguncev s Kosova od začetka krize marca lani znaša 930.811; od teh jih je 747.800 zapustilo Kosovo po začetku napadov zveze Nato 24. marca letos. Največ beguncev se je zateklo v sosednje države, in sicer jih je v Albaniji približno 437.000, v Črni gori 64.000, v Makedoniji pa 225.300. Iz Makedonije je v druge evropske države in ZDA odšlo že skoraj 60.000 beguncev. UNHCR je tudi sporočil, da begunci, ki prehajajo mejo z Makedonijo, pripovedujejo o mučenjih, pretepih, izsiljevanju in pomanjkanju hrane. Veliko število beguncev zdaj prihaja iz Uroševca, kjer je nekoč živelo okrog 50.000 Albancev in 5.000 Srbov. Visoki komisariat ZN za begunce je medtem začel s programom pomoči pregnanim in razseljenim osebam, ki se do zime morda še ne bodo vrnile na svoje domove na Kosovu. Skupaj s partnerskimi človekoljubnimi organizacijami je nakupil 15.000 šotorov za zimske razmere, ukvarja pa se tudi z različnimi projekti, ki sicer ne sodijo v njegovo pristojnost. Med drugim pri UNHCR razmišljajo o obnovi cest, napeljavi vode in elektrike na območjih, kjer so začasno naseljeni pregnanci. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN je v New Yorku dejal, da misija za ugotavljanje položaja v ZR Jugoslaviji na Kosovu doslej ni odkrila pretirane škode. Misija, ki jo sestavljajo predstavniki različnih agencij svetovne organizacije, je največ škode ugotovila na posameznih hišah in v trgovskih lokalih, ki kažejo jasne sledove sistematičnega uničevanja in ropanja. Priština naj bi bila večinoma nedotaknjena, Čeprav se na nekaterih državnih zgradbah vidijo sledovi bombardiranja. Po oceni vodje človekoljubne operacije zveze Nato v Albaniji, generala John Reith, bosta za vračanje beguncev na Kosovo zaradi vojne škode potrebni dve leti. V okviru operacije Zavezniško zatočišče v Albaniji skrbi v povezavi s predstavniki UNHCR za pribežnike s Kosova 8000 oseb. Boj diplomacije . s podrobnostmi STOCKHOLM - Diplomatska prizadevanja za prekinitev vojaškega konflikta na Balkanu se nadaljujejo, čeprav je še veliko izjemno težavnih podrobnosti, ki jih je treba rešiti. Tako sta včeraj v Stockholmu dejala generalni sekretar OZN Kofi Annan in finski predsednik Martti Ahtisaa-ri, ki je kot predstavnik Evropske unije vse bolj dejaven v mednarodnih diplomatskih prizadevanjih za rešitev krize na Balkanu. Ahtisaari je Annana seznanil s pogovori, ki jih je imel v minulih dneh v Moskvi z ruskim posrednikom Viktorjem Cernomirdinom in pomočnikom ameriške državne sekretarke Stro-bom Talbottom v Moskvi. Novi tristranski pogovori so napovedani za sredo, 26. maja, prav tako v ruski prestolnici, potem ko naj bi se Cerno-mirdin vrnil z vnovičnega obiska v Beogradu. Na skupni tiskovni konferenci sta Annan in Athisaari dejala, da je glede pogojev skupine G8 za prenehanje bombnih napadov Nata načelno soglasje doseženo, vendar se prave težave skrivajo v podrobnostih. Zato ta trenutek ni mogoče napovedovati roko diplomatske akcije, vendar je Ahfissari kljub vsemu pristavil upanje, da bo »imel kaj povedati« na vrhu Evropske unije junija v Kolnu. Ena od najbolj kontroverznih točk ostaja vsekakor sestava in vodstvo mednarodne sile, ki bi morala jamčiti mir na Kosovu. Za diplomatska prizadevanja v teku je torej jugoslovanski sogovornik še naprej Slobodan Miloševič, Čeprav si marsikdo težko predstavlja povojno prihodnost ZR Jugoslavije v njegovih rokah. Nemški kancler Gerhard Schroder je v pogovoru za časnik Bild am Sonntag dejal, da bo Miloševič ostal sogovornik v morebitnih mirovnih pogajanjih, pa čeprav je obrambni minister Rudolf Scharping jugoslovanskega vodjo nedavno označil za vojnega zločinca. Nemški zunanji minister Joschka Fischer bo jutri v vlogi turnusnega predsednika sveta zunanjih ministrov EU odpotoval v VVashington, kjer se bo o najnovejšem razvoju balkanske krize pogovarjal z državno sekretarko Madeleine Albright. V Bonn se bo vrnil v sredo, ko so napovedani tudi novi tristranski pogovori v Moskvi. Talbott, odposlanec vodje ameriške diplomacije Albrightove, bo po napovedih ruske tiskovne agencije In-terfax prišel v Moskvo že v torek, ko naj bi se tudi srečal z zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom, v sredo pa se mu bo na sestanku s Cernomirdinom pridružil še Ahtisaari. TELECOM / COLANNINOVi NAČRTI PO ZMAGOVITEM PREVZEMU Glavni cilj je stabilnost MILAN - Uspeh Olivettijeve operacije za prevzem družbe Telecom Italia je v Italiji in tudi po Evropi naletel na v glavnem ugodne odmeve, Čeprav marsikdo opozarja, da prihodnost podjetja ne bo lahka. Po trimesečni bitki za prevzem Telecoma je milanska borza v petek okrog polnoči objavila dokončen rezultat: Olivettiju je z nakupi uspelo pridobiti nekaj veC kot 51 odstotkov (51, 02%) kapitalskega deleža v telekomunikacijski družbi. Nekdanjemu proizvajalcu pisarniške opreme in računalnikov je torej uspel največji prevzem v zgodovini Italije, naj-veCji tovrstni v Evropi in eden največjih na svetu. Pooblaščeni upravitelj Telecoma Italia Franco Ber-nabe je v prvi izjavi priznal poraz in dejal, da se ne bo spuščal v sodne spore, ker bi s tem »postavil družbo v mavec«. Opazovalci pričakujejo, da bo Bernabe odstopil s svojega položaja na za torek sklicanem upravnem svetu Telecoma. Besedo bo tako prepustil novim lastnikom in predvsem svojemu nasprotniku v teh treh mesecih trdega merjenja moči, Robertu Co-lanninu. Tudi Colannino je bil v prvih izjavah po zmagi zelo spravljiv, dejal je, da je treba spor čimprej končati in milisti na podjetje. Načrtovana združitev Telecoma Italia z Deutsche Telekomom je tako v najboljšem primeru odložena, Čeprav je predsednik nemškega telekomunikacijskega velikana Ron Sommer v pogovoru za Welt am Sonntag namignil, da še naprej verjame v združitev s Telecomom Italia. Stališče italijanske vlade, ki ima v rokah zlato delnico, do načrtovane poroke z nemškim telekomunikacijskim koncernom je bilo sicer ves čas skeptično, kar ji je odkrito očital tudi sam Bernabe. Vendar pa italijanski tisk opozarja na nekatere težave novega podjetja; predvsem bo treba razčistiti, kdo bo imel prvo besedo v Olivetti-Telecomu. Častni predsednik Fiata Giovanni Agnelli je kar naravnost opozoril na visoke dolgove, ki si jih je nakopal Olivetti za svoj naskok. »Pustolovščina je zdaj končana. Olivettiju želim vse najboljše. To je težak posel z veliko prihodnostjo, ampak tudi z velikimi dolgovi,« je dejal. Trdno jedro delničarjev Telecoma, med katerimi je tudi Agnelli, pa se očitno ni mogla upreti Olivettiju, ki jim je ponudil 11,5 evra za delnico. Na milanski borzi je Telecom v minulih tednih kotiral nekaj pod 10 evrov za delnico. Skupna vrednost Telecoma Italia je bila zaradi Olivettijeve ponudbe 11, 5 evra za delnico določena na 117.000 milijard lir, izid prevzemne operacije pa pomeni, da bo Olivetti plačal lastnikom prodanih delnic približno 60 tisoč milijard lir. Del tega denarja bo iztržil s prodajo podjetij Infostrada in Om-nitel svojemu nemškemu partnerju Mannesmannu, ki mu bo odštel 15 tisoč milijard lir. Prodaja je v petek zvečer prejela soglasje urada za zaščito konkurence pri Evropski uniji. . Za Olivetti je bil včeraj dan praznovanja, vendar tudi skrbi za prihodnost. Minister za telekomunikacije Cardinale ocenjuje, da je dosega večinskega deleža v Tele-comovi delniški strukturi že sama po sebi jamstvo za podjetje, za delničarje, za uporabnike storitev in za razvoj. In prav razvoj z novimi vlaganji in delovnimi mesti je tisto, kar je Colannino napovedal na včerajšnji prvi tiskovni konferenci po zmagi. ITALIJA / PO UMORU D'ANTONE Nova ostra polemika na levici D'Alema: Besede tehtajo - Bertinotti: Nas hočejo izbrisati RIM - Teroristični atentat, v katerem je bil ubit univerzitetni profesor Massimo D’Antona, je povzročil nova trenja in nove hude polemike na levici. Kamen spora so nekatere izjave voditelja SKP Fausta Berti-nottija (na sliki) , ki je dejal, da vsebuje dokument rdečih brigad nekatere pravilne analize o gospodarskem in o političnem položaju v državi. Bertinotti je očital vladni levici, da skuša kriminalizirati demokratično in parlamentarno opozicijo v državi, ki je takoj obsodila umor D’Antone. Ministrski predsednik Massimo D’Alema je na kongresu Stranke italijanskih komunistov ne samo ostro obsodil umor sodelavca ministra Antonia Bassolina, a je tudi pozval politike, naj v tako kočljivih trenutkih pretehtajo izrečene besede. Puščica je letela na voditelja Komunistične prenove. Bertinotti je vsekakor prepričan, da je v teku poskus ne samo politične delegitimacije SKP, a tudi, da se to stranko kratkomalo izbriše iz političnega življenja. Do hudih polemik prihaja zlasti med voditelji SKP in SIK, ki so do pred nekaj meseci stanovali pod isto strankarsko streho. Ministrski predsednik je na kongresu SIK v Fiuggiju govoril tudi o vojni in o zelo težavnih naporih za diplomatsko rešitev kosovske krize. Nekateri delegati so gla-sno negodovali, ko je premier omenil osvobodilno vojsko Kosova kot sogovornika pri reševanju krize, zaploskali pa so mu, ko je dejal, da bo Italija napela vse sile za iskanje diplomatskih rešitev. D’Alema je vsekakor priznal SIK, da je doslej dosledno podprla vlado, čeprav zagovarja samostojna in, kot znano, kritična stališča do vojaškega posega Na- ta. Predsednik strank® Armando Cossutta je bil včeraj zelo kritičen do atlantskega zavezništva in hkrati do Slobodana Miloševiča. S taksno oceno ne soglaša voditelj LD VValter VeltronL P° katerem ne gre na noben način postaviti na ist° raven beograjski režirj1 in tiste, ki hočejo ustavi ti etnično čiščenje na Kosovu. J TERORIZEM / PREJŠNJO NOČ V UL. DONADONI 24 Molotovka proti vratom sedeža vojaških pirotehnikov Atentatorji se niso podpisal očitno po je povezavo z vojnim dogajanjem Neznanci so prejšnjo noč vrgli molotovko pred sedež vojske v Ul. Dona-doni 24: plameni so ožgali vhodna vrata, ne da bi povzročili večjo gmotno škodo (na sliki, foto KRO-MA/Križmančič). Seveda vprašanje ni v gmotni škodi, pač pa v terorističnem sporočilu atentata z zažigalno bombo proti vojaškemu sedežu. Čeprav se atentatorji še niso oglasili, da bi prevzeli odgovornost za dejanje, je iz samega cilja razvidno, da je atentat treba povezati z vojnim dogajanjem in z drugimi nasilnimi dejanji zadnjih časov, kot so umor v Rimu, na požig sedeža levih demokratov v Bologni in na nedavni napad na sedež tržaških levih demokratov z dimno bombo, ki so jo odvrgli v hodnik stranke prav med skupščino posvečeno vojni na Balkanu. O zadevi vodijo preiskavo karabinjerji, ki jih je na kraj atentata priklical vojaški podčastnik zjutraj, ko je opazil sledove plamenov na vratih in razbitine steklenice na tleh pred vhodom v oddelek pirotehnikov, ki sicer spadajo v okvir enote 15. Ce-rimant iz Padove. Kaže, da ni nihče opazil, kdaj so odvrgli molotovko, in da so se plameni kar sami pogasili In torej ni bilo prave nevarnosti, da bi se Požar razširil na poslopje, kjer živi pirotehnični izvedenec s svojo družino. Kot rečeno, doselj ni znano, da bi kdo prevzel odgovornost za atentat, pristaviti pa je treba, da so Preiskovalci kar se da redkobesedni in niso posredovali nobene informacije o morebitnih iz- sledkih. Jasno pa je, da so tudi preiskovalci zelo zaskrbljeni zaradi nasilja v naši deželi, ki je v ospredju vojnega dogajanja predvsem zaradi letalskega oporišča v Avianu, kjer je že bilo več zažigalnih atentatov, s katerimi so uničili avtomobile ameriških vojakov. Med političnimi silami pa so pod udarom v prvi vrsti levi demokrati: kaže, da se tajnik Vel-troni iz varnostnih razlogov ne bo udeležil, kot je bilo predvideno, skorajšnje volilne kampanje v naših krajih. Sedeže strank in nekaterih javnih ustanov so zadnje dni za-stražili, poostrili pa so tudi nadzor na meji. Budin, občinski svet in Skp o nasilju Včerajšnji zažigalni atentat je podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin uokviril v sedanje napeto ozračje, ko nekateri skušajo izkoristiti vojno dogajanje za izpodkopavanje demokracije. Prav zato je najučinkovitejši odgovor demokratična pokončnost in odločenost, ki jo mora pokazati vsak po svojih močeh in pristojnostih: od vlade in varnostnih sil do strank in državljanov, meni zastopnik levih demokratov, ki je tudi izrazil upanje, da bi se vojna čimprej končala, do takrat pa bo treba še bolj dosledno braniti demokracijo. Tržaški občinski svet je medtem soglasno odobril resolucijo v zvezi z umorom Massima D’Antone: svet se pridružuje splošnemu žalovanju in obsodbi zločinskega umora ter izraža upanje, da bodo čimprej zasledili krivce, ter poudarja zaskrbljenost zaradi povratka političnega terorizma in poziva k mobilizaciji v obrambo demokracije. Vsako nasilje kot sredstvo za izražanje političnega nasprotovanja je treba obsoditi, meni tržaški občinski svet, ker ne rešuje nobenega problema, pač pa ogroža možnost političnega soočanja in demokratičnega razvoja. Resolucijo, za katero so glasovali predstavniki vseh svetovalskih skupin, je predlagala Stranka komunistične prenove, ki v tiskovnem sporočilu ob obsodbi terorističnega umora zavrača poskus izrabljanja besed tajnika Bertinottija v zvezi s stališči Rdečih brigad: izjave so po mnenju Skp zlonamerno izvzeli iz splošnega konteksta, v katerem so bile izrečene. »Ne sprejemamo poskusa kriminali-zacije našega nasprotovanja vladni politiki, ki smo ga izrazili javno, ne da bi nikoli povzdigovali nasilja in toliko manj terorizma,« zaključuje tiskovno sporočilo tržaške Skp. Srečanje o turističnem projektu pri Devinu Devinsko-nabrežinska občinska uprava prireja javno srečanje na temo »Zamisli za turistični projekt na območju med Timavo in Devinom«, ki bo v torek, 25. maja, ob 18. uri v sejni dvorani v Ribiškem naselju (bivši otroški vrtec). Na srečanju bodo prisotni poleg župana Marina Voccija tudi odbornik Nevo Radovič, predsednik posebne svetovalske komisije za varstvo okolja, razvoj kmetijstva in za razne oblike turizma Mauri-zio Rozza ter dr. Mario Sartori, upravitelj bivše družbe »Agricola Tima- SMRT FULVIA TOMIZZE Romanopisec in borec proti nacionalizmom Zadrega in molk ezulskih združenj - Pogreb v stolnici TRST - Smrt istrskega pisatelja Fulvia To-mizze je boleče odjeknila v tržaški in tudi v mednarodni kulturni stvarnosti. Romanopisca iz Materade, ki bo po žalni svečanosti v torek zjutraj stolnici Sv.Justa počival v rodni vasi, so včeraj z obširnimi članki in reportažami počastili vsi veliki italijanski časopisi, o njem in o njegovih delih pa se ukvarjajo tudi občila v Sloveniji, Hrvaški in Avstriji. Vsi brez izjem ugotavljajo, da je bil Tomi zza velik romanopisec in umetnik, ki je znal odlično posredovati dileme, stiske in bolečine obmejnega ter po svoje razdvojenega človeka. Marsikdo tudi izpostavlja dejstvo, da je pisatelj iz Materade dosledno odklanjal vse nacionalizme in vseskozi zagovarjal družbo, ki mora temeljiti na medsebojnem spoznavanju, strpnosti in sožitju. Zaradi te njegove odprte miselnosti so ga uradni krogi in združenja istrskih beguncev dolgo časa imeli za neke vrste izdajalca, skoraj za človeka, ki se je na nek način prodal Slovanom in slovanskemu svetu. Obdobju odkritega nasprotovanja je sledil molk o njegovih romanih ter o njegovih uspehih in ta velika zadrega je prišla do izraza tudi ob njegovi smrti. Tomizzov odhod so vsaj do včeraj uradna ezulska združenja kratkomalo prezrla in molče sprejela. Umrli pisatelj je bil skupaj z Giorgiom De-pangherjem, Marinom Voccijem in Guidom Miglio med ustanovitelji kulturnega krožka Istria, ki je prekinil dolgoletni politični monopol nacionalistov nad Istrani, ki so zapustili rodne kraje. V tisku so ga takrat ozmerjali kot človeka, ki se na tak ali drugačen način povezuje s »sla-vocomunisti« in s tistimi, ki so v bistvu sokrivi in politično odgovorni za množični eksodus Istranov. Ti očitki in te obtožbe so Tomizzo zelo potrle in zagrenile. Zaradi tega se je, kolikor je mogel, izogibal srečanj in razprav s politično tematiko; zanj so govorili romani in zgodbe v glavnem o tako imenovanih malih ljudeh, ki potem v resnici oblikujejo zgodovino, čeprav -se nanje potem skoraj nihče ne spomni. Tomizza pa je te ljudi imel stalno pred seboj. POLEMIKA / OBISK MINISTRICE BELLILLOVE TRIESTE FUTURA NOVICE Poseg SL o srečanju v Zgoniku Seganti: Pobudniki sestanka kršili osnovna načela demokracije Zasedanje o razvoju tižaškega pristanišča TRST - Srečanje med ministrico z dežele Katio Bellillo in predstavniS' vom slovenske manjšine, ki se j Prejšnjo nedeljo odvijalo na županstv v Zgoniku, je Se naprej predmet pob jrrike. Z vprašanjem predsedniku Dežt le Robertu Antonioneju se je sedaj ogk ®ila deželna svetovalka Severne lige Fe Perica Seganti. Na včerajšnji novinarsl konferenci je očitala ministrici in nje Pernu sodelavcu Stojanu Spetiču, d ra na srečanje povabila le organizacij 111 stranke, »ki jih je Titova Jugoslavij Vsilila Italiji za obrambo svojih intere ?°v. post-komunistična Slovenija p k^r tako osvojila«. Po objavi seznama udeležence srečanja z ministrico Segantijeva dodaj; Qa se je, čeprav nepovabljen na župansi V°> predstavil prof. Samo Pahor, ki j Predsednik društva Edinost. Slednjeg J® Sergij Lipovec, ki je po poklicu urac Jk deželne skupine Italijanskih komi istov - piše svetovalka SL - ustavil n ?.avnih vratih z besedami: Na srečanj; arn° ga mi organizirali, ti nisi bil pc aMjen, zato ven od tukaj. Segantijeva meni, da so organizator epravilno izkoristili uradni papi j\redsedstva vlade za predvolilno i: Ankarsko srečanje ter da na sestane , 0 povabili strank, ki so zastopane Zemem svetu in tudi ne Slovensk gospodarske prosvetne skupnosti, ki jo Dežela formalno priznava. To je v nasprotju s stališči pristojne poslanske skupine, ki je na avdicije o zaščitnem zakonu povabila vse stranke in organizacije manjšine ter z deželnimi zakoni o zaščiti manjšine, dodaja Se predstavnica Bossijeve stranke, ki se tudi sprašuje, zakaj se Bellillova pred odhodom v Slovenijo ni sestala s predstavniki Dežele FJK in z deželnimi strankami. Organizatorji zgoniskega sestanka so ravnali nasilno in so kršili temeljna načela demokracije. Od Antonioneja Segantijeva želi zvedeti, kako misli deželna vlada reagirati na taksna dejanja političnega nasilja in če misli poseči pri vodstvu državne radiotelevizijske ustanove RAI, »da pojasni vlogo svojega uslužbenca Stojana Spetiča, podpisnika vabila na srečanje v imenu predsedstva vlade«. Predsednika deželne vlade tudi poziva, naj skliče predstavnike Slovencev strank, ki so zastopane v deželnem svetu in manjšinskih organizacij, ki so priznane v proračunskem zakonu. Antonione naj tudi predlaga Bellillovi, da sprejme organizacije manjšinske civilne družbe, ki so bile izključene iz zgoniskega sestanka, ter da od nje zahteva poročilo o uradnih srečanjih, ki jih je imela v Sloveniji. Združenje »Trieste Futura« bo v petek, 28. maja priredilo delovno srečanje, ki ga je poimenovalo »La Proposta« (predlog) in na katerem bodo predstavili načrt, ki ga je o razširitvi lesnega pristanišča izdelal Franco Sergas, ter glavne smernice o ponovnem izkoriščanju starega pristanišča, ki si jih je zamislil znani španski urbanist Manuel de Sola-Morales. Zasedanje bo ob 17. uri v kongresnem centru pomorske postaje, organizator pa vabi k čim večji udeležbi. »Trieste Futura« je pred nekaj meseci že priredilo srečanje, ki ga je poimenovalo »Lo Sviluppo« (razvoj), pred nekaj dnevi pa je na ogled starega pristanišča povabilo dijake višjih srednjih Sol, ki so se pos-noštevilno odzvali, prišlo jih je preko 200. Podelili nagrado »srebrna Minerva« Na sedežu deželnega odbora je predsednik Roberto Antonione podelil nagrado »Minerva d’ar-gento« (srebrna Minerva), ki si jo je tokrat prislužil Marco Durigon iz Spilimberga za svojo diplomsko nalogo »obiskovanje kraških jam v rimskem obdobju«. Nagrado vsaki dve leti podeljujejo na pobudo društva Minerva, najstarejšega kulturnega združenja iz naše dežele in enega najstarejsih v Italiji, saj ga je Domenico Rossetti ustanovil v daljnjem letu 1810. Ob podelitvi je predsednik Antonione poudaril prizadevanja Dežele v podporo tistih, ki delujejo na kulturnem področju, ta prizadevanja pa naj bi se konkretizirala s predlogom o reformi tega sektorja. Tudi škof Ravignani ob sklepu »ljudskega misijona« Na današnjo binkoštno nedeljo se zaključi »ljudski misijon 1999«, ki ga je organizbalo Slovensko pastoralno središče v Trstu skupaj s slovenskimi dušnimi pastirji v mestu in ki se je pričel v soboto, 15. maja. Sklepni dan poteka v znamenju Kristusovih besed »pojdite in oznanjujte evangehj«. Misijonarjeva maša z govorom bo v naslednjih cerkvah: ob 8. uri pri Novem sv. Antonu, ob 8. uri pri Sv. Vincenciju, ob 9. uri v Rojanu (prenos po Radiu Trst A), ob 9.15 pri Sv. Jakobu, ob 10. uri pri Sv. Ivanu, ob 10.30 v Skednju, ob 11. uri v Barkovljah. Ob 16. uri bo v cerkvi Novega sv. Antona sklep ljudskega misijona. Slovesno somaševanje bo vodil škof Evgen Ravignani (škofova pridiga, papežev blagoslov, pozdrav misijonarjev in zahvalna pesem). »Oboževalec« Vasca Rossija Prejšnjo noč so neznanci razbiti steklo nad glavnimi vrati in vdrli v trgovino z optičnim materialom« Video Manuela« v Ul. Udine 1 ter odnesli fotografski aparat »hasselblad« in »nikon FX«, tri objektive (nikkor 24 mm, nikkor 70/200 ter sigma 35/80) in 80 tisoč lir. Očitno pa se navdušujejo tudi nad pevcem lahke glasbe Vascom Rossijem, saj so se polastiti kasete z njegovimi pesmimi. Ustavili Romunki Vedli sta se nekoliko sumljivo, tako da je blagajničar poklical policijo, ki sedaj skuša ugotoviti, kaj sta pravzaprav ženski nameravati narediti. Tujki, 20-letni Romunki Maria Lidia Popa in Nicoleta Claudel, sta v petek okrog 12.30 stopiti v agencijo CRT na Korzu Italija in blagajničarju dejati, da bi radi zamenjati 4 milijone tir. Obnašati pa sta se dokaj čudno, uslužbenec CRT se je zbal, da ga na kakšen zvit način nameravata prelisičiti in je poklical agente, ki se sedaj ukvarjajo z dekletoma. Nedelja, 23. maja 1999 TRST Z 4 EVROPSKE VOLITVE / TIHI ZAČETEK KAMPANJE — MAČKOLJE Zelo veliko volilno okrožje usivarja marsikateri problem Volčič: Če bom izvoljen bom zagovarjal interese in potrebe Trsta Pevski maraton res edinstvena kulturna pobuda Pobudnik je PD Mačkolje ob 50-letnici pevskega zbora Volilna kampanja za evropske volitve 13.junija se je začela v precejšnjem zatišju, ki ga je treba pripisati številnim faktorjem. Kljub uvedbi skupnega denarja in naporom evropskih institucij je namreč parlament v Strasbourgu še vedno zelo daleC, vojna na Balkanu pa je objektivno ošibila Evropo v odnosu do atlantskega zavezništva in zlasti do ZDA. Temu je treba dodati še zadržanje mnogih strank in politikov, ki evropske volitve še vedno napačno tolmačijo kot notranje politično obračunavanje in zgolj kot merjenje sil za rimska ravnovesja. Zelo obširno volilno okrožje, ki sega od Parme do Trsta ter od Ferrare do Bočna, objektivno prizadene relativno majhno Furlanijo-fulijsko krajino in njene kandidate. Že res, da imajo volilci za evropske volitve na razpolago dve preferenci (izjema je lista Južnotirol-ske ljudske stranke z eno samo preferenco), v glavnem pa bodo tudi tokrat šli v Strasbourg kandidati z odločilnimi preferencami v Emilii Romagni in deloma v Venetu. Izvoljeni bodo ljudje, ki so poznani v teh dveh deželah; izjemo predstavlja le juž-notirolski kandidat, ki mu za izvolitev na osnovi posebnega zakona za narodne in jezikovne manjšine za izvolitev v Strasbourg zadostuje že 50 tisoč glasov. MoC preferenc objektivno gledano torej favorizira široko poznane kandidate, pri nekaterih strankah, kot je npr. SVP, pa zasidranost na terito- riju. To velja tudi za Leve demokrate v Emilii, med katerimi se je že zaCel oster boj za vsak glas in predvsem za vsako preferenco. Edini, ki ima kolikor toliko že zagotovljeno izvolitev, je pri LD nekdanji bolonjski župan in dosedanji evroposla-nec Renzo Imbeni, vsi ostali se bodo morali za pot v evropsko skupščino pošteno potruditi. To velja tudi za senatorja Dimitrija Volčiča, ki je v včerajšnji predvolilni izjavi dejal, da nova združena Evropa ne sme temeljiti le na evru, ampak tudi na skupnem demokratičnem projektu. Goriški senator, ki kandidira kot neodvisen na listi LD, je močno prepričan v vlogo Trsta v novi mednarodni sceni, ki se bo hoCeš noCeš ustvarila po sedanji vojni. Ce bom izvoljen - je napisal Volčič - se bom v evro-parlamentu dosledno zavzemal za interese Trsta in njegove pokrajine. Poleg Volčiča, kot znano, kandidirajo za Strasbourg tudi Jože Pirjevec (predstavnik Slovenske skupnosti na listi SVP, ki je povezana s Prodijevimi Demokrati), Igor Canciani (SKP), predstavnika Stranke italijanskih komunistov Bruna Zorzini Spetič in Damjan Primožič ter Gianpaolo Goriup (Ljudska stranka). Od vsedržavnih strankarskih voditeljev kandidirajo pri nas Silvio Berlusconi, Armando Cos-sutta, Antonio Di Pietro, Fausto Bertinotti in Emma Bonino. Severovzhodno volilno okrožje bo izvolilo v evropsko skupščino 16 poslancev in to s proporC-nim volilnim sistemom. V treh okoliških občinah zlasti konkretna vprašanja Ce bo volilna kampanja za Evropo obravnavala širše mednarodne teme, bo volilna kampanja za junijske upravne volitve gotovo dosti bolj konkretna. V Dolini, Zgoniku in v repentabrski občini bodo ljudje izbirali volilne programe, v marsikaterem primeru pa predvsem Ijudi-upravitelje, ki bodo na najboljši način nato vodili posamezne občine. Zaradi splošnega padanja zanimanja ljudi za politiko in politike so se zato mnoge stranke in koalicije v teh treh občinah odločile za staro, a vedno učinkovito volilno kampanjo »od hiše do hiše«. Ce so evropske, parlamentarne in deloma tudi deželne volitve pod moCnim vplivom televizije, pa je na upravnih volitvah pomemben, Ce že ne bistven odnos med volilci in kandidati. Marsikaterega zato moti dejstvo, da ponekod kandidirajo ljudje, ki ne prebivajo v občini in ki zaradi tega slabo ali površno poznajo probleme posameznih okolij. Demokracija je paC demokracija in vsakdo lahko kandidira tam, kjer se mu vzljubi, itak potem odločajo volilci. Stranke in koalicije, v kolikor tega niso še naredile, bodo od jutri dalje začele predstavljati občanom programe in kandidate. Volitve v dolinski, zgoniški in v repentabrski občini bodo v nedeljo, 13.junija, istočasno z evropskimi. Volilec mora prekrižati simbol na glasovnici ali županskega kandidata, ob tem pa lahko odda le eno preferenco za občinski svet. JADRANSKI ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA Preko štiristo udeležencev V imenu Občine Devin-Nabrežina jih je pozdravila Mariza Škerk Prosvetno društvo Mačkolje Ob 50. obletnici Teden dni pred praznikom češenj, ki bo tokrat že 37. po vrsti privabil obiskovalce v Mačkolje, se bo danes na istem prireditvenem prostoru odvijal Prvi zamejski pevski maraton. Prireditev si je omislil odbor domačega prosvetnega društva Mačkolje, ki s to svojevrstno pobudo obenem začenja tudi letošnje praznovanje pomembnega jubileja društvenega mešanega pevskega zbora. Zborovska pesem torej za počastitev okrogle, polstoletne obletnice pevskega zbora, ki ob posvetni opravlja predvsem redno cerkveno dejavnost, saj spremlja vse verske obrede v domači cerkvi, še posebno ob prazničnih priložnostih, obenem pa vadi in nastopa na številnih posvetnih prireditvah, ne nazadnje na mednarodni zborovski reviji Primorska poje. Današnje srečanje, ki se bo zaCelo ob 15. uri, bo ob petju ponudilo predvsem lepo priložnost za srečanje med pevci in pevkami številnih sestavov iz naše pokrajine; na maraton se je namreč prijavilo kar 22 zborov, v vseh možnih glasovnih zasedbah, zapeli pa bodo v prijetnem naravnem okolju, ki bo prav gotovo še spodbudilo boljše medsebojno spoznavanje, prijateljski klepet in izmenjavo mnenj, zakaj ne, tudi o zahtevnejših temah. V uvod današnjemu srečanju bo zapel domači pevski zbor Mačkolje, ki ga vodi dirigent Ivo Lešnik. NOVICE Nasilni in pijani šofer končal v zaporu Naposled se je 41-letni Tržačan T.G. znašel v koro-nejskih zaporih, nakopal pa si je celo kopico obtožb, od povzročitve telesnih poškodb do groženj, upiranja in žalitve javnih funkcionarjev ter vožnje v vinjenem stanju. Nevšečnosti so se zanj začele predvčerajšnjim popoldne, vpleten je bil v prometno nesrečo na križišču med ulicama Paduina in Crispi. Na kraj so prišli mestni redarji, katerim je eden od šoferjev nemudoma ponudil dokumente, medtem ko T.G. ni hotel ni C slišati o kakšnih dokumentih, vedel se je izzivalno, vulgarno, začel je žaliti, agenti so takoj razumeli, da ga je imel precej pod kapo. Poklicali so na pomoC še eno izvidnico, kateri se je nasilnež naposled le uklonil in pokazal doumente. Takoj zatem pa je z glavo udaril redarja, s katerim je govoril. Po krajšem prerivanju so ga onesposobih in odpeljah na poveljstvo. Moški je bil na trenutek povsem miren, na trenutek pa izredno agresiven, tako da mestnim redarjem ni preostalo drugega, kot da ga odpeljejo v zapor. Zjutraj so ga izpustili, zvečer je bil že v zaporu Pred tremi dnevi je policija aretirala 29-letnega Stefana Feruglia iz Ul. Tominz 5, bil je vpleten v pretep, za rešetkami je ostal dva dni, vendar se je po nekaj urah svobode spet vrnil »na hladno«. Mladeniča so izpustih v petek zjutraj, zvečer, ob 20.30, pa so ga agenti opažih na Drevoredu XX. septembra, v rokah je imel kramp in je udrihal po verigi, s katero je bilo zavarovano motorno kolo »ciao«. Takoj so bili ob njem in ga ustavih, saj je bilo poleg drugega njegovo početje prav vandalsko. Jadranski zavod Združenega sveta je karseda slovesno zaključil letošnje že 17. šolsko leto, na devinskem gradu se je zbralo okrog 400 oseb, dijakov, njihovih staršev, profesorjev, gostov, med katerimi je bila tudi sen. Patrizia Toia, podtajnica na ministrstvu za zunanje zadeve. Po uvodnem govoru predsednika zavoda Micheleja Zanettija je v imenu devinsko-nabre-žinske Občine prinesla pozdrave podžupanja Mariza Skerk Kosmina, ki je dijakom (zavod jih obiskuje okrog 200) položila na srce, naj v svet ponesejo ne samo lep spomin iz teh krajev, temveč naj se zavedajo tudi dolžnosti, da se po povratku domov zavzemajo za mir in sožitje med narodi. Voščila jim je tudi pestro in angažirano ter sreCe in uspehov polno življenje in poudarila, da je Občina Devin-Nabrežina ponosna, da lahko gosti tako pomembno mednarodno inštitucijo. Zatem so posegli sen. Patrizia Toia, eden od profesorjev, dva študenta ter rektor David Sutcliffe, na začetku in koncu pa je zapel zavodski pevski zbor. RAZSTAVA / KD IVAN GRBEC Prikaz škedenjske noše Kulturno društvo Ivan Grbec iz Skednja je v petek zvečer pripravilo zanimiv prikaz Narodne noše v Skednju. Prireditev, ki je privabila kar veliko ljubiteljev ljudskega izročila, je zaCel in zaključil ženski pevski zbor (na sliki - foto KROMA), ki je pod vodstvom Ksenije Kos zapel vrsto slovenskih pesmi in za konec še ljudsko »Kej mu buoš taku zamjeru«. Udeležence veCera, predvsem pa udeleženke tečaja škedenjske narodne noše in njihovo učiteljico, priznano strokovnjakinjo s tega področja Marto Košuto, je v imenu društva pozdravila predsednica Lojzka Umari. »Ta veCer nam je v posebno veselje in ponos, saj smo se zanj trudile s srcem, dušo, rokami in... očmi. Ljubezen do vsega, kar je domače in izraža trud in delo naših prednikov, nas je spodbudilo, da smo začele krojiti in vezati škedenjsko narodno nošo. Upamo, da smo s tem svojim delom vlile nekaj veselja do noše tudi mladim in da se bo naša tradicija narodnih noš še nadalje ohranila.« Vsem se je, vidno ganjena, zahvalila Marta Košuta, ki je še posebej poudarila pridnost in zavzetost tečajnic, ki so, kljub številnim drugim obveznostim, vztrajale pri delu in izdelale noše in še druge dele tega oblačila, v ponos in zadoščenje Skednju in vsem, ki si želijo, je dejala, da bi se stare šege in navade ohranile. V zgornjih prostorih doma so udeleženke teCaja pripravile bogato razstavo noš in razniP delov oblačil, pa še raznih starih predmetov if seveda škedenjskih big' Razstava je na ogled do torka. Lepa družabno* je zaključila večer, ki 0° ostal vsem v najlepš0111 spominu. , Neva LukeS OB PRISOTNOSTI UGLEDNIH GOSTOV / NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA Slovesnost ob 50. obletnici slovenske klasične gimnazije Otvoritev zgodovinske razstave, ki bo na ogled do 5. junija V prostorih slovenskega liceja Franceta Prešerna so včeraj dopoldne odprli zgodovinsko razstavo ob 50-let-nici slovenske klasične gimnazije v Trstu. Razstava, ki so jo oblikovali in postavili dijaki pod mentorstovm profesorjev, prikazuje uradno zgodovino sole po podatkih iz šolskega arhiva, a s prikazom starih zvezkov, ki so jih prinesli številni bivši dijaki, učbenikov, fotografij ter drugih šolskih potrebščin in pričevanj je predstavljeno tudi šolsko življenje v obdobju med leti 1947 in 1957. Gre za desetletje, ko se je klasična gimnazija oblikovala in zaživela in ki je bilo zgodovinsko zelo pomembno tudi za celotno tržaško ozemlje. Zato si je mogoče ogledati tudi prve strani takratnih slovenskih in italijanskih Časopisov, ki so poročali o tržaškem vprašanju in o svetovnem dogajanju. Razstavo krasijo fotografije Maria Magajne, ki je sam poskrbel za njihov izbor, kot tudi fotografije vseh razredov, ki so od povojnih let do danes maturirali na klasični gimnaziji. Kar je na razstavi, je bilo pripravljeno v sodelovanju z državnim arhivom v Trstu, z Narodno in študijsko knjižnico ter njenim odsekom za zgodovino. Razstava ima tudi glasbeno spremljavo, in sicer popevke in skladbe iz prvih povojnih let, to spremljavo Pa je posredovala Nadja Kralj z Radia Trst A, pri Ki-noateljeju iz Gotice pa so Pripravih videokaseto z odlomki iz nekaterih znamenitih filmov iz tistih let. V veži so s starimi klopmi, h jih je posodila Občina, tudi rekonstruirali nekdanji razred, lahko pa si ogledamo tudi današnjo klop z današnji- mi predmeti, tako da vidimo razliko med preteklostjo in sedanjostjo, kar je navsezadnje tudi namen te razstave, ki želi prikazati šolo nekoč in danes. Številne goste, med katerimi so bili tudi tržaški podžupan Roberto Damiani, direktor državnega arhiva Ugo Cova, predstavnik deželnega šolskega skrbnika Maione in drugi, je uvodoma pozdravil ravnatelj Tomaž SimCic, spregovorila pa je tudi prof. Marta Ivašic, ki je vodila celoletni projekt o tej razstavi v okviru pouka zgodovine, a temu projektu so namenili tudi veliko svojega prostega Časa. Na koncu je maturant Matej Santi zaigral na violino. Razstava bo odprta do 5. junija, ogled je možen vsak dan od 10.30 do 12.30, v torkih in petkih tudi od 17.30 do 19.30. V OKVIRU LJUDSKE UNIVERZE / NA LICEJU DANTE Tečajniki slovenskega jezika po Sloveniji Nad štirideset tečajnikov na ogledu znamenitosti Škofje Loke, Krope, Begunj in Bleda Tudi letos so v okviru Ljudske univerze tečaji slovenščine potekali v samem središču mesta, in sicer na klasičnem liceju Dante, v bližini trga Ober-dan. Ob koncu celotnega uCenja se je del tečajnikov (bilo jih je nad 40) udeležil izleta v Slovenijo. Organizirala ga je Neva Zaghet, ki s prof. Marijo Ravnik in Alenko Stoka vodi teCaje slovenščine. V nedeljo, 9. maja, so se tečajniki torej odpravili na izlet: najprej so si ogledali znamenitosti Škofje Loke, nato jih je pot vodila v Kropo, kjer jim je vodic krajevnega muzeja lepo obrazložil pomen kovaške tradicije ter jih seznanil s težkimi življenjskimi razmerami delavcev. Od Krope jih je prijazen šofer pripeljal do izredno lepe Avsenikove domačije v Begunjah. Tam so jim lepo postregli z odličnim kosilom, obenem pa so lahko udeleženci izleta prisluhnili prijetnim vižam iz železnega repartoarja svetovno znanih bratov Avsenik. Na kavico so se nato odpeljali na Bled, kjer je, po nekoliko muhastem vremenu, končno posijalo sonce in tako dalo jezeru dodatni Car in lepoto. Ob koncu so se izletniki nastavili fotografu z Zeljo, da bi se kmalu vrnili na Gorenjsko. MED DVEMA OGNJEMA TV kviz za naše višješolce ^ četrtek bo snemanje tekmovalne oddaje v centru Ervatti V Četrtek, 27. maja bo snemanje zadnje oddaje TV kviza Med dve-ognjema. Za slavno lovoriko °ddaje se bodo borile vse štiri eki-Pe slovenskih zamejskih višjih Pednjih šol, ki so se uvrstile v finale. To so dijaki in dijakinje Državnega pedagoškega liceja A. Slomška, Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna, Kla-sičnega oddelka Državnega znanstvenega liceja Franceta Prešerna in Državnega pedagoškega liceja Si-rn°na Gregorčiča iz Gorice. Zadnja nddaja bo, kot se spodobi, boga-!e!Sa in pestrejša, tudi zato, kjer jo . 0 obiskala znana gostja, katere ntena ne smemo in ne moremo Pred Časom povedati. Uredništvo odaje pa pripravlja še eno posla-lc°. ali celo že zelo prijetno pre-senecenje. Med in po snemanju bo g edalce oziroma obiskovalce za-avala znana slovenska skupina roelkoovv. Najbrž se sprašujete, čl .d to ime. O tem se še sami aiU skupine ne morejo zmeniti, irn Pravij°> da je to namišljeno ^ 6 za namišljeno ptico, drugič ri ’v^a ie t° ime psička žene ame-^Skega predsednika Hillary Clin-rJ1, To dilemo nam bodo mogoCe rešili bobnar Damjan Bar ut, ba- sist Žare Pavletič in kitarist ter pevec Goga Sedmak prav v četrtek' med oddajo. Seveda pa bodo vsem pisotnim zaigrali in zapeli svoje stare uspešnice, kot so »Yo!«, nato pesem o znamenitem tržaškem Jamesu Bondu »Sergiu«, ali pesem o tisti mali rožici, ki jo preganjajo »Herbicidi«, gotovo pa bo na sporedu še kak nov hit. Vse to in še veliko veC boste lahko videli in spoznali samo, Ce boste prišli na snemanje pete in zadnje oddaja Med dvema ognjema, ki bo, kot že napisano, v Četrtek, 27. maja, z začetkom ob 17. uri v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Snemanju, na katerega so vabljeni prav vsi, od dijakov, profesorjev in neucnega osebja, do staršev, prijateljev in radovednežev, bo sledil brezplačen koncert skupine Zmelkoovv. Uredništvo oddaje pa še posebno priporoča, da bodo na snemanju prisotni dijaki vseh šol, ki so tekmovale v oddajah tega televizijskega kviza. Vsem bo namreč podelilo nagrade oziroma pokale in priznanja za sodelovanje. Nenazadnje bo to priložnost, da bi se še zadnjic vsi pošteno zabavali in nazdravili ob vedrem glasbenem vzdušju. Občni zbor dobrodelnega društva Slovensko dobrodelno društvo je imelo v petek redni občni zbor. Lani bi moralo društvo slaviti 50-letnico svojega delovanja, iz raznih tehtnih razlogov pa do proslave ni prišlo. Predvidoma jo bodo priredili letos jeseni. Po uvodnih besedah predsednika Aljoše Vesela, ki je poudaril uspešno delovanje društva, je podrobnejši pregled delovanja podala tajnica Silva Gaš-percic, ki je podčrtala predvsem prizadevanje društva za pomoC našim šolam, družinam v stiski in Dijaškemu domu, kjer so našli zatočišče in svoj začasni dom mnogi mladi pribežniki iz drugih držav. Po ostalih poročilih se je oglasil tudi Roberto Švara, predsednik Kluba slovenskih študentov, ki se je društvu zahvalil, ker jim daje od ponedeljskih na razpolago svoje prostore za srečanja mladih. Sledile so volitve, izid katerih je v glavnem potrdil sedanji upravni odbor. Predsedoval bo Aljoša Vesel, podpredsednik je Jožko Gerdol, tajnica Silva GašperCiC, blagajničarka Jole Germani. Ostali elani so: Majda Ostan, Irena Srebotnjak, Vera Cok-Vesel, Marija Tinta-Flo-ridan in Ondina Pavletič, nadzorni odbor pa sestavljajo dr. Marija Marc, Anton Gasperčič in dr. Eva Vesel-Furlan. N.L. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 23. maja 1999 BINKOŠTI Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37 - Dolžina dneva 15.11 - Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 2.35 Jutri, PONEDELJEK, 24. maja 1999 MARIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1013 mb ustaljen, veter 21 km na uro vzhod- nik s e vero-vzhodnik, burja, vlaga 59-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,8 stopinje. I ; LEKARNE Nedelja, 23. maja 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia 14, L argo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Zavije - UL Flavia 89, Zgonik. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661), Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19 (tel. 040 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 - ex Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Giulia 1 (tel. 040 635368). Od ponedeljeka, 24. do sobote, 29. maja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 040 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002). OpCine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. OpCine - Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. ■ BARI 3 38 17 58 20 CAGLIARI 28 27 52 15 82 FIRENCE 75 39 48 56 79 GENOVA 89 26 28 27 21 MILANO 38 79 63 58 77 NEAPELJ 28 46 64 62 55 PALERMO. 43 35 59 8 57 RIM 73 49 34 21 23 TURIN 39 42 31 86 72 BENETKE 28 1 55 23 88 Bi B |^g|B Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točk - Jackpot Brez dobitnika s 5+1 - Jeckpot 39 dobitnikov s 5 točkami 3.930 dobitnikov s 4 točkami 171,874 dobitnikov s 3 točkami 16.105.197.190-lir 17.844.739.180-lir . 3.221.039.438-lir 82.590.800-lir 819.600-lir 18.700-lir H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je ne tržaškem šolskem skrbništvu razobešen seznam sledečih izčrpanih lestvic: 013A Kemiija in kemijska tehnologija, 020A Mehanske vede, 034A Elektronika, 035A Laboratorij mikrobiološke tehnologije in lestvice za podporni pouk za prizadete dijake. Rok za vključitev v omenjene lestvice zapade 30. junija 1999, istega dne zapade tudi rok za predstavitev prošenj za poučevanje glasbenega instrumenta na Nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda v Trstu. TAJNIŠTVO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE obvešča uCno osebje, da je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisalo za š.l. 1999/2000 na podlagi 8. Člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine osem štipendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani. Prošnje z razčlenjenim programom dela sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do vključno 25. maja 1999. DTTZG Žiga Zois namerava v šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, Ce v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in Ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. VeCerna šola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili študij na katerikoli višji srednji šoli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jutranjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356. S IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Informacije dobite v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdiri-vo 23/C, in na tel. St. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in prijatelje v nedeljo, 30. maja na motociklistični izlet v Benečijo. Za vpisnino in informacije tel. 0335-5268055 (Mitja). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vicentina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani. SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland: Za informacije pokličite na tel. St. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja. ŽUPNIJA REPENTA-BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Lisieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Detela Jezusa. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. št. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940. 6 Nedelja, 23. maja 1999 TRST SmtLM© (1[L1[B)^[L]S©[1 Arthur Miller VSI MOJI SINOVI Rezija Zvone Šedlbauer danes, 23. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH Izkupiček predstave je namenjen mednarodni organizaciji RdeCega križa za žrtve vojne na Balkanu. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA AOTEAROA Naravne znamenitosti Nove Zelandije V sliki in besedi nam jih bo prikazal LOJZE ABRAM v petek, 28. maja, ob 20.30 v društveni dvorani v Dolini PD MAČKOLJE prireja OB 50. OBLETNICI MePZ MAČKOLJE PRVI ZAMEJSKI PEVSKI MARATON danes, 23. maja 1999, ob 15. uri ( V MAČKOLJAH ) DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in založba MLADIKA ____________________2. vabita na predstavitev knjige Drago Stoka Po prehojeni poti jutri, v ponedeljek, 24. maja, ob 20.30 j v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 Knjigo spominskih Črtic in avtorja bo predstavil Časnikar Saša Martelanc Narodna in študijska knjižnica v Trstu NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU Nevenka Troha KOMU TRST Slovenci in Italijani med dvema državama Predstavitev bo v sredo, 26. maja 1999, ob 19. uri v Čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. O knjigi bo spregovoril prof. JOŽE PIRJEVEC Obenem bo zgodovinar JURIJ PEROVSEK predstavil svoje delo SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV V LETU 1918 28., 29., 30. in 31. maja bo v MAČKOLJAH tradicionalni Praznik češenj ZKBA/05 A ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBRAČUN DNE 31. 12. 1998 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA BLAGAJNA IN RAZPOLOŽLJIVOST PRI OSREDNJI BANKI IN POSTNI UPRAVI 4.993.480.700 DRŽAVNE IN SORODNE VREDNOTNICE, KI JIH LAHKO REESKONTERAMO PRI OSR. BANKI 116.411.895.024 TERJATVE DO BANČNIH USTANOV 31.828.677.272 TERJATVE DO STRANK 174.066.447.664 OBVEZNICE IN DRUGE VREDNOTNICE 68.706.744.609 SOUDELEŽBE 1.734.261.930 VEČLETNI STROSKI 375.341.487 IMOBILIZACIJE 9.666.057.507 RAZNE AKTIVNE POSTAVKE 14.493.217.717 AKTIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE 4.706.046.404 SKUPNA AKTIVA 426.982.170.314 PASIVA DOLGOVI DO BANČNIH USTANOV 8.830.012.983 DOLGOVI DO STRANK 287.642.543.217 DOLGOVI ZA VREDNOTNICE 46.618.524.165 SREDSTVA TRETJIH V UPRAVI 237.952.809 RAZNE PASIVNE POSTAVKE 11.072.127.832 PASIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE 1.077.917.424 SKLAD ODPRAVNIN 4.545.589.015 SKLADI ZA RIZIKE IN OBVEZE 2.965.720.009 SKLAD ZA RAZVREDNOTENJE TERJATEV 1.814.401.869 SKLAD ZA SPLOSNE BANČNE RIZIKE 172.049.999 DRUŽBENA GLAVNICA 28.920.000 DOPLAČILA NA DELEŽE 168.126.853 REZERVNI SKLAD 57.002.505.943 SKLADI DENARNEGA OVREDNOTENJA 1.182.786.653 POSLOVNI DOBIČEK 3.622.991.543 SKUPNA PASIVA 426.982.170.314 JAMSTVA IN OBVEZE IZDANA JAMSTVA 8.908.299.651 OBVEZE 13.070.621.587 IZKAZ POSLOVNEGA USPEHA AKTIVNE OBRESTI IN SLIČNI DOHODKI 27.557.645.327 PASIVNE OBRESTI IN SLIČNA BREMENA - 10.865.299.671 DIVIDENDE IN RAZNI DOHODKI 66.611.044 AKTIVNE KOMISIJE 2.622.400.470 PASIVNE KOMISIJE - 184.367.270 DOBIČKI PRI FINANČNIH POSLIH 1.242.761.576 RAZNI DOHODKI PRI STORITVAH 1.787.962.860 UPRAVNI STROSKI - 14.824.040.190 ODPISI VEČLETNIH STROŠKOV IN IMOBILIZACIJ - 1.430.889.399 VIŠANJE SKLADA ZA OBVEZE IN BREMENA - 10.261.000 RAZNI UPRAVNI STROSKI - 475.175.487 POPRAVKI TERJATEV IN VIŠANJE SKLADOV ZA JAMSTVA IN OBVEZE - 736.094.791 PRILIVI ODPISANIH TERJATEV 176.726.200 VIŠANJE SKLADA ZA RAZVREDNOTENJE TERJATEV - 528.124.219 DOBIČEK PRI SPLOŠNEM POSLOVANJU 4.399.855.450 IZREDNI DOHODKI 460.755.947 IZREDNI STROSKI - 86.024.854 IZREDNI PREBITEK 374.731.093 DAVKI NA POSLOVNI DOBIČEK - 1.151.595.000 POSLOVNI DOBIČEK 3.622.991.543 m iilii SimtLM© dltLtitDAUsB©! Marko Sosič BALERINA, BALERINA v interpretaciji LuCke Počkaj priredba romana in režija Branko Završan v sredo, 26. maja, ob 19. uri v Občinskem gledališču F. Prešeren v BOLJUNCU SKD JAKA ŠTOKA Mladinska skupina __________________ Svetlana Makarovič SHOW STRAHOV mladinski muzikal Režija Suzi Bandi Glasba Tom Hmeljak Ples Ivana Ban v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKUPINA 85 SLOVENSKI KLUB prirejata v Četrtek, 27. maja, ob 18. uri v dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spoznavanje na kulturnem področju bodo govorili državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, predstavnika Tržiskega kulturnega združenja Tiziano Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos. Vljudno vabljeni! JOSIP BROZ TITO IN NJEGOVA ZAPUŠČINA Ob dnevu mladosti ___ v torek, 25. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. S. Francesco 20, 2. nad.) bo prof. Jože Pirjevec govoril o vlogi te osebnosti v sodobni zgodovini. Vljudno vabljeni! J PRIREDITVE KD IVAN GRBEC - Skedenjska ul. 124 - NARODNA NOSA V SKEDNJU. Razstava bo odprta do torka 25. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. PD MAČKOLJE pri- reja ob 50. obletnici MePZ Mackolje PRVI ZAMEJSKI PEVSKI MARATON, danes, 23. maja 1999, ob 15. uri v MaCkoljgh. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na PRAZNIK DRUŽINE, ki se bo odvijal v Finž-garjevem domu na Opči- nah danes, 23. maja s pričetkom ob 17. uri. Oblikovali ga bodo pevci OPZ Vesela pomlad pod vodstvom Martine Batič ob klavirski spremljavi Martina Vremca in spremnem dia programu Zvonka Vidaua. Kot gostje bodo nastopili elani Slovenskega odra z igrico Obtoženi volk v režiji LuCke Susic. Priložnostno misel bo podala Marija Stekar Košuta. GLASBENA SOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO v soboto, 29. maja, ob 20. uri, v Babni hiši - Ricmanje. Mladi gojenci se bodo predstavili v komornih skupinah. Sodelujejo: cicibani, trobilna skupina in mladinski pihalni orkester. KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na KONCERT, ki bo v nedeljo, 30. maja v cerkvi v Rojanu ob 17. uri. Nastopili bodo: zamejska organista Andrej Pegan in Stefano Bembi, Primož Malavašič organist-diplomat na Akademiji za glasbo v Ljubljani, sopranistki Tamara Stane-se in Nataša Gregori, Gojenka Glasbene matice v Trstu Valentina Bembi - viola . Na sporedu bo tudi prva izvedba Psalma St. 113, ki ga je za orgle in dva soprana uglasbil Andrej Pegan. SKD JAKA STOKA vabi na premiero mladinskega muzikala Svetlane Makarovič SHOW STRAHOV v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku (režija Suzi Bandi, glasba Tom Hmeljak, ples Ivana Ban). UCENCI IN UČITELJICE osnovne Sole Albert Sirk iz Križa ponosno obveščamo, da praznujemo letos 30-let- nico poimenovanja Sole. Obletnico bomo proslavili v sodelovanju z vaškimi društvi in z otvoritvijo razstave del vaških umetnikov, v petek, 28. maja, ob 20. uri, ter v nedeljo, 30. maja, ob 18. uri Z zaključno prireditvijo v sodelovanju z otroškim vrtcem. Obe prireditvi bosta v Kulturnem domu Albert Sirk. Prisrčno vabljeni! E3 ČESTITKE 26. maja praznujeta 25. obletnico poroke NERINA in ANTONIO. Se mnogo let skupnega življenja, zdravja in zadoščenja jima želijo sin Martin, bratje in sestre. Vse najboljše našemu podpredsedniku MIRANU z upanjem, da uredi vso dokumentacijo. SKD J. Rapotec. Daniela in Riccardo Vse najboljše na novi skupni poti vama želijo vsi domači Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Istrska ul. (nasproti pokopališča) Naselje sv. Sergija - Ul. Forti Ul. O. Augusto SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abruzzi'4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Ul. F. Severo 8/10 Zgonik - drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drevored 9 Devin-Nabrežina - drž.c. 14 ERG Ul. F. Severo 2/7 Nabrežje R. Sauro 14 API Drev. Campi Elisi (vogal Ul. Meucci) NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta VANTAGGIO VOLVO 185.100 lir mesečno* ‘Primer Volvo V401.8 Optima: Cena ključi v roke 46.516.950 lir (IVA vključena, davek IPI izključen). Predujem ali morebitna zamenjava 20.016.950 lir - 24 mesečnih obrokov po 185.100 lir, možnost odkupa za 24.653.984 lir. Stroški za postopek 270.000 lir, JAN 8,25% TAEG 8,92%. Predhodna odobritev finančne družbe. Serijska oprema Volvo 40 v enačici Optima: ABS • Servo volan • Airbag full size • Bočni airbag (SIPS bag) • Naprava VVHIPS « Elektronski imobilizer Avtomatska klima ECO (ročna na 1.6) • Varnostne bočne luči • Električno nastavljiva in ogrevana zunanja ogledala Električni pomik prednjih in zadnjih stekel • Lita platišča 15" 195/55 • Lesni vložki • Oblazinjenje iz velurja Madison Možnost nastavitve voznikovega in sopotnikovega sedeža po višini • Daljinsko centralno zaklepanje • Usnjena obloga volana Vantaggio Volvo, nova formula finansiranja, ki jo nudijo koncesionarji Volvo, je možna do 30. junija za vse enačice Serije 40. 'VOLVO Love Cars POBUDA KONCESIONARJA TRST - Strada detla Rosandra 50 - Tel. 040.281365^ KINO 3 OBVESTILA ARISTON - 17.15, 19.40, 22.05 »Pola X«, r. Leos Carax, i. Catherine Deneuve, Giullaume De-pardieu, Katarina Golube-va. Prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Harem suare« r. Serzan Ozpe-tek, i. Marie Gillain, Alex Descas, Lucia Bose. EXCELSIOR AZZURRA - 17.50, 21.00 »II barbiere di Siberia«, i. Nikita Mikhalkov, i. Julia Or-mond, Richard Harris. AMBASCIATORI -15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »Matrbc«, i. Keanu Reeves. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In dreams«, i. Annette Be-ning, Stephen Rea. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.20, 20.15, 22.15 »Segreti«, i. Jessica Lange in Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Tera-pia e pallottole«, i. Robert De Niro, Billy Cristal. NAZIONALE 2 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Incubo finale«, i. Danny Cannon, i. Jennifer Love Hevvitt. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.00 »A bug’s life« risani film; 18.40, 20.30, 22.15 »Piovuta dal cielo«, i. Sandra Bullock, Ben Affleck. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Sono pronta p er tutti«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL- 17.45,19.55, 22.10 »A prima vista«, i. Val Kilmer, Mira Sorvino. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Lulu on the bridge«, r. Paul Au-ster, i. Harvey Keitel, Mira Sorvino, VVillem Dafoe. OBČINA DOLINA razpisuje javno selekcijo samo za naslove za dodelitev štirih poklicnih nalogov »animatorja« v občinskem poletnem centru od 5. do 30. julija 1999. Kandidati morajo imeti opravljeno višjo srednjo Solo in obvladati slovenščino. Rok za predložitev prošenj zapade dne 27. maja t.L, ob 12. uri. Razpis selekcije z obrazcem za prošnjo je na razpolago v občinskem tajništvu v uradnih urah. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V BOLJUNCU PRI OBČINSKEM GLEDALIŠČU - Program: Danes, 23. maja, ob 18. uri koncert godbe na pihala, ob 19. uri govor elana vsedržavnega vodstva SKP, ob 21. uri ples z ansamblom Oasi. Jutri, v ponedeljek, 24. maja, ob 21. uri glasba: Long Zlunk Big Band. ČLANE DRUŠTEV IN SKUPIN TRŽAŠKE POKRAJINE vabimo na srečanje s kandidati za novi deželni odbor ZSKD, ki bo jutri, v ponedeljek, 24. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. KRIŠKA SRENJA obvešča elane, da so na razpolago dovoljenja za odvoz z lastnimi prevoznimi sredstvi posekanih drvi na Babci. Informacije pri odbornikih. UPRAVA OBČINE ZGONIK namerava dodeliti košnjo trave na občinski k.p. St. 1458/133 KO Gabrovec. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo na občino do 24. maja 1999. ALGA KLAMATH, neizčrpen vir naravne energije - predstavitev v Občinski knjižnici v Nabrežini, sreda, 26. maja, ob 20.30; dvorana Zadružne kraske banke na Opčinah, petek, 28. maja, ob _ SESTA VLJIVIHITROMONTAZNI SVETOVNO PRIZNANI BAZENI LAGHETTO S SISTEMOM ZA FILTRIRANJE IN VODNO ČRPALKO PRIMERNI ZA VSAK ZUNANJI PROSTOR BREZ POTREBE ZIDARSKIH DEL HITRA DOSTAVA UGODNE CENE Poslovna enota TRST: Tel./Fax 040/420243 OBČINA DOLINA OBVESTILO O DRAŽBI Prot. 7251/99 Občina Dolina razpisuje dne 15. 6.1999 javno dražbo za dodelitev službe odstranjevanja, rabljenih gospodinjskih strojev, svinčenih akumulatorjev, porabljenih maziv in drugih V6čjih odpadkov za dobo od 1. 7.1999 do 30. 6. 2000 in za ^klicno ceno 19.500:000 Lir (devetnajstmilijonovpetstotisoč) °rez davka IVA, za odgovarjajoči znesek 10.070,90 Evra. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in zadevni pravilnik v pbčinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje ^formacije v Tehnični urad - geom. Davide INAMO (tel. 040-8329233) od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro. Dolina, 20. maja 1999 Odgovorni urada za zakupe in pogodbe (Dr. VValter Coren) BF S.R.L. ZA TOPLINO VAŠEGA DOMA, IZDELAMO ZA VSAK PROSTOR, LONČENE PEČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽELU NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS št.7 -TRST ® 040.370151 © 0348.4117048 18. uri; Združenje obrtnikov-Ul. Cicerone 9, petek, 28. maja, ob 20.30. Vljudni vabljeni! 35. RAZSTAVA VIN IN DRUGIH KMETIJSKIH PRIDELKOV - ZGONIK - 28., 29. in 30. maja 1999 Na sporedu bodo športna tekmovanja v rokometu ter mednarodni balinarski tur-nir, koncert Igorja Spetiča na diatonično harmoniko, ples s priznanimi ansambli. Ponudba tipične domače hrane. Na ogled bo razstava likovnih izdelkov in fotografskih posnetkov o naravi otrok iz vrtca in osnovnih Sol zgoniške občine v organizaciji KRD Dom Brisciki. OBČNI ZBOR KOSOVE-LOVCEV - Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB Srečka Kosovela vabi vse borce in svojce na OBČNI ZBOR, ki bo 29. maja, ob lO.uri v veliki sejni občinski dvorani v Sežani KULTURNI VEČERI ob priliki razstave KO BO CVETEL LAN na dvorišču sedeža Konzorcija vin Kras v Repnu: v soboto, 29. maja, ob 20.30 predvajanje posnetkov prvih Kraških ohceti (1968, 1969, 1971). Vljudno vabljeni! DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do 5. junija, vsak dan, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske otroke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški teCaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, UL Cicerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. SK BRDINA obvešča elane in simpatizerje, da bo potekala ekološka akcija danes, 23. t.m., v MerCedolu. Zbirališče na terenu ob 9. uri. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in MLADIKA vabita jutri, v ponedeljek, 24. maja, na predstavitev knjige Draga Stoke »Po prehojeni poti«. Knjigo bo predstavil SaSa Martelanc. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. UPODOBLJENO TELO -rezideneni seminar akta (risanega in slikanega) z mode-lo od 24. do 28. julija ’99. V idealnem okolju nizkogor-skega sveta se bomo poglobili v študiji telesnih razmerij in njegove harmonije, dveh bistvenih elementov za nadaljnji kreativni razvoj akta v barvni tehniki. Seminar bo, pod vodstvom prof. R. Bu-sdon, potekal na dveh težavnostnih stopnjah: začetniški in izpopolnjevalni. Vpis najkasneje do 15. junija. Za informacije: 040-369024 (pustite sporočilo). KD VESNA prireja FOTOGRAFSKI TECAJ na katerem bo Andrej Furlan nudil vrsto praktičnih nasvetov za vsak fotografski aparat. Prvo informativno srečanje bo jutri, v ponedeljek, 24. maja 1999, ob 20.30, v prostorih doma A. Sirk. Pridruži se nam in prinesi s seboj nekaj fotografij. SKUPINA 85 - SLOVENSKI KLUB prirejata v Četrtek, 27. maja, ob 18. uri, v dvorani knjigarne Minerva (Ul. S. Nicolo 20) pogovor na temo POZNAMO KULTURO SOSEDOV? O naložbah v medsebojno spozanvanje na kulturnem področju bodo govorili državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Franco Juri, predstavnika Tržiškega kulturnega združenja Tiziane Pizzamiglio in Aleksandra Devetak ter predsednica Slovenskega kluba Bogomila Kravos. Vljudno vabljeni! Pozor, pozor! ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja v soboto, 29. maja, zadnjo sobotno zabavo. Obiskal nas bo Čarodej Ghibli. Čakamo te na sedežu TPK Sirena, ob 15. uri. Pridi! ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na MJ) MILIC DARI0 ČŽT ELEKTRIČNE NAPELJAVE se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili otvoritve novega sedeža v Nabrežini center 142. Posebna zahvala Tržaškemu oktetu, ki je s pesmijo obogatil večer. JULI/01 V OP JUNIJA DO S€PT€MBRn P016TIT6 Z NAMI NA NAJ16PŠG SRGD0ZGMSKČ PLAŽ6 S POS6BNIMI L€TI IZ LJUBLJnN€ 8 dni v hotelu na otoku Samos od 555.000 lir dalje + takse 8 dni v hotelu na otoku Karpathos od 653.000 lir dalje takse 8 dni v hotelu na otoku Kefalonija od 686.000 lir dalje + takse In še MALTA, PORTUGALSKA in MAROKO Vzemite naš katalog, v katerem boste prav gotovo našli ponudbo primerno za vaše počitnice! Zavarovano parkiranje na ljubljanskem letališču je vključeno v ceni: l julia viaggi Trg Tommaseo 2/b TRST Tel. 040/367636-367886 Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Tr- st-Gorica-Videm sklicuje II. kongres in 33. redni občni zbor v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) ob 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju. SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali 1., 2. in 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Ba-zovskem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in Crnobela tehnika). Za informacije tel. St. 040-226505 in 040-226659. KD FRAN VENTURINI vabi elane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za Sagro. Dela potekajo vsak dan. MALI OGLASI tel. 040 7786333 ILIRSKA BISTRICA - HiSo na parceli 800 kv.m. na odlični lokaciji, prodam. Tel.: 0038661-1599371 (v popoldanskih urah). ZELO UGODNO PRODAM kompletno kuhinjsko pohištvo (kuhinjska omara se lahko razstavi). Informacije na tel. št. 040-421412. V NAJEM DAJEMO 2 sobi (40 kv.m.) namenjeni za poslovne urade. Za informacije poklicati na tel. št. 040-300826, od 9. do 12. ure. NUJNO IŠČEMO diplomirane bolničarje ali bolničarke. Curriculum pošljite na naslov LA QUERCIA, Corso Italia 10, 34126 Trst. OMARO v orehovem lesu dim 300 x 60 x 265 cm z dvemi zunanjimi zrcali, notranjimi policami, v odličnem stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 350150. OMARO z dvemi drsnimi vrati v lakirani beli barvi, dim. 175 x 65 x 260 cm v odlicngrn stanju, prodam. Tel. 040-575145 ali 3650150. ZARADI SELITVE prodam pralni stroj Elettrozeta rabljen 6 mesecev, za 250.000 lir, nov ležalnik za plažo iz aluminija za 40.000 lir, videokasete Recorder -SLV-E130 AE UHS Sony stare 5 mesecev za 350.000. Tel. St. 040-212055. GimJETTA 2000, letnik '85, sivo-metalizirane barve, 100.000 prev. km, dobro ohranjen, vedno v garaži, prodam za 3 milijone lir. Tel. 040-416132. NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina. PRODAM trtne sadike sorte refošk in cabemet-sau-vignon. Tel: 0335-5275619 ali 040-226445. ISCEM občasno baby sit-ter z lastnim avtom v Nabrežini. Tel. 0335-409002. PRODAM pomivalni stroj candy electronic v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-417735 v večernih urah. 18-LETNI FANT z dobro voljo do dela, išCe katerokoli zaposlitev, tudi part-time. Tel. 040-327016. PRODAM nezazidljivi njivi (1834 in 1550 kv.m) v borštanskem bregu. Tel. St. 040-228016, od 18. do 19. ure. ISCEM kakršnokoli delo: pospravljanje, Čiščenje, likanje. Poklicati v večernih urah na tel. St. 0038667-755356. PRODAM nov scooter aprilia 50 po zelo ugodni ceni. Tel 040-225297. ZARADI SELITVE prodam rabljeno pohištvo: veliko omaro s petimi vrati ter kompletno kuhinjo. Informacije na tel. 040-421412. ODDAM dvosobno mansardno stanovanje v centru Gorice, na Korzu. Tel. 0335/5634459. LOGOPED je na razpolago ob sredah in četrtkih na Skladu Mitja Cuk - Opčine. Tel. 040-212289. PSIHOLOG v okvira svetovalnice za vzgojne in razvojne probleme sprejema na Skladu Mitja Cuk - Opčine ob petkih. Tel. 040-212289. OSMECO imajo pri Goljevih, v Samatorci St. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen St. 32. V MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fa-bec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice. V SALEŽU St. 61 ima osmico Jožko Škrk. STEVO ZAHAR ima osmico v Borštu St. 58. Toči belo in črno vino. Vabljeni! V MEDJE VASI ima osmico VValter. V PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-200848. OSTROUSKA, Zagradec 1, ima odprt agriturizem ob petkih, sobotah in nedeljah. Toči belo in Cmo vino in nudi domač prigrizek. V ZGONIKU ima osmico Stanko Milic. 24. 5. 1997 24. 5. 1999 Igor Križmančič Tvoj spomin me vedno spremlja. Mama Bazovica, 23. maja 1999 ZAHVALA Ob izgubi dragega Stanka Sosiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njegov spomin. SVOJCI OpCine, 23. maja 1999 ZAHVALA Vsem, ki so nam bili blizu ob prerani izgubi dragega Fedorja se iz srca zahvaljujemo. SVOJCI Milje, 23. maja 1999 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo prijateljem in vsem, ki so cenili delo in osebnost dragega Staneta Raztresna Družina Raztresen in svojci Trst, 23. maja 1999 t Zapustila nas je naša draga Otilija Sčinkovec vd. Radovič Od nje se bomo poslovili v torek, 25. maja, ob 12.40 s sveto maso v na-brežinski cerkvi. Hčerka Dani in sorodniki Nabrežina 23. maja 1999 Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture se spominja Fulvia Tomizze in mu je hvaležna za dragocene nasvete ter prijazno sodelovanje. Globoko užaloščen za smrt prijatelja Fulvia Tomizze izrekam ženi in svojcem iskreno sožalje. Ivo Selj z družino VI. OBLETNICA Boris Tavčar Tvoj glas, tvoj pogled, tvoj nasmeh, nikoli več! ... a čas krepi spomin prepojen s solzami. Tvoji najdraZji S Teboj v srcu bomo pri sv. maši v torek, 25. maja, ob 18. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Trst, 23. maja 1999 24. 5. 1994 24. 5. 1999 Pavel Čok Papackotu v spomin Alenka, Maja in Nada Trst, 23. maja 1999 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so našega očeta in nonota Franca Ferlugo pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala dolinskemu g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru ter MoPZ in društvu F. Venturini. SVOJCI Trst, Dolina, 23. maja 1999 Nedelja, 23. maja 1999 GORICA 8 NOVICE Sen. Volčič danes za shodu za mir in človekove pravice Mir in človekove pravice je naslov pokrajinske manifestacije Levih demokratov, ki bo danes ob 10. uri v kinodvorani Vittoria na Travniku. Na njej bo v imenu koordinacijskega odbora žensk pri LD spregovorila pokrajinska odbornica Rosaria Di Data, Emanuele Zaia bo govoril v imenu gibanja Mladinske levice, glavni govornik pa bo senator Mitja Volčič, kandidat na listi Levih demokratov za izvo-btev v parlament Evropske skupnosti. Sladke šibkosti žena Jutri in v torek ob 20.30 bo v Kulturnem domu zadnja gledabška predstava v abonmaju SSG, komedija Sladke Šibkosti žena. Avtor je Rene Clair, režiser pa Dušan Mlakar. Predstavo prirejajo SSG, Kulturni dom in KG L. Bratuža. Podrobnejše informacije v uradu Kulturnega doma (tel. 0481-33288). Seja pokrajinskega sveta Jutri in v torek ob 16. mi bo zasedal pokrajinski svet. Na dnevnem redu je tudi odobritev pravilnika o delovanju Konzulte za slovensko narodnostno skupnost, ki naj bi jo konCno ustanovili. Pretirano razposajeni maturanti Se tre tedne je do konca pouka, matmanti pa so že pričeli zganjati norčije. Ce je veselje do neke meje razumljivo, pa marsikomu ni po godu mrzla kopel kot posledica vodnih bombic (gumijastih balonov napolnjenih z vodo) in drugih hecov. Karabinjarji so napisati prijavo zoper dva maturanta, ki sta v petek pretiravala z nadlegovanjem drugih, zlasti mlajših dijakov in to na avtobusni postaji. Zaradi številnih protestov staršev in tudi profesorjev, bodo policijski organi zelo strogo ukrepali proti razgrajačem. Tatovi v poslovalnici lota Tatovi so v noCnih mah vlomiti v poslovalnico loterije na trgu Falcone in Borsellino v Tržiču ter si prisvojiti okrog 300 tisoč lir. Podoben podvig so v isti poslovalnici uresničili pred dobrim letom. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira v župnijskem parku Med lipami PRAZNIK ŠPARGLJEV SOBOTA, 29. MAJA: ob 17. uri slikarski ex-tempore, ob 20.30 plesna zabava NEDELJA, 30. MAJA: ob 19. uri OŠ F. Erjavec iz Štandreža, MlRZ Vrh sv. Mihaela, Do-mi-sol; sledi plesna zabava SOBOTA, 5. junija: ob 20.30 plesna zabava NEDELJA, 6. JUNIJA: ob 17. uri srečanje pritrkovalcev, ob 19. uri MPZ Mirko Filej in MeRZ Vrtojba, nagrajevanja, veseloigra štandreške skupine Selitev, sledi plesna zabava Igrali bodo ansambli Souvenir, Kvintet mi, Oasi in Zamejski kvintet. Na voljo bodo odlični šparglji, domača jedača in pijača, bogat srečolov, fotografski natečaj. VOLITVE / PREDSTAVITEV KANDIDATOV SSK Manjšina se mora pokazati kot subjekt Prof. Jože Pirjevec za Evropo na listi SVP Županski kandidati za tri slovenske občine GABRJE / KD SKALA Tekmovanje v košnji se bo letos obogatilo Sodelovanje s Praprotom Stranka Slovenske skupnosti je vCeraj predstavila svoje kandidate na volitvah za evropski parlament in obnovo uprav v občinah Doberdob, Sovodnje in Steverjan, ki bodo 13. junija. Srečanje je uvedel deželni predsednik Bernard Špacapan, nakar je deželni tajnik Andrej Berdon spregovoril o pomenu evropskih volitev, za katere je SSk sklenila zavezništvo z južnotirolsko SVP. Nosilec liste je dosedanji evropski poslanec Michael Ebner, ki naj bi bil ponovno izvoljen, na drugem mestu pa je kandidat SSk Jože Pirjevec. Berdon je poudaril, da živi v Evropi približno 40 milijonov pripadnikov manjšin, ki morajo seveda biti zastopani v organih EU. Naloga poslanca Ebnerja bo ta, da zastopa poleg nemške tudi slovensko manjšino in da promovira spoštovanje okvirne evropske konvencije o zaščiti manjšin. Prof. Jože Pirjevec je navedel troje razlogov, zaradi katerih je sprejel ponujeno kandidaturo. Evropa se mora izraziteje profilirati kot politični in tudi vojaški subjekt, ki ne bo več le privesek ZDA; FJk ni veC obmejna marka, ki je nekoC mejila s tujim svetom, am- pak mora premostiti nezaupanje in sodelovati s sosedi; naša skupnost se mora v tem okviru pokazati kot subjekt, preseči komunikacijsko blokado v odnosih z matično domovino, ne nasedati ideji o multikulturnosti, ki skriva težnjo po asimilaciji, temveč biti brez zapiranja aktivno prisotna v tem prostoru. Pokrajinski tajnik Aleš Figelj je ob predstavitvi kandidatov za občinske volitve dal pozitivno oceno delovanja predstavnikov SSk pri upravljanju občine Steverjan kot tudi v Sovodnjah in Doberdobu, kjer je bila stranka v opoziciji. Zahvalil se je vsem izvoljenim predstavnikom in podal pregled stanja v posameznih stvarnostih, o Čemer so potem spregovorili še županski kandidati. Zupan Hadrijan Corsi ponovno kandidira za to funkcijo v Steverjanu, ker ocenjuje, da so njegove izkušnje potrebne v prelomnem Času zlasti za gospodarstvo, ki je zaradi vojne in drugih sprememb na prepihu. V programu ima uresničitev že zastavljenih načrtov, izboljšanje videza vasi, ki naj bi prispeval k turističnemu razvoju, dialog z občino Brda tudi glede kočljivega vprašanja vinogradništva, kjer konkurenca ne sme biti problem, pod pogojem, da so pravila igre jasna. Julijan Ozbot kandidira za župana v Sovodnjah. Program se veliko ne razlikuje od usmeritve dosedanje uprave razen v poudarku večji pozornosti za majhne posege, ki najbolj zanimajo ljudi. Tudi pristop do dela naj bi bil drugačen, z večjo skrbjo za sodelovanje z opozicijo in občani. Ozbot je tudi obžaloval prisotnost treh list na volitvah in ugotovil, da se Slovenci vse bolj cepimo, namesto da bi premošCali medsebojna trenja in skupaj delali za našo majhno stvarnost. V Doberdobu je SSk v celoti prenovila in pomladila svojo tisto in predlaga za županjo učiteljico Martino Pahor. Slednja je v jedrnatem posegu nakazala troje glavnih točk iz svojega programa, ki zadevajo uresničitev obvoznice za razbremenitev prometa skozi Doberdob, zaprtje kamnoloma pri Devetakih in razširitev ovinkov ter omejitev težkega prometa na cesti pri SabliCih. Na sliki (foto Bumbaca) evropski in županski kandidati z voditelji SSk Člani kulturnega društva Skala iz Gabrij bodo letos prevzeli skrb za organizacijo občinskega praznika v Sovodnjah, ki bo od petka, 25., do nedelje, 27. junija. Priprave na slavnostno prireditev so že v teku, posebno mesto na njej pa bo imelo tradicionalno tekmovanje v košnji, za katero bo letošnja izvedba jubilejna -20. po vrsti. Namen tekmovanja je ohranjati vsaj v tej družabno zabavni obliki spomin na tradicionalno ročno košnjo, ki postopoma izginja. Dokaz tega je tudi v težavnem iskanju veščih koscev, ki bi se pomerili na tekmovanju, kar je na primer v zadnjih dveh letih prisililo organizatorje, da so odpovedali tekmovanje. Letos pa ne bo tako. Člani društva Skala so stopili v stik s predstavniki športno-rek-reacijskega društva Vaška skupnost iz Praprota, kjer prirejajo podobno tekmo- vanje in imajo tudi podobne probleme. Sklenili so, da bodo združili sile in povezali obe prireditvi: v Praprotu bo tekmovanje v nedeljo, 20. junija, v Gabrjah pa toCno teden kasneje. Poleg tega so gabrski organizatorji stopili v stik s kosci iz pobratenega Sovodnja pri Škofji Loki in z organizatorji tekmovanja koscev na BanjšCicah, kjer so jim tudi zagotovili sodelovanje. Občinski praznik se bo začel 25. junija s finalnima srečanjema in nagrajevanjem moškega in zenskega turnirja v malem nogometu ter z odprtjem razstave vin. Sobotni spored predvideva osrednjo proslavo občinskega praznika s kulturnim programom, podeljevanjem priznanj občine in nagrajevanjem vinogradnikov, v nedeljo pa bo kot rečeno tekmovanje v košnji in družabnost s plesom. Sovodenjci jutri potujejo v Wales Kar lepa skupina učenčev osnovne šole Petra ButkoviCa - Domna, učiteljev in staršev bo jutri odpotovala na enotedenski obisk k vrstnikom v Wales v okviru projekta Comenius. Do Londona bodo poleteli z letalom iz Ronk, iz Londona pa se bodo do končnega cilja popeljali z avtobusom. V Chvvilogu jih bodo pričakali prijatelji iz tamkajšnje osnovne šole, ki so bili v tednu pred veliko nočjo v Sovodnjah. V skupini iz Sovodenj je osem otrok, učiteljici Vera Gergolet in Tereza Srebrnic ter pet staršev. V Wales potuje tudi ravnateljica g. Nataša Paulinova. V Ronkah se bodo sovodenjski skupini pridružili tudi dijaki in njih spremljevalci, nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda iz Trsta, ki tudi sodelujejujo pri projektu Comenius. Prepričani smo, da bo teden dni v gosteh pri Valežanih za vse minil zelo hitro in prijetno saj gre za srečanje med starimi prijatelji. ASOUINI ARREDAMENTI RONKE (GO), UL REDIPUGIIA 244 ZARADI OBNOVE PROORAMA PRIREJA LJUBLJANA / V CANKARJEVEM DOMU Učenci na tekmovanju Veš? Vem! Goriška skupina se je dobro odrezala - Obiskali so tudi letališče Skupina učencev slovenskega didaktičnega ravnateljstva iz Gorice se je 11. maja v Ljubljani udeležila 4. državnega tekmovanja v znanju Veš? Vem!, ki ga prireja revija petka, katere urednik je Božo Kos. Učenci z Goriškega, ki jih je spremljal učitelj Martin Srebrnic, so se na tekmovanju zelo dobro odrezali in odnesli kar nekaj priznanj za spretnost in znanje pri reševanju križank. V Cankarjevem domu, kjer je bilo tekmovanje, so tudi sledili nastopu kantavtorja Adija Smolarja, nato pa so se podali še na ogled vojaškega letališča na Brniku, kjer je slovenska letalska akrobatska skupina prvič nastopila prav zanje. Goriški učenci z učiteljem na letališču Brnik HOORICA / ČASOPIS NA MEJI »Isonzo-Soča« praznuje 10 let izhajanja Jutri odprtje razstave Časopis »Isonzo-Soča« izhaja deset let. To je kar dolgo obdobje za časopis, ki je nekako v protitoku s splošnim načinom razmišljanja in ki je nekaj posebnega tudi glede oblikovanja in izhajanja. Je namreč proizvod prostovoljskega dela skupine zagnancev in urednikov. Druga posebnost je v tem, da so vsi članki v italijanščini in slovenščini. Od prvotnih osemsto izvodov je časopis postopoma povečeval naklado in danes ga tiskajo že v okrog dva tisoč izvodih, ki se prodajajo v glavnem v Gorici in na Goriškem, v Novi Gorici, Kopru, Ljubljani, pa tudi v Vidmu. Pri oblikovanju enai-tridesetih številk je doslej sodejovalo okrog 130 avtorjev, približno toliko pa je bilo posa- meznikov in podjetij, ki so izhajanje podprli. Desetletnico bodo obeležili jutri ob 18. uri, ko bodo v Državni knjižnici odprli razstavo naslovnic časopisa in raznega gradiva, ki so ga uporabili za pripravo časopisa. Razstavo je pripravilo združenje prijateljev časopisa in uredništvo. Ob odprtju razstave bodo predstavili najnovejšo številko časopisa. Okrogla obletnica je tudi priložnost za oceno vloge, ki jo je opravil časopis v tem časovnem razdobju. Dario Stasi, ki skupaj s Karlom Černičem odgovarja za časopis, ugotavlja, da je že sama desetletnica pomemben dogodek, »To je dokaz, da lahko skupaj delamo, Italijani in Slovenci«. In to je v našem mestu še kako pomembno. DOBERDOB / OBČINSKI SVETOVALCI Obisk v kamnolomu Preverili so delovanje podjetja in načrt sanacije V mandatni dobi, ki se pravkar zaključuje, so občinski upravitelji Doberdoba večkrat razpravljali o kamnolomu pri Devetakih. O tem je bil govor, ko so v občinskem svetu začeli razpravo o regulacijskem načrtu in nato, ko je podjetje, ki izkorišča kamnolom, predstavilo načrt za sanacijo območja, kar je predvideno po vedno strožjih predpisih. Skupaj z načrti in drugim gradivom je podjetje predstavilo tudi makete intako želelo nazorno prikazati kakšni bodo rezultati posegov. Kljub temu pa so se občinski svetovalci hoteli na kraju samem prepričati o dejanskem stanju in so v četrtek, 20. t.m., obiskali kamnolom. Delegacijo je pričakalo vodstvo obrata skupaj z načrtovalcem ter predstavilo načrt sanacije, ki je že bil predložen na županstvu. Treba je povedati, da bo izkoriščanje kamnolo- GORICA / ZA VZTRAJNOST IN DOSEŽKE V SOLI Izročili nagrade »Uvio Verni« Med prejemniki tudi štirje dijaki nižje srednje šoie "I. Trinko" Zveza Slovenskih Kulturnih Društev Trst - Gorica - Videm sklicuje II. KONGRES in 33. REDNI OBČNI ZBOR v soboto, 29. maja 1999 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1) °b 13.30 v prvem in ob 14. uri v drugem sklicanju V avditoriju je bila včeraj slovesnost ob podelitvi nagrad in priznanj »Livio Verni« za vztrajnost in dobre rezultate pri učenju. Nagrajevanje so popestrili z nastopom recitatorjev in glasbenimi točkami. Devetnajst dijakov srednjih šol je prejelo nagrado, dvajset pa posebno priznanje v obliki knjige. Med nagrajenimi so tudi Alek-sij Ferlež in Tjaša Nanut, Ana Custrin in Maja Zavadlav, vsi dijaki slovenske nižje srednje šole Ivana Trinka (f. Bumbaca). ma časovno omejeno Se za obdobje kakih deset let. V tem času se bo, sočasno z odvažanjem kamenja, izvajala tudi sanacija. V načrtu je namreč izravnava sten in prekritje umetne vdolbine, ki je nastala kot posledica večdesetletnega izkopa. Svetovalci so z zanimanjem in kritičnim pristopom poslušali razlago. Na dan so prišli politični in osebni pogledi na zelo aktualno vprašanje, ki ga bo treba vsekakor rešiti na tak način, da se zaceli globoka rana in da se prepreči kakršnakoli druga uporaba kamnoloma v namene, ki ne bi bili v skladu z vračanjem v prvotno stanje. Vodstvo kamnoloma je predstavilo tudi publikacijo, ki prikazuje stanje kamnoloma in, v strnjeni obliki, razne možnosti za sanacijo. Publikacija je bogato opremljena z ilustracijami, fotografijami in drugim gradivom. POLEMIKA Prestamburgo kritizira LS Poslanec Mario Prestamburgo je v izjavi za tisk odvrnil na pismo pokrajinskega tajknika LS Brusse članom stranke, v katerem pripisuje izstopu poslanca iz stranke krivdo, če bo LS na evropskih volitvah izgubila glasove v primerjavi s političnimi leta 1996.»Vmešavanje v interne zadeve tujih strank ni v mojem slogu, a tokrat sem primoran odgovoriti«, pravi Prestamburgo. »Ce bo LS, kot mnogi pričakujejo, izgubila velik del konsenza, bo to ne zaradi mene, ampak zato, ker ni več koalicije Oljke, ki sta jo pokopala Marini in D’Alema, in ker je stranka logiko programov nadomestila z logiko«organigramov«, se pravi stolčkov (Frie, industrijska cona v Tržiču, predsedstvo pokrajinskega sveta itd.)«. Prestamburgo upa, da bo Prodijev osliček prejel pričakovanih 8-10% glasov, kar bi omogočilo obnovitev skupne hiše za vse»prave oljkarje«, ki jim ni mar samo za stolčke, ampak za reševanje družbenih in gospodarskih problemov Posočja. SlL®WE!MSGC© SmtLM® (§)[LE[B)£\[yBg! RENE CLAIR SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v režiji DUŠANA MLAKARJA j&ajo: Vesna Pernarčič, Danijel Malalan, Janko Petrovec, ;.aia Blagovič, Barbara Cerar, Lučka Počkaj, Gregor Gec, A es Kolar, Stojan Colja, Vojko Beišak in Livio Bogateč. ^utri v ponedeljek, 24. (red A) in torek, 25. (red B) maja 1999 ob 20.30 v Kulturnem domu —__ v Gorici (Ul. L Brass 20) jutrišnjo predstavo __j1 avtobus po običajnem voznem redu. Krožek Virgil Sček Društvo Ars - Katoliška knjigarna Petek, 28. maja 1999, ob 18. uri Travnik 25, Gorica Vljudno Vas vabimo na predstavitev zadnjih treh knjig Krožka Virgil Sček: Vida Valenčič - Evropa narodov Ivo Jevnikar - Slovenija in manjšine Milica Kacin VVohinz - Lavrenčič, Podgornik in Stanger v parlamentu O novih delih bodo spregovorili avtorji KINO GORICA VnrORIA 1 15.10-17.30- 20.00- 22.20 »The matrix«. I. Keanu Reeves in Carle-Anne Moss. VTITORIA 3 16.15-18.15-20.15-22.10 »In dreams«. Rež. Neli Jordan. I. Annette Bening in Aidan Quinn. CORSO Rdeča dvorana: 15.30- 17.45-20.00-22.15 »Terapia e pallottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall. Modra dvorana: 15.30- 17.30- 10.45-22.00 »Piovuta dal cielo«. I. Sandra Bullock. Rumena dvorana: 16.00- 18.00- 20.00-22.15 »II corpo deli’ anima«..R. Salvatore Pi-scicelli. Prep. ml. pod 18. letom. TR23C EKCELSIOR 16.15-18.15-20.15-22.10 »Terapia e pallottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »The Hi-Lo Country«. R. Stephen Frears. ČEDAD RISTORI 16.00-18.30-21.00 »The matrbc«. I. Keanu Reeves in Carle-Anne Moss. PRIREDITVE KD SKALA - GABRJE vabi na vsakoletno pevsko prireditev Koncert na borjaču v soboto, 12. junija, ob 20.45 na prireditvenem proštom v Gabrjah. Nastopila bosta moški pevski zbor Skala pod vodstvom Mirana Rustje in kot gost mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža. IŽ3 OBVESTILA V DIJAŠKEM DOMU bo od 14. junija do 23. julija in nato še od 30. avgusta do 10. septembra SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Delovalo bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Otroci bodo v središču ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenj-ske in doberdobske občine bo urejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno): v Dijaškem domu tel. 0481/533495. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVODNJE prireja pod pokroviteljstvom občine Sovodnje in Zadružne kreditne banke, v sodelovanju s kulturnimi, športnimi, rekreacijskimi in prostovoljnimi društvi, šolskimi ter župnijskimi ustanovami v Sovodnjah, Baklado v soboto, 29. maja, na Peči. Odhod ob 20. uri s kotalkališča, kjer bo tudi cilj. Nastopili bodo tudi kotalkarji društva Vipava. MePZ O. ZUPANČIČA , bo v nedeljo, 30. maja, nastopil na 18. deželni pevski reviji, ki jo prireja združenje USCI na videmskem gradu. Ob tej priložnosti bo avtobusni prevoz tudi za prijatelje in ljubitelje petja. Prijave: Ivana (tel 0481-21057) in Katja (0481/21475). PD STANDREZ prireja ob Prazniku špargljev fotografski natečaj Podobe štan-dreških ljudi. Prispevke je treba oddati med 19. in 21. uro v soboto, 29. maja. Podrobnosti pri Dimitriju Brajniku, tel. 0481/21090. PRI KMEČKI ZVEZI v Gorici, Ul. Malta 2, deluje pooblaščeni center za fiskalno pomoč. Urnik: vsak delavnik od 8.30 do 12.30. GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil pogodbo za sestavo davčnih prijav 730 (CAAF). Interesenti naj se za sestavo prijav oglasijo v Ul. Roma 20, tel. 0481/537386. 3 SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v ulici Malta 2. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je bilo razpisanih osem enoletnih šh-pendij za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1999/2000. Kandidati naj predložijo prošnjo do 25. maja s kratkim »curriculum vitae«na naslov: Sovrinten-denza scolastica regionale per il FVG, Trg sv. Antona N. 6 - 34122 Trst. SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in šport RS skupaj z zavodom za šolstvo RS, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Za šolnike z Goriškega je rezerviranih 10 mest. Interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih. s_____________IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL IZ DOBERDOBA prireja izlet na jezera Mag-giore, Lugano in Orta 23., 24. in 25. junija 1999. Vpisovanje pri Mili. SPDG obvešča, da na sedežu v sredo od 11. do 12. in v četrtek od 19. do 20. ure vpisujejo za avtobusni izlet na Koroško, ki bo 13. junija ob srečanju planincev. Člani, ki so se že prijavili, naj do 30. maja poravnajo strošek prevoza. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni izlet z avtobusom v Munchen, Niimberg, Hamburg, Oslo in Ko-benhavn od sobote, 10. julija . dalje. Predpogoj je vsaj 40 vpisov. Prijave sprejemajo do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali telefonsko pri poverjenikih in odbornikih. H ČESTITKE Naša kolegica Gabrijela osebni praznik jutri slavi. Obilo sreče in veselih dni, ji vsa pevmska družba želi. gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia MONTESHELL - Tig Mu-nicipio AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano ESSO - Ul. Trieste GRADIŠČE ESSO-TigUnita TR2IC AGIP - Ul. Valentinis MONTESHELL - Drevored S. Marco IP - Ul. IV. novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia FOLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. III Armata PRISPEVKI Namesto cvetja na grob prijatelju Ninu Fattoreju darujeta Viljen in Marija 100 tisoč lir za Sklad Mitja Cuk Gorica. Ob 50. obletnici smrti drage mame Amalije Colja por. Legiša se je spominjajo z ljubeznijo hčeri Marija in Pierina ter sinova Jožef in Mirko in darujejo 100 tisoč lir za SKD Kremenjak iz Ja-melj. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 15. do 21. maja 1999. RODILI SO SE: Federico Piccolo, Chiara Pasquariello, Miriam Bressan, Martina Di Ponte. UMRLI SO: 73-letna Ines Mazzacco, 90-letna lolanda Tartarini, 77-letni Mario Lui-gi Zorzin, 73-letna Alba Muhli, 78-letni' Fabiano Knez, 85-letna Rosa Maccec-chini, 87-letna Teresina Pe-rin, 84-letna Luigia Rutar, 76-letna Pierina Milocco, 70-letni Marino Pacco, 53-letni Giampaolo Stanta, 88-letna Maria Gravnar, 77-letna Berta Visintin. POROKE: uslužbenec Gianluca Toso in estetistka Francesca Viatori, marešalo karabinjerjev Valter Nadalut-ti in delavka Barbara Scoch, avtoprevoznik Bruno Bottini in uslužbenka Franca Pal-miero. OKLO: šofer Flavio Isola in uslužbenka Antonella Pe-rini, gradbenik Stefano Grose in delavka Paola Brumat, skladiščnik Francesco Bevi-lacqua in brezposelna Deborah Paron, delavec Carlo Ambrosini in uslužbenka Emanuela Visentini, delavec Flavio Eriberto Bellan in frizerka Patrizia Failavolita. : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARN^ V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Jutri v Gorici: 8.30, Maria Perasco iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah. V Tržiču: 10.00, Maria Apostoli Piras iz mrliške veže pokopabšča; 11.00, Li-liana Marcatti iz mrliške veže pokopališča; 12.00, Albina Pahor vd. Lakovič iz mrliške veže pokopališča; 13.30, Erlinda Zorzenon por. Nadalutti iz bolnišnice v Šempeter ob Soči. t Zapustila nas je Albina Pahor vd. Lakovič Žalostno vest sporočajo sinova Armando in Pino, snahi Licia in Silva ter vnuki. Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 24. maja, ob 12. uri iz mrliške veže pokopališča v Tržiču. Tržič, 23. maja 1999 Ob boleči izgubi drage mame Albine Pahor vd. Lakovič, sočustvujemo z Armandom, Pinom in sorodniki. Družine Korošec, Pahor, Primožič Silvan, Primožič Karlo, Šuligoj, Cej MARIBOR / OB OSMI OBLETNICI H KOROŠKA / ZARADI BLOKADE OBČINSKEGA SVETA Proslave v spomin na pekrske dogodke Več kot tisoč zbranim spregovoril predsednik Kučan MARIBOR - Pri izobraževalnem centru v Pekrah pri Mariboru, kjer se je Slovenska vojska že mesec dni pred agresijo na Slovenijo odločno uprla oboroženemu diktatu Jugoslovanske ljudske armade, je bila včeraj proslava v spomin na t.i. pekrske dogodke, ki si jih je mestna občina Maribor izbrala za svoj spominski praznik. VeC kot tisoC zbranih, med katerimi so bili veterani, vidni predstavniki političnega življenja in Slovenske vojske ter Številni Mariborčani, je po pozdravu mariborskega Zupana Borisa Soviča nagovoril predsednik države Milan KuCan. Pred začetkom proslave je predsednik države Milan KuCan pregledal Častno enoto 12. gardnega bataljona Slovenske vojske. Ob koncu pa sta Moški pevski zbor Slava Klavora in Orkester Slovenske vojske izvedla daljši kulturni program. Predsednik KuCan je v svojem govoru poudaril, da so Slovenci takrat odgovorno in zrelo razumeli enkratno zgodovinsko priložnost in si ustvarili svojo samostojno slovensko državo. Ob tem je KuCan poudaril tri dejstva. To je takratna politična enotnost v Sloveniji o tem, da hoCe in potrebuje družbene spremembe in svojo lastno samostojno državo, kar po njegovih besedah ni bila le skupna volja političnih sil in civilnodružbenih gibanj, ampak je imela Čvrsto in aktivno oporo tudi v volji in dejanjih velike večine državljanov in državljank, ki so bili pripravljeni za jasno prepoznavne Cilje, s katerimi so se poistovetili, veliko tvegati in se tudi žrtvovati. Vsa ravnanja so bila usmerjena k skupnemu cilju, za katerega smo Se danes dolžni veliko postoriti, je poudaril KuCan in dodal svoje drugo opozorilo, da se ta dolg žal pozablja. Vedno znova hočejo biti pomembnejše presoje in sodbe o tem, kdo je bolj in kdo manj zaslužen za osamosvojitveno zmago, je dejal KuCan in dodal, da je v tem velikem soočenju z zgodovino svojo usodo zastavil ves slovenski narod in da je on tudi pravi in edini zmagovalec, ki pa bi v tem velikem zgodovinskem prelomu zaradi lahkomiselnosti posameznikov lahko vse tudi izgubil. Kot tretje pa je predsednik republike opozoril "na kar neznosno lahkotnost, s katero nekateri govorijo o takratnih dejanjih, ki So odločala o usodi slovenske države". Pri tem je omenil domnevna zla dejanja slovenskih policistov in teritorialcev in afero Vic in Holmec, kjer se je pridružil koroškim policistom v zahtevi, da je noremu in neodgovornemu igračkanju z domnevnim ubijanjem vojnih ujetnikov potrebno odločno narediti konec. To veliko dejanje Slovencev pa so po Kučanovem mnenju dolžni vsi, ki jim je do resnice in do dobrega imena Slovenije v oCeh prihodnjih rodov, zavarovati pred sramotenjem in moralnim razjedanjem. Po Kučanovih besedah Slovenija je in ostaja pravna država in pravosodni organi so ali pa še bodo stvari postavili na svoje mesto. Politično odgovornost pa naj nosijo tisti, ki so tako ali drugače pri tem nepremišljeno ali zaradi sebičnih političnih ali drugih koristi zlorabili svoj položaj in politično moc. Javnost ima pravico zvedeti za to, vlada pa je dolžna o tem nečednem dogajanju sprejeti potrebne odločitve. Brez tega se po njegovem mnenju ne bo povrnilo niti zaupanje znotraj policije, niti utrdilo zaupanje v policijo, kar oboje je pogoj za njeno uspešno in učinkovito delovanje. V Času in razmerah, v katerih živimo, in na prostoru, na katerem živimo, pa potrebujemo učinkovito in profesionalno policijo, z visoko stopnjo medsebojnega zaupanja in podpore v javnosti, ki temelji na učinkovitem nadzoru nad njenim delovanjem, meni KuCan in dodaja, da je skrajni čas, da še končajo takšni in podobni spopadi in da se energije, fizične in duhovne, uporabijo za urejanje družbenih razmer in odnosov, ki naj življenje v slovenski državi naredijo politično, socialno in duhovno varno. Ce kdaj, potem je po vojnih vihrah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in zdaj na Kosovu jasno, da Človeštvu ne zadoščajo le lepe deklaracije in konvencije o človekovih individualnih in kolektivnih pravicah, je nadaljeval predsednik KuCan. Za njihovo udejanjanje pa je po njegovih besedah potrebno vztrajno in dosledno prizadevanje ne le državnikov, marveč tudi državljanov in državljank vsake države in vsega človeštva. Mednarodna skupnost bo morala po Kučanovem mnenju Cimprej premisliti na novo nastajajoče razmerje med univerzalno veljavo pravic Človeka in državno suverenostjo. Cimprej bo morala doseči soglasje o tistem minimumu bistvenih človekovih pravic, ki jih mora spoštovati vsaka država, vsak režim in vsak državni poglavar, sicer ga bodo doletele politične, pravne, gospodarske in v skrajnem primeru tudi vojaške sankcije. Človeštvo je na veliki preizkušnji, ali resnično želi stopiti v takšno novo tisočletje, ki bo osvobojeno konfrontacij, spopadov, vojn in nasilja, ki bo odnose med ljudmi, narodi in državami gradilo na sodelovanju, solidarnosti in skupni odgovornosti za usodo planeta in človeštva na njem, je dejal KuCan in zaključil, da je na tej preizkušnji tudi Slovenija, ki za ta veliki humanistični projekt potrebuje notranji in zunanji mir. In samo v tej funkciji je tudi Slovenska vojska, ki se mora hitreje preurejati in usposabljati za svoje poslanstvo. (STA) Zasebni večjezični vrtec tudi v Dobili vasi Društvo staršev Mavrica - Regenborgen pričakuje sredstva z Dunaja in iz Ljubljane CELOVEC - Po večkratni odklonitvi predloga za ustanovitev večjezične skupine v javnem občinskem otroškem vrtcu s strani občinskega sveta, se je skupina staršev v Dobrli vasi na Južnem Koroškem odločila za ustanovitev večjezičnega zasebnega otroškega vrtca v tej dvojezični občini. Vrtec bo nosil ime »Mavrica«, po besedah predsednika proponent-nega komiteja in slovenskega občinskega odbornika Stefana Kramerja na tiskovni konferenci ob predstavitvi projekta pa bo vrtec zaCel obratovati 13. septembra letos. Društvo izjaha iz po- bude slovensko in nemško govorečih staršev, ki se že veC let zaradi negativnega stališča večine občinskih odbornikov zaman trudi za ustanovitev večjezične otroške skupine v javnem občinskem vrtcu. Poleg otroškega vrtca bo društvo hkrati ustanovilo tudi večjezični mladinski center v Dobrli vasi, finančno pomoC pa si pričakuje tako s strani urada zveznega kanclerja na Dunaju kot tudi s strani R. Slovenije. Na dvojezičnem ozemlju Koroške so zaradi negativnih sklepov občinskih odborov doslej ustanovili že pet zasebnih otroških vrtcev: v Bekštanju, Borovljah, Celovcu, SkofiCah in Sentprimožu, javni občinski vrtci pa obstajajo samo v Pliberku, Zitari vasi, Bilcovsu in Železni Kapli. Osrednji politični in kulturni organizacij koroških Slovencev zaradi nerešenega vprašanja dvojezične predšolske vzgoje že več let zahtevajo -poseben deželni zakon, ki bi uredil pristojnost pri ustanovitvi javnih dvojezičnih otroških vrtcev oz. skupin in tudi njihovo financiranje. Konkretno naj bil bila za to področje v bodočnosti pristojna dežela ne pa veC občinski sveti. Ivan Lukan LJUBLJANA / LOUIS FREEH NA OBISKU Direktor FBI jutri v Sloveniji Ameriškega gosta bo sprejel tudi predsednik Milan Kučan LJUBLJANA - Na obisku v Sloveniji bo jutri, 24. maja, generalni direktor FBI Louis Freeh s sodelavci. S slovenskim premi e-rom Janezom Drnovškom se bo na Bledu pogovarjal o vprašanju ilegalnih migracij, prispevku Slovenije v Pobudi za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (SEČI) in o aktualnih temah, povezanih z razmerami na Kosovu. Gosta bo v Ljubljani sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. Na ministrstvu za notranje zadeve pa se bo Freeh sreCal z ministrom Borutom Sukljetom in generalnim direktorjem policije Andrejem PodvršiCem, s katerima se bo pogovarjal o dosedanjem in prihodnjem sodelovanju med FBI in slovensko policijo, predvsem na področju izobraževanja in usposabljanja kadrov, so sporočili iz urada vlade za informiranje. Premier Drnovšek in direktor FBI Freeh se bosta popoldne v vili Bled srečala tudi z novinarji. (STA) Sodišče naj ustavi primer Lepej ZAGREB - Hrvaško državno tožilstvo je ta teden objavilo besedilo obtožnice proti uslužbenki ZagrebaCke banke Ankici Lepej, ki je oktobra lani javnosti razkrila podatke o velikih deviznih vlogah soproge hrvaškega predsednika Ankice Tudj-man. Zagrebški dnevnik Jutamji list pa v današnji številki poudarja, da bi sodišče moralo postopek nemudoma ustaviti, saj po novem hrvaškem zakonu o bankah v primeru Lepej ni bilo storjeno kaznivo dejanje. ZAGREB / PREDSTAVNIKI ZUNANJIH MINISTRSTEV Sestanek sosed ZRJ ZAGREB - V Zagrebu je včeraj potekal neformalni posvetovalni sestanek predstavnikov zunanjih ministrstev držav, ki mejijo na ZRJ, in drugih zainteresiranih držav. Sestanek je vodil namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivo Sanader, v imenu Slovenije pa se ga je- udeležil svetovalec v slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Bogdan Benko. Na srečanju so predstavniki sodelujočih držav izmenjali poglede na razmere na območju jugovzhodne Evrope ter oblikovali skupno stališče, ki ga bodo predstavili na konferenci v Bojmu 27. maja, na katerem naj bi govorili o paktu stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Na tokratnem sestanku v Zagrebu sodelujejo politični direktorji zunanjih ministrstev Albanije, BiH, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Makedonije, Romunije, Turčije in Slovenije, pa tudi veleposlanika ZDA in Nemčije na Hrvaškem. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Sanader je v uvodnem nagovoru izrazil prepričanje, da je končno prišel Cas, ko bodo vse zainteresirane države združile moCi z namenom, da bi v jugovzhodni Evropi dosegle trajen mir in stabilnost. Sanader je udeležence seznanil tudi z mirovnim predlogom za Kosovo, ki ga je vCeraj predstavil hrvaški predsednik Franjo Tudj-man. Načrt predvideva umik vseh enot jugoslovanske vojske na sever Kosova, kjer bi mir vzdrževale "enote ZN, ki bi jih prispevala za Beograd najverjetneje sprejemljiva Ruska federacija", v preostalem delu pokrajine pa bi bile nameščene mednarodne enote, ki bi omogočile vrnitev beguncev. Namestnik hrvaškega zunanjega ministra je ob predstavitvi omenjenega Tudjamnovega načrta izrazil tudi upanje, da ga bodo "ključni mednarodni dejavniki" preučili. (STA) SEVEROVZHODNA SLOVENIJA / PADAVINE Voda zalila kleti in sprožila plazove Velike preglavice na spodnjem Štajerskem in na celjskem območju LJUBLJANA - MoCne padavine v minulih dneh so povzročile preglavice predvsem v severovzhodni Sloveniji, na spodnjem Štajerskem in celjskem območju, v manjši meri pa v Zasavju, . Posavju in na Notranjskem. Razmere so se povečini hitro izboljšale, saj vode ne naraščajo veC. V petek so imeli polne roke dela gasilci v občinah Murska Sobota in Sv. Jurij, ki so iz kleti mnogih stanovanjskih hiš Crpavali vodo; v Pristavi so utrdili in dvignili nasip ob vodotoku Kozarice. Narasla Ščavnica je ogrozila prostore treh podjetij (Mura-les, skladišče komunalnega podjetja ter betonarno), vdrla je tudi v več kleti v občini Sv. Jurij. V Terbegovcih je potok poplavil oljarno, na Dragotinskem vrhu pa je plaz zasul lokalno cesto. V občini Majšperk se je sprožilo vsaj deset zemeljskih plazov, ki so poškodovali ceste, eden je podrl tudi gospodarsko poslopje. Dravinja, ki se je v zgodnjem toku že zaCela umirjati, je poplavila veC kot 400 hektarjev, tudi v občini Slovenska Bistrica, reka Polskava pa kakih sto hektarov. Poplavljena je bila cesta do Makol, lokalna cesta v Studenicah ter cesta od Poljčan proti Majšperku. V občinah Podčetrtek in Bistrica ob Sotli je bilo poplavljenih približno sto hektarjev polj. Voglajna je poplavila prostore lesnega podjetja Bohor v Šentjurju, hudournik pa v Zagaju tri stanovanjske hiše. V Celju so meteorne vode zalile skladišče. Plaz, ki je v Rogaški Slatini ogrozil stanovanjsko hišo, so gasilci sanirali. V Zasavju se je na lokalno cesto v občini Zagorje vsul manjši plaz, naraslemu potoku v Dolu pri Hrastniku pa so odprli pot skozi prej neočiščeno rešetko. V Posavju še poplavlja Krka v spodnjem toku, v petek je poplavljala Sotla ter potok Gabernica. Na vrsti lokalnih cest so bile zaradi plazov in kamenja polovične zapore; te ceste še Čistijo. Krka je poplavila travnike in polja, vendar je v Podbočju že začela upadati. Raven reke Sotle v soboto dopoldne še ni upadala. Z naraslimi potoki so imeli delo še v Zvinku v občini Škocjan, na območju občine Trebnje, v vasi Koce v postojnski oblini pa se je zaradi velike količine padavin ugreznila zemlja; mesto, kjer je nastala jama premera treh metrov in prav tolikšne globine, so zaščitili. (STA) V Portorožu jubilejno srečanje navtične sekcije ADAC PORTOROŽ - V portoroških Hotelih Bernardin se je včeraj zaCelo jubilejno, že 30. srečanje sekcije za navtični turizem pri nemškem avtomobilskem klubu ADAC. Osemdnevnega druženja z bogatim športno-zabavnim programom se udeležuje približno 400 elanov, od teh jih je veC kot sto s seboj pripeljalo tudi svoja plovila. Po besedah predsednika navtične sekcije ADAC Uvveja Menzerja je bilo zanimanje elanov navtične sekcije za srečanje v Portorožu kljub kriznim razmeram na Balkanu izredno veliko. Kot je pojasnil, so elani navtične sekcije ljudje širokega svetovnega nazora in dobri ambasadorji Slovenije in njenih lepot. V petek zvečer se je v Portorožu z državnim sekretarjem za turizem Tomažem Zajcem sestala tudi delegacija ADAC pod vodstvom njegovega podpredsednika Maxa Sticha. Na srečanju so posebno pozornost posvetili slovenski turistični ponudbi ter zanimanju nemških turistov za počitnikovanje v Sloveniji, obravnavali pa so tudi sodelovanje Slovenije in kluba ADAC. Streh je državnemu sekretarju predal zasnovo prihodnjega delovanja te organizacije. Dogovoru1 so se, da bo naslednje leto tradicionalno srečanj6 elanov navtične sekcij6 potekalo pod okrilj61^ slovenskega ministrstY za malo gospodarstvo 1 turizem. (Sl^ Novi izraelski premier Ehud Barak je prvi »kibucnik«, pravi sabra, v Izraelu rojeni Žid, ki bi moral dokončati tisto mirovniško revolucijo, zaradi katere je ficak Rabin izgubil življenje pod streli ortodoksnega Žida. Rodil se je leta 1942 v kibucu Mismar Hasaron kot sin poljskih Zidov, ki so s svojimi in ruskimi Židi leta 1933 ustanovili ta laični in socialistični kibuc, v katerem vsako jutro pred izraelsko dvignejo rdečo zastavo, simbol dela in kibuskega odrekanja. Za ki-bucnike širom po Izraelu je to prava zmaga, saj se je na njihovih vrtovih rodil otrok, ki je postal novi izraelski premier. Z 18-leti je Barak pozdravil svoje matematične Študije in se posvetil vojaški karieri. Njegov vzpon je bil neverjeten, saj je bliskovito napredoval in postal pripadnik elitnih enot izraelske vojske. Po zalivski vojni pa je postal načelnik generalštaba izraelske vojske. Kot levičarski general je bil vedno deležen Rabinove podpore, tako da je po njegovi zaslugi zapustil vojaške vrste, se posvetil politiki in postal obrambni minister v Rabinovi vladi. Med svojim političnim vodenjem izraelske vojske jo je tehnološko posodobil in pripravil na nadaljnje izzive. Imel pa je to srečo, da kot obrambni minister ni doživel nobene izraelsko-arabske vojne, te je na svoji koži občutil kot efektivni oficir. Ob nekdanjih obrambnih izzivih ima sedaj kot novi premier Se vec izzivov. Kot prvo bo moral sestaviti vlado, pogajanja se bodo začela danes, in po njegovih dosedanjih izjavah bo to najširša koalicijska vlada, tako da ni izključeno, da bo vanjo vstopil tudi desničarski Likud, ker je kljub Barakovi bleščeči zmagi njegova koalicijska stranka (Enotni Izrael, ki jo sestavljajo Laburisti, Meimad in Gešer) izgubila kar osem poslanskih mest. Ob tem je samo po sebi umevno, da je Barak doživel ^ osebno zmago, ker so bili Izraelci siti triletne vladavine Benjamina Ne- 5 tanjahuja, ki je zavrl mirovni proces s Palestinci, ne da bi Židom zagotovil tisto varnost, ki si jo želijo. Marsikdo se ob tem sprašuje, ali je Barak tako bleščeče zmagal zaradi Netanjahujeve nesposobnosti, ali zaradi svoje osebnosti. Sestava najširše koalicijske vlade, ne bo lahka zadeva. Spodbudno pa je \ dejstvo, da vsaj glede zunanje politike lahko računa na podporo sefarditske skrajno verske stranke Sas, ki je v knesetu pridobila kar 7 dodatnih poslanskih mest. Različne izraelske stranke pa so do sedaj že dale vedeti, da bodo podprle Barakovo vlado, tako da kljub razumljivim težavam ne bi smelo biti večjih problemov. Po sestavi vlade, Baraka čaka obnovitev mirovnega procesa s Palestinci, ki bo vse Prej kot lahka zadeva, ker tudi sam Barak bo moral dokončati začeto Rabinovo vizijo Vojko Colja na Lela. Lažje bo Barak uresničil umik iz južnega Libanona, pa naj bo to enostransko, ali v dogovoru s Sirijo. Načrt za ta umik je že sestavljen in obsega pet točk. Po sestavi vlade naj bi izdali komunike, ki bo dovolj nejasen, da bo tudi Siriji omogočil obnovo dialoga. Po tem, pred tremi leti prekinjenim dialogom, naj bi ZDA in Evropska unija zagotovili nekajmesečno premirje proiranskih Hezbolahov. Ko bo to doseženo, se bo sestala izraelsko-sirsko-liba-nonska delegacija, ki se ji bodo pridružili predstavniki ZDA in EU. Na teh pogajanjih naj bi določili vozni red postopnega umika izraelske vojske s tamponskega pasu v južnem Libanonu. Izraelsko vojsko naj bi zamenjala libanonska vojska in mednarodne mirovne sile. Te mednarodne sile naj bi ostale v južnem Libanonu do konca pogajanj s Sirijo in rešitve golanskega vprašanja. Nedvomno pa bo za Ba- - - raka najhut'si izziv rešiti notranja družbena, gospodarska in etnična vprašanja Izraela,-Židovska država je namreč v zadnjih r****'*"™'™* - saj so se vanjo priselili Židi iz vsega sveta. Se vedno drži delitev na Aškenaze, Žide iz evropskih držav, in na Sefarde, Žide iz muslimanskega sveta. Prvi so dosegli zavidljivo družbeno raven z izjemo ruskih Židov, ki se kot zadnji priseljenci niso naučili niti hebrejščine, na najnižji družbeni lestvici pa se nahajajo temnopolti etiopski Židi, ki živijo v skoraj nemogočih razmerah. Ne samo, da bo moral uresničiti tisti »melting-pot«, ki naj bi počasi odpraviti posedanje razlike, zavzeti se bo moral predvsem za omilitev dosedanjih družbenih razlik, da ne bo veC razkorak med bogatimi in revnimi tak, kot je danes po treh letih nesmotrnega vladanja Benjamina Netanjahuja. Najbolj odlikovani izraelski general se je torej znašel pred nadčloveškimi izzivi. Nekatere bo izpolnil, druge bodo morali izpolniti njegovi nasledniki. Najlažji bo verjetno umik iz Libanona, težje bo s sestavo koalicijske vlade, najtežje pa nadaljevanje mirovnega procesa s Palestinci. Arafat mu je ze Čestital, prav tako ameriški predsednik Clinton in evropski državniki, a fundamentalistiCno palestinsko gibanje Hamas je novega premiera Ze ožigosalo za »terorista«, ker naj bi bil predstavnik laburi- zagovarja eden in deljiv Jeruzalem, kot pre-stolnico židovske drza-ve. Seveda je dal ze jasno e9 znanje, da “o nadalje-val pc DiMovi po-tako da je ob JMein poleg žene Nade skoraj vedno jda tudi Rabinova ze- stične desnice. Baraka verjetno to ne moti, s Hamasom se bo moral ukvarjati Jaser Arafat, zanj je pomembnejše, da bo ponovno vzpostavil korektnejše odnose tako z ZDA kot z evropskimi državami, ki jih je protislovna in nesmotrna Netanjahujeva politika dodobra naCela. Pred volitvami je Baraku uspelo pridobiti na svojo stran laburističnega voditelja Simona Peresa, ki mu je v zaCetku odločno nasprotoval. Za razliko od Netanjahuja se je Baraku uspelo obdati s sposobnimi ljudmi, med njimi so celo Sefardi, kar je za Izrael prava novost. Vzpostavil je dobre odnose tudi z ruskimi Židi, ki jih verske stranke ne marajo. Kar pa je najpomembnejše, pridobil si je zaupanje Davida Levija, predstavnika maroških sefarditskih Židov. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na vprašanje židovskih naselij na zasedenih arabskih ozemljih, ki so se za Časa Netanjahuja razbohotila kot gobe po dežju. Za Baraka predstavljajo židovski koloni pravi trn v peti, saj ni povsem jasno, kako se bo lotil tega vprašanja, ko se bo izraelska vojska na podlagi sporazuma iz Osla umaknila tudi s podeželja Zahodnega brega. Da bi ta naselja porušili, je skoraj nemogoče, bržkone se bodo morali koloni sprijazniti z dejstvom, da bodo postali manjsinci. To pa bo uresničljivo le v primeru, da bo zidovska država uspela z bodočo palestinsko državo vzpostaviti take prijateljske odnose, da bodo Palestinci pristali na prisotnost Zidovskih naselij. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti ne na palestinske in ne na židovske skrajneže, ki se bodo krepko potrudili, da bi z nasiljem in atentati onemogočili nadaljevanje mirovnega procesa. To bo zadnji izziv in ne samo za Baraka temveč tudi za Arafata. Obema je namreč jasno, da bodo lahko uresničili sporazum iz Osla le v prirheru, da v regiji ne bo vladalo nasilje in napetost. Jordanski kralj Abdalah je ob Čestitkah Baraku že obljubil vso svojo podporo. ZDA bodo skoraj gotovo globoko segle v žep in finančno podprle tako Izraelce kot Palestince. RevSCina in beda sta prav tista osnovna pogoja, ki številne Palestince porivajo v objem islamskega in-tegralizma. Glede židovskega verskega integralizma je položaj precej drugačen. Izrael je nedvomno demokratična država, v kateri pa imajo rabini še vedno zadnjo besedo, tako da je ta država neke vrste zmes med zahodno pojmovano demokracijo in teokracijo. Ob vsem tem ni Čudno, da so Arabci in Palestinci izredno previdni in ne pričakujejo Čudežev preko noCi. Pogajanja bodo Se dolga in do skrajnosti zapletena. Bodri jih le spoznanje, da ima Barak za seboj podporo večine Izraelcev, ki bodo sprejeli tudi kak neprijeten sklep, na katerega bo moral Barak pristati. Navsezadnje je novi premier nekdanji general in obrambni minister, tako da bo vsekakor poskrbel za varnost svojih ljudi. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV z--- ^ 2 Nedelja, 23. maja 1999 NEDELJSKE TEME Štiriperesna deteljica se spet snide na Proseku Deseti februar 1973 bo gotovo ostal v analih slovenskega zborovskega petja. Takrat so se prvič srečali štirje pevski zbori iz Gorenjske, Posavja, avstrijske Koroške in s Tržaškega, to je treh držav in štirih predelov slovenskega kulturnega prostora. S pesmijo so zbori premagali razdanje in drobne razlike, saj so med pevci zrasle trdne, bratske vezi, ki krepijo zavest in pripadnost istemu narodu, ne glede, da jih loči umetno začrtana meja, ki je razdelila slovenski narod. Take pregrade ne pomenijo nič, če je naravna vez močnejša. Zbori »Svoboda« iz Stražišč pri Kranju, Železne Kaple na avstrijskem Koroškem in »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontove-la, se od leta 1973 izmenično srečujejo vsako leto. Letos, in sicer v soboto, 29. t.m., bo v Kulturnem domu na Proseku že 27. tradicionalno srečanje po vrsti, ki so ga pevci poiemenovali »Štiriperesna deteljica«. Kako in kdaj je prišlo do te pobude in kakšni so bili prvi nastopi? Zamisel o srečanjih se je rodila v Brežicah leta 1972 med gostovanjem zbora »Svoboda« iz Stražišča pri Kranju. Takrat je gostovala v Brežicah tudi dramska skupina PD Prosek - Kontovel, navzoči so bili tudi nekateri člani pevskega zbora »Vasilij Mirk«, s katerimi je imel brežiški zbor prijateljske stike, saj so proseško-kontovelski pevci imeli leta 1970 celovečerni koncert v viteški dvorani brežiškega gradu. Ker je zbor iz Stražišča tesno sodeloval z zborom iz Železne Kaple, so se domenih za skupno srečanje, ki naj bi bilo v Kranju. Februarja 1973 se je zamisel uresničila z nastopom, zborov in na koncu je preko sto pevcev (takrat so bili vsi moški zbori) zapelo Aljaževo »Triglav« pod vodstvom mladega zborovodje stražiškega zbora Jožeta Močnika. Bratsko razpoloženje med pevci, ki je zavladalo na nastopu v prostorih delavskega doma v Kranju, je botrovalo, da so predstavniki zborov sklenili, da bi nastopali skupno vsako leto v drugem kraju. Drugo srečanje je bilo 26. aprila 1974 v Brežicah. Novost rečanja je bila, da so zbori tokrat skupno zapeli dve pesmi, Radovana Gobca »Bohor je vstal« in Vrabčevo »Zdravljico«. Zbor iz Železne Kaple se je takrat že predstavil v mešani sestavi. Prav med prireditvijo je s Tržaškega prišla vesti, da so neofašisti izvedli bombni atentat na šolo pri Sv. Ivanu, ki je seveda vzbudila ogročenje vseh in povzročila med proseško-kontovelskimi pevci veliko zaskrbljenost, ki se je ublažila šele naslednjega dne, med obiskom tovarne prikolic v Brežicah, ko so prišle točne vesti," da je šlo le za materialno škodo. Zaradi pomanjkanja primerne dvorane je bilo tretje srečanje pod milim nebom na novem odprtem prireditvenem prostoru na Proseku (28. 6. 1975). Srečanje zborov je sovpadalo s proslavo 30. obletnice osvoboditve in zmage, ki jo je piredilo domače PD Prosek - Kontovel. Kljub temu, da je srečanje potekalo pod grožnjo nevihte, so izpeljali program do konca. Vsak zbor je zapel po štiri pesmi in nato skupno tri pesmi. Ob tej priliki je predsednik izvršnega sveta občine Brežice Ivan Živič predal pedsedniku domačega društva gmotni denarni prispevek, ki so ga zbrale kulturne, gospodarske in politične organizacije kot tudi posamezniki v Brežicah, za obnovitev stare Soščeve hiše, sedeža kulturnega društva na Proseku, ki jo je uničil požar 17. novembra 1974. S to potezo je bilo razvidno, da je srečanje že doseglo svoj namen. Prav v času namere avstrijskih oblasti o preštevanju Slovencev, ki bi jim na tej osnovi delili narodnostne pravice, je bilo 12. septembra 1976 četrto srečanje v Železni Kapli. Srečanje je bilo v nabito polni dvorani telovadnice osnovne šole ob prisotnosti občinskih skupščin in družbenoplitičnih organizacij iz Kranja, Brežic in Trsta, ki so hoteli pokazati avstrijskim oblastem, da ves slovenski narod stoji ob strani ogroženim bratom na Koroškem. Slavnostni govornik je bil dr. Franci Zvvitter, zbore pa je pozdravil in imel tudi kratek govor jugoslovanski konzul v Celovcu Libelj. Župan Železne Kaple Josef Lubas je pozdravil zbore in poslušalce v nemškem in slovenskem jeziku in se po koncertu zadržal s pevci na družabnem srečanju. Zbori so ob tej priliki zapeli skupaj štiri pesmi. S tem nastopom se je končal prvi krog »Štiriperesne deteljice«. Poleg tega, da so se med pevci utrdile osebne in prijateljske vezi, so nastopajoči spoznali kraje in ljudi v katerih zbori delujejo in zato je tradicija šla v drugi krog, temu je sledil tretji, v katerem so zbori 3. julija 1982 v Brežicah primerno proslavili deseto jubilejno srečanje. Ob tej priliki je bila izdelana prva spominska brošura, v kateri je bil zaobjet pomen teh tradicionalnih pevskih srečanj in podrobno predstavljen vsak pevski zbor. Pevci so prvič skupno zapeli tudi pesem Radovana Gobca »Bratje zapojmo« na besedilo Nika Kešeta, ki jo je skladatelj uglasbil prav za to priložnost in jo tudi sam dirigiral. Enajsto srečanje (18. 6. 1983) je bilo spet pod milim nebom na proseškem »Ba-lancu«. Celotna prireditev je potekala pod globokim vtisom fašističnih izgredov v Lonjerju, kar je podčrtal v svojem govoru tudi tajnik ZSKD Vojko Slavec. V četrtem krogu je 13. in 14. srečanje popestril, kot že v 12. v Železni Kapli, narodnozabavni ansambel »Dobri prijatelji« iz Brežic, tako da se je ob prijetni glasbi družabnost zavleka pozno v noč. 15. srečanje na Proseku (18. 6.1983), pa je potekalo ob 100-letnici organiziranega petja na Proseku Kontovelu in zato je pesem Radovana Gobca »Bratje zapojmo«, ki jo je skupno zapelo nad sto pevcev, še toliko slovesneje odmevala v Kulturnem domu na Proseku. V petem krogu, 17. oktobra 1992, je bilo v Železni Kapli 20. jubilejno srečanje, na katerem se je ob zaključnem nastopu zbralo na odru okrog 150 pevcev. Nastopajoče je poleg domačega župana Hallerja pozdravil tudi predsednik Slovenske prosvete iz Celovca Avgust Brumnik. Po tem srečanju je zaradi službenih obveznosti zapustila zbor iz Stražišča dirigentka Breda Prašnikar, kateri so v zahvalo za njen trud iz vsega srca zapeli združeni zbori. V šestem krogu pa je bilo v Stražišču 25. srečanje »Štiriperesne deteljice«. Ob tej priliki so izdali lepo brošuro in posebno značko. Prireditev je o tvoril bivši državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu, domačin Peter Vencelj. Pevcem, ki so od začetka sodelovali na vseh srečanjih (skupno 23) pa so podelili priznanja. Ob tej priložnosti je nastopajočim prvič poslal pozdrav, kot poročamo posebej, tudi tržaški župan Riccardo Illy. Sedmi krog je sedanjost, obenem pa nadaljevanje dolgoletne verige 26. zaporednih srečanj, ki jih imajo pevci v lepem spominu. Spoznali so kraje, ljudi, tradicije in običaje, navezali so nova poznanstva in prijateljstva. V dvoranah se je zbralo veliko poslušalcev, na odrih se je zvrstilo mnogo pevcev, točnejše število je težko določiti. Že samo dejstvo, da so na teh srečanjih vodili zbore iz Železne Kaple in Brežic štirje dirigenti, Vasilij Mirk pet, zbor iz Stražišča kar deset, koliko sprememb je bilo v teh letih. Na družabnih večerih, ki so sledili nastopom, so vedno vreli na dan spomini na pretekla srečanja in obenem tudi na tiste pevce, ki jih ni več med nami. Zamenjele so jih nove mlade sile, začetni zagon in smiel srečanja, ki je vzpostavil most med matično domovino in zamejstvom, se ni spremenil. Pesem bo zato živela in povezovala rodove tu in onstran meje, saj kjer živi slovenski človek, živi slovenska beseda in pesem. Zaradi tega je še vedno aktualna misel, povzeta iz brošure, ki je bila izdana ob 14. srečanju v Brežicah (14. junija 1986); »Kulturno, gospodarsko, politično oziroma vsakršno sodelovanje ni zgolj opora Slovencem v Avstriji in Italiji, ampak je enako potrebno tudi Slovencem v Sloveniji, saj se je tako ohranja zavest organske povezanosti vsega naroda. Samo tak, visoko osveščen in kulturen narod lahko brez tveganja stopi v odprto in vsestransko tvorno sožitje s svojimi sosedi, kakršnega si je pred mnogimi leti v Zdravljici zaželel že Prešeren. Vse oživljajoči in nikakor ogrožajoči prešernovski interna-cionalizem seveda ne pride sam od sebe, vedno znova se bo treba zanj bojevati, in pobrateni zbori smo prepričani, da naše pobratimstvo s pesmijo na ustih koraka temu cilu naproti.« Bruno Rupel Josip Čuk se je udeležil vseh dosedanjih 26 srečanj Srečanja pevskih zborov so prav gotovo v prijetnem spominu vseh pevcev - v vsakem zboru jih je tudi nekaj, ki so se udeležili veh dosedanjih 26 srečanj. Tem pevcem (skupno 23) so ob priliki jubilejnega 25. srečanja v Stražišču pri Kranju podelili posebno priznanje. Največ (devet) so jih dobili pevci s Proseka - Kontovela. Med temi je tudi »veteran« zbora Josip Čuk, ki poje prvi tenor v zboru že preko 60 let. Pepi je eden od tistih pevcev starejše generacije, ki je zelo priljubljen mladim, saj je zelo družaben, zgovoren, predvsem pa zna naravno in duhovito pripovedovati zgodbe o raznih nastopih ter preprostih ljudeh tako, da vedno ustvarja dobro razpoloženje med pevci. Prav zaradi tega smo ga vprašali za mnenje o dosedanjih srečanjih. »To je dolga zgodba, ki se je začela leta 1973, povsod je bilo lepo, vz- dušje prijateljsko in sproščeno. Pesem, ki je združila pevce iz štirih predelov našega kulturnega prostora nas je obogatila in ustvarila med nami trdno vez, da jo ne more pretrgati nobena sila. V začetku so bila to srečanja dvodnevna gostovanja, saj smo večkrat prespali v Brežicah in Kranju. Nikoli ne bom pozabil prvega srečanja. Peli smo v dvorani De-lovskega doma v Kranju in to srečanje je dobilo še posebno slovesen značaj, ker je sovpadalo s praznikom slovenske kulture. Na družabnem večeru smo ob prepevanju narodnih pesmi sklenili, da se taka srečanja morajo nadaljevati vsako leto v enem izmed krajev nastopajočih zborov. Določili smo tudi vrstni red: Stražišče, Brežice, Prosek - Kontovel, Železna Kapla. In od tedaj dalje držimo obljubo, ki smo si jo zadali, saj je letos na vrsti že 27. srečanje.« (b.r.) Kaj meni pevovodja Miran Žitko Dirigent zbora Miran Žitko, ki vodi proseško -kontovelske pevce že od oktobra 1987 hrani prijetne spomine. »Zame bo to 11. srečanje, saj me je leta 1993 zaradi obveznosti nadomestil v Stražišču kapelnik proseške godbe Aljoša Starc. V tem obdobju lahko rečem, da se je kvaliteta petja posameznih zborov precej izboljšala, kot tudi izbor pesmi. Dirigenti se na vsakem srečanju o tem pogovarjamo. Pred leti je bila majhna kriza zaradi kadrovskih problemov posameznih zborov, ki bi lahko ogrozila potek srečanj. Na srečo se je vse dobor končalo. Iz začetne moške zasedbe vsi zbori, razen našega, pojejo v mešani sestavi. Sicer pa moški zbori povsod usihajo. Tudi pri našem zboru, žal, kljub stalnim pozivom, ni priliva mladih pevcev in to seveda pogojuje naše delo in programe. Trenutno pojemo še kar solidno. S pomladitvijo bi zbor gotovo izboljšali. Prav zaradi tega bomo morali pred začetkom prihodnje sezone o tem temeljito razpravljati. Večjih načrtov trenutno nimamo, radi bi se vsekakor udeležili mednarodnega festivala pevskih zborov v Cluso-neju in, če bo le mogoče, računamo, da bi izdali novo kaseto ali CD ploščo.« (b.r.) Od kod prihajajo in kdaj so bili ustanovljeni nastopajoči zbori? Brežice Prijetno mestece v Posavju, ki je oddaljeno 35 km od Zagreba se je razvilo ob srednjeveškem gradu na levem bregu Save. Skozi »brežiška vrata« so se premikale rimske legije in germanska plemena vse dokler se niso tu naselili Slovani ob koncu 6. stoletja. Grad so sezidali Salzburžani ob koncu 12. stoletja in pravijo, da so Brežice dobile to ime, ker so takrat zaznamovali mestno naselbino na bregovih reke z »bregci« oziroma »brežci« in od tod ime Brežice. Posebno znane pa so Brežice po kmečkem upom iz leta 1515, ko sta bila v puntarskih dogajanjih požgana srednjeveški grad in mestecebb njem. V tem kraju so ustanovili leta 1965 moški zbor. Prvi dirigent je bil glasbeni pedagog Franc Baškovič. Javno pa se je brežiški zbor prvič predstavil na področni reviji na Bizeljskem leta 1966. Leta 1983 je vodstvo zbora prevzel sedanji dirigent Dragutin Križanič, istega leta so ustanovili tudi ženski zbor, ki ga vodi Elisabeta Križanič. Stražišče Ko nas pot popelje iz Ljubljane v Kranj po slikoviti pokrajini nad sotočjem Save in Kokre, je v neposredni bližini Gorenjske »prestolnice« gostoljubno naselje Stražišče, o katerem prvi zapisi segajo v leto 1002. Danes je to naselje pod očakom Triglavom praktično že priključeno Kranju. Od tu je doma večina pevcev, nekateri pa prihajajo iz sosednih vasi ter samaga Kranja. Zbor Svoboda je bil ustanovljen leta 1952, ko je profesor na stražiški nižji gimnaziji Edo Ošabnik zbral dvanajst mladih fantov in osnoval moški zbor, ki se je prvič predstavil občinstvu marca 1953. S pestro dejavnostjo je zbor kmalu pritegnil k sodelovanju še druge pevce, tako da je do leta 1960 število stalno naraščalo. Ko je leta 1973 zapustil zbor umetniški vodja in ustanovitelj Ošabnik, je zbor zašel v lažjo krizo. Kljub temu pa so pevci vztrajah, tako da se delovanje zbora ni prekinilo. V sezoni 83/84 je k moškemu zbom pristopilo 18 žensk in tako je nastal mešani zbor. Železna Kapla Je najjužnejša občina na avstrijskem Koroškem v vzhodnem delu Karavank, poznana kot trgovsko središče petih gorskih dolin ob cesti, ki povezuje Koroško s Slovenijo. Nastanek tega naselja ob slovensko - avstrijski meji sega v polovico 13. stoletja. Železna Kapla - Bela je občina z malo manj kot 200 kv. km. površine. Občani so se že pred leti začeh baviti tudi s turizmom, kateremu posvečajo vedno več pozornosti. Slovenski zadružniki so v sodelovanju z agencijo Alpetur iz Slovenije 1977 zgradili sodoben hotel Obir. Domačini se vsekakor bavijo tudi s kmetijstvom, gozdarstvom in gradbeništvom. V kulturnem življenju so Slovenci v tej občini zelo aktivni. Leta 1907, ko so v Železni Kapli ustanovili prosvetno društvo, ki je poleg drugih dejavnosti imelo tudi moški, ženski in mešani pevski zbor. Zbor »Zarja« se lahko ponaša s 92 letnim delovanjem, pretrganim samo v obdobju druge svetovne vojne, ko je veliko pevcev šlo v partizane. Zbor Zarja veliko prepeva po Sloveniji in tudi drugod in predstavlja živ dokument dvojezičnega značala Koroške. Izdali so tudi ploščo in kaseto. (b.r.) Poslanica župana Illyja Na jubilejnem 25. srečanju v Stražišču, je prvič v imenu tržaške občinske uprave izročil organizatorjem pečat tržaške občine in prebral pozdrave župana, občinski svetovalec Igor Dolenc: »V duhu skupnih zgodovinskih in kulturnih vezi in v znaku globokega prijateljstva, ki združuje naše skupnosti, želim posredovati pevskim zborom, ki sodeljujejo na srečanju v Stražišču, oblastem in vsem sodelujočim najtoplejši pozdrav. Bolj kot protokolarna srečanja so prav taki dogodki, ki zbližujejo naše občane tisti činitelj, ki uspe ovrednotiti in poživiti skupne vezi in je torej zadovoljstvo ob njihovem stalnem naraščanju zelo veliko, tako zame kot za moje mesto. Vaši prireditvi voščim obilo uspeha, vsem udeležencem pa, da bi bilo njihovo nadaljnje delo deležno čim večjega zadovoljstva.« Riccardo IUy Zupan občine Trst NEDELJSKE TEME Nedelja,23. majal999 Citroen berlingo odslej tudi s peronom na GPL Citroenovo večnamensko vozilo berlingo, ki je od svojega rojstva do danes doživelo dokajšen uspeh, beleži te dni pomembno novost. V verziji multispace, se pravi z velikimi vrati v zadku in z drsnimi zadnjimi desnimi vrati, je na voljo tudi na plinski pogon in sicer na utekočinjeni plin GPL. Seveda deluje 1800-kubični motor tudi na bencin, vendar pa se mu z dodatnim plinskim pogonom poveča avtonomija in tudi varčnost, saj je GPL mnogo cenejši od bencina. Celotna paleta berlingove ponudbe, kar zadeva motorje, je torej v tem trenutku naslednja: 1,4-75 KM in 1,8 KM-90 KM bencin, 1,9-70 KM dizel, električni motor za verzijo dynavolt, za 1800-ku-bični motor pa je na voljo tudi dodatni plinski pogon. Plinska napeljava in vse kar je potrebno za tovrstni pogon je uredilo italijansko podjetje BRC Gas Equipment, s katerim je Citroen podpisal pogodbo, tako da bo plinski pogon kaj kmalu na voljo tudi za xsaro in za xantio. Osrednja značilnost plinske ureditve je vbrizgo- valni sistem »flying injec-tion«, ki vbrizguje plin neposredno v aspiracijsko cev vsakega valja, s čimer so dosegli boljše izgorevanje, manj nevarne izpušne pline, manjšo porabo, boljše zmogljivosti (prav zmogljivosti so bile doslej šibka točka avtov na plinski pogon), kompatibilnost s serijsko elektronsko opremo ter možnost prehoda zu-tekočinjenega plina na zemeljski plin le z manjšimi spremembami. S plinskim pogonom izgubi berlingo 2,5 kW pri največji moči, najvišja hitrost pa se mu zmanjša za 2 km na uro, vendar lahko prevozi kar 980 km z enim samim rezervoarjem bencina in GPL. Pri tem na gre prezreti dejstvam sa stane bencin 1850 lir, medtem ko stane GPL 870 lir, tako da prevoženi kilometer stane bistveno manj. Naj še povemo, da stane vgraditev plinske naprave za berlingo približno 3 milijone lir. Na gornji sliki: ventil za tankanje plina je zadaj na desni strani pod odbijačem. Michettnove gume vedno popularnejše Tudi berlingo kot vsi Citroenovi avti je obut v Michelinove gume. Tako se nadaljuje sodelovanje med dvema velikima realnostima francoskega in evropskega avtomobilskega sveta. Sicer pa zaposluje Michelin v svojih tovarnah širom po svetu 123 tisoč ljudi (7900 v Italiji), prodaja gume v 170 državah, ima 82 tovarn v 19 državah (4 v Italiji), ima raziskovalne centre v Evropi, Združenih državah in na Japonskem, ima 6 nasadov gumijevca v Braziliji in Nigeriji, prodaja pa gume tudi z znamkami Kleber, BF-Goodrich, Icollantas, Pneu Laurent, KPZ, Wolber, Uniroyal, Riken, Stomil-01sztyn, Tyremaster, Siamtyre in Taurus. Od 17. maja ima Michelin svoj site na internetu (www.miche-lin.it), kjer lahko preverite katere gume so najbolj primerne za vaše vozilo. Našli boste tudi vrsto koristnih nasvetov za v z d r ž e -vanje gum ter mnogo vesti iz sveta avtomo-b i 1 s k i h dirk. Na slikah od zgoraj dol in z leve proti desni: mi-c h e 1 i n energy XT1 (širina od 145 so 175 mm) in XT2 (širina 185 in vec) za vozila nižjega in srednjega razreda, ter michelin energy XHl za vozila do najvišje hitrosti 210 km na uro. Carisma v novi preobleki Mitsubishijeva carisma doslej ni imela tistega uspeha, ki so ga od nje pričakovali. Temu botruje predvsem dejstvo, da se Japonci Se niso odločili za različico kombi, ki v tem segmentu priteguje pozornost kupcev. Temu je treba dodati, da je carisma opremljena tudi s starim dizlom, ki ni kos sodobnim motorjem. Kakorkoli že, te dni so predstavili novo ca-rismo, ki je vsaj na videz veliko bolj sodobna in prikupna, poganja jo bencinski motor GDI, ki pa je za razliko od svojega dizelskega vrstnika zelo moderen. Obstaja tako v različici hatchback, se pravi s petimi vrati kot v različici sedanm se pravi limuzina s štirimi vrati. Vožnja s carismo je dokaj prijetna, pa čeprav je motor nekoliko šibak za to karoserijo. V primerjavi s prejšnjim modelom so temeljito izboljšali tako obese kot zavore, tako da je lega na cesti brezhibna. Tudi kar zadeva varnost je carisma zelo dobro opremljena, saj ima polega naprave zoper drsenje koles in zavornega sistema ABS celo vrsto naprav, ki zagotavljajo pasivno varnost, od zračnih vreč do varnostnih pasov. NE PIJE CU0RE • Z 1 LITROM VEC KOT 23 KM Izvenmestna poraba 4,3 1/IOOkm; srednja EGS 5,0 l/km NE KADI CU0RE - ZELO MALO IZPUŠNIH PLINOV NE STANE CU0RE-ZE 0D 15.900.000 UR DALJE ' Cena »ključi v roke«, APIET izključen Daihatsu Cuore 1000 ccm, tri in pet vrat. Pri uradnih zastopnikih Daihatsu. Naslovi na straneh Papine Gialle ZASTOPNIK autosandra TRST, uL Flavia 17 TR2IC, uL Verdi 43 tel 040 829777 Servis: ul Rossini 40 fax 040/820569 tel. 0481/484020 DAIHATSU W E DO COMPACT. Nedelja, 23. maja 1999 NEDELJSKE TEME Tržaški gledališčniki in koprski radio Ob spominih na prve korake Radia Koper v letu 1949, bi ne bilo prav, Ce bi pozabili na takratne sodelavce Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Zaradi političnih zaostrovanj in nasprotovanja usmeritvi tržaške radijske postaje (predvsem poročil), je februarja 1949. leta SNG odpo-dedalo svoje sodelovanje pri oblikovanju tržaških radijskih programov, kar je bilo poudarjeno in tudi zapisamo ob raznih priložnostih. Povsem pa so zanemarjena v tisku vsaj doslej nezabeležena pričevanja o takratni navezavi stikov med SNG in koprsko radijsko postajo. Prvi pogovori, do katerih je prišlo že med samim ustvarjanjem postaje, pa niso že takoj obrodile takih sadov, kot so jih na obeh straneh pričakovali. Prvi nastopi tržaških igralcev na koprskem Radiu so bili sicer že poleti, vendar brez pravega in začrtanega programa. Do sistematičnega sodelovanja je prišlo šele v pozni jeseni 1949. Zaradi prezaposlenosti igralcev pa je 17. novembra stekla le prva oddaja, in sicer literarna, za katero so zadostovali trije recitatorji). Že za 1. decembra 1949 določena oddaja je odpadla. Zaprek za sodelovanje ni bilo malo, botrovala jim je slaba organiziranost na obeh stra- neh, še najbolj pa težave s prevozi, saj v tržaškem gledališču še dolga leta pozneje ni imel nihče avta. Koper je zaradi neizpolnjevanja obljube upravičeno protestiral, in Trst je obljubil tesnejše sodelovanje. Ker sem prav takrat postala članica SNG v Trstu in sem že 1. 1947 sodelovala v gledališki radijski skupini, so v SNG organizacijo sodelovanja s Koprom zaupali meni. Brez Modesta Sancina bi bila težko kos tej zahtevni nalogi, saj je bilo težko usklajevati delo igralcev na obeh straneh. SNG je imel svoj natanko določen program, Radio pa prav tako določene dneve in ure, ko je bilo treba stopiti pred mikrofon; magnetofonskih zapiskov takrat v Kopru še niso poznali, snemali smo živo. Kljub težavam pa so že 8. decembra oddaje stekle po vnaprej določenem programu, ki ga je predlagala Radiofonija D.D. - Radio Jugoslovanske cone Trsta - Radio della zona jugoslava di Trieste, kakor lahko razberemo iz programa, za katerega so nas zaprosili. Se več, prvotni pogram smo celo razširili in decembra pripravili poleg literarnih in priložnostnih oddaj še štiri radijske igre, od katerih smo prvi dve, in sicer Goldonijevo »Mirandolino« in Gogoljevo »Ženitev« 15. decembra po- sneli na megnetofonski trak, ki je bil prav tiste dni najnovejša pridobitev mlade radijske postaje. Konec leta je zaključil Veseli večer s Koširjem, Lukešem in Raztresenem, seveda v živo. Januarja 1950 smo sodelovali trikrat, februarja pa spet kar sedemkrat in v naslednjih mesecih nekoliko manj. Posebno težko je bilo snemati živo radijske igre, pri katerih je imelo 10 do 13 igralcev na razpolago samo dva mikrofona. Radijske priredbe so opravili naši režiserji v Trstu, tipkali pa so jih v Kopru in nemalokrat smo imeli vaje kar na ladji, s katero smo se vozili v Koper. Posebno je to veljalo za literarne in druge oddaje, kjer smo navadno dobili tekste šele zadnji dan, čeprav so take oddaje trajale kar 30 ali celo 60 minut. Živo mi je ostala v spominu posebno oddaja armenske poezije. S kolegico sva sedeli v kabini in se prebijali skozi zelo dolge in težke verze. Zadovoljni, da teče vse gladko in brez lapsusov, sva gledali na uro, ko so se malo pred koncem odprla vrata in neznana roka nama je položila na mizo nov šop listov. Najnvem je z velikimi črkami pisalo: »Ko končate, takoj nadaljujte s temle, ker je naslednja oddaja nepričakovano odpadla.« Razumeli smo zadrego in vede- li, da radio ne sme onemeti. Obupano sva se spogledali, pred nama so ležali na gosto popisani listi, spet dolga orientalksa pesnitev, pol ure recitacije popolnoma neznanega teksta. Niti pogledati nisva mogli, koliko je teh verzov, niti si jih porazdeliti. Pogumno sva zečeli, najprej jaz, potem on in tako naprej, dokler se ni skorajda zataknilo. Noben igralec ne stopi na oder ali pred mikrofon popolnoma nepripravljen. To je domena napovedovalcev, ne pa oblikovalcev umetniške besede. Kolegica, sicer odlična igralka in recitatorka, me je prijela za roko, razumela sem njene stiske in nadaljevala tam, kjer sva obtičali. Jaz se sicer ne takrat, ne pozneje, nisem mogla pohvaliti z igralskimi uspehi, bila sem kar dobra racitatorka, predvsem pa sem dobro brala tudi vsak tekst, ki sem ga dobila prvič v roke, zato se mi je tudi posrečilo pripeljati oddjo do konca, čeprav ves čas v strahu, da se mi ne bi kje zataknilo. Recitacija pa tisto branje prav gotovo ni bilo. Kadar smo snemali na trak (predvsem dramske tekste), smo še ujeli ladjo za povratek v Trst, izgubili pa smo ves popoldan. Vse ostalo pa smo oddajali v živo in ker so bile take oddaje na sporedu ob pol dveti uri zvečer, seveda nismo imeli nobenega rednega prevoznega sredstva za povratek, nemalokrat pa smo tudi kar dolgo čakali na radijski avto, ki se je moral šele vrniti s terena. Se dobro, če nas je prvi, ki je pripeljal, lahko potegnil do Trsta, sicer nas je čakalo še dolgo pešačenje do bloka, ki je bil takrat sredi Škofij, pa vse do Aquile, kjer smo ujeli avtobus. Tudi predora takrat še ni bilo in treba je bilo peš okoli hriba. Kako je bilo, ko je, poleg mraza, pritisnila še burja, so se še dolgo spominjali trije igralci, poleg Modesta Sancina, še Nada Gabrijelčičeva in Joško Lukeš in Stane Raztresen, ki so eno tistih let na Silvestrovo preko radijskih valov zabavali poslušalce. Polnoč -je že zdavnaj minila, ko so še vedno stali v veži palače Tar-sia in čakali na avto. Zunaj je neusmiljeno zavijala burja, v kateri so poplesavale snežinke. Cesta je bila spolzka, zato avta ni bilo in ko je pripeljal, se je izkazalo, da nima za Trst potrebnih dokumentov. Torej samo do bloka, potem pa s Škofij pogumno peš naprej proti Trstu, ko je prišlo nekomu na misel, da si pot lahko skrejšamo, če jo mahnejo kar preko hriba do Aquile. Hodili so tesno drug ob drugem, da jih burja posebno na vrhu ni podrla. Pri Aquili bi morali čakati do jutra, zato so vsi prezebli nadaljevali pot kar peš in prišli v novoletnem jutru srečno domov. Danes bi vsak pomislil na taksi, takrat pa nihče ni imel dovolj denarja zanj. Morda bo kdo rekel, saj ste bili mladi, zato je bilo vse lažje. Pa tudi to ne drži; med nami so nekateri že presegli šestdeset let. V Kopru je tisto prvo leto nastopila skupina kar 25 igralcev in igralk v 33 oddajah. Vsak od nas je doprinesel k uspehu prvega leta Radia Koper. Največ, kar 25 oddaj je odpadlo na Raztresena, na Lukeša 19, na Modeta Sancina 18 in na Babiča 12, na igralke nekoliko manj. Delo je bilo zahtevno, saj je bilo treba žrtvovati vsako prosto uro. Po gmotem uspehu se takrat nihše ni spraševal, kaj šele, da bi postavljal glede honorarjev kakršnekoli zahteve. Sprejeli smo, kar so nam ponudili, in še to v dinarjih in z zamudo, za potne sroške pa so nam dali 100 lir na vsako smer. Delovne razmere so bile res težke, toda bodrila nas je zavest, da opravljamo koristno delo, saj smo vedeli, da nas naši ljudje, po dolgi fašistični zimi, radi poslušajo, da nas potrebujejo in da nas imajo radi. Lelja Rehar Sancin POGOVOR Z DR. GOJMIRJEM DEMŠARJEM Težko, a vendar spodbudno delo glasbenega urednika koprskega radia 25. maja bo Radio Koper slavil 50-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so njegovi sedanji uredniki pripravili vrsto oddaj, v katerih nekdanji sodelavci pripovedujejo razne zanimive dogodke tega obdobja. Moj tokratni sogovornik je prof. Gojmir Demšar, ki je na koprski radijski postaji začel z vodenjem glasbenega oddelka že konec marca 1949. Prav se mi je zdelo, da ga intervjuvam in ovrednotim delo, ki ga je v tistih, nič kaj lahkih časih opravil, da se je koprska radijska postaja uveljavila v tistem času, ne samo na domačem področju, temveč, zaradi dobre slišnosti, tudi na področju naše dežele, severne Italije pa vse tja do Riminija, San Marina, itd. »Iz osebnih razlogov sem takrat prekinil svoje delovno razmerje na slovenskih oddajah Radia Trst. Na prošnjo vodstva Radia Ljubljane, ki je prav takrat ustanavljalo radijsko postajo v Kopru, sem sprejel mesto glasbenega urednika, saj sem Ze takrat dobro poznal glasbene razmere na Primorskem«, je svoj pogovor začel Demšar. Kot na tržaški radijski postaji, so bili leta 1945 tudi na koprski začetki težki. Diskoteka je bila zelo pomanjkljiva, zato so bila potrebna številna snemanja v živo. »Ker mi smisla za organizacijo ni manjkalo, sem v uresničevanju te zamisli tudi uspel. V razmeroma kratkem času sem uspel pritegniti k sodelovanju glasbene umetnike - soliste, ansamble, vokalne in instrumentalne skupine, skratka vse, ki jim je bila glasba pri srcu. Pri tem mi je bila v pomoč povezava s pomembnimi slovenskimi glasbenimi ustanovami, tako z ljubljansko operno hišo, z vodstvom Slovenske filharmonije, s peda-goško-glasbenimi ustanovami in drugimi. Važna je bila povezava s primorskimi glasbenimi in pevskimi dejavnostmi, to in onstran meje.«. V veliko pomoč je bil prof. Demšarju prof. Vasilij Mirk, katerega ime nosi tudi pevski zbor s Proseka. »Poslali so mi ga kot sodelavca iz Ljubljane in ga imam v nej-lepšem spominu. Bil je velik poznavalec te kulturne zvrsti in na tem področju resnično nepogrešljiv in odličen sodelavec.« V tistih prvih povojnih letih je bilo veliko dobre volje in navdušenja, da bi z delom uspeli. To je veljalo, nam je povedal prof. Demšar, tudi za tehnično osebje, ki ni imelo lahke naloge, pri izdelavi dovršenih glasbenih povezav. » V tistih težkih začetniških trenutkih, mi je bil v veliko oporo in pomoč dr. Danilo Milič, ki je takrat vodil koprsko radijsko postajo. Bil je moj kolega iz časov, ki sva oba Študirala na ljubljanski univerzi. Čeprav ni bilo delo lahko, je bila naša prvenstvena misel čimprej usposobiti glasbeni oddelek in s tem pomagati k uveljavitvi koprske redijske postaje.« Seveda so bile težave in ovire pri tem delu, ki jih prof. Demšar ni pozabil; pa vendarle se raje spominja vsega le- pega in dobrega, kar je Kako si uspel leti pomagal k uveljavit- za to postajo opravil, opravljati tako zahtevno vi raznih vokalnih sku- kot glavni urednik gla- delo in pri tem še voditi pin, velikih solistov, in sbenih oddaj (in takrat šolo GM v Trstu. pevskih zborov iz tega je bilo koprsko radijsko »Tu gre za ljubezen območja, postajo slišati po vsej do glasbe. Bil sem vesel »Ni mi žal tega ob- deželi, v Severni Italiji, do uspehov, ki jih je dobja. Vstajal sem zgo- vse do Sanrema, v Slo- doživljala koprska radij- daj zjutraj in se vozil se veniji pa do Celja) pa ska postaja, pri tem pa s parnikom do Kopra. tudi kot solist pianist na sem bil vezan na Trst, Potem sem delal in fieste vil nih koncertih, ki kjer sem si tudi želel, da lal in nisem pogledal na jih je imel, tako na ra- bi se naša glasbena Sola uro. Takrat so bili naši dijski postaji, kot tudi v GM vueljavila.« prostori Se v stari zgrad- Ljubljani, v Zagrebu in Prof. Gojmir Demšar bi, nasproti sedanji rase in še. je takrat, pred tolikimi dijski postaji. Imeli smo dva prostora, pa seveda dvorano na nastope in snemanja. Avta takrat Se nismo imeli in je bilo seveda odvisno vse od sreče, kako smo se vrnili na svoje domove.« Pa vendar so spomini prof. Demšarja čustveno vezani na tisti čas. Spominja se prof. Vasilija Mirka, ki je s cigareto v ustih zaspal zaradi preutujenosti. In vendar je bil duša in vzgojitelj naših sedanjih glasbenikov. Kakšno pa je sedaj tvoje delo, ko si leta 1976 stopil v pokoj? »Delo nonota! Na delo izpred tolikih let se vračam z lepimi spomini in s hvaležnostjo do vseh, ki so mi pomagali. Sedaj sem bolj v službi nonota. Mojega vnuka Gorana, ki obiskuje znanstveni licej, F-Prešeren in se pripravlja na zadnji izpit iz angleščine, veseli tudi učenje klavirja. Drugi vnuk Iztok je eden naših najboljših košarkarjev. In tudi s tem sem zadovoljen. Želim pa koprski radijski postaji ob tem jubileju vse najboljše.« Neva Lukeš VRT / KAKO GA PRENOVIMO ALI UREDIMO Vrt in hiša morata skupaj tvoriti harmonično celoto Pri urejanju ali prenovi je potrebno 'upoštevati določeno pravilo Za uspešno prenovo ali ureditev vrta potrebujemo načrt, v katerem najprej predvidimo členitev prostora glede na to, kaj želimo v njem početi. Predvideti moramo povezave med hišo in posameznimi deli vrta in še celo vrsto drugih funkcijah stvari urejanja okolice. Ko rešimo praktične zadeve, nam ostane še veliko maneverskega prostora za estetsko oblikovanje površin, na katerih bomo najbrž preživeli kar veliko Časa. Problemov se je mogoče lotiti na najrazličnejše načine, pri Čemer se moramo prilagajati danim razmeram, kot so oblike in lega zemljišča, oblika in slog hiše, širša okolica in seveda ali pa predvsem naš okus. Tako se lahko odloCino, da bodo prevladovale ostre in jasne linije ter geometrične oblike, kamor poleg oglatih, pravokotnih ali trikotnih oblik sodita tudi krog in elipsa, lahko pa se od-licimo tudi za nepravilno, organsko oblikovanje, kar bo nedvomno učinkovitejše v večjih vrtovih. Ne glede na to, kakšen slog nam je všeC, moramo upoštevati nekaj pravil, da bo naš vrt deloval kot harmonična celota in ne le kot skupek posameznih prvin. Zelo pomembno je merilo, da so razmerja med posameznimi prvinami v vrtu ter med vsako prvino v celoti. Ta razmerja dajo vrtu poseben značaj in ozračje, ki je lahko prijetno, intimno, lahko je veličastno, Ce pa smo se ušteli, tudi nemirno in neharmonicno. Merilo običajno določa hiša, vCasih pa skupaj z njo še visoko, odraslo drevje. Nanj vpliva poleg velikosti tudi tekstura zunanjih površin objektov oziroma rastlin. Pri grajenih prvinah določa teskturo velikost in oblika gradbenih elementov ter naCin gradnje, pri rastlinah pa velikost in oblika listov, način rasti in debelina vej. Drobna, fina tekstura daje vtis velih razsežnosti kot groba. Merilo mora upoštevati tudi pri velikosti posameznih skupin rastlin, ki morajo biti usklajene med seboj, vsak skupina pa mora biti usklajena tudi s celoto. Enako velja za razmerja med različnimi rastlinami znotraj skupine. Ena od nalog okrasne zasaditve je tudi povezava hiše z vrtom. VeCi-rfa naravnih zemljišč, brez ostrih robov in kotov, prevladujejo vodoravne linije in ploskve. Nasprotno pa so pri stavbah izraziti ostri robovi in trde, navpične linije. Z ustrezno arhitekturo objekta sicer lahko približamo krajini, v kateri stoji, vendar bo še vedno delovalo kot tujek, Ce ga z ustrezno zasaditvijo ne povežemo z okolico. Pri načrtovanju zasaditve moramo vrtu najprej zagotoviti stalno, trdno strukturo, kar bomo dosegli s skrbno razporeditvijo lesnatih rastlin. Drevje uporabimo kot poudarek, kot točke, ki prve pritegnejo pogled, nato pa razporedimo še skupine grmovnic. Sele ko smo tako ustvarili strukturo ali ogrodje vrta, lahko dodamo mehkejše oblike trajnic. Vedno zeleno drevje in grmovnice, tako iglavci kot listovci, napravijo močan vtis zbujajo občutek stalnosti, nespre- menljivosti. Ta učinek traja vse leto in je še posebno važen pozimi. Li-stopande rastline so pomembne zaradi sezonskega spreminjanja barve lista - od svetlozelene spomladi, prek temnejših zelenih poletnih tonov do toplih, živahnih barv jeseni. / Tlak, trata in površine, zasajene s prekrovni-mi rastlinami, so prav tako pomemben element urejenega vrta, saj s svojo ploskovnostjo uravnotežijo voluminoz-nost drugih rastlin in stavb. Na strmih brežinah, v gosti senci in na zelo vlažnih tleh, kjer trata slabo uspeva, jo nadomestimo z drugimi prekrovnimi rastlinami oziroma s tlakom, Ce bomo po taki površini veliko hodili. Ko smo dali vrtu strukturo, se lahko lotimo še njegove barvne podobe, ki jo moramo prav tako skrbno načrtovati. Barve ne dajo le pisani cvetovi cvetic, temveč predvsem hiša in druge grajene, prvine. V vrtovih, kjer so rastline pomembnejše od slednjih, pa prevladujejo različni odtenki zalene barve, ki se lahko modno razlikujejo v svoji moCi in Čistosti, zato moramo na usklajenost barv misliti že pri zeleni, ki sicer umirja celoten vtis in predstavlja nevtralno ozadnje za pisane cveto- Pri izbiri cvetočih rastlin pazimo, da je močnih, intenzivnih barv malo, le za poudarek in kontrast, kjer je trava, saj vnašajo v prostor nemir. Pri rastlinah bo zelo koristno, Ce upoštevamo njihovo naravno rastišče. Njihova podoba je namreč precej odvisna od naravnih rastnih razmer. Tako so si mnogokrat med sabo bolj podobne rastline z istega rastišča kot pa botanične sorodnice iz zelo različnih razmer. Mnogo skupnih značilnosti imajo tiste, ki rastejo npr. v gozdu ali na travniku, še zlasti pa take, ki rastejo v skrajnih razmerah, kot so močvirja, visokogorja in puščave. Ce v vrtu družimo rastline z različnih rastišč, se gotovo pojavi vidno neskladje, ki si ga ne znamo razložiti. Zato je druženje različnih rastlin mnogo uspešnejše, Ce upoštevamo njibov naravni znaCaj in zasadimo le take, ki jim ustreza naš vrt. Tako se vsaka rastlina dobro razvija ter je zdrava in lepa. Če že pri izboru rastlin upoštevamo njihove naravne potrebe, bomo imeli kasneje tudi bistveno manj dela z vzdrževanjem, saj se ne bo treba truditi, da jih obdržimo pri življenju, temveč bodo same rade in bujno uspevale. T.K.-D&D vi \ferde Sgaravatti GARDEN CENTER Obalna cesta 6/1 Trst - Tel. 040.224177 (nasproti centra zafiziko) • NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA VRTOV IN BALKONOV • ŽIVE MEJE • OKRASNO DREVJE • SOBNE RASTLINE • OPREMA ZA VRTNARSTVO • NAMAKALNE NAPRAVE URNIK: 9.00 - 13.00 ter 15.30 - 19.00 _ DO 30. JUNIJA ODPRTO TUDI _ OB NEDELJAH IN PONEDEUKIH CVETLIČARNA Olga Stokovac SEMENARNA Nevio Stokovac semena - cvetje cvetlični okrasi Trst - Ul. Maovaz 46 (naselje S. Sergio) Tel. (040) 280596 Ze več kot 15 let olepšamo vaše življenje na prostem IL GIRO DEL SOLE v veliki izbiri: VRTNO POHIŠTVO ARTIKLI IN ŠOTORI ZA KAMPIRANJE ORODJE ZA VRTNARJENJE SESTAVUIVI BAZENI v Ronkah (Ronchi del Legionar! - GO) ul. Aguileia 84 - drž. cesta 14 -1 km od letališča Tel. 0481/474274 - 779088 Fax 0481/779088 IL GIRO DRL SOLE IND. CONA I -p Avtocesta UD - VE - TS /b TRST | fldrgiulia najnovejše cvetje za balkone rastline za vrt semena, namakalne naprave vzdrževanje vrtov cvetni aranžmaji za poroke OB NEDELJAH ZJUTRAJ ODPRTO SURANZAN0 ■ Pokrajinska cesta Trlic ■ San Canzian ■ Tel. 0461 /461715 pohištvo % 'Srca za topj dom i/i fopj orf. prosek 546 - Trst (ob travniku jelenov) tel. 040 - 225277 fax 040 - 251191 7^ 16 Nedelja, 23. maja 1999 NEDELJSKE TEME Slovenska prostovoljka v begunskem tabora Kukes 1 Kukes 1, Albanija. Približno petnajst kilometrov od meje Morine, ki povezuje državo orlov s Kosovom, april 1999. Kukes 1 je center za sprejem kosovskih beguncev, ki je najbližji območju konfliktov v južnem delu Balkana, lahko sprejme do Sest tisoC pribežnikov; vcentru sta tudi postaja prve pomoči in poljska bolnišnica RdeCega Križa. Nahaja se v bližini naselja Kukes, ki je oddaljeno okoli dvajset kilometrov od meje s Kosovom; v neposredni bližini je tabor Kukes 2, v katerem so nameščeni tisoči kosovskih izgnancev in za katerega skrbijo italijanski alpinci. Na tem območju obstajajo tudi »prosti tabori«, v katere se zatečejo Kosovarji, reden nadaljujejo more-itno pot v iskanju vsaj dostojanstvenega življenja. Taboru Kukes 1, ki razpolaga tudi s pristajaliSCem za helikopterje, stalno obiskujejo številni Časnikarji z vsega sveta, saj gre za center, ki je v okviru spora med Natovimi zavezniki in Miloševičem v prvi vrsti, kar zadeva sprejemanje kosovskih beguncev. V taboru Kukes 1 se je pretekli mesec v okviru akcije Mavrica mudila in nudila svojo pomoC dobrih dvajset dni prostovoljna sestra italijanskega RdeCega Križa Majda Can-ziani (odpotovala je osmega aprila, vrnila se je prvega maja), ki je nam je posredovala svoje izkušnje glede delovanja na tem kriznem območju, kjer je doživela marsikaj tragičnega, pa tudi pozitivne plati vsakdanjega življenja. Canzianijeva dela navadno z možem v podjetju Bonifacio, (ki je, med drugim, elan Slovenskega deželnega gospodarskega združenj) katerega glavna dejavnost je zastopstvo podjetij, ki proizvajajo pisarniško opremo in varnostne naprave za banke. Pretekli teden je bila na sejmu varnosti na ljubljanskem razstavišču, ko a le more, se poda na rizna območja, kjer ljudje potrebujejo pomoC. Gospa Canziani se je v Kukes 1 podala kot voditeljica skupine desetih prostovoljnih sester RdeCega Križa iz Italije. Kot je povedala, dela že deset let prostovoljno za RK, še prej pa je sodelovala z drugimi humanitarnimi organizacijami. Z RdeCim Križem je že bila v Somaliji in nato v Bosni in Hercegovini, kjer so bili skupno z enotami Ifor med prvimi skupinami na licu mesta. Bila je tudi v Umbriji in Markah po potresu, sicer pa pri italijanskem RdeCem križu od vsega začetka sledi problemom v bivši Jugoslaviji. Za aktivnost v RK se je odločila, ker se je rodila v zavedni slovenski družini, ki je bila občutljiva in vezana na solidarnost, nato se je iz lastnega navdiha zaCela zanimati pri raznih humanitarnih organizacijah, kako bi lahko nudila svojo pomoč oziroma doprinesla svoj prispevek. Naj omenimo, da je v Italiji RdeCi križ vsedržavna organizacija, ki je vedno prisotna ob priliki naravnih katastrof, vojnih razmer oziroma na bojiščih in je aktivna tudi pri pomoči na domu v Času miru; tudi v Trstu in okolici skrbi za nego ostarelih. Izkušnje v taboru Kukes 1 ji bodo po njenih besedah za vedno ostale v spominu. Kot je povedala, številne osebe ostanejo tam, ker hočejo ostati bli- zu svojih domov in pričakujejo oziroma upajo, da se bodo vanje Cimprej vrnili. Bolnišnica v taboru Kukes 1 razpolaga s petdesetimi posteljami in z dvema šotoroma za starejše ljudi, ki so osamljeni in za katere poskrbijo razne humanitarne organizacije. Bolnišnica RdeCega križa nudi v taboru Kukes 1 prvo pomoC in ima dve operacijski sobi. V njej zdravijo vsakovrstne bolezni in rane; pretežno se v bolnišnico zatekajo starejše osebe, ogromno pa je tudi otrok, saj dospejo večkrat mnogoštevilne družine. V prostorih za prvo pomoC nato odločijo, ali je treba sprejeti ljudi v bolnišnico. V slednji sta med drugim oddelka za pediatrijo in ginekologijo ter razpolagajo tudi s*po-rodniško sobo. Gospa Canziani je bila zadolžena za organizacijo vsega, kar je zadevalo delo sester v bolnišnici in na oddelku za prvo pomoC, poleg tega je sledila delovanju v taboru in skrbela za vse potrebno. Na vprašanje o najpogostejših boleznih je dejala, da obolijo ljudje pretežno za bronhitisom. Vreme je bilo namreč v zadnjem obdobju stalno mrzlo, deževno, vsepovsod je polno blata, poleg tega so begunci nasploh malo oblečeni, in so, kar je še najhuje, podhranjeni in dehidrirani. Veliko jih dospe preko meje peš, otroci se rojevajo v gozdovih, je poudarila gospa Canziani in dodala, da je »stanje težko opisati«. Po njenih besedah gre namreč za težko stanje, ki se stalno slabša, še najbolj ko odprejo mejo na Muri-nah. Čeznjo je mogoCe tre- nutno le ponoCi, ko pride do pravega navala beguncev. Slednji pridejo s traktorji, vCasih pa gre za tri-štiri tisoC ljudi. Kosovarji ostanejo sicer izven bolnišnice, ki sprejme le ranjene in bolne osebe. Ostale nahranijo v taboru, jim dajo sube obleke, odeje, skratka, kar imajo na razpolago, nakar gredo izgnanci naprej do Kuke-sa, kjer jih nato preusmerijo v druge tabore. Prostovoljka RdeCega križa je v bolnišnici poleg tragičnih primerov, ki jih raje opustimo, doživela tudi lepe izkušnje, ko je npr. prišlo do rojstva otrok. Kot nam je povedala, so nasploh ženske oziroma matere zelo hrabre (zanje je med drugim porod nadvse naravna in mirna izkušnja, je dejala). S tem v zvezi, je podčrtala Canzijanijeva, so imeli sreCo, saj so se rodili vedno »lepi in zdravi otroci, tako da sem imela samo pozitivne izkušnje!« V kampu Kukes 1 skušajo bodisi begunci kot prostovoljci RdeCega Križa urediti razmere tako, da bi se Čimbolj približali normalnim vsakodnevnim življenjskim pogojem. Marsikdo uredi šotor oziroma njegovo zunanjost, kot bi bil njegov dom. Ljudje skušajo v bistvu živeti normalno, kar seveda ni lahko v stanju, v katerega jih je pahnila trenutna vojna na Balkanu in v tesnobi, v kateri so večinoma zaradi nepoznavanja usode, ki je doletela njihove bližnje. V taboru deluje kuhinja, ki skrbi za pripravo in razdeljevanje hrane in za potrebe vseh ljudi, ki živijo v šotorih, Canzianijeva pa je ob tem poudarila veliko tragedijo, katere je bila priča. Prostovoljka RdeCega Križa je o svojem doživetju povedala, da »katerikoli osebi, ki doživi tako 'tragedijo, bo to ostalo za vedno v spominu, saj takih izkušenj ne moreš pozabiti.« Gre verjetno za notranjo obogatitev, je pristavila, zaradi katere postane posameznik občutljivejši in pozornejši na probleme, ki jih vidi okoli sebe. Človek ne gleda veC površno na dogajanja, ampak gleda nanje z drugačnega zornega kota in raje pomaga osebam, ki so v stiski, je še menila naša sogovornica. Obstajajo ljudje, je dejala, ki varčujejo do zadnje lire samo zase, »jaz pa jih raje dam, komur jih potre-bujer« Majda Canziani se ne bo vsekakor ustavila pri tej izkušnji, saj je nazadnje poudarila, da »ko bo p°' trebno, se bom vrnila v kraje, kjer ljudje potrebujejo pomoC!« Aljoša Gašperlin Na slikah: zgoraj del ekipe italijanskega RdeCega križa v Kukesu; Majd3 Canziani je prva z leve; spodaj: pogled na de taborišča Kukes 1. S 1. JULIJEM STOPIJO V VELJAVO NOVI PREDPISI Poostreno nadzorstvo v osmicah na Tržaškem O tem perečem problemu smo se pogovorili s tajnikom KZ Edijem Bukovcem Prejšnji teden je tržaški dnevnik II Piccolo pritegnil pozornost mnogih bralcev, ko je na tržaški strani "ustrelil" masten naslov čez šest stolpcev: "Addio alle osmize e ai cibi ruspanti" (Zbogom osmicam in domačim jedem). Lahko si predstavljamo, da je članek prebralo veliko Tržačanov, ljubiteljev okoliških osmič, ki so eden izmed značilnih predznakov na našem Krasu. Toda brali so tudi naši kmetje in članek se je v obliki izrezka pojavil nad sankom marsikatere osmice. Za kaj pravzaprav gre? Za nase kmetijske pod-jetnke problem sicer ni nov in se z njm ukvarjajo že nekaj časa. S prvim julijem bodo namreč stopili v veljavo zelo strogi predpisi glede higiene pri pripravljanju in predelovanju hrane. Gre za sistem pravil HCCP, o katerem smo tudi na tej strani dnevnika od lanskega leta sem objavili nič koliko obvestil in člankov. Vendar je med osmi-čarji, agriturističnimi delavci in sploh vsemi, ki se ukvarjajo s predelavo in prodajo hrane občutiti zaskrbljenost in nejevojo, kajti poostrilo se se je tudi nadzorovanje pristojnih organov na kmetijah. O tem vprašanju smo vprašali za oceno tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca. Kje so razlogi za takšno poostritev nadzorstva po kmečkih posestvih? "Res je, da so se obiski finančnih stražnikov po kmetijah pomnožili in za to obstaja več razlogov. Nadzorstvo poteka po vsej državi. Po eni strani je povezano s pridelo- vanjem grozdja in pristojni organi zahajajo v obrate, da bi preprečili morebitne goljufije". Gre samo za grozdje ali tudi druge pridelke? "Kontrol je več vrst. V zadnjem času so na Tržaškem in Goriškem nadzorovali žganjekuho, gorivo za kmetijstvo po znižani ceni, so pa tudi Steli krave v hlevih zaradi kvot mleka. Tako so kmetje v enem letu imeli že trikrat finančne stražnike na domu. To pa povzroča določeno nejevoljo in demoralizacijo, ker naši ljudje tega niso bili vajeni v tolikšni meri". Ampak nadzorne službe morajo pač spoštovati zakone... "Tako je, najbrž se bo treba privaditi, da bo kontrol čedalje več. Tudi kmetijski sektor se približuje normalizaciji v smislu usklajevanja s standardi EU. Od lani je bil uveden tudi nov davek IRAP. Prej so kmetje plačevali davke na osnovi katastrske rente. Tega avtomatizma sedaj ni več in vse je osnovano na obsegu delovanja obrata. In finančna straža je pač zadolžena za nadzor". Obstaja mnenje, da so nadzorovanja pri nas morda pretirana ali neumestna? "Organi nadzora opravljajo svoje zadolžitve. Res pa kaže, da je nadzor naspložno bolj intenziven na podeželju kot v mestu samem. Ko pridejo na kmetijo, lahko pregledajo več stvari. Lahko vprašajo, če imaš knjižico UMA za.gorivo, lahko pogledajo, če je na kmetiji kotel za žganje zaplombiran in tako dalje. Zato je treba imeti vse urejeno in paziti tudi na manjše podrobnosti”. Precej je skrbi in pri- tožb zaradi nadzorovanja osmič. "Kmečka zveza ima to vprašanje stalno na dnevnem redu. Glede tega smo bili tudi dvakrat pri prefektu in povedali, da so kmetje precej demoralizirani, posebno to velja za male kmetije. Nevarno je, da bi pritiski in vse večja birokracija odvračali ljudi od kmetovanja. Pristojnim organom stalno dopovedujemo, da so osmice sestavni del tukajšnjega življenja in kraške kulturne podobe. Ljudem je treba zato pomagati, ne pa jim naprtiti vedno nove birokratske ovire". Kaj lahko dodežete s svojimi posegi? "Zakone in predpise je treba vsekakor spoštovati, zato spodbujamo naše ljudi, da imajo na kmetijah red. Kmečka zveza se je tudi zavzela, da so občine na Tržaškem naredile pravilnik, po kate- rem je možno v osmici prodajati izključno lastne pridelke. Pristojne organe pa smo pozvali, naj bodo pri nadzoru pravični. Eno je, če te zalotijo, ko si načrtno kršil zakon, drugo je, če pride do manjših formalnih napak. Togost in morebitna pretiravanja niso na mestu". Ali je mogoče trditi, da se osmicam v prihodnosti slabo piše? "Tega ne bi rekel, čeprav, kot že rečeno, gremo vedno novim problemom naproti. Sprijazniti se je treba s tem, da je država dolžna nadzorovati spoštovanje zakonov. Vsi bomo bolj sproščeni, če se bomo držali predpisov. Po drugi strani je Kmečka zveza maksimalno na razpolago kmetijskim obratom za vsakovrstno pomoč, svetovanja in tudi prilagajanja novim predpisom". Tak je tudi sklop novih pravil s kompliciranim imenom HCCP... "Glede tega je bistveno temeljito poznavanje novih pravil o higieni na obratih , ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo hrano. O tem pišemo na dolgo in široko, organiziramo tečaje in seznanjamo svoje člane z dejstvom, da bo treba imeti register urejen. To bo seveda bremenilo tudi osmice in šagre. Sicer pa je treba dodati, da je Kmečka zveza tudi na vsedržavni ravni že dolgo pobudnik predloga, da bi sprožili v okviru EU postopek za določitev statuta za manjša kmetijska podjetja, ki naj bi imela birokratske postopke skrčene na minimum". (D.U.) NOVICE Prijave dohodkov Kmečka zveza obvešča, da je še naslednji teden čas za izpolnitev davčne prijave po obrazcu 730. Potem bo zveza izpolnjevala prijave dohodkov po obrazcu "Unico", ki je naslednik obrazca 740. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na urade Kmečke zveze. Občni zbor konzorcija Kras Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin "Kras" bo imel svoj redni občni zbor v petek, 28. maja 1999 ob 20.30, na svojem sedežu v Repnu št. 20. Dnevni red predvideva med drugim poročilo predsednika Benjamina Zidariča, odobritev obračuna za leto 1998 ter vobtve novega upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča. Prispevek živinorejcem Kmečka zveza je te dni poslala svojim članom obvestilo, da je Trgovinska zbornica na podlagi predloga zveze odobrila pravilnik, na osnovi katerega dodeljuje krajevnim živinorejcem 90 milijonov Ib za prilagoditev hlevov higijenskim normam odloka št. 54/97. Do prispevka imajo pravico živinorejci, katerih obrati so vpisani v register podjetij v smislu 7. člena OPR št. 581/95. Prispevek na račun kapitala krije največ 50 odstotkov stroškov in ne presega 9 mihjo-nov Ib za posamezno kmetijo. Prošnje za prispevek morajo interesenti predstaviti trgovinski zbornici na kolkovanem papirju od 1. junija 1999 do neodložljivega datuma 31. julija 1999. Prošnji je treba priložiti sledeče dokumente: 1) Izjavo vodje podjetja v obliki notoričnega akta (zak. 15/68), da ni zaprosil za isti poseg prispevkov drugih ustanov. 2) Predračun sboškov in/ali meterski izračun (compu-to mebico) 3) Kopijo St. IVA. Za vsa pobebna pojasnila so članom na razpolago uradi Kmečke zveze. Urniki podružnic KZ Kmečka zveza sporoča, da bodo njene podružnice od 1. junija 1999 dalje, zaradi organizacijskih p obeh, delovale po sledečem urniku: Podružnica v Dolini, prostori Kmetijske Zadruge, ul. Travnik št. 10, tel. 040-8990107, vsak petek od 8. do 10. ure (prej vsak četrtek ob istem urniku). Podružnica na Opčinah, Bazoviška cesta št. 3, tel. 040-214465, vsak petek od 11. do 13. ure (prej vsak četrtek ob istem urniku). Podružnica v Nabrežini, Nabrežina št. 97, tel. 040-200073, vsak torek od 8 do 10. ure (nespremenjeno). Delovni urnik uradov na sedežu v Trstu, ul. Ci-cerone št. 8, tel. 040-362941, fax 040-361389, ostane nespremenjen in sicer: Od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih pa tudi od 14. do 16. ure. Ustne uši 2e nekaj let se pri nas veliki meri pojavljajo lisi be uši. Škodo delajo n zelenjadnicah, okrasni! rastlinah in sadnem dre vju. Listne uši se lahk Pojavijo v vseh topli! mesecih, še najbolj pa s> Prisotne v maju in junije ko so listi še mladi mehki in sočni. Listne už lahko zelo resno prizade nejo različne vrte. Ker s Problem ponavlja vsak leto in je vsekakor zaski oljujoč, mu bomo tudi le los posvetili članek. Listne uši so žuželke srve ali črne barve, odvi sbo od vrste. To so drot rie žuželke, dolge od 1 d 4 cm, ki imajo pogostom Prozorne peruti, nekater °olike žuželk pa jih ni majo. Včasih je le samic °rez peruti. Listne uš Preživijo zimo v oblik drobcenih jajčec, iz kate rib se izležejo ličinke, k 'majo podobno obliko kc odrasli, le da so manjše. Listne uši se zelo hitro razmnožujejo, pogostokrat dosežejo zelo veliko število in imajo letno več generacij. To je tudi največji problem pri škropljenju. Problem je tudi, da se uši pogostoma preselijo na plevel, zato jih je nemogoče popolnoma uničiti. SKODA - Listne uši uvrščamo med najbolj nevarne škodljivce v kmetijstvu, prav zaradi tega, ker se zelo hitro in veliko razmnožujejo. Naselijo se posebno na mladih in mehkih poganjkih, iz katerih srkajo rastlinski sok. Zaradi tega se najbolj pogosto pojavijo v času, ko rastline bujno rastejo. Rastlina na splošno ošibi in je zato bolj podvržena raznim glivičnim boleznim. Ob hujšem napadu lahko list porumeni in celo odpade. Obenem se listi večkrat zavijejo pod vpli- ______KORISTNI NASVETI________________ huda nadloga za vrtnarje vom določenih kemičnih spojin, ki so prisotne v slini žuželk. Ge odvijemo zviti list, bomo opazili, da se v notranjosti skriva veliko ličink in odraslih uši. To še bolj otežkoča škropljenje. Rastlinski sok, s katerim se hranijo listne uši, je bogat s sladkorjem. Zaradi tega žuželka večji del sladke tekočine izloči in jo pusti na rastlini. To privablja mravlje na rastlino. Mravlje sicer za rastlino niso škodljive, njihova prisotnost pa je pogostokrat znak, da so na rastlini prisotne listne uši ali kaparji. Sladki izločki obenem privabljajo sajavost. To so glivice, ki se naselijo na površju rastline in nekako ovirajo njeno normalno rast. Rastlina še bolj ošibi. Listne uši so lahko škodljive na drug, posreden način, in sicer kot prenašalci virusov. Posebno je to nevarno za krompir. Zaradi tega krompri za seme po možnosti kupino in ga ne uporabljamo iz prejšnjega leta. ZATIRANJE - Proti listnim ušem obstaja skupina škropil, ki se imenujejo aficidi. Poleg tega obstaja veliko insekticidov s širokim spektrom delovanja, ki jih lahko uporabljamo tudi proti listnim ušem. Problem pri zelenjadnicah je ta, da jih kmalu pobiramo in zato moramo izbrati le take pripravke, ki imajo zelo kratko karenčno dobo. Opisali bomo nekatere pripravke proti listnim ušem. V zadnjih časih se uveljavljajo pripravki na podlagi naravnega piretri-na. To je skoraj neškodljiv aktivni princip, ki ga pridobivajo iz socvetja neke tropske vrste krizanteme. Zakonodaja o biološkem kmetijstvu dovoljuje uporabo teh pripravkov. Primer je pripravek z imenom KENYATOX VERDE. Slednji ima karenčno dobo 4 dni za paradižnike, kumarice in grah, 7 dni pa za ostale zelenjadnice in za sadna drevesa. V primeru hujšega napada moramo škropljenje po 3 - 5 dneh ponoviti. Škropljenje moramo opraviti brž, ko se uši pojavijo oz. že ko opazimo jajčeca in ličinke. Pri že močnem razviti populaciji je nadzor izredno težaven. Obstajajo tudi pripavki na podlagi sintetičnih pi-retrin (npr. DELTAME-TRINA - 2,35 DESIS FLOVV), ki ima karenčno dobo 3 dni. Uporabljamo 4 - 7 gr na 10 litrov vode posebno, če so prisotne, poleg uši, tudi druge žuželke, kot na primer ka-pusni belin na cvetači in zelju ali koloradski hrošč na krompriju. DFELTA-METRIN lahko uprablja-mo na cvetači, korenju, kumari, jejčevcu, solati, grahu, krompirju, paradižniku, jagodi in zelenem fižolu. Ce pa je do pobbanja še nekaj časa, se lahko pred listnimi ušmi branimo s pripravkom na podlagi primikarb-17,5 (npr. PRIMOR), ki ima karenčno dobo 14 dni. Uporabljamo ga v količini 20 g na 10 1 vode. Pripravek na podlagi etiofenkarb (npr. CROTENON) pa ima karenčno dobo 7 dni in ga uporabljamo v količini 10 do 15 g na 10 1 vode. Škropljenje usmerjamo tam, kjer je napad bolj pogost. Nazadnje obstaja še veliko drugih insekticidov s širokim spektrom delovanja, ki delujejo tudi na listne uši. To so na primer: acefate (ACEFAC, ORTEHENE), dimetoat (ROGOR), fenitrotion (FE-NITROCAP) in drugi. V biološkem kmetijstvu priporočajo tudi škropljenje s koprivno vodo. Pripravimo jo tako, da koprive namakamo za 24 ur v vodi in jih nato dobro odcedimo. S to vodo moramo škropiti brž, ko se uši pojavijo. Ce ta trenutek zamudimo, koprivna voda ni več učinkovita. Na splošno velja, da škropila uporabljamo preventivno, strogo upoštevamo karenčno dobo in pazljivo preberimo vsa navodila na konfekciji. Posebno če uprabljamo neki novi pripravek, je najbolje, da ga najprej poskusimo na majhnem delu vrta, šele nato po vsej površini. Škropimo po možnosti v najhladnejših urah dneva, najbolje proti večeru in ne ob prisotnosti vetra. dr. Magda S tu rman 18 Nedelja, 23. maja 1999 NEDELJSKE TEME KATASTRSKA REFORMA / POGOVOR Z GEOMETROM FRANCOM CREVATINOM Obetajo se velike spremembe pri vrednostih nepremičnin Občine morajo ustanoviti mikrocone in parametre za določanje vrednosti V Italiji bo prišlo na področju nepremičnin oziroma njihovih vrednostih do korenitih sprememb, saj se je lani finančno ministrstvo odločilo za katastrsko reformo, ki bi morala med drugim tudi korenito spremeniti katastrske vrednosti. V naši državi je namreč še vedno v veljavi zakon 1497 iz leta 1939, sedaj pa se bo marsikaj spremenilo v vseh italijanskih občinah, ki morajo tudi ustanoviti tako imenovane mikrocone, kjer bodo z različnimi parametri določile značilnosti in vrednosti nepremičnin (trenutno je sicer še vse na mrtvi točki). O reformi je bil govor 1 tudi na srečanju, ki ga je sklicala konec marca sekcija samostojnih poklicev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Seje se je udeležil tudi geometer Franco Crevatin (na sliki Foto Kroma) , ki je bil v preteklosti tudi odbornik za urbanistiko Občine Dolina ter elan kolegija geometrov in katerega smo zaprosili za razgovor o novostih, ki nas Čakajo. Gospod Crevatin, kakšno je trenutno stanje, tudi glede na tržaško pokrajino? »Sedaj je v veljavi še vedno star zakon, saj je med drugim del reforme, ki zadeva mikrocone, ustavljen v Rimu. Slednje so nedvomno poglavitnega pomena, ker bo z njihovo uvedbo prišlo do sprememb, kar zadeva katastrske vrednosti nepremičnin, mikrocone pa morajo določiti posamezne občine.« Kataster krije celotno tržaško pokrajino. Kako so bila do sedaj razdeljena razna območja? »Občina Trst je trenutno razdeljena na tri cone, ki zadevajo popis stavbenega fonda, in sicer zgodovinsko jedro, novi del mesta in ostali del občine, ki gre od Krasa do Barkovelj. Povsem jasno je, da veljajo na vsakem območju drugačne tarife za plačevanje davkov. Kar zadeva ostale občine, velja za vsako enoten popis stavbenega fonda (it. “zona censuaria unica”), tako da so vse tarife enake.« Katere so spremembe in novosti, ki jih bo prinesla katastrska reforma? »Reforma bo radikalno spremenila celotni sistem za obračun katastrske vrednosti oziroma katastrskega donosa. Do sedaj so namreč vrednost nepremičnin računali na podlagi števila prostorov, po novem pa bo prišlo v poštev število kvadratnih metrov. Menjali bodo tudi dosedanje kategorije, ki bodo segale npr. od re-zidenCnih stanovanj in vil do trgovin in skladišč. Pomemben del reforme so vsekakor mikrocone, ki jih je določilo finančno ministrstvo in ki predvi- devajo nove parametre za določanje vrednosti nepremičnin.« Kaj so v bistvu mikrocone? »Po ministrskem določilu morajo vse občine slediti nekaterim kriterijem in razdeliti svoja območja na različne cone ter jih nato posredovati katastru za določitev katastrskih vrednosti nepremičnin, ki se nahajajo v posameznih občinskih sektorjih.« Kateri so ti. kriteriji? »Kriteriji so številni in sicer dokaj prožni, saj zadevajo različne mestne stvarnosti, prebivalstvo občin, okolje, urbanistični razvoj, socialne in kulturne značilnosti območja in tako naprej. Med številnimi parametri so cene oz. tržne vrednosti kupoprodaje nepremičnin, število prebival- cev, socialno-gospodarski razvoj posameznih središč, infrastrukture itd.« Kaj morajo torej storiti občine? »Pomembno je, da se podvizajo in posredujejo svoje predloge javni upravi. Zanje obstaja namreC možnost ustanovitve lastnih mikrocon, kar predstavlja prvi korak za določanje novih katastrskih vrednosti. V Dolini bi lahko npr. razdelili občino na tri mikrocone, saj sega od Domja preko doline Glinščice do GroCa-ne, značilnosti pa so povsem drugačne. Ce občine ne bodo opravile svoje dolžnosti in predstavile naCrte, bo za to neposredno poskrbel Rim.« Kaže torej, da je bistvenega pomena določiti mikrocone... »Italija se na tem področju približuje Evro- pski uniji, Čeprav z zamudo, saj so druge Članice za to prej poskrbele. Nenazadnje hoCe tudi SDGZ seznaniti svoje elane in javno mnenje nasploh s problemom katastrske reforme, pri kateri morajo sodelovati vse občine. Ce bodo slednje vzele k srcu zadevo, bo namreC prišlo tudi do pravičnejših katastrskih vrednosti, saj enotni popisi niso pravični. Bojim se da drugače reforma ne bo pomagala ljudem, ampak se bo iz nje rodila še večja zmešnjava. Naj dodam, da bi boljše poznavanje podatkov in njihova smotrnejša uporaba pripomogla k pravičnejšemu plačevanju davkov, kot je npr. ICI, splošen občutek pa je, da občine podcenjujejo reformo.« Pogovor zapisal Aljoša Gašperlin Trgovci SDGZ jutri o novem deželnem zakonu o trgovini Jutri ob 18.30 bo v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah srečanje sekcije trgovine na drobno pri SDGZ, ki bo posvečeno obravnavi novega deželnega zakona o trgovini. Zakon, ki ga je Dežela nedavno odobrila, povzema osnovne smernice odloka Bersani, ki je vnesel splošno liberalizacijo sektroja, ki ureja tudi na svojski način marsikatero področje. Dežela Furlanija-Julijska krajina ima namreč pravico, da sama ureja trgovski sektor glede na specifične potrebe Dežele. Zakon prinaša pomembne novosti, od poenotenja blagovnih tabel na dva osnovna sektorja, in sicer jestvine in nejestvine, do popolne sprostitve delovnega Časa obratov za turistična območja (med te sodi npr. vsa Tržaška pokrajina). Novosti se obetajo tudi za javne obrate. Zakon predvideva liberalizacijo licenc za trgovske obrate do 100 kv.m., doloCa posebne norme za razvoj tako imenovanih srednjih in velikih prodajnih struktur; za vse postopke je potrebno določeno prehodno obdobje. Dežela je ob obravnavi zakona sprejela prve izvajalne pravilnike, drugi morajo biti še dodani. Pred kratkim je bilo na tržaški Trgovinski zbornici zelo dobro obiskano srečanje na to temo, na katerem sta deželni odbornik Dressi in deželni ravnatelj Untenveger pojasnila zakon in nejasnosti v zvezi z njegovim izvajanjem. Sekcija trgovine na drobno pri SDGZ v Trstu vabi vse zainteresirane elane, da se današnjega srečanja udeležijo, saj bodo na njem predstavljene vse novosti. Morebitne sporne točke bo SDGZ vzelo na znanje in jih naslovilo na deželno ravnateljstvo za trgovino za ustrezen dogovor. Na srečanju na Opčinah se bo pregledalo tudi ostala odprta vprašanja in možnosti razvoja za krajevno trgovino, v luCi novega zakona in velike dinamike tržišča, tako v samem Trstu kot na Krasu in v širši okolici. V Trstu deželni posvet o možnostih za razvoj obrti Obrtna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu vabi zainteresirane člane na posvet, ki ga v torek, 25. maja, ob 17.30, na Pomorski postaji v Trstu prirejajo tri obrtne oiganizacije dežele Furlanije - Julijske krajine, in sicer Confartigianato, CNA in SDGZ. Posvet bo potekal pod naslovom »Obrt in malo podjetništvo v globalni tržni bitki - Možnost razvoja za sektor v deželi F-Jk« Posvet je prirejen s pokroviteljstvom Dežele F-Jk; otvoril ga bo predsednik deželnega odbora Antonione, sklepe razprave pa bo povezi deželni odbornik za obrt Renzo Tondo. Uvodni poseg bo imel unierzitetni profesor industrijske ekonomije Lucio Poma iz Bologne, nastopila bosta tudi državna sekretarja Confartigianato Gia-comin in CNA Sangalli. Predsednik obrtne sekcije SDGZ Ezio Mauri bo imel uvodni pozdrav, predstavnik vseh treh deželnih obrtnih organizacij pa bo prikazal enotni predlog teh organizacij glede nove vloge in funkcije Deželne ustanove za razvoj obrti ESA FJK. Ta problematika bo sicer tudi srž tokrovega srečanja, saj sedanja deželna vlada (in njene predhodnice) že dalj Časa pripravlja preosnovo navedene ustanove in prilagoditev slednje k novim razmeram. ESA naj bi namreC igrala bistveno vlogo pri ustvarjanju najugodnejših pogojev za razvoj obrtništva v deželi. Obrtna sekcija SDGZ poziva zato vse obrtnike in druge elane, naj se udeležijo srečanja na Pomorski postaji, saj ni vseeno kakšno usmeritev in katere izbire bo zavzela Dežela v prihodni fazi reforme njenih najpomembnejših struktur - kot je nedvomno Ustanova za razvoj obrtništva ESA. KATASTRSKA REFORMA / NE SAMO GOSPODARSKO TEMVEČ TUDI SOCIALNO VPRAŠANJE Nova zakonodaja bi morala biti tudi v pomoč domačinom Nujno usklajevanje regulacijskih načrtov s katastrskimi Občine morajo biti zelo pozorne na katastrsko reformo in se o njej informirati, saj ne gre samo za problem gospodarske narave, temveč zadeva tudi socialo. Novi kriteriji namreč ne jemljejo v pretres razlik med nepremičninskimi kupoprodajami ter zadevnimi operaterji in domačini (še najbolj vasi in drugih naselkov), ki so svojo hišo zgradili z lastnim trudom, večkrat pa jih nove katastrske vrednosti oškodujejo. To nam je o katastrski reformi med drugim povedal arhitekt Marino Kokorovec (na sliki, foto Kroma), s katerim smo se ob prisotnosti geometra Marka Legiše pogovorih o tem problemu. Kot je potožil arhitekt, imajo nasploh občine strukture, ki niso primerne za podrobnejše analize, katere so opravljali in še vedno opravljajo zelo površno, saj je premalo uslužbencev. Poleg ostalega dela, s katerim so nasičene, primanjkujejo primerni uradi, tehnični uradi pa nimajo Časa poglobiti katastrsko reformo in se z njo ukvarjati. Že leta 1971, ko so morali določiti zunanji pas gradbenih središč (na podlagi 18. Člena zakona 865/71, ki so ga pripravili v zvezi z razlaščanjem zemljišč), je po tozadevnem sklepu občinskega sveta za to poskrbel tajnik občinskega urada. Hiše znotraj pasu so imele tako določeno vrednost, tiste izven njega pa manjšo. V naslednjih letih se je večina kasnejših zakonov sklicevala na zakon 865/71 in v števil-nih primerih oškodovala krajane. KokorovCeva bojazen je, da bi se podobno zgodilo tu- di s katastrsko reformo, tako da bi lahko posledice novih mikrocon uporabili v druge namene. Kdor se s tem ukvarja mora biti zelo pozoren, je podčrtal, problem pa je pomanjkanje primernih struktur, poleg tega ni finančnih sredstev, s katerimi bi lahko poklicali na pomoč zunanje tehnike. V tržaški pokrajini delujeta Trst in Milje na področju mikrocon s svojimi tehniki, ostale občine pa se še niso premaknile, tako da obstaja možnost, da bo za to poskrbel kataster. Bistvene važnosti je torej, da si občine zavihajo rokave, saj slednje najbolje poznajo krajevno stvarnost. Kaže, da so preložili termin, po katerem bi morale občine predložiti mikrocone do konca februarja 1999, zato naj se občine aktivirajo, je podčrtal Kokorovec. Dodaten problem je po njegovem izbira kriterijev, saj marsikaterega niso upoštevali. Med njimi bi morala biti določila za vinkulirane cone, ki bi jih morali oprostiti kateregakoli davka, v majhnih občinah pa bi morali veljati drugačni parametri glede na slične gradnje v velikih občinah. Vse kaže, je povedal, da ne bo tako. Za plačevanje davkov ne pride v poštev namreC niti razlika med možnostjo izbire območja, kjer si posameznik zgradi hišo, in domačini, ki so se v svoji vasi rodili v lastni hiši, tako da so parametri v obeh primerih enaki. Potrebno bi bilo, je poudaril Kokorovec, da bi domačine olajšali pri plačevanju davkov, saj se večkrat pripeti, da morajo prodati svoje hiše in se odsehti. Pomembno bi bilo dejan- sko usklajevanje regulacijskih načrtov s katastrskimi vrednostmi, ker urbanistični zakoni še niso rešili tega problema, saj vsak regulacijski načrt določi terenom določene vrednosti. Ob tem bi morali upoštevati vse nove gradnje oziroma gradnje infrastruktur, ker vsak poseg spremeni katastrske vrednosti. Ne gre žal za dinamično, ampak za statično reformo, ki ne povezuje posegov na teritoriju s katastrskimi vrednostmi in ne predvideva kasnejših sprememb. Domačini imajo pravico ostati, kjer živijo in jim je treba pri tem pomagati. Potreben bi bil torej zakon v tem smislu kot tudi za ljudi, ki zgradijo svojo prvo hišo, saj je treba biti pozorni tudi na socialne probleme, je zaključil arhitekt Kokorovec. A G. KOLESARSTVO / PREOBRAT V 8. ETAPI NOVICE Marco Pantani je roza majico oblekel že na Gran Sassu V napad se je podal dva kilometra pred ciljem - Jalabert popolnoma popustil - Drugi zdaj Jlmenez, tretji Gotti - Danes na kronometer GRAN SASSO - Marco Pantani je v mrazu, megli in snegu oblekel roza majico. Italijanski kolesar je v 8., najdaljši etapi dirke po Italiji s ciljem na Gran Sassu (253 km) vnovič pokazal svojo moC, čeprav mogoCe tako hitreha preboja na vrh lestvice niti ni pričakoval. Za pobeg se je odločil 1400 metrov pred ciljem, ko se je cesta začela moCno vzpenjati (10, 12 %). Za njim sta s polminutnim in Se večjim zaostankom prispela moža moštva Banesto Jime-nez in Ziille. Se bolj sta zaostala Gotti in Camenzind. Na Startu v Pescari se ni predstavil svetovni prvak do 23 let Ivan Basso. Po 38 kilometrih se je v beg podala Četverica kolesarjev Pic-coli, Caucchioli, Pieri in Muller. Zadnja dva sta kmalu popustila, prva dva sta si nabrala kar 12 minut prednosti. Ob vznožju Gran Sassa je njuna prednost Se znašala 9 minut, ujeli pa so ju sedem kilometrov pred ciljem po 210 km bega. Na najzahtevnejšem delu vzo-pna je najprej napadel Jime-nez, kateremu so sledili Gotti, Camenzin in Pantani, medtem ko sta vodilni Jalabert in mladi Di Luca takoj popustila. Dva kilometra pred ciljem je »gusar« napadel. Njegovemu ritmu je na začetku v hladnem vremenu (tri stopinje celzija) Se sledil Gotti, zmagovalec gira leta 1997, toda na koncu je slednji vendarle popustil in dovolil, da sta ga prehitela Jimenez in Ziille. Doslej vodilni Francoz Lau-rent Jalabert pa je zaostal dobro minuto, tako da je moral sleci roza majico. Najboljši Slovenec na dirki Gorazd Stangelj na cilj ni prispel med najboljšimi, za zmagovalcem je zaostal okoli pet minut. V Anconi bo danes 32 km dolga etapa na kronometer, ki naj bi dokončno pokazala, kateri kolesarji se lahko potregujejo za končno zmago. Čeprav je etapa kratka in ravninska, jentre-ba upoštevati, da je bil včerajšnji napor precejšen. Zato so možna presenečenja. Favorit je Ukrajinec GonCa, vendar poznavalci ne izključujejo možnosti, da bi Jalabert spet oblekel roza majico. Nevaren za Panta-nija bi lahko bil tudi Ziille. Vrstni red 8. etape: 1. Pantani (Ita/Mercatone Uno) 7.09:00, povprečna hitrost 35, 385 km na uro; 2. Jimenez (Spa) +23; 3. Ziille (Svi) + 26; 4. Gotti (Ita) +33; 5. Noe (Ita) +42; 6. Clavero (Spa); 7. Frigo (Ita); 8. GonCar (Ukr) +58; 9. Codol (Ita) +1:00; 10: Camenzind (Svi); 11. ZinCenko (Rus); 12. Piepoli (Ita); 13. Axels-son (Sve); 14. Jalabert (Fra) 1:05; 15. De Paoli (Ita) 1:08; 16. Luttenberger (Avt) +1:14; 17. Buenahora (Kol) +1:25; 18. Heras (Spa); 19. Shefer (Kaz); 20. Savoldelli (Ita) Skupni vrstni red: Pantani 38.43:17; 2. Jimenez (Spa) +38; 3. Gotti (Ita) +45; 5. Frigo (Ita) +54; 5. Jalabert (Fra) +55; 6. Noe (Ita) 1:05; 7. Clavero (Ita); 8. Camenzind (Svi) +1:22; 9. Axels-son (Sve); 10. Di Luca (Ita) +1:30; 11. Savoldelli (Ita) 1:31; 12. Piepoli (Ita) +1:34; 13. Gonchar (Ukr) +1:39"; 14. Simoni (Ita) +1:40; 15. Ziille (Svi) +1:44; 16. De Paoli (Ita) +1:49; 17. Shefer (Kaz) +1:59; 18. Blanco (Spa) +2:13; 19. Sgambellu-ri (Ita) +2:20; 20: Ivanov (Rus) +2:33. Tik pred Pantanijevim napadom pod Gran Sassom ___________KOLESARSTVO / IZJAVE PO ETAPI__________ Pantani: »Majico bom takoj izgubil« »Gusar« je prepričan, da dirka še ni končana - Mapei proti vsem ostalim moštvom GRAN SASSO - Polemiki v zvezi z dopingom je olja prililo moštvo Mapei, ki je zavzelo zelo ostro stališče do vseh ostalih moštev, ki protestirajo zaradi prepogostih kontrol dopinga. »Ne vem, ali je Pantani tako glasen, ker se boji kontrol,« je namignil šef Ma-peia Giorgio Squinzi. »Mojim kolesarjem je jasno, da gre za goljufijo, zato hočejo priti zadevi do dna. Strinjali bi se tudi z vsakodnevnim pregledom krvi. Zaradi tega stališča nas nihče ne sme kritizirati. Miceli mora bi- ti tiho, ker je bil lani izključen iz gira zaradi prevelike količine rdečih krvničk,« je Se dodal Squinzi. Kolesar Mapeia An-drea Tafi je bil na Startu tarCa psovk kolegov iz drugih moštev. »Tafi je Cist. Vedeti morate, da so mu po zmagi na dirki od Pariza do Roubabca izmerili v krvi le 43 % krvničk,« je ogorčen Squinzi. Pantani je Squinziju rezko odgovoril po včerajšnji etapi. »Upam, da kolesarjem Mapeia ne bo nihče pomagal, ko bodo v težavah. Lani so namigo- vali, da sva si na kontroli dopinga zamenjala epruveti s Forconijem, kar je bila Cista laž,« je dejal Pantani, ki je raje odgovarjal na vprašanja o etapi. »Bal sem se mraza, a mraz je nastopil šele tik pod vrhom. Smo se pa pošteno premočili. Napada nisem načrtoval. Ko pa sem opazil, da mi gre dobro, nekaterim pa moCi pojemajo, sem potegnil. Jutri (danes, op. ur.) bom roza majico izgubil, nekaj sekund pa sem le pridobil. Giro ni konCan. Moj se bo pričel zadnji teden.« NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA KOŠARKA Zadnje kolo bo odločalo tako o naslovu kot obstanku Danes v Trstu tretja tekma Uneltexa Zadnje kolo nogometne A lige bo izjemno napeto. Lahko bi bilo celo Potrebno odigrati pet dodatnih tekem, v najboljšem primeru pa bosta sezono podaljšala hiter in Bolo-Stia za določitev, kdo bo igral v Pokalu UEFA. Za »scudetto« bosta šprintala Mi-in Lazio, vendar imajo na Startu Zadnje etape Milančani veliko prednost ene točke. Osrednja tekma bo v Perugii. Gostitelji si proti Milanu Poraze ne smejo privoščiti razen Ce j lernitana ne zmaga v Piacenzi, t-azio bo gostil na papirju močnejšo j1 oianj motivirano Parmo, ki je le-os že osvojila dva pokala in dose-§ta pravico do nastopa v Ligi pr-v'akov. Pričakovati bi bilo, da bo La-?10 zmagal, Milan pa igral neod-Oeno, saj je Perugia doma zelo za-nesljiVa A v tem primeru bi naslov Pnpadel Rimljanom. Dvoboj med Piacenzo in Salerni-Jteo bo odločal o obstanku. Kampa-i D ko moštvo je v izjemni formi, 0Ce zmagati, Piacenzi pa je dovolj p®°dloCen izid, ki bi ustrerzal tudi rugii. Očitno bodo pomembno vlogo igrali tudi mobiteli in radijski sprejemniki.Za eno mesto v pokalu UEFA se potegujejo tri moštva. V najboljšem položaju je Roma. Njen nasprotnik Vicenza je že izpadle in bo igral zdesetkan. Juventusu in udineseju se obeta (grozi) dodastna tekma, Ce oboji igrajo neoldoCeno in Roma zmaga. Juventusov nasprotnik Venezia je boljši in bolj motiviran (tu je intertoto) od Udi-nesevega (Empoli), toda TurinCani so v dobri formi, VidemCanom pa zadnje Čase ne gre od rok. Neznanka zadeva tudi pokal Intertoto, kateremu so se Bologna, hiter, Cagliari in Piacenza že odrekli, tako da so v igri tudi slabša moštva. Tu je variant veliko. »Res je. Igrali bomo kot, da bi šlo za finalno tekmo lige prvakov. Seveda bomo igrali za zmago. Absolutno moramo izkoristiti točko prednosti in se nikakor ne smemo ozirati na to, kaj se bo dogajalo La-ziu,« pravi Milanov trener Zacche-roni in hkrati priznava, da je to najbolj pomembna tekma v njegovi karieri. »V zlati knjigi ostane samo ime zmagovalca,« pravi Zacchero-ni. Njegov kolega na Laziovi klopi Eriksson prav tako ne popušča. »Jezi nas, da usoda prvenstva ni veC odvisna samo od nas. Se vedno mislimo na naslov«, pravi švedski strokovnjak, ki bo lahko računal tudi na Sergia Conceicaa, ki je presenetljivo hitro okreval. »NI res, da je bilop letošnje prvenstvo lažje zaradi slabosti INterja in Jufventusa. Parma, Lazio in Fiorentina so trdne realnosti, na katere bo treba odslej vedno računati, krog favoritov se v Italiji širi,« je še dejal Šved pred jutrišnjo odločilno tekmo. DANAŠNJI SPORED: Cagliari -Fiorentina, Empoli - Udinese, hiter - Bologna, Juventus, Venezia, Lazio - Parma, Perugia - Milan, Piacenza -Salemitana, Vicenza - Roma. VRSTNI RED: Milan 67, Lazio 66, Parma in Fiorentina 55, Roma, Juventus in Udinese 51, Bologna 44, Inter 43, Bari 42, Cagliari in Piacenza 40, Perugia 39, Salernitana 37, Sampdioria 34, Vicenza 33, Empoli 20. V tržaški športni palači bo danes (pričetek ob 18. uri) tretja tekma končnice za napredovanje v košarkarsko Al ligo med tržaškim Li-neltexom in Binijem iz Livorna. Stanje po dveh tekmah je 1:1. Tržačani so v Četrtek v Livornu zamudili skoraj neponovljivo priložnost za zmago. Vsi napovedujejo, da bo finalna serija med tema ekipama izjemno razburljiva in dolga (igra se namreč na tri zmage). Danes so gostje v psihološki prednosti, zato Tržačani računajo tudi na glasno podporo, ki jim jo navijači niso doslej nikoli odrekli. V kraljevskem razredu na treningu najhitrejši Biaggi LE CASTELLET - Max Biaggi, lanski podprvak v razredu 500 ccm, si je na zadnjem treningu za veliko nagrado Francije s svojo yamaho privozil najboljši štartni položaj. Na dirkališču Paul Ricard v bližini Marseilla je svoj najhitrejši krog prevozil v 1.20:969, za njim pa sta se z majhnim zaostankom zvrstila dva ameriška, voznika, John Ko-cinski s hondo in Kenny Roberts ml. na suzukiju. Carlos Checa (yamaha), ki je letos osvojil veliko nagrado Malezije, je svoje možnosti za najboljši štartni položaj zapravil s padcem, na jutrišnji dirki pa bo nastopil s Četrtega štartnega položaja. Negativno je na treningu presenetil Alex Criville, ki se ni uspel uvrstiti v sprednjo vrsto dirkačev. V razredu do 250 ccm je na treningu blestel Italijan Valentino Rossi, sledila pa sta mu rojak Franco Battaini in Loris Capirossi (honda). V najšibkejšem razredu do 125 ccm bo s prvega položaja štartal Italijan Luci Ceccinello, z drugega in tretjega štartnega mesta ga bosta skušala prehiteti Japonec Masao Ažurna na hondi in rojak Roberto Loccatelli. Za reprezentanco tudi Zdovc ROGAŠKA SLATINA - Za slovensko košarkarsko reprezentanco bo na evropskem prvenstvu v Franciji zaigral tudi Jure Zdovc. Zdovc je včeraj potrdil selektorju Borisu Urinskemu, da se bo pridružil pripravam reprezentance. »Jure me je po naporni sezoni obvestil, da ne bo igral, ker je nujno potreben počitka. Kot pravi košarkar pa se je po nekaj dneh odmora premislil, saj si je zaželel košarke,« je povedal Zrinski. Slovenska reprezentanca bo na evropskem prvenstvu tako nastopila v popolni postavi. Pripravam se je že priključil Marko Milic, v prihodnjih dneh pa bo pripotoval še drugi slovenski NBA košarkar Rašo Nesterovic. (STA) Manchester pokalni prvak LONDON - Manchester United je zmagovalec 118. angleškega nogometnega pokala. V finalu je z 2:0 (1:0) premagala Nevvcastle. Strelca sta bila Sheringam (11) in Scholes (53). Za Manchester, ki je letos osvojil tiudi naslov državnega prvaka, je to deseta pokalna zmaga. Rios zmagovalec v St. Poeltunu ST POELTEN - Čilenec Marcelo Rios je zmagovalec teniškega turnirja ATP v avstrijskem St. Poelt-nu z nagradnim skladom 400.000 ameriških dolarjev. Dvoboj z Argentincem Marianom Zabaleto je tokrat dobil že po 28 minutah igre, saj je Zaba-lata dvoboj v prvem nizu pri izidu 4:4 zaradi poškodbe noge predal. Za Riosa je to že 14. turnirska zmaga v karieri in tretja v St. Poeltnu po letih 1996 in 1998. Za tokratno je prejel 57.000 ameriških dolarjev denarne nagrade in hkrati dokazal, da je pred ponedeljkovim začetkom odprtega prvenstva Francije v Parim v dobri formi. Davenportovi Madrid MADRID - Američanka Lindsay Davenport je zmagovalka ženskega teniškega turnirja WTA v Madridu z nagradnim skladom 180.000 ameriških dolarjev. V finalu je Davenportova, druga igralka na lestvici WTA, brez težav s 6:1 in 6:3 premagala Argentinko Paolo Suarez, trenutno 109. igralko z ženske jakostne lestvice. V dvoboju, ki je trajal vsega 55 minut, je Američanka uspela uveljaviti svojo igro predvsem v prvem nizu. Davenportova je vodila že s 5:0 v igrah preden je nasprotnici dovolila dobiti servis. V drugem pa je Američanka povedla s 4:0, nato pa Suarezovi dovolila, da je zaostanek znižala na 5:3. V deveti igri je imela Argentinka dve žogici za odvzem servisa, ki pa jih ni izkoristila. Indiana proti prestolu PFIILADELPHIA - Košarkarjem moštva Indiana Pacers ne more do živega niti sprememba okolja. Po dveh zmagah v svoji dvorani so bili tokrat s 97:86 od Philadelphie boljši tudi na gostovanju. Najbolj se je izkazal Reggie Miller z 29 točkami, Chriss Mullin jih je dal 15, Mark Jackson pa 11. Sicer pa je bil najboljši strelec na tekmi domačin Allen Iverson, vendar je za 33 točk potreboval kar 33 poskusov. Varovanci legendarnega Larryja Bir-da si lahko nastop v konferenčnem finalu zagotovijo že danes, ko bodo se enkrat igrali v gosteh. Mike Dunleavy je postal najboljši trener letošnje sezone v ligi NBA. Dunleavy je trener moštva Portland Trail Blazers, s katerim je prvič po letu 1992 postal prvak pacifiške skupine. Zmagal je z 48 od 118 glasov novinarjev. Za Dunleavyjem so se uvrstili Larry Brovvn (Philadelphia/23 glasov), Jerry Sloan (Utah/15), Chuck Daly (Orlando/13), Pat Riley (Miami/8) in drugi. Lani je bil najboljši trener Lany Bird (Indiana). Šest golov v Kopru LJUBLJANA - Izida 31. kola v 1. slovenski nogometni ligi: Koper - SCT Olimpija 3:3 (2:2), Rudar -Maribor Branik 0:3. Danes: Potrošnik - Domžale, Publikum - Triglav, Primorje - Korotan, HiT Gorica - Mura NAMIZNI TENIS / DRUGA POLFINALNA TEKMA KONČNICE ZA NASLOV- Fit Lycra je doma vrnil krasovkam milo za drago Gostiteljice z Negrisolijevo na čelu sinoči izjemno razpoložene Fit Lycra Castelgoffredo - Kras Generali 5:1 Negrisoli - Katja Milic 2:0 (21:15, 21:9), Tan - Wang 2:0 (21:12, 21:15), Arisi - Vanja Milič 2:0 (21:13, 21:13), Negrisoli - Wang 0:2 (10:21, 15:21), Arisi - Katja Milic 2:0 (21:7, 21:14), Tan - Vanja Milic 2:0 (21:11, 21:12). CASTELGOFFREDO - Aktualne prvakinje v najvišji ženski namiznoteniški ligi so v drugi tekmi polfinale končnice za naslov vrnile krasovkam milo za drago. Nad Gekejevimi varovankami so sinoči v Castelgoffredu stresle vso jezo, ki jim je napolnila žleza po sijajni Krasovi zmagi na prvi tekmi v Zgoniku. Stanje v zmagah je zdaj 1:1, tretja, odločilna tekma pa bo šele Cez dva tedna, spet v Castelgoffredu. Razplet na prvi tekmi je LombardCanke močno opekel, pa tudi izučil. Sinoči je Ano Bersan zamenjala reprezentantka Negrisolije-va. Poleg tega so Kitajko Tan na spisku igralk postavile kot številko tri. Tvegana poteza, ki pa se je obrestovala. Svoje je prispevala tudi pomoč glasnih domačih navijačev. V uvodnem dvoboju je Negrisolijeva premagala Katjo Milic in s svojim nastopom pokazal, da je (domnevne) bolečine v roki ne ovirajo. Začetek konca je za Kras pomenil ze poraz VVangove v dvoboju z rojakinjo Tanovo na sosednji mizi. Tanova je z odlično igro stanje v letošnjih zmagah proti VVangovi izenačila na 2:2. Arisijeva je v tretjem dvoboju proti Vanji Mihe igrala dosti bolj napadalno kot v Zgoniku, kjer je izgubila set. Tokrat je zmagala z 2:0. Oba seta sta se končala pri 13. točki. Edino točko za Kras je gladko osvojila VVangovo proti Negrisolijevi. Katja Milic je v Zgoniku proti Arisijevi dosegla v dveh setih 39 točk, sinoči pa samo 21, ker je bila številka ena med Italijankami zelo razpoložena. Tekmo je sklenil dvoboj med Vanjo in Tanovo, ki je bila za krasovko premočna. »Tako gladkega poraza nismo pričakovale. Igrale smo dobro, vendar so bile one izjemno agresivne. Za nas je vsekakor Ze zelo velik uspeh, da smo jih prisilile v tretji dvoboj,« je sinocinjo tekmo na kratko koemntirala Vanja Milic. ZENSKA A2 LIGA Kras Avalon - Fiamma Capo d’Orjando 5:0 brez boja ZENSKA B LIGA Kras Activa - Cardano Gallarate 3:2 MOŠKA C1 LIGA Kras - Camposampiero B 2:5 Vanja Milič r KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA -i Pri Bregu žal odpovedala skupinska igra Momo Gid zasluženo boljši Drugo tekmo bo že v sredo Momo Gid - Breg 85:70 (43:37) BREG: Bogateč 15 (0:2, 3:6, 3:4), Berdon 2 (-, 1:2, 0:1), Schiulaz 5 (3:5,1:3, 0:2), Kralj 3 (-, 0:2,1:1), Barini 2 (-, 1:2, -), Gobbo 3 (1:1,1:2, 0:4), Gulič 17 (5:5, 7:15, -), Klabjan 15 (5:7, 5:8, -), Vodopivec 4 (0:2, 2:7, -), Braz-zani 2 (-, 1:1, -). ON: Breg 30, Momo Gib 24. PON: (Kralj (36). V prvi finalni tekmi končnice promocijske lige so Brežani po slabi igri včeraj zasluženo izgubili v Miljah. Momo Gid je tako v zmagah povedel z 1:0, povratna tekma pa bo že v sredo ob 21. uri v Dolini. Brežani so bili med ogrevanjem in na samem zaCetku tekme zelo zbrani, vendar so takoj po vodstvu s 3:1 popustih na vsej Črti in dovolili napsomtikom, da so si nabrali do 12 toCk prednosti. V zadnjih petih minutah so zaostanke zmanjšali na pet točk zahvaljujoč se dobri conski obrambi 3-2. V drugem delu se stanje na igrišču ni spremenilo oziroma se je še poslabšalo, Ce vemo, da je pri Bregu začel pešati tudi napad. Na splošno je pri Bregu odpovedala skupinska obramba, od posameznikov pa si dobro oceno zasluži samo David Bogateč in še to samo za igro v napadu. »PrepirCan sem, da smo boljši od ekipe Momo Gid, vendar pod pogojem, da igrajo fantje tako v obrambi kot v napadu bolj skupinsko,« je poraz komentiral Denis Salvi. domači šport KOŠARKA / MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA KOŠARKA Danes Nedelja, 23. maja 1999 NOGOMET TROFEJA VIDOZ ZA NARAŠČAJNIKE 10.30 na Proseku: Primorje - Opicina; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse ZAČETNIKI 10.30 v TržiCu, Ul. 1. maj 84: Aris San Polo - Ju-ventina HOKEJ IN LINE MOŠKA Al LIGA 17.00 na Opčinah: ZKB Kvvins - Service Viareg-gio KOŠARKA TURNIR PRIJATELJSTVA 9.00 pri BrišCikih, Ervatti: prireja SD Kontovel ODBOJKA DEŽELNI FINALE NARAŠČAJNIKOV 9.30 in 15.30 v Repnu: nastopata SoCa in Sloga Mulitnvest Obvestila JK CUPA prireja celodnevne teCaje jadranja za letnike '87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. št. 040-299858. KD OTON ŽUPANČIČ, SD JUVENTINA in OK VAL sporočajo, da je še nekaj mest na turnirjih v beach volleyu in soc-cer beachu. Informacije: ZSSDI, tel. 0481-33029. Vse ekipe beach volleya naj se predstavijo v domu A. Budal jutri, v ponedeljek, 24. maja, ob 21. uri, kjer bo žrebanje parov. SK BRDINA organizira v nedeljo, 6. junija enodnevni izlet v Gardaland. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804, 040-226271 ali 040-327284 v večernih urah. Za vpisovanje vsak torek na sedežu društva od 20. do 21. ure do 25. maja. ZKB Kvvins že ob 17. uri Na prošnjo gostov bodo tekmo Al hge v hokeju in line med ZKB Kvvins in Viareggiom danes odigrali ze ob 17. uri in ne ob 18. uri, kot je zapisano v koledarju. Viareggio, ki je v zadnjih petih letih dvakrat osovjil naslov državnega prvaka v tradicionalnem hokeju, ima v vratih državnega reprezentanta Cupistija. Na Športelu Slogina odbojkarska ekipa Jutri ob 22.30 bo kot običajno na programu koprske TV tedenska oddaja o zamejskem športu Spor-tel.V studiu bodo gostili predstavnike moške odbojkarske ekipe Sloge, ki je s prestopom v ligo B-2 dopolnila uspeh zenske ekipe. Pripravili so tudi prispevke sodelavcev, ki so spremljali mednarodni kadetski košarkarski turnir v organizaciji SD Kontovel, tekmo A državne lige v hokeju na rolerjih, kjer nastopa openski Polet in še kaj, kar pa naj do jutri ostane skrivnost. Ne spregledajte še nagradne igre »VeC sreCe prihodnjič« ter rubrike »Šport pod Triglavom«, v kateri bo govor o letošnjem ženskem rokometnem prvenstvu. V današnjem finalu združena ekipa Kontovela in presenetljivi Celovčani Honved - Branik za 3. mesto - Uspel seminar z Zorzijem in s Sagadinom Predavanje Zmaga Sagadina (levo) je bilo dobro obiskano Drugi dan mednarodnega mladinskega košarkarskega Turnirja prijatelstva v organizaciji SD Kontovel je bil še kako pester. Ze zjutraj je bilo na sporedu zelo dobro obiskano prerivanje goriške-ga strokovnjaka Tonina Zorzija na temo »Protinapad, metodologija in didaktika«. Predavatelj je, po svojem običaju, enostavno in učinkovito prikazal razne aspetke tega igralnega elementa. Prav tako zanimivo je bilo tudi popoldansko predavanje slovenskega strokovnjaka Zmaga Sagadina na temo: »Selekcioniranje in razvoj mladih košarkarjev«. Sagadin, ki je ogromno delal z mladimi, je tako lahko posredoval prisotnim svoje bogate izkušnje na tem področju in seveda tudi s širšega evropskega košarkarskega prostora. Ze na prvi popoldanski tekmi turnirja je prišlo do velikega pre-seCenja. Celovški Koš, ki je lani na tem turnirju igral podrejeno vlogo in zasedel zadnje mesto, se je tokrat nepričakovano uvrstil v finale. V finale se je uvrstila tudi naša združena ekipa Kontovela, ki je bila oster boj do konca s Honvedom iz Budimpešte in naposled povsem zasluženo zam-gala. Tekmi je spremljalo številno občinstvo in med drugimi naj omenimo prisotnost slovenskega reprezentanta in elana tržaškega Lineltexa Teomana Alibegovica. VČERAJŠNJI IZIDI POLFINALE Koš Celovec - Branik Maribor 69:64 (44:38) Celovški Koš je po ogorčenem boju tesno, toda zasluženo premagal favorizirani mariborski Branik. Kot na kvalifikacijah se je spet odlikoval Sfiligoj, ki je včeraj dal 34 točk. Pri Mariborčanih sta se izkazala Auer z 22 točkami in Videnšek z 21 točkami. Kontovel - Honved 68:57 (42:30) KONTOVEL: Sibelja, PaoletiC 14 (1:2), Valente 14 (2:2), Piccini, Stokelj 19 (6:8), Nabergoj, Rogelja, Semec 9 (7:13), Lo-vriha 12 (2:4), Gregori, Romano, Budin, trener: Vatovec. 3T: Stokelj 3, Valente 2, PaoletiC 1. V uvodnem delu tekme so bili madžarski košarkarji boljši in so tudi zasluženo vodili do 10. minute, predvsem po zaslugi zelo točnega izvajanja metov za tri točke. Z boljšo obrambo je naša združena ekipa nadoknadila ves zaostanek ter z dobro igro v napadu Nika Stoklja in Riccarda Valenteja tudi povedla v 11. minuti za eno točko (24:23), da bi nato ob polčasu povečala svojo prednost na 12 točk. Tudi v drugem delu se je bil oster boj. Naše moštvo pa je stalno imelo rahlo prednost in jo nato še povečalo in tudi zanesljivo zmagalo. Madžari so proti koncu tekme z agresivno igro skušali spravljati v težave naše košarkarje, ki so bili že utrujeni, saj jih je le pet nosilo breme naše ekipe skozi vse srečanje. Naši košarkarji so le vzdržali do konca in s protinapadi celo povečali prednost ter se tako uvrstili v današnji finale, v katerem bodo igrali proti presenetljivim GelovCa-nom. ZA 5. MESTO Kvarner Reka - UBC Videm 81:62 (47:34) Kot je bilo pričakovati, je reški Kvarner zasluženo in visoko premagal videmski UBC in tako osvojil 5. mesto na tem turnirju. VidemCani pa So šesti. Včeraj so bile tudi kvalifikacije meta za tri točke. Vsaka nastopajoča ekipa je nastopila s tremi tekmovalci. Od 18 konkurentov se je za današnji finale uvrstilo osem najboljših. N a včerajšnjih kvalifikacijah je bil najboljši Kontovelec Robi«PaoletiC, ki je zbral 14 točk. Sledijo: 2. Cse-lai (Honved) 13; 3. Žagar (Kvarner) 11; 4. Mohoro-vič (Kvarner) 10; 5. Sfiligoj (Koš) 9; 6. Auer (Branik) 9; 7. Leskovar (Branik) 9; 8. KaCarevic (Branik) 9. Za današnji finale se nista uvrstila naša prestavnika Gregori (8 točk) in Stokelj (7). DANAŠNJI SPORED Ob 9.00: za 3. mesto: Branik Maribor - Honved Budimpešta; ob 10.30: finale meta za tri točke; ob 11.00:; finale za 1. mesto: Kontovel -Koš Celovec; ob 12.30: nagrajevanje, (bi) Domovi mladinci solidno DLF - Dom Metaltrading 56:69 (26:33) Dom: Visiritin 20, Budal 3, Gravner 11, Bresciani 8, Cuz-zuccoli 10, Marvin, Kristančič 5,Covil2. SON: Kristančič, SON: 13; 3T: Covi 2, Cuzzuccoli 3, Gra-vaner 1, Visintin 1. Domovi mladinci so z zmago v zadnjem kolu prehiteli DLF. Belo-rdeCi so zaigrali dokah solidno in stalno tudi obdržali rahlo vodstvo. Zbrano so igrali predvsem v napadu, kjer so uspešno metali na koš iz izdelanih položajev. Tudi dobra porazdelitev točk med igralci je kazala na veliko pozornost kolektivni igri. Tudi v drugem delu se je nadaljevala dobra igra našega moštva. Ob vsem tem je zares dobro delovala obramba, ki je dopustila domačinom le 56 točk. Pohvala gre torej vsem igalcem, ki so še enkrat potrdili, da sodijo med boljše ekipe prvenstva. Naslednje leto z isto postavo lahko računajo tudi na sam vrh lestvice. KADETI Arte - Dom Robo 80:50 (36:24) DOM: Juretic, Gravner H. Marvin 8, Lanfranchini, Tomšič 3, De Luca 1, Cuzzuccoli 22, Fomataro 2, Bensa 1. 3T: Cuzzuccoli 3, Grevner L PON: Gravner, Fomataro. V prvem polčasu so belo-rdeci igrali kar solidno in v določenih trenutkih prikazali privlačno košarko. Žal pa so vse preveč hitro metah na koš tudi iz popolnoma neizdelanih položajev, tako da so domačini večkrat z lahkoto zaključevali v protinapadu. X drugem delu pa so domove) popolnoma popustili in igr3*1 brez vsake logike. Končna razlika je previsoka, žal pa 50 naši tudi na tem nastopu P9' novili že znane napake in sicer veliko nihanje v igri in premalo zbranosti. Kljub P° razu pa so domovci pustih z seboj na lestvici kar nekaj ekip, in glede nato, da 5 ključna igrica Cuzzuccoli i_. Grevner nastopala tudi P mladincih, je konCni rezin sprejemljiv. (L. S.) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST Gledališče Rossetti Danes, 23. maja ob 16.00 Yes/No Productions - skupina »Stomp«. Stalno gledališče FJK bo od 1. do 13. junija podalo delo »Pasijon«. OPČINE Prosvetni dom Danes, 23. maja ob 20.00 bo SSG gostovalo z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«. Režija Zvone Šedlbauer. gorica Kulturni dom Filmska sezona Gorica - Kinema se nadaljuje s pomladnim programom. V četrtek, 27. maja ob 20.45 bo predvajan film režiserja Gorana Paskaljeviča »Bure Baruta«. Jutri, 24. (Red A) in v torek, 25. (Red B) maja s pričetkom ob 20.30 bo zadnja gledališka pred- stava v abonmaju SSG in sicer komedija »Sladke šibkosti žena«. Avtor predstave je Rene Clair, režiser pa je Dušan Mlakar. SLOVENIJA STARA GORA V torek, 25. maja ob 16.00 v Bolnici za predšolsko invalidno mladino - Amaterski mladinski oder - V. Pečjak - I. Saksida: »Pobegli robot«. LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko 26. maja ob 20.00, v četrtek, 27. ob 15.30 in ob 20.00 ter 28. maja ob 20.00, Bernard Shaw »Pig-malion«. V nedeljo, 31. maja ob 20.00, Dario Fo, »Burkaški misterij«. V torek, 25. ob 20.00 in v soboto, 29. maja ob 20.00 Boštjan Ta-del, »Policija, d. d.«. Jutri, 24. maja ob 20.00 Eugene Ionesco »Zavratne igre«. V torek, 25. maja ob 14.00 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Millerjevi Vsi moji sinovi drevi v openskem društvu V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi ob 20. uri Slovensko stalno gledališče uprizorilo dramo Arthurja Millerja Vsi moji sinovi, ki jo je režiral Zvone Šedlbauer. Izkupiček predstave bo naša osrednja zamejska gledališka ustanova namenila nesrečnim žrtvam vojne na Balkanu. V Millerjevi igri nastopajo Miranda Caharija, Anton Petje, Barbara Cerar, Vojko Belšak, Stojan Colja, Minu Kjuder, Lučka Počkaj, Danijel Malalan in Branko Završan. _ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Pomladanska simfonična sezona 1999 - izvaja orkester gledališča Verdi, dirigent Gary Bertini in sicer: 25. in 28. maja ob 20.30, v soboto, 29. maja ob 18.00. V nedeljo, 30. maja ob 18.00 koncert zbora gledališča Verdi. V soboto, 5. junija ob 21.00 bo koncertiral Qua-tuor Oliver Messiean z Myung-Whun Chung. MACKOUE Prireditveni prostor Praznika češenj PD Mačkolje prireja ob 50. obletnici MePZ Mačkolje »Prvi zamejski pevski maraton« danes, 23. maja ob 15. uri. ROJAN V nedeljo, 30. maja ob 17. uri bo v cerkvi koncert. RICMANJE Babna hiša V soboto, 29. maja ob 20. uri bo v okviru Glasbene šole pihalnega orkestra Ricmanje, zaključna produkcija cicibanov, trobilne skupine in mladinskega pihalnega orkestra. PORDENON Avditorij Concordia V okviru, glasba na ekranu bo v četrtek, 27. maja ob 21.00 nastop pianistke Rite Marcotulli. Na sporedu bo filmska glasba Francoisa Truf-fauta. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« 28. maja bo z videmskim Filharmoničnim orkestrom nastopila pianistka Enrica Ciccarelli. Dirigent Lior Shabadal. _____________SLOVENIJA________________ PIRAN Cerkev sv. Frančiška Danes, 23. maja ob 20.30 bo Slovenski kvartet pozavn imel binkostni koncert. UUBUANA SNG opera in balet Jutri, 24. maja ob 19.30 Anton Pavlovič Cehov »Češnjev vrt«. V torek, 25. maja ob 19.30 in v ponedeljek, 31. maja ob 11.00 Bedrich Smetana, »Prodana nevesta«. V četrtek, 27. ob 19.30 in v petek, 28. maja ob 15.00 Peter Iljic Čajkovski »Trnuljčica«. V soboto, 29. maja ob 19.30 Johann Strauss »Cigan baron«. Cankarjev dom V ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit. ..........................................'• | FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA IRST Y XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00, Razstava bo odprta do 30. maja. Y bivših konjušnicah miramarskega gradu bo d° 30. junija odprta razstava Exils češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. ^Jiramarski park in muzej sta odprta vsak dan °d 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je Postni in telegrafski muzej. Ogled je možen Vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pok-uCete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Palača Costanzi: Se danes, 23. maja razstava, ^nita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit Prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je Mogoče ogledati od 10. do 13. in od 17. do 20. Ure. galerija d’Arte Antiča (P.zza della Lihi ®c kot 85 del in zbirk na razstavi, ki za °bdobje od leta 1400 do 1800. Odprta c< 9-00 do 13.00. affe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv P® Novega 6: do 31. maja razstavlja sv ^e)Sa dela Ennio Steidler. telje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): d Pija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urni a: od torka do petka od 17.00 do 20.00. Uzej Revoltella: do 15. septembra raz ean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. ju P °0 do 20.00, od 1. julija do 31. a ključno veliki šmaren od 10.00 do 23.01 Puk h sePtem*3ra od 10-00 do 20.00. Za] j^jigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4 u° fazstavljala Claudia Raza. Ogled mo yrau odprtja knjigarne. s. razstavnih prostorih paviljona ARAC ABp1 vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled ra st;a^ Černigoj učenci po sledovih mojstr UiVVa k° na ogled do 6. junija z nasledn in 0!n °b delavnikih in praznikih: od 10. °d 16. do 19. ure. |^ID|NJ 2Qtri Jakoba Ukmarja: »Slovensko plav: Qgi H°letia " Jeseniski plavži«. Razstav: In n 'ao septembra 1999, in sicer vsa Pola 6k °d 15. do 17. ure ter vsako nede an od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ul. 124: Narodna noša v Skednju. Razstava bo odprta do torka 25. maja od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. REPEN Do 30. maja bo v prostorih sedeža Konzorcija Vin Kras na ogled razstava «Ko bo cvetel lan«. Razstava bo odprta ob sobotah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure. Za morebitne skupine predhodno poklicati na tel. St. 040-327124. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov; četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Galerija kulturnega doma (Ul. Brass 20): do 25. maja, razstavlja Jože Šubic. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00. CASARSA Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): Se danes, 23. maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta od 10.00 do 24.00. VENETO BENETKE Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. ____________SLOVENIJA_____________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo od 28. maja do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA Galerija Artes (Gradnikova brigada 6): do 25. maja, razstavlja Jože Šubic. Urnik: ob delavnikih od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«'. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. UUBUANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi.d RAI 3 i slovenski program RAI 2 §8 RETE 4 Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Lupo Alberto M TV dnevnik y Športna tribuna Alpe Jadran RAI 1 Euronevvs Nan.: Star Trek - Voyager Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello zecchino, vmes Topo Gi-gio in risanke Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sna immagine Masa Regina Coeli in papežev Aktualno: 7 minus 7 Dnevnik, nato juutranja odd.: In famiglia - V družini (vodita Tiberio Timperi, R. Capua) 9.00, 9.30,10.00 Dnevnik Evangeličansko bogoslužje Variete: Nedeljski Disney Nanizanka Variete: Ventanni Dnevnik TG2 Motorji, vreme Motociklizem: VN Francije, 500 ccm Variete: Quelli che la do-menica..., 16.25 Quelli che il calcio... Komični filmi Vremenska napoved Domenica sprint, vmes boks, De La Hoya - Oba Carr (SP v velter kat.) Dnevnik Tg2 Film: Un tragico risve-glio (thriller, ZDA '95, i. T. Spelling, M. Gross) Športna nedelja Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Vreme, 0.25 Sportiva-mente, 1.25 dnevnik RAI 3 M Nan.: Un volto, due don-n ne Ijjjjjl Pregled tiska Nedeljski koncert Aktualno: La domenica del villaggio Maša La domenica del villaggio Dnevnik Aktualna oddaja o okolju ‘in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4 Film: La signora e i suoi mariti (kom., ZDA '64) Film: I due gladiator! (pust., It. ’64, i. M. Orfei) Nan.: EZ Streets Dnevnik Film: La voce del silen-zio (dram., ZDA ’93, i. K. Turner, T. Lee Jones) Film: Guiltrip - Viaggio nel-la colpa (dram., Irska ’95, i. A. Connolly, J. Russell) Pregled tiska |5) CANALE 5 »j blagoslov Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijst- Aktualno: Fuori orario - vu: Linea verde - V živo Cose (mai) viste iz narave Koncert: Opera Dnevnik KgJ Šport Nedeljski variete: Dome- Iml3 Šport: Giromattina nica in (vodijo Giancarlo Motociklizem: VN Fran- Magalli, Tullio Solenghi, cije, 125, 250 ccm Anna Falchi) Aktualno: Okkupati Dnevnik KRM Pravljice in risanke Šport: 90. minuta Deželni dnevnik, vreme, Dnevnik 14.15 dnevnik Šport TeleCamere Nan.: Un medico in fami- Kolesarska dirka po Ita- glia - Zdravnik v družini (i. liji, 17.05 Proces etapi. Giulio Scarpati, lino Banfi, 18.00 IP v odbojki, finale Claudia Pandolfi) Vreme, dnevnik, deželne Dnevnik vesti Aktualna oddaja: Fron- Šport: T-Giro tiere (vodi Lamberto Aktualno: TisoC in ena Sposini) Italija Dokumenti: Ribici v ne- Variete: Blob vihti Oddaja o zdravju: Elisir Dnevnik (vodi Michele Mirabella) Zapisnik, horoskop, vre- Dnevnik, deželne vesti menska napoved Aktualno: Ragazzi del ’99 Sottovoce - Potihoma: Šport: Giro notte Carol Alt T3 - Meteo Nan.: Samotna golobica, TeleCamere 205 Ko pride sodnik Fuori orario, film: La ča- Vagabondo creativo sa (dram ’97) Na prvi strani IjJjjJ Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Nan.: Happy Days TV film: Un’ alternativa a 4 zampe (kom.. Kan. ’95, i. Michael Riley) Nan.: Robinsonovi - Vau-deville (i. Bill Cosby) Dnevnik Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti) Nan.: Due p er tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Film: Tango & Cash (krim., ZDA ’89, r. A. Končalovskij, i. S. Stallo-ne, Kurt Russell) Dnevnik Aktualno: Target (vodi Nataša Stefanenko), 23.20 Nonsolomoda Parlamento in NoCni dnevnik Film: Ballando al buio (dram., VB ’90, i. Ben Murphy) Nanizanka: Hill Street noC in dan Nočni dnevnik ^0> ITALIA 1 |r Slovenija 1 |r Slovenija 2 Nan.: Le redini del more Napovedniki Vremenska panorama Variete za najmlajše, vmes Ziv žav: Živahni svet iz TV prodaja risanke zgodb R. Scarryja, 8.25 Videoring z Natalijo Aktualno: Ciak jimior Tabaluga, 8.50 Srebrno- Primorska poje Variete: Mai dire gol glavi konjič, 9.15 Teleri- Dok.: Zvezde Hollywoo- mm Šport: Grand Prix (vodi me, 9.20 Pika Nogavička da - Fred Astaire Andrea De Adamich) Ozare Trend, oddaja o modi in Odprti studio Maša vizualni pop kulturi Šport: Vodic nogometne- m« Dnevnik velikih mačk Nan.: Murphy Brovvn - ga prvenstva, 13.30 mm Obzorja duha Brovvnovi v deželi igrač Zadnje novice iz šport- Ljudje in zemlja 13.55 Motociklizem: VN nihigrišč Poročila, vreme, šport Francije Glasbena odd.: Super 4x4 Policija na naši strani (vodi V. Incontrada) Res je!, 15.20 TV Poper Teniški magazin Nan.: Detective Extralar- Trik-Trak DP v show plesih ge (i. Bud Spencer), |7$$ Parada plesa Atletika: Sikijev memo- 16.30 Dio vede e provve- Alpski večer (3. del) rial, 17.25 NBA Action de - Kardinal (i. A. Fi- IfjJO Obzornik, vreme, šport Šport nocchiaro, A. Cenci) Alpe-Donava-Jadran Videoring s Sergejo Odprti studio Okolje in mi TV nad.: Charlotte Risanke Risanka, 19.20 Loto Sophie Bentinck (6. del) Variete: Bemry Hill Show TV Dnevnik, vreme, šport Dok. : Stoletje ljudstva - RuSm Variete: Mai dire gol - Gia- Zoom Vojna bolh lappa’s Band Dih besede, portret To- Šport v nedeljo Športna odd.: Pressing maža Pengova Film: Moj naljubši letni (vodi Raimondo Vianel- Poročila, vreme, šport čas (Fr.) lo) Balet: Princ iz pagode Italija 1 šport, šport stu- (B.Britten-K. MacMillan, dio TV film: 11 ragazzo dal ki- kraljevi balet iz Londona) Poročila Koper mono d’ oro - Vacanze ai Okolje in mi Caraibi (pust., It. ’92, i. Trik-Trak Ron VVilliams) Euronevvs Nan.: Voci nella notte, Risanke 5.00 Kung Fu TV PRIMORKA Rokomet: Slovenija - Esto- nija (kvalif. za EP) Odmev S TELE 4 Program v slovenskem je- 16.00 Videostrani ziku: TV Poper 50 let PD N. Gorica Minute za Koncert v Kranju: Novo TV dnevnik, Šport Sharky in George upanje Risanke, 20.00 Vesolje Zdravje Resnica o vinu, simbol je..., 20.30 Istra in... Tržaška popevka življenja Film: Svilena krila (It. Film: 11 terrore corre sul Program za otroke: Risanka ’1958, i. D. Pozzetto) filo Obiskali smo... Tolmin Vsedanes - TV dnevnik Športna nedelja Koncert Alfija Nipiča na Športni dnevnik Osebnosti in mnenja Ptuju Potovanje po Nemčiji Film: Fiume dalle acque 50 let planinskega društ- Resna glasba: Koncert magiche va Nova Gorica Vsedanes - TV dnevnik (•) MONTECARLO 12.45 7.00 13.35 14.00 16.00 19.00 21.30 23.00 23.40 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 dnevnik Film: Gli amici cerca famiglia (ris., ZDA ’88) Aktualno: Blu & Blu Film, ki ste ga vi izbrali Film: Inferno in Florida (pust., ZDA 77) Šport: Goleada Nan.: Oltre i limiti Aktualno: Moda Film: Ombre sul palco-scenico (i. J. Garldand) OVEN 21.3,- 20. 4.: S svojim speminjajoCim ve-X denjem ne boste uganka le svojim najbližjim, pac pa tudi sami sebi. Je že tako, da mora sem ter tja kakšna muha pičiti tudi vas. BIK 21. 4. - 20. 5.: Občutki gotovosti in strahu se vam nenavadno hitro spreminjajo. Čeprav delujete neuravnovešeno, pa natančno veste, kaj želite doseči. Razčistite nek nesporazum. •3 DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.; Čeprav so vam zvezde zelo naklonjene, se varujte prenaglih odločitev. Vaše misli bodo zmedene in neurejene. Izogibajte se izjavam, ki bi jih kasneje obžalovali. RAK 22. 6.-22. 7.: Čeprav svoja Čustva pogosto skrivate, ste zelo občutljivi. Od partnerja pričakujete, da bo vaše potrebe razbral že vnaprej, ne da bi vam bilo treba odpreti usta. /" "N Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17,00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9,45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder; Ptički brez gnezda (F, Milčinski, r. M. Prepeluh); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glasb.-dramsko delo: Jamska Ivanka (M. Vilhar, r. Aleš Jan); 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Z naših prireditev; 17.00 Poročila, nato šport in glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8,15 Prvih 50 let, koledar iz arhiva; 8.30 Jutranjik; 9.30 Zlatih 50 let iz našega arhiva; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?! (humoristična odd.; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih: pregled vesti, oglašanja z nogometnih tekem; 20.00- 22.00 Večer večnozelenih; 22.30-0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb,-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9,05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.00 Binkoštna maša; 10.00 Odrske luči; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13,10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 D10; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer z J. Ropretom; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7,30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.00 Nogomet; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val Slovenija 3 8.00. 10.00, n.00,13.00,14.00,18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti!; 10.40 Izbrana proza; 11.05 Koncert; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Komorni opusi; 22.05 Literarni portret: 22.30 Oratorij; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Kdrnten- Duhovna misel (žpk, Stanko Trap); 18.00-18.30 Praznična (Zunder); -•13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. LEV 23. 7. - 23. 8.: Zadnje Caso ste nekoliko bolj občutljivi. Doma bo izrečenih nekaj hudih besed, ki bi jim sicer ne namenjali posebne pozornosti, tokrat pa vas bodo močneje zabolele. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Ne prepuščajte se dvomom in strahovom. Bodite usmerjeni v prihodnost in ne v preteklost. Uživali boste v opremljanju in urejanju stanovanja. TEHTNICA 23.9. - 22. 10.: Služba vas bo izčrpavala, saj bo dela več, kakor ste načrtovali. Nepričakovani zapleti vam bodo pobrali precej energije, pa čeprav bo slo za papirniško vojno. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Čeprav ste založeni z delom, vam energije ne manjka. Zadovoljni ste z dosežki na delovnem mestu. Pripravite se na zamudo pri izpeljavi nekaterih projektov. SIRELEC 23.11.-21.12.: Pred problemi se raje skrijete. Vzemite resno dobronamerne pripombe sodelavcev in poskušajte odpraviti napake, Se preden bo zaradi njih ogenj v strehi. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Služba vam ne bo pretirano dišala, saj vam bo doma preveč lepo, da bi silili drugam. S partnerjem bosta našla skupen jezik. Veliko Časa boste posvečali otrokom. VODNAR 21.1.-19.2.: Tisto, čemur ste na delovnem mestu poskušali pobegniti prejšnji teden, vas zagotovo Čaka v prihodnjem. Mimo pretehtajte negativne in pozitivne plati raznih dogodkov. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Manjši zapleti z denarjem ne bodo bistveno vplivali na vas gmotni položaj, toda preden se bodo uredili, boste potrebovali trdne živce. Vseeno pa boste dobre volje. , A RAI 3 JL slovenski program 2a Tast: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Miki Makin črkopis (pripravlja Eva Škofič -Maurer) TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 9.35 11.30 11.35 12.25 13.30 14.05 15.00 15.20 15.50 17.00 17.35 17.45 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.50 23.10 23.15 0.15 0.45 1.15 Euronevvs Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Edoardo, mio figlio (dram., ZDA ’49, i. Spencer Tracy, Deborah Kerr) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospo-* darstvo Nan.: II tocco di un angelc (i. Roma Downey) Dok.: Kvarkov svet - Kameleoni Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi in Jumanji Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: Caccia al lupo! Nogomet: La partita del cuore. Reprezentace Pevci - Piloti Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Rai Educational: II grillo, Media/Mente Potihoma RAI 2 6.50 7.00 9.35 10.05 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 16.05 16.10 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.05 23.55 0.40 Aktualno: 7 minus 7 Jutranji Go cart: Risanke in nanizanke Rubrika o protestantizmu Nanizanka Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nan.: Un caso per due, 15.10 Marshall Poročila TV film: Giustizia per una madre (dram.. Fr. ’97, i. J. Yanne), vmes (17.15) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, Garett Maggart) Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick Glasba: Serata pop Dnevnik, v parlamentu Film: Donne in attesa (dram., Švedska ’52, r. I. Bergman, i. A. Bjoerk) RAI 3 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma Deset let Harema Šport: Giromattina Dnevnik, šport, 12.30 Bellitalia Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Giro d’ Italia, 17.05 Pro-des etapi Šport: nogomet B in C lige, vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Šport: T-Giro Nan.: Friends Dok.: Velika zgodovina - Poroke Dnevnik, deželne vesti Variete: Gnu Šport: Giro notte Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti RAi News 24-Superzap © RETE 4 M Dokumenti, 6.30 nad.: I Un volto due donne y Pregled tiska 1171 Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore , Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La felicita non si compra (glas., ZDA '56, r. M. Curtiz, i. G. McRae) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York TV film: La missione (dram., It. '97, i. M. Ghi-ni, M. Placido, 1. del) Film: He said she said (kom., ZDA '91, i. K. Bacon, E. Perkins) Pregled tiska 8 CANALE 5 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.40 0.50 6.00 8.00 8.45 10.15 12.00 13.00 13.30 13.45 14.20 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.35 23.45 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd, o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Robinsonovi, 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore - Moč ljubezni (i. Ulrich Reinthaler) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Gerry Scotti in gene Gnocchi) Film: Schegge di paura -Primal Fear (thriller, ZDA '96, i. Richjard Cere, E. Norton, L. Linney) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street ITALIA 1 (T Slovenija 1 (T Slovenija 2 Nan.: Ocean Girl Vremenska panorama 2.10 Teletekst Otroški variete, vmes na- Napovedniki Vremenska panorama nizanke in risanke TV prodaja Tedenski izbor Film: per amore ho perso Tedenski izbor: Desetni- Sobotna noč: Koncert tutto (kom., ZDA ’91, i. ca, 9.45 Rdeči grafit, skupine Hiša Peter VVeller, Carey 10.20 dok. National Geo- Nadaljevanka: Otok Jer- Lovvell, M. Duchaussoy) graphic, 11.10 Na vrtu, sey (VB, 8. del) Nan.: Mac Gyver (i. Ri- 11.35 dok. Svet čudes Nanizanka: Simpsonovi chard Dean Anderson) (Avstral.), 12.00 Alpe- (ZDA, 13. ep.) Odprti studio, 12.25 Donava-Jadran, 12.30 Danes in nikoli več: Maha- Šport, 12.50 Fatti e mi- Utrip, 12.45 Zrcalo tedna goni) sfatti Poročila, vreme, šport Dok.: Z Michaelom Pali- Nan.: V osmih pod isto Film: Maja, kamniti nom okoli oceana streho obraz (Norveška) Dok. serija: Stoletje ljud- Risanke Vremenska panorama stva Variete: Colpo di fulmi- Tedenski izbor: 4x4, od- Euronevvs ne, 15.00 Fuego! daja o ljudeh in živalih, TV prodaja Nan.: Gli amici del cuore 15.20 Polnočni klub Kinoteka Variete za najmlajše Bim Dober dan, Koroška Film: Doktor Popaul (Fr. Bum Bam, risanke Radovedni Taček:, 1972, r. Claude Chabrol, Nan.: Baywatch Zemljevid i. Jean-Paul Belmondo, Odprti studio, vreme. Nanizanka: Pika Noga- Mia Farrovv, Laura Anto- 18.55 Šport studio vička nelli, Daniel Ivernell) Nan.: Družina tretjega ti- Obzornik, vreme, šport Policija na naši strani pa, 19.30 Willy, princ Recept za zdravo Po Sloveniji Bel Aira (i. VVill Smith življenje Nadaljevanka: Sestre Glasb, odd.: Sarabanda Žrebanje 3X3 plus 6 (ZDA, 18. del) Film: Lupin e la profezia Risanka Kontaktna oddaja: jasno di Nostradamus (ris.. TV dnevnik, vreme, šport in glasno ’95) Nan.: Komisar Rex (Av- Štafeta mladosti Športna oddaja: Contro- strija, 19. ep.) Gospodarska panorama: campo Dokumentarni film: Ka- Ekonomska razpotja Odprti studio, 1.00 Šport pljica vode - UNICEF v Studio City studio Namibiji Humoristična serija: Le- Kviz: Caccia alla frase Odmevi, univerzitetni teči cirkus Montya razgledi, kultura, vreme Pythona šport Brane Rončel izza odra # TELE 4 Panel Recept za zdravo Film: Doktor Popaul (pon.) življenje 16.45, 23.00, 1.30 Do- godki in odmevi Vendetta di una doima Film: Sabotaža Košarka « Koper Športna oddaja Empoli-Udinese Športna oddaja Euronevvs Nan.: VVest Side Medical Risanke TV PRIMORKA Resna glasba Vesolje je (#) MONTECARLO , Istra in... Program v slovenskem je- 16.00 Videostrani ziku: Športna mreža Obiskali smo... Tolmin Primorska kronika 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- Koncert Alfija Nipiča Tv Dnevnik, vreme, šport nik 50 let planisnkega društ- Otroška odd.: Gugalnica Film: Ombre sul palco- va Nova Gorica Alpe Jadran scenico , i. J. Garland) Videostrani Evropski kulturni maga- Nan.: Quincy, 13.05 11 Program za otroke: Ri- zin: Aliča Santo sanka Osebnosti našega časa Film: La fiera delle illu- Videostrani Vsedanes - TV dnevnik sioni (’47, i. T. Povver) Dnevnik, vreme, iz tiska Euronevvs Variete: Tappeto volante Pogovor z: J. Podobnik Program v slov. jeziku: Sportel Primorska kronika Športna mreža Šport: Biscardijev proces Športni ponedeljek Glasbena odd.: Festival Caltanissette Film: Nogomet: Hit Gorica-Mu-ra Dnevnik TV Primorka r Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: V labirintu (B. Pahor, r. B. Kobal); 9.40 Glasba za Vs® okuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11 '00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Va-lenčič); 12.40 Primorska poje: ŽPZ I. Grbec; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo ( I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in 9lasba: violinist C, Siškovič, čembalist L, Fer-rini; 18.00 Znanstveno raziskovanje: M. Jugg l^olek; 18.20 Melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ^■30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 5'10, 17.J0 Poročila v slov.; 10.30 Mati-0eW; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); <0.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) ^0-9.00 Jutranji pr.; 6.30 Poročila; 6.45 Prvih let: 7.00 Jutranjik; 8.30 Poročila; 10.00 Na ®Jftu (tel. 066/400450 za KP, 065/29725 za H.OO Pregled športnih vesti; 12.30 ^Poldnevnik; 13.00-15.00 Razvedrilna odd.: < Ql' Povej: vse o avtomobilih in motornih ko- lesih; 16.50 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamentarnih hodnikov; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Mladinska odd.: Bla bla radio; 20.00 Primorska poje; 21.00 Modri abonma. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10,33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Maglc bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Zunanjepolitični feljton; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija; 23.05 Literarni nokturno; Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Zagon; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16,15 Glasb, generacije; 17.15 Ekonomska politika; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; S koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška/Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel; 18,00-18.30 Glasba; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ), J Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150:000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA S „ . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6^6 \ c VREMENSKA SLIKA ^ Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena ^ fronta se preko vzhodne Evrope po-mika proti Črnemu morju. 1020 1010 1000 6 0510 STOCKHOLM IDONo 1/19 MILANO, ° 13/20 ' 8/20 ° KOBENHAVlt - 6 # ,w AMSTERDAM H/19 BERLIN 14/22 VARŠAVA12/25 ^oKIJEV ° o fi -/- oBRUSELJ o PARIZ '2/21 A 13/21 M ^NAJ m ŽENEVA 13/15 U^BL^NA 10mncn^DAn V—3 o MM ANO ° BEOGRAD 13/26 / ln,n LIZBONA 1020 15/24 .O Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. MADRID 8/23 o SPLIT -/- OSOFIJA 12/24 m — -C ia'“ ^ > X. •• . \,ATENEJ8^23 . . DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.37. Dolžina dneva 15.11. LUNINE MENE' Luna vzide ob 13.47 in zatone ob 2.35. PLIMOVANJE Danes: ob 1.01 najnižje -6 cm, ob 5.01 najvišje 6 cm, ob 11.21 najnižje -26 cm, ob 18.49 najvišje 34 cm. Jutri: ob 1.46 najnižje -17 cm, ob 6.55 najvišje 5 cm, ob 12.32 najnižje -25 cm, ob 19.28 najvišje 39 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,8 stopinje C. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m............ 17 2000 m., 1000 m............ 12 2500 m 1500 m...............8 2864 m... °c ...5 „2 .-1 DANES S GRADEC 9/20 TRBIŽ CELOVEC O 8/19 xt\_ 6-3 ES s <3 ČEDAD« 12/23 O O VIDEM 12/23 o 6/18 KRANJSKA GORA ^ O TRŽIČ 9/19 O KRANJ O S. GRADEC 8/19 <3 MARIBOR O 9/20 o PTUJ M. SOBOTA O 9/20 >3 —*N. GORICA 10/23 GORICA o 10/23 O POSTOJNA O 8/20 KOČEVJE -N° CELJE O 9/20 — 3 • N. MESTO 10/20 O ZAGREB ll/IRo Danes bo razmeroma sončno z občasno zmerno oblačnostjo. SOSEDNJE POKRAJINE: Povsod bo prevladovalo sončno vreme, le v jugovzhodnih krajih bo nekaj več oblačnosti. SVET / SLIKA PRI SLIKI.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE h VALPARAISO - V glavnem mestu Cileja je prišlo do hudih incidentov s pristanišCniki, ki protestirajo proti privatizaciji pristaniških dejavnosti: vCeraj se jih je okrog tisoč spopadlo s policijo. (telefoto AP) Najvišji človek je iz Ugande KAN PALA - 2, 45 metra dolg moški iz Ugande naj bi bil največji človek na svetu. Če to drži, bodo izdajatelji Guinnessove knjige rekordov 30-letnega Johna Paula Ofvvona v novi izdaji ob prelomu tisočletja kmalu razglasili za novega rekorderja. Trenutno velikana še iščejo. "Pričakujemo ga še v tem tednu, " je zapisal državni ugandski časnik New Vision, ki je pred enim mesecem poročal o domnevnih telesnih merah Ofvvona. Ofvvono živi v neki vasi na vzhodu države, blizu mesta To-roro ob meji s Kenijo. Po poročanju časnika je nepismen in brezposeln ter upa, da bo s svojo dolžino zaslužil nekaj denarja. Doslej je veljal za najvišjega človeka na svetu 2, 42 metra dolgi Aleksander Sizonenko iz St. Peterburga. (STA/dpa) Poplave v Nemčiji Avstriji in Romuniji Madridski holefi usmiljeni do revežev MADRID - Pet luksuznih hotelov v Madridu bo v prihodnje razdeljevalo ostanke hrane iz svojih restavracij revnim in brezdomcem. Mestne oblasti so sporočile, da bodo človekoljubne organizacije prišle po preostale obroke hrane enkrat dnevno. Hrano naj bi nato razdelib v jedilnicah za ljudi, potrebne pomoči. (STA/dpa) Clinton je očitno lagal WASHINGTON - Da nekoga že po nosu spoznaš, ah govori resnico, je stara modrost, ki očitno velja tudi za ameriškega predsednika Billa Clintona. Clinton se je med tistim delom svoje izjave o aferi z Monico Lewinsky, ko je zanikal spolno razmerje z njo, 26-krat prijel za nos, medtem ko se pri odgovarjanju na manj delikatna vprašanja nosu sploh ni dotaknil. To so ugotovitve dveh ameriških psihologov, ki sta v okviru svoje raziskave o laganju proučila videoposnetek Clintonovega zaslišanja. Po podatkih nevrologa in psihiatra Alana Hirscha obstaja za praskanje po .nosu psihološka razlaga: "Ce človek laze, nabrekne vzburljivo tkivo v nosu, kar povzroči srbenje nosu." (STA/dpa) Odkrili še dve deli Francisca de Goye ZARAGOZA - V neki baročni cerkvi v sevemošpanski pokrajini Cala-tayud so odkrili dve, doslej Se neznani deli slikarja Francisca de Goye (1746-1828). Po strokovnem pregledu se je izkazalo, da poslikavi na obeh stranskih vratih lesene omare v cerkvi nedvomno pripadata španskemu slikarju. (STA/dpa) MUENCHEN- Po dolgotrajnem deževju se je položaj zaradi naraslih voda na južnem Bavarskem vCeraj še zaostril. V okrožjih VVeilheim-Schongau in Garmisch-Partenkirchen so oblasti ponoči razglasile nevarnost pred naravnimi katastrofami. O poplavah in zemeljskih plazovih poročajo tudi iz Avstrije in Romunije. Poplave na jugu Nemčije so zahtevale tudi prvo smrtno žrtev. V Gar-misch-Partenkirchnu je v kleti sinoči utonil 75-let-ni moški. To okrožje je bilo vCeraj odrezano od sveta. Oblasti so prebivalce po radiu in zvočnikih opozarjale pred naraslimi vodami. Poplavljene so bile tudi glavne ceste. Po podatkih deželnega urada za vodno gospodarstvo so v noCi na soboto narasle gladine rek Iller, VVertach, Loisach, Lech, Isar in Ammer. V Passauu je Donava zjutraj dosegla višino 8,30 metra. V Avstrijo je bilo mogoče davi potovati le po avtocesti, saj so bile skoraj vse ostale ceste in mejni prehodi zaradi poplav zaprti. Številne ceste na zahodu Avstrije, predvsem na Tirolskem in Vo-rarlberskem, se bile zaradi poplav in zemeljskih plazov prav tako zaprte. Tudi na jugozahodu Romunije je hudo deževje povzročilo precej zemeljskih plazov in gmotne škode. (STA/dpa/AFP)