Q^lom
NO. 214
/Imeri$ka Domovina
AM6MCAN IN SPIRIT jFOR€IGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAF€R
STEV. LX — VOL. LX
Anglija podpira načrt evropske atomske sile
Svobodna Evropa bo imela v petih letih lastne atomske oborožene sile, taktične in strateške.
LONDON, Vel. Brit. — Britanska vlada je prišla do prepri. Čanja tekom zadnje kubanske krize, da mora imeti Evropa svojo lastno atomsko oboroženo silo. Najrajše bi prišla do nje s pomočjo Združenih držav. Če to ne bo mogoče, jo bodo zahod-Oo-evroipske države zgradile sa-tekom prihodnjih pet let.
De Gaulle je to misel zastopal 'n izvajal tak načrt že več let z ^olikamskimi stroški za Francijo. Rad bi del teh preložil na Zahodno Nemčijo. Angleži so doslej te poskuse gledali po strani. ko pa sedaj upajoj da se je čas njihovega vstopa v Evrop-sko gospodarsko skupnost približal, so začeli na načrt gledati Prijaznejše. Predsednik vlade klacmillan in vodniki britanske Narodne obrambe so se sedaj izjavili za lastno evropsko atom-Eko oborožitev.
Združene države so skušale zadovoljiti evropski zahtevi po lastnem atomskem orožju s ponudbo nekaj atomskih podmornic opremljenih s Polaris raketami. Ker skoraj ni mogoče najti načina nagle odločitve uporabe skupne atomske sile v okviru ^ATO, bo gospodarsko, politično in vojaško povezana zahodna Evropa poskrbela za lastno ntomsko oborožitev. Svoje atom-sko orožje bo lahko uporabila, badar se ji bo zdelo, da so njeni življenjski interesi v nevarnosti, tudi če bi Združene države ne bile voljne uporabiti svojega.
Lastna atomska oborožitev bo dala združeni Evropi možnost b°lj samostajne politične poti in n^očnejši položaj v odnosu do Moskve in — Washingtona.
* •	;—o!—
švicarska vlada proti
Vl*»ešavanju Rdečega kri-
|ža v politiko,,
“ERN, Sv. — švicarski zve-zni svet je razposlal vsem drža-Vam posebno diplomatsko spo-Monico, ki jih v njej prosi, naj v0 izrabljajo Mednarodnega rde-^ga križa v politične svrhe. Po-g°d za spomenico je dala pro-Amerike in Rusije, naj de-§acija Rdečega križa prevza-e kontrolo izvrševanja sporama o raketah in raketnih gla-Vah na Kubi.
^ ličarski zvezni svet misli, da ° ni posel za Mednarodni rdeči
Angleži utegnejo Indiji pomagali tudi z vojaki
LONDON, Vel. Brit. — Vlada je poslala večje količine orožja in vojaških potrebščin Indiji kot pomoč v njenem boju z rdečo Kitajsko. Odločena je pomagati, kolikor je le mogoče. \T vladnih krogih razpravljajo o možnosti posebnega dogovora o “posojanju in najemanju”, v c-kviru katerega bi Indija lahko dobila v Veliki Britaniji m Združenih državah vse vojaške potrebščine, ne da bi jih ji bilo treba plačati.
Vlada je voljna razpravljati z Indijo tudi o pomoči v moštvu, če bi se pokazalo, da Indija trenutno ne more s svojimi lastnimi silami zadržati kitajskega vdora preko himalajsKih prehodov na svoje ozemlje.
Venezuela loži taslra
Saieiiiski vodniki se vrnili s posvetovanj
lolgarSja je uvedla živilske nakaznice?
DUNAJ, Avstr. — Poročila iz (Vzhodne Evrope trdijo, da je Vodniki satelitskih držav SO Bolgarija uvedla z novembrom ted'en na po- !Karacji izredno slabe letine kaznice za glavna živila.
na-
bili pretekli
svetu v Moskvi. Hruščev
jim je i a zložil potek kil- Pred nekaj tedni je bilo ob-Danske krize.	javljeno, da je Romunija cme-
MOSKVA, ZSSR. Vodnic jj]a prodajo kruha in koruze rdeče Vzhodne Nemčije Walter 2aradi hude suše, ki je uničila Ulbricht je včeraj po petih dneh 'doiber del pridelka žita. Tedaj odpotoval domov. Imel je vrsto lg0 trdili, da položaj v Bolgariji razgovorov s Hruščevim in dru-;in tudi v Jugoslaviji ni veliko gimi vodniki Sovjetske zveze. ,boljši.
Pretekli teden so bili tu vod-; Bolgarija je sedaj omejila niki tudi ostalih satelitskih dr- prodajo fižola, čebule krornp.rja žav razen madžarskega Kadar- in riža viada je zasegla vso ja in Albancev. Hruščev jim je plenico in uvedla strog nadzor brez dvoma razložil potek ku-inad vso prodajo živil. Pred tre-banske kilze in vzrok popušča-|mj meSeci je podobno kot Sovje-nja 'Pred Združenimi državami |tija abčutno povišala cene me-v tem sporu. Vodnik poljsKih su, mieku in jajcem, pa tudi ne-
Vlada Venezuele je obtožila OAD Castra zaradi vmešavanja v njene notranje zadeve,
CARACAS, Venez. — Vlada predsednika Betancourta je v posebni poslanici Organizaciji ameriških držav obtožila Castro, vo Kubo, da vodi in podpira saboterje, ki uničujejo naprave na njenih petrolejskih poljih. Preteklo soboto so levičarski saboterji znova razstrelili štiri petrolejske vode na področju jezera Maracaibo.
Gb prvem napadu na te naprave v tednu, ko je bila kubanska kriza na vrhuncu je venezuelska vlada objavila, da je prestregla naročilo Castrove vlade njenim pristašem v Venezueli in drugod po Latinski Ameriki naj preidejo k nasiljem. Nekaj ur po tem so kastrovci razstrelili transformatorje električne napeljave in ustavili precejšen del črpalnih naprav. Venezuelske oblasti so nekaj saboterjev prijele in imajo v rokah vse dokaze, da delajo ti po naročilu Castra in da od njega prejemajo tudi orožje in finančno podporo.
križ
Vršev
naj ostane samo pri iz--vanju tistih človekoljubnih 5lalog, ki Pravila.
mu jih predpisujejo ^	Pri tem pripominja, da
Je Rdeči križ zadnja leta že imel nostf s komunistično Kitaj-iz°’ k* j6 zabtevala, da se mora ^ nekega mednarodnega zboro-k	izključiti čankajškova de-
krpC'‘*a' ^avni odbor Rdečega Ved9 ^ zl^>orovanje rajše odpo-p. a*’ k°t da bi izključil čankaj. 0v° delegacijo.
^ Alaski pridobijo vsako . o povprečno za 8 milijonov arjev čistega zlata.

V New Yorku so začeli postavljati vatikanski paviljon za svetovno razstavo
komunistov Gomulka je bil tu le 24 ur. Po razgovorih s Hruščevim je bilo izdano poročilo, da sta Gomulka in Hruščev dosegla popolen sporazum, nič pa ni bilo povedanega v čem.
Radio Moskva je obdolžil Združene države, da se ne drže dogovora, ko še vedno vzdržujejo blokado Kube, čeprav so Rusi pospravili rakete in so te pripravljene na odvoz s Kube. --------------o-----
Amerika be pomagala pogozdovati Alžirijo
CONSTANTINE Alžir. — Te-
y
kom alžirskega upora je bil velik del gozda v Alžiriji požgan. Obsežna področja hribov in predgorij, ki so bila rtekdaj pokrita z gozdom, so gola. Sedaj so se odločili vse to področje ponovno pogozditi.
Delo vodi francoski inženir Jean Carbonare, ki je prevzel alžirsko državljanstvo. Do mar. ca leta 1964 upa posaditi na o-menjenem ozemlju do 25,000,-000 drevesnih sadik. Stroške za to bodo delno nosile Združene države. Te bodo dale na razpolago 45J000 ton moke, velike količine olja in mleka v prahu. Ta živila bodo dobivali domačini kot plačilo za svoje delo pri prirejanju zemlje za pogozdovanje in nato za samo pogozdovanje.
katerim poljskim pridelkom.
Kitajska prihaja k sebi
Angleški diplomat sodi po štirih tednih potovanja no Kitajski, da je ta prešla najhujše, da bo njena pot v moderno državo dolga.
Tudi bombniki morajo izginiti z rdeče Kube
Nikita Hruščev se je obvezal spraviti s Kube ne samo rakete in atomsko orožje, ampak tudi bombnike. Med tem ko so opazovanja iz letal potrdila odstranjevanje raket, bombnike še vedno sestavljajo, namesto da bi jih razstavljali in spravljali na ladje.
WASHINGTON, D. C. — Letala Združenih držav nadzirajo skrbno ‘razmere na Kubi. Pri tem so dognala, da se je število' ruskih bombnikov Iljušin 28 povečalo od 20 na 27 ali 28, kar dokazuje, da Rusi ta letala še vedno sestavljajo, namesto da bi jih razstavili in naložili nazaj na ladje, kot je bil Hruščev obljubil Kennedyu v svojem sporočilu 28. oktobra. Združene države vztrajajo na tem, da morajo s Kube ne samo rakete in atomske glave za nje, ampak prav tako bombniki in atomske bombe. Kot vedno je pot od besed do dejanj tudi tokrat daljša, kot so predvidevali. Vlada Združenih držav se položaja zaveda, zato vzdržuje še vedno blokado okoli Kube in vojaške enote v Floridi za slučaj, da Hruščev ne bi izpolnil, kar je obljubil.
Predsednik
Kot pred leti je Vatikan
Večin
^ajvišja temperatura 50.
oma sončno in milo. -•
. ._t ill_-
VATIKAN. —
Belgiji, tako se odločil sedaj, da se udeleži mednarodne razstave v New Yorku, ki se nanjo pripravljajo vse države. Načrte za vatikanski paviljon so napravili ameriški arhitekti ob sodelovanju z italijanskimi.
Začetek del na paviljonu je otvoril sam sv. oče. Med Vatikanom in razstavnim prostorom v New Yorku so tehniki ustvarili posebno telekomunikacijsko zvezo. Sv. oče je samo pritisnil na gumb in že so v New Yorku začeli s pripravljalnimi deli za paviljon.
------o------
De Gaulle pride v Ameriko
PARIZ, Fr. — Tolikokrat napovedan in zopet odloženi obisk De Gaulla v Washington se bo menda vendarle vršil enkrat 1. 1963. De Gaulle bi rad še ustvaril novo osnovo za svojo domačo politiko na podlagi letošnjih parlamentarnih volitev, za kar bo potreboval par mesecev.
Ker je med tem konsolidiral tudi francosko kolonijalno politiko, bo lahko v Washingtonu nastopal z večjo avtoriteto, kot bi na primer sedaj, ko izid volitev še ni znan.
HONG KONG, _ Malcolm MacDonald, ki je bil v imenu Velike Britanije sonačelnik ženevske konference o Laosu, se je po štirih tednih bivanja v rdeči Kitajski vrnil sem s prepričanjem, da se je gospodarski položaj na Kitajskem delno izboljšal, da pa bo “Kitajska potrebovala najmanj r ekaj desetletij, predno se bo rafevHa v moderno državo.”
MacDonald je dejal po svojem prihodu sem, da bo Kitajska potrebovala precejšnje število let,” da bo dvignila svoje poljedelstvo na tako višino, da bo mogla prehraniti svoje prebivalstvo, “še veliko več let” pa, da bo izgradila do take stopnje industrijo. Anglež je prepotoval po Kitajski okoli 7,000 milj in si ogledal dober del Kitajske kot “privatni državljan.” Po več ur se je razgovarjal s predsednikom vlade Ču-Enlajem in drugimi kitajskimi vodniki.
Kitajci so v teh razgovorih omenili britansko pošiljanje orožja Indiji, pa niso proti temu protestirali. Napravili so vtis, kot da razumejo britansko-indij-ske odnose v Skupnosti narodov.
Po mnenju MacDonalda so se gospodarske razmere na Kitajskem od leta 1948, ko je bil on zadnjič tam, izboljšale. Druga letošnja letina je bila najboljša v zadnjih treh letih. Komunistični vodniki so spoznali svoje napade v času “velikega skoka naprej” in presojajo sedaj položaj veliko stvarnejše. Zavedajo se, da Kitajska ne more napredovati naglo, ampak počasi in s svojimi lastnimi sredstvi. Kitajci ne računajo več na kaKo večjo gospodarsko pomoč iz Sov-jetije. Anglež je dejal, da na vsej svoji poti po Kitajskem ni srečal niti enega ruskega tehnika ali ka'kaga ruskega gospodarskega svetovalca.
Južno Afriko kodo vrgli
iz Združenih narodov
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—
V posebnem političnem odboru ZN so cele tedne debatirali o predlogu, naj ZN izključijo Južno Afriko, ker uganja tako brezobzirno politiko proti domačim črncem. Končno je prišlo do glasovanja; 60 delegacij je glasovalo za izključitev, 16 jih je bilo proti, 21 se jih je glasovanja vzdržalo. Za izključitev je glasoval znani azijsko-afriški blok s 33 člani, povrhu pa še njegovi prijatelji.
Računajo, da bo predlog dobil tudi v plenumu ZN potrebno kvalificirano večino. Amerika in Anglija sta glasovali proti. Z njima je glasovala tudi večina evropskih držav. Delegacije Latinske Amerike so se cepile, nekaj jih je bilo za predlog, neKaj pa P|~otl-	Avstralija bo povečala
Koreja dobi novo ustavo oborožene sile
SEOUL, J. Kor. — Vojaška j SYDNEY, Avstr. — Vlada je vlada Južne Koreje je objavila/objavila triletni načrt za pove-da bedo prihodnji mesec volitve Čanje oboroženih sil. Armado za novo državno ustavo. Ta' bodo povečali na 24,000 mož, ie-predvideva močnega predsedni- talistvo na 16,640, vojno morna-ka in parlament s samo posve*|rioo pa od sedanjih 11,100 na 12,-tovalno pravico.	500 mož. Povečali bodo tudi
Glasovanje o novi ustavi naj število gotovih rezerv. Te zna-bi bil prvi korak od vojaške k šajo sedaj 30,000 mož, povečali civilni vladi prihodnje leto. jih bodo na 32 000 mož. Napovedujejo, da bo gen. Chung j Avstralija je obširna dežela, Hee Park, sedanji vojiški dikta- po površini skoraj enaka Zdru-tro kandidiral po novi ustavi za .ženim državam, ima pa le dobrih predsednika.	'10 milijonov prebivalcev.
Kennedy je v soboto, ko ga je doseglo sporočilo o sestavljanju bombnikov na Kubi, vprašanje resno proučil s svojimi sodelavci, da bi ugotovil, ali se ni Hruščev začel izmikati izpolnitvi svoje obljube. John McCloy je o tem razpravljal s sovjetskim zastopnikom Kuznecovom in ga posvaril, da lahko kubanska kriza vzplamti znova, če Rusi ne bodo s Kube odstranili ofenzivnega orožja, kot je Hruščev obljubil predsedniku Kennedyu.
Tant sc razgovarja o nadzoru
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni tajnik ZN Tant je včeraj nadaljeval delo za vzpostavitev med narodnega nadzora nad odstranitvijo ofenzivnega orožja s Kube. Sestal se je s sovjetskim zastopnikom Kuznecovom i n kubanskim zastopnikom Carlosom Lechugo v ločenih osebnih razgovorih, da bi dobil poročilo o uspehu Mikojano-vega poslanstva n a Kubi. Kasneje se je sestal z ameriškima zastopnikoma Steven-sonom in McCloyem.
Amerikanca sta po razgovor u z glavnim tajnikom Tantom odšla na sestanek s Kuznecovom.
Mednarodni rdeči križ je pristal na prevzem nadziranja ladij, ki prihajajo na Kubo, v kolikor se ne bi Kuba temu upirala. Nadzorovanje bi se po sedanjem načrtu vršilo itak izven kubanskih teritc-riaknih voda in Kuba dejansko pri vsem ne bi bila niti prizadeta.
Združene države zahtevajo mednarodno nadzorstvo n a sami Kubi. Kaj je v tem pogledu opravil Mikojan, o tern ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Rus naadaljujo razgovore s Fidelom Castrom, njegovim bratom Raulom in predsednikom kubanske republike Dorticosom.
Jemenska revolucija se je spremenila v državljansko vojno
SANA, Jemen. — Zarotniki so v začetku revolucije premagali kralja in njegove pristaše. Trdili so celo, da so kralja ubili, kar pa menda ni res, dasiravno manjkajo dokazj za eno in drugo poročilo. Res pa je, da boj med revolucijonarji in pristaši kraljevskega režima še niso končani. Vsaka stran poroča o svojih zmagah, o porazih seveda ne
Obe strani imata svoje podpornike. Z revolucijonarji vleče egiptovski Naser, s kraljem pa kralja Savd in Husejin. Tudi na frontah se je položaj toliko razčistil, da se bojev na obeh straneh udeležujejo tudi čete zaveznikov. Tako se v spopadih srečajo egiptovski vojaki z savd-skimi in jordanskimi.
Kakšno vlogo igrajo pri tem Angleži, ni jasno. Znano je le to, da imajo nekaj svojih “zračnih čet” in nekaj vojnih letal zbranih v Adenu.
V Adenu tudi mislijo, da se sedaj vrši boj ne samo o tem, kdo bo v Jemenu končno vladal, ampak tudi pod kateri vpliv bo Jemen padel, ali ped kraljevsko-arabski, ki mu je naklonjena Anglija, ali pa pod egiptovski.
Iz Clevelanda in okolice
Volitve—
Danes so občinske, okrajne, državne in zvezne volitve. Volišča so odprta od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. — Pojdimo vsi volit!
Zadušnica—
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv Vida sv. maša za pok. Ignaca Kašič ob 8. obletnici smrti. Žalostno sporočilo—
Dr. A. Skur je dobil sporočilo, da je umrl njegov nečak č. g. Joseph Simič, duhovnik na Sv. Vi-šarjah nad Žabnico. Pokojni je bil dalj časa bolan. Doma je bil v Beneški Sloveniji.
Seja—
Jutri ob 7:30 zvečer ima društvo Carniola Hive No. 493 T.M. sejo v SND na St. Clair Ave., soba št. 1.
Žalostna vest—
G. Karol Boje z 2110 Algon-quine Rd. v Euclidu je dobil ^poročilo, da mu je v Prigorici pri Dolenji vasi pri Ribnici umrl 77 let stari oče Karol Bojc. Pokojni je zapustil ženo Marijo, nčere Marijo Adamič, Karolino Kaplan, Rozo Bojc in sestro Frančiško. Pokojnik je preživel nad 30 let v Clevelandu, pa sc je leta 1953 vrnil v domovino preživet preostala leta svojega življenja.
Popravek—
G. Frank Rupert se oprošča članom Kluba upokojencev v Euclidu, ker se je zmotil v svojem dopisu AD in sporočil, da bo klubova seja 8. novembra, — med tem ko je ta stvarno že bila 1. novembra.
Uniformirani tolovaji pobili 26 ljudi v Kolumbiji
BOGOTA, Kol. — Skupine “uniformiranih tolovajev” je po uradnem poročilu ustavila neki avtobus v pokrajini Huila in pobila 26 oseb, med njimi žene in otroke. Mrtvim so z mančetami (velikimi noži) odsekali glave.
Od več let trajajočega upora proti vladi so ostale v gozdo-
Tunizijo je zagrabila gospodarska kriza
TUNIS, Tun. — Tunizija je t'. ista arabska država, ki je vsaj do letošnjega leta še kar dobro gospodarila. Dobivala je sicer nekaj podpor iz tujine, v glavnem je pa živela s svojimi sredstvi. Letos jo je udaril suša, ki je občutno zmanjšala pridelek oliv. Tunizija je pridelala običajno do 100,000 ton oliv, tako da je več kot polovico pridelke lahko izvozila in s tem krila potrebe v uvozu.
Letošnji pridelek znaša komaj 35,000 do 45,000 ton. Olivnega olja bo komaj za domačo potrebo, za izvoz ne bo ostalo ničesar. Zato je tuniška vlada sklenila, da uvozi iz Amerike cenejša jedilna olja za domačo uporabo, da bo boljše olivno olje lahko prodala. Združene države so izjavila, da boao Tuniziji šle na roko. Za letošnje nakupe jedilnega olja bodo dale tunizijski vlade dolgoročen kredit po nizki obrestni meri.
Velikanski priliv
Reka Amazonka ki zbira
vih nekatere tolpe, ki strahuje- dovje velikega dela Južne Ame-jo ljudi, ropajo in se bore “za rike, prinaša v Atlantski ocean svobodo” na svojo roko in v|vsako sekundo okoli pet milijo-svojo korist.	nov galon vode.
šolarska modrost ■
“No, kdo mi ve povedati, kako nastane rosa?” V razredu vse tiho. Potem pa le vstane Tonček in pravi: “Tovariš učitelj, zemlja se tako hitro vrti, da se oznoji.”
-----o------
Zadnje vesti
SOFIJA, Bolg. — Kongres Komunistične partije Bolgarije je odstavil predsednika vlade Antona Jugova in šest njegovih ministrov, ki so obdolženi stalinizma. Vsi so bili izključeni tudf iz vodstva partije, ostali pa so še njeni člani. — Giavni tajnik KI* Živkov je obsodil na kongresu Albanijo, pa govoril prijateljsko o Jugoslaviji.
BEOGRAD, FLRJ. — V železniški nesreči pri Kabanovicah v južnem delu dežele je bilo včeraj 24 mrtvih in 17 težko ranjenih. Do nesreče je prišlo, ko se je potniški vlak iztiril.
BONN, Nem. — Kancler Adenauer se je vdal zahtevi liberalnih demokratov in odpustil državnega tajnika v obrambnem ministrstvu W. Straussa, tajnika v pravosodnem ministrstvu V. Hopfa pa poslal na dopust za nedoločen čas. S tem je vsaj na zunaj vladne krize konec.
ZDRUŽENI NARODI, N. Y. -Politični odbor glavne skupščine je z 81:0 glasovom sprejel resolucijo o končanju a-tomskih preskusov. Glasovanja sta se vzdržali Amerika in An glija, ker resolucija ne zahteva mednarodnega nadzora nad izvajanjem prepovedi, Sovje-tija pa, ker ne prepoveduje popolnoma preskuse pod zemljo.
Ameriška Domovina
v V* «	9 '»ar.MO/V« *
r^WHWM*fcr>
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
m**?*
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 214 Tues., Nov. 6, 1962
Po francoskem referendumu
Francoski referendum je preteklo nedeljo potekal po programu. Neredov ni bilo nobenih, zanimanje volivcev je dosegalo komaj povprečje, ki se vrti v deželah svobodne demokracije med 60% in 70%. Moramo namreč vpoštevu-ti, da se Francija nahaja sredi globokega miru in brez posebnih političnih skrbi. De Gaulle jo je osvobodil vseh ko-lonijalnih skrbi in bremen, oziroma je pripravil vse potrebno za njihovo likvidacijo v bližnji prihodnosti. Povprečni Francoz je prebolel alžirsko krizo, diha zopet tako kot pred 35-40 leti. Za politiko se ne briga, to delo prepušča političnim krogom. Dokler je visela nad Francijo alžirska kii-za, je še nekaj dal na politiko in šel glasovat, kadar ga je De Gaulle poklical na volišče. Danes tega nagiba ni več.
Zato je sedaj šel na volišče bolj iz hvaležnosti do De Gaulla, ker ga je rešil skrbi, kot iz strahu, da bo nekaj narobe, ako ne gre volit. Ako je šlo na volišče le 77.25% volivcev, je to kar lepo in dobro. Da ni šlo 22.15% volivcev volit, ni treba smatrati kot nezaupnico De Gaullu, kar trdijo De Gaullovi nasprotniki in z njimi vred večina ameriških poročil.
Od 21 milijonov volivcev, ki so šli volit, jih je glasovalo za De Gaulla okroglo 12, osem pa proti. De Gaulle je torej dobil lepo večino 5 milijonov glasov. De Gaullova zmaga res ni blesteča, toda je zadovoljiva. Da ni večja, tc je treba pripisati zanikrnežem, ki niso šli volit češ, saj bo De Gaulle tako ali tako zmagal.
Kdor pa je bil proti De Gaullu, je gotovo šel volit, saj ga je gonilo na volišče vseh pet opozicijskih strank in p> vrhu še komunistična stranka, ki je opozicijski blok ne šteje v svoje vrste. Vkljub vsej svoji propagandi so spravile na volišče samo okoli 8 milijonov svojih pristašev, kar pomeni zanje političen poraz, dasiravno ga nočejo priznati. Kako velik je ta poraz, se bo videlo šele pri parlamentarnih volitvah, ki bodo sredi novembra. Takrat se De Gaullle osebno ne bo udeležil volivnega boja, prepustil bo svoji politični stranki, naj se sama peha za zaupanje volivcev in opozicijske stranke ne bodo imele proti sebi osebe De Gaulla.
Vsekakor je že danes jasno, da bo referendum imel za Francijo precej političnih posledic, ki jih ne smemo prezreti.
Predvsem bo sedaj francoski volivec volil neposredno predsednika republike, izvolil ga bo že takrat, ko bo stari predsednik še vladal. Ako bo šlo vse po sreči, bo to enkrat v 1. 1965, kajti 1. 1966 poteče De Gaullov mandat. Stari predsednik bo predal oblast novemu in nasprotnikom novega predsedniškega režima ne bo dana prilika za intrigiranje ali celo revolucijo.
Zgodi se pa lahko, da De Gaulla zmanjka tudi preje. Lahko umre naravne smrti, lahko ga zarotniki ubijejo. V tem slučaju postane začasni predsednik francoske republike vsakokratni predsednik senata, ki mora poskrbeti, da je tekom 40 dni izvoljen redni predsednik. V tistih 40 dnevih se seveda lahko zgodijo vse mogoče stvari.
Lahko se konsolidira sedanja razbita desnica in pod vodstvom nezadovoljnih generalov odstavi začasnega predsednika republike in postavi svojega. Podoben poskus lahko naprav tudi levica. V takem slučaju bi Francija prešla v politični kaos, ki bi se iz njega verjetno izcimila vse drugačna diktatura kot je tista, ki naj j0 bi bil sedaj uzakonil Da Gaulle po mnenju njegovih nasprotnikov.
Francija je sicer najstarejša evropska velika republika, toda politično še ni ustaljena. Minula je sicer nevarnost, da bi v njej zopet zavladala monarhija, toda nima nobenega jamstva, da ne bi padla zopet v diktaturo. Jamstva ne more imeti radi tega, ker francoska svobodna demokracija ne more najti prave oblike parlamentarne vladavine. Rada bi dosegla dva cilja z eno potezo: močen parlament z močno vlado. To se ji do sedaj še ni posrečilo. Francoski parlament ima preveč strank, zato je že po svojem sestavu slab. Ker je slab, ne more trpeti močne vlade, kajti v močni vladi bi takoj začutil oviro za svojo parlamentarno politiko in ji očital diktatorske metode, ako ne naravnost diktatorske cilje.
Francoska parlamentarna opozicija ni mogla radi tega postaviti proti ideji o močnem predsedniku svoje ideje o močnem parlamentu. Pobijala je De Gaulla, ni pa postavila nobenega pozitivnega političnega programa, kakšna naj bo francoska vladavina. To je deloma vzrok, zakaj je pri referendumu pogorela.
General De Gaulle ima recept za novi franco'ski politični režim: močan parlament z močnim predsednikom republike. Močnega predsednika republike je že ustvaril z zadnjim referendumom. Zat0 mu ni treba biti v skrbeh, da bi bil njegov naslednik igrača v rokah vsakokratne parlamentarne večine.
Do močnega parlamenta hoče priti na ta način, da ustvari v Franciji tak političen položaj, da bodo volivci prisiljeni, da sc družijo samo v velikih strankah. De Gaulle vi-
di namreč samo v parlamentu s par velikimi strankami močan parlament. Kako bo svoj cilj dosegel, še ni povedal, kar ga pa ne bo oviralo, da ga ne bo s svojo znano žilavost-jo tudi zasledoval. Časa ima primeroma dosti, kajti pred 1. 1966 mu ni treba misliti na konec svojega režima.
Ako bo šlo vse po De Gaullovem programu, bomo v prihodnjih letih priča zanimivemu poskusu, kako ustvariti močan parlament proti volji političnih strank. Da bo ta poskus naletel na oster odpor francoskih političnih strank, je razumljivo. Nihče ne želi rad umreti tudi v politiki, tudi francoske stranke ne. Vse bo zaviselo od francoskega volivca: ali bo ubogal De Gaulla ali stranke? Letošnje parlamentarne volitve še ne bodo dale odgovora na to vprašanje, francoski volivci namreč še niso doumeli do dna, kaj hoče De Gaulle še doseči v svoji politični karijeri.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Sredi jeseni smo. Listje raz dreves že odpada — pašniki sive in rjave — narava bolj in bolj popušča in se podaja v zimski počitek. Farmarji pospravljajo zadnje pridelke. Krhajo koruzo, a ne več po nekdanjih starih načinih z rokami, ampak s stroji in delo gre hitro naprej. Kar je preje opravilo v enem dnevu stotine delavcev z rokami, zdaj veliki stroj opravi z eno ali dvema osebama. Vse se je spremenilo in se spreminja dan za dnem naprej in naprej. Nekateri preroki pravijo, da kmalu bo tu čas, ko bodo polja sama rodila.
Vse se bo na neke načine z avtomatičnimi stroji opravljalo samo. Pečeni golobje, kure in race, ter goske in purani bodo kar avtomatično pečeni prihajali na mize. Le usta bodo morali ljudje odpirati, drugo bo šlo pa vse, po paragrafih avto-macije.
Prava nebesa, kajne! Le zakaj sva prehitro na svet prišla, praviva včasih s sosedom Jožetom.
Avtomacija je res čudovita! A vsega pa tudi avtomacija ne zmore in ne more rešiti. Gospodarskih skrbi farmarjem ne more za stalno odvzeti ne odstraniti. Jih olajšuje, pa le začasno in skrbi se zopet pojavijo na drugih koncih in straneh. Treba je novih strojev, treba tega in onega, farmarji pa tožijo, da je v njihovih žepih več in več praznine in teme. Kje dobiti da bi bilo kaj več za v žep, ta skrb tare farmarje in seveda tudi mnoge druge.
Kje? Več dohodkov je treba! Od kje povabiti te? Farmarjem ta misel najbrže svetuje nekaj tega-le: Več zahtevaj za jajčka, za putke, race, goske, purane, pujske, teleta in junce
—	več za koruzo, pšenico, oves m drugo!
To je lahko reči in svetovati. V mestih na trgih pa pravijo družinske mamice, ki to kupujejo:
“Kaj pa mislite vi farmarji s širokimi klobuki in kapami, da me po mestih in vaseh denar po tleh pobiramo? Le imejte vi vaše koklje in goske in krave, da se bodo vam postarale in boste dobili še manj za nje! Me pa bomo kupovale kaj drugega, kar je ceneje ... Če mislite, da boste nam cene dvigali vsako jutro pred “fruštkom”, se motite! Postale bomo glasne, da bo nas čul sam gostolasi Kennedy v Beli hiši in če se ne bo zganil, ter vam povedal koliko je ura
—	ga volile več ne bomo .. . Tudi za nas je na svetu orožje, ki mu je ime “bojkot” — in bojkotirale vas bomo ... Vam že pokažemo!
Taka “hladna”, ali če hočete rajši “mrzla” vojna in “špetir” traja neprestano med tistimi, ki :prodajajo in tistimi, ki kupujejo.
Tista stara znana pravljica o “volku in kozi” je podobna tej vsakdanji gospodarski borbi med nami. Le to, da vlogi se zamenjavata pogosto. Tisti, ki prodaja in prihaja aa dan pred “fruštkom” z višjimi cenami nastopa v vlogi “volka” zjutraj. Tisti, ki kupuje nastopa v vlogi “koze”. Z višjo ceno je volk “kozi” že nekaj odgriznil, vsaj tako koza v žepu čuti in začne meketati,
Ker ni več “cela”.
Ko pa “koza” zahteva več pri plačah in zaslužku — to pa udari nazaj prvega, ki je njej blago podražil in ker mora on zdaj za razne izdelke kot stroje itd. več plačati, je on v vlogi “koze” in slednja pa v v logi volka ...
Tako se hudujeta drug na drugega, od jutra do večera.
Socialna pravičnost, ki je nekaka “mamica” z dobrim srcem, pa pri njima pod mizo plaka, ker na njo se ne zmisli ne eden ne drugi.. Tam trpi sirota in se dolgočasi, da bi jo kdo poklical k besedi in ji dal zasluženo mesto pri glavni mizi človekove družbe ...
Ali bo kdaj prišlo do tega? Upajmo!
* DO NAŠE “POGLIHENGE” med predsednikom in Senatom je prišlo, ko je pred kratkem glasovalo za tako “poglihengo” 52 senatorjev in 41 pa proti.
Kakor znano so preje Ken-nedyeve predloge za trajno federalno kontrolo nad pridelovanjem in razpečavanjem žita, bombaža in živinorejstvom, kar naj bi stabiliziralo tržne cene — odklonili in glasovali proti njim. Za tem so stedile v javnosti številne debate — ugovori in zagovarjanja. Javno mnenje se je močno pocepilo in obe vodilni stranki sta začeli na kričeče probleme v zadevi gledati z drugimi očmi. Po nekaterih državah -:o se že začeli oglašati farmarji in drugi stanovi, da je skrajni čas za novo politično stranko v deželi, ki naj bi zastopala interese farmarjev, delavcev in zlasti starih onemoglih. Tak pojav, če bi prišlo do kaj takega, bi močno oslabil demokrate in republikance, zato so postali oboji bolj mehki in dostopni za razne nasvete in posvetovanja o njih. In do nekega delnega soglasja so prišli, kakor kaže to zadnje glasovanje koncem sep tembra v senatski zbornici.
Predsedniku Kennedyu niso ugodili v vsem — nekaj pa so popustili. Nekako od 20 do 30% tistega, kar je v predlogu za kontrolo nad farmarskimi pridelki in razpečavanjem istih priporočal, so mu popustili.
Načrt, ki ga je zdaj senat odobril sicer s pičlo večino, dovoljuje nižjo količino akrov zemlje za neobdelovanje, kakor pa 55 milijonov akrov, kar je vseboval tozadevni prvotni vladni predlog. Načrt naj se začne uvajati šele z letom 1964 in ne takoj, kakor je to priporočal predsednikov predlog. Načrt pa morajo odobriti potom referenduma farmarji potom svojih krajevnih udruženj z dvetretjin-sko večino.
Cena pšenici, pridelani na znižani količini zemlje, bo $2. Onemu delu pšeničnega pridelka, ki bo segal preko določene kvote pa le $1.30 ip slednji bo določen Ir. za krmljenje živine.
Urad poljedelskega tajništva v Washingtonu bo imel oblast določati cene žitu, kakor bodo to zahtevale okoliščine.
V pokrajinah, v katerih vladajo bolj revne gospodarske razmere radi nerodovitnosti in drugih takih zaprek in neugodnosti, bo načrt dovoljeval vladi takim .pokrajinam pomagati z raznimi načini, da se bo revšči-
na omiljevala v takih krajih in ljudem dalo več prilik za boljši gospodarski obstoj in napredek.
To so glavne nekatere točke v načrtu, ki so ga sprejeli v senatu. Seveda, predno bo prišel do veljave, ga mora še kongresna (poslanska) zbornica odobriti in podpisati ga mora tudi predsednik, kateri pa ni s tem popolnoma zadovoljen. Pravijo, da bo predsednik vztrajal pri svojem prvotnem načrtu in predlogu in da bo istega skušal privesti do uzakonjenja v prihodnjem kongresnem zasedanju. Do tedaj je seveda še več tednov. Med tem bodo še volitve, če bodo te prinesle predsednikovemu predlogu bolj naklonjene kongresnike in senatorje. To bo pokazala prihodnjost, do tedaj pa do šla sedanja politična cirkuška igra med “sitim volkom in celo kozo” naprej...
* PAR VPRAŠANJ IN ODGOVOROV:
— Katera dežela na svetu ima svojem ozemlju največ potokov, rek in vodnih potov? — Odg.: Finska, ki ima nad 31,000 milj potokov in rek.
— Katera dežela pa nima niti ne potokov, ne rek v svojih mejah? — Odg.: To je južna Arabija.
— Kje se nahaja naj višje obljudeno naselje na svetu? — Odg.: To je premogarsko naselje v južnoameriški državi Čile, ki se nahaja 18,480 čevljev nad morsko gladino. Drugo najvišje naselje je v državi Peru 16,200 čevljev nad morjem in tretji najvišji kraj je budistični samostan v Tibetu 15,200 čevljev nad morjem.	Matevž.
-----o------
Rev. Klavdij Okorn -50-lelnik
K sodobnim svetovnim problemom
Svet je bil pretekli teden pre-
Milwaukee, Wis. — Vsi dobro vemo, da društvo “Abrahamov” ni nikjer registrirano, čeprav je na milijone opolnomočenih članov in članic. Toda vseeno, seznam njegovih članov vsi kaj radi prebiramo, posebno tisti, ki so že prekoračili “Abrahamova” leta. Letos, 8. novembra, se bo rad ali nerad vpisal vanj priljubljeni in spoštovani slovenski župnik fare Sv. Janeza Rev. Klavdij Okorn. Zadnje dneve, ko mu je začel segati Abraham v roko, se p. Klavdij Okorn obnaša nekam čudno — zgleda, kot bi se rad umaknil — izognil ta kemu srečanju. Naj bo kakorkoli že, p. Klavdij ima v krstnem listu napisano, da se je rodil 8. novembra 1912 v vasi Podbrezje na Gorenjskem, blizu Bleda in Marijine božje poti Brezje. Pri krstnem kamenu je dobil ime Francelj, za duhovniško ime pa si je izbral ime Klavdij in to leta 1936, ko je bil posvečen za duhovnika v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Novomašnik p. Klavdij Okorn je v svoji rojstni vasi v Podbrezjah v ponos svojih staršev in sorodnikov prvikrat zapel slavnostni TE DEUM, slavnostni pridigar pa je bil takratni tržiški župnik in sedanji ljubljanski nadškof dr. Anton Vovk. Kot mladega in delavnega duhovnika so ga nastavili za kateheta v Marijani-šču, pozneje pa je bil imenovan za kaplana pri fari sv. Cirila in Metoda za Bežigradom, kjer ga je doletela druga svetovna vojna. Kot zavednega slovenskega duhovnika so ga nemške oblasti preganjale in ga končno odpeljale v zloglasno koncentracijsko taborišče v Dachauu.
Po končani vojni je slavljenec p. Klavdij Okorn srečno pripotoval v Ameriko, kjer se je naselil pri svojih sobratih frančiškanih v Lemontu. Po kratkem pastirovanju v fari sv. Štefana v Chicagu, je bil poslan v Avstralijo med tam živeče Slovence. Njegova življenjska pot ga je potem pripeljala nazaj v Ameriko, kjer je bil imenovan za kaplana pri sv. Janezu v Mil-
tako za vodnike Združenih dr-
cej blizu atomske vojne( ko sta si Amerika in Rusija stala druga drugi nasproti zaradi ruskih vojaških oporišč na Kubi. Ruski Hruščev je spoznal ameriško odločnost in pristal na Kenue-dyevo zahtevo, da mora ofenzivno orožje izginiti s Kube. Na splošno začudenje je Hruščev pristal celo nato, da se to izvrši pod mednarodnim nadzorom.
Pri razgovorih o mednarodnem nadziranju odstranitve ruskega atomskega orožja, raket in bombnikov s Kube se je Castro užaljen uprl in zatrjeval, da na mednarodno nadzorstvo ne more in ne bo nikdar pristal. Hruščev je poslal h Castru svojega prvega namestnika Armenca Anastaza Mikojana, da spravi upornega tovariša h pokorščini.
(Svet med tem ugiba, kaj je pripravilo Hruščeva do skoraj popolne kapitulacije. Politični razlagalci in “poznavalci” razmer'v Sovjetski zvezi iščejo vse mogoče vzroke v sporu med “trdo” in “mehko” zunanjepolitično smerjo v vodstvu Sovjeti- pripravlja, je. Ugibljejo, kdo naj bi bil pripravil Sovjetijo do poskusa ustvaritve vojaškega oporišča na Kubi in kdo bo sedaj za to polomijo plačal račun.
Ruski umik pred ameriško odločnostjo dejansko ni nobena poT seibna tajnost. Poznavalci gospodarske in vojaške moči svo-oodnega in komunističnega sveta na obeh straneh železne zavese vedo, da je odnos sil med obema nekako 2:1 v korist svobodnega sveta. Račun torej pokaže jasno, da mora biti v vsakem spopadu zmaga na strani svobodnega sveta, v kolikor ne bi komunističnemu svetu uspelo z nenadnim udarom premoč svobodnega sveta uničiti. Zgraditev sovjetskega vojaškega oporišča na Kubi je hotela doseči prav to. Ko so v Moskvi spoznali, da je Amerika njihovo igro spregledala in njihove vojaške priprave na Kubi odkrila, so se naglo odločili za umik, ker bi se sicer lahko dogodilo, da bi s Kubo padlo tudi rusko atomsko orožje z ruskimi raketami vred v roke ameriških Oboroženih sil.
žav kot za vodnike Sovjetije pri njihovih prihodnjih korakih v mednarodni politiki.
Alžirski Ben Bella zavija močno na levo, pa menda pri tem še vedno upa na ameriško m francosko gospodarsko pomoč. V sosednjem Maroku in v Tuniziji se resno boje, da se bo Alžirija pridružila komunističnemu bloku, če jo ne bo zmodrila bridka skušnja kubanskega Castra. *
V Kongu se položaj bistveno ni spremenil. Ta teden se bo sestal parlament, na razpravo o novi ustavi, ki so jo izdelali strokovnjaki ZN, ki pa večini kongoških politikov ni posebno pri srcu. Vlada Adule bo imela velike težave, če bo hotela ustavo spraviti skozi parlament. Ni izključen njen lastni padec.
Katanški Čomibe se pri tem spretno upira vsaki tesnejši povezavi z ostalim Kongom. Za slučaj, če bi ZN skušali zedinjenje doseči s silo, se tudi vojaško
Jemenska republikanska vlada se je. doslej uspešno upirala pristašem monarhije, ki uživajo pomoč Saudske Arabije, Jordanije in angleškega Adena.
*
Iraškemu Kasemu se ni posrečilo streti upora Kurdov, ki zahtevajo več samouprave, V resnici pa se bore za neodvisni Kurdistan, v katerega naj bi prišel del Iraka, del Turčije in del Irana. V ozadju kurdskega upora so Rusi, ki upajo z njim držati ta del sveta v stalni napetosti.
Predsednik Kennedy je obljubil, da Združene države ne bodo Kube zasedle, če bo sovjetsko ofenzivno orožje z nje odstranjeno pod mednarodnim nadzorom. Ni pa se zavezal, da ne bo kasneje kdaj uporabil sile proti Castru, če tega ne bo mogoče na kak drug način spraviti z oblasti. Komunistična Kuba predstavlja stalno nevarnost za Latinsko Ameriko, pa naj tudi na njej ni več raket in atomskega orožja.
Za Latinsko Ameriko je od teh nevarnejša komunistična
Indija in Kitajska sta si v laseh zaradi meje. Mali obmejni spopadi so se razvili v že kan pravo vojno, saj priznavajo Indijci v prvih 10 dneh okoli dva in pol tisoč mrtvih in pogrešanih. Pri tem zatrjujejo, da morajo biti kitajske izgube vsaj še enkrat tolikšne.
Predsednik indijske vlade Nehru se je moral vdati javnemu pritisku in odpustiti vojnega ministra levičarja Krišno Me-nona. Vsa dežela je pokazala silni patriotizem in voljo do zmage nad kitajskimi vpadalen Nehru se je obrnil na svobodni svet za moralno podporo in vojaško pomoč. To so mu doslej poslale Velika Britanija, Amerika in Francija in še nekatere druge države. Indija bi rada orožje in vojaške potrebščine plačala, pa nemara tega ne bo zmogla, če se bo vojna zavlekla.
Indija je izgubila v prvih dveh tednih bojev preko 30 postojank na obeh delih bojišča. Ki' tajci so zasedli večji del ozemlja, ki ga označujejo za kitajskega. Vprašanje je, ali se bodo 5
propaganda, ki izrablja zaostale ^em zadovoljili ali bodo prod^ gospodarske in socialne razmere ra^ ae dalje v Indijo. Nehru )L
v Latinski Ameriki.
Ob kubanski krizi se je poka-
izjavil v parlamentu, da IndiJa ne bo popustila in se ne bo spO' stila v razgovore s Kitajci, do-
zalo, da se svobodni svet med kler bodo na indijskih tleh. Ua seboj rad prepira, dokler ni ne-Ibi se rdeči Kitajci sami urnah' varnosti, da pa se v trenutku, ind* z ozemlja, ki ga smatrajo % ko postane ta resna, naglo stre- svojega, ni verjetno, da bi V* zni in združi svoje sile. To spc-dndBc^ naogli skoro s silo P° znanje je pomembno in koristno gnani nazaj pa tudi za enkrat ne
^---------.I--—..—^ ,kaže.
Zanimiva je v tej zvezi izjava nacionalne kitajske vlade iia Formozi. Ta prav tako kot rde' ča vlada v Peipingu zavrača Mc'
novan za župnika fare sv. Janeza, kar je še danes.
Jubilant je duhovni vodja Slovenske ženske zveze in slovenskega kulturnega društva “Triglav” v Milwaukee ter ne- ^ .
umorni borec za ohranitev ži- ^ , u,Pm2a za npi-avičene.^ vega narodnega in verskega čuta med slovenskimi izseljenci.
Gospodu župniku Klavdiju Okornu iskreno čestitamo k nje-
waukee. Leta 1954 pa je bil ime- , Okorn!
Mahonovo črto kot kitajsko-in-djisko mejo ter označuje zahte'
bi torej spravila Indija vpraša' nje spora s Kitajsko v Združene narode, bi prišel čangkajšk% zastopnik v neprijetni položaj)
„ ,	.	da bi moral braniti politiko rd'-
govi 50-Jetnici rojstva in plodo- vg Kitajske
nosnega življenja ter mu želimo | položaj v Laosu je neja&en,
iz vsega srca, da bi ga Bog ob- kot je bil pred tedni; Komuni'
daril s krepkim zdravjem, da sti drže svoj del države trdo ^
bi tak° še dolgo vrsto let pa- 'rokah in ne pustijo vanj niko'
stiroval slovenski fari sv. Ja-'gar- Upanje na resnično “ne^'
neza in slovenski skupnosti. pralni” Laos je vsak dan manjše;
Še na mnogo leta p. Klavdij-Med tem se vojna proti-
L. G.
(Dalje na 3. strani)
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
“29. oktober”1 smo praznovali
“29. oktober je slovenski narodni praznik. Vračajmo se k njemu po svobodo! Po narodno svobodOj ki nam jo je prinesel ta dan kot sonce v tisočletno temo! Po slogo! Po demokracijo! Po narodno skupnost in po volji za delo med narodom! Po lastnem upravljanju slovenskih dežel! Po naši “Zedinjeni Sloveniji, uresničeni v Zgodovini samo enkratno: v tistem tednu po 29. oktobru 1918, dokler naš Trst niso zasedli — “zavezniki”!”
Tako je o “29. oktobru” napisal g. td v uvodniku Svobodne Slovenije 25. oktobra letos. In ta naš narodni praznik smo letos zopet praznovali v Torontu. Proslava je bila v nedeljo 28. oktobra ob petih pop. v cerkveni dvorani na Manning Ave.; U-deležba na proslavi je bila lepd, 'Večja kot doslej. Udeleženci so prihiteli od vseh oddaljenih koncev velikega Toronta; še celo zastopniki slov. naselbine iz Guel-Pha so bili med nami. številni so bili predstavniki najrazličnejših organizacij in društev. Prireditev sta počastila tudi preč. 6g. Andrej Prebil CM župnik in Jože Mejač CM.
Toplo je bil pozdravljen v naši sredi predsednik NO za Slovenijo in' načelnik SLS dr. Miha Krek z gospo soprogo. Mesto Toronto je na proslavi predstav-*jal župan Mr. Nathan Phillips z gospo. V imenu Hrvatov je Slovencem čestital k narodnemu prazniku g. John Waldman, predsednik folklornega društva “Mladost.” Na proslavo je prihitel tudi Mr. Arthur Maloney Q. C. kot zastopnik konservativne stranke.
Slavnostni govornik je bil Prdesednik dr. Miha Krek. V krasnem govoru je orisal prvi oktober, nas nato popeljal v da-našnjo Slovenijo, ki jo je zasužnjil komunizem. V govoru se Jo dotaknil tudi svetovne borbe med komunizmom in svobodo ter nas za konec popeljal v mislih med zbrane cerkvene očete v Kim, ki zborujejo, da bi svetu Prikazali kat. Cerkev vse lepšo m privlačnejšo.
V drugem delu proslave pa smo poromali v naše stare kraje in smo videli barvne grbe slovenskih trgov in mest.
Slovenske potniške agencije se priporočajo:
PRODAJA AVIONSKIII IN LADIJSKIH KART.
Skupna, vodena potovanja v stari kraj:
I-	grupa od 22. aprila 1963 do 25. junija 1963 iz New Yorka SS
Mauretania in ss queen
MARY. Cena v obe smeri samo Can. $356.20.
Kdor želi, se lahko udeleži kratkega izleta po Italiji v tej zvezi: Napoli, Rim, Firence, Venezia, Gorica, Trst — Can. $97.40 (8 dni polna oskrba).
II-	grupa od 11. aprila 1963 do 2f>. junija 1963 iz Montreal SS HOMERIC, cena Can. $357.50.
Javiti se pravočasno, zahtevajte izčrpni program. Kdor plača v USA $ cena nižja za 8%. Cene niso bile nikdar tako nizke.
Organiziramo skupinska poto-Vanja članom slovenskih organi-zacij z avionom po znižanih ce
nah.
Ud 15. okt. do 30. junija imi-
Sfantske cene!
Prodaja dinarjev, pošiljanje denarja. slovenske knjige, paketi, vizumi, potni listi za n.edržav-lane, notar za garancije etc. vedno na razpolago,
WORLD TRAVEL SERVICE LTD
258 College St.
Toronto, WA 3-4868. PODRUŽNICA:
Montreal P. Q., VI 4-5292 8968 St. Lawrence Blvd.
Proslavo je vodil g. Peter Mar-keš. Oder sta krasili slovenska in kanadska zastava. V ozadju pa je visel velik zemljevid Slovenije. Vsa prireditev je kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so jih zakrivile višje sile, lepo uspela. Med odmorom je lepo zaigrala godba, ki jo je vodil g. R. Paznar.	Por.
Moj izlet v Cleveland
Zadnjič sem ostal pri Krekovih. Gledal in opazoval sem njihovo skromno življenje; videl sem tudi nekaj njihovega zastonjskega dela. V pisarni je ležalo pripravljenih polno dopisov; mislim, da so bili za razne urade, verjetno kake prošnje, posredovanja in ne vem kaj še. Nisem spraševal, a videl sem, ko je gospa Malka dajala te spise, ki jih je čez dan natipkala gospodu v podpis, jih spravila v ovojnice in pripravila za pošto. iZjutrgj, preden gospod Miha odide, v glavnem reši pošto; pripravi osnutke, napiše naročila in to z dneva v dan in brez godrnjanja, brez pritožbe in brez plačila. Stalno je v službi bližnjega, skupnosti in naroda. Nekoč mi je rekel p. Bernard, ko je bil še v New Yorku: “Neverjetno, koliko pregarata ta dva človeka, in to v popolni tišini, nevidno, neslišno in brez hvale. Za zahvalo sta pa marsikdaj grdo oklevetana.”
In res. Koliko klevet, zmerjanja, laži in natolcevanja je bilo že vrženo na tega idealnega garača. In on? Naj tisti “kritiki” poiščejo Krekove spise iz preteklosti in sedanjosti in naj preberejo njihovo vsebino. Iz vsega njegovega pisanja odseva ena sama prošnja, ena sama želja za dobro posameznika, skupnosti in naroda, zlasti za dobro in zdravo mladino, ki je narodova bodočnost. Niti na najhujše napade in krivice ni nikoli odgovarjal. Nikdar ni prišla slaba beseda izpod njegovega peresa na papir. Kdor pozna njegovo osebnost in delo, mora imeti črno dušo, če vdari po njem Tisti pa, ki njegovega dela ne pozna in naseda sami propagandi, naj rajše molči, da se ne bo osramotil.
Hitro, prehitro je minul večer pri Krekovih. Deset je že kazala ura, ko sta me oba naložila na avto in me odpeljala nazaj h Koširjevim. Naslednji dan smo šli k osmi maši k sv. Vidu. Veselo sem bil presenečen, ko je pristopil k oltarju in po evangeliju na prižnico naš č. g. Stanko
v 18. letu. Ti dve prijazni de-'ta večer priti skupaj še z ne-
klici sta me ob slovesu poljubili na lice. Nič se jima nisem branil. še všeč mi je bilo. Nič hudega sluteč sva se odpeljala nazaj h Koširjevim na kosilo. Pri mizi sta naju že čakala nagajivi
ugnanim, tihim organizacijskim delavcem Jakom Žakljem, smo se zahvalili za vse dobro in se poslovili. Pred Baragovim domom nas je Viktor zložil. Jaka sem dobil za pultom v belem
Košir Tonče in dovtipni Henrik predpasniku. Tako lepo domače
Kremžar. Nič hudega sluteč sem jima nedolžno odgovarjal in ju tako le še bolj podžigal, dokler mi ni prinesla Polonca ogledalo in zagledal sem na licu dva rdeča obročka. Tako sem postal rdeč, da sta se obročka kar utopila v rdečico. Vzel sem robec in se obrisal, ker pa je postal precej rdeč, sem ga pri Koširju v “garbič” vrgel, da bi ga žena ne zapazila. Potem pa metla ... in tako dalje.
Še smo sedeli pri mizi, ko je zapel telefon. Klical je France Lončar, ta dobra in mehka duša, in naročal Tonetu, naj pridem popoldne tja. Ker se je Jernej že odpeljal po svojih potih, me je prišel iskat kar Lončarjev najmlajši sin Karlo. Prisedla sta še Tonče in Henrik. France nas je pričakal na verandi pred hišo. Videl sem, kako rad bi nas pozdravil na ves glas. Pa revež ne more, ker so mu partizani prestrelili glasilke. Govori lahko le šepetaje. Tudi roko so mu pokvarili, vendar vse junaško prenaša in je vedno ves nasmejan. Povabil nas je v sprejemnico in gospa, mama Lončarjeva, nam je takoj postregla s pijačo in jedačo lastnega izdelka. Da, ona zna. Saj je že doma spekla iz italijanske golice (pšenice) eno ped visok hlebec.
Kmalu se nam je družba povečala. Prišla sta gg. Kamin, tih, pravičen in veren mož, in naš Tine Strah iz' Toronta. V prijetni družbi in veselem razpoloženju nam je hitro potekal čas in morali smo se posloviti, čeprav bi najrajši kar obsedel. Kako prijetno je biti v družbi kremenitih značajev, pravilno mislečih mož še vedno idealnih starih Kranjcev!
S Tonetom in Henrikom smo se vsedli v avto in potegnil nas je h Kmetiču. Gospodarja Viktorja s tremi ljubkimi otročki smo do/bili na vrtu, v katerem ima Viktor največje veselje, gospodinjo Minko pa pri štedilniku. Ogledali smo si vrt in njegove vrtnice, ki jih zna on tako lepo vzgajati. Še malo smo se poigrali z otročički in že nas je Minka povabila k večerji. Od jedi naj omenim le njene gobice. Skoraj bi se stepli zanje. Jaz kot stalni strahopetnež in ljubitelj miru sem mogel k
se mi je Zdelo kot včasih pri Graščiču v Polhovem Gradcu ali pri Rogovilcu na Črnučah. Tudi meni je prinesel glažek dobre kapljice, pa sva se vsedla in malo pokramljala. Mnogo zanimivega mi je povedal. Je mož precej na tekočem o vsem. Le škoda, da so ga gostje tako pogosto klicali, da se nisva mogla še več pogovoriti. Z zagotovilom, da bova skušala kmalu zopet priti skupaj, sva se poslovila. Dal mi je še “spomin na Baragov dom” in z orlovskim pozdravom Bog živi sem odšel proti Koširjevim k počitku.
V ponedeljek proti jutru je začelo grmeti in treskati. Nekajkrat je prav pošteno vrezalo. Nato dež. Z dnevom pa se je začelo jasniti, in nastal je lep dan. Drugi so odšli k maši, jaz sem se pa počasi vzdigaval in pripravljal na pot proti domu. Tista ponočna nevihta mi je bila prinesla precejšnjo bolečino v moja vsa po dolgem in nav-križ razrezana in presekana, pa še vedno hrabra prša. In tak čas moram le počasi božati svojo bol. Z naglim, urnim obračanjem bi jo le še povečal.
Po maši nam je Polonca postregla z 'obilnim zajtrkom. Nato sva se z Jernejem zdhvalila za prijetno bivanje po tlnevi in po noči, se poslovila, vsedla v avto in se odpeljala h gospe vdovi Kovačev^ kjer sta naju že čakala Medvedova dva. Z gospo Kovačevo še že od jorej poznam. Saj sva si bila z njenim rajnkim dobra prijatelja. Peljala me je na njen prekrasni vrt. Zares, —---------------4L*—i——»---------—
nekaj lepega. Pravila mi je, kako v poznih večernih urah neguje in škropi cvetlice v možev spomin.
Pa smo se zopet vsedli v avto in odpeljali v Wickliffe k Stu-škovim. Bila je doma sama stara mati, teta Stuškova. Drugi so bili v službi in v šoli. Mlada gospa Jaketičeva, hčerka Stu-škove, je dežala v bolnici. Prebolela je težko operacijo na pljučih. In to gospo sem hotel še obiskati. Teta je potegnila iz garaže svoj avto, me povabila, naj prisedem in odpeljala sva se proti bolnici. Nič z veseljem nisem sedel v avto, češ ženska naklada že osmi križ na “pukl,” ne vem, koliko je gibčna. Pa sem takoj spoznal, da ji lahko zaupam. Tako lepo in spretno je vozila, da sem se ji čudil. Ne zameri, Mary!
Mlada gospa je bila še vsa slaba, saj je bilo komaj dober teden po operaciji, vendar pa že iz najhujšega. Že je prihajala prava barva nazaj na obraz. Bolečine so bila pa še precejšnje. Smilila se mi je. Spomnil sem se tistih dni po operacijah. Tisti dnevi so zares strašni. Upam, da je sedaj že pozabila na vse hudo in se dobro počuti v krogu družine pod skrbno postrežbo matere Mary.
Zanimivo je, da me je ga. Ja-ketič letos spomladi obiskala v bolnici v Torontu> po moji deveti operaciji. Kaj vse se pripeti človeku na svetu. Ker je smela sprejemati le kratke obiske, sva -se kmalu poslovila in zapustila trpinko, želeč ji skorajšnjega okrevanja.
Po postrežbi dobrega prigrizka pri Stuškovi, smo se vsedli v avto in jo vrezali proti Kanadi. Bog z vantii/kii'dgi prijatelji!
Vsem se za vso prijaznost in dobroto lepo zahvali hvaležni Lojze Ambrožič st.
“Miklova Zala” na odru v Torontu
Toronto, Ont. — Daleč so že tisti časi, ko je naša domovina trepetala pred Turki. Komu izmed nas ni poznano iz zgodovine, kako junaško so se branili naši pradedje pred turškimi napadi.
S;ket nam v svoji povesti “Miklova Zala” živo popisuje tiste žalostne čase, ko so Turki ogrožali naše kraje. Mnogi so že videli igro “Miklova Zala” na odru in prizori so jih do solz ganili.
Slovensko gledališče v Torontu se je odločilo, da bo vprizo-rilo “Miklovo Zalo” v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Manning Ave. v soboto, 17. novembra ob osmih zvečer in v nedeljo, 18. novembra ob pol petih popoldne.
Lepo vabimo vse rojake iz Toronta in bližnjih krajev na to prvo igro v letošnji igralski sezoni. Miklova Zala nam bo priklicala v spomin tisto, kar je že zdavnaj pozabljeno. Z lepim obiskom bomo tudi dali priznanje članom Slovenskega gledališča, d žrtvujejo večere, da nam lahko pripravijo lep užitek naše kulturne prireditve.
Slovenskemu gledališču pa kličem: pogumno z delom naprej za ohranitev lepe slovenske besede med nami v tujini.
M. M.
Boljka. Tako rad poslušam nje- |e skledo postrgati. Recepta pa
ne izda, še za denar ne,
gove govore, ki imajo globoko vsebino in so lepo podani. Njegov glas je prišel do prave veljave v tej veliki in do kraja polni cerkvi, žal, da nimam večkrat prilike poslušati njegovih pridig. Razdalje so prevelike in . . . star postajam.
Pred cerkvijo me je počakal g. Vinko Lipovec. Šla sva h Koširjevim, kjer sva ob kavi obujala stare spomine, jih primerjala s sedanjostjo in se pogovorila o tekočih zadevah. A zopet je slovo prehitro prišlo.
Takoj po zajtrku sva se z Jernejem odpeljala k Stuškovi — Jaketičevim v Wickliffe. Nisva pa vedela, da ne znava tja. Drug na drugega sva se zanašala in isva tako namesto 20 minut vozila 90. S to zamudo sva pa Stuškovi teti pokvarila ves načrt in zato, sva jih slišala. Ona bi mo-.rala biti ob lih pri mladi v bolnici. Mlada gsopa, hči Stuško-ive je bila v bolnici po težki operaciji. Dovoljeni so bili samo i kratki obiski, ob določeni uri. 'Zato sva ga polomila, ker sva prišla prepozno.
j Pa še nekaj se mi je pripetilo tisto dopoldne. Stuškova ima v družini dve mladi, čedni stasiti (nečakinji; ena je v 16., druga pa
Minka pravi.
Ko sem
na vsak način hotel
Božični darilni paketi, ki pridejo do prejemnika brez carine in stroškov
NAJNOVEJŠI MODELI radijskih in televizijskih aparatov, hladilnikov, šivalnih strojev, pralnih in sušilnih strojev in biciklov po tovarniški ceni.
POOBLAŠČENI URAD ZA SESTAVO IN OVERITEV DOKUMENTOV.. Potovalni papirji za državljane ir, nedržavljane. Prevodi in prepisi. Strokovno vodenje poslovnih knjig. Davčne prijave.
POROKE PREKO POOBLAŠČENCA V JUGOSLAVIJI. VOZOVNICE za vse letalske in ladijske linije. Poseben 30% popust za vseljence na vseh letalskih linijah.
Pošiljanje denarja preko' Narodne banke. Stroški pošiljatve $1.00. Dinarski bankovci po najnižjem tečaju.
Pošiljamo zajamčeno originalna in sveža zdravila brez carine.
— Zahtevajte naš novi cenik za leto 1963. —: ZAVAROVANJE: za zdravnika, za operacije in vaš dohodek.
mmi HOMELAND AGENGY
(Lastnik: MILAN LENDIČ)
471 College St.	TORONTO 4, Ont., Canada
Telefon: WA 1-6016
Sobe oddamo
4 sobe in kopalnica za $40 i?: 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St.	(X)
Svetovni problemi
*
(Nadaljevanje z 2. strani) gverili v Južnem Vietnamu nadaljuje brez posebnih vidnih uspehov. Veliki vojaški nastopi proti središčem gverile ostajajo brez uspeha kljub širokopotezni ameriški vojaški pomoči. Trenutno je v Južnem Vietnamu preko 10,000 ameriških vojakov vseh vrst. Ti so še ved no le svetovalci in pomočniki v prevozu, v borbo samo se pa ne spuščajo, v kolikor ni to nujno
za njihovo lastno varnost.
*
Komunistični svet je doživel v kubanski krizi občuten poraz, ki ne bo ostal brez vpliva na na-daljni razvoj mrzle vojne. Nove afriške in azijske države so ob tej priložnosti lahko spoznale, kje je resnična moč in kje le kup besedi. To jim bo pomagalo pri odločanju njihove poti v mednarodni politiki.
kot izolatorji, zato ta elektrika ostaja v telesu. Cheyenni, ki hodijo ali bosi ali v mokasinih, lahko vedno sproti odvajajo škodljive električne naboje. Za razliko od drugega materiala za podplate namreč usnje dobro prevaja elektriko.
— Povprečni tovorni avtomobil v ZDA je nekako 10 dni na leto v popravilu.
CLEVELAND, O.
MAU OGLASI
V najem
Oddamo 3 neopremljene, na novo dekorirane sobe, zgoraj, spredaj, eni ženski ali dvojici. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj.	(x)
Če želite imeti za božič lepe in čiste domove, pokličite že sedaj
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Sobe oddamo
štiri sobe oddamo v najem dvem odraslim osebam. Kličite IV 1-5531.	(214)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zg°raj> neopremljene, blizu E. 185 in Kewanee, na novo dekorirane. Samo odraslim. 481-8255.
(5, 6, 7, 12, 13 nov.)
Stanovanja oddamo
5 stanovanj, vsako 4 sobe, na novo dekorirane, oddamo v bližini St. Clair Ave. in E. 61 St. Kličite 241-6388.	(217)

'staro IN NOVO -‘-t- Na desni stpji.stara \cerkev nova, moderna, zgrajena po zamisli Paula Gerharda.
Berlinn-Sclwenebergt na levi
Zdravo srce zaradi pravih čevljev!
Indijanski rod Cheyenne v Wyomingu je zbudil pri medicinskih raziskovalcih zanimanje za vestne preglede in poglobljene razprave. Ugotovili so namreč, da pri tem indijanskem plemenu ni še nihče umrl za srčnim infarktom in da pripadniki tega rodu sploh ne poznajo motenj v krvnem obtoku, čeprav se morajo trdo boriti za obstoj.
Medicinski strokovnjaki, ki so proučevali življenjske razmere teh ljudi v hladnem gričevnatem svetu Severne Amerike, so ugotovili med drugim, da Cheyenni hodijo večinoma bosi, mrzlem zimskem času p.a nosijo mehke mokasine iz doma strojenega usnja. Ob tem se je nekdo spomnil, da je morda v obu tvi oziroma v bosih nogah iskati vzroke nenavadno zdravih src in ožilja. Številni raziskovalci, med njimi Mavcussen, Bonne-vie, Gaul in Regnault, zatrjujejo, da nastajajo razne motnje in težave, na primer oslabelost, vrtoglavica, naveličanost, nagla u-trudljivost ipd., predvsem zato, ker ni popolnega električnega ravnotežja v človeškem telesu, posledice dolgotrajnega po-j manjkanja ravnotežja pa so po 'njihovem mnenju razne motnje v živčevju, srcu in žilah.
Naše telo stalno sprejema iz ozračja pozitivno elektriko, ki jo po nogah oddaja v zemljo. Nekateri podplati učinkujejo
Iščemo stanovanje
Lščemo 5 ali 6 sob s plinskim furnezom in kopalnico. Garaže ni treba. Tudi enodružinsk:. hiša se upošteva. Pustite naslov v uradu A.D.
_____ (216)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221« Cleveland 19, Ohio
F blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA TER DRAGEGA OČETA
Joseph Petrič
ki je v Gospodu zaspal dne 6. decembra 1959.
Tri leta hladni grob Te krije, spomin na Te nam žalosti srce. Bilo je lepše to življenje, ko si med nami bival Ti.
Pa sveta vera nas tolaži, ca se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, v raju tam, nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
MARGARET PETRIČ, soproga JOSEPH in JOHN, sinova SOPHIE in VERA, hčeri in OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, O., 6. novembra 1962.
mm*

E

OSAMLJENA

“A, srček, ti si!” — je rekel — pogosto jo je tako imenoval — “ali veš, da si me ustrašila?” Da bi jo bolje videl, se je sklonil, ker je bil kratkoviden.
“Kakšna pa si v obraz! Saj si bleda ko zid! Pa vsaj nisi namenjena k pepeljenju? Ni pa danes pepelnica, ampak praznik blažene Device in prav gotovo bova jedla jabolčne kolače.” Poljubil jo je na obe lici, da je cmoknilo.
“Te kaj mikajo jabolčni kolači, ki jih bova od maše grede kupila pri očetu Bellefinu? Boljših nikjer ne dobiš. Prav vesel sem, da pojdeva skupaj. Ti tudi?”
Kar zmedla jo je ta očetova dobra volja. Poljubila ga je, pripravljene besede, krute besede pa so zamrle v tem poljubu.
“Veš, na kaj sem mislil?” jo je spet vprašal. “Nate. Da, pregledoval sem statve svoje raj-nice in sem si rekel, da jih ti ne bi znala uporabljati. Kaj takega je bilo dobro zanjo in je dobro zame; moje staro okostje m ogrodje mojih statev — poročena sta kakor nesreča in beda. Ti pa ne bi imela potrebnih moči.”
“Rada verjamem.”
“Tudi veselja ne.”
Nasmehnila se je in rekla: “Najmanj pa časa za to.”
On pa ni slutil ničesar in je po očetovsko sanjaril:
‘ Res je. Tvoja mati ni marala, ca bi te naučil lepih svilenih del; jaz pa sem ji rekel: ‘Raše-vine pa tudi ne bo izdelovala’, in tako se nisi naučila ne prvega ne drugega... Pa tudi šib-
kega zdravja si bila in sva morala nate paziti. Naučila si se samo gospodinjstva in opravljaš ga dobro, že moram reči.”
Premolknil je malo, jo ponosno in nežno pogledal ter spet rekel:
“A poslušaj, star človek se večkrat premisli. Zdaj bi že kar rad delal na elektriko. Jonage nama jo bo napeljal, ti boš statve samo nadzirala, statve rajne matere pa bova prodala ... Delala boš poceni reči, čeprav samo robce. Prej bova prišla do denarja. Kaj praviš?”
Obrnila se je proti cesti, kjer se je vedno bolj svetlilo in rekla:
“Preveč me imate radi... A zdaj pohitiva, sicer bova še mašo zamudila.”
Odšla sta po stopnicah, ki pa na ovinkih niso imele oken, ker so bila proti dvorišču stranišča, ampak samo železne ograje. Veter je tod pihal skoraj nič manj ko na cesti.
“Le pazi in se dobro zavij!” je opozarjal oče. "Tele naše stopnice so bile smrt za mojo ciružino. Ti, srček, pa moraš živeti!”
Hodila je spredaj in se tesno zavijala v pelerino, da so se še lepše pokazala ramena in oble grudi. Bila je gibčna in poživil jo je mrzli zrak, zato je preskočila kar tri zadnje kamnite stopnice, češ jaz pa sem še živa, živa in mlada!
Skupaj sta bila oče in hčerka pri maši v cerkvi svetega Bernarda, na najvišjem mestu okraja Croix-Rousse. Kakor je bil oče obljubil, sta potem odšla na cesto Tables - Claudiennes,
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — By owner. 3 bdrm. Ranch, new gas furn., IVfe car gar., pvd. dr., scrnd. pch., mah. pan., liv. and din. rm. Nr. schls., shpg. Must see to apprec. $16,700 or best offer. GA 3-2542.	(215)
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SALON, ELMWOOD PL., Est. 30 yrs., air cond., low rent, large vol. business. $5,000. OL 6-9851.	(215)
BARBER SHOP — 1 Chair, Good established business. $500. Utilities included. $100. Rent. 9700 Milwaukee, Phone BR 4-7641.	(215)
GROCERY STORE Complete — Good established neighborhood business. N. W. Side. Under $3,000. Owner ill. — Phone 267-1879.	(215)
CARDS
WATCH
JEWELRY REPAIR
GOOD Established business. Sacrifice $4,500. 6704 Belmont. — Phone KI 5-5824.	(215)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER. 12-4 rm. apts. (leased). $17,000 yrly. inc. Vic. Washington and Laramie. Gd. cond. Must see to apprec. Illness forces sale. — NO REAS. OFFER REFUSED. — MO 8-6789 for appt.	(214)
MT. PROSPECT — BY OWNER 3 Bedrm. face brick ranch. 1% baths, rec. rm., full bsmt., 2 car gar. Low $20’s. Wkends, or after 6 p. m. 1910 Bonita, HE 7-3416.
(214)
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED COUPLES
CARETAKER — Unter 65 for small country Estate in LaGrange. Mar ried couple preferred. No children or pets. Services exchanged for lovely furn. apt. FL 2-1729.	(215)
HOUSEHOLD HELP
-OOK — Neat. Clean. Person or -ouple. Light upstairs work, other day help. Own bedrm., sitting rm TV, 2 adults, 10-year old daughter. Refers, required. Call Days, Mo. 4-5600.	(216)
HOUSEKEEPER — Live in, Own Room — 2 Children. Rec. References Req. Call 833-6693.	(217)
CHILD CARE — And Light House work, in pleasant Suburban Home with young children. Own Room, Perm, position. Must Speak English. Rec. Refs. Call Wl 5-5022.
(216)
Room. Recent References Required. Call SP 2-0340. Sundays. (215)
GENERAL HOUSEWORK AND CHILD CARE.
Responsible middle aged woman.
1-7374.
(216)
MISCELLANEOUS BUSINESS SERVICE
will work in your home. Permanent wave. $5. Will go to Rest Homes. CL 3-2236. CL 3-3384.	(216)
kjer je bila slaščičarna, in si kupila jabolčnih kolačev. Mou-vand jih je jedel kar po cesti; Paskala pa je želela škrniclja. “Glej, Bellefin, takele so mlade stvarce dandanes”, je rekel tkalec. “To ti na cesti niti ne pokaže, da živi!”
Trgovec je izza ozke prodajne mize stegnil vrat s kroglasto glavo ter kot veščak Paskalo občudoval:
“Jaz nimam nobene take. Ali se ti mara, da se lahko z njo postavljaš! Koliko pa je stara?” “Osemnajst sem jih izpolnila.”
“In kakšen glas! Reci še enkrat, da bom slišal to muziko, in dal ti bom en kolaček povrh.”
“Osemnajst, gospod Bellefin, osemnajst, osemnajst!”
Prvič se je ta dan iz srca zasmejala. Ko pa je bil Bellefin tako smešen in je znal dekletom pihati na srce! Smejala se je s
CHICAGO, ILL.

REAL ESTATE FOR SALE
2-2-STORY Bldgs, on 1 lot, 3-5s, 1-4, 3-2s. $17,000. AR 6-8948. (217)
OPEN HOUSE, 1-5 Sunday 7421 Oglesby Ave., — by owner. 4 Bdrm. Brk. 2 Baths, 2 powder Brkfst. Nook. New Crptg, Drapes, Cedar Cab., Auto. Sprinklrs. 2 car gar. Oil ht. Nr. church, schools, shopping, transp. Mid. 30’s. RA 6-6144, WEEKDAYS.	(218)
CICERO — BY OWNER 5 Rm. Cottage, gas heat, att. garage, low taxes. Nr. church, schools, shopping, C.T.A. Priced low at $12,900. OL 2-7328.	(216)
BROADVIEW — 2 large bedroom ranch home. Brick veneer alum, siding with 2 ear garage. Jalousie porch, central air-conditioning. Cyclone fence, Fibre glasss awning. Tile kit. and bath. W-W crptg. Extras. By owner. $18,500. 344-9056. (2171
ARLINGTON HEIGHTS — New 8 Rm. Col, 2VZ cer. tile baths, 28’ liv. rm. with firepl., Ige. wooded land-sepd. lot, 36’. New Orleans balcony, built-in range-oven-dishwasher, full bsmt. H. W. ht. 1010 W. Campbell, CL 3-4382.	(216)
NILES — 6 Rm. Brk. Ranch, 3 bdrms., 1% baths, 2 car brick gar., finished bsrrtt. Landscpd. lot. S. & S. By owner. Low $30’s. Must see to appreciate. Call YO 5-4779 Sat.-Sun.	(216)
BY OWNER — 4 Bdrm. 50x125' lot plus 25’ lot. Sep. Din. rm. TV. Rm. 1 Vz tile baths, Fin. bsmt. O’Head sewers. 2 car gar. $21,500 for im-med. sale. Open House Sat.-Sun, 1-5. 3227 W. 61st. PI. PI 9-4870 oi 776-4786.	(215 >
SAUK VILLAGE — 221st ST. 3 Bedrm., W-Semi fin. basement. Rec. room. $600 down, $89.00 month. Priced for immediate sale by owner. Phone 758-9495.	(215)
EVANSTON — By Owner 2-5’s — 10 Yr. Georgian. Lge. Liv.-Din. Rm. 2 Twin Bdrms. Mod. Kit., 6 closets, 2 furnaces. Dec. Bsmt. 2,i car gar. Schls., shpng., transp. — $42,000 — 1506 Madison St. GR 5-0065.	(217;
ELMHURST — By Owner. 9 Rm. Brk. 5 Bdrms., 2 full baths, bsmt. Forced H. W. Gas ht., Air-cond’s. Gar. Frpl. 220 Wiring. Closets Ga-lore. 2 Kits.: Ideal In — Law Privacy. Mid. 20’s. For quick sale.- — 526 Fairview. Phone TE 2-8657. (216)
ITASCA HOUSE OF CHARM & Low Taxes. 3 bdrm. or lge. pan. rm. w/frpl., as rec. rm. knotty pine brfst. rm., pan in Liv. rm. Flagstone patio, IVz car gar., Vz acre w/mature trees & shrubs, for only $17,900. Call owner 773-0276.	(216)
4 TOWNHOUSES IN WHEELING for sale. Brand new, each with IV2 baths, 2 bedrooms, and paneled den. 4 units. $58,900. $3,000 down. Phoenix Construction Corp. Phone 537-0666. (216)
ELK GROVE — 4 Woodcrest Lane — Brick & Frame, 6 Rm., Ranch, 3 Bdrms. Blt-in Kit. Fam. Rm. Att. IVz car gar. Patio. Lge. Liv. Rm. Washer-Dryer, Disposal. Lndscpd. $18,500 for immed. sale. HE 7-0294. (217)
priprtimi, vlažnimi ustnicami, gladkimi kakor biserna malica v školjki, gledala starega bonca v njegovi levi in vedela, da je danes ves okraj njen. Spet je rekla: “Osemnajst, a dajte mi moj kolač, gospod Bellefin, in sladkorja navrh, dosti sladkorja, ker ga imam zelo rada!” Dejal bi, da sta možaka poslušala, kakor da prisluškujeta kosu ali ščinkavcu, ki sta ga izučila.
“Ha, to ti je kljunček! Ali se ti ne zdi škoda, da nisi zanjo bolj poskrbel in jo dal v šole?” Spet sta se vzpenjala po klancu na Grande-Cote. Adolf Mou-vand pa je čutil, da še nikoli ni tako ljubil Paskale in ne s tolikšnim ponosom.
Na vogalu ceste Tables-Clau-diennes in klanca je rekel:
“Zdaj lahko greš po svojih poslih, jaz pojdem pa po svojih. Dosti jih imam, zato me ne bo h kosilu. Ob eni pa pridi na Fourviere, ko bo zvonilo za shod 10Ž.”
Ločila sta se in se ves dopol-an nista več videla. Mouvand ie že iz mlada imel navado, da je svoje zadeve urejal 8. decembra: plačal je nekaj računov, obiskal nekaj starih in za delo nezmožnih tkalcev, ob pol dvanajstih pa kosil pri Konstantu Muryju, krepkem poglavarju socialistov v okraju Croix-Rousse, zastavnem tkalcu, ki je bil tudi predsednik pri balinanju na Pierres-Plantees.
Še pred eno pa je bil na trgu pred stolnico, na vznožju griča Fourviere. Trg je bil ves črn, tako črn kakor pročelje cerkve in Manecanterie, toliko mož se je gnetlo na njem, v sredi natlačenih in jnegibnih, vedno prelivajočih sp množic. Bili so sami moški, pet do šest tisoč. Kmalu pa jih bOjše tisoč več in v vrstah bodo korakali po . ovinkih svetega griča ter v lyonskem svetišču glasno izpovedovali lyonsko vernost.
Tkalec je pozdravil nekaj tovarišev, ki jih je zdaj tu zdaj tam prepp^nal, in si ob vratih Saint-Jeang rekel; ‘Prav sem Paskali pOjVedal, da bo procesija lepa. Koljko ljudstva! Moja mala je najbrž že gori.’ Ni se mešal v množico, ker je imel v kolkih putiko in je zato po klancih težko hodil. Dvignil se je torej v nekaj trenutkih z vzpenjačo na ploščad Fourviere, na pribežališče, ki je bliže nebu, na kraj, kjer nad neizmernim mestom rastejo ob baziliki štirje osmero-kotni stolpi in se na vrhu raz-cvetajo v krone.
Ne da bi se zavedal, je stopal na svojo Kalvarijo! O, kolikokrat hodimo takole z malce plaho radostjo v srcu navzlic življenju svoji mrki usodi naproti!
Srce mu je bilo še svobodneje ko po navadi, ker je že od jutra imel več zabave in več prilike, da se je izmuznil zidovom, ki vidijo naše solze. Dobra volja se mu je še bolj zvedrila v družbi prijateljev, zbranih pri Konstantu Muryju. Ko je sprevodniku žične železnice plačeval svoja dva groša, je rekel:
“Ni draga tale vaša žica, no, pa tudi vožnja je kratka. Ste kaj videli mojo hčerko?”
“Dosti sem jih videl iti skozi motorogo. Ne vem pa, če je bila vaša vmes.”
“Čedno dekle plavih las in čilih lic, kakršnih je bolj malo. Na klobuku pa ima perut grlice.”
Ni se motil. Njemu in prazniku na čast si je Paskala res nataknila mehki klobuk s sivim peresom. Čakala je na očeta pred cerkvijo. Naglo ga je peljala na desno, kjer bi morala priti procesija na ploščad, ko bi prehodila strmino na Fourviere. Ža je spodaj Saint-Jean grmeče napovedal: ‘Odhajamo!’ Kmalu pa je tudi veliki fourvierski zvon v južnovzhodnem stolpu z največjim razmahom odgovoril ter pozdravil prve romarje, ko so se prikazali pred baziliko.
Prikazovale so se njihove odkrite glave, polnile cesto po vsej širini in skoraj vsi so molili rožni venec. Pot jih je usmerjala proti cerkvi; obrnili so se na desno, vsa vrsta je med topotom in prepevanjem počasi zavila na hodnik stare kapele in po tej poti vstopala v novo baziliko, kakor je zahteval običaj.
Ves Lyon je prihajal na goro: možje iz tovarn, velikih trgovin, uradov, ladjedelnic, bogati in revni, ki se med seboj niso poznali, pa so vendarle bili vse križem pomešani kakor grude rodne prsti, ki jih odkriva ista plužna deska. Mogočni hrup množice je preglašal vse trušče mesta in kot zmagoslaven val brzel prek dimnikov, prodiral megle in se zaganjal tisoče metrov daH^č naprej, nazaj, na planoto Dombes, na ravan Ro-dana, na griče onstran Ecullyja ip Sainte-Foya.
Iz stolpa na desni, iz stolpa na jugozahodu so kakor na en mah zabrneli enajsteri zvonovi in s svojimi bronastimi jeziki prepevali slavospeve preblaženi Devici. Pa tudi možje so peli. Zdaj so peli znotraj in zunaj cerkve. In dokler je trajal mimohod te romarske vojske, je ves skalnati grič, je sleherni kotiček njegovih cerkva in hiš, so kosti živih in mrtvih po griču drhtele ob vsej tej molitvi, petju in zvonjenju.
(Dalje prihodnjič.)
Mullauy Funeral Home
ZRACEVALNI SISTEM
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 Eaat 156th Street
KEninore 1-V411
Naročite »e na dnevnik "Amenžka Domovina*
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljulieznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smitL
KRANJSKO
KATOLIŠKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
fcjer se lahke zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemogiosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica le mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrli
STARSI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKj !
Z* pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
Oglašajte v “Amer. Demovini”
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE MATERE IN STARE MATERE
JENNIE PETROVČIČ
ki je preminula 6. novembra 1957
Oh, kako žalostni so dnevi, V tihem grobu tam počivaš, odkar Te več med rami ni,	v večnem smrtnem spanju spiš,
spomin na Te pa še živi	ne mile prošnje, ne solze,
in živel bo do konca naših dni! Tebe več ne prebude.
t
Žalujoči ostali:
JOHN PETROVČIČ, soprog JOHN in FRANK, sirova JOSEPHINE in LILLIAN, snahe VNUKI
Cleveland, Ohio, 6. novembra 1962.
m« im i	i	■ m	—-------—
BREZ MAME NE GRE — Doug Reich iz Saline v Kaliforniji je pripravljal svojo novo skavtsko opreme. Pri njenem likanju je 8 let stari dečko likalnik predolgo držal na ovratni ruti in nastala je luknja. Brez mame ne gre, včasih tudi pri — skavtih!