Poštnina plačana v so*ovinL Uto ii. štev. 118. u Ljubljani, o sredo ZS. mola 19Z7. Ceno Din r SLOVENSKI Izhaja vsak član popoldne, lzvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Lnserat: petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, Izjave, reklame, prekiid beseda 2.— Da, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din- Upravtiišfcvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje, — Telefon 2034. Zanimiva odkritja dr. Stanovnika. — Ljubljanski volilci zdaj ne bodo več dvomili, kdo je zakrivil odlašanje občinskih volitev. — Ljubljana, 24. maju. Razkritje dr. Stanovnika, ki je v nedeljo na shodu krščanskih socijalcev pri Sv. Joštu nad Kranjem navedel, da je predsednik ljubljanske oblastne skupščine in oblastnega odbora, podpredsednik SLS dr. Natlačen pred dnevi interveniral pri velikem županu, naj se občinske volitve v Ljubljano odgpdijo do jeseni, jc ljubijannskim volilcem podalo najav-tentionejše potrdilo, da vodstvo klerikalne stranke napenja vse sile proti avtonomiji ljubljanuske mestne občine. V spominu je še debata dne 29. aprila v ljubljanski oblastni skupščini, ko jc klerikalna veČina glasovala proti demokratskemu predlogu, ki je zahteval od strani državne oblasti in velikega župana takojšnji razpis občinskih volitev v Ljubljani. Klerikalci :so takrat kakor na komando obsedeli in s tcin demcmstriraJi svoj odpor proti občinskim volitvam. Že s tem so se dovolj razkrinkali, vendar je »Slovencu« uspelo, da je z brezprimerno demagogijo vsaj svoje klerikalne volilce v Ljubljani prepričal, da se klerikalna večina kratkomaJo ne mara pokoravati in strinjati .s predlogom demokratov. Navedba dr. Stanovnika je zdaj potrdila, da se vodstvo klerikalne stranke volitev v Ljubljani boji. Ta njegova izjava jc v Ljubljani zbudila veliko zanimanje. Na eni strani imajo napredni ljubljanski volilci avtetično potrdilo o klerikalnih intrigah proti volitvam, na drugi pa tudi skupina krščansko-soci jalnih opozicijonalcev uvideva re-akc i jona most strankinega vodstva. Burni prizori na nedeljskem taboru prt Sv. Joštu bodo imeli občutne posledice. Kakor smo informirani, namerava dr. Stanovnik prirediti več shodov na deželi, da pojasni svoje stališče in razkrinka mahinacije vodstva SLS. Za razpoloženje v klerikalnem taboru pa je najznačilneje, da današnji »Slovenec« ne prinaša niti besedice poročila o nedeljskem taboru pri Sv. Joštu, kjer je samo dež preprečil brahijalni spopad med razdvojenimi pristaši dr. Stanovnika in tajnika SLS. kaplana Ga-bro\ ška. Politično zatiše v Beogradu Dr. Korošec in Aca Stanojević v Beogradu. — Narodno skupščina bo razpuščena med 28. majem in 18. junijem. — General Milosavljević zaprosil za vpokojitev. Beograd, 24. maja. V Beogradu vlada danes radi praznika Sv. Cirila in Metoda popolno zatišje. Ker se ministrski predsednik Vukičević še ni vrnil iz Vr-njaCkc Banje, danes tudi v vladnem predsedstvu ni bilo nikakih konferenc. Edino italijanski poslanik gen. Bodrero se ie del j časa mudil pri zunanjem ministru. Politični položaj je ostal popolnoma neizprernenjen. Zadnje dni je opažati živahnejšo akcijo onih skupin, ki z vlado niso zadovoljne in stoje na stališču, da bi morala Narodna skupščina nadaljevati delo. V teh krogih se naglasa, da položaj vlade z daleka ni tako siguren kakor se splošno domneva. Stalno odlaganje že tolikokrat najavljenega razpusta Narodne skupščine in razpisa novih volitev se tolmači v teh krogih kot velika slabost vlade, ki nima nikake parole in nikakega pravega razloga za razpust skupščine in za nove volitve. Splošno se sodi, da se bo ministrski predsednik tudi tokrat vrnil praznih rok iz Vrnjačke Banje. Včeraj sta dospela v Beograd med drugimi tudi dr. Korošec in Aca Stano- jević. Njun prihod se spravlja v zvezo z razciščenjem položaja, ki mora slediti v najkrajšem času. Aca Stanojević se je danes sestal z raznimi radikalnimi politiki, predvsem pa s takozvanim! naši-čevci. V radikalnih krogih se zatrjuje, da je njegov prihod v zvezi s sklicanjem glavnega odbora radikalne stranke, na katerem naj bi se končno rešili vsi strankarski spori in razčistil položaj v stranki sami. Jutri se bosta sestala Stanojević in Vukičević. da razpravljata o vseh aktualnih strankarskih vprašanjih. V vladnih krogih pa se kljub temu vzdržuje verzija, da je vprašanje novih volitev v načelu že rešeno, da pa je treba samo še določiti dan razpusta Narodne skupščine. To se bo po vsej priliki zgodilo med 28. majem in 18. junijem. Priprave za nove volitve so po zatrdilu vladnih krogov v popolnem teku. Zanimiva je verzija, ki se je danes razširila v političnih krogih in glasom katere je general Milosavljević zaprosil za vpokojitev. da bi lahko pri volitvah kandidiral in nrišel tako v vlado kot parlamentarec. Zakon o odvetnikih Tudi ženskam dostopen odvetniški poklic. — Beograd, 24. maja. Včeraj dopoldne se je vršila seja zakonodajnega odbora. Na dnevnem redu je bila razprava o zakonu o odvetnikih. Ker minister pravde ni bil navzoč, se razprava ni mogla vršiti. Sprejet je bil sklep, da se seja preloži na sredo, obenem pa pozove minister dr. Krstič, da se seje zanesljivo udeleži. Zakon predvideva, da lahko postane odvetnik vsak državljan (tudi ženske). Pripravna praksa traja 5 let in sicer prvo leto pri sodišču, naslednja tri leta pri odvetniku in zadnje leto zopet pri sodišču. Zakon točuo predvideva delokrog odvetniških pripravnikov, kj lahko zastopajo stranke pri sodišču. Predvidena je odvetniška zbornica, ki naj Čuva ugled odvetniškega stanu in vrši kontrolo nad odvetniki in pripravniki. Vrhovno nadzorstvo in kontrolo vrši pravosodni minister. NAŠE ČESTITKE AMERIKI — Beograd, 24. maja. Zunanji minister dr. Marinkovič je osebno čestital ameriškemu poslaniku S- Princu na Lindbergho-vem uspehu pri poletu preko oceana. Obenem pa je poslal brzojavne čestitke tudi ameriški vladi, čestitajoč na uspehu Lindbergha in ameriške tehnike, koje velik napredek je omogočil podvig smelega le-t3 Ica KONFERENCA O NARODNIH MANJŠINAH — Berlin, 24. maja. Včeraj je bil otvor-jen 11. sestanek Zveze lig Društva narodov. Zastopanih je 43 držav. Na današnji seji se prične razprava o manjšinskih vprašanjih. Prvo ie na dnevnem redu vprašanje nemške narodne manjšine v južnem Tirolskem. Poročala bosta dva angleška eksperta, ki sta položaj podrobno proučila. Lindberghova karijera — Pariz, 24. maja. Kakor poročajo pariški listi, je prejel Lindbergh kopico ponudb, tako da lahko preko noči obogati. Neka ii;mska družba mu ponuja za enkratni nastop 300.000 dolariev. Francoska radiopostaja mu plača 10.000 dolarjev, ako se le enkrat oglasi v njeni oddajni postaji in govori ir; minute. Ameriška aviiatična družba Field - Compagnie mu ponuja 1 milijon dolarjev, Če stopi pi njej v službo in prevzame najdaljšo progo. Neka angleška družba mu nudi 150.000 dolariev za dvakratni nastop v stadionu. Tudi trgovci mu ponujajo visoke vsote, ako iim dovoli, da porabijo njegovo sliko in ime za reklamo. Lindbergh namerava v kratkem napraviti še daljši polet. Preleteti namerava progo San Francisco - Honolulu do A?dnya, ki meri S5O0 km, v nepretrganem poletu. (Glej poročilo na 3. strani!) Katastrofalen potres — London. 24. maja. O katastrofalnem potresu, ki so ga zabeležile včeraj vse ameriške in evropske potrebne postaje doslej še ni natančnejših poročil. Po oddaljenosti in smeri potresnih sunkov sodijo strokovnjaki, da leži epicenter potresa na vzhodno azijski obali, bržkone na Kitajskem ali na Japonskem. Sunki so bili tako močni, da so se na seizmografskem zavodu v Milanu polomili vsi kazalci <=eizmoirrafskega aparata. PAMETNA ODREDBA — Praga, 24. maja. Policijska direkcija ie izdala strogo odredbo, glasom katere je šclski mladini brez izjeme strogo prepovedana vsaka udeležba pri političnih manifestacijah, shodih in demonstracijah ter celo veselicah, ne glede na to, ali so v spremstvu odgovornih skrbnikov ali ne. Prav tako je strogo zabranjeno uporabljati šoloobvezno mladino za razSIrjanic letaikov in lepakov. Mimolini je začel popuščati Kako se misli izgovarjati. — Na pritisk Anglije in Francije naj bi se naš spor z Italijo mirno poravnal. — Beograd, 24. maga. Današnja v Pravda« prinaša brzojavno vest iz Pariza od nekega, uglednega Cvana francoskega parlamenta, glasom katere sc je g. Mussolini na pritisk velesil vdal ter je priprav!:en podati o tiranskem paktu primerno izjavo, s katero naj bi se jugoslavensko - italijanski spor mirnim potom likvidiral. V svoji Izjavi hoče predvsem pojasniti, da Italija s tiranskim paktom ne misli motiti ravnotežja na Balkanu, niti da osvaja teritorij, marveč si hoče omogočiti in zasigurati gospodarsko sodelovanje na balkanskem polotoku. — V zvezi z jugoslovensko - italijanskim spo-rem, ki stopa glede ua vesti o pričetku direktnih pogajanj med Beogradom in Rimom zopet v ospredje, prinaša »Politika« vest iz Pariza, da sondira rumunski zunanji minister Mitilineu, ki se mudi v Parizu, pri francoski in angleški vladi teren za skupno posredovanje v tem sporu. Pariški »Journal* trdi, da ie Mitilineu razvil svoj načrt, glasom katerega bi on osebno interveniral v Rimu, pri tem pa H ga naj i Francija i Anglija moralno podprli. vPolitika* pravi, da ta vesti ni bila demantirana niti pri nas, niti pri Jvinmmiji in sklepa iz tega, da so informacije točne. — Beograd, 24. maja. Glasom, mforuu« cij iz diplomatskih krofov sta Francija in Anglija napravili v Rimu paralelne korake in v zelo apodiktičnem tonu zahtevali po* ravnavo jugoslovensko*itali jamskega spora. .Splošno se sodi, da je ta korak posledica londonskih konferenc med Chamberlainom in Briandom. Kakor sc zatrjuje v dipl o« matskih krogih, jc pokazala Italija proti vsemu pričakovanju izredno popustljivost. Računa se, da bodo direktna pogajanja med Beogradom in Rimom pričela v naj* krajšem času. Značilno je, da sta Anglija in Francija intervenirali samo v Rimu. ne pa tudi v Beogradu. Kljub vsemu temu pa se v diplomatskih krogih domneva, da pogajanja ne bodo rodila onega uspeha, ki se splošno pričakuje, marveč da se bo i tem srHjrern moralo pečati še Društvo narodov. Mi n Rusijo Angleška vlada je snoči sklenila prekiniti vse odnošaje s sovjetsko Rusijo. — Izjava notranjega ministra o usodni preiskavi. — Tudi Rusija ne drži rok križem. ki je baš te dni radi londonskih do* godkov stopila v ospredje. Včeraj po* poldne se je vršil daljši sestanek med Čičerinom in Berthelotom. Kakor se doznava, se je na tem sestanku vršila razprava o odnošajih med Francijo, Anglijo in sovjetsko Rusijo. Zatrjuje se, da je skušal Čičerin pridobiti Fran* cijo za to, da bi ne sledila slepo an* ^leškim protiruskim intrigam. — London, 24. maja. Včeraj popol* dne se je vršila seja ministrskega sve* ta, ki je bila posvečena izključno le vprašanju angleškosruskih odnošajev. Xotranji in zunanji minister sta v davnih obrisih stilizirala svoje izjave, ki jih bosta podala na današnji seji spodnje zbornice. Glavna debata o prelomu diplomatskh odnošajev in od« povedi angleško*ruske trgovinske po* godbe se bo vršila v četrtek. — London, 24. maja. Danes je bilo objavljeno besedilo ukaza notranjega ministra, s katerim je bila odrejena hišna preiskava v prostorih sovjetske — Pariz, 24. maja. Današnji slatin« poroča iz Londona, da je angleška vlada na svoji snočnii seji sklenila popolni prelom trgovinskih in diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. Odobrena je bila že prej v načrtu izdelana nota kot odgovor na angleško protestno noto radi hišne preiskave v prostorih »Arcosa«, v kateri zavrača angleška vlada ruske očitke in odpoveduje leta 1921 sklenjeno pogodno. Ob enem pa sporoča prekinitev vseh diplomatskih odnošajev vse dotlej, dokler Rusija ne zadosti angleškim zahtevani, tičočim se predvsem ustavitve vsake komunistične propagande na teritoriju Anglije. Nota bo danes takoj po seji spodnje zbornice odposlana v Moskvo. V spodnji zbornici poda danes notranji minister daljšo izjavo o preiskavi v prostorih sovjetske trgovinske agencije. Listi naglašajo, da bo tvorila ta izjava najvažnejši dogodek tega tedna. Notranji minister bo v svoji izjavi očrtal v glavnem Ie ozadje in po- . trgovinske misije. V ukazu se naglasa, tek hisrie preiskave ter na podlagi naj- . d * . na d, { izpovedi zapriseženih denih dokumentov podpri svoj predlog n - J „„h« £r»rn»ii»n cnm H* cp v glede preloma vseh odnošajev s sovjetsko Rusijo, dočim bo zunanji minister govoril o diplomatskem položaju. Opozicija bo še le v sredo zjutraj skle-rala o svojih nadaljnih korakih. V sredo dopoldne se vrši plenarna seja parlamentarnega zastopstva delav. stranke, kateri bo predsedoval Macdonald, ki se vrne tekom daašnjega dne iz Amerike. — Pariz, 24. maja. Včeraj je prispel semkaj sovjetski zunanji komisar Či* čerin, ki se že več tednov mudi v ne* kem francoskem kopališču. Njegov ne* nadni prihod v Pariz se spravlja v zve* zo s protikomunistično akcijo Anglije, prič podan in utemeljen sum, da se v prostorih sovjetske trgovinske misije krši uradna in diplomatska tajnost ter da se skrivajo tam važni diplomatski akti, ki so izginili v angleškem zunanjem ministrstvu. Končno se pooblašča policija, da izvede hišno preiskavo in da se pri tem posluži tudi oborožene sile. ako bi bilo potrebno. — Moskva, 24. maja. Ljudski komisar za trgovino je izdal predsedniku trgovinske misije v Londonu strog nalog, naj do nadalinega nc sme izdajati odnosno sprejemati nikakih naročil za angleške industrijce in trgovce. Vsa že izdana naročila naj takoj stornira. MINISTRSKI PREDSEDNIK V AVDIJENCI — Beograd. 2\. maia. Ministrski predsednik Vukičević je včeraj popoldne dospel v VrmaČko Banjo in bo danes dopoldne sprejet v avdiienci pri kralju. Dopisniku »Vremena« je g. Vukičević izjavil, da njegova avdijenca nima onega pomena, ki se ji splošno pripisuje. Gre ]e za običajne referate, ki pa niso prav nič zanimivi, niti važni Naglasil ie. da kralju ne bo predložil nobenih ukazov. Avdijenca se nanaša izključno le na tekoče posle. Vukičević je izjavil, da ni nobenih novih momentov v političnem položaju, ki se razvija normalno. ZAKLJUČEK GOSPODARSKE KONFERENCE — Ženeva, 24. maja. Včeraj popoldne je biLa zaključena mednarodna gospodarska konferenca. Sprejete so tri resolucije, ki so jih predlagale komisije za trgovino, industrijo in poljedelstvo. V zaključnem govoru je naglasi! predsednik Theunis, da sc je teki aj, daj, kozarček dobte slivovke! — Takoj, d ni d Tonček! Pa še Jflata ta domača je! Ima izvrsten duh! Prijatelj-prodajalec je urno nalovil i? fteklenice slivovko. Gospod Tone je >»ri«< J >štamperk in j?a zvrnil na mah, i*> da bi prej poduka!. A jojmene! Vso vsebino jp gospod Tone nejevoljen in ogorčen bruhnil iz u>t ta začel kapljati. ZgOOua se je fatalna pomota: prodajalec je fftfoofa Tonetu na točil mesto >!ivovke — iafmi|aka. Takoj »* odhitei go>pod Tone v javno bolnu i. mu izprali želodec. Salmijak mu jo pa tu 1 i BtraSno ožtui usta iii pri o. No, dobri in fo- vijalni go-pod Tone je danes ze izven vmSm nevarnosti. Slivovko pa bo ocMej previdne- je užival. Lep je nogometni sj-oit, to.ia ttofi motni ki se morajo naučiti, da spoštujeji^ pontfra« fe občnega državljanskega zakonika pojesti, zlasti one glede motenja po-^e^ti. l*i> sestnik in mizar Ivan Golja iz St Vida nad Ljubljano ima večji travnik pri Zupančiče vi jami na ljubljanskem polju v bližini nekdanjega sokolskega zletniškega lelovadi&ča, kjer sedaj nekateri športniki igrajo nogoniM Vedno pa so hodili kar čez Goljcv travnik ter mu povzročali veliko Škodo Golja je travuik ogradil z žico ter poplav H de-ko -r napisom: >Prepovedan vhod!« lludoiun- > športniki \*a 90 ograjo odstranili, napis prečrtali ter napisali: s Dovoljen prehod! . V nedeljo doj>oldne je posestnik dalji stal na straži ter pazil na , ' -travnik sla primahala dva :. nda sa Janez in Joža. Ustavil ju je ter or< / ,1 1 na prepoved. Oba |U H :nu začel." amaja ga celo psovati /. ^oslom:. Imela hn-ia pri sodniji in drugod mno^n sitnosti. To v >''nijrl našim vrlim nafsanatafluanJ Lovrenc - Posavja je drugače -olide-n. marljiv tti delaven fant, samo alkohola ti* srne videli, le manj pa uživati. Danes okoli pol one zjutraj je kolo\ratil po .^v. Petra cesti ter strašansko rjovel tako. da pravi policijsko poročilo o njem: >R|" i je kakor kak neumnež in ■ tem kalil imrni mir.-* Z veliko težavo 2a je stražnik spra,;! na l>leiwei>ovo cesto v policijski zapor. I 1 se je dane? zjutraj streznil, na kar «0 ga far. pustili. Ko je odhajal iz napora, j>.i jt* oref i neki njegov tovariš s fronte. Pozdravil m |. veselo: — Kje si pa bil, Lovrenc? Ali -i Ml \ prionu: — Ah, ah! Imel sem, prijate]j:i me je pa vrag zapeljal in izpil sem nekaj kozarčk dalmatinca. Začel sem potem toretj in mm ne vem, kaj sem počenja!. Lovrenc je nato hitel proti i'o*avju na delo . . . Včeraj je b;:> mrzJ 1 in dopoldne le deževno vreme :Vj.oiijie §e [e mestoii>a zjasnilo. Baromelcr s« jr> -nf | igr.ti in nado na lepo vreme -o 1 <-».>.'.• inofafijc Barometer je snoči ob 21. kaial 7-«_'.2. dane-- ajatraj ob 7. re je dvigt.il đo 763, 3potrtiifl pa je padel na T^j. Termometer :- -uoi, ob SI, ka/.i! -\- 10 tt C, aaaaa 7. Ejatraj -1- ~ at. C, opoldne -' _ 1 iL C Danca zjutraj je bil Ino krasan in ja- s*-n majniski d m Nebo i«* «"•! in' k:ikor kristal. 7. ljubljanskega <■ tu >>■ bil nenavar! 110 Jep T;\/j}el n:: bhini.ie, ki s*o m> kopale jacn?ni in juliajijili ^olndlih /arkiii. lu'li 1 Krtoj je imel vedro bj Ifajto glav<>. čepi;. 1 ;•• barometer za nekaj o, oTrltra j>adel, j.» upiti, da bo jutri -in -v. Lrbana — lep in «o!nč«-u ia:i. v faM>gfa Iniki polagajo veliko upanje na -v. Urnaaa, davijo, če je sv. I'1 -basa dan loutrtio ■ takrat trta rodi gladko in tap • ur odja. Dal Bog vinogradnikom, da -e Bjfit ž"ljo »z[K>ln:jo . . . Sv. LTr-ban naj [i ni prinaae blago slov in naj jih ob-varuio |(a"-o . . . 1'ri'i.ače je bil»> zjutraj precej hla*lno. Zepet ^astrupijenje z lizolom / artomobilom ijuhlunske rešilne po« Btnjc 10 danes opoldne pripeljali v ljub^ Lansko bolnico nezavestnega 19ktne£a Pri* dcrUca ( hiodiu, sina delovodje papirnice ^ \\\cah pri D. M. v Polju. Mladi tant je danes okoli 11. dopoldne doma v Vevčah v samomorilnem namenu izpd vce\io količnu hzola. Pozvali so reitlao postnjo, da ga jc hitTo prepeljala v bolnico. Zdrav« niki BO takoj odredili vse. da bi mladeni* ču ohranili živijen.ie. tcxU njcgo\x> stanje je iclu Uritično. Ni IzkluCtno. da bo mfo* denić zastrupljcnju podlegel. Lizol prihaja letos pri samomorilnih, kandidatih, tudi pri nas v modo. 0 nagem Zmagovalcu sredi Beograda Abderitska borba med beogradslrimi moralisti in strankarji. V Beogradu se na žive in mrtve prerekajo o MeŠtrovtcevam Zmagovalcu, ki bo stal na visokem podstavku na Terezijah. Kip zmagovalca je velikanski in popolntoma nag. Pravi Adam. Demokrati z županom eV Kirnaaruciij ean na čelu ga hočejo postaviti na vsak načam, da radikali nasprotujejo z vikom in krikom. Beograjske novine so polne stoa&ansko dolgih polemik, v katere se poleg občanstob očetov pričenjajo vmešava d tuda umeijnškl, književniki ki kiilruraj zgodovisarji. Skratka, po zadnjecn potresu irazapravija Beograd sauno o MeStrovićevem zmagovalcu. V tej dilemi posnemamo iz »Politike« naslednje spajisne observacije: — Ljudje ki so za in proti spomeniku, ■natfo vsi -prav. Zmagovalec mora biti nag, ker edJno nago človeško telo lahko izrazi duh visoke umetnosti. In spomenik s tako veliko nacionalno nalogo mora predvsem biti umetniško delo. Obenem pa spomenik oe sme izziva:: sramu, niti lažnjivega, in ne sme ogorčati staršev. Zato mora biti Zmagovalec oblečen. Treba bo torej biti to-leraotem in vsem dati prav. Oni, ki so za soiega Zmagovalca, naj dobijo golega; oni, ki so za oblečenega, pa oblečenega. Ni tre-bo iadielal še en spomenik, ker nas tže ta stane pajHiciramo mnogo. Lepo naj se objavi: Db ponedeljkih, sredah in petkih bo Zmagovalec nosil plašč, sajkačo im opamike. Naj pridejo vsi sramežljivi in naj se mu čudijo!. Ostale dni naj bo nag za one, ki jim je umetnost glavna stvar. Da bi pa vendar očuvali mladino pred nemoralnosti o, je treba pribiti objavo: — Mladini izpod 16 iet dostop strogo zabranjen!... Kako načelno in važno je to vprašanje, se vida celo po tem, da se je vanj pričel vnraesavati sam Bos-oče. Ta problem ga je tako pasaioaiiral, da je pozabil na svojo to-Mro na stran nasprotnikov nagega Zmagovalca in agitira zanje z vsemi sredstvi, ki ntu kot Bogu stoje na razpolago. Odkar je občina pričela na Terazijah graditi podstavek za svojega nagca, se tla vsak hip za-zihLiejo pod nogami. In naravno, po vsaki taki nesreči, ko svet bolj misli na Boga, pripovedujejo auhovniki, da Bog kaznuje občino, ki hoče svet pohujševati. Ampak zagrizel se je tudi beograjski Bog. župaa Kumtnudi, in ne popušča. Zma- govalec se mora postavrtl na Teraztiah. makar propade cel Beograd. In čimbolj potresi in nezgode opominjajo župana na voljo Gospodovo, tem bolj je odtočen giede spomenika. Celo božji srd nru gre v prilog- Ko se poruši ves Beograd, — tem bolje: nagi Zmagovalec bo še očitneje padel v oči. Da je Kurrsanudi tako uporen, ni vzrok samo kaprica. Obstoja še drugo tolmačenje. Imeli smo alero z nagim človekom, ki so ga demokrati prinesli v Narodno skupščino. Za demokrate je to bil velik parlamentarni uspeh, ki ga želijo ohraniti v trajnem spomLnu. Dr. Kumamidi je demokrat in razpolaga z Meštrovičevim nageem. Torej... Nekateri so pričeli govoriti Jovanu rv-sđ ću, onemu nagomai človeku iz parlamenta, da mu hoče demokratska občina iz hvaležnosti, ker ji je pomagal v borbi proti terorju na Terazijah postavati njegov lik. Ri-stida je to zainteresiralo in je šel pogledat spomenik, da se vidi. Ko so mu pokazali naga kip, je razočaran dejal: — Prevarali ste me! To nisem jaz. Ce bi jaz iimel take mišice, ne bi v Narodno skupščino nosili mene, nego one, ki so me tepli... Vendar je v Beogradu nekaj dobrodušnih ljudi, ki bi radi zadušili prepir in našli kompromisno rešitev po oni narodni: volk sit, pa koza cela. Padlo je več umestnih predlogov. Tako, da naj bo Zmagovalec mag, a da se to ne bo videlo. Občina je že sama sklenila, da kip .postavi na 9 m visok podstavek. Zakaj samo 9 m? Naj ga dvigne 50 m visoko, pa niti najbolj zabiti moralista ne bodo nasprotovali njegovi goloti; naravno, ako se obenem zabrani uporaba daljnogledov. Ni treba, da bi ga vedno gledali. Gla-vroo je, da vemo, da je Zmagovalec z nami. Obstoja še druga rešitev spora: naj Zmagovalca spustijo v fontano. Sicer je itak bi'1 liajmenjen za vodomet, a ker ga občina že ima, naj Zmagovalca do pasu posadi v bazen, da se bo kopal. Zmagovalcu v kopeli nihče ne bo zameril golote. Nu, medtem, ko ves Beograd tako žolč-Ijivo razpravlja o njegovi usodi, pa tužni zmagovalec v zavrženih seljasklh bajtah zamišljeno razglablja o tem, da mu je lažje bilk) osvojiti Kaimakcalan. kakor podstavek na Terazijah. Pisane zgodbe iz naših kralev Zagoneten samomorilec ob donavski obali. — Nov sin božji. — Fiksna ideja reducirane ga bančnega uradnika. Na donavski obali blizu Erduta v Slavoniji so našli neznanega mrtveca v elegantni obleki. Pri sebi ni imel nika* kih dokumentov, po katerih bi se lahko dognala njegova identiteta. Orožniki so zadevo začeli široko raziskovati, a brez uspeha. Nihče v okolici ni poznal mrtveca, samo neki delavec je navedel, da je elegantni mož iskal nameščenjs v poslovnici na železniškem nasipu, ki se gradi tem vzdolž proge. V žepu neznanega mrtveca sta se nahajali dve stekleničici. Ena prazna, druga pa napolnjena z močnim stru* pom. Neznanec se je torej zastrupil, vendar so ga pokopali na pokopališču v Erdutu brez obdukcije. Naslednji dan do pokopu pa je osiješki policiji prijavil upravitelj De la Rochc v ta« mošnji okolici, da je pred dnevi na za* goneten način izginil njegov 241etni ne* čak, absoivirani kemik dr. Oto Banko« vac, ki je pred tedni prišel z Dunaja k njemu na obisk, ker v Avstriji ni mogel dobiti službe. Upravitelj Ivan Šajbert izraža sum, da je dr. Banko vac storil samomor. Neznanca, ki so ga po* kopali v Erdutu, bode torej ekshumirali, ker se opis strinja z navedbami upravitelja. Blažena naša država ne obiluje samo ministrov, namreč rodi tudi izredno številne ljudi, ki se izdajajo za božje poslance ali naravnost za božje sinove. Pravkar smo že pisali o tem. Nekaj takih mož je malo trčenih, nekaj je sleparjev. A najzanimiveje pri vsem tem je, da oboji še vedno najdejo med preprostim ljudstvom hvaležne poslušalce in celo privržence. iz Vinkovcev poročajo, da se je v tamošnji okolici zadnje ča^e klatil neki 241etni ndadenič Franjo Vidaković, rodom iz Apatina. Zglašal se je po vaseh, zbiral ljudi krog sebe in držal dolge pridige. Razodeval je, aa je edino on pravi Sin božji, ki ga je riog-oce poslal na zemljo— to se pravi: naravnost v Jugoslavijo — da odkupi grehe sveta. — Poboljšatje se! je grmel in ljudje so strmeli. — Poboljšajte se, ker pride strašni dan, ko bom jaz v imenu Boga-očeta poklical vsakega grešnika na odgovor, da položi račun o svojih delih.., Kdo ve, kako dolgo bi še Vi dok o-vić šibal lahkoverno ljudstvo s svojimi pridigami, da se ni vmešalo orožništvo, ki je fanta izročilo srezkemu poglavarju, ta pa v opazovalnico. In po psihijatrovi odločitvi bo tudi ta najnovejši sin božji odkorakal v blaznico ali pa v zapor. Neki reduciran bančni uradnik v Zagrebu je zadnje čase bolehal na fiksni ideji, da mora postati policist, detektiv, policijski uradnik, komisar ali šef policije. Da doseže svojo karijero, si ie izbral skromen začetek. Obletel je najprej razne zagrebške detektive in se jim ponujal za zaupnika. Ko mu pa navzlic silni volji in nagibu do policijskega poklica niti skromni početek ni uspel, se je na lastno pest lotil detektivskih poslov in se trudil, da bi dognal kaj važnega, nekaz strašno kriminalnega. Nadejal se je, da bo z razkrito senzacijo takoj dobil odlično mesto v policijski službi. Njegovo detektivsko vohaine ie končno res bilo kronano s kolosalnim uspehom, vrednim slavnega Sherlocka Holmesa. Kandidat za policijsko službo je na zaupen način doznal, da sta nedavno dva zagrebška zdravnika, oblečena vsak v svoj beli plašč, vlovila na Zrmjevcu neko mlado rdečelasko in jo šiloma odvedla v stari kemični laboratorij tam blizu, da ju usmrtita in v znanstvene svrhe proučita. Navedel je, da je zadnje čase na ta način izginilo že 12 deklet, katerih usodo skrivajo nekaki tajistveni stroji v podzemlju starega kemičnega laboratorija. Kandidat se je ponudil, da razkrinka in aretira oba zdravnika. Koncem svoje prijave pa je navezal skromno prošnjo, da ga sprejmejo k policiji vsaj za začasnega brezplačnega policijskega konfidentskega pripravnika, in zatrjujuje, da bo v tem svojstvu razodeval čudeže. Policijski komisar, ki je prejel to prijavo, je seveda takoj uvidel, da se je prosilcu iztirilo eno kolesce v glavi, čeprav je bajka o rdečelaskah in kemičnem laboratoriju že prav stara. In tako bo prošnja policijskega konfidentskega pripravnika poslužila psihijatrom za povod, da nesrečnega moža preiščejo, ker se mu je zmedlo menda radi bednega stanja, ko se je po redukciji znašel na cesti brez kruha in zaslužka. Predstavniki visoke šole letenja v Ljubljani U& nudi občinstvu res pravi u2itek o priliki velikega letalskega mitinga 26. junija t. I. v Ljubljani, je Aero»klub izposlo« val udeležbo najboljših pilotov iz Zagreba in Novega Sada. Posebno atrakcijo med njimi pa predstavljajo pilotMovci, ki pri* dejo na prireditev \c Novega Sada in ki bed > ' Tvajali ak baci je, ki v letalstvu predstavljajo pravzaprav visoko šolo lete* nja. Važnejše panoge te sole obstojajo predvsem v izvajanju loopinga, ki ga jc kot prvi izvajal Francoz Pegoud na aparatu tipa Bleriot, enokrovnik, in ki obstoja v preokretu aparata v zraku na način, kot to izvajajo telovadci s takozvanim salto.mor* tale. Ta okrobacija druži v sebi dve šesta, vini, in to hrbtni let, kar znači, da vodi pilot letalo preokrenjeno, pri Čemer visi z glavo proti zemlji, dočim ima kolesa a pa* rata obrnjena proti nebu, in pa pikiranje (Sturzflug), pri katerem stoji aparat skoro navpično obrnjen proti zemlji. Vsaka teh dveh sestavin tvori sama za se tudi akro* bacijo, ki zahteva velike izdržljivosti apa* rata In seveda dovoljno spretnost pilota. Ako pri startanju pilot prehitro dvigne letalo od zemlje, ali ako v večji višini leta* lo izgubi na brzini v sle d preostrega kota v vzpenjanju, nastopi takozvano drčanje na krilo, s kojim je v zvezi včasih tudi vrte* nje aparata okrog dolirinslce njegove osi, ki ^3 piloti radi narivaio sveder (Stoppelzieher). Ta izvajanja, ki jih z modernimi aparati moremo vršiti svojevoljno, spadajo med isto vrsto letenja, kot smo to navedli zgo» raj, tako da jih moremo imenovati pravtako akrobacije, ki so pa v marsikakem oziru se bvdj opa-sne kot pa looplng, rolling ali kaj sličnega. Hoten o drčanje na krilo, okre« ti, pri kojlh leži aparat nagnjen do in pre* ko 45 stopinj, spirale in figure, sestavljene iz akrobacij, ki smo jih navedli uvodoma, vse to tvori letenje, ki predstavlja visoko letalsko šolo in ki ga bedo v najrazličnej. ših nijansah vršili na.ši p;Ioti«Iovci na letal* skem mitingu. Vsi tedaj 26. juniia v Ljub* Ijano na vojaško ve/.bališčc! jc na&lov velikega ameriškega pusto* iovnega filma, ki Vam ga v kratkem prinese ELITNI KINO MATICA Frank Heller: ,7 Novi Napoleon Roman. Kmalu smo korakali nazai po dolini, toda na način, ki se ni viemal z mojimi korziškimi pojmi. Mr. Grabama so vodili spredaj, kakor se soodobi slavnemu junaku zmagovite povorke. Oči so se mu iskrile kakor biku Apisu in njegovi spremljevalci so se skrbno izogibali krepkih jetnikovih pestL Sli smo in šli. Cez nekaj časa so nam zavezali oči. Kmalu sem sooznal do solncu, ki jc žgal o mojo odkrito elavo. da ie gozda konec in da smo na odo rti pokrajini. Še nekai korakov in stopili smo v korziški hotel, kjer so naju pahnili v skupno sobo. Odvezali so nama oči, vse drugo so nama pustili. Zaklenili so za seboj vrata in ostala sva sama. Globoko sem vzdihnil in si ogledal novo stanovanje. Soba je bila opremljena boli do spar-tansko kot ona. v katero so me zaprli pred pobegom. Tu sta bili samo dve železni postelji in umivalnik. O kakem stolu ali naslanjaču ni bilo govora. Pač pa so bile stene okrašene z umetniškimi slikami. Umetniška dela v moiem zadnjem hotelu so bila brez izieme v bona-partističnem duhu, tu so pa imela nasprotno tendenco. Na stenah ie viselo kakih šest kopij, predstavliaiočih velikega cesarja, kako ubiia žene in deco, kako požiga bolnice, pustoši gradove in cerkve. Zadnja slika ie predstavljala njegovo apoteozo: hudič ga oritiska na svoja kosmata orsa in kriči: to je moj ljubljeni sin! Zdelo se mi ie, da poznam na slikah slog starega Angleža Gil-ravea. Z mr. Grahamom sva imela najlepšo priliko posvetiti se umetnostnozgodo-vinskemu Studiju, kajti prvi dve uri ni naju nihče motil. Namesto tega sva pa govorila o svojih nazorih elede Korzike, ne da bi prišla do kakega pametnega zaključka Jaz sem pripovedoval o hotelu Napoleona Velikega, mr. Graham. ki je že davno porabil kalorije svoje čokolade, je pa opetovano vpraSal. kako more človek z zdravo Dametio pobegniti iz hotela s iako izborno kuhinjo. Ironično sem pripomnil, da je on zadnji, ki ima pravico vprašati o tem. ker bi še zdaj tičal na hrastu, da ga nisem rešil. Mr. Graham me je prosil. naj mu povem, je-li bolje biti tu v hotelu ali pa med hrastovimi vejami. Skratka, nihče ne ve, kako bi se bil najin spor končal, da se niso odprla vrata pred dvema posetnikoma. Prvj je bil majhen, plečat mož z ravnim nosom iu srepimi očmi v obritem obličju. Vedel se je kot častnik. Njegov spremljevalec je bil zelo visok mož z orlovskim nosom in zalisci. Bil je očividno njegov pobočnik. Oba sta se ustavila takoj pri vratih in naju premerila od nog do glave. Pri pogledu na prišleca so postale porcelanaste oči mr. Grahama srepe in srdite. On je prvi prebil led mučnega molka. — Ali vas smem vprašati, kaj za vraga nameravate s tem, da ste ujeli in odvedli angleškega državljana? Obraz plečatega moža se je zmračil. — Kako se pišete? — Pišem se Henry Graham, gospod, sem pošten angleški državljan in božja milost mi mora odreči najprimi-tivnejso pravičnost ako vas ne zadene nalstrožja kazen za to. kar ste storili z menoj. Ko sem se spomnil kje sem našel mr. Grahama tisto iutro in zakaj sem ga našel tam. si nisem mogel kaj, da bi ne občudoval njegovega ponosa ln „UMAG0" pri Trstu (Istra) Hotel-pension „ROMA" I-eži na morju. Najugodnejše okrevališče. — Peščena obal. — Prvovrstna dunajska kuhinja, zmerne cene. — Prospekti. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama. Začetek ob 20. ari sreeer. Torek, 24. maja zaprto. Sreda, 25. maja. Mnogo hrupa za nič. Red D. Četrtek, 26. maja ob 13. pop. Triglavska bajka. Mladinska predstava po euotnih cenah. Shakespeare: Mnogo hrupa za nič Vesela igra, ki bi bila lahko tragično za* kiju cena. Stara je okoli 327 let, a je živa in polna bujne krvi, kakor napisana dandanes. Shakespeare je imel menda 35 let, ko jo je spesnil. V bistvu snovi je bržčas original* izmišljena, le resno intrigo in konflikt med zaročencema Klavdijera in Hero je avtor zajel iz starejših italijanskih virov m celo iz starejše angiešk« drame. Hitro se najdeta in zaročita ta dva, a mednju stopi intrigam princ Don Juan. ki ju vrže malone v katastrofo. Prizori, ki jih izzove don Juan na in po poroki, so najbolj dramatie* ru in napeti. Don Juan je zlobnež, ki hoče s svojo intrigo udariti brata, dona PedTa in onesrečiti Klavdijo, ker je brata Pedra ljubljence Iz gole zlobe in škodoželjnosti don Juan kompromitira nevesto Hero. Benedikt in Beatrica sta drugi par, ki zapletata iu razpletata glavno dejanje. Oba sta strupena jezičnika in zafrkljiva dovtip* acŽ3, ki se neprestano prepirata, ker sta si Fae preveč simpatična. Kako doseže don edro, da se zaljubita tudi ta dva nasproti nika, zavzema velik del komedije. Oba za» ljubljena para sta zvezana s prijateljstvom, ki pomaga drug drugemu. Že se zdi, da Se razbije ne le ljubezen med paroma, nego se izpremeni prijateljstvo med vso odlično družbo v smrtno sovraštvo, ko posežeta od* rešilno v veliko napetost dva tepca, ki raz* krinkata intrigante ter dovedeta vse v po* rovno, trajno srečo. Živahno, pestro prepleteno dejanje je zlasti v svoji razrešitvi pač slika srednjega veka, ki je bil v sredstvih sirovejši od da* našnjosti, a tudi prizanesljivejši, manjc ob* čutljiv in je lažje odpuščal. Veselo razgibano dejanje je polno hu* morja ter različnih značajev, ki nudijo igralcem hvaležne uloge. Seveda je v nji mnogo življenjske modrosti, duhovitih aro* rizmov in končno prijetno vplivajoče sati* re. Obeta se nam torej umetniških užitkov bogat večer, in s Shakespearom sc prav lepo zaključi dramska sezona. Sport Prvi nočni tek v Celju Cetjski športni klub priredi dne 26. maja 1927 na praznik Kr. vnebohoda ob pol 21. uri zvečer svoj prvi nočni tek po celjskih ulicah. Proga je dolca 3000 met., razdeljena na VII. etap, ki se bodo pretekle v štafetah po 2 X 800, 9 X 400, 2 X 200, *•> X 100 met. Teee se Izpred kolodvora kjer je start iu cilj po Prešernovi u.. Ljubljanski c. Vrazovem trsu. Prešernovi ul. kolodvor. Cankarjevi c, Kralja Petra e. Prešernovi ul., Vrazovem trgu. Prešeruovi ulici na kolodvor, tako, da preteče vsak tekač progo po dvakrat. — Lahkoatlcti S. K. Celja imajo za konkurente dobro treuirane uogometaSe svojega kluba in lahkoatlotsko moštvo dijaške or-ganzij. Sloga, ter obeta biti boj med imenov. prav aster in interesantan. Lahkoatlet. sekcija kluba je pričela no daljšem presledku letos z intenzivnim in sistematičnim gojenjem te gTane sporta, ki je bila pri uas v Celju domalega še neznana in obeta postaviti na plan v kratkem prav dobre in vseskozi resne atlete. Le žal, da je pri naši javnosti tako zelo malo zanima-uja in še mani naklonjenosti za športne prireditve sploh. Prav iz tega razloga prosimo cenjeno občinstvo, da ne dela pri teku tekačem neprilik, kakor se je to zgodilo lansko leto prilikom stafetnega teka skozi mesto, da je bil tekač v dveh slučajih »podtaknjen poleg tega nagrajen še s Šopkom najrazličnejših domačih psovk. Red ob progi vzdrževal bode klub po svojih članih sara Ln prosimo, da se jim vsakdo pokorava. Če prireditev količkaj ugklao izpade iu Če ee bo interes vsaj malo dvignil, prirejal ge bode ta nočni tek vsako leto in če se klubu posreči dobiti kakega velikodušnega meeena, ki bo daroval moštvu lahkoatletgke sekcije samozavesti. Sklonil sem glavo v občudovanju in slišal, kako je pleča ti tnož odeovoril: — Gospod, saj sc nimate na kaj pritoževati. Prišli ste na ta otok, da bi bili deležni njegove gostoljubnosti. Pod mojo streho boste deležni vse gostoljubnosti, ki si jo želite. Moje cene so zmerne in če nimate denar;'a, dobite na kredit, dokler vam prijatelji ne pošljejo denarja. Vaše ime, gospod? — Rlchard Hegel. — Anglež? — Ne, Šved. — Od kod prihajate? — Prihajam \z sličnega zavoda kot je vas, samo z b^>napartističnlmi stenskimi slikami. Plečat mož me je vprašujoče pogledal. — Je-li lastnik majhen, bled in debeluhast? Je-li podoben ... — Ni treba nadaljevati. Na las je podoben možu, ki bi mu slike na steni te sobe ne bile po volji. Pa to še ni vse. Nazival se je z istim imenom. — Hočete reči-- — Hočem reči — Napoleon Bona-parte. Gledal me je z vedno večjim zanimanjem. — Kdo je še stanoval v hotelu? primeren pokal, kakor je to zeio udomačeno po vseh velikih mestih tu in inozemstva, zadobila bo prireditev šele piavi pomen. Boj bo a tem neprimeruo bolj interecanten in prireditev bo zadobila nekak tradicijonalen značaj, kar bo brezdvoma poiivelo klub s o življenje in obči interes med SirŠo javnostjo. Padali bodo polagoma vsi predsodki in vsa mržnja napram sportu sploh, mladina pa b<" z večjim veaeljem in brez ^tnihu se udinjala pre potrebnem u sportu. Internacijonalni miting SK Ilirije V nedeljo se je vršil na igrišču Ilirije mednarodni lahkoatletski miting, ki radi nastalega naliva ni uspel, odpadle so tudi nekatere važnejše točke, od inozemskih klubov ni startal nihče, pač so bili zastopani atleti vseh domačih in vodilnih zagrebških klubov. Startali so atleti Ilirije, Primorja, Haška, Gradjanskega, Maratona, Ptuja, Maribora in Tržiča. Rezultati so bili nastopni: 1. dama, tek 200 m; 1. Jermol (Ilirija) 30.2; 2. moški, 100 om: 1. Jamnicki (Haek) 11.4, 2. Stepifoik (D.), a Habic (D.); 3. dame, met krogla: 1. Bernikova (II.) 10.15 m; 4. dame, met kopja: 1. Bernikova 21.18 m; o, hoja na 1 km: 1. Rezek (II.) 4 : 34.2; 6. pkok v daljavo, dam*; 1. Tratnikova (II.) 4.53 m; 7. dame, 80 m: 1. Bernikova 11 sek.; 8L met diska: L Mesner (Halk) 3s.2S; 9. tek 800 m, moSki: 1. Furlan (Pri-morje); 10. met krogle: l. Ferkovic" (Haik> 10.62 m: 11. skok v višino: 1. Tomič (Hašk) 170 cm, 2. Jamnjcki (Haak) 105 cm, 3. Kallny (Hask) 165 cm; 12. tek 3000 m: 1. Slapničar (Prim.) 10:1; 13. štafeta 4 X 100 m: 1. Ilirija v 47.8, 2. Hašk. — Primorje — Maribor. Na praznik 'J6. t. m. se vrši prvenstvena hazenska teknut med Primorjem in Mariborom. Družinu Maribora je v Ljubljani jako priljubljena vsle t svoje lepe igre, ki se odlikuje po izred-ii temperamentnosti in veliki odločnosti, zlasti pred golom. Družina je eua najjacjih v Slo-veniji. Primorje kaže viden napredek, proti močni Muri je napadalna vrsta dosegla des^t golov, kar se ni posrečilo še nobenemu klubu v Sloveniji. Igra obeh nasprotnikov n*m obeta jako zanimiv sport. Ilirija — Atena 22:0 (11:0). Včer.jj se je vršila na igrišču Ilirije prvenstvena kazenska tekma med Ilirijo in Ateno. ki f* končala z rekordno zmago Ilirije. IgTalo M je v znamenju absolutne premoči Ilirije. žBetežnica KOLEDAR. Danes: Torek. 24. maja 1027: katoličani: Ivana; pravoslavni; 11. maja, Ciril in Mc* tod. — Jutri: Sreda, 25. maja 1927; k atolu čani: Gregor; pravoslavni: 12. maja: Ep".* 8nUe* DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledaltiči obe zaprti. Kino Matica: »Nočna lilija*. DE2URNE LEKARNE. Danas: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiške. Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go sposvetska cesta. Sotnce zaide danes ob 19.51, vzide jutri ob 4.22 in zaide ob 19.32. ZA NASE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki serij K. in L. Sreča in nagrade Kakor pri vseh žrebanjih in igrah sreče, je tudi pri naših jubilejnih nagradah po 1000 Din mnogo poklicanih, a vsak mesec samo po eden iz\>oljen. Tisti, ki prejme izvod z žigom in dve* ma podpisoma. Prejemamo razna pi> srna s prošnjami za naklonitev nagra; de in ravno danes nas neki naročnik naproša: — Dajte na tisto številko, ki bo pa čatenc:, moj naslov. Ker je Vam vse* eno, komu izplačate nagrado, prosim, da ugodite moji prošnji. Upajoč, da sc bo to zgodilo, se vnaprej prav iskreno zahvalim ter ostanem z odličnim spo* štovan jem. Zal nam je, prav žal, da takim prošnjam ne moremo ustreči. Sreče ne moremo in ne smemo »popravljati*. V tem je ravno pomen nagrad, da brez vsaKi:. »intervencij« pridejo prave roke. In kdo ni danes potreben denar: Ja? mMHmaz3mšvmmame***m*mawammšwamMmaMamm — Zal sem bil strogo izoliran, tako, da vam ne morem povedati. Njesov glas je postal skoro \\siijjv. — Ali ne veste, da-li stanuje v hotelu neki Delatour? Zdaj sem bil na vrsti iaz, da ca debelo pogledam. — Delatour? Mislite fabrikanta konjaka? — Hm — da. — Ne, ne vem, da-li stanuje Delatour v hotelu. Nimam povoda domnevati to. Pač pa vem, da stanuje tam madamc Delatour. Nastanila sva se v hotelu istočasno. Položil je spremljevalcu roko na ramo. — Saj sem si mislil! — je vzkliknil. — Taka sreča! Kaj porečete na to, Bernadotte, ujel je madame Delatour! Ako bi zanesljivo vedel, da ima zapr tega tudi Delatoura. bi bila vojna neizogibna. To bi bila kazenska ekspedi cija. Sicer bomo pa videli, bomo že videli, dragi Bouonaparte! Zasmeial se je v vražje zaničljivem smehu ln udaril svojega adlutanta po zadnici. da se je kar zakadilo od njega. Nisem vedel, al! bi se smejal aH protestiral v imenu svoje domovine. Adjutant se ie pisal Bernadotte. Dnevne vesti. H Ljubljani, dne 24. maja 1927. — Zastopnik madoarodoaga urada za pobijanj« alkoholizma v Beogradu. Danes zjutraj je dospel v Beograd ravnatelj mednarodnega urada za pobijanje alkoholizma g. dr. Herio, ki poseti poleg Jugoslavije tudi BorgarHo in Rinmmijo. Jutri se vrši konferenca zastopnikov antialkonotaega gibanja te cele države, na kateri bo dr. Herio poročal o delovanju mednarodnega urada in o nadaljnjih akcijah za pobijanje alkoholizma. — Seatoo VVatson na večerji r>ri kralju. Seacon VVatson je bil v nedeljo zvečer na večerji pri kralju v VrnjačJd Banji. Po večerji je povabil kralj odličnega gosta v svoj kabinet, kjer >e ostal i nJim nad eno uro v razgovoru. — Nabori v ljubljanskem vojnem okrugu. T območju komande ljubljanskega vojnega okruga vrše se nabori kakor sledi: v Novem mestu: Dne 27., 28., 90., 31. maja iu L junija 1927. V Trebnjem: 2. junija 1927. V Žužemberku: Dne 3. in 4. junija 1927. V Kočevju: Dne 6., 7., 8. in 9. junija 1927. V Sodražici: Dne 10. in 11. junija 1927. V* Velikih laScah: Dne 13. in 14. junija 1927. V Ložu: Dne 15. in 17. junija 1927. V Cerk-oici: Dne 18. in 20. junija 1927. V Logatcu: Dne 21-, 22. in 23. junija 1927. Na Vrhniki: Dne 24. in 25. junija 1927. V Lukovici: Dne B7. in 28. junija 1927. V Kamniku: Dne 30. junija in 1-, 2., 4., 5. in 6. julija 1927. V Kranju: Dne 7., 8., 9., 11., 12. in 13. julija 1927. Na Jesenicah: Dne 14., 15. in 16. Julija 1927. V Radovljici: Dne 18., 19. in 20. julija 3927. V Škof ji loki: Dne 21., 22., 23. in 25. julija 1927. V Ljublzjani za nabornike mestnega magistrata. Dne 26, 27., 2&, 29. in 30. julija 1927. V Ljubljani za nabornike sreskega poglavarstva Ljubljane izvzemši one, ki pridejo na Vrhniko: Dne U 2^ 3., 4., 5., 6. in 8. avgusta 1927. — Podružnica Jugoslovanske Matice ua Jesenicah proslavi ob sodelovanju vseh kulturnih društev deseto obletnico majniške deklaracije v kar največjem obsegu in najsve-raneje. V soboto 28. t. m. gre manifestacijski ibhod z bakljami izpred kolodvora skozi Jesenice do občinske niše, kjer ga pozdravi cupan trga Jesenice, potem pa skozi Savo tapet nazaj na kolodvor. V sprevodu bosta ?Jve godbi m združeni pevski zbori jeseniški, nadalje telovadna društva in gasilci v kroju itd. Začetek ob pol 9. uri (20. in pol). V nedeljo dopoldne bo cvetlični dan v prid Jugo&l. Matici; prodajale se bodo tudi de-klaracijske diplome in razglednice; ob H uri pred kolodvorom promenadni koncert, nr,to nastop združenih pevskih (društev) zborov in >lavnostni govori. Odbor podružnice J. M., prosi hišne posestnike, da izobesijo te na previveoer zastave, vse sodelujoče pa. da se v vsem pokoravajo navodilom reditelje^. Na peronu jeseniškega kolodvora postavi Jugosl. MaLica avtomatsko tehtnico ta osebe. Prosimo potujoče občinstvo in tudi domačine, da se je prav pridno poslužujejo, ker gre čisti dobiček v korist Jugosl. Matice — Mala ženska Atmnta. v kateri 60 včlanjena . feministična društva Jugoslavije, Grške, Rum unije. Poljske in ČeSke, ima *vojo letošnjo konferenco v Pragi od 1. do junija. Slovenke bo na tej konterenci zakopala gospa Angela Vode, predsednica Ženskega Pokreta v Ljubljani. Konference se lahko udeleže kot gostje vse članice naših ženskih druStev. — Iščejo sc dediči. Izseljeniški komisari-*at v Zagrebu objavlja, da se iščejo dediči v Ameriki umrlega Mihaila Streleca, rojenega 24. avgusta 18*75. Dediči nai se javijo izselteniškemu koonisarijatu v Zagrebu. — Beda orožniSkib vpokojonccv. Prejeli smo dopis nekega oroZniškega vpoKo-:enca, v katerem 50 navedena tako gorostasna dejstva bede in pomanjkanja, da. bi človek- ne verjel, da je v civilizirani državi kaj takega sploh mogoče. Prizadeti mora preživljati Sčlansko družino in ima mesečno 845 Din dohodkov. 30. maja Še ni prejel pokojnine za marec. Lahko si mis-iimoi koliko je njegova beda in v kakšnih obupnih razmerah živi njegova rodbina. Skrajni čas bt že bil. da se država pobriga za take reveže in jim redno teplačuje vsaj ;isto mizerno pokojnino, ki jim je po zakonu zajamčena. — Močan potres. Profesor dr. Belar nam sporoča, da so bdefiU v nedeljo prod ?cluoči potresomerji opazovalnice pod Tri-Siavom izredno močan velepotres iz daljave kakih 9000 km. Prvi znaki so prišli z vzhoda. Zaznamovanje je trajalo nad štiri ure. — Dnevi Rdečega križa se bodo vršili po vsej državi v času od 15. do 16. julija. Na Šolah se bodo vršile primerne proslave. — Protest beogradskih učiteljev. V nedeljo so priredili vsi beogradski učitelji protestni sestanek, na katerem so razpravljali o ' uredbi prosvetnega ministra glede disciplinarnih sodlSč in o uredbi glede ob-'astnib in Krajevnih šolskih odborov. Obe uredbi sta bili predmet stvarne, a ostre kritike. Beogradski učitelji so zlasti nezadovoljni z uredijo glede disciplinarnih sodišč. — Kdor hoče videti, kako naši letalci izvajajo najtežje akrobacije in umetna lete, naj ne zamudi preskrbeti si vstopnice za veliki letalski miting v nedeljo dne 26. julija ob 4. popoldne. Vstopnice za člane 5, za nečlane 10 Din. Dijaki - člani 2, nečlani o dinarjev. — Tonovavas pri Grosupljem. Dne 15. maja t. 1. smo imeli otvoritev tukajšnih podzemskih jam na Taboru pri Ponovi vasi. Bil je krasen dan. — Takoj zjutraj so pričali obiskovalci prihajati na griček na Tabor, kjer je pristna utrdba še iz turških časov. Udeležba je bila ogromna. Obiskovalci so se pohvalno izražali, ko so si ogledali podzemska čuda — krasne kapnike. Vsem, ki ste prihiteli v nal kraj, ter tako pripom^h* k sijajni otvoritvi, ter prireditvi bodi izrečena teoi polom zahva'«*. — Odbor. — Razstava Pomladita Rdečega križa v Zagrebu* Oblastni odbor Poraladka Rdečega križa v Zagrebu prrredi od 26. junija do 3. julija v prostorih Zagrebškega zbora veliko razstavo, ki naj nazorno pokaže celokupni prosvetno/vzgojni program te organizacije. Obenem priredi odbor tudi razstavo ročnih del In dečje umetnosti. S posebnim razpisom je pozval k sodelovanju vse šole v naši državi. Posetniki razstave bodo Imeli na državnih železnicah 75% popust. — Utopljenec v Savi. V petek 20. t. m. so ipotegniiii iz Save truplo neznanega moškega, starega približno 40—50 let. Truplo so prepefijaili v mrtvašnico. Neznanec je velike, močne postave, 172 cm visok, okroglega obraza, obrit, kostanjevih, že deloma osivelih las ter oblečen v panošeno rjavo sukneno obleko. Od kod je Sava prinesla uDopiJenca do Trbovelj, se ni moglo še ugotoviti — Strašna požarna katastrofa je v soboto popoldne zadela Stari trg ob Kolpi. Požar, ki je izbruhnil v gospodarskem poslopju trgovca in gostilničarja Ivana Butala, se je hipoma razširil na sosedna poslopja ter do tal uničil vse imetje deveterim gospodarjem. Zgorel je tudi poštni urad in se je ogenj dal jedva lokalizirati, da ni uničil tudi Sole, župniSča in cerkve. Dogajali so se pretreslifvf prizori. Med vpitjem pogorelcev, posebno zbeganih otrok, ra beganjem gasHcev so se razlegale močne detonacije petrolejskih in bencinovih sodov po trgovinah. Skoda se ceni na tri (milijone dinarjev in je pomoč nujno potrebna. — Umor 70Ietne starke. V Zverin jaku pri Brežicah so v nedeljo ziutraj našli umorjeno TOIetno prevžltkarlco Ano Kopin-čevo. Roparski morilec ie starki zadal pet težkih ran s sekiro ter ji oropal 25 Din gotovine. Aretirana sta dva osuinilenca. — Pretep med kmečkimi fanti. V neki gostilni na Javornlku pri Jesenicah je prišlo v nedeljo zvečer med kmečkimi fanti do hudega prepira, ki se je končal z običajnim fantovskim pretepom. Te borbe se je pomirjevalno udeležil 291etni delavec Jernej Balanč, doma iz Cepelj pri Stari Loki. Ko je miril, ga je neznan delavec sunil z nožem v levo roko. Pretep ie bil prijavljen orožnikom, ki sedaj zasledujejo napadalca; Jernej Balanč pa je snočl prišel v ljubllan-sko javno bolnico, kjer so mu zdravniki rano očistili, zašili in obvezali. — Sport izvor prirodnega zadovoljstva, napravlja veselje in radost do življenja. _ Mnogi ljudje, toda žal malo žena, *e uda zdravemu športu, ki pomlaja. — Bojazen žena, da bo njihov teint trpel na zraku, je temu glavna zapreka. — Ampak kako neupravičena je ta bojazen! Elida Creme de chaque heure podnevi, ELFda Citron Cold-cream ponoči, so vendar najpriprostejsa sredstva za zavarovanje kože. — Zdrav šport, prirodno negovanje kože z Ulido, so večni izvor mladosti in lepote. I? Ljubljane —Ij Italijanska zastava plapola ... Italijanski generalni konzulat v Ljubljani je danes dopoldne Izobesil italijansko državno zastavo raz svojega urada v Šelenbur-govi ulici. Naši ljudie so izobešanie zastave različno komentirali. Nekdo je pripomnil, da je zastava rzobešerta na demonstrativen način povodom prihoda italijanskega kralja v Trst. »Molčeči kralj« Viktor Emanucl II. je namreč prispel dane« v Trst, kier se vrše velike slavnosti. Drugi, ki poznaio zgodovino svetovne vojne, pa pravijo, da zastava vihra, ker je ta dan 24. maja leta 1915. stopila Italija v svetovno vojno na strani zaveznikov proti centralnim evropskim državam. Res, dne 23. maja 1915. je Italiia napovedala vojno Avstro - Ogrski, pozneje še le na pritisk Londona in Pariza tudi Nemčiji. Oni optimisti, ki so pričakovali z vstopom Italiie na stran zaveznikov nagli konec svetovne vojne, so bili pozneje kruto razočarani. V Trstu se danes zbira ^mogočno« italijansko brodovje. V pozdrav kralju grme v velikem tržaSkem zalivu to-povi... Leta 1°15 so stavili mnogi strategi velike nade na »mogočno« italijansko brodovje, ki je bilo desetkrat močnejše in bolje opremljeno, kakor avstro - ogrska mornarica. To brodovje pa ie bilo popolnoma pasivno. Italijanska zastava torej plapola ... v Ljubljani. —Ij Slovo podpolkovnik« Zajca. Članic« in člane Kola jahacev opozarjamo na današnji poslovilni večer v Zvezdi, ki se prične ob 20.15. Kolo zapušča agilni in požrtvo* vami učitelj jahanja g. podpolkovnfk Zaje, od katerega sc bodo članice in člani na nocojšnjem družabnem večeru prisrčno poslovili. —lj Trgovski obrati ob nedeljah in praznikih. Gremij trgovcev'v LjubJlani ponovno opozarja na sklep občnega zbora z dne 29. marca t 1., v zmislu katerega mora delo v trgovskih obratih počivati ob naslednjih praznikih: 1. januar (Novo leto), 6. januar (sv. Trije kralji), 19. marec (sv. Jožef), velikonočni ponedeljek, Vnebobod (premakljiv), binkoštni ponedeljek, Sv. Rešnje Telo, 29. iuuij (sv, Peter in Pavel), 15. avgust (Vnebovzetje), \. november (Vsi sveti), 1. december (praznik Ujedinjenja). 5. december (Brezmadcžuo Spočetje), 25. december (Božič), 36. december (sv. Štefan). Obenem opozarja GremU svoje člane, da je v gre-mijalnern okoHlu nedeljski počitek obvezen za vse trgovske obrate brez izjeme. — N a fi c I s t v o. —lj Regulacija Gradaščice. Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se vrši ustna razprava glede prispevkov za regulacijo Gradaščice v progi od Koleziie - Voinovič in OHnščice do državne železnice dne 2. junija 1927 ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Viču, h kateri se vsi prizadeti vabijo radi morebitnih ugovorov. —lj Naai zdravniki na vsestovanskem zdravniškem kongresu v VarfavL Na vse-slovanski kongres zdravnikov v Varšavi sta odpotovala iz Ljubljane predsednik zdravniške zbornice in mestni fizik dr. Rus in šef - zdravnik ljubljanske direkcije državnih železnic dr. Ti Čar. —Ij Zdravstveno stanje LJubljane. Tedenski zdravstveni izkaz ljubljanskega mestnega fizikata navaja, da je bilo v času od 15. do 21. maja t. 1. rojenih 30, od teh 15 moških in lo žensk, l moški mrtvorojen. Umrlo je v tem času 20 oseb, 6 moških in 14 žensk. Smrtni vzroki so bili: jetika na sopUih 2. rak 1, srčna bolezen 1. krčenje jeter 1. prhrojeua slabost 1. starost 2, druge bolezni 9. Prijavljene so bile v tem času naslednje nalezljive bolezni: 1 slučaj ti-tuznih bolezni, 1 slučaj ošpic in l slučaj dušljivega kailia. —lj »Ženski Pokret« v Ljubljani vabi svoje članice k predavanju, ki ga priredi v petek 27. t. m. ob pol 6. popoldne v damski sobi kavarne »Emona«. — Tema: Smisel in pomen feminizma. Predava gosp. Angela Vode to v a, ki jo je odbor izvolil za predsednico društva, ker je bila dosedanja predsednica, g. A. Stebi, premeščena v socialno- higijenski zavod v Beograd. —U Politično in gospodarsko društvo za šcntpeterskf in kolodvorski okrai priredi skupno z enakim društvom za vodmatski okraj dne 25. t. m. ob 20. v gostilni pri Zupančiču predavanje o temi: »Stara Ljubljana«. Predava g. učitelj Fr. Potočnik, člani omenjenih društev in prijatelji napredne misli so vljudno vabljeni. —IJ Odbor T. K. »Skala« obvešča članstvo, da se prvotno na praznik dne 26. maja določeni skupni izlet na Vojšco vrši v nedeljo dne 29. maja. Odhod iz LJubljane v soboto ob 18.55. Polovična vožnja mogoča le na podlagi uverenj, ki iib izdaja SPD. —I j Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin se dobi po priznano nizkih cenah pri Igu. 2argi, Ljubljana, Sv, Petra cesta. 64 'L —Ij Občni zbor društva »Soče« se vrši dne 25. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji Ljubljanski dvor z običajnim sporedom. Udeležitev za člane obvezna. — Predsedstvo. 452/L —lj Sokol LJubljana II. priredi mladinsko akademijo v soboto 28. maja ob pol 7. zvečer na letnem telovadišču Prule. Spored obsega 13 točk. Pokažite z udeležbo, da znate ceniti tudi delo mladine. 451/n —Ij Pevski zbor Glasbene Matice. V torek 24. t. m. se vrši ob 8. zvečer skupna vaja mešanega zbora. Važni pogovori. Udeležba za vse obvezna! — Od bo*. —Ij Rafiniran pustolovec. Policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani še vedno prihajajo obvestila oškodovanih rvrdk. ki jih je oslepaTil neki Matei Teodorovič. Ta se je izdajal za inseratnega agenta ter je pri strankah pobiral osrlase za razne albume in revije. Mnogo rvrdk ie oškodoval za večje svote. ZagrebSko tvrdko »Balkan« kar za 9000 Din. Teodorovič ie zelo rafiniran in eleganten pustolovec, ki ga oblasti ne morejo izslediti. Je srednje postave, okroglega obraza in črnih las. Nekatere tvrdke v Sloveniji le opeharn za svote od 500 do 1000 dinarjev. —Ij Zopet deček pobesni! od doma. Zadnji čas proti koncu šolskega leta bele šo- Iarrl od doma, ker se boje kazni in slabih spričeval. 2e v petek je pobegni! od doma učenec osnovne šole, 131erni Marjan L. Odšel je neznano kam ter se do danes še ni povmrl k svoji materi. —lj Neumestne sale otrok. Na Voza.r-sketn potu so se /čeraj popoldne igrali otroci Metali so kamenje v žico električne napeljave. Na vrv so privezali precej težak kacnen *er ga vrgli čez žico električne napeljave Kamen ie povzročil, da sc je žica pretrgala in padla na Dat. Učitelj Drsaj je snoč okoli l^.oO opozoril na to višjega stražnika Legišo na Šentjakobskem trgu. Ta je obvestil o slučaju mestno elektrarno, ki ie odposlala dva delavca, da sta žico uravnala in montirala. Nevarnost je obstojafia, da bi se kdo mimusidočih dotaknil žice in bi sa električni tok usmrtil. —lj Popadliva osica. Neki posestnik v Zgornji Saški ima veliko, sicer zdravo psico ovvie pasm« Ta psica je zelo huda in je že več oseb popadla m ugriznila. V eoem letu ie ugriznila že tri osebe. Sedaj je po-padda delavca Antona Kastelica iz Zgornje Šiške ter ga ugriznila pod desno koleno. Ra«a ni nevarna. Raztraala mu je tudi hlače na treh krajih SKoda znaša 100 Din. Hi Policijska kronika. Policija ie danes zjutraj aretirala nekega moškega, ki je močno kalil nočni mir na Sv. Petra cesti. Drugih aretacij ni bilo. Tudi tatvine so nekam ponehale. Danes ni nobene prijave-Prijavlien je slučai motenja posesti in slučaj pasjega vgriza. Našla sc ie vojaška puška. Radi prestopka obrtnega reda sta prijavljena 2 obrtnika, 10 voznikov pa radi cestnopolicijskega reda. Iz Maribora —m Hlebov dom na Pohodu. Slovesna otvoritev te najnovejle pohorske postojanke bo na praznik dne 26. maja. Vabljeni io zlasti prijatelji in znanci pokojnega Luke Hleba, cigar gostoljubna hiša je slovela med vaemi obiskovalci zelenega Pohorja. Doetop na Smolnik je preko Rus in preko Fale zelo ugoden in železniške zve*e omogočajo prijeten izlet tudi oddaljenejšim obiskovalcem. Prav lepa je tura iz Ruš na Smolnik in od tam k Ruški in event. Se Mariborski koči. —m Postara ledu na dem« Mestna klav niča izdeluje umetni led tudi za privatno uporabo. Da bi se konzum ledu kolikor mogoče dvignil, namerava sedaj uvesti dostavo ledu na dom. To pa bo mogoče le tedaj Se se priglaii dovolj reflektantov. Pri manjSem številu naročnikov bi se podražil blok za 1 Din, pri večjem pa bi ostala cena, ki znala u 12 kg težak blok 6.50 Din sploh na spremenjena. Prijave sprejema ravnateljstvo maetne klavnica. —m Stanovanjska anketa, ki jo je o stanovanjskem vprašanju razpisal v nedeljski Številki »Slovenski Narod*, je vzbudila spi osno zanimanje za stanovanjski problem. Tudi v Mariboru je naraslo zanimanje najširše javuosti za rešitev stanovanjskega vprašanja po 1. novembru. Društvo stanovanjskih najemnikov je sklicalo za danes zvečer v Lindberghova mati je s svojim crdinim prepričanjem o sinovem uspehu imela prav. Ocean je premagan ;a v obeh herrasierah zveni zdaj samo ime mladega antenskega Šveda, ki ie smehljaje nastopil svoj polet in zavezal na svoje ime m na prapor svojega naroda rekord, kakršnega zgodovin?, še ne beleži. Z zadoščenjem, da so človeška energija, spretnost in pogum dosegli tak triurni, pa se naravno druži žalostna misel, da sta pred dobrim tednom dva druga moča, ki sta stremela za istim ciljem, tragično propadla. Lindberghovo ime se' ne more izgovoriti, ne da bi se pri tem omenil spomin ua Nungesserja in ColiJa, katerih usoda je pač končno veljavno zapečatena In bomo šele čez leta doznali, kako strašen in tragičen je bil njun konec, Lindberghov uspeh ni navaden športni rekord. Skeptiki ga lahko ocenjujejo za čudovit eksperšmerK, a jutri morda se bo to podjetje iskazalo za velikansko gospodarsko pridobitev. Undbergb sam zatrjuje svoje Čvrsto prepričanje, da bo morda 2c v petih letih zračni promet med Evropo in Ameriko tako vsakdanja stvar, kakor današnje železniške zveze na kontinentih. Charles Lindbergh, največji heroj po svetoval vojni, je danes že med prvimi ameriškimi narodnimi svetniki. A z njim vred se zlato blesti tudi ime njegove junaške matere. Njegovi železni živci so materina ded-Sčina. Mati je vsekakor še odločneje vero-vaJa v uspeh poleta, kakor sin sam. Ona šma slepo zaupanje do edinca. Obžaluje, da se ni mogla ž njim udeležiti male šetnje preko oceana in si je zabranila podrobno poročanje o etapah poleta. Takšna obvestila so vendar odveč, kajti za njo obstoja nenapisan vozni red, na katerem je za materino oko označeno, da bo sin ob tej in tej uri in minuti zdrav in nepoškodovan dosegel osrčje Francije. Po svojem prihodu v Pariz je sin s kratko brezžično depešo obvestil mater, da je dosegel cilj, in se zdaj. kolikor mu dopušča prosti čas, brezžičnim potom razgo-varja s svojo materjo, kakor da bi nedela skupaj v domači sobi. Nadvse prisrčna pa je bila gesta junaškega sinu, da ie izkazal čast tudi materi Lzzlnulega francoskega letalca Nungesserja. Podal se ic k njej v e na letališču v Le Ekmrgetu postavi spominska plošča. Za danes pa je določena Lindberghova avdijenca pri predsedniku frMGOtkc republike Doumergue-u. Poročila iz Nevvvorka javljajo o oepie-stanem entuzijazmu vsega ameriškega prebivalstva. Vse ie še dalje pijano od zmagoslavja. V Ne\vyonku se neprestano vrše manifestacije. Nepregledne množice plešejo, prepevajo iu uprizarjajo z vsakovrstnimi instrumenti oglušujoč orušč. Z nebotičnikov se vsipljejo med manifcstacijaini celi kupi konieujev. Vse je v zastavah in zvečer blesti Ne\vyork v bajni razsvetljavi. Lindberghova mati, skromna in molčeča v svojem ponosu, pa v Detrodtu dalje vrš: svoto učiteljsko službo kot profesorica kemije na višit dekliški šoli. Iz vseh ameriških dežel prejema neštete čestitke in cele gore svežega svetja. Ameriški prezident Coolidsc jc osebno poslal Lmdberghu naslednjo brzojavno čestitko: — Ameriški narod se z menoj vred veseli sijajnega uspeha v junaškem poletu. Prvi nepreJonjem solet enega samega letalca preko Atlantskega oceana povelju e dejanje ameriškega letalstva. Ko izročate Franciji pozdrave ameriškega naroda, bodite ttrdi tolmač našega občudovanja napram neustrašenirna Francozoma Nunges-serju in Coliju, katerih junaški duh se je prvi dvignil k enakemu poletu in katerih usoda tudi pri nas še nadalje vtbutta skrbi. lz~Celja —c A* to zveza Celje-Vitanje namerava u\e«ti občinski urad ti*ga Vitanje. Takina redna avtozveza bi bila za povzdigo tujskega prometa velike važnosti. Uresničenje iste je iskreno pozdraviti. —a viom. v soboto popoldne je neki zji- kovec vlotnil v stanovanje pocestnice Juli-jane Bajdetove na Ljubljanski cesti Odnesel je 400 Din gotovine. Drugih predmetov ni odnesel in mu je oČividno dišal samo denar. —c Pod Rakuseherim kozolcem ob Sari-nji je v noči od sobote na nedeljo porodila neka delavka nezakonskega dečka. Stražnik jo je zjutraj našel tam. Spravili so jo v bolnico. —c Železniška postaja >Celje*. Prometni minister je z odlokom bt. 23.719/27 odredil, da se v lokalno tarifo za prevoz blaga itd. l dne 1. oktobra IMG v izjemno tarifo št. Sfcs uvrsti v seznam postaj, od katerih velja ugodno&t, tudi postaja Celje. Ta odredbi =lopi v veljavo dne 1. julija 1927. —c Smrtna kosa. Umrl je v Celju 67letni nadučitelj v pok. g. Franc Gajšek. Kot vzgojitelj mladine je 40 let deloval na Kalobju, jo vpokojitvi pa je živel v Celju. Bil je vedno naroden in napreden mož in je vlival mnogo eunpauj. Pogreb 60 je ob leju udeležbi vrSil v pondeljek iz. javne bohaice na okoliško pokopališče. Bodi mu zemljica lahka! —c Nov zoboteluiik r Celju. V Celju te je naselil g. Hinko Zagoričnik kot zoboteh-aik. Atelje bo imel v poslopju Jadranako-podunavske banke. —v Kopališč* *J>iaju( ima v torek 31. maja ob tri Četrt na 6. zvečer v posvetovalnici Celjske posojilnice tvoj občni zbor. —c Porotni •lučaju L>o»lej so v Ceiju raa-pisam »iedečj slučaji: 30. maja .Mešino\ic c5ob«n, uboj; 31. maja Travuer Alojz, rop, JrUevnik Juiij in \ izjak Fr., poneverba; 1. junija Uele Jakob in tovariši, požig in g> ijunja, Franc Ko©, uezig in goljuiija; na *r»to prideta ludi ie alučaja Kavmk .Uartiu. umor m Jevšenak Anton »cr Vinko Jeraia, tatvina. —c l mrle »o v Celju 7oletua ga. Aua Ktajue, mati lastnika bnvmce g. Kiajuca ua u lavnem trgu, ga. Mariji* Kodela, tena ekladučnika, .-ure 70 Icl, ua Dolgem polju pa aUetua delavka pii We»tnu, Marija Gruden. Na V Ul. p.! . —c Materinski dao v Celju je dal 4.'loi» Uiu 7o par čiftega dobička. Ve* denar ostane v Celju in se bo uporabil v dobrodelne mm -»o Ne bližajte »e ponoči vojaškim objektom. Pri vouškem ftkladittu na Sp. H ud m ji bi se v noči od 1L na 13. trn. bila zopet lah ko zgodila nesreča. Neki civili* se je plu zil tam okrog in na poziv vojaka al vb-.. . Po predpisu je vojak rabil atrelno orožje. Sreaki poglavar ponovno opozarja občinstvo, naj se v nočnem času ne bliia voja&kim objektom PRIZANAŠAJTE planinski n ran Slovo tn bogastvo letalca Lindfrergha Mati in sin- — Pri Nungesserjevi materi. — Prosiavljenju v Parizu ni kraja. — Vsa Amerika opojena z zmagoslavjem. — Milijoni nagrad in honorarjev. * To in ono S škarjami nad škofa Grška vlada se zadnje čase bavi z idejo, da uvede gregorijanski koledar, ki je zlasti za mednarodno trgovino izredno praktičnega Domena. Seveda pa je v javnosti, ki se drži starih tradicij, naletega na odločen odpor. Nastala je ogorčena borba za in proti in nrišlo je že do obžalovanja vrednih dogodkov. Vnet zagovornik uvedbe trregorijan-skega koledarja je knezoškof Karagani-dis iz Aten. Zato pa si je nakopal sovraštvo pristašev starega koledarja, ki so se te dni nad njim okruto maščevali. Ko se je v nedeljo -pojavil knezoškof v katedrali v Pireju. ga je nenadoma napadel s škarjami neki brivec s Krete, ga ruval za brado in sunil s škarjami v obraz ter v desno roko. Atentatorju so priskočili na pomoč tudi njegovi tovariši, ki so se škofa dejansko lotili. Kričali so: »To je kazen za uvedbo novega koledarja, Ionov!« Policija je prijela atentatoria in njegove sokrivce ter jih odpeliala iz cerkve v zapor. Spotoma jih ie hotela množica linčati. Poškodbe knezoškofa Karavan idisa niso težkega značaia. Črnec - češkoslovaški vojak Cehoslovaška republika se menda lahko ponaša, da ima med srednjeevropskimi državami edino ona tudi črnca v armadi, ki pa ie v ostalem pristen če-hoslovaški podanik. Okolnosti, ki so zanesle teca vojaka v CSR, so vsekakor čudne. Njegov oče. rodom Ceh, se je pred voino izseli! V Afriko in tam živci kot kolonist. Oženi! se je s črnko, ki mu ie rodila sina. Ko mu je žena umrla, se je vrnil v domovino in'vzel sina. ki je popolnoma Črn, s seboj. Oče je v domovini podlegel zavratni bolezni, sin oa je ostal prepuščen sam sebi. Prijavil se je k vojakom, kjer je češkoslovaški državljan in kot tak dolžan služiti v vojski. Sedaj črnec služi pri stroinicah L slovaškega gorskega ba tal iona in so njegovi predstojniki baie zelo zadovoljni z vojaškimi sposobnostmi črnega Cehoslovaka Poroka v kaznilnici Kaznilnica v Moravski Ostravi doživi te dni svojevrstno senzacijo. Na črni deski je objavljena civilna poroka nekega Bedicha Hornačka s Katarino P. Ženin je najintelieentneiši član zloglasne roparske tolpe, ki že dolgo sedi v preiskovalnem zaporu. Mož je star 25 let. S svojo nevesto, ki postane kmalu mati, se je seznanil, ko ie nemoteno izvrševal svoj zločinski poklic. Oblasti se ne protivi jo poroki, kajti Ho maček se je poročil ex causa honesta. Njegovo dete bi bilo sicer nezakonsko. Hornaček ie bil duševni vodja razbojniške tolpe, ki se ie specializirala na vlome v blagajne. Rojen je bil v Bratislavi kot nezakonski sin nekega gozdarja, ki je že umrl. Mati ga je kmalu zapustila in dete se je vzgajalo pri tujih ljudeh. Kot Mletni deček ie odšel Hornaček na Dunaj, kjer je absolviral dva semestra tehnološke visoke šole. Potem se je klatil po bivši Avstro-Ogr-ski in leta 1921. se *je prvič seznanil s kriminalom. Radi drzne tatvine v nekem hotelu je bil obsojen na šest mesecev ječe. Komai je zapustil kaznilnico, je bil izvršil več drznih vlomov v Bratislavi in bil obsojen na eno leto težke ječe. Mož govori več jezikov. Obvlada popolnoma francoščino, nemščino, madžarščino in angleščino, O sebi pravi, da ic strokovnjak. Svoji nevesti je iz kaznilnice vsak dan pisal zaljubljena pisma, v katerih ie često rabil latinske citate, da dokaže svojo naobraženost. Mednarodna plesna proslava v Parizu V Parizu se vrši ta teden velika mednarodna plesna proslava, ki bo trajala več dni. Proslavo ie priredilo udruženje francoskih plesnih učiteliev, mednarodna unija koreografov in mednarodna plesalska udruženja, vrši se pa pod protektoratom ministra za javna dela. Mednarodna proslava olesa, ki je zamišljena kot velik plesni turnir, se vrši v palači VVashington na Champs Elysees. Na sporedu bo tudi demonstracija štirih novih plesov, od katerih so trije ameriškega izvora. Izvajali se bodo novi plesi »Heebies - Jeebies (Hibi - džibi). »New Blues< m ^Black bottom« v novi varijanti. Veliko zanimanje pa vlada zlasti za modni ples * Budimpešta«, čigar inicijator ie mladi madžarski plesni učitelj Juolii Saphir. Zdi se, da bo večina novih plesov prodrla v javnost, predvsem pa so plesni izvedenci mnenja, da se bosta uveljavila »Budimpešta« in »Hibi - džibi<. Oba plesa se v ostalem že plešeta po raznih mondenih kopališčih in letoviščih. Strašna rodbinska tragedija V Italiji so zadnje čase rodbinske tragedije na dnevnem redu. Nedavno smo poročali o strašnem činu policijskega predsednika iz Nevarre. ki je svoji hčerki zadal 40 sunkov z nožem. O sličnem slučaju poročajo sedaj italijanski listi. V selu Pinerolo pri Rimu se ie seljak Vignolo spri s svojo omoženo hčerko, baje radi posestva. Med prepirom ie pobesnel, zagrabil ie dolg kuhiniski nož in ga porinil hčerki večkrat v orsa. Pogled na krvavo žrtev mu ie popolnoma omračil um, skočil je proti svoii I3Ietni vnukinji in io zaklal. Strašen prizor je opazoval njegov zet, ki pa ie bil težko bolan in se kljub obupnim krikom nesrečnih žrtev ni mogel ganiti iz postelje ter priskočiti ženi in hčerki na oomoc. Vignolo je nato odšel domov in usmrti! svojo drugo hčerko, takoj za tem pa si je z nožem Drebodel srce. Grozna tragedija ie v Pinerolu vzbudila splošno sočutje z nesrečno rodbino. Zgodovina igralnih kart Zgodovinarji in raziskovalci arhe* oloških spomenikov so dognali, da so prišle igralne karte v Evropo iz dežele Saracenov, dasi so nekateri učenjaki na podlagi rokopisov, odnosno izvleč= kov iz del Sv. Hrizostoma, okrašenih z minijaturami, podobnimi križem, pi* kam in karam na kartah trdili, da so bile izumljene v Grčiji. Po drugi ver* ziji so bile igralne karte izumljene za časa Karla VI., ki so ga hoteli ž njimi razvedriti, ker je bil zelo melanholij čen. Začetkom XIV. stoletja so bile karte v Franciji žc zelo razširjene. Priljubljene so bile zlasti na franco* skem dvoru in med plemstvom. Slavni slikar kart je bil v tistih časih Jaque* min Gringonneur. Narodna knjižnica v Parizu ima 17 kart, ki jih je slikal ta slikar. Niti po velikosti, niti po barvi niso podobne modernim kartam. Na teh kartah so majhne slike papeža, cesarja, puščavnika, solnca, lune, ale* gorične slike sile, pravičnosti, sreče itd. Za časa Karla VI. so se pojavile prve, modernim podobne karte. Plemi* či Franca L, Henrika III., Henrika IV. in Ludvika XIII. so često stavili na karte svoja posestva, konje in ko* čije. Kardinal Mazarin je dal za zabavo poznejšega kralja Ludvika XIV. iz* delati zgodovinske karte. Dame na teh kartah so bile Johana Neapoljska, Roxelana, Maria Stuartova in Kirova mati Parvsatis. Kardinalov izum se pa ni posebno razširiL Francoska revolu* cija je te karte prenaredila. Za časa revolucije je imela fantazija slikarjev kart proste roke, dokler konvent ni določil vzorca igralnih kart, na katerih je bil Kolon srcev kralj, Jean Jacaues Rousseau križev, Cato karov, Brut pa pikov. Dame so predstavljale alegorije pravičnosti, svobodoljubja, razuma in sile, fantje so bili Hanibal, Decius, Ho« rac in Mucius Scaevola. To so bile do cesarstva edine javno dovoljene karte. Za časa cesarstva so se vrnile zopet stare karte raznih vzorcev, ki so shranjene zdaj v muzejih in knjižnicah. Največjo zbirko igralnih kart je imel v XIX. stoletju francoski bibliofil Le* ber. Ta zbirka je zdaj ponos mestne knjižnice v Rouenu. Leber je izdal leta 1842. v Parizu tudi znanstveno knji« go pod naslovom «Zgodovina igralnih kart». * Poskusen samomor v Italiji kaznjir. Odbor za reformo italijanskega civilnega in državnega kazenskega zakonika v Italiji se bavi s predlogom uvedbe kazni za poskusen samomor. Predlog je stavil sam minister za pravosodje Rocco. * »Mis« Triestec. Pretekle dni je bilo v Trstu zaključno lepotno tekmovanje, ki je med ženskim s,vetom dvignila monog prahu, a Še več zavisti. Kot tri najlepše Tržačanke so bile izvoljene Libia Penso, Argelia Liz-znrdi in Krna Mitlica. * Velik požar v gledalištu. V gledališču Alfieri v Turinu je izbruhnil včeraj zjutraj ogromen požar, ki je povzročil 2 in pol milijona lir škode. Požar je uničil vso garderobo ueke potujoče italijanske družbe glu-mačev. ki je baš te dni gostovala v gledališču. Ogenj, ki je izbruhnil na odru, je uničil vso stavbo, ostalo jo samo ožgano temeljno zidovje. •Vlak poTozil aWom<*hi). Pri tirosettu v t Italiji se je dogodila v nedeljo točka aorto- l mobilska nesreča. Ko je avtomobil, v kate- \ rem se je peljal nemški komorni peve< Kari Cleriug z ženo. pasira! progo, je privo-zil brzovlak in z vso silo treščil v avtomobil Avtomobil je odlete] več metrov daleč. Stre jevodja je takoj ustavil vb k, nakar 90 ranjenca prepeljali v bolnici. Poškodbe C!e-ringa in ženp -o. »irrr te&e, a ne nevarne. šosnotiorstuo Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.—1925. Pod tem naslovom jc izdal dr. Albui Ogris v samozaložbi zanimivo razpra\o, ki nudi s priloženimi tabelami in statističnimi podatki pregleden vpogled v novejšo z g a« dovino slovenskega gospodarstva. V prvem delu se peča avtor / nezadostno finančno podlago v večini naših delniških podjetij in z razmerjem med lastnimi in tujimi sredstvi. Pasivni obrestni saldi pri industrijskih in trgovskih delniških družbah (TPD je izvzeta) so znašali 1. 1923. — 34.So % dcU r.iške glavnice, L 1924. — 38.24, 1. 1925 pa 36.80 %, Zelo značilno je razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi. Leta 1*>19. je odpadlo v Sloveniji na enoto lastnih sred* stev 0.76. leta 1920 1.37. leta 1921. 1.71. 1. 1922. 2.68. leta 1923. 3.30. I°24. 3.42 in 1. 1925 2.50 tujih sredstev. Davčna olačila delniških liružh znašaj-j od leta 1919 do 1923 pri industrijskih in tr* jrovskoDroniemili družbah 8&489.000 oom EMn pri denarnih delniških zavodili 36,7.V» tisoč 295, pri TPD 76.385.010. skupaj torej 199.605.197 Din. V odstotkih delniške glavnice Izraženo znašajo Dri industrija!! in trgovskih podjetjih davčni iz&rtfcf C davki s pasivjiimi obrestmi in salds vred 1. 1919 2.S9 odst. (5.63). L 1920 5.39 (11.41). L 1921 16.SS (25.55), L 1922 16.41 (37.24) I. 1925 14.43 (49.34). I. 1924 12.S2 (51.06) h; 1. 1925 13.31 (50.11). Ti odstotki so deloma zato tako visoki, ker izkazujejo nekatera podjetja le neznatne »simbolične« glavice. Takih povTOjrrih delniških družb z Klavnico, kj ne dosejra 1 rmlijon Din. ie bilo L 1925 17. t. i. ravno 25 odstotkov vseh irrdusmjskih in trgovskih družb. Njih skupna davtiica znaša komai 8,600.000. povprečno skoraj samo 500.000 Din na eno. Zanimiva je tudi tabela računv)v izgube in dobička Kosmati dobički r»o celotni vsoti sicer naraščajo, toda odstotni delež čistega dobička ie v zadnjih letih dosti nižji kot prej Kosmati dobiček je znašal L 1919 1.335.0S6 Din (čisti dobiček brez prenosa v orstotkih kosmatega dobička 50.7). L 1920. 8,410.361 (50.8). 1. 1921 17.860.367 (44.6) l 1922 34.535.830 (29.9). 1. 1925 53,438483 (32.1) !. 1924 674)74306 (27.9) fin I. 1925 77.651.601 (23.3). * —g Konferenca o jadranskih tarifah t Rimu. Bivši rjomočnik prometnega ministra inspektor Avramovio jo prispel v Rim. kjer se udeležuje konference, ki razpravlja o raznih prometnih in tarifnih vprašanjih, nanašajočih se na promet med italijanskimi jadranskimi pristanišči in njih zaledjem. Konference se udeležujejo zastopniki naše države, Češkoslovaške, Madžarske in Avstrije. Konferenca bo obenem obravnavala vprašanje plačila anuitet bivši Južni železnici. Zato so na konferenci navzoči tudi zastopniki nekdanje Južne železnice in delegati Francije kot zastopniki večine delničarjev te železnice. —g Carinski dohodki od 1. do 10. maja so znašali 40,8l0.S07 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu 9,400.307, v Zagrebu 9.261.434, v Novem Sadu S,518.127, v Ljubljani 7,993.681, v Dubrovniku 3,082.910, v Skoplju 1.588.-.*»: in \ Splitu 9064)61 l »in. 0»j 1. aprila da io. mn\* bo zi.*>ali rariuski dohodki I&24K&258 Din. V proračunu je bik tUMmm za ta ca- I&74K23S1« g Kaši Irgvrtka ■faaUura \ I nitrata Trgovfaalri nioifttv j° dovolil .^M^iaj-u*- mu trgn\.Mi Ham-i Ibrahim H*^ro\ iču ustanoviti v Ca? i«rrudu trtz<»,-sk«"» ae*Mitur«i kraljevine SHS. —g >ponienira lednih mnii^trijr«**. ni industrijci -o predložili proinetuemu ministru dalj>o Rpoaaaniea, \ kateri niini-tr.i opozarjajo na težkoče, ki nastanejo, ko -topi ■\ veljavo nova uredba direktorja generalna direkcije državnih želejjiic ^led prevoda in lesnih izdelkov —£ Obrtniški kaagrnt i ana^rain. Z* binkostm* ptaaBlike ?*» \r-i v Beogradu kongres jugoslovanskih obrtnikov. Kon-jresa se udeleže vse oavtnShe orjanizin'ije in zadruge iz cele driain. Koavran ba razpravljal 0 vseb zx obrtnike in njih napredek aktualnih unelanjfh. zlasti o organizaciji cen**no-irn krediti aa obrtnike —g Kongres trgovskih zbornir. I>li»' Ji. maja k vrsi v Heograrlu Kbonferenci lajni kov vseh trgovskih zboniic, ki ima končno določiti dan in dnevni red kongresa \^eh trgovskih zbornic v Splita. Kakor znano, je bil prvotno ta kongres določen za o. maja 11 v Sj»litii, a ft bil prelož* u iz tehuičnih r:u: logov m ker ie mnogo strokovnjakov m«»-ralo iiileležiti mediiairnln^ foapodarrtea ban fereuce v Ženevi. Ljubljanska Zb«»riii«a z? trgovino, obrt iu indu-t rijo je ]*"wlala na konferenco tajnikov .-voj«« pismene predloge in željp. Kongres bo prod nem obravnavi:! novi obrtni r^d. Ron^r^- -e vrš: v aiattcem Č;i?sii ali pa v ;o«i?Tii v Spbtu. —g Doharc. Direkcij.j držn\ nih želo^nir v Ljubljani nprojenui do J7. maja ti. yv»nud-be glede oddaje čiičepja In pop^liani<: pi< salnih strojev; do 31. maja ti. glede .lob.^n 7*100 komadov vložkov za aoetilen^ke ^roril- co, komadov brezo\ ih lnetelj. bnisilnili kamnov in raznega materijala. Protestni j/Ogoji bo na >-popled pri asnnoandsoni ode-lenju te direkcije. — Direkcija dr/-i\nih rudnika v /!abuko\ < i pri Celju -prejrnia lo 4. junija ti. ponudbo potni dobave 1 pinllao« Ca i troja. — Vršile ^e IhkIo nasieiiuje ofor- talne licitacijo: I")tif* 17. itmi:a ti. \vr\ koivan-di dravske divizifsk«" oblasti \ l.juliliani glede .lobave (T^OO kg putioioja. Dno 20 n nija ti. pri ekonomskem odelenju Diro9 državnih železnic v Ljubljaui gl^le dobava 200 komadov vijačnih zapenjacev; \n i dir. k-ciji državnih železnic v ZagTobu p:i glede dobavo 800 k^ železnih mrež za Brrijanj€ cevi. Predmetni oglnsi /. natančnejšimi p.>-datld so v piaarnj Zbornice za trtro\~m< . obrt in indnotrijo v Ljubljani inioroaontoni na vpogled. —g Dobara sena. Glasom obvestila anifti ga poslanstva v Atenah je grško vojno ministrstvo razpisalo za dan 26. maja t. L ofer-lalno licitacijo «rle»lo dobave 300o lun « ^ HLJliC naibol/šc%najtrpc2n<2|se.. zdto najcenejše Velika premijera! Popolnoma novo! Elegantno! Moderno! Nočna lilija... Sedem dejanj o moderni devojki, ki jc zgrešila pravo pot življenja... Vrtinec strasti. — Flirt. — Šminka. — Jazz. — Mlade devojke in lahkomiselni kavalirji. — Izdajnički bankovci. — Skrivnostna suknja. — Ljubezen. — Pusto* lovščinc. — Ponočno življenje. — Kaplja sreče v morju izkušnjav m simpatični STARINAR IZ AMSTERDAMA to so glavni momenti te prekrasne in ganljive dTame, — Sijajna igra. — Lept igralci. — Izvrstna režija. — V glavni vlogi krasna in temperamentna DIO« MIRA JACOBINI in najboljši karakterni igralec, slavni WERNER KRAUSS. Predstave kot običajno: 4., pol 6., pol 8. in 9. Prednaznanilo: Veliki senzacijonalni film KU*KLUXsKLAN. ELITNI KINO MATICA, najlepši kino v Ljubljani. TeL 2124 Dne 19. in 20. maja so bile izžrebane sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c, št. 19. Žrebanje 19. maja 1927. Po Din 2000.— St. 70.445 in 111.834. Po Din 500: 76.719. 5.745, 15.449, 18.181, 18.196, 18.186, 18.168, 30.972, 30. 932, 30.966 30.955. 53.481. 53.456, 66.649, 66.673, 66.682, 66.642, 79.056, 79.012, 79.074, 79.020. 91.780. 115.641, 9759, 11.504. 11.575. 11.514. 20.824, -23.492, 23.416. 23.462, 34.147, 34.125, 34.189. 47.717, 47.715, 47.702. 48344. 59.386, 59384. 83.236. 83.287. 83.2S1. 86.324, 96.952, 06.966. 96.908, 96.912. 111.136. 120.121. 120.140, 120.184, 15.118. 15.149, 78.158, 78.166, 116.254. 116.290. 9.122, 9.134, 9.174, 9.107. 9.18S. 48.627. 48.666. 48.645, 4S.687. 4S.678. 70300. 70.469, 70.450, 95.858, 95.898, 111.738, 111.816. 111.894, 111.832. 121.561, 121.698. 57.657. 59.734, 84.594, 97.060, 98.222. 99.370. 121.561. J.499, 1*5392, 18.76*. 18.749, 41.836. 56.204. Žrebanje 20. maja 1927. Dobitki po Din 2000 st. 111.104. 95.886. 100.703, 5777. 5785, 5794, 5743. 5774, 5733. 15.484, 15.422, 15.430. 15.481, 15.405, 18.141. 18.197, 30.910. 30.917, 40.592, 40384. 40334, 53.436, 53.471, 66.602, 66.613, 66.612, 79.059, 79.039, 91.782, 91.775, 91.729. 91.789, 115.655. 115.69S. 115.646, 9764, 9746, 9760. 9708, 11390. 20.826. 20.835, 20.870. 20.814. 20.846. 34.190, 34.166, 47.770. 47.762, 47.739. 47.768. 47.713. 47.709, 48303, 48361. 48.524, 48.562, 48.599, 59.383, 59.361, 71.850, 71.845, 71.880. 83.240, 83.258, 96.960, 96.916, 111.176. 111.115. 120.105. 120.130, 15.140. 15.142. 15.113, 116.294, 48.693. 48.613. 48.700, 48.665. 70.430. 70.478. 70.497. 70.446. 95.812, 05.834, 111.821, 121346, 121396. 121.692. 121.6S9, 59.777, 59.725, 71.S50. 71.843. 109.781, 112.228. 15.396, 15.353, 29.922. 29.988. 41.826. 56.250. 65.708, 78.335. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da srečk za tekoče žrebanje ni več na razpolago. 7ađružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Kupujemo zlato, .-»rebro, platin, srebrne krone, kovinaste odpatke. — Tovarna za ločen j c iracih kovin. Spo J* nja Šiška. 1266 Železnato vino iz lekarne dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta št. 6 krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke — , Naročila se točno izvršujejo. ■ RADIO aparati in vsi sestavni deli — znamenitih svetovnih izdelkov, s katerimi morete ob vsakem času poslušati koncerte, opere in predavanja iz vsega sveta- — Cena aparatjm znaša od Din 800 do 2500 za l—8 svttiljk. Ako jih sami sestavite, je cena polovična. Z3. uspeh se izda pismena garancija. Z zadostno garancijo ludi na obroke. Zahtevajte ilustrovani brezplačni cenovnik R. 5 (novo izdanje). „RADI0BLAŽEK" BEOGRAD, Topličin Venac 4 (preko puta Paiace-Hotela). — Tel. 41-85. Moška obleka skoraj nova, za srednjo posta* vo takoj naprodaj. — Ponudbe pod «Obleka/1298» na upravo «Slov. Naroda». Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo v novi ah stari hiši išče boljši zakonski par. Vselitev lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe pod «Mirs nost/1296» na upravo ^Slovcn* skega Xaroda». Strojni ključavničar mlad, dober delavec, izučen v večji tovarni, zmožen slovei»* skega in nemškega jezika — išče službo: nastopi lahko ta* koj. — Ponudbe pod «-Dober delavec/1301» na upravo ^Slov. Naroda-«. Starine n. pr. tabernaklje, sekretarje, garniture, okrogle mize, fotelje, lestence iz lesa, vitrine, komo« de, ure, skrinje, steklenino, porcelan, srebro itd, — kupu. jem po ljubiteljskih cenah. — Brze ponudbe na: Julij pL Huebmershofen-Silbcrnagl, Za* greb. Ilica 131 a. 1295 EIBIEEE1HHE1E1B Prodaja košnje 1. Knez iz Ljubljane bo proda, jal na Vnebohod dne 26. maja t. L svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančniko* vem kozolcu v Spodnji Šiški _1268 Prometni iavo« ^ or^mvu c ? Ljubljana -odaia po najugodnejših cenan samr na debelo r j^lilllllflll aomao