Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |gj| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
11.	kos.	V	LJUBLJANI,	dne	2.	julija 1930.	Letnik	I.
V S E B
42. Ustanovitev svetinje za pospeševanje poljedelstva.
43. Natečaj št. 1. za sprejem gojencev v nižjo šolo vojaške akademije.
Zakoni in kraljevske uredbe.
42.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
ustanavljamo na predlog Našega ministra za poljedelstvo ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta na podstavi člena 5. zakona o redovih in svetinjah in § 30. zakona o pospeševanju poljedelstva
Svetinjo
za pospeševanje poljedelstva.*
§ 1. '
Svetinja za pospeševanje poljedelstva ima tri vrste: bronasta, srebrna in zlata.
§ 2.
Vse tri svetinje so okrogle s premerom 25 mm. Na nni strani (sprednji) je: podoba Njegovega Veličanstva kralja, okoli pa je napisano »Aleksander I. kralj Jugoslavije« — vse izdelano v visokem reliefu; nadalje so svetinje fasonirane z okvirom in obrobljene z izbočenimi biserčki. Na drugi strani (ozadje) je v vodoravni legi uapis: >Za pospeševanje poljedelstva«.
Na teh svetinjah je na obeh straneh venec, spleten poljedelskih proizvodov, ki se na vrhu svetinj zožuje la križa. Nad tem vencem je kraljevska krona z naj-yečjo širino 21 mm in višino 13 mm, merjeno do sredine jabolka, skozi katero je potegnjen obroček, na katerem
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne maja 1930, št. 110/XL.
I N A :
44. Natečaj št. 2. za sprejem gojencev v nižjo šolo vojaške akademije.
45. Razne objave iz »Službenih novin«.
visč svetinje na traku. Spodaj je venec povezan z belim emajliranim in vpletenim tračičem.
Po tem je mera svetinj hkratu z vencem in krono: največja dolžina od dolnjega dela venca do sredine jabolka na kroni 50 mm in največja širina 34 mm.
Svetinja je izdelana kot star (antičen) bron, srebro in zlato.
§ 3.
Svetinja za pospeševanje poljedelstva se nosi na levi strani prs na rumeno-zelenem moariranem traku.
Trak je 80 mm dolg in 36 mm širok; od te širine je 18 mm rumene, 18 mm pa zelene barve. Trak je zaradi pritrditve in nošenja na pol preganjen, a spodaj je zvit v trikot, na čigar koncu visi svetinja na kaveljčku.
Častna stopnja teh svetinj se odredi naknadno.
§ 4.
Ta svetinja se podeljuje kmetijskim prvakom, ki so se po § 30. zakona v pospeševanju poljedelstva na kmetijskih tekmah odlikovali s svojimi proizvodi, kakor tudi drugim osebam brez razlike stanu, ki so si pridobile posebne zasluge za pospeševanje poljedelstva.
§ 5-
To svetinjo podeljuje kralj ali iz svoje lastne pobude ali na predlog ministra za poljedelstvo. V prvem primeru sopodpiše ukaz o odlikovanju kancelar kraljevskih redov, v drugem primeru pa minister za poljedelstvo.
§ 6.
Hkratu s svetinjo se izda tudi diplom, ki ga podpiše kancelar in sopodpiše sekretar kraljevskih redov..
§ 7.
Svetinje se hranijo v pisarni kraljevskih redov, v kateri se vodi seznamek oseb, odlikovanih s to svetinjo.
§ 8.
Za podeljeno svetinjo se pobira za to določena taksa. Kralj lahko oprosti odlikovanca plačila te takse, tuji državljani pa so vobče oproščeni plačila takse, katera okolnost mora biti v obeh primerih navedena v ukazu.
Svetinja se po smrti odlikovanca ne vrača, toda nobeden član rodbine in vobče nihče je ne sme nositi, ki ni ž njo odlikovan.
§ 10.
Kolikor se s tem predpisom ne izpreminjajo, veljajo tudi za to svetinjo vsa določila o redovih in svetinjah z dne 23. januarja 1883.'
V Beogradu, dne 15. marca 1930.
Aleksander s. r.
Minister za poljedelstvo dr. Frangeš s. r.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja divizijski general:
Peter Živkovič s. r.
Razne objave iz »Službenih novin“„
43.
Natečaj št. 1
za sprejem gojencev v nižjo šolo vojaške akademije, in sicer za mladeniče, ki so dovršili VI., VII. ali Vin, razred gimnazije ali realke ter imajo zrelostni
izpit.*
I.
Na podstavi členov 33., 34., 35., 36. in 37. uredbe o vojaški akademiji D. br. 26.423 z dne 30. julija 1927., kakor tudi na podstavi odloka gospoda ministra za vojsko in mornarico D. br. 3100 z dne 10. februarja 1930., se sprejme letos do (300) tri sto gojencev v nižjo šolo vojaške akademije.
Pouk na nižji šoli vojaške akademije se začne dne
1.	oktobra in traja tri leta.
II.
Kandidati, ki hočejo konkurirati za to šolo, morajo izpolnjevati nastopne pogoje:
1. Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije.
2. Biti morajo popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni, zdravega rodu ter ne smejo biti v zdravstvenem pogledu dedno obremenjeni.
3 Biti morajo dobrega vedenja.
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije< z dne 25. marca 1930., št. 68.
Videl in pritisnil državni pečat Čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškic s. r.
4. Biti ne smejo mlajši od 16 let in ne starejši od 21 let. Za osnovo izračunu kandidatove starosti se vzame celotno koledarsko leto, v katerem se kandidat prijavi za sprejem.
5. Imeti morajo šolsko kvalifikacijo, in sicer:
a) oni iz srednjih šol: opravljeni zrelostni izpit ali pa so morali dovršiti kot redni učenci VIII., VII. ali VI. razred državne gimnazije ali realke najmanj z dobrim uspehom; prihajati morajo neposredno iz šole ter biti dobrega vedenja;
b) oni iz vojske: dovršiti so morali kot redni učenci šest razredov državne gimnazije ali realke najmanj z dobrim uspehom; biti morajo dobrega vedenja; niso smeli biti kaznovani in tudi ni smela teči zoper nje sodna preiskava zaradi onečaščujočih dejanj; priporočati jih morajo njih nadrejeni starešine in služiti so morali v vojski najmanj leto dni.
6. Opraviti morajo vzprejemni izpit vsi razen onih, ki so opravili zrelostni izpit in prihajajo neposredno iz državnih šol. Oni kandidati z opravljenim zrelostnim izpitom, ki prihajajo iz ruskega kadetskega korpusa, pa morajo opraviti, preden se zdravniško-komisijski pregledajo, pismeni izpit iz državnega jezika, da je moči oceniti, ali imajo pogoje za uspešno zasledovanje pouka na nižji šoli vojaške akademije.
7. Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno od pristojnega oblastva, da smejo vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije; v tem dovolilu se mora oče ali varuh zavezati, da povrne državi, če bi bil njegov sin (varovanec) zaradi slabega vedenja odpuščen iz vojaške akademije, vse stroške za vzdrževanje in za šolanje svojega sina (varovanca), skladno s členom 58. uredbe o vojaški akademiji.
8. Podati morajo pismeno izjavo, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o vojaški akademiji, tudi če bi se njene poedine uredbe pozneje — po potrebi — izpremenile.
9. V prošnji se morajo zavezati, da bodo služili po dovršeni nižji šoli vojaške akademije v vojski najmanj šest let.
III.
Kandidati, ki ustrezajo gornjim pogojem in hočejo vstopiti v vojaško akademijo, se morajo prijaviti naj-kesneje do dne
15. avgusta 193 0.
upravniku vojaške akademije s svojeročno spisano prošnjo. Prošnja mora biti opremljena s kolkom za 5 Din.
Prošnji mora priložiti vsak kandidat nastopne do« kumente:
1. Potrdilo policijskega (političnega) oblastva — domovnico (opremljeno s kolkom za 20 Din), da je kandidat resnično državljan kraljevine Jugoslavije.
2. Krstni list (opremljen s kolkom za 10 Din), če pa si ga ne more preskrbeti, potrdilo iz popisne knjige ali pismeno potrdilo dotičnega občinskega oblastva, overovljeno od policijskega (političnega) oblastva, da je rojen tega in tega leta (če mogoče, tudi mesec in dan rojstva).
3. Šolsko izpričevalo — v originalu, ne pa v prepisu (opremljeno s kolkom za 10 Din, če se nanaša na
VI., VII. ali VIII. razred, a s kolkom za 30 Din, če se nanaša na višji tečajni izpit), s katerim dokažejo kandidati iz civilnega prebivalstva, da so opravili zrelostni izpit ali da so dovršili kot redni učenci najmanj z dobrim uspehom VI., VII. ali VIII. razred gimnazije ali realke*
Šolsko izpričevalo o dovršenem VI., VII. ali VIII. razredu mora biti iz šolskega leta 1929/1930. Kandidati iz vojake predlože šolsko izpričevalo, s katerim dokažejo, da so dovršili šest razredov državne gimnazije ali realke kot redni učenci najmanj z dobrim uspehom. Ko pošiljajo vojaški starešine kandidatov iz vojske vojakovo prošnjo (raport), morajo označiti v spremnem dopisu, ali je prosilec dobrega vedenja, ali je bil s čim kaznovan in zaradi Sesa, ali je bil v preiskavi zaradi onečaščujočih dejanj, ali je služil ob predaji prošnje v vojski najmanj leto dni, računaje do dne, ko bi vstopil v vojaško akademijo (do dne 1. oktobra), in ali je vobče vreden priporočila, da se sprejme v vojaško akademijo.
4.	Pismeno očetovo ali varuhovo dovolilo (opremljeno s kolkom za 20 Din), overjeno po pristojnem policijskem (političnem) oblastvu, da smejo vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije.
V tem dovolilu se mora oče ali varuh zavezati, da povrne državi, če bi bil njegov sin (varovanec) zaradi slabega vedenja odpuščen iz vojaške akademije, vse stroške za vzdrževanje in za šolanje svojega sina (varovanca) ,skladno s členom 58. uredbe o vojaški akademiji.
Na tem dovolilu mora biti zgoraj na desni strani prilepljena kandidatova fotografija iz tega leta. Fotografija mora biti velika 11X7 cm ter mora kazati oprsje bodisi Čelno, bodisi od strani (profil). Ko pristojna oblastva overjajo očetovo dovolilo, morajo overiti ob enem inden-tičnost fotografije z dotičnim kandidatom.
IV.
Prošnjo s spredaj omenjenimi dokumenti mora poslati vsak kandidat upravniku vojaške akademije najdalj do dne 15. avgusta 193 0. Prošnje, poslane po tem času, se ne vzamejo v poštev.
Prošnje onih kandidatov, ki niso opremljene s spredaj omenjenimi dokumenti in s predpisanimi kolki na vseh dokumentih, se ne vzamejo v poštev, ampak se vrnejo dotičnemu prosilcu po pristojnem političnem (policijskem) oblastvu; potemtakem se tak kandidat niti ne vpiše v seznamek konkurentov za vojaško akademijo.
V.
Vsi oni kandidati, katerih dokumenti ustrezajo zgoraj razloženim pogojem, se uvrste med konkurente ter morajo priti osebno (ne da bi čakali posebnega poziva) ob nastopnih dneh:
a) Dne 1. septembra ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki konkurirajo z opravljenim zrelostnim izpitom kakor tudi vsi ostali kandidati, ki pripadajo območju beograjskega vojaškega okrožja ali ki sedaj žive v tem območju;
b) Dne 2. septembra ob sedmih morajo priti: vsi °ni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: požarevškega, pančevskega, rumskega, sremskomitrovi-škega, starobečejskega, somborskega in belovarskega ali ki 6edaj živč v teh območjih.
c) Dne 3. septembra ob sedmih morajo priti: vsi °ni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: valjevskega, šabškega, velikobečkereškega, osiješkega, varaždinskega, sarajevskega in tuzlanskega ali ki sedaj &v6 v teh območjih.
č) Dne 4. septembra ob sedmih morajo priti: vsi Oni kandidati, ki pripadajo območju .vojaškega okrožja:
kragujevškega, petrinjskega, skopljanskega, travniškega in knjaževskega ali ki sedaj žive v teh območjih.
d) Dne 5. septembra ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: vranjskega, kruševskega, negotinskega, celjskega, slavon-skopožeškega in veleškega ali ki sedaj žive v teh območjih.
e) Dne 6. septembra ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: bitoljskega, banjaluškega, zagrebškega, kumanovskega, kičevskega, kosovskomitroviškega, kninskega, karlovškega, ljubljanskega, mariborskega, pirotskega, prizrenskega, prištinskega, prokupškega in štipskega ali ki sedaj žive v teh območjih.
f) Dne 7. septembra ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: podgoriškega, gatskega, mostarskega, otoškega, sinjskega, plevljanskega in užiškega ali ki sedaj živč v teh območjih, kakor tudi vsi oni kandidati, ki prihajajo iz vojske.
VI.
Prošnja, s katero se kandidat prijavi za natečaj, se mora glasiti tako-le:
Upravniku vojaške akademije
v Beogradu.
Na podstavi natečaja uprave vojaške akademije štev. 680 z dne 10. marca 1930. prosim, da bi bil sprejet za gojenca nižje šole vojaške akademije, ker sem dovršil  razred gimnazije (realke).
Zavezujem se in pristajam na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o vojaški akademiji, tudi kolikor bi se njene odredbe pozneje po potrebi izpremenile.
S to prošnjo se zavejujem, da bom služil po dovršeni nižji šoli vojaške akademije v vojski najmanj šest let.
Po natečaju prilagam prošnji, in sicer:
1. potrdilo policijskega (političnega) oblastva — domovnico — o državljanstvu;
2. krstni list;
3. šolsko izpričevalo;
4. očetovo (varuhovo) pismeno dovolilo, da smem vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije.
Ob opravljanju sprejemnega izpita iz tujih jezikov želim opravljati izpit iz francoskega (nemškega) jezika.
Prosim, da bi se mi izdala brezplačna železniška
(parniška) vozovnica pri..................vojaškem	okrožju
od..............do Beograda.
Konkuriram iz območja	vojaškega	okrožja.
V.................  dne.............. 1930.
N. N.,
absolvirani dijak .... razreda gimnazije (realke)
s:l..............(kraj,	srez,	banovina).
VII.
Očetovo (varuhovo) dovolilo se mora glasiti tako-le:
(Fotografija.)’
Dovolilo.
Svojemu sinu (varovancu)................................
dovoljujem, da sme vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije, ter se zavezujem, sfclndno s členom 58. uredbe o vojaški akademiji, da povrnem državi vse stroške, na-
stale za vzdrževanje in za šolanje mojega sina (varovanca), če bi bil odpuščen iz vojaške akademije zaradi slabega vedenja.
V.................,	dne................. 1930.
N. N.,
VIII.
Kandidatom z opravljenim zrelostnim izpitom, ki so oproščeni sprejemnega izpita, se vzame takoj, ko se spoznajo pri zdravniško-komisijskem pregledu v vojaški akademiji kot sposobni za gojence, mera za obleko ter se jim priobči, da so sprejeti za gojence; potem lahko odidejo domov in ostanejo tam do dne 1. oktobra, ko se začne šolski pouk.
Vsi ostali kandidati, ki se spoznajo pri zdravniško-komisijskem pregledu v vojaški akademiji kot sposobni za gojence, ostanejo, da opravljajo sprejemni izpit; onim, ki ga dovrše uspešno, se vzame mera za obleko ter se jim priobči, da so sprejeti za gojence; potem lahko odidejo domov in ostanejo tam do dne 1. oktobra, ko se začne šolski pouk.
Vsak oni kandidat, ki se mu priobči, da je sprejet za gojenca, mora prinesti ob vstopu v šolo dne 1. oktobra s seboj:
a) 200 dinarjev, s katerimi plača predpisani kovčeg za svoje stvari in
b) 2 spalni srajci, 2 brisači, 3 pare zimskih in 3 pare poletnih nogavic, 6 robcev, 1 par copat, ščetko za zobe in kalodont, milo, glavnik iij ščetko za lase, ščetko za obleko, pripravo za čiščenje obutve, 1 nožič in 1 male škarje, po možnosti pa tudi rjuho za kopanje.
IX.
Vsi kandidati, ki konkurirajo za vojaško akademijo, si morajo brezpogojno zavarovati potrebna sredstva za stanovanje in hrano za ves čas, dokler bodo bivali v Beogradu zaradi zdravniško - komisijskega pregleda in opravljanja sprejemnega izpita.
Vsi kandidati se opozarjajo, da ne morejo računiti na to, da bi dobivali ob času konkuriranja stanovanje in hrano v vojaški akademiji, .kakor so to nekateri zahtevali v prejšnjih letih in smatrali, da imajo pravico do tega. Šele od dne 1. oktobra, ko vstopijo v šolo, jim gre od države stanovanje, hrana in vse ostalo.
Samo oni kandidati, ki prihajajo iz vojske, se sprejmejo za čas konkuriranja na stanovanje in hrano v vo-. jaški akademiji.
X.
Po pravilniku za prevoz vojaških oseb v rednem stanju (»Službeni vojni list< iz leta 1925., stran 1589) se odreja to-le:
a) Kandidati za nižjo šolo vojaške akademije imajo pravico do brezplačne vožnje III. razreda mešanih in potniških vlakov na vseh državnih in onih privatnih železnicah, ki so v državni eksploataciji. Do te vožnje imajo kandidati pravico tako ob dohodu v vojaško akademijo zaradi zdravniškega pregleda in k sprejemnemu izpitu, kakor tudi ob povratku, Če se odklonijo od njiju.
b) Vse, kar je rečeno v točki a) glede vožnje po železnici, velja tudi za vožnjo po ladjah, ki so v državni eksploataciji.
e)	Dokumente (objave) za zgoraj navedeno brezplačno vožnjo prejmejo kandidati od dotičnih vojaških okrožij; zato se morajo obrniti nanje osebno z legitima-
cijo (dijaško knjižico) dne 26. avgusta 1930. V ta namen pošlje uprava vojaške akademije komandantom vojaških okrožij pravočasno seznamek kandidatov, ki naj se jim izdado objave za brezplačno vožnjo. Da pa more uprava vojaške akademije to storiti, mora izjaviti vsak kandidat v prošnji, s katero konkurira, v katerem vojaškem okrožju želi prejeti objavo za brezplačno vožnjo in od katerega kraja do Beograda. Kandidat, ki tega ne označi v prošnji, ne more dobiti brezplačne vozovnice. Kandidatom iz vojske izdado osebno objavo in objavo za vožnjo po vojaški tarifi pristojni starešine.
Č) Kandidatom, ki se pri zdravniškem pregledu ali pri sprejemnem izpitu odklonijo, izda uprava vojaške akademije objavo za brezplačni povratek.
XI.
Program predmetov pri sprejemnem izpitu za nižjo šolo vojaške akademije.
1.	Matematika,
a)	Aritmetika.
Štiri osnovne vrste računov z neimenovanimi celimi števili in desetinskimi ulomki. — Meterski sistem mer; merske enote kroga in časa. — Štiri osnovne vrste računov z imenovanimi števili. — Razdelnost števil: razstavljanje števil na prafaktorje, največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. — Ulomki, štiri osnovne vrste računov z občimi ulomki, izpreminjanje občih ulomkov v desetinske in obratno. — Razmerja in sorazmerja in njih uporabljanje na reševanje nalog iz enostavne in zložene regeldetrije, odstotnega in obrestnega računa in izračunavanje eskonta.
b)	Algebra.
Računanje z občimi in algebrajskimi števili in alge-brajskimi izrazi. — Razdelnost algebrajskih izrazov, razstavljanje algebrajskih izrazov na prafaktorje; največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. — Algebrajski ulomki in računanje z njimi. — Reševanje enačb prve stopnje z eno in več neznankami; uporabljanje na naloge iz navadnega življenja. — Potenciranje in korenjenje; kvadriranje in kubiranje in korenjenje; kvadratni in kubični koren algebrajskih izrazov in dekadnih števil; iracionalna in imaniginarna števila, racionaliziranje imenovalca. — Enačbe druge stopnje z eno neznanko in njih reševanje; zveza med korenom in činiteljem kvadratne enačbe. — Logaritmi.
c)	Planimetrija.
Premica in kot. — Krog, deli kroga, premica in krog. — Središčni in periferijski koti; merjenje kotov. — Premočrtni geometrijski liki in njih lastnosti (trikotnik, četverokotnik, mnogokotnik). — Vzajemna lega dveh krogov. — Pravilni mnogokotnik. — Skladnost, pretvarjanje in deljenje likov. — Izračunavanje obsega in površine premočrtnih likov in kroga in njih delov. — Podobnost likov in njeno uporabljanje pri pravokotnem trikotniku in krogu. — Reševanje konstruktivnih nalog po metodi geometrijske in algebrajske analize. — Izračunavanje pri krogu (tetivni in tangentni mnogokotnik).
č) Stereometrija.
Premica in ravnina. — Tristranični kot in njegove lastnosti; polarni koti. — Prizma, piramida, valj, stožec in krogla; ravni preseki stožca in krogle; izračunavanje površine in prostornine omenjenih teles,
Pripomba: Kandidati se lahko pripravljajo po Učnih knjigah za matematiko, po katerih so se učili tega predmeta v šoli, iz katere nrihajajo.
2. Zemljepis.
Obči del.
1. Zemlja vobče: oblika, velikost, zemljepisna širina in dolžina; razmerje zemlje proti solncu in vpliv solnca na letne čase in toplotne pasove na zemlji. — 2. Morje in suha zemlja; oceani, morja, celine; obala, polotoki, plima in oseka. — 3. Reke in suha zemlja; izvirki, potoki, reke, doline. — 4. Oblike kopne površine: ravnina, visoka planota, gore in hribi, planine, absolutna in relativna višina. — 5. Zrak, toplota zraka, vetrovi, oceanske struje, vlaga v zraku, podnebje in klimatske oblasti. — 6. Rastline in živali v poedinih toplotnih pasovih. — 7. Rudnine in njih pomen. — 8. Človeštvo; življenje ljudi v raznih toplotnih pasovih, gostota naseljenosti vobče, plemena na poedinih kontinentih, narodi, vere, države.
Posebni del.
a)	Evropa.
1. Lega, meje, velikost, horicontalna izobrazba. —
2. Orografija, glavna pogorja in kako se razcepljajo. —
3. Hidrografija, rečja in najvažnejše reke poedinih rečij. — 4. Podnebje in razdelitev na klimatske pasove. — 5. Prebivalstvo. Plemena in grupiranje, vera in poklici. —
6.	Politična razdelitev. — 7. Opis poedinih držav v Evropi: meje, velikost, orografija, hidrografija, narodnost, vera, poklici, državne oblike in važnejši kraji.
b) Azija.
1. Lega, meje, velikost, horicontalna izobrazba. —
2.	Orografija in hidrografija. — 3. Opis azijskih dežel: Indija (Prednja), Hindostan in Dekan, Indo-China (Zadnja Indija), Vzhodno indijsko otočje, Kitajsko in Japonsko, Iran, Kavkazija, Armenija, Mala Azija, Sirija in Palestina, Arabija in Mezopotamija. — Opis mora obsegati v občih potezah državno ureditev, prebivalstvo (pleme, narodnost, vera, poklici v glavnem) in glavna mesta.
c) Afrika.
1. Lega, meje, velikost, horicontalna izobrazba. —
2.	Orografija in hidrografija. — 3. Opis afriških dežel v glavnih potezah: Abesinija, (Habeš), Nubija, Egipt, Maroko, Tunis, Sahara, Sudan, Tripolis, Dolenja Guineja, Kongo in Vzhodnoafriška jezerska planotina, afriški otokL
č) Amerika.
1.	Meje, lega, velikost in razdelitev. — Horicontalna Izobrazba. — 2. Orografija in hidrografija. — 8. Opis ameriških držav v občih potezah, in sicer:
Severna Amerika: severno-polarno (arktično) otočje ta Britanska severna Amerika, Združene države (Unija).
Srednja Amerika: Guatemala, San Salvador, Hondu-r®8, Nicaragua, Kosta-Rika in Panama. Zapadno-indijsko ®točje.
Južna Amerika: Kolumbija, Ekuador, Peru, Bolivija, Chile, Venezuela, Guyana, Brazilija. Paraguay, Uruguay, Argentinska zvezna republika.
d) Avstralija in Oceanija.
1.	Lega, meje, velikost, horicontalna izobrazba. —
2.	Orografija in hidrografija. — 3, Prebivalstvo, politično ®tanje in razdelitev,
Pripomba: Pri občem delu se zahteva, izčrpaj, pri posebnem delu pa v najvažnejših potezah, razen občega dela geografije Balkanskega polotoka in deželi kraljevine Jugoslavije, kjer se zahteva podrobnejša znanje.
Za pripravo lahko uporabljajo kandidati učne knjige, predpisane za srednje šole.
3.	Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev*
x. Stara domovina južnih Slovanov (geografski opis.
— 2. Južni Slovani v stari domovini (ureditev, ve?a, življenje, medsebojne zveze itd.). — 3. Selitev južnih Slovanov (vzrok, čas in način selitve). — 4. Razpored južnih Slovanov v novi domovini in zveze med njimi, tt
5.	Južni Slovani in staroseljci (medsebojne zveze in mod* sebojni vplivi, jezik, vera, običaji). — 8. Zveze južnih Slovanov s sosedi v VIL in VII!. stoletju* z Bizancern, Bolgari, Avari itd. — 7. Prvi poizkusi, da bi, se ustvaril^ narodne države: a) v Panoniji (Samo), h) y Primorjvi (Hrvatje), c) v Zagorju (Raška, Bosna). — 8- Usoda Sjo* vencev v VIII. in IX. stoletju. — 9, Hrvatska V X. in XU stoletju. — 10. Raška v IX- in X- stoletju. — II. Kračam stvo pri južnih Slovanih, Ciril in Metod. — 12* £eta V
XI.	stoletju (Vojislav, Mihaito Rodin). — 13. Hrvatska v XI. stoletju (Krešimir IV,, Zvonimir),,— 14. Propad hrvatske samostalnosti (1089—1102), — 15, Raška v XiL stoletju (do Štefana Nemanje). — 16. Štefan Nemanja-17. Štefan Prvovepčani. — 18. Hrvatje in Slovenci v XII, in XIII. stoletju (zveze z Ogrsko in Benetkami), — IR, Srbija od leta 1228. do leta 1282. (pregled glavnih dogodkov), — 20. Kralj Milutin od leta 1282. do leta 1321,
— 21. Bosna v XII. in XIII. stoletju (pregled glavnih dogodkov), — 22. Hrvatska ob koncu XIII. in ob začetku XIV. stoletja (Šubici). — 23. Bosna in Hrvatska za vlade kralja Karla Roberta (glavni dogodki), —* ?4, Stefan Dečanski od leta 1921. do leta 1331. — 25, Stefan Dušan, osvojitev in ureditev države (zakonik). — 23- Car Uroš in razpad srbskega carstva, — 27. Srbi in Turki V XIV. stoletju. Bitka na Marici. — 28. Srbi po bitki na Marici do bitke na Kosovem (pregled). — 29, Bosna za bana in kralja Štefana Tvrtka (1853 do 1391), — 30, Hrvatje v drugi polovici XIV. stoletja. — 91, Srbija po boju na Kosovem: Stefan Lazarevič (pregled), «=■ 32, Bosna ob koncu XIV. stoletja in v prvi polovici XV, StCb letja. Bosenski plemiči (Sandalj Hranjič, Hrvoje, Vukčič, Hercog, Štefan Kosača itd.). — 33. Hrvatje in Slovenci v prvi polovici XV. stoletja (pregled glavnih dogodkov).
— 34. Srbija za vlade despota Durda Vukoviča; zveze z drugimi srbsikimi državami (Bosna In Hercegovina) z Benečani in Ogri, boji s Turki itd.). — 35. Propast Srbije, Bosne, Hercegovine in Črne gore. — 30. Selitev srbskega naroda na Ogrsko, v Hrvatsko in Dalmacijo. — 37. Srbska degpotovina na Ogrskem v XV. in XVI. stoletju. — 38. Hrvatje in Slovenci v drugi poloviei XV. stoletja do let* 1526. — 89. Srbski narod pod Turki, Obnova Beška patriarhije. — 40. Boji med Avstrijo in Turčijo v XVI, in XVII. stoletju, udeleževanje Slovencev, Hrvatov in Srbov v teh vojnah. — 41. Narodne vstaje zoper Turke in selitve v XVI. in XVII. stoletju. — 42. Avstrija proti Slovencem in Hrvatom v XVII. »toletju, Zarota Zrinjskega in Frankopana. — 43. Avstrijsko-turška vojna od leta 1683. do 1699.; udeleževanje Hrvatov in Srbov v teh vojnah. Selitev Srbov na Ogrsko pod patriarhom Carno-jevičem. — 44. Avstrijske vojne s Turki v XVIII. stoletju (1716-1718, 1737-1739, 1788-1791): udeleževanje Hrvatov in Srbov v teh vojnah. Pomen teh vojn. — 45.
Srbi na Ogrskem v XVIII. stoletju: zveza z Avstrijo, Madžari, s katoliško cerkvijo. Selitev v Rusijo. Kulturne razmere. — 46. Hrvatje in Slovenci za vlade Karla VI. in Marije Terezije (germanizacija in centralizacija). — 47. Reforme Jožefa II. — 48. Zbori v Zagrebu, Požunu in Temešvaru leta 1790. in 1791. in njih pomen. — 49. Prva srbska vstaja (1804. do 1813.). — 50. Druga srbska vstaja leta 1815. in vlada kneza Miloša do leta 1830. (pregled). — 51. Ilirske pokrajine. Vzbujanje narodne zavesti pri Slovencih in Hrvatih. — 52. Madžari proti Hrvatom in Srbom po Dunajskem miru (1815. do 1830.). — 53. Narodni pokret pri južnih Slovanih (Dobrovsky, Kopitar, Vuk itd., Ljudevit Gaj in ilirski pokret). — 54. Pregled glavnih dogodkov v Srbiji od leta 1836. do leta 1848. — 55. Bosna v prvi polovici XIX. stoletja (pregled). — 56. Crna gora v prvi polovici XIX. stoletja. —
57.	Leti 1848. in 1849. v Avstriji (pregled). — 58. Pregled glavnih dogodkov v Srbiji od leta 1848. do leta 1872. — 59. Boji Hrvatov in Srbov z Madžari od leta 1860. do leta 1873. — 60. Srbsko-turške vojne od leta 1876. do leta 1878. Berlinski kongres. — 61. Glavni dogodki v Hrvatski od leta 1873. do leta 1903. — 62. Glavni dogodki v Srbiji od leta 1878. do leta 1903. — 63. Črna gora, Bosna in Hercegovina po Berlinskem kongresu (pregled). — 64. Kralj Peter Karadjordjevič v Srbiji. Delovanje za osvoboditev in ujedinjenje južnih Slovanov. — 65. Hrvatje, Slovenci in Srbi v Avstro-Ogrski od leta 1903. do leta 1914. — 66. Balkanske vojne (1912. in 1913. leta). — 67. Evropska vojna (od leta 1914. do leta 1918.). — 68. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Pripomba: Kandidati morajo pokazati pri izpitu za sprejem v vojaško akademijo znanje iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev po tem programu in v obsegu, v katerem se uči ta predmet v III. in IV. gimnazijskem in realčnem razredu. Primernejše knjige, po katerih se lahko pripravljajo kandidati iz krajin izven Srbije in Vojvodine za ta izpit so: »Pregled povijesti južnih Slovena, Hrvata, Srba i Slovenaca«, spisal dr. Milan Prelog (založba knjigarne B. Buhvalda, Sarajevo 1922). Razen tega se lahko prapravljajo kandidati za izpit iz nastopnih učnih knjig: »Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev«, spisal Anton Melik (Ljubljana I. 1919.:
II.	1920.); »Istorija srpskog naroda« (sa pregledom Hrvat-ske i Slovenačke istorije), spisal dr. Stanoje Stanojevič (Beograd 1923.); »Istorija Srba, Hrvata i Slovenaca«, spisal Mil. M. M. Vukičevič (Beograd 1922).
4.	Srbsko-hrvatski jezik s književnostjo.
Izpit iz srbsko-hrvatskega jezika s književnostjo je samo pismen in traja do treh ur. Pri njem se izdelujejo naloge iz področja zgodovine književnosti, kolikor se uči po programu za srednje šole do vštetega VI. razreda, t j. dobe stare, srednje in nove književnosti do začetka XIX. stoletja po učnih knjigah: P. Popovič: »Pregled srpske književnosti«; J. Srkljič: »Istorija srpske književnosti« (šolska izdaja) ali Drag. Prohaska: »Pregled hrvat-ske i srpske književnosti«.
5.	Francoski ali nemški jezik.
Pravilno izgovarjanje in čitanje; poznanje slovniških Oblik; točen prevod lažjih besedil po programu za VI. razred srednjih šol.
Iz pisarne uprave vojaške akademije v Beogradu, dne 10. marca 1930.; št. 680.
Natečaj št. 2
za sprejem gojencev v nižjo šolo vojaške akademije za mladeniče, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ter imajo nižji tečajni izpit.
I.
Na podstavi členov 33., 34., 35., 36. in 37. uredbe o vojaški akademiji D. br. 2480 z dne 5. februarja 1930., kakor tudi na podstavi odloka gospoda ministra za vojsko in mornarico D. br. 3101 z dne 10. februarja 1930. se sprejme letos do (300) tristo gojencev v nižjo šolo vojaške akademije.
Pouk na nižji šoli vojaške akademije se začne dne
1.	oktobra in traja pet let.
II.
Kandidati, ki hočejo konkurirati za to šolo, morajo izpolnjevati nastopne pogoje:
1. Biti morajo državljani kraljevine Jugoslavije.
2. Biti morajo popolnoma zdravi in za vojaško službo
sposobni.
3. Biti morajo najmanj dobrega vedenja.
4. Biti ne smejo mlajši od 14 in ne starejši od 15 let. Za osnovo izračunu let kandidatove starosti se vzame celotno koledarsko leto, v katerem se kandidat prijavi
za sprejem.
5. Imeti morajo izmed šolskih kvalifikacij dovršene štiri razrede državne gimnazije ali realke kot redni učenci in opravljen nižji tečajni izpit v letu, v katerem konkurirajo.
6. Prihajati morajo neposredno iz šole.
7. Opraviti morajo sprejemni izpit.
8. Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno od pristojnega oblastva, da smejo vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije. V tem dovolilu se mora oče ali varuh zavezati, da povrne, če bi bil njegov sin (varovanec) odpuščen iz vojaške akademije zaradi slabega vedenja ali pokazanega neuspeha v pouku, državi vse stroške za vzdrževanje in šolanje svojega sina (varovanca), skladno s členom 51. in 58. uredbe o vojaški akademiji.
Na tem dovolilu mora biti zgoraj na desni strani prilepljena kandidatova fotografija iz tega leta, v velikosti 11X 7 cm. Fotografija mora kazati oprsje, bodisi čelno, bodisi od strani (profil). Ko pristojna oblastva overjajo to dovolilo, morajo overiti obenem tudi identičnost fotografije z dotičnim kandidatom.
9. Podati morajo pismeno izjavo, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o Vojaški akademiji, tudi če bi se njene poedine odredbe pozneje po potrebi izpremenile.
10. Zavezati se morajo v svoji prošnji, da bodo služili po dovršeni nižji šoli vojaške akademije v vojski najmanj 10 let.
III.
Kandidati se prijavljajo s svojeročno pisano prošnjo upravniku vojaške akademije najdalje do dne
5.	avgusta 193 0.
Prošnja mora biti opremljena 8 kolkom za 5 Din
Prošnji mora priložiti vsak kandidat nastopne dokumente;
1. Potrdilo policijskega (političnega) oblastva — domovnico — opremljeno s kolkom za 20 Din, iz katerega je razvidno, da je kandidat resnično državljan kraljevine Jugoslavije.
2. Krstni list, opremljen s kolkom za 10 Din, s katerim dokaže kandidat leta starosti.
Kandidati, rojeni na ozemlju predvojne Srbije, Južne Srbije in Crne gore, ki ne bi mogli pribaviti krstnega lista, lahko dokažejo leta starosti namesto s krstnim listom, s potrdilom iz popisne knjige ali s potrdilom pristojnega občinskega oblastva, overjenim od pristojnega policijskega (političnega) oblastva. V takem potrdilu je treba poleg drugega točno postaviti dan, mesec in leto kandidatovega rojstva.
3. Šolsko izpričevalo v originalu, ne pa v prepisu, opremljeno s kolkom za 10 Din. Šolsko izpričevalo o dovršenem IV. razredu državne gimnazije ali realke z opravljenim nižjim tečajnim izpitom mora biti iz šolskega leta 1929/1930.
4. Pismeno očetovo ali varuhovo dovolilo,, opremljeno s kolkom za 20 Din, overjeno od pristojnega oblastva, da sme kandidat vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije.
To pismeno dovolilo mora obsegati vse ono, kar je določeno spredaj v točki 8. pod II.
Prošnje kandidatov, ki se pošljejo pozneje kot do dne 5. avgusta, se ne vzamejo v poštev. Prav tako ne prošnje onih kandidatov, ki se pošljejo brez spredaj ome-i jenih dokumentov ali brez predpisanih kolkov.
IV.
Vsi oni kandidati, katerih dokumenti ustrezajo spredaj razloženim pogojem, se uvrste med konkurente za sprejem v nižjo šolo vojaške akademije ter morajo priti osebno (ne da bi čakali posebnega poziva) v vojaško •akademijo, da se zdravniško pregledajo in da opravijo Sprejemni izpit. Ta prihod kandidatov se mora vršiti ob nastopnih dneh, in sicer:
Dne 11. avgusta ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: beograjskega, pančevskega in rumskega ali ki sedaj žive v teh območjih.
Dne 12. avgusta ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: po-žarevškega, sremsko-mitroviškega, starobečejskega, som-borskega, belovarskega in valjevskega ali ki sedaj živč v teh območjih.
Dne 13. avgusta ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: šab-skega, velikobečkereškega, osiješkega, varaždinskega, sarajevskega in tuzlanskega ali ki sedaj žive v teh območjih.
Dne 14. avgusta ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: kra-gujevškega, petrinjskega, skopljanskega, travniškega in knjaževskega ali ki sedaj žive v teh območjih.
Dne 15. avgusta ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: panjskega, kruševskega, negotinskega, celjskega, velečega in slavonsko-požeškega ali ki sedaj živč v teh območjih.
Dne 16. avgusta ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: bi-toljskega, banjaluškega, zagrebškega, kumanovskega, kijevskega, kosovsko-mitroviškega, kninskega, karlovškega, ljubljanskega, mariborskega, pirotskega, prizrenskega.
prištinskega, prokupškega in štipskega ali ki sedaj živč v teh območjih.
Dne 17. avgusta ob sedmih morajo priti: vsi oni kandidati, ki pripadajo območju vojaškega okrožja: pod-goriškega, gaiskega, mostarskega, otoškega, sinjskega, plevaljskega in užiškega ali ki sedaj žive v teh območjih.
V.
Prošnja, s katero se kandidati prijavljajo, se mora glasiti tako-le:
Upravniku vojaške akademije
v Beogradu.
Na podstavi natečaja uprave vojaške akademije št. 681 z dne 10. marca 1930. prosim, da bi bil vzprejet za gojenca nižje šole vojaške akademije, ker sem dovršil štiri razrede državne gimnazije (realke) in opravil nižji tečajni izpit.
S to prošnjo se zavezujem in pristajam na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o vojaški akademiji, tudi kolikor bi se njene poedine odredbe — po potrebi — izpremenile, kakor tudi, da bom služil po dovršeni nižji šoli vojaške akademije v vojski najmanj deset let.
Po objavljenem natečaju prilagam, in sicer:
1. Potrdilo policijskega (političnega) oblastva — domovnico — o državljanstvu;
2. krstni list;
3. šolsko izpričevalo;
4. očetovo (varuhovo) dovolilo, da smem vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije.
Prosim, da bi se mi izdala brezplačna železniška
(parniška) vozovnica pri................vojaškem	okrožiu
od................do	Beograda.
Konkuriram iz območja...............vojashega	okrožja.
 V............., dne................ 1930.
N. N.,
absolvirani dijak IV. gimnazijskega razreda iz.................(vas,	srez,	banovina!.
VI.
Očetovo (varuhovo) dovolilo se mora glasiti tako-le:
(Kandidatova fotografija.)
Dovolilo.
Svojemu sinu (varovancu) N. N...............X	.	.	5	.	,
N..............dovoljujem,	da sme vstopiti v nižjo šolo
vojaške akademije ter se zavezujem povrniti državi vse stroške, nastale za vzdrževanje in šolanje mojega sina (varovanca): a) če bi bil odpuščen iz kateregakoli letnika vojaške akademije zbog slabega vedenja; ali b) če bi bil odpuščen iz I. ali II. letnika vojaške akademije zbog pokazanega neuspeha v pouku, skladno s členom 51. in
58.	uredbe o vojaški akademiji.
V ii.ii..., dne	1930.
N. N.
Ililiitiiliiiiii
VII.
Vsi prijavljeni kandidati, ki se pri zdravniško-komi-sijskem pregledu v vojaški akademiji spoznajo kot sposobni za gojence, morajo takoj delati sprejemni izpit.
Po končanem sprejemnem izpitu se priobči kandidatom sprejem za gojence, potem pa se jim vzame mera za obleko in obutev. Nato odidejo sprejeti kandidati domov, kjer ostanejo do dne 1. oktobra, ko se začne šolski pouk.
Vsi kandidati, sprejeti za gojence, morajo prinesti ob vstopu v šolo, dne 1. oktobra s seboj, in sicer:
1. dvesto dinarjev, s katerimi plačajo predpisani kovčeg za svoje stvari in
2. 4 spalne srajce, 4 brisače, 4 pare zimskih in 4 pare poletnih nogavic, 6 robcev, 1 par copat, 1 ščetko za zobe in 1 kalodont, 1 milo, 1 glavnik in 1 ščetko za lase, 1 ščetko za obleko, 1 pripravo za čiščenje obutve, 1 no-žek in 1 male škarje; po možnosti pa tudi 1 rjuho za kopanje.
VIII.
Vsi kandidati, ki konkurirajo za vojaško akademijo, si morajo brezpogojno zavarovati potrebna sredstva za stanovanje in hrano za ves čas, dokler bodo bivali v Beogradu zaradi zdravniško-komisijskega pregleda in opravljanja sprejemnega izpita.
IX*
Po pravllniKu za prevoz vojaških oseb v rednem stanju (»Službeni vojni list< iz leta 1925. stran 1589), se odreja to-le:
1. Kandidati za nižjo šolo vojaške akademije imajo pravico do brezplačne vožnje III. razreda mešanih in potniških vlakov na vseh državnih in onih privatnih železnicah, ki so v državni eksploataciji. Do te vožnje imajo kandidati pravico tako ob dohodu v vojaško akademijo zaradi zdravniškega pregleda in k sprejemnemu izpitu, kakor tudi ob povratku, če se odklonijo od njiju.
2. Vse, kar je rečeno v točki 1. glede vožnje po železnici, velja tudi za vožnjo po ladjah, ki so v državni eksploataciji.
3. Dokumente (objave) za spredaj navedeno brezplačno vožnjo prejemajo kandidati od dotičnih vojaških okrožij; zato se morajo obrniti kandidati nanje osebno z legitimacijo (dijaško knjižico) dne 7. avgusta t. 1. V ta namen pošlje uprava vojaške akademije komandantom vojaških okrožij pravočasno seznamek kandidatov, ki jim je treba izdati objave za brezplačno vožnjo. Da pa bi mogla uprava vojaške akademije to storiti, mora izjaviti vsak kandidat v svoji prošnji za konkuriranje, v katerem vojaškem okrožju želi prejeti objavo za brezplačno vožnjo, kakor tudi od katerega kraja do Beograda. Kandidat, ki bi tega ne označil v prošnji, ne more dobiti brezplačne vozovnice.
4. Kandidatom, ki se na zdravniškem pregledu ali pri sprejemnem izpitu odklonijo, dš uprava vojaške akademije objavo za brezplačni povratek,
X.
Program predmetov sprejemega izpita za nižjo šolo vojaške akademije.
1. Matematika,
a)’ 'Aritmetika«
Decimalni številčni sistem. Rimske številke. Računanje z imenovanimi in neimenovanimi števili. Množenje in deljenje z dekadnimi enotami. Mnogoimenska števila. Decimalni ulomki. Razdelnost števil. Razstavljanje Števil na prafaktorje, Izračunavanje največje skupne mere in
najmanjšega skupnega mnogokratnika. Navadni ulomki. Lastnosti ulomkov. Osnovna računska opravila z navad* nimi ulomki. Pretvarjanje navadnih ulomkov v decimalne in obratno. Periodični ulomki in njih pretvarjanje v navadne ulomke. Razmerja in sorazmerja. Odstotni račun. Navadni obrestni račun. Meterski sistem. Mere za dolžino, širino, površino, tekočine, mere za čas, loke, kote in denar.
b)	Algebra:
Obča števila. Algebrajski izrazi. Absolutna in relativna števila. Osnovna opravila z relativnimi števili. Množenje in deljenje stopinj. Monomi in polinomi, množenje in deljenje. Kvadrat dekadnega števila. Kvadratni koren celih števil, decimalnih in navadnih ulomkov. Racionalni in iracionalni koreni. Razstavljanje na prafaktorje monomov in polinomov. Največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik za algebrajske izraze. Algebrajski ulomki, štiri osnovna računska opravila. Dvojni ulomki. Razmerja in sorazmerja. Sorazmerna delitev. Kubus in kubični koren algebrajskih izrazov. Ku-bus dekadnih števil. Kubični koren dekadnih celih števil in decimalnih števil. Pojem funkcije. Enačbe. Vrste enačb. Enačbe prve stopnje z eno neznanko. Enačbe prve stopnje z dvema in tremi neznankami in metode za njih reševanje. Uporabljanje enačb na reševanje nalog in problemov iz razmerja števil, odstotnega, obrestnega računa, zmesi, mešanja, gibanja in iz geometrije. Binomne enačbe druge in tretje stopnje.
c)	Planimetrija:
Preme, koti, površine, telesa. Trikotnik. Vrste trikotnika. Četverokotnik, vrste četverokotnika. Krog. Preme na krogu. Deli krožne črte in površine. Periferijski in centralni koti. Komplementarni in suplementarni koti. Štiri računska opravila s koti. Vzporedni in križni koti. Soglasni, izmenični in nasprotni koti. Konstrukcije kotov s 60°, 30°, 90°, 120°, 150°. Vsota kotov v trikotniku. Lastnosti stranic in kotov pri trikotniku. Skladnost trikotnikov. Konstrukcija trikotnikov. Štirje glavni primeri. Tangente pri krogu in njih konstrukcije. Simetrija telesa. Konstrukcija paralelogramov, trapeča, trapecoida in del-toida. Mnogokotnik. Število diagonal pri mnogokotnikib, Vsota kotov pri mnogokotniku. Pravilni mnogokotniki.
Enakost površin pri paralelogramih in trikotnikih. Izračunavanje površine premočrtnih likov, pravokotnika, kvadrata, romba, trikotnika, trapeča, pravilnega mnogo-kotnika, nepravilnega mnogokotnika. Merjenje površine v naravi. Pravokotni trikotnik. Pitagorov izrek. Razmerje višine pravokotnega trikotnika in hipotenuznih odsekov. Uporabljanje Pitagorovega izreka pri kvadratu, pravokotniku, enakokrakem, enakostraničnem trikotniku. Pretvarjanje likov. Deljenje premočrtnih likov. Izračunavanje pri krogu, obseg kroga, površina kroga, dolžina lokov, površina krožnega izseka (sektorja). Površina krožnega odseka (segmenta). Površina oboda. Proporcionalnost dolžin. Podobnost trikotnikov. Uporabljanje podobnosti pri pravokotnem trikotniku. Razmerje obsega podobnih trikotnikov proti stranicam, višinam, površini. Podobnost mnogokotnikov. Konstruktivni podatki iz proporcionalnosti dolžin in likov.
č) Stereometrijar
Odrejanje ravnin. Lega dveh ravnin, dveh premic, premice in ravnine v prostoru. Normalne premice in ravnine. Koti v prostoru. Projekcije. Nagibni kot premice proti ravnini, Diedri kota, Lega ravnine y prostoru. Koti
in njih lastnosti. Pravilna telesa. Kotna in okrogla telesa. Prizme, površina in prostornina. Enakost prostornine pri telesih. Piramide, vrste, površine in prostornine. Valj, nastanek, mreža, površina in prostornina. Stožec, nastanek, mreža, preseki, površina in prostornina. Kroglja, preseki kroglje, površina in prostornina kroglje. Deli površine kroglje, kalota, pas, sferni dvokot in sferni trikot. Deli prostornine kroglje, odsek (segment), izsek (sektor), plast kroglje.
Pripomba: Kandidati se lahko pripravljajo po učnih knjigah za metematiko, po katerih so se učili tega predmeta v šoli, iz katere prihajajo.
2.	Geografija.
A.
Osnove matematične geografije. Definicija in razdelitev geografije. Nebo, vsemirje in nebesna telesa (zvezde, planeti, kometi in meteorji). Solnce, fizične lastnosti, navidezno gibanje (dnevno in letno). Strani sveta in pojavi na zemeljski površini v zvezi s tem gibanjem. Mesec in njegove menjave.
Lega, nastanek in velikost zemlje. Oblika zemlje in njene posledice. Zemeljsko gibanje: rotacija in pojasnilo mreže matematičnih črt na zemeljski površini; revolucije s pojasnilom dolžine dneva in noči, letnih časov in toplotnih pasov. Računanje in merjenje časa. Geografske koordinate: latituda, longituda in nadmorska višina. Kartografija: globus, karte, obče in posebne, merilo in razdelitev kart po merilu. Risanje kart: predstavljanje situacije in terena na kartah.
Osnove fizične geografije. Razmerje in porazdelitev suhe zemlje in morja. Horicontalna izobrazba suhe zemlje in njene oblike. Horicontalna izobrazba morja in njene oblike. Lega in razklenjenost kontinenta. Vertikalna izobrazba suhe zemlje in njene oblike. Morske globine in dno. Vertikalna izobrazba vseh kontinentov. Hidro: grafija: izvirki, tekoče in stoječe vode vobče. Reke in jezera na vseh kontinentih. Morska voda: obče lastnosti in gibanje (valovi, plima in oseka, toki). Atmosfera: zrak in njegove lastnosti; toplota, pritisk, gibanje (vetrovi vobče, pasati in monsuni, oblastni vetrovi) in vlaga (atmosferske usedline in ledeniki). Podnebje in njegove glavne vrste.
Rudnine in njih razdelitev po uporabljanju: premog in petrolej; plemenite kovine; dragi kameni, železo in baker, sol in soliter.
B.
Geografska in svetovna lega, oblika in velikost, izobrazba obali, orografija, hidrografija, podnebje, rudno blago, rastlinstvo, živalstvo in prebivalstvo (po plemenu, kulturi in veri), državna uprava in politična razdelitev Vseh kontinentov, in sicer:
Avstralija: Queensland. Novi južni Wales, Victorija, Južna Avstralija. Zapadna Avstralija in Tasmanija. Oceanija: Nova Guineja, Nova Kaledonija, Fidžiski otoki, New Zeeland in Havajski otoki. Vse te dežele in ti otoki ob kratkem.
Afrika: Samostalne države (Abesinija, Liberija in Tanger — vse ob kratkem). Francoske dežele (Maroko, Algerija, Tunis, Sahara, Sudan, Kamerun, Kongo in Madagaskar — vse ob kratkem). Belgijski kongo. Angleške dežele (Egipt — obširneje, Vzhodna in Južna Afrika — kratko in pregledno). Italijanske, portugalske in španske dežele — vse samo pregledna
Azija: Svobodne države (Japonsko, Kitajsko in Turčija — vse obširneje; Siam, Kašmir, Nepal in Butan — ob kratkem); Ruske dežele (Sibirija — obširneje, Kavka-zija, Turan in Armenija — ob kratkem); Angleške dežele (Indija — obširneje, Palestina in Mezopotamija, Arabija, Afganistan in druge — ob kratkem in pregledno); Francoske dežele (Sirija, Kambodža, Anam, Cochinchina, Tonking in druge — ob kratkem in pregledno); Holandske dežele (Java — obširneje, vse drugo samo pregledno); Severno-ameriške unije — povsem ob kratkem.
Južna Amerika: Neodvisne dežele (Kolumbija, Equa-dor, Peru, Chile, Bolivija, Venezuela, Brazilija, Paraguay, Uruguay in Argentinija — obširneje o Braziliji in Ar-gentiniji, vse ostalo pa ob kratkem) in Guyana — ob kratkem.
Severna Amerika: Neodvisne dežele (Unija — obširneje, Meksiko — ob kratkem); republike Srednje Amerike (Kuba in Haiti — samo ob kratkem); Angleške dežele (Kanada — obširneje, ostale ob kratkem) in Danske dežele (Greenlandija).
Evropa: Obči del: Geografska in svetovna lega, oblika in velikost, horicontalna in vertikalna izobrazba, reke, jezera in podnebje.
Posebni del — evropske države:
1. Švedska, Norveška, Finska, Estonija, Letonija, Lit-vanija, Danska, Island, Holandija, Belgija, Luxembourg, Španija, Portugalska in Andora.
2. Anglija, Nemčija, Švica, Lichtenstein, Francija, Monaco, Rusija, Poljska in Gdansk.
3. Češkoslovaška, Romunija, Madžarska, Avstrija, Italija, San Marino, Turčija, Grčija, Albanija in Bolgarija.
Za vsako državo je treba razložiti: lego, izobrazbo obali (kjer so obali), orografijo, hidrografijo, podnebje, prebivalstvo, plemena, narodnost, obliko državne uprave in naselbine (glavna mesta in morska pristanišča).
Države pod 1. ob kratkem, države pod 2. obširneje, države pod 3., izvzemši San Marino in Turčijo, podrobno.
C.
Balkanski polotok.
1. Lega, meje in velikost.
2. Izobrazba obali.
3. Podnebje (tipi podnebja, odlike, geografska raz-prostranost).
4. Rastlinstvo in živalstvo v glavnem.
5. Prebivalstvo (ob kratkem), zgodovinski razvoj, staroselci balkanskega polotoka; doseljevanje po kronološkem redu in sedanje stanje. Geografska razprostranjenost narodov in njih številčno stanje.
6. Politična razdelitev.
C.
Kraljevina Jugoslavija — podrobno.
1. Lega, oblika, velikost in meje (naravne in politične točke ob meji, označiti se morajo trojne meje).
2. Orografija kot celota: imenovati je planinske sisteme in njih razprostranjenost, kakor tudi občo karakteristiko.
3. Hidrografija: rečja, poglavitnejše reke in jezera, njih odlike v vsakem rečju. Morje.
4. Podnebje.
5. Polja, kotline in ravnine.
6. Rastlinstvo in živalstvo — ob. kratkem.
7. Prebivalstvo naše domovine: njegova sestava, Srbo-hrvatje in Slovenci kot celota in druge narodnosti po številčnem stanju in geografski razprostranjenosti.
Verska razdelitev. Prosveta, duševna in materialna kultura.
8. Gospodarstvo (kmetovalstvo, živinoreja, rudarstvo, industrija in zdravilne vode).
9. Promet in trgovina.
10. Politična ureditev države in administrativna razdelitev.
11. Naš narod izven mej naše domovine.
Pripomba: Za pripravo naj se uporabljajo učne
knjige, obvezne za nižje razrede srednjih šol.
3.	Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stara domovina vseh Slovanov in njih tedanji uacin življenja.
Veliko preseljevanje narodov. Razdelitev na vzhodne, zapadne in južne Slovane. Prihod južnih Slovanov v porečje Dunava in prodiranje na Balkanski polotok. Boji, ki so nastaK pri tej priliki z Bolgari, Bizantinci in A vari.
Prva slovanska država: knez Samo. Pokristjanjenje.
Knez Ljudevit Posavski: ustanovitev prve srbsko-hrvatsko-slovenske države.
Prva srbska država v Raški. Vlastimir, Mutimir, Peter Gojnikovič, Časlav, Trpimir in prva hrvatska država v Primorju. Srbsko-slovanska država v Macedoniji: car Samuel.
Tomislav, Krešimir, Zvonimir. Propast hrvatske sa-mostalnosti leta 1102.
Vojislav, Mihailo in Bodin. Notranji razdori. Prevlada Bizantinije.
Raška pod Štefanom Nemanjo in po njegovi abdikaciji pod Stefanom Prvoveneanim. Okrepitev srbske države: kraljestvo in cerkvena samostalnost.
Radoslav, Vladislav in Uroš.
Kulin, bosanski ban. Hrvatsko plemstvo in ogrski kralji v XIII. stoletju.
Dragutin in Milutin, Štefan Dečanski. Boj pri Vel-buždu.
Kralj in car Štefan Dušan. Proglasitev carstva in patriarhije. Meje carstva. Dušanov zakonik.
Uroš Nejaki. Bitva ob Marici.
Kotromaniči v Bosni. Tvrtko Prvi.
Hrvatje v drugi polovici XIV. stoletja.
Vukašin in Uglješa. Kraljevič Marko. Knez Lazar. Kosovska bitka. Murat in Bajazit.
Despot Štefan Lazarevič kot turški vazal in njegove zveze z Madžarsko. Durad Brankovič — Smederevac.
Bosensko plemstvo v XIV. stoletju po Tvrtkovi smrti. Kralj Dabiša, kralj Štefan Tomačevič in propast Bosne in Hercegovine. Propast Srbije in Črne gore.
Selitev Srbov na Ogrsko, Hrvatsko in v Dalmacijo.
Hrvatje in Slovenci v XV. stoletju. Srbski narod pod Turki. Obnova peške patriarhije. Verski preporod pri Slovencih in Hrvatih.
Boji med Avstrijo in Turčijo	v XVI. in	XVII.	stoletju. Udeležba Srbov, Hrvatov in	Slovencev	pri	teh	bo-
jih. Upor Matije Gubca in posledice. Položaj Hrvatske: ban, sabor, borba Hrvatov in Slovencev zoper centralizem. Zarota Zrinjskega in Frankopana. Srbi in Hrvatje z Avstrijo in Benetkami zoper Turčijo. Karlovški mir. Dubrovnik in beneška Dalmacija.
Selitev Srbov pod Arsenijem	Čarnojevičem.
Zgodovina Črne gore od XIV. do XVIII. stoletja;
Avstrijsko-ruska zveza zoper Turčijo. Kočina Krajina. Svištovski mir. Francoska vlada v Sloveniji, Hrvat-ski in Dalmaciji. Karol VI. Marija Terezija. Jožef II. Sabori leta 1790., 1791. Stanje v beograjskem pašaluku,
Prva srbska vstaja (1804. do 1813.).
Hadži-Prodanov upor.
Druga srbska vstaja (1815.).
Ilirizem; vzbujanje zavesti pri Hrvatih in Slovencih.
Madžarski upor leta 1848. Črna gora v XIX. stoletju.
Knez Aleksander Karadjordjevič. Knez Mihajlo.
Uvedba ustave v Avstriji in Ogrski.
Dualizem. Pogodba. Kulturni napredek. Biskup Strossmayer. Bosna in Hercegovina do polovice XIX. stoletja. Begovske vstaje.
Nevesinski upor. Srbsko-turške vojne od leta 1876. do leta 1878.
Berlinski kongres. Srbija po berlinskem kongresu. Vojna z Bolgarijo leta 1885. Politični pretresi in notranji nemiri za vlade Milana Obrenoviča in njegovega sina Aleksandra.
Kralj Peter Karadjordjevič. Delo za osvoboditev in ujedinjenje južnih Slovanov. Črna gora za vlade Nikole I.
Srbsko-hrvatska koalicija.
Balkanske vojne od leta 1912. do leta 1913.
Evropska vojna od leta 1914. do 1918. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra 1918. Ustvaritev naše države Jugoslavije.
Pripomba: Za pripravo naj se rabijo učne knjige srednjih šol.
4.	Srbsko-hrvatslci jezik
a) Glasniki:
Samoglasniki in soglasniki. Glasovne izpremembe in medsebojni vpliv glasnikov. Zlogi in razstavljanje besed.
b) Besede:
Vrste besed (izpreinenljive in neizpremenljive), Pomen samostalnikov, zaimkov, pridevnikov, števnikov in glagolov. Delitev in uporabljanje samostalnikov. Delitev in uporabljanje zaimkov. Delitev in uporabljanje pridevnikov. Delitev in uporabljanje števnikov. (Vse na čtivu in s čtivom.) Vrste glagolov (povratni, prehajalni in ne-prehajalni, dovršni in nedovršni, tvorni, trpni in vzajemni). Spreganje glagolov. Tvorna in trpna oblika. Uporabljanje sklonov brez predloga in s predlogom, uporabljanje časov, načinov, glagolskih prislovov in glagolskih pridevnikov.
Neizpremenljive besede (prislovi, predlogi, vezniki in medmeti). Pomen, razdelitev in uporabljanje predlogov, prislovov in veznikov.
c) Stavki:
Prosti stavki (goli in razširjeni). Glavni deli in pristavki. Zloženi stavki. Vrste in pomen prirednih stavkov. Besedni red v stavkih. Naglas: enklitika in proklitika, premeščanje naglasov, besedni naglas (vse na čtivu).
č) Pravopis:
Velika črka. Sestavljene besede. Sestavljanje in raz-logovanje besed. Entlitika v naglasnih celotah, pisanje prislova »ne< i. dr.
• • ...... io
d)	Interpunkcija:
•Njena vloga in pomen. Vrste znakov. Stara (slovnl-ška) in nova (logična, književna) interpunkcija.
d)	Pismena naloga:
Pismeni izdelek v obsegu izdelkov za nižji tečajni izpit srednjih šol.
f)	Lektura:
Logično in estetično čitanje, pravilno naglašanje in točno pripovedovanje.
Pripomba: Ves ustni izpit se vrši na čtivu po čitanki za IV. razred.
Pismeno delo traja tri ure.
5.	Francoski jezik.
1. Pravilno in točno čitanje, pravilno izgovarjanje in jasna dikcija. Osnovno znanje. O besednem in stavkovnem redu.
2. Solidno poznanje elementarnega slovniškega gradiva iz II., III. in IV. gimnazijskega razreda: vrste besed, samostalniki: rod in število; člen: določni in nedoločni člen in njiju izprememba, delni člen; pridevniki: vrsta, število, podrednost, zavisni pridevni zaimki: svojilni, kazalni, vprašalni, nedoločni, števni; zaimki: osebni, povratni, svojilni, kazalni, oziralni, vprašalni, prislov-ni, nedoločni; glagoli: spregan je pomožnih, pravilnih, nepravilnih (pogostejših), povratnih in brezosebnih glagolov v vseh oblikah kazalnega, velelnega in pogojnega naklona, tvorne in trpne oblike, tudi v vprašalnem in nikalnem naklonu; prislovi, predlogi, vezniki, medmeti; Stevniki.
3. Gotovo prevajanje lažjih francoskih besedil.
Pripomba: Čtivo za prevajanje in slovar iz učnih
knjig, predpisanih za II., III. in IV. razred srednjih šol.
Ii pisarne uprave vojaške akademije v Beogradu, z dne 10. marca 1930., št. 681.
45.
Številka 131 z dne 13. junija 1930.:
Objava ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 7. junija 1930., O. br. 10.170: Popravlja se kraljevi ukaz z dne 13. marca 1930., O. br, 5184, objavljen v »Službenih novinah« št. 70 z dne 27. marca 1930., nanašajoč se na napredovanje dr. Avramoviča Pavla, ki se mora pravilno glasiti: Za zdravstvenega inšpektorja pri upravi policije v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije s položajno plačo letnih Din 12.000—, z osnovno plačo 7. stopnje letnih Din 10.200— in redno stanarino letnih Din 2700-— (se postavlja) dr. Avramo-vič Pavel, višji zdravstveni svetnik iste uprave policije.
Številka 132 z dne 14. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. maja 1930.: Premeščeni so: k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljani: za višjega svetnika v 4. a skupini 1. kategorije Šturm Karel, tehnični višji svetnik iste skupine in kategorije pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani; k tehničnem oddelku sreskega načelstva v Ljubljani: za tehničnega višjega pristava v 6. skupini I. kategorije: Piletič Viktor, tehnični višji pristav iste skupine in kategorije pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani; k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Celju: za praktičnega tehničarja v 1. skupini III. kategorije: Pleteršek Josip praktični tehničar iste skupine in kategorije pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru levi breg — vsi po službeni potrebi,
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. maja 1930.: Upokojeni ste po zadnjem odstavku čl. 141. uradniškega zakona: Nahtigal Pavla in Jašovec Tekla, poštni in telegrafski uradnici 2. skupine II. kategorije z osnovno plačo 10. stopnje, zvišano za 15%, pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani I.
Številka 133 z dne 16. junija 1930.:
Odlok ministrstva za prosveto z dne 30. maja 1930.: Služba je prestala na osnovi čl. 133., t. 2. uradniškega zakona po poteku enoletnega bolovanja: MediciVan-d i, učiteljici 5. skupine II. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje v Račju.
Številka 135 z dne 18. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. maja 1930.: Postavljen je na prošnjo za davčnega kontrolorja v 2. skupini II. kategorije pri davčni upravi v Brežicah Vodlak Ivan, davčni kontrolor iste skupine in kategorije pri davčni upravi v Blatu.
Z odlokom ministrstva za zgradbe z dne 13. junija 1930., št. 42229 je inž. Ferlugi Ivanu iz Maribora dovoljena javna praksa na vsem ozemlju kraljevine, specialno v gradbeni stroki.
Natečaj ministrstva za vojsko in mornarico z dne
10.	junija 1930., nanašajoč se na sprejem 40 zdravnikov in 10 lekarnarjev za nižje aktivne sanitetne, odnosno lekarniške častnike.
Številka 136 z dne 19. junija 1930.:
Objava ministrstva za notranje posle: Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 23. julija 1928., U. br. 28.024, je sprejet v naše državljanstvo Košir Peter, zidar iz Ljubljane, hkratu z ženo Franjo in mladoletnimi otroki Teodorjem, Boleslavom in Petrom.
Številka 137 z dne 20. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. maja 1930.: Postavljeni so: Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru Kuder Julij, starešina okrajnega sodišča v Marenbergu v 4. a) skupini I. kategorije; za sodnike okrajnega sodišča v 6. skupini I. kategorije: v Gornji Radgoni: L e v s t e k Andrej; v Mokronogu: Černe J o i s p ; v Kozjem: dr. L u č o v n i k Hinko; vsi trije sodniški pripravniki 8. skupine I. kategorije v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Premeščena sta na prošnjo: sodnika okrožnega sodišča dr. Štempihar Jurij iz Celja v Ljubljano, Radej Anton pa iz Ljubljane v Celje.
Odlok ministrstva za finance z dne 6. junija 1930.! Premeščeni so: H glavni carinarnici v Beogradu: Jeu-nikar Josip, carinik z Rakeka (po službeni potrebi) ; h glavni carinarnici v Dubrovniku: Popovič Luka, carinik iz Maribora (po službeni potrebi); M e -danič Bogumil, pomožni carinik z Rakeka (na prošnjo); h glavni carinarnici v Zagrebu: Pavlovič Dragoljub, carinik iz Maribora (po službeni potrebi) ; h glavni carinarnici v Ljubljani: Midžor Peter, carinik iz Beograda inBurmazovič Aleksander, carinik iz Subotice (oba na prošnjo); h glavni carinarnici v Mariboru: Lazarevič Jaroš, carinik iz Kotora in Ljubič Dinko, carinik s Sušaka (oba po službeni potrebi); h glavni carinarnici v Sarajevu: Gregorčič Ivan, carinik z Rakeka (po službeni potrebi)] h glavni carinarnici na Sušaku: Hab er Viktor,
carinik iz Maribora (po službeni potrebi) in Pavlovič Dorde, carinik iz Ljubljane (na prošnjo); k carinarnici 1. reda v Debru: Kregar Viktor, carinik iz Ljubljane (po lužbeni potrebi); k carinarnici 1. reda na Jesenicah: Karkovič Juraj, carinik iz Preka (po službeni potrebi); k carinarnici 1. reda na Rakeku: Matunovič Ivan, carinik iz Sarajeva, Radulovič Vukašin in Nikolič Blago j e, carinika iz Beograda (vsi po službeni potrebi); k carinarnici 1. reda v Strugi: Berlot Avgust, carinik iz Ljubljane (po službeni potrebi).
Z odlokom načelnika oddelka za carine z dne 12. junija 1930. je sprejeta ostavka na carinske posredniške pravice Viranta Ivana, carinskega posrednika pri carinarnici na Rakeku.
Številka 138 z dne 21. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. maja 1930.: Postavljen je za višjega komisarja železniške in obmejne policije na Jesenicah v 6. skupini I. kategorije Batagelj Anton, komisar 7. skupine I. kategorije istotam.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. maja 1930.: Upokojen je dr. Ferjančič Josip, banski inšpektor kraljevske banske uprave Dravske banovine v 3. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. maja 1930.: Postavljen je za podšumarja v 1. skupini III. kategorije pri šumski upravi v Bohinjski Bistrici: M e r š o -la Vinko, podšumar v pokoju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. maja 1930.: Premeščen je po službeni potrebi k direkciji šum v Ljubljani Jesenko Jakob, podšumar 1. skupine
III.	kategorije pri šumski upravi v Kranjski gori.
Objava pomorske vojne akademije v Dubrovniku: Natečaj za sprejem 25 gojencev v pomorsko vojno akademijo.
Številka 139 z dne 22. junija 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. maja 1930.: Prevedeni so v resort ministrstva za notranje posle z veljavnostjo od 1. aprila 1930.: Za sekretarja banske uprave Dravske banovine v 6. skupini I. kategorije: dr. Novak Stanko, sekretar gradbene direkcije v Ljubljani v isti skupini in kategoriji; za pomožnega sekretarja kraljevske banske uprave v 1. skupini II. kategorije: Ahčin Fran, šef knjigovodstva gradbene direkcije v Ljubljani iste skupine in kategorije, oba iz ministrstva za zgradbe; za upravno-pisarniško uradnico kraljevske banske uprave v 1. skupini III. kategorije: Potokar Marija, arhivarska uradnica iste skupine in kategorije bivše ljubljanske županije, iz resorta ministrstva za trgovino in industrijo; za pomožna sekretarja kraljevske banske uprave v 1. skupini II. kategorije: Kuharič Aleksander, uradnik oddelka za socialno politiko bivše ljubljanske županije, iste skupine in kategorije, in Metlika Ivo, uradnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave, iste skupine in kategorije, oba iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; za upravno-pisarniškega uradnika kraljevske banske uprave v 1. skupini III. kategorije Zima Ignacij, arhivski uradnik prosvetnega oddelka bivše ljubljanske županije iste skupine in kategorije, iz resorta ministrstva za prosveto.
Odlok ministrstva za zgradbe z dne 9. maja 1930.: Postavljeni so na svojih sedanjih službenih mestih: za poštne in telegrafske uradnike v 4. skupini II. kategorije: KavličJanko in Fajdiga Ljubica, oba pripravnika 5. skupine II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 2; Pengal Mara, Hafner Mara, Lutman Rozalija, Urbančič Vera, Volč Ivan, Vehovar Zdenka^ Po h are Ivan in Stupar Kazimir, vsi pripravniki 5. skupine II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1; Golman Janez, pripravnik 5. skupine II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ptuju; Sbil Ljudmila, pripravnica v 5. skupini II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Mokronogu; Smerdu Roza, pripravnica 5. skupine II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Tržiču; Škvarča Viktorija in Kolar Franja, pripravnici 5. skupine II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 2; P r a z-n i k Marija, pripravnica 5. skupine II. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Slovenski Bistrici;
za telefonistinje v 3. skupini III. kategorije: Bras Lavra, pripravnica 4. skupine III. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Škofji Loki; Korošec Marija, pripravnica 4. skupine III. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Tržiču; K u r b u s Marija, pripravnica 4. skupine III. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Rogaški Slatini; Švajger Ljudmila, pripravnica 4. skupine III. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 5; Valant Mija, pripravnica 4. skupine III. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Krškem;
za arhivske uradnike 3. skupine III. kategorije: Peterman Pavla, pripravnica 4. skupine III. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu na Jesenicah, in V ujčič Edo, pripravnik 4. skupine III. kategorije pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 2.
Lista, ki ju je dovoljeno uvažati in razširjati:
Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 16570 z dne 13. junija 1930. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej jugoslovenski list »Hrvatska«, ki izhaja v Chicagu.
Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 16569 z dne 13. junija 1930. je dovoljeno, uvažati v našo državo in razširjati v njej jugoslovenski list »Hrvatska sloga«, ki izhaja v Buenos Airesih.
Številka 140 z dne 24. junija 1930.:
Odlok ministrstva za zgradbe z dne 10. junija 1930.: Premeščen je po službeni potrebi v dosedanji skupini in kategoriji: Knez Vladimir, tehnični višji pristav
7.	skupine I. kategorije v ministrstvu za zgradbe, k tehničnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Odlok ministrstva za zgradbe z dne 9. marca 1930.: Upokojena je Cvar Marija, poštno-telegrafska uradnica 3. skupine II. kategorije z osnovno plačo 7. stopnje pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1.
Številka 141 z dne 25. junija 1930.:
List, ki ga je dovoljeno uvažati in razš ir j ati: Z odlokom ministrstva za notranje posle I. br. 16568 z dne 13. junija 1930. je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati jugoslovenski list »Naša n a d a« , ki izhaja v Chicagu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in odgovorni urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mickdlek v Ljubljani.
A