NOTARSKI VESTNIK.
Slovenski notarji, ki smo sedaj združeni v eno notarsko zbornico, nimamo nobenega organa, ki bi zastopal naše stanovske interese. Zato se je notarska zbornica odločila, izdajati kot prilogo »Slovenskemu pravniku« Notarski Vestnik.
Notarski Vestnik pa se ne bo pečal samo z našimi stanovskimi interesi, temveč donašal bo tudi članke, ki segajo v notarsko poslovanje sploh in v izvensodno postopanje ter objavljal zadevne odločbe višjih instanc.
Naš taksni zakon je nujno potreben remedure, ker ni enoten, sistematičen in pregleden. Zato bo temu zakonu posvečena največja pozornost, opozarjali bomo na njegove nedo-statke ter skušali doseči, da se ta zakon temeljito preuredi, tako da bo ustrezal našim prometnim in pravnim potrebam.
Ker pri odmeri taks ni enotnega postopanja, temveč postopa skoraj vsak davčni urad drugače pri odmeri taks, naprošamo vse gg. tovariše, da nam naznanijo vse take primere. Le na ta način bo mogoče odpraviti kričeče nedostatke, na katere bomo opozorili zakonodajna oblastva. Da bo list pregleden in raznovrsten, je potrebno, da ga stanovski tovariši podpirajo.
S tem bodi začrtan na kratko program našega Vestnika.
Štev. 1.
Priloga »Slovenskemu Pravniku". Urejuje dr. Ivan Grašlč.
1925.
Nekoliko programa.
H—k.
i
2
Zemljiškoknjižni zakon in tar. post. 138 in 139 zakona o taksah in pristojbinah.
Zakon o taksah in pristojbinah našteva v tar. post. 138 nastopne vrste zavarovanja: prepoved, ustavitev, zapor dolžnikov, vknjižbo nadzastavne pravice, predznambo, predznam-bo na vpisane knjižne pravice, pogojno ubaštinenje, zemljiškoknjižno zavarovanje in temu slično, v tar. post. 139 pa: vknjižbo, vknjižbo nadzastavne pravice, zaznambo, nadzaznambo, pogojno ubaštinenje, popis, prepoved, ustavitev, zemljiškoknjižno zavarovanje in temu slično.
Po tar. post. 138 je plačati za zahtevo vseh vrst zavarovanja od vrednosti z obrestmi, vštetimi do dne zahteve, l0/° in 5 Din; če se izdado več nego tri odločbe (sklepi), je plačati za vsako odločbo (sklep) še po 5 Din. Če se zahteva z eno vlogo več vrst zavarovanja ali ena vrsta zavarovanja pri več sodiščih, se pobere za vsako zavarovanje posebna taksa. Ako se zavarovanje razširi, se plača nova taksa. Za izbris ali zniž-bo vseh vrst zavarovanja je plačati po tar. post. 139, če se ne izdado odločbe (sklepi) o tem ali se pri sodišču o tem ne posluje nadalje, 20 Din, če se izdado odločbe ali pismeni nalogi pa 50 Din. Če se zahteva z eno vlogo izbris več vrst zavarovanja, se pobere ta taksa za vsako zavarovanje. Kako je torej kolkovati pri nas vloge v zemljiško-knjižnih zadevah? Nedvomno se tar. post. 138 inl39 taks. zakona nanašata samo na zemljiškoknjižne vpise, s katerimi se izvrši ali se ž njimi izbriše kako zavarovanje. Torej je tar. post. 138 uporabiti, če se vknjiži ali predznamuje pravica. Vknjižba je v smislu taksnega zakona ena vrsta zavarovanja, predznamba druga vrsta zavarovanja. Zemljiškoknjižna zaznamba ni niti po taks. zakonu niti po zemljiškoknjižnem zakonu kakšna vrsta zavarovanja. Sicer omenja tar. post. 139 tudi zaznambo med vrstami zavarovanja, pa očividno pomotoma, ker se je »zaznamba« v tar. post. 138 črtala in nadomestila s »predznambo«. In če zaznambe kot vrste zavarovanja ne pozna tar. post. 138, ni moči, da jo tudi tar. post. 139, kajti izbrisati se utegne ona vrsta zava-
3
rovanja, ki se tudi lahko vpise. Ako torej v eni vlogi na isto sodišče predlagam vknjižbo zastavne pravice, služnostne pravice in stvarnega bremena, zahtevam s tem: samo eno vrsto zavarovanja, to je vknjižbo in je torej plačati od vrednosti vseh teh pravic skupaj 1% in 5 Din. Isto velja glede pred-znambe, ki pa pride le redkoma na vrsto.
Ker se pri nas v zemljiškoknjižnih stvareh na eno vlogo pri istem sodišču izda samo en sklep, določba tar. post. 138 taks. zakona glede plačila takse za več nego tri sklepe sploh ni upoštevna. Kar velja za zahtevo vrste zavarovanja, mora veljati tudi za izbris te vrste zavarovanja. Ako torej zahtevam v eni vlogi na isto sodišče vknjižbo izbrisa: zastavne pravice za več terjatev, raznih služnostnih pravic, več stvarnih bremen hkratu, zahtevam torej v smislu taks. zakona izbris samo ene vrste zavarovanja, to je vknjižbe in je tako plačati kolek 50 Din samo enkrat ne glede na to, koliko terjatev ali pravic je izbrisanih, vsaj vendar terjatve ali pravice niso nikake vrste zavarovanja. Povsem napačno je torej, da se zahteva po 50 Din za izbris vsake terjatve. To ni niti po tar. post. 139 utemeljeno, dasi je tako nesrečno stilizirana. Saj jasno določa, da je le za izbris vsake vrste zavarovanja plačati kolek po 50 Din.
Ker se vknjižba izbrisa izvrši po našem zemljiškoknjižnemu zakonu ne glede, ali je pravica vknjižena ali preznamo-vana, je tedaj pri izbrisu pravic moči zahtevati le izbris ene vrste zavarovanja, to je vknjižbo izbrisa. Seveda pa je poleg tega še od vknjižbe izbrisa strogo razlikovati izbris vpisa pravic, izbris, ki nastopi v smislu zakona samoobsebi in kjer se za ta izbris ne zahteva nobeno dovoljenje in tudi ne listina. Le ako se v eni vlogi na isto sodišče združi zahteva na dva vpisa n. pr. na vknjižbo zastavne pravice in na vknjižbo izbrisa zastavne pravice, je za prvi vpis plačati takso po tar. post. 138, za drugi vpis pa po tar. post. 139 taks. zakona.      Dr. I. G.
i*
4
Kolkovanje vlog na zemljiško prometno komisijo, da pripusti prenos lastnine.
Cesarski ukaz od 9. avgusta 1915 drž. zak. št. 234 o odsvojitvi kmetijskih in gozdnih zemljišč je vpeljal takozvane komisije za promet zemljišč. Po tem ukazu je vložiti skoro za vsako kupno pogodbo na omenjeno komisijo prošnjo, da pripusti prenos lastnine. V § 14. določa ta ukaz, ta so take vloge, zapisniki, njih priloge ter uradni odpravki prosti pristojbine.
Sedaj veljavni zakon o taksah in pristojbinah je po mnenju generalne direkcije posrednih davkov to oprostitev ukinil in sicer v členu 6. točka 15. drugi odstavek. Tega mnenja so tudi mnoga sodišča, ki zahtevajo za take prošnje takso po tar. post. 1 in 5. taksnega zakona, to je 251 Din, Na isto stališče se je postavila tudi etiketa pravnikov v Ljubljani. Le maloštevilni sodniki, odvetniki in notarji so branili nasprotno stališče, namreč, da so prošnje na komisijo za promet z zemljišči kljub čl. 6., točka 15.. drugi odstavek taks. zakona še nadalje koli a proste, oprti pri tem na člen 6. točka 1. taksnega zakona, ki določa, da so vloge, ki jih predlagajo privatne osebe v javnem interesu in na podlagi odredb poedinih zakonov državnim oblastvom, proste plačila takse. Kakor drugod, tako je torej tudi v tem oziru novi taksni zakon povzročil nejasnost. Saj je finančno ministrsvo samo izdalo v konkretnih primerih o plačilu te takse dve povsem nasprotni rešenji in sicer od 24. maja 1924 št. 18.135 in od 3. oktobra 1924 št. 26.587. V prvem rešenju je izrečeno.da so take prošnje po čl. 6. točka 1. zakona o taksah oproščene od taks, v drugem rešenju pa da niso oproščene. Generalna direkcija posrednih davkov je na to ugotovila, da je pravilno samo drugo rešenje finančnega ministrstva od 3. oktobra-1924 št. 26.587 ter da je plačati za prošnje radi odobrenja kupnih pogodb na komisijo za promet z zemljišči tako po tar. post. 1 in 5 taks. zakona, češ da so s točko 15. čl. 6. zadnji odstavek taks. zakona ukinjene vse oprostitve od taks. predvidene v posameznih zakonih, oprostitev po točki 1. čl. 6. taks. zakona pa da se na take primere ne utegne nanašati. Zakaj se ta oprostitev ne utegne nanašati
5
na prošnje v zemljiškopromenih zadevah, generalna direkcija ni utemeljila.
Člen 6. točka 1. določa: Plačila takse se oproščajo vloge, ki jih predlagajo privatne osebe v javnem interesu in na pod-stavi odredb poedinih zakonov državnim oblastvom.
Kdor je ukaz o odsvojitvi kmetiških in gozdnih zemljišč ter ukaz pravosodnega ministrstva od 11. avgusta 1915 drž. zak. št. 233 le enkrat vsaj površno prečital, mu je takoj jasno, da je prvi ukaz izšel v javnem interesu in da vlagajo privatne stranke prošnje na zemljiško prometno komisijo le v javnem interesu. Da se morajo take prošnje vlagati na podstavi odredb poedinega zakona ali drugače, je menda nedvomno. Gre torej samo za »javni interes«, to je za vprašanje, ali vlagajo privatne osebe prošnje na zemljiško prometno komisijo v javnem interesu.
Naj navedem iz ces. ukaza samo nekaj določb. Iz teh je takoj razvidno, v kakšnem interesu morajo stranke vlagati navedene prošnje in ali je komisija za promet z zemljišči tudi »državno oblastvo«. Cesarski ukaz namreč določa:
§ 1. točka 1.: »Dokler trajajo izredne razmere, ki jih je povzročila vojna, je prenos lastnine zemljišča, ki je namenjeno kmetiškemu ali gozdarskemu obratu, s pravnim opravilom med žjvimi dopusten le s pritrditvijo komisije, pristojne za to odložitev.«
S 4.: »Komisija mora pripustiti prenos lastnine, ako to ne nasprotuje občemu interesu, da se ohrani krepak kmetiški stan.«
§ 8. točka 1.: »Odločevati o dopustnosti prenosa je pristojna upravna komisija (komisija za promet z zemljišči), ki jo je ustanoviti na sedežu vsakega okrajnega sodišča.«
§ 8. točka 2.: »Komisija je sestavljena iz predstojnika okrajnega sodišča, enega člana, ki ga imenuje politično okrajno oblastvo, predstojnika občine itd.«
§ 10. točka 1.: »Komisija se more poslužiti sodelovanja državnih in avtonomnih oblastev itd.«
S 15. točka 1.: »Kdor poda neresnične in nepopolne podatke, ga kaznuje predsednik komisije z denarno kaznijo do ,pet tisoč kron ali z zaporom do šestih mesecev.«
6
Upoštevajoč še dejstvo, da bi moral biti cit. ukaz v interesu strank že davno ukinjen, da se drži v veljavi le še radi državnih interesov ob meji, da imajo stranke vsled tega prav nepotrebnega ukaza samo sitnosti in stroške, je jasno, da se določbe taks. zakona čl. 6. točka 1. nanašajo tudi na imenovani ukaz in da bi vloge na komisijo za promet z zemljišči za pripustitev prenosa lastnine morale biti kolka proste.
Dr. I. G.
Darilna pogodba za primer smrti in taksni zakon.
Darilna pogodba za primer smrti stopi po svojem bistvu šele tedaj v pravnoveljavno moč, če obdarovanec darovalca preživi. Po avstrijskem pristojbinskem zakonu od takih pogodb pristojbin niso odmerjali in izterjali takoj, temveč šele tedaj, ko je taka pogodba stopila v veljavno moč, kar je edino pravilno: do tedaj so držale davčne oblasti take pogodbe v evidenci.
Dandanes je pa taksa glede odmere prenosne pristojbine raznovrstna. Nekateri davčni uradi predpisujejo in zahtevajo pristojbino od take pogodbe takoj, drugi zopet imajo take pogodbe v evidenci, dokler ne stopijo v veljavo. Nekateri davčni uradi so nekaj časa predpisovali in izterjevali pristojbine od takih pogodb, pozneje pa so to zopet opustili ter jih drže sedaj samo v evidenci, dokler ne stopijo v veljavo. Kakšne posledica ima, če davčne oblasti predpišejo in izterjajo takoj pristojbine od takih pogodb, naj dokaže nastopni primer:
Stranka je zaprosila za povrnitev vplačane pristojbine, ker je bila darilna pogodba za primer smrti pozneje pravilno preklicana s posebnim notarskim zapisom. »Direkcija posrednih poreza« je to prošnjo enostavno zavrnila z motivacijo, da je bila prošnja za povrnitev prepozno vložena, ker je take prošnje vložiti v devetdesetih dneh potem, ko je bila pristojbina plačana. Ce je bilo nepravilno, da je bila pristojbina sploh predpisana in izterjana, pomeni za stranko največjo krivico, da se ji ni vrnila pristojbina od pogodbe, ki ni nikdar stopila
7
v moč. Stranka vendar ni mogla v devetdesetih dneh od dneva vplačila prositi za povrnitev pristojbine, ker je bila pogodba šele pozneje, torej po preteku 90 dni razveljavljena.
Nujno potrebno je, da se taksni zakon v tem oziru izpre-meni in dopolni.
Značilno je, da naš taksni zakon darilnih pogodb za primer smrti sploh ne pozna. H—k.
Drobne vesti.
Dr. Karel Batek. Dne 19. septembra 1. 1924 je umrl notar dr. Karel Batek, predsednik notarske zbornice v Pragi. Dr. Batek je bil od najznamenitejših prvoboriteljev za razvoj notariata v stari Avstriji, in dasi Čeh po svojem mišljenju in delovanju, je bil visoko spoštovan tovariš med notarji v stari Avstriji, znamenit sotrudnik tedanje »Notariats-zeitung« ter znan kot globoko izobražen jurist. Leta 1903 je priobčil v tem notarskem vestniku svoj temeljiti članek: »O legaMteti zastopanja notarjev v pravdnih zadevah«. Leta 1906 je predaval v praški juridični družbi: »O pravnem značaju oblike pravnih poslov in prisilnih predpisov v nemškem pravu.« To predavanje je priobčil češki »Pravnik«. Istega leta je predaval tudi na zborovanju delegatov avstrijskega notarskega društva: »O težavnih razmerah našega stanu in kako se naj postopa«.
Nam slovenskim notarjem, ki smo se leta 1907 udeležili kongresa avstrijskih in nemških notarjev na Dunaju, je znan po svojem globoko zamišljenem referatu: »Kakšen preustroj notarielne listinske oblike zahteva mednarodtni promet v svrho, da pospešuje vzajemno pravno pomoč?« Leta 1908. je objavil članek: »Kritika novele k občemu državljanskemu zakonu.«
Po polomu stare Avstrije je priobčil leta 1919 v »Češkem pravu* sijajen članek: »Notariat v republiki«.
Dr. Batek je deloval tudi na zakonodajnem polju, zlasti leta 1911. pri načrtu novega avstrijskega notarskega reda, po polomu pa pri načrtu češkoslovaškega notarskega reda, ki ga je ministrstvu predložil. Batek je bil član komisije za državne izpite na češki univerzi, — prvi primer, da je bil notar imenovan za člana te komisije.
V novi češkoslovaški državi si je pridobil Batek nevenljive zasluge za notariat. Njegova zasluga je, da se je notariat utrdil v tej državi in da se je obligatorično uvedel sodni k o m i s a r i a t.
»Notariatszeitung«, po kateri smo posneli te podatke, kuje v nebesa njegove velike zasluge za notariat, trdi pa, da je bil radikalno narodnega mišljenja in fanatičen Čeh ter vsled tega svojega naziranja po polomu pretrgal vse stike z nekdanjimi avstrijskimi kolegi.
Mi seveda pa še bolj cenimo njegove zasluge, ker vemo, da je bil zaveden sin svojega naroda. —k
Zapuščinski patent v Avstriji. Zapuščinski patent iz leta 1854, ki je tudi pri nas v veljavi, je že v marsičem zastarel in se je v Avstriji deloma popravil z zveznim zakonom z dne 21. decembra 1923, št. 636 z. z. ter prilagodil sedanjim valutnim razmeram. Glavne točke tega zakona so: Če bruto zapuščina ne presega 10 milijonov a. kron, 'in če ne spadajo nepremičnine v zapuščino, se vrši zapuščinska razprava le na zahtevanje dedičev. Če spadajo v zapuščino vknjižene terjatve, se mora zaradi ureditve zemljiške knjige vršiti zapuščinska razprava vedno tudi, če znaša bruto zapuščina tudi manj nego 10 milijonov aK, če pa nastopajo mladoletni dediči, odpade zapuščinska razprava le, ako ne pripade enemu mladoletniku več nego 2 milijona aK v gotovini in v vrednostnih efektih. Ako se ne vrši zapuščinska razprava, je izkazati zapuščino v smrtovnici ali pa se mora predložiti poseben imovinski izkaz pristojbinomernemu oblastvu v treh mesecih. Tudi glede deponiranja dediščin mladoletnih dedičev so upeljane znatne izpremembe in olajšave.
Notarski tarif. Za Hrvat sk o je vpeljan nov bilježniški tarif z naredim min. pravde z dne 22. julija 1924, št. 4715 (Nar. Novine 30. juliia 1924). Za Vojvodino velja naredba ministrstva pravde o taksah kr. javnih biležnika na teritoriju apelacionog suda v Novem Sadu z dne 18. januarja 1923, br. 3974. (Službene Novine 10. februarja 1923, prilog II ex 1923.) Kakor dobimo te tarife v roke, bomo izpregovorili kaj več o njih. Treba bi pa bilo, da se uvede enoten tarif za vse notarje v državi.
Penzijski zavod notarjev na Dunaju. Notarska zbornica se je v posebnem primeru, ko je penzijski zavod ustavil izplačilo notarjevi vdov:, obrnila nanj za razna pojasnila. Odgovor je bil ta-Ie: »Na Vaše cenjeno vprašanje Vam moramo naznaniti, da je penzijski zavod notarskega stanu po katastrofalnem padcu avstrijske krone, t. j. od jeseni 1, 1922 do nadaljnjega ustavil tako izplačevanje rent kakor tudi dosledno opomine in prevzem premijskih doneskov, ker za njih valorizacijo ni bilo kritja oziroma ni bilo prave podlage.
Pri doslej sklenjenih pogodbah z nasledstvenimi državami so bile rente, izvirajoče iz zavarovalnih pogodb (in za te gre pri našem zavodu) vedno izvzete. Sedaj so v teku zadevna pogajanja z nasledstvenimi državami in po njih zaključku bode zavod bržkone stopil v likvidacijo. Imovina zavoda obstoji sedaj iz dveh hiš na Dunaju, ki so trenutno brez donosa, in iz državnih rent in vojnega posojila brez vrednosti.
Glasom § 35 pravil se mora pri razdružitvi zavoda najprej izplačati določna (čista) vrednost pokojnine, odnosno je pokojnino osigurati onim osebam, ki penzijo že uživajo; ostalo imovino je razdeliti med druge člane zavoda in sicer po razmerju vrednosti njihove pravice do rente. O tem bomo svojčas posebej obvestili.«