URN_NBN_SI_doc-60FF5P3L

Ljubljana, torek. 27. novembra 1956 LETO XXII. Stev. 280 a LAVNI m ODGOVORNI ČREDNI* [VAN RINKOVEC UREJA OREDNISKJ ODBOR List izhaja ru k dan razen Mtka — Cena 10 dinarja« PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE' cU uaJkct, P R A l ; a .L J O D a K A P R A V I C A . USTANOVLJENA E OKTOBRA IM« - MED NARODNOOSVO­ BODILNO BORBO n IZHA­ JALA k o t 14-DNKVNIK [N TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL IM! KOT DNEV­ NIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1853 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO- 8TI Z .BORBO. Z A S E D A N J E Z V E Z N E L J U D S K E S K U P Š Č I N E Temelji družbenega plana za leto 1957 Ekspoze podpredsednika Zveznega izvrš Beograd, 26. novembra (Tanjug). Zvezni svet in Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine sta imela danes ob enajstih krajši seji, na katerih sta določila dnevni red. O njem bosta razpravljala na ločenih sejah. Dnevni red obse­ ga predloge več zakonskih predlogov in odlokov, o katerih so te dni razpravljali skupščinski odbori. Danes določeni dnevni red Zveznega sveta obsega 13 točk, med njimi tudi predlog zakona o kazenskem postopku, predlog zakona o upravnem postopku, predlog zakona o spre­ membah in dopolnitvah temeljnega zakona o štipendijah ter predlog zakona za sestavo in dopolnitev zakona o odnosih med starši in otroki. Oba domova bosta na ločenih sejah obravnavala med drugim likvidacijo obveznosti zveznega proračuna in skladov, nastalih v letu 1955 in prejšnjih letih, kakor tudi drugih obveznosti federacije, dalje o spremembah in dopolnitvah zveznega družbenega plana za leto 1956 In odobravanje proračunov zveznih proračunskih skladov za leto 1956 ter zaključni račun federacije za leto 1954. Potem ko je podpredsednik "dkmanovič opozoril na potrebo Podrobnejši oceni gospodar­ j i h razmer za leto 1956 in med /Ugim poudaril, da bodo naloge družbenega plana letos slonele na banih smernicah gospodarske Politike,, določene na plenumu ^socialistične zveze, za prihodnjih aekaj let, je rekel, da so bile v gospodarski politiki v letošnjem določene naslednje naloge: prvič, ureditev gospodarskih Postopno itabilizacijo j j č l j n i h odnosov na trgu. Ob ureditvi notranjega trga j ustreznimi spremembami v raz­ delitvi družbenega proizvoda in obodnega dohodka kot glavne naloge družbenega plana za le- •o 1956 je bilo treba nuditi ne j j o ugodne pogoje za izpolnitev r ^ l i h nalog gospodarske politi- to 1956 je predvideval širši pro­ gram ukrepov za razvoj kmetij- odstranjevanja ene izmed glavnih trna, da še zmerom p o g re š a m o merami ne moremo pojasniti le - 1ustvaril tudi pogoje za razširitev ovir in neskladnosti v sedanjem čvrsto in vskladeho akcijo, zlasti tošnjega nazadovanja kmetijske gospodarskem razvoju. potrebno na tem področju gospo- proizvodnje, niti njenega zastoja Tretjič, za ureditev trga je bi- darstva, in da dostikrat ni bilo j v zadnjih nekoliko letih.« lo treba ustvariti tudi nujno po­ trebne pogoje za bistvenejše po- | večanje našega izvoza in medna­ rodne blagovne menjave, kot ene izmed važnih nalog naše politike v naslednjem obdobju. Četrtič, naloga gospodarske politike v letu 1956 je bila. da j prepreči tedenco slabšanja živ­ ljenjskega standarda mestnega prebivalstva, ki je prišla do iz­ raza leta 1955, in da hkrati omo­ goči njegovo postopno zboljše- vanje. V letošnjem letu doseženi uspehi (izračunani na podlagi znanih podatkov v prvih devetih oziroma desetih mesecih letoš­ njega leta, medtem ko je gospo­ darsko gibanje do konca leta ocenjeno na podlagi doseženih dovolj pobude in čvrstejše orga- ske proizvodnje, kar naj b i1uspehov v. prvih desetih mesecih) pomenilo korak naprej v politiki so naslednji: Razvoj materialne proizvodnje v 1.1956 Se zmerom lahko ugotavljamo 1vanju proizvodnje nekaterih pa- neenako gibanje v osnovnih go- nog spremenjeni strukturi in ob- spodarskih področjih. segu povpraševanja na domačem Industrijska proizvodnja je trgu, in kot prehodni pojav tudi nadalje narasla za 10 %, s čimer dqločene težave v zvezi s prodajo se je njen celotni obseg v primer- nekaterih izdelkov na domačem javi z letom 1952 povečal za 60 %, trgu. v primerjavi z največjim obsegom Čeprav bodo splošna predvide- pred vojno pa za 166%. Tudi letos vanja v obsegu industrijske pro- doseženo povečanje proizvodnje je slonelo na izkoriščanju no­ vih zmogljivosti, popolnejši pre­ skrbi z domačimi in uvoznimi su­ rovinami, kakor tudi na ugodnih pogojih prodaje industrijskih iz­ delkov v tujini. Vzporedno s temi ne’marYei tudi zagotoviti potreb- činitelji so proizvodnjo zavirale B P°S°je za skladnejši razvoj go- težave, kakor so nezadostna pre- ***«rstya v prihodnjih letih. skrba industrije z električno °rugič, družbeni plan za le- energijo, dalje težave v prilagoje- N A S A N O T A V L A D I V T I R A N I Česa je bil obtožen naS državljan Petar Bulatovič v LR Albaniji? j » ^ r a d , 26. novembra (Tan- je bila izročena po- m '*LU LR Albanije v Beograda 0e u Sočiju naslednja nota držav- sekretariata za zunanje za- n s j^ ^ a v n i sekretariat za zuna- Sn->.zadeve FLRJ izraža svoje niL .v®nje poslaništvu LR Alba- naslej1 •*' ®teje v čast sporočiti 25 ^adio Tirana je v svoji oddaji v .V ^ ^m b ra 1956 objavil, da je nii-0vno vojaško sodišče LR Alba- j, sodbo dne 20. novembra z „ , obsodilo na smrtno kazen dan{delitvijo Petra Bulatija in a kazen izvršena, ko je Alk« iJ n®rodne skupščine LR n,:iai!ile zavrnil prošnjo za po- a»iiostitev. Ker gre v tem primeru za Zahvala iz SZ ,^e”8rad, 26. novembra (Tan- j j ’1' {predsednik republike Josip n'ka p J.e Prej e* °d predsed- ŽSSR iia Vrhovnega sovjeta rošil ^ ‘ementa Jevremoviča Vo- lova naslednjo brzojavko: od pV a riš predsednik, sprejmite Zget, .z‘dija Vrhovnega sovjeta zai, ,*n mene osebno globoko ke za Vase prisrčne čestit- 0. ’ Pozdrave in najboljše želje t0i Proslavi 39-letnice velike ok- rske socialistične revolucije. H0 . 8voje strani želim Vam oseb­ na ‘n bratskim jugoslovanskim gr jdom nadaljnje uspehe v iz- *Dl ? socializma in v našem r0jj nein boju za mir med na- f* *• K- Vorošilov, predsednik Zs< 5 t> j a Vrhovnega sovjeta VpiJl Moskva, Kremelj, 24. no- 4?bra.l956.« J emenska napoved to re k , 21 . n o v e m b ra v*hon«?m en b lvo oblačno, v aev ero - ta fla m i S lo v en iji p re h o d n o n e k aj berati,!?' “ e n e k o lik o to p leje. T em - hiOMi, ? Ponoči m ed — 4 in 0, v P rl- * i C i . , f ez d an do 7, v P rim o rju • ‘OPlnj C elzija. jugoslovanskega državljana Pe­ tra Bulatoviča, zahteva državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ od zunanjega ministrstva LR Albanije, naj mu čimprej iz­ roči obtožnico in sodbo, na pod­ lagi katere so izvršili zgoraj omenjeno kazen. Prav tako naj priloži tudi osmrtnico. Državni sekretariat za zuna­ nje zadeve FLRJ izraža tudi ob tej priložnosti spoštovanje posla­ ništvu LR Albanije.« Naš konvoj na poti v Port Said Split, 26. nov. (Tanjug). Kon­ voj tovornih ladij JLM, ki pre­ važajo ljudi in opremo našega motoriziranega oddelka, katerega je Jugoslavija dodelila varnost­ nim silam OZN v Egiptu, je vče­ raj opoldne zaplul na Jonsko morje. Vreme je ugodno in ladje »Triglav«, »Čelik« in »Partizan­ ka« se po mirnem morju naglo bližajo cilju. V Port Said, ki je v smislu sporazuma med genera­ loma Burnsom in Stockwellom od danes dalje tudi po morju dosto­ pen za varnostne sile OZN, bodo priplule bržčas v -četrtek dopol­ dne. Drugi agregat HC Vuhred poskusno obratuje Maribor, 26. nov. (Tanjug). — Nocoj je začel poskusno obrato- izvodnje izpolnjena, bomo imeli glede pričakovane strukture ne­ katere odklone. Po družbenem planu bi morala ostati proizvod­ nja delovnih sredstev na ravni leta 1955; povečala pa se bo za 7 %. P ri proizvodnji potrošnega blaga bo znašalo povečanje name­ sto predvidenih 10 % le 7 %. To kaže, da je šel proces prilagoje- vanja proizvodnje počasneje in da smo v določeni meri previsoko cenili možnosti tega prilagojeva- nja v enem letu; na razvoj pro­ izvodnje potrošnih dobrin je vplivala tudi omejitev kupne mo­ či prebivalstva te r manjši dohod­ ki kmetijskih pridelovalcev spri­ čo manjšega pridelka. V mnogih industrijskih panogah in podjet­ jih še zmerom ni upostavljena sodobna organizacija, tako da imamo še neizkoriščene možnosti za povečanje proizvodnje. Tudi medsebojna kooperacija in spe­ cializacija podjetij še ni dovolj napredovala. Ti problemi priha­ jajo do izraza zlasti v stroje­ gradnji, v kateri postaja proces prilagojevanja zahtevam notra­ njega in zunanjega trga v seda­ njem trenutku pomemben in od­ ločilen činitelj v nadaljnjem raz­ voju tega dela naše industrije. Kmetijska proizvodnja je v primerjavi z lanskim letom ob­ čutno padla. V nasprotju z indu­ strijo je celotna kmetijska pro­ izvodnja že več let ob močnem letnem nihanju v glavnem na isti ravni. Po cenitvi doseženega uspeha bo celotni obseg kmetijske proiz­ vodnje v letošnjem letu manjši v nizacije v izvrševanju storjenih ukrepov, tedaj je jasno, da samo ilfneugodnimi vremenskimi raz- »Iz vsega tega lahko povza­ memo sklep, da krajevni organi ter mnoge naše kmetijske organi­ zacije in službe ne izpričujejo do­ volj {Sobude, zanimanja in orga­ niziranosti in da zato vprašanjem pospeševanja kmetijske proizvod­ nje ne pripisujejo ustreznega po­ mena, to vidimo med drugim tudi iz dejstva, da mnogih krajevnih skladov še nismo učinkovito usmerili na obravnavanje proble­ mov pospeševanja kmetijske pro­ izvodnje, da ne opravimo pravo­ časnih in s&tematičnih priprav, da ne proučujemo in obravnava­ mo krajevnih programov, ki bi omogočili, da bi razpoložljiva sredstva naglo in uspešno pora­ bili za razvoj kmetijstva. Pri tem pozabljamo, da prav razvoj kme­ tijske proizvodnje lahko občut­ neje prispeva k boljši preskrbi mestnega prebivalstva in zboljša­ nju življenjskega standarda, ka­ kor tudi k ureditvi mnogih še neurejenih vprašanj v našem go­ spodarstvu.« Potem je podpredsednik Vuk- manovič rekel, da je sedanje stanje v prometu vzlic delnemu napredku v zadnjih letih čedalje bolj neskladno z velikim poveča­ njem industrijske proizvodnje in znatnim povečanjem našega med­ narodnega prometa in zunanje trgovine. , Gradbena dejavnost se je zmanjšala zaradi manjšega obsega investicij, toda vzlic tako zmanjšanemu obsegu gradbena operativa ni bila zadovoljiva, zla­ sti kar se tiče hitrosti in gradbe­ nih stroškov. Izostalo je tudi zboljšanje tehnične opreme grad­ bene operative. Rezultat takšnega gibanja ma­ terialne proizvodnje bo, da bomo v letu 1956 dosegli po obsegu pri­ bližno isti družbeni proizvod kakor lani, s tem da bo na pre­ bivalca še nekoliko manjši. Ka­ kor lahko povzamemo iz gornje razlage, je glavni razlog v veli­ kem padcu kmetijske proizvod­ nje, zaradi česar zlasti ukrepi na področju stabilizacije gospodar­ stva in trga niso dale popolnejših rezultatov. V okviru opisanega gibanja materialne proizvodnje in druž­ benega proizvoda lahko pričaku­ jemo, da v primerjavi z lanskim letom ne bo sprememb v ravni splošne zaposlitve.O tem pričajo tudi podatki za letošnjih prvih 8 mesecev. V tej zvezi lahko ugoto­ vimo določeno povečanja produk­ tivnosti dela, razvidno iz dejstva, da znaša za 9 mesecev letošnjega leta indeks celotne proizvodnje 100 (industrija, gradbeništvo, pro­ met in izkoriščanje gozdov, brez kmetijstva) v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, vtem ko je znašal indeks celotne zaposle­ nosti na teh področjih 98. To po- dosegll ▼kmetijskem Izvozu po­ večanje od 26,3 na 32,3 milijarde din ali za 22%. V prihodnjih letih bomo mo­ rali kmetijski izvoz bolj vskladiti s potrebami notranjega trga ter večati samo in vzporedno z nara­ ščanjem kmetijske proizvodnje. Povečan izvoz je med drugim celotnega uvoza. Uvozili smo več surovin in ostalega reprodukcij­ skega materiala za tekočo proiz­ vodnjo ter povečali, kar je zlasti značilno za letošnje leto, uvoz proizvodov za osebno potrošnjo, katerih vrednost je znašala lani 3,7 milijard, letos pa bo znašala blizu 9 milijard. Vzlic povečanju izvoza smo morali tudi letos uporabiti zna­ ten znesek tujih sredstev, in sicer predvsem za plačilo velikega uvo­ za živil. Vrednost tega uvoza bo znašala letos okrog 46 milijard din nasproti 33 milijard v letu 1955 in 22 milijard v letu 1954. Na uvoz živil odpade 30 % celot­ nega našega uvoza. Celotni uvoz, vštevši tudi uvoz živil, je narasel zn 28 milijard din ali za 26%. Zato smo za kritje tekočega pri­ manjkljaja uporabili tuja sred­ stva v znesku 43 milijard din. Povečani uvoz je omogočil bolj redno preskrbo industrije z uvo­ ženimi surovinami in bolj stabilno preskrbo prebivalstva z osnovni­ mi živili, razen tega pa je večji uvoz izdelkov obogatil izbiro bla­ ga osebne potrošnje. Ukrepe za stabilizacijo trga na splošno sta podprla povečan uvoz in večja obremenitev plačilne bilance. Ukrepi za ureditev kupne moči in notranje potrošnje naj bi imeli pomembno vlogo v ureditvi no­ tranjega trga in vskladitvi kupne moči z danimi gmotnimi mož­ nostmi. Vse kaže, da se bodo celotna potrošnja in njene osnovne oblike v letošnjem letu v primerjavi z lanskim (indeks 100) gibale (v od­ stotkih) takole: osebna potrošnja 99,2; prora­ čunska potrošnja 100.0. izdatki za narodno obrambo 180,0, celotne investicije v osnovna sredstva 93,0, skupaj 97,3. Ukrepi za omejitev celotne po­ trošnje so prišli najbolj do iz­ raza na področju investicij. Spremembe vobsegu in sestavi investicij Ustvarjeni obseg investicij v mene na razpolago razmeroma osnovna sredstva je manjši za majhna in omejena finančna okrog 30 milijard din oziroma za 7 % v primerjavi z lanskim le­ tom. Čeprav je obseg investicij nekoliko večji, kakor je predvi- sredstva. Lahko pričakujemo, da bo ostala proračunska potrošnja do d e v a l plan, vendar letos ni b il ko" ca i !eta v okvirIh* Predvidenih primerjavi z lanskim letom za večanje produktivnosti dela "pa kakih 12 %. Vrednost kmetijske nikakor ni zadovoljivo, proizvodnje je znašala lani 762.11 milijarde din, letos pa 670.5 mi-1 v . . lijarde (indeks 88), računano po A OVCC<1111C IZVOZ3 cenah v letu 1955. Proizvodnja je nazadovala v poljedelstvu, sadjarstvu, vino­ gradništvu in v domači predela­ vi. Poljedelska proizvodnja, ki jfc v našem kmetijstvu odločilna, je bila letos za 8 % manjša od lan­ ske. Letos smo imeli več sredstev v družbenih investicijskih skla­ dih za kmetijstvo in uporabljali smo jih v večjem obsegu, čeprav jih nismo povsem izkoristili. Letos element kršitve osnovnih propor­ cev v gospodarstvu. Letošnje leto nas je tudi opo­ zorilo na določeno neskladnost med strukturo proizvodnje in strukturo investicijskega povpra­ ševanja, zaradi česar je bilo na eni strani še zmerom čutiti po­ manjkanje nekaterih proizvodov, na drugi strani pa smo imeli te­ žave s prodajo. Razen sprememb v obsegu in­ vesticij je treba na tem mestu poudariti tudi spremembe v nji­ hovi strukturi, do katerih je pri­ šlo v letošnjem letu. Občutno se v družbenem planu za leto 1956, kar pomeni, da bodo ostali iz­ datki na ravni lanskega leta. Vendar pa so se med letom po­ javljale težave v zvezi z normal­ nim proračunskim finansiranjem krajevnih organov in njihovih ustanov. Delovanje teh organov so ovirali neredni dotoki prora­ čunskih dohodkov, katerih plače­ vanje je zadevalo na določene te­ žave zaradi slabe letine v našem kmetijstvu. Na formiranje prora­ čunskih dohodkov so vplivale tu ­ di težave, k i‘ so se pojavljale v realizaciji proizvodnje. V tej zve­ zi so posamezni instrumenti, ki vati drugi agregat HC Vuhred, se je povečala tudi dejavnost za- katere prvi agregat so pustili v pogon februarja letos. Montaža drugega agregata se je začela julija in so računali, da ga bodo pustili v pogon januarja prihod­ nje leto. Dela pa so hitro napre­ dovala in tako so skrajšali rok za tri mesece. Vsa dela pri hidro- centrali od <načrtov do montaže so opravili naši delovni kolek­ tivi. Drugi agregat bo dajal letno 120 milijonov kWh električne energije. drug. Bolj na široko smo uveljav­ ljali ukrepe za pospeševanje kme­ tijske proizvodnje. Obseg sred­ stev in vlaganj z organizacijski­ mi ukrepi, ki smo jih uveljavljali, pa še zmerom niso zadostni, da bi se občutneje spremenilo stanje v našem kmetijstvu. »Če prištejemo k vsemu temu še dejstvo,« Je rekel podpredsed­ nik Vukmanovič, .»da niti letos razpoložljivih sredstev nismo v celoti izkoristili, da njihova upo­ raba ni bila zmerom najbolj smo­ datisk,im letom zmanjšale abso­ lutno in relativno. Istočasno smo dosegu večja investicijska vlaga­ nja v kmetijstvu, vtem ko so ostala vlaganja na drugih pod­ ročjih po obsegu v glavnem ne-‘ Celotni obseg blagovne menja- [ sPr®^nenjena. Tendence, ki so se ve in storitev se je povečal letos uv®Uavile v spremembi struktu- za dobrih 50 milijard din Oziroma re j.lnves|ticij, so na liniji, ki jo je za 22 % v primerjavi z lanskim začrtala gospodarska politika. Bolj letom. | radikalnih sprememb v sestavi Kot posebno ugodno okolišči-1 kivestldj v letošnjem letu pa no je treba poudariti znatno po- seveda nismo mogli doseči večanje našega izvoza, ki je letos Vendar pa ostane dejstvo, da Zax!C,ak^ ^ milijard ali za 24% dosežene spremembe niso b ileza- večji od lanskega. Letošnje leto dostne zlasti kar se tiče potrebe je znižala raven investicij v in- srno ^ih uvedli letos, povzročili dustriji, ki so se v primerjavi z >tudl dolo5en zastoj v dotoku pro- n 1 _:_ ... - računskih dohodkov. Te težave je že tretje v naraščanju izvoza. Zato ne moremo z zadostno za­ nesljivostjo govoriti da so v ob­ segu izvoza ostale tiste fluktua- cije, ki so bUe značilne za vse prejšnje obdobje in da začenja obseg izvoza stabilno spremljati splošno naraščanje našega gospo­ darstva. Na povečanje izvoza so ugodno vplivale širše možnosti prodaje blaga z nadaljnjim razvijanjem naših zunanjetrgovinskih zvez v letošnjem letu. Izvoz industrijskih izdelkov je narasel od 50,7 na 63,8 milijarde po večjih vlaganjih v kmetijstvo, promet in družbeni standard. Po­ sebej je treba omeniti, da letos ni prišlo do širše uporabe rekon­ strukcij in racionalizacij, s kate­ rimi je bil sicer v znatni meri povezan proces prilagojevanja proizvodnje nastalim spremem­ bam v strukturi investicij in v oelotnem notranjem povpraševa­ nju in od katerih je sploh odvisen hitrejši gospodarski razvoj in po­ večanje produktivnosti dela. Do tega ni prišlo delno zato, ker se podjetja niso pravočasno ustrez­ no pripravila, delno pa zato, ker din ali za 25 %, v tem ko smo je imelo gospodarstvo v te’ na smo najbolj čutili v tistih ljud­ skih republikah, kjer je bila pro­ računska potrošnja že tako nizka. Da bi te težave ublažili, smo predlagali korekture s ciljem, da bi zboljšali stanje proračunskih dohodkov ljudskih republik in l|udskih odborov. Te korekture so v dajanju večjih sredstev prora­ čunom iz dobička gospodarskih organizacij. Treba je poudariti, da na ne­ katerih njenih področjih ni do­ volj varčevanja in da so dobile posamezne službe in ustanove vsote, ki presegajo gospodarske možnosti dežele. To velja zlasti za nekatere ustanove na področju kulture. Na drugi strani imamo zelo pereče in nezadovoljene za­ hteve, ki terjajo, da jih čim pre| zadovoljimo (oprema šol in zdrav­ stvenih ustanov, vzdrževanje cest, vodnih režimov in podobno). Tej potrebi lahko zadostimo če s sistematičnim varčevanjem bolj racionalno in enakomerno razdelimo proračunske izdatke, ki bodo odstranili sedanje dispropor- ce in nevsklajenosti v njih. (Nadaljevanje na 2. strani)