Posamezna št« ril k a Di« 1*— ŠTEV. 51. V LJUBLJANI, torek, dne 31. marca 1925. Peštnina plačana v gotovini. LETO ¥L NARODNI DNEVNIK Izhaja v«ak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in p« pošti: Dia 20—, inozemstvo Din 30-—. neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Naše zakonodajno delo. 1 Finančni .odbor sprejel dvanajstine. Ostra strankarska borba je neizogibno povzročila, da izgubljajo pr iodglasovanju zakonskih načrtov argumenti vedno bolj na svoji veljavi in da je merodajno edino itevilo vladnih poslancev. Če ima vlada le en glas večine, je sprejem njenega zakonskega načrta zasiguran, v nasprotnem slučaju pa je tudi njen najboljši predlog padel. Da je v tein udarec- parlamentarizmu, •i treba še posebno poudarjati in zato ▼idimo, da se v vseh parlamentih skuša vsaj ohraniti fikcijo, da ne odloča samo »tevilo vladnih poslancev, temveč tudi argumenti, s katerimi utemeljujejo svoje sklepe. Zato skušajo vse stranke vsaj v svojih vrstah strogo varovati parlamentarno načelo in sklepi vlade temelje redno na zaključkih plenuma kluba vladnih poslancev. Pri nas pa v zadnjem času opazujemo, «la se niti ta fikcija parlamentarizma ne varuje več. Ko je bila debata v verifikacijskem odboru glede razveljave mandatov HRSS, ni sklepal o stališču, ki ga ima zavzeti večina verifikacijskega odbora, radikalni klub, temveč vlada. Seja »•adikalnega kluba je bila čisto gola formalnost. Sklep vlade se je klubu sporočil kot nepremenljiv sklep in klub se je moral po njem ravnati. Odločitev o nad vse važnem državnem vprašanju je bila tako prepuščena dvanajstorici ljudi, oEiroma še točneje rečeno, enemu samemu. Pa razveljava mandatov je bilo končno 1© politično vprašanje in tu je vsaj deloma razumljivo tako postopanje. Či-druga pa je stvar glede dvanajstin. Proračun je najvišjd pravica parlamenta. Zato je treba pri vsaki proračunski debati zlasti varovati parlamentarno sta-hiče. Opoziciji je treba dati priliko, da iznese svoje argumente in v parlamentu je treba v debati davkoplačevalcem dokazati, da so novi davki v resnici neodložljivi. Pri nas se je to pravilo prezrlo in dvanajstine so bile v finančnem odboru kar na hitro odglasovane. In vendar prinašajo te dvanajstine ogromna nova bremena ljudstvu in ta bremena ne bodo plačevali le pristaši vladnih strank, temveč v precej večji meri pristaši opozicije, ker je opozicija prejela 350.0000 glasov več ko vlada. Tako določajo dvanajstine, da se invalidski davek podvoji. Vpelje se nov davek, po katerem bodo morali vsi ročni •leiavci plačati dva odstotka od svoje Plače davka. Ker jamčijo za ta davek podjetja, potem sledi iz tega, da bo ta davek plačala industrija, ki itak komaj zmaguje davke. Vladi se dalje priznava pravica, da uveljavi v celoti ali le deloma nov carinski zakon. In cela vrsta dragih važnih novosti se odreja v dva-,tajstinah, skupščina pa mora zakon re-iiiti v dveh dneh. ali pa uradniki ne dobe prvega aprila plače. Tako zakonodajno delo ne more biti •lobro. Skupščina je postavljena pred alternativo, da se odreče debati, ali pa je prvega aprila upravni kaos. Tak pritisk na skupščino pa je napačen in nepotreben. Skupščina je bila izvoljena 8. februarja tn brez vsega bi se mogla sestati še Prod koncem februarja in ne šele sredi *ua‘ca_ Tedaj je bil po nepotrebnem izgubljen čas in tako je danes postavljena B©«grad, 31. marca. Seja finančnega odbora se je nadaljevala ob 15. Razpravljalo se je o drugem delu dvanajstin. Prvi je govoril Pušenjak (SLS), ki je kritiziral odredbe tega oddelka in v prvi vrsti naglašal potratnost, da se je sprejelo 150 novih policijskih uradnikov v državno službo, ko jih je sedaj že itak preveč. Ugovarja prometnemu ministru, ki zahteva novih kreditov za tra-siranje novih prog, medtem, ko je bil predlog opozicije za zgradbo proge Rogaška Slatina—Krapina odbit. Ugotavlja, da je finančni minister zahteval 53 milijonov dinarjev za upravo posestva Belje, medtem, ko je znano, da znašajo dohodki tega posestva letno 30 milijonov dinarjev. Pravi, da je bilo to slabo gazdo-vanje«. Strinja se s kritiko dr. Spaha, katero je slednji iznesel v pogledu uprave monopolov, in zahtevfC kredit 1,200.000 dinarjev za nabavo in izdelovanje avtomobilov. Zahteva, da se železničarjem izplača kilometrina, katere zagrebška direkcija že dalj časa ue izplačuje. Za njim je govoril Saiih Baljič (mus.). Kritizira kredite notranjega ministrstva, ki se nanašajo na pokritje stroškov za volilno agitacijo. Zlasti pa kritikuje dis-pozicijski fond notranjega in zunanjega ministrstva. Vlada zelo slabo skrbi za prehrano vojske in sumi o pravilnem upravljanju kreditov za invalide. Govori o agrarni reformi v Bosni. Zemljoradnik Vujič se omejuje v svojem govoru predvsem na poljedelsko in na ministrstvo šum in rud. Govori o potih in mostovih. Demokrat dr. Slavko šečerov .kritizira nekatere postavke, ki se nanašajo na tvornico sladkorja in o naknadnih kreditih, o katerih pravi, da naknadni krediti piedstavljajo volilne kredite. Naglaša, da teh kreditov finanč- ni minister ni predvidel v lanskem bud-žetu. Za njim je govoril radičevec Neudor-fer o zgradbi proge Zagreb—Zaprešič. Na njegova izvajanja mu odgovarja prometni minister dr. Stanič, ki omenja tudi zgradbo ostalih prog v Srbiji, Hrvatski in Črni gori ter o zg:ndbi pristanišč Kotor in Sušak. Spaho kritikuje proračun prometnega ministrstva in pravi, da prometno ministrstvo :aremarja prečanske kraje. Obsoja prekomerne izdatke za 'andarmeirjo, medterti ko se ostaU nameščenci (učitelji, profesorji) zapostavlja. Nato mu odgovarja finančni minister in predsednik daje po njegovih izvajanjih kraiek odmor. Po odmoru sprejme finančni minister predlog opozicije, da se zasilna poravnava, donešena z 21. aprilom 1916 in uzakonjena za vso državo s finančnim zakonom 1921. I., ukine za celo državo. Sporazumno pa se določi, da se vse zasilne poravnave, prijavljene do konca meseca aprila, izvedejo po dosedanjih zakonih. Prav tako svetuje, da se v določbo o dvanajstinah unese odredba o rešitvi ministrskega sveta glede podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zakona do 15. maja t. 1. Sedanji minister socialne politike mora prinesti nov zakonski predlog. Nato so govorili še dr. Kunianudi, dr. Kazala in dr. Kraja«. Na koncu so bi It. /.19:12 glasovi izglasane dvanajstine in je bilo takoj izdelana poročilo za narodno skupščino. Naci inalni blok je zahteval edinstveno mišljenje v tem pogledu, pa je vsaka opozicionalna stranka izdelala svoje odvojeno mišljenje iz taktičnih razlogov, da bi tako postavila čim več govornikov. Seia skupščine. Beograd, 31. marca. Radi zakasnitve seje finančnega odbora se je pričela seja skupščine šele po 21. uri. Po formalnostih je bila prečitana interpelacija poslanca Vujiča (zemlj.) o zadevi zernljo-,-adniškega poslanca Kokanoviča, ki se še vedno nahaja v zaporu, dasi je njegov mandat že potrjen. Na interpelacijo odgovarja Lukinič, ki pa je bil ob nastopu sprejet z raznimi vzkliki, kakor: >Dole Thum-Taxis, pa četudi je to minister pravde! Brez imunitete ni parlamenta! To je minister Thum-Taxisk itd. Lukinič je nato, ko je prišel do besede, izjavil, da se nahaja zadeva Kokanoviča pred sodiščem. Potem so se vršile volitve imunitetnega, administrativnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe. Skrutinij je trajal do polnoči, ko je predsednik Marko Triikovič razglasil izid volitev administrativnega odbora. Glasovalo je 259 poslancev in sicer: za nacionalni blok 157, za opozicijo izven bloka 10, demokrati 33, hrv. selj. klub 25, jugoslovenski klub 21, muslimani 13. S strani nacionalnega bloka je bilo izvoljenih 13 poslancev, od opozicije pa 8. Nato je bil izvoljen tudi imunitetni odbor in odbor za prošnje in pritožbe, dalje odbor, ki bo preiskoval zveze poslancev H11SS Karla ^Kovačiča in tovarišev z vodstvom komu-j uistične stranke odnosno s seljačko in-j ternacioualo. V ta anketni odbor so bili • izvoljeni s strani vlade: dr. Subotič, La-; za Markovič, Kojič, Budisavljevič, Mi-; lovanovič, Simonovič in Radivojevič; od j opozicije pa so bili izvoljeni: dr. Angje-; dinovič, dr. Šuperina, Behmen in Perič. Predsednik Trifkovič je nato pozval vse j odbore na sestanek danes ob 9. dop. : radi konstituiranja. Seja je bila zaklju-j čena po polnoči. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. dop. z dnevnim redom: Raz-' prava o poročilu finančnega odbora. i | Beograd, 31. marca. Kakor doznavajo : iz dobro obveščenih krogov, bodo takoj po sprejemu proračunskih dvanajstin seje narodne skupščine odložene do 28. aprila. V tem času naj bi se izvršila rekonstrukcija vlade. skupščina v neprijeten položaj, da mora že odglasovati predlog, ki še ni zrel niti za debato. Če pa se vrši celo proračunska debata v znaku take naglice, kaj smemo pričakovati šele pri razpravi drugih zakonskih načrtov. Saj se že govori o novem tiskovnem zakonu, ki se bo odglasoval po skrajšanem postopku, pa čeprav so vsi žurnalisti sveta prepričani, da je tak monstrum, ki je absolutno nesprejemljiv. Način, kakor se vrši zakonodajno delo, je odločilen za kvaliteto zakonov, ta pa je merodajna za zmožnost vlade. Od-glasovanje dvanajstin daje slabo izpričevalo vladi in samo obžalujemo, da bodo to davkoplačevalci potrditi. Radičevci glasujejo z ridikali. Beograd, 31. marca. Včeraj ob 16.30 i« je sestal k seji zakonodavni odbor radi konstituiranja. Janjič predlaga v imenu radikalov za predsednike Ljubo Jovanovi#!, za podpredsednike Jura Demetroviča in dr. Subotiča in za tajnike Pero Jovanoviča in dr. Brankoviča. Dr. Aiipjelinovič pa je v imenu bloka narodnega sporazuma predlagal za predsedniki! dr. Hohnjeea. Nato pa ▼stane Žanič (radičevec) in predlaga, da bi z ozirom na to, ker so bili Hrvati dosedaj vedno zapostavljeni, člani brv. seljačkega klub« glasovali za listo nacionalnega bloka, ako vladna večina sprejme ta predlog in poatavi za drugega podpredsednika dr. Poliča. Predlog Žaniča je vzbudil veliko senzacijo med prisotnimi poslanci, ki kaj takega niso pričakovali. Seja je bila nato prekinjfena. PaSič, Jovanovič in Marko Trifkovič so imeli v ministrski sobi konferenco in so po dalji) debati predlog Žaniča spiejcli. Ko se je seja zopet pričela, je Subotič izjavit, da ne reflektira na mesto II. podpredsednika, in vladna večina je pristala na to kombinacijo. Lista L. Jovanovič, Demetrovič, Polič. Pera Jovanovič in Gligorija Božovič je bila stavljena na glasovanje. Za listo so glasovali radičevci, radikali in samostojni demokrati. Ostala opozicija pa je glasovala proti. Ta okoluost je izzvala v vrstah opozicije silno razburjenje in so se posamezne stranke bloka umaknile v svoje klube, da razmišljajo o najnovejšem problemu. Politični krogi, so z ozirom na ta nastop radičev-cev delali najrazličnejše kombinacije. Pol ure nato pa je podal dr. Polič ostavko na podpredsedniško mesto, ker so šefi opozicijo sklenili, kakor doznavamo, da bo v nasprotnem slučaju hrv. seljački klub »ključen iz bloka nar. sporazuma in seljačk« demokracije. S tem je bila zadeva končana. BREZUSPEŠNE NEMŠKE VOLITVE. Berlin, ;i0. marca. Udeležba pri volitvah je zelo nazadovala, zlastiNna deželi, kjer je mestoma prišlo ua volišče komaj polovico volilcev. Desničarji in socialni demokrati so ohranili svoje pozicije in relativno (z ozirom na manjšo udeležbo celo napredovali. Druge stranke so nazadovale, najbolj porazno skrajni nemški šovinisti pod vodstvom Ludendorffa, ki ni prejel niti 300.000 glasov. Rezultat volitev je sledeč: Jarres (skup. kand. desnice) 10,387.523 Braun (soc. demokrat) 7,785.678 Marx (centrum) * 3,883.676 i ThSlmann (komunist) 1,869.533 j Hellpach (demokrat) 1,565.130 j Held (bavar. ljud. str.) 1,002.278 Ludendorff 28L471 V vsem je glasovalo 26,812.537 volil-' cev in se je volitev udeležilo samo 68.75 odstotkov. Nazadovanje demokratov je splošno presenetilo. Razlaga pa se s tem, da je velik del demokratov vsled brezizgled-nosti Hellpachove kandidature že pri prvem glasovanju volil soc. Brauna ali cent. Marxa. Ker ni dobil noben kandidat potrebne absolutne večine, se ponove volitve dne 26. aprila in bo tedaj izvoljen oni kandidat, ki dobi največ glasov. Skoraj gotovo je, da postavijo tedaj stranke vrei-marske koalicije skupnega kandidata. DR. MAČEK IN TOVARIŠI BODO IZPUŠČENI. Zagreb, 31. marca. Po izjavah, katere so dali člani HRSS v skupščini in zlasti po izjavi Pavla Radiča, bi imeli v teh dneh biti izpuščeni na svobodo dr. Maček in tovariši in bi se mogli svobodno braniti. Dr. Stjepan Radič pa ostane še nadalje v zaporu, ker ni vložil rekurza. Čim bo preiskovalni sodnik končal svoje delo, se bo odločilo, ali bo St. Radič do glavne razprave izpuščen na svobodo, ali pa bo ostal še nadalje v zaporu. Roke proč. Zadeli smo v sršenovo gnezdo, ko smo opo-seorili slovensko pošteno javnost na prikrite nažrte mladinskih špekulantov, ki hočejo iz grabežljivosti in pohlepa po nečednih dobičkih pripomoči inozemskemu kapitalu, da bi pogoltnil najstarejši in največji slovenski banini zavod: Ljubljansko kreditno banko. Pod pretvezo lojalnega sodelovanja so se izrabljajoč nobleso in koncilijantnost miroljubnega vodstva in uprave le banke vrinili v zavod, sedaj pa, ko so po preteku poldrugega leta smatrali trenutek za dozorel, so prišli z novim trikom, ki naj bi jim pridobil cel zavod, če se jim nečedna nakana posreči. Ne samo v Sloveniji, v celi Jugoslaviji že poznajo naše mladine, saj so Jadranska banka ▼ Ljubljani in Trstu ter Slavenska banka v Zagrebu žalostne priče njihovega »solidnega« delovanja. Ko je Landerbanka videla, kam pelje mladinsko gospodarstvo pri Slavenski banki, odločila se je za pridobitev večine te banke, da zamore držati na vajetih nebrzdane mladinske špekulante. Vendar pa jih za •nkrat ni še odslovila od sebe, ker jih pri trenutni vladni konstelaciji še lahko porablja kot svoje oprode. Javna tajnost je, da so mladini prodali Trboveljski družbi svoje pakete delnic ter vtaknili pri tej »finančni transakciji* v žep lepe milijončke. Sedaj pa sugerirajo slovenski javnosti, kakega izrednega pomena je bila ta finančna transakcija, da je Trboveljska družba kupila od Landerbanke večino delnic pri Slavenski banki in kak gospodarski raj se obeta Slovencem iz te kupčije. Ta gospoda je v svoji predrznosti res tako nedosegljiva, da se polagoma najbolj zaslepljenim ljudem odpirajo oči, da izprevidevajo nakane mladinov v zvezi z inozemskim kapitalom, ki naj za vedno zasužnji Ljubljansko kreditno banko. Vprašamo sedaj: Cemu naj se zgodi to, kakšno korist naj ima slovensko gospodarstvo od tega? Ali nismo res hlapčevske nature, če ne izprevidimo te grde namere in ne preprečimo narodne sramote, ki bi je ne mogli popraviti mnogi poznejši rodovi. Kar so ustvarili tekom četrtstoletja previdna in pošteni slovenski možje s svojini delom, to naj sedaj pade v grabežljive roke mladinskih špekulantov kot plen za njihovo šestletno »koristno« delo v Sloveniji in Jugoslaviji. Kličemo tem špekulantom: Roke proč ro Ljubljanske kreditne banke! Ne omadežujte s svojimi preti gospodarske pridobitve slovenskega naroda, na kateri nimate niti najmanjše zasluge! Krediti poštnih hranilnic. Pod tem naslovom prinaša »Jugoslovanski Lloyd« daljši članek, v katerem kritično razpravlja o politiki, ki je posledica centralizacije naših poštnih hranilnic, ter o novem načinu disponiranja proste gotovine. Ker se s tem načenja gospodarski problem, ki je za bodoče razširjenje in pozitiven razvoj našega gospodarskega življenja eminentne važnosti, prinašamo v izvlečku izvajanja »Jugoslovanskega Lloyda«. Koncem leta 1922 je bila ustanovljena v Beogradu direkcija poštnih hranilnic z nalogo, da nadzira že obstoječe čekovne zavode v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani ter z namenom, da se ustanovi tudi v Beogradu poštna hranilnica. Že leto kasneje je pričela v Beogradu poslovati centralna poštna hranilnica za iekovne zavode, kateri so bili po zakonu o poštnem čekovnem in hranilničnem prometu potrjeni vsi ostali poštni čekovni in hranilnični zavodi naše države. Do te dobe so uživali vsi poštni čekovni uradi obširno avtonomijo, in to tudi v vprašanju plasiranja svojih pribitkov gotovine iz vlog, ki so jim preostajale v njihovem delovnem področju. Pri ljubljanskem čekovnem zavodu se je ustanovil poseben nadzorni odbor, ki je dajal v glavnih vprašanjih svoje direktive ter avtonomno odločeval, komu in na kakšen način se imajo dodeljevati krediti. V Zagrebu in Sarajevu pa takih nadzornih odborov ni bilo, ker ss zato ni pobrigalo niti ministrstvo, niti sama poštna hranilnica. Kljub temu pa se je videlo, da se je čekovni promet, posebno v Zagrebu, nad vse lepo razvil, ter se glede vprašanja o disponiranju preštevilne gotovine niso slišale nikake pritožbe od bank, odnosno od naše javnosti. Važnejše pa je dejstvo, da se ni »ponesrečil« uiti eden od kreditov, ki so bili dodeljeni našemu privatnemu gospodarstvu. To je povsem razumljivo, kajti ravnatelji so sami nosili polno odgovornost za svoje kreditne dispozicije xer zato tudi zelo natančno pazili, komu in kako da so dovoljevali kredite iz javnega denarja. Sele v letu 1923, ko je s poslovanjem beograjskega centralnega zavoda bila omejena samostojnost posameznih poštnih hranilnic, in ko je beograjski nadzorni odbor sam zajel kontrolirati poštne zavode, so se pričele razne afere in takrat so bili dovoljenj krediti nekaterim denarnim zavodom, ki 90 potem prav slabo končali. Kontrola beograjskega centralnega odbora je po »Jugoslovanskem Lloydu« obstojala v glavnem samo v dajanju direktiv glede razdelitve kreditov ler iz sukcesivnega povlačevanja razpoložljiv-te gotovine iz čekovnih zavodov in poštnih hranilnic v Beograd. Tako imamo danes kakih 15 milijonov dinarjev, o katerih je še veliko vprašanje, če jih bodo mogle rešiti naše poštne hranilnice, ker so bile te vsote stavljene na razpolago zavodom, ki so že, ali pa še bodo propadli... Z mirno vestjo se lahko trdi, da se to ne bi dogodilo, ako bi posamezni poštni zavodi obdržali svojo nekdanjo samostojnost. Poštni čekovni zavodi bi morali imeti svoje lastne nadzorne odbore, ki lahko na licu mesta vodijo kontrolo nad stanjem gospodarskih institucij in ki lahko najtočne-ie ugotovijo, kolike kredite se more dovoliti različnim denarnim zavodom. Kljub temu, da se je v vseh listih, neglede na njih politično prepričanje, mnogo pisalo o teh vprašanjih, niso o temu hoteli merodajni krogi v Beogradu ničesar slišati ter so vztrajali ua popolni izvedbi centralizacije, ki ni imela drugega namena kakor koncentrirati v Beogradu ves denar prečanskih krajev. To je glavna naloga novega generalnega ravnatelja centralne poštne hranilnice v Beogradu, g. dr. Nedeljkovlča. Po intervjuvu v »Vremenu«, s katerim se je pred mesecem predstavil dr. Nedeljkovič kot novi ravnatelj, je razvidno, da dr. Nedeljkovič ni popolnoma niš poučen o tem, kar je do sedaj pri nas bilo uvedenega ua polju čekovne službe. V tem času je »Vreme« mnogo pisalo o vprašanjih poštne čekovne službe, ali tendenca teh člankov je bila, pripraviti javnost na udarec, katerega je hotela prizadeti poštna hra- nilnica našemu »prečanskemu gospodarstvu. V neštetih člankih se je povdarjalo na dolgo in široko, da se z denarjem naših poštnih zavodov ne sme podpirati potom naših bank inozemske kapitaliste. Vsa ta pisanja pa so imela edino le namen, zagovarjati in prikrivati škode, ki so bile storjene našim denarnim zavodom v korist beograjskih bank. Pričelo se je odpovedovati večmilijonske kredite denarnemu zavodu, za katerega se ve, da ima samo 33 odstotkov inozemskega kapitala. Tako postopanje ni upravičeno niti po obstoječem zakonu, kajti člen 34. zakona o poštnem in čekovnem prometu pravi: »su-višne glavnice se nalagajo provizorično na tekočem računu pri dobro fundiranih denarnih zavodih, ki so protokolirani v naši kraljevini«, a člen 4. pravilnika o plodonosnem nalaganju prevelike gotovine postnih zavodov pravi: da se pod denarnimi zavodi, zadružnimi ali nezadružnimi, razumejo oni zavodi odnosno društva, ki sprejemajo hranilne vloge in tekoče račune ter s temi vlogami, kakor tudi z lastno glavnico izvršujejo bančne posle. Zakon in pravilnik tu ne delata nikake razlike med zavodi, ki so popolnoma v naši posesti in onimi zavodi, ki imajo tuj kapital. Svoje postopanje zagovarja dr. Nedeljkovič s principom, da morajo poštne hranilnice varovati svojo likviditeto ter pomagati našim domačini podjetnikom, zastopajoč mnenje, da poštne hranilnice niso zato tu, da s svojimi krediti pomagajo bankam, ki med drugim delovanjem »rešujejo tudi našo industrijo«. Res je, da morajo ravno ti državni denarni zavodi biti v največji meri likvidni, toda tega nazora so se gotovo tudi preje morali držati gospodje v centralnem nadzorstvenem svetu, ki so, kakor pišejo listi, dali svoje nasvete dr. Nedeljkoviču. Ako bi se bili držali teh principov, ne bi poštna hranilnica imobi-lizirala v neko zgradbo v Beogradu (Moskvo) okoli 30 milijonov tujega, to je prečanske-ga« denarja. Tudi je šel nadzorstveni svet predaleč v tolmačenju principa, da mora poštna hranilnica podpirati domače industri-jalce, ko je hotela rešiti neko beograjsko banko, ter pri tem ni skrbela za to, da bi rešila 7 milijonov dinarjev, ki jih je dotična banka dolgovala poštni hranilnici. Tako razumevanje gospodarskih principov je zelo čudno, toda še bolj nerazumljivo pa je mišljenje g. dr. Nedeljkoviča, ki misli, da sme z odtegnenjem kredita pretresti preko noči temelje nekega našega denarnega zavoda. In to edino radi dejstva, da ima tisti zavod nekaj tujega kapitala. Z odvzetjem vsot od preko 10 milijonov dinarjev enemu našemu zavodu, naj g. gen. direktor ne pozabi, da več škoduje našemu gospodarstvu nego ouim tujcem, ki imajo v tem zavodu 33 odstotkov delnic. Ako je dr. Nedeljkovič mnenja, da se ne sme dovoliti tujcem, ki pri nas riskirajo svoje kapitale. da pri tem kaj zaslužijo, potem se mora v prvi vrsti rešiti vprašanje, kako da se naj podpirajo naši denarni zavodi, ne da bi inozemci pri tem kaj zaslužili. Dokler to vprašanje ni rešeno, se pa ne sme škodovati zavodu in s tem našemu gospodarstvu, ter odpovedati kredite. Uspeh takega dejanja je le, da se s tem prisili denarni zavod, iskati si potrebne kredite v inozemstvu, kar ima za posledico, da se inozemski vpliv v našem gospodarstvu le še poveča. Voditi pa bi se morala ravno nasprotna finančna politika. Stremiti bi se moralo za tem, da se s pomočjo države in njenih denarnih zavodov podpira naša podjetja, v kolikor je to pravilno, ter se jim s tem omogoči emancipirati se od inozemskega vpliva. Radovedni smo, kaj da bodo na to povsem upravičeno kritiko odgovorili prizadeti beograjski krogi. »Jugoslovanski Lloyd« namerava nadaljevati svojo kritiko, kakor hitro se mu posreči zbrati nadaljnji številčni dokazil-ni materijal o delovanju centralnega kreditnega odbora. Upamo, da se to kmalu dogodi, ter da bo ta protest imel željene uspehe. -«*• nost in varnost ter nima zato pravice na dalj-nji oostoj. iidini izhod iz situacije so za nas še vedno nove volitve, ki bi se morale izvršiti od vlade, ki bi jamčila, da ne bo uporabljala sredstev in metod sedanje vlade. Do-tedaj pa ne moremo priznati sedanjega stanja m se ne moremo z njim sprijazniti. Izjave g. .Pavla Radiča so samo dokaz, da politika sporazuma triumtira in da je delo sporazuma, ki ga je pričel in vodil Ljuba Da-vidovic, pozitivna akcija za ureditev razmer v državi, v vsem drugem smo mi nepomirljivi nasprotniki sedanjega stanja. Ne verujemo v sedanje stanje in zahtevamo, da se spremeni.« Ur. Drinkovič je dejal, da so radičevci z izjavo Radiča storili to, kar je on storil že preje in za kar je bil od njin strastno napaden. Če bi podali radičevci svojo izjavo preje, bi prmranili Hrvatom dosti trpljenja, /.ato mu je preorientacija radičevcev v največje osebno zadoščenje. Za enkrat se ne bo v parlamentu ničesar spremenilo, toda bila bi velika napaka radičevcev, če bi mislili, da se morejo razmere v državi urediti brez sodelovanja Hrvatov v državnih poslih.« — Vstop radičevcev v vlado postaja menda v resnici aktualen. = »Napaka je storjena.« »Politika« poroča, da je ugleden zagrebški radikal, ki dobro pozna razmere na Hrvatskem, dejal, da je storjena velika napaka, ker niso bili potrjeni vsi mandati liKSS. S tem so postali internirani radičevski voditelji lirvatski mučeniki in Radiču bo mogoče, da bo šel pri prihodnjih volitvah, če je v zaporu ali ne, po starem potu. o otovo pa je, da mu bodo mase sledile, ker bo mogel Radič reči, da ni osebno podal nobene izjave. Po mnenju tega zagrebškega radikala bi bilo treba pripraviti Radiča do tega, da bi osebno podal izjavo o preorientaciji njegove stranke. = »Morebiti tudi v vlado.« Zajedničarji so mnenja, da so imele izjave radičevcev samo ta namen,, da sondirajo teren za nadaljnjo akcijo. Prepričani so, da se bo politična situacija razvijala v znamenju zbližanja med radičevci in radikali. Ni izključen niti vstop radičevcev v vlado. Verifikacija dela radi-čevskih mandatov je korak k temu zblizanju. - Bolgarska slika. Na begu po sofijskih ulicah so pričeli trije anarhisti streljati na policijo, ki jih je zasledovala. Po nesreči je zadela krogla oficirja Karečeva, ki je bil ubit. Policija je enega anarhista ubila, do-čim je oba ostala aretirala. Enemu se je posrečilo pobegniti s tem, ker je vrgel bombo, ki pa ni nikogar ranila. = Volitve v delavski odbor Škodovili tovarn so se vršile v soboto. Pri volitvah so napredovali narodni socialisti od 1109 glasov na 1628 In napredovali so tudi socialni demokrati, ki so dobili 4992 glasov. Komunisti so padli od 2655 na 2292 glasov. Popoln poraz pa so doživeli narodni demokrati (češki mladini), klerikalci in druge organizacije, ki so prejeli skupno le 200 glasov in noben mandat. rr Konferenca baltiških držav. Sovjetski listi poročajo, da se je vršila te dni v Rigi tajna konferenca predstavnikov generalnega štaba latiške, estonske in poljske vojske. Konference so se udeležili kot opazovatelji tudi zastopniki rumunske in finske vojske. Namen konference je bil sklenitev sporazuma, po katerem bi omenjene države skupno nastopile v slučaju ruskega napada na eno od dogovarjajočih se držav. — Povečanje bolgarske vojske. Medzavez^ niška kontrolna komisija ie predložila po-slaniški konferenci prošnjo bolgarske, vlade za 4000 rekrutov. Kontrolna komisija priporoča sprejem prošnje vsled boljševiške nevarnosti na Balkanu. Verjetno je, da bo po-slaniška konferenca ugodila prošnji Bolgarske. Pot Cankova v Beograd menda le ni bila zaman. Prosveta. z4 Politične vesti- — Dragotin Pežič je podal v sporaxunm z Davidovičem po govoru P. Radiča sledečo Izjavo: Smo pred nadaljevanjem brezaakond-tosti In nasilja, ki se je pričelo in vršilo pri volitvah. Vlada, ki je priSla iz teh volitev, lavrSenih s silo, falzltikati In zlorabami, ne daje nobenega jamstva aa splošno pravii- REPERT0AR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 31. marca: Zaprto. Sreda, 1. aprila: Izgubljene duše. Red F. Četrtek, 2. aprila: Vdova Rošlinka. Red D. Petek, 3. aprila: Zaprio (generalna vaja). Sobota, 4. aprila: Lizistrua, premijera. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 31- marca: Don Pasquale. Red E. Sreda,’ 1. aprila: Don Juan. Red B. Četrtek, 2. aprila: Zaprto. Petek, 3. aprila: Boheme. Red A. Sobota, 4. aprila: Mignon. Red C. Sergjan Tučič: »Golgata«. Drama v treh dejaujih. Kot literarni protiutež najboljše vrste dnevnim pasijonskim kino predstavam, so v novi simbolistični obleki včeraj ponovno vprizorill Tučičevo »Golgatos znano iz sezi-je 1921/22 v režiji g. Rogoza. Dekoracije je topot zasnoval g. ing. arh. Kregar. »Golgata« je globoka zgodba samostanskega brata, Ki ga klic življenja izvabi v svet in razočaranje. Je to učinkovita vpodobitev čistega krscan-stva in vse odpuščajoče ljubezni, dogmami in predsodki onih, ki so pod < nasledstvo božje. Brat Demetrij zapusti po težkih notranjih bojih svojo celico, se vrne \ svet in si ustvari dom. A žena ga izda, otrok mu umrje. Krist pa, katerega je zapustil ga ne zapusti. Ko odpadnika opehari življenje in prekolnejo sobrat je, tedaj mu On, ki je več-no usmiljen podeli usmij jenje. Igra je vseskozi simbolična. Simbolizirano je življenje, simbol je zdravnik in Golgata - križ vsega Trpljenja. Naravno je stvar kar vabila po primernih izpremembah oderske opreme. Vpn-zoritve pred leti so počrtavale malenkostno realistiko dejanja, a zmanjšale notranje vrednost dela, ki je jezikovno in idejno najresnejša umetnina. G. ing. Kregarja se je s priprostimi sredstvi posrečilo ustvariti duševno razpoloženje gledalca. Operira največ z zastori, ki barveno označujejo posamezne faze duhovne drame. Mesto Šesta (kaj se sploh dela ž njim?) je igral Krista g. Skrbinšek z umerjeno in skoro preračunjeno noto. V živo je pogodil dobroto Učenika. Prior (g. Kralj) je ustvaril svečano — resno kreacijo, ki se je skladala glasovno in igralsko. Demetrij (g. Rogoz) je vedno napredujoč. Isto bi trdil o ge. Rogozovi. Že v »Misli« je odkrila nove možnosti svojega dramskega talenta. Pelegrin, vratar (g. Plut), je med redkimi realnejšimi tipi drame prinesel diskretno podano svežost, menihi so tvorili zaokroženo skupino. Če izvzamemo male pomanjkljivosti opreme in sploh skopo naznačeno inscenacijo, ki pač ni za vse — je predstava »Colgate pridobila. Kdor bi o tem dvomil, naj si j* ogleda. —i. Ljubljanska opera. Don Pasqualc. Po dolgem času zopet premijera. Ne preveč željn* pričakovana, ker spada opera »Don Pasqua-le« med stara operna dela, katera pa velika gledišča vseeno rada uvrščajo v svoje repertoarje, saj dobrih komičnih oper itak ni mnogo. Tudi našo upravo je bržčas vodila misel, z »Don Pasqualom« nadomestiti opereto in nuditi publiki lahko, zabavno delo. Opera j« stara nad 80 let. Nje komponist Gaetan* Donizzeti je posnemal Rossinija, očeta še danes uvaževanega »Seviljskega brivca«, katerega je morda nekoliko dosezal v bogastvu in lahnem toku melodij, nikakor pa ne v izdelavi. Zato je Donizzeti — izjemo delata njegovi operi »Hči regimenta« in »Lucia di Lamermoor«, kateri še tuintam v glediščih srečamo — skoro pozabljen. Njegov »Don Pasquale« je tip stare italijanske komične opere z zelo naivnim dejanjem in lahko me-lodijozno glasbo. Uspeh doseže le z zares dobro zasedbo glavnih vlog in novejšo režijo. Predvsem mora teči dejanje gladko, brzo in mora biti v prvem dejanju pavza med izpre-membo silno kratka, zadnje dejanje pa bi .bilo nujno treba stisniti in izpremembo črtati. Na ta način bi postala opera užitnejša, zabavnejša. Obe pavzi, kateri ste bili na sobotni premijeri izredno dolgi, ste publiko izmučili in zelo oslabili nje zanimanje, tembolj, ker je konec opere nenaden in medel. Gg. kapelnik Neffat, ki je naštudiral glasbeni del »Don Pasqualat in režiser Bučar, ki je opero režiral sta se vestno potrudila, da operi po-moreta do uspeha. Orkester, ki je pičlo zaseden je bil svoji nalogi popolnoma kos, zboru bo »Don Pasquale< za počitek po hujšem opravku v drugih operah. Uspeh le opere je pa odvisen največ od kreacije smešnega zaljubljenega starca Don Pasquala, katerega je izvrstno igral in tudi vzorno pel g. Zupan, ter od vloge Norine, katero je zlasti v pevskem oziru pohvalno podala g. Lovšetova. Zal, da obe vlogi nehote spominjata na dr. Bartola in Rosino ' v »Seviljskem brivcu,. Ljubimca Ernesta je pel g. Banovec, ki nanix je od dne do dne simpatičnejši. Njegov organ se zelo uspešno uveljavlja, pevec je uporaben v vseh vlogah, priden je in ambicijozen. Ko pridobi še nekoliko gibkosti in okretnosti v igri, ga bomo imeli še rajši. Pri toliki zaposlenosti in tolikem študiju — saj je v tednu v tenorskih partijah največkrat na odru — ni čuda, če v zadnjem dejanju ni bil posebns siguren. — G. Subelj (zdravnik Malatesta) nas še nikoli ni tako zadovoljil kot topot. Bil je eleganten, živahen in glas mu je zvenel manj rezko kot ponavadi. Prejel je v priznanje venec. — Publika je Don Pasquala sprejela prijazno, toda ne navdušeno. Prirejala je aplavze posebno g. Zupanu, g. Lovšetov! ter g. Banovcu. - o— Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA dne 30. marca 1925. Vrednote: 7% investic. pos. iz leta 1921 bi. 62)4; 2 'A % državna renta za vojno škod* den. 156bi. 156^; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 212; Ljubljanska kred. banka den. 235, bi. 252; Merkant. banka den. 110, blag* 128; Prva hrv. šted. den. 828, bi. 840; Kreditni zavod za trg. in ind. den. 190, bi. 200: Strojne tovarne in livarne bi. 134; Trbovelj, prem. družba den. 410, bi. 425; Združene pap. Vevče den. 100, bi. 110; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom den. 50; »Stnvbna družba« d. d. den. 265, bi. 280. Produktna borza. Les: Smrekove jelove deske, 20, 25, 30, 40 in 50 mm, monte, fco mej*, den. 575; hrastovi frizi la, od 25 do 60, od 5 do 9 cm, fco meja 1 vag. den. 1400, blag« 1400; remeljni 60/60, 4 m dolž., 70/70, 80/80, 90/90, 100/100, 5—6 m dolžine, fco meja bi. 600; bukova drva, napolsuhn. 1 m dolžine, cepanice, fco meja 10 vag., den ^5, bi. 25; bukovo oglje la, vilano, fco meja den. 11». — žito in poljski pridelki: Pšenica Hard Winter 2, fco Postojna Iranz. 2 vag. den. 486. bi. 486; otrobi pšenični, domači, sred. debeli, fco Ljubljana bi. 220; otrobi pšenični, drobni, Vi pap. Vi juta vreče, fco Ljubljana blag* 205; koruza promptna, gar., fco Ljubljana bi. 215; koruza drobna, medjimurska, par. Ljubljana bi. 240; koruza okrogla, prompt.. fco medjimurska postaja bi. 230;^ ajda siva, feo štajerska postaja bi. 287.50; fižol prepeli-čar la, fco Ljubljana 1 vag. den. 360, blag* 300; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 300; krompir rdečkast, fco štaj. postaja bi. 140; krompir beli, fco Staj. postaja bi. 135; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110. BORZE: Beograd, 30. marca. Curih 11.80; Praga 182 30; Pariz 320.50; New York 61.50; London 292.05; Milan 252.80; Dunaj 0.0857. Cnrih, 30. marca. Beograd 8.27; Pariz 27.28; London 24.76; Ncw York 5.185; Milan 21.20; Praga 15.375; Dunaj 0.00731. Dnevne vesti. — Na naslov mladinskih listov. Na sejah Centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja je bilo soglasno (torej tudi z glasovi urednikov vladnih listov) med drugim sklenjeno: da pozovejo sekcije vse svoje člane, da v časopisih kritiku jejo vladni načrt tiskovnega zakona in sicer tako s strokovnega stališča kakor tudi s stališča svobode tiska, kot najvišje pridobitve naroda. — Ker naši mladinski listi nikakor nočejo nastopiti proti nezmiselnemu načrtu tiskovnega zakona, jih poživljamo, da vsaj sedaj, ko poziva Centralna uprava, store svojo novinarsko dolžnost. Menda se bodo vendarle sramovali, da je »zakoten« listič svojo dolžnost storil, »veliki* mladinski listi pa ne. ^ ~ Ugotovitev. Konstaliramo, da določa a gremialnih pravil, da se mora obcm , vršiti, če zahteva to četrtina članov. bcni zbor ljubljanskega gremija je zahtevala četrtina članov, oblast pa pravi, da m za občni zbor nobene potrebe. Pričakujemo, da bo »Slovenski Narod« porabil tudi to na-šo ugotovitev za slično svojo »originalno ugotovitev ko včeraj. Daleč je padel »Slovenski Narod«, da si mora izposojevati argumente iz »zakotnega-*- lističa. — Konstatiramo, da načelnik gremija trgovcev g. Stupica do danes še ni sklical izrednega občnega zbora, čeprav je to zahtevalo predpisano število članov ljubljanskega gremija. Pač pa se je skril za obrtno oblast in s tem pogazil avtonomijo gremija. Trgovci, zapomnite si, kako ščiti Vaš načelnik Vaše v zakonu in pravilih zajamčene pravice! — Invalidski davek se z dvanajstinami poveča za 100 odstotkov. Mladinsko časopisje ne črhne o tej stvari niti besedice. Trgovci •n industrijalci, navdušujte se zato za mladine, ker vaši žepi bodo manj navdušeni. — Razpust zveze hrvatskih učiteljskih društev. Prosvetni minister Pribičevič je razpustil Zvezo hrvatskih učiteljskih društev, ker »da razširja separatizem, vnaša razdor in plemensko mrznjo med istokrvne brate in ker siri ideje, nasprotne edinstvu in napredku države.« K temu je pripomniti, da je bil zakon, na katerega se sklicuje g. Pribi-cevič, izglasovan proti komunistom in da je njegova uporaba proti Zvezi hrvatskih učiteljskih društev napačna. — Iz državne službe. Za tajnika v notranjem ministrstvu je imenovan bivši vicekonzul v Celovcu Stanko Erhatič; za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Ljubljani je imenovan Rajko Turk; iz Ma-renberga je premeščen v Dravograd carinik Ivan Ramor; za carinika pri glavni carinarnici na Rakeku je imenovan odpuščeni carinik Franjo Lah. — Od davčnega urada v Kostanjevici je premeščen k davčnemu uradu Radovljica pisar Janko Rožaj. — Premeščena sta iz Ptuja k okrajni upravi finančne kon-role v Mariboru podinspektor Miroslav Ri- !l!iI,lc. in iz Logatca v Ptuj komisar finančne Kontrol© Josip Lužar. — Predavanje e francoski grafiki XIX. stoletja. Prof. Rene Martel bo predaval danes ob 4. uri popoldne v Jakopičevem paviljonu o francoski grafiki XIX. stoletja v francoskem jeziku, nakar bo podal univerzitetni profesor dr. Izidor Cankar vsebino predavanja v slovenščini. Vabimo ljubitelje umetnosti, da se te prireditve udeleže v obilnem številu, zlasti, ker je razstava danes pomnožena z dvajsetimi novimi umetninami. — 751etnico prezidenta T. G. Masaryka proslavi ljubljanska filozofska fakulteta v nedeljo dne 5. aprila z javnim predavanjem fen ' v, ,anca Vebra »O nekaterih teme- J n Masarykove filozofije«. Predavanje se vi,j v veliki dvorani univerze. Začetek ob • uri dopoldne. Vstop prost, j ~~ Bonus bivšim vojakom Z. D. A. V zmi-aul . es\9a zagrebškega ameriškega kon-Posl rSe imai° vsa vprašanja glede bonusa v Po na ntnerikanskega vojnega atašeja lm, TOu, Krunska ulica št. 64, kateri raz-i’. •f?a s potrebnimi tiskovinami in kateri v eJ Zadevi daje informacije. — Razdelitev mesta Ljubljane na dva ome-talna okraja. Ministrsivo trgovine in industrije, oddelek v likvidaciji v Ljubljani, je ukinilo razdelitev mesta Ljubljane na 10 dimnikarskih ometalnih okrajev ter z veljavnostjo izza 1. aprila 1025 do preklica razdelilo mesto samo na dva ometalna okraja. Meje okrajev in imena za vsak okraj upravičenih dimnikarskih mojstrov so razvidna iz razr glasa, ki je nabit na magistratih deski. ° - Češka Nobiova nagrada. V Pragi je bila te dni ustanovljena neke vrste domača Nobiova nagrada. Ob priliki 701etnice inženirja dr. Uanuša Kailika, ki ima velike zasluge za dvig češke sladkorne industrije se je namreč osnoval lond v nominalni vrednosti 1,700.000 Kč, ki vrže vsako leto 90.000 tič obresti. Te obresti so določene za nagrado onemu češkemu državljanu, ki ga proglasi posebna komisija za najzaslužnejšega delavca na polju praktičnega inženirstva, tehnične podjetnosti, domače industrije, trgovine, poljedelstva ali pa gospodarske ter socialne politike. To je najvišja nagrada, ki jo more dobiti do sedaj poedina oseba na Češkoslovaškem. — Orožniške pošiljke. Prometno ministrstvo je izdalo naredDo, glasom katere je smatrati odslej vse orožniške pošiljke po železnicah kot vojne, ler se vsied tega računa vozarina po vojnem tariiu. — Prodaja bankovcev na kile. Ministrstvo linanc bo prodalo v kratkem stare avstro-ogrske novčanice, ki so bile svoječasno zamenjane za nove dinarske. Teh novčanic je na vagone ter se bodo prodale kaki tovarni, da se napravi iz njih nov papir. — Smrtna kazen v Nemčiji, iz predavanja, ki ga je imel te dni najvišji nemški državni pravdmk Ebermayer, posnamemo, da naj, v nasprotju s sedanjim avstrijskim kazenskim zakonikom, ki je služil v ostalem glede reformacijskega dela nemški komisiji za zgled — ostane po načrtu novega nemškega kazenskega zakonika institucija smrtne kazni v veljavi. — Letalska nezgoda v Novem Sadu. Te dni se je pripetila v Novem Sadu letalska nezgoda, ki po čudnem naključju ni zahtevala človeških žrtev. Dva vojaška aeroplana sta vežbala v višini '200 metrov. Nenadoma sta trčila ter padla na zemljo. Oba pilota sta priletela na kup slame, tako, da sta ugotovila po prestanem strahu, da sta ostala popolnoma nepoškodovana. — Osemdeset rudarjev ponesrečilo. V rudniku v Merlenbachu ob reki Mosel se je zgodila dne 26. t. m. velika nesreča. Ko se je peljalo 80 rudarjev iz navpičnega rova, se je odtrgala jeklena vrv dvigala za delavce in vseh 80 rudarjev je padlo nazaj, več kakor' sto metrov globoko. Ne veruje se, da je ostal kdo izmed ponesrečencev živ. Ta nesreča je ena od na j večjih, kar se jih je pripetilo v rudnikih. PodroDnosti še niso znane. — Tajinstveno grozodejstvo neznanke. Čuden slučaj se je pripetil te dni v Boschettu pri Trstu. Tri mlade devejke so se izpreha-jale po nekem drevoredu. V grmovju so zagledale mlado žensko, ki je dala približno poldrugo leto staremu otroku nekaj jesti. Nenadoma je vrgla ženska otroka na tla, ga udarila s peto na giavo in zbežala. Ostrmele so devojke obstale za hip. nato pa so stekle k otroku, ki je ležal ves prestrašen nepremično na zemlji. Petnajstletna Vitaliaua Canziani je otročiča ljubeznivo pobrala, ga skušala pomiriti ter ga nesla v spremstvu svojih dveh prijateljic na policijski komisari-jat. Tam so skušali izvedeti od otroka vsaj ime, toda revše ni moglo izpregovoriti nobene besede. Dali so mu jesti, nakar so ga nesli v bolnico. Poškodbe niso nevarne. Po storilki se poizveduje. — Dve spretni pustolovki. Te dni sta prišli v banko »Sociela ltaliana di Credito« v Trstu dve elegantni dami. Potrpežljivo sta čakali pred blagajno, da sta prišli na vrsto, nakar sta prosili blagajnika, da jima zamenja iz prijaznosti štiri bankovce po 1000 lir. Blagajnik je vzel tisočake ter jima izročil 40 stotakov. Dami sta zahtevali manjše novčanice. Blagajnik je odgovoril, da nima časa. »Potem nama izvolite vrniti tisočake«, sta replicirali. Nejevoljen je segel blagajnik po stotakih ter jima viočil tisočake. Ko pa je štel zvečer denar, je opazil, da sta mu »dami« vrnili mesto 40 samo 25 stotakov. Na ta način sta ga spretno in naglo osleparili za 1500 lir. Vse poizvedovanje je ostalo doslej brezuspešno. —Nova bolezen. V Los Angelos vzbuja veliko senzacijo obravnava zoper 161etno Dorotejo Ellingson, ki je umorila pred par meseci svojo mater, ker ji je prepovedala zahajati na nočne plesne zabave. Zagovornik obtoženke zahteva, da morilko preiščejo psiid-jatri, češ da trpi na »jazz-maniji-., da je torej izvršila zavratni umor pod pritiskom »nepremagljive sile«, ako je ustrelila svojo mater, ki ji je prepovedala ples v nočnih lokalih. — Obdavčenje mrtvih. Da se mrtvi udeležujejo včasih volitev, je znano tudi pri nas. Na še bolj originalno misel pa je prišla italijanska občina Vdlafranca. Ta občina je namreč že davno izčrpala vse možnosti obdavčenja živih. Zato je segla v svoji zadregi po obupnem sredstvu, da je obdavčila tudi mrtvece. Ta izhod Iz finančnih tezkoč je tembolj praktičen, ker se mrtveci ne morejo pritožiti. Na vsak »velik pogreb« je razpisan davek 7 lir, na »malega« pa dve in pol lire. Kdor umre izven občine, pa želi biti pokopan na občinskem pokopališču \ illafranke plača 100 lir; ako je kupil svoj prostor že pred smrtjo, pa 50 lir. — V Budimpešti izginja vedno več ljudi. Poleg epidemije samomorov se je pojavilo pred nekaj časa novo zlo: ljudje so pričeli izginjati. Glede mladih dev ojk, se pač lahko domneva, kam da izginjajo, zakaj trgovina z človeškim mesom zahteva največ žrtev na Madžarskem. Medlem so začeli sedaj izginjati v Budimpešti ljudje brez razlike spola >n starosti. Tekom zadnjih treh meseefev je bilo prijavljenih policiji preko 1200 slučajev. — Prava Sodoma in Gomora. — Čuden sprevod. V soboto dopoldne se je pomikal po mariborskih ulicah nenavaden sprevod. Sedemindvajset beračev, razcapanih, na razne načine pohabljenih starcev in stark je tirala policija iz svoih zaporov na sodišče. Petek smatrajo, kakor znano, berači za »svoj dan« — zato jih pride ob petkih posebno mnogo \ mesto in, za to je priredila topot mariborska policija lov nanje. — Izsiljevalci. Kleparski mojster F. F., je dobil te dni sledeče krvavo pismo: »Poživljamo Vas, da kot bogataš in špekulant pošljete 10.000 dinarjev v soboto, 21. t. m. ua Vodnikov trg ob pol šestih. Če nas naznanite ali denarja ne prinesete, Vas kaznujemo s smrtjo. Justifikacija se bo izvršila najpozneje do konca aprila ob ugodni priliki v stanovanju ali trgovini. — Znamenje treh f-j-T.-« — Grozilno pismo ni imelo zaželje-nega uspeha, marveč bodo posledice za pisca in njegove eventuelne sokrivce najbrže precej neprijetne, zakaj F. F. je prijavil stvar policiji, ki je odredila poizvedovanja. — Po čudnem naključju je dobila skoro istočasno tudi F.-ova zakonska polovica izsiljevalno pismo. F. je najel trgovskega potnika Moli- slava G ja, ter mu plačal 1000 Din da poizveduje v neki delikatni zadevi. Trgovski potnik je prevzel vlogo privatnega detektiva. Dokazal je, da bi imel za ta posel talent: Imel je uspeh. In ni se mu bilo treba dosti truditi za 1000 Din. Pri tem pa je prišel na idejo, da bi se dal denar — in mogoče še večji — še lažje zaslužiti, in napisal je F.-ovi ženi izsiljevalno pismo. Možakar se je urezal. Efekt pisma je bil, da je stal Molislav v soboto dopoldne bled kot zid in tresoč se kot šiba na vodi pred konceptnim uradnikom, ki ga je »jemal na protokol«. — Pevski zbor Glasbene Matice. Ta in prihodnji teden se vrše detajlne vaje v tem-le redu: Torek in četrtek ob 18. uri 15 minut alt, ob 20. uri bas. Sreda in petek ob 18. uri 15 minut sopran, ob 20. uri tenor. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. — Odbor. — Vinska klet restavracije »Ljubljanski dvor«. Kot izpopolnitev celotne restavracije . se danes otvori vinska klet, kjer se bodo točila dolenjska vina Prijatelja in druga izborna vina. Mrzla in gorka jedila, morske ribe h> specialitete na razpolago. Klet je jako prostrana, zračna in udobna. Oglejte si jo! -- Parna kopel za dame je vsak torek od 8. do 17. in vsak petek od pol 14. do 17. ure odprta. — Uprava kopališča v hotelu »Slon*. Ugogen nakup vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran De-renda & Cie, Ljubljana. — Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo na Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni oližini Nunske cerkve). Hitite, da pridete na vrsto! Na mnogostransko željo se podaljša prodaja manufakturnega blaga pri podružnici Obiačilnice na Dunajski c. 29 nepreklicno samo še za mesec april. Nato se podružnica opusti in ne bo vež mogoče kupiti po znatno znižanih cenah. Obenem se priporoča, da si ogledate bogato in krasno zalogo pri centrali »Obiačilnice« na Miklošičevi cesti 7. SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V II. ČETRTLETJU 1925. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zborni#* v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. maja t. 1. zapade v plačilo drugi obrok davkov za 1. 1925. — Ako davek za leto 1925 še ni predpisan, je plačati obrok po višini zadnjega definitivnega predpisa. V tej izmeri plačani obroki se obračunijo povodom definitivnega predpisa za 1. 1925. V 14 dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno iztirjajo, za kar se zaraču-nijo poleg zamudnih obresti še eksekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomio ie 4% terjanega zneska. II. Posebna pridobnina. ! Javni računodaji zavezana podjetja so dolžna vsako leto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebne \pridobnine. i III. Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani voditi knjige opravljenega prometa, so dolžni do 30. aprila 1925 odpremiti s posebno prijavo davek za I. četrtletje 1925. Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, to je po višini prometa, opravljenega v 1. 1924 so zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka na poslovni promet, predpisanega za 1. 1925, v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisa za 1. 1924. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok za taksno perijodo 1924/26 odmerjene dopolnilne prenosne takse, kolikor presega letni predpis znesek po 500 Din, je plačati od dne 1. do vštetega dne 15. aprila tega leta. Kdor ne položi predpisane vsote v tem roku, plača poleg redne takse in 8% zamudnih -obresti kot kazen še dvakratni znesek nepo- * ložene takse. V. Davčni predpisni izkazi. Davčna oblastva razgrinjajo predpisne i»-; kaze praviloma prvih 15 dni vsakega Čet rt- • letja, v drugem četrtletju t. I. torej od 1. d# ; 15. aprila t. 1. I Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem času. poteče po preteku nadaljnjih ' 15 dni, to je koncem aprila t. 1. Edgar Rice Burroughs: 20 Tarzanovi doživljaji v džungli. Tarzan in zamorček. Tod visokim drevesom si je spletal Tarzan novo vrv- Prejšnja, katero mu je raztrgal leopard Sheeta, !e ležala poleg njega. Tarzan se je smehljal, ko se je spominjal strašil6. gepardove jeze, s katero je vlekel za vrv ter 1 °d sovraštva in besnosti. Sklenil je, da vple-v novo g0 eno vjajino< Močnejše vrvi pač še ni l - v’ ^a^rfua bo ta. Opajala so ga čustva, kakor da ,ran'a,že Poizkušal pretrgati vrv. Bil je nena-. . p° re.vf^e’ možgani in roke so bile pri čreda ^ 3 ° Zadovo^no 86 ie pasla Keršakova Nobena misel na bodočnost ni obtoževala srca, e zdaj pa zdaj se je utrnil v možganih kak spomin * Prejšnjih dni. Ves smisel njihovega življenja je J* Pač ta, da si napolnijo želodce ter se vležejo lepo Pat. Mogoče so se celo bolj radovale življenja, ka-,0r »ti, ki se trapimo z različnimi vprašanji. Kaj ^ale Človeku večjo zadovoljnost, kakor zavest, da 1110 izpolnili svoje poslanstvo. T Tarzan je delal, nedaleč od njega se je igral eekin sinčenk Gazan. Niti Teeka, ne Taug nista več ^ničila Tarzana, da bi mogel imeti zavratne misli jLtpram Baluju. Za njegovo življenje se je boril, jubkoval ga je prav tako kot onadva. Tako je Tarzan prevzel službo pestunje, kar ga je zelo kratko- I časilo, saj mu je nudil mali Gazan neprestano nova j presenečenja. Baš sedaj je pričenjala mala opica plezati, kar I je v teh letih, ko niso še razvite mišice in zobje, I najboljše orožje. Dvajset korakov od Tarzana se 1 je mali Gazan zaletaval proti drevesu in spretno plezal do najnižjih vej. Potem je obsedel par minut zgoraj, ves ponosen na svoje uspehe, ter se nato zopet spustil nazaj. Večkrat je sicer obrnila njegovo pozornost nase kaka žuželka, za katero je planil z divjim pohlepom. Gosenicam in hroščem je bil pač kos, a miši so se mu smejale. Naenkiat je zapazil konec vrvi, katero je spletal Tarzan. Hitro jo je pograbil in zdirjal z njo preko jase. Tarzan jo je ubral za njim ter mu brez vsake jeze prigovarjal, da naj mu vrne vrv. Gazan se je zatekel z materi. Ona je dvignila glavo in že so se ji naježili lasje, ko je zagledala malega Baluja, katerega nekdo zasleduje. Komaj pa je spoznala Tarzana, se ni več zmenila za oba, temveč se je lepo zopet mimo pasla. Čeprav je mali Gazanček kričal in se branil na vse pretege, mu mati ni prišla na pomoč, kajti Tarzanovim rokam ga je mirne duše zaupala. Tarzan mu je vzel vrv, se podal na prejšnje mesto ter nadaljeval svoje delo. Vendar je moral dobro paziti na malega, ki je bil ves obseden na vrv in je čakal, kdaj bo veliki stric pozabil nanj. Kbnčno je bila vrv spletena. Tako prožnega dolgega orožja še ni imel. Prejšnje ostanke je podaril Gazanu, katerega je hotel zdaj poučevati. Zdaj je bil sicer mali še premlad, toda prirojena želja posnemanja je zadostovala, da se bi iunalu lahko seznanil s Tarzanovim orožjem. Ko st je po dokončanem delu podal po drevesih v džunglo je mali Ganzan zdirjal v otroškem veselju z vrvjo preko jase. Dočim je Tarzan na lovu iskal plemenite žrtve, nad katero je hotel preizkusiti nove orožje, je 'vseeno večkrat pomislil na Gazana. Zelo ga je vzljubil, deloma zaradi njega samega. deloma zavoljo Teeke, ki je bila njegova prva ljubezen. Poleg tega je Tarzan hrepenel za tem, da bi našel bitje, kateremu bi lahko daroval svojo ljubezen. Teeko je zavidal. Mali ga je imel sicer resnično rad. mogoče bolj kakor očeta. Le kadar je bil truden, lačen ali bolan, se je zatekel k materi. Baš v teh trenutkih se je začutil Tarzan zelo zapuščenega in osamljenega. Taug je imel Teeko, ona Gazaua. Skoraj vsaka izmed opic je imela koga, ki ga je ljubila. Tarzan ni razglabljal o svojih čustvih, čutil je le razmerje med Teeko in Gazanom, da pogreša takega malega Baluja. In tega je hotel imeti. Nenadoma se je prebudil iz misli, kajti voh mu je naznanjal, da se nahaja v bližini divjačina. Hitro je splezal po upogibajoči se veji daleč nad stezo, ki je vodila k vodi. Kolikokrat se je že upognila ta veja pod težo krvoločnega lovca. Tarzan, Sheeta, leopard, kača Histah, vsi so jo poznali. Skorja je bila ž* docela oskobljena. Jaok London: (48) Burni doživljaji. Boman as lužnega moria Ta hipec pa je trajal pol ure. Že celih detet dni poprej nisem obliznil kozarca. Star ■ošak sem in mrzlica me je oslabila. In mapil sem se natešče tiste pijače, tisti trije jitjanei pa so seveda pomagali s svojim slabim zgledom. In neprestano »o se prepirali z menoj, da moram odpluti s Flibberty na Peoiiga 1’oonga. Jaz pa sem jim dokazoval,