Leto IX, št. 42 i9 sobota 18. februarja 1928 Cena 2 Din — liftija oh 4. «jMtr»j. asa Stane mesečno Um <5-—, z« ino> semstro Dir 40*— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i LJubljana, Knatiova ulica štev. 5/L Telefon št. >072 in 2804, ponoči tudi it. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravatttvs: Ljubljana, uHca »t s*. - Telefon St. >036. •osermtal udri.lafc; Ljubljana, Freier-lova uHca St. 4. — Telefon St. 349. Podružnici: Maribor, Aleksandrova' St 13 — Celic, Aleksandrova Račun pri poštnem ček. zavoda: iana St 11.84« - Praha čialo 78.1 Wlen,Nr. 105.141 a. Vukičevičeva vlada v novi provizorni izdaji Ker je KDK odklonila sodelovanje, bosta gg. Vukičevič in Davidovič obnovila staro vlado Vlada bi morala biti imenovana že včeraj, a se je rešitev zavlekla zaradi razprtij med demokrati. - Radikali in demokrati označujejo novo vlado le za provizorij in napovedujejo nadaljevanje akcije za pritegnitev KDK Beograd, 17. februarja, i. Napori gospoda Vukičeviča, da zakrpa svoj stari režim, so danes navidezno rodili dober uspeh. Zvečer se zatrjuje, da ima gospod Vukičevič listo nove vlade že sestavljeno m da bo ta vlada jutri imenovana. Gre v stvari za poslabšano izdajo stare vlade, prirejene na brzo roko, da se vsaj formalno zaključi kriza, ki ie postajala od dne do dne mučnejša. Ako bo nova vlada jutri res imenovana, gre le za kratek provizorij in v političnih krogih brez razlike strank vlada prepričanje, da je situacija, stvor-jena z današnjim zaključkom radikal nega in demokratskega kluba, nevzdržna. Predvsem ima nova vlada še ostrejše povdarjen hegemonističen značaj. Sedaj so iz nje izločili tudi zadnjega Hrvata, ki je doslej v osebi g. doktorja Angjelinoviča vsaj navidezno re-prezentiral udeležbo hrvatskega dela našega naroda in hrvatskih krajev v državi. Tudi reakcijonarai karakter nove vlade je še jasnejše podčrtan s tem, da so klerikalci radevolje prepustili portfelj socijalne politike dosedanjemu notranjemu ministru Cedi Radoviču. ki je po svojih socijalnih pogledih mogoče eden zadnjih poslancev, sposobnih za upravo tega resora. V socijalni politiki moramo računati s popolnim zastojem vsakega dela in s končno likvidacijo vsega socijalno političnega delovanja. Na strani radikalov je karakteristično, da so v kabinet vstopili tudi pašičevci, katerih reprezentant v novi vla di bo minister pravde Krsta Miletič. Glavna karakteristika nocojšnje Vukičevičeve vlade pa je, da io njeni last ni očetje proglašajo za okrnjeno vlado. Oiicijelni komunike demokratskega kluba proglaša to vlado za provizorij in smatra za neobhodno potrebno, da se v vlado pritegne tudi KDK. To je javno priznanje, da noben režim v naši državi v bodoče ne bo več mogoč brez sodelovanja legitimnih predstavnikov prečanskih krajev, ki so združeni v veliki parlamentarni organizaciji KDK. Hegemonisti, ki so se danes združili, da še enkrat poskušajo očuvati svojo dosedanjo izključno oblast, so na ta način sebe same desavuirali. Da so prenesli notranje ministrstvo na dr. Koro-šča. je le poskus maskiranja hegemo-nistične politike v notranji upravi. Posebno mučen je današnji rezultat za politiko Demokratskega kluba. Gospod Davidovič je danes pristal na obnovo režima, ki ga je kongres Demokratske stranke soglasno obsodil in katerega je Demokratski klub s svojo znano resolucijo formalno podrl. Ta resolucija je, kakor znano, izrekla vladi zaradi njene nesposobnosti in zanemar-jenja najvažnejših dolžnosti nezaupnico in še posebej je Demokratski klub obtožil g, Vukičeviča. Sedaj pa je rezultat cele borbe demokratskega kluba proti Vukičevičevemu režimu ta. da se je demokratom posrečilo iz obnovljene Vukičevičeve vlade izključiti tri svoje ministre in reducirati število svojih portieljev od petih na štiri. In še bi bilo skoro prišlo do krize v Demokratskem klubu samem, ker je zavzel g. dr. Marinkovič logično povsem upravičeno stališče, da je prav za prav njegova politika zmagala in da bi morali torej v vladi ostati on in vsi njegovi prijatelji. Le grožnja g. Davidoviča, da bo prekinil vse razgovore z g. Vukičevičem, je odvrnila preteče notranje razsulo. i V krogih KDK je stališče Demokratskega kluba in zlasti tudi taktika gospoda Davidoviča izzvala jako ostro kritiko. G. Davidovič je bil predsednik Izvršilnega odbora Demokratske unije, a se je odločil za pot, na kateri mu ostale demokratske stranke, zlasti pa KDK, absolutno ne morejo slediti. Upravičeno se v krogih KDK ugotavlja, da sta g. Davidovič in demokratski klub s svojo taktiko prelomila moralne in politične obveznosti napram KDK, ki je z današnjim sklepom demokratskega kluba napram demokratski stranki dobila popolnoma svobodne roke. Sestava novega Vukičevičevega kabineta, ki bo po nocojšnjih dispozicijah jutri imenovan, ne zadovoljuje ne radikalov, ne demokratov. Najmerodaj-nejši krogi v državi se zavedajo, da se brez KDK ne da rešiti niti eno izmed važnih državnih vprašanj, ki so na dnevnem redu, zlasti ne vprašanje novega velikega posojila. Zatrjuje se, da je imel g. Vukičevič naravnost nalog, pridobiti KDK za to delovanje v vladi. Beograd, 17. febr. r. Situacija je danes v toliko dozorela, da je obnovitev stare radikalsko-demokratske koalicije, ki jo bodo podpirali tudi klerikalci in muslimani, že sklenjena stvar. Gg, Davidovič in Vukčevič sta se po današnjih ponovnih konferencah in sestankih sporazumela v vseh podrobnostih in tudi glede razdelitve portfeljev. Radikali obdrže 9, demokrati 4, muslimani 1 in klerikalci 1 portfelj; vojni minister je izven političnih strank. Tik pred perfektuiranjem tega sporaz uma pa so se pojavile nove težkoče, ker je g. Davidovič zahteval, naj pridejo v vlado večinoma novi demokratski ministri, čemur pa so se uprli bivši demokratski ministri. Dogodki so se zaradi tega tako zavlekli, da do imenovanja nove vlade nocoj ni več prišlo. Tako demokrati, kakor radikali povdarjajo, da predstavlja obnova prejšnje koalicije le začasni izhod iz krize, da se na ta način omogoči pravočasno sprejetje proračuna. Slej ko prej povdarjajo na obeh straneh nujno potrebo sodelovanja Kmečko-demokratske koalicije in napovedujejo, da se bo akcija za razširjenje koalicije ali ustvarHevkoncentracije nadaljevala. Beograd, 17. februarja p. Po včerajšnjem nepričakovanem preokretu v politični situaciji so danes vsi politični krogi z največjo nervoznost:o pričakovali nadaljnjih dogodkov in to tem bolj, ker so po snočnjih konferencah med gg. Vukičevičem. Davidovičem in Pribičevičem iz vladnih krogov z vso sigurnostjo napovedovali, da bo že danes popoldne, najkasneje pa do večera imenovana nova vlada z obnovo prejšnje koalici;e. To se je zdelo tem bolj verjetno, ker je KDK odklonila sodelovanje in so bile s tem odstranjene vse težkoče, ki bi gotovo nastale pri pogajanjih, ako bi stopila v vlado tudi KDK. Že tekom dopo-ldneva pa se je govorilo, da so se pojavile zopet nove težkoče pri sestavi ministrske liste, ker se demokratski ministri nočejo prostovoljno umakniti. Popoldanski dogodki so te vesti potrdili in g. Vukičevič še tudi danes ni mogel predložiti kralju nove ministrske liste. Davidovičevi ministrski kandidati G. Davidovič je po včerajšnjih razgovorih z g. Vukičevičem sklical za danes dopoldne sejo demokratskega kluba, da bi odobril njegov sporazum glede sodelovanja v vladi, s čimer bi bila kriza vlade rešena in bi lahko g. Vukičevič že opoldne predložil ukaz o imenovanju nove vlade. G. Davidovič je kandidiral v imenu demokratskega kluba mesto dosedanjih demokratskih ministrov poslanca Pero Markoviča in Milana Grola, ostala pa bi dr. Marinkovič in dr. Mijovič. Demokratski ministri pa so se danes, ko je bilo treba o tem sklepati, tej nameri uprli in zahtevali, da kandidira klub zopet vse prejšnje ministre, češ. da bi sicer izgledalo kakor da je samo njim bila izražena nezaupnica. I g. Davidovič i g. Vukičevič sta si prizadevala, da bi obveljal Davidovičev predlog. G. Davidovič se je odločno uprl. da bi ponovno vstopili v vlado gg. dr. Kumanudi, dr. Sumenkovič in dr. Andjelinovič ter je že dopoldtne grozil, da bo izvajal kon-sekvence, če se ministri ne uklonijo njegovi zahtevi. Dopoldanske konference Zaradi te napetosti se dopoldanska seja demokratskega kluba ni vršila. Ob U. dopoldne sta se sestala gg. Davidovič in Vukičevič v ministrski sobi Narodne skupščine. Ta sestanek je trajal pol ure. Ko se je g. Davidovič po sestanku vračal v demokratski klub, je na vprašanja novinarjev kratko izjavil: »Vse je ostalo tako, kakor je bilo včeraj.« Ko so ga novinarji spraševali, aM bomo že danes dobili novo vlado, jim Tega naloga ni izvršil in ga tudi ni mogel izvršiti, ker KDK najodločnejše odklanja vsako sodelovanje z njim. Sedaj se gg. Velja Vukičevič in Ljuba Davidovič tolažita s tem, da se bo vladi posrečilo KDK naknadno pridobiti za sodelovanje. Ta tolažba pa je prazna in ne bo mogla nfkogar prevarati. je g. Davidovič odgovoril: »Mislim, da jo bomo.« »Ali ste torej vendarle pristali na kandidaturo dr. Korošca za notranjega ministra,« so dalje spraševali novinarji. »Vi h;čete preveč vedeti,« jim je odvrnil g Davidovič in pristavil, da gre sedaj v Mub, da obvesti o svojem razgovoru z g. Vuk čevičem demokratske poslance. G. Vukičevič j? po sestanku odšel v vladno predsedsbo, kjer se je sestal z dr. Korošcem, ki je že zjutra' nad eno uro konferiral z njim, nato pa posetil tudi g. Davidoviča. Po tem sestanku je g. Vukičevič ponovno posetil g. Davidoviča, nato pa je ob 12.45 odšel na dvor. Novinarjem, ki so ga spremljali na vsakem koraku, je odhajajoč na dvor izjavil, da bo do večera vse gotovo. Ko pa so ga vprašali, ali morda že nese kralju v podpis ukaz o imenovani vlade, je g. Vukičevič to zanikal ter dodal, da bo odločitev padla šele na popoldanskih sejah radikalnega in demokratskega kluba. Marinkovič ostane zunanji minister Šele popoldme se je zvedelo, da je spor glede demokratskih ministrskih kandidatur mnogo resnejši kakor pa se je prvotno domnevalo. Izvedelo se je, da je že dopoldne posetil g. Vukičevič dr. Marinkoviča in z njim dalj časa konferiral. Zatrjuje se, da je dr. Ma rinkovič po tem sestanku pristal na to, da kljub svoji bolezni prevzame resor zunanjega ministrstva, da pa bi odšel vsaj za dva meseca v inozemstvo v svrho lečenja ter bi ga med tem časom zastopal eden izmed demokratskih ministrov. Odpor bivših demokratskih ministrov Medtem pa so imeli tudi demokratski ministri svoie konference in so zlasti na pritisk dr. Kumanudija sklenili, da zahtevajo od g. Davidoviča odnos, no od demokratskega kluba, da jih ponovno designira za ministre. O tem sklepu je bil obveščen tudi dr. Marinkovič, ki se je z njim solidariziral. S tem je bila seveda vsa kombinacija, na katero sta se sporazumela gg. Davidovič in Vukičevič, postavljena na glavo. Zato je g. Vukičevič popoldne ob 3. ponovno posetil dr. Marinkoviča ter mu prigovarjal, naj ne onemogoči že sklenjenega sporazuma med njim in Davidovičem. Dr. Marinkovič je bančno na to pristal, nakar je' g. Vukičevič odšel v vladno predsedstvo, da bi sestavil ukaz o novi vladi. Toda demokratski ministri še vedmo niso mirovali. Takoj za Vukičevičem so korporativno posetili dr. Marinkoviča in ostali pri njem nad eno uro. Po povratku je izročil dr. Kumanudi g. Davidoviču pismo> dr. Marinkoviča, v katerem mu sporoča, da ne pristane na sodelovanje v nobeni kombinaciji, če ne misli upoštevati pri tem tudi vseh ostalih dosedanjih ministrov. G. Davidovič je bil zaradi tega tako revoltiran, da ni niti odšel na sestanek z g. Vu- kičevičem, ki je bil dogovoren za 5. popoldne. Ostal je v demokratskem klubu, kjer se je posvetoval s svojimi prijatelji, nato pa je imel daljši razgovor z zemljoradnikcim Joco Jovanovičem. Burna seja demokratskega kluba Nekako ob pol 6. se je naposled sestal demokratski klub k seji, na kateri je prišlo do ostrih spopadov med gg. Davidovičem in dr Kumanudijem kot zastopnikom bivših demokratskih ministrov. G. Davidovič je razburjen odšel s seje in tudi sedaj ni posetil gospoda Vukičeviča. ki je že nestrpno čakal nanj temveč se je podal takoi domov. Seja demokratskega kluba se je nato nadaljevala pod vodstvom podpredsednika Radoviča in je naposled z večino glasov odobrila Davidovičevo ministrsko listo. O seji ie bil izdan naslednji komunike: «Na današnji seji demokratskega kluba je g. Davidovič podal poročilo o svojih zadnjih razgovorih za sestavo nove vlade in obrazložil načrt nove kombinacije. G Davidovič ie v svojem poročilu zlasti naglasil. da obstoja tako na demokratski kakor na radikalski strani težnja, da se koalicija razširi na sodelovanje KDK. ki ga smatrata obe stranki za potrebno in koristno. Klub je nato prešel na sestavo viade v okvirju, glede katerega je bil doslej dosežen sporazum. da bi se s čim prejšnjo sestavo vlade preprečila škoda ki bi nastala za državo zaradi zastoja tekočih poslov. Nato je dr. Kumanudi izjavil, da demokratski- minstri iz prve vlade g. Vukičeviča ne bi mogli sprejeti kandidature v novi vladi, ker smatrajo, da jim je bila z resolucijo demokratskega kluba izražena nezaupnica. V pojasnjevanju je g. Davidovič poleg ostalega navedel, da je taka odklonitev tudi neosnovana. ker je tudi on že prej javno naglasil in stori to tudi sedaj, da kritika izražena o delu vlade v resoluciji, ne vsebuje osebne nezaupnice, kar v ostalem potrjuje kandidatura ministrov iz te vla- de. Demokratski klub je nato soglasno sprejel pojasnila g. Davidoviča in novo kombinacijo za vlado.» Večerna avdijenca g. Vukičeviča O sklepih demokratskega kluba je obvestil podpredsednik g. Radovič ministrskega predsednika Vukičeviča, ki ie čakal na to sporočilo v ministrski sobi Narodne skupščine. G. Vukičevič je nato odšel najprej v predsedstvo vlade. od tam pa ob 8. na dvor kier je ostal do 9. ure. Ko se ie vračal iz dvora, so ga novinarji vprašali, ali ie vlada že sestavljena in ali bodo ministri iutri dopoldne že prisegli G. Vukičevič pa je odklonil točnejši odgovor z besedami: »Danes vam nočem še ničesar povedati. Sami veste, kaki predpisi in običaji obstojajo«. »Da nas ne boste jutri iznenadili z ukazom v »Službenih novinah?« so opozarjali novinarji g. Vukičeviča. »Najprej morajo novi ministri priseči in šele potem bo objavljen ukaz v »Služ benih novinah«. jih je zavrnil z Vukičevič in se nato podal v vladno oredsed-stva, kjer se je sestal z dr. Krošcem, ob pol 10. pa je odšel domov. Nezadovoljni radikali Radikalski klub nocoj ni imel seje, dasiravno je bila prvotno sklicana. Zato so pašičev.ci ogorčeni, češ da skuša g. Vukičevič znova briskirati klub in ga postaviti pred izvršeno deistvo. Domnevajo pa tudi, da so morda težkoče, ki so se pojavile v demokratskem klubu zaradi odpora demokratskih ministrov, takega značaja, da sestava nove vlade še ni zasigurana. To ie potrdil vašemu dopisniku tudi radikalski poslanec Mita Dimitrijevič, ki mu je zvečer Dred odhodom g. Vukičeviča na dvor izjavil: »Z vlado ni še nič: težkoče so zlasti v tem, da v vladi ni Hrvatov. Jutri dopoldne ob 9. se ponovno se-staneta gg. Davidovič in Vukičevič. "redi radikalski klub se naibrž sestane jutri dODoldne. Kako bo nova sestavljena vlada Tvorilo jo bo 9 radikalov, 4 demokrati, dr. Korošec, dr, §paho in general Hadžič Beograd, 17. februarja, i. Po zadnjih nocojšnjih vesteh bo nova vlada, na ka- I tero sta se sporazumela gg. Vukičevič in Davidovič, sestavljena tako-le: predsednik vlade Velja Vukičevič (rad.); minister za zunanje zadeve doktor Voja Marinkovič (dem.); minister vojne in mornarice general Hadžič. minister notranjih zadev dr. Anton Korošec (SLS); minister trgovine in industrije doktor Mehmed Spaho (JMO); minister prosvete Milan Grol (dem.); minister javnih del in zastopnik ministra za izenačenje zakonov Pera Mar-kovič (dem.); minister prometa general Milosavljevič (rad.); minister pošte in brzojava Vlajko Kocič (rad.). V novo vlado potemtakem ne vstopijo dosedanji prosvetni minister doktor Kosta Kumanudi. dosedanji minister javnih del dr. Ilija Šumenkovič, dosedanji minister socijalne politike dr. Andrej Gosar, dosedanji minister pravde minister financ dr. Bogdan Markovič i dr- Subotič in dosedanji minister ver (rad.): dr. Obradovič. minister socijalne politike Ceda Ra- : Nova vlada bo danes imenovana in dovič (rad.); minister agrarne reforme dr. Vlada Andrič (rad.); minister za kmetijstvo in vode Svetozar Stankovič (rad.); minister pravde Krsta Miletič (rad.); minister ver Milorad Vujičič (rad.); minister za šume in rudnike Aleksander Miovič (dem.); t zaprisežena. Vprašanje državnih pod-tajnikov se bo rešilo šele v par dneh. Demokrati morajo dobiti državna pod-tajnika v ministrstvu notranjih del in v ministrstvu agrarne reforme. Tu se navaja ime poslanca dr. Kujundžiča. Radikali dobijo državnega podtajnika v ministrstvu za šume in rudnike ter kandidira za to mesto poslanec Gjuro Jankovič. Burja v demokratskem klubu Beograd. 17. februarja, p. Na seji demokratskega kluba je podal gosp. Davidovič poročilo o položaju. Naglašal je, da je z ozirom na pereča vprašanja, ki so na dnevnem redu, potrebno, da pride do rešitve krize fn da je zato v imenu kluba pristal na sodelovanje demokratov v vladi Pozval je klub. da se izjavi, kdo naj zastopa demokratsko stranko v vladi. Pri tem je omenil, da je pismeno naprosil dr. Marinkoviča, da še nadalje obdrži resor zunanjega ministrstva. Marinkovič mu je najprej poslal negativen odgovor, češ, da mora vsaj za dva meseca oditi na lečenje v inozemstvo. Pozneje pa je vendarle pristal na to, da sodeluje v vladi. Nadalje je gosp. Davidovič poročal, da bi dobili demokrati v smislu njegovega dogovora z gosp Vukičevičem poleg zunanjega ministrstva še ministrstvo prosvete, ministrstvo za javna dela in ministrstvo za šume in rude, ker bodo zaradi ukinitve ministrstva za izenačenje zakonov ta resor izgubili. Za zasedbo teh mest je gosp. Davidovič predlagal za prosveto poslanca Milana Gro-ia, za javna dela poslanca Tero Markoviča, in za šume in rude dosedanjega ministra za javna dela dr. Mijoviča. Poleg tega bi dobili demokrati državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. Tu je Davidoviča ostro prekinil dr. Kumanudi, češ, kako more sedaj zagovarjati pred klubom sodelovanje z gosp. Vukičevičem, ko je vendar na njegovo inicijativo demokratski klub sprejel resolucijo, v kateri je Vukičevičevi vladi izrekel nezaupnico. pa sedaj gosp. Davidovič kljub temu pogoltne Vukičeviča in vse prejšnje radikalske ministre, katerim so demokrati izrazili nezaupnico, smatra za skrajno neumestno, da odpadejo trije prejšnji demokratski ministri, to je on in dr. Šumenkovič, odnosno dr. Angjelinovič, četudi so 10 mesecev uspešno zastopali interese stranke v vladi in delali mnogo boljše kakor pa drugi ministri, če se to zgodi, izgleda, kakor da so (mi zakrivili padec prejšnje vlade. Končno je dr. Kumanudi izjavil, da so se demokratski ministri sporazumeli, da gredo ali zopet vsi v vlado, ali pa sploh nobeden. Skrajno ogorčen je gosp. Davidovič prekinil dr^ Kumanudija in izjavil, da v nobenem slučaju ne bo trpel, da bo poleg demokratske stranke in demokratskega kluba obstojala še neka organizacija bivših demokratskih ministrov s svojo posebno politiko. Naglašal je, da je šel do skrajnih mej in storil vse, da prepreči razcep stranke. Če pa bodo bivši ministri postopali tako in dajali take izjave ter s tem kršili solidarnost in avtoriteto vlade, potem bo sporazum, ki ga je sklenil z gosp. Vukičevičem, preklical in iskal novih kombinacij. Gosp. Davidovič je nato zapustil sejo, ki je bila v največji razburjenosti prekinjena. Šele po dalpem odmoru se je zopet nadaljevala pod vodstvom podpredsednika gosp. Radoviča, ki je prečital od gosp. Davidoviča predlagano listo demokratskih ministrov, kar je klub odobril. Seja je bila nato zaključena. Zakaj KDK noče v vlado g. Vukičeviča "Strahovit proračun, nettunske konvencije in nekvalificirano posojilo« — uspehi dosedanjega režima Zagreb, 17. februarja. Dopoldne ob pol 10. do 22. je bik pod predsedstvom Stjepana Radiča seja zagrebškega oblastnega odbora. Po seji je Stjepan Radič sprejel sotrudnika »Reči«, »Narodnega Vala« in vašega dopisnika ter jim podal naslednjo izjavo: »Alj naj postanemo Abdul Hamidova Turčija? Kdo hoče kaj takega? A vendar se zdi, da gremo v tem pravcu. 2e deset mesecev se dela na tem...« »Samo par besed je treba, da se označi uspeh režima g. Vukičeviča: Strahovit proračun, nettunske konvencije in nekvalificirano posojilo.« »Za proračun, ki ga je predložil dr. Bogdan Markovič, je bilo dokazano v parlamentu, da nima samo deficita, ki gre daleč preko ene milijarde, temveč da je sestavljen tal«) površno, lahkomiselno in brez ozira na narodme in državne potrebe, da temu skoro ni primere v finančni zgodovini Evrope. To je tako očitno, da je tudi kongres Demokratske stranke sklenil, naj se proračun vrne vladi, da ga predela in potem ponovno predloži Narodni skupščini. Sedaj pa Davidovičev klub na to več ne misli. Kakor je pogoltnil poslabšan davčni zakon, tako ga tudi več ne ovira niti ta državni proračun, ki nas vodi naravnost v bankrot.« »Z nettunsldmi konvencijami je istotako. Skupno jih je 30. Najslabše in najbolj zloglasne so tri. Ona, ki omenja naše agrarne zadeve, tako zvana obalna konvencia in konvencija o eta-blismanih ali snovanju tujih podjetij.« G. Radič se je nato zelo ostro izrazil o konvencijah, nakar je kritiziral inozemsko posojilo, ki se ga namerava najeti pod naravnost turškimi pogoji. Polovico državnih dohodkov bi morali zastaviti, in sicer promet, monopole, carine in davek na poslovni promet. »In sedaj naj bi KDK glasovala za tak proračun, za nettunske konvencije in končno za tako posojilo? Vstopila naj bi v Vukičevičevo vlado in to še pod pogoji, ki bi jih stavil g. Vukičevič sam?« »Mnogo se je dogodilo v zadnjem času, kar nasprotuje zdravemu razumu in vsem priznanim metodam normalnega javnega življenja. Toda svet še ni videl, da kaka vlada govori in piše, da je neodstavljiva in vsemogočna in da se še tudi po svoji demisiji obnaša kakor edina gospodarica v državi, kljub temu pa neprestano apelira na opozicijo, naj ojači to vlado, ki ie tudi brez opozicije vsemogočna in naj z njo vrši državne posle, o katerih ta opozicija trdi in dokazuje, da se vodijo tako, da gremo v finančnem smislu v bankrot, v administrativni smeri pa v popoln kaos.« Nato je g. Radič govoril o krizi in je dejal, da se bodo demokrati vpregli v jarem policajradikalov, ako gredo v vlado. Govoril je o zgodovinskem pomenu KDK, ki je narodu vrnila vero ne samo v možnost uspešne borbe, temveč tudi v sigurno in h"tro zmago. Izjavil je,jla bo KDK pri volitvah sama dobila večino. »Z Vukičevičem se more in mora govoriti samo tako, kakor govori z njim KDK. Ta jezik razume ves naš narod in tudi Šumadiia ter Južna Srbija. G. Davidovič je bil te dni na vrhuncu svoje politične moči in na njem bi imel tudi ostati.« G. Radič je na koncu izjavil, da ne bo šel v Beograd, razen v slučaju, ako vrne Vukičevič mandat. Vsekakor je gotovo, da v Vukičevičevo vlado KDK ne bo vstopila. Nadalfne dr. Beneseve izjave Mala antanta je solidarna v vseh aktualnih vprašanjih. — Praga in Vatikan. — Problem kompetence Društva narodov Praga, 17. februarja g. Na seji obrambnega odbora senata je zunanji minister dr. Beneš odgovoril na vprašanja, ki so bila v teku debate stavljena nanj glede sklepa modusa vivendi z Vatikanom. Dr. Beneš je izjavil, da se kot odgovoren činitelj in kot praktičen politik nikoli ni boril proti formulam. Vprašanje ločitve cerkve od države ali vprašanje konkordata je še vedno napolnjeno s staroavstrijskim duhom. Kar se tiče not države Male antante, je izjavil dr. Beneš, da so države Male antante namenoma sestavile različne note ter namenoma izbrale različne teze. Države Male antante nikakor ne bodo mirno gledale, da se bodo takti primeri ponavljali. Vse je vprašanje taktike in trenutka. Mala antanta je preživela vse govorice o needinosti ter jih bo preživela tudi v bodočnosti. Na vprašanja, kako se bo končala intervencija, je zelo težko odgovoriti. Čla- Potovanje kralja in kraljice Beograd, 17. iebruaria i. Kraljica Marija odpotuie v torek v Bukarešto z obema svojima sinovoma. Po še nepotrjenih vesteh namerava kralj Aleksander v kratkem odpotovati v Belgijo. Zaroka princese Ileane Bukarešta, 17. februarja i. »Lupta« javlja iz dvornih krogov, da bosta kraljica vdova Marija in princesa Ueana koncem meseca odpotovali v Španijo. Med potio se bosta za nekoliko dni ustavil v Parizu. k.ier so zanji rezervirani apartmaii v hotelu Ritz. List poroča dalie. da se bo princezinja Ileana na Španskem zaročila in da je zaroka pripravila španska princezinja Beatrice. O osebi bodočesa zaročenca se čuva še tajnost. Kdaj se sestane Narodna skupščina Beograd, 17. febr. p. Predsednik Narodne skupščine dr. Perič je odhajajoč iz pred« sedništva vlade na vprašanje novinarjev kdaj se bo sestala Narodna skupščina iz* javil, da se bo sestala v slučaju, ako se se* stavi vlada tekom današnjega dne, prihod* nji ponedeljek ali torek. Na vprašanje če je kaj posebnega na dnevnem redu, je od* govoril, da se bo takoj prešlo na razpravo o proračunu. Licitacija za trasiranje kočevske železnice Beograd, 17. febr. p. Prometno ministr* stvo je odobrilo potreben kredit za trasi* ranje izgraditev železniške proge Kočevje* Vrbovsko. Licitacija za prevzetje tega de* la. se bo vršila 24. t. m. v Zagrebu. Medverski zakon Beograd, 17. febr. p. Komisija ra irpre« membo dosedanjega načrta mterkonfesijo« nalnega zakona je dovršila svoje delo. Za« kon ima 70 členov ter je mnogo obiirnejSi od interkonfesijonalnega zakona, ki je do« slej veljal za Hrvatsko, Slavonijo m Srem ter za Vojvodino. Zakonski načrt bo pred« Iožen Narodni skupščini ie pred poletnimi počitnicami. Toča, sneg in dež v Beogradu Beograd, 17. febr. i. Noooj je zavladalo nenadoma po krasnem, skoro pomladan* skem dnevu nad Beogradom viharno vre« me s snegom in s prav orkanskim vetrom, ki je napravil po mestu velikansko Skodlo. Padal je dež, pomeSan s točo, tako da so bile na mah pobeljene vse ceste. niče Male antante bodo pazljivo zasledovale razvoj dogodkov in vsaka država ima pred očmi svoje dolžnosti kot članica Društva narodov. Je pa stvar drugih, da storijo tudi oni svojo dolžnost. Kar se tiče zastopstva Vatikana pri Društvu narodov, je to politiko zasledoval že prejšnji papež Benedikt XV. Od leta 1922. naprej pa je nastala iz-prememba. Male države, je dejal dr. Beneš, imajo interes na tem, da bi se Društvo narodov razvilo v naddržavo, velike države pa ne. Male države skušajo v vseh vprašanjih čim bolj ojačiti kompetenco Društva narodov. Velike države pa jo skušajo obdržati na sedanjem nivoju. Te tendence se izenačujejo na tak način, da ne bo zmagala niti ena niti druga. V sedanjem paktu se materijalno ne da nič izpremeniti, ker se nikoli ne bo dosegla soglasnost, ki ie neobhodnp potrebna. PriČetek procesa proti Pangalosu Atene, 17. februarja, h. General Panga-los je danes, ko je prišel v zbornico pred parlamentarno preiskovalno komisijo, protestiral proti protiustavnemu postopanju, ki se vodi proti njemu. Predsednik odbora mu je naznanil, da ima sedaj vso zakonito svobodo v svojo obrambo, ki jo more sestaviti o vseh 11 točkah obtožbe. Nato je bivši diktator Pangalos izjavil, da bo govoril o diktaturi, katere ga obtožujejo. Pangalosa branijo štirje odvetniki, katerim je bil dovoljen rok petih dni. da morejo proučiti obto-žilni materijal. Rudarska stavka na Češkem Praga, 17. februarja g. Iz Mosta poročajo, da se v dosedanjih pogajanjih ni posrečilo najti pripravno podlago za rešitev mezdnega vprašanja rudarjev. Zaradi tega so bila pogajanja brez uspeha prekinjena. Obe stranki pa sta izjavili, da sta pripravljeni nadaljevati pogajanja ter sta nominirali svoje zastopnike v razširjen odbor, k! bi vodil ta pogajanja. Včeraj se ie na delavskem zborovanju, katerega se je udeležilo skorai tisoč rudarjev sprejela resolucija, v kateri se je sklenilo, da se bodo v ponedeliek ustavila dela za varnost v rovih, akn oogaian'« ne bodo imela uspeha. Slični sklepi so bili sprejeti tudi na drugih zborovanjih, na katerih so govorili komunistični govorniki Dejstvo, da ni pripravljeno zadostno število varnostnega moštva, ogroža v veliki meri rove. Manjši požari so na dnevnem redu. vendar pa so mogli dosedaj vse pogasiti. Snoči ie izbruhni! v rovu Patria večji požar Takoj je bilo odposlano večje •število var« nostnega moštva, ki ie pogasilo požar. Nocoj je v rovu Ivan I. izbruhnil požaT. iri traja še dalje, škoda se še ne more oceniti. Priprave za varnostno konferenco v Ženevi Budimpešta, 17. februarja, a. Ministrski predsednik grof Bethlen in zunanji minister Valko odpotujeta že 1. marca v Ženevo, da bosta še pred zasedanjem Sveta Druitva narodov razpravljala z driavniki o vpraianjih, ki so na dnevnem redu in ki zanimajo Madžarsko. Kakor znano, se bo Svet Dnritva narodov na svojem marčnem usedanju bavil s prošnjo Male antante za investfgacijo proti Madžarski zaradi tihotapske afere v Monoštru ter z madžarsko-rumunskim agrarnim konfliktom. Berlin. 17. februarja, (be.) Danes se odpelje nemška delegacija na varnostno konferenco v Ženevi. Huda obtožba italijanskega poslaništva v Beogradu Nova razkritja «Orjune», ki obtožuje italijansko poslaništvo, da je organiziralo špijonažo v Jugoslaviji «Orjuna» objavlja v svoji včerajšnji številki nova razkritja o italijanski špi-jonaži v Jugoslaviji. Dočim so bili doslej objavljeni slučaji več ali manj lokalnega značaja in so obremenjevali v prvi vrsti le italijanski generalni konzulat v Ljubljani, vsebuje včerajšnja objava silno težke očitke proti italijanskemu poslaništvu v Beogradu. Očita mu naravnost, da je organiziralo italijansko špijonažo v Jugoslaviji in da je dajalo tozadevne naloge svojim konzulatom. «Orjuna» objavlja pismo, ki ga je poslal g. Petrucci. po navedbi «Orju-ne» tajnik italijanskega poslaništva v Belgrado o. Settembre 1927. j Rišervatissimo per Lci šolo. Decifri Ella stessa. No. 6387. RR. Consolati Generali Zagabria Lubiana f»ecoudo informazioni pervenute da fonte confidensiale le manovre d"ineiemc deireser-cito 8HS si svolgerebbero durante il mese corrente sulla zona di confine italo-jugosla-vo, con la partecipazicue di parecchle di-visioni. 11 snpposfo generale delle manovre con-templerebbe 1'azione di truppe jugoslave contro on attacco italiano attraverso alla (rontiera Giulia, avente con diretfrice prin-cipale 1% minaccia del Goriziano. Le loca-lita ehe rientrerebbero nel eampo di ma-novra sono le seguenti. secondo 1'ordine degli eventuali svolgimeiiti tattici previsti: Jeseqica. Sava di Wur2en. Sava di Bohinsk. Ziri, Vrkinka. Slanina, Crknica, Stari trg, Litija, Celje, Zidani Most, Noro Mesto. Kar-lovae, Nella eventnalita ehe tali esercitazioni abbiano a essere eftetuate prego V. S. ado-perarsi con tntti i mezzi di cui potra dispor-re, allo scopo di raccogliere le maggiori possibili notlzie circa le importazioni lo svolgimento e risnltati e le impressioni delle esereitationi medesime(.) PETRUCCI. Beogradu, generalnima konzulatoma v Ljubljani in Zagrebu. Pismo je tako iasno, da ne potrebuje nikakega komentarja. Pač pa vsekakor potrebuje, in to še prav nujno, takojšnje razjasnitve. Nrmamo mogočnosti kontrolirati, ali je objavljeno pismo avtentično ali ne. Ako je avtentično, odkriva vsekakor mednaroden škandal, preko katerega naša javnost in tudi naša vlada ne moreta preiti molče. Zato je pač pričakovati, da bo vlada čim prej pojasnila, kaj je na stvari. Pismo, ki ga objavlja «Orjuna». se glasi v originalu in prevodu: Beograd, 5. septembra 1927. Strogo zaupno samo za Vas. Dešifrirajtc Vi osebno. Štev. 6387. Kralj. gen. konzulati Zagreb-Ljubljana Temeljem informacij, pridožlih iz konfi-dentičnih virov, se bodo razvili v obmejni coni ifalo - jugoslovanski celokupni manevri SHS vojske za časa tekočega meseca z udeležbo nekoliko divizij. Glavni z a d a t e k (vojaških režb) manevrov zamišlja akcijo jugoslovanskih čet proti italijanskemu napadu preko julijske meje. iniajoč za glavno smer ogrožanje Goriškega. Kraji, ki bi na podlagi reda even-(uelnih predvidenih taktičnih izvršb prišli v poštev kot maneverski teren. So sledeči: Jesenica. Sava di Wurzen. Sava di Bohinsk. Ziri. Vrkinka. Slanina. Crknica. Stari trg. Litija. Celje. Zidani Most Novo Mesto. Kar-lovac. V slučaju, da se bodo te vežbe uresničile, prosim Vašo Signorio, da izrabite m sredstva. s katerimi zamorete razpolagati v svrho, da pridobite čim več mogoče informacij o sestavu, razvoju in o uspehih in utisih teh manevrov(.) PETRUCCI. »Jutro" razburja fašistično Italijo Fašistični tisk, na čelu mu Mussolinijev organ, je razburjen, ker bo «Jutro» priobčilo jutri razgovor z bivšim italijanskim ministrskim predsednikom Fr. Nittijem Trst, 17. februarja, 1. «Popolo d i Trieste* se danes razburja zaradi pripomb «Jutra» k komentarju milanskega fašističnega glasila glede rešitve srbske vojske s strani italijanske vojne mornarice. (!?) Posebno se je razgrel zaradi naznanila, da bo «Jutro» objavilo razgovor z bivšim italijanskim ministrskim predsednikom Nittijem. (Razgovor bo objavljen v jutrišnji številki.) «Evo vam, za Boga», vzklika tržaški Adriano< in »Požar-, nadalje Schrecker-jeve »Zaznamovane . Automata in princeso . Bittnerievega M.izikanta-. Pfitznerje-vo opero »Palestrina ■.-Dcbussvjevega Pe-leja in ..Melisando--, Rožickega Erosa in Psiho«, Korzakova »Carjevo nevesto«', Mu-sorgskega > Borisa« in letos Prokofjeva »Tri oranže«. Mi si v tri oranže zaljubljen? Sem! In še zelo! Ne samo platonski, tudi idelano. Vlogo kralia Treia sem sprejel z nekako skepso, toda žc pri drugi klavirski skušnji sem si bjl glede "koncepta vloge na jasnem. Z vsega početka sem si jo zamislil prav tako, kakor sera jo pozneje podal. Vsestransko pnznanje mi je bilo potrdilo, da sem vlogo pojmoval pravilno. Kralia Treia ob vseh prilikah z radostjo pojem in igram. Kako sj zadovoljen s svojim pedagoškim delovanjem? Iz moje šole so Janko, Majdičeva, Spa-nova in Popovičeva, ki so že vsi nastopali v gledališču. V pedagošk. stroki sem bil učitelj Angele Trostove Sicer pa Je bilo precej mojih sedanjih kolegov v moji šolj. Slavko Osterc. imena voditeljev Kmečko-demokratske koalicije: Svetozar, Stjepan in Liubo-mir. Ujedinjenje slovenskega učiteljstva Že več mesecev so se vršila naporna pogajanja za sporazum med obema učiteljskima organizacijama. UJU in «Edinstvom». Vlogo posrednika ie z uspehom vršil zlasti g. Engelbert Gangl, ki mu je naposled bilo dano zadoščenje, da je bil sporazum perfekten. ^Edin-stvo» se bo v smislu tega dogovora z vsemi svojimi sreskimi društvi in člani zopet združilo z UJU, ki bo odslej združevalo v svojih vrstah vse učiteListvo Slovenije. Po tem sporazumu zastopstva UJU in «Edinstva», ki se je dosegel na sprav-niški seji v četrtek 16. t. m., bo učiteljska organizacija «Edinstvo» te dni likvidirala in njeno glasilo istega imena prenehalo izhajati. Trojčki KDK v srbski kmečki družini Svetozar, Stjepan in Ljubomir. Beograd, 17. februarja- Iz Dolgega sela v Šumadiji poročajo o izrednem družinskem dogodku. Žena uglednega kmetovalca Artihune. Angela, je porodila tri zdrave fantke. Ko so jih nesli h krstu, ni bil kmetovalec Ar-tihuna nič v zadregi, s kakšnimi imeni naj krsti svoje tri novorojenčke. Kot znan pristaš KDK iim je določil Zastrupljena mladenka na cesti Včeraj okoli 14JO ure so našli na cesti pri D. M. v Polju 20 letno mladenko Cerničevo, ki se ie zvijala v hudih bolečinah. Sprva so mislili, da gre za navadno omotico, ko pa se dekle le ni zdramilo, so jo natančneje pregledali m ugotovili, da se ie morala zastrupiti. Hitro so jo naložili na neki avtomobil. ki ie po srečnem naključju prihitel po cesti, in jo odpeljali v ljubljansko splošno bolnico. Mladenka se ves čas ni zavedla ter ie takoi po prihodu v bolnico izdihnila. Zopet samomor — vzroki še niso pojasnjeni. Nepojasnjena ljubavna drama Obup dveh slovenskih natakaric v Splitu. Split, 17. februarja. Dijak brnske tehnike Edvard Seidl, ki so ga včeraj našli od revolverskih strelov težko ranjenega ob morski obali, nedaleč od trupla svoje ljubimke Hil-degarde Landove, je prišel danes v bolnici k zavesti, vendar pa ni hotel podrobneje razodeti, kako se je odigral tragični dogodek. Pri mladem paru so našli samo 10 Diu in se smatra, da sta hotela izvršiti samomor dogovorno zaradi finančnih neprilik. Češkoslovaški konzul ie o dogodku obvestil policijo v Brnu. Danes je hotela v Splitu izvršiti samomor neka natakarica, Slovenka. Obesila se je na vrv in so jo našli že v nezavesti V zadnjem trenutku so ljudje še prerezaJi vrv, nakar so ob-upanko prepeljali v bolnico, kjer je pozneje izpovedala, da je hotela izvršiti samomor, ker se je kratkomalo naveličala življenja. Enako je te dni poskušala izvršiti samomor natakarica Julka Vičarjeva, rodom iz Slovenije. Nameravala se ie obesiti, vendar ie bil samomor še pravočasno onemogočen. Na policiji je izjavila, da je hotela v smrt zaradi nezaposlenosti. Tragična smrt trgovske družine v Ljubljani Trgovec Josip Vatovac in žena sta se skupno s 71etnim sinčkom zadušila s plinom Ljublajna, 17. februaria Ljubljansko prebivalstvo ie danes pretresla novica o strašni družinski tragediji. Že takoj po 8. uri se je bliskovito razširila po mestu vest o samomoru trgovca Josipa .Vatovca, s katerim je šla v smrt tudi njegova žena Elizabeta. z njo vred pa tudi 71etni sinček Franci. Pod dojmom tega strahovitega dejstva so Ljubljančani sprva naravnost onemeli, tekom dne pa je dal dogodek ljudem povod za najrazličnejše komentarje. Razkritje tragedije Malce pred S. uro je začul g. Učak, kontrolni poslovodja konzorcija Vatov-čeve trgovine v Golobovi hiši na Rimski cesti št. 5 v vežici za trgovino pridušen vzkrik, uaka.r je takoj stopila vsa bleda in opotekajoča se v trgovino Ibletna hči trgovca Josipa Vatovca, Valči. G. Učak se takoj sprva ni niti zmenil za njeno čudno vedenje, ter ji je celo naročil, naj nalije v neko posodo petroleja. Vendar pa se Valči ni zmenila za njegovo naročilo; planila je nazaj v vežo in zaihiela v krčevitem joku. Jokaj e je odhitela na dvorišče k hišnici, kjer je v čudno zmešanih besedah skušala pojasniti, kaj je pravkar videla v mali kuhinjici za trgovino, kjer . sta zasilno stanovala oče in mati s si- ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Danes velika gala premijera RUSKEGA UFA VELEFILMA Ljubezen JEANNE NEY Zloglasna črezvičajka... Strahote rdečega terorja Barikade in ruska revolucija V glavnih vlogah Edith Jehanne in Biigitte Helm znani iz filmov «Šah carici-« in «Metrojx>lis». Strašno sliko današnje sovjetske Rusije si lahko napravi vsak obiskovalec tega filma Mladini prepovedano! Pri vseh predstavah ob 4., pol 6., pol 8. in 9. igra naš najboljši povečani orkester Josip Vatovac nom Franckom. — Vsi so mrtvi! Vsi so mrtvi! . . . je jadikovala in nato vsa zmedena pohitela na cesto. G, Učak, ki je čul dekletovo jokanje, je takoj stopil iz trgovine v vežo ter odprl sobico, odnosno kuhinjico- Vatov-čevih Pretresljiv prizor Ckn je g. Učak odprl vrata, mu je udaril v nos in usta močan duh po plinu, ki je celo njega hipno nekoliko omamil. Hitro pa se je zavedel, stopil v sobo ter zaprl plinovo pipico. Ko se je ozrl ekrog, je ugledal na postelji ob steni Josipa Vatovca, obrnjenega k zidu, bledega, brez vsakih znakov življenja. Tik zidanega štedilnika, na katerem se je nahajala še mala plinova pečica, iz katere je enako uhajal duh po plinu, je ležala na žimnici, pogrnjena z odejo njegova soproga Elizabeta, ki je tiščala k sebi z desno roko sina Francka. Mrtva sta bila tudi onadva. Globoko presunien ob tem prizoru je hitel g. Učak povedat novico vajencu v trgovino, medtem pa so se že naglo zbirali v veži hišni prebivalci, ki jih je hišnica obvestila o strašnem dogodku. Hči Valči je slučajno na cesti srečala k policijskemu raportu hitečega nadzornika trnovske stražnice g. Brenčiča in mu je v pretrganih stavkih skušala pojasniti tragedijo. Nadzornik je takoj stopil v hišo. Valči pa je hitela naravnost k bližnjemu zdravniku dr. Bre-skvarju ter ga obvestila o dogodku in prosila za pomoč. ScDzacijonalni premijerni uspeh v Primus^Palastu v Berlinu! Danes svečana premijera v Jugoslaviji s pomnoženim orkestrom v kinu »Ljubljanski dvor». Moi prijatelj Harry Najnovejši, najboljši, senzacijonalni, zabavni, pustolovni Harry Liedtke« film sezije! Harry Liedtke v novi vlogi briljira kot elegantni pustolovec. — Senzacijonalna avtomobilska dirka. Krasni naravni posnetki iz Hamburga, Palerma, Genove itd. Danes premijerne predstave ob: pol 5., četrt na 7., tričetrt ra 8. in četrt na. 10. Marija Paudler Telefon 2730. Kino "-Ljubljanski dvor» UAR RY 1 LED mE i Mrtvi... Novica o tej veliki družinski tragediji se je naglo širila cd osebe do osebe po bližnji okolici in po vsem mestu. Pred hišo je naraščala množica radovednega in pod dojmom nepričakovane drame preplašenega občinstva, ki je skušalo z raznimi ugibanji prodreti na dno težke skrivnosti. Iz Jelačinove trgovine je policijski organ telefoniral po rešilni avto, ki je z drvečo brzino prihitel pred hišo v kratkih minutah. Nekai trenutkov prej je prispel tudi zdravnik g. dr. Viktor Breskvar, ki je takoj pregledal položaj ter, žalibog, moral ugotoviti, da je vsaka pomoč prepozna. Plin :e zadušil vse tri žrtve. Po tej ugotovitvi se je pisanih listov — poslovilna pisma. Prvo je bilo naslovljeno na 841etno Va-tovčevo mater Marjeto Vatovac, sta-nujočo skupno z njegovim sinom Josipom in hčerko Valerijo v Kolizeju na Gosposvetski cesti, drugo na g. L Volka, veletrgovca v Ljubljani, tretje pa na domače, na sina Josipa, hčerko Valerijo in ostale sorodnike. Pisma je policija zaplenila ter jih priklopila slikam in posnetkom na prizorišču družinske tragedije. Pot v mrtvašnico Ob 10. sta privozila pred hišo dva voza mestnega pogrebnega zavoda za prevažanje mrličev s tremi krstami. Bil je v srce segajoč pogled, ko so položili moža, ženo in otroka v krste ter Ga. Beti Vatovčeva in nj en 7-letni sin Franci Na drugi strani tc fotografije, ki so jo našli poleg poslovilnih pisem na mizi, je Va* tovac pred smrtjo s tresočo roko zapisal: "Poljubljam ženko in Francitaj« seveda rešilni voz zopet vrnil v gara^ žo, da odstopi poslednjo vlogo — mrtvaškemu odru . . . Samo truplo gospe Vatovčeve je bilo še toplo in je dr. Breskvar izvršil reševalne poskuse, ki pa so ostali brezuspešni. Brat in sestra Med množico ljudstva se .ie v teh razburljivih trenutkih prerival k vhodu v zasilno stanovanje staršev 17letni sin Josip, trgovski učenec v Trdinovi trgovini na Starem trgu. O strašnem dogodku ga je bil obvestil neki njegov tovariš. V veži sta se našla Josip in sestrica Valči in oba sta v objemu znova bridko zaplakala. Pretresljiv prizor je prevzel z neodoljivim ganotjem vse prisotno občinstvo. Suho ni ostalo nobeno oko. Poslovilna pisma Nekako ob 9. je prispela v hišo policijska komisija, ki sta jo tvorila policijski zdravnik dr. Avramovič i.n re-virni nadzornik g. Matko Močnik. Kakor g. dr. Breskvar, je tudi g. dr. Avramovič mogel pri pregledu vseh treh žrtev plina ugotoviti le smrt, ki je nastopila bržkone v prvih urah po polnoči. Nadzornik g. Močnik, ki si ie v družbi z drugimi policijskimi organi ogledal sobo, je našel na mizi več po- jili odnesli v voz. Sin Josip in hčerka Valči sta zopet obupno zaplakala in z njima vred vsa množica, ki se je gnetla v veži, na dvorišču in pred hišo. Vozova sta krenila z nesrečno mrtvo trojico proti pokopališču Sv. Krištofa, kjer so vse tri položili na mrtvaški oder. Ljudje pred hišo žalosti pa se še dolgo niso hoteli raziti. Gestikulirali so z rokami in vse križem ugibali razloge te nenavadne obiteljske drame, ki jih ie prevzela s sočutjem in nekako bojaznijo. 5 m 3 plina Ker je kontrolni organ mestne plinarne ravno prejšnji večer kontroliral števec plinske ure v sob! Vatovčevih, se je dalo danes točno ugotoviti, da je izpuhtelo iz odprtih cevi v sobi ravno 5 kubičnih metrov plina, k3r ie pač zadostovalo, da so se zadušile vse tri žrtve. Dušeči otrov jih je zazibal v večno spanje in vsakdo, ki jih je z:u-trai videl, je dobil vtis, da spe v globokem, prijetnem snu . . . Kaj pripovedujeta otroka? Sin in hčerka o preddogodkih strašne drame svojih roditeljev ne moreta povedati mnogo. Popolnoma sta strta. Va^či pripoveduje v- pretrganih stavkih: »Jaz in moj brat stanujeva, odkar sta Gruče občinstva pred hišo družinske tragedije t «-.TC"TROo št. 4? 4 Sobota 18. II. 1928. oče in mati zaradi varnosti trgovine opustila stanovanje v Kolizeju in si za trgovskim lokalom uredila zasilno prenočišče, pri stari materi. Snoči sva večerjala, kakor običajno, pri starših na Rimski cesti, nakar sva okrog 20. odšla dcmov k stari materi. Oče se mi je zdel že dalje časa nekam čuden, vedno globoko zamišljen. Bil je zelo nervozen, od časa do časa raztresen, ter je rad odhajal z doma. Enako se mi je zadnje dni zdela vedno žalostna tudi mati, ki je večkrat s skrbjo opazovala očeta. V trgovini, kjer sem bila tudi jaz zaposlena tekom dne kot va-jenka, sem večkrat opazovala, da se oče iti mati tiho razgovarjata, nakar sta se s plašnimi pogledi zopet obračala vsak v svojo stran m molčala*... Obup Neki stranki v hiši je pokojna gospa Vatovčeva pred nekaj dnevi zaupno potožila težavno stanje s trgovino ter je omenila, da si bo njen mož »gvišno kaj storil«. In res, pred tremi dnevi so morali domači paziti nanj. Okrog štirih zjutraj je prvič nameraval zastrupiti sebe, ženo in najmlajšega sinčka. Ču-ječa soproga je njegov namen preprečila. Zato pa se je tragedija završila v minuli noči, in sicer to pot sporazumno s soprogo, kakor je razvidno iz poslovilnih pisem Najlepše piše pokojni Vatovac svoji ubogi 84letni materi, pri kateri se je mudfil zadnje štiri dni mnogo dalje na obisku kakor običajno. Sedel je pri njej ure in ure, mati mu je bila še edina tolažba. V pismu na njo pravi med drugim: Zadnje slovo "Živel sem pri Vas zadnje dni in Vi, reva, niste vedeli, kaj naj pomenijo ti obiski pri Vas. Ljuba, zlata mama, za Vas sem vedno živel in imel sem Vas rad kakor nikogar na svetu« . . . V drugem pismu, naslovljenem na veletrgovca Ivana Volka, prijatelja, toži pokojnik svojo usodo in ga v iskrenih besedah prosi, naj se zavzame za njegovo hčerko, da se izuči trgovine, da je ne zadene enaka usoda kakor toliko drugih sirot. Na drugo stran lista je naslovil več vrstic tudi na trgovca g. Trdino. Tudi njega lepo prosi, da se očetovsko zavzame za fanta Josipa, da se bo izučil, ker bo sicer kot sirota brez očeta in matere nesrečen vse življenje. Svojim sorodnikom je napisala več besed v slovo tudi ga. Vatovčeva. Pravi, da odhaja v smrt sporazumno s soprogom in navaja: »Saj sem se dosti trudila, toda v trgovini se ni dalo ničesar več storiti, ter je ostal ves moj napor zaman« . . . Finančni položaj Kakor je razvidno iz vseh pisem, je postal finančni položaj pokojnega Va-tovca obupen. Konzorcij trgovcev, ki so ga zalagali v njegovi špecerijski trgovini, v kateri pa je prodajal tudi različne deiikatese in vino v zaprtih steklenicah, je ugotovil, da presega dolg že 70.000 Din. Da sc upostavi red, so končno ti združeni trgovci namestili v Vatovčevi trgovini za kontrolo svojega nasfcavljenca, ki je nadzoroval trgovanje in dnevno zaključeval blagajno. Lahko si je predstavljati, da je de-rutno stanje navdajalo Vatovca z obupom. Zadnje čase je Vatovac zjutraj odhajal z doma in se često šele zvečer vračal domov. Njegova žena Beti je trpeče delila z nesrečnim soprogom krufo usodo in se končno odločila za skupno smrt s tem. da je vzela k sebi tudi najmlajšega sina Franceta, katerega so našli v njenem objemu na ma-traci, položeni preko zabojev ob štedilniki!. Rodbina Pokojni Josip Vatovac se je rodil v Ljubljani, U. decembra 1881.; njegova žena Beti, rojen 11. oktobra 1889., pa je bila hči glažiutarja Pečnika v Hrastniku. Svoj čas iima je trgovina prav dobro uspevala, zadnjo dobo pa je gospodarska kriza tudi Vatovca spravila v plačilne težave, iz katerih se ni mogel rešiti. Prej sta Vatovca stanovala s svojo diružino pri njegovi materi v Koleziji, končno pa sta si v kuhinji za trgovino uredila zasilno stanovanje, ker se jima je zdelo, da trgovski lokal ponoči ni dovolj varen. Dočim sta njuna dva starejša otroka še nadalje ostala pri stari materi, je najmlajši sinko Franci, ki je bil nekoliko slabotnega zdravja, spal pri materi. Bil je ljubezniv dečko in je dnevno opoldne zahajal k gospej Gra-brijanovi v isti hiši. kjer je za okrep-čilo dobival juho. Včeraj popoldne je dobil tudi kavo in se je pohvalil: — Oh, kako je bila dobra! Jutri pridem zopet . . . Proti večeru se je igral z otroki hišnice. Okrog 20. je prišla mati ponj tn ga za roko odvedla spat, za večno. Kdo bi vedel, kako se je v turobni noči odigrala tragedija. Okrog 2. je Sumijeva dekla v kuhinji v I. nadstropju začula, da je spodaj nekaj močno zaropotalo. Mraz jo je pretresel in do jutra ni mogla zatisniti očesa, dasi ni niti najmanj slutite, kaj se je spodaj godilo. Na mrtvaškem odru Kmalu po prevozu krst v mrtvašnico pri Sv. Krištofu so začele tjakaj prihajati velike gruče Ljubljančanov. Po-ooldne ob 5. so mrliče preoblekli. Bledi kakor iz voska leže na mrtvaScem odra in v smrtnem pokoiti čuvajo skrivnost svoje zadnje ure. Domače vesti Male prijatelje «Jutra» in njih roditelje opozarjamo na jutrišnjo Številko, v kateri izide začetek nove pravljice s slikami. Nihče, kdor je zasledoval doživljaje »Princeske Zvezda-ne«, naj ga ne zamudi! * Promocija. Na zagrebški univerzi je bil premoviran prošlo sredo g. France C i b e r iz Šiške, rodom iz Novega mesta za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! * Učiteljski kongres. Izvrševalni odbor Udruženja jugoslovenskih učiteljev je sklical za prihodnji teden plenarno seio, na kateri se bo sklepalo o letošnjem učiteljskem kongresu. Določili se bodo krai ln čas kongresa ter dnevni red zborovanja. * Nova potniška tarifa. Dne 1. marca bo stopila v veljavo nova železniška tarifa, II del, za prevoz potnikov, prtljage in eks-presnega blaga. Istodobno se bo razveljavila potniška tarifa II. del, južne železnice z dne 15. aprila 1930. Posetniki primorskih krajev in kopališč, ki so nastopili potovanje pred 6. februarjem, se morejo še poslužiti odredb stare tarife do poteka 60 dnevnega roka. Po novi tarifi preneha veljavnost 50% popusta za izvoz cvetja in zelenia kot eks-presnega blaga v jugoslovensko-avstrijskem prometu. Dosedanje legitimacije za kupovanje mesečnih kart za javne uslužbence in dijake oziroma za tedenske delavske karte bodo ostale še nadalje v veljavi. * Na pomorski vojni akademiji v Dubrovniku je razpisano mesto profesoric za nav-tiko. Reflektanti morajo bit} ali aktivni pomorski oficirji v činu poročnika bornega broda 1. ali 2. razreda ali pa rezervni pohorski oficirji. Prošnje je vložiti do 15. aprila pri komandantu pomorske vojne akademije v Dubrovniku. PredDustno soboto 18. H. Vlili maiMa Sokoiskefla Ua v Šoštanju * Novo Meštrovlčevo dela Te dni se na obrtni šoli v Splitu dovršava model spomenika Grgura Ninskega. ki ga 'e Meštro-vič darova! mestu Splitu. Ko bo model dovršen. bo v prisotnosti vseh splitskih društev in odličnih meščanov postavljen na pcristil, da se bo v zvezi z nastalo polemiko videlo, kak efekt bo imel na tem mestu. * Naša emigracija. Po statistiki Izseljenskega komisarijata v Zagrebu se je v mesecu decembru 1927. izselilo iz naše države v prekomorske dežele 1425 oseb (v primeri z decembrom 1926. 11 več). Skupno število izseljencev (21.976) za dobo od l januarja do konca decembra 1927. je večje za 3746 oseb kakor v isti dobi prejšnjega leta. Največ se lih ie izselilo iz Hrvatske (426) potem iz Dalmacije (401), iz Slovenije (215), Vojvodine (211). Srbije (97) Bosne in Hercegovine (53) in črne gore (22). Izselilo se jih je v Argentino 697, v Zedinjene dr ž?ve Severne Amerike 374, v Urugvaj 126, v Avstralijo 82, v Kanado 58. Vrnilo se je lf.nsko leto v staro domovino 5753 emigrantov. Priporoča se vinotoč - kavarna „CENTRAL" V nedeljo in na Pepelnico že ob 4. zjutraj odprto * Subvencija parobrodnišklm družbam. Ker se naše pomorske parobrodniške družbe nahajajo v občutni krizi, so njihovi zastopniki zahtevali od prometnega ministrstva, da jim v novem proračunu zviša subvencijo za 7.500.000 dinarjev. * Smrtna kosa, V Ljubljani je včeraj umrl major v pokoju in upravitelj rudnika Orle g. Adolf Jeršinovič. Pogreb bo jutri ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojniku blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie! + Zborovanje učiteljskega društva UJU za laški okraj se bo vršilo v četrtek 23. t. m ob 8. uri v Zidanem mostu. Ob tej priliki bo imel učitelj Dolgan predavanje o delovni šoli. + Loterija Zveze obrtnih zadrug v Ljub-Usni. Povodom svoje pet in dvajsetletnice prireja Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani veliko efektno ioterijo z bogatimi dobitki, ksterih .ie 1010. Glavni dobitki so: avtomobil konj z opremo in vozom, vagon premoga. denarno, radijski aparat, zlata žepna ura, moško ali žensko kolo, šivalni stroj, sto metrov platna, vreča moke. 20 kg masti itd. Cena srečki ie 3 Din * Zgodnja kresnica. Geometer Miroslav Ctrne je predvčerajšnjim v Spodnji Šiški v je! kresnico, ki je letala po Janševi ulici Pač [zreden primer v sredi februarja. * Železniškim upokojencem! Prejeli smo: črtali smo v časopisih o priznanicah za 20 odstotne odtegljaje ob priliki žigosanja avstrijskih bankovcev, da se z njimi lahko Plača davek. Na to opozarjamo železniške upokojence, ki so morda v posesti takih primarne, glasečih se na ime upokojenca ali pa na itn« njegove žene, oziroma družinskega člana, seveda, ie tedaj če živijo v skupnem gospodinjstvu. Priznanice ne smejo biti poškodovane, biti morajo cele, v lahko čitljivem tekstu in znesku samo do tisoč kron. Take priznanice se lahko oddajo Pri računskem oddelku direkciie državne železnice v Ljubljani naikasneje do 3 marca NA.fBOL.lSF čistilo za parkete se dobi ori tvrdki • STANE DERGANC. družba z o. z., UUBUANA. Pred Skotijo št. 20. IUk t. 1. Pri železniški direkciji store to, seveda lahko samo oni upokojenci, katerim direkcija nakazuje pokojnino. — Društvo želez-n;škili upokojencev. * Župančičeva proslava v Sarajevu. Iz Sarajeva nam pišejo; V palači društva »Napredak« je U. t. m. priredil agilni Slovenski klub proslavo petdesetletnice Otona Župančiča. Program so tvorile recitacije pesnikovih del, ki so jih prednašali gospodični V. Puttova in 1. Čremošnikova ter g-Fr. Skalar. Slavnostni govor je imel profesor g. Franjo Poljanec, ki je očrtal pesnikov pomen in njegovo delo. Slovenski pevski zbor je zapel Sch\vabov »Večer na mor-juc in Adamičevega »Vasovalca« — Obisk proslave je bil izredno povoljen in so se lepe s'avnosti razen Slovencev udeležili tudi številni zastopniki oblastev in raznih hrvatskih ter srbskih kulturnih organizacij. Posebno mnogo ie bilo muslimanov, ki s.o pazljivo sledili predavaniu in deklamacijam Siavljencu so poslali naslednji telegram: »Z udivljenjem klanjajoči se Vašemu vele-umu Vam kličemo zborovale: zbrani na proslavi Vaše petdesetletnice v Sarajevu: Sc mnogo let!« 19. februarja 1928 VELIKA MAŠKERADA ,V žrelu vulkana' v Sokolskem domu v Skoi.il Loki. * Železničarska stanovanja v Novem mestu. Generalna direkcija državnih železnic je votirala kredit v znesku 755.0C0 Dra v svrho gradbe poslopja za nastanitev železničarjev v Novem mestu. * Naročnikom »Zborov«! Pni dvojni zvezek izide v kratkem. Zakasnil se ie zaradi nove opreme, v litografiji in tiskarni. Za zamudo bodo naročniki odškodovanj z bogato vsebino lista, ki bo poslej zopet redno izhajal. — Naročite se na »Zbore«! * Vasilij MIrk: Deset povesti za našo klavirsko mladino. Cena 20 Din. V vseh knjigarnah! + Prpičeva tolpa v desinfekcijL Zaradi pegastega legarja v zagrebških zaporih bodo danes z avtomobili odpeljali iz zaporov v desinfekcijski zavod Prpičevo razbojniško tolpo. Že danes so prepeljali v razku-ževalni zavod 150 aretirancev, kar je vzbudilo veliko pozornost med občinstvom, ki se je zbiralo v velikih gručah po ulicah. * Finančni stražnik ustrelil seljaka. V bližini dalmatinskega sel3 Smolčič je bil predvčerajšnjim seljak Ilija Radmiiovič ustreljen od finančne patrulje, ki ga je v mraku smatrala za tihotapca. Patrulja ga je trikrat pozvala, a ker ni obstal, marveč začel bežati, je streljala za njim Od treh kiogel zadet se je Radmiiovič zgrudil na tla. Njegovo stanje jc brezupno. * Potresni sunek ob italijanski uieji. Iz Podgore pri Ložu nam pišajo: Dne 16. t. m. ob 5.20 zjutraj smo občutili tukaj potresen sinek, trajajoč več sekund. * Odebeleli ljudjie lahko dosežejo z vestno porabo prirodne grenčice »Franz-Josef« vitko postavo. Mnogi profesorji priporočajo sFranz-Josef« grenčico tudi kot izbomo sredstvo proti žalitvi srca. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane u— Komerz na čast Juliju Betettu. Po nocojšnji operni predstavi v proslavo 25Ietne-ga jubileja opernega pevca Betetta bo v prostorih restavracije Kazina komerz v obliki prijateljskega sestanka, h kateremu vabimo vse prijatelje odličnega slavljenca. u— Slavni biljardni mojster v Ljubljani. V četrtek je prispel v Ljubljano znani biljardni mojster in pedagog g. Nikola Sottler rodom Hrvat iz Krapine. Sottler se je udej-stvoval z velikim uspehom 25 let v največjih mestih Evrope (Pariš, Bruselj, Berlin Amsterdam in Dunaj). V Berlinu si ie 1. 1912 pridob'1 mojstrstvo Nemčije ter ie bil odlikovan z zlato kolajno Mojster Sottler se je vrnil pred 6 meseci v domovino in je osnoval v Zagrebu biljardno akademijo ter biljardni klub. ki šteje že preko 100 članov. Mojster Sottler se bo mudii nekaj dni v Ljubljani in priredil danes popoldne in zvečer v kavarni »Union« biljardne produkcije. Opozarjamo ua to posebnost, ki se pri nas vidi le redkokedaj. u— Občni zbor Kovinske zadruge za Ljubljano in okolico se je vršil v nedeljo 12. t. m. V odbor so bili kooptirani nekateri novi člani. Odbor je sestavljen takole: načelnik . Franc Batjel, podnačelnik Franc Vr-trovec. odborniki: Ivan Jurkovič. Franc Florjančič, Gjuro Besednik, Ludvik Baraga Franc Barič, Franc Ogrin, Franc Kristan. Oton Zemelrok, Anton Oblak. Jožef Pintar: namestniki: Peter Škafar. Ivan Kovač; odborniki za okolico Martin Fine. Peter Volčič; pregledovala' računov: Franc Bar. st., Emerich Tschokart. 396 u— Predavanje v Društvu »Soča«. Drevi ob 20. uri se bo vršilo v Ljubljanskem dvoru predavanje odličnega znanstvenika g. Bukovca, svetnika v pokoju, o temi: »Kaj je in kako nastane med.«: Po predavanju petje salonskega Kozinovega kvarteta in razni šaljivi prizori Vstcp prost.! u— Radio. Danes ob pol 9. zvečer bo predaval v Radio-klubu na velesejmu g. Jakopič o spojitvi megadyna Člani amaterji uljudno vabljeni. u— Savez trezne mladine. Danes ob 17. bo v Akademskem kolegiju III. redni občni zbor mestnega središča z običainim dnevnim redom. Udeležiti se ga moraio vsi delegati raznih kol. Vabljeni so pa tudi dTugl člani in vsi prijatelji našega pokreta. u— »Higiiena v zakonu*. Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD popularno znanstveno filmsko delo. posneto ob sodelovanju znanih medicinskih kapacitet na praških in du- najskih klinikah. Ob fiitmi, ki predočuje temelje srečnega zakona tn seksualne etike v svrho okrepitve in poplemenitve naroda, bo predavala ga. dr. Finkova. zdravnica v ljubljanski ženskj bolnici. Predstava je dovoljena le odraslim nad 16 let ln sicer samo ženskam Za moške se bodo vršile predstave tega filma šele prihodnji teden. Opozarjamo vse naše ženstvo na ta spored ZKD. ki se bo predvajal le dvakrat in sicer danes ob 14JO in jutri ob 11. dopoldne v prostorih kina Matice. Veliki pustni korzo »SLAVCA« 19. II. Union u— Na jadranski obali. Ponovno opozarjamo na današnjo maškerado Sok ob I. na Taboru Pričakuje se velika udeležba za to najlepšo tn manifestaciisko prireditev letošnjega predpusta Dohod za maske nasproti voiašnici. za ostalo cen!, občinstvo pri glavnem vhodu z južne strani Obhod in promenada mask in letoviščarje^ točno ob 21 uri Predprodaja vstopnic za nečlane pri tvrdki Stane Derganc. Pred škofijo št. 20.. do IS ure, za člane pa od 16 do 19 ure v pisarni na Taboru. Maskam bo na razpolago topla voda v Taborskem kopališču DANES ! DANES! IS. FEBRUARIA v »KAZINI« PLisS GRAFIKE u— Otroška maskerada Atene se bo vršila v veliki dvorani Narodnega doma jutri 19 t. m od 17. do 20 ure. Legitimacije po 10 Din se izdajajo istotam danes od 10. do 12 in od 16 do 18. ure. 395 u— Tamburaško društvo »Krim« priredi drevi 18. t. m. pustno veselico s plešem v gostilni Antona Steinerja v Trnovem Rekordna dekoracija. Priporoča se odbor. 360 Pustno soboto 18. t. m. Velika Maskarada Sokola1 «Ob Jadranski Obali» — Tabor u— Sokolsko društvo v Mostah priredi na pustno nedeljo 19. t. m. animirano zabavo pod naslovom »Valčkov večer«. Izvoljena in obdarovana bo kraliica cvetlic »miss Moste«. Izvrstna postrežba. K obilni udeležbi vabi staro in mlado odbor. 392 u— Plesne vaje se vršijo vsako nedeljo ob 15. uri v hotelu Bellevue. 398 u— Plesna vaja SO »Preporoda«« se bo vršila drevi ob 20 uri v areni Nar. doma. Pustna sobola v Sokolskem doma na Viču VII. maskerada: »Karneval v Moulin - rouge-u" u— Drobna policijska kronika. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina aktovke, 3 tatvine perila, 1 tatvina mleka, 2 tatvini gotovine. I telesna poškodba. 1 poškodba raje lastnine. 2 prestopka kaljenia nočnega miru, 1 prestopek nadlegovanja pasantov, 2 prestopka pasjega kontumaca. I prestopek La sevalnih predpisov. 1 poškodba električne napeljave. 1 množinski samomor in 10 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile jazvršene 3. in sicer 2 zaradi posesti blaga sumljivega Izvora ter 1 zaradi pijanosti u— Male tatvine. Trgovski sluga Anton Kralj ie prijavil, da mu je lz Zidarjevega hleva na Dunajski cesti št. 31 neznan tat odnesel 100 Din vredno aktovko z raznimi beležkami — Mlekarici Mariji Sitarjevi iz Zg Šiške je nekdo ukra! z vozička na Go-sposvetski cesti več litrov mleka s posodo vred. v skupni vrednosti nad 110 Din. — Hlapec France Strmole. uslužben pri Pustu v Streliški ulici, je opazil pred par dnevi da mu je iz suknjiča, visečega v sobi, zmanjkalo 200 Din gotovine. Strmole je kmalu izsledil tatu v osebi bivšega delavca ter ga prijavil policiji. — Na enak način je bii okraden čevljarski pomočnik Stanko Sekirca. stanuioč v Zelen' lami št 141, ki mu je tat odnesel 30 Din gotovine u— Pri kartah. V neki gostilnicl v Prešernovi ulici so se gostje v četrtek zvečer nekam dolgočasili. Da preženeta dolgčas, Sta trgovski zastopnik Josip J. ter potnik Štefan T sedla h kartam. Igri je »kibiciral« Štefanov brat Mihael. Ker pa je s svojim govorjenjem in vmešavanjem motil igro, se ie J. naenkrat razburil ter pričel Mihaela oštevati. Prišlo ie do živahnega prerekanja med katerim ie Miha žalil bratovega nasprotnika z besedami: »Goljuf«! Tega je osovka dvignila in zamahnil ie z njo proti Mihovi glavi. K sreči pa je prisotna gostil-ničarka zamah še pravočasno nrestrigla. Tedaj pa se je že razjezil tudi Miha, ki je pograbil drugo litersko steklenico ter io z vso silo treščil Jožetu v g'avo. Steklenica ie priletela Jožetu v glavo za uho in se na mestu razdrobMa Prizadejala mu je rano, iz katere je pričela v curVh Hrt kri To pa besnemu Mihu še nI bilo dovoli Za steklenico je iel proti Jožetu lučati še kozarce in končno tudi šolnik. Junak jo je pred pokli- canim stražnikom še pravočasno pobrisal, dočim so moraM težko poškodovanega Jožeta prepeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico. * u— Ne igrajte se z elektriko! Ko je pred-sinočnjim prišel mestni elektromonter Josip Sepio po Dolenjski cesti, je opazil, da so nekatere hiše v temi Kmalu je ugotovil, da visi čez dvomi električni vod v bližini Putrihove gostilne približno 2 m dolga žica, spajajoča napeljavi. Posledica tega je bila, da je pregorela na drogu poleg Putrihove hiše električna varovalka in da so mo-raii ustaviti delo vsi obrati na električni pogon v soseski. Zgolj sreči In slučaju je pripisovati, da se ni zadel ob visečo žico noben pasant, ki bi ga električni tok skoro gotovo na mestu ubil. Kdo si je dovolil šalo metanja žice čez električni vod poizveduje sedaj policija, ki naj krivca eksemplarično kaznuje. Iz Maribora a— Pozdrav češkoslovaškega generalnega konzula Mariborčanom, češkoslovaški generalni konzul dr Otokar Beneš, ki je jeseni zapustil Slovenijo m nastopil svoj« novo mesto v Bombayu v Indiji, je poslal JČ ligi v Mariboru razglednico, na kateri iskreno pozdravlja vse Mariborčane. a— Za snago bi red na ulicah. Policija Ima večkrat opravka z nemarneži. ki pone-snažijo ulice. Vse obsodbe vredno brezobzirnost pa kažejo tudi «-bo!.iši« meščani, ki vodijo svoje pse pred hiše na sredo ulice in niti ne pomislijo na pasante, ki pozneje gazijo po nesnagi Marsikomu pa zdrsi, da pade in se nevarno poškoduje, na odpadkih sadja, ki leže na pločnikih. Brezobzirnežem, ki mečejo po tleh jabolčne ogrizke ln lupine oranž, bi bilo dobro naložiti globo Končno naj bi se še strogo prepovedalo raznim prodajalcem na trgu razkladati blago po blatnih tleh. To je sedaj v Mariboru že tako v navadi kakor v turških krajih ob pazar-nih dneh. a— Nesreča hlapca. Včeraj je prišel v mariborsko bolnico z zlomljeno desno roko 26 letni hlapec pivovarne Union Alojzij Sprndler. Nesreča se mu ie dogodiia. ko je prevaža! drva v Slov. Bistrico. Pri Polskavi se mu je prevrnil voz, tako da so drva padla na njega in mu zlomila roko ODVETNIK \ t. dr. Eduard Bučar naznanja da je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnika A. Ravnikarja v Maribora, Aleksandrova c. 12. {z Celja e— Občni zbor krajevnega odbora zaščite dece v Celju se je vršil 16. t. m. Iz poročil predsednika šol. upravitelja g. Joška Bizjaka, tajnika učitelja g. Krameria Ln bla-gajničarke šolske upraviteljice gdč. Zupančičeve je bilo razvidno, da se mora dTuštvo boriti vsako leto vedno z večjimi težkoča-mi. Bede ln zanemarjene dece je vedno več. država pa je prav v tem najbolj kritičnem času odrekla društvu vsako nadaljnjo podporo. Navezano je zaradi tega edinole ra prostovoljne darove občin, okrajnega zastopa in denarnih zav/dov. ki so darovali lepe zneske. Največje veselje pripravlja revni mladini božičnica. Lansko leto sta dobili zanjo zasebna okoliška dekliška in okoliška deška osnovna šola po 5000 Din Blagajna izkazuje v preteklem letu skupnih dohodkov 21.870 Din. Pri volitvah ie bil izvoljen po večini stari odbor. Predsednik je šolski upravitelj g. Joško Bizjak, podpredsednica ga. ELa Kalanova. blagajničarka šolska upraviteljica gdč. Zupančičeva tajnik učitelj g. Kramer, odborniki oz. odboroice: ga. Božičeva ter gg. šolski nadzornik Pe-stovšek in trgovec Jagodič, namestnica ga. Logarjeva, pregledovalca računov gg. računski svetnik Kalan in šolski upravitelj Voglar. e— Občni zbor Rdečega križa v Celju bo v četrtek 23. t. m. ob 20. uri v sejni dvorani mestnega magistrata. Vabljeno je vse članstvo. c— Zadnji dnevi predpusta. Drevi bo maškerada Sokola v Celjskem domu. V torek popoldne bo v istih prostorih mladinski korzo Olepševalnega društva, zvečer pa velika maškerada za odrasle. Po!eg teh večjih prireditev bodo po raznih gostilnah domače zabave, tako da bo na pepelnico maček popoln. Za postni čas se nam obeta še prireditev Planinskega društva in plesni večer Celjskega godbenega društva dne 17. marca. e_ Policijska kronika. J. Kuzman, 30 letni delavec, je ukradel v četrtek trgovcu g. Blažu Sodinu iz veže PlevČakove gostilne kolo. vredno 1500 Din. Prijeli so ga preden je kolo prodal. — Zobozdravnik g. dr. Rudolf Sadnik je izgubil na avtovožnji iz Celja do Št. Ilja rjav kožuhovinast damski plašč, vreden 10.000 Din z znamko »Egro« na ovratnfku. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše 1 Iz Kranja r— Sokolska maškerada, ki se bo vršila nocoj v vseh prostorih Narodnega doma bo največja predpustna prireditev na Go* renjskem. Iz števila prijav mask in skupin je sklepati, da bo letošnja maskerada do* segla po pestrosti svoj višek Navodila: Dohod za maske in ostalo občinstvo je pri obeh stranskih vhodih. (Glavni vhod je za« prt). Garderoba za maske je v gledališki garderobi, za ostalo občinstvo v spodnjih prostorih pod vestibulom Dostop imajo vse maske brez legitimiranja ob vhodu. V veliki dvorani svira polnoštevilni orkester Sloge, v gledališki dvorani Jazz band Slo« ge, v restavracijskih prostorih pa domača godba. Vabljeni in dobrodošli ste vsi! — Odbor. 397 Nocoj v Kranja največja na Gorenjskem. Iz Tržiča č— Tragedija mladega življenja na pia« nini Dovžanki je vzbudila v naši dolini splošno sočutje, in to tem bolj, ker je bil mladenič Miiivoj Komatinovič pri vseh ja« ko priljubljen. Domnevnih vzrokov za pro sto voljno smrt jc več. Eni pravijo, da je šel v smrt zaradi tega, kor bi moral odri* niti k vojakom, kar pa gotovo nc drži. Več p-odlage bodo imele družinske razmere. Z očetom se namreč ni razumel, kar ga je sil« no bolelo in težilo. Ko je imel v ponedeljek obvodno službo po pobočju Košute, se je zatekel v neko pastirsko kočo na Dovžan* kjt, kjer je službena puška upihnila mlado življenje. Še gorkega je našel njegov tova« riš finančni preglednik Tušek, ki se je vra« čal s planine Kovce preko Dovžanke v do* lino domov. Slišal je strel, kateremu pa n pripisoval posebnega pomena. Ko je po par minutah prišel do pastirske koče, mu je udaril v nos smrad po smodniku. To se mu je zdelo sumljivo. Odprl je vrata in nudil se mu je žalosten prizor: njegov dra* gi tovariš Miiivoj je ležal na tleh brez živ« Jjcnja. Bil je še gorak, a vsi poizkusi oživ* ljenja so bili brezuspešni. S pomočjo pri« klicanih je spravil nato Tušek pokojnika v dolino in v mrtvašnico v Tržiču. Pogreb* ne svečanosti so napravile na vse navzoče najgloblji vtis. Miiivoj Komatinovič je bil iz Prokuplja iz južne Srbije in so se mu naši kraji jako priljubili. Naj mu bo lah* ka slovenska žemljica, kjer je izdihnil svo« jo mlado dušo in odšel v večnost! č— Zadnji teden je bilo v Tržiču več smrtnih primerov. V treh dneh je bilo kar pet pogrebov. Na Fabrik; je umrla Katari« na Perkova, žena predilničarja, ki je do« živela komaj 25 pomladi. Pobrala io je su« šica, kakor že toliko naših ljudi. Marija Šarabonova ie bila včeraj pokopana. Njen mož je nočni čuvaj v predilnici. č— Število ljudi, ki bolujejo na gripi, je vsak dan večje. To se pozna tudi pri šol« skem obisku, ki je za sedanji čas kaj slab. 6— Okrajne ceste so v prav slabem sta« nju, kc-r je nastala že odmeka iz zemlje. Sedaj je čas temeljnega posipanja, da bo* mo imeli poleti trdne in dobre ceste. Naj« bolj potrebna nasipa je cesta iz Pristave v Križe. Cesta iz Križcv na Golnik se bo letos So na par krajih razširila in še osta« li kanali pokrili, tako da bo kar lepa avto« cesta. Okrajni cestni odbor bo moral sča« soma misliti na preložitev klanca pred Se* ničnem, ki dela prometu velikanske ovire. Kako je z razširjenjem ceste iz Tržiča na Bistrico na Malijevem vogalu, ne vemo na* tanko. Slutimo pa, da sc krha cela zadeva zaradi zahtev posestnice ge. M. Tu bo tre« ba najti primeren izhod za obe strani, da se čimpreje zadosti resnični potrebi in od* strani velika nevarnost, ki bi lansko leto skoro zahtevala več človeških žrtev. Kakor izvemo, se bo okrajna cesta na kolodvor v najkrajšem času popravila. Dela sc od* dana tvrdki Dedek, ki začne tc dni z de* lom. !z Trbovef? t— 30ietnico službe pri rudniku praznuje g. France Feštajn, rojen 1. 1869., ustanovitelj Sokola v Zagorju, odbornik Sokola v Trbovljah, odličen član in blagajnik SDS, častni predsednik pevskega društva Zvon in podpredsednik CMD. G. Feštajn je po« sebno vnet za lepo ubrano petje, zato ni čuda, da je pevec že 40 let. Že 1. 1891, je imd pri vojakih v Trbižu svoj pevski zbor, danes pa je pri našem Zvonu kot buffo*bas nenadomestljiv. Kot tovarišu in sobojevni* ku mu od srca čestitamo! — Kraj. org. SDS v Trbovljah. t— Velik pretep na Vodah. V sredo, ko je bil plačilni dan, je več razgrajačev vdr* !o v Delavski dom, kjer so izzvali prepir, tekom katerega sta bila ranjena z nožem krčmar g. T. in neki rudar. Ko so prišli stražniki, so tudi te napadli. Priti so morali na pomoč orožniki, ki so razgrajače areti« rali in odvedli v sodne zapore v Laško. Nadaljevanje zimsko športne olimpijade V smuškem teku na 18 km in v kombiniranem teku zmagajo Norvežani, — Šved Graistrom olimpijski prvak v umetnem drsanju za gospode. — Prvi nastop Kanade v hockeyu na ledu St. Moritz, 17. febr. Vremenske in snežne prilike niti danes niso bile sijajne. Zjutraj je bil led še dober, toda ko je zasijalo solnce, je postal mehak, Kulturni pregled Kako nastajajo bolečine v križu? V Društvu zdravnikov na Dunaju je predaval zdravnik dr. Jungmann o svojih raziskavanjih glede nastajanja bolečin v križu, ki so jim podvržene zlasti ženske. Prišel je do zaključka, da jih povzročajo v ogromni množini nepravilno delovanje mišic v okolišu hrbtenice. Takšne nepravilnosti se zgodijo n. pr. že zaradi nošnje visokih pet na čevljih, ki motijo ravnotežje mišičevja po vsem telesu, zlasti med hojo. Hrbtenica sama pri stvari navadno ni prizadeta, le včasi opazujejo z Rontgenovi-mi žarki pri kroničnih bolečinah v križu neko zmanjšanje njene kostne mase. Pravilno življenje, pravilno gibanje, pravilna obleka in obutev ter podobne stvari so torej najboljše sredstvo proti takšnim bolečinam. Vendar je izumil dr. Jungmann poseben steznik, ki se opira v nasprotju z dosedanjimi stezniki na okostje pasu. Baje se je ta steznik doslej zelo dobro obnesel pri ženskah, ki jih je bolelo v križu. Srnuški tek na 18 km. Danes se je vršil smuški tek na 18 km, pri katerem so se Norvežani revanžirali za svoj «neuspeh» v teku na 50 km. Zasedli so namreč prva tri mesta pred Finci in Švedi. Rezultati so biti naslednji: 1. Grotumsbraaten (Norveška) 1:37.01, 2. Hegge (Norveška) 1:39:01, 3. Odegaard (Norveška) 1:40:11, 4. Saaringen (Finska) 1:40:57. 5. Haakonsen (Norveška) 1:41.29, 6. Hedhmd (Švedska) 1:41:51 Kombinirani smuški tek Rezultati so bili naslednji: 1. Grotums* braaten (Norveška) 1:37:01. 2. Vinjarengen (Finska) 1:41:40, 3. Bronislav Ceck (Polj« ska), 4. Ncmecky (češkoslovaška). Umetno drsanje gospodov V tej disciplini se je vršil hud boj med Švedom Grafstromom m Avstrijcem inž. Bocklom. Naslov olimpijskega prvaka si je priboril Grafstrom. Placement je nastopni: 1. Grafstrom (Švedska) mestna številka 11, 2. inž. BockI (Avstrija) 14, 3. \Vanzeebrock (Belgija) 27, 4. Schafer (Avstrija) 35, 5 Sliva (češkoslo* vaška) 36, 6. Nikkane (Finska) 46. Hockey tekme na ledu Senzacija današnjega dne je bil nastop kanadskega moštva v hockeyu na ledu. Tekma se je vršila ob 8.30 dopoldne ter ji je prisostvovalo 2000 gledalcev. Kanada je z lahkoto premagala Švede z 11 : 0 (4 : 0, 4 : 0, 3 : 0); tr-ba pripomniti, da so Švedi nastopili z nekaterimi rezervami. Vendar pa Kanada ni pokazala one igre, kot leta 1924. v Chamonixu. Vzrok za to je mogoče v tem, da led ni bil ravno prvovrsten. Švica je sigurno, toda nekoliko previsoko premagala Anglijo s 4 : 0 (0 : 0, 2 : 0, 2:0). ■ -iV L ■ Službene objave LNP. (Iz seje poslov, odbora dne 15. II. 1928.) Razvrstitev I. kola tekem za prehodni pokal LNPa je sledeča: Igrišče ASK Pri« morja ob 14. uri Primorje : Panonija, ob 15.30 Slavija ; Slovan; igrišče SK Ilirije ob 14. uri Svoboda : Reka, ob 15.30 Jadran : Krakovo. Klubi se pozivajo, da nastopijo točno ob določeni uri, vsak klub mora po« staviti po enega stranskega sodnika izmed svojih starejših članov in vsak klub mora prinesti s seboj propisno žogo. Za slučaj deževnega vremena si pridržuje poslovni odbor pravico odpovedati tekme na licu mesta: moštva smejo ob slabem vremenu na igrišče šele na poziv službujočega od« bornika. — Služba: blagajnika na igrišču Primorja g. Rovan in SK Slavija, reditelj« stvo na igrišču Primorja g. Dorčec ter po 4 reditelji vsakega kluba za čas tekme nji* hovega kluba; blagaina na igrišču Ilirije g. Mahkovec in« SK Svoboda rediteljstvo g. Bačar in po 4 reditelji vsakega kluba za čas tekme niihovega kluba. Nastop službe ob 13.30. reditelji za drugi dve tekmi se morajo jpviti službujočemu odborniku pol ure pred drugo tekmo. — SK Natakar se ?, ozirom na niegovo utemeljeno prošnjo z dne 15. t. m. oprosti letošnjega tekmova* nja ■ t orehodni pokal LNP. Z današnjim dnem se ukine veljavnost starih, enostransko tiskanih j dsaveznih tiskovin za prijavo igralcev Prijave, ki bi se v bodoče predložile podsavezu na teh tiskovinah, bo kratkim potom zavrnil taj* nik II. Anulira se verifikacija igralca Kropf Oto« na (SK Svoboda M.), ker se klub ni odzval na pismeni poziv z dne 19. jan. glede nred« Jožitve nove pravilne prijavnice. — Dvig* ne se pridržek, s katerim je bil verificiran dne 5. nov 1927. igr Koren Evald za SK Reko. — Dvigne se zabrana igranja igr Ba« tiču Viktorju fSK Svoboda. L,.). obiavlje* na 14. dec. 1927 — Popravi i a se verifika* cija igr. Habicht Jože in Fugina Ladislav za SK Svobodo (Lj.), obiavlicna dne 14. t. m., tako, da dobita pravo nastopa dne 10. avgusta t. 1. _ SK Slavija odjavlja igralce Tratnik Josip, Ahčan Stane, Kampjut AJeks, Belič Ivan, Albrecht Vinko. Verificirajo sc s pravom nastopa dne 25. februarja: za ISSK Maribor: Stojič Dra« gomir, Iršič Rado: za SK Železničar: Glu* mac Demefer, Podjaveršek Peter, Frangeš K-an; za SD Rapid: Seifert Viktor: za SK Svoboda (Lj.): Jereb Slavko; za SK Slavija: Krajšek Franjo, Grubor Danilo; za SK Re* ka: Galič Alojzij. — Dalje se verificirata s pravom nastopa dne 17. avgusta: za SK Svoboda (Lj.): Zore Ciril; za SK Reka: Pe* trič Jože. Vnovič se pozivajo klubi Slovan, Disk, Atletik SK in Celje, da nemudoma vrnejo podsavezu kontrolne sezname v/ojih veri* ficiranifa igralcev, sicer bo upravni odbor strogo postopal proti njim po § 52. kaz. pravilnika JNSa. Tajnik II. Iz mariborskega športnega sveta Pomladansko prvenstveno tekmovanje i nogometu se prične v nedeljo 19. t. m. Zaradi skrajno slabega vremena preteklo nedeljo oziroma soboto zvečer je moral ma* riborski odbor ljubljanskega nogometnega podsaveza odpovedati tekmi, določeni dne 12. t. m. in je na svoji poslednji seji v pon« deljek končnoveljavno določil naslednji vrstni red za odigranje prvenstvenih te* kem v Mariboru: 19. II.: Rapid : Svoboda, Maribor : Že« lezničar. — 26 II.: Železničar : Svoboda, Rapid : Ptuj (v Ptuju). — 11 III.: Svobo« da : Ptuj (v Ptuju) — 18 III.: Maribor : Ptuj (v Ptuju). Železničar . Rapid. — 25 III.: Železničar : Ptuj (v Mariboru). Mari* bor : Svoboda — 1 IV: Maribor : Rapid Tekme za pokal LNP se bodo to pomlad vrstile po sklepu MOLNP naslednje 4 III.: Maribor : Svoboda Rapid * Železničar. — 11. III.: Finale med zmagovalcema. Vse tekme se bodo vršile na igrišči! ISSK Maribora razen treh označenih ki bodo v Ptuju. Podoba je. da bo Mariborovo igrišče pri jutrišnji otvoritvi nogometne sezone v naibolišem stanju V noči na četrtek je namreč skonnel poslednji sneg in so se pričela tla hitro sušiti. Največje zanimanje ie opažati med Ma* riborčani za t»kmo Maribor • Železničar, ki bo hitri ob 15 in io bo sodil g. Mohor* ko Železničariem se je namreč posrečilo izposlovati od JNS skraišano karenčno do* bo za svoje igralce, tako da bodo l*hko nastopili že tudi Frangeš, Vogrinec in Sfau* ber ter skušali z vpo silo napraviti «Ma« riboru» čim več preglavic Ker še nismo vi* deli po zimskem odmoru niti enega niti drugega moš+va na zelenem polju, je težko prorokovati izid te tekme. Vsekakor ie pri« čakovati 'rcJovrafne borbe z» d'x=ego pr* venstvenih točk. — Jutri ob 1330 pa bo pod vodstvom g Fišerja prvenstveno sre* Čanje Rapida s Svobodo. Gorska smuška tekma. SK Tržič prire* di v nedeljo dne 19 t. m. gorsko propagand no smuško tekmo s startom na Zelenici* sedlo in s ciliem pri cerkvi Sv Ane. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. — Start bo ob 13.. tako d<» ie tekmovalcem izven Tržiča na rcmojpgo *'Kfi i»+ren'i vlak s prihodom v Tržič od devetih. Na kolodvoru čaka avto, ki pelje do finančne straže najprej tekmovalce, nato pa še osta* le udeležence. Vsi tekmovalci morajo biti najkasneje ob 10.30 pri cerkvi Sv. Ane, kjer se vrši žrebanje in razdelitev številk; nato skupen odhod na start. Gledalci naj bodo na cilju ob 13., ker se pričakujejo prvi tekmovalci na cilju že pet minut po 13. SK Tržič si pridržuje pravico ev pre* ložitve ure startanja na poznejši čas, to pa zaradi eventuelne nevarnosti lavin. — Tekmuje se po pravilih JZSS vsakdo tek* muje na lastno odgovornost. Želi sc, da smučarji, ki pridejo v Tržič s popoldan* 6kim vlakom prenočijo pri Sv. Ani ali pa • v gostilni Žvirc, oni z večernim vlakom pa pri g. Ankeletu oziroma v Tržiču. V ne« delio vozi avto prvič iz Tržiča cca 6.30 zjutraj. Trgovski športni klub «Merkur», ki se je pred nekai tedni spojil z «Rapidom» in ga je že tudi JNS črtal iz vrste svoiega članstva, se po vesteh, ki se vztrajno širiio po Mariboru, ponovno ustanavlja. «Rapid* je na svoji noslednji seji sistiral svoj sklep o fuzi'i z Merkurjem. JZSS opozarja vse izvežbanejše smu* čarje, ki se žele izpopolniti v smuški teh« niki ponovno na razpisana tečaja, katera bo vodil, kakor žc obiavlieno. trener naše olimpijske vrste g. inž T Hanssen. Prvi tečaj se vrši v dobi <>d 22. t. m. do 26. t. m. in drugi v dobi od 27 t. m do 4. marca 1.1. Prijavnica za prvi tečaj 100 Din. za drugi tečai 150 Din. gre v prid savezn^mu olim* pijskemu fondu Dijaki, ki predlože diia* ško izkaznico, plačajo samo polovično pri« javnino. Prijave sprejemajo: trgovina Go* rec, Dunajska cesta 1, palača Liublianske Kreditne banke in Fr. Kopriva, Liubliana, palača Trboveliske premogokpnc družbe. Objava JZSS. Alpska^ tekma Zelenica. Pozivamo vse verificirane tekmovalce, da se udeleže prve letošnje alpske tekme, ki jo priredi v nedeljo dne 19. t. m. Športni klub Tržič. Tekma se vrši kot izrazita hi« trostna tekma na jako interesantnem tere* nu ter je po prejetih poročilih snega do* volj. — Tajnik. Alpska tekma z Zelenice, se vrši v ne* deljo dne 19. t. m. ter se bo tekmovalo v dveh kategorijah. Prva kategorija bodo klubski člani, ter prejmejo prvi trije na* grade Druga kategorija velja za ostale ter prejme oni, ki doseže najboljši čas dneva, častno darilo mestne občine v Tržiču. Tek* movalcem priporočamo, da se odpeljejo iz Ljubljane zjutraj ob 6.30 ter imajo v Tr* žiču s kolodvora avtozvezo do Sv. Ane, od koder pridejo pravočasno na start, ki se vrši okrog 13. ure. Službeno iz LLAP. Ponovno se poziv* Ijajo klubi, ki še niso prijavili svojih Ie* tošnjih prireditev, da to store nemudoma. Dopisi se pošiliajo na naslov; J. Čop, Ljub* Ijana, kavarna Evropa. — Tajnik. Tekme za prehodni pokal LNP. L ko* lo jutri ob 14. na igriščih Ilirije in Primor* ja. V vseh štirih jutrišnjih pokalnih tek, mah — izvzemši tekme Primorje : Pano* nija — se srečajo enako močna moštva. Čisto negotovo je, kateri trije izmed klu« bov Jadran, Krakovo, Reka, Svoboda, Sla* vi j a in Slovan se bodo priborili v II. kolo. Vigranost moštev bo z ozirom na prvi na« stop pač povsod še pomanjkljiva, veliko prednost pa bodo imela moštva, ki imajo za seboj izdaten zimski trening. Tekme pridobe na zanimivosti s tem, da nasto« pijo v njih klubi lahko v najmočnejših se« stavah, tudi z igralci, ki v prvenstvenih tekmah ne smejo še igrati. Pred najtežjo nalogo stoji jutri Panonija, ki ji je žreb določil za nasprotnika Primorje, enega naj« resnejših tekmecev za pokalno prvenstvo podsaveza; ambicijozni igralci Panonije bo* do poskušali napraviti Primorju zmago čim težjo in jih v tem oziru ni podcenjevati SK Ilirija, nogom. sekcija. Sobotni tre, ning II. skupine v Kolizeju odslej odpade m se vrši do preklica vsako nedeljo ob 10.15 dopoldne Igralci te skupine se po* zivajo. da se polnoštevilno udeležujejo teh treningov. — V torek, 21 t. m odpade tre* ning I. skupine. — Načelnik. SK Ilirija (ženska sekciia). Danes po« poldne ob 18 trening za drugo skupino v fcolizeiski dvorani. Trening za vse igralke strogo obvezen Jutri dopoldne ob 11 prvi trening na igrišču. K treningu na igrišču je prinesti vso opremo, katero ima k) posa* mezne igralke še vedno doma. — Načelnik Ljubljanska drama Sobota, 18. ob 4. popoldne: cSnegulčica in škratje. Otroška predstava po izredno znižani cenah. Izven. Nedelja, 19. ob S. popoldne: Izven. Ljubljanska opera. Sobota, 18.: «Marta*. Premijera. Proslava 25-letnice umetniškega delovanja Julija Be-tetta. Premijerski abonma. Nedelja, 19. ob 3. popoldne: , opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20.: Zaprto. Torek, 21.: ^Zmagovalka oceana;* ob 4. popoldne. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sreda, 22.: Zaprto. Četrtek, 23.: ■tMartas. Red A. Mariborsko gledališče Sobota, 18. ob 8.: «Ples v maskah». Ab. B. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Navadne operne cene. Nedelja, 19. ob 3. popoldne: sPepelka*. Otroška predstava. — Ob 8. zvečer: f Takrat v starih časih*. Zelo znižane cene. Kuponi. Nedelja v ljubljanskem gledališču. Na pustno nedeljo se poje v ljubljanski operi popoldne ob 3. kot ljudska predstava pri znižanih cenah Kalmanova opereta Baja-dera* v običajni zasedbi z go. Poličevo, go. Balatkovo ter gg Drenovcem. Pečkom in Povhetom v glavnih ulogah. V drami pa je popoldne ob 3. mladinska predstava «Pe-pelka ali stekleni čeveliček*, zvečer pa prva repriza komedije >liubov in Tartako* ver*Schlage sta b''li v enaki poziciji preki* nieni V oartiii Ahnes».Tohner. ki ie tudi b'la prekmiena bo Ahnes verietno izgubil. Sff>nfe: Bogoljubov Tohner. N'emeovič 6 (1). H»Ming 6. Ahi»"e 5 in pol CD Bridek* mann Reti 5 in pol T<"**k«ver 5 (D. Stei* ner 5. Snmisch 4 in noj (1). Sfol*s 4. Koch, Leonhardt 2 in pol, Schlage 2 (2>! Uspešna propaganda poljske literature v Franciji. Znani prevaialer francoskih spisov v poljščino Bov Želcuski. ki je prevel na poljski iezik več kot 80 francoskih literarnih del. je orirpdil po francoskih mestih turnejo s predavanji o poljskem slovstvu. Predavanja so imela povsod velik usneh. Vsi provinriialni listi so izrabili to priliko, da seznanijo Čitatelie podrobneje s poljskim narodom in niesra kulturo. Tako uveljavljajo Poljaki v inozemstvu svoje ime in svoj vpliv. Srbska lirika t madžarskem prevodu. Srbska kritika pohvalno ocenjuje antologijo srbske moderne lirike, ki sta io izdala pod naslovom <-Barsalikom> Debreczeni Jozsef in Szentelekv Kornel v Subotiei. Tudi madžarske revije se v ocenah te knjige pohvalno izražajo o višini sodobnega srbskega pesništva. Bosansko - hercegovinske pesmi t žeski izdaji. V Pragi bo izšla v bližnjih 3neb nova zbirka jugoslovenskih narodnih pesmi (tekst in napevi). ki jih je zbral znani Ludvik Kuba. V tem zvezku bodo izšle bosansko - hercegovinske pesmi. Janafknva rapsodija v «Tarascii Bulbi». Sloveči češki skladatelj Leon Janaček je dovršil veliko rpnsodijo na motiv Gogoljeve-ga :> sedaj še nismo imeii tako dobre uprave. Enega nnedostatka pa se ie moramo dotakniti; prezgodnega ugaševa-nja električne luči na cesti. G. župana naprošam. nai ukrene vse potrebno, da se ta nedostaitek čim prej odpravi. REČICA PRI LAŠKEM. Jutri 19. t. m. ob 14.30 uri se bo vršil pri Videčniku občni zbor krajevne organizacije SDS Rečica -Sv. Jedert. Udeležba članov in prijateljev SDS obvezna! — Kot delegat glavnega odbora bo poročal g. dr. Joža Bohinjce iz Ljubljane. ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo v Šoštanju si usoia ponovno opozoriti na veliko ma-skerado, ki se vrši nocoj in na otroški pustni dirndaj jutri, v nedeljo ob treh popoldne. Dekoraeijski odsek ie bil pod vodstvom priznanega veščaka marljivo na delu. da nam pričara v sokolski dvorani pravljično lep svet. katerega gotovo oživi na stotine že prijavljenih mask od blizu in daleč. Da bo večer tudi v plesnem oziru na višku in pester nam jamči jazz-band orkester. Za obilno udeležbo se ponovno priporoča ~ Odbor. SLOVENJGRADEC. Občni zbor mislini-ske podružnice SPD bo 3. marca v gostilniški sobi Narodnega doma. Vsi člani vljudno vabljeni! Odbor. SEVNICA. (Poštni direkciji v Ljubljani.) O naši pošti mora javnost večkrat citati, žalibog, za nas prizadete le nepovoljne vesti. Naša pošta je glede obsega in prometa med največjimi v Sloveniji, toda službo vršiita samo 2 osebi. Seveda ie razumljivo, da ne zmagujem vsega dela tako, da bi Poštni aparat zadovoljivo funkciionirai. V področju naše pošte ie industrija in trgovina zelo razvita. Vzemimo n. pr. pošto v bližnjem Krškem, kjer imajo 4 uradnike. Uradno je dokazano, da ie pošta v Krškem manjša od naše; ua mesec jma naj-več 6000 enot, dočim jiih ima naša povprečno vedno nad 8000! V Sevnici je 12 stalnih telefonskih naročnikov, dočim ima pošta v Krškem telefonsko centralo brez stalnih naročnikov! V Sevnici se oddaja mnogo brzojavk. tako da bi imel en nastavljene^ samo s telefonom in brzoiavom dovolj pc-sla. Morda so pri poštni direkciji zadovoljni z našo poštarioo. ki se baic. brani nov:h moči. Toda nekoliko se bodo le morali ozirati tudi na občinstvo, ki nikakor ni znd> voljno s sedanjem poslovanjem. avtomobili Iz življe sirane živali. «Svet narodnih komisarjev« ima sejo. Petelin kot predsednik s kikirikanjem naznani otvoritev. Nato se prične spor. Nobena žival noče biti tiho. Osel riga, maček mijavka, pra-šiš kruli itd. Končno se družba stepe in razkadi. Samo dva vztrajata. «Ta izkušena borca bosta krmarila Rusijo naprej!« Ostala pa sta — osel in kozel. Strop nad valovi Vsakdo ve, da sc koncerti na radio bolje slišijo ponoči nego podnevi. Zakaj? Tega ponavadi ne znajo niti strokovnjaki «brezžičniki». Pri tem seveda ni misliti na ponehanje dnevnega šuma. saj gre za neme valove. Razlaga je dokaj zamotana. Solnce in druge zvezde venomer izžarivajo nešteto žarkov vsake frekvence, zlasti ultravijolične, razen tega pa še celo ploho elektrone-gativnih telesc ali «elektronov». Ta ža-renja kakor tudi elektronsko bombardiranje, katero jih spremlja, imajo to svojstvo. da «jonizirajo» pline, t. j. delajo prevodnike elektrike. Na meji zemeljskega ozračja jamejo žareči drobci ionizirati plinaste molekule, to pa j tem iače, ker so tod plini — zrak, ki- i sik, ozon, dušik, vodik — v razpršenem \ stanju, saj so pač silovito razredčeni. Odtod nastaja pregraia iz joniziranih plinskih molekulov, ki jih clektrornag-netični (Hertzevi) valovi ne morejo pronikniti. Temu pravimo «Heavisideov pas« — po učenjaku, ki je ta položaj spoznal. Seveda je ta zaslanjač nad nami tem gostejši in neprodirnejši ter sega toliko niže, kolikor več in močnejših činiteljev «jonizacije» deluje v ovzdušju. Ponoči pa ugasne svetlobno izžarevanje, kajpak tudi ultravijoletno žarenje, saj je zatonil glavni njih vir, solnce. Učinkujejo samo še elektroni. Heavisideov predel se stanjša in se dvigne. Hertzevi valovi imajo potemtakem večje torišče, ko se je «strop» odmaknil. Radio sega na silne daljave, celo do protinožcev oddajne postaje. Dolgo so znanstveniki razlagali ta pojav z izredno dolžino uporabljenih valov. Lomljenje, so trdili, omogoča obiti določene ovire — kakor pri svetlobnih ali zvočnih valovih... Podoba je, da se Hertzevi valovi širijo kaj lahko skozi oblo zračno plast, ako ni ta prevodnik elektrike in ako je dovolj gosta. Kadar pa jo ovija prenizko Heavisideova cona, se na tem joniziranem pokrovu odbijajo ter udarjajo ob tla, odkoder vnovič odskakujejo proti zaslanjalniku, se tam zopet odražajo itd. Na ta način bi utegnili obresti vso zemsko kroglo. Vendar pri tem siksakanju precej oslabe. Čim niže je odbijalnik, tem prej opešajo. Razvidno je torej. da se valovi širijo iaglje ponoči. Kako pa to, da kratki valovi (po 50 m) dajejo boljše uspehe? Stvar prepuščam strokovnjakom, da razlože v njej še marsikako nejasnost .Naj si bo zadeva že kakršnakoli, zmanjšati ne bo mogla vloge, ki se pripisuje Heaviside-ovemu pasu... Ta predstavlja presneto trdo orehovo lupino vsem sanjačem, ki bi radi dobili brezžični spoi z Mar-tovci. Takih ljudi *pa ie še obilo. Profesor Appleton na priliko se usti, da bo rešil problem in spustil valove, pod 10 m dolge skozi senčilo iz joniziranih plinov, ki tolikanj nezgodno zastira našo atmosfero. V ta namen zahteva zgolj zadosti močno oddaiališče. Turistika in letalo V Oetztalskih Alpah (na Tirolskem) so že dali časa preizkušali letalo kot j>omožno sredstvo turističnega prometa. Suddeutsche Lufthansa je prirejala s pomočjo znanih pilotov, majorja Stoi-savljeviča in dr. Assama, sistematične polete iz innsbruškega letališča in tudi ob viharnem vremenu. Svrha teh poletov je bila ta, da bi v višinah od 2700 do 3300 m ležeče planinske koče oskrbovali z živili in vsemi potrebščinami, ki so bile shranjene v močnih vrečah. Z olimpijade v St. Moritzu Švicarsko moštvo za hockcv na ledu. Gorje meščanske vojne na Kitajskem Prebivalstvo Šaritunga beži v velikanskih masah proti Mandžuriji. PAVEL ŠTELE, Ljubljana, Kapiteljska ul. 3 knjige, stroi za izdelovanje klobas in druge podobne, za Turka neobhodno potrebne stvari. «Kaj naj storim s to prekleto ropotijo.« je stokal, a takoj sc je skesal svojih besed, očitajoč si nespoštovanja do modrega strica, ter odšel, da bi iznova vzel predujem. Toda ni ga dobil; odpo-dili so ga z nesramno surovostjo, tako da se je moral obrniti zastran posojila do nekega dobrega prijatelja. Če je pa Ali mislil, da bo s tem konec njegovih težav, se je motil. Sleherni teden je našel na koledarju nove ponudbe tvrdk; sčasoma je postal srečen lastnik popolnih kuhinjskih in hlevskih oprav, moških in ženskih oblek za vsako starost in postavo, patentiranih naramnic, priprav za umno kuhanje žganja, blaga in aparatov za zrakoplov in desetih ton slanikov. V prvem četrtletju so se mu lasje naježili. v drugem so mu spet padli nazaj, v tretjem so mu osiveli, v četrtem izpadli. Od prijateljev se je moral zateči k oderuškim izposojeval-cem denarja in končno je tičal tako globoko v dolgovih, da si je želel biriča-odrešenika. Toda rešitev je morala priti v drugi obliki. Ko je namreč prišel do zadnjega lista, je našel na njem lastnoročno oporoko svojega strica, ki mu je ukazovala, naj gre "neutegoma k notar- ju Damijanu. Ali. ki se je bil že navadil. da je brez oklevanja izpolnil vsako pokojnikovo želio, ie storil to brez odloga. Kdo bi mogel popisati njegovo brezmejno začudenje, ko je pri notarju izvedel, da hrani ta še drugi stričev testament, v katerem jima umrli starček zapušča precejšnje imetje, pa le tedaj, če se moreta izkazati z beležko, skrito na zadnjem listu koledarja, kot pravc-močna izvrševalca prvega testamenta. Ker ie bil hudobni Omar raztrgal svoj koledar, mu je seveda manjkaio dragocenega lista in vso zapuščino je dobil Ali. Čeprav ie Omar divjal in si pulil lase, mu niso dali niti pare. Ali pa ;e bil presrečen: plača! je svoje dolgove in je vzel lepo dekle za ženo. Sedaj bi bil lahko živel v veselju in razkošju do svoje srečne smrti, a ne-voščljivost in nesreča sta stražili njegova vrata in nekega dne je njegova mlada ženica ušla s hudobnim Omar-jem. Ker je bil Ali plemenitega značaja, je nezvesti odpustil ali ko je odprl svoio blagajno, je skoraj padel v nezavest. Blagajna je bila prazna — ženica je bila vzela s seboj ves njegov denar. Od soseda si je izposodil konopno vrv ta ie šel na podstrešje, da bi se tam obesil. Spotoma se je pa spomnil vseh onih zakladov, ki jih je bil nakupil na ukas Gospodarstvo Produkcija slovenskih premogovnikov v decembru Nazadovanje produkcije napram novembru is radi konflikta premogovnikov z železniško upravo. Produkcija slovenskih premogovnikov je v decembru napram produkciji v novembru občutneje nazadovala. To nazadovanje je posledica delne omejitve obratovanja v slovenskih premogovnikih zaradi znanega spora glede dobav državnim železnicam. Če bi bilo obratovanje normalno, bi produkcija, ki ie v decembru in januarju vsako leto največja, dosegla vsaj višino produkcije v novembru. V rudnikih Slovenije se je v de-lembru nakopalo 174.496 ton premoga napram 102.195 tonam v novembru in 177.225 tonam v oktobru. V decembru 1. 1926. je znašala produkcija 184.746 ton, v decembru 1. 1925. pa 162.030 ton, tako da znaša primanjkljaj napram produkciji v decembru 1926. 10.250 ton ali 5.5 Premogovniki so v decembru oddali železnicam 85.353 ton (v novembru 84.553), broda rstvu 60 ton (620), industriji 52.175 ton (59.181). raznim strankam 18.277 ton (18.071), sami so porabili 13.735 ton (13.656), izvozili pa so 5057 ton (4598); skupaj so torej oddali 174.657 ton (180.676). Ker je bila produkcija za malenkost manjša kakor oddaja, so se zaloge zmanjšale od 88.330 ton koncem novembra na 88.169 ton koncem decembra. — Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo. Kakor poročaSo iz Beograda, je zunanje ministrstvo prejelo noto avstrijske vlade glede revizije trgovinske pogodbe iz 1. 1925. V tej noti je avstrijska vlada precizirala svoja naziranja in 6voje stališče glede revizije, in sicer na podlagi dosedanjih pogajanj, ki so se, kakor znano, vršila v decembru pret. leta. O tej noti je takoj pričela razpravljati naša delegacija, ki bo skušala najti kompromisno bazo za nadaljevanje pogajanj. Ker je avstrijska vlada v tej noti omilila svoje zahteve, je upati, da se bodo prekinjena pogajanja v dogled-nem času nadaljevala. — Kakor poročajo z Dunaja, je bila omenjena nota poslana po temeljitih posvetovanjih avstrijske vlade z organizacijami prizadetih produkcijskih panog. Jugoslovenskim zahtevam glede povečanja jugoslovenskih carin na papir ter izdelke iz železa in kovin, bo le v malem obsegu mogoče ugoditi. Termin za ponovno otvoritev pogajanj bo šele pozneje določen, ker hoče avstrijska vlada počakati na izid pogajanj z Madžarsko. = Trgovinska pogajanja z Bolgarijo, Turčijo in Španijo. Zagrebška trgovska in obrtniška zbornica je poslala posebno spomenico zunanjemu ministrstvu in ministrstvu za trgovino in industrijo, v katerem glede na naraščajočo potrebo našega gospodarstva prosi, da bi se v najkrajšem času pristopilo k pogajanjem za sklepanje trgovinskih pogodb z Bolgarijo, Turčijo in Španijo. V spomenici se tudi zahteva, da bi se k našim Povprečno število zaposlenih delavcev se k?^" *** piedSta™ki g°' je navzlic začasni delni omejitvi obratova-nja povečalo. V decembru je bilo povpreč- no zaposlenih 9138 delavcev (v novembru 9065), 249 paznikov (252) in 266 uradnikov (263). Na skupno produkcijo slovenskih premogovnikov v preteklem letu nazadovanje v decembru ni občutneje vplivalo, ker je bila v vseh ostalih mesecih I. 1927., izvzemši v januarju, produkcija znatno večja kakor v j. 1926. in znaša višek produkcije v 1. 1927. okrog 233.000 ton. Nemško tržišče hmelja Obrežno signiranje more jugoslovenskim hmeljarjem le koristiti. Nurnberg, 15. februarja. Že lani sem v Vašem listu opisal težkoče v prodaji hmelja. Med tem časom so si pivovarne nabavile potrebne količine in je sedaj še težja prodaja; kupuje se le še dobro in zeleno blago. Baškega hmelja so velike količine še neprodanega. Ponuja se baški hmelj že po 35 mark za 50 kg (niti po 10 Din kg). Z velikimi količinami je nastopila na trgu tudi Rusija, ki ima lepo zeleno, vestno obrano in dobro sortirano blago. Ruski in baški hmelj sta momentano diktatorja na hmeljskem tržišču, vendar ima naš spodnjeltajerski hmelj tako važne vrline v sebi, da se nam ne bi bilo bati konkurence. če bi bili naši hmeljarji blago lepo obrali, pravilno sušili in pravočasno pobarali. S tem delom bi mu bili ohranili lepo zeleno barvo, hmelj se ne bi drobil in bi obdržal tudi neprecenljiv aroma, kar je špeci-jaliteta pri našem hmelju. Priznano je, da zavzema naš hmelj v aromi prvo mesto, v manipulacijah s hmeljem pa smo, žal, zadnji. Ta nepotreben nedostatek moramo iz-dreti s koreninami vred. če hočemo sploh še kaj veljati, ker bomo sicer v konkurenčnem boju podlegli. Signiranje hmelja, ki se pripravlja pri nas v Jugoslaviji, se mi zdi tako važno, da ne morem molčati. Obsojani vsako polemiko. ki nasprotuje načelu obveznega signira-nja. Kdor je signiranju nasproten, je sebič-nik in obenem sovražnik zdravega gospodarstva. Ako bo signiranje izvedeno na praktični podlagi, da ne bo povzročalo pro-ducentom kakor kupcem težkoč in zamude, ie vsaka bojazen pred škodliivostjo take uredbe brez podlage. Ena ali dve hmeljar-ni, seveda, ne bi zadostovali za signiranje hmelja v Sloveniji in bi bilo priporočati, da si po več občin skuDaj preskrbi primerne prostore, v katerih bi se hmelj sortiral in nemoteno signiral. Tako skladišče bi bilo obenem tudi prodajna centrala dotičnega okoliša, kar bi gotovo ugajalo tudi kupcem, ker bi si s tem prihranili iskanje hmelja po raznih parnah. Osnutek za obvezno signiranje morda res ne odgovarja za vse posamezne okraje, pa to se da vendar pri ministrstvu izposlovati, 'la ustreže opravičenim in utemeljenim željam, ker je ministrstvu gotovo na tem. da se ustvari praktična podlaga. Nasprotniki se pa niso poslužili te poti, marveč trdovratno pobijajo to, kar bi bilo eminentne koristi. Ta odpor proti obveznemu signiranjn od gotove strani mi je nepojmljiv. Trditev, da so žateški hmeljarji nezadovoljni z obveznim signiranjem hmelja, je smešna in iz trte zvita. Tisti, ki to trde in stvarno tega ne dokažejo, so ribiči, ki ljubijo kalno vodo. Josip Petrič. stenskega koledarja. Hvaležno je vrnil izposojeno vrv. vzel v najem majhen bazar in tam začel prodajati nabrano šaro. In sreča se je spet nasmehnila prevaranemu Ali ju. Inozemskega blaga ni mogel nikoli dovolj naročiti. Ljudje so se dobesedno trgali zanj in so bili srečni, če so vobče kaj dobili. Po nekaj letih je bil Ali najbogatejši trgovec v Carigradu. V svojem srcu pa je postavil dobremu stricu večen spomenik — kajti, kaj bi bilo iz njega, da se ni tako zvesto ravnal po njegovi volji? Hudobnega Omarja pa je kmaiu doletela zaslužna kazen. Oženil se je z Ali-ievo ubeglo ženo. ki mu pa ni hotela čuti... «rf & irvgrlo sta najlažja ;;ot. oo Kateri prihajajo bolezenske klice v naše telo. Proti prenašanju nalezljivih bolezni ustne dupline porabljajte okusne ANA£OT-JJf01E = Nov svetovni trust s sedežem v Švedski. Po vzorcu švedskega vžigalčnega trusta, ki danes zavzema v svetovni vžigalčni industriji skoro monopolni položaj, je v zadnjem času tudi znana švedska tvornica krogličnih ležišč S. K. F. (Svenska Kullager Fa-briken) nakupila poleg manjših tvornic krogličnih ležišč v Zedinjenih državah, Nemčiji in Angliji, tudi veliko francosko tvornico Compagnie d'Applications meca-niques in je na potu, da ustanovi nov svetovni trust. Z nakupom omenjenih tvornic znaša danes produkcija švedskega podjetja z njenimi tvornicami v inozemstvu 40 svetovne produkcije. Generalni direktor podjetja S. K. F. je izjavil, da pomeni nakup imenovanih tvornic prvi korak velike ekspanzije švedskega podjetja. = Nova industrijska podjetja. V Novem Sadu je bila z delniško glavnico 500.000 Din ustanovljena Tvornica krovne lepenke in katranastih proizvodov «Pirolit>. V Beogradu pa je bila na zadružni podlagi ustanovljena tvornica klobukov in čepic. = Kako skuša Rusija plasirati svoje obveznice v Nemčiji. Ruska državna banka objavlja v nemških listih, da garantira izplačilo kuponov ali izžrebanih komadov v Rusiji izdanih in potom Državne banke certifi-ciranih državnih obveznic v valuti one države, v kateri se vrši izplačilo, in sicer na podlagi zlate paritete červonca (1 červonec — 7.7234 gr čistega zlata, kar odgovarja 5.145 dolarja). Na ta način skuša Rusija povečati zaupanje v svoje državne papirje v inozemstvu in plasirati te obveznice, zlasti obveznice 9% železniškega posojila iz leta 1927., na inozemskih tržiščih. = Stabilizacija rumunskega leja. Vest o stabilizaciji rumunskega leja na sedanji višini se potrjuje. Iz poročila direkcije Ru-munske narodne banke je razvidno, da se lej ne bo stabiliziral na višjem nivoju, temveč na dosedanji intervalutarni pariteti. S tem bo ugodeno želji tamošnjih gospodarskih krogov, zlasti lesne industrije. = Občutno nazadovanje italijanske premogovne produkcije. Italijansko ministrstvo za gospodarstvo je posebni komisiji poverilo nalogo, da prouči vprašanje italijanske premogovne produkcije in vzroke nazadovanja. Komisija je ugotovila, da je od 240 premogovnikov, ki so bili v obratu 1. 1918., danes le še 41 premogovnikov v obratu. Produkcija je napram 1. 1918. nazadovala na polovico, in sicer od 2,117.000 Ion na okrog 1 milijon ton. V letih med 1920,—1926. se je gibala produkcija na višini 1.5 milijona ton. lani pa je ponovno nazadovala na 1 milijon ton. Vsa italijanska premogovna produkcija znaša danes komaj nekaj nad polovico premogovne produkcije Slovenije. Kot glavni vzrok nazadovanja navaja komisija gospodarsko krizo. V resnici pa je produkcija v italijanskih promogovnikih, kjer se koplje le rjavi premog in lignit, nerentabilna, zlasti odkar je lani cena Angleškemu črnemu premogu znatno nazadovala. 17. februarja. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet precej živahen. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Privatno blago je bilo v devizah na Trst in Budimpešto, v ostalih devizah pa je krila potrebo Narodna banka. Med efekti so bile zaključene Strojne po 70. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno okrepila, in sicer za 6—7 točk. Promptna se je trgovala po 447, za februar po 448 — 447 in za marc po 450 do 448. V investicijskem posojilu je bilo povpraševanje po 89 (v Beogradu notira 90 do 91). V bančnih vrednotah ni bilo sprememb. Narodna banka je dalje čvrsta ter notira 6100 — 6250. Čvrsta je tudi Srpska. ki notira 147 denar. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Pivovarni Sarajevo po 280, v Šečerani Osijek po 550. v Tvornici vagonov po 42 — 43 in v Slavo niji po 12 — 11.75. Trboveljska notira nespremenjeno po 532.5 — 540, Vevče pa 137 do 140. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.92, Berlin 13.57 — 13.60 (13.585). Bruselj 0 — 7.9255, Budimpešta 9.93 — 9.96 (9.945), Curih 1093.5 _ 1096.5 (1095), Dunaj 8.004—8.034 (8.019), London 277.2 - 278 (277.4), Nevv-vork 56.8 — 57 (56.9), Pariz 0 — 22.385, Praga 168.385 - 169.185 (168.785), Trsi _ 300.65 — 302.65 (301.65). j Zagreb. Amsterdam 22.89 — 22.95, Dunaj j 8.004 — 8.034, Berlin 13.57 — 13.60, Budim pešta 9.935 _ 9.965, Milan 300.65 — 302.65. London 277.2 — 278, Newyork 56.8 — 57, Pariz 222.85 - 224.85, Curih 1093.5—1096.5. Trst. Beograd 33.1 — 33.4, Dunaj 263 do 269, Praga 55.825 - 56.125, Pariz 74.1 do 74.4, London 91.85 — 92.05, Newvork 18.83 do 18.89, Curih 362 — 364; dinarji 33.1 do 33.6. Dunaj. Beograd 12.4525 — 12.4925, Berlin 169.10 _ 169.60, London 34.5650 — 34.6650, Milan 37.57—37.67, Newyork 708.85—711.35. Pariz 27.8650 — 27.9650, Praga 21.0025 do 21.0825, Curih 136.33 — 136-83; dinarji 12.350 - 12.5350. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.06, New-york 519.975, London 25.845, Pariz 20.44, Milan 27.54, Praga 15.41, Budimpešta 90.875, Bukarešta 3.20. Sofija 3.755, Varšava 58.90, Dunaj 73.20. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.035, v Berlinu 7.358. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0. Praštediona 875 — 0, Kreditni zavod 165 — 0, Strojne 70 — 70 (70), Vevče 135 — 0. Kranjska industrijska 330 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56—0, šešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 446 - 448, kasa 447 — 448, za februar 447 do 448, za marc 448 — 449, za december 475 do 484, investicijsko 89 — 0, agrarne 55.5 do 56; bančne: Eskomptna 50 — 52, Poljo 18.50 _ 19.5, Kreditna 90 - 95, Hipo 65 do 66, Jugo 96.25 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 — 136. Praštediona 875 — 880, Narodna 6100 — 6250. Srpska 147 — 0, Ze-maljska Sarajevo 142 — 150; industrijske: Pivara Sarajevo 275 — 285. Drava 550—580, Dubrovačka 425 — 445. Šecerana Osijek 545 do 550, Gutmann 220 — 228, Slaveks 105—0, Slavonija 11.5 — 11.75. Trbovlje 532.5—540, Union 240 — 260, Tvornica vagonov 42 do 43.5, Vevče 137 — 140, Danica 142 — 145. Beograd. Vojna škoda 445 — 446.5, za marc 449.5 — 451. investicijsko 90 — 91, agrarne 0 — 56. Blagovna tržišča Z lesnega trga. Na jugoslovanskem tržišču trdega lesa je opažati živahno povpraševanje. Cene vsem vrstam trdega lesa so se okrepile. Zanimivo je, da so bile v zadnjem času izvožene velike množine okroglega lesa, predvsem hrasta, kar more sčasoma škodljivo vplivali na nasb lesno industrijo. Zanimanje za gozdne licitacije je še vedno izredno veliko. Na tržišču mehkega lesa še ni prišlo do primernega oživljenja, odnosno do zboljšanja cen. V drveh se je situacija celo poslabšala ter je cena nekoliko popustila. Na italijanskem tržišču je opažati izrazito naraščajočo tendenco v cenah. Povpraševanje po gradbenem lesu je postalo živahnejše ter je pričakovati, da se bo s pričet -kom gradbene sezije še povečalo. Ljubljanska blagovna borza (17. t. m.) Les: Tendenca živahna. Zaključenih je bilo 17 vagonov, in sicer 1 vagon tramov merkantilnih, skoraj glava - glava, 6/8, 7—8 m, fco vagon Sušak po 300, 1 vagon tramov merkantilnih, 4/4 do 7/9, po kupčevi noti, fco vagon meja po 310, 15 vagonov bukovih hlodov, od 30 cm naprej, od 2 m dolžine naprej, fco vagon naklad, postaja, I. po 240, II. po 205. Povpraševanje je za 50 vagonov desk, smreka, jelka, paralelnih, 13, 14, 15, 18. 20, 24, 30, 35 in 40 mm, od 4 do 6 m dolž., podmerno blago, IIL, 10—15 cm Sir. po 410 denar, od 16 cm naprej pa po 440 denar; vse fco vagon meja via Jesenice tranzit Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Cene bo ostale nespremenjene. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 385 — 387.5, sremska, promptna po 375 — 377.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 287.5, za marc po 292.5, za april po 297.5; moka: baška «Og», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 525 — 530. Mariborski svinjaki sejem (17. t m.) Dogon 99 svinj in 1 koza. Pri srednji kupčiji je bilo prodanih 72 komadov. Cene so bile naslednje: mladi prasci, 5—6 tednov stari komad 125 Din, 7—9 tednov 280 do 300 Din, 3—4 mesece 380 — 450 Din, 5—7 mesecev 480 — 550 Din, S—10 mesecev 580 do 650, 1 leto 1000 — 1200 Din; za kg žive teže 10—12.50 Din, mrtve teže 16—17 Din. Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 77/78 kg, 2 % 340—345; baška, 78/79 kg, 2 % 340 — 347.5; promet 10 vagonov. Ječmen: baški, 66 kg 295 do 305; makedonski, originalni 240 — 245; promet 2 vagona. Turščica: baška 240 do 247.5; baška in sremska, za maro-april 250.5 — 260; banatska za marc - april 252.5 do 260: promet 56 vagonov. Moka: baška <0g» in «0gg> 475 — 485; <2» 455 — 465; <5> 435 — 445; «6» 370 — 380; <7> 300 do 310; <8» 225 — 240; promet 2 vagona. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 210 — 220; prometa 1 vagon. Dunajska borza za kmetijske proizvode (16. t. m.) Čvrstejše razpoloženje na srednjeevropskih borzah ni ostalo brez vpliva na tendenco na dunajskem tržišču, vendar kupčija še ni občutneje oživela. Stalno povpraševanje s strani Italije in Jugoslavije (zaradi visokih domačih cen) je povzročilo povišanje cen s strani ponudnikov. Povpraševanje je tudi za turščico. Uradna cena pšenici in rži 9e je deloma dvignila. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domaČa 39.25 do 40.25, madžarska (81/83 kg) 45 — 45.5; rž: marchfeldska 40.25 — 40.75, madžarska 39.5 do 39.75; turščica: 32.75 — 33.25: oves: domači 33.75 — 34.50. i ■ 1 Korespondentinjo g s perfektoim znanjem srbohrva- ■ ščine, sprejme tovarna v Mari-{ boru. — Ponudbe na oelasni od- ■ delek »Jutra« »K. M.«. Zastopnike za vse kraje v kraljevini SHS sprejmem za prodajo patentiranega, v vsaki hiši, delavnici in pisarni potrebnega predmeta. Kdor ga enkrat kupi, ostane stalen odjemalec. Agilni, spretni prodajalci si ustvarijo lahko lepo eksistenco. Ponudbe pod cStalna i dobra zarada» na Aloma Beograd, Kolarčeva 7. Sprejmem zastopnike in prevzamem zastopstva za sir. — Dobavljam sir iz najfinejše smetane, Romadur, Dessert, Kamembert in sir zajtrk. MLEKARNA GROSS N. SIVAC, _Bačka._ Rast brade pri damah in vse nadležne kocine na tilniku, pod pazduho in na obrazu odstranite sami na najpriprostejši način z mojim preizkušenim odstranjevalcem dlak. — Kompletni samo Din 60.—, franko, ako pošljete denar naprej Kosm. laboratorij W. ECKHARDT. Augsburg, Bayern, Ravenspurgerstr. 12/93. Lepe oblike in polne grudi! dobi lahko viaka dama ln dekle v najkrajiem čara, i uporabo preltkuSenega in po idravnikih priporočene- m ' to snaanjo masažo dosežeta * pri DajEakriljalijih prudib lavidno obliko in polno formo. Garnitura 85 Din. — Centifolla, komet «arod, Zagreb — niea bro; 37. Zahtevajte brezplačne ilustrovane prospekte! U ga lotiona od dr. Domine & Cie., Pariš. 8 - c->• cr>«o«o« SLEZIjSKl PREMOG NaJveCi« tkladliče AVRAM KAJON Sarajevo — Preetolona ilednfka Petra ulica 26! najboljše kakovosti ogromno prihrani na drvah, času in delu. Kdor ga poskusi enkrat, ostane stalen odjemalec. Dobavlja ga od 50 kg dalje Telefon 2756 L>ooavija ga oa ou Kg c D. ČEB1N, WoIfova 1 I RADIO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO 8 ■ ■ ■ m a Domače radio podjetje, ki ima največja inozemska generalna zastopstva, odda rajonsko zastopstvo za Slovenijo. Interesenti naj se oglase: Hotel Slon št. 71. — »Ideal Blauounkt«. Poslovodjo za moško modno trgovino s p r e j m e m Naslov pove oglasni oddelek „Jutra* Tovarna salam P. I. Klefiš JAGODINA (Srbija) Prvorazredne salame Mortadele (špecijaliteta) fViast v sodih od 50, 100 in 200 kg ter v pločevinastih kantah od 16-20 kg Prekajena slanina Tlačenka (sežeta klobasa) itd NIZKE CENE! Takojšnja in točna izvršitev naročil Pošiljatev po pošti od V h do 20 kg ter po železnici Na zahtevo se pošlje cenik Brzojavni naslov: Klefiš Jagodina. Telef. štev.: Jagodina 2. frometn! zavod zo premos u. LJUBLJANA | prodaja po najugodnejših cenah tn B samo na debelo samo na debel m Zahvala. V trajni hvaležnosti do vseh onih, ki so nam pri izgubi naše LIDIJE izkazali v toliki meri svoje sočutje in nas v naši neizmerni boli na katerikoli način tolažili, izrekamo svojo vdano zahvalo. Zahvaljujemo se pree. duhovščini, g. Milanu Lahu in njegovi gospej soprogi, gospem Veri Vošnikovi in Minki Lahovi, ki so nam bili prva opora ob grozni nesreči, zahvaljujemo se bratom Sokolom, ki so zvesto stra-žili naš najdražji zaklad in ga položili k večnemu počitku, zahvaljujemo se njenim visokošolskim tovarišičam in tovarišem, ki so ji poklonili tu in v Ljubljani svoje globoko čustvene besede, zahvaljujemo se pevskemu zboru za zadnje pevske pozdrave, vsem zastopnikom oblasti, sestram družbe sv. Sebastijana, vsem domačim in daljnim prijateljem, ki so našo Lidijo spremili na zadnji poti, vsem, ki so našo nepozabno ljubljenko obsuli s prekrasnim cvetjem, ki ga je tako ljubila, in vsem, ki so Lidijo z nami vred ljubili in radi imeli. V LOŽU, dne 15. februarja 1928. V globoki žalosti Viktor Poznik z družino. Mestni pogrebni zavod Mija Jeršinovič naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod domaČi in inozemski, u domače kurjavo (n Industrijske svrhe Premog, Kovaški premog vseb vts Koks t livarniški, plavžarski in plinski Brikete. prometni zavod za premog 9. 5., Cjubljana. Mkloslteva cesta št 15/L v* • r major v pokoju in upravitelj rudnika Orle, dne 17. t. m., previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. t. m. ob 4. popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA - ČRNOMELJ, 17. februarja 1928. Zaoe Grey: V 59 Železna cesta Roman. »Neale!« je šepnila. »Fresna sem videla!« »Kdo je to?« je začudeno vprašal Neale. »Eden iz Duradove tolpe.« »Aha!« je vzkliknil Neale in potegnil Allie v stran. »Ali se ga bojiš?« »Do smrii ga ne bom pozabila. On je eden tistih štirih razbojnikov, ki so zažgali Slingerlandu kočo in so me odvedli.« Neale se je zdrznil, kakor da ga je pičil modras, in krčevito pri-vil devojko k sebi. »Tudi jaz sem ga videl. Bil je s tistimi klateži, ki so nas posetili v Slingerlandovi dolini . . . Velik, širokopleč, z rdečim obrazom in hudobnimi očmi.« »To je Fresno. Najbrže je taboril s svojo tolpo pri kopačih.« »Saj ne ve, da si tukaj, Allie. Nič se ne boj.« Allie se ga je oklenila; spet je začutil neizmerno grozo, s katero jo je navdajala misel na to svojat. Pomiril jo je, delaje se brezskrbnega, kar pa nikakor ni bil, in ji je zabičil, naj se ne gane iz tega varnega kotička. Nato se je vrnil na svoje mesto v sosednji izbi. Dan je naglo mineval. Oblegovalci so čakali in odlašali, kakor bi se igrali. Neurejeno streljanje je trajalo vse popoldne. Časih je stekel kak predrzen delavec s postojanke na postojanko in Sjuzi so ga obsuli z besno salvo; prav tako so branilci brezumno streljali na vse, kar je bilo podobno Indijancu. Do pravega boja pa ni prišlo. Kmalu se je pokazalo, da čakajo Sjuzi teme. V sivem večernem somraku je zletela z loka užigaina puščica in je nalik padajoči raketi začrtala v zrak krivuljo sršečih isker. To je bilo znamenje; peklenski krik se je vzdignil vse na okoli. Pokanje indijanskih pušek je utihnilo. Ko je nastopila noč, so se z vseh strani zaiskrili majhni plamenčki; Sjuzi so se pripravljali na obstreljevanje tabora s točo gorečih puščic. Anderson se je posvetoval z Baxterjem, kaj bi bilo storiti. »Obkoljeni smo,« je rekel kratko in jasno. »Rdečekožci nas mislijo ugnati z dimom. Prekleto žaltava bo.« A že je bil zrak mahoma poln sršečih ognjenih prog in trakov. »Ura!« kopačev je izzivajoče odgovarjal bojnemu kriku divjakov. Ploha isker se je usipala na tabor. Sjuzi so bili prestali streljati iz pušek; zvok njihovih glasov je kazal, da so se v zaščiti teme splazili bliže k zaslonu. In zdajci je vzplamenela onkraj barikade žarka svetloba; eden izmed šotorov se je bil vnel. Indijanci so zmagoslavno zatulili. Neale in njegovi spremljevalci so se potuhnili v senco. Od plamenov gorečega šotora se je užgal sosednji šotor. Toda nobenega Indijanca ni bilo na izpregled. Tuljenje je utihnilo. In tisti mah je Neale začul gluho udarjanje puščic. Skoro obenem je vzplapolala streha inženjerske barake, napravljena iz platna, razpetega po lesenem ogrodju. V naslednjem trenutku je objel plamen streho kla-dare. Pozorišče je bilo razsvetljeno kakor za belega dne. Spet so jele pokati puške. Spretni Indijanci so sipali svinčenke in puščice v prostor za barikado in na stene poslopja, med tem ko branitelji niso imeli kam pomeriti. Anderson, Neale in Baxter so se mrko posvetovali. »Sodim, da je igra izgubljena,« je rekel izvidnik. »Spravite ženske venkaj.« Neale se je splazil ob barikadi do vrat. Na tej strani poslopja je bila gosta tema, toda sence so se počasi zredčile. Stisnil se je k steni, umikaje se zrnom, ki so žvižgala mimo njega. Videti je bilo, da so dobili Indijanci za kladaro ojačenja. Neale se je splazil dalje in je pogledal izza vogala. Goreči šotori so razsvetljevali ta konec bojišča. Videl je kopače, kako so begali sem ter tja in streljali, nekaj na tej, nekaj na oni strani koče; mnogo ljudi se je prerivalo med vrati in okoli oken. Neale se je brzo umaknil k oknu na temni strani koče. Neale je stekel v izbo, v kateri je bil pustil Allie. ZaklicaJ odprtino ie Neale videl besnenje požara na strehi inženjerske barake. Slišal je vreščanje žensk; očividno so tudi one hitele iz koče.. Neale je stekel v izbo, v kateri je bil pustil Allie. Zaklical jo je po imenu. Nič odgovora; toda naraščajoči hrup pred okni je pregluševal njegov glas. V izbi je bilo tema. Neale je tipaje dospel ob steni v kot za ognjiščem. Allie ni bilo nikjer. Izba je bila prazna. Ko se je sklonil in segel nizko ob tleh, je z rokami zadel ob vrečico, ki jo je pustil v Alličinem varstvu. Najbrže jo je bila vrgla od sebe, ko je bežala iz goreče koče. Toda Allie ni bila možna teg&; bila bi držala vrečico, dokler bi imela le še količkaj moči in zavesti. Neale je pretaknil vse kote. Metež pred oknom je postajal čedalje hujši. Slišal je prasketanje lesa nad seboj; kladara je gorela kakor goba. V zadnjem prostoru je bil že spopad. Možje so se borili, kričali in metali drug drugega ob tla. Neale ni videl ničesar razen senc zajetnih postav in bliskanja strelov.. Nekdo je s sekiro razbijal vrata. In zdajci je ponehalo prasketanje, hrup požara in bojni krik, ali pa je vse to utonilo v novem,, grmečem trušču. Neale je planil k oknu. Plameni gorečih šotorov so ugašali. Toda na robu svetlobnega kroga je videl vrsto jezdecev, ki je drevila na pozorišče. »Vojniki!« hfaroaio, ui> a/a. do-Lcokasjo, tnalih, jt' pudaix> /ta. Oglaj /u J, daUk -JutraS JLiubifa, ^ triurna, f. T pod značko »Zdravje« 4719 Potnikom kE obiskujejo drobnarije in trgovine galanterije ter perila. priporočam umetno obrtni predmet, katerega lahko poleg svojih dobro prodajo. Ponudbe pod šifro »Provizija* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 5032 Zastopnike ajilne. resne in poštene, za prodajo obveznic R a t n e štete (vojne škode) na obroke, i š č etn o v vseh večjih krajih Slovenije. — Pri pridnem delu je možno zaslužiti mesečno po več ti>orenee odlična. StoRi, Prikica. Nemanjna 10 — Beograd. 48» Sobarico z letnimi spričevali sprejmem na Hrvatskem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 5003 Šoferja zanesljivega in dobrega vozača. ki je samostojno zmožen montaže, sprejmemo. — Ponndbe z navedbo službovanja, poznavanja dela in zahtevo plače na poStni predal 118 v Ljubljani. 4978 Livarskega mojstra karta, nrrovrrtnegfc. mrej-me vePka livarna Samo najboljši, popolnoma samostojni in IzkuAenl mojstri naj te Jariio pod >000 D* na PsbUoitae d. d.. Z*. gr»b. GunduJlieva 11. Wtt Žagarja k venecijanki. zmožnega popravi! takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4980 Vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Imeti mora primerno šolsko izobrazbo, biti krepak in imeti veselje do trgovine. — Jakob Dereani v Žužemberku 4958 Hišnika in šoferja za osebni avto sprejmem v Ljubljani. Postranski posel: majhen vrt in pisarna. Ugodnosti- prosto stanovanje v vili. kurjava in električna razsvetljava, plača po dogovoru. Nastop službe čimprej. Oženjem mehanik z majhno rodbino ima prednost. Oferte z navedbo dosedanjih služb, brez spričeval na Aloma Company. Ljubljana, Aleksandrova c. št. 2 pod »Trezen in zanesljiv*. 4942 Varuhinjo staro 30—40 let, zmožno nemščine, sprejmem k trem malim otrokom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Vajena otrok*. 4899 Pekovskega vajenca sprejme s hrano in stanovanjem v hiši Franc Pavlin — Javornik. Gorenjsko. 4881 Prodajalka §pec. stroke, želi premeniti siužbo takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena prodajalka* 4811 Trg. pomočnik mlad, vojaščine prost, vešč v mešani stroki, želi službo r večji trgovini na deželi ali v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiv in vesten*. 4724 Mlad uradnik dober poznavalec dolnjih delov države, z osemletno prakso v usnjarski in čevljarski industriji, trgovini z usnjem in sirovimi kožami, zmožen vsakega trgovskega vodstva, izučen šofer, želi službe. Ponudbe pod značko »Zmožnost 12* na oglasni oddelek »Jutra* 4912 Trgovski pomočnik sedaj zaposlen v veletrgovini, želi premeniti službo Zmožen je tudi špec«rije. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Poštena moč*. 4959 Službo skladiščnika vratarja, hišnika ali slično želi bivši orožnik, oženjen, brez otrok, pošten In zanesljiv. Nastopi lahko takoj kjerkoli. Naslov pove ogtoni oddelek »Jutra*. 4S82 Prodajalka mlajJa. pridna in zanesljiva, Ieli službe v mešani stroki. Ponndbe n» oglasni oddelek »Jutri* poj Šifro »Poltena 96» 489S Gospodična z dvanajstletno bančno in trgovsko prakso, zmožna knjigovodstva in samostojne korespondence v slov., srbohrv., češkem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku ter vešča slovenske in nemške stenografije, želi stalhega nameščenja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Per-fektna 311.227*. 4701 Hišnik - šofer želi službo kot šofer ali hišnik Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hišnik 34». 5034 Kuharica vešča nemškega in slovenskega jezika, želi službe — najraje k samostojnemu gospodu ali k boljši družini. Naslov: Zofija Zupan, Tržič 140, Gorenjsko. 5012 Bivši orožnik star 27 let, želi službo skladiščnika, sluge, inka-santa, potnika ali kaj slič-nega Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*. 4990 Trg. pomočnik ozir. poslovodja da v najemi koncesijo za trgovino ter gre sam kot poslovodja. — Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Koncesija*. 4725 Kmečki fant pošten in priden, kolesar, želi vstopiti v službo v trgovino kot raznašalcc paketov ali kaj sličnega. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4964 Bivši orožnik želi službo slug« ali kaj sličnega. Naslov v oglas. oddelku »Jutra*. 4970 Instraktorica za italijanski in nemški jezik, matematiko in fiziko, za Vn. razr. srednje šole sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugodno 29». 5029 Motvoz ;Spagoi m prte najceneje direktno v tovarni Mehanična Trvams 8inkov<* Grotuplje 861 /"s Najboljši premog Cebin. Wolfova ulica 1/11 244 Ribje olje sveže, najfinejše norveško, u lekarne dr G Pic-coli-ja v Ljohljani priporočam bledim slabotnim osebam 211 Orehovo spalnico dobro ohranjeno, z marmornatimi ploščami in ogledalom prodam za 3500 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 4825 Malinovec in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija* v Ljubljani. Poljanski nasip 10 l> 4853 Ia emendoiski sir jarantiran s 45—50 % tcl-?če. nodi po dnevnih reuali Mlekarska zadruga v Novi -a*! pri Rakeku. 4654 2 kočiji eno polkrito in landaver poceni prodam. Naslov v oglsamem oddelku »Jutra*. 5014 MOOROCE vrhne in spodnje, otomane, razne divane, žimo, afrik, cvilih in vse potrebščine kupite najceneje pri firmi Rudolf Sever, tapetnik — Marijin trg 2. 97 Exce|Sior» Portland cement vlsokovredeB iz splitske tovarne dobavlja na sklepe in va-eonska naročila ravnatelj M. Rozman Ljubljana VIL, Goi iška cesta 4295 Pozor! V vsakem petem paketu po % kg zdravstvene sladne kave, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja tudi še 2 Din v gotovini, za premije — Viktor JaTC. 4715 Aparat za potenje v vročem zraku (Kreuz-thermalbad) prodam za Din 1000. Na ogled vsak dan od V2 11—12 dop. na Mirju št. 4/II. 4988 2 stroja za izdelovanje cementne strešne opeke, dobro ohranjena, prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4998 Žaga venecijanka na prometnem kraju ob okrajni cesti, 1 uro od železniške postaje naprodaj. Rabi se lahko na mestu aH se pa prestavi. — Cena po dogovoru Pojasnila daje Anton Zorko, Lovnik, Polj-čane. 4939 Eternit okoli 4000 kosov, še predvojno blago in različni stavbni les prodam. — Na ogled v Dravljah št. 34 — po domače pri »Subeljnu*. 4979 Ptičje kletke za gojenje kanarčkov, po ugodni ceni naprodaj v Krakovski ulici štev. 6. Brinovega zrnja lepega in zdravega, za kuhanje brinovca, prodam po zelo nizki ceni 1 vagon. Jovo Borovar, Zalužnica V2 Vrhovme, Lika. 5017 Sena dobrega, sladkega, proda 1 vagon Jos. Kiribisch — Celje. 4952 Bukovih plohov suhih in parjeno bukovino kupim. Plačam potom akreditiva. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutru* ]>od šifro »Bukovina*. 4809 Javorjevega lesa okroglega, hrastovih desk 27 mm debelih in 1 m dolžine naprej ter bukovih de022 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, souporabo kopalnice takoj oddam 2 gospodičnama ali zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4989 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam s 1. marcem Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 5005 Opremljeno sobo s souporabo klavirja oddam v bližini Zvezde. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 5000 Čedno sobico želim, ali grem kot sostanovalec v bližini Rimske cecte. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro ♦ Sobica 43*. 4943 Gospoda sprejmem z zajtrkom na stanovanje. Naslov v oel. oddelku »Jutra*. 4919 Sobo lepo in prostorno, primerno za trgovino, na prometnem kraju. % 1lre 0<1 postaje, d«m v najem po ugodni ceni. Pojasm's daje lastnik Ferdinand Gas-nik. Pobrež, Konjice 4957 Opremljeno sobo event z brezplačno »ourio-rabo klavirja oddam gospodu il! zakonskemu ;erti Naslov v oglsmem oddelku »Jutra*. 4ffi>ž' Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, z zajtrkom oddam gospodu za 350 Din v Rožni dolini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4946 Sobo v centru oddam čez dan odsotnemu. Naetov v ogL oddelku »Jutra*. 4962 •'i Za lahko službo v podjetju sprejmem takoj gospoda ali gospodično e primernim kapitalom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljansko podjetje*. 5024 S 30—50.000 Din pristopim kot tahi družabnik k boljši kavarni ali restavraciji v Ljubljani ali večjem kraju Jugoslavije, proti intabulaciji na prvo mesto. Imam tudi točiliv pravico. Pogoj služba p! a čiL natakarja. Cenjene pu nndbe na oglasni oddeiel. »Jutra* pod značko »Tihi družabnik*. 49-l-"3 Kristina F____ Prosim expresni odgovor. R. 5027-a Z damo naobraženo in dobro vzgojeno, staro do 38 let, želi znanja trgovec v meetu, s premoženjem. — Dopise po možnosti s sliko pod šifro »Značajnost* na oglas, oddelek »Jutra*. 4889 Uradnik - akademik posebnih vrlin, svetovno izobražen, markanten, želi bogatejšo damo, ki bi mu na kakršenkoli način omogočila ugodno življenje. — Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra* pod šifro »Dalmacija 1898*. 4983 5 čevljarskih pomočnikov iz Zirov želi dopisovati s 5 mladenkami, sedaj v dolgih zimskih večerih, radi i>omanjkauja domačih. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 5010 Cetvorica zdravilnih rož želi oddajati svojo zdravilno moč bolnim srcem. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Kamilce*, »Bezeg*, »Lipov cvet*, »Tavžent roža*. 5004 Kateri gospod višje isobražen. bi hotel ra«svstliti mračne misli nesrečne mladenke? Neano-nimne dopise pod značko »Solnce* na oglasni oddelek »Jutra*. ~ 5018 Gospodična stara 20 let, pos. hči. z dobo, želi znanja z gospodom. v svrho žanitve, takoj ali pozneje. Prednost imajo hišni posestniki ali boljši drž. uslužbenci. — Cenjene dopise s sliko na oglasni oddelek < Jutra* pod »K. 7.. 5011 Reven dijak je izgubil novo, rjavkasto-rdečo kvadrtrano Športno čepico r Tivoliju. Pošten najditelj naj jo odda pri Psa (nemško dogo) kapi graščina BoStanj ob Savi. 4954 R.... r! Brezmejna kakor morje je moja bolečina. V brezupnem, divjem hrepenenju, ki ga pali Tvoja edina uteha dragi — pozabi — veljaj zame parola: »Smej se ba-jazzo!* 5001 «Blondinka» Dvignite pismo. Tržačan. 4995 Prosim naslov da. Vas zamorem v Ljubljani poeetiti. — Pompadur. 4925 Ij.-Ul.lll 4! 120 Prstan sem našel na Miklošičevi cesti št. 13. Dobi se ga pri Repenšku. istotam. 4997 Psico - dojiljo močno in zdravo, želim za mladiče, ki bodo povTŽeni okoli 20. februarja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Mladiči 13*. 5028 Majhno psico dobro varuhinjo, prodam. Naslov v oglasmem oddelfcu »Jutra*. 4947 Mlade pse pristne nemške ovčarje prodam v Zeleni jami, Tovarniška ulica 227. 4834 CUishti, Gramofon prvovrsten, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4866 Kratek klavir črn, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4994 Mojstrske vijoline od 1000 Din dalje, dokler traja zaloga. — Novodobne 6trune, ki trajajo na leta. Fina popravila. M Mušič, goslar, Ljubljana, Seleu-burerova 6. 3870 Klavir ."■eni naprodaj v Rožni ■ lini X/8, Pod Rožnikom. 4948 Črn piamno ze!o dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra*. 4828 Več lepih mask svilenih, tudi čmo-beLb posodim, event. prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 4925-a Lepe maske prodam ali posodim. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 5009 2 maski elegantni, posodim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4987 Cinkarna d. d., Celje valiača-pVtirielaucn veščega v valjanju cinka, svinca in bakra proti takojšnji namestitvi. Plača po dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe pri upravi podjetja. Naznanilo preselitve. Mi posrednik losip li Ljubljana je preselil svojo pisarno na Dunajsko cesto št. 33 Elegantne SPALNICE izdelane najfinejše iz vezanega zajamčeno suhega lesa, ima po znižani ceni na zalogi: fgn. Repše, Zaloga pohištva Ljubljana, Dvorni trg 1. Občinskim uradom 1 raznim podjetjem priporočamo Občni državljanski zakonik .eiia v platno vezani knjigi s poštnino Din >bl irnoe v i Urejuje Davorin Ravljea Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik« Za Narodno tiskarno dd kot tiakaraarja Fran JezerSek. Za inscratriJ del je odgoiocec Alojsf) Novak. Vrt f Ljub^floL