103. številka. Ljubljana, v četrtek 7. maja. XVIII. leto, 1885. leluja vsak dan ive(>er, i.-.im-i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogersko dežele za vso loto 15 glrf., za pol leta 8 trI< 1 , za četrt leta 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 40 k.. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za vse leto 13 gld. za četrt leta .'i gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiaka. Dopisi naj bo izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. UredniAtvo in upravniatv o je v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ustavovercev naših volilni oklic. S svojo novo taktiko, s pasivnim uporom, postavili so naši ustavoverei svojo poprej močno ble-stečo luč pod polovnik. Ni jih več skoro čuti v javnem življenji, le kazina, hranilnica in obrtna družba kranjska so še zavetišča, kjer so sami mej seboj in kjer se še neti sveti ogenj pravega nemškutarstva. Ker so napominana zavetišča nam nepristopna in ker 1p malokdaj kak glas iz njih prodere mej svet, bi že skoro mislili, da nemškutarstvo izumira in da se bode že kmalu pisal kak roman a la „Zadnji Mohikanec", ko bi nas vsako soboto „Wochenblatt", v katerem Dežman in Schaffer svojo mej tednom nabrano strd postavljata na trg, ne opominjal, da nemškutarske straže še neso zaspale, temveč, da le čakajo ugodnega trenutka, ko jih trobente glas zopet pokliče v boj. In tak trenutek zazdel se jim je sedaj, ko so razpisane nove volitve v državni zbor, ko morajo ustavoverni veleposestniki kranjski vse sile napeti, da spravijo dva poslanca na Dunaj in si tako ohranijo zadnjo utrdbo. Zadnja je ta utrdba in da jo še imajo, to nikakor ni njih lastna zasluga, marveč beležiti jo treba Schmerlingovi volilni geometriji na rovaš, deloma pa tudi na rovaš onim krogom, ki bo pred dvema letoma mnogim našim veleposestnikom zagrenili veselje do volitve. Vender bi kljubu temu zmaga narodnih veleposestnikov še sedaj ne bila nemogoča, ko bi v gotovih krogih znali toliko matematike, da štejeta dva glasa več, nego jeden in ko bi svoj upliv vsled tega obrnili na volitev iz-mej veleposestva, namesto da tam doli ob Gorjancih delajo zgago. Da zmaga naših nemškutarjev v veleposestvu m matematično gotova, temveč, da bi se jim utegnilo jednako goditi, kakor Afganom pri Penždehu, ko bi se energično poprijelo, tega prepričani so njih vodje sami, kajti v svojem volilnem oklici pozivljejo vse pristaše in somišljenike, da se brez izjeme volitve udeleže, da so popolnem složni in se drže discipline, ker to je neizogibno potrebno. In kakor bi se bali, da ta poziv ne bode dosti izdal, slikajo svojej stranki s kričečimi hojami na sf^no „Zjedinjeno Slovenijo" in eventuvelno spo-ienje Slovencev v jugoslovansko državo. To bila bi nesreča za vso državo, posebe pa še za Kranjsko, torej le vkup, le vkup uboga ustavoverna ,,gmajna'1, da to grozno nesrečo odvrneš! Ne bili bi mislili, da je „Zjedinjena Slovenija" in nova jugoslovanska država že tako bli/u pred našimi durmi, a gospodje baron Otto Apfaltrern, baron Rudolf Apfaltrern, vitez Gutmansthal in baron Karol Wurzbach tako trobijo v svet in ti modro-krvni gospodje morajo to vedeti, akoravno nam neso nič natančnejega povedali in so nam dokaz, da bi „Zjedinjena Slovenija" bila deželi kranjski na škodo, še dan danes dolžni. Sicer je pa omenjeni volilni oklic skrpan po starem kroji, po starih frazah. Poudarjajo se svo-bodnostne naprave, katerih treba varovati in štititi, in tesna zveza vseh avstrijskih dežela ter velika nevarnost, ki preti državi, ko bi se državna uprava premenila v federalističnem smislu. Nova je le pritožba, da je izdatno število volilcev iz skupine veleposestva vsled hipnega oportunstva se pustilo zapeljati ter se pridružilo onej stranki v deželi, ki se imenuje narodno, ki uživa naklonjenost sedanje vlade in se kolikor možno okoristuje. To je Apfaltrernov najhujši dovtip, če ni nekoliko satire vmes. O nemškem državnem jeziku ni izrecno nikjer govora, pač pa se svari pred narodnimi zahtevami, ki bi bile koristim vse države na kvar in poudarja, da se mora trdneje zapentljati vez, ki spaja vse dežele. V teh besedah je menda Kriški baron sra-možljivo mislil na nemški državni jezik, sicer pa jo bil toli skromen, previden in diplomatski prefrigan, da besede „nemšk", „Nemec" itd. v tem oklici ni najti ni. Od tod prihaja, da je ves oklic ,,kuhl bis ans Herz hinan", kajti plemeniti gospod pisatelj ni hotel pokazati prave barve, da bi koga ne odplašil in nemogoče ni, da bode „Kmetski prijatelj'1 v Celji, prečitavši napominani oklic, našim Nemcem in nem-škutarjem zopet neodločnost in pomanjkanje energije očital. Koristno pa je vsekako, čitati ustavovercev volilni oklic, iz njega se vidi, kakor smo že spredaj povedali, da bi bila zmaga vladi prijazne stranke tudi v veleposestvu mogoča, ko bi se opustil dolenjski ,,sport1, in obrnila vsa pozornost in delavnost na to stran, — mej vrstami oklica se čita malosrenost ter bojazen pred možnim porazom, čita pa tudi, da so naši nasprotniki nespravljivi, nemi in gluhi za terjatve sedanjega časa, da stoje nepremično na nekdanjem tesnosrčnem stališči in to je dobro, kajti dokler so taki, so nam manj nevarni K državnozborskim volitvam na Dolenjskem. Pred par dnevi dospel mi je v roke poziv nekega v Novem mestu sestavljenega volilnega odbora, „kojemu bo naloga pri prihodnjih volitvah v državni zbor neko središče agitacije za Dolenjsko biti". Poziv izdan 18. p. m., poudarja nadalje, da: ,,ta odbor si ne usoja kandidatov postavljati, ampak le glasove zaupnih mož ljudstva zbirati, jih potem centralnemu volilnemu odboru v Ljubljani na znanje dati in potem za kandidate, koje ti zaupni možje naznači j o, delati." „Odbor ta misli, da centralni volilni odbor v Ljubljani ne bo glasovom zaupnih mož Dolenjske navzlic kandidatov postavljal." Dovoljujem si z ozirom na ta poziv in na kandidata za kmetske občine dolenjske, nekaj besedi j izprego voriti. V nasprotji z izjavo tega poziva, bere se jasno mej njegovimi vrsticami, da odboru ni namen samo glasov zaupnih mož ljudstva nabirati, marveč da v resnici, akoravno le posredno kandidata postavlja in za njega agitovati hoče. Po/iv pravi: ,,Kolikor se je zdaj seznalo, ne-čejo naši kmetje več gosp. Pfciferja. On je pieveč Krčan, pravijo, vse zavode hoče v Krško potegniti in središče Dolenjske naj nič ne dobi." ,,Oni hočejo iz središča moža in sami so imenovali v to gosp. dra. Tožnika, notarja v Novem mestu. Prepričani so o tem moži, da mu bo Dolenjska na srci in tudi osrednji kraji iste; poznajo pa tudi njegovo eneržijo, ki se je očividno, če drugod ne, pri rešitvi poslopja ,,Narodnega doma" v Novem mestu pokazala." Kaj pa je g. Pfeifer specijalno za Krško storil, kakov zavod potegnil je v Krško, s čemer bi bil središču Dolenjske škodoval? Meni in drugim Dolenjcem ni nič takega znano, razun v Novem mestu. Ali neso to samo nekake limanice volilcem? Jako nerad, ali ne morem si kaj, da ne bi izrazil bojazni, da ta agitacija proti g. Pfeifer ju diha nekakega vladnega ,,nemško-slovansko-.v^/.//VvV vakega- vnukov, bolj vernih in pobožnih, bolj delavnih in odločnih pa bolj srečnih od svojega starega očeta. Opazuje zaljubljenca, ki sta z lehkimi nogami pred menoj korakala, došel sem do svoje hiše ter še zmeraj sanjaril. Konec dne prešel je mej pogovorom o vsem, kar smo tekom tega dne videli in slišali, in sam Bog ve, koliko reči se v nedeljo v Ameriki vidi in sliši! Kaj so naše očitne igre v primeri s temi svečanostmi srca in duše ? Nikdar nesem dneva resnob-nejše preživel, nikdar mi čas ni tekel tako hitro in mej lepšim opravilom. Večer smo kot po navadi končali s čitanjem sv. pisma. Marta prinesla je debelo črno knjigo, ki mi je bila že dobra prijateljica. Vsak dan našel sem v njej odgovor na kako skrivno vprašanje moje duše, čudovit slučaj, ki je moje modroznanstvo v zadrego spravljal. Prestali smo bili pri sedmem poglavji Dani-jelovega prorokovanja. Prikaz štirih skrivnostnih živalij, ki štiri velika samovladarstva v starem svetu pomenijo, ganile me neso nikakor; imam premalo domišljavosti, da se bi mi te velikanske sanjarije LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Renč Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nomiiiis uuibra.) Jedendvajseto poglavje. Nedeljska šola. Dalje-t In modrujočo vero, pristavil sem; kajti vsak izmej teh svariteljev mora od tu odhajati z navdušenostjo za pridigovanje. Tembolje, odvrnil je Naman; nam je vsak moški duhovnik in vsaka ženska duhovnica. Zakaj bilo bi pač v verski družbi manj gorečnosti in vere kot v državni. Ali je kristijan manj lepo ime in naklada manj dolžnosti kot ime državljan? Molčal sem. Vero držati za skupno dedščino vseh vernikov, to je nasprotovalo vsem mojim mislim in uzorom. Mene so učili, da cerkev ni republika, ampak monarhija. Kot razumeu moder človek prepuščal sem zmeraj skrb za svojo vest in svojo vero cerkvi, katera me je odgojila. Skrb za svoje posve« I čenje nič ni mari meni, ampak mari je onemu, ki me vodi. Zakaj bi imel nepotrebno skrb in zakaj bi si nakladal nevarno odgovornost! Pouk je bil končan. Suzana me je na največe veselje otrok osvobodila vseh onih knjižic. Za slovo so zapeli še lepo pesen in svečanost se je končala s splošno razdelitvijo daril in stiskanjem rok. Stan, premoženje, starost, obleka, vse je bilo v teh dveh urah izpozabljeno; človek se je mislil'v ono prvo dobo krščanstva, ko je vernikov množica bila le jednega srca in jedne duše. In tako vsak sedmi dan, dan Gospodov, obiskuje vsa amerikanska mladina te bratovske zbore, kjer ljubezen in jednakost poučujeta in se učita! In kateri pouk, 'bil bi tudi pouk Bossueto, vplival bi toli na nravitost, kot vpliva to mejsebojno odgojevanje! Odšli smo; in Alfred je čakal, da je iz mojih rok prevzel Suzano. Neseni mu zavidal sreče; mojo misli so se razvijale na drugo stran: bolj ko kdaj poprej čutil sem očetovsko slabost v srci. Rekel sem si, da bi za Suzano že bil čas, v lastnej družini opravljati to imenitno nalogo učiteljice in sva-riteljice. Že sem gledal v bodočnosti kar celo vrsto sprave-duha'-. Bog varuj nas le to gnjile bolezni. Ali se morebiti motim V Jako bi me veselilo! — — ali žalibog da sem to opazko tudi že od druge strani slišal. Bodemo videli, toliko bolje za nas, ako se motimo. Nikakor ne dvomim na energiji in zaslugah g. dra. Tožnika za našo narodno stvar in mu jih hvaležno priznavam; a nasprotno so z mano ttuli vsi oni možje, kateri gosp. Pozuika Se natančneje osobno poznajo, prepričani, da ima naš dosedanji državni poslanec gosp. V. Pfeifer vsaj ravno toliko energije in dobre volje, pri našej nam bore Slovanom do lasu pravičnej vladi, za naš narodni dušni in gmotni napredek se potezati, kakor g. dr. Poz-nik; razun tega pa ima g. Pfeifer že parlamentarno rutino, in zaslug za Dolenjsko mu tudi ne more nikdo odrekati. Nesem sicer za to, da ostajajmo vedno pri starem kopitu, tudi priznavam, da neso naši dosedanji zastopniki v državnem zboiu vsega dosegli in tudi morebiti ne vsega storili, kar bi bili morali; ali oni neso sami vsega krivi; kdo bode tajil, da naša „nad strankami vzvišena'4 vlada vse avstrijske Slovane in osobito njih državnozbtvske zastopnike, s tino elasticiteto in največjo ravnodušnostjo le z obljubami pita V In koliko novih kandidatov, kateri so imeli v začetku polne torbe obljub, spoleilo je naša opravičena upanja iu želje? Zatorej bila bi pa tudi v resnici sama nehva-ležnost, ako onim našim dosedanjim poslancem, kateri so voljni mandat še dalje prevzeti, in kateri nikakor našega nezaupanja neso zaslužili, nove kandidate nasproti postavljamo; seveda, ko hitro bodemo imeli za njih mesta ne samo p r i p r a v n i h, marveč tudi v resnici 8 pO Sob n e j-šjh mož, o katerih bodemo prepričani, da bodejo naše opravdana prava in interese, z večjo ene .0 jo in doslednostjo zahtevali in varovali, tedaj skozali jim bodemo jednoglasno svoje zaupanje, brez ozira na pijeteto do bivših zaslužnih mož, to zahtevajo naše nikoli prošle, a vedno le sedanje in bodoče narodne težnje. Ali tam, kjer nemarno takih novih, nafiega zaupanja od dosedanjih v večjej meri vrednih mož, zasejali bodemo z novimi kandidaturami in nasprotno agitacijo mej našim narodom samo nepotreben raz-por, kateri nam ne bode gotovo nikakib koristij, a toliko več škode prinašal. Prepričani smo, da gosp. Pfeifer od svoje kandidature, navzlic nasprotni, ne bo odstopil in je tudi zmaga nedvomljivo njegova; vsled tega skazal bi se g. dr. Poznik Š3 le pravega nesebičnega rodoljuba, ako se že v naprej vsakej kandidaturi odreče in tako prepotrcben mir v domačej hiši naredi, ker on itak, ako ima dobro voljo, na čemur ne dvomimo, v svojem dosedanjem delokrogu našej narodnoj stvari lahko veliko več koristi, kakor v državnem zboru. Iz srca želim, da te dobrohotne besede, s katerimi se bode večina dolenjskih mož ujemala, ne ostanejo zastonj govorjene. Fran Do lin ar. Političnu razgled. m^traiije Rusiji ni treba bati boja, da je pa dolžna varo.ati svojo narodno čast. Videlo se je, da bi Nemci raui videli, da pride tlo vojne. Vsa trgovina iz Rusije šla bi bila čez Nemčijo, ker bi pomorska trgovina bila zaprečena. Poslednja leta je Nemčija menda iz prevelikega prijateljstva do Rusije,, jako povišala carino na vse blago, ki se uvaža iz poslednje države. In sedaj bi ne bili le nemš!': trgovci in železnLi imeli bogate žetve od vojne, ampak tut' držav* bi cd visokih carin imela mnogo dobička. Bismarc'. i bi to b"o v mnogih ozirih jako ugajalo. Kazal bi bil lahko na vspeh svoje carinske politike, !.i je jako povzdignila državne dohodke, ne da bi bila škodovala nemškej trgovini. Ko bi se bili Rusija in Anglija, bi Bismarck z raznimi spletkami povzdigoval po Evropi upliv Nemčije. Nikdo bi več ne o\i-ra! njegove politike, ko bi te najveljavnejši vlasti bojevali na življenje in smrt. Po vojni bi lahko p,l še igral rolo poštenega mešetarja in ta pot mord še kaj zase primešetaril, saj je znana nemška i žrešuost po tujem ozemlji. Italija se je že radov , dii se jej ponudi lepa priložnost Angliji pomagati. Njeni državniki so že sanjali, kako plačilo bodo za to zahtevah od Angležev. V Beroiiiui pa mora tem večja biti nevolja, ko se ni nemški cesar izbral za razsodnika v tem angleško-raskem sporu, ampak sta se obe vlasti obrnili do danskega kralja. Ta ne neče vsprejeti tega častnega posla, in to neki zaradi rodbinskih zvez, ki ga vežejo z angleškim in ruskim dvorom. Vsakdo drug bi bil mislil, da sedaj se bodo obrnili; v Beiolin, samo ruski in angleški državniki so druzega mnenja. Misel, da bi se ta stvar izročila kakemu razsodniku, so najedenkrat opustili in stvar se bode dognala z diplomatsk:n dogovarjanjem mej rusko in angleško vlado. Jedina zavira mirnemu sporazumljenju je še ta, da bi Angleži radi, da se Rusi zavežejo, da nikdar no bo 1 posegli po Heratu, Rusi pa mislijo, da se to ne strinja z njih narodno častjo. Rusija v tem oziru sedaj ne more lahko prijenjati, ker razburjeno ja\UO mnenje zahteva, da Rusi prej ali sloj prlovcjd i mesto. Vsakdo se še spominja, kako so vsi ri Sui listi soglasno zahtevali, da Rusi posedejo Berat. Najbrž bodo tudi tu Angleži odjenjali, ker t"ke -veze za bodočnost itak nemaj o nobene veljave. Spopad pri Penždehu neki ne dela nobene zavire več mirnemu sporazumljenju. Kakor „Golos Moskvi" poroča, sta se Rusija in Anglija sporazumeli da: 1. Anglija privoli Rusiji prisvojiti si ozemlje do Parapa-miških gora in si tako ustvariti naravno mejo, 2. Rusija se zaveže s svojo močjo podpirati angleško gospodstvo v Indiji; 3. Anglija se svečano zaveže, da Rusije ne bode ovirala v preobraze vanj i Balkanskega poluotoka uključivši Carigrad; 4. Rusija zve-e dopadale. Vse drugače je bilo Marti, ki je pri vsakej besedi vzdihni.a. Bog, ki je imel oči, kot so človeške oči, in usta, ki so napušne besede govorile, občudovala je z nenadnim vskli-kom. Vsa ginjena pa je bila, ko je prorok slikal Starca dnevov z obleko, belejšoodsnega, in z lasmi, belejšimi od volne, sedečega na prestolu iz plemen, kateremu je milijon angeljev služilo, tisoč milijonov pa jih je pred njim molčalo. Kar je meni bilo le alegorija, bilo je njej gola resnica; morebiti je to jedini način, po katerem božja misel lehke ustopa v priprosto dušo, zmeraj podob trebajočo, da neskončnost čuti. Po teh velikanskih podobah sta se vrstila odstavka, kjer prorok Mesijo naznanja. „13. Zagledal sem ponoćno prikazen in videl sem Sina človeškega, ki je prišel v nebesnih oblakih; približal se je Starcu dnevov ter je bil pred njega postavljen." „14. In Starec dnevov mu je izročil oblast, čast in kraljestvo. In vsi narodje, vsi razrodje, vsi jeziki mu bodo služili. Njegova oblast je večna ob- last, ki mu ne bode nikoli vzeta, in njegovo kraljestvo ne bode nikdar razdejano." Ko sem te besede slišal, godilo se mi je kot Danijelu: „Žalost je prešinila moje misli, moje obličje se je premenilo in ohranil sem te besede v srci." Ali neseni današnji dan sam opazoval prikazen tega kraljestva, ki se devetnajsto let sem že neprestano širi? Krščanstvo, kateremu v stari Evropi k pogrebu zvoni, našel sem v Ameriki mlajše, močnejše, zmagoslavniše nego kdaj poprej. Petdeset milijonov ljudij se živi sv. evangelijem; kaka uganjka Parižanu, ki je Diderota čital in ki je neki zimski večer se domišljeval, da Hegela razume! Stopivši v svojo sobo hodil sem dolgo gori in doli; dražil me je cel kup mislij, ki so se druga drugo spodbijale. Spomini na otročja leta; razno učenje moje mladosti, premišljevanja godne starosti in nove misli so se drvile mi v glavi ter so naprav-ljale čudovito zmešanico. Zdevalo se mi je, da se mi je skrivnosten glas zaničljivo režal! Dobro, Danijel, memral je ta zbadljivi glas, ti postajaš cel kapucinec. Sedaj si skrivnosten (mističen), versko pregoreč (fanatičen) in vrh tega še smešen. Kmalu bodeš nosljal kot Brovvn ter glajše od njega govoril jezik Kanaanski. O vi Francozje, večni kameleoni (nestanovitneži)! Kitajci v Kantonu, Beduini v Algeriji, puritanci v Messachusettsu, glu» inači povsodi, kdaj bodete pa človeki. Danijel, vrni se v Pariz, in na mitnici boš pustil ono neslano petje in ono debelo črno knjigo, ki jo olikani ljudje toli čislajo, da se je nikdar ne dotaknejo. Modrijan se odkrije in lepo pokloni krščanstvu, kajti človek se nikdar ne sme razpreti z oblastjo; a hoditi dalje je le slabost malih duhov. Bog devetnajstega stoletja je starodavniški Pan, katerega je bridka podoba Kristova le predolgo zatemnjevala. Potopi se, Danijel, v neskončnost; moli neizmernost, to je no-vošegno bogočastje, jedino, katero dandanes neiz-motljiva pamet še pripuščati more. Ne, vzkliknil sem, oči so se mi odprle; izne-bil sem se težkih sanj, katere nam dušo slabijo. Danes zjutraj so mi ti otroci pokazali, katera sveta vez svobodo in sv. blago vest tako močno mej seboj sklepa! Ko bi z životom za nas vse rainolo, neuiauio ne pravic, uiti dolžnostij; potem smo le čreda zločincev, ki se morajo pitati in pokoriti, dokler jih svoje železnice z indijskimi in ne bode ovirala Anglije uporabljati te železnice pri občevanji z njenimi indijskimi ozemlji. Nekateri ruski listi neso prav zadovoljni s tem dogovorom, a bodo kmalu spoznali, da je boljši slab mir, kakor pa vojna zaradi azijskih pustinj, od katere bi dobiček le drugi imeli. Turčiji bo jako po godu, da se je afganski spor mimo poravnal. Bila je že zares v škripcih, kamor bi se bila nagnila, bi se bila drugej zamerila, nazadnje bi pa bila utegnila izgubiti še kaj svojega ozemlja. Težko bi se bila izognila, da se ne bi bila zaplela v vojno; ko bi se pa bila zaplela, bi se pa Rusija in Anglija bili skušali odškodovati na njenih posestvih. Kako kritičen je bil položaj, spoznala je dobro turška vlada, kar kaže to, da je vsem listom bila prepovedala pisati o tej zadevi. V iiein.škcni državnem zboru odgovoril je minister Putthamer na Interpelacijo Borovskega, zakaj se je izgnalo s Pruskega mnogo Poljakov, ki so tam že bili nekateri po 3>> let naseljeni in so že v praski vojski služili. Odgovor je bil prav drvarski in je moral žaliti vsacega poljskega domoljube. Minister je rekel, da je to bilo potreba za politično varnost in ohranenje nemške kulture. Trdil je, da se število Poljakov v nekaterih krajih vokša, to je pa treba preprečiti, sncer se vsak mesec izgubi del nemškega kulturnega ozemlja. Še le 1'ru-sija je ono ozemlje, ki je bilo kedaj pod poljsko vlado, izvlekla iz barbarstva in bede. Tedaj jo tam bilo plemstvo podivjano, meščanstvo zatirano, obrtniki pa sprideni. N 'dalje je mir'ster se poslužil še več surovih izrazov. Lahko si mislimo, da je to vzbudilo veliko nevoljo mej Poljaki. Ta odgovor naslikal je nam najbolje, kaka je toliko bvalisana nemška kultura. Ako se ministri poslužujejo v parlamentu vsakovrstnih psovk, prav kakor naš nekole-kovani dnevnik, kaj moremo potem še pričakovati od ostalega nemškega naroda. Samska vlada je prepovedala uvažanje in kupovan:e orožja, ker se orožje utegne zlorabiti. Ker je prepovedala tudi vežbati se v orožji, sodimo, da se morda boji kake ustaje. Narod namreč ni zadovoljen s to .kdo, ki se vzdržava že več let proti volji spodnje zbornice. Kakor vladni listi zagotavljajo, so občinske volitve v vseh mestih na Šp njslcein vladi ugodno jtzpale, samo ? Madridu r.ii Saragossi izvoljeni so opozicijonalci. AuuJi'čltr, npodnja zbornica zavrgla je predlog opozicije, da bi se stroški za sestavo novih zapisnikov volilcev plačali iz državnih, ne pa iz lokalnih davkov z 240 proti 237 glasom. Vlada je pobijala ta predlog opozicije. V Niiflaiiu se stvar' za Mahdija kaj neugodno razvijajo. Pri Sennuaru bile so njegove Čete popolnem razbite. Vsled tega se bilo prisiljene umakniti se v Kartum. Vsa mesta ob Modrem Nilu bo so, uprla Mabdiju. Domač razbor bode tedaj raz rušil Mabdijevo silo, katere angleške čete neso mogle. lirar/ilijNlto ministerstvo dalo je svojo ostavko, ker večina zbornice nasprotuje njegovoj predlogi, da bi se odpravilo robstvo. Kes moramo obžalovati, da se proti koncu 10. veka še dobi parlament, ki dela ovire takim blagim nameram. Do|)5si. N Kraii(»feega 7. maja. [Izv. dop.] (Glas iz naroda.) V novejšem času pričeli so se samomor' tudi na Kranjskem, čeravno se do zdaj o jednakih žalostnih prikaznih pri nas ni nič čulo. će se vprašamo, kdo so nesrečne žrtve in kaj je uzrok temu, si moramo odgovarjati: nesrečne žrtve so mej drugim c. kr. služabniki in uzrok teinu je revščina. Ali ni bil oni, ki se je poleg Posto-jine ulegel na železnični tir, c. kr. služabnik in r; bil Košir, ki je blizu bogate lij ubijane nadepolne in nedolžne tri svoje otroke postrelil, c. kr. slu- smrt gnjilobi v večnem grobu ne izroča. Le ta je pravi človek, katerega neumrjočnost z Bogom veže. Le ta je pravi človek in pravi državljan, ki se na večno pravičnost, na neumrjočo resnico lehko zanaša. Ubožec, bolnik, sužnik, nesrečnež, hudodelnik so se posvetili še le oni dan, ko jih je Kristus s svojo krvjo odkupil in s svojim božestvom zavaroval. V stran Hegel in Spinoza! V stran prazne besede! V stran oboževanje tvarine. Videl sera, kam pridejo narodje in ljudje s temi nauki. Ne maram niti za nizko uživanje nemisleče množice, niti za stoično zatajevanje nečimernih Iepoznancev; jaz trebujem nekaj druzega, ne pa pijanosti ali obupnosti, živeti hočem! Živeti, pravi se verovati in delati. Vrnil sem se od sanjarij mladostnih let in od častihlep-nosti možke starosti; o Kriste, moj um j tebe kliče in izkušnja me vodi k tvojim nogam. Vdahni mi upanje po toli prevarah, vdahni mi ljubezen po toli izdajah. Naj bi kmalu napočil oni srečni dan, ko bode stara Evropa mlado Ameriko posnemala in ko bode od zemlje k nebesom vzdigoval se jedini klic, rešilni klic: Bog in svoboda! (Daljo prih.) žabnik?! Dokazano je, da je bila tukaj revščina uzrok. Komu ni znano, da so cesarski služabniki, ki imajo 25—30 gld. mesečne plače in morajo zraven sebe še mnogobrojno družino preskrbovati. Ali živeti ali poginiti. Ako nemajo kaj jesti dati otrokom svojim in da sebe sramote prodaje hišnega orodja itd. otmo, je pač umevno, da se jim lahko v glavi zmede in zmedeni primejo za skrajno sredstvo — revolver. — Jednaki umori in samomori so še le začetek, kajti po mestih in trgih življenje vedno dražji postaje, plače so pa zmirom jednake ali pa še manjše. Saj je znano, da je vlada nastavila politične gozdarje že leta 1875. Takrat dala je 400 gld. letne plače takim organom. Pa vladi se je to preveč zdelo in strgala jim je 100 gld., tako da imajo zdaj z doklado vred 4. Viljem Pfeifer, sklicuje splošni volilni shod za vse volilce svojega okraja v četrtek 14. t. m. (Nebohod) vGotno vas (tik Novega mesta) v hišo g. De-jaka (Dobroviča gostilna). Začetek takoj po božji službi popoludne. Uljudno so vabljeni torej vsi p. n. volilci. — (Iz Borovnice) piše se nam danes: Pravila tukajšnjega gasilnega društva je visoka c. kr. vlada potrdila in na podlagi pravil sestavil se je pretočeno nedeljo sledeči stalni odbor: Predsednikom bil jo za to stvar jako vneti in delavni g. Josip V r b i č, posestnik iz Bistre, jednoglasno izvoljen, njegovim namestnikom pa g. Ivan Maja-ron, župan Dorovnišk', posel tajnika in blagajnika izročen je nadučitelju g. Fran Papler-ju. Kot zaupni možje gasilne družbe bili so izvoljeni gg. Fran Galle iz Bistre, Ivan Oblak, župnik iz Borovnice, in Lovro Vrbi 6. Tudi v posamične odseke odbrane so tako moči, da se sme izid volitve jako povoljen imenovati, kajti napredek društva nam je s to volitvijo zagotovljen. — (Utopljenega kramarja), o keterem smo zadnjič poročali, našli so v 2. dan t. m. v jezu pri J. Bregarjevem mlinu. Denarja imel je pri sebi G G gold 44. kr. Dasi je 25 dnij v vodi ležal, so bankovci vender še dobri. V 4. dan t. m. raztelesili so utopljenca. Zdravnika sta izrekla, da je bil pri [travi pameti. Preiskava se je začela. — (Razpisano) je mesto občinskega zdravnika v Središči na Štajerskem. Letna nagrada 350 gld. Prošnje, v katerdi treba dokazati znanje slovenščine, do 15. t. m. na c. kr. okr. glavarstvo na Ptuj i. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Mokronog 7. maja. Občinski zastop Mokronoški izbral Jakoba Hrena za kandidata v državni zbor. London 7. maja. „Daily-Newstt pišejo: Ruska vlada ponudila je pozitivno zagotovilo, da ne misli polastiti se Herata, ne sedaj niU v bodoče. Serajovo 6. maja. Predpreteklo noč začelo je na treh krajih našega mesta goreti. Ogenj so kmalu pogasili, no da bilo veliko škode. Konstato-vano je, da je bilo nalašč zažgano. Bero lin G. maja. Popoludne prijeli so tridesetletnega delavca, baje iz Ragnita doma, ker je vrgel kamen v okno cesarske palače. Cesarja takrat ni bilo v palači. »Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko"*) razpisuje 10 daiil za one „šolarje", kateri letos največ „kebrovu nalove in ali gg. učiteljem ali gg. županom oddado. P. n. gg. učitelji in župani so prošeui one otroke, kateri največ kebrov naberejo (al' sploh kateri so se za stvar ponujali) društvu po imenu in mero nabranih kebrov o svojem času naznaniti. Darila obstoje: I. 2 cesarska cekina; II. 1 cesarski cekin; III.—VII. po 2 sreberna goldinarja; VIII.—X. po 1 srebern goldinar. Domoljube prosimo, naj ta namen podpirajo. Prostovoljna darila, ako društvu dojdejo, bodo naznanjena in za pomnoženjc premij porabljena. Sedež društva je na Jesenicah (Gorenjsko). Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko, 5. maja 18 8 5. m) Slavne redukcijo drugih listov prosimo za ponatis Za nesrečno mater umorjenih Koširjevih otrok nabiral je g. Iv. Gruden, davkar na Vrhniki darove. Darovali bo: Gosp. Gruden Ivan......... 3 gld. — kr. „ Jelovsek Gabrijel....... 2 „ — a , Komotar Anton........ 1 » — » „ Kotnik Fran......... 3 „ — , „ Lenarčič Josip........ 2 , — „ „ TomSič Miha......... 2 „ — „ ,, Žitko Jakob......... — . 60 „ Vkupe ... 13 gld. 60 kr. Z včeraj izkazanima . . B ■ — ■ Vknpe ... 15 gld. 60 kr. kateri znesek se je po namenu izročil. Uredništvo „Slov. Naroda". Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. •*> e so 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 1 73114nn. 730 99 mm. 789*69 mm. 7-4° C 16 5« C 12-2« C si. svz. si. jz. si. zah. jas. d. jas. obl. 050 mm. dežja. Srednja temperatura 120°, za O'l" pod normalom. ID-a.2^.3,jsl^a, "borza, dne 7. maja t. 1. (Izvirno telegratifino poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta.......... 82 „ Zlata renta........... 106 „ 5°/0 marčna renta......... 98 „ Akcije narodne banke....... 852 „ Kreditne akcije......... 289 „ London............ 124 „ Srebro............. — „ Napol............ 9 „ C. kr cekini.......... S „ Nemške marke......... 6) „ 4% državne srečke iz 1 1854 250 gld 195 „ Državne srečke iz 1 186* 100 gld 170 „ 4 , avstr zlata renta, davka prosta . . 107 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... £5 „ „ papirna renta 5°/0 ..... 90 „ 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ Dunava reg srečke 50/„ . . 100 gld 114 „ Zemlj obč avstr 4'/t0/0 zl»ti zast listi . 125 „ Prior, oblig Eli/abetine zapad železnice 112 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železni, e 105 B Kreditne srečke.....100 gld 174 „ Rudolfove srečke.....10 „ 17 „ Akcije anglo-avgtr. banke . 120 n 100 „ Trammway-društ velj 170 gld a v. . . 213 „ — kr. 35 „ 75 n 20 „ n 10 „ 55 „ 83'/. ! 84 i 85 „ 50 „ a 20 „ 75 „ 75 75 50 75 50 25 25 Salicilna ustna voda, aromatična, upliva olllljaioee, zapreei pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, Bplošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, k 30 k'-. Vsa navedena s-edstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu" J C LIJ TKVIiOC #,1 - 1» na Mestnem trgu v Ljubljani. (43—12) Št. 7258. Razglas. (270) V smislu §. 39 prov. občinskega reda za ljubljansko mesto se javno naznanja, da so bili pri letošnjih dopolnilnih volitvah, katere je mestni odbor v seji dne 28. t. m. odobril, v mestni zastop voljeni gospodje: Grasselli Teter, Hribar Ivan, Ničman Henrik, Potočnik Fran, Ravnihar Lndovik, Dr. Stare Josip, Trtnik Fran, Tomek Josip, Velkavrh Ivan, Dr. Zarnik Valentin, Zupan Toma in Žagar Dragotin. Mestni magistrat v Ljubljani, v 29. dan aprila 1885. Župana namestnik: V o n č i n a. h Trsta v Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVi-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „GerKtianla", odhod okolu 5. dne maja 1885. Kajuta za potnike 200 golđ. — Vmesni krov ttO gold. Potniki naj se obrnejo na (216—10) J.TERKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na lliuiliano «t' Ant. I*oglHyen, generalnega agenta v IinIii. Sledeče knjige se toplo priporočajo: Original Rezepten Buch aus allen Gebieten c'er Wein-, Essig-, Bier-, Brantvvein-, Liquer-, Destillations-, Seifen- und Parfiimerie-Erzeu-gungsbranche nach neuesten Methoden auf kalten unp vvarmen Wege. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 10 kr. Gregorčič, Poezije. Vezane. Cena 2 gld., po pošti 2 gld. 10 kr. Šaljivi Slovenec. Cena 60 kr., po pošti 65 kr. Jenko, Pesmi. Cena 1 gld., po posti l gld. 5 kr. Jurčič, Zbrani spisi. I, II., III., IV. zvezek. Vezani in nevezani. Album von Laibaeh und Umgebung. Cena 80 kr., po pošti 85 kr. Mlada leta. Povest. Coi.a 20 kr., po pošti 22 kr. Ljudska knjižnica. Do sedaj i išlo 8 zvezkov a 6 kr. Nadalje 25 različnih ljudskih spisov s in brez koloriranih zavitkov. Cena 12, 16, 20, 2") kr. Mej temi novo: Cerkvica na skali in Plačilo sveta. Vkupe 12 kr. Potem Narodne pripovedke za mladino. Cena 25 kr. Vaprejema naročila na novi katoliški ilnstrovnni mesečnik „Katholisclie Warte". Slednje leto izide 12 zvezkov a 15 kr. J. Giontini v Ljubljani, (271—1) Razglan. Ker se je po Dolenjskem, posebno okrog Št. Jarneja konjska reja jako povzdignila, tako, da se v tej okolici dobijo jako lepi in plemeniti konji, je podpisano županstvo sklenilo, da se imajo o navadnih štirih letnih semnjih, to je v eetrtek po s v i«-i. v ponedeljek pred »v. IteMnjim telesom, 21. dnu avgustu n v ponedeljek po dnevu v ornih duš napraviti semnji za kohjc. S tem naznanilom torej se vabijo dolenjski konjerejci in kupci, da bi se semnjev v Št. Jerneji prav obilo udeleževali. Županstvo tt št. Tarneji, dne 1. maja 1885. (263—3) Josip Bučar. di, vedro na novo natočena. — Prosi se, da ■e zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (218—4) Lastniki: bratje Loser v Budapešti. ISC sladčičar na Kongresnem trgu. Naznanilo preselitve in otvorenja. Prizadevajoč se opravičiti zaupanje, katero mi že več let ukazujejo moji p. n. gostje in kupovalci in zadostiti potrebi po večjem prostoru, preselil bodem svojo "i M - ~ ~ u M v na novo pozidano hišo na Kongresnem trgu. ijjr Otvorenje je bilo v 3. dan maja 1885. Nobenega truda in nobenih stroškov se nesem ustrašil, da naredim svojo sladčičarijo za veličasten etablissement, in prizadeval se bodem, kakor do sedaj, s pazno postrežbo in izvrstnim blagom svoje goste in kupovalce zadovoljiti. Posebno opozarjam na moje gorke |»i.j««<'*