Letnik VII. — Laško, januar 1973 — številka 1 (65)
MIHA PROSEN, predsednik občinske skupščine
NOVIM CILJEM NAPROTI
Taka je navada, da se na pragu novega leta ozremo na prehojeno pot v preteklem letu in se zamislimo nad nalogami, ki nas čakajo in jih bomo morali uresničiti v prihodnjem obdobju.
Že na začetku moram poudariti, da smo kljub nekaterim težavam razmeroma zelo uspešno izpolnili zastavljene naloge v letu 1972. Gospodarstvo občine je namreč uspešno poslovalo in v poprečju ter v primerjavi z gospodarstvom v celjski regiji doseglo boljše rezultate kot v letu
1971.
DOBRI POKAZATELJI
O POSLOVANJU V MINULEM LETU
Po podatkih iz poročil o poslovanju našega gospodarstva v prvih devetih mesecih minulega leta celotni dohodek izkazuje indeks 125. Enak indeks se kaže tudi pri dohodku, do-čim izkazujejo izplačani bruto osebni dohodki indeks 124. To pomeni, da se naše gospodarstvo, gledano kot celota, ravna po sprejetem načelu, naj. bo rast osebnih dohodkov počasnejša od rasti produktivnosti dela, oziroma ustvarjenega dohodka. Posebno je razveseljiva ugotovitev, da bodo vse gospodarske organizacije v občini zaključile poslovno leto 1972 brez izgube.
V zvezi z odpravo nelikvidnosti podatki kažejo, da so se zmanjšale terjatve do naših kupcev — indeks 99, in tudi obveznosti do naših dobaviteljev — indeks 81.
Razmeroma ugodni so tudi ostali pokazatelji poslovanja našega gospodarstva, ki govore o stopnji produktivnosti, akumulativnosti in ekonomičnosti poslovanja ter stopnji zaposlovanja.
INVESTICIJSKA VLAGANJA PRETEKLEGA LETA ODPIRAJO NOVE MOŽNOSTI
GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Na področju novih investicij v gospodarstvu smo v preteklem letu bili zelo uspešni. V glavnem so bile rea-
lizirane v predvidenih okvirih, seveda ne brez težav. Med najpomembnejšo štejem investicijo v RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA oziroma v dejavnost, ki naj prispeva k preusmeritvi tega podjetja. Rezultati naporov tega našega delovnega kolektiva so že otipljivi, saj rastejo v dolini Rečice objekti, kjer bo v kratkem stekla sodobna proizvodnja styropora in drugega gradbeno izolacijskega materiala.
Druga, prav tako tudi pomembna investicija, ki je bila zaključena v letu 1972, je investicija TOVARNE LESNE GALANTERIJE v Rimskih Toplicah. Sanacijski program, ki ga je delovni kolektiv sprejel že v letu 1971, se uspešno realizira in pričakovati je uspešen zaključek poslovnega leta 1972.
Večletna vlaganja v modernizacijo tehnološkega procesa v PIVOVARNI LAŠKO so omogočila, da je to podjetje danes najbolj akumulativno podjetje v naši občini. Močno sta se povečala tudi obseg proizvodnje in storilnost dela. V PAPIRNICI V RADEČAH so uspešno realizirali postavljene naloge iz programa za leto 1972 in se resno pripravljajo na nova vlaganja, ki bodo omogočila, da bo podjetje še povečalo obseg proizvodnje, asortiman in kvaliteto in tako zrastlo v zelo pomembno podjetje v panogi papirne industrije pri nas.
CEMENTARNA v Zidanem mostu posluje kot obrat Cementarne v Trbovljah. S pomočjo matičnega podjetja in z lastnimi napori je obrat realiziral predvidene investicije v modernizaciji kamnoloma in si tako ustvaril potrebno osnovo za nadaljnji razvoj.
»VOLNA« Laško je v glavnem zaključila prvo fazo modernizacije proizvodnje, ki je omogočila, da bo podjetje razmeroma zelo uspešno zaključilo poslovno leto 1972.
Seveda so tudi druge gospodarske organizacije v naši občini v letu 1972 vidno napredovale. Naj omenim samo nekatere: Konfekcija »KORA« v Radečah iz leta v leto povečuje, in
Srečno in uspešno
j 1973 j
to uspešno obseg svojega poslovanja, v letu 1973 pa namerava odpreti, nov manjši obrat v nekdanji osnovni šoli v Rimskih Toplicah. Industrijsko podjetje »PETA« v Radečah pripravlja v sodelovanju z Lesnino in drugimi poslovnimi partnerji širši program modernizacije proizvodnje, ki naj prispeva k večji vključitvi tega podjetja na tuja tržišča.
Lesno industrijsko podjetje »BOR« Laško je že pričelo s pripravami za gradnjo novih proizvodnih prostorov v Rečici, kamor bi se naj postopoma preselila celotna dejavnost tega podjetja.
Tudi prva etapa izgradnje ZDRA-VALIŠČA LAŠKO je začela. Ocenjujem, da bo realizacija te investicije čvrsta osnova za uspešen razvoj turizma v naši občini. Skupščina naše občine je pripravila ustrezen program razvoja turizma v Rimskih Toplicah in pričakujemo, da se bodo tudi tu v letu 1973 stvari premaknile z mrtve točke. Potrebne programe za razširitev svoje dejavnosti v občini pripravljata tako Gostinsko podjetje Laško kakor tudi Gostinsko podjetje Radeče.
Čeprav na področju trgovinske dejavnosti nismo v letu 1972 pridobili novih objektov, pa so bili doseženi zadovoljivi uspehi na področju posodobitve in modernizacije nekaterih že obstoječih trgovin in trgovskih prostorov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
NOVIM CILJEM NAPROTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ljubljanska banka — podružnica Celje je v letu 1972 odprla nove poslovne prostore v Radečah in v Laškem. Do novih, bolj sodobnih prostorov bo v kratkem prišla tudi Služba družbenega knjigovodstva v Laškem.
POMEMBNE PRIDOBITVE TUDI NA PODROČJU DRUŽBENIH SLUŽB
Na področju investicij v družbene službe sodi kot najpomembnejša pridobitev nova osnovna šola v Rimskih Toplicah, za katero je bilo uporabljenih preko 750.000,00 dinarjev. Objekt je sodobno gfajen in urejen ter omogoča, da se v njeni telovadnici razvijajo tudi športne dejavnosti drugih organizacij in društev. S skupnimi napori nam je tudi uspelo odpraviti gradbene pomanjkljivosti na Osnovni šoli v Brezi.
Glede osnovnega šolstva naj še poudarim, da je občinska skupščina že sprejela ustrezen program razvoja tega pomembnega področja v naši občini in da lahko računamo v letu 1973 na začetek gradnje novega dela osnovne šole v Radečah in telovadnice pri osnovni šoli v Laškem.
Na področju otroškega varstva v letu 1972 nismo prišli do prepotrebnega novega objekta v Laškem. Vendar so potrebne priprave že v teku in lahko računamo, če bomo našli razumevanje vseh drugih zainteresiranih dejavnikov, da bomo z gradnjo v letu 1973 vendarle začeli.
Na področju zdravstva so trenutno najbolj potrebni novi delovni prostori v Laškem in tudi v Rimskih Toplicah. Ocenjujem, da bo treba temu vprašanju v letu 1973 posvetiti vso pozornost in s skupnimi močmi pričeti sistematično reševati ta res že akuten problem.
Velikemu razumevanju delovnega kolektiva Celjske lekarne se imamo zahvaliti, da smo v letu 1972 prišli do novih lekarniških prostorov v Radečah in obnovljenih oziroma moderniziranih prostorov v Laškem.
LANSKA DRUŽBENA
STANOVANJSKA IZGRADNJA NI POKRILA VSEH POTREB
Obseg družbene stanovanjske izgradnje v letu 1972 ni bil takšen, kot bi si želeli oziroma potrebovali. Kljub temu nam je z združenimi močmi uspelo zgraditi šeststanovanj-ski blok v Radečah, štirinajststano-vanjskega v Laškem pri posebni šoli, devetstanovanjskega v Laškem, v katerem bodo tudi potrebni poslovni prostori za našo milico, v gradnji pa je devetstanovanjski blok v Rimskih-Toplicah za potrebe delavcev Tovarne lesne galanterije v Rimskih Toplicah in prosvetne delavce osnovne šole.
Prepričan sem, da bo nova stanovanjska politika, katero pravkar kreiramo v naši občini, prispevala, da bodo uspehi na področju družbene stanovanjske izgradnje v letu 1973 še večji, ker bo omogočala bolj načrtno in intenzivnejšo gradnjo za potrebe naših občanov.
POVEČANA AKTIVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V letu 1972 se je močno povečala tudi aktivnost vseh krajevnih skupnosti v občini. V tem letu je bilo uresničeno toliko nalog na komunalnem področju, da jih je zelo težko našteti v celoti. Navedel bom le najbolj pomembne:
Sodobno urejena mrliška vežica v Radečah, telefon na Svibnem, kanalizacija na Vrhovem (del), elektrifikacija v Brezi, nove ceste v Brezi, Zidanem mostu, Sedražu itd., da o asfaltiranju nekaterih ulic v Laškem in v Radečah, novih vaških vodovodih in drugih pridobitvah ne govorim. Vse to je bilo možno storiti zato, ker so naši občani spoznali, kako uspešno je lahko njihovo aktivno sodelovanje v krajevnih skupnosti, če preko teh neposredno rešujejo svoje vsakodnevne probleme in težave.
OBA REFERENDUMA ODRAZ
VISOKE STOPNJE ZAVESTI NAŠIH OBČANOV
Na zaključku tega dela ne morem mimo dveh pomembnih akcij, ki smo jih uspešno izvedli. V mislih imam referendum o samoprispevku naših občanov za investicije v osnovnem šolstvu in rekonstrukcijo nekaterih lokalnih cest ter referendum o izenačenju pravic socialnega varstva delavcev in kmetov. V obeh akcijah so naši občani pokazali visoko stopnio zavesti.
Rezultati uspešno izvedenega referenduma o samoprispevku so že vidni. V letu 1972 je bilo zbranih in seveda že tudi namensko uporabljenih kar 1,200.000 dinarjev samoprispevka.
Referendum o izenačenju pravic na področju socialnega varstva pa bo omogočil, da bodo kmetijski zavarovanci odslej deležni zdravstvenega varstva v enakem obsegu kot zaposleni delavci.
SPOŠTOVANI OBČANI!
Čeprav smo na dosežene uspehe našega dela v preteklem letu lahko ponosni, z njimi vendarle ne smemo biti zadovoljni. To predvsem zato, ker bi uspehi bili lahko še večji, če naše delo ne bi bilo obremenjeno s slabostmi, ki niso v skladu v socialističnim in samoupravnim značajem našega družbenega sistema.
Da je to res tako, dokazujejo nekateri dokumenti naših najvišjih državnih in partijskih organov predvsem pa pismo predsednika Zveže komunistov, tovariša Tita in Izvršnega biroja ZKJ.
Ti dokumenti nujno narekujejo učinkovitejše uveljavljanje sprejetih sklepov in politike na vseh ravneh in na vseh področjih. Zaradi tega ocenjujem, da bomo morali v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov v letu 1973 sprejeti zelo konkreten program dela. Program bo slonel na samokritični oceni našega dosedanjega dela, program, ki bo zahteval od vseh naših skupščinskih organov dosledno izvrševanje sprejetih sklepov in stališč.
ZA URESNIČENJE SPREJETIH NAČEL
Ce izhajam iz stališč teh dokumentov, sedanjega gospodarskega položaja in dejanske situacije v naši občini, se postavljajo predvsem naslednje tri osnovne naloge:
1.	Da odločneje krepimo socialistične družbeno-ekonomske in samoupravne odnose na vseh nivojih in sredinah z neposredno krepitvijo vpliva delavcev in neposrednih proizvajalcev v združenem delu in da prispevamo k hitrejšemu in doslednejšemu uresničenju ustavnih döpol-nil;
2.	da bolj odločno, dosledno in celovito nadaljujemo boj za stabilizacijo in uspešno uveljavitev gospodarske in družbene reforme v vseh sredinah;
3.	da na osnovi dobro izdelanih programov na področju socialne in davčne politike dosledneje odpravljamo neupravičene socialne razlike. Pri tem pa upoštevamo vsa področja, kjer so ti problemi in pojavi prisotni.
Temeljna stališča v zvezi z uresničevanjem ustavnih dopolnil in krepitve samoprave s,o nam že dolgo časa znana in prav tako so v glavnem že tudi pri nas izoblikovana.
O tem je bilo doslej veliko povedanega in napisanega. Kljub temu, pa ne beležimo, razen nekaj izjem, bistvenega napredka. Lahko rečem, da številne izrečene kritike glede tega vprašanja, zadevajo tudi nas, naše delovne organizacije in seveda tudi našo občino. Ne bo odveč, če ponovno poudarim, da ni dovolj, če ugotovimo in se opredelimo na izhodišče, da sodobne proizvodnje temelječe na samoupravnih osnovah ni brez nenehne krepitve samoupravnega položaja delavcev v združenem delu, temveč moramo to tudi uresničevati v naši konkretni praksi. Zato menim, da bo treba naše delovanje usmeriti k hitrejšemu uresničevanju ustavnih dopolnil povsod tam, kjer situacija kaže, da je to potrebno in koristno, zlasti pa, če so to pokazale analize, ki bi jih naj pripravili v sleherni delovni organizaciji.
(Nadaljevanje na 3. strani)

ZA URESNIČENJE SPREJETIH NAČEL
(Nadaljevanje z 2. strani)
Res je, da je potrebno na formiranje TOZD gledati kot na proces, vendar ga moramo nujno preko našega subjektivnega faktorja pospeševati. Naše interesne samoupravne sküpno-sti (imamo jih praktično že na sedmih področjih) bo prav tako treba prilagoditi ustavnim amandma jem in doseči, da se bosta še bolj okrepila vloga in položaj delavcev na teh področjih.
Skratka, trenutna situacija in stanje na teh področjih narekujeta da j samoupravnih organih najdemo takšne rešitve, ki bodo omogočale uvajanje delegatskega sistema v samoupravljanje na teh področjih in prav tako tudi v našem skupščinskem delovanju.
V zvezi z nalogami glede stabilizacije moramo spoznati, da stabilizacija ni možna, če z našo ekonomsko politiko ne bomo bolj odločno in celovito zajeli vsa področja, ki so žarišča nestabilnosti in nelikvidnosti. Pri tem gre torej za vprašanja globalne delitve dohodka in za delež vseh in vsakega občana k stabilizaciji. Konkretnejše povedano: stabilizacija bo uspela, če bo temljila na manjši splošni porabi.
Zato bodo vsa naša prizadevanja usmerjena k cilju, da bo delovna storilnost rastla hitreje kakor realni osebni dohodki, da bo naša splošna poraba v letu 1973 rastla počasneje od normalne rasti družbenega proizvoda in da bo ta vsklajena z materialnimi možnostmi našega gospodarstva. K temu cilju bomo prilagodili tudi našo davčno politiko, v kateri bomo močneje obremenjevali tiste, ki od družbe več prejemajo in ki razpolagajo z večjim premoženjem.
Glede investicij se bomo morali enkrat za vselej dogovoriti in zagotoviti polno finančno pokrivanje tekočih in predvidenih vlaganj. Navaditi se bomo morali, da nove investicijske naložbe oziroma odločitve sprejmemo šele po pokritju vseh obveznosti.
Nujno potrebno bo tudi v občini storiti nekaj več za odpravo neskladij v gospodarstvu. Gre predvsem za vprašanje sanacije organizacij združenega dela, ki poslujejo na robu rentabilnosti. To pomeni, da moramo, povsod, kjer so ta vprašanja prisotna, pristopiti k izdelavi ustreznih sanacijskih programov, ki naj jasno in nedvoumno nakažejo potrebne rešitve.
Zelo pomembno bo pri uresničevanju sprejete politike poskrbeti zlasti za dosledno uveljavljanje odgovornosti na vseh področjih in vseh nosilcih družbenih funkcij.
Naša skupščina že nekaj let stalno povečuje proračunska sredstva za potrebe socialnega in zdravstvenega varstva naših občanov. Tudi v letu
1973 bo potrebno v tej smeri nadaljevati.
Za zaključek naj še opozorim, da je naša skupščina v letu 1972 sprejela svoj program razvoja za obdobje 1971—1975.
Prepričan sem, da daje ta program dovolj jasen odgovor na vprašanje, kaj želimo doseči v tem obdobju in kako moramo ukrepati, da bi zastavljene naloge čim hitreje realizirali.
Skratka: Prepričan sem, da nam ne bo težko ob ustrezni pomoči vseh družbenopolitičnih subjektov, delovnih ljudi in občanov, z enotno akcijo na vseh področjih našega dela in družbenega življenja uresničiti osnovne naloge iz našega akcijskega programa za leto 1973. Te pa so vsklajene z nalogami in sklepi, 'ki
Lani je večja skupina okrog 300 občanov bližnje in daljne okolice naselja Gračnica podpisala prošnjo ter jo poslala Združenemu železniškemu transportnemu podjetju v Ljubljani, ter občini Laško z željo, da se na Gračnici t.j. med železniškima postajama Rimske Toplice in Zidani most uredi postajališče. V svoji prošnji so prosilci navajali, da bi predlagano novo postajališče stalno uporabljalo približno 280 občanov iz okoliških vasi, .razen tega pa še 54 delavcev, ki so zaposleni v Tovarni lesne galanterije.
Transportno podjetje Maribor je na tej podlagi sklicalo posvet in komisijski ogled na kraju samem z namenom, da se ugotovijo možnosti in pogoji za ureditev predlaganega postajališča. Poleg predstavnikov republiškega inšpektorata, Transportnega podjetja Maribor, Sekcije za vzdrževanje prog iz Celja, ter železniške postaje Rimske Toplice, so pri komisijskem ogledu sodelovali še predstavniki občine, Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Tovarne lesne galanterije in občanov.
Po splošni oceni je bila komisija mnenja, da je prošnja občanov bližnje in daljnje okolice naselja Gračnica utemeljena.
Komisija se je po vsestranskem ogledu situacije na terenu odločila, da bi bil najprimernejši prostor za postajališče prostor od nivojskega prehoda pri tovarni v smeri proti Zidanem mostu. Tu naj bi bila zgrajena dva bočna perona, na desni in levi strani proge, dočim bi bil prehod izveden pod progo na začetku perona. Na koncu perona bi bilo treba napraviti stopnišče ob cesti z obeh strani proge.
Skrb za izdelavo idejne skice v smislu teh predlogov je prevzela Sekcija za vzdrževanje prog v Celju.
nam jih nalagajo dokumenti naših najvišjih državnih in partijskih organov in pismo predsednika ZKJ tovariša TITA in Izvršnega biroja ZKJ.
Ob tej priliki, se naj v imenu naše občinske skupščine kot družbenopolitične skupnosti in v svojem lastnem imenu zahvalim vsem delovnim ljudem in občanom naše občine za veliko razumevanje, podporo in pomoč pri uresničevanju nalog v letu 1972.
Doseženi uspehi so plod našega skupnega dela. Želim, da bi tako bilo tudi v bodoče.
Vsem občanom želim kar največ delovnih uspehov, veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1973!
Ta je med tem opravila meritve in izdelala predračun stroškov. Predračun zajema gradnjo dveh peronov v dolžini 130 metrov na vsaki strani proge, postavitev montažne stavbe v velikosti 3 X 6 m s sanitarijami, napeljavo razsvetljave in vodovoda ter izvennivojsko povezavo obeh peronov — vse za skupno vrednost
524.379,00	dinarjev.
Transportno podjetje Maribor, ko je posredovalo te podatke, se je že vnaprej izjavilo, da zaradi slabega gospodarskega stanja podjetja in spričo raznih drugih nujno potrebnih investicij nima na razpolago sredstev, da bi jih prispevalo k izgradnji. Izraža pa pripravljenost, da zgradi postajališče in predvidi postanke določenih vlakov, če bi se za to potrebna sredstva zagotovila in zbrala iz drugih virov. Postajališče na Gračnici je torej na tej točki obtičalo.
Bo ali ne bo postajališče na Gračnici, to je vprašanje, na katerega ni mogoče dobiti odgovora. Predračunski znesek ni majhen, zato ga na hitro roko ni sposobna zagotoviti niti občina, še manj krajevna skupnost, najmanj pa s primernim deležem niti prizadeti občani.
Vse kaže, da bo zamisel o postajališču na Gračnici ostala le pobožna želja občanov, in da bo vsaj zaenkrat ostalo le pri Idejni skici brez financerja.	T.
TEJ ŠTEVILKI JE PRILOŽEN »URADNI VESTNIK« OBČINE LAŠKO, ST. 8/1972, S KRONOLOŠKIM KAZALOM ZA LETO 1972.
Ali bo postajališče na Gračnici?
JOŽE KAJTNA*
NEKAJ NOVOSTI V PROMETU S KMETIJSKIMI
ZEMLJIŠČI
IN STAVBNIMI
ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
0	URBANISTIČNEM PLANIRANJU
Ta zakon prinaša nekatere spremembe oz. dopolnitve glede urbanističnega planiranja.
Novosti so naslednje:
Na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve, lahko občinska skupščina razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč ali prepoved graditve in spremembe kulture zemljišča. Ta prepoved velja za čas, dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta.
Zakon zaostruje režim proti takoimenovanim črnim gradnjam
Če se gradi brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila, odredi občinski organ urbanistične inšpekcije, da se graditev ustavi za čas, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oz. potrdila.
Če se gradi brez lokacijskega dovoljenja na zemljišču, za katero ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja, ali če meni, da se ugotovljene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti, odredi občinski organ urbanistične inšpekcije, da se nadaljnja graditev ustavi ter brez odločanja predloži za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu spise z zahtevo, da v posebnem postopku ugotovi, ali so podani pogoji za zavrnitev lokacijskega dovoljenja. Ce ta organ u-gotovi, da ni pogojev za lokacijsko dovoljenje, odloči, da se objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na stroške investitorja.
Če se gradi brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na zemljišču, ki je po veljavnih predpisih razglašeno za zavarovano zemljišče ali za naravno znamenitost ali ki je na območju, za katero je bila razglašena splošna prepoved, odredi občinski organ urbanistične inšpekcije, da se odstrani objekt ali del objekta in vzpostavi prejšnje stanje na stroške investitorja.
Če se gradbena dela izvajajo v nasprotju s pogoji, določenimi v lokacijskem dovoljenju ali v nasprotju s potrdilom, odredi občinski organ urbanistične inšpekcije, da se v določenem roku odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.
Objekte, katerih gradnja se je pričela brez lokacijskega dovoljenja ali potrdila, je prepovedano priključiti
1
na javne komunalne naprave (elektrika, vodovod, kanalizacija ipd.), tudi ni dovoljeno izdati uporabnega dovoljenja.
Za tiste objekte, za katere se u-pravna izvršba po določbah tega zakona ne opravi, se po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznamba, da je objekt določen za odstranitev. Takšen objekt se označi s posebno hišno numeracijo.
Investier, ki je zgradil objekt brez lokacijskega dovoljenja in mu je bilo to dovoljenje izdano naknadno, je dolžan izpolniti vse pogoje iz lokacijskega dovoljenja in plačati stroške za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
Pogodbe o prodaji nedograjenega objekta, ki se je gradil brez lokacijskega dovoljenja, nimajo nobenega pravnega učinka.
V	zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe, je, kot je bilo že omenjeno, določba, da za razlaščeno hišo ali posameznega dela stavbe, ki sta bila zgrajena brez dovoljenja, prejšnji lastnik nima pravice do odškodnine.
V	poglavju kazenskih določb zakon poostruje kazen. Tako je kaznovan z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev, če kot investitor ali izvajalec
1.	gradi oz. izvaja dela brez lokacijskega dovoljenja oz. brez potrdila ali gradi oz. izvaja dela v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem ali v nasprotju s potrdilom;
2.	opravi zakoličenje objekta brez lokacijskega dovoljenja oz. v nasprotju z izdanim dovoljenjem ali v nasprotju s predpisi o zakoličenju;
3.	kljub odredbi pristojnega organa urbanistične inšpekcije v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti ali ne ustavi graditve ali ne odstrani objekta oziroma dela objekta;
4.	kdor priključi objekt, ki je bil zgrajen brez dovoljenja, na javne komunalne naprave;
5.	kdor da kredit za tako gradnjo iz družebnih sredstev.
Posameznik, ki stori dejanje iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev in z zaporom do 30 dni.
ZAKON O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN
S prometom nepremičnin je po tem zakonu mišljen odplačni prenos lastninske pravice na nepremičninah in pravice uporabe zemljišča v družbeni lastnini kakor tudi zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino.
Prometni davek vpelje občinska skupščina in je dohodek občine. Za-
vezanec za prometni davek je prodajalec nepremičnine. Davčna osnova za prometni davek je prometna vrednost nepremičnine ob nastanku davčne obveznosti.
Davčna obveznost nastane takrat, ko je sklenjena pogodba o prodaji oz. zamenjavi nepremičnine. S prometno vrednostjo pa je mišljena cena, ki bi se dala doseči za nepremičnino v prostem prometu takrat, ko nastane davčna obveznost. Ce je davčni organ mnenja, da je dogovorjena prodajna cena nižja od prometne vrednosti, ugotovi prometno vrednost nepremičnine s cenitvijo.
Zavezanec mora napovedati nastanek davčne obveznosti v petnajstih dneh, ko je obveznost nastala, davčnemu organu občine, na katere območju je nepremičnina. Napoved se vloži na posebnem obrazcu. Zavezanec je dolžan davčnemu organu hkrati z napovedjo predložiti listine, na podlagi katerih se nepremičnina prenaša.
Brez dokaza, da je plačan prometni davek, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice.
Če je zavezanec plačal prometni davek, ki ga ne bi bil dolžan plačati, ima pravico zahtevati, da se mu davek vrne. Če se pogodba o prenosu nepremičnine razdere po volji strank, preden je opravljen prenos na novega pridobitelja, ali je sodišče z odločbo o prenosu izreče za neveljavno, 'Ima zavezanec pravico zahtevati, da se mu plačani prometni davek vrne. Ravnotako ima pravico zahtevati vrnitev, če se pogodba o prenosu nepremičnine zaradi takšne ovire ne more izpolniti ali se izpolni samo deloma.
Prometnega davka pa ni treba plačati tudi v teh primerih:
1.	če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče organizaciji združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo oziroma skladu kmetijskih zemljišč v občini;
2.	če občina odkupi nepremičnino, ki ji je potrebna za uresničevanje njenih nalog po sprejetih urbanističnih dokumentih;
3.	če se lastninska pravica na dolžnikovi nepremičnini prenese v družbeno lastnino, da se s tem poravnajo obveznosti do družbene skupnosti;
4.	ob prenosu lastninske pravice na nepremičninah na tuje diplomatsko ali konzularno predstavništvo, če velja vzajemnost, in na druge mednarodne organizacije, za katere je v mednarodnih sporazumih dogovorjena oprostitev;
(Nadaljevanje na 5. strani)

ZIDANI MOST
je dobil knjigo o železničarski godbi
Zidani most je zaradi svoje zemljepisne lege že od naj starejših časov znan kot prometno križišče. Dokler ni bilo železnice, je največ prometa šlo po rekah in je bil ta kraj pomemben zaradi sotočja Savinje s Savo. Že Rimljani so tukaj zgradili prvi most, drugi most, ki je kraju dal ime, je pozidal v 13. stoletju vojvoda Leopold VI. Babenberški, tretji most, ki še sedaj stoji, pa je dal postaviti leta 1824 nadvojvoda Ivan Habsburški. Ko pa so leta 1846 začeli z gradnjo železnice, je Zidani most dobil mednaroden pomen in od tedaj dalje dajejo železničarji kraju poseben pečat. Železničarji so se želeli tudi kulturno udejstvovati in tako so leta 1902 ustanovili svojo godbo, ki je kmalu postala znana daleč naokoli. Sedemdesetletnica godbe je bila povod, da smo dobili knjižico o godbi in sploh o zgodovini Zidanega mosta. Knjižica ima naslov: 70 LET ŽELEZNIČARSKE GODBE V ZGODOVINI ZIDANEGA MOSTA. Zbral gradivo in spisal EDO JELOVŠEK.
Na 80 straneh prinaša knjiga poleg uvodne čestitke predsednika Republiškega sindikalnega odbora in predgovora avtorja najprej opis 70-letnega udejstvovanja Železničarske godbe, ki obsega pretežni del knjige. O zgodovini godbe ni treba posebej govoriti, saj je »Naše delo« pisalo o tem v letošnji septembrski številki. Zgodovino godbe dopolnjujejo seznami kapelnikov, predsednikov godbe in vseh godbenikov od ustanovitve do danes. Naslednje poglavje ima naslov: Zidani most od sive davnine do danes. Pripoveduje nam na zanimiv način o zgodovini Zidanega mosta. Takole začenja: »Menda ni Slovenca, ki ne bi vsaj enkrat
v življenju potoval po cesti ali železnici skozi skalnate soteske Zidanega mosta. Šlo je skozi Že na tisoče Jugoslovanov, ostalih Evropejcev in prebivalcev drugih kontinentov vsega sveta, vseh narodnosti in rasnih polti. Prav v tem sta veličina in pomen tega tako važnega svetovno znanega mednarodnega križišča.« Pisec nas popelje skozi vse zgodovinske dobe in nam opiše vsa dogajanja v Zidanem mostu in bližnji okolici. Opisuje prometno važnost Zidanega mosta in zidanje treh mostov, ki so si sledili drug za drugim in so že zgoraj omenjeni ter plovbo po Savi; posebej opisuje gradnjo železnice od Celja do Ljubljane v letih 1846 do 1849 in od Zidanega mosta proti Zagrebu v letih 1856 do 1862 ter nadaljnji razvoj železniškega prometa, nastanek industrije v Zidanem mostu (oljarna, cementarna), pripoveduje o nesrečah, ki so zadele kraj in prebivalce, kakor npr. velik zemeljski plaz leta 1877, ki je celo zajezil Savinjo ali veliki požar leta 1914, ki je upepelil oljarno. Zadnje poglavje pa vseljuje šale in anekdote iz nekdanjega življenja železničarjev v Zidanem mostu.
Pisec knjige Edo Jelovšek, je upokojenec iz Laškega, ki ga poznamo že kot pisca knjige o laški godbi, ki je izšla lani (glej »Naše delo« 1971, št. 7/8, str. 8). V predgovoru pove pisec, da je sin železničarja iz Zidanega mosta in da je sam preživel pol življenja v Zidanem mostu, zato se je z veseljem odzval železničarjem in jim ob 70-letnici njihove godbe poklanja to knjižico. Veliko truda je bilo potrebno, da je pisec zbral vse podatke in to svojo nalogo je odlično rešil. Vsakdo, komur bo prišla knjižica v roke, bo rad pre-
NEKAJ NOVOSTI V PROMETE Z ZEMLJIŠČI
(Nadaljevanje s 4. strani)
5.	če gre za prvo prodajo še nenaseljene nove stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe, kadar je hišo ali stanovanje zgradila za prodajo organizacija združenega dela, oziroma je bila hiša ali stanovanje zgrajeno s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, namenjeni za gradnjo stanovanj;
6.	če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve ali na podlagi kupne pogodbe, ki je sklenjena namesto razlastitve;
7.	če organizacija združenega dela, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo ali občan, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pridobi kmetijsko zemljišče z namenom arondiranja ali komasiranja svojih zemljišč, ali
če pridobi kmetijsko zemljišče kot odškodnino v arondacijskem oziroma komasacijskem postopku ali pridobi tako zemljišče kot nadomestilo za svoje zemljišče, ki je zaradi splošnih interesov prenehalo biti kmetijsko zemljišče;
8.	če gre za prenos stanovanjske hiše ali stanovanja, ker se je zaradi spremembe kraja zaposlitve ali ob upokojitvi lastnik oz. njegov zakonec preselil v drug kraj na območju Jugoslavije.
Zakon tudi predvideva sankcije v primeru neizpolnjevanja določil tega zakona. Tako je zavezanec — občan ali zasebna pravna oseba, ki stori prekršek, kaznovan z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev.
KONEC
bral vesele in žalostne dogodivščine Železničarske godbe, s posebnim zanimanjem pa bodo to brali godbeniki in njihovi svojci. Besedilo dopolnjujejo številne slike (vseh je 38) godb, raznih nastopov in posameznih sodelavcev, kar je treba posebej pohvaliti.
7° lel
Železničarske godbe Zidani most
Pod pokrovlwjtlvom Republiškega slndikalnetj» odbor» delavcev z» rv»s« J« promo* SRS
O zgodovini Zidanega mosta je v slovenščini pisal edino prof. IVAN MLINAR, rojak iz bližnje Loke, v reviji Kronika leta 1956. Zato je Jelovškov prispevek o zgodovini Zidanega mosta tem bolj dragocen. Avtorju se je pri tem vrinilo tudi nekaj napak. Poslanec dr. Janez Ev. Krek je res umrl oktobra 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem, pokopali so ga pa v Ljubljani, čeprav v knjižici (na str. 20) piše, da so ga pokopali v Šentjanžu. Za spomenike iz rimskih časov uporablja pisec vedno pridevnik rimljanski (str. 57), čeprav uporabljamo v zgodovinopisju pridevnik rimski. Za kraj Opčine (nad Trstom) pravimo »na Opčine« in ne »v Opčino«, kot piše v knjižici na str. 18. Škoda je, da je v knjižici tudi več tiskovnih napak, ki sicer niso nastale po krivdi pisca, vendar včasih bralca zavedejo, ker so nekatere takšne, da jih ne more sam popraviti. Keltsko pleme so Latobiki in ne Latoliki, arheološka doba je hallstattska in ne kellstattska (oboje na str. 56). Načrt za most med ljubljansko in zagrebško progo je naredil leta 1931 ing. Kasal in ne Kosal (str. 70).
Knjigo so železničarji v Zidanem mostu z veseljem sprejeli. Res lahko ob izidu čestitamo avtorju k njegovemu delu kakor tudi godbi, da je tako delo izdala.	M. R.

V naši lanski novoletni številki smo pod tem naslovom objavili prvi del novele izpod peresa Pavle Rovanove. Avtorica je sedaj napisala še drugi del, ki ga bomo objavili v dveh nadaljevanjih.
Kratka vsebina prvega dela:
Osrednja osebnost iz te novele — Alenka je v okupatorjevem taborišču izgubila svojo nepozabno ljubezen — Aleša. Ob spominu nanj, z žalostjo v srcu in v mučni osamljenosti so Alenki minevala leta.
Zelja po materinstvu je postajala iz leta v leto močnejša. Čedalje bolj je spoznavala, da mora spremeniti svoje življenje, se odtrgati od preteklosti in ustvariti v sebi duševno umirjenost in srečo. Po hudih notranjih bojih se je odločila.
Hotela je imeti otroka, ki ji bo ob misli na Aleša postal (vsebina in smisel njene življenjske sreče.
Mlad profesor — brez otrok v lastnem zakonu —, ki je Alenko v marsičem spominjal na Aleša — fanta iz njene mladosti, je po dogovoru, da ju ničesar in nikoli več ne bi moglo združevati, izpolnil to željo. S človekom, ki si ga je izbrala za očeta svojemu nadvse željenemu otroku, se nista več srečala.
Cez tri mesece po tem srečanju je odšla daleč na jug domovine, v sončno Dal-macijo in se tam zaposlila v pričakovanju svoje sreče.
dtlej, ko j e Alenka uresničila svojo željo — imeti otroka, je minilo mnogo let.
Rodila je sina.
Želja imeti otroka in se soočiti s tisočerimi lepotami in težavami, ki jih vsebuje materinstvo, je večna, nikoli izpeta pesem človeškega rodu.
Vojna ji je vzela ljubljenega fanta in uničila njuno mladost. Na sam predvečer poroke so ga gestapovci odgnali v zapore, kjer je vladala le kruta moč okupatorja ob trpljenju do smrti.
Nikoli več se nista videla.
Tega ni mogla nikdar preboleti in tudi nikogar več ljubiti.
Prek težkih let bolečine in trpljenja se je z rojstvom otroka rešila samote. Dala mu je ime Aleš in s tem zavestno združila s sinom spomin nanj, ki je padel za domovino.
Človek, ki ga je izbrala za očeta svojemu otroku, je bil zanjo le od-! raz človeške vzajemnosti ali usodnosti. Po dogovoru sta se po združitvi za vedno razšla.
V sebi je čutila živo zadovoljstvo, da se ji je ob tej njeni lastni odločitvi spremenilo življenje.
Daleč je že tisti čas ...
* * *
Zdaj se je vračala iz pristanišča, i kamor je spremljala sina, ki je prvič odpotoval sam v kraje njene mladosti.
Počasi je stopala mimo Dioklecijanove palače, mimo zidov in pročelij, ki jih je mihulo tisočletje objelo z nemo govorico spoštovanja do človeških pokolenj, ki so nekoč zasužnjena delala imperatorjem starega veka, trpela in se vojskovala.
Šla je mimo številnih izložb do 1 vabljivega trga, kjer so na stojnicah z dalmatinsko živahnostjo ponujali . razne dobrine. V pripekajočem soncu se je njihova pojoča govorica prijet-
no zlivala v množico in odmevala prav do obale.
Takemu okolju se je bila Alenka po tolikih letih bivanja v njem povsem prilagodila, postalo je del nje same.
Obmorsko življenje ima svoj vabljiv utrip, z lahkoto se vključiš vanj.
Tam, kjer se široki trg stika s cesto in veliko stavbo ob široki aleji, je sedla na klop v senco široke palme, obkrožene z rožmarinovimi grmi, ki so segali globoko v pešpot.
Pred njo se je razprostiral širok pomol, na katerem se živahnost odhajajoče človeške množice nikoli ne ustavi.
V roki je držala šopek rdečih nageljnov, ki jih ji je vztrajno ponujalo lepo dalmatinsko dekle. Rože, predvsem veliki cvetovi rdečih nageljnov, so ji vedno budile spomine na mladost in daljno preteklost, zato jih je kupila tudi danes.
Šele čez čas se je povsem umirila.
Ko se je pred pol ure na pomolu poslavljala od sina, je v njej vzvalovilo stotero misli in nedognanih vprašanj, ki so vstajala v njej, kot bi kladivo vedno znova odmevalo na nakovalu.
Sin je prvič izrazil željo, da potuje sam. Tako odločno je povedal svoj
sklep in ji pogledal v oči, da bi vsako vprašanje moglo zasenčiti njuno tovariško skupnost.
In to zdaj, ko je opravil zrelostni izpit z odliko.
Od presenečenja je le trznila. Ob tem pa je že z besedami soglasja v sebi dušila tesnobo, ki jo je vedno znova čutila, kadarkoli se je kaj povezalo s preteklostjo. Med njo in sinom je nepretrgljiva vez bila ovita s posledicami vojne.
* * * *
_ /
Cas spreminja življenje. Bolečine pokrivajo nova doživetja. Ob razvijajočem se ljubljenem otroku so se ji izpolnile nade in želje, ki jih v srcu goji sleherna mati.
Ali bo sina zdaj, ko dorašča v zrelo osebnost, mogla še vezati nase, na dom in ustaljeno okolje? Že večkrat se je namenila, da se mu izpove.
Toliko let je tekla njena in sinova pot po tirnicah, ki so postavljene tisočim v ponavljajoči se plimi in oseki življenja.
Kako neizmerno je bila srečna vsa ta leta, dokler je ni nekega dne fant objel in se ob njej krčevito razjokal. Dotlej jo je redkokdaj spraševal o očetu. Dovolj mu je bil njen odgovor,
da ni bila nikoli poročena, želela si je le otroka.
Sina je vsa leta obdajalo razgibano življenje. Ukvarjal se je s športom. Zelo rad je čital, tako da poleg šolskih obveznosti ni imel mnogo časa za razmišljanje. V njegovi naravi je bila neposrednost in vedrina tako močno zasidrana, da niti v letih pubertetnega razvoja ni bil samotar. Kipel je od zdravja in prizadevnosti.
Tistega dne pa je začutila, da je prišel čas, ko mora za svoje nekoč dobro premišljeno dejanje dati odgovor.
Nikoli ji ni bilo povsem jasno, kako je v njem izzvenelo njeno prvotno pojasnilo, na katero se je fant z očmi zastrmel v praznino sobe in molčal.
Čez nekaj dni se mu je znova izpovedala. zakaj si je želela otroka.
Spominja se, da se je ob tistem ponovnem razgovoru zazrla v sliko svoje velike ljubezni, v sliko pokojnega borca osvobodilne borbe Aleša, ki je visela na steni, kot da bi iz te njegove upodobljene navzočnosti lahko pričakovala pomoč.
Neizbrisan je ostal v njej trenutek, ko sta se s sinom potem objela in ga je poljubila na čelo, polna hvaležnosti, da jo je razumel.
In kakor po viharju skozi oblake spet zasije sonce, je v njiju še močneje vzplamtela toplina, ki se je razlivala od srca do srca, ne da bi jo sin še karkoli vprašal.
Od tedaj je ni več spraševal- in tako je čutila v sebi olajšanje. V svoji materi je ljubil tudi nepoznanega očeta.
Trudila se je vsak dan, da bi mu z neizmerno materinsko ljubeznijo, ki jo je čutila zanj, nadomestila tudi ljubezen manjkajočega očeta. To ji je doslej uspevalo, saj je ta toliko zaželeni otrok prebival v nekem kotu njenega srca, še preden je bil spočet.
Le redkokdaj, ob izjemnih prilikah je občutila tudi senčno stran — nepopolnost družine.
Sin je živel v okolju, ki je nadvse spoštovalo in veliko razpravljalo o težkem in strahotnem času osvobodilne vojne, o kateri je mnogo čital, zato je, ko je doraščal v mladeniča, doumel materino veliko mladostno ljubezen in njeno pot do osebne sreče z njegovim rojstvom.
Tako je bilo doslej in hvaležna je bila usodi, da se je njeno življenjsko hrepenenje po lastnem otroku, spočetem v nenavadnih okoliščinah, razraščalo v sreči in harmoniji.
PAVLA
HREPE

URADNI VESTNIK
OBČINE LAŠKO
KAZALO
ZA LETO 1972
Laško, 31. decembra 1972
URADNI VESTNIK
OBČINE LAŠKO
Leto V.	Laško, 31. decembra 1972	St. 8
VSEBINA
59. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško
63.	Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško
61.	Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve
62.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Laško v prvem trimesečju 1973
63.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
64.	Sklep, s katerim je za gradnjo nove ceste, ki bo omogočila prevoz smeti z območja Krajevne skupnosti Rimske Toplice do smetišča, ugotovljen splošni interes in se zato zemljišča predvidena za ta objekt razlastijo
65.	Sklep, s katerim je za izgradnjo žalnice in pokopališke cone v Rimskih Toplicah ugotovljen splošni interes in se zato zemljišča predviđena za ta objekt razlastijo
66.	Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v delovnih organizacijah in interesnih skupnostih v občini Laško
67.	Samoupravni sporazum o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo
IZVOLITVE IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
59.
Na podlagi drugega odstavka 11. in 15. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72), občinskega programa stanovanjske izgradnje in 103. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) je Skupščina občine Laško na svoji seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško
1.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične in druge organizacije, društva, občina in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso določile s samoupravnim sporazumom najpozneje v 30 dneh pred začetkom koledarskega leta, za katero se izločajo sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, najnižji odstotek sredstev za te namene, izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov sredstva v te namene po stopnji 6 % od skupnega zneska sredstev, iz katerih se izplačujejo prispevki iz osebnega dohodka.
Ta sredstva se izločajo v sklad skupne porabe posamezne organizacije in se uporabljajo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72), v skladu z določili odloka o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 6—51/72) in odloka o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 8-60/72).
2.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 6 % od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov.
Ta sredstva se vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Laško.
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1973.
Številka: 402-75/72-3 Laško, dne 26. decembra 1972
PREDSEDNIK
Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1. r.
60.
Na podlagi 12. in 17. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 103. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) je Skupščina občine /Saško na svoji seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško
1.	člen
Skupščina občine Laško s tem odlokom uvaja obvezen prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: prispevek) in njegovo višino.
2.	člen
Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, občina in druge organizacije, društva ter državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) plačujejo prispevek po stopnji 30 % od najnižjega odstotka sredstev, ki so ga organizacije v občini določile s samoupravnim sporazumom za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Organizacije, ki ne določijo s samoupravnim sporazumom najnižjega odstotka sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in katerim predpiše najnižji odstotek sredstev za te namene občinska skupščina z odlokom, plačujejo prispevek po stopnji, ki je določen v prvem odstavku tega člena.
3.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji, ki jo določi občinska skupščina s posebnim odlokom. Ta sredstva se v celoti vplačujejo v solidarnostni stanovanjski sklad občine Laško.
4.	člen
Občinska skupščina bo odločila o celotni ali delni odložitvi plačevanja prispevka na posebno zahtevo posamezne organizacije, če ta izvaja sanacijski načrt ali izplačuje minimalne osebne dohodke.
5.	člen
Prispevek po tem odloku se plačuje v solidarnostni stanovanjski sklad občine Laško.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1973.
Številka: 402-76/72
Laško, dne 26. decembra 1972
PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1. r.
61.
Na podlagi 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 103. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) je Skupščina občine Laško na svoji seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve
1.	člen
Organizacije, ki ne sklenejo družbenega dogovora za vezavo dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve pri poslovni banki, ali k njemu ne pristopijo, so dolžne združevati 30 % od najnižjega odstotka sredstev dogovorjenih s samoupravnim sporazumom za potrebe družbene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
Ta odlok začne veljati I. januarja 1973.
Številka: 402-74/72-3 Laško, dne 26. decembra 1972
PREDSEDNIK
Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1. r.
62.
Skupščina občine Laško je po 52. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, 43-334/67, 40-302/68 in 43-232/70) ter po 103. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) na svoji seji, dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Laško v prvem trimesečju 1973
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1973, se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1973 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v občinskem proračunu za leto 1972, vendar največ do zneska 2,294.350,00 dinarjev.
2.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1973 in njihov razpored po 1. členu tega odloka, bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1973.
3.	člen
Stopnje občinskega davka za izobraževanje iz 2. člena odloka o proračunu občine Laško za leto 1972 (Uradni vestnik občine Laško, št. 2-15/72) se bodo za financiranje temeljne izobraževalne skupnosti začasno uporabljale tudi v obdobju januar—marec 1973.
4.	člen
Za začasno financiranje potreb občinskih skladov, ki niso pravne osebe, kakor tudi glede dotacij skladom, posebnim računom upravnih organov, zavodom in medobčinskim službam, se smiselno uporabljajo določila tega odloka.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občine Laško in začne veljati 1. januarja 1973.
Številka: 400-27/72-3
Laško, dne 26. decembra 1972
PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1. r.
63.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) in 103. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) na svoji seji dne 26. decembra 1972 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Na območju občine Laško se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je
v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani družbenim in zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člerr
Za izvajanje tega odloka je pristojna občinska davčna uprava.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku na območju občine Laško (Uradni vestnik občine Laško št. 1-6/69, 6-50/69, 8-69/69 in 2-12/72).
9.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina na seji, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Številka: 421-20/72
Laško, dne 26. decembra 1972
PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1. r.
TARIFA
A.	PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, po stopnji	4 %
OPOMBA:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač:
dinarjev za liter
1.	naravnega vina	1,50
2.	penečega vina	2,50
3.	naravnega žganja in	medice	4,50
4.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
nad 12—15 dinarjev	5,00
nad 15 dinarjev -	7,50
5.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter
nad 17 do 24 dinarjev	16,00
nad 24 dinarjev	22,00
II.
v % od vrednosti
6.	piva	25 %
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso zajeta v
točkah 1 do 6	35 %
OPOMBA:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3.,
4.	in 5. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gospodarskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugo-
tavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 3
Od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač, sodavice 'in mineralne vode:
1.	od osvežilnih penečih brezalkoholnih pijač in sodavice	10 %
OPOMBA:
1.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od mineralne vode.
2.	Davčna osnova za proizvode iz te tarifne številke je nabavna cena. Z nabavno ceno je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
3.	Osvežilne peneče brezalkoholne pijače so proizvodi, narejeni iz raznih, v vodi ali mineralni vodi raztopljenih kombinacij saharoze, dekstroze, macera-tov, rastlinskih sadežev in organskih kislin (vinske, limonske, jabolčne, mlečne in askorbinske), sadnih koncentratov (sirupov) in aromatiziranih sirupov, ki so jim dodana dovoljena barvila in arome (pravilnik o kakovosti alkoholnih pijač, piva, umetnih brezalkoholnih pijač in sirupov, mineralnih vod in sodavice, ledu in kisa).
4.	Proizvajalne, trgovinske in druge organizacije združenega dela, ki na debelo prodajajo proizvode iz te tarifne številke, smejo prodajati te proizvode brez posebnega občinskega prometnega davka samo tistim samostojnim gostincem, ki predložijo pri nakupu hkrati s pismeno naročilnico na vpogled po veljavnih predpisih izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti.
Ti prodajalci so dolžni za vsako tako prodajo izstaviti fakturo in kopije fakture pošiljati za promet v preteklem mesecu do desetega dne v mesecu občinski skupščini, ki je izdala samostojnemu gostilničarju dovoljenje skupaj s seznamom fakture o prodanih proizvodih iz te tarifne številke, v kateri morajo biti navedeni osebno ime kupca — samostojnega gostinca, številka vsake fakture in vrednost proizvodov, prodanih po posamezni fakturi. Ta določba velja tudi za individualne obrtnike — proizvajalce teh pijač, če prodajajo te pijače samostojnim gostincem.
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola)	1,00 din
OPOMBA:
Davčna osnova je hektoliterska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov:	20 %
B.	OBRTNE STORITVE
Tar. št. 6
I.	Kovinska stroka:
1.	Popravljanje strojev in naprav	15 %
2.	Popravljanje izdelkov precizne mehanike 10 %
3.	Popravljanje	motornih vozil	10	%
4.	Popravljanje kovinskih izdelkov za ši-
roko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva	5	%
5.	Popravljanje	drugih kovinskih	izdelkov	10	%
II.	Elektrc stroka:
6.	Popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih
naprav in podobno)	10	°/o
7.	Popravljanje električnih gospodinjskih
aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev	in	podobno	5	%
8.	Popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in	delov	10	%
9.	Popravljanje drugih električnih aparatov in pribora, ter ostale storitve te
stroke	10	%
III. Ostale stroke:
10. Protektoriranje in popravljanje plaščev
(vulkaniziranje)	5	%
11.	Knjigovezništvo	5	%
12.	Žaganje lesa	10	%
13.	Gradbene in montažne storitve, ki jih opravljajo občani in zasebne pravne
osebe	10	%
14.	Osebne in druge obrtne storitve	10	%
OPOMBA:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britev, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, umetnega krpanja preprog, pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanja koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganja drv.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
C.	DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Od vstopnic
a)	za kinematografske prireditve	5 %
b)	za ostale prireditve	10 %
OPOMBA:
1.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturnoumetniške ali telesno vzgojne prireditve,
• odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo-ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji	10 %
OPOMBA:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od posebnih iger na srečo (roulette, che-min de fer, baccara, simple, baccara toutva, trente ef guarante, beack 71 boule in igre na slots mashine) po stopnji	15 %
OPOMBA:
Davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter posebni občinski prometni davek plačati v 20 dneh po preteku vsakega meseca.
Tar. št. 10
Od reklam
a)	za tobačne izdelke in alkoholne pijače	20 %
b)	za ostale gospodarske reklame, razen za
reklame v radiu, televiziji in informativnem tisku	10 %
OPOMBA:
Davčna osnova je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 11
Od plačila za prevoz potnikov in blaga, ki
ga opravljajo občani ali zasebno pravne
osebe z motornimi vozili in plovnimi
objekti	10 %
OPOMBA:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 12
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve po stopnji	15 %
OPOMBA:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 13
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti	10 %
OPOMBA:
Davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. '
Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev. Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
64.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Laško sta na skupni 30. seji, dne 24. novembra 1972 sprejela
SKLEP
Skupščina občine Laško ugotavlja, da je podan splošni interes za razlastitev zemljišča pare. št. 234/2 k. o. Plazovje v površini 708 m2 last Požin Jožeta in Terezije, Strensko št. 3, ki je potrebno za izpeljavo nove trase oziroma gradnjo nove ceste, ki bo omogočila neoviran in varen prevoz smeti z območja Krajevne skupnosti Rimske Toplice do smetišča, ki se nahaja na pare. 12/1 k. o. Plazovje in je last Vovorina Franca iz Stren-skega.
Številka: 46-75/72-3/2 Laško, dne 24. novembra 1972
PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1. r.
65.
Občinski zbor in zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Laško sta na skupni 30. seji, dne 24. novembra 1972 sprejela
SKLEP
1. Skupščina občine Laško ugotavlja, da je s sprejetim urbanističnim načrtom za izgradnjo žalnice in pokopališke cone v Rimskih Toplicah podan splošni interes za razlastitev zemljišč.
2.	Uvesti je postopek za razlastitev zemljišč pare. št. 920 — njiva, 923 — travnik, 924 — njiva, 926/1 — travnik, 926/2 — njiva, 927/4 — travnik in 927/5 — travnik v skupni površini 4086 m2, vse v k. o. Belovo.
Številka: 46-82/72-3/2 Laško, dne 24. novembra 1972
PREDSEDNIK Skupščine občine Laško Miha PROSEN 1, r.
66.
Skupščina občine Laško, Občinski sindikalni svet Laško, organizacije združenega dela s sedežem na območju občine, občinski upravni organ, Temeljna izobraževalna skupnost Laško, Temeljna kulturna skupnost Laško in Skupnost otroškega varstva občine Laško, sklenejo naslednji
DRUŽBENI DOGOVOR
o osnovah kadrovske politike v delovnih organizacijah in interesnih skupnostih v občini Laško
I.
Podpisniki tega družbenega dogovora, zavedajoč se izrednega pomena kadrov za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj občine in republike ugotavljajo, da obsežne naloge na tem področju lahko uspešno uresničujejo le z doslednim uveljavljanjem kadrovske politike kot neločljivega sestavnega dela samoupravne razvojne in poslovne politike temeljnih organizacij združenega dela ter njihovih asociacij, družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
V ta namen se podpisniki družbenega dogovora obvezujejo, da bodo vsa vprašanja kadrovske politike urejali v svojih organizacijah in skupnostih v skladu z načeli resolucije o osnovah kadrovske politike v Socialistični republiki Sloveniji in tako, kot določa ta družbeni dogovor, h kateremu pristopajo in katerega določila in norme sprejemajo kot sestavni del svojih samoupravnih aktov.
II.
Podpisniki se dogovorijo o splošnih ukrepih dolgoročnega značaja, ki so pomembni in potrebni za spreminjanje in dopolnjevanje kvalifikacijske in izobrazbene oziroma kadrovske strukture v svojih organizacijah oziroma skupnostih in sicer:
1.	Podpisniki se obvežejo, da do 1. aprila 1973 pripravijo in sprejmejo program kadrovskega 'razvoja delovne oziroma interesne skupnosti, ob upoštevanju razvojnega programa oziroma predvidevanj srednjeročnega razvojnega programa občine in republike.
2.	V samoupravnih aktih in v praksi bodo podpisniki uveljavili predvsem pri odgovornih in vodilnih delavcih tele kriterije: odgovornost, moralno politične vrline in etično moralne vidike odnosa človeka do dela, do samoupravljanja in delitve po delu, odnosa do kolektiva in sodelavcev, do zakonitosti in samozaščite socialističnih pridobitev in do družbenih interesov ter tiste kriterije, ki preprečujejo pojave enostranosti, tehnokratske usmerjenosti in deformacij poslovne morale.
3.	Najkasneje do 31. 12. 1977 bodo podpisniki vskladili dejansko izobrazbo z zahtevano po določilih akta o sistemizaciji.
Podpisniki lahko izvzamejo tiste delavce, ki bodo imeli ob podpisu tega dogovora 20 ali več let delovnih izkušenj na tem ali podobnem delovnem mestu in uspešno opravljajo svoje delo.
4.	Podpisniki se obvežejo zagotoviti enake možnosti za izpopolnitev izobrazbe in kvalifikacije ob delu vsem zainteresiranim. Tistim, ki ne izpolnjujejo zahtevanih izobrazbenih pogojev, a še želijo ostati na seda-
njih mestih, določijo podpisniki v skladu s točko 3. rok za pridobitev zahtevane izobrazbe oziroma kvalifikacije pod enakimi pogoji. Pod enakimi pogoji je mišljeno, delež delovne organizacije in interesne skupnosti pri šolnini, pri prevozih, pri študijskih dopustih za izpite, eventuelna nadomestila za izgubljeni zaslužek itd., vse primerno materialnemu položaju posameznika.
5.	Podpisniki se obvežejo, da bodo v prihodnjem obdobju vsako leto vlagali za izobraževanje novih kadrov in za izpopolnjevanje že zaposlenih, v skladu s programom kadrovskega razvoja določeni odstotek od ustvarjenega dohodka, toda ne manj kot v preteklem letu in ne manj, kot določa samoupravni sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov in odvajali s posebnim dogovorom ali pogodbo določeni prispevek v občinski sklad za štipendiranje za potrebe družbenih dejavnosti v občini.
6.	Podpisniki se obvežejo, da bodo po kriterijih in merilih družbenega dogovora o štipendiranju, v razdobju 1973—1978 štipendirali najmanj toliko študentov na fakultetah in drugih šolah, kolikor so potrebe po določenih profilih delovnih mest.
7.	Podpisniki se obvežejo v aktu o sistemizaciji racionalnejše opredeliti tista delovna mesta, za katera se zahteva višja in visoka izobrazba ter zagotoviti racionalnejše in optimalnejše angažiranje strokovnjakov, katerih izobraževanje zahteva večja vlaganja na področju raziskav in. izpopolnjevanja proizvodnih procesov.
8.	Podpisniki se obvezujejo zagotoviti družbenoekonomsko izobraževanje celotnega kolektiva.
III.
Glede ukrepov za enotno politiko in pogojev pri
vključevanju novih kadrov, zlasti kadrov za vodstvena
in vodilna mesta se podpisniki dogovorijo:
1.	Podpisniki se obvežejo pri razpisih uveljaviti izobrazbene in druge pogoje tako, kot so jih skladno s tem družbenim dogovorom opredelili v svojih aktih o sistemizaciji ali drugih samoupravnih aktih.
2.	Podpisniki se obvežejo vključiti med pogoje za vodilna delovna mesta pogoje, da na vodilnem mestu ne more biti tisti, ki je bil kaznovan zaradi kršitve zakonskih in moralno političnih norm, ki je zaradi nepravilnih odnosov moral iz druge organizacije, ki je s slabim vodenjem organizacije, v kateri je delal, le-to pripravil v stanje stagnacije oziroma nazadovanja, tisti, ki izraža negativni odnos do samoupravljanja in do spoštovanja interesov samozaščite ter vseljudske obrambe in tisti, ki ne zadosti kriterijem kadrovske politike iz točke II/2 tega dogovora.
3.	Podpisniki se obvežejo postopati pri ponovni izvolitvi oziroma reelekciji po dogovorjenih merilih. Osnovna merila so: zahtevana izobrazba in izkušnje po aktu o sistemizaciji ali drugem samoupravnem aktu delovne organizacije, izdelani program razvoja, jasna perspektiva ekonomskega napredka ter razvoja samoupravljanja in notranjih razmerij v duhu zvezne in republiške ustave. Uspešnost ali neuspešnost vodilnih kadrov se preverja ob vsakem zaključnem računu. Negativni rezultat naj bo opozorilo na vprašanje zaupnice.
Za vodilna delovna mesta v smislu določil prejšnjega odstavka podpisniki določijo: direktorje, vodje posameznih sektorjev kot sekretar podjetja, računovodja, tehnični vodja, komercialni vodja in drugi vodilni delavci.
4.	Podpisniki se obvežejo, da bodo pred sprejemom oziroma reelekciji vodilnih delavcev iskali mnenje pri koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja občine Laško v pogledu družbenopolitične sposobnosti kandidata.
5.	Podpisniki se s tem dogovorom obvežejo, da ne bodo prevzemali strokovnjakov od drugih organizacij na
način, ki je v nasprotju merilom samoupravne poslovne morale.
6.	Podpisniki se obvežejo, da bodo v programu kadrovskih potreb predvideli tudi potrebno število pripravnikov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo ter potrebno število vajencev za kvalificirana delovna mesta.
7.	Za realizacijo osnov kadrovske politike na svojem področju ustanovijo, razvijajo in usposabljajo podpisniki ustrezne samoupravne organe, svete in komisije, ki bodo zagotavljali stalno spremljanje in sistematično obravnavanje posameznih problemov s področja kadrovske politike in s tem omogočali sprejemanje z razvojnimi cilji vsklajenih odločitev.
IV.
Podpisniki se obvežejo, da bodo določbe tega dogovora vnesli v statut in druge akte interne zakonodaje delovne organizacije oziroma interesne skupnosti najkasneje do 1. aprila 1973.
Komisija, ki jo je imenovala Skupščina občine Laško za pripravo tega družbenega dogovora ostane kot stalno telo za vprašanja družbenega dogovora z nalogo, da spremlja izvajanje družbenega dogovora, opozarja na neizvajanje družbenega dogovora in daje predloge za dopolnitev dogovora oziroma zagotovitev njegovega izvajanja v praksi.
Ta družbeni dogovor velja od dneva, ko ga podpišejo partnerji in za tiste, ki ga podpišejo.
Številka: 117-3/72
V Laškem, dne 25. decembra 1972.
Podpisniki družbenega dogovora:
»BOR« MIZARSKO GALANTERIJSKO PODJETJE LAŠKO — DOM UPOKOJENCEV LAŠKO — GOSTINSKO PODJETJE »SAVINJA« LAŠKO — INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV »VOLNA« LAŠKO — KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO — KOMUNALNO PODJETJE LAŠKO — OBČINSKI SINDIKALNI SVET LAŠKO — OSNOVNA ŠOLA »PRIMOŽ TRUBAR« LAŠKO — PEKARNA LAŠKO — POSEBNA OSNOVNA ŠOLA LAŠKO — RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LAŠKO — SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — STANOVANJSKO-GRADBENO IN KOMUNALNO PODJETJE LAŠKO — TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LAŠKO — UPRAVNI ORGANI OBČINE LAŠKO — ZRAVILIŠCE LAŠKO — KONFEKCIJA »KORA« RADEČE — »OBNOVA« OBRTNO PODJETJE RADEČE — OSNOVNA ŠOLA »MARJAN NEMEC« RADEČE — »PETA« INDUSTRIJSKO PODJETJE RADEČE — SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE — TOVARNA LESNE GALANTERIJE RIMSKE TOPLICE — OSNOVNA ŠOLA »ANTON AŠKERC« RIMSKE TOPLICE.
67.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) so organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi, Skupščina občine Laško in Občinski sindikalni svet Laško izhajajoč iz načela vzajemnosti in solidarnosti, da bi se ustvarili pogoji za hitrejše zadovoljevanje stanovanjskih potreb delovnih ljudi in občanov, sklenile naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije) določajo osnove, pogoje, merila in kriterije, s katerimi vsklajujejo svoje interese s splošnimi interesi in določajo medsebojne obveze in pravice o izločanju, usmerjanju in združevanju sredstev za zadovoljevanje svojih stanovanjskih potreb.
2.	člen
S samoupravnim sporazumom se določa:
—	najnižja stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo, ki.se izloča iz bruto osebnih dohodkov;
—	stopnjo obveznega združevanja sredstev od izločenih sredstev po prejšnji alinei za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje ter pogoje za upravljanje in koriščenje teh sredstev.
II.	IZLOČANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO
IZGRADNJO
3.	člen
Organizacije, podpisnice tega samoupravnega sporazuma, se na podlagi svojih programov za reševanje stanovanjskih potreb in srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini dogovorijo, da stopnja obveznega izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo ne more biti nižja kot 6 % od bruto osebnih dohodkov.
4.	člen
Na podlagi svojega programa za reševanje stanovanjskih potreb lahko organizacije določijo tudi višjo stopnjo obveznega izločanja, kot je določeno v 3. členu tega sporazuma.
Višino stopnje za stanovanjsko izgradnjo določa organizacija s svojim splošnim aktom.
Sredstva se izločajo na način, kot je to določeno z zakonom, drugimi predpisi in s tem sporazumom.
Določena stopnja izločanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo velja za tekoče srednjeročno plansko obdobje 5 let.
5.	člen
Izločena sredstva za stanovanjsko izgradnjo se lahko koristijo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, s tem samoupravnim sporazumom, splošnimi akti organizacij ter odloki občinske skupščine.
III.	OBVEZNO ZDRUŽEVANJE, UPRAVLJANJE IN KORIŠČENJE SREDSTEV ZA USMERJENO
STANOVANJSKO GRADNJO
6.	člen
Organizacije se obvezujejo, da bodo od izločenih sredstev po najnižji stopnji iz 3. člena tega sporazuma združile 30 % za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje.
Sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje se izločajo pri vsakem izplačilu osebnih dohodkov in oročijo pri poslovni banki na posebni račun za dobo 25 let.
7.	člen
Združena sredstva za kreditiranje usmerjene stanovanjske gradnje tvorijo posebni kreditni sklad pri poslovni banki, s katerim upravlja in razpolaga posebni zbor vlagateljev.
8.	člen
Zbor vlagateljev šteje najmanj 13 članov, ki jih imenuje občinska skupščina na predlog občinskega sindikalnega sveta.
Najmanj 70 °/o članov zbora vlagateljev mora biti iz temeljnih organizacij združenega dela, ki so podpisnice tega sporazuma.
Predsednika in njegovega namestnika izvoli zbor vlagateljev na svoji prvi seji.
9.	člen
S sredstvi za kreditiranje usmerjene stanovanjske graditve razpolaga zbor vlagateljev na podlagi posebnega pravilnika, ki ga sprejme zbor vlagateljev v soglasju z občino in občinskim sindikalnim svetom.
Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora vsebovati merila in pogoje za dodeljevanje kreditov, ki ne smejo biti v nasprotju z določili tega sporazuma.
10.	člen
Združena sredstva iz 7. člena tega sporazuma se lahko uporabljajo za kreditiranje:
—	gradnje novih stanovanjskih hiš;
—	nakup novih stanovanjskih hiš ali stanovanj;
—	za rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj.
11.	člen
Krediti iz združenih sredstev za namene iz 10. člena tega sporazuma se odobravajo največ za dobo 25 let.
Obrestna mera ne sme biti nižja od 2 % odobrenega kredita.
12.	člen
Administrativne, finančne in druge posle kreditnega sklada opravlja poslovna banka na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene z zborom vlagateljev.
13.	člen
Pravico do kredita iz združenih sredstev iz 6. člena tega sporazuma imajo:
—	organizacije, ki združujejo svoja sredstva po tem sporazumu;
—	delavci, ki so zaposleni pri organizacijah, podpisnicah tega sporazuma.
Pogoj za odobritev kredita je med drugim tudi, da upravičenci gradijo ali kupujejo stanovanje v skladu z določili srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje v občini.
Pri odobritvi kredita delavcem je treba upoštevati še prosilcev socialni položaj, njegove dosedanje stanovanjske razmere in stanovanjski standard, ki je dolo-čeh z občinskim odlokom.
Podrobnejše pogoje za dodeljevanje kreditov iz združenih .sredstev določa pravilnik kreditnega sklada.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Podpisnice tega samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo v vsem upoštevale sporazumno dogo-
vorjene osnove, pogoje, merila in kriterije, ki so predmet tega sporazuma in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Za organizacije, ki ne pristopijo k temu sporazumu, določi obveznost izločanja in združevanja sredstev občinska skupščina z odlokom.
15.	člen
Sestavni del samoupravnega sporazuma je srednjeročni program stanovanjske izgradnje v občini in programi organizacij za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev.
16.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvršijo po postopku, ki je predviden za njegovo sprejetje.
K temu sporazumu lahko naknadno pristopijo tudi organizacije, ki sporazuma niso podpisale do dneva uveljavitve.
17.	člen
Sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišejo vse podpisnice na podlagi sklepov svojih najvišjih organov samoupravljanja, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje.
18.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občine Laško. Po en izvod sporazuma prejme vsaka podpisnica sporazuma, poslovna banka in podružnica Službe družbenega knjigovodstva.
Original sporazuma se hrani pri Skupščini občine Laško.
Številka: 402-1/73
Laško, dne 25. decembra 1972
Podpisniki samoupravnega sporazuma:
»BOR« MIZARSKO . GALANTERIJSKO PODJETJE LAŠKO — DOM UPOKOJENCEV LAŠKO — GOSTINSKO PODJETJE »SAVINJA« LAŠKO — KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO — OBČINSKI SINDIKALNI SVET LAŠKO — OSNOVNA ŠOLA »PRIMOŽ TRUBAR« LAŠKO — PEKARNA LAŠKO — PIVOVARNA LAŠKO — POSEBNA OSNOVNA ŠOLA_ LÄSKO — RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LAŠKO — SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — STANOVANJSKO-GRADBENO IN KOMUNALNO PODJETJE LAŠKO — TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LAŠKO — UPRAVNI ORGANI OBČINE LAŠKO — KONFEKCIJA »KORA« RADEČE — OSNOVNA ŠOLA »MARJAN NEMEC« RADEČE — »PETA« INDUSTRIJSKO PODJETJE RADEČE — SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE — TOVARNA DOKUMENTNEGA PAPIRJA RADEČE — OSNOVNA ŠOLA »ANTON AŠKERC« RIMSKE TOPLICE — INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV »VOLNA« LAŠKO — TOVARNA LESNE GALANTERIJE RIMSKE TOPLICE.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Skupščina občine Laško je po 103. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-39/70) na svoji seji dne 26. decembra 1972 'sprejela
SKLEP
I.
V upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Laško, so kot predstavniki skupščine imenovani:
—	BRILEJ Lado, odbornik zbora delovnih skupnosti, Radeče
—	VIZOVlSEK Stanka, odbornica zbora delovnih skupnosti,
Rimske Toplice
—	dr. KOREN Marjan, odbornik občinskega zbora, Radeče
II.
Za šefa odsekT za notranje zadeve Skupščine občine Laško je imenovan
—	KOPRIVC Marjan iz Žalca, Florjana Pohlina št. 2
»Uradni vestnik občine Laško« izhaja po potrebi kot redna priloga glasila »Naše delo« — Izdaja Skupščina občine Laško — Odgovorni urednik Lev Tičar — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2/1., telefon 73-045, interna številka 4 in 007 — Letna naročnina 50 dinarjev — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-55 — Prilogo »Uradni vestnik občine Laško« dobivajo vse fizične osebe, če so naročniki »Našega dela«, brezplačno, delovne in druge organizacije pa le če plačajo letno naročnino naprej — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje — List je oproščen temeljnega davka na promet proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije (št. 421-2/72
od 24. novembra 1972)
KRONOLOŠKO KAZALO
ODLOKOV IN DRUGIH AKTOV OBJAVLJENIH V »URADNEM VESTNIKU OBČINE LAŠKO« V LETU 1972
(Prva številka za naslovom odloka oziroma drugega akta pomeni številko »Uradnega vestnika občine Laško«, druga številka pa
zaporedno številko objavljenega akta).
I. SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO
Odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Laško Odlok o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča
Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Krajevne skupnosti Se-draž, Krajevne skupnosti Jurklošter in naselij Zabrež, Konc in Lažiše iz Krajevne skupnosti Marija Gradec Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka na območjih Krajevne skupnosti Laško, Krajevne skupnosti Marija Gradec, Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, Krajevne skupnosti Breze in Krajevne skupnosti Rečica za sofinanciranje izgradnje šolskega poslopja v Laškem in gradnjo ter rekonstrukcijo
Stran
Odlok o ustanovitvi komisije za ugotavljanje zmožnosti plačila zavezancev prispevka za starostno zavarovanje kmetov
Odlok o ustanovitvi komisije za reševanje pritožb zoper odločbe davčnega organa o odmeri prispevka za starostno zavarovanje kmetov
Odlok o načinu objave odmerjenih prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter rokih zapadlosti in načinu plačevanja prispevkov zavezancev
Odlok o merilih za zmanjšanje oziroma ' oprostitev plačila ter o odpisih prispevka za starostno zavarovanje kmetov
Odlok o pogojih in načinu prodaje taksnih vrednotnic
Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 29. februarja 1972
Odlok o plačevanju sredstev za stanovanjsko graditev, ki jih plačujejo občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb
Stran 1— 1 1
1—2 1 2—9	9
Odlok o določitvi vrednosti posameznih e-lementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma sta-
lokalnih cest	2—10	10
Odlok o davkih občanov občine Laško	2—11	11
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku	2—12	16
Odlok o občinskih upravnih taksah	2—13	17
Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o občinskih sodnih taksah	2—14	21
Odlok o proračunu občine Laško za leto 1972	2—15	21
Odlok o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 29. februarja 1972	2—16	23
Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi »Nagrada občine Laško — 2. julij«	3—24	29
Odlok o ustanovitvi sveta za kmetijstvo in gozdarstvo	3—25	29
Odlok o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja	3—26	30
3—27 30
3—28 30
3—29 31
novanja	3—34	33
Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske »Taborje II« v Laškem	3—35	33
Odlok o razvrstitvi lokalnih cest IV. reda in nekategoriziranih cest	3—36	33
Odlok o podelitvi domicila 2. bataljonu III. brigade VDV	4—41	39
Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Laško za leto 1971	4—42	39
Odlok o občinskem davku na promet nepremičnin	5—47	43
Odlok o zazidalnem načrtu za CENTER Laško	5—48	44
Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Laško	6—51	47
Odlok o razglasitvi splošne prepovedi graditve in prepovedi parcelacije zemljišč na območjih, za katera se predvideva izdelava zazidalnega načrta	7—56 53
Odlok o oprostitvi plačevanja cestne pristojbine za gasilne avtomobile ter kmetijske traktorje in njihove priklopnike	7—57	54
Odlok o določitvi naj nižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško	8—59	57
Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč V stanovanjskem gospodarstvu v občini Laško	8—60	57
Odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve	8—61	58
Odlok o začasnem financiranju potreb občine Laško v prvem trimesečju 1973	8—62	58
Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve	8—63	58
Resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju občine Laško v obdobju od 1971—1975	6—50	45
Izhodišča o temeljih družbeno-ekonomske politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu	1973	7—55	51
Odločba o določitvi mest in naselij, ki u-tegnejo biti v vojni cilj zračnih napadov	3—38	37
Sklep o povračilu osebnega dohodka, potnih stroškov in drugih nadomestil od-
3—30 3—31	31 32	bornikom, članom svetov in komisij ter drugim sodelavcem Skupščine občine Laško	1—	3	1
		Popravek sklepa v 3. številki	3—		38
3—32	32	Sklep o spremembi pravilnika o oddajanju stanovanj, na katerih ima pravico oddajanja občina Laško	1—	4	3
		Sklep o potrditvi statuta Osnovne šole ANTONA AŠKERCA Rimske Toplice	1—	5	3
3—33	32	Sklep o potrditvi statuta Temeljne skupnosti otroškega varstva Laško	1—	6	3
Stran
Sklep o soglasju k zaključnemu računu sklada za financiranje družbenih de-
javnosti v občini Laško za leto 1971	2—17	24
Sklep o soglasju k finančnemu načrtu sklada za financiranje družbenih dejavnosti v občini Laško za leto 1972	2—18	24
Sklep o soglasju k finančnemu načrtu sklada za financiranje narodne obrambe v občini Laško za leto 1972	2—19	24
Sklep o ustanovitvi komisije za sestavo občinskega načrta varstva pred požarom	2—20 .	24
Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov in davkov občanov občine Laško za leto 1971	3—37	36
Sklep o spremembi območij matičnih oko-.lišev	4—43	40
Sklep o določitvi matičnih okolišev za sklepanje zakonskih zvez	4—44	41
Sklep o soglasju k programski usmeritvi otroškega varstva na območju občine Laško za obdobje 1972 do 1976	4—45	41
Sklep o soglasju k programu razvoja o-troškega varstva na območju občine Laško za leto 1972	4—46	41
Sklep o brezplačnem prenosu pravice u-porabe objekta stare osnovne šole v Rimskih Toplicah s pripadajočim zemljiščem na Konfekcijo »KORA« v Radečah	5—49	44
Sklep o postopku in načinu izvolitve prvega upravnega odbora solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Laško 6—52	48
Sklep o kritju proračunskega primanjkljaja občine Laško za leto 1971	6—53 49
Sklep o valorizaciji najnižjega osebnega dohodka in najnižje pokojnine, ki bodo v letu 1973 merilo za oprostitev plačevanja krajevnega samoprispevka	7—58 54
Sklep, s katerim je za gradnjo nove ceste, ki bo omogočila prevoz smeti z območja Krajevne skupnosti Rimske Toplice, do smetišča, ugotovljen splošni interes in se zato zemljišča predvidena za ta objekt razlastijo	8	64
Sklep, s katerim je za izgradnjo žalnice in pokopališke cone v Rimskih Toplicah ugotovljen splošni interes in se zato zemljišča predvidena za ta objekt razlastijo
II. SVETI OBČINSKE SKUPŠČINE
Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah za sveže goveje in telečje meso Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o najvišjih prodajnih cenah in odstotkih marž za določene prehram-
Stran
3—39 37
bene proizvode	3—40	37
Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Center Laško in ureditvenega načrta za gradbeno dejavnost v Laškem	1— 8	7
Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta kompleksa individualne gradnje pri VPD v Radečah	6—54	49
III.	KOMISIJE OBČINSKE SKUPŠČINE
Poročilo o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Radeče, Krajevne skupnosti Vrhovo, Krajevne skupnosti Jagnjenica—Svibno in Krajevne skupnosti Zidani most, na dan
19.	decembra 1971	2—21 25
Poročilo o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Jurklošter, Krajevne skupnosti Rimske Toplice, Krajevne skupnosti Sedraž in naselij La-žiše, Konc in Zabrež iz Krajevne skupnosti Marija Gradec, na dan 27. februarja 1972	2—22 26
Poročilo o izidu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Laško, Krajevne skupnosti Marija Gradec, Krajevne skupnosti Vrh, Krajevne skupnosti Breze in Krajevne skupnosti Rečica, na dan 12. marca	1972	2—23	26
IV.	SKUPŠČINE SKUPNOSTI IN SKLADOV
Statut temeljne skupnosti otroškega varstva	1— 7	3
V.	DRUŽBENI DOGOVORI IN SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v delovnih organizacijah in interesnih skupnostih v občini Laško 8—66	62
Samoupravni sporazum o izločanju in u-smerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo	8—67	63
	8—65	61			
in razrešitve	1	8	VI. DRUGE OBJAVE		
in razrešitve	2	27	Razpis k predlaganju predlogov za podeli-		
in razrešitve	3	38	tev »Nagrada občine Laško — 2. julij«	2	23
in razrešitve	5	44	Javni natečaj Stanovanjsko-komunalnega		
ih razrešitve	6	49	in gradbenega podjetja Laško o oddaji stavbnih zemljišč	4	42
in razrešitve	7	55	Poziv za vložitev davčnih napovedi o do-		
in razrešitve	8	64	hodkih doseženih v letu 1972	7	56
»Uradni vestnik občine Laško« izhaja po potrebi kot redna priloga glasila »Naše delo« — Izdaja Skupščina občine Laško — Odgovorni urednik Lev Tičar — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2/1., telefon 73-045, interna številka 4 in 007 — Letna naročnina 50 dinarjev — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-55 — Prilogo »Uradni vestnik občine Laško« dobivajo vse fizične osebe, če so naročniki »Našega dela«, brezplačno, delovne in druge organizacije pa le če plačajo letno naročnino naprej — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje — List je oproščen temelj nega davka na promet proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije (št. 421-2/72
od 24. novembra 1972)
Kot vedno, kadar jo je kaj preveč težilo, se je tudi tokrat ustavila na domu svojih prijateljev, rojakov.
Obe dekleti v zdravnikovi družini sta bili že odrasli in sta študirali. Kakor tudi njen sin Aleš sta s starši in med seboj govorili v materinskem jeziku in jima študij v ožji domovini ni delal težav.
Aleš se je odločil, da se vpiše na isto univerzo. To ji je omenil pred kratkim, kar mimogrede. Podrobneje sta jo danes z vsem seznanili dekleti, ki sta tudi že vedeli, da je Aleš odpotoval.
O marsičem je tekla beseda in se ustavila ob ugotovitvi, da mu bo tam težko dobiti stanovanje.
Vitka Jana je trdila, da se bo Aleš že sam znašel, tudi ona se je morala.
»Dala sem mu nekaj naslovov svojih sošolcev,« je pripomnila in odhitela. Bila je že absolventka. Mlajša, živahna Mira je skomignila z rameni in ob njeni anekdoti o slovenskih Dalmatincih in dalmatinskih Slovencih so se vsi prisrčno nasmejali.
Alenka se je navzela njihovega optimizma. Ko so popili kavo, se je poslovila in odhitela domov.
Proti večeru je odšla na sprehod in polagoma dospela do pokopališča. Vstopila je v ta tihi gaj poslednjega
človeškega bivanja z občutkom, da se sprehaja po lepem parku. Kasneje se je napotila k spomeniku Padlim za svobodo. Tam je bil vključen tudi del njene preteklosti.
Resnično je, da kjerkoli v domovini stojiš pred spomenikom Padlim za svobodo, povsod občutiš isto žalost in ponos, ki se v spontani, tihi misli spremeni v toplo zahvalo žrtvam.
Pokopališča v Dalmaciji so po urejenosti in globoko vkoreninjenem spoštovanju do pokojnikov nekaj svojstvenega, izjemnega. Obiskujejo jih tudi številni tujci in tudi na ta dan jih ni manjkalo.
Po nekaj dnevih osamelosti so jo razveselili sinovi pozdravi z Reke.
Čez teden dni je že prejela njegovo pismo. Njegova vsebina jo je razveselila.
Vse je bilo v redu. Janin znanec mu je preskrbel stanovanje pri družini, kjer sam stanuje že nekaj let. Odšel je že v oddaljeni trg k stari teti, ki je opustila svojo nekoč’ daleč znano gostilno. Navduševal se je nad zelenimi gozdovi in planinami, ki obdajajo polja in vasi. — Kmalu se vrnem — je brala naprej, — ali prideš za menoj? Saj kmalu nastopiš svoj dopust, je spraševal v pismu.
Ta dan je posedela na terasi, ko jo je oblivala rahla večerna zarja. V pismu z nasveti, nanizanimi v odgovoru, je že odločila: fant naj še ostane pri stari teti. Odšla bo na potovanje s prijateljema. Odločila se je za tak dopust in s tem hotela dati sinu možnost, da se čim bolj osamosvoji.
Naslednji dan je njene priprave za potovanje še vedno motila rahla skrb za sina. Končno je odpadla z nje tudi ta in z veseljem je na sončen dan, ko se je zdelo, da se jasno nebo in morje vtapljata v vesel utrip pristanišča, stopila z rojakoma na našo ladjo, ki je priplula iz Benetk.
Opazovala je na ladji okoli sebe različnost ljudi, njihovo skromnost in vljudnost, lahkotno družabnost. Ni prezrla človeške nečimernosti, puhlosti in razvratnosti. V vlogi opazovalca so ji prijetno minevali tedni potovanja. Če si je želela družbo, pa so bili tu njeni prijatelji.
Morda nikjer v tako kratkem-času ne vidiš toliko obrazov življenja ih si nabereš toliko raznovrstnih vtisov kakor na daljšem potovanju z ljudmi različnih narodnosti na naši ladji. Naši domači ljudje so bili v občutni manjšini.
Prve dni je ladijska druščina še zelo umirjena, potem se razgiblje v
besedah in dejanjih kot globine morja, ki jih oko spremlja le v nenehnem valovanju modre morske globine.
Nekdo spremeni svojo narodnost; to mu omogoča odlično znanje jezikov, ki si ga je pridobil še kot štipendist ne bogate države. Drugi spremeni svoj poklic, morda v tistega, ki si ga je nekoč srčno želel, pa je kot nadštevilni moral prijeti za prvo rešilno bilko. Tretji se iz skromnega človeka prelevi v bogataša, naslednji je na mah športnik izrednih kvalitet. Mlada lepotica prav glasno seznanja okolico, da je odklonila ponudbe filmskih producentov. Uglajen bankir dvori stari dami, ki s kretnjami in modo mladenke utrjuje željo po ljubezni, on pa si želi le dediščino po njej.
Šarmantne moške s prodornimi očmi svetovljanske olike in sladkobne čutne pozornosti naslavljajo sobesedniki z zvenečimi nazivi... Največ se zadržujejo v medlo osvetljenem prostoru, ob čašicah, napolnjenih s pijačami svetovnih mark.
Direktorji in zastopniki velikih podjetij uveljavljajo svoje gospodarske poteze, ne da bi pri tem pomislili na množico delavskih rok, k temu potrebnih.
Tudi grofic in plemenitnikov ne manjka.
Vse se je stopilo v konglomerat celotne zemeljske oble. Nekateri si tu za kratek čas privoščijo sproščenost, ovito v različne sanje.
Alenka je stala na palubi v bližini stopnic, ki vodijo v kapitanovo bližino. Tam se je povzpela prek dveh stopnic, ki peljeta na ladijski komandni prostor in opazovala to živo človeško vrvenje ob zatonu sonca.
Dobro je poznala kapitana ladje, zato se je razveselila njegovega pozdrava. Nekoč ji je pripovedoval o svoji čudežni rešitvi iz ustaškega zapora. Tudi zanj je bila osvobodilna vojna trpljenje in boj.
Toliko let je minilo od tedaj in vendar so še danes pogovori in stiki z ljudmi, ki šo v vojni resnično trpeli, tako preprosti in topli.
»Zdravo!« je presenečen zaklical, ko jo je zagledal.
»Kje imate sina? Ladje čakajo na mlade moči,« je glasno nadaljeval pogovor mimo odprtih vrat. Bilo je čutiti ropot strojnice.
Ko mu je razložila sinovo pot in študij, je bil skorajda prizadet. Odložil je pipo in se zastrmel v vodno širjavo.
»Kdo me bo nasledil, če ostane toliko njih na celini ?« je smehljajoč se dodal in se vrnil na poveljniški most.
Alenka je zrla na mirno morje. Tudi sama si je želela, da bi sin ostal povezan s kraji, kjer je odraščal, a izbral si je drugo pot.
Tudi naslednje dni je na ladji užila nove lepote in s prijatelji so ji minevali dnevi, ki si jih lepših ne bi mogla želeti.
Ob povratku je ladjo objel dremoten mrak, ko so spet pristali v svojem mestu. Luči so se že prižigale. Le redke zvezde so bile vidne na nebu, a večernica je bohotno žarela in svetila tudi tistim, ki jim je misel lebdela na razpotju.
Alenka se je s prijatelji poslovila od kapitana. Ladja je nadaljevala svojo pot.
In ko stopiš z ladje le za korak, si spet prepuščen nihanju svoje vsakdanjosti, nekemu nenehnemu prizadevanju v življenju.
Tako se je vrnila polna vtisov in spoznanj, a utrujena do skrajnosti. Ostalo ji je le še nekaj prostih dni, ki jih je preživela doma in se v njih odpočila.
Ob večerih je večkrat zavila po tihi poti do spomenika Padlim za svobodo in položila tja cvetje. Njena misel se je ujela s časom in človekom, s katerim jo je nekdaj vezalo toliko let ljubezni. Čutila je, da je v vsakem takem spomeniku vključena tudi njegova žrtev.
Nekaj dni kasneje se je vrnil tudi sin Aleš s kolegicama Jano in Miro-. Tako sta obe družini spet zaživeli v običajnem ritmu dela in dolžnosti.
(NADALJEVANJE SLEDI)

ROVAN
IV E N J E
PRISPEVKI ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV DOLOČENI
Počenši z letom 1972 je bilo v SR Sloveniji z zakonom uvedeno obvezno plačevanje prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Vsem zavarovancem je davčna uprava s posebnimi odločbami predpisala dve akontaciji — vsako po 250,00 dinarjev.
Razen tega je tekel poseben postopek o razgrnitvi razporedov, ko so zavarovanci imeli možnost, da se pri svojih krajevnih uradih in v spre-
cialnega delavca občinske skupščine, oziroma drugih predlagateljev — poznavalcev socialnih razmer teh zavarovancev.
Lahko rečemo, da je komisija z dokajšnjim posluhom in smislom za socialni položaj prosilcev ocenjevala posamezne primere, saj je le 28 % od vseh vloženih prošenj ali 53 primerov v celoti zavrnila, dočim je 72 % ali 131 primerov ugodno rešila. 48 zava-
rovancem je komisija odmerjeni prispevek v celoti odpisala, v ostalih 83 primerih pa je njihovim zahtevkom le delno ugodila. V celoti je komisija za vseh 131 primerov odpisala tem zavarovancem 43.751,00 dinarjev prispevka. To pa praktično pomeni, da bo občinski proračun moral to razliko nadomestiti skladu za pokojninsko zavarovanje kmetov.
Zanimivo je, da je med 53 prosilci, katere je komisija v celoti zavrnila, bilo nekaj tudi takšnih, ki so dokaj dobro situirani, imajo sodobne delovne priprave ter vse pogoje za uspešno in pridobitno gospodarjenje. V teh primerih je bilo povsem očitno, da so se ti zavarovanci iz čisto špekulativnih namenov hoteli izogniti plačilu prispevka v breme družbenih sredstev. To jim seveda ni uspelo, ker je komisija razpolagala z dobro pripravljenim materialom in podatki o gospodarskem ter socialnem položaju vsakega prosilca posebej.
Največ vloženih zahtevkov je prispelo iz KS Breze (43), po 23 primerov je bilo iz KS Jurklošter in KS Rimske Toplice, najmanj pa iz KS Sedraž (4) ter iz KS Vrhovo in Zidani most iz vsake po 7 primerov.
V teh dneh bodo vsi zavarovanci prejeli dokončno odločbo o odmerjenih oziroma dolžnih zneskih prispevka, ki so ga dolžni plačati za leto
1972.	Skupno z odločbami bodo prejeli tudi položnico.
Vsakdo, ki zneska iz odločbe doslej še ni plačal, ali je plačal le del, naj to brez odlašanja stori v prihodnjih dneh, da se tako izogne stroškom, ki bodo zanj nastali, če bo moral biti znesek izterjan prisilno.
KDAJ, KJE IN KAKO UVELJAVLJAJO KMETJE PRAVICO DO POKOJNINE
Z zakonom o starostnem zavarovanju kmetov je kmetom zagotovljena pravica do starostne in družinske pokojnine. Na podlagi tega zakona bodo kmetje, ki izpolnjujejo določene pogoje t.j., če so dopclnili 75 let starosti, oziroma kmetje—borci, če so dopolnili 70 let starosti, pridobili pravice do starostne ali družinske pokojnine že od 1. januarja 1973 dalje.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, bo na območju naše občine 74 takšnih zavarovancev.
Vsak upravičenec bo moral pravico do starostne pokojnine uveljaviti z vložitvijo zahtevka na za to prirejenem obrazcu. Ti obrazci bodo na voljo pri krajevnih uradih in v sprejemni pisarni občine Laško. Na tem mestu bodo zavarovanci dobili tudi potrebno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev.
Na podlagi tako vloženih zahtevkov bo za zavarovance z območja naše občine v postopku za priznanje pravice do starostne pokojnine odločila SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, podružnica v Celju.
Vsem kmetom, ki so s 1. januarjem 1973 imeli izpolnjene pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine, priporočamo, da se o tem pozanimajo pri svojih krajevnih uradih oziroma v sprejemni pisarni občine Laško, kjer bodo dobili potrebna pojasnila, dočim bodo zahtevke na zahtevanih obrazcih vložili, čim bodo ti prispeli iz tiska.
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA ZAČELA Z DELOM
jemni pisarni občine lahko seznanijo o višini prispevka, ki jim je bil za starostno zavarovanje odmerjen za leto 1972.
Za 839 vpisanih zavarovancev je znašal skupni odmerjeni prispevek
440.138,00	dinarjev, kar predstavlja poprečno po 524,50 dinarjev na vsakega zavarovanca. Vsi tisti zavarovanci, ki so smatrali, da izpolnjujejo pogoje iz odloka o merilih za zmanjšanje, oziroma oprostitev plačila prispevka, so lahko vložili do 12. oktobra zahtevek za znižanje odmerjenega prispevka. O njihovih prošnjah je odločala posebna komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina, V njej sta poleg treh stalnih članov komisije sodelovala tudi po dva predstavnika iz krajevne skupnosti, s čigar področja so bili obravnavani primeri.
Komisija je začela z delom v prvi polovici novembra in zaključila obravnavanje zahtevkov v decembru. Vsega je obravnavala 184 primerov. Od teh so 164 zahtevkov vložili zavarovanci sami, 20 primerov pa je komisija obravnavala na predlog so-
Sredi minulega leta je občinska skupščina imenovala 7-člansko komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Naloge za delo te komisije so določene z zakonom o davkih občanov, kjer je rečeno, da se poseben postopek za odmero davka od nenapovedanega dohodka lahko uvede zoper občana, ki ima premoženje ali razpolaga s sredstvi oziroma troši sredstva, ki so znatno večja od dohodkov, ki so mu ostali po plačilu davkov.
Na dveh svojih sejah, ki jih je doslej imela ta komisija — zadnja je bila sredi decembra — je ta pofe'g načelnih vprašanj za svoje delo obravnavala in se seznanila z nekaterimi konkretnimi primeri, ki so jih komisiji predložili organi pristojni za odkrivanje in pregon družbeno negativnih pojavov.
Za vse te primere — 9 po številu — je komisija naročila upravnemu organu kot predlagatelju, da za obravnavo vsakega konkretnega primera zbere vse potrebne podatke z dokazili in obračuni in nato celotno dokazno gradivo predloži komisiji.
Komisija se je v celotnem svojem sestavu udeležila v decembru tudi seje, ki jo je sklical koordinacijski odbor za družbeno nadzorstvo in samozaščito pri občinski skupščini. Na tej razširjeni seji je komisija po obširni razpravi o pojavih zlorab, utaj prispevkov in davkov, prikrivanja dohodkov ter neupravičenega bogatenja dobila napotke za svoje nadaljnje delo.
Končno je komisija na svoji decembrski ceji sprejela tudi program dela za letošnje leto.

Program komisije za leto 1973
i.
Vrsta podatkov resno opozarja, da smo na področju odkrivanja in ukrepanja zoper davčne utaje I n druge kršitve davčnih predpisov, kljub določenemu napredku premalo uspešni. V zakonih predvideni ukrepi zoper kršilce se razmeroma redko upodabljajo, postopki so praviloma dolgotrajni, uporabljeni ukrepi pa so le izjemno ostrejši. Glede na izredno škodljive, tako materialne, kot politične posledice, ki jih imajo ti pojavi, še posebej pa dejstvo, da se zoper njih premalo energično ukrepa, je nujno, da na tem področju v letu 1973 storimo radikalne premike v smeri dejanskega učinkovitejšega ukrepanja. Zato je v prvi vrsti v občini potrebno postaviti tesno sodelovanje vseh organov, organizacij in služb, ki glede na svoje pristojnosti in delokrog lahko prispevajo k uspešnosti teh prizadevanj.
Izhajajoč iz teh ugotovitev, konkretne situacije v občini in nalog, ki jih komisiji za ugotavljanje izvora premoženja nalaga zakon o davkih občanov, bo komisija usmerila svoje delo k uresničevanju naslednjih pomembnih nalog:
1.	Uvedla posebni postopek ugotavljanja izvora premoženja za vse tiste občane, za katere bo prejela ustrezne in utemeljene predloge pristojnih organov.
2.	Vplivati, omogočiti in doseči tesnejše in kvalitetnejše sodelovanje in medsebojno pomoč med vsemi pristojnimi organi za odkrivanje in pregon primerov neupravičenega bogatenja.
3.	Poskrbeti in vztrajati, da bodo vsi predloženi predlogi za ugotavljanje izvora premoženja argumentirani in dokumentirani ter da bodo posamezni postopki pred komisijo hitro in kvalitetno opravljeni.
4.	Poskrbeti za potrebno javnost v delovanju komisije, ki mora biti objektivna in nepristranska. Zato bo komisija posredovala občinski skupščini in drugim zainteresiranim organom in organizacijam periodična poročila.
II.
Komisija za ugotavljanje izvora premoženja bo navedene naloge realizirala tako, da bo:
—	v prvem obdobju leta 1973 zasedala po potrebi najmanj po dvakrat mesečno;
—	organizirala najmanj enkrat mesečno posvetovalne sestanke z vsemi pristojnimi organi za odkrivanje in pregon;
—	budno spremljala vse pojave na področju odkrivanja in ukrepanja zoper utaje in druge kršitve davčnih predpisov ter o vseh primerih, kjer okoliščine kažejo, da so podani pogoji za uvedbo postopka, te postopke tudi uvedla;
—	enkrat mesečno obravnavala svoje delo in dostavila ustrezno poročilo občinski skupščini in drugim zainteresiranim organom in organizacijam.
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA
POZIV
za vložitev davčnih napovedi o dohodkih, doseženih v letu 1972
Davčna uprava občine Laško v smislu 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) ter 23. člena pravilnika o poslovnih knjigah zavezancev prispevkov od obrtnih dejavnosti in od intelektualnih storitev (Uradni list SRS, št. 40-230/70) poziva vse zavezance, da na predpisanih obrazcih, najkasneje do 31. januarja 11)73, prijavijo svoj dohodek, ki so ga dosegli v letu 1972 iz naslednjih virov:
•	od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
•	od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
•	od skupnega dohodka občanov,
•	od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
•	od dohodkov od stavb,
•	od dohodkov oddajanja sob in ležišč,
•	od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic in
•	od dohodkov od postranskih kmetijskih dejavnosti.
Razen tega so dolžni vložiti prijave za odmero davka na določene premoženjske predmete občani, ki posedujejo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodke, nadalje občani, ki posedujejo motorne čolne na motorni pogon, kakor tudi občani, ki so lastniki gozdnih zemljišč in jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje, skupni dohodek takega občana pa je v letu 1972 presegel 20.000 dinarjev, oziroma so skupni dohodki vseh družinskih članov presegli 10.000 dinarjev letno na družinskega člana.
Zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, ki vodijo poslovne knjige, morajo poleg davčne napovedi predložiti tudi letno bilanco z razdelilnikom stroškov po 15. členu pravilnika.
Posebej opozarjamo vse, ki so dolžni plačati davek iz skupnega dohodka občanov, da spadajo v to skupino zavezancev vsi, ki so imeli v koledarskem letu 1972 osebnega dohodka več kot 25.000 dinarjev, kamor se vštevajo: pokojnine, nagrade, vsi dohodki od delovnega razmerja, od kmetijstva, od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev, dohodki od stavb, od oddajanja tujskih sob in ležišč, dohodki od licenc, patentov, tehničnih izboljšav, kakor tudi dohodki od pravic in premoženja.
Davčno napoved so ti zavezanci dolžni vložiti ne glede na olajšave, ki jim pripadajo za vzdrževanje njihovih družinskih članov.
Davčno napoved o dohodkih od stavb so dolžni vložiti lastniki, oziroma uživalci stavbe ali njenega dela, ne glede na to ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Izjema velja le za kmete pod pogojem, da so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev za preživljanje članov njihovega gospodinjstva in če se taka stavba ne daje v najem.
Končno opozarjamo vse taksne zavezance, ki imajo predmete, od katerih se po odloku o občinskih komunalnih taksah (Uradni vestnik občine Laško, št. 9-60/70) plačujejo takse v letnem znesku, da te taksne predmete (glasbeni avtomati in igralna sredstva v javnih lokalih, reklamni napisi in objave, vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe in uporaba javnega prostora za parkiranje avtomobilov določenega uporabnika) prijavijo davčni upravi najpozneje do 31. januarja
1973.
Zavezanec, ki ne bo vložil davčne napovedi do postavljenega roka, bo plačal za 5 % ali 10 % povečani davek od odmerjenega davka.
Vse tiskovine za davčne napovedi o posameznih vrstah dohodkov bodo počenši od prvih dni januarja 1973 davčnim zavezancem proti plačilu na razpolago v sprejemni pisarni občine v Laškem in pri vseh krajevnih uradih.
DAVČNA UPRAVA
OPOZORILO
Zavezance prispevka za uporabo mestnega zemljišča ponovno obveščamo, da je IV. akontacija za leto 1972 zapadla v plačilo 10. januarja 1973. — Vsi, ki prispevka doslej še niso plačali, naj to store brez odlašanja, ker bo že v prihodnjih dneh začela prisilna izterjava.
Prav tako zapade v plačilo 15. FEBRUARJA 1973 tudi I. akontacija vseh vrst davkov, ki jih zavezanci plačujejo od letnih osnov v četrtletnih rokih. — Položnice za prvo akontacijo bodo zavarovanci prejeli do konca januarja 1973.

Pod tem naslovom je bila od 8. do
20.	decembra 1972 razstava v muzejski zbirki v Laškem. Do nedavnega nismo bili v Laškem navajeni na u-metniške razstave, šele v zadnjem času je v muzejskih prostorih razstavljalo nekaj umetnikov. Zadnja razstava pa je bila edinstveni kulturni dogodek za Laško. Razstavljenih je bilo 52 slik, ki jih je naslikalo 18 umetnikov. 2e po številu slik in po tolikem številu slikarjev bi bila razstava nekaj posebnega, predvsem pa je bila zanimiva zaradi motivov, ki so jih predstavljale slike: vse so namreč imele zvezo z našim mestom, bodisi da so predstavljale pogled na Laško (v celoti ali delno), bodisi da so v Laškem nastale.
Od slikarjev je bil najstarejši Anton Karinger (1829—1870), od ostalih slikarjev, ki ne žive več, so bili zastopani s slikami Avgus.t Seeba-cher, Albert Sirk in Franjo Stiplov-šek (še en starejši slikar je neznan), od živečih slikarjev sta bila z največ slikami zastopana Drago in Nande Vidmar, ki sta pred zadnjo vojno službovala kot šolska upravitelja v Sedražu oziroma na Vrhu in sta tako imela največ prilike, da slikata v našem okolišu. Poleg njiju so razstavljali še živeči slikarji Remigij Bratož, Avgust Černigoj, Božidar Jakac, Ivan Kos, Avgust Lavrenčič, Miha Males, Viktor Povše, Tošo Primožič, Cvetko Ščuka in France Zupan. En razstavljalec, Miroslav Ad-lešič, pa sploh ni poklicni slikar, ampak je znan kot profesor fizike in se s slikarstvom ukvarja samo kot amater. Razen bratov Vidmarjev in Avgusta Lavrenčiča ni nihče od omenjenih slikarjev stalno živel v našem okolišu, ampak so k nam prihajali le občasno, nekateri prav z namenom, da bi slikali (predvsem celjski in mariborski slikarji), marsikateri izmed . njih pa se je zdravil v zdravilišču in je to priliko uporabil tudi za slikanje. Najdaljšo pot do Laškega je naredil slikar Černigoj, saj je prišel celo iz zamejstva (stalno živi v Trstu). Kot že omenjeno, je na slikah največ pokrajinskih motivov, ki predstavljajo Laško ali samo delno ter bližnjo (Marija Gradec, Šmihel) in daljno okolico (Sedraž, Breze).
Razstavljenih je bilo tudi nekaj portretov: Miha Maleš razstavlja portret Mance Malenškove, akademik Božidar Jakac pa portret dr. Pernata; poleg tega je na razstavi tudi lastni portret B. Jakca in portret pjegove žene Tatjane. Ta dva portreta sta nastala v Laškem ob zdravljenju mojstra Jakca v zdravilišču.
Razstavo sta pripravila zakonca Majcen, ki vodita muzejsko zbirko. Že ideja sama je vredna pohvale, do uresničitve pa je bilo potrebno še mnogo truda: iskanja, pisanja, pro-
šenj, potovanj itd. Le kdor je že sam pripravljal razstave, lahko ve, koliko prizadevanja je potrebno. Za to razstavo je bilo treba stopiti v stik z umetniki in nato še z lastniki slik, da so vse to posodili za razstavo. Predmetni učitelj za likovni pouk na laški šoli Jože Majcen je zastavil vse svoje sile, da je razstava tako dobro uspela.
Morda bo kdo vprašal, kje so najstarejše upodobitve Laškega, ki sicer nimajo umetniške vrednosti, ampak le zgodovinsko. Vodstvo myzej-ske zbirke pripravlja namreč za ta-
ke slike posebno razstavo. Za pričujočo razstavo je bil natisnjen tudi skromen katalog, ki prinaša razen imen razstavljalcev in njihovih del z letnicami nastanka tudi prisrčen uvod, ki ga je napisal prof. Branko Rudolf iz Maribora.
Posebej je treba omeniti in pohvaliti otvoritev razstave dne 8. XII. 1972. Poleg prireditelja razstave Jožeta Majcena je z lepimi besedami spregovoril prof. Branko Rudolf, študent Akademije za gledališče Matjaž Arsenjuk je prebral zapis pisatelja Toneta Seliškarja o Laškem (uvod v njegov spis o bratih Vidmarjih), pevski zbor upokojencev pod vodstvom Julija Goriča pa je s svojim petjem poživil slovesnost. Več slikarjev, ki so razstavljali svoja dela, se je udeležilo te otvoritve.
Laško občinstvo bo treba šele navaditi na umetniške razstave. Kljub temu lahko rečemo, da je zadnja razstava imela velik uspeh; četudi zimski čas in muzejski prostori niso najbolj primerni za to, je bil obisk
razstave in zanimanje zanjo zelo veliko. Obiskovalci so se ustavljali pred posameznimi slikami in jih presojali, saj so poleg 100 let starih slik nekatere čisto moderno naslikane. V prvi sobi so se ljudje velikokrat u-stavljali pred Sirkovim akvarelom iz leta 1938 (pogled iz sedanje Titove ceste proti Orožnovem trgu in cerkvi), v zadnji sobi pa so pritegnile pozornost slike mojstra Božidarja Jakca (eno izmed njih objavljamo).
Vodstvu muzejske zbirke se moramo zahvaliti za umetniški užitek. S prirejanjem občasnih razstav nam
muzejsko vodstvo skuša nekako nadomestiti redno muzejsko zbirko, ki ni dostopna, zato Laško ni več navedeno med muzejskimi kraji v lanski knjižnici Muzeji v Sloveniji). Primer Kostanjevice nam kaže, kako se tudi v manjših krajih lahko razvije razstavna dejavnost. Primerno je, da poročilo o tej pomembni razstavi zaključimo z besedami prof. Branka Rudolfa, ki jih je zapisal za uvod h katalogu razstave: In ob vsem tem pomeni ta razstava »memento«! Človek, spomni se! Spoznaj tisto, kar imaš! Imej rad tisto, kar je v tebi — in kar je v zemlji, v okolju, v stavbah, dragoceno izročilo preteklosti, vredno ohranitve in vredno, da pomaga zgraditi temelj sedanjosti in prihodnosti. Kajti tudi v Laškem, tudi na tem lepem koncu slovenske zemlje je nekaj dragocenega izročila preteklosti — ravno tistih »zakladov znanja«, ki jih je treba v ljubezni spoznati — zaradi nas samih in graditve naše prihodnosti!	M. R.
BOŽIDAR JAKAC: LAŠKO (S »CRNIM MOSTOM«), JEDKANICA — 1955
LAŠKO V OČEH LIKOVNIH IMETNIKOV

MILOŠ RYBÄR, dipl. pravnik in prof. zgodovine:
80« LET JIRKLOŠTRA as,
Izven meja laškega gospostva pa imajo tak obok cerkve na Šenčur-skem hribu in podružnica Matere božje v Tržišču, obe v fari Tržišče na Dolenjskem ter kostna kapelica pri podružnici sv. Petra na pokopališču v Gornjem Mokronogu v fari Trebelno na Dolenjskem. Zanimivo je, da je ravno cerkev v Jurkloštru tista, ki ima dokument, ki dokazuje, da jo je pozidal vojvoda Leopold VI. »na lastne stroške« in da ima ta dokument točen datum, 7. november 1227, kar je pri tako starih cerkvah redkost.
Tudi cerkev v Loki pri Zidanem mostu hrani napis, da jo je dal pozidati Leopold VI. leta 1208, torej v času, ko so zidali Jurklošter (1208 do 1227). Za Zidani most vemo, da je dal Leopold VI. pozidati kamnit most in leta 1224 naklonil mostnino verjetno Jurkloštru; če je torej cerkev Sv. Egidija poleg mosta sezidana v enakem slogu kot druge omenjene
cerkve, je gotovo, da jo je dal pozidati Leopold VI. Za cerkev v Laškem ni nikjer zapisano, kdaj je bila sezidana, toda po slogu lahko sklepamo, da je to bilo za vlade Leopolda VI. Na vsaj posreden vpliv vojvode Leopolda VI. lahko sklepamo tudi pri ostalih treh cerkvah v laškem gospostvu (Radeče, Svibno, Rodež). Za ostale tri umetnostne spomenike na Dolenjskem sicer ne moremo domnevati vpliva vojvode Leopolda VI., so pa ti kraji tako blizu ozemlja laškega gospostva, da je ta pojav že ža-radi soseščine razumljiv.
Ker ima Jurklošter najbolj dokazan in najbolj točno časovno določen vpliv vojvode Leopolda VI. pri gradnji cerkve, domneva dr. Zadnikar, da je samostanska cerkev v Jurkloštru nastala prva v »laški skupini«, druge cerkve pa šele za njo ali vsaj istočasno z njo. V naših krajih tedaj še ni bilo samostojnih stavbarskih in kamnoseških delavnic, zato
je moral vojvoda Leopold VI. pripeljati potrebne zidarje in mojstre s seboj iz Avstrije. Križno-rebrasti obok, kakor smo ga videli na sliki, je bil za naše kraje novost. V srednji Evropi se je uveljavil prvič v Klo-sterneuburgu v Avstriji pod vplivom Babenberžanov (okr. 1136), samostan Heiligenkreuz so Babenberžani le nekaj desetletij pred Jurkloštrom dali obokati na ta način, zato je povsem razumljivo, da so Leopoldovi mojstri prenesli ta način v Jurklošter. Ker je bilo Laško središče Leopoldove posesti, je jasno, da je vojvoda tudi tukaj hotel imeti dostojno cerkev, ker je prvotna bila lesena. Morda že za časa gradnje Jurkloštra, ali pa vsaj po dograditvi leta 1227, so začeli zidati novo cerkev tudi v Laškem, seveda z enakim obokom, kot v Jurkloštru, le da je laška cerkev bolj prostorna in opremljena z masivnim zvonikom. Po vzorcu cerkve v Laškem so nato nastale še druge cerkve v »laški skupini«.
Te umetnostnozgodovinske podatke posnemam po spisih dr. Zadnikarja, v katerih obravnava romansko umetnost. Letos pa je isti avtor napisal obsežno knjigo: »Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije«, ki jo je izdala Državna založba v Ljubljani. Jurklošter je v tej knjigi podrobno obdelan na 25 straneh.
Slišali smo,.da je vojvoda Leopold v listini ob posvetitvi jurkloštrske cerkve 7. novembra 1227 podrobno opisal meje samostanske posesti. Ker so bralci »Našega dela« vsi domačini, ki poznajo te kraje, si lahko bolj podrobno ogledamo obseg samostanske posesti, kakor nam ga prikazuje objavljena risba. Črtkano ozemlje je bilo v posesti kartuzijanov v prvih desetletjih obstoja samostana, torej od ustanovitve po letu 1170 do razpusta okrog leta 1200. Ko je vojvoda Leopold VI. leta 1208 samostan obnovil in mu 1209 določil posest, je segala meja na severu že do Tevč in Lahomnice, kakor je na risbi prikazano, na jugu pa samo do Gračnice. Šele v že omenjeni listini iz leta 1227 je vojvoda začrtal dokončno mejo. Listina je latinska, zato prinaša krajevna imena v popačeni obliki, vendar jih kljub temu lahko spoznamo. Opis meje začenja vojvoda pri naselju Kostrivnica nad Dobjem, od tam teče pot proti jugu (pravzaprav najprej proti jugovzhodu in šele nato proti jugu) skupaj s potokom, ki se ob križišču te poti proti Jurkloštru in proti Planini izliva v Gračnico. (NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
ZEMLJIŠKA POSEST KARTUZIJE JURKLOŠTER (Risala: META IN MITJA GOBEC)

GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI
POROKE:
—	MREŽAR ALOJZ, električar in BLAJ EMA, šivilja, oba z Jagnjenice;
—	KRAJSEK MARTIN, šofer, Jagnjeni-ea in FERLE ROZA, konfekcionarka, Svibno;
—	VODIŠEK ANTON, kmet, Veliko Sirje in KAJIC OLGA. trgovska pomočnica, Suhadol.
—	HOHKRAUT IVAN, mizar in SERE MARIJA, oba iz Sevnice;
—	SUNTA JOŽE, šofer, Počakovo in KMETIC VIDA, delavka, Svibno;
—	ZAJEC JOŽE, delavec in GAMSEK MIHAELA, šivilja, oba iz Jagnjenice;
—	KRIŠTOF STANISLAV, kovač, Sevnica in LAZAR JOŽEFA, delavka. Svibno;
=—PLAHÜTÄ VINKO, kmet, z Vrha nad Laškim in RESNIK KAROLINA, po-Ijedelka, Selo nad Laškim;
—	KRAŠEK JANEZ, delavec, Zebnik in JERNEJSEK JUSTINA, delavka, Globoko pri Slovenski Bistrici;
—	SAJTL FRANC, rudar, Tevče in ROMŠAK IDA, gospodinja, Gračnica;
—	PERC ALOJZ, upokojenec, Laška vas in UDOVC FRANČIŠKA iz Drage pri Mirni;
—	MEDVEŠEK MILAN, železničar in MRDALJ TEREZIJA, strojna delavka, oba iz Velikega Sirja;
—	MUSAR Franc, ključavničar, Radeče in KODEH Marija, šivilja, Okič 5, Boštanj;
—	MEDVED Franc, delavec. Svibno 32 in TREBEŽNIK Karolina, šivilja, Jagnje-nica 33.
SMRTI
—	OBREZ Ivan, (86), upokojenec, Velike Grahovše 43;
—	ZELIC Alojz, (611), kmet. Breze 36;
—	KOVŠE Neža, (72), upokojenka,
Breze 21;
—	RAZGORŠEK Ana, (81), upokojenka, Orožnov trg 5, Laško;
—	MILIC Vanda, (22), snažilka,
Radeče 235;
—	šIKOVC Pavla, (71), upokojenka, Radeče 197;
—	CELESTINA Terezija, (51), upokojenka, Svibno 41;
—	CERNEC Marija (71), upokojenka, Radeče 214.
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško, Ulica Borisa Kraigherja 2, telefon 73-045, interna številka 4 in 007 — Cena za vsako številko l din — Žiro račun pri .Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55
—	Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija Celje
—	Glasilo je oproščeno temeljnega davka na promet proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije. (št. 421-2/72 od 24. no-
vembra 1972)

TOVARIŠ DIREKTOR, PROSIMO ODGOVOR
V oktobrski številki pred dvema letoma — 1970 — smo zapisali:
»Leto dni bo naokoli, odkar je nekdanja najemnica lokala Pušic Milka opustila gostilno na Trubarjevem nabrežju. Vse od takrat so nekdanji gostinski prostori nezasedeni — enostavno zaprti. Sliši se, da si je prostore rezerviralo gostinsko podjetje »Savinja« v Laškem z namenom, da bo v njih uredilo menzo, vendar je še vse pri starem, ne da bi bilo karkoli storjeno v tej smeri.
Še več: zvedeli smo, da se javljajo interesenti, ki bi bili pripravljeni odpreti gostinski obrat, pa kot v začaranem krogu poizvedujejo o tem na občini, pri Stanovanjskem podjetju in pri »Savinji«, vendar nikjer ne dobijo pravega odgovora in pojasnila, kaj in kako je s prostori in kdo naj bi bil pristojen za takšno odločitev!«
Od takrat do danes se stvari okrog
tega lokala niso kaj prida premaknile. Čeprav je bilo v tem času opaziti, da so lokal preurejali, je ta še vedno zaprt in ne služi svojemu namenu. Ker so med tem minila že tri leta, odkar je prejšnja najemnica opustila lokal, bi pač bilo prav, če bi občani zvedeli, kje in zakaj so ovire, da ostajajo prostori toliko časa neizkoriščeni in kdaj ter za kakšne namene bodo uporabljeni.
Direktorja gostinskega podjetja »SAVINJA« Laško in direktorja Sta-novanjsko-gradbenega ter komunalnega podjetja Laško vabimo, da po polnih dveh letih, odkar smo prvič postavili javno vprašanje o tem lokalu, pojasnita in nam za naše občane sporočita, za kakšne namene in kdaj bodo ti poslovni prostori spet odprti, zlasti pa nas zanimajo dosedanji pravni in najemninski odnosi za te prostore.
Uredništvo
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO
ZA JANUAR 1973
V januarju 1973 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu:
1973	živinozdravnik
Telefonska
števlika
13. 1.—15.	1.	Dipl.	vet.	Vahtar Boris, Radeče	(Klicati	postajo
LM Radeče)
20. 1.—22.	1.	Dipl.	vet.	Železnik Egon, Laško	—
27. 1.—29.	1.	Dipl.	vet.	Železnik Egon, Laško	—
Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj tretjega dne.
Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE
ZA JANUAR 1973
V januarju 1973 bo dežurna služba zdravnikov za območje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldan do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu:
19 7 3	Zdravnik		19 7 3	Zdravnik	
15. 1.	Pečar dr. Samo		24. 1.	Velikonja dr Tone	
16. 1.	Baburak-Grakalić dr.	Vesna	25. 1.	Dolanc dr. Jože	
17. 1.	Velikonja dr Tone		26. 1.—28. 1.	Baburak-Grakalić dr.	Vesna
18. 1.—21.	1. Dolanc dr. Jože		29. 1.	Pečar dr. Samo	
22. 1.	Pečar dr. Samo		30. 1.	Baburak-Grakalić dr.	Vesna
23. 1.	Baburak-Grakalić dr.	Vesna	31. 1.	Velikonja dr Tone	
Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih v času njihove ordinacije.
Zdravnik, ki nastopi ob delavnikih ob 19. uri dežurno službo, je doma v stalni pripravljenosti od 14. do 19. ure.