Maribor, pondeijek 4. marca 1929
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta
Oglati pe Urifu
Oglat* tprajtm* tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova ulic
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
n ček. zav. v Ljubljani it. 11.409
•II po poiti 10 Din, doetavljan na dom pa 13 Din
i na pragu nove revolucije
Poitnrni	v	jjenuvmi^
Leto III. i
Ona 1 Dii
C«
Izhaja razun nedelje in praznikov, vsak dan ob 16. uri
Račun pri poitntm ček. xav.
Valja mesečno, projeman
Preiernova ulici it. 4
Kaj pravi italijanski držav* nik Nitti o lateranski
pogodbi?
V VERACRUZU IZBRUHNILA REVOLUCIJA. — VLADA POKLICALA POMOČ BIVŠEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CALLESA.
NA
Bivši predsednik italijanske vlade, znani državnik in politični pisatelj, Fran-cesko Nitti je o pogodbi, katero je sklenil Mussolini s Sveto stolico in s katero je očividno nameraval okrepiti svoj mednarodni prestiž, dal zastopnikom angleško-amerikanskega tiska daljšo izjavo, v kateri so zlasti značilni sledeči stavki:
Da se je držanje Vatikana napram fašistični vladi, ki še do nedavna ni dajalo možnosti za sporazum, spremenilo, je moral fašizem nedvomno garantirati Vatikanu nepričakovane koristi. Slednje pa je mogoče razumeti samo, ako vodimo računa o položaju Mussolinija in fašizma. S pogodbo ni dobila Italija ničesar razun priznanja Rima za presto-lico, o čemur pa itak nihče ni dvomil. Mnogo let — pravi Nitti — sem se raz-govarjal z najodličnejšimi predstavniki cerkve: nihče ni resno mislil na posvetno oblast. Kaj je dobil Vatikan? Predvsem popolno abdikacijo italijanske države. Ukinjen je zakon o garancijah iz leta 1871. remek-delo pravne in politične modrosti- Fašistična vlada je odstopila cerkvi posle civilnega življenja, zlasti ženitve, odstopila pa ji je tudi šolo: šolski, pouk prehaja v celoti v cerkvene roke. Obvezala se je, da izvrši revizijo cele svoje zakonodaje ter jo dovede v sklad s kanonskim pravom.
Cerkev je dvakrat vodila pogajanja z italijansko vlado za sporazum: Indirektno pred 40 leti s Crlspijem in direktno pred 10 leti z Nittijem. Toda niti Crišpi niti jaz — pravi Nitti — nisva nikdar mislila na to, da bi izročila dostojanstvo Italijanske države, niti je to cerkev kedaj od nas zahtevala. Imam v rokah memorandum, spisan od najbolj odgovorne osebnosti v Vatikanu, na podlagi katerega lahko trdim, da cerkev nikdar ni od mehe zahtevala tega. kar ji je nudil Mussolini, niti ni tega zahtevala od Crispija, rodoljuba, ki je ljubosumno Čuval dostojanstvo države.
Sklenjeni sporazum je ustvaril položaj nestalnosti, in vlada, ki bo sledila fašizmu, bo imela opravičen razlog, da dvomi o zakonitosti takšnega izjemnega sporazuma, sklenjenega v tako izjemnih prilikah. Odškodnina 1750 milijonov lir predstavlja ogromno vsoto, če se vzame v obzir nele sedanja beda italijanskega naroda, ampak tudi potrebe Svete Stolice. Zakon o garancijah Iz leta 1871 je določil papežu odškodnino letnih 3,225 000 lir. Ta svota je bila določena na podlagi pregleda registrov računov Svete Stolice in Je predvidevala uzado-voljenje vseh potreb Vatikana- Ta svota v zlatu pomenja 11 milijonov italijanskih lir. Zadostovalo bi priznati dolg f>00 milijonov lir z obrestmi 5%. V prejšnjih pogajanjih se niti meni niti Crispiju p! omenjala svota. katero je sedaj priznal Mussolini. Poznam točno finančno stanje Svete Stolice in moram reči, da ta svota ne odgovarja njenim potrebam. Milijarda konsolidirane rente povečava državni dolg Italije. 1.750 miliionov lir v
NEWYORK, 4. marca. Sinoči so dospele semkaj vesti, da je v Vera-cruzu izbruhnila revolucija. Koliko je na njih resnice, pa ni mogoče kontrolirati. ker so iz nepojasnjenih vzrokov prekinjene skoro vse telefonske in brzojavne zveze. Potniki, ki so prispeli semkaj iz Mehike, pripovedujejo, da je uvedena v Mehiki najstrožja cenzu-i a in da se vrši ob meji stroga kontrola potnikov.
Mesto Veracruz je zasedlo vojaštvo. ki se je. pridružilo upornikom. Radi kritičnega položaja se je vlada odločila pozvati bivšega predsednika Callesa, da prevzame vrhovno vod-
stvo in obračuna z uporniki. Calleš se je povabilu odzval in takoj sklical posvetovanje vojaškega sveta, ki bo sklepal o nadaljnih korakih.
Razen iz Veracruza poročajo tudi iz drugih mest o uporu proti sedanji vladi. Celo v mestu Mehiki postaja položaj vedno bolj nevaren. Vsa znamenja kažejo, da je republika Mehika pred novo krvavo revolucijo, ki ima slejkoprej versko ozadje. Katoliški cerkveiii krogi sc nikakor ne morejo sprijazniti z enakopravnostjo in hočejo katoliški hierarhiji priboriti zopet privilegirano stališče, kakršno je imela poprej.
Porazen rezultat preiskave orotl Nobllu
PREISKOVALNA KOMISIJA UGOTOVILA, DA ,|E POVZROČILA KATASTROFO »ITALIE« SAMO NOBILOVA NESPRETNOST.
RIM, 4. marca. Uradna Agenzia Stefani objavlja rezultat preiskave, ki jo je izvršila posebna komisija o vzrokih Nobilove katastrofe na Severnem tečaju. Rezultat, ki ga je podpisal tudi Mussolini sam, je naravnost uničujoč za Nobila. Poročilo namreč nagla-ša. da je zakrivil katastrofo zrakoolo-va »Italia« general Nobile z napačnim manevriranjem in s tem, da ni. dobro izbral potrebnega moštva. Da se je dal Nobile prvi rešiti, smatra komisija psihično, sicer za razumljivo, nikakor pa ne za opravičljivo. Komisija ugotavlja dalje soglasno, da sc posto-
panja Marijana in Zappija nikakor ne more grajati, temveč je celo pohvale vredno. Kar sc tiče številnih pomožnih akcij, priznava poročilo velike zasluge reševalcev, v prvi vrsti junaških mornarjev ruskega ledolomilca »Kra-sina« in lctalca Čuhnovskega. S hvaležnostjo se spominja tudi požrtvovalnosti Amundsena, ki je našel pri tem trp^ično smrt v polarnih vodah.
S temi poraznimi ugotovitvami preiskovalne komisije je sedaj Nobile odpravljen za vselej. Nobile sam je sedaj silno pobit, ker se zaveda, da je močen pred vso javnostjo.
Rudijence
BEOGRAD, 4. marca. Kralj je danes sprejel v avdijenci bi.všega narodnega poslanca Joahima Kunjašiča iz Korčule. Pri tej priliki se je živahno zanimal za razmere v Dalmaciji. Istočasno-je kralj na prošnjo-najstarejšega pevskega društva »Jedin-stva« v Kotoru prevzel pokroviteljstvo nad tein društvom. »Jedinstvo« je bilo ustanovljeno že 1. 1839.
minister dr. Drinkouič inspi-cira u Zagrebu
ZAGREB, dne 4. marca. Minister za socijalno politiko, dr. Drinkovlč, je dopoldne v spremstvu dveh višjih uradnikov svojega resora, velikega župana dr. Zoričičar mestnega župana
dr. Srkulja in zastopnika Delavske zbornice Pfeiferja pregledal razne so-cijalne ustanove v Zagrebu. Najprej je posetil delavske hiše, ki so bile zgrajene z dotacijo ministrstva za socijalno politiko, nato pa posamezne bolnice ter Invalidski dom. Invalidi so ga prosili, naj jim omogoči nabavo obleke. Minister jim je obljubil svojo pomoč. Popoldne si bo ogledal še ostale zavode, zvečer pa se vrne v Beograd.
Dr. Kumanuči u Ženevi
BEOGRAD, 4. marca.. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi je prispel sinoči v spremstvu bernskega poslanika dr. Šumenkoviča v Ženevo. Na kolodvoru ga je pozdravil naš stalni delegat pri Društvu narodov* dr. Fotič.
Prua seja Urhounega zakonodajnega sueta
BEOGRAD, 4. marca. Predsedstvo Vrhovnega zakonodajnega sveta je poslalo danes vsem članom te korporacije poziv, da se udeleže prve se-e, ki se bo vršila dne 14. t. m. v Beogradu.
gotovini, ki jih bo morala italijanska država izplačati Vatikanu, pa se bo moralo iskati bodisi potoni emisije novih nov-čanic bodisi potom zunanjega posojila.
Konccm svoje izjave prehaja Nitti na politične reperkusije in zaključuje: papeška država se ne bo mogla baviti t mednarodnimi vprašanji niti ne bo mogla vstopiti v Ligo narodov. Podaništvo prebivalcev vatikansko države je slučajno in začasno. Fašistični tisk da razumeti, da bo odsedaj Vatikan delal na italijanski zunanji ekspanziji. Neki Ust je celo napisal s pooblastilom cenzure, da postaja Italija Velika katoliška država proti anglikanski Angliji, proti luteranski Nemčiii in proti br«*božni in de-
mokratski Franclji. To so barahiosti in cerkev sama bo uvidela škodo, katero ji to prinaša. Nihče ne more predvideti posledic neprikrite nevolje, ki se kaže pr katolikih v Nemčiji in Franciji. Od leta 1871 je bil papež popolnoma svoboden v svojem delovanju: ni hodil Iz Vatikana, a njegov glas se je Cul povsod, ker ni »mel obvez in se mu ni bilo treba ničesar bat*. Mar zveze s fašizmom ne u stvarjajo nove situacije? Mar ne bo pa cifistično delovanje papeža in posebe kardinala Gasparrlja, s tem resno ogro ženo? Kako je mogoče v teh okolščinah trditi, da je akt od 11. februarja v prilog verskemu in političnemu miru in na-predku civilizacije?.
Po usej čržauf mraz
BEOGRAD, 4. marca. Po vsej državi traja še vedno precej oster mraz. Davi je znašala temperatura povprečno 10 stopinj pod ničlo. V Beogradu je bilo zabeleženih — 14, v Zagrebu 12, v Ljubljani — 10, Nišu — 13, Skoplju — 8 in v Kotoru — 1 Celzija. Železniški promet se vrši že skoro povsod normalno, izvzemši liške proge, kjer se vrši osebni promet samo do Gospiča, dočim je proga za blagovni promet dosedaj še neuporabna. Železniška uprava pa upa, da bo mogla že tekom današnjega dne progo docela očistiti.
Znižanje preuozne tarife za naše luke
BEOGRAD, 4. marca. V prometnem ministrstvu se je vršila dopoldne konferenca med prometnim ministrom dr. Korošcem, trgovinskim ministrom dr. Mažuraničem in kmetijskim ministrom dr. Frangešem o znižanju prevozne tarife za naše luke. Znižanje naj bi znašalo povprečno 25 odstotkov, da se tako dvigne naš pomorski blagovni promet.
Neprevidna mladina.
Z visokih kupov mestnega snega, ki ga .odkladajo občinski vozniki v Pristanu. $e sankajo otroci tik do roba ledenih plošč, ki segajo v Dravo. Ledene plošče pa pomenijo v takih slučajih vedno veliko nevarnost, radi česar bi se deci moralo zabraniti sankanje na bregovih Drave, kajti prav mogoče Je, da bo kateri izmed sankačev plačal svojo drznost z življenjem.
Znana tiskarna Ažbe
je prešla ob prilike sobotne prodaje v popolno last veleposestnika g. Pahernika v Vuhredu kot novega lastnika.
Najdeni predmeti.
Pretekli mesec so bili najdeni in na policiji oddani naslednji predmeti: ženska lakasta ročna torbica s 6 ključi, robec in svinčnik, »rujava ročna torbica s 15 Din, ključem in robeom, žig na itne 15 Din, ključem in robcem, ključ s št. 559, pozlačeni obesek z dvema slikama, rujava aktovka, ovitek vate, 3 klopčki bombaževine in 1 par starih rokavic
Gradbena delavnost v Zagrebu 1. 1928.
Te dni je izšla statistika o gradbeni delavnosti v Zagrebu v 1. 1928., ki kaže, da je bila ista vkljub težkim ekonomskim in finančnim razmeram zelo živa.. Izdanih je bilo 1430 gradbenih dovoljenj in sicer: za stanovanjske zgradbe 1066, 33 pa nadzidave, 58 za prizidave: dalje 54 za nove obrtne zgradbe, 1 za nadzidavo, 13 pa prizidave. Na ta način je nastalo 2234 novih Stanovanj s 4625 sobami. Mesto samo je zgradilo krog 500 stanovanj.
Kitajsko novo leto-
Dne 10. februarja so Kitajci slavili svoje novo leto, k je v primeri z našo pratiko doseglo fantastično številko. Kitate slave letos že 50.005 leto.
Vpraianja aerodroma na
Teznu
MARIBOR BO VKLJUČEN V REDNI ZRAČNI PROMET, CIM BO DOGRA-JEN AERODROM. - USTANOVITEV PILOTSKE IN MEHANlCARSKE ŠOLE - Z OBČNEGA ZBORA OBLASTNEGA ODBORA AEROKLUBA V MARIBORU.
jjici
,	Maribor,	4.	marca.
Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani
Studijske knjižnice občni zbor oblastne, ga odbora aerokluba »Naša krila«, kate fetnu so poleg številnih delegatov, ki so zastopali 1800 članov, prisostvovali tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti: komandant mesta general S p a s ič, župan dr. J u v a n. za oblastni odbor inž.
D o 1 e n c in za okrajni zastop dr. V e-b 1 e.
Aeroklub si je pod spretnim vodstvom predsednika gimn. ravnatelja dr. T o-m i n š k a in z agilnostjo neumornega tajnika dr. Šestana v kratki dobi svojega obstoja utrl sigurno pot in se docela približal ciljem, ki si jih je nadel ob ustanovitvi. Minulo leto je bilo leto priprav, konferenc in sestankov, ki so zasigurale našemu mestu neprecenljivo pridobitev velikega kulturnega, vojaškega, predvsem pa gospodarskega pomena. Aeroklub je gradbo aerodroma na Teznu privedel tik do izvedbe. Podpore s strani mestne občine, oblasti in okrajnega zastopa so zasigurane, ravnotako tudi državna subvencija. Teren je izbran in vsa tozadevna pogajanja zaključena, tako da bo Maribor vključen v redni zračni promet domačih in mednarodnih prog takoj, kakor hitro bo aerodrom dograjen.
V minulem poslovnem letu je Aeroklub poskrbel tudi za ustanovitev pilotske in mehanične šole. ki bo privatnikom nudila možnost za črpanje strokovnega znanja, zlasti, ker se je zglasilo mnogo interesentov, ki bi nabavili lastna letala. Razen tega pa bo priredil tudi šolo za gradbo aeroplanskih modebv.
Leto 1928. je za popularizacijo zrako-plovstva v Sloveniji mnogo doprneslo. Mariborski klub in celjski odbor sta priredila vrsfo Predavani, večinoma s ski-optičnimi slikami in filmskimi posnetki-Največji uspeh pa so imele demonstracije vojaških letal na aero-mitingu na Teznu, ki je poleg veličastnega utiša,. furli gmotno prispeval precejšen zne-l
sek. ki bo s prispevki dobrotnikov in podpornikov zadostoval za nabavo velikega športnega letala, ki bo last kluba in bo služil v pouk ob ustanovitvi pilotske šole.
Premoženjsko stanje Aerokluba je zelo povoljno, kar je zahvaliti izredni skrbnosti. blagajnika g. L o o s a. Klub ima
110.000	Din premoženja, s strani oblasti pa ima zasiguranih za zgradbo aerodroma milijon dinarjev, brez državne podpore- Premoženjsko stanje je torej ugodno in tudi s te strani nad uspehi in načrti, ki jih klub namerava izvesti v prihodnjem letu, ni nikakih pomislekov.
G. ravnatelj Klobučar je poročal o delu nadzorstvenega sveta, ki je dvakrat pregledal v podrobnosti pošlo- j vanje odbora in našel vse v najlepšem redu ter predlagal absolutorij, čemur so gg- delegati soglasno in z odobravanjem pritrdili.
Delovni program kluba za prihodnje leto je ogromen in uverjeni smo, da bo odbor, ki je ostal v celoti isti, zmogel delo, ki bo v veliko čast in ponos Maribora in cele oblasti. Poleg bivših članov odbora, ki so voljeni za dobo treh 'et, so bili izvoljeni v svrho razdelitve dela še naslednji gg.:	magistratni	svetnik
Rodošek, inž. D-o lene, inž. W o 1 f, inž. K e r š i č, dr. L u Š a, Andrej Oset in C i z e 1-
Občnemu zboru so prisostvovali tudi delegati celjskega Aerokluba, ki je v nrnulein letu deloval zelo živahno,1 pod predsedstvom g. mr. Posavca. Poročilo o delovanju je podal tajnik celjske organizacije g- G a n d i n i, nakar je predsednik g. Tominšek zaključil zborovanje, ki je ob splošnem zanimanju s strani delega*6v dokazalo, da, je vodstvo najmlajše toda izredno ag'lne in tudi pomembne organizacije v zanesljivih rokah, kar nam je jamstvo, dfi bodo-vse akcije sigurno izpeljane v korist splo-šnosti in v procvit naše Ie»e oblastne prestolice.
Mariborski in dnemi dreba
Kaznencem so sneli okove . . .
V soboto je imela mariborska moška kaznilnica svoj zgodovinski dan. Z ozirom na objavo novega zakona o izvrševanja kazni v »Službenih novinah«. ki odpravlja okove, je odredil višji ravnatelj kaznilnice g. Vrabl, da se kaznencem iz južnih krajev, ki so b'li obsojeni v okove, isti snamejo. Te dobrote je bilo deležnih 40 kaznencev, ki so seve z velikim zadoščenjem sprejeli to veselo vest. Nekateri so imeli že 6 do 7 let okove na nogah- Poznali so dvoje vrst okov, težje, ki tehtajo nekaj nad 5 kg in lažje s 3 kg. Odslej bodo v kaznilnicah uporabljali okove napram kaznencem samo za disciplinarne kazni in pri onih kaznencih, ki so posebno begosumni.
Pevski večer Glasbene Malce
se je v soboto po zelo spretnem in finem aranžmanu izobličil kot res prava družabna in elitna prireditev prve vrste-Glasbena Matica je tokrat prvič poskusila nastopiti javno s tako prireditvijo 'in je navzlic skromni reklami žela kar najlepši uspeli. Po sobotnem uspehu je sigurno npati, da bo Matica odslej vsako zimo aranžirala nekaj sličnega in morda še večjega za svoje člane in prijatelje- Prireditev so osebno počastili: bivši minister dr. Kukovec s soprogo, podžupan dr. Lipold s soprogo, srezka poglavarja dr. Ipavic in dr- Hacin, prosvetni inšpektor dr. Kotnik, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, polkovnik Sto-jadinovič, prvi predsednik Glasbene Matice. dr.. Ravnik s soprogo, sedanji predsednik dr. Tominšek, ravnatelj drž. realke Jakob Zupančič, postajenačelnik Karel Stefin in zastopniki pevskega društva »Maribora«. Korporativno je nasto-
pilo pevsko društvo »Luna« iz Lajter-šperka in zapelo par ljubkih pesmic. Prepevanje Matičnega moškega zbora je od časa do časa prijetno prekinilo veselo vrvenje in se je s tem le še bolj dvignilo živahno razpoloženje.<■ Vzrado-ščenim obiskovalcem se ni mudilo nikamor in tako smo šele ob belem dnevu zapuščali dvorano in vsi obžalovali, da je bila noč tako kratka.
Sprememba posesti.
Mihael in Frančiška Mikec sta prodala slaščičarju Ivanu Tomoviču za
120.000 Din hišo št. 3 v Langusovi u i-ci- — Industrijalec Avgust Ehrlich je kupil od stečajnine Slavenske banke za
1.630.000 Din »konjeniško vojašnico« v Jezdarski ulici. — Mariborski paromlin Karl Scherbaum in sinovi je prodal tvrdki Motors - Sales, avtomobilsko-promet-ni družbi v Mariboru, za 400.000 Din hišo in delavnico v Frančiškanski ulici 7.
Napredovanja v železniški službi.
Pri oddelku za kontrolo dohodkov, ekspozitura Maribor, so avtomatično napredovali uradniki: Josip Čilih, Janko Grampovčan, Marija Modic, Franja Ver-hovc, Fran Fijavž, Fran Florijančič, Tomislav Dajčar, Alojz Trček, Anton Poje, Josip Cener, Franc Korenčič in Alojz Ješovnik ter zvaničnik Josip Rauš. Ljudska univerza.
V petek, 15. tm. v kazinski dvorani Večer starih mojstrov glasbe* Nastopijo umetniki graške Uranije. Spored obsega skladbe znamenitih mojstrov 17. in 18. stoletja. Na to velezanimivo in obenem poučno prireditev opozarjamo že dan^JS-Z voza je padel Majer Franc, 491etni zidar. Priletel je tako nesrečno na zledenelo cesto, da si ic desno oko močno ranil. ■
Društvo za ustanovitev in vzdrževanje otroške bolnice v Mariboru
je imelo včeraj v društvenih prostorih mariborskega Slovenskega ženskega društva občni zbor, na katerem je- podal obširno poročilo predsednik društva g. dr. Fran Marini č- Iz blagajniškega poročila ge Ivanke L i p o 1 d o v e je bilo razvidno, da je društvo doslej nabralo 263.000 Din. Največ zaslug za krasen uspeh nabiralne akcije ima mariborsko slovensko žensko društvo. Izvoljen je bil nov odbor s predsednico g. Marijo Maistrovo in podpredsednikom g. dr- M a r i n i č e m. V kratkem bo sklican radi razširjenja delokroga društva in vsled tega potrebne spremembe pravil izredni občni zbor. Obsojen nabiralec inseratov.
Kakor druga mesta tudi Maribor kljub ■ponovnim obsodbam še vedno osrečujejo s svojim nedobrodošlim obiskom temni elementi, ki nabirajo oglase za časopise, koledarje in almanahe, in kasirajo denar, oglasi pa nikdar ne zagledajo belega dne. Mladi delamržneži so si izbrali tak način preživljenja že kar za poseben poklic in ni čuda, če ljudje enostavno nobenemu nabiralcu več ne verujejo. Zato je tem bolj potrebno, da sodišča takšne ljudi, ki se znajo tudi prav zvito izogibati roki pravice, strogo sodijo. V soboto se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru razprava proti takšnemu nabiralcu oglasov, 241etnemu Ludviku Tomažiču, ki si je izbral za svojo žrtev posebno mariborske in ljubljanske socialistične Uste- Pa tudi na drug načni je lahkovernim ljudem Ludvik Tomažič izvabljal denar. Zadnji čas je stanoval skupaj z železniškim uradni kom G, ki že tudi sedi na sodišču v pre iskovalnem zaporu radi goljufije. Ludvik Tomaž č je bil obsojen na 2 meseca za> pora. Ima pa že tudi 6 tedensko predka-zen radi tatvine.
Poskus ssmoumora v — zaporu.
V noči od sobote na nedeljo so aretirali starega policijskega znanca 34let ne^a Rudolfa Steinbergeria in ga odpre-mili čez., noč v znano zavetišče hotel »Graf«. Ponoči pa je možu prišel na um imeniten trik: Čim se je sezul in vle-gel na »prično«, je vzel že močno preperele vežice iz svojih čevljev, spletel iz njih primerno zanjko in se.— obesil.. Službujoči stražnik je še pravočasno opazil samomorilskega kandidata ter alarmiral rešilni oddelek, ki je takoj pri spel- Obešenca, ki je še kazal znake ž-iv-jenja, so takoj odpremili v bolnico-Levo nogo sl je zlomil Jože Lipša, 161etni pekovski vajenec iz .Maribora. Nesel je koš peciva za stran-|ke, pa mu je na ledu spodrsnilo. Ponesrečenca so odpravili v bolnišnico.
(Tlariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 4. marca. Zaprto.
Torek, 5. marca ob 20. uri »Romeo -n Julija« ab. B.
Sreda, 6. marca. Zaprto-Četrtek, 7. marca ob 20. uri »Lumpacij vagabund«, ab. C. Kuponi. Znižane cene*
Gostovanje ljubljanske opere v Mari boru bo v pondeljek, 11. marca. Ker je zanj zelo veliko zanimanje, se prosijo vsi, ki so rezervirali sedeže, da jih pla-čajo najdalje do srede, 6. marca.
Trije zanimivi večeri v tnarlb. gleda Iišču. V soboto, 9. marca »Plesni večer talentirane plesalke Erne Kovačeve«, v nedeljo, 10. marca koneertno-opern večer Zamejičeva-NeraHč-Živko. a v pondeljek, 11. marca gostovanje ljubljanske opere.
Celjsko gledališče:
Nedelja, 10. marca ob 16. uri »Jesen skl manever«. — Ob 20. uri »Bajadera«. Gostovanje g- Nerata. Gostovanje Mari borčanov.
Shakespeare:
Romeo in bulija
Terjajo ocen, računajočih z razmera mi. Kakor da bi se mogel podplatiti : deficiti, krizami, spori, intrigami itd. in tako posebno ustrojen užiti predstavo Ali pa da bi vprizoritev najpoprej res čisto _sprejel vase, nato pa jo z vsem gornjim pomešano ocenil, p. d- zlagal se samemu sebi in drugim. Je pa za mero Inaše duhovne zavesti, da stopnjo aaše
notranje zrelosti, za razvoj igralca in za ceno tujca, ki nam jo daje, edino prav, ga gledamo absolutno, t. j- z ono obče človeško relativnostjo, ki je iskrena, tvorna in poštena.
Za Romea in Julijo se nam takega gledanja ni bati, kajti vprizoritev je bila med letošnjim na vrhuncu in reprezentativna. Celota je bila, čeprav tu pa tam razpokana in odkrhana- Zvezal jo je odlično režiser g. Rade Pregare. Že zunanje: scenerija, kostumi, oprema, godba in razsvetljava so bila le raznolika sredstva iste zamisli, v isti črti sodelujoč k enemu ritmu in stilu, k onemu, ki sia nanj bila ubrana tudi beseda in kretnja-Vse je stremelo in se stekalo krogoma v celost- In v tem poudarjena svojstvenost umetnika, Pregarčeva osebnost. Ta se je razživela v subtilnem spoznavanju avtorja, dobe in dela. Grandiozna, klasična pročelja shakespearska, kjer je vss slno in skrajno, najvišje in najgloblje, elementarno in miselno razgibano — v nasprotju z Ibsenovim meščanstvom, intimnostjo, socijalnim zlom, družabnim neredom in filozofskim eksperementira-njem, kar nam je g- Pregare mojstrsko pokazal v »Divji raci«. Stil režije je nad-talen, ženijalno odrsko zvišan, tako da so v občem skladju vsi prečudni dogodki in nenavadno elementarni ljudje postali gledalcu bližji, naravni in razumljivi. Odrska slika je vedno dekorativno lepa- Jasna dikcija Pregarčeve režije, podčrtavanje in zabrisanjek ustvarjajoče svetlobe in sence, tedaj plastično prikazovanje notranjih poti — to je odlika dela.
G. Rakuša je v vlogi Romea pričakovanje prekosil- V ljubezenski nežnosti in žaru strasti, v cbupu, v odločnosti in negotovosti in v vseh vmesnih prehodih vedno se hipu udajajoč ves, čuvštveni, sladostrastni mladič, z igro, ki je na vse strani lepa, karakterna in resnična. G. Rakuša je mlad, a on je to mladost kot nositelj co uloge tudi doživljal, da sta se ves značaj m njega razvoj gledalcu raz-luščila v uloge divno vsebino . strasti, bleska in usodnosti. Tak Romeo bti uspeJ na vsakem odru.
. Gdč. Krajeva je predobra igralka, da ne bi zasnovala pravilno vlogo, pa čeprav je to Julija- Vel ko doživetje device-otroka, ko se mahoma razpne vse nje popje v opojen cvet, ves nebosklon podviga v blaženost in nihanje v padanju v strašno usodo — je gdč. Kraljeva resnično ustvarila pred nami. Toda po Shakespeareu mora biti ta ljubezen strastna! Kjer bi naj iz Julije švignil plamen ženske, strastno pričakovanje moža, tam Kraljeva ni imela krvi- Za* brisala je to z otroško nežnostjo, ki se je presrčno šobila; a tje sta spadala ogenj in telesnost. Romeu in Juliji že od vsega početka ne gre za platonstvo! Pač pa je bila balkonska scena polna občutja.
G. Skrbinška Mercutio ni mogel biti boljši, klasično dodelan in dovršen, tehniško mojstrski. G. Grom — Tybalt — je zadel pravilno in primerno. Posebno zanimivi so bili diletantje. Boljše komične starke, kot jo je v vlogi dojke, čeprav ne povsodi prav umerjeno, postavila ga Zakrajškova, je težko najti med poklicnimi igralkami. Pater Lorenzo g-Furjan je b i presenetljivo točen in zelo zanimiv; za to kreacijo sme redko talentiranega diletanta zavidati marsikak poklicni. Benvolio — g. Nakrst — je bil tako gladek, da je spominjal na g. Železnika, samo še neustaljen.
Napačno igran je bil grof Pariš. Ni zaman označen kot grof, je ponosen, sa* mozavesten mladenič, brez mehkobe in celo nadut (v celici). Saj se vidi, kako ce no mu daje Capulet. Mi smo pa videli mehko fante, ki ni krop ne voda. Knez Eskalus je bdi bob' zasopljen birič, ki dela red, ko pa knez; Montague in Capulet gorenjski grči namestu v plemiški zagrizenosti okostenela patricija: drugi Capulet in zlasti Lekar prepatetična, obe grofici premalo dostojanstveni, naži in sluge na splošno primerni- Skupne scenc prav pestre, zlasti Romeova družba.
Lepe dekoracije g- Bor'ka P° osnutkih g. Pregarca so za nas nenavadne. Posebno uspele so scenerije grobnice! celice, spalnice in vrta. Razsvetliava točna in efektna- Priznanje upravi, ki ni štedMa novih in potrebnih nabav.
Obisk rekorden, priznanje obče.
M. Snuderl.
/amo o sorodnikih mi ne govoriti.. .
ZNAČILNOSTI, KI JIH OPAŽA VSAKDO NA SVOJI ŽLAHTI. — STVAKI, KI SE NE DAJO SPREMENITI, ČE SO SE TAKO BEDASTE.
Adam in Eva sta bila v paradižu sama, piše Lotar Brieger. Ko sta zavžila jabolko spoznanja in bila radi tega izgnana iz paradiža, jima je Bog zapretil še z drugo kaznijo rekoč Evi: »V bolečinah boš rod la otroke!« Uboga Eva še ni imela nobenega pojma o bodočih od-nošajih na zemlji in je razumela to kazen docela telesno in ni slutila* da jo čaka prav posebno zlo: žlahta ali sorodstvo. Ko pa so se že njeni otroci pričel' med seboj prepirati, je kmalu uvidela in spoznala bistvo gornje pretnje. Dvoje vrst žlahte ali sorodnikov imamo: bogate in revne sorodnike. Bogati sorodniki so oni, od katerih ne moreš nikdar ničesar dob'ti. Revni sorodniki so oni. ki hočejo vedno kaj imeti od človeka. Kake tretje vrste žlahte ni-♦
V družbah pogosto opažamo, kako postanejo v medsebojnem občevanju doslej čisto neznani ljudje drug drugemu naenkrat 'simpatični. Čez pol ure so že Iztaknili in ugotovili bogve od kod zanimivo dejstvo, da so si v nekem dal-njem sorodstvu. Potem pa se že pričnejo paziti drug pred drugim.
Dokler si mlad, skoro da ne veš, da imaš kake sorodnike. Sorodstvo se drži popolnoma tiho in skrito ter sploh noče obračali na sebe našo pozornost. Čim pa postajaš starejši, tem več nečakov in nečakinj se zbira okoli tebe. In ko si prispel na vrhunec svoje imovitosti, sediš naenkrat kot kakšen star patrijarh proti svoji volji sredi v naročju po vsej državi razširjene rodbine-•
Dejstvo naključnega sorodstva pravzaprav res ničesar ne pomeni. Sorodno je z nami vendar samo ono, s čimer imamo enake notranje zveze in odnose. Sorodn ki se pojavijo sami od sebe in ne moreš ničesar za to ali proti temu. Toda najti pravega prijatelja, to je najredkejša sreča tega svet. Sorodniki ni-
so domala nikdar prijatelji. Radi tega ne, ker prinesejo že s seboj iz sorodstva vse preveč predsodkov.
' •
Vsem razmerjem med ljudmi naj bi bila podlaga vedno in dosledno le ona iz proste odločitve, čije pratemelj je ljubav. Kot dostojen človek si izbereš svojo ženko iz ljubavi, pa tudi svoje prijatelje in sploh vso svojo okolico si izvoliš iz ljubavi. Zakaj nam ni dano, da bi tudi sorodstvo tako izbirali? Baš od dostojnega človeka vedno zahtevajo, naj ljubi svoje sorodnike, mesto da bi se smel človek čutiti sorodnika zato, ker ljubi.
•O
Prijatelji vidijo tudi naše vrline. Sorodniki edinole naše slabosti. Zato nas grajajo prijatelji v obraz, sorodniki pa za našim hrbtom.
*
Velike rodbine si sploh misliti ni mogoče, da ne bi ta ali oni član zagrešil kedaj kake nepravilnosti. Ta se nepristojno omoži ali oženi, oni se spozabi celo na tuji imovini, tako da se lahko ostali vedno in vedno zgražajo. Zlasti je baje priporočljivo za sorodstvo, da postaneš umetnik. Neprestano bo mate-rijaia dovolj za obiranje revčeka-umet-nika, o katerem namreč nikdo ničesar ne ve-
• i .	*
Toda poznamo tudi vzorne sorodnike, ki so ti vedno pripravljeni pomagati, so vedno ljubeznivi, nikoli ne zahtevajo od človeka ničesar, temveč ti stoje stalno v dobrem smislu besede ob strani. Namreč v starih rodbinskih romanih.
*
Če sporočiš kakemH sorodniku svoj lasten uspeh, imaš navadno občutek, da mu prizadevaš strašansko bolečino. Če želiš pripraviti sorodniku za rojstni dan ali kak jubilej prav posebno veselje, inu čestitaj v pismu ter mu obenem sporoči. da si izgubil vso svojo imovino aii da so se ti izpridili tvoji otroci . . .
Boj za lužni tečaj Tekmovanje raznih ekspedicij.
Že lela 1911- sta Amundsen in raziskovalec Scott priredila zanimivo tekmo na Južnem tečaju. Amundsen je teden dni pred svojim tekmecem dosegel cilj, a je bil tudi uspeh Scottove ekspedicije, ki je kasneje odrinila na poljane večnega ledu, izreden.
Lani je organiziral veliko ekspedicijo v snežne antarktične puščave sloviti poznavalec polarnih pokrajin Byrd. Sedaj pa se pripravlja za sličen izlet razisko. valeč Wilkins, ki bo dosegel predele večnega ledu v oktobru. Razen tega računajo v Ameriki, da se bosta raziskovanj na Južnem tečaju udeležili še dve ekspediciji.
Geografi v Newyorku z nestrpnostjo pričakujejo južne pomladi, ker se nadejajo, da bo prijateljska konkurenca dveh kapacitet, kakor sta Byrd in Wilkins, izredno zanimiva in da bo rodila nepričakovane uspehe. S fotografiranjem iz zraka bosta ekspediciji oskrbeli točno geografsko karto Južnejra tečaja. Poleti, ki jih izvršuje Byrdova ekspedicija, so le priprave in poizkusi za glavne polete, ki j h bo Byrd prirejal v decembru, januarja in februarju prihodnjega leta-
Byrdovi avijatiki bodo preleteli vse še neraziskane predčle antarktičnih dežel, zlasti pa bodo temeljito preiskali takozvano zemljo Edvarda VII., kjer imajo tudi svoje oporišče in najkrajši dohod preko večnega ledu k Južnemu tečaju. Iz iste smeri so prodirali tudi Amundsen leta 1910—12, Scott leta 1911 —12, Shackleton 1908—09.
Poleti, ki jih je Byrd izvedel doslej, so trajali le nekoliko ur v svrho preizkušnje aparata, materijala, vzdržljivosti in odpornosti osobja itd. Byrd je z dosedanjimi poizkusi zelo zadovoljen in je prepričan, da bo njegova ekspedicija v vsakem 07iru prekosila uspehe ostalih raziskovalcev.
Ameriški geografski krogi z zanimanjem zasledujejo delo ekspedicije, zlasti pa posvečajo pozornost pripravam dveh nadaljnih ekspedicij, ki ju pripravlja avstralska vlada na vzpodbudo geografa Mavzona. Torej je računati, da bodo za časa naše prihodnje zime, oziroma v poletju južne zemeljske poloble, že štiri ekspedicije razvile delovanje za temeljito raziskovanje tajnosti Južnega tečaja. Doslej se zemljepisci niso na jasnem, ali je Južni tečaj velika kopnina ali gosto otočje. Preiskano je le okrog 4000 milj tečajnega roba, dočim je obala dolga najmanj 10.000 milj. Raziskovalci in oni, ki budno spremljajo njih delo, ve rujejo, da bodo vse obale Južnega tečaja preiskane do konca marca leta 1930.
h
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
Sp*rf
Lastnega očeta so hoteli speči
Najrazličnejše surovosti, ki so jih zmožni ponekod izvršiti otroci napram svojim lastnim roditeljem, prihajajo zlasti na dan ob priliki sodnih razprav predvsem takrat, če gre za kakšne imo-vinske odnošaje staršev do otrok- Ista stvar je bila razlog do silne mržnje med poljedelcem Bauerjem in njegovo trojico sinov v nekem mestecu južno Dunaja. Otroci so na vsak način hoteli imeti še pred očetovo smrtjo imovino. ki bi jim pripadla šele kasneje- Mož pa je dobro poznal značaje svojih sinov in sc je bal, da niti preživitka ne dobi, če jim ustreže. Te dni pa se je v tej kmetiški hiši zgodilo nekaj strašnega- Sinovi so dejansko napadli očeta, ga privezali na postelj, zakurili peč in zagrozili, da ga neusmiljeno spečejo. Revežu so seveda onemogočili vsako klicanje na pomoč. K sreči pa jc v kritičnem trenutku vstopila neka žena, ki je opazivši strašen položaj starega kmeta, zbežala in sklicala ljudi proti živinskim mladeničem. Tako je bil po naključju preprečen velik zločin nečloveških otrok nad svojim oče 'toni. Vse tri zločicce so aretovalL
Službene objave LNP.
Zapisnik rednega občnega zbora medklubskega odbora LNP v Mariboru z dne 29. I- se odobri.
Na znanje sc vzamejo novoizvoljeni odbori $K Svobode in SK Mure.
Prošnjo SK Železničarja za prepustitev zapisnika 14. redne seje MO v Mariboru jc JNS zavrnil.
SK Železničar se kaznuje z globo 50 Din po § 52. k- p., ker ni odgovoril navzlic večkratnim urgencam na dopis LNP-a z dne 15. I- Klubu se pod pretnjo posledic po § 53, k. p. določi za odgovor nov rok do 10. tm.
SK Železničar (Maribor) se suspendira v smislu načelnega sklepa upr. odbora LNP od 26. X- m. 1. do dneva vplačila dne 1. marca zapadle globe Din 300.—.
Sodniški izpiti, ki jih je 12- in 13. januarja priredil SK Železničar, so glasom dopisa JNS št. 255 razveljavljeni, ker jih je omenjeni klub priredil brez vednosti LNP in ostalih mariborskih klubov.
Kriza v hazeni »Ilirije«.
Iz »Ilirije« je izstopilo 15 hazenašic v. znak nezadovoljstva nad tehničnim vodstvom odseka, kar pač menda ne bo imelo nikaklh posledic za nadaljni razvoj damskega športa v Sloveniji, kajti vodstvo kluba bo gotovo znalo odstraniti vzroke nezadovoljstva in vzpostaviti disciplino.
Vozne ugodnosti na železnici za člane ISSK Maribora.
Vnovič opozarjamo člane, da izkoristijo ugodnosti polovične vožnje, ki jo nudi ISSK Maribor trikrat na leto v času od 1. januarja do 31. maja in od 1. novembra do 31. decembra za potovanja z osebnimi vlaki, člani, ki se želijo po-služiti te ugodnosti, naj pošljejo svojo fotografijo za izkaznico in Din 20 za stroške v trgovino -Sport-Roglič na Grajskem trgu. — Tajnik-
Italija—Češkoslovaška 4:2 (2:2).
V včerajšnji meddržavni tekmi Italija :Češkoslovaška so Italijani sigurno j zmagali nad Čehi, s čimer so si zagoto [vili prvenstvo v evropskem kupu.
V tvornici za šivalne stroje v Sobie-slavu jc'prišlo v četrtek db silne eksplozije, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Emajlirana peč. ki je bila v delavnici, je zletela nenadoma v zrak- Učinek je bil tako močen, da so nad 50 kg težka železna vrata peči zletela več metrov visoko, padla potem nekemu delavcu na glavo in mu jo popolnoma razbila. Vse v delavnici nahajajoče se delavke so bile ranjene, ena tako težko, da je v bolnici podlegla poškodbam, tri pa se Se bore s smrtjo. Ostale so dobile večino ma opekline in so v zdravniški oskrbi
Hfm t
V t C P P S T K TuTfi;
v m a r IF o r o, dne 3. m 19&.
Mihael Zevaeo
Beneška ljubimca
Zgsdavlnskl raman iz starih Benetk
52
Tistega dne tore} je sedel Roland na svojem ka-menltem ležišču, ter jedel kos kruha, kar je bilo njegovo najvažnejše opravilo.
Nenadoma preneha, se prime za čelo in izbrusi zaje^ -k, ki ga je bil odgriznil.
»Kako slab je ta kruh!« je zamrmral.
Nato pa se je naglo dvlgml, naredil dva, tri korake po svoji celici in zakričal;
»A tako! Kaj delam tukaj?... In kje sem?«
A bilo je vse samo kakor blisk. Skoro nato je izgubil zavest za vse, kar ga je obkrožalo ter je začel mehanično zopet jesti; potem je zaspal. Pripomniti je treba, da je Roland Kandiano tiste čase malodane vzdr-žema spal. kakor je pozneje potrdil ječar, ki je bil zanj posebe določen. Ječar, surov neotesanec, je začutil do nesrečnika nekako neopredeljivo nagnenje, ki se je kazalo v njegovih besedah, kadar je stopil v temnico, pa tudi v dejanjih. Radi tega mu je dal tudi odejo 3n kadar je bil dobre volje, tudi kruha, ki je bil manj črn * t.
Nekaj dni po nenadnem poblesku zavesti, ki smo ga pravkar omenili, je stopil ječar v temnico številka 17. Vajen popolne teme, ki je vladala v tej celici, je iskal z očmi ujetnika na plošči, ki mu je služila za posteljo, a ga ni videl.
Kar mu obtanejo oči na dveh žarečih točkah, ki so sijale iz najtemnejšega kota ječe: prav kakor dvoje oči divje zveri. Nato se je začulo iz kota srdito renčanje.
»Vraga!« si je mislil ječar, »blaznik divja!«
Odskočil je nazaj in šiloma zaloputnil vrata v istem hipu, ko je planil ujetnik s strahovitim naskokom proti njemu.
Roland je butnil z glavo ob vrata in padel na ka-menita tla- A takoj se je dvignil, njegove roke so tipale po železnih obojih, krčevito jih je oprijel ter jih
skušal s podeseterjenimi močmi omajati, hkrati pa je zverinsko tulil.
Ker pa se močno železje ni udalo, so se mu zarili nohti v hrastovino močnih vrat. Na drugi strani je stal ječar, lasje so se mu ježili od strahu, ter poslušal glas, ki je nečloveško rjul:
»Podle duše! Podle duše!. ....Mojo omedlevico so izkoristili in so me zaprli! O, podle duše!«
Drugih besed ni našel. Pa še.te so se mu zmedle, in ječar je slišal samo še nepretrgano rjovenje, kateremu se je odzivalo iz notranjih prostorov jetnišnice tožeče mrmranje in stokanje, kakor da je njegov glas predramil iz spanja bolečino in srd.
Ko je Roland uvidel, da pri vratih ničesar ne opravi, je skušal doseči lino. Ta pa je bila pod stropom in zaman se je poganjal mladi mož proti nji. Nato je začel hoditi po temnici, se zaletaval z glavo ob stene, si grizel pesti, si trgal prsa z nohtovi: in izvil se mu je iz grla vzklik:
»Strašno, strašno, strašno je!«
In bilo je res strašno; . . -Zakaj Roland se je sedaj e a, v e d a 1! Zavedal se je, da je v globoki podzemeljski temnici! Zavedal se je, da se nahaja v tisti peklenski ječi, iz katere ni odšel še nikdar nihče živ! Jasno mu je bilo, da se bo njegovo življenje končalo v tej rakvi! In da je Leo-nora zanj vekomaj izgubljena: Da ne bo videl nikoli več maline njenih oči. da ne bo čul nikoli več njenega očarljivega smeha — da ne bo videl več Benetk, njihovih kanalov, lahnih gondol, sinjenega morja v daljjvo se gubečega, ne več italijanskega nebai Strašno je bilo!
Kajti Rolandu se je vrnila zavest!
Kako dolgo je trajal napad silne divjosti? Mogoče ves božji dan, mogoče tudi več! ...
Zaporedoma se je loteval vsega, kar je bilo v ječi — vrat, železnih • obojev, plošče, na kateri je spil, gladkega kamenja po stenah. In vse je ostalo trdno, neomajano-
Naposled se je zgrudil izmučen na tfat Polagoma so se umirili utripi njegovega srca, ponehalo je razbijanje po sencih, žvižgajoče hropenje se
je poleglo, valovanje razburkanih misli je vplahnilo; nesrečnik — mislil je zopet, s prevdarkom je lahko mislil!
Takoj s početka ga je navdala bolestna osuplost, ko je ogledoval svoje roke. Spomnil se je svoje borbe proti sulicam mož v oklepih. Po njegovem računu se je moralo vršiti to par ur prej, mogoče pravkar. Prišlo mu je na um, da se je onesvestil oni strašni hip, ko so mučili njegovega očeta. In ko je ležal v omotici, SO ga morali spraviti v ječo. Vse drugo mu je bilo nejasno . . . Spominjal se je, da so mu roke, nasekane in ranjene na več nego dvajsetih mestih, silno krvavele.
Sedaj, ko je gledal svoje roke ter preiskal rane* po njih, je videl da so mu polne zaraslih brazgotin! . . .
Kaj se je zgod lo?
Nič več krvi, nič več ran! Kako to? . . .
Nerazrešeno vprašanje mu je blodilo po glavi. Z obema rokama e je zgrabil za lase ter zalutil:
»O, zblaznel bi, zblaznel!«
Zblaznel! . . . Kakor grom je udarila ta beseda v njegove misli.
Zleknil se je po vlažnih tleh, zatisn:l šiloma oči, si zamašil ušesa, in se dve uri razgovarjal s seboj.
In takrat je vstala pred njegovim duhom rešitev mučne uganke v vsej svoji grozi:
Blazen je bil! . . .
Njegova blaznost je trajala dneve, tedne, mesece nemara! ...
In naenkrat so se začele kopičiti posameznosti, ki so pričale, kako dolgo je bil njegov duh brez zavesti; kako dolgi so njegovi lasje, brada, nohti! Kako oguljena je obleka od drgnenja po kamenitih ploščah ...
Blazen! . . . Blazen je bil!
Neizrečena groza se ga je polastila: bil je blazen ... in zakaj bi se mu ne bi mogla blaznost povrniti? Ali ni mogoče, da se mu po svetlih trenotkih um za vedno omrači? . . . Vse sile in moči je napel, da si pomiri razgrete možgane-
(Nadaljevanje sledi).
klaiuffj*vpMr*» ■bluiM«; »—In fanUi 90 p,
MjjfllMjli Mul Q||
£ Mali o a lasi
tj	MjlMaP	MM
2«w*re, daplM—fi tu ogl*.
a* f Murnu« ka butti 60 p, mufk O« 10 —
Zaston],
kuhana kava, čaj. Medo, d. z o. z., Maribor, Glavni trg 21.	451
Sprejmem gospoda
za stanovalca. Frankopancva ulica Ull, hodnik.	443
Izgubljen svilen črn moški šal
z rujavimi cik-cak črtami se naj blagovoli oddati proti nagradi v Trubarjevi ulici UH.	449
K»va,
čaj, čokolada, sladkor, ni, makaroni, bonboni, likerji, zdravilni soki. Medo, d. z o. z., Maribor, Glavni t-g štev. 21.	450
Skladiščnik
vešč v železninski stroki, starejša moč — je lahko tudi vpokojenec — se sprejme takoj pri tovarni v bližini Maribora. — Ponudbo je nasloviti na upravo »Mariborer Zeitung« pod »Skladiščnik«.	433
Vse potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjala, nične torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kuttner. Maribor, Vojašniški trg 3. c 52
Konjsko opremo
od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje In vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	330
Popravila nogavic
izvršuje solidno in poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica 6.	169
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce . nah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUS1IN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Va^e kolo na dom.	25*9
Za dom, šolo in pisarno
khjige, moderna literatura, modni listi, vse šolske in pisarniške potrebščine dobite najcenejše pri
Tiskovni zadrugi, Aleksandr.13
Mladenič
22, let star zmožen slovenskega in italijanskega jezika išče 'službo tekača ali sluge. — Naslov pove uprava »Večernika«.	403
Iščem mesto vajenca za marljivega dečka če mogoče s hrano in stanovanjem v hiši za manu-fakf-	špecerijsko, trgov, železnl-
n	mehanikerja, elektrotehnika,
k čarja- Ponudbe prosim na upi u > o lista pod šifro »Laško«. 421
Vzamem malo posestvo
v bližini Maribora v najem. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Najemnik«.	406
Naturno in dobro vino
od leta 1927 ir Špičnika se toči v go* stilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova ulica 54. J. M. Nekrep. 11
Otomane, matrace
itd. izdeluje in popravlja ter izvrš.i-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandl, tapetnik, Gosposka ulica 36.	257
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Strossmajerjeva 5. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Mesto hišnega oskrbnika
išče upokojeni tehnični uradnik, ki je v zidarskih poslih dobro verzi ran. Naslov pove uprava Večernika. 248
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novo!
Telefon 480 Centrala: Frankopanova ul. 9. Podružnica: Vetrinjska ulica 7.
.illllllllllllillllllllllllllllllli,
Spominjajte sel!
"iiiiiiHiiiiiniiiHimiiinir
6s
to,na ulfCd
6
,,Pri sladkorčku^
Prvovrstna čokolada za kuho .... kg Din 36*_
Fina čokoladna moka............kg	Din	44’—
Čokoladna surovina (Umak) za tortno
glazuro...................V* kg Din 16*—
Mešano čajno pecivo............kg	Din	40*—
Polnjeni in navadni oblati. Kakao, čaj. Vedno sveže in bogato zalogo bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete
M
Parfumerija
Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zoona pa!>tt mazilo za kože in lase, pripomočki za negovanje nohtov, toaletni predmeti. Velika izbira po zelo nizkih cenah
6S
toi
na u
"ca g
S113
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria". Zagreb.
IAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSK” ULFf A19
M"""w llllllillll‘»'llll»»i»'»‘»'i»»iiM1W|!|limill»MllllMIIMIIIIIIIIIUIIllM
Na drobnol	TOVARNA	ZA	IZDILOVANJE	LIKERJEV,	DEZERTNIN	VIN	IN	SIRUPOV.	Na	debelo!
Koporcu »Jutra« » UuilBni; predjuvnlk	In	urednik:	P	r	.	n	B	,	o . o . I e » M.riboru. rtUu »mborsk. tiskarn. 1 d.. OTeds..vnlk
atanko L) e t e I a v Maribora