Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. The Ivgn) Sbrauu D the United State*. bused every day except Sunday« and legal Hotidaya, 75,000 Reader^ TELEFON: OHelaea »-1242 Kntertd as Seoond Okas Milter September 21, 1M, at tka Post Offloe at Haw York, V. Y, Act of Oongraaa of March 3, 1879. TELEFON: OHelaea 2-1242 No. 180. — Stev 180. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 3, 1937 —TOREK, 3. AVGUSTA, 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. DELAVSTVO JE "OSRECENO" Z NOVO ORGANIZACIJO m __________________ Japonci zavzeli del province Hope j TREDSEDNK BO IZVRŠIL POLITIČNI SAMOMOR, ČE BO POPUSTIL V SVOJIH ZAHTEVAH Državna Delavska Federacija v Massachusetts je vložila protest. — National Labor Relations Boardu očitajo, da je pristranski in poln predsodkov. — Preiskava izgredov v Dearbornu. -Pet polidstov obdolženih malomarnosti. 0 DIVJAKU NI SE SLEDU Neznani zločinec je zvabil deklico v klet domače hiše. — Njeno truplo je bilo najdeno golo. v soboto okoli poldneva zvabil 8 let staro Pavlo Magagna v klet domače hiše in jo je umoril. Pol ure zatein je bilo nje- V ameriškem delavskem gibanju se je pojavilo včeraj par zelo značilnih razvojev. Delavska Federacija v državi Massachusetts je v. sprejela resolucijo, nsj bo odstavljenih več članov ^T^ZTC^Z National Labor Relations Boarda, čes, da gredo na roko Lewisovemu odboru za industrijalno organizacijo ter da »so pristranski in polni predsodkov. Poleg Ameriške Delavske Federacije in Lewi sovega odbora je bila nedavno pozvana v življenje še tretja delavska organizacija, ki se imenuje "Independent Labor Federation of America". — Včeraj je uvedla kampanjo za pridobitev milijon novih članov ter je napovedala oster aj površno poznati ustroj vlade in mu moru.o biti znane nekatere naj-vainejše postave. V nekem zakotnem mestecu v državi Illinois je pa vprašal sodnik šest inozemcev, ki so hoteli postati državljani Združenih držav, če verujejo v postavnost sedečih stavk. Prosilci so bili dovolj previdni, da so to vprašanje za nikali Kajti če bi rekli, da po njihovem mnenju sedeče stavke postavne in v soglasju z ustavo, bi jim sodnik najbr/.e ne dal državljanskih papirjev. Pa tudi če bi večina smatrala sedeče stavke za nepo-atavne, se pojavi vprašanje, če ima sodnik pravico kaj takega vprašati kandidata za državljanstvo. Saj je celo delavska tajL>n Miss (Perkins nedavno izjavila, da še ni dognapo, če je ta način stavke postaven ali ne. Kako naj torej kandidat za državljanstvo pošteno odgovori t "da11 ali s "ne"! Kako naj navaden zemljan odloča o zadevah, o katerih bi mogoče celo najvišje zvezno sodišče odločilo v razmerju pet proti štirim f 2eno Je zaklal mtdi nezvestobe V Bjelovaru je prišlo 17. julija do krvave družinske tragedije. 30-letni mesar Tomo Ja-gunič je zafklal na svojem stanovanju 23-letno ženo Marijo. Mesar Jagunič je premožen mož, ima dve mesnici. Pred petimi leti se je poročil z Marijo, ki je slovela zaradi svoje lepote, Zakon je bil izprva srečen, rodil se je tudi sin, ki je zdaj star štiri leta. Pred nekaj meseci pa so začeli sosedje opažati, da je Marija zaljubljena v 24-lertnega Adolfa Krasla, ki je služil pri njenem možni kot pomočnik. Te dni je dobil Jagu-nič anonimno pismo, v katerem Iga je neznanec podrobno Obvestil, da mu je žena nezvesta. Jagunič je začel zasliševati svojega vajenca, če mu je kaj znanega. Vajenec, s katerim je gospodinja Marija precej trdo ravnala, je zdaj izkoristil priliko, da se je maščeval; svojemu mojstru je pripovedoval, Plitvice mlada Francozinja Vinnet. Oni dan je zaročenec, svojo zaročenko fotografiral in mladenka se je, da bi bila slika bolj zanimiva, poipela na neko drevo ob robu jezera. Veje pa so'bile preperele in ko so se zlomile, je nesrečna mladenka padla v jezero. Iz vode jo je rešil njen zaročenec, a nesrečno dekle si je pri padcu nalo-milo hrbtenico in se ranilo tudi na glavi. Ponefcrečenko so takoj odpremili v najbližjo bolnišnico v Korenico, a ker tam zdravniki niso imeli na razpolago potrebnih instrumentov za komplicirano operacijo, so tele. fonirali v Zagreb, od koder je še ponoči prispel znani 'kirurg dr. Budisavljevič. Ranjenko so takoj odpeljali v zagrebški sa-natorij, njen zaročenec pa je že prej radiotelegrafeki obvestil o nesreči nekega znamenitega kirurga v Strasbourgu v Franciji. Od tam so po pone-srečenko poslali v Zaigreb veliko letao zla prevoz bolnikov. ^Tako letalo je zdaj prvič pri- da se gospodinja rada zapre s stalo na zagrebškem letališču Kraslom v stanovanje, medtem ko je mož na delu v drugi mesnici ali pa po kupčijah. Ves srdit je Jagunič takoj sklenil, da obračuna z ženo. Tisto noč je strahovito ravnal, z njo, dokler mu ni vsega pri- j nevarnimi vlomilci, »ki so zdaj znala. Nato je napisal lastni- na varnem, je imel največ uspe- Nad 30 nevarnih vlomilcev in tatov je spravila pod ključ v nekaj tednih beograjska policija. Med ku hiše, pri katerem je stano- ha "mož z leseno nogo" , Lu- val, pismo* s poročilom, da jejki^ katerega je zajela ljubljan. sklenil napraviti vsemu konec,™ policija ter našla v njegoyi in ga je naprosil, da odpusti,leseni noSi za kakih ^»000 din njegove nameščence, ter da fcc1 ukradene zlatnine. Pod krinko pobriga za njegovo imetje, sin-J invalida, in skromen^a proda-ka pa naj pošlje k bratu v Ja-'jalca kanarčkov je Lukie dve strebarsko. Z velikim mesar-'leti plenil stanovanja najboR£GON: Oregon City, Ore« J. Koblac PENNSYLVANIA: Bessemer, Ma MnikO i Braoghton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Bresevee Coverdale In okoUcs, Mrs. Ivaaa gi^iiiy " Export, Leols BapssHI Fsrrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Oreensburg. Frank Novak H jmer City, Pr. Ferench k Johnstown, John Polanta Kriyn, Ant. TSnlelJ Lassrne, Frank' BaUoch , Midway. John 2nst Pittsburgh In okeUca, Philip Pnptt Philip Pregar - * i 8teelton, A. Hren Turtle CreeK, Fir. liMHr West Newton, Joesph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, We*t AlUs,^ Fr. Rbsk j. < Sheboygan, Joeepk Kakei WYOMING; ' Rock Springs. fcaoH Ih nkM v DiamoadvUler Joe Rollcb Vsak- seslspalk ltda petrdlle aa av» Ur kateri )e< p*eJeL Za^pkft^ lepk mUTi Ulil NABODA" V Avstriji so zaprli zdravnika, ki je na prav poseben način sleparil. O sebi je dal raztrositi vest, da pri ženski, ki je tri mesece noseča, natančno ugane^ če bo rodila fanta ali deklico. . Za svojo diagnozo je računal pet dolarjev. In ženske so kar trnanoma hodile k iiijemu. Nobene ni posebno temeljito preiskal , ampak ji je> samo v oči pogledal ter rekel: — • Fant bo. Ali pa: Deklica bo. Xato je zapisal v svoj zapisnik ime bodoče matere in kdaj je bila pri njem. Poleg imena ie pa zapisal, ne da ni bodoča mati vedela, "fant", če ji je rekel, da bo punčka, in 4'punčka*', ji je rekel, da bo fant. Ako je zdrav,nik uganil, je bila mati zadovoljna in ji ni bilo žal petih dolarjev. Če se je pa zmotil, je jezua prihrumela v njegmo pisarno rekoč: — Osleparili ste me. Rekli ste, da bo fant, pa je punčka. — Le počasi, gospa, — jo je potolažil. — Jaz se nikdar ne zmotim. Vi ste >e zmotili ali ste me pa napačno razumeli. In je vzel zapisnik ter ji pokazal, da je poleg i kar ta!ko za moškega, da hi se po-bliže seznanil s tako zvano jav-r.o lepotico. Sicer sem pa vesel, da ste prišli vi, čeprav je, po pismih sodeč, vaša prijateljica Galyijela jako dober, pameten človek. In . . . kajne, <1a vas boni še kdaj videl! Njegove oči so se toplo zazrle v njene. '4Mene?" Vsa se je zmedla. "Saj mislim ... to bo moja prijateljica ..." "Viste," je nadaljeval, ne tla se oziral na njen ugovor, "čutim, kakor da bi vas že od nekdaj poznal. Mogoče je to kako duhovno sorodstvo z vašo prijateljico Gabrijelo! Seveda! Nekakšna skupnost mora brez dvoma biti, da se spoprijateljita dva človeka!" Nežno jo je prijel za roko. "Ali mi ne bi povedali svojega imena!" In rdeča ko škrlat, s pogledom v *tnan, je dejala: •"Jaz sem Gaforijela." 44Ah!" je vzkliknil in ji o-krenil obraz k sobi. 44To sem ves ta čas čutil." Prisrčno jo je potegnil k sebi in Gabrijela je prvič v življenju začutila, da ima človeka, ki jo ljubi, in ki mu je »bila ona že od prvih besed iz dna duše vdana. POZOR ZAOSTANKARJI Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite stroške. Uprava. ^dv$rtise in ' Glas Narode" Kako močan je orel T t , . Vsako leto slišimo, da je v tem in onem kraju, kje v Alpah, v Zgornji Italiji, v Kama di in drugje ugrabil orel kakega otroka ali jagnje, Kanalu pa sledi tem vestem dopb znanstvenikov ali zoologov ali lovcev, ki pravijo, da so te vesti lažnjive, da orel ne more dvigniti i 11 odnesti težjega predmeta ko 4 ali 5 -kg. V Švici pa so to zadevo natančno preiskali in sicer so jo dognale in podpisale oblasti: Švicarski veliki svet, občinski »vet, neki inženjer, odvetnik •11 še dvanajst prič. Na podlagi tega poročila je blizu prelaza .Jaun na poti na Petit-Mont, neki orel napadel čredo divjih koza Orel je nekaj časa begal čredo, jo razpršil in dosegel svoj .-moter, da dobi kako ko /.o,' ki bo sama ostala. Na to kozo je orel planil nizdol, jo vlekel po tleli in — jo dvignil. Iržeč jo v krempljih, v »višavo. Razločno je bilo videti, da je biia koza še živa. Opazovalci, po večini sam; smučarji, so hoteli kozo rešiti. Vpili so, delali hrup in so or la tako prestrašili, da je sle 1 njič :z tvišlne M) m '—, tako vi *oko je bi[ kozo ^vignil — spustil iz krempljev in pobegnil. Našli so potem kozo med jelkami, ki je pojemala in so jo moraii usmrtiti. Kozo so stehtali; tehtela je 12 kg. Torej je potrjeno in izpričano, da more orel igraje nesti po zraku pien, ki tehta več ko 10 kg. Ta primer pa ni edini, ki jih v posterjih časih zvemo iz Švice. Druga vest je oil go 172 Z razoranim obrazom se je obrnil proti se stri. 4 4 Žganje ne pomaga več. Poskusim pač spet z drugim." ''Lorenc! Za -svetega Boga!" Brezmejen strah je kričal iz njenih pritajenih besed. Do ikraja obupana se je vrgla'Mali nanj in se ga oklenila' za roko. 44Lorenc! Ali si cisto pozabil na Boga?" - Bruckner se je samo liripavo zasmejal in se otresel sestre. Poskusila je, da bi mu iztrgala puško z rok. Spet*se je zasmejal. "Nič uaj teme skrbi! Ne bom hodil k tvojemu v njegov revir. PoiSčem spet svojega starega tovariša. Govoriti bi se tlalo 1 'njim, je dejal." Odri/lil je sestro in od-pahnil vrata. V izbo je toutonil snnek vetra in u-jfdsnil svečo. "Lorenc!" je zahropla Mali. V temni-veži, kamor se je »kozi odprta vrata zaganjal jug, je ujela brata, se obesila-nam j in pustila, da jo je vlekel za seboj. "Lorenc! Pomisli, kaj si prise gel svoji nbogi Rozi! Pri vseh svetnikih — Lore nc —" Kmet io je sunil od sebe, da se je e-potekla in padla. A se je takoj pobrala, tekla po temi in klicala brata po imenu. Bučeči jug je požiral njene obupne klice. Prihuljen za seč je tekel Bruckner -s puško v v listu . . . Zakaj ni ona lepa! Zmeraj so jo potiskali v 0-zadje. je šla kdaj kam na zabavo, so bile vedno njene prijateljice tiste, ki so jih prosili kakega plena, z njo pa je kvečjemu spregovoril kdo nekaj dnhrohotnih brtsed. Ti moški niso imeli razumevanja za njene jasne pametne poteze. In tako je prišla v devet in dvajseto h*to. Mahoma je vstala in šla v svojo sobo. Ondj je imela med drugimi slikami tudi fotografijo nekega dekleta, ki je bila pred Mi z njo skupaj v zavodu. To je bila sijajna, srčnato mlada lepotica. Tn ker je bila ta-ko lepa, je Gabrijela hranila to njeno sliko, dasi z dekletom žc dolgo ni bila v nikaki zvezi. Na to fotografijo se je Gabrijela podpisala s svojim imenom, priložila naslov in odposlala uredništvu lista. Gabrijela je preživela naslednje dni v silni razburjenosti. Kakor se je zavedala svoje ne-lepe zunanjosti, tako je bila prepričana o krasoti svoje bivše sošolke. (V bo dobila slika prvo nagrado in bo vsa zadeva prišla na dan! Ali jo bodo celo kaanovali? Na vsak način pa bo ob 'službo. Toda usoda je milo ravnala z njo. Med tekmovalkami je bilo dosti fce lepih deklet in slik« njene sošolke je dobila četrto nagrado — nagrado za tolažbo — a je bila med desc- njo stoječ, ni spoznal. Seveda, saj je pričakoval po sliki ono drugo . . . 44 Moja prijateljica Gabrijela prosi oproščenja," je slednjič tiho dejala. 4 4 Ni več utegnila, •la bi vam pravočasno sporočila. Kur izuenada je zbolela." Temna rdečica ji je zaplala v lice. Videla je, kako je bil njegov pogled razočaran, a že je pristavil zanjo stol k mizi in začela sta se pogovarjati. Spočetka ji besede niso hotele z jezika. Ato je kmalu minilo. Saj sta vendar že dolgo plcd za divjačino. Mahoma j j gozdar zapazil, kako je ore! J šinil nizdol. Oez nekaj sekunJ je zaslišal bevskanjc svoje psi-ce. Prišedši tja je videl, da je bil orel psico napadel, a je ni mogel odnesti, pač pa jo je lako razkljuval, da je bila psi-ca že poginila. Gozdar orla ni smel ustreliti, ker je orel pod lovsko zaščito. Tudi neki drugi lovec je sporočil, da mu je orel napadel psico ni jo odnesel. Pri vsem tem je pa pereče tole vprašanje- Kdo naj po vrne škodo? Gozdar je bil tožil gozdarsko ravnateljstvo zn 300 funtov kot povračilo sko de radi psa. Ravnateljstvo j? dalo pritožbo švicarskemu svetu za varstvo gozdov. Na »vsak način so v Švici orli jako drzni lo so vedno nevarno, ker jih pa nihče ne sme preganjati in je »vprašanje za povrnitev škode zares vprašanje, ki ga bodo morali rešiti v prilog ljudi in ne — orlov. CHICAGO — ZACASA VELIKE VROČINE roki čez travnike, prispel pa stezo čez hudournik in bi kmalu v gozdu. V črni semci dreves je zajel sapo. Ko je nabil puško, se je začel vzpenjati po temi vkreber. Čim 'riše je bit, tem manj je pihalo. Hodil jy dve uri, ko se je sredi gozda zasvetila pred njim jasa. Bilo je kopišče. Tri kope so se kadile, pred bajto, pokrito s skorjami, je bil kup žerjavice, ki je rdečkasto ožarjala prostor. Bruckner je prislonil puško na deblo, stopil h kopi, zajel prgišče prahu in si počrnil obraz. Potem se je napotil dalje. Proti dvem zjutraj je prišel do Ikamenite glo-bače, kjer je stala Schipperjeva službena koča. Skozi malo okno se je lesketal rdeč žar o- "Pa je zgoden! Morda zalezuje petelina?" Ognjeni žar je obseval zunaj tudi dim. ki se je valil po skodlasti «trehi in se spuščal na tla — znamenje, da bo jutri zelo megleno. Na ognjišču je poleg plapolajočega ognja se- del Scliipper; bil je bos, sicer pa popolnoma oblečen. Iz ponve na ognjišču se je kadilo že za jed pripravljeno cvrtje in lovec si je kuhal zdaj črno kavo. Ko je bila pripravljena, si jo je na lil v lončeno skodelico, malo popihal in poskusil. Tedaj so se iznqna la odprla vrata in na pragu se je 'i>ojavila moška postava s počrnjenim obrazom in s puško v roki. Sehiper se je tako prestrašil, tla mu je padla skodelica iz roks in se mu je vroča kava polila po irhoVkah. Njegov obraz je preblede! ko zid. Divji lovec se je debelo pogledal. 'Aaali! — Glej ga! Lorenc!" Pobral je skodelico s tal Škoda za kavo!" Kljub navideznemu miru se vendar ni počuti! ugodno. 44Ali bi jedel? Pravkar sem »kuhal." Bruckner jo molčal in prodirno gledal lovca Scliipper je sunil z žlico v ponev. 44 Kaj pa str jiš ko štor? Kaj ti je na mislih?" 44V.oe, za kar se morami zahvaliti tebi! In spet se sprašujem kakor /e stokrat: ali nosim vse, kar me tišči, po pravici ma plečih?" "Delaj kakor jaz! Ne brigaj se za to!" "Ali T>i ne imel morda pravice?" Bruckner je zrastel. "Dve puški sta počili, dve krogli zleteli na tisti dan o kresu. Zadela ,ie samo ena. Ali je bila tvoja? Ali moja J" 44Ti si ga zadel!" je dejal Scliipper čisto mir 110 in hrustal brezbrižno svoje cvrtje. 41 Moja krogla je šla mimo. Na to prisežem. In sem povedal tudi tvoji sestri. Še .neprilike ti bo delala. eČ bi vedel, ka,ko se je zavzemala za Franceta! 0* jej! In jaz bi se vendar oženil z njo — da bi ostalo vse v družini." Scliipper je pridno zajemal. 44Toda pustiva to! Govoriva raje o najnovejšem." Z žlico je poSkazal na Brucknerje\ o puško. 44 Ali je to še vedno -stari pihalnik? Zasmejal se je. 44In te je spet prijelo? Ali potrebuješ denarja?" Kmet je težko dihal. 4 4 Že mogoče. Grobar ni zastonj." "Saj res, cul, sem, da imaš križe z otroki." Schipper si je obrisal z rokavom usta.44 Da, to je žalostno!" To narejeno sočutje je zadelo Brucknerjc, kakor bi ga udaril kdo z bičem po obrazu. Trdo jo prijel lovca za ramo. Nato se jc obrnil, pljunil v ogenj in Ikrenil proti vratom. DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hote! citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti" > TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! I IS BAGuADA V STAMBUL 4 kOn • «UkMl. «7 I Vaabtna: ta rt Mohamed Srnina; Karavana amrti; Na begu v Goropa; Dražba En Nae .1 J« PO DEŽELI SkfPETARJEV 4 knjige, a elikaml. 577 Vaeblna: Brata Aladltja; EoCa v aoteaki; Mlrldlt; Ob Vardarju SATAN IN ISKARIOT lt knjig. ■ tlikaai, 1114 Vaeblna: Ixaeljencl'; Tuna Mar; Na Medu; Netar-noatl naaprotlAlroaden; V treh deilb aveta; Isdajalec; Na lova; Spet na divjem napada; milijoni ;f Dedi« .IJf V GORAH BALKANA 4 knjige, a tllkand. »71 VaeMna: Kovač fttmen; Zaroka a saprekaml: V gf^th ■ njakn • Mohameda n ari avetnla Cen .....................LM wiNvrrov It knjig, a elikaaai, lftl rtrnnl Veebtna. Prvikrat na divjem ta pada; Za tlvljenje; Nlo^l. lepa Indljanka; Prokleatvo alata; Za detektiva; Med Komarti In ApaCt; Na oavarolb potih; Wianetovov roman; 8ana Bar; Pri KomanClh; Wlnnetova «mrt; Win* setova oporoka JM MM t C T I 4 knjige. • »Ukani. S97 etra* Vaebioa: Boj x medvedom; Jama draguljev; Eon-v «no —; Rita, lo njegova poalednja pot Can .......... I i i Tekom zadnje velike vročine si je na tisoče oseb poiskalo hladila ob Miohigasiftkem jezeru na znani "Gold Coast "-obali. V ozadju so akaški nebotičniki * ... Naročite jih Hahko pri: KNJIGARNI "Ghs Narftda" New York, N Y. 216 Wert 18 th Street ' v. J; . „: j L. G a mgik q f * r»: ( ; , Grad Hubertus :: Roman :: KRATKA DNEVNA ZGODBA ME MOREM TI RAZODETI III MNAI IZ OTUEUA O ZA 1USUMU" PRIREDIL: I.N. O 4,C'e te ne motim papa, rada ostanem jpri tebi." ".Mene da bi molila? Draga Rena, vedno sem vesel, ako imam koga pri sebi. Dagma je vedno preveč zaooslena. Posebno še, odkar je zaročena, nima več časa za mene." Pomilovalen pogled iz Reninih oči pohiti k bolniku. Vedela je, da se Dagnm, njena polsestra, zelo malo briga za očeta, navzlic temu, da je bila njegova lastna hči in bi bik njena dolžnost, da mu posveti vsako prosto minuto. Toda tega ne lzgowri. Skrbno in usmiljeno se skloni čez očma in mu poravna blazine. "Dagmi je zelo hudo, dragi papa, da so ti ne more več posvečati, pa saj veš, kotfko zahteva njen zaročenec in koliko ima opravila s pripravljanjem svoje bale. Pa Dagna tudi ve, da sem jaz pri tefoi," zagovarja svojo polsestro. Stari gospod nekoliko zastoka. Njegove oči 7. medlim nasmehom pogledajo Reno in ji laihno -boža roko, ki se aanj tako trudi. 44Že vem, da ne maras, da bi bil kdo čez Dagmo; še celo skušaš jo zagovarjati. Ddbfcr, ljub otrok si," Rena, ne pustiš mi, da bi se čutil samo tvojega očma." "Kako pa naj bi tudi, papa, saj tudi ti nisi pustil mene čutiti, da sem tvoja pastorka. Na ljubezniv način si mi dal dom v svoji hiši, ko si se z mojo materjo drugič poročil. Nikdar mi nisi dal povoda, da bi mislila, da nimam nikake pravice do tega doma." 44Kakšne neumnosti pa govoriš, Rena? Nobene pravice? Saj vendar apadaa tja, kamor je spadala tvoja ljuba mati, in — spadala jc v mojo hišo in v moje srce. Zolo sem jo imel rad, zelo! Bila je edina žena, k«iteri sem mogel podariti svoje srce. Kajti Dagmine matere nisem nifedar ljubil — to tudi Dagma ve — in če se proti tebi "kaže vedno malo hladno in neprijazno, zato moram to oprostiti z gotovo ljubosumnostjo. Tud? tvoji materi ni privoščila moje ljubezni. Misli, namreč, da ima samo ona pravico do te ljubezni." "To je tudi res, papa, in zato Dagmi ne zamerim, če ni prijazna in ljubezniva z menoj." Bolnik zopet vzdihne. "Žal, da taka ne more biti do nikogar, tudi do mene ne. Toda kaj mi pomaga jeziti se zaradi tega; vzeti jo moram tako, kakoršna je. Toda tem bolj me veseli, da mi prideš nasproti s toliko ljubeznijo in prisrčnostjo, draga Rena. To zelo dobro de mojemu zapuščenemu srcu. Kar ima Dagma občutkov, jih je dala svojemu ženinu. Zaradi tega pa ne bo preveč bogat, toda zdi se mi, da mu je to ravno prav, kajti tudi on do Dagme ne kaže nikakih gorki'h občutkov. Oba bosta živela prav motlern zalkon, ki bo slonel na najbolj ne-nmurni stvarnosti. Pa zadovoljni moramo biti s tem, ua sta s tgm tudi sama zadovoljna." Rena sanjavo gleda pred so ter sede poleg očmove postelje. "Jaz pa se na noben način ne bi hotela zvezati v tak zakon." Lahen nfasmeh se raztegne čez ustnice Džorža: Persika in ji boža roko. "Rena, za tebe to ne bi bilo. Imaš mehko, gorko srce kot tvoja nepooabna mati. V takem zagonu bi bila do smrti nesrečna. Ker pa takega zakona ne maraš skleniti, me to prav me ne skrbi. Ker pa sva ravno sedaj sama in naju ni-kdo ne moti, ker Dagma pred večerom ne pride domov, bi rad s teboj nekaj govoril, kar mi že davno leži na: srcu. Vzemi ključe od moje pisalne mize ter mi, prosim, prinesi srednji pre poklican " 'bl ra(l UredU' Za SlU^aJ'' ak° bi bU kdaj naferl° Rena ga prestrašena pogleda. Dragi papa, prosim, ne govori o tem." I sta se mu zategnejo. Čuti, da mu je čas* odmerjen, četudi mu zdravnwc tega ni jasno in naravnost povedal Pri njegovi bolezni, to je vedel, bo nekega dne hiter konec. Bo-iczen, ki ga je sedaj položila na bolniško posteljo, je bil prvi opomin, da mora biti pripravljen na vse. Enkrat 'jo je sicer prenesel, toda nov napad more prinesti konec. In Renate ni hotel pustiti brez vsega. Za svojo hčer mu ni treba skrbeti. •Bila je bogata dedinja svoje matere, njegove prve žene V mjem oporoki je bila določba, da more sam vživati samo tretino % He,h (,ohodkov njenega premoženja, do smrti. Vse drugo pripada njegov, hčeri Dagmi. Po njegovi smrti pa tudi vživanje trot,ne, k, mu je bik dovoljena za njegovo življenje, pripade uagmi, tako da je potem neomejena dedinja celega premoženja svoje matere. Džorž Persik je imel tudi do svoje smrti pravico do po-Jovioe stanovanja v vili Ana - tako je bilo iniie njegove prve zene — druga polovica pa je pripadala Dagmi. . . Dttpia f bila ž^ ob smrti svoje matere zelo samoglava in ker je vedela, da jo vsi smatrajo za bogato dedinjo, je bila *elo samosvoja ,n ošabna. Čim starejša je bila, slabša je bila. *o se je njen oče dve leti po materini smrti drugič poročil, g> bila zelo huda, ker ji je pripelji v hišo mačeho. V ma- in njem hoeri je videla vsiljivke in se jim je tudi v tem simshi postav,la mfcproti. Svojemu očetu ni nfodar odpusti-J«, da se je dru^č poročil in njeni mačelhi se ni nikdar posrečilo pridobrti si Da^minega srca, navzlic temu, da je ta razumna, dobra in velikodušna žena storila vse, kar je bilo v njem moči, da bi si pridobila naklonjenost svoje pastorke. Dagma je proti svoji mačehi'obdržak vedno hladno obnašanje in tudi njeno razmerje do očeta je postajalo vedno boli hladno ,n samozavestjo. Najbolj pa je sovražila svojo polsestro Keno. Bila je sicer bogata dedinj a, Rena pa samo rev-no dekle, ker je njena mati po smrti svojega očeta ostala v **> omejen rh razmerah, toda Reno je narava obdarila z vsemi darov,, katerib Dagmi ni dala. Medtem, ko je Rena Dagmi Z^Li^f1 Pnvo^ila v«liko bogastvo, je Dagma Rem Eavwaia njeno lepo zunanjost, njeno izvam-edno duševno na-0 a rje nos t, njeno prirojeno prikupljivost in njene ostale dobre iastnosti. Navzlic temu, da je Rena podpirak svojo mater, oa bi 8i pndobila Dagmino naklonjenost, je. Dagma ostala toiadna m sovina proti oibema "vsiljivkama", kot je imenovala mater in hčer m k0-!^ RenIne matere Pred dvenna letoma se je Dagma danila, kot bi bila rešena težkega bremena. . V njenem Obnašanju do polsestre se ni nič iapremenila. Njej, kakor i^sa, kaa^la svojo hladnost, (Dalje prihodnji«.). Sloviti demanti na pariški razstavi« Na pariški razstavi so otvo- težak 279 m ]x>l karata. Našli rili oni dan v palači ženske u- 80 ga na istem ozemlju, kakor metnosti tudi odelek deman- dement "Regent" in sicer že tfv in njihove obdelave. Ti lcta 1550. Nabrušen je tehtal priliko je porabil francoski 780 in pofkara'ta in zdaj je tisk, da je zabeležil vrsto zanimivih podatkov o obdela* i demantov.in o pojemajočem last vladarja Irana. "Južna Zvezda" je velik demant, težak 250 kara tov, brušen pa 125 pomenu Pariza t trgovini z de-'Našli so ga v Braziliji. Ta de- mapti, ki se je prenesla Antveqien in Amsterdam. — Francoski listi omenjajo tudi kratko, toda tem zaniinivejfki zgodbo nekaterih slovečih draguljev. Zdaj je v Parizu zapo slenih z brušenjem demantor samo še 60 delavoov, dočiui jih je bilo prej 2000, z reza-Ji jem pa 400, dočim jih je m •razpolago 3,000. Razeu tehničnega oddelka sta (na razstavi tudi umetniški in zgodovinski in v tem oddelku vidimo vso »svetovno znane dragulje, ki so posegali bolj ali manj nr življe nje znamenitih mož in žena. Tako je bil najden demant "Regent'' blizu Malacce v kraljevini Golgontski, težak 13fi karatov. Prinčenja se s Tho-som Tiittom in gre skozi mnoge dramatične trenutke. Dragulj je bil prodan kon<\no zn 312,500 frankov. Leta 1717 ga je kupil regent Filip Orleanski za 3.125,000 frankov za bodočega francoskega kralja Ludvika XV., ki ga je dal vdelati v kraljevsko krono, kjer je o-stal do leta 1772. Takrat so cenili ta dragulj na 12,000,000 frankov. Meti francosko revolucijo je izginil in pozneje >n ga našli blizu Champs Elysees. Potem je prišel v Amsterdam, zastavljen je bil v (neki banki, končno je pa postal narodna last in svojo pot je zaključil v mailt je nekoliko rdečkast. — Dragulj posebne 'vrste je demant "Šah", ki ga je perzijski princ poklonil nekoč ru^ki kropi. Telita sicer samo 95 karatov, njegova posebnost je pa v tem, da je brusen samo na eni strani, na drugi atrani je pa ostal tak, kakor je bil, ko so ga našli. Dobro znana je zgodovina demanta "Orlov", ki tehta 194 karatov in se je lesketu! prej na žezlu ruske carice. Izvira iz Indije in kupila ga je carica Katarina II. od nekega grškega trgovca za 2,600,000 frankov in letni dohodek 100 stavimo na konico, pa osane v ravnotežju. Na razstavi v Parizu vidimo še demante "Pi-gott", "Polar n,o zjvezdo"' "Steward", "Eugenio" in biv-ši okras francoske krone '4San-cy". Vsak izmed teh draguljev ima za seboj burno preteklost, prepojeno s krvjo in romantiko. Beg iz pekla samih bomb. tisoč frankov. "Orlov" je bil prvotno eno oko kipa v slavnem brahamanskem svetišču. Tam ga je ukradel nek franco NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Iz pisem, ki jih dobimo od rojakov, opailmo, da so «e preeej » nejasnosti glede potovanja. Vrtina onih, ki M hetejo pridružiti Uma uli onemu iiletu, misli, da m morajo s Isto grapo tudi vmlU. To nI pravilno. Izlete se pripravi samo sa tja In riser sate, da Imajo rejakl priliko p«lovati skupno tja in imajo • tem ve« sabave. Za nanj ri pa vsak sam uredi, kdaj je tanj najbolj pripravno. Vsaka karta vo-la ia dve leti, pa še vet, de je potrebno. TocoJ Ima vsak liletnlk eeli dve leti iasa za ostati v domovini. Daljo ni potrebno, da bl te vrnil f istim parnikom. ampak si sam iibere parni k, g katerim se bote vrniti. Če Je pa slučajno razlika v cent, pa aeveda dobi povrnjeno ali, •bralno, doplača, te izbere parnik, na katerem stane voinja v*« Zahteva » ramo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko« Je bU parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne lists za dve leti, nedrlavljanl pa dobe potili list, bamo za eno leto, torej m morajo v Um tuo nuUL Nedriavljanl morajo pa obenem Imeti todl povratno dovoljenje, Id m izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki 1m1o priliko, da «1 svoje potne liste podaljšajo ln raraotabo povratno dovoljenje, it tana* jo za to zadostne vzroke. Vsi oni. ki so namenjeni letos potovati v atari kraj, naj si takoj /ajamtijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesec junij h Julij m i« skoro vsi prostori oddani. Na parniklh. ki so debelo tiskani, se vrte Izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca. Iz Helsinforsa poročajo, uu so nedavno eksplodirale bombo in granate v tvoruici roenin granat v Sveaborgu aa Fi.i-skein. Nastal je strahovit požar. Ljudje pripovedujejo o tej grozotni eksploziji strašne stvari. Ko je nastala eksplozija, je 7 delavcev in delavk v divjem begu planilo iz tvor-nice. Radi hude gneče je bilo več delavcev in delavk ranjenih in puhojenih. Ze čez nekaj hipov je bila vsa tvornica e:i j strogo ločene druga od druge sam ix'kel samih granat, ki sojin ki se ne pomešajo med se-se t res kaj u razletavale. \'išek i boj. Jezero ima to posebnost, grozot pa je dosegla nesreča, da ima navzlic severni legi, boko se je vnelo skladišče, kjer je 'gaio'rastlinstvo in živalstvo in KRETANJl? PAIiMKOV - SHIP NEWS ski greoadir, ki je bil dezerti- bil° f*M> granaf in ,icer takšno iz sladkih in sla- mi v TmlHi in nrrnlal «ra in ne- en,K'l° 111 .l^1 k«) na so- nih voda. Jezerska t muzeju iv Louvru. Sloviti "Koh-i-nor" je last angleške krone. Tehta 103% karata in kraljica Elizabeta ga. je imela v svoji kroni. Veliki Naročniki! ral v Indiji in prodal ga jc ne ken^i kapitanu za 30.000 frankov. Največji dragulj, kar so jili našli v naši dobi, je pa demant "Culliman". Našji so ga v Transvalu in tebtal je e (Jrusse v Havre 7. avgustr: Hex v (ionoa 10. avgusta: Europa v Bremen 11. avgusta: Queen Mary in so popadali vsi predmeti z' .jezer, ki pa polagoma ust mize. K ud i strupenih plinov so jo ali se spremenilo v sli morali gasilci več ur čakati, preden so mogli začeti reševji-ti, vendar je zdaj vsaka nevarnost za Helsingsfors odstranjena. ČUDOVITO JEZERO V LEDENEM MORJU. Na polotoku Kanin, na sever-no-rusk i obali Ledenega morja jo jezero, iki so ga šele pri zadnji ekspediciji natančno preiskali. To jezero je pač najčudovitejše na svetu. Jezero vsebuje pet vodnih plasti, ki so tla SO pokrita z debelim grezom, ki iz njega iapuhtevajo žvepfcnovo-dikovi plini in tu seveda ni nobenih živih bitij. Vrh groza pa je v globini 12 do 13 m plast rdečkaste vode, ki jo polna rdečih bakterij. Radi te plasti .morejo živeti vsa bitja v tem jezeru. Rdeče bakterije namreč uporabljajo pline iz spodnjo plasti in tako je spodnja, strupena plast z njimi zagrajena in odd el jen a. Vrh rdeče cono jo plast slane morsko vodo in nad to za tri do Štiri metre visoko, manj slana voda. Najvišja/ plast jo dobela 1 m in vselila je ?4. avgusta: lo sladko vodo. Svet pozna še nekaj takih, iz več vodnih plasti sestojecih usahne-spremenijo v sladkovodna jezera, pri čemer morske živalce rzumrjojo. Čudovito jezero z otoka Ivanin pa vsebuje sladkovodne in sla no vodno rastlino in živali. V tem jezni dobiš polenovko, aktinije in tudi morske zvezde. Vsa ži-v< ča bitja pa so se privadila bivanju v najvišji sladkovodni plasti in dognali so, kako je mogoče, da se obdrži ravnovesje med sladko in slano vodo. Jezero ima tudi plimo in oseko, dasi le za nekaj centimetrov visoko. Jezero ni prav nič v zvezi z morjem in vprašanje glede na plasti vode v jezeru, je Še. zmeraj uganka. ▼ Cherbourg 14. avgusta: Vulcanla v Trs* Champlain v Havre 18. avgusta: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg RURta: Bremen v Bremen 21. avgusta; Paris v Havre Conte dl Savoia v Genoa Barengarla v Cherbourg Roma v Genoa 25. avgusta. Queen Mary ▼ Cherbourg 26. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnta v Trst 1. septembra: Normandle v Havre Aquitania v Cherbourg 3. septembra: De Grasse v navre 4. septembra: tnamplain v Havre Bremen v Bremen Bex v Genoa \ 8- septembra: Queen Mary v Cherbourg 0. septembra: I'urls v Havre " Prosim, pošljite ini knjigo "NASl NAJLEPŠI KRAJI". Rad bi jo pokazal mojim prijateljem, da bodo videli od kod sem doma. Slišali so že o Poljski, Češki, Slovaški in tudi drugih slovanskih deežlah, ko pa pravim, da sem Slovenec, sploh nimajo pojma o tem. Bodo videli, kajti četudi smo popolnoma ame-rikanizirani se ne sramujemo našega materne-ga jezika; podpiramo slovensko časopisje in se navdušujemo za slovensko petje. Rodna zemlja ni mogla vsem nuditi dosti, kar je ma-lerijahiega, obdarila nas je bogato s tem, kar je duševnega... " IV Najlepši Naši Kraji 87 izbranih fotografij v finem bakrotisku. $1 KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18tK Street New York Triglavsko jezero 11. seplnmbra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Conte dl Savoia v Genoa 15. septembra: Normandle v Havre Aqultapla v Cherbourg 18. septembra: Vul'caniu v Trst 12. septembra: Queen Mary ▼ Cherbourg^ Bremen v Bremen 'A. September: Lafayette v Havre I>e Graese v Havre S. septembra: Champlain v Havre Rex i Genoa .'7. september: Paris v Havre" J8. september: Europa v Bremen '^0. September: Berengaria v Cherbourg Normandle v Havre Za via pojasnila giedo potnih 11. •tov, cen in dragih petobooeH le obrnite na POTNIŠKI ODDteLEK < "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New M Posebno naj hite oni. M umih i vajo potovati neceea junija ali julija, kajti ca ta dva neoeea oo na vseh parniklh *«re le kabine mmm ■ IPIIIII^ New York, Tuesday, August 3, 1937 —■ ■ ■ ■' ■ . f fW9 MttdTOf 9fflVWWB WZYLT IV 0|Jl'