Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRAD gsEfesaž '"1*0 poiDvnunnGEncun —'Veiv Več v notranjosti časopisa. Črna kronika Sv. Andraž • Kdo je odrezal občinsko zastavo O Stran 24 Ptuj, petek, 8. avgusta 2014 letnik LXVII • št. 62 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski KOPALNIC |< M 8QfijiU*l|enlK m Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- V torek priloga CfiMb* M foLo OKNO Bas in Glas -iskrena, brez maske RADIOPTUJ ^89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Podjetništvo Ptuj • Uspavana lepotica ali zakleti grad? O Stran 8 in 9 Štajerski TEDNIK z novim pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. fefiH^fe it m ¡A Slovenija, Podravje • Kje smo pristali po 20 letih samostojnosti Država, prežeta s korupcijo in klientelizom Korupcija je v Sloveniji razširjena do te mere, da je postala normalna praksa. Na lokalni ravni se po prijateljskih vezeh porazgubi na deset ali sto tisoč evrov, morda tudi kakšen milijon. Na državni ravni milijoni dobesedno frčijo. Skupni zneski pa se štejejo kar v milijardah. O Stran 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Milijoni evrov v prenove vodovodov - čigava bo voda? S Stran 4 do 6 Kje in kateri notarji ■ VH ■ V zaslužijo največ S Stran 8 in 9 UGODNOSTI ZA NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURISTAGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014). H Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. Informacije: 02 23 50 206, 02 74 81 880. ^j^arodno ^Tabavne |i lasbe liftuUíitiiPl!» m Ptuj 2014 Minoritski samostan, 22. avgust 2014, ob 19.30 uri 2 Štajerski Aktualno petek • 8. avgusta 2014 Slovenija • Korupcija, naša vsakdanjost Po 20 letih tranzicije država ujeta v klient Korupcija je v Sloveniji razširjena do te mere, da je postala normalna praksa. Dobro je imeti veze: pri javnih funkcionarjih in uradnikih, na bankah, v zdravstvu, v različnih podjetjih. Skratka, povsod prideš lažje skozi, če nekoga poznaš in ti je ta na uslugo. Usluge so lahko majhne in velike, manjših in večjih vrednosti. Ko se je delil denar iz slovenskih bank, so se vrednosti uslug merile v milijonih evrov. Več milijonov evrov so vredni tudi posli, ki se delijo različnim podjetjem. Gre za posle v gradbeništvu, posle za dobavo opreme, vzdrževanje, storitve, svetovanja ... V številnih primerih delo dobijo tisti, ki so nekomu, ki je na položaju, blizu. Bodisi po sorodstveni bodisi politični povezavi. Marsikdo poreče: »Saj jaz bi tudi, če bi imel možnost. Ali ti ne bi? Če drugače ne gre.« A to ni način. Zakaj moramo v primeru, ko želimo neko stvar urediti, iskati stranpoti, iskati veze? Zakaj se postopki po večini ne izpeljejo v razumnih rokih in po sistemu, kot je predviden oz. predpisan. Če nekoga poznaš, lahko v zdravstvu preskočiš čakalne vrste, policija in inšpekcija ti pogledata skozi prste, različna upravna dovoljenja je možno dobiti prej, lažje je dobiti službo . Če se nekomu nekaj stisne pod roko, je lažje priti do poslov, Uvodnik ki jih razpisujejo javne institucije in organi (občinski ali državni). Na lokalni ravni se po prijateljskih vezeh porazgubi na deset ali sto tisoč evrov, Ko je vsebina še vedno obrobna zadeva Vreme se še kur ni umirilo. Podobno je stanje na političnem parketu. Eni se začasno umirjajo, drugi še kar naprej iščejo tržne niše, da bi se obdržali tako pozicijsko kot na medijski sceni. Mediji pa ne bi bili mediji, če ne bi hlastali za krvjo in zadevami, ki se berejo, pa četudi so najbolj banalne na svetu. V takšnih razmerah pa je vsebina za večino obrobna zadeva, četudi bi morala biti številka ena. Vse stranke bi ne glede napedigre, če bi resnično iskale izhod iz krize in varno prihodnost Slovenije, morale imeti polna usta gospodarstva, kako povleči gospodarski voz iz blata, da bo denar za zdravstvo, šolstvo, razvoj. Če tega ne bo, se bomo v prihodnje še pogosteje kot sedaj ukvarjali z volitvami in scenariji delitve vplivnih in manj vplivnih stolčkov. Nekoč pa bodo tudi ti pošli, ker bo jama pregloboka in jih ne bo več mogoče hraniti. Politika s svojimi potezami še naprej deli, opravka imamo že z znanimi scenariji in preigravanji. Tistim z ukrivljeno hrbtenico je elastičnost nekaj povsem normalnega. V teh razmerah obljubljajo nemogoče, večina se na obljube še vedno lepi. Doslednosti ni nobene, če bi živeli v okolju s politično kulturo in higieno, če bi normalno delovale vse veje oblasti, nekaterih že zdavnaj več ne bi bilo in ne bi mogli vedno znova prodajati novih jajc. Če kdaj, potem so v tem obdobju na delu mreže in lobiji, ker jim nobena lovka ne sme pasti. Od lokalne do državne sfere, vsi so na delu kot pijavke in hijene, seznami z delitvami funkcij in položajev so vroče žemljice. Nekaterim se že cedijo sline, tako so se jim povečali apetiti v imenu neke politike, ker bodo poslej imeli denar (od kod le?) za vse tisto, česar si doslej še niso mogli privoščiti. Malo je verjetnosti, da nam novo prihodnost slikajo sami „poštenjaki", takšni, ki še niso imeli rok v marmeladi oz. so se pasli na javnih jaslih oz. so se okoriščali z javnimi naročili. Pravi gospodarstveniki se pasejo drugje, na polju uspeha. To pa je že zgodba, ki je trenutno slovenska politika (še) ne zmore. Majda Goznik morda tudi kakšen milijon. Na državni ravni milijoni dobesedno frčijo. Skupni zneski pa se štejejo kar v milijardah. Sistem »pod roko« in sistem »vez in poznanstev« je korupcija. Ugrabitev države - najnevarnejša oblika korupcije Slovenija ima po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) s korup-tivno prakso velike težave. V družbo sta se zajedli dve najnevarnejši obliki: sistemska korupcija in korupcija ustroja, kar pomeni, da politične in gospodarske elite med drugim generirajo zakonodajo, vodijo državo, banke in državna podjetja ter plenijo javno premoženje. KPK ugotavlja, da je padec konkurenčnosti slovenskega gospodarstva posledica ujetja oz. ugrabitve države (ujetja zakonodaje, ujetja denarnih tokov, ujetja javnih naročil, ujetja trga, deformacije tržnih zakonitosti, plačilne nediscipline, privilegiranega položaja posameznikov ...). Vse raziskave - domače, evropske in primerjalne - kažejo negativne trende v Republiki Sloveniji glede kakovosti vladanja in prisotnosti korupcije ter njenega negativnega vpliva na poslovno in življenjsko okolje. Vladavina prava je življenjsko odvisna od per-cepcije legitimnosti njenih ključnih nosilcev: parlamenta, vlade in sodstva. Po vseh raziskavah zaupanje v vse tri veje oblasti strmo upada. Vrsta podatkov, domačih in tujih študij utemeljuje zaključek, da sistemska korupcija, niz- f > »Razmere v slovenskem bančnem sistemu, v bankah v pretežni ali večinski državni lasti, so skrb vzbujajoče. Če želimo vzpostaviti in ohraniti pogoje za vzdržen gospodarski razvoj, so spremembe v delovanju bančnega sistema nujne. KPK ugotavlja, da so vodstveni in vodilni kadri v bankah z večinskim lastniškim deležem države odobravali kredite brez ustreznih zavarovanj. Kredite so odobravali kreditojemalcem z neprimerno bonitetno oceno. S tem so banke prevzele velika tveganja pri financiranju dvomljivih projektnih poslov, za katere se je vnaprej na podlagi ustreznih analiz lahko predvidevalo, da jih bo nemogoče izpeljati ali pa bi bila njihova donosnost izjemno nizka oziroma tvegana. Po raziskavi, ki jo je izvedla KPK, predstavlja največjo oviro pri poslovanju podjetij korupcija, ki se nanaša na poslovanje slovenskih bank,« med drugim v poročilu o delu za leto 2012 navaja KPK. Foto: Črtomir Goznik Kot navaja KPK, je v Sloveniji problem korupcije na prvo mesto postavilo 47 odstotkov vprašanih. Samo sedem odstotkov vprašanih meni, da so prizadevanja vlade za zmanjševanje korupcije učinkovita. ka kakovost vladanja in šibka pravna država predstavljajo eno poglavitnih ovir za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. V evropski raziskavi javnega mnenja je problem korupcije na prvo mesto uvrščen samo v Romuniji, Litvi in Sloveniji. Grešili v Kidričevem, Gorišnici in Vidmu Spletni portal podcrto.si je nedavno objavil serijo prispevkov o poslih slovenskih županov, ki jih je KPK ujela pri nezakonitem dajanju občinskih poslov sebi, občinskim funkcionarjem in sorodnikom. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, v veljavi je od junija 2010, določa, da občina ne sme poslovati s podjetjem, v katerem je funkcionar občine (župan, podžupan ali občinski svetnik) bodisi član poslovodstva bodisi lastnik podjetja. Prepoved velja tudi za podjetja, ki so v lasti družinskih članov funkcionarjev. Prav tako občina s takim podjetjem ne sme poslovati še eno oz. dve leti po prenehanju funkcije funkcionarja. Nekaj občin, ki jih je KPK ujela pri nezakoniti in korup-tivni praksi, je tudi na območju Podravja. »V občini Kidričevo, ki jo vodi župan Anton Leskovar, so kršili določila o omejitvah poslovanja. Gradbene storitve so naročali pri podjetju Beton, ki je v lasti Stanislava Fiderška, brata aktualnega občinskega svetnika Milana Fiderška. Občina je od maja 2011 do maja 2013 z gradbenim podjetjem Beton sklenila za 137.000 evrov poslov. KPK je plačilo globe naložila tako županu Leskovarju kot občinskemu svetniku Fi-deršku. Podjetje Beton bo zaradi ugotovitev KPK opravilo nekatera dela v javno korist,« navaja portal podcrto.si. Župan Vidma Friderik Bra-čič, ki je na čelu občine od leta 2002, je po poročanju portala občinske posle v nasprotju z zakonom dal podjetju Mizarstvo Janez Baniček. Baniček je bil v letih 20062010 občinski svetnik, v tem času je za občino izvedel obnovo Petrove domačije. Šlo je za posel v vrednosti 5.890 evrov. »Nezakoniti so bili tudi posli občine s podjetji Gostišče Majolka - Julijana Bračič, Gostišče Majolka - Mirko Bra-čič, Avtoelektričarstvo Renato Bračič in Avtoelektričarstvo Friderik Bračič. Z omenjenimi družbami je občina v letih 2010 in 2011 sklenila skupno za 15.400 evrov nezakonitih poslov. Od 2003 do 2012 pa je po podatkih Supervizorja občina z omenjenimi podjetji sklenila za slabih 85.000 evrov poslov. Župan Friderik Bračič se je sicer pred kratkim pod drobnogledom javnosti znašel tudi zaradi domnevne odobritve občinskega posojila samemu sebi. RTV Slovenija je januarja letos poročala, da je Bračič kot župan samemu sebi leta 2007 odobril 57.000 evrov posojila iz proračuna občine,« poroča portal podcrto.si in navaja tudi primer kršenja protiko- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 8. avgusta 2014 Aktualno Štajerski 3 elističnih spregah in prežeta s korupcijo , fío Kupčij A B-Í A/^j £|i-A DRUŽBENO ZL-i f T^je pA^B frb'Wo ymwje, n' rA^ TEKATA K « BftftfJli, rts.Le f W Ra t o CtetíKoVi Xüpojejo '■Že AVT«>oM/ ^AMA .pA A/t as peí-o OTJPL- A<^AT I s* Kjscimt-A "»A roto fewo stawowmjí" bo > v__ M- rupcijske zakonodaje v občini Gorišnica: »Občina Gorišnica je po ugotovitvah KPK nezakonito poslovala s podjetnikom Damirjem Kelencem in podjetjem Žiher. Občina je Damirju Kelencu nezakonito plačala 39.000 evrov za opravljene geodetske storitve. Da-mir Kelenc je sin Davorina Kelenca, svetnika občinskega sveta občine Gorišnica od leta 1994 (op. a., Kelenc je nedavno odstopil s funkcije občinskega svetnika). Od začetka delovanja konec leta 2008 je Damir Kelenc za občino Gori-šnica opravil geodetske storitve v skupni vrednosti 48.240 evrov. Pri poslovanju občine s podjetjem Žiher v delni lastni Alojza Žihra, občinskega svetnika iz prejšnjega sklica (2006-2010), je po ugotovitvah KPK občina nezakonito kupila gorivo in gostinske storitve v vrednosti 1.472 evrov. Žiher je sicer med letoma 2006 in 2010, ko je bil še občinski svetnik, s poslovanjem z občino zaslužil dobrih 83.000 evrov.« KPK kršitve ugotovila še v Ormožu, Središču in Poljčanah Nadalje: »Po ugotovitvah KPK je občina Ormož, ki jo vodi župan Alojz Sok, sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del pri izgradnji kanalizacije Podgorci-Sodinci-Velika Nedelja s podjetjem IPI. To je kot podizvajalca za zemeljska dela izbralo podjetnika Boštjana Kolenka, soproga občinske svetnice Valerije Kolenko. Ko- Foto: Črtomir Goznik Je slovenski sistem zaradi korupcije deformiran do te mere, da ga bo v obstoječi obliki nemogoče pozdraviti? Kajti: korupcijo ustroja, s katero se med drugim sooča Slovenija, je mogoče zamejiti zgolj s pretvorbo ključnih značilnosti sistema, z vpeljavo novih političnih in gospodarskih akterjev. lenko je s tem poslom zaslužil 159.000 evrov. Po pojasnilih občine je Kolenko zaradi nezakonitega poslovanja brezplačno opravil nekatere storitve v javno dobro. Sicer pa je Boštjan Kolenko po podatkih, pridobljenih na Supervizor-ju, od občine Ormož avgusta 2009 prejel še 18.314 evrov, njegova soproga je bila občinska svetnica tudi v tistem času. KPK je ugotovila tudi nezakonito poslovanje občine Središče ob Dravi s podjetjem Agrotrg Ormož v višini 3.765 evrov. Trgovina je v solastni-štvu Draga Marčeca, občinskega svetnika v mandatih 20062010 in 2010-2014. Glede na podatke aplikacije Supervizor je celoten obseg poslovanja trgovine z občino v času Marče-cevega članstva v občinskem svetu znašal 32.000 evrov. Po opozorilu KPK, da je poslovanje v nasprotju z zakonom, so sodelovanje prekinili, je pojasnil župan Jurij Borko, ki jo je odnesel le z opominom proti-korupcijske komisije.« Občina Poljčane, ki jo vodi Stanislav Kovačič, je v letih 2010 in 2011 nezakonito poslovala s podjetjema S-design in Knez ter podjetnikom Drejcem Slatenškom. »Drejc Slatenšek je po pojasnilih občine sin podžupana Mirka Slatenška. Z nezakonitim poslovanjem z občino (izvajanje zimske službe in komunalnih storitev) je zaslužil okoli 6.500 evrov. Podjetju Knez v lasti Izidorja Kneza, brata občinskega svetnika Matjaža Kneza, je občina dala za 2.000 evrov nezakonitih poslov za izdelavo ograj, nosilnih stebrov in temeljnih okvirjev na mostu. Matjaž Knez je član občinskega sveta občine od leta 2006, v tem času je podjetje njegovega brata z občinskimi posli zaslužilo skupno dobrih 45.000 evrov. Od aprila 2009 do januarja 2012 je tudi Drejc Slatenšek s poslovanjem z občino zaslužil okoli 45.000 evrov. Mirko Slatenšek, oče Drejca Slatenška, je podžupan občine Poljčane od leta 2007.« 0 tem, da delajo v nasprotju z zakonodajo, v • ■■■ nočejo niti slišati... KPK je v javnost posredovala podatke o primerili ko-ruptivnih ravnanj, za katere je nedvoumno ugotovila kršitve. Novinarji, pa tudi širša javnost, na terenu zaznamo vrsto primerov, ki nakazujejo na koruptivno prakso. Uradno dokazana koruptivna dejanja so morda samo odstotek domnevne korupcije, ki smo ji priča v okolju (lokalnem in nacionalnem). Primer Kelenc, zaradi katerega je bila občina Gorišnica že pod drobnogledom KPK, se od občine Go-rišnica nikakor ne »odlepi«. V našem časopisu smo poročali, da se je delovno mesto gradbenega nadzornika na Skupni občinski upravi občin Sp. Podravja na Ptuju poskušalo formirati prav zaradi potencialne zaposlitve Davorina Ke-lenca. Po našem razkritju se to delovno mesto ni ustanovilo, Kelenc je nedavno odstopil tudi s funkcije občinskega svetnika, na kateri je bil od leta 1994. Vez Kelenc - Občina Gorišnica se tudi po odstopu s svetniške funkcije ni pretrgala. Podjetje Geodetske storitve Damir Kelenc (podjetje Davo-rinovega sina) zdaj opravlja storitev gradbenega nadzora na eni izmed investicij v občini Gorišnica. Odgovorni nadzornik je Davorin Kelenc. Pri vsem tem je najbolj nejasen postopek javnega razpisa oz. izbire izvajalca nadzora. Ko se je z izbranim izvajalcem gradnje podpisovala pogodba za izvedbo del, izvajalec nadzora ni bil izbran. Investicija se je nato nekaj časa izvajala brez nadzora, ki bi ga investitor v skladu z zakonodajo moral zagotoviti. Sicer pa Gorišnica še zdaleč ni edini primer, kjer se po naši zaznavi domnevno izvaja klientelistična praksa. Občine, kakor da prav poskrbijo, da se dela oddajajo podjetjem ali posameznikom, ki so blizu županom ali drugim občinskim vplivnežem. Na dolgo in široko bi se dalo pisati tudi o zaposlovanju kadra v enem izmed novih ptujskih javnih podjetij. A izbrancem, elitnemu krogu, se zdi, da delajo vse prav in po črki zakona. Da bi lahko bilo njihovo početje sporno oziroma celo nezakonito, niti nočejo (ali ne želijo) slišati. Mojca Zemljarič Slovenija v primežu najhujših oblik korupcije: sistemske, korupcije ustroja in belih ovratnikov Korupcija se pojavlja v različnih oblikah. Na najnižji ravni se srečujemo s cestno korupcijo, na nekoliko višji z upravno ter korupcijo belih ovratnikov, na še višji ravni s sistemsko korupcijo ter na najvišji s korupcijo ustroja. Cestna korupcija: ko imamo opraviti s klasičnimi kaznivimi dejanji dajanja in jemanja podkupnine v manjših zneskih, na primer pri prometnih prekrških in podobno (policisti, redarji). Po podatkih KPK je tovrstna korupcija v Sloveniji v primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami prisotna v sorazmerno majhni meri. »Opozarjamo pa, da obstaja nevarnost povečanja tovrstne korupcije, in sicer zaradi vse bolj prevladujočega občutka ljudi o skorumpira-nosti elit, nedelovanja sistema, slabih zgledov nosilcev javnih funkcij, zmanjševanja socialne varnosti in plač nekaterih poklicev v javnem sektorju,« poudarjajo na KPK. Upravna korupcija: ko so udeleženi prebivalci ter nižji uradniki (občinski, državni, upravne enote, inšpektorji). »V tem primeru govorimo o klasični kriminaliteti podkupovanja pri pridobivanju določenih dovoljenj ali pri upravnih postopkih. Med upravno korupcijo se umešča tudi nasprotje interesov v povezavi z zaposlovanjem in pridobivanjem poslov z državo ali lokalno skupnostjo. Pri tem ne gre za klasično podkupovanje, ampak za - Sloveniji zelo lasten - klientelizem in nepotizem. Slednji dve obliki korupcije (ki pogosto v širšem okolju sploh ni prepoznana kot korupcija in v mnogih oblikah ni niti inkriminirana) predstavljata po mnenju KPK v Sloveniji resno težavo.« Korupcija belih ovratnikov: ko gre za uradnike in nosilce javnih funkcij na ravni državnega zbora in ministrstev ali direktorje podjetij v javni (in tudi zasebni) lasti. Korupcija belih ovratnikov lahko ima značilnosti organiziranega kriminala in tako imenovane sistemske korupcije. »Tovrstna korupcija, ki je skozi posamezne primere v kazenskih postopkih v zadnjem obdobju začela dobivati tudi konkretne obraze, je v Sloveniji bolj prisotna, kot kaže statistika s področja kriminalitete. Gojišče korupcije belih ovratnikov je tesna povezava politike in interesnih skupin pri upravljanju kapitalskih naložb države, neenakega dostopa do finančnih virov bank v pretežni državni lasti, neurejenost financiranja političnih strank, široko polje nezakonitega lobiranja, kartelni dogovori pri velikih javnih naročilih in podobno. Omenjene oblike korupcije so v Sloveniji prisotne, vendar ne v bistveno večji meri od evropskega povprečja, vsekakor pa manj kot v mnogih drugih tranzicijskih državah,« navaja KPK. Je pa korupcija belih ovratnikov tesno povezana s tako imenovano sistemsko korupcijo in korupcijo ustroja, ki sta po mnenju KPK ena ključnih problemov Slovenije. Ker sistem ne vzpostavi mehanizmov, da bi se korupcija belih ovratnikov lahko zajezila. Po mnenju KPK (poročilo iz leta 2012) Slovenija koraka, da bi omejila sistemsko korupcijo, korupcijo ustroja in korupcijo belih ovratnikov, še ni naredila. Sistemska korupcija: zanjo je značilen prodor korupcije in koruptivnih praks v politične elite, ki delujejo v povezavi z gospodarskimi elitami ali ob njih, obenem pa vzpostavljajo pogoje, v katerih je vstop novih akterjev v politično in gospodarsko areno omejen ter nadziran. Vzpostavljen je sistem sorazmerno trajnih ekonomskih rent. Sistemska korupcija pomeni »ugrabitev države« v smislu prilagajanj zakonodaje in javnih naročil, ujetja državnega toka ter ključnih sektorjev gospodarstva. »Na tej ravni se srečujemo z modelom organiziranega kriminala. Gre za delovanje, ki je vzpostavljeno 'od zgoraj navzdol', v katerem postane delovanje upravnega ter političnega aparata načelom odvisno od nosilcev politične oblasti, ki obvladujejo tudi ključne segmente gospodarskega sistema.« Korupcija ustroja: pomeni, da predstavlja država aparat, ki spodbuja in ohranja ekonomske rente. Celoten ustroj družbe, politične arene ter gospodarske sfere je deformiran do te meje, da nadzor družbenih elit več ni mogoč. Tovrstna korupcija je dolgoročna, omejiti jo je mogoče zgolj s pretvorbo ključnih značilnosti sistema, z vpeljavo novih političnih in gospodarskih akterjev. Za vse navedene oblike korupcije velja, da se pogosto prelivajo. Kot že zapisano, sta po mnenju KPK sistemska korupcija in korupcija ustroja za Slovenijo resen problem. Vzpostavljeni sta po sistemu »od zgoraj navzdol«, ki zahteva lojalnost vseh sodelujočih akterjev. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 8. avgusta 2014 Slovenija, Podravje • Zakaj mora voda ostati javno dobro in kakšno kakovost vode imamo Milijoni evrov v prenove vodovodov V Sloveniji sta bili v obdobju 1997-2012 le dve leti (2006 in 2009), ko ni bilo prijav nalezljivih bolezni zaradi onesnažene pitne vode. Število prijavljenih obolelih v posameznem primeru je bilo med 34 in 263, skupaj pa 1.795. Število prijavljenih primerov je podcenjeno, saj vsi oboleli ne iščejo zdravniške pomoči, ocenjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. Po zakonu o vodah pa so celinske vode in vodna zemljišča v Sloveniji naravno vodno javno dobro, ki naj bi nikakor ne prišlo v pivatno last. Po letu 2006 dvakratni porast črevesnih okužb V okviru rednega spremljanja nalezljivih bolezni je bilo v letu 2012 poleg hidričnega izbruha tudi 12.475 prijavljenih primerov akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan, kar pomeni 17,5 odstotka glede na vse prijave nalezljivih bolezni (71.386 vseh prijav nalezljivih bolezni v Sloveniji leta 2012), so dejali na inštitutu. Po številu prijav so bile od leta 1997 do 2005 akutne črevesne okužbe, kjer povzročitelj ni dokazan, na drugem mestu, za noricami, od leta 2006 do 2012 je njihovo število močno naraslo in se izmenjujejo z noricami na prvem oziroma drugem mestu. Tudi pojavnost na 100.000 prebivalcev je v tem obdobju stalno naraščala, le z manjšimi znižanji v letih 2003, 2005 in 2009. Sicer pa se je pogostost črevesnih okužb v celotnem obdobju povečala za več kot dvakrat, z 270,8 v letu 1997 na 606,7 v letu 2012 . V primerih akutnih črevesnih okužb, kjer povzročitelj ni dokazan, obstaja po mnenju inštituta možnost okužbe s pitno vodo. Največ pesticidov in nitratov v vodi na SV in JV države Iz svojih virov pitne vode, ki niso zajeti v nadzor, se je v letu 2012 oskrbovalo okoli 150.000 prebivalcev, to je 7,3 odstotka, in ti praviloma ne poznajo kakovosti vode, ki jo uporabljajo kot pitno. Zlasti mali sistemi so v velikem deležu fekalno onesnaženi zaradi nezadostne ali neustrezne priprave pitne vode in pomanjkljivega nadzora, so prepričani na inštitutu. Ob tem so iz zdravstveno-preventivnega vidika najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ki s pitno vodo oskrbujejo 50-1000 prebivalcev. »Rezultati kemijskih preizkusov kažejo na onesnaženost pitne vode s pesticidi in nitrati predvsem na severovzhodu in jugovzhodu Slovenije. Problematična so tudi območja, ki se oskrbujejo s površinsko vodo. V malih sistemih tudi onesnaženost s fekalijami Pri malih sistemih oziroma oskrbovalnih območjih ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode. V letu 2012 je bilo pri rednih Foto: Črtomir Goznik Na Ptujskem več ukrepov prekuhavanja, na Ormoškem niti en Komunalno podjetje Ptuj je upravljavec vodovodnega sistema na območju 21 občin Spodnjega Podravja. Lani ni letos je bilo na območju izdanih šest ukrepov za prekuhavanje pitne vode: trije lani in trije letos. Od 1. do 5. februarja 2013 se je preventivni ukrep prekuhavanja izvajal v Sestržah v občini Majšperk, pri hišnih številkah od 41 do 56. Ukrep so izdali zaradi popravila poškodbe na cevovodu ob gnojni jami. Od 11. do 19. septembra je lani ukrep prekuhavanja pitne vode veljal za naselja Medvedce, Sestrže, Savinsko in Podlože (občina Majšperk), in sicer zaradi onesnaženja vode v javnem vodovodnem omrežju (JVO) iz zasebnega vodnega vira. Tretji ukrep v lanskem letu je bil izdan 11. novembra, veljal je štiri dni. Zaradi vdora površinske vode v vodohran Zavrč je bilo vodo treba prekuhavati v vzhodnem delu občine Zavrč, v naseljih Goričak, Zavrč in Turški Vrh. Od 8. do 10. aprila letos je bilo vodo zaradi večjih gradbenih posegov na vodovodnem omrežju na Mestnem trgu treba preventivno prekuhavati v starem delu Ptuja. Od 19. do 26. aprila je ukrep prekuhavanja veljal za naselji Markovci in Zabovci v občini Markovci, od 30. aprila do 15. maja pa za območje Puhove in Belšakove ulice, Budine in dela Spuhlje v MO Ptuj. Oba ukrepa (v občini Markovci in MO Ptuj) sta bila izdana zaradi onesnaženja JVO iz zasebnega vodnega vira. Komunalno podjetje Ormož upravlja vodovodni sistem na območju občin Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž in v delu občine Ljutomer. Lani in letos na celotnem območju ukrepa za prekuhavanje vode niso izdali. MZ preizkusih (3.449 odvzetih vzorcev) 15 odstotkov mikrobiološko neskladnih vzorcev, 6,7 odstotka zaradi bakterije E. coli, kar dokazuje fekalno onesnaženost pitne vode (torej onesnaženost vode s človeškim ali živalskim blatom). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij; v razredu s 50-500 prebivalci je bilo mikrobiološko neskladnih 32 odstotkov vzorcev, 16 odstotkov zaradi E. coli. V Kidričevem leta 2012 izmerili visoko vrednost atrazina Na splošno se v podzemni vodi znižuje tudi vsebnost pesticidov. Vendar v ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska dolina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost, nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standarde. »Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarma-cevtskih sredstev,« ugotavljajo na Agenciji RS za okolje. Tako je bilo v letu 2012 preseženim koncentracijam pesticidov iz- postavljenih 5 % prebivalcev (105.443 ljudi), predvsem na SV in JV Slovenije. Večinoma so nitrati preseženi na območju Zavoda za zdravstveno var- stvo Murska Sobota. Na agenciji so leta 2012 na merilnem mestu v Kidričevem izmerili visoko vsebnost atrazina, višja od standarda pa je bila njego- m Foto: Mojca Vtič O prenovi vodovodnih sistemov Občina Makole: »Glede na to, da trenutno izvajamo skupaj z občino Poljčane projekt na področju vodooskrbe, ki bo končan v letu 2015 in bo rešil večino osnovnih problemov na tem področju še pod perspektivo 2007-2013, za finančno perspektivo 2014-2020 še nimamo pripravljenih večjih projektov na tem področju,« je o investicijah v naslednjih letih dejal direktor občinske uprave občine Makole Igor Erker. Občina Poljčane: »Projekt vodooskrbe na območju občin Makole in Poljčane poteka, tako da v naslednji finančni perspektivi na tem območju nimamo kaj graditi,« je odgovoril poljčan-ski župan Stanislav Kovačič. petek • 8. avgusta 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 - čigava bo voda? va vsebnost tudi v Brunšviku in Šikolah. »V Kidričevem so vsebnosti atrazina mnogo višje od vsebnosti njegovega raz-gradnega produkta, kar kaže na dotok svežega atrazina v podzemno vodo,« so opozorili na agenciji. Atrazin je organsko kemično sredstvo, ki se je uporabljalo za zatiranje večine širokolistnih plevelov in trav v kmetijstvu, pri pogozdovanju in drugi nekmetijski dejavnosti. V Sloveniji je v celoti prepovedan od leta 2003. Rezultati spremljanja pesticidov v podzemni vodi kažejo, da njihova pravilna uporaba ne predstavlja večjega tveganja za kakovost podzemne vode. Tako je cilj agencije izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov pri uporabi predvsem fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa zagotoviti, da pristojne inšpekcije pra- vočasno ukrepajo v primeru prekomernega onesnaženja podzemne vode. Voda mora ostati javno dobro Ptujski mestni svetniki so na zadnji redni seji iztekajočega se mandata sprejeli sklep o zavarovanju lastništva vodnih virov v MO Ptuj. Podoben sklep naj bi kmalu sprejele Na bistriškem ukrepi za prekuhavanje redki Ukrep o prekuhavanju vode je Komunala Slovenska Bistrica v letu 2013 izdala enkrat - za območje občine Oplotnica. Vzrok za izdajo ukrepa je bila močna odjuga, ki je vplivala na kvaliteto plitvih površinskih vodnih virov. Na drugih šestih vodovodnih sistemih ukrepa v letu 2013 ni bilo; tudi v letu 2014 ukrepa še ni bilo treba izdati. Komunala Slovenska Bistrica oskrbuje z vodo 60 odstotkov prebivalcev občine Slovenska Bistrica. Preskrba s pitno vodo na območju Komunale Slov. Bistrica poteka iz podtalnice Dravskega polja, pohorskih izvirov, izvirov zakraselega Boča ter potoka Bistrica. Pomanjkanje zadostnih količin kakovostne pitne vode pričakujejo predvsem zaradi vodnih virov, ki so odvisni od padavin, to pa je 80 odstotkov vseh pohorskih vodnih virov. »Nujen bo celovit ukrep, katerega cilj je ureditev sistema za zagotavljanje zadostnih vodnih količin, pa tudi za zagotavljanje celovitih ukrepov za varstvo pred škodljivimi posledicami kmetovanja,« so prepričani na bistriški komunali. Posledice kmetovanja so vidne predvsem na kakovosti vode v sistemu Oplotnica-Kebelj, kjer je bilo odvzetih 28 mikrobioloških vzorcev, od tega jih je bilo 11,7 odstotka fekalno onesnaženih. Občino Poljčane s pitno vodo oskrbuje OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina. Kot so sporočili, niso v lanskem letu in tudi ne letos izdali nobenega poziva za prekuhavanje vode na območju Poljčan. Glede na poročilo o pitni vodi 2013 za OKP Rogaška Slatina je bilo v minulem letu povišano število bakterij med drugimi v sistemih Rogatec-Poljčane in Studenice-Poljčane; pri slednjem so zasledili tudi vsebnost bakterije E. coli, torej je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano v vzorcu vode zaznal fekalno onesnaženost. MV 11—11 Vodovarstveno področje Najožje »odovarst»eno obmečje-l 112- razlitje sporočite takoj jtl,66 kmf Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje bo zavarovalo lastništvo vodnih virov Župan Štefan Čelan: „ V MO Ptuj smo v občinski upravi in v mestnem svetu z dejanji dokazali, da se zavedamo pomena javnih dobrin, ki ne smejo nikoli postati last ozkih kapitalskih elit. Ni jih namreč malo, ki bi želeli privatizirati vse naravne vire, kot so voda, zemlja, zrak. Poznam razmišljanja največjih zasebnih fanatikov, ki bi celo za sončno svetlobo ljudem najraje namestili števce in jim ta naravni vir tudi zaračunali. Zato sem vesel, da smo sprejeli sklep, ki odločno nasprotuje privatizaciji vodnih virov. Žal smo temu procesu v mnogih državah sveta že priča.« Stanislav Glažar, župan občine Hajdina: „Glede na lokacijo večine globinskih vodnjakov, ki so na območju občine Hajdina, je sprejem ustreznega sklepa logična posledica. Dostop do varne pitne vode je povezan s pravico do življenja. Pitna voda na našem območju še ne predstavlja problema, vendar pa privatizacija vodnih virov postaja z rastjo prebivalstva, političnimi in ekstremnimi naravnimi pojavi vse bolj aktualna tema. Vsekakor bomo podprli Evropsko državljansko pobudo proti privatizaciji vodnih virov." Vlado Čuš, Zeleni Slovenije: „Zeleni Slovenije ugotavljamo, da je vodna stroka v Sloveniji razdrobljena, horizontalna povezava resorjev, odgovornih za vodo in naravne vire, pa je pomanjkljiva in brez osebne odgovornosti. Potreben je nov inovativni pristop pri porabi vode v gospodarske dejavnosti, ki lahko da številna nova zelena delovna mesta. Mora pa voda ostati osnovna človekova pravica. Zeleni jo želimo zapisati v Ustavo RS kot pravico vsakega gospodinjstva do zdrave pitne vode iz pip. Na Ptuju veliko premalo denarja vlagamo v vodne izgube iz vodovodnega sistema, prav tako premalo denarja namenjamo izboljšanju kakovosti pitne vode. Dotrajane in zdravju nevarne azbestne cevi so potrebne zamenjave, večjo skrb moramo hkrati usmeriti v izboljšanje površinske vode. Zavzemamo se za vzpostavitev regijskega integralnega vodovodnega sistema, ki bo zajel centralno strokovno vodenje celotnega vodnega sistema od rek, jezer, potokov, podtalnice, preskrbe s pitno in tehnološko vodo, zaščite kakovosti vode pa vse do namakanja in obrambe pred poplavami. Sredstva za te projekte pa je mogoče pridobiti iz kohezijskega sklada." Jožef Kokot, župan občine Gorišnica: „Tudi v občini Gorišnica bomo z občinskim dokumentom zaščitili lokalne vodne vire. Sprejeli ga bomo skupaj z občinskim podrobnim načrtom predvidoma že konec avgusta." Alojz Kaučič, župan občine Juršinci: „O zaščiti lokalnih vodnih virov bo odločal novi občinski svet, do lokalnih volitev namreč več ne načrtujemo sej sveta občine v iztekajočem se mandatu. Zagotovo pa bo ta zaščita ena od prednostnih nalog novega mandata lokalne politike." Janez Jurgec, župan občine Cirkulane: „Zdrava pitna voda mora biti dostopna vsem, to je ustavna pravica vseh državljanov, nobeden si je ne more lastiti. V občini Cirkulane bomo podobno kot v ostalih spodnje podravskih občinah z občinskim dokumentom zaščitili lokalne vodne vire." Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: „Voda mora ostati v absolutni javni lasti. O tem dileme ne more biti. Občina Kidričevo bo sklep o zaščiti lokalnih vodnih virov zagotovo sprejela." Andrej Čuš, poslanec DZ RS: „V preteklem sklicu DZ je bilo vloženih ogromno naporov ter dela za spremembo Ustave RS, s čimer bi vanjo zapisali pravico do pitne vode. Dolžnost naslednjega mandata bo tudi ta, da se v Ustavo zapiše pravica do oskrbe s pitno vodo. Slovenci spadamo med 15 % ljudi na našem planetu, ki živijo v vodnem izobilju, v Sloveniji dobesedno živimo na tem bogastvu, saj kar 97 % vode, ki jo spijemo, črpamo iz podtalnice ter se po količini vode na prebivalca uvrščamo med prvih dvajset držav na svetu.« Tanja Fajon, evropska poslanka: „Zagovarjam vodo kot javno dobro in dostop vode kot nujno človekovo pravico. Vztrajno se bom zavzemala, da voda ne postane tržno blago. V slovenski javnosti sem lani večkrat podrobno pojasnjevala, kaj je takrat prinašala sporna direktiva Evropske komisije o koncesijah. Vesela sem, da je ta vodo po vseevropski akciji kot javno dobrino iz slednje izvzela. Za javne dobrine velja, da so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, ki so določeni v zakonu. Kakšna bo lastninska in pravna ureditev vode, je in mora ostati v domeni držav članic EU. Sicer pa sem se že pred časom podpisala tudi pod prvo evropsko državljansko pobudo, da se na ravni EU uvede zakonodaja, ki bo vodo opredelila kot človekovo pravico." tudi druge občine na območju Spodnjega Podravja. Z njim je mestni svet podprl Evropsko državljansko pobudo proti privatizaciji vodnih virov iz leta 2012, soglaša pa tudi z uvedbo ustreznih postopkov, ki bodo potrebni za ohranitev statusa vodnih virov kot javno dostopne dobrine in da se ta pravica zaščiti v Ustavi RS. Sklep o zavarovanju lastni- štva vodnih virov v MO Ptuj so ptujski mestni svetniki sprejeli na pobudo svetniške skupine SD. Kot je povedal Miran Meško, je bila ta njihova pobuda prvič predstavljena pred letom in pol, v času, ko so v nemškem parlamentu prvič sprejeli možnost vstopa privatnega kapitala in odkupa vodnih virov ter upravljanje fizičnim osebam oz. pravnim osebam zasebnega prava. Ta možnost je bila pred tem potrjena tudi v Evropski komisiji. SD so se že takrat v svoji pobudi zavzeli, da bi zaščito vodnih virov opredelili vsaj na lokalni ravni ter se pridružili vseslovenski pobudi o tem, da vodni viri ostanejo nacionalno javno dobro. Pravico do pitne vode pa je treba zapisati tudi v ustavo RS. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • S. avgusta 2Q14 Prireditvenik Petek, 8. avgust 17:00 Rogoznica, Dom krajanov: spominska svečanost ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem 19:00 Juršinci, šotor: 20. praznik občine Juršinci, Noč pod topoli, veselica z ansamblom Pop Design in DJ-i 19:00 Ormož, park: festival O.F.A.K, doživetja v parku, capoeira, 21.00 Funky friday, Zlatko in optimisti... 21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa, Krogi, ob 23.00 Samo bog odpušča 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPS, 3 O Clock Sobota, 9. avgust !:OO Ormož, park: festival O.F.A.K, do 13. OFAKAFANA, ob21.00 My House my Castle Sakušak, muzej: Srečanje članov Društva rojaka Janeza Puha - vožnja s starodobnimi vozili na območju občine Juršinci Grajenščak, posestvo KS Ptuj: Tradicionalna postavitev klopotca z vinogradniškimi igrami, ob 9. uri pohod na klopotčevanje, Cetrtna skupnost Grajena Gorca, etnološki muzej: 9. tradicionalna postavitev klopotca, Turistično društvo Podlehnik Juršinci, Kulturni center: Osrednja občinska proslava z odprtjem razstave Društva gospodinj Marta in slikarske razstave Klementine Erhatič iz Zagorcev Juršinci, šotor: 20. praznik občine Juršinci, Noč pod topoli, veselica z ansamblom Donačka, ob 14.00 srečanje gasilk podravske regije - igra ansambel Smile Band Slovenska Bistrica, grad: Prireditev ob 20-letnici vinogradniškega društva Ritoznoj, Društvo vinogradnikov Ritoznoj 21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa, Najini otroci, ob 23.00 Gravitacija, 10.00 v Mestnem kinu, Kino vrtiček: Cirkus 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest KPS, Dejavu Duet, The Swing Tones, The Swing Story 1O:OO 11:OO 15:OO 18:OO 19:OO 19:OO Nedelja, 10. avgust Î:OO Stara Gora: 10. razstava kmetijsketehnike in 10-letnica društva Oldtimer Stara Gora, do 16. ure Juršinci, cerkev: Farno žegnanje pri sv. Lovrencu Juršinci - maša in blagoslov novih pridobitev v župniji, po maši pogostitev pred cerkvijo 21:00 Ptuj, grajsko dvorišče: Kino brez stropa, zatvoritev, Neskončna lepota 1O:3O Torek, 12. avgust 13:15 18:OO Kidričevo, pred osnovno šolo: II. poletna delavnica za otroke, mlade in starše (pohod po učilnici Strnišče, športne dejavnosti, kreativne dejavnosti), ob 19. uri Kino na prostem v Parku mladosti, Neformalna skupina mladih Sosednji prijatelji Kidričevo Zavrč, dvorana: Meja, ki je ni, (Skoraj) vsa arheologija Zavrča, predavanje (Marija Lubšina Tušek, dr. Martina Blečič Kavur, dr. Boris Kavur), Občina Zavrč Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Sesti glasbeni festival Arsana, Eksplozija glasbene umetnosti na Ptuju, Glasbeni koncert na dvorišču minoritskega samostana, Vrhunec večera - Prifarski muzikanti s prijatelji, nastopata tudi glasbeni legendi, Lado Leskovar in Marija Ahačič Polak. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša "1 GP PROJECT ING PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.o.o. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol,net kfam Mßth z* pnadk M&Újm občm KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ Z VAMI OD SETVE DO ŽETVE 0 Žitarice Kmetijske pridelke Živino Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN! EU v oskrbo s pitno vodo vložila 22 milijard evrov Okvirna direktiva EU o vodah potrjuje, da „voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak je dediščina, ki jo je treba varovati, braniti in obravnavati kot tako". Od leta 2007 do leta 2013 je EU za naložbe v infrastrukturo in dela, povezana z oskrbo s pitno vodo, namenila skoraj 22 milijard evrov. V 345. členu Pogodbe o delovanju EU je jasno določeno „načelo nevtralnosti" glede lastninsko pravne ureditve v državah članicah. V okviru nove finančne perspektive 2014/2020 bo EU več kot tri milijarde namenila za izvajanje ukrepov, ki so povezani s prehrano, od tega je program dostopa do oskrbe z vodo, sanitarnih storitev in higiene eden od najpomembnejših. Voda ne sme postati predmet dobička Po zakonu o vodah so celinske vode in vodna zemljišča v Sloveniji naravno vodno javno dobro. Po ustavi RS se lahko na javnem dobru pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. „Pitna voda v našem delu sveta za zdaj še ne predstavlja problema. Čeprav je nizka cena lahko problematična predvsem s stališča spoštovanja pitne vode in varčevanja z njo, pa po drugi strani višanje cene vedno ogrozi najranljivej-še predstavnike družbe. Voda ne sme biti predmet dobička, ampak mora biti na razpolago vsem ljudem. Uporabniki moramo spremeniti odnos do vode, zmanjšati njeno rabo, iskati in implementirati načine za optimalen izkoristek ter sisteme za zajem deževnice, recikliranje odpadnih voda in podobno," so ob sprejemu sklepa o zavarovanju lastništva vodnih virov v MO Ptuj še izpostavili v mestnem svetu. V tujini posledice privatizacije vodnih virov že vidne Janko Širec, direktor KP Ptuj je o privatizaciji vodnih virov povedal: „Kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe zagotovo stojimo na stališču, da naj vodni viri ostanejo v javni lasti. Voda je primarna dobrina. Njena dostopnost ne bi smela biti pogojena z različnimi kapitalskimi možnostmi in priložnostmi. Eliminirati moramo možnost, da bi bila voda »tržno« blago in dostopna za premožnejše družbene sloje. Posamezne države so v preteklosti pospeševale privatizacijo vodnih virov, češ da bodo koncesionarji v zasebni lasti bolje upravljali vodne vire in celoten vodovodni sistem, sedaj pa pospešeno sanirajo napake iz preteklosti in se trudijo, da bi voda postala javna last. Velika Britanija npr. je za oskrbo z vodo odprla trg leta 1989. Odprodala je podjetja v državni (javni) lasti, in to za nižjo vsoto, kot je bila tržna vrednost podjetij. V desetih letih od odprodaje se je cena oskrbe s pitno vodo povišala za skorajda 50 %, medtem pa so profiti koncesionarjev - zasebnih upravljavcev, narasli do 150 %. Vodovodna omrežja pa so bila slabo vzdrževana ter poslabšala se je kakovost vode. Osebno menim, da se je pametno na napakah drugih nekaj naučiti in jih ne ponavljati, dobre izkušnje, tudi iz zahodnega sveta, pa nadgraditi. V tej smeri je bilo lastniško preoblikovano tudi Komunalno podjetje Ptuj, d. d., ki je danes v 100-odstotni javni (občinski) lasti. Strinjamo se, da morajo lastniki (občine) in različne nacionalne inšpekcijske službe tako organizirana podjetja pri izvajanju svoje dejavnosti dosledno nadzorovati. Na drugi strani pa je treba na državni ravni najti rešitev za tiste socialno ogrožene državljane, ki dejansko ne morejo poravnavati stroškov dobavljene vode, saj izvajalcu stroški distribucije nastajajo. Na primeru Velike Britanije so v takšnih primerih sledili takojšnji množični odklopi, mi pa se ukvarjamo z dolgotrajnimi postopki (ne) izterjav." Majda Goznik, Mojca Vtič, Mojca Zemljarič Andreja Belšak: »Menim, da je pitna voda na ptujskem območju dobre kakovosti, sploh kar se tiče okusa. Prejšnji mesec sem bila v Ljubljani in sem v lokalu poleg kave dobila kozarec vode. Bila je tako neokusna, da je niti nisem mogla spiti. Med našo in njihovo vodo je v okusu ogromna razlika. Naša je zagotovo boljša.« Andreja Bezjak: »Kakovost pitne vode na Ptuju je po mojem mnenju dobra. Vode v plastenkah ne kupujemo, saj je voda iz javnega vodovoda čisto ustrezne kakovosti. Je pa res, da imamo trdo vodo in je v njej precej vodnega kamna.« jm '4 Janko Polajžer, Makole: »Voda je v redu. Še boljša pa je v gorci, saj točno vem, kje izvira, kje teče in da res ni nobene kmetije okoli in zato ne more priti do onesnaženja.« Jože Rak, Makole: »Odlično vodo imamo. Se ne spomnim, da bi imeli v zadnjem času kakšne težave z njo.« Ptuj • Novo obdobje Park hotela Rakuša novi lastnik Park hotela Podjetje Igorja Rakuša Strelski center Gaj je na dražbi za 412.000 evrov oz. za skoraj 100.000 evrov več od izklicne cene kupilo hotel na koncu Prešernove ulice. Na prvi in drugi dražbi ni bilo nikogar, na tretji dražbi so bili trije dražitelji, ob Rakuši še Amadeus in kupec iz Domžal. Kot je ob dnevu odprtih vrat povedal Rakuša, hotel začenja novo obdobje pod svojim prvim imenom - Park hotel. Kratko obdobje pod imenom Leonardo da Vinci se ni obneslo. Recepcija hotela je že vzpostavljena, vodjo hotela, skupaj z drugim osebjem, pa še iščejo. V 15 sobah ima hotel skupaj 34 ležišč. Njegovo vizijo in strategijo z dodano vrednostjo bo napisal njegov vodja, zato razpisa še niso končali. Ključen je kader, ki bo znal hotel uspešno umestiti v domači in mednarodni prostor, Foto: Črtomir Goznik Hotel Park je na dražbi kupil Strelski center Gaj Igorja Rakuša. poudarja Igor Rakuša. Potem ko so v Strelskem centru Gaj pridobili pokrite površine in strelsko sezono podaljšali na celo leto, bodo lahko s svojimi gosti v bistveno večjem delu kot že doslej polnili nočitveni del. V okviru letošnjega svetovnega pokala so s svojimi gosti v regiji ustvarili 12.000 nočitev. Prihodnje leto bodo gostitelji evropskega prvenstva. Na Ptuju, je prepričan Igor Rakuša, se bo treba resneje lotiti turizma. Vsaj po njegovih podatkih je turizem na Ptuju mrtev. Pred odprtjem Park hotela so na mejnem prehodu v Šentilju, kjer ljudje kupujejo vinjete, razdelili dva tisoč letakov, da bi ujeli vsaj del tranzita oz. individualne goste in jih pripeljali na Ptuj. Niti en gost se ni ustavil pri njih. Trudijo se tudi, da bi vzpostavili tudi nekdanje hotelske povezave. Predvsem pa si želijo vzpostaviti uspešno zgodbo v povezavi z gradom in mestom, ne stavijo samo na svoje goste oz. poslovni del. MG petek • 8. avgusta 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 Juršinci • Ob 20. občinskem prazniku Za letos končali večje investicije Že od srede minulega meseca pa vse do prvega tedna v avgustu v čast 20. občinskega praznika v občini Juršinci potekajo številni kulturni in družabni dogodki. Vrhunec praznovanja pa bo to soboto, 9. avgusta, ko bo v Kulturnem centru Juršinci potekala osrednja občinska proslava s podelitvijo občinskih priznanj in odlikovanj. Zaključna prireditev Farno žegnanje pri Sv. Lovrencu pa bo naslednji dan, v nedeljo. Prvi mož občine Juršinci Alojz Kaučič je ob tej priložnosti ocenil delovanje v minulem letu in izpostavil večje investicije. IVAN SLAČEKsp. Dragovie 10.2256Juriinci TEL.: 02/754 60 20. faks: 02/754 0021 GSM: 041/697180 «*mail; slacek.ivan^sioLnei www.3lacek-zidarstvo.si Cenjenim strankam, občankam ter občanom čestitamo za praznik občine Juršinci. Hvala za izkazano zaupanje! Priporočamo se z gradbenimi storitvami! Po besedah župana Kaučiča med večje investicije v zadnjih letih zagotovo spada 930.000 evrov težak projekt, in sicer izgradnja kanalizacijskega sistema skupaj s čistilno napravo v naselju Gabrnik. Občina je investicijo izvedla z evropskimi sredstvi v višini 630.000 evrov. Med večje projekte sodi tudi nadgradnja Vrtca pri OŠ Juršinci v vrednosti 510.000 evrov, 220.000 evrov vredna energetska sanacija OŠ Juršinci in izgradnja celotne komunalne infrastrukture v novem naselju Juršincev. Najzahtevnejši projekt, ki so ga izvedli doslej, pa je bila sanacija plazu v Bodkovcih. Po besedah župana občine Juršinci Alojza Kaučiča bi bilo v prihodnje med drugim nujno potrebno zagotoviti širokopasovno omrežje ter urediti gospodarsko poslopje pri cerkvi, ki kazi videz kraja. JURŠKVC/ Tu je mesec avgust in v občini Juršinci spet praznujemo. To bo že naš 20. praznik. Od lanskega praznika do letošnjega je občina bogatejša za nove velike pridobitve in menim, da je naše praznovanje upravičeno. Občankam in občanom ob prazniku čestitam in želim prijetno praznovanje. Vljudno vas vabim na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, ki bo v soboto, 9. avgusta 2014, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Vaš župan i JI Alojz Kaučič J Kot je povedal župan, sta v teku dve investiciji. »Pripravljamo se na izgradnjo lokalne ceste, in sicer širitve in pre-plastitve ceste v vasi Rotman. V gradnji pa je primarni vod iz centra Juršincev na vrh -proti kmetiji Toplak, ki bo zagotavljal hidrant za potrebe te velike kmetije, hkrati pa bo vod za napajanje pokopališča. Vrednost investicije je 37.000 evrov,« je pojasnil župan Ka-učič in še dodal, da bi s tem letos končali večje investicije. Potreba po optiki in še marsičem Sicer pa bi bilo v prihodnje po besedah župana nujno zagotoviti širokopasovno omrežje - optiko, urediti gospodarsko poslopje pri cerkvi, ki kazi videz kraja, in finančno pomagati domačim društvom. »Nujno potrebno bi bilo dobiti kakšno investicijo, ki bi omogočila nova delovna mesta in tudi končno urediti lastništvo s cerkvijo - glede površin, ki so pri lovskem domu in so v lasti cerkve ter urediti prenos lastništva pokopališča na občino,« je povedal župan Kaučič. Poudaril je še, da je izredno ponosen na tri leta star dom za ostarele ter na obnovljen kulturni center, v katerem ima sedež šest društev. »Ponosni smo tudi na preurejen zdravstveni dom, v katerem delujejo zdravnik, zobozdravnik in lekarna, na športno dvorano, ki sedaj služi namenu, in na to, da smo celotni naselji Juršinci in Gabrnik pokrili s kanalizacijskim omrežjem,« je še pripomnil župan. Monika Levanič M a tijc^i^^^? Zagorci 83, 2256 Juršinci gsm 041 603 927 Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Juršinci! Foto: ML Prometna varnost • Načrtovana reorganizacija izpitnih centrov buri duhove Odločno proti ukinitvi Izpitnega centra Ptuj Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) MO Ptuj je že junija lani obravnaval informacijo o nameravani ukinitvi Izpitnega centra Ptuj; ker usoda ptujskega centra še vedno ni jasna, so sprejeli sklep, da temu odločno nasprotujejo, saj imajo v Ptuju vse pogoje za samostojni izpitni center tudi v prihodnje. Kot je pojasnil predsednik omenjenega sveta Franc Kozel, so informacijo o reorganizaciji in ukinitvi nekaterih izpitnih centrov po Sloveniji zasledili v medijih. Do sedaj naj bi bilo že odločeno, da na Jesenicah, v Trbovljah in Velenju v prihodnje ne bodo več izvajali preskusov znanja kandidatov za voznike motornih vozil. Med vzroki, ki jih omenjajo za ukinitev izpitnih centrov naj bi bile ugotovitve, da v nekaterih izpitnih centrih nimajo vzpostavljene ustrezne prometne infrastrukture, zato naj bi bili v prihodnje izpitni centri samo tam, kjer je omogočeno preverjanje vseh elementov varne vožnje. Dopis podpisali vsi župani Ker še vedno ni povsem jasno, kaj naj bi se zgodilo z izpitnim centrom v Ptuju, so na seji SPVCP MO Ptuj soglasno sprejeli sklep, da odločno nasprotujejo morebitni ukinitvi Izpitnega centra Ptuj, saj ta razpolaga z idealno prometno infrastrukturo za izobraževanje voznikov. Na Ministrstvo za infrastrukturo in okolje ter na Agencijo RS za varnost prome- ta so poslali protestni dopis, v katerem so odločno proti ukinitvi Izpitnega centra Ptuj, s podpisi županov vseh občin na območju UE Ptuj. »V delo je zajeta obnova severnega, južnega ter zahodnega dela fasade na starem delu objekta; na zahodnem delu se bo izvedla tudi toplotna izolacija, obnovljeni bodo žlebi in odtoki za meteorne vode na vseh treh straneh objekta,« je pojasnil župan Ormoža Alojz Sok in še dodal, da so vzhodno stran objekta, na kateri so okrasne štukature, obnovili že lani. Izvajalec del je IO gradnje, d. o. o., iz Maribora, ki je bil izbran na podlagi javnega razpisa. Vrednost celotne investicije znaša 63.264,55 evra, ob- V osnutku novega Pravilnika o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita za voznike motornih vozil je namreč razvidno, da naj bi Izpi- čina pa jih bo krila iz lastnih sredstev. Kljub tokratni obnovi pa dela na osnovni šoli še niso končana. Kot je namreč pojasnil župan, bo naslednje leto nujno potrebna energetska sanacija novega dela objekta. »Šola je stara in je pač v stanju kot vsi stari objekti. Stari del bo tako v celoti obnovljen. Za novi del pa se pripravlja energetska sanacija. Nujno je namreč zamenjati kotel za centralno ogrevanje,« je še dejal župan. Monika Levanič tni center Ptuj kot samostojno enoto ukinili in ga priključili Izpitnemu centru Maribor. Za kandidate, ki opravljajo vozniški izpit na Ptuju, se sicer ne spremeni nič, saj bodo lahko še naprej opravljali teoretični in praktični del (razen za avtobus) na Ptuju. M. Ozmec Velika Nedelja • Obnova osnovne šole V šolsko leto z novo podobo Učenci Osnovne šole Velika Nedelja bodo v novo šolsko leto zakorakali v obnovljeno šolo. Sredi minulega meseca so namreč začeli obnovo OŠ Velika Nedelja v vrednosti dobrih 63.000 evrov, ki jih bo občina Ormož krila iz lastnega žepa. Končanje del je predvideno konec avgusta. Foto: ML Obnovitvena dela na Osnovni šoli Velika Nedelja so v polnem teku. Po besedah župana Soka pa bo prihodnje leto nujno potrebno izvesti še energetsko sanacijo novega dela objekta. S Štajerski Podjetništvo petek • S. avgusta 2Q14 Slovenija, Podravje • Milijoni evrov se kujejo v notarstvu Kje in kateri notarji zasluzijo največ V Sloveniji deluje 91 notarjev, ki so lani skupno ustvarili 23,3 milijona evrov prometa. Največ dohodkov 835.409 evrov je v letu 2013 imela notarska pisarna Mira Košaka v Ljubljani. Najmanj denarja pa je 69.176 evrov v minulem letu ustvarila notarska pisarna Zlatke Repolusk v Radljah. Med notarji v Podravju je po višini dohodkov najvišje notarka Ines Bukovič iz Maribora s 535.068 evri, sledi ji Andrej Šoemen s Ptuja s 381.147 evri. Na območju Podravja deluje 14 notarjev. Devet jih ima pisarne v Mariboru, po en v Lenartu, Ormožu in Slovenski Bistrici ter dva notarja na Ptuju. Število in sedeže notarskih mest določi ministrstvo za pravosodje tako, da pride najmanj eno notarsko mesto na območje okrajnega sodišča. Na območjih z več prebivalstva ter intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem se glede na obseg notarskega poslovanja določi število notarskih mest tako, da pride najmanj po en notar na vsakih dvajset tisoč prebivalcev. Notarji sicer opravljajo svoje poslovanje za vse območje celotne Republike Slovenije, razen v primeru hipotek, kjer je pristojen notar, kjer ne- premičnina leži. Cene notarskih storitev so določene v notarski tarifi, ki jo je določil minister za pravosodje. Notarska tarifa vsebuje tudi določbe o zvišanju (v primeru uporabe tujih pravnih virov, posebnih strokovnih znanj ali tujega jezika) in znižanju ali odpustitvi predpisanega zneska (če je oseba v hudi premoženjski stiski in pri poslu ni udeležena oseba, ki je plačila zmožna). Dogovor o višini cene, ki bi ga notar sklenil v nasprotju z določili notarske tarife, je neveljaven. Če stranka ne soglaša z odmerjeno ceno, lahko zahteva mirno poravnavo spora pri Izvršnem odboru Notarske zbornice Slovenije. Prva pravna informacija o no- tarskih storitvah pa je pri notarju za občane brezplačna. Notarji zaposlujejo pribliZno 300 oseb Glede »plače« in obdavčitev ima notar podoben status kot samostojni podjetnik. Plačuje si prispevke, dohodnino oziroma davek iz opravljanja dejavnosti. »Pri notarju zaposlene osebe pa so običajni delavci, ki prejemajo plačo v višini, za katero so se dogovorili z notarjem, saj višina le-teh ni nikjer predpisana. Notar zaposlenim izplačuje tudi vse druge dodatke, ki jim pripadajo po zakonu (regres, prehrana, prevozni stroški ...),« je povedala o plačilu zaposlenih Marjana Tičar Bešter, predsednica Notarske zbornice Slovenije. Po njeni oceni je pri notarjih trenutno zaposlenih približno 300 oseb, od tega 49 notarskih pomočnikov. Prihodki notarja torej predstavljajo rezultat dela notarjev in tudi zaposlenih v notarskih pisarnah in niso primerljivi z zaslužki javnih uslužbencev in drugih funkcionarjev. Mojca Vtič r Podatki o prihodkih notarskih pisarn v letu 2013. V razpredelnici so navedeni podatki o bruto prihodku - celotnem prometu posamezne notarske pisarne. Mesto glede na prihodek Ime in priimek Prihodki 2G13 1 Miro KOŠAK, Ljubljana SS5.4G9 2 Jože SIKOŠEK, Ljubljana 646.211 3 Nada KUMAR, Ljubljana 615.854 4 Uroš KOS, Ljubljana 5S2.192 5 Marina RUŽIČ TRATNIK, Ljubljana 561.938 6 Ines BUKOVIČ, Maribor 5S5.G68 7 Stane KRAINER, Radovljica 484.111 8 Marija MURNIK, Kranj 419.16G 9 Gregor KOVAČ, Celje 411.682 10 Nataša ERJAVEC, Ljubljana 395.911 11 Andrej ŠOEMEN, Ptuj 381.141 12 Romana GAJŠEK, Murska Sobota S1G.41S 13 Branka BRADEŠKO, Kamnik 366.418 14 Breda HORVAT, Maribor S66.G4G 21 Ksenija KOŠAR BRATUŠA, Maribor 348.921 32 Stanislav BOHINC, Maribor 28G.614 40 Jožica ŠKRK, Slovenska Bistrica 252.568 41 Gorazd ŠIFRER, Maribor 25G.431 49 mag. Darinka KOBALEJ ŠTEHARNIK, Maribor 229.2G3 58 Dušica KALINGER, Maribor 191.931 59 Uroš MARGUČ, Slov. Konjice 191.581 66 Edita ŠPITALAR, Maribor 162.689 72 Miloš LEŠNIK, Lenart 148.5G9 78 Marija ŠKOVRLJ, Ptuj 13G.3G4 83 Alojz Slavko KEČEK, Ormož 1G1.193 87 Boris KOSI, Maribor 94.253 Vir: Notarska zbornica Slovenije Notar odgovarja z vsem svojim premoženjem za napake Notar torej od celotnega zneska prihodkov svoje notarske pisarne plačuje svoje zaposlene, plača vse stroške v zvezi s poslovanjem. »Plača tudi vrhunsko računalniško opremo, ki je nujna, da notar strankam zagotavlja vse storitve, ki jih po zakonu mora, zavarovanje odgovornosti za škodo, povzročeno z delom, ustrezni prostori za arhiv (železna blagajna, ognjevarne omare), predpisane notarske listine in vpisnike ter vse ostale pisarniški stroške,« je naštevala predsednica zbornice. Prihodek notarja pa ne obsega zgolj sestavljanja javnih listin, temveč tudi sestavljanje zasebnih listin. Slednje lahko oseba sestavi sama, notar ali pa kdo drug, »Ta del zaslužka je seveda odvisen od notarjeve marljivosti, prizadevnosti in zaupanja strank. Od zneska prihodkov, zmanjšanih za vse zgoraj navedene kategorije, notar izpolni še svojo obveznost do države, torej plača davek od dejavnosti oziroma dohodnino v višini 50 odstotkov,« je še dejala predsednica. Izpostavila je tudi osebno odškodninsko odgovornost notarjev, kar jih razlikuje od drugih zaposlenih v javnih službah. »Notar odgovarja z vsem svojim premoženjem za morebitne napake pri svojem delu,« je opozorila Tičar Bešterjeva. V_J Ptuj • Leto dni od odprtja prenovljene dominikansk Uspavana lepotica Ob koncu lanskega poletja (21. septembra) je bila v Ptuju odprta prenovljena dvorana ga dogajanja ob evropskem letu kulture 2012, ki pa se je do takrat Ze zdavnaj izpelo spravljenega in v klet pospravljenega arheološkega bogastva ... Kongresno-kulturni center v dominikanskem samostanu, kot se sedaj uradno imenuje dominikanski kompleks, še zdaleč ni obnovljen, saj se posamezne faze obnove z vedno novimi roki za dokončanje vlečejo in podaljšujejo v neskončnost. In seveda dražijo. Številkam o stroških obnove, ureditve in posodobitve samostana - zvečine zelo optimistično nerealnim - nihče več ne verjame; račun bomo pač plačali, ko bo delo končano... Ob bližnji obletnici konca prve faze obnove dominikanskega samostana, ki ga je okronalo odprtje dvorane, in po pol leta vodenja tamkajšnjega kongresno-kulturnega centra, smo se pogovarjali z vodjem centra Danielom Tementom (ki to delo opravlja v polovičnem delovnem času), dva od vidnejših sooblikovalcev ptujskega kulturnega utripa pa smo povprašali o njunem videnju izrabe dvorane v dominikanskem samostanu. Pol leta bo že, odkar ste bili izbrani za vodjo kongresno-kulturnega centra v dominikanskem samostanu. S kakšno vizijo ste se lotili tega dela, kako ste videli izrabo novega ptujskega prireditvenega prostora? "Vizijo je v jedru določal že prenovljeni kompleks in njegovo polno ime, ki je povezano z zahtevo po vrsti in pomembnosti prireditev. V prvi vrsti naj bi prostori gostili kongresno dejavnost, to pa bi dopolnjevali kulturni dogodki. Moja vizija oba vsebinska dela dogajanja dopolnjuje z zahtevo, da so dogodki vsebinsko povezani s krajem in regijo, prinašajo dodano vrednost kraju in njenim dejavnostim ter izzovejo nove aktivnosti, ki pa spet nazaj poganjajo nove dogodke na obeh področjih. Ta način dela bi lahko v nekaj letih ne le kongresno in kulturno dogajanje v samostanu, pač pa tudi aktivnosti same postavil na pomembno mesto v širšem prostoru." In po šestih mesecih - se vam zdi, da je vašo vizijo, načrte možno uresničiti? "Plan bo mogoče uresničiti, saj se v nekaterih segmentih to že dogaja, vendar pa so nekate- Daniel Tement, vodja kongresno-kulturnega centra v dominikanskem san petek • 8. avgusta 2014 Podjetništvo Štajerski 9 Poglavitna naloga notarjev je sestavljanje javnih listin. To so notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Pri notarju sestavljena javna listina dokazuje resničnost tega, kar je v njej določeno ali potrjeno. Oseba, ki želi postati notar, mora biti po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik s pravniškim državnim izpitom in najmanj petletno dobo praktičnih izkušenj, na notarsko mesto jo imenuje minister za pravosodje. Minister mora pred imenovanjem notarja na prosto mesto pridobiti mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče. Notarska zbornica Slovenija lahko poda mnenje o prijavljenih kandidatih v 30 dneh. Razpis prostega notarskega mesta objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v Uradnem listu Republike Slovenije. Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje. Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Vrednost predmeta Pristojbina A* Pristojbina B Pristojbina C Pristojbina D Pristojbina E nad € do € € € € € € 459 37 46,25 18,5 18,5 37 459 2.295 50 62,5 25 25 50 2.295 9.180 83 103,75 41,5 41,5 83 9.180 22.950 117 146,25 58,5 58,5 117 22.950 114.750 146 182,5 73 73 146 114.750 367.200 275 343,75 137,5 137,5 275 367.200 750.000 505 631,25 252,5 252,5 275 * Pri vrednosti predmeta nad 750.000 evrov se za vsakih nadaljnjih 50.000 evrov pristojbina poviša za 20 evrov, vendar skupaj največ 1.000 evrov. Pristojbina A - sestava notarske listine, ki ne spada med naslednje sklope: Pristojbina B - notarski zapisi pogodb o izročitvi in razdelitvi premoženja, o dosmrtnem preživljanju, izročilne oz. preužitkarske pogodbe, darilne pogodbe za primer smrti, gradbene pogodbe ,... Pristojbina C - notarski zapis posodbene pogodbe, pogodbe o prevzemu dolga, sporazum o odstopu pogodbe, pogodbe o delu, hrambene pogodbe, pogodbe o nakazilu, ... Pristojbina D - notarski zapis mandatne pogodbe, obsežnejša pooblastila, oporoke in volila, ... Pristojbina E - notarski zapis zakupne in najemne pogodbe (glede na vrednost zakupnine ali najemnine) Za overitev podpisa na pogodbi znaša pristojbina glede na osnovo za odmero: Vrednost predmeta Pristojbina nad € do € € 4.590 5 4.590 20.655 14 20.655 68.850 23 68.850 150.000 46 e dvorane ali zakleti grad? v dominikanskem samostanu. Z veliko zamudo, saj naj bi bila največji ponos ptujske-in - kar se Ptuja tiče - ni pustilo nekih trajnejših vsebinskih posledic. Razen v zaboje re ovire, ki jih bo treba rešiti. To pomeni, da se bodo nekatere vsebine začele v polni meri odvijati kasneje, kot sem sprva načrtoval. Razlogi za to so v nadaljnjih prenovah (2. in 3. faza), dograditvi tehnične opreme in trenutni kadrovski podhranjenosti." Počasi bo leto dni, odkar je bil vsaj del dominikan- skega samostana odprt kot prireditveni prostor. Imate statistične podatke, koliko prireditev se je doslej tam zvrstilo? "Letos je bilo v dominikanskem samostanu doslej 13 prireditev, večina v veliki dvorani, kot prireditvena prostora pa sta nam služila tudi mala dvorana in križni hodnik. Med priredi- Foto: Črtomir Goznik lostanu tvami so bili trije koncerti, štiri konference oziroma simpoziji, gledališka predstava, proslava in še nekaj drugih dogodkov." V kulturi začenjamo sezono podobno kot v šolah šolsko leto - torej jeseni. Kaj nam bo ponudil kongresno-kulturni center v novem "šolskem letu" 2014-2015? "V sezoni 2014-2015 se bodo začeli uresničevati pripravljeni načrti, čeprav ob začetku sezone zaradi obnove po nekoliko okleščenem planu. Prireditve bodo pa sicer že razdeljene na predvidene sklope: kongresno-izobraževalne vsebine (prijavljeni kongresi, uvajanje izobraževalnih vsebin za osnovne in srednje šole, izvajanje izobraževanja s področja informacijskih tehnologij, delavnice), kulturne vsebine (začetek delovanja 'hišnega' simfoničnega orkestra z rednimi izvedbami koncertov, cikli različnih umetniških zvrsti) in forum (pogovori o aktualnih temah z uglednimi gosti)." Se vam zdi, da se organizatorji različnih ptujskih prireditev dovolj pogosto "spomnijo" na dominikanski samostan? Človek ima občutek, da se ga izogibajo in gredo raje pod šotor ... Ali mislite, da je vzrok za to, ker mu še marsikaj manjka do funkcionalnosti? "Sam sem bil že ob prvem stiku s samostanom nad prostori očaran, enako pa doživljajo vsi tuji obiskovalci (umetniki, kulturniki, zgodovinski navdušenci, celo modni kreatorji), le Ptujčani na moje začudenje tega ne kažejo. Res je v primerjavi z novozgrajenimi tovrstnimi centri nekoliko osiromašen z vidika tehničnih rešitev in funkcionalnosti, to pa bo prej ali slej mogoče urediti. Ima pa zato svojo dušo, ki je novi objekti nimajo, in prav ta daje dominikanskemu samostanu in dogodkom v njem žlahtnost, ki je denimo niti ljubljanski Cankarjev dom ne more nikoli imeti. Nekatere ptujske institucije v samostanu že redno izvajajo svoje (predvsem prestižne) prireditve, menim pa, da morebitno neodobravanje drugih pomeni nepriznavanje širše stroke, ki je veliko napora vložila v kompromisne rešitve, ki pa kot take seveda niso dobre za vse vrste dogodkov. Glede na to, da smo v dominikanskem samostanu izpeljali že nekaj mednarodnih in domačih kongresov ter kulturnih dogodkov, lahko rečem, da je primeren za večino. Predvsem nekatera glasba pa v veliki dvorani samostana ne zveni najbolje, a verjetno tej niti ni namenjena; bi pa večina resnih glasbenikov gotovo veliki dominikanski dvorani dala prednost pred šotorom. Kot fizik in glasbenik se tako čudim, kako to, da imamo v Ptuj toliko poznavalcev s področja akustike, ki kritizirajo lastnosti te dvorane. Sam sem še pred prevzemom funkcije prav v ta namen izvedel koncert z zborom, orkestrom in solisti in sem bil zelo zadovoljen. Tako pričakujem, da bomo prav v prihajajoči sezoni razblinili dvome glede funkcionalnosti in bo prostor sprejet tudi pri domačih prirediteljih." Kdaj bo kongresno-kul-turni center povsem dokončan, je najbrž v božjih rokah. Ste kaj bližje informacijam o "božjih načrtih"? "Prenova kulturno-kongre-snega centra v dominikanskem samostanu bo glede na potek Foto: Črtomir Goznik V dominikanskem samostanu se je letos zvrstilo 13 prireditev. izvajanja zelo verjetno zaključena v letu 2015, je pa razumljivo, da se lomijo kopja predvsem med željo po čim večji funkcionalnosti na eni in ohranjanjem zgodovine na drugi strani. To pa ne pomeni, da se v tem času v samostanu ne bodo odvijale aktivnosti ali da v prihodnosti ne bomo našli zadovolji- vih končnih rešitev za vse strani. Treba se je pač zavedati, da gre za 700 let star objekt z izjemno kulturnozgodovinsko vrednostjo, ki bi ga radi v dveh ali treh letih preoblikovali v polno funkcionalen objekt današnjega časa, obenem pa ohranili vso njegovo staro vrednost." Jože Šmigoc O dominikanski dvorani smo povprašali ... Samo M. Strelec, gledališki režiser Pred leti ste za prizorišče svoje ustvarjalnosti večkrat uporabili dominikanski samostan. Spomnimo se na oba Ovinka pa na Krčmarico Mirandolino ... Ali tudi v novi dominikanski dvorani vidite kak režiserski izziv ali ste med tistimi, ki nad njo niso navdušeni? S. M. Strelec: "Pozabili ste še na Če-hovovi enodejanki Snubec, Medved. Dominikanska dvorana je za ambiciozne gledališke predstave neprimerna. Pika.« Mladen Delin, festival Arsana Letošnji Arsanin glasbeni del festivala je vabil na številna zanimiva ptujska prizorišča, ni pa bilo med njimi dvorane v dominikanskem samostanu (tam blizu sta bili sicer dve "neglasbeni" prireditvi). Vam z glasbenega stališča dominikanska dvorana ni všeč? M. Delin: "Z akustičnega vidika je dvorana primerna predvsem za zborovsko glasbo. Le-te je bilo v^ zadnjih osmih letih na našem programu manj kot 10 odstotkov. Za vse druge je zaradi akustike neprimerna, kar nam 1 sporočajo tudi sami glasbeniki. Tudi oder je precej omejen. 10 Štajerski Turizem petek • 8. avgusta 2014 Ptuj • Okrogla miza o turizmu Dogaja se veliko, a premalo povezano in prepoznavno Okrogla miza o turizmu je letos je potekala pod naslovom Ptuj, turistično in festivalsko mesto. Šlo je za neke vrste pregled festivalskega dogajanja, njegovega vpliva na ptujski turistični tok, ob hkratnem izkoriščanju kulturno-zgodovinskega potenciala in drugih prednosti tega okolja, vinskem bogastvu, bogastvu kulinarične dediščine, neokrnjene narave. Ptuj že 25 let gosti razstavo Dobrote slovenskih kmetij, v tem času je središče slovenskega podeželja, nima pa niti ene prodajalne s ponudbo najboljših dobrot slovenskega podeželja. Promocijski evro v Ljubljani je stran vržen denar Festivalsko dogajanje ima občinstvo, ob tem pa ni pričakovanega drugega izplena, tudi zaradi šibke promocije, ki tudi ni usmerjena pravilno. Bolj bi morala biti usmerjena v sosednje države, Hrvaško, Avstrijo, Italijo, Madžarsko. „Evro, porabljen za promocijo v Ljubljani, je zagotovo stran vržen denar, evro za promocijo v Avstriji pa bo zagotovo želen učinek," je bil jasen Peter Vese-njak. Ljudje, ki pridejo v času festivalov na Ptuj, so navdušeni, meščani malo manj, prav tako organizatorji festivalov, ki se nenehno spopadajo s številnimi težavami, od denarja, šibki člen pa je tudi povezovanje in sodelovanje, ki se zadnje čase sicer izboljšuje, ugotavlja Mladen Delin, ki sodelovanje postavlja pred denar. Če festivalski dogodki že od prvega dne ne bi imeli občinstva, z njimi ne bi nadaljeval. »Na Ptuju smo imeli pred 15 leti registriranih 35.000 nočitev, danes jih je že okrog 150.000. To so premiki na bolje,« izpostavlja Andrej Klasinc, ki je prepričan, da ima mesto s svojimi ljudmi še dovolj inovativnosti in srčnosti, da bomo njegove prednosti znali bolje izkoristiti, kot npr. Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki bo letos rimski tabor teden dni pred ptujskimi rimskimi igrami postavilo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Premalo informativnih tabel Slaba je tudi turistična infrastruktura, premalo je turi-stičnoinformativnih tabel, ki bi vabile v mesto, premalo je tudi turističnousmerjevalnih tabel v mestu samem. Dve rjavi tabli ob avtocesti sta premalo, da bi privabili več turistov. Že najmanj leto vnaprej bi moral biti znan in usklajen program festivalskega dogajanja, kar bi morala biti pristojnost lokalne skupnosti, da bi lahko turistični ponudniki pravočasno pričeli vabiti potencialne obiskovalce. Mesto potrebuje Zavod za turizem oz. turistično organizacijo (prireditveno poslovalnico), potrebuje pa tudi več ponudbe. Kdo bo tržil in izdeloval festivalske majice? Tudi mestni proračun bi moral biti bolj odprt za vse, ki tvorijo mestno turistično ponudbo, ne glede na velike infrastrukturne potrebe tega okolja. Vinko Mandl iz Ptujske kleti je prepričan, da bi od turizma mesto imelo več, „če bi se hvalili s tistim, kar imamo, in to nadgrajevali, ne pa da kritiziramo tisto, kar manjka«. Umetniki, ki pridejo na ptujske festivale, povprašujejo po festivalskih majicah. Tudi to je priložnost, ki je doslej ni zgrabil noben podjetnik. Služili bi lahko s 15 do 20 različnimi majicami, Poli maraton, Art Stays, Arsana, Rimske igre ... To je odlična priložnost za mlade podjetnike, je poudaril Miran Senčar. Ivan Vidovič, direktor občinske uprave MO Ptuj, je zbranim udeležencem predstavil prihodnjo ureditev Zadružnega trga na Ptuju, kjer bodo po ureditvi ustavljali turistični avtobusi, turisti pa se bodo skozi Ptuj sprehodili peš. Po vzoru drugih mest bodo razvili tudi me- stno kartico, s katero bo mogoče plačati parkirnino, vstopnino na ptujski grad, si izposoditi kolo in podobno. Na ta način se bodo obiskovalci tudi dlje časa zadržali v mestu in se skozi Prešernovo oz. skozi mestno jedro ne bodo več sprehodili v naglici. Na tej poti pa jih bodo morali znati ustaviti in zadržati ponudniki. Velika priložnost za Ptuj je tudi projekt 24 mest. Teorija še vedno prekaša prakso Tudi ta okrogla miza o turizmu v povezavi s festivali je po- kazala, da teorija prekaša prakso, vsi vse vedo, v praksi pa so zadeve čisto drugačne. Izraz turizem je prevečkrat enostavno zlorabljen, vedno se govori o možnostih in priložnostih, kaj bi vse lahko bilo, manjkajo pa primeri dobrih praks, da se da z relativno malo denarja tudi veliko narediti. Ko je leta 1992 Studio Marketing izdelal Strategijo razvoja turistične ponudbe na Ptuju, je bila v ospredju le razprava o tem, koliko je stala, nič pa se ni govorilo o njeni vsebini. Ptujski turizem potrebuje strategijo, vizijo in profesionalni me-nedžment, je v svoji razpravi opozoril Boris Zajko. Turizem je preveč resna gospodarska dejavnost, da bi se z njo stihijsko ukvarjali. Po besedah udeležencev okrogle mize bi se v ptujska dogajanja moral v večji meri vključevati tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Župan Štefan Čelan pa je tisti, ki doslej ni „uspel", da bi bil ptujski grad odprt dlje od 17. oz. 18. ure, četudi se njegova vrata v juliju in avgustu ob sobotah in nedeljah zapirajo ob 20. uri. Na ta problem je bil opozorjen že pred 12 leti. MG Foto: Črtomir Goznik Z okrogle mize o turizmu z naslovom Ptuj, turistično in festivalsko mesto, ki je 26. julija potekala na Mitrovem vrtu na Ptuju. Ptuj • Mladi za mlade Žetalčani prispevajo k večji zaposljivosti mladih »Ključ delovanja društva je vključevanje ljudi. Da osebe pridejo do izraza in da se kot društvo ne omejiš zgolj na določene projekte, na primer postavitev klopotca vsako jesen,« je dejal član Turističnega društva Žetale Roman Medved in vodja mednarodnega projekta Start up ... your future! Žetalsko društvo je enotedenski projekt, katerega program so sestavljale delavnice, seminarji in simulacije na temo povečanja zaposljivosti mladih, organiziralo konec julija v Spuhlji. » Osrednji namen projekta je mladinskim delavcem iz devetih evropskih držav ponuditi nova orodja in neformalne metode, ki jih lahko uporabijo pri svojem delu in pomnožijo doseg tega projekta,« je povedala Nina Jazbec, ena izmed vodij delavnic. Neformalna znanja postajajo vedno pomembnejša, je prepričan Roman Medved. V vedno večjem bazenu brezposelnih je namreč pomembno, da imajo mladi poleg študijskih znanj še dodatne kompetence in znanja, ki posameznike jasno razlikujejo od drugih. Npr. znanje jezikov, samozavest, sposobnost dela v skupini, samokritika ali samoiniciativnost, je naštevala Nina Jazbec. »Pomembno je, da se mladi zavedajo svojih sposobnosti in da vejo, da imajo moč jih tudi uporabiti v svojem življenju,« je zaključila. Enotedenskih delavnic se je udeležilo 27 udeležencev iz devetih držav Bolgarije, Grčije, Francije, Italije, Latvije, Turčije, Gruzije, Srbije in Slovenije. Udeleženci so bili predvsem mladinski delavci, med njimi tudi profesorji na univerzah, predsedniki društev in drugih neprofitnih organizacij, pa tudi mladi, ki si želijo povečati možnosti za zaposlitev. »Na projektu nismo postavili starostne omejitve ravno zato, da bi se ga udeležilo čim več delavcev, ki imajo neposreden stik z mladimi. Želimo jim pokazati načine, kako iz mladih izvabiti interese in jim dati vedeti, da imajo vpliv na to, kaj bodo počeli v življenju,« je še dejala Jaz-bečeva. Kot pomemben vidik delavnic pa je Medved izpostavil še druženje in izmenjevanje idej ter izkušenj s področja reševanja s problema nezaposlji-vosti mladih. Država jih ni slišala, prisluhnila jim je Evropska unija Projektu Start up ... your future! je nacionalna agencija programa Mladi v akciji dodelila največje število točk pri ocenjevanju projektov na spomladanskem prijavnem roku, kar si društvo šteje kot velik uspeh. Projekt je bil organiziran in financiran v okviru programa Erasmus +. Udeležencem so bili kriti stroški nastanitve, prehrane in delno tudi poti. Člani žetalskega društva, ki so skrbeli za organizacijo in vodili delavnice, pa so delo opravljali kot po navadi - volontersko. Žetalski društveniki so tudi sami mladi in delajo za mlade, s tem pa pomembno prispeva- jo k njihovim in svojim zaposlitvenim možnostim. Ob tem so oblikovali okolje, v katerem lahko mladi svoja znanja, osvojena na študijskih smereh, poglobijo, razširijo in udejanjijo v praksi. »Študent elektrotehnike je postavil solarni panel, ki osvetljuje informativno tablo pred Vukovo domačijo v Žetalah, nato je dobil tudi ponudbo za delo na Ptujski Gori. Vsem, ki kaj znajo in imajo ideje, omogočimo, da jih tudi uresničijo,« je dejal predsednik žetalskega turističnega društva Boštjan Štajnberger. »Vse, kar vem, sem se naučila na projektih, ki jih je organiziralo naše društvo. Študiram strateško komuniciranje -marketing na FDV. Pred petimi leti sem začela organizacijo dogodkov, naredila sem tiskovno konferenco, napisala sporočilo za javnost, o čemer smo se na fakulteti zgolj učili,« pa je o prednostih delovanja v društvu dejala Nina Jazbec. TD Žetale želi postali stičišče mladih, ki želijo svoje kompetence izpopolniti in s tem doprinesti kraju, ljudem, družbi, širši okolici. Pri uresničitvi te ideje jim je naproti stopila predvsem EU, ki financira projekte, s katerimi želijo mladi doseči več. »Pokazalo se je, da je v Sloveniji ogromno mladih, ki se želijo vključevati v mladinske pobude in projekte, saj so tukaj našli vire financiranja svojih idej. Slovenija je med vodilnimi v prijavah na evropskih projektih, to kaže, da mladina ne najde svojega prostora, še manj pa posluha lokalne ali državne oblasti,« je bil kritičen Medved. Pomanjkanje razumevanja mladih je ilustriral: »Če se v Sloveniji oblikuje neformalna skupina mladih in predlaga vodstvu lokalne samouprave, da bi rada pobarvala most, bo tako hitro šla ven skozi vrata, kot je prišla not. Povsem drugačen odnos do mladih in njihovih idej imajo države severne Evrope.« K temu je dodal, da se z vse višjim številom brezposelnih soočajo v vseh evropskih državah. Pomembno pa je, kako se s tem problemom soočiti. Medved predlaga, dan naj mladi razmislijo o svojem znanju, poiščejo področje, ki jih veseli. Prepričan je namreč, da lahko uspeš zgolj na področju, ki te resnično zanima. Mojca Vtič Foto: Boštjan Štajnberger 27 udeležencev iz devetih držav: »Program je natrpan, ampak uživamo. Delavnice so še posebej zanimive, saj na projektu sodelujemo udeleženci iz različnih držav. Tako spoznavamo razlike v kulturah in mišljenju ter jih poskušamo razumeti.« Nogomet Sezona za uveljavitev in napredek mladih Stran 12 Primož Kozmus »Nameravam se podati v trenerske vode« Stran 12 Kolesarstvo Mateju Škafarju prestižna dirka v Kranju Stran 13 Golf Žiga Mlakar zmagovalec OP Ptuja Stran 13 Padalstvo Zmaga za prvo ptujsko ekipo in Petra Balta Stran 13 Šah Na olimpijadi tudi dva člana ŠD Ptuj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Atletika • Člansko državno prvenstvo Kurbus in Kokol odhajata, prišel Dedič JE jt,_ _I Foto: Črtomir Goznik Miha Kokol je v pretekli sezoni v dresu Zavrča v 26 nastopih dosegel šest zadetkov, sedaj pa se njegova zgodba v Zavrču končuje ... Nogometaši Zavrča so na Ptuju, kjer bodo do konca obnove stadiona v Zavrču igrali prvenstvene tekme, doživeli neprijeten poraz proti Domžalam. Poraz niti ni bil posebej presenetljiv, saj so Domžale dobro vodena ekipa, ki ima mlade in poletne igralce. Bolj od samega poraza boli način, na katerega so srečanje izgubili - tako rekoč brez izstreljenega naboja. Škoda, saj si je srečanje na Ptuju ogledalo krepko čez 1000 gledalcev in bi jih bilo ob morebitnem uspehu proti Krki na naslednji »domači« tekmi s Koprom še bistveno več. Tako pa bodo morali sedaj Zavrčani »preplavati« Krko na njenem terenu in upati, da jim bodo njihovi navijači oprostili bledo predstavo proti Domžalam. Krka je, tako kot je to v navadi, tudi letos precej spremenila svojo ekipo. Moštvo je po Adnanu Zildžoviču prevzel Miloš Rus, ki je pred tem deloval v Celju. Krčani so doslej na treh tekmah dvakrat morali priznati premoč tekmecem, enkrat pa so slavili (z Gorico). Seveda bodo na svojem Porto-valu skušali narediti vse, da uženejo Štajerce. Dodaten argument, ki govori v korist zelenim, je tudi dejstvo, da je Krka »domača« ekipa, saj točke praviloma osvaja na domačem terenu - v gosteh ni slavila že od sredine marca v pretekli tekmovalni sezoni. Vse to govori, da Haložane v dolenjski prestolnici čaka vse prej kot lahka naloga. Za dodaten glavobol so poskrbele razmere po zadnjem porazu, ki v ekipi niti slučajno niso optimalne, saj je čutiti kar nekaj negotovosti. »Preplavati« Krko V taboru Zavrča so se po srečanju z Domžalami odločili za nov »carski rez« in naredili tri spremembe v kadru. Niso se odločili za zamenjavo trenerja, temveč so posegli med nogometaše in tako v nadaljevanju sezone belega dresa ne bosta več nosila Dejan Kurbus, ki je medtem že okrepil Veržej, in Miha Kokol. Kokol je bil na seznamu za odhod že pred sezono, toda nato vendarle ostal v klubu, zadnje slabše predstave pa so odnesle tudi Kurbusa. Kljub dvema odhodoma pa se igralski kader ni pretirano zmanjšal. Zato je poskrbel Nenad Dedič, ki bo tako še povečal hrvaško kolonijo v Zavrču. Gre namreč za 24-le-tnega levega bočnega nogometaša, ki prihaja iz Siska, kjer je pri Segesti tudi napravil svoje prve nogometne korake. Kljub mladosti je 177 cm visoki nogometaš zamenjal že precej klubov doma in v tujini, nazadnje je nosil dres sarajevskega Željezničar-ja. Ali bo Dedič nastopil že v Novem mestu, do zaključka redakcije še ni bilo znano. Tako bele čaka zahtevno gostovanje, toda Zavrčani kljub pretresom verjamejo v ugoden izid. Ta bi bil namreč najlepše možno povabilo na naslednje srečanje na Ptuju s Koprom. V kadru še vedno ne bo kapetana Sandija Čeha ter branilca Borisa Sambolca. A velike ekipe se poberejo, ko je najtežje in seveda upamo, da bo tako tudi z nogometaši Zavrča in da lahko v nedeljo nekaj minut pred osmo uro zvečer pričakujemo spodbudne vesti iz Novega mesta. tp Še dva državna članska naslova za Domjanovo Domjanova je letošnjo sezono, v kateri je popravila članski državni rekord, končala tako, kot jo je začela - z zmago. V letošnji sezoni najboljša ptujska atletinja Veronika Domjan je vsa domača tekmovanja končala nepora-žena. Tako je ostalo tudi po minulem vrhuncu domače atletske sezone, državnem članskem prvenstvu, ki je minuli teden potekalo v Celju. Svoj letošnji zmagovalni niz je začela v začetku marca na Ptuju na državnem zimskem prvenstvu, kjer je v metu diska popravila več kot dve desetletji star državni rekord (53,54 metra). Temu rezultatu se je po manjši re-zultatski krizi na začetku letošnje poletne sezone znova približala v Celju. Tam je nadarjena mladinka spet ugnala celotno člansko konkurenco z metom 53,04 metra. Po najpomembnejših letošnjih tekmovanjih tako ostaja nekoliko grenak priokus, ker ji podobnega rezultata ni uspelo sestaviti konec prejšnjega meseca v ZDA, kjer je potekalo mladinsko svetovno prvenstvo. Z metom okoli 53 metrov bi se uvrstila med ducat najboljših svetovnih atletinj v mladinski konkurenci v metu diska. Vrhunec letošnje sezone za najboljše slovenske člane bo evropsko prvenstvo, ki se naslednji teden začenja v Zurichu. Tja se Domjano-va, ki bo še naslednje leto tekmovala med mladinkami, ni uspela uvrstiti. Norma za Nogomet • Evropska tekmovanja: Maribor še v boju za sanjsko Ligo prvakov Po izpadu Kopra, Rudarja in Gorice v začetni fazi kvalifikacij za Evropsko ligo je ostal Maribor edini slovenski predstavnik v evropskih tekmovanjih. Vijoličasti so v tem tednu preskočili že drugo oviro na poti do evropske Lige prvakov, izločili so izraelski Maccabi (1:0 v Mariboru, 2.2 v gosteh). Varovanci Anteja Šimundže bodo ime tekmeca v zadnjem krogu kvalifikacij izvedeli v petek. Maribor ne bo med nosilci žreba zadnjega kroga, zato se bo v vsakem primeru pomeril z - vsaj na papirju - močnejšim tekmecem. V primeru boljšega izkupička v dveh dvobojih se bo Maribor drugič uvrstil v Ligo prvakov, v pri- meru slabšega izkupička pa bo drugič zapored igral v Evropski ligi. Skupina prvakov: nosilci: Red Bull Salzburg (Avstrija), Steaua Bukarešta (Romunija), APOEL Nikozija (Ciper), BATE Borisov (Belorusija) in Ludogorec Raz-grad (Bolgarija); nenosilci: Maribor (Slovenija), Legia Varšava (Poljska), Slovan Bratislava (Slovaška), Malmö (Švedska), Aalborg (Danska). Skupina neprvakov: nosilci: Arsenal (Anglija), Porto (Portugalska), Zenit St. Peterburg (Rusija), Bayer Leverkusen (Nemčija), Napoli (Italija); nenosilci: Athletic Bilbao (Španija), Lille (Francija), Köbenhavn (Danska), Standard Liege (Belgija), Bešiktaš (Turčija). JM člansko evropsko prvenstvo namreč znaša 56 metrov, kar pomeni, da ji je zmanjkal pol-tretji meter. Drugo izmed treh ptujskih kolajn na letošnjem državnem prvenstvu je prav tako prispevala Domjanova. V suvanju krogle je ugnala konkurenco z metom 13,93 metra. Tretjo kolajno je prav tako v metalni disciplini prispevala Melani Hentak. V metu kopja, kjer je sicer suvereno slavila letos najboljša slovenska atletinja Martina Ratej, je bila tretja z metom dolgim 44,95 metra. Za kolajno pa je nekoliko zmanjkalo srednjeporgašu Mateju Jezi, ki je bil četrti na 5000 metrov (15.40,62) in ptujski štafeti 4-krat 100 metrov, ki so jo sestavljali mladinci. Miha Kovač, Mark Drevenšek, Aljaž Brlek in Grega Pa-vlovič so bili prav tako četrti. Jeza je zabeležil še šesto mesto na 3000 metrov. Letošnja sezona pa je popolnoma ponesrečena za najboljšo ptujsko atletinjo zadnjih let, državno rekorderko v skoku v daljino Nino Kola-rič. Kolaričeva tokrat zaradi slabe forme ni nastopila na državnem prvenstvu in je s tem končala zanjo doslej najslabšo sezono. Je pa misli že usmerila v novo sezono, kjer jo čakajo novi izzivi. Uroš Esih 12 Štajerski Šport, zanimivosti petek • 8. avgusta 2014 Nogomet • 2. SNL NEZNANO O ZNANIH Sezona za uveljavitev in napredek mladih Primož Kozmus: »Nameravam se podati v trenerske vode« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Damijan Romih: »Igralci se morajo znati podrediti dogajanju na igrišču - to je moj osnovni namen in to zahtevam od igralcev.« Konec tedna bodo s tremi tedni zaostanka za prvoligaši prvenstvene boje začeli tudi drugoligaši. V lanski sezoni je prvo mesto osvojila ekipa Doba, ki pa (znova) ni sprejela napredovanja v 1. ligo, tega projekta so se pogumno lotili v Radomljah (lani 2. mesto). Branilci naslova iz Doba bodo znova med najresnej-šimi kandidati za vrh, med njimi pa ostajajo tudi Kidri-čani, ki so ena izmed najbolj stalnih ekip 2. lige (le v sezoni 2012/13 so igrali v 1. ligi). Ekipa Aluminija je pred novo sezono doživela številne spremembe, saj so se v klubu odločili za pomladitev in pocenitev igralske zasedbe. Tako so odšli Marko Drevenšek, Robert Kurež, Leon Pa-nikvar, Klemen Bingo, Rok Letonja, Mitja Rešek, Klemen Medved in Rade Jovanovič, ki so v preteklih sezonah dodobra zaznamovali igro. Iz mladinske šole so se prvi ekipi priključili številni mladi igralci (Vrbanec, Pod-brežnik, Cesar, Vindiš, Ko-zar, Strel, Kajtna, Planin-šek, Brence, Cafuta), od teh so nekateri priložnost dobili že v lanski sezoni. Ob njih so v Kidričevo prišli še napadalec Marko Nunič (letnik 1993, prej Šenčur), obrambni igralec Leon Leuštek (1992, Hrvaška), vezist Dejan Kr-ljanovič (1989, Celje, Ciper, Krka) in napadalec Lovro Bizjak (1993, Šmartno, Wil-don). Pred sezono je oceno prijateljskih srečanj ter pričakovanja pred uvodom razkril trener Aluminija Damijan Romih, ki se zaveda pomanjkljivosti svoje zasedbe ter pomena gradnje ekipe za prihodnost. Kaj so po vašem mnenju pokazale prijateljske tekme, ki ste jih odigrali Povprečna starost začetne enajsterice 23 let Na generalki pred začetkom prvenstva v 2. ligi je Damijan Romih poslal na igrišče naslednjo enajsterico: Murko (35 let), Medved (26), Leuštek (21), Lonzarič (22), Topolovec (30), Kr-ljanovič (25), Pečovnik (22), Vrbanec (17), Grezda (19), Cesar (21), Nunič (21). Med temi sta le dva igralca stara nad 30 let, povprečna starost ekipe pa je nekaj nad 23 let. Če ekipi dodamo igralce, ki čakajo na svojo priložnost s klopi, potem se še precej bolj približamo meji 20 let. pred začetkom prvenstva v 2. SNL? D. Romih: »Odigrane prijateljske tekme so pokazale, da smo na pravi poti, a si ne smemo zatiskati oči, saj bo treba znotraj moštva urediti še veliko stvari, predvsem mislim na odgovornost in disciplino v igri.« Do kakšne faze ste uspeli pri teh dveh elementih pripeljati moštvo? D. Romih: »V prvi fazi smo naredili vse, da se ekipa dobro kondicijsko pripravi. V tem smo sedaj na nivoju kakšnih 70-80 %, optimalno formo pričakujemo v tretjem ali četrtem krogu. To je dobra osnova za izpolnjevanje navodil, ki jih kot trener dajem igralcem. Zavedati se je treba, da gre za zelo mlado ekipo, pri kateri je proces razumljivo nekoliko daljši. To ni primer samo v Aluminiju, ampak pri vseh klubih: neizkušeni igralci lahko disciplino zadržijo do določene meje, potem pa pride do različnih odstopanj. Na tem področju nas čaka še ogromno dela, potrebnega bo veliko pedagoškega dela, saj moramo mlade igralce dejansko naučiti, kako se 'preživi' na igrišču. Igralci se morajo znati podrediti dogajanju na igrišču - to je moj osnovni namen in to zahtevam od igralcev.« V pripravah ste podrobno spoznali vse igralce. Kako daleč je proces for- Kapetan Denis Topolovec je v tem trenutku ob vratarju Tomažu Murku najizkušenejši igralec Aluminija. pa se morajo zavedati svojih prioritet in celotnega dela na igrišču. Ko govorimo o 2. ligi, se je treba zavedati, da je zelo specifična. V njej je veliko atipičnega nogometa, precej ekip se osredotoča na dolge podaje in nasprotne napade, veliko je zračnih dvobojev, nabijanja ... Tako se zgodi, da na treningih delamo na določenih akcijah in postavitvah, tekma pa potem prinese nekaj povsem drugega. Kljub temu smo se letos na treningih pripravljali tudi na takšne posebne situacije, zato upam na kar najboljši izkoristek.« Kdo so favoriti za vrh 2. lige? D. Romih: »Dob je nedvomno znova prvi favorit, ker so ekipi iz lanske sezone še dodali nekaj novih moči. Za njimi je Triglav iz Kranja, ki se želi ekspresno vrniti v 1. ligo, pri tem pa jim bodo pomagale tudi izkušnje iz prejšnjih sezon, ko so bili v 1. ligi navajeni močnih tekem. Takoj za omenjeno dvojico pričakujem našo ekipo.« Za začetek vas v nedeljo čaka obračun na domačem igrišču z ekipo Šmar-tnega. Kaj pričakujete od te tekme? D. Romih: »Ne bi bil rad vraževeren, vendar lani Aluminiju v treh tekmah s precej močnejšo zasedbo niti enkrat ni uspelo premagati ekipe Šmartnega (dva remija, en poraz, op. a.). Ta podatek veliko pove o karakterju ekipe, ki prihaja v Kidričevo - ve, kako se postaviti po robu. Vsekakor pričakujem trdo srečanje, v katerem lahko odloči ena malenkost, ena napaka. Zadnji teden smo delali na odpravljanju napak, saj si ne smemo privoščiti naivnosti, ki bi tekmecu omogočile nevarne akcije.« Jože Mohorič miranja ekipe in same igre? D. Romih: »Na zadnjih dveh ali treh tekmah je bil nivo igre že dokaj visok, čeprav je treba v isti sapi poudariti, da so bili v teh primerih tekmeci nekoliko nižjega ranga. A tudi to je imelo svoj namen, saj smo omenjene tekme izkoristili za uigravanje akcij v fazi napada. To nam je solidno uspelo, čeprav nam ostaja še veliko, veliko rezerv. V mislih imam predvsem klasičnega napadalca (Marka Nuniča, op. a.), ki doslej še ni izkoristil svojega potenciala, ki ga je dokazal na prejšnjem prvenstvu.« »Postavljamo obrise nove ekipe« Tekmovanje v 2. ligi je zahtevno iz več vidikov. Kako visoko ciljate v tem tekmovanju? D. Romih: »V prvi vrsti moramo ostati realni: ekipa je doživela veliko sprememb, saj je odšlo kar sedem nosilcev igre iz začetne enajsterice. Na drugi strani smo dodali nekaj novincev, a samo mlade igralce, ki v tem trenutku še ne morejo postati nosilci in ne morejo v celoti voditi naše igre. Zaradi tega nas čaka dolgotrajen proces, po katerem lahko z dobrim delom po enem letu pričakujemo obrise nove ekipe. Sedaj delamo na uigravanju, igralci Primož Kozmus V današnji rubriki Neznano o znanih vam predstavljamo atleta Primoža Kozmusa. Primož je leta 2008 v Pekingu postal olimpijski prvak v metu kladiva, točno leto dni pozneje pa v Berlinu še svetovni prvak. Je prvi Slovenec, ki je na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu v atletiki prejel zlato medaljo. 1. Prve tri asociacije ob omembi Ptuja? Pustni karneval, Dejan Zavec, uspešni ptujski atleti (Nina Kolarič, Veronika Domjan, Dejan Dokl ...) 2. Kaj vas pri ljudeh najbolj privlači oz. pritegne? Pozitivna naravnanost. 3. Katere osebnostne lastnosti pri sebi najbolj cenite? Optimizem, veselje do življenja, umirjenost v stresnih situacijah. 4. Kaj najraje počnete v prostem času? Preživljam čas s svojima otrokoma. 5. Kaj je najpogosteje na vašem jedilniku? Glede na to, da športni napori zahtevajo predvsem velik vnos beljakovin, je moj jedilnik kar precej mesne narave. 6. Kam najraje hodite na dopust? Zaradi še vedno aktivne športne poti dopust še vedno združujem s športom. Večino časa tako preživim v svoji pripravljalni bazi v Medulinu, kjer po končani sezoni ostane tudi nekaj časa za oddih. 7. Vaš najmanj in najbolj priljubljen predmet v šoli? Brez dilem - športna vzgoja me je vedno najbolj pritegnila. 8. Kdo so za vas največji športniki/športnice današnjega časa? Sem velik ljubitelj športa in spremljam praktično vse športe, še posebej nastope Slovencev. Zame so kot uspešni športniki vredni vsega spoštovanja vsi, ki uspejo doseči sanje vsakega športnika - nastop na OI. Vsi olimpijci torej. 9. Kakšno glasbo najraje poslušate in kdo so vaši priljubljeni glasbeni izvajalci? Poslušam vse zvrsti, odvisno od situacije. 10. Kateri film ste si nazadnje ogledali in kdo so vaši priljubljeni filmski igralci/igralke? Zelo malo gledam filme. Nimam priljubljenih igralcev. 11. Kdo je vaš najboljši prijatelj/prijateljica? Žena. 12. Kakšne so vaše sanje? Družinska sreča in najžlahtnejše kolajne. 13. Kaj bi spremenili v svetu, če bi imeli čarobno palico? Pretirano tekmovalnost zunaj športnih prizorišč, neiskrenost. 14. Kaj boste počeli po zaključku kariere? Rad bi znanje in izkušnje v atletiki prenašal naprej, zato se nameravam podati v trenerske vode. V bližini mojega rojstnega kraja, na Senovem, v ta namen že raste atletski center, namenjen razvoju mladih športnih talentov, predvsem tehničnih atletskih disciplin. Janko Bezjak petek • 8. avgusta 2014 Šport Štajerski 13 Golf • OP Ptuja Žiga Mlakar ptujski prvak Na Golf igrišču Ptuj je bilo v nedeljo 22. odprto prvenstvo Ptuja v golfu, ki je bilo organizirano v sklopu praznika mestne občine Ptuj. Tekmovanje je potekalo v skladu s pravili golfa, na Stableford način na 18 luknjah - par ptujskega igrišča je 71 udarcev. Na tradicionalno tekmovanje je bilo prijavljenih 79 igralcev in igralk, ki so prišli iz 12 slovenskih klubov. Po pričakovanjih je bilo prijavljenih daleč največ igralcev Golf kluba Ptuj, ki tudi tokrat na domačem turnirju gostom niso prepustili primata, ampak so dosegli trojno zmago. Po lanski zmagi po dodatnem razigravanju na 18. luknji je tokrat ponovno slavil Žiga Mlakar z bruto rezultatom 35. Za njim sta bila na 2. in 3. mestu Vid Lepej in Miha Majhenič. V ženski konkurenci je bila najboljša Hana Mirnik (Golf klub Velenje). Rezultati, bruto: 1. mesto bruto moški: Žiga Mlakar 35 1. mesto bruto ženske: Hana Mirnik 28 Neto A: 1. Matija Vohar 39 2. Iztok Firm 38 3. Vid Lepej 36 Neto B: 1. Nejc Barovič 49 2. Branko Kavnik 45 3. Miha Jedlovčnik 44 Najdaljši udarec je izvedel Miha Majhenič, dolg je bil kar 252 metrov, medtem ko je udarec najbližje zastavici uspel Žigi Mlakarju (0,47 metra). Ob omenjenih rezultatih je treba poudariti, da so se udeleženci med seboj prijetno družili in da je večina odigrala dobro partijo golfa. David Breznik Hana Mirnik in Žiga Mlakar Šahovski kotiček V Spuhlji praznovali s turnirjem Letos mineva 29 let od ustanovitve Šahovske sekcije Spu-hlja. Praznik so člani obeležili s turnirjem, ki so ga odigrali v Gostilni pri Majdi v Spuhlji. Igralo se je po sistemu Berger, vsak z vsakim. Prepričljivo je slavil Martin Majcenovič, za njim sta se z enakim izkupičkom zvrstila Stanko Toplak in Branko Kocbek. Za nagrado so prejeli lesene šahovske konje, ki jih je sponzorsko izdelal Boris Bezjak. Končni vrstni red: 1. Martin Majcenovič 9,5 točke, 2. Stanko Toplak, 3. Branko Kocbek, oba 7 točk, 4. Branko Rot 5,5 točke, 5. Marjan Kuhar 5 točk, 6. Franc Pičerko 4,5 točke, 7. Karli Robnik 3,5 točke, 8. Milan Kolarič 2 točki, 9. Edi Po-pošek 1,5 točke, 10. Jože Jaga-rinec 0,5 točke. UR Boks • Ob obletnici pet dvobojev BK Ring iz Ptuja je v soboto pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici pripravil novo sparing revijo. Na njej so gledalci videli pet zanimivih dvobojev, v katerih so se predstavili večinoma domači boksarji. Izmed ringovcev so se pred lepim številom gledalcev predstavili Denis Lazar, Robert Šimončik, Blaž Škrjanec, Jernej Anžin in Dominik Ljubec, iz BK Legionar Ptuj pa mladi Tomi Lorenčič. Revija je bila tokrat dopolnjena še s posebnim jubilejem, saj je BK Ring praznoval osmo obletnico delovanja. V tem času je ta športni kolektiv dosegel izjemne uspehe na domači in mednarodni sceni ter velja za enega najbolj urejenih in delavnih klubov na Ptuju. David Breznik Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Mateju Škafarju prestižna dirka v Kranju Kolesarski klub Sava Kranj je v nedeljo organiziral tradicionalno prestižno dirko Po ulicah Kranja. Dirka, na kateri nastopijo najboljši mladi kolesarji iz vse Slovenije, je tudi letos imela predznak mednarodna, na njej pa so z vsemi selekcijami nastopili tudi kolesarji Perutnine Ptuj. V sezoni, ko jim ne gre vse kot po maslu, so vknjižili odmeven rezultat, saj je v kategoriji starejših mladincev Matej Škafar postal zmagovalec dirke, ko je slavil s suverenim sprin-tom ubežne skupine. Po nekaj krogih se je v ospredju formirala skupina 11 ubežnikov, ki je složno narekovala tempo in večala prednost pred glavnino. V ubežni skupini so imeli vsi klubi svojega tekmovalca. V zadnjih krogih po ulicah Kranja so se vrstili napadi, ki pa so bili neuspešni. 200 m do cilja na značilnem, že skoraj kultnem Jelenovem klancu, je ubežnike s silovitim napadom presenetil Škafar in slavil prestižno zmago. Škafar je na tej dirki slavil tudi lani, ko je še nastopal v kategoriji mlajših mladincev. Tudi drugi fantje so se odrezali solidno, saj sta v kategoriji mlajših mladincev Luka Sagadin in Luka Kramberger zasedla 4. in 7. mesto. Tik pod stopničke, na 4. mesto, se je v kategoriji dečkov C uvrstil tudi mladi repre-zentant Miha Muršec, ki bo v Matej Škafar (KK Perutnina Ptuj) je slavil na dirki v Kranju. Foto: Marjan Kelner petek nastopil na neuradnem evropskem prvenstvu v Berli- nu. Enej Klasinc je v tej kategoriji zasedel 6., Žan Žnidar Matej Škafar, član KK Perutnina Ptuj: »Na začetku dirke sem si mislil, da sploh ne bom pobegnil, ampak nas je nato bežalo 11 kolesarjev. V zadnjih krogih nas je v ubežni skupini ostalo le še 6, prav v zadnjem krogu pa je pobegnil srbski kolesar in mislil sem že, da ga ne bomo ulovili. Nato je sledil le še znameniti Jelenov klanec, kjer sem napadel in slavil. V Kranju sem slavil že lani, tako da vem, kako je zmagovati tukaj. Res sem vesel, saj mi to slavje, glede na to, da letos nisem blestel, veliko pomeni. Sedaj sem spet dobil voljo, vidim, da lahko tekmujem in že se veselim prihajajočih dirk, saj bo psihološko precej lažje. Najprej nas čaka DP na pisti, kjer računam na kakšno kolajno, nato pa upam na čim več takšnih dirk, kot je bila v Kranju.« pa 11. mesto. Pri dečkih B je bil najboljši kolesar Perutnine Ptuj Aljaž Ljubec, ki je končal kot 8. Enako mesto je med dečki A zasedel tudi Marko Hozjan, Nace Malovič je bil deseti. Ta konec tedna bodo izmed kolesarjev Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj aktivni le dečki A, ki se bodo podali v Italijo in nastopili na dirki za Pokal Alpe-Adria. Druge selekcije bodo nabirale moči pred naslednjimi preizkušnjami. tp Padalstvo • Pokal mesta Ptuj Zmaga za prvo ptujsko ekipo in Petra Balta Aeroklub Ptuj je ob pomoči mestne občine Ptuj in občine Podlehnik izvedel 36. Ptujski padalski pokal. Tekmovanje je potekalo v skokih na cilj, na njem pa je sodelovalo pet ekip: Ptuj 1, Ptuj 2, PK Croatia, Rijeka in HSV - Red Bull. V soboto so padalci skakali na cilj na Mestnem stadionu na Ptuju, v nedeljo je bilo tekmovanje še bolj atraktivno, saj so skoki potekali na splav na podlehniškem jezeru. Ob odlični organizaciji so padalci skupno izvedli osem skokov, od katerih so šest serij izvedli na Ptuju in dve v Podlehniku. Najnatančnejši so bili v skupnem seštevku člani ekipe Ptuj 1, ki so zbrali 132 kazenskih centimetrov. Zmagovalno ekipo so tvorili Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vindiš, Matej Kostanjevec in Aleksander Čuš. Na drugem mestu je bila domača ekipa Ptuj 2 (Marko Veselič, Matevž Cestnik, Sergej Pukšič, Igor Vidovič in Tonček Gregorič) s 186 kazenskimi centimetri, medtem ko so bili z 202 kazenskima centimetroma tretji hrvaški padalci PK Croatia. Podobno kot pri ekipah sta tudi pri posameznikih prvi dve mesti ostali doma. Zmagal je v zadnjih letih najboljši ptujski padalec in lanskoletni najboljši športnik MO Ptuj Peter Balta, ki je imel v osmih skokih le 14 kazenskih centimetrov. Le centimeter več je imel mladi padalski up Tonček Gregorič, medtem ko je bil tretji Hrvat Marko Premužič (PK Croatia), ki je imel 18 kazenskih centimetrov. Dvodnevno tekmovanje je bilo izpeljano tekoče, na Ptuju pa si ga je žal ogledalo malo ljudi. Več gledalcev se je zbralo v Podlehniku, kjer je bilo tekmovanje tudi bolj spektakularno. David Breznik Rezultati - ekipno: 1. Ptuj 1 132 kazenskih cm 2. Ptuj 2 186 kazenskih cm 3. PK Croatia 202 katenska cm Posamezno: 1. Peter Balta (Ptuj 1) 14 kazenskih cm 2. Tonček Gregorič (Ptuj 2) 15 kazenskih cm 3. Marko Premužič (PK Croatia) 18 kazenskih cm Padalci so s tekmovanjem Ptuj. Foto: MK tradicionalno počastili praznik mestne občine 14 Štajerski Šport, reportaže petek • 8. avgusta 2014 Potopis Športni napovednik S starimi mopedi po bivši Jugoslaviji V klubu ljubiteljev starih vozil Moped iz Bukovcev v občini Markovci se vedno nekaj dogaja. Društvo je majhno, a deluje že peto leto in si postavlja vedno nove izzive oz. podvige. Osnovno vodilo članov je ohranjanje in obnavljanje kulturne in še bolj tehnične dediščine. Po skednjih in garažah iščemo stara vozila, ki so lastnikom bolj kot ne v napoto, nam pa predstavljajo neprecenljivo vrednost. Starodobna vozila, ki jih imamo v lasti, skrbno obnavljamo, da po 50, 60 in več letih spet izgledajo tako, kot da so nova. Ker so v tistih časih služila za vsakdanje prevoze v službo, po opravkih in tudi za popotovanja, danes pa le za razstave in srečanja, je nastal podvig s starimi mopedi po bivši Jugoslaviji. Poskušali smo se postaviti v čase, iz katerih so vozila in temu prilagoditi potovanje - brez navigacije, brez odvečne krame in oblačil v kovčkih in z veliko mero optimizma in dobre volje. Vedeli smo, da ta atraktivna in nevsakdanja vožnja zahteva več časa kot denarja, zato sva pogum zbrala le dva člana. Fizično in psihično sva bila pripravljena, vse drugo sva skrbno načrtovala pol leta. Mislila sva na »milijon« stvari, a sva še na veliko stvari pozabila - te sva sproti ugotavljala na sami poti ... Hrvaška In tako je prišla sobota, 24. maj, ko sva zjutraj pred četrto uro že hrumela po dvorišču in se podala na neznano pot. Peljala sva se čez mejni prehod Zavrč, kjer sva prvič občutila nejeverne poglede in komentarje policistov in carinikov. »Ta dva sta malo čez les,« so si mislili. Morda pa sva res in sva šla naprej. Opozorili so me tudi na čelado, ki sem jo imel iz časov mojega Tomos mopeda, ki nosi letnico 1959: češ, nima A-testa. Pregovoril sem jih, da pač moram biti v celoti usklajen z vozilom. Kasneje sem ugotovil, da bi bilo morda bolje, če bi nosil novejšo čelado, kajti sonce me je močno opeklo po obrazu ... Pot sva nadaljevala čez Varaž-din, Osijek, Vukovar. V dopoldanskih urah sva že imela prvi »gumi defekt«. Kjer koli sva se ustavila, bodisi zaradi počitka bodisi samo zaradi tankanja najinih mopedov, sva v trenutku privabila radovedne poglede mimoidočih. Vsak se je v zgodovini srečal s temi vozili. Po pogovoru so vsi verjeli v najin podvig, čeprav se niso Na črnogorski meji zavedali, da so ta vozila sedaj stara in ne nova, kot takrat, ko so jih sami vozili. Čez Novi Sad v Staro Pazovo v Srbiji sva prispela v poznih večernih urah. Tukaj sva bila počaščena s prenočiščem in večerjo pri Ptujčanih, ki imajo tam lokal. Le da se dan s tem še ni končal, saj sva morala obiskati še nekaj moto klubov - želeli so naju spoznati in videti najina mopeda. Srbija Drugi dan naju je pot vodila čez Beograd skozi nacionalni park Džerdap, kjer sva se nau-žila naravnih lepot. Kot prava ljubitelja starodobnikov sva tretji dan pot nadaljevala do mesta Kragujevac in si ogledala bivšo Zastavino tovarno, ki je sedaj pod okriljem avtomobilskega giganta Fiat. Sledili sta mesti Niš in Leskovac. Seveda sva vmes okušala njihov žar in jedi na njihov značilni način. Makedonija Četrti dan sva prestopila mejo z Makedonijo, kjer naju je malo »prizemljila« okvara mojega mopeda - vsaka stvar ima pač svojo življenjsko dobo ... Prijazni ljudje so nama pomagali, da sva okvaro naslednji dan v mestu Kuma-novo odpravila. Vmes sva spoznavala domačine in njihovo skromno življenje. Takrat sva se odločila, da se obrneva proti domu - seveda po drugi poti. Sprva sva namreč nameravala obiskati še Grčijo, a sva zaradi okvare in nezaupanja v moped to opustila. Kosovo, Črna gora, Bosna Naslednji dan sva prevozila mesto Skopje in potovala čez Kosovo skozi mesto Prizren. Od te države sva najmanj pričakovala, doživela pa ravno nasprotno. Predhodno so mi pripovedovali o revščini in o težkih razmerah, tudi iz medijev sem poslušal negativne plati te države. Sam pa sem se prepričal ravno o nasprotnem. Tu sva bila na nadmorski višini 1700 m in s snegom obujala spomine na preteklo zimo. Smeha polna je bila pot skozi Albanijo. Sprva zaradi avtoceste, po kateri sva morala vozili, čeprav to po naših predpisih ni dovoljeno. A tam druge poti ni, vse drugo so le še kolovozi. Potem sva se nasmejala zaradi večkratnega srečanja s kravami na avtocesti in pogovora dveh ženic čez ograjo avtoceste. Poti skozi Črno goro mi ni preveč omenjati, saj jo vsi poznamo po njenih naravnih lepotah. Nato sva se peljala ob obali skozi Budvo, preko hrvaškega Dubrovnika in nazaj na celino po dolini reke Neretve v Mostar v Bosno - fotografiranje na znamenitem mostu je bilo obvezno. Ta predel bova zagotovo še kdaj obiskala, kajti ni tako daleč in je nepopisno lep. Naslednji dan sva obiskala Sarajevo in kava v 30 let starem olimpijskem kompleksu je bila samoumevna. Pot naju je vodila do Jajca, kjer sva sre- čala motoriste z novejšimi in močnejšimi motorji iz Slovenije. Po pogovoru jih je bilo sram, do kod so prišli: da so prišli do Bosne na izlet, so potrebovali leto dni pogovorov, midva pa s starimi mopedi po celotnem Balkanu! Pot naslednje dni čez Hrvaško do Slovenije skozi Kočevje, Novo mesto, Celje ni bila tako zanimiva, saj nama je bilo to okolje že poznano. In čeprav je bilo za nama okrog 3000 km poti in srečanja z različnimi ljudmi, policijskimi kontrolami in še s kom, so naju vsi bodrili in se z razumevanjem čudili najinemu podvigu. V Slovenskih Konjicah je sledilo srečanje s policisti iz ozadja, ki so naju ustavljali z zvočnimi in svetlobnimi signali, kot da bi mopedist lahko drvel 100 km/h. Osoren odziv policista brez razumevanja na naložen moped s prtljago na srečo ni pustil »položnice«. Sledil je prihod domov v Bukovce, kjer so naju že pričakovali sorodniki in prijatelji iz društva in od drugje. Veselje in praznovanje je sledilo, čestitke za uspeh so deževale. Vsak si lahko zamisli, kako je potovati s povprečno hitrostjo 35 km/h ter tako narediti cca. 3000 km v 10 dneh na majhnem sedežu mopeda -ponavadi smo po nekaj urah v sodobnih avtomobilih vsi že negativno nastrojeni. Še vedno pa se da potovati na način, ki je bil nekoč nekaj običajnega in ta vozila so tega še vedno sposobna. Če si boste kdaj kaj podobnega omislili, vam priporočam pot, ki sva jo ubrala midva s Petrom: po običajnih cestah in po krajih, kjer je oslovska in konjska vprega nekaj običajnega. Kajti takrat boste imeli nekaj od videnega in boste začeli ceniti svoje imetje in domače okolje. Z gotovostjo lahko rečem, da na Balkanu ljudje še znajo živeti in znajo srečo deliti z drugimi. V primeru težav so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati. Imela sva same pozitivne izkušnje z ljudmi in naslednje leto jih bova morda s podobnim podvigom podoživela še enkrat ... Silvo Mlinaric Nogomet • 1. SNL PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Luka Koper - Celje; SOBOTA ob 20.00: Rudar - Domžale; SOBOTA ob 20.05: Maribor - Gorica; NEDELJA ob 18.00 Krka - Zavrč; NEDELJA ob 19.00: Radomlje - Olimpija. 2. SNL PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.30: Farmtech Veržej - Ankaran Hrvatini, Dravinja Kostroj - TKK Tolmin, Krško - Triglav Kranj; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Šmartno 1928, Šenčur -Roltek Dob. Kolesarski maraton po Prlekiji V nedeljo, 10. 8., se bodo udeleženci na kolesarskem maratonu Po Prlekiji lahko pomerili na treh zahtevnostnih preizkušnjah. Ob 10. uri se bodo kolesarji podali na 68 in 45 kilometrov dolgi progi, deset minut pozneje pa bo še start družinskega maratona na 20 kilometrov. Najkrajša razdalja poteka iz Mo-ravcev skozi Godemarce, Vogričevce, Branoslavce, Cezanjevce, Lukavce, Logarovce in Radoslavce, nato bodo kolesarji obkrožili Gajševsko jezero ter se skozi Godemarce in Bodislavce vrnili v Moravce. Gre za ravninsko preizkušnjo, namenjeno starejšim, manj pripravljenim kolesarjem ter otrokom v spremstvu staršev. Zato pa morajo biti veliko bolj pripravljeni kolesarji, ki se bodo podali po vinorodnih predelih Prlekije. Prijave za tokratni že 19. maraton Po Prlekiji bodo sprejemali tudi na dan prireditve med 7.00 in 9.45, startnina pa znaša 15 evrov. Udeleženci bodo prejeli spominsko kolajno in majico, brezplačne napitke, malico ter kopanje na dan prireditve v Biotermah pri Mali Nedelji. DB, NŠ Šah • 41. olimpijada Z reprezentanco na Norveškem tudi dva člana Šahovskega društva Ptuj V norveškem mestu Tromso poteka 41. šahovska olimpijada, na kateri nastopa 176 ekip v moški in 136 ekip v ženski konkurenci iz kar 172 držav. V tako močni mednarodni konkurenci nastopata tudi obe izbrani slovenski vrsti, kjer ima Šahovsko društvo Ptuj z velemojstroma Aleksandrom Be-ljavskim in Juretom Bori-škom močno zastopstvo. Prvi favoriti pri moških so Rusi z ratingom 2773 točk, pri ženskah pa Kitajke 2549. Slovenska ženska reprezentanca je tokrat zelo pomlajena, saj ne nastopajo vse najmočnejše iz prejšnjih let, med njimi tudi ne Ana Muzi-čuk, ki se je tokrat odločila za matično državo Ukrajino. Po začetnem ratingu so VM Ana Srebrnič, VM Jana Krivec ter tri Fide mojstrice Laura Unuk, Ksenija Novak in Špela Kolarič na 37. mestu. Nekoliko višje, na 28. mestu, je slovenska moška reprezentanca v postavi petih velemojstrov: Luka Lenič, Aleksander Beljavski, Jure Borišek, Matej Šebenik in Marko Tratar. Kako močna je udeležba na tokratni olimpijadi, pove podatek, da je prisotnih kar 860 šahistk in šahistov z mednarodnimi naslovi, od tega 276 velemojstrov in 72 ženskih velemoj-stric. Prvič v zgodovini svetovnega šaha se je zgodilo, da imajo kar trije šahisti rating nad 2800 točk in vsi trije nastopajo tudi v vrstah svojih držav: aktualni svetovni prvak Carlsen Magnus (Norveška, 2877), Aronian Levon (Armenija, 2805) in Caruana Fabiano (Italija, 2801). Naši VM na tej lestvici zasedajo naslednja mesta: 59. Lenič 2659, 102. Beljavski 2618, 151. Borišek 2569, 188. Šebenik 2537 in 238. Tratar 2490. Omeniti velja VM Judit Polgar, ki nastopa v madžarski moški reprezentanci in je z 2676 točkami na 45. mestu. Pri šahistkah je na prvem mestu aktualna svetovna prvakinja, Kitajka Hou Yi-fan 2661, sledi njena kolegica iz reprezentance Ju Wenjun 2559, na tretjem mestu pa je bivša slovenska reprezen-tantka Anna Muzychuk 2555 točk. Slovenke zasedajo naslednja mesta: 134. Krivec 2259, 139. Srebrnič 2251, 153. Unuk 2074, 257. Novak in 273. Kola-rič 2043. V prvih petih kolih so tako Slovenke kot Slovenci zabeležili tri zmage in dva poraza. Ptujčan Jure Borišek je šele v 5. kolu priznal prvi poraz, sicer je s 4 točkami najbolje uvrščen slovenski posameznik na 36. mestu. Aleksander Beljavski je v štirih partijah osvojil 2,5 točke. Trenutni vrstni red moški: 1 Azerbajdžan 9 točk, 2. Srbija 9, 3. Kazahstan 8 . 44. Slovenija 6 (Rusi so z 8 točkami na 8. mestu) . Trenutni vrstni red ženske: 1. Kitajska, 2. Madžarska, 3. Rusija, vse tri z maksimalnim številom točk (10) ... 35. Slovenija 6 točk . Olimpijada se bo z 11. kolom končala v četrtek, 14. avgusta. Silva Razlag petek • 8. avgusta 2014 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Ptuj • Ta teden peti Kino brez stropa Odlični filmi brez vstopnine Mestni kino Ptuj in CID Ptuj sta ta teden že petič zapovrstjo organizirala Kino brez stropa. V sedmih dneh se je in bo zvrstilo 13 brezplačnih projekcij - deset večernih projekcij bo v letnem kinu, ki bo letos že tretjič na slikovitem dvorišču ptujskega gradu, s Kino vrtičkom v Mestnem kinu Ptuj pa je bilo v dopoldanskem času poskrbljeno tudi za otroke. Lani je večerne projekcije na dvorišču ptujskega gradu ter dopoldanske projekcije za otroke v Mestnem kinu Ptuj obiskalo 2.850 gledalcev, podobno število obiskovalcev organizator pričakuje tudi letos. Letni kino je bil tudi tokrat (tretjič) umeščen v objem arkadnega dvorišča ptujskega gradu. Ena izmed pomembnejših novosti je ta, da so filmi letos prvič predvajani z digitalnim kino projektorjem. Zasnova večernega programa v letnem kinu sledi smernicam iz preteklih let: zmes raznolikih filmskih idej, žanrov, estetik in avtorskih izrazov iz bazena kakovostnih filmov, ki so bili v zadnji kinematografski sezoni prikazani v Sloveniji. Letošnje filmske večere je v ponedeljek zvečer odprl dobitnik srebrnega berlinskega medveda Grand Budapest hotel, v torek je bila na sporedu dobitnica canneske zlate palme, naturalistična drama Adelino življenje, v sredo oda umetnosti Večna ljubimca, v četrtek sta bila na ogled filma Philomena in Kongres. V petek (nocoj) bo na vrsti filmski dvojec Krogi in Samo bog odpušča, v soboto pa udarna drama Najini otroci in Gravitacija. Program bo v nedeljo končal letošnji prejemnik oskarja za najboljši tuje-jezični film Neskončna lepota. Mateja Lapuh, Ur Ptuj • 17. praznično balinanje Tokrat z novimi zmagovalci Zadnji julijski dan je že tradicionalno potekalo praznično balinanje. Ob balinišču Doma krajanov na Potrčevi cesti 34 na Ptuju se je zbralo 12 tekmovalnih ekip in njihovih navijačev. Za pokale 17. prazničnega balinanja se je potegovalo 12 ekip. Moči so merile ekipe mestnih svetnikov, mestne uprave MO Ptuj, četrtnih skupnosti in športnih društev z območja MO Ptuj. Predsednik ŠD Center Jože Maučec, ki vsako leto pripravlja tekmovanje v balinanju v sodelovanju z MO Ptuj, je povedal, da so se v društvu že ob ustanovitvi odločili za zdravje, ne za bolezen, zato se trudijo, da bi k balinanju in k drugim športnim aktivnostim pritegnili kar največ občanov. Predsednica ČS Center Branka Beze-ljak je v pozdravnem govoru vsem zaželela veliko uspehov ter dodala, da načrtujejo tudi ureditev obstoječega igrišča v neposredni bližini doma potem, ko bodo pridobili vso potrebno dokumentacijo. Vodja 17. balinanja je bil Marjan Lenartič, za nemoten potek Foto: Črtomir Goznik Razdelili so okrog 140 porcij s srebrnim priznanjem nagrajenega bograča lendavske bogračijade. tekmovanja sta skrbela sodnika Slavko Skok in Alojz Korenjak. Na koncu je slavila ekipa blokovskega naselja, ki so jo sestavljali Boris Šarc, Boris Perger in Marjan Ratajc, druga je bila ekipa ČS Jezero v sestavi Črtomir Rosic, Vikica Bezjak in Andrej Korošec, tretji so bili mestni svetniki z Emilom Mesaričem, Marjanom Kolaričem in Mirom Vambergerjem, četrta je bila ekipa uredništva Ptujčana s Silvo Razlag, Vinkom Krničarjem in Ljubom Čučkom. Tekmovalcem in navijačem so tudi letos postregli z izvrstnim bogračem. Skuhali so okrog 140 porcij. Kuharji pa so bili Jože Maučec, Oto Mesaric, Marjan Pišek, Adolf Mihelač in Drago Žlender. S taistim bogračem, ki ga pripravljajo po več kot 40 let starem receptu, je ptujska ekipa kuharjev na lendavski bogračijadi osvojila srebrno priznanje. MG Ptuj • Ribarili vojni veterani treh držav Prvi med posamezniki in drugi v ekipni konkurenci Ob ribniku RD Ptuj v Rogoznici so se prvo avgustovsko soboto zbrali vojni veterani iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske na 13. tekmovanju v lovu rib s plovcem v počastitev praznika MO Ptuj. Ptujčan Janko Petrovič je bil prvi med posamezniki, v ekipni konkurenci pa je ekipa Ptuj II dosegla drugo mesto. Člani ekipe Ptuj II, ki so v ekipni konkurenci osvojili odlično drugo mesto (v sredini), v družbi z Venčeslavom Vogrincem, Adijem Vid-majerjem in Vladom Žgečem. Povabilu organizatorjev, članov ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, se je letos odzvalo kar 37 ekip s skupaj 111 tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in sosednje Madžarske. Zbranim so zaželeli dobrodošlico in čim več ribiške športne sreče predsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, župan MO Ptuj Štefan Čelan ter predsednik ptujskega veteranskega združenja Vlado Žgeč. Tekmovalcem iz treh sosednjih držav je bilo vreme naklonjeno, pa tudi ribe so rade prijemale, tako da so imeli po tekmovanju veliko dela tudi člani tekmovalne komisije Ribiške družine Ptuj. Med 111 športnimi ribiči-veterani je v konkurenci posameznikov imel največ ribiške sreče Janko Petrovič iz ekipe OZWS Ptuj IV, ki je ujel kar 48.720 g rib in si prislužil zmagovalni pokal. Drugo mesto je osvojil Stane Vraničar iz OZZVS Dolenjske, ki je ujel 11.760 g rib, tretji pa je bil Srečko Kolar iz ekipe OZWS Ptuj II z 10.720 g rib v tekmovalni mreži. V ekipni konkurenci pa je med 37 tričlanskimi ekipami letos slavila ekipa OZZVS iz Dolenjske v sestavi Srečko Lamut, Janez Gregorčič in Stane Vraničar, ki je skupaj ujela 41.450 g rib. Drugo mesto je osvojila ekipa OZWS Ptuj II v sestavi Srečko Arnuš, Drago Verde-nik in Janko Slatič, ki je ujela Foto: M. Ozmec V konkurenci posameznikov je osvojil prvo mesto Janko Petrovič iz ekipe Ptuj IV. 35.540 g rib, tretja pa je bila ekipa policijskega veteranskega združenja Sever iz Laškega, v sestavi Andrej Ceglec, Luka Piškur in Bojan Bačič, ki je ujela 22.240 g rib. Najbolje uvrščenim so pokale in priznanja izročili predsednik ptujske veteranske organizacije Vlado Žgeč, predsednik pokrajinskega odbora ZVVSP Venčeslav Ogrinc in predsednik komisije za šport pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo Adi Vidmajer. -OM Sp. Polskava • Dalmatinski večer in veselica Opravičilo gasilcem »Prirejanje prireditev ob farnem prazniku v začetku avgusta je prvi začel župnik leta 1999 ob 750-letnici obstoja naše župnije. Všeč nam je bilo in smo sklenili prireditev naslednje leto ponoviti,« je o začetkih tradicionalne prireditve Spodnjepolskavsko poletje dejal predsednik KS Milan Mom. Minuli konec tedna je Spodnja Polskava gostila dalma- tinske pesmi Klape Šufit, pod kostanji je v igri Gajaš, arestant Foto: Mojca Vtič Na Spodnji Polskavi je v gasilski disciplini Fire combat tekmovalo več kot 40 ekip. nastopil Vlado Novak, v nedeljo pa je sledila veselica. Program je oblikovalo še gasilsko tekmovanje, pohod, žegnanj-ska maša itd. »Dalmatinski večer je bil prvič. Sprva sem bil celo proti. Vendar je izredno uspel, več kot 1000 ljudi je prišlo. Tako da se moram gasilcem opravičiti,« je hudomušno dejal predsednik KS. In čeprav prireditev zahteva ogromno prostovoljnega dela in je tudi finančni zalogaj za krajevno skupnost, ki je osrednji pokrovitelj prireditve, je predsednik KS napovedal tudi že 17. spo-dnjepolskavsko poletje. Mojca Vtič 16 Štajerski Nasveti petek • 8. avgusta 2014 Zdravstveni nasveti Ponarejena zdravila (2.) Kuharski nasveti Metode komplementarne medicine v Sloveniji Beseda komplementaren ima svoje korenine v latinščini in jo lahko prevedemo kot dopolnjujoč. Če ponazorimo njen pomen na primeru, so komplementarne barve tiste, ki se med seboj sicer najbolj razlikujejo, a ravno zato sodijo skupaj. V besedni zvezi komplementarna medicina tako govorimo o metodah, tehnikah, ki dopolnjujejo uradno medicino. Potreba po dopolnilnih pristopih kaže na to, da osnovni ne zadovoljujejo, ne izpolnjujejo vseh potreb. Kot prednost komlementarnih metod in tehnik se tako navaja celostna obravnava človeka, ki poleg telesnega vidika zajema še čustven, duhovni in celo socialni vidik. \ X ¡ Foto: Črtomir Goznik Mihael Lah, mag. farm. izdelana tako kakovostno, da njihova vključitev v mednarodno menjavo ni vprašljiva. Čedalje večji problem v svetu prestavljajo ponarejena zdravila. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je ponarejeno zdravilo namerno in zavajajoče označeno glede istovetnosti in/ali izvora. Da bi ljudi obvarovala pred nevarnostmi, ki jih lahko uporaba ponarejenih zdravil prinaša, je Agencija za zdravila izdala naslednje napotke: • zdravila na recept naj predpiše zdravnik in izda farmacevt, • najvarnejše mesto izdaje zdravil so lekarne, kjer ni ponarejenih zdravil, • če se odločite za nakup zdravila na medmrežju, ne nasedajte spletnim stranem, ki so se znašle med vašo elektronsko pošto, ampak poiščite spletno stran lekarne z znanim obstoječim naslovom, • preverite, ali lahko vzpostavite stik s spletno lekarno tudi preko telefona ali telefaksa, • zapišite in preverite ime strokovne osebe, s katero ste bili v stiku preko elektronske pošte, • ko dobite pošiljko zdravila, si dobro oglejte tako vsebino kot ovojnino in jo primerjajte s tisto, ki ste jo vi ali kdo drug dobili v lekarni. Za zagotavljanje preskrbe pacientov z ustreznimi zdravili je nujno sodelovanje vseh deležnikov v preskrbovalni verigi. Lekarne so še vedno najvarnejši vir preskrbe bolnikov z zdravili, tako tistih na recept kot brez recepta. Distribucijska mreža je v Evropi in Sloveniji od proizvajalca do porabnika tako kontrolirana, da bi zdravilo že veliko prej izločili s trga, pa naj gre za ponarejena zdravila ali zdravila neustrezne kakovosti. Še enkrat pa bi opozoril na previdnost pri nakupu zdravil preko spleta, saj je v tem primeru možnost, da dobimo ponarejeno zdravilo, večja. Mihael Lah, mag. farm., Lekarne Ptuj V Sloveniji so komplementarne oblike zdravljenja prisotne več deset let. Zanimanje zanje tako kot povsod po svetu pa narašča. Ugotovitve raziskav kažejo, da največ ljudi poišče komplementarne metode zdravljenja v Mačji aids je nalezljiva virusna bolezen mačk, ki jo povzroča virus FIV (feline immunodeficiency virus). Že ime pove, da virus živali uniči imunski sistem in tako na široko odpre vrata najrazličnejšim infekcijam, ki so usodne za žival. Muce se okužijo predvsem pri parjenju in preko ugriznih ran, ki jih dobijo med parjenjem, pretepi in ostalimi mačjimi borbami, okužijo se lahko tudi intrauterino, kar pomeni, da se mladički okužijo z virusom že v maternici. Bolezen lahko nastopa v pritajeni subklinični obliki, ko prizadete živali ne kažejo znakov bolezni. Ko pride do padca odpornosti pri živali, denimo pri močni glistavo-sti, driski, pljučnici ali kateri drugi bolezni, lahko aids izbruhne v klinično zaznavni obliki. Od takrat dalje se začnejo hudi zdravstveni problemi v obliki ponavljajočih se bolezenskih stanj. Na začetku zdravljenja prizadete živali odreagirajo pozitivno na terapijo z antibiotiki in drugimi zdravili, vendar se bolezen po prenehanju te- primeru nepojasnjenih ali neozdravljivih stanj. Pri tem je smiselno upoštevati, da je zdravilstvo lahko izjemno dragoceno v skrbi za preventivo in rehabilitacijo, ne more pa nadomestiti uradne medicine. Ta je še posebej rapije po navadi zelo hitro ponovi in to se ponavlja vse do takrat, ko se muc več ne odziva na zdravljenje zaradi uničenega in neaktivnega imunskega sistema. Tako kot pri človeku je tudi pri živali zelo pomemben močan imunski sistem, saj le v sodelovanju med terapijo in imunskim sistemom lahko pri mnogih akutnih boleznih in travmatskih poškodbah nenadomestljiva. Še najbolje je, ko zdravnik sam poleg konvencionalnih metod uporablja tudi dopolnilne. Tako na primer v Sloveniji lahko akupunkturo izvajajo samo zdravniki. Zanimivo je, da so številne metode in tehnike tudi razvili zdravniki sami. Tako je na primer s kiropraktiko, oste-opatijo in tehnikami manu-alne terapije. Kot smo omenili že pri alternativnih metodah, se različne države po svetu in v Evropi različno opredeljujejo, katere metode in tehnike sodijo v uradno medicino in katere ne. Tako je na primer Slovenija edina država članica Evropske unije, ki zdravnika, ki zdravi s homeopati-jo, obravnava kot zdravilca in se mu po zakonu zdravniške licence ne izda. Sicer pa je homeopatija najširše dostopna komplementarna pričakujemo rezultate v smislu ozdravitve. Ko pa imunski sistem več ne sodeluje pri zdravljenju in obrambi organizma, je prognoza slaba. In prav to se pri mačjem aidsu zgodi. Diagnoza bolezni je v današnjem času zelo enostavna. Obstajajo hitri testi, za katere potrebujemo le nekaj kapljic krvi. metoda v slovenskih lekarnah od leta 2011. Homeo-patska zdravila pri nas lahko izdajajo le magistri farmacije, ki so končali posebno dodatno usposabljanje, tudi preko Lekarniške zbornice. V Lekarni Toplek na primer nas je tako usposabljanje končalo pet magistrov. Glede na omejitve za zdravnike lahko v slovenskih lekarnah v skladu s predpisi ponudimo le homeopatska zdravila, ki so namenjena izključno za samozdravljenje akutnih zdravstvenih težav. Komplementarne in alternativne metode pri nas pokriva poseben zakon o zdravilstvu, ki predvideva celo poseben register izvajalcev in licence zanje. Mogoče se bo novi vladi posrečilo dobre zamisli ureditve tega področja celo uveljaviti. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK Rezultati so v povezavi s kliničnimi znaki zelo zanesljivi in pokažejo tudi stopnjo okuženosti živali. Močno pozitivne muce s hudo klinično sliko bolezni je na žalost treba evtanazirati, saj ozdravitev ni možna in tudi s terapijo ne morejo kakovostno živeti. Take muce imajo močno drisko, frekventno Zdravila morajo biti varna, kakovostna in učinkovita ter Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. bruhajo, so dehidrirane in popolnoma neješče. Take živali se tudi ne odzovejo na terapijo kljub infuzijam in ostali frekventni terapiji. Pri srednje pozitivnih živalih presojamo prognozo glede na klinični stadij bolezni. Rahlo pozitivne živali pa po navadi zdravimo in jim tako podaljšamo življenje lahko tudi za vrsto let. Potrebno je udarno dajanje vitaminov, predvsem vitamina C in drugih kakovostnih preparatov, ki so namenjeni dvigu odpornosti živali. Teh preparatov je na srečo tudi v veterinarski medicini kar nekaj, dajati pa jih je treba v skladu z navodilom veterinarja. Bolne muce, ki so na terapiji, je treba osamiti in vsekakor kastrirati ali sterilizirati, tako da preprečimo, da bi okužili zdrave živali. Zoper mačji aids cepivo ne obstaja. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Pri obeh nevarnih mačjih boleznih levkozi in mačjemu aidsu je najboljša preventiva, da preprečimo, da do bolezni ne pride. Učinkovita je kastracija in sterilizacija živali, saj tako preprečimo najpogostejše okužbe zaradi parjenja in pretepov, ki spremljajo uveljavljanje mačkov pri izbiranju samičk. Istočasno preprečimo marsikatero smrt na asfaltu, ko hormonalno moteni mački bezljajo preko cest naravnost pod kolesa avtomobila. Pri živalih, ki pozitivno reagirajo na test, kar pomeni, na imunološko pozitivnih živalih, pa je pro-gnoza odvisna od klinične slike živali. Pozitiven test nikakor ne pomeni smrtne obsodbe muce, saj lahko muca preživi ob vestnem lastniku, ki bo skrbel za njeno odpornost, še vrsto let. Nujno pa je treba poskrbeti za kastracijo oziroma sterilizacijo živali, da bolezni ne širi na druge. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: arhiv kiropraktika Tačke in repki Mucek ima mačji aids, kaj sedaj Zaradi povečane frekvence obolelih muc za mačjim aidsom v ambulanti in obilice vprašanj lastnikov muc na to temo, bom ponovno v današnjem prispevku na kratko pojasnil samo bolezen, možnost okužbe in zdravljenje bolne živali. petek • 8. avgusta 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje . Med sejemskimi prodajalci tudi skrunilci kulturne dediščine Ptujsko festivalsko poletje se počasi preveša v drugo polovico. Do 10. avgusta vabi Kino brez stropa na dvorišču ptujskega gradu in v Mestnem kinu. Pred 45. festivalom narodno-zabavne glasbe Ptuj 2014 na dvorišču minoritskega samostana, ki bo 22. avgusta, bo 17. avgusta na kartodromu v Hajdošah potekala mednarodna karting dirka v organizaciji AMD Ptuj in MO Ptuj. Sledil bo festival Dnevi poezije in vina, zatem pa še VII. Rimske igre. Septembra pa bo že tradicionalno vabil kimavčev festival. Foto: Črtomir Goznik Spomenik državnega pomena je bil tudi letos prodajno mesto ... Ukrepal ni nihče ... Za letos se je poslovil tudi eden od treh tradicionalnih ptujskih sejmov, Ožbaltov sejem, ki ga je predčasno končalo močno deževje. Že po tradiciji je sejmaril v starem mestnem jedru in na mestnem obrobju. Med prodajalci smo tudi letos zaznali nespoštljiv odnos do kulturne dediščine. Tako je bil tudi letos prodajno mesto spomenik državnega pomena, Orfejev spomenik. To ni zmotilo nobenega od varuhov kulturne dediščine, saj ni nihče ukrepal. »Javne službe Ptuj smo organizator tradicionalnih sejmov na Ptuju, vendar žal kompe-tenc za ukrepanje zoper takšne kršitelje nimamo. Zoper te lahko ukrepata tržni in občinski inšpektorat, za red eventualno občinsko redarstvo in policija. Naši delavci med trajanjem sejma sicer kršitelje opominjajo in se trudijo na miren način te tudi odstraniti, vendar je to običajno nemogoče. Večinoma se kršitelji na opozorila ne odzivajo, pogoste so celo grožnje, manjkalo ni niti fizičnih napadov. Skoraj brez izjeme gre v teh primerih za prodajalce, ki se sejma udeležijo brez našega soglasja in jih je tudi nemogoče identificirati ter zoper nje ukrepati po koncu sejma. V prihodnje bo zato treba več delati na sodelovanju s policijo in mestno redarsko službo. Prav tako si želimo v prihodnje posodobiti občinski odlok in na neki način z njim opredeliti cone, ki bi opredeljevale, katero blago se lahko kje in na kakšen način prodaja. Menim, da bi s tem naredili konkreten premik pri vzpostavitvi večjega reda na sejmih, saj bi lahko dobili konkretnejšo pravno podlago za ukrepanje. Trenutni odlok kazenskih določb ne vsebuje, je pa tudi res, da zoper kršitelje uradni postopki najverjetneje ne bi bili uspešni. Težav se zavedamo, zato preučujemo vse možnosti, da bi v prihodnje takšne kršitve omejili na minimum,« je na naše vprašanje o takšnih in drugačnih kršiteljih povedal direktor občinskega podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. Letos je na Ožbaltovem sejmu prodajalo okrog 90 ponudnikov iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Cena najema za posamezni sejem znaša 23,80 evra. Rezervacijo prostora po navadi prodajalci plačajo za vse tri sejme skupaj. Na dan sejma se posameznemu ponudniku obračuna tudi tržnina, ki znaša 6,50 evra za tekoči meter za novo blago in 2,60 evra za rabljeno blago. Cena je na vseh prodajnih mestih v mestu enaka. Na Mestnem trgu, torej na območju pred Mestno hišo, pa so postavljene stojnice Javnih služb Ptuj, ki so nekoliko dražje. Najemnina za sejem v tem primeru stane 55 evrov, tržnina pa je enaka kot v drugih delih mesta. Za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Otilija Privšek, Kariževa ulica 2, Ptuj, ki je bila med tistimi, ki so pravilno odgovorili, da je MO Ptuj letos praznovala 19. praznik. Danes sprašujemo, katerega leta je bil organiziran prvi ptujski festival narodno-zabavne glasbe. Nagrada za pravilen odgovor je monografija Obrt na Ptujskem, ki je izšla ob 40-letnici OOZ Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 17. avgusta. Družba Radio-Tednik Ptuj je v okviru Ptujske noči v petek organizirala tekmovanje pevcev in skupin, ki bi radi uspeli na glasbeni poti. Zanimanje mladih talentov je bilo neverjetno, zato so bili tekmovalci uvrščeni v dve kategoriji - med pevci so nastopili: Barbara Prelog, Minea Gabrovec, Petra Kristovič, Jani Jančec, Blaž Vi-dovič in Ana Štokelj. Na odru se je predstavilo sedem glasbenih skupin: ansambel Opoj, Cvetličniki, ansambel Upanje, ansambel Sorodniki, Radio Vibes, KGB Kvintet in Mladi Mitreji. Tekmovalci so bili dobro pripravljeni in so navdušili s svojo talentiranostjo, veliko med njimi je bilo glasbeno iz- obraženih. Zelo aktivni pa so bili tudi njihovi navijači, ki so zanje glasovali in s seboj prinesli tudi transparente. Vse nastope je spremljala štiričlanska komisija, ki so jo sestavljali Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, Gregor Kozar, profesor jazz saksofona, Antonio Hojsak, profesor glasbe, in Simon Peter Feguš, profesor violine. Po vseh 13 nastopih je komisija v vsaki skupini izbrala tri najboljše tekmovalce. Zmagovalca so nato določili kuponi Štajerskega tednika, ki so bili objavljeni 25. in 29. julija ter 1. avgusta. Med preštevanjem vseh glasov je obiskovalce zabavala ptujska glasbena skupina Hudobni volk. Zmagala sta Blaž Vidovič in skupina Cvetličniki. Zmagovalca sta vsak posebej prejela medijsko pokritost svojih koncertov, pesmi ali zgoščenke v vrednosti 2.000 evrov z DDV v obeh medijih družbe Radio-Tednik Ptuj. Sobotni oder pred Upravno enoto na Slomškovi ulici pa je bil jutranje obarvan. Mo-deratorji Štajerske budilke so skupaj s skupino Katrca zabavali občinstvo. Dalibor Bednik, Simona Pušnik, Petra Kurnik in Miha Masten so se družili z obiskovalci in skupaj z njimi soustvarjali program, ki je potekal prav tako kot vsako jutro iz studia Radia Ptuj. Občinstvo so seznanili z informacijami, povabilom na malico, manjkala pa nista niti hudomušno poročilo „nadležnega organa", ki je nadomestilo poročanje policistov o njihovem delu, in horoskop. Voščili so tudi vsem tistim, ki so praznovali rojstni dan in jih nagradili s praktičnimi nagradami, ki jih je prispevalo podjetje Live. Vesel Pipiro-ti pa je ves večer delil nagradne kupone. Kostum zanj nam je prijazno odstopila ptujska oblikovalka Sanja Veličkovič. Tisti, ki so bili izžrebani, so prejeli majico in brisačo Radia-Tedni-ka Ptuj, glavna nagrada pa je bil izlet: obiranje mandarin Plačilo najemnine grobnega prostora za leto 2014, še bolj pa v Štajerskem tedniku hvala s strani Javnih služb Ptuj, kaj smo in kaj še bomo naredili na Ptujskem - novem - pokopališču, me je spodbudilo k temu pisanju. Sem najemnik grobnega prostora na Rogozniškem - starem - pokopališču, o njem pa tole. Najemnina grobnega prosto- v Dolini reke Neretve za dve osebi, ki jo je v sodelovanju z družbo Radio-Tednik Ptuj po- ra je ista kot na novem pokopališču 51,61 €, po štirih letih se je spet povišala za 85 centov. Vse lepo in prav kaj se je naredilo na novem pokopališču, staro pa je pozabljeno, odvažajo se le smeti. Tlakovano je le do polovice, vodovodna pipa na južnem delu nebi bila odveč. Stavba na južnem delu, nekoč je bila vežica, je prava sramota. Na pokopališču tudi ni WC, kar darila potovalna agencija Turi-stagent. Estera Korošec je zelo negativno, potrebno pa predvsem ob pogrebu. Tudi ozvočenje ob pogrebu je slabo slišno, kajti promet ob pokopališču še doprinese, da je slišnost še slabša. Upam, kakor tudi še drugi najemniki grobnih prostorov, da se bo tudi na tem - starem- pokopališču uredilo, kar je potrebno, da bo času primerno. Stanko Menoni Foto: arhiv Radio-Tednik Ptuj Ptuj • Družba Radio-Tednik Ptuj na Ptujski noči Zabavno in nepozabno Na tokratni Ptujski noči je stal tudi oder družbe Radio-Tednik Ptuj, obisk je bil množičen. V petek smo iskali najboljše glasbenike, v soboto pa se zabavali z našimi budilkarji. Družba Radio-Tednik Ptuj se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi obeh prireditev. Neurejena poljana miru! 18 Štajerski Na sceni petek • 8. avgusta 2014 Poletni koktejl . Z Zdenkom Kodričem Zdenko Kodrič je vsem znano novinarsko ime, saj je dolga leta pisal za časnik Večer. Ob tem ga poznamo tudi kot prodornega in večkrat nagrajenega dramatika ter pisatelja, zadnje čase pa ga vznemirja tudi fotografski medij. Prav o slednjem smo spregovorili z njim, za poletno kulturno osvežitev pa nam je predlagal vse fotografije Stojana Kerblerja in Lise Klappe ter fotografiji Ljubljana Frana Krašovca in New York Paula Stranda. Poznamo vas kot novinarja, pisatelja in dramatika, a zadnje čase vas spoznavamo tudi v vlogi fotografa. Prvo fotografsko razstavo z naslovom Digitalni akvareli ste imeli leta 2011. Kdaj in kako se je v vas prebudila želja po izražanju skozi fotografski medij? Vam ostali načini umetniškega ustvarjanja niso več zadostovali? Še zmeraj je literatura na prvem mestu. Fotografija me spremlja od leta 1975. Takrat sem se zaposlil pri ptujskem časopisu Tednik. Najprej je bilo to zanimanje dokaj površno, novinarji smo fotografirali bolj ali manj nezanimive dogodke. Ko sem prvič videl fotografije Iva Cianija, ki je delal na Radiu Ptuj, in pozneje še Stojana Kerblerja, sem spoznal, da je fotografija nekaj več in ne samo dolgočasna zapisovalka medijskih dogodkov. Šele ko sem dobil v roke digitalni fotoaparat, je fotografija postala trden most med mano in tehnologijo. Ko pa je moj fotoaparat podivjal, sem naredil nekaj fotografij, ki so bile nadvse podobne akvarelu. Ko je fotoaparat izgubil barve, tudi ostrino in kontrast, sem fotografije poslal na Emzinov natečaj za fotografijo leta; to je bilo leta 2010. Mednarodna žirija me je izbrala v ožji izbor in dobil sem veter v svoja fotografska jadra. Leta 2011 sem na razstavišču Grasslovega stolpa v Slovenski Bistrici z nasveti magistra Bineta Kovačiča postavil razstavo, ki je bila pri obiskovalcih Lv dobro sprejeta. Ta razstava je bila dokončno slovo od klasične in umetniške fotografije, s katero se ukvarjajo Kerbler, Požunova, Tanja Verlak, Farič, Mohorič in Boris Voglar. Svoje znanje o fotografiji sem povezal s performansom, in to je tudi pomenilo, da bo moja fotografija drugačna, tehnično manj dovršena, njena izraznost pa njiva hibridnih kultur. Fotografija zahteva tudi veliko tehničnega predznanja, obvladovanja optike, fizike - nenazadnje je veliko odvisno od občutka za svetlobo. Kako ste vstopali v to tehnično dimenzijo fotografiranja? Dobre fotografije brez tehničnega znanja ni. Jaz imam vsaj eno dobro fotografsko lastnost: občutek za svetlobo. Zato me zrcal-norefleksni aparati ne zanimajo tako kot nekoč. Ko uporabljam avtomatične nastavitve, sem prepuščen tehnologiji in ta me vodi v svet fotografije, jaz sem pri fotoaparatu samo zato, da motiv uokvirim. V tem okviru je ujet detajl prostora, del ženskega telesa, sled v snegu in tako naprej. Ker je moje znanje o fotografski tehnologiji minimalno, so tudi fotografije take: mini-malistične, nedokončane, malo zamegljene. Fotograf Stojan Kerbler je večkrat rekel, da dobra fotografija ni odvisna od vrste fotoaparata. Se strinjate s tem? Popolnoma se strinjam. Fotografij, ki sem jih izdelal za dve razstavi - zadnja je bila marca v Tovarni umetnosti v Majšperku -, brez digitalne tehnologije ne bi bilo. Dobra fotografija je proizvod inteligence in nadarjenosti. Kot pravite, uporabljate digitalno tehnologijo. Se s črno-belo fotografsko tehniko ne bi znašli ali bi vas ta izrazno preveč omejevala? Črno-bela fotografija ima patino. Odvisna naj bi bila tudi od laboratorija in laboratorijskega znanja. Zdaj ni več. Fotograf brez temnice in naprav za izdelovanje fotografij je bil kot urar brez oči. Črno-bela fotografija ne omejuje, ampak opozarja, da se te tehnike lotevajo največji mojstri. Vaše fotografije so izrazito barvno ekspresivne, a obenem krhke. Podobe so pogosto zlite in sanjsko nedoločene. Zakaj ste izstopili iz ostrih podob v te, ki jim je včasih kar težko določiti meje in dokončne oblike? Kadarkoli pogledate moderno oziroma umetniško fotografijo, boste najprej opazili, da je na njej vse čisto in jasno: prepoznavni so obrazi in predmeti, ostrina je popolna, barve skladne, sence nemoteče, skratka tehnika je neoporečna. Ko gledate moje fotografije, je podoba drugačna. Pri digitalnih akvarelih prevladujejo vijolična, rdeča, bela in modra barva, ostrine ni, vsebina je nedoločna, obstajajo le obrisi ženskega telesa, tu in tam se pojavi kak predmet, ki pa ima iracionalno obliko. Vstop v te podobe mi je omogočila digitalna tehnika in seveda nekaj računalniškega znanja, ki sem ga moral uporabiti pri dokončni obdelavi fotografije. Posebnost teh fotografij je tudi velikost. Skoraj nobena fotografija ni večja od formata 12 krat 10 centimetrov. Druga razstava, ki je bila v Tovarni umetnosti, se je izognila akvarelnosti, približala se je »normalni« fotografiji. Njene značilnosti so prilagodljivost razstavnemu prostoru, montaža in »ra-zlivna tehnika«. V sklopu razstave Mix 2013 se poigravate z idejo vidnega, ki je nevidno; skratka skozi zlivanje raznolikih fotopodob opozarjate na naše vsakdanje površno opazovanje, če ne celo duhovno »slepoto« sodobnega človeka. Želite s fotografijo, podobno kot mestoma z literarnimi besedili, tudi »zaboleti«? Razstava z naslovom »Mix 2013 ali Megla v glavi in očeh« je odsev človekove duhovne slepote. Moje fotografije so posnetek človekovega opazovanja sveta. Obraze, predmete, nebo in zvezde dandanašnji človek vidi skozi optiko megle in teme. Njegov pogled je površen, zabrisan, netočen, hipen, gre za pogled brez strasti. Moški danes žensko resda še pogleda, a njegov pogled je hipen, v trenutku vidi vse na njej, ne ustavlja se samo na ustnicah, prsih, bokih, nogah, njegov pogled raziskuje še njena očala, uhane, tatuje, čevlje. Ta pogled ponazorim z zamegljevanjem, z detajli brez umetniške vrednosti, portreti so narejeni z levo roko. Morda so fascinantne le montaže, ki so polne barv, trdih prelivov in meglice. Fotografijo kot medij lahko primerjamo s knjigo v marsičem, zlasti v možnosti nenehne reprodukcije. Medtem ko je slikarsko delo ponavadi omejeno na eno, lahko fotografijo razvijamo v nedogled. Mar to pomeni, da je fotografija manj »elitna« umetniška zvrst kot denimo slikarstvo? V moji zavesti fotografija ni bila umetniška. Bila je samo medij, medij zgodovinskega in socialnega spomina. Ko sta se bistveno spremenila format in vsebina, je postala nekaj drugega, boljšega, umetniškega. Današnje fotografije so fa-scinantne takrat, ko ujamejo več trenutkov, ko združujejo tehnologijo, vsebino in fotografovo nadarjenost. Če je roman oče literature, je fotografija mati medijev. Jaz nisem velik fotograf, moje fotografije nimajo umetniške vrednosti, moje fotografije so odsev nekega socialnega in psihološkega stanja, posledica neke frustracije, znak obsesije. Moja zadnja razstava je bila skorajda performans. Kako pa naj jo drugače ponazorim, če sem razstavil desetmetrsko fotografijo in jo napeljal skozi valje, da je bilo vse skupaj videti kot tiskarska mašina? Kako pa v vsej tej množici impulzov izbirate motive? Ne izbiram jih, srečam se z njimi. Drugače je z ženskim aktom. Tam sta previdnost in izbira nujna. In kako potem teče pot do končne, natisnjene podobe? Dokaj preprosto: po fotografiranju sledi kontrola na računalniškem zaslonu, potem kadriranje, tiskanje in postopek je končan. Če bi morali našim bralcem priporočiti fotografsko delo kakega slovenskega ali tujega fotografa, ki je na vas naredila poseben vtis ... Katero bi to bilo? Več bi jih bilo: vse fotografije Stojana Kerblerja in Lise Klappe, sledita Ljubljana Frana Krašovca in New York Paula Stranda. David Bedrač d j OVEN (21.3. - 20.4.) Izpolnila se vam bo srčna želja. Teden čustvenih izlivov in turbulenc. Toda ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejše in tako boste na življenje pogledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti in pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali. Srečen dan: sreda. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Duh prijateljstva vam bo podaril krila. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo tudi samozavest in tako boste obveznostim v pogledu službe kos. Nakazano je nihanje v pogledu TEHTNICA c J (23.9. - 23.10.) Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle na dinamičen način, boste sprejeli z odprtimi rokami. Pravzaprav se boste morali postaviti zase in pravilno bo ločevati zrno od plev. Blesteli boste na delovnem mestu. Srčnega izvoljenca boste presenetili. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden - zadeve boste morali delati postopoma. Časa ne boste mogli prehitevati in vendarle se boste izkazali kot dober sogovornik. Notranji pogum se bo okrepil na delovnem mestu. Nekaj več previdnosti bo v ljubezni, partnerju boste morali prisluhniti. (tish RAK W (21.6. - 22.7.) Energija vam bo nekoliko bolj nihala - tako jo bo enkrat več in drugič manj. Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni in sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo tudi možnosti tako za duhovno rast kot osebni razvoj. Opozorili boste nase. m LEV (23.7. - 22.8.) Največ možnosti v tednu, ki prihaja boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in omenjeno vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo in sledi plaz pozitivnih pohval. V ljubezni boste vrtali in kovali načrte. , DEVICA ' (23.8. - 22.9.) Imeli boste paleto obveznosti in modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Pravzaprav se boste na svoj način odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V ljubezni bo čas, ko v partnerju spoznate prijatelja in zaupnika. (24.10. - 22.11.) Notranja moč se bo okrepila in po potrebi jo boste uporabili. Čas bo namenjen piljenju intuicije in pravilno bo, da se v tem poslušate. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, ampak nekoliko počakati. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in k sodelovanju pritegnili tudi sodelavce. STRELEC (23.11. - 21.12.) Čeprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za odkrivanje novosti. Pravzaprav se boste šli tudi pustolovce in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in harmonijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi. Ljudje vam bodo učitelji. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Glo boko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v samopomoč in skozi njegovo pomoč boste duhovno rasli. Za samske Kozoroge bo veljalo, da je pred vami teden romanc in omenjeno bo veljalo izkoristit. Zdravje: več se sproščajte in po potrebi telesu dodajate vitamine. VODNAR (21.1. -18.2.) Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. Tako boste v sebi našli določene priložnosti za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in imeli pomembne kontakte s tujino. Sledi obdobje notranje rasti in priložnosti za harmonično izražanje v ljubezni. Splošni uspehi bodo na delovnem mestu. RIBI (19.2. - 20.3.) Umetniške duše bodo našle navdih in lahko ustvarjale svojo umetnino. Čas bo predvsem namenjen službenim obveznostim in projektom. Čeprav bo prizvok počitnic močan, bo pravilno, da si izoblikujete svoje stališča in se potrudite. Označevala vas bo intuitivna energija. petek • S. avgusta 2Q14 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC PRITOK SAVE GRETA LOŽAR LAHKO-ŽIVKA ODEJA RUSKI BALETNI PLESALEC (SERGEJ) RIMSKI UČENJAK ZDRAVILO ZA VDIHAVANJE MAS PIANIST (LEON) MESTO V ITALIJI NASELJE V BELI KRAJINI SILVO KARO PASMA PRAŠIČEV FLOKULANT SKOPJE AKNE LEVI PRITOK INNA LESNA VLAKNA KANTAVTOR (IZTOK) OGRAJEN PROSTOR MALIGNA TVORBA NEBESNI SVOD GREGOR GOLOBIČ KAMENA DOBA SOZVOK MESTO V TOSKANI NOREC, TEPEC, SEMA LJUDSKA GLASBA UDAREC PRI HOKEJU GORA V JULIJCIH (2077 m) KURIR IDEAL OLGA TKAVC SOL BOROVE KISLINE TROPSKA PAPIGA PEVEC RESNIK KANON ZILJSKA NOSA KONICA NASLOV, NAZIV PROZNA PLETENINA ČEBELJI ZAJEDALEC ALUMINIJ MILANO OKOLICA, OKROZJE (ZASTAR.) ZNAK ZA PREPLAH GLOBI-NOMER DELO KARLA MARXA ITALIJ. FILMSKI IGRALEC (ALBERTO) ITALIJANSKA LUKA UGANKARSKI SLOVARČEK: BULI = udarec pri hokeju, ENGELMAN = slovenski pianist (Leon); KOSMILO = flokulant, flokularno sredstvo, LIFAR = rusko-francoski baletni plesalec in koreograf (Sergej), NOZEMA = cebelji zajedavec, ODILE = francoska filmska igralka Versois, OLANO = španski kolesar (Abraham), SLATNA = gora v Julijcih, visoka 2077 m- ,|Nvai lQaos -1Vi|dV^ -avN0S -VNn0^0 -VW3Z0N lQH|Mi lvini|1 'niA 'ovmviai ivaoa '10 las 'vnivis 'onjj 'doi 'dd 'oaaN 'i/radvs 'doao 'vniaosbi ">is InozoiAi 'oaais»aor 'vdooaads 'ismoioiAi 'onvio 'dU3>i 'anao 'vdio>i :ouabjopoa imnvzihm 3i A3IIS3H Filmski kotiček Varuhi galaksije »Marvelovih filmov je preveč,« ni rekel še nihče in kolikor je soditi po najnovejšem filmu po teh stripih, prvem, odkar je Disney za nekaj milijard kupil Marvel, lahko sodimo, da tega stavka tudi v prihodnje še dolgo ne bo izrekel nihče. Kdorkoli že vodi to sila uspešno franšizo, je pametno ugotovil, da je po toliko 'resnih' filmih čas za nekaj bolj lahkotnega in svežega. Le toliko, da se malce preseka, kot bi rekli Guardians of the Galaxy Igrajo: Chris Pratt, Zoe Saldana, Dave Bautista, Vin Diesel, Bradley Cooper, Lee Pace, Michael Rooker, Karen Gillan, Djimon Hounsou, John C. Reilly, Glenn Close, Benicio del Toro. Režija: James Gunn Scenarij: James Gunn in Nicole Perlman po stripu Dana Abnetta in Andyja Lanninga Žanr: akcijski domišljijski Dolžina: 122 minut Leto: 2014 Država: ZDA v naših logih. In res, režiser in koscenarist Varuhov galaksije je neki neznani James Gunn, ki je pozornost najbrž vzbudil s parodijo na superjunake Super! (2010), sicer pa je bolj znan kot scenarist. Sodeč po njegovi seriji PG Porn in sodelovanju v grozljivo zanič bedariji Film 43 je vodja franšize očitno bistro ocenil, da gre za prevratniškega avtorja, Mar-velovi franšizi pa bi se prileglo prav nekaj takšnega. Samo tako si lahko razlagamo, zakaj je režiser nato dobil 170 milijonov dolarjev in na A-listo režiserjev padel iz helikopterja, namesto da bi se nanjo dolgo in naporno vzpenjal po karierni lestvici. Kakorkoli že, tveganje se je obrestovalo. James je v Marvelovo fran-šizo vnesel ne le že precej potrebne svežine in humorja, temveč tudi vso svojo ljubezen do čarobnosti Hollywooda, zlasti tiste, ob kateri je najbrž odraščal. Zato tudi začne s poklonom v danes že kultni uvod v prvi film o Indianu Jo-nesu, nato pa v svojo eklektič-no zmes vnese tono referenc in štosov iz drugih filmov, tudi Vojne zvezd, Galaktike, itd. ter geopolitičnih fint, kot je recimo ruska Lajka, prvi pes v vesolju. Za vse vpletene v filmu se vidi, da so se na smrt zabavali, zlasti Benicio del Toro si je privoščil uživaško pretiravanje do te mere, da je njegov nega-tivec na smrt smešen, Glenn Close pa je vlogo več kot očitno sprejela le zato, da je za dva dni postavanja v studiu s čudno frizuro na glavi pobrala kup denarja. A kaj bi to. Zlizani in klišejski prizori, kot je upočasnjeni posnetek hoje junakov proti kameri, medtem ko se v ozadju razplamteva epska eksplozija, dobijo čisto nov pomen, ko vidimo, da glavna junakinja medtem zeha od dolgčasa. Takšen izvrstni prevratniški humor pa je žal podan le v kapljicah in pogosto odleti mimo nas prehitro, da bi lahko v njem uživali. Čeprav se zaradi velikih količin animiranih junakov (govoreči rakun in drevo, ki hodi) film že spogleduje z risanko, pa ga na 'realnih' tleh (kolikor pač lahko tako rečemo) morda že malce preveč drži klasičen zaplet, v katerem se vsi junaki in negativci pehajo za nekim kamenčkom, ki vsebuje moč vesolja. Zlobnež ga želi, da bi svojo že tako ogromno moč še bolj povečal, junaki ga skušajo prehiteti, zato smo deležni hitrega tobogana, ki se razteza čez celotno galaksijo. Trenutki, ko se film jemlje resno, so žal njegova slaba plat in le upamo lahko, da bo iz drugega dela (ki zagotovo pride) režiser naredil totalno komedijo. Matej Frece ¡III//// lili//// « m^r - -x.xV^e !B «I* Dunaj bo gostil izbor za pesem Evrovizije 2015 Izbor za pesem Evrovizije 2015 bo gostila avstrijska prestolnica. Med 19. in 23. majem bo potekal v dunajski dvorani Stadthalle. V ožjem izboru za sta bila sicer še Innsbruck in Gradec, ki sta tako kot Dunaj predlagala prizorišča, kjer bi avstrijska javna televizija ORF lahko pripravila tekmovanje. »Dunaj leži v osrčju Evrope, daje velik poudarek glasbi in odprtosti, poleg tega je že gostil številne velike dogodke in je kot prestolnica posebej primeren za to, da priredi evrovizijski izbor za celo deželo,« je po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal generalni direktor ORF Alexander Wrabetz. Kot je še povedal, ORF odločitve ni sprejela zlahka. Vsa tri mesta, ki so bila v igri za gosti-teljsko mesto, so namreč presegla njihova pričakovanja. Za Dunaj so se odločili po »skrbnem preverjanju in natančnem tehtanju vseh relevantnih parametrov«. Z izborom je po pisanju APA zadovoljna tudi Evropska zveza radijskih in televizijskih postaj (EBU). Dunajska dvorana Stadthalle je največji prireditveni prostor v Avstriji in eden od treh največjih prireditvenih prostorov v Evropi. Sprejme 16.000 obiskovalcev, letno pa se v njem zvrsti več kot 300 prireditev. Poleg tega je na Dunaju na voljo več kot 60.000 hotelskih postelj. Predizbora bosta potekala 19. in 21. maja, finale pa 23. maja. (sta) 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 8. avgusta 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (28.) Od tod in tam Salar de Uyuni Nemara največja znamenitost Bolivije in morda tudi Južne Amerike je slano jezero pri kraju Uyuni ali po špansko Salar de Uyuni. Gre za ogromno slano površino, ki je velika za polovico Slovenije in meri kar nekaj metrov v debelino, tako da je po njej mogoče hoditi, voziti in celo graditi. Nastala je iz mnogih transformacij prazgodovinskih jezer, pod to plastjo pa so ogromne količine litija in magnezija. In tja smo se namenili tudi mi. Dobili smo se zgodaj zjutraj z vso prtljago, ki smo jo naložili kar na streho džipa. Bilo nas je sedem popotnikov in domači šofer Marco, ki je imel zraven tudi hrano in pijačo za nas. Najprej smo natankali avto, potem pa se je avantura začela. Kakor hitro smo zavili ven iz mesta, že se je začela vožnja po planinah. Tu in tam si videl osamljeno hišico ali pa kakšno 'cholito', kot se imenujejo ženske v tipični opravi, ki zajema nabrano krilo, enostavno jopico, črne čevlje in obvezen klobuček. Nemalokrat nosijo ogrnjeno tudi odejo, kjer nosijo svoje nakupe, velikokrat pa iz odeje moli tudi glava majhnega nadebu-dneža. Vidiš jih lahko povsod in nikoli ne spreminjajo svoje zunanjosti, pa četudi gredo v kino, po nakupih ali k maši. Pokrajina je bila noro lepa. Vsakih 20 minut si videl nekaj drugega. Najprej so bila kaktusova polja, nato peščena puščava, travnata stepa, rdeče in rumene planine, pa vse do modrikaste površine, ki je nakazovala velike količine srebra v zemlji. Kar nekajkrat smo presegli nadmorsko višino 4.000 metrov in razgled je bil nepopisen. Na vsem lepem so se planine razprle in zagledali smo majhno mestece Atocho. Tu smo imeli postanek, kolega Franco pa si je hotel kupiti tudi sončna očala. Povsod nekdo nekaj prodaja in tudi tu smo takoj našli možaka, ki je imel vso robo, ki si jo zamisliš. Seveda smo Foto: Dani Zorko Mestece Atocha sredi planin spet barantali do konca in mož se mi je kar smilil, kako smo ga opeharili pri ceni, pa že tako ni zaslužil ničesar. Naj omenim tudi to, da po teh planinah poteka tudi reli Dakar, ki teče od Rosaria v Argentini čez Bolivijo v Čile. In ljudje so čisto nori na to prireditev. Že dopoldne smo prispeli v Uyuni. Ker se je vse dogajalo v času deževne dobe, je bilo po ulicah še vedno veliko vode, pločniki pa merijo v višino ponekod kar dobrega pol metra. Vse mesto skratka ni bilo prevozno. Ustavili smo se za kosilo, ki smo ga uživali kar na pohištvu iz soli. Stoli, mize, celo hiše - vse je iz soli, ki je tu kot nekakšen gradbeni material. Ko pa smo zagledali sla- Foto: Dani Zorko Pa so rekli, da je samo Jezus hodil po vodi. Foto: Dani Zorko Med kaktusovimi polji no jezero, smo vsi ostali brez besed. Kot pravijo mnogi, to je irealna pokrajina. Marcos je suvereno vozil po svetli površini, ki je bila sicer pokrita z vodo, na njej pa stoji celo hotel iz soli. Zares neverjetno. Kamor ti nese oko, ne vidiš konca in ne veš, ali je tam obzorje ali konec sveta. Pogled ti motijo še odsevi na soli, da pa je mera polna, pa na razdalji ne vidiš niti tal in zdi se ti, da stvari kar lebdijo v zraku. Tu ljudje potem delajo različne umetniške fotografije, ki jih v normalni naravi ne bi mogli. Zares neverjetno. Mi smo se kar sezuli, saj je bila površina vroča, potem pa smo se kar raztepli po jezeru. Noro, res noro. Lep čas smo se podili po slani površini, Foto: Dani Zorko Krasne skulpture narave da sem bil do ušes prevlečen s soljo kot gos za martinovo. Marco si je lepo prižgal cigareto in se nam smejal, saj je bil tukaj že velikokrat, na koncu pa nas je naložil kar na streho in smo šli malce dirjat, tako za adrenalin. Tam daleč stran so na mehkejših in robnih predelih imeli kar bager, ki je s soljo polnil tovornjake, da so material razvažali po okolici. Bilo je že pozno popoldne in morali smo iti pogledat še eno zadevo, ki se ji reče pokopališče vlakov. Kar težko se je bilo prebiti čez Uyuni, saj je bila v marsikateri ulici voda pregloboka celo za džip. Marco je spretno krmaril vozilo, mi smo pa uživali ob 'butanih' bajtah. Celo nogometno igrišče so imeli, vendar pa so se iz vode videli zgolj goli. Pokopališče vlakov je pravzaprav na desetine zapuščenih vlakov, ki so nekoč povezovali Uyuni in obalo. Po vojni je tudi rudniška industrija šla po gobe in tako je veliko teh železnih velikanov ostalo brez dela, Bolivijci pa so iz njih naredili turistično atrakcijo. Južna Amerika ima načeloma zelo malo železniških povezav, ki so bile najbolj koristne v starih časih prav zaradi transporta kovin. V Boliviji cestno omrežje še danes ni blesteče in si lahko samo predstavljamo, kako je to izgledalo še petdeset let nazaj. Kakorkoli že, džip se je izkazal kot optimalno prevozno sredstvo, Uyuni pa smo zapustili na klasičen način - z merce-desom. Nadaljevanje prihodnjič Vičanci ❖ 12. julija sta praznovala zlato poroko Ivan in Berta Majcen iz Vičancev 56. Prvič sta se poročila 11 .julija 1964 v cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih. V zakonu sta se jima rodila že pokojni sin Janko in hči Jožica. Danes ju razveseljujeta vnuka Katja in Klemen, ki sta bila njuni poročni priči na zlati poroki. Vse življenje sta se ukvarjala s kmečkim delom; zlati ženin je bil nekaj časa zaposlen v KZ Ormož, nato pa še v KZ Rače pri Mariboru. Zlata nevesta pa je skrbela za otroka in dom. Danes živita sama, zaradi slabega zdravja sta opustila rejo živine, zemljo pa sta dala v najem dobrim gospodarjem. Obdelujeta le še majhen vinograd. V jeseni življenja si najbolj želita, da bi jima služilo zdravje. Za civilni obred zlate poroke se nista odločila, cerkveni obred pa je opravil župnik prior križniškega reda Janko Štampar v cerkvi sv. Trojice v Veliki Nedelji. Po obredu zlate poroke je sledila pogostitev vseh sorodnikov in prijateljev ter druženje v Elizabetini hiši. Katja Gorenčič á m Mpf Sfll T (j. ifr" It Gramijevi nagrajenci navdušili Foto: Črtomir Goznik Ptuj ❖ Vrhunec 6. glasbenega festivala Arsana je bil nastop dvakratnih gramijevih nagrajencev New York Voices. Avditorij minoritskega samostana, sestavljalo ga je več kot tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije, med njimi so bila vidna imena slovenskih glasbenikov, prav tako tudi gospodarstva, so s svojim petjem spravili na noge. Tudi sami so bili navdušeni nad mestom, pogoji bivanja in prisrčnim sprejemom. Okusili so najboljše, kar premore Ptuj, od kulinarike do hrane, v ptujski kleti jih je v bogastvo ptujskih vinskih okusov popeljal priznani enolog Bojan Ko-bal, kulinarične dobrote so užili v gostilni Grabar. Med ogledom ptujskega gradu so v slavnostni dvorani tudi zaigrali na klavir. V Ameriko se vračajo s ptujskimi vini, bučnim oljem in nepozabnimi vtisi. Nastopali so že mnogokje, vsako leto imajo najmanj 150 nastopov, Ptuj pa se jim je zapisal kot nekaj posebnega, nekaj, kar bo vedno z njimi, so povedali. Če bo šlo vse po načrtih, bodo nastopili tudi na 7. glasbenem festivalu Arsana v letu 2015. MG Foto: Arhiv Kolpingove družine Velika Nedelja * Za prijetno in poučno krajšanje počitniških dni je v tem tednu poskrbela Kolpingova družina Velika Nedelja, ki je letos organizirala že tretje Kolpingove poletne delavnice. Na štiridnevnem druženju so otroci ustvarjali, prepevali, se zabavali s športnimi igrami, obiskali pa so tudi sveto mašo. Udeležilo se jih je 15 otrok, starih od enega do deset let. Po besedah predsednika Kolpingove družine Velika Nedelja Matjaža Kosija so pripravili raznovrstne ustvarjalne delavnice, športne igre, kopanje ter obisk svete maše. Manjkalo pa ni niti petja. »Namen delavnic je, da v teh poletnih dneh razbremenimo starše. Veliko je namreč otrok, ki ne grejo na morje, so doma in gledajo televizijo. Tukaj pa jim nudimo zabavno in poučno doživljanje počitnic,« je pojasnil Kosi in še dodal: »V prvem letu smo delavnice zastavili za starejše otroke. Sedaj pa vidimo, da je veliko predšolskih otrok, tako da smo program prilagodili njim. In z udeležbo smo zelo zadovoljni.« Monika Levanič petek • 8. avgusta 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 60 ¿e/ proirvojomo aluminij, pripadamo le| srebrnobeli kovini,, smo ponosni no svojo zgodovino, U3»vQr|omo prihodnost, odločna vztrajamo na svoji pol. in ž« 60 !«' 'etojo noji metulji V skupini Talum se zavedamo, da je ključ do uspeha v znanju. Da bomo tudi v prihodnje lahko uresničevali svoje cilje in poslanstvo, vabimo mlade iz nase regije, da se prijavijo na razpis za dodelitev kadrovskih štipendij. Poleg štipendije vam nudimo možnost, da že v času šolanja spoznavate delovno okolje in svoje bodoče sodelavce. Prav tako vam bomo omogočili pomoč pri pripravi seminarskih in diplomske naloge, in kar je še najpomembneje - pri nas si lahko pridobite svoje prve delovne izkušnje. Za šolsko leto 2014/2015 razpisujemo štipendije za pridobitev različnih poklicev, ki so navedeni v nadaljevanju. Naziv strokovne in poklicne izobrazbe Število štipendij Mag. inž. strojništva/2. bol. st./ 1 Mag. gospodarskega inženirstva/2. bol. st./ (strojništvo) 1 Mag. inž. elektrotehnike/2. bol. st./ 1 Mag. inž. računalništva in informacijske tehnologije/2. bol. st./ 1 Mag. inž. tehniške varnosti/2. bol. st./ 1 Mag. metalurgije in materialov/1. ali 2. bol. st./ 1 Mag. ekonomije/2. bol. st./ (smer marketing) 1 Mehatronik operater (KV) 3 Obdelovalec kovin - orodjar (KV) 3 Zidar (KV) 1 Varilec (KV) 1 Metalurg (KV) 1 Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljete svoje prijave do 31. 8. 2014 na naslov: TALUM, d. d., Kidričevo Kadrovska služba Tovarniška cesta 10 2325 Kidričevo K prijavi obvezno priložite tudi: • fotokopijo potrdila o opravljenih izpitih z navedbo števila opravljenih izpitov in števila predpisanih izpitov, • potrdiloovpisu, • življenjepis. Z rezultati izbora bomo kandidate pisno obvestili do 30. 9. 2014. Postanite tudi vi Talumovec. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da aiujerSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8«98,E«ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - izmed vseh, ki se boste naročili na Štajerski tednik, bomo izžrebali nekoga izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014) s sopotnikom. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20% popust pri naročilu malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) r,<. ■ * " - • " • * m ♦ * t . t * " i' r • Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • S. avgusta 2Q14 POLETNI (V)ETER RADIA PTUJ V nedeljo, 10. 8., ob na terasi Kavarne ptujskih Gosta poletnega glasbenega večera R bosta Tone Kregar in Jernej Dirnbek i Vabljeni na javno radijsko oddajo! B9.B-3»,?' avtohlsa petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI A4 AVANT 2,0 TDI 2/2006 6.999 SREBRNA NAR.V.SERVIS, SERV. KNJIGA □TRDEN DS41,6 HDI11G SO CHICK 11/2011 12.999 ČRNA 1. LAST., NAR. SERVIS.SERV. KNJIGA AUDI A4 AVANT 2.0 IDI 6/2009 13.999 ČRNA 1.LAST..NAR. SERVIS BMW SERUA 3:318D 9/2009 10.999 MODRA IM., NÄVI, Nt SERVIS CITROEN C31.4 HDI 9/2009 4.199 BELA LUKI FORD RESTA 1,4 HDI 12/2010 6.499 BELA 1. LAST., NAR. SERVIS, SMART FORTWO FORTWO COUPE CDI 02/2011 5.499 ČRNA l.LAST., NAR. SERVIS OPEL ASTRA 1.7 CDT1 1/2011 6.999 ČRNA 1. LAST., NAR. SERVIS OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 COTI 5/2010 9.499 MODRA LUKI, NAR. SERVIS RENAULT ESPACE EXPR. 2,016V AVTOM,PUN 10/2001 6.999 T.M0DRA 1. LAST., NAR. SERVIS, PRED. NA PUN PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS 09/2011 11.999 ČRNA LUKI.,NAR. SERVIS, PEUGEOT 3008 PREMIUM PACK 2.0 7/2010 12.499 ČRNA LUKI, NAR. SEIS PEUGEOT3Q7 I^SIGN 1.616V 7/2007 4.599 SREBRNA 1. LAST., AVT. KUMA, SERV. KNJIŽICA VOLKSWAGEN GOLF VIHIGHUNE 2.0 TDI 5/2011 12.999 SREBRNA LUKI, AVI. KLIMA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). PTUJSKA TELEVIZIJA V' I PROGRAMSKA SHEMA PeTV 21:00 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2014II, pon. 21:50 Film Campus: Kosmata ljubezen, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal J:00 Dnevnik TV Maribor 0 35 Infofemal 9:00Ttuiska kronika, pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja.), 29. oddaja, pon. Kuhinjica, pon 1:30 Modro. non. 2:00 Rea IV Ormož 3:00 Inra kanal 6:30 Kuhinjica 7:10 Ptujske odrske deske, 18. oddaja, pon. nui......__,,____ 9:45 Modra. pon. 0:15» . tuis. ............,_______ 8:00 Motoscena, 28. oddaja, pon. 8:20 Film Campus 2014: Pokopališče,pon. 8:30 To bo moj poklic: Veterinarski..., pon. 9:00 Hodim, torej sem: Pot v Gazice, pon. 9:10 Film Campus 2014: Jazz Ladies, pon. 9:30 Glasbena 8 (slo), 29. oddaja, pon. !0:00 Ptujska kronika, pon. !!0:20 Ptujske odrske deske, 19. oddaja, pon. 21:00 Poletni utrip Ptuja: Zvezdana Novakorič.pon 21:30 Motoscena, 28. oddaja, pon. 21:50 Regi TV GoriSnica, pon. 22:50 Info kanal Sobota 09.08. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro. pon. 10:15Sola.oasetizralajon. 11:00 Glasbena 8 (slo), 29. oddaja, pon. 11:30 Zemlja in mi: Festival sivke, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Mura Drava TV pon. 12:50 Film Campus: Jaz in ti, pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Povabilo na kavo: Aljaž Godec, pon. 14:00 Regi TV Ormož, pon. 15:05 lirio kanal l&§5 Kuhm^ca™11''12'POn" 16:55 Hodim, torej sem: Vidova pot, pon 17:10 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, oon. 18:20 Cista umetnost, 34. oddaji ...» Jola. da se ti zrola.pon. 0:55 Glasoena 8 (tuja), 29. oddaja, pon. 1:30 Info kanal 2:30 Mura Raba TVjon. 3:00 Zemlja in mi: Dobrote slo. kmetij, pon. 3:30 Info Ranal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 92. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:30 Info kanal 8:00 Ptujska kronika, pon. 8:20 Po zdravje: Maxim Osipov, pon 1:00 Pregled tedna, pon. luim, torej sem: Pot v Gazice, pon. --------- «» ---- 9:20 HoiflPHPHHHHPi 9:30 Glasbena 8 (slo), 29. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, non. 20:20 Cista umetnost, 34. oddaja, pon. 20:40 Koncert kvarteta Slovena, pon. 21:40 Kimavčevi večeri 2013, pon 22:00 Info kanal Ponedeljek 11.08. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info lunal 1:00 Glasbena 8 (slo), 29. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:15 Info kanal 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Info kanal 7:30 Pregled tedna, pon. 7:50 Povabilo na kavo: Aljaž Godec, pon. 8:25 Zeleno, pon 8:45 Športno, 27. oddaja, pon. 9:10 nesco tek. non. 9:25 Glasbena 8 (tuja), 29. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava TV 20:50 Poletni utrip Ptuja: Art Ptuj 2014, pon. 21:15 Prekmurcka gibanica, pon. 21:40 Motoscena, 28. oddaja pon. Piuiške odrske ileske. 19.TBttdaia.Etoik1 ^22:05 Info kanal_ 18:55 Film Campus: Raj, pon. 19:00 Pregled tedna, pon. i 19:25 Glaslena 8 (tiija), 29. 2ftiaiÉÉÍ¡ÉÉlHM Prodamo ali damo v naiem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 3410 nsmmzna Hajdošs 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 m msiwm^ cmilm™ WeVJ I McTaI :U5MBM O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT 2010 12.990 1.LAST.,VL.KLJUKA KOV. ČRNA AUDI A4 2.0 TDI NAVIGACIJA SLO 2009 13.890 1.LAST., 0DUČEN KOV. SIVA BMW 318 D TOURING LUXE NÄVI USNJE 2011 15.990 VSA OPREMA, ODUČEN KOV. SIVA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA BMW 320D TOURING 2010 12.990 I.LAST., ODUČEN K0V.BR0NZA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2011 10.490 1.LAST, VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5T0URER1.6 DIESEL HDI 2011 10.390 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM 2008 5.990 ODUČEN, MALO KM KOV. RDEČA FORDCMAXTDCI DIESEL 2010 8.990 1.UST, KLIMA KOV. SREBRNA FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI 2006 5.490 ODUČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL 2011 10.490 1.LAST., ODUČEN KOV. SREBRNA OPEL ASTRA GTC COUPE 2010 8.490 1.LAST., SLO KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 CDU 2011 12.990 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMO 2010 9.290 1.LAST., 0DUČNA KOV. SREBRNA TOYOTA COROLLA VERSO NA PUN SLO 2005 4.990 ODUČNA KOV. SIVA VW LUP01.2 TDI 1999 1.490 2. LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Poletna oddaja V oddaji Za male in velike na Radiu Ptuj bomo vsak teden iskali zaklad na različnih prizoriščih! Otroci, ki bi se skupaj z Manjo, Matejo in starši odpravili na razburljiv lov za zakladom, polnim zanimivih nagrad, se prijavite na radioptuj@radio-tednik.si s pripisom otroška oddaja! RADIOPTUJ 89,8-98,2"l043 www.radio-ptuj.si www.posta.si j» Nov delovni čas J Spoštovani uporabniki poštnih storitev, s Š 1. septembrom 2014 bomo spremenili delovni § čas pogodbene pošte 2257 Polenšak. i Novi delovni čas: ponedetjek, torek, četrtek, petek:_8.00-14.00 sreda: 8.00-17.00 sobota: 8.00-12.00 Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta. Veselimo se vašega obiska. POŠTA SLOVENIJE O O/Hiklauž o.t ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZ/L UGODNA FINANCIRANJA, LEAS/NGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA audi a3 2,0 tdi dpf ambition s-tronic 2011 13.280,00 kov. siva bmw serua 1:116d 2010 10.970,00 kov. črna bmw serua x5:3,00 2005 10.980,00 kov. črna fiat bravo 2,0 multijet sport 2011 8.780,00 kov. b0rd0 rdeča fiat cr0ma 1,9 jtd multuet 2010 6.780,00 kov. srebrna ford fiesta tuend 1,2516v 2012 8.550,00 kov. srebrna mercedes-benz ml razr. ml 320 cdi avt. 2007 16.980,00 kov. črna opel corsa colour edition 1,216v 2011 5.950,00 kov. srebrna opel meriva 1,3 cdd ec0flex enjoy 2012 10.580,00 kov. t. siva peugeot 508 sw 1,6 e4idi 2012 12.980,00 bela renault cu01,5 dci expression 2010 5.690,00 bela renault megane berline 1,5 dci authentique 2010 6.980,00 bela subaru legacy station wagon 4wd 2,od 2010 13.780,00 kov. črna Skoda octavia combi 1,6 cr tdi dpf elegance 2011 10.980,00 črna vwg0lp c0mf0rtline 1,6 tdi bluem0ti0n tech 2011 11.680,00 bela vw passat variant 2,0 tdi bmt c0mf. 2011 13.980,00 kov. črna vw sharan 1,9 tdi basisline 2004 4.300,00 črna ODKUP VOZIL V ENI URI Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVO! NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Oprema Barva OPEL ASTRA 1.616V ENJOY 2004 4350,00 € KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 3071.6 16V BREAK 2002 2.590,00« KLIMA KOV. SREBRNA FORD FOCUS C-MAX 1.8 TDCI TREND 2005 5.250,00« SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA PEUGEOT 807 2.2 HDI ST 2006 5.700,00 € AVT. DEU. KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 2061.4ISX 2000 1350,00« KLIMA RDEČA ŠKODA FABIA1.2 TSI AMBIENTE 2011 7.500,00 € PRVI LAST. KOV. ZELENA NISSAN NOTE 1.416V ACENTA SPORTY 2008 6.200,00€ PRVI LAST. KOV. ZLATA VOLKSWAGEN GOLF 1.416V BASIS 2001 2.490,00€ SERV. KNJIGA KOV. ZLATA CITROEN XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2005 2.850,ooe PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN BERUNG01.6 HDI FURGON 2008 3.990,00« KLIMA BELA KIA SPECTRA 1.6 2003 1.170,00« KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT MODUS 1.416V DYNAMIC.C0NF0RT 2004 3.260,00« SERV. KNJIGA RDEČA PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI ST CONFORT 2006 5.200,00« AVT. KLIMA KOV. MODRA VOLKSWAGEN GOLF 1.9 TDI C0MF. VARIANT 2002 3.490,00« SERV. KNJIGA KOV. ČRNA SEAT IBIZA1.9 SDI STELLA FRESC 2002 2300,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI ST CONFORT 2006 4.200,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE COUPE 2010 8.550,00« 12.000 PREV. KOV. OPEČNA PEUGEOT 3071.616V D-SIGN BREAK 2008 5.200,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA MERCEDES- BENZ A150 CLASSIC 2004 5.500,00« SERV. KNJIGA RDEČA SKODA FABIA1.416V LUKA 2006 3.750,00« SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Folkart v Lenartu 11:40 Utrip iz Ormoža 12:40 Polka in Majolka 13:40 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Olroški program 09:00 Oddaja iz občine Hajdina 11:00 Vidovo žegnanje 13:00 Žetev na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Oddaja iz občine Lenart 20:00 M Lizika l - Moje pesmi, moje sanje 22:20 Glasbena oddaja 23:30 Video strani SIP TV 08:00 Srečanje Novovaščanov Slovenije 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Markove! - Oddaje iz preteklosti 19:00 Ptujska kronika, ŠKI_____ 20:00 Srečanje konjenikov in Iraktoristov 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Videm - Dan ljudskih pevcev 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 18:00 Vidovo žegnanje 20:00 Srečanje konjenikov in traktoristov 21:00 Srečanje Novovaščanov Slovenije 23:00 Video strani ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ASFALTIRANJE CESTf Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net www.tednik.si petek • 8. avgusta 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Urejamo subvencije. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. Karl Horvat, s. p., nudi s l i ko -pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelava toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažni gradbeni sistemi, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. ileu roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. BARVAMO notranje in zunanje površine ter opravljamo zidarska dela. Gradbeništvo Srečko Rebernik, s. p. Tel. 070 552 806. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, in svinjo, težko 150 kg, domače reje. Telefon 031 440 363. LETO staro bursko kozo prodam ali menjam za burskega kozla. Telefon 02 719 5553. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor, lahko Zetor, IMT, Deuzt, Ursus, Univerzal, Štore ali podobno. Tel. 031 851 485. PRODAM traktor Steyr profi 4110 CVT/50/S 700, letnik 2014, ur 50, maksimalno opremljen. Cena z DDV 22 % EUR 89823. Garancija 1 leto. Možen leasing. Tel. 041 663 289. PRODAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 041 881 949, vsak dan do 9. in od 16. ure dalje. PRODAM odojke od 20 do 30 kg in težka prašiča okrog 200 kg. Tel. 031 389 078. DOM-STANOVANJE ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju in garažo. Tel. 041 367 492. VIR PRI ZADRU - apartmaji Rozi, 100 m od plaže, ugodni najem, tel. 00385 91 593 4752. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwm6@drofeiii £täj&afca, budlfton, Q wuiw.radio-ptuj.ii 98,2 ^M^ftl 104,3 Mh OSMRTNICA V 88. letu je umrl mož, oče, dedek in pradedek prim. Mitja Mrgole, dr. med. Pogreb bo v soboto, 9. avgusta 2014, ob 10. uri na ptujskem pokopališču. Hvaležni smo, da je bil del naših življenj. Žalujoča družina Sporočamo žalostno vest, da je umrl prim. Mitja Mrgole, dr. med. častni občan Mestne občine Ptuj, v mandatu 1998-2002 podžupan Mestne občine Ptuj, podpredsednik Izvršnega sveta nekdanje Občine Ptuj in podpredsednik nekdanje Skupščine Občine Ptuj. V počastitev spomina nanj bo v petek, 8. avgusta 2014, ob 10. uri v Mestni hiši žalna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Od petka, 8. avgusta, bo v Mestni hiši v delovnem času Občinske uprave Mestne občine Ptuj odprta žalna knjiga. Mestna občina Ptuj Svojo življenjsko pot je dobojeval Mitja Mrgole član ZZB NOB od leta 1947, častni član ptujske borčevske organizacije, in njen dolgoletni predsednik. Od njega se bomo poslovili v soboto, 9. avgusta 2014, ob 10. uri na ptujskem pokopališču. Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM več klopotcev. Tel. 02 745 6351 ali 031 683 355. Štajerski, v digitalni knjižnici: www.d I i b.si OKVIR: NAJEM kombija Renault trafic 8+1, podaljšan. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p., 030 922 282. PVC okna, vrata, senčila Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Cecilije Trstenjak IZ PTUJA, KVEDROVA UL. 4 1924 t 2014 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Spodnjega Šturmovca, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala g. župniku za obred, pevcem MPZ Alojza Štrafela Markovci, gospe Hedviki za besede slovesa, za odigrano Tišino in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Brez slovesa si odšel, čeprav nisi še hotel, usoda kruta te je vzela, ker je tako hotela. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi mož, brat in stric Franc Žerak IZ VAREJE 39 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali za sveče in maše. Hvala duhovnikoma za cerkveni obred, pevcem Feguš, govornikoma g. Kozelu in g. Hlišu ter DU Videm in ZZŠAS Ptuj. Posebna zahvala tudi družini Vodušek za vso pomoč. Žalujoči: žena Helena, sestra Anica in brat Jože z družinami Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob tragični in boleči izgubi moža, očeta in dedka Janka Bezjaka IZ GAJEVCEV 17 B 22. 12. 1954-1. 8. 2014 Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste nam pomagali ter stali ob strani v teh težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Anka, sin Aleš in hčerka Karmen z družinama Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. SPOMIN Minevajo tri leta, odkar sta nas zapustili sestri Minka Petrovič in Tončka Žnidarič IZ PRISTAVE 46 IZ STOJNCEV 146 Čeprav ju ni več z nami, ostajata za zmeraj zapisani v našem spominu in naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njuna grobova, jima prinašate cvetje in sveče ter se vsake posebej spominjate kot drage mame, žene, sestre, babice, tete in prijateljice. Vsi njuni ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si Slovenija • Uporaba meroslovno ustreznih kozarcev Točijo gostinci v svojo korist ali škodo gostov? Julija so se začeli nadzori gostinskih lokalov, v okviru katerih preverjajo, ali gostinci uporabljajo meroslovno ustrezne kozarce, ko točijo pijačo po količini. Že pri prvih nadzorih so inšpektorji ugotovili, da večina gostincev ne ve, kateri kozarci so meroslovno ustrezni in pravilno označeni in kateri ne. Večina namreč verjame, da je že sama prisotnost merilne črtice na kozarcu dovolj, da ga lahko uporabljajo kot merilnega. Foto: Črtomir Goznik Meroslovno označeni morajo biti tudi plastični kozarci, ki jih gostinci uporabljajo na različnih prireditvah na odprtem. V sekciji za gostinstvo in turizem pri OZ Sloveniji so mnenja, da je v tem času tovrsten nadzor „neustrezen". Prepričani so, da gostinci v zadovoljstvo gostov točijo prej čez določeno mero kot pa manj. Kot skrajno neprimerno pa v sekciji ocenjujejo tudi pozivanje potrošnikov k prijavi tovrstnih kršitev. Slovenija sodi med tiste članice EU, za katere velja pred- hodno obdobje, v katerem se lahko dajejo v promet in uporabo kozarci, preizkušeni po starem sistemu pred uveljavitvijo MID direktive (direktiva o merilnih instrumentih), ki je vstopila v veljavo leta 2006. Do 30. 10. 2016 se tako lahko še uporabljajo kozarci, ki so bili odobreni in označeni po Pravilniku o meroslov-nih zahtevah za gostinsko posodo. Meroslovne zahteve skladno s starim pravilnikom izpolnjujejo kozarci Steklarne Hrastnik, ki jo je Urad za meroslovje pooblastil za potrjevanje skladnosti kozarcev tudi po novem EC-sistemu. V Uradu RS za meroslovje ob vsem opozarjajo tudi na to, da vsaka merilna črtica na kozarcu še ne pomeni, da je bila ta odtisnjena skladno z mero-slovnimi predpisi in da je takšen kozarec tudi ustrezen za »V noči s torka na sredo so nepridipravi pred podružnično šolo v Vitomarcih odrezali občinsko zastavo. Do- besedno odrezali, saj je na drogu ostalo le še približno 20 cm zastave. Jasno se vidi, da je bila odrezana. S tem uporabo v gostinstvu. Večina evropskih proizvajalcev svoje kozarce označuje po novem EC-sistemu že od leta 2006.. Označeni morajo biti celo plastični kozarci ... V meroslovno ustreznih in označenih kozarcih mora gostinec postreči pijačo v primeru, ko le-to prodaja po količini, ki jo natoči v kozarec: pri prodaji točenega piva, odprtih sokov, odprtih vin ipd. Tudi ko gostinec uporablja avtomatski točilni aparat, mora pijačo izmeriti le z meroslov-no ustreznim kozarcem. Prenosni kozarec pa bo uporabil v vseh tistih primerih, ko bo pijačo postregel v drugem kozarcu, ne v tistem, s katerim jo je izmeril. To je v primerih strežbe različnih žganih pijač ali nekaterih vin. V Uradu RS Kazen za »napačen« kozarec 417 evrov Za zdaj naj bi inšpektorji gostince v primeru uporabe neustreznih kozarcev samo opozarjali, po ostrejših ukrepih pa naj bi posegli v vseh tistih primerih, v katerih gostincih v predpisanih rokih nepravilnosti ne bodo odpravili. Za tovrstni prekršek je predpisana globa v višini 417,29 evra za pravno osebo, za odgovorno osebo pravne osebe pa 208,56 evra. za meroslovje še opozarjajo na to, da morajo biti mero-slovno ustrezno označeni tudi plastični kozarci, ki jih gostinci uporabljajo na različnih prireditvah na odprtem. Pri prodaji pijače v originalno zaprti embalaži pa potrebe po meroslovno ustreznem kozarcu ni. Člani ptujske sekcije za gostinstvo so se z novimi zahtevami pri točenju pijače podrobneje seznanili pred koncem julija. Sekretar OOZ Ptuj Boris Repič je povedal, da je ... osvežitev v pomaranči Sv. Andraž • Vandali ne mirujejo Kdo je odrezal občinsko zastavo Ni še minil teden, odkar je neznanec županu občine Sv. Andraž Franciju Krepši na domačem dvorišču zažgal avtomobil, ko je nekomu očitno šla v nos občinska zastava in jo je kratko malo - odrezal z droga. Foto: arhiv občine Sv. Andraž To je ostalo od občinske zastave. povzročitelj kaže, kakšno spoštovanje ima do svoje občine, svojih soobčanov in do državnih simbolov nasploh,« so sporočili z andraške občinske uprave. Zastave (šolska, občinska, državna in evropska) visijo na visokih drogovih ob šolski stavbi. »Zastave so tako visoko, da se je treba pošteno potruditi, da prideš do njih. Povzročitelji škode, uničenja občinskega simbola, so se očitno dobro organizirali in res potrudili za to dejanje. Predvideva se, da so povzročitelji isti, kot so bili požigalci avtomobila. Če tisti, ki so uničili zastavo, menijo, da so škodo naredili županu in občinski upravi, se motijo. Škoda gre namreč na račun vseh občanov, saj bo treba naročiti nove zastave in ta denar gre iz občinskega proračuna,« so še pojasnili v občinski upravi. V sredo zjutraj je kraj dogodka obiskala policija in storilce že iščejo. Ur OZ Slovenije skupaj s sekcijo za gostinstvo in turizem že naslovila dopis z opozorilom na Urad RS za meroslovje, v katerem izražajo svoje mnenje o „neustreznosti" takšnega nadzora v tem času, v katerem se itak borijo za slehernega gosta posebej. Še dobro, da je iz pravilnika črtana nesmiselna zahteva o javljanju prve uporabe kozarcev oz. druge gostinske posode, saj gostinci niso tisti, ki bi preverjali, ali so v prodaji ustrezno označeni kozarci, vrči. Ptujski gostinci so ob najnovejšem nadzoru povedali, da sicer noben nadzor ni odveč, gost mora dobiti tisto, kar plača, da pa takšni in podobni nadzori neupravičeno sejejo dvome o poštenosti njihovega dela. Gostinci niso največji lopovi v tej državi, lopovi so drugje, pravijo. MG NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO OKNA-VRATA-GAR.VRATA /Vs41 '(JRS,„ Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi:031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO Napoved vremena za Slovenijo Če je na Lovrenca lepo, tudi jeseni ne bo grdo. Danes bo precej jasno, popoldne bo predvsem v hribovitih krajih severne in zahodne Slovenije nastala kakšna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma sončno. Popoldanske plohe in nevihte bodo nekoliko verjetnejše. Pihal bo jugozahodni veter.