lA ~a cu 1« ·e- 71 .la o- ;:o e- 71 o- v a- ~r o i. o ~- e 1 ).. 1 z l UDK : 634.0.187(497.12) ZDRUžBI GABRA IN EVROPSKE GOMOLJčiCE TER DOBA IN EVROPSKE GOMOLJčiCE V KRAKOVSKEM GOZDU Marko A cc et to (Ljubljana) A cc et to, M.: Združbi gabra in evropske go- moljčice (Pseudostellario-Carpinetum) ter doba in evropske gomoljčice (Pseudostellario-Quercetum) v Krakovskem gozdu . Gozdarski vestnik 32, 1974, 10. str. 357-369. Slov., povzetek v nemščini. Pri proučevanju gozdnih rastišč Krakovskega goz- da se je izkazalo, da pripadajo sestoji doba in belega gabra dvema samostojnima, edafsko pogojenima gozdnima združbama in to Pfeudostellario-Carpinetum (Tom. 39 n. n.) Accetto ass. nova in Pseudostellario- Quercetum Accetto ass nova. Prva se členi v dve subasociaciji, globoka izprana oglejena tla porašča subas. P.-C. gageetosum spathaceae, tipična oglejena tla pa subas P.-C. caricetosum pendulae. Druga, ki se členi v subas P.-0. caricetosum brizoidis in P.-0. deschampsietosum caespitosae, pa porašča useudo- glejena tla. Obe as. sta uvrščeni v zvezo Alno-Padion, Knapp 42, red Fagetalia sylvaticae Pawl. 28 in raz- red Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 37. A cc et to, M.: Združbi gabra in evropske go- motjčice ter doba in evropske gomoljčice v Krakov- skem gozdu (The associations Pseudostellario-Carpi- netum and Pseudostellario-Quercetum in Krakova Fo- rest) Gozdarski vestnik 32, 1974, 10. str. 357-369. Slov., summaries in German. The studies of the sites in Krakova Forest have shown that the stands of Penducled oak and Com- mon hornbeam here belong to two independent eda- phically conditioned plant associations that is Pseudo- stellario-Carpinetum (Tom. 39 o. n.) Accetto ass. nova and Pseudostellario-Quercetum Accetto ass. nova. The first association is divided jnto two subassociations: the first one (P. -C. gageetoswn spathaceae) can be found on deep, leached soils with a gley-horizon, the second one ( P.-C. caricetosum pendulae) occurs on soils \vith a typical gley-horizon. The second associ- ation bas been divided into subassociation P.-Q. cari- cetosum brizoidis and P.-Q. deschampsietoswn caes- pitosae that can be found on the soils with a pseudo- gley-horizon. Both ass. belong to the alliance Alno- Padion Knapp 42, order Fagetalia sylvaticae Pawl. 28 and class Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 37. Uvod Del nižinskega območja ob naših večjih vodnih takih (Sava, Drava ... ) in njihovih pritokih (Krka, Ljubljanica ... ) zaraščajo bolj ali manj dvo- plastni sestoji doba in belega gabra. To so povečini manjše raztresene po- vršine teh gozdov. Večje in strnjene površine poraščajo le redko. Na videz ·:: Razprava je skrajšan prvi del magistrskega dela, ki ga je avtor zagovarjal na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dne 26. 4. 1973. 357 so si ti gozdovi po obliki in strukturi podobni. Pečat te podobnosti jim daje človekovo izkoriščanje v preteklosti. Z raziskavami pa se je izkazalo, da se floristično, ekološko in po razvojni dinamiki med seboj razlikujejo . Gozdovi doba in belega gabra v Krakovskem gozdu niso bili še podrobno razisk.ani. Pri razčlenitvi gozdov hrasla in belega gabra v Sloveniji jih l. 1939 omenja in opredeljuje G. Tomažič (15) pod imenom Querco-Carpinetum stellarietosum bulbosae. V isti razpravi (15) je imenovani avtor izrazil tudi domnevo, da je subasociacija Q. C.-stellarietosum bulbosae verjetno samo- stojna asociacija. Za začasne značilnice združbe Stellarieto-Carpinetum n. n., navaja vrste: Stellaria bulbosa Wulf. = Pseudostellaria europaea Schaeftl., Hemerocallis flava L., Carex brizoides Jusl., Equisetun-z syh;aticum L. Na- daljnje floristične in ekološke členitve Tomažič ne navaja; manjka tudi fito- cenološka tabela. V fitocenološki razčlenitvi gozdne vegetacije Slovenije navaja provizorično postavljeno asociacij o, Stellarieto-Carpinetum Toma- žič 39 n. n ., tudi M. W rabe r (17). Avtor, ki je opisal podobne gozdove doba in belega gabra v severozahodni Sloveniji pod imenom Robori-Carpine- tum Wraber 67, pa je bil mnenja, da verjetno pripadajo gozdovi Krakov- skega gozda posebni varianti združbe Genisto elatae-Quercetwn Horvat 38. V kasneje objavljeni razpravi (M. y.l rabe r 16) je podal tudi njihovo flo- ristično in ekološko členitev (Genisto elatae-Quercetum, varianta - carpine- tosum n. n. varianta - caricetosum brizoidis n. n. in varianta - alnetosum glutinosae n . n.). Mnenji obeh priznanih raziskovalcev gozdne vegetacije pri nas v Slove- niji jasno govorita o zelo težavni problematiki razdelitve in opredelitve rastišč doba in belega gabra. Težavnost in različna mnenja o tem problemu izhajajo iz tega, ker so rastišča doba in belega gabra ter doba v neposrednem stiku. Zaradi številnih prehodov med obema združbama in raznolikih rastišč, po- gojenih z razgibanim mikroreliefom in nanoreliefom, ki ima za posledico različno oddaljenost površja tal od gladine talnice, je ločitev obeh združb težja in težko opazna. Praktična potreba pri raziskovanju zakonitosti naravnega })omlajevanja in razvoja doba in belega gabra mi je narekovala; da nadaljujem s prouče­ vanjem rastišč teh gozdov. 1.0. Splošne ekološke razmere Krakovskega gozda 1.1. Klima. Krakovski gozd je na prehodu iz prea.dinarskega v subpanon- sko klimatsko območje. Ta prehodni značaj klime se kaže tako v padavinskem kot temperaturnem režimu. Iz padavinskih in temperaturnih podatkov hidro- meteoroloških postaj Kostanjevice na Krki in Krško, ki jih prikazuje klima- diagram (slika 1) je razvidno, da je padavinski režim za vegetacijo ugoden. V vegetacijskem času, tj. od marca do oktobra, pade približno 70% vseh letnih padavin. Njihova razporeditev, v kateri sta nekoliko bolj poudarjena zimski minimum in poletni maksimum ter pojemanje padavin proti vzhodu (Kostanjevica 1103 mm, Krško 1050 mm, Zagreb 835 mm), kaže, da prevladuje celinsko podnebje. Podobno je tudi pri razporeditvi temperatur, kjer pomeni toplejši april od oktobra (Furlan S) značilnost celinskega območja, ki tod splošno prevladuje. Ta značilnost, ki je pri hidrometeorološki postaji Krško komaj opazna (april 11° C, oktober 10,6° C), postaja proti vzhodu vse bolj izrazita. 358 KL IMADIAGRAM , KRŠKO (168) 10,~ o 1050 KOSTANJEVICA (158) 10.0° 7103 mm 40] ( 32) 37,3 (7- 32) ~-200 - - co 1111 11 Amrn1111111111~ t:: - w A ~ Ul ~ . 30 1 60 20 -f,() 10 20 -21,0 -264 J M M J s N J M M J s N Zgodnji mraz nastopi največkrat že v začetku oktobra, vendar za vegeta cijo ni nevaren. Tem bolj nevaren je pozni mraz, ki je po podatkih ober postaj še v začetku maja, tj. v času cvetenja in listanja vegetacije. Snež· na odeja, ki ni debela, traja v Kostanjevici poprečno 45 ter v Krškem 38 dni 1.2. Relief in geološko-petrografska podlaga. Nižinsko in z gozdom po· krito območje leži v nadmorski višini 150 do 161m ter pada od severa prot jugu. Na oko sicer enolično ravnino, ki pa je mikroreliefno ter še bolj nano reliefno izredno pestra, sestavljajo različno debeli pleistocenski nanosi. V njil:' se menjavata alevrit, tj. sipka usedUna, ki gradi prehod med peski in gli nami (0 zrna 0,1 do 0,01 mm) ter glina. Menjavanje teh dveh, le po velikost zrnc ločljivih nanosov, je tudi vzrok za različno propustnost tal. 1.3. Taina voda. Različna propustnost talnih horizontov je zelo pomembn2 za gibcmje talne vode, ki je v Krakovskem gozdu eden od pomembnejših eko loških dejavnikov. Priložnostna vrtanja z ročnim svedrom, ki sem jih opravil z namenom da ugotovim nivo talne vode, so pokazala, da so razlike v višini talnice pre cejšnje. V isti višini talne površine in na razdalji 2m sem ugotovil razlik~; nivoja talnice do 90 cm. To nam potrjujejo tudi podatki merjenj gibanja ni voja talnice na dveh opazovalnih objektih v Krakovskem gozdu, ki jih opa zuje hidrološki oddelek Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Iz grafikon<: na sliki 2, ki je narisan na osnovi njihovih podatkov'' je razvidno, da se gla dina talnice nahaja na različnih nivojih. V pozni jeseni, zimi in zgodnji po mladi je talnica visoka in je njen nivo 10-35 cm pod površjem tal. Nizke stanje vode talnice je najčešče v poletnem jn zgodnje jesenskem času. V terr sušnem obdobju pade talnica tudi do 5 m pod talno površje. Pojavljanje različne gladine talnice v časovno istih obdobjih nakazuje da mora biti talnica pod pritiskom. Med visokim stanjem vode prihaja za radi tega na reliefno ugodnjh mestih na površje ter se glede na nanorelie1 ter tla tudi različno zadržuje, dokler ne izhlapi. Pronicanje pod talno po vršje ji je onemogočeno zaradi njene premajhne gravitacijske sile. Voda st: glede na nanorelief ter različno propustnost nanosov zadržuje na površin tudi po večjih deževjih v poletnem času. Cas zadrževanja visoke talne in padavinske vode se zrcali tudi v razvojt talnih oblik ter vegetaciji. 1.4. Tla.*.'' Glede na prej omenjene ekološke dejavnike uvrščamo tla ' Krakovskem gozdu (petrografski substrat, talnico in površinsko vodo) v sku pino tal z oksidoredukcijskimi procesi. Horizonte s temi procesi dobimo za radi specifičnega režima talnice v različnih globinah. To pomeni, da vpliv< doba zadrževanja talnice ali vode na talni površini različno na oksidon:: dukcijske procese, in še izraziteje na talne horizonte nad temi procesi, kje se kažejo med njimi nekatere razlike. Tla s tipičnimi talnimi horizonti ~' A2, A'J, ki imajo horizont z oksidc redukcijskimi procesi najbolj globoko pod površino, opredeljujemo kot i1 prana tJa z ogljenim spodnjim delom profila tal. Slabše razvit talni horizont A1 in odsotnost talnih horizontov A'2, A3 te razmeroma globok AB ali BgA horizont imajo tla, ki so v svojem razvoju oc ,., Podatke nav~jam z dovoljenjem hidrološkega oddelka HZS. ** Povzeto po opisu profilov tal, ki jih je na mojo prošnjo opravil MARJA] SO~AR (14), ~odelave~ ID:štitu.ta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Labor: tonJsk.o .. anahzo tal Je 1zvrš1la IVANKA MAJES. Obema se za pomoč najlep~ zahvalJUJem. 360 PREGLED GLADIN TALNE VODE ZA L.1970 IN 1971 V KRAKOVSKEM GOZDU ( Čret nad Gmajna -1 ; Polane- 2 ) cm -- --- -' ---- . - . ' -- --- -. ·1 -- - l ! J ! ---r---=i=c~:---~--=- -~- _l=c==- -=--±---f--------11 1 - 1 --------- o_,------·---- 700 ___ _ - --t---=j---=j---t-- -t= --=j---t ---r---i---r---=1:-===-t T-2 .. 0'~2 200 1---+---- -- + ---- ----+--- ---+ 1 ------ _l ______ -- 1 ------- 1 - ---· ------- • -- 300 l#ti\J-1 r: 1.00 f---+--·-+- 1 ::: 1 JAN. 1 FEB 1 MAR: APR ~-~-: JUL i AVG CEP 1 OKT 1~ OEC. ~1 FEB 1 MAR 1 APR 1 MAJ 1 JUN. 1 JUL 1 AVG. 1 SEP. 1 OKT 1 NOV 1 OEC. ,.0"-! KOTA 51 153,39 m ,.0"-2 KOTA S .T. 155,~6 m T- f KOTA TERENA 153,16m T 2 KOTA TERENA f54,56m .J /N.'i..· "r ': ~- .. , _/1··. visna predvsem od talnice in manj od površinske vode. Opredeljujemo jih kot tipična ogljena tla. V tleh, ki imajo horizont z oksidoredukcijskimi procesi najbliže površini, na katere vpliva tako taina voda kot stoječa površinska voda, ni tipičnih talnih horizontov A1, A2, A3. Taka tla opredeljujemo kot psevdoogljena tla. Opisana tla so v splošnem globoka, fiziološko bolj plitva, težka ilovnata, glinasta, srednje hranljiva in razmeroma produktivna. 2.0. Združba Pseudostellario-Carpinetum (Tomažič 39 n. n.) Acetto Ass. nova 2.1. Strukturna zgradba združbe. Drevesna plast mešanih raznodobnih se- stojev je zgrajena iz dveh plasti. Zgornjo plast gradi povečini Quercus robur, ki dosega srednjo pokrovno vrednost med 80-100%. Primešana sta mu še Ulmus laevis, in Carpinus betulus. Spodnjo drevesne plast sestavlja veči­ noma Carpinus betulus s srednjo pokrovno vrednostjo med 5 in 60%. Po- javlja se pretežno v skupinah. V tej plasti so še posamezno primešani Ulmus laevis, Acer campestre in Pyrus pyraster. Od bolj ali manj izrazite dvoplastne zgradbe sestojev je odvisna tudi večja ali manjša pokrovnost grmovne plasti (5-25%). Največjo stalnost in srednjo pokrovno vrednost doseže v tej plasti Corylus avellana, za njo pa Carpinus betulus. Drugih grmovnih vrst, kot Acer campestre, Viburnum opu- lus, V. lantana, Crataegus oxyacantha, Rhamnus frangula je manj, vendar so dokaj stalne. Bujno je razvita zeliščna plast, ki ima srednjo pokrovno vrednost med 80 do 100%. Med vrstami, ki dosegajo veliko srednjo pokrovno vrednost, mo- ramo omeniti zeliščne vrste, Pseudostellaria europaea, Pulmonaria stiriaca, in Anemonae nemorosa. Te so najbolj vidne v značilnem pomladanskem vi~ dezu združbe. Pokrovnost mahovne plasti je majhna, večjo stalnost doseže le Mnium undulatum. 2.2. Floristična zgradba in sociološke značilnosti združbe. Združbo s 103 rastlinskimi vrstami štejemo za bogato. Te vrste pripadajo trem sistematskim skupinam, v katerih odsevajo različni ekološki dejavniki. Prvo skupino sestavljajo vrste, ki povezujejo vse naše vegetacijske združbe hrastov in belega gabra (Querco-Carpinetum s. l.). Te so: Carpinus betulus, Corylus avellana, Prunus avium, Leucoju..m vernurn, Euonymus euro- paea, Scilla bifolia in Stellaria holostea. V drugi skupini so značilne vrste združbe, ki jo opredeljujejo od drugih in označujejo značaj združbe. Te vrste so predvsem iz zveze Alno-Padion Knapp 42 (18 po številu), ki kažejo na vlagoljubni značaj združbe. Tretjo skupino gradijo številne vrste reda Fagetalia Pawl. 28 in razreda Querco-Fagetea Br.-BL et Vlieg. 37 (32 po številu), ki· imajo svojo ekološko vrednost predvsem kot celota. Glede na splošni značaj združbe sta uvrščeni v značilnici združbe rast- linski vrsti: Quercus robur in Pseudostellaria europaea. Pseudostellaria europaea Schaeftl. = Stellaria bulbosa Wulf., po kateri je združba poimenovana, je zelo dober ekološki pokazovalec, ki nakazuje predvsem edafske lastnosti rastišča. Uspeva v zmerno higrofilnih do mezo~ filnih listnatih gozdovih. Razen tega, da nakazuje ekološke razmere združbe, je tudi po geografski razširjenosti omejena na ozek prostor; zato sem jo uvrstil kot pomembno vrsto v značilnice in pojmenoval asociacij o po njej. 362 Na njeno visoko diagnostično vrednost je opozoril že G. To 1n a žič l. 1939, ki navaja to vrsto za značilnico domnevne asociacije Stellarieto-Carpinetum n. n. Kot značilnico jo omenja tudi Kut s c he ra (9) v asociaciji Alno- Fraxinetum. 2.3. Floristična in ekološka razčlenitev združbe. Združba se !llede na raz- lično floristično zgradbo ter talne lastnosti členi v dve subasoci;ciji: Pseudo- stellario-Carpinetum gageetosum spathaceae in Pseudostellario-Carpinetum caritesum pandulae. 2.3.1. Subasociacija Pseudostellario-Carpinetum gageetosum spathaceae predočuje v osnovni združbi manj vlažno varianto, ki je vezana na tiste dele nanoreliefa, kjer so zgornji horizonti tal le poredkoma pod neposrednim vplivom talnice. Posledica tega je razvoj tipičnih talnih horizontov (A1 , A2, A3), kjer se prične proces izpiranja ali celo proces opodzoljevanja. Tla so med opisanimi variantami Krakovskega gozda najbolj kisla in glede na preskrblje- nost z dušikom zelo siromašna. Opredeljujemo jih kot globoka, izprana oglejena tla. [šolar (14)]. Subasociacija je poimenovana po vrsti Gagea spathacea, ki je subatlant- ska srednjeevropska vrsta. Razširjena je v severni Nemčiji, Danski in severo- zahodnem delu Poljske. V tem območju je jedro njenega uspevanja. Razen tega jo dobimo še na posameznih mestih srednje Evrope. Za omenjeno zeliščno vrsto je v Krakovskem gozdu odkrito novo nahaja- lišče za Slovenijo* in obenem najjužnejše nahajališče v Evropi. Rastlina je geofit in značilna vrsta bukovih gozdov reda Fagetalia, ki so ji pogodu sveža, hranilna, zmerno kisla glinasta tla. Podobne ekološke razmere kaže tudi rastlinska vrsta Crocus neapolitanus. Obe vrsti dosežeta v tej varianti naj- večjo stalnost in srednjo pokrovno vrednost ter sta razlikovalnici variante. Značilnost te variante je tudi številčno močna skupina vrst reda Fagetalia Pawl. 28. Za to varianto je značilen zgodnji pomladanski videz, kjer prevladujejo z večjo pokrovnostjo Anemonae nem.orosa, Pulmonaria sp. in Pseudostellaria europaea. Razen teh se z večjo stalnostjo pojavljajo še Gagea spathacea, Ficaria verna, Viola riviniana, Leucojum vernum idr. Sestoji te variante imajo zaradi velike življenjske moči vrste Carpinus betulus izrazito dvoplastno zgradbo in so zaradi gostote drevja bolj temni. Quercus robur je vodilna vrsta v drevesni plasti, po naravi je kakovosten ter ima lepo oblikovane krošnje. 2.3.2. Subasociacije. Pseudostellario-Carpinetum caricetoswn pendulae je površinsko manj razširjena varianta. Glede na režim talnice naseljuje tista rastišča, ki so predvsem pomladi in jeseni pod njenim vplivom. Ko je voda vjsoka, prihaja tudi ta na površje, vendar se ne zadržuje daljšo dobo zaradi boljše propustnosti tal. Z upadanjem talnice površinska voda tudi hitro presahne. Hitrim navodnjavanjem rtal sledijo daljša sušna obdobja. Tako menjajoče vodne razmere se zrcalijo v tleh in v vegetaciji. Tla opredeljujemo kot globoka, oglejena tla [šolar (14)]. Carex pendula doseže tod veliko stalnost in srednjo pokrovno vrednost in daje fitocenozi značilen videz. Kot značilna ali razlikovalna vrsta se po- javlja Carex pendu.la v številnih zdru?.bah zveze Alno-Padion Knapp 42 ali vlažnejših združbah bukovih gozdov srednje Evrope. Zeliščna vrsta 'Carex pendula nakazuje vlažna s hranili bogata ilovnato-glinasta tla, ki imajo * Prispevek o razširjenosti in ekoloških razmerah vrste Gagea spathaeca v Sloveniji, glej v Biološkem vestniku (Ljubljana) 21 (1973) 2, s. 111-115. 363 visoko talnico [ Oberdorfer (1 0)]. V razlikovalnice sem uvrstil še tele rastlinske vrste: Equisetwn pratense in Cerastium. sylvaticum, ki nakazu- jejo podobne rastiščne razmere. Razen teh razlikovalnic loči subasociacijo prej opisane variante tudi nekoliko večja pokrovnost vrst zveze Alno-Padion Knapp 42. Zgradba sestojev je podobna sestojcm subas. Pseudostellario-Carpinetum gageetoswn. življenjska moč vrste Carpinus betulus, ki gradi pretežno spod- njo drevesno plast, je dobra na tem rastišču. 3.0. Združba Pseudostellario europaeae-Quercetum roboris 3.1. Strukturna zgradba združbe. Naravni mešani sestoji te asociacije nimajo izrazite dvoplastne zgradbe. Zgradba sestojev je zato največkrat stop- ničasta ali enoplastna. Drevesno plast gradi povečini Quercus wobur, ki do- sega srednjo pokrovno vrednost med 80-100%. Njemu so primešani še Alnus glutinosa in Ulmus laevis. Carpinus betulus, ki je v tej plasti redek, je slabe kakovosti . Neizrazito spodnjo drevesno plast, s srednjo pokrovno vrednostjo med 1 in lO%, gradita Car pinus betulus in Acer cam pestre. V grmovni plasti, ki ima srednjo pokrovno vrednost med 10-25%, do- seže največjo stalnost in srednjo pokrovno vrednost Corylus avellana. Poleg nje gradnje to plast še Crataegus oxyacantha, Rhamnus frangula, Viburnum opulus in že naštete vrste drevesne plasti. V grmovni plasti najdemo Quercus robur le v tej asociaciji. V bujno razviti zeliščni plasti s srednjo pokrovnostjo med 60 in 100% ima največji delež Carex brizoides. Razen njega doseže večjo pokrovno vred- nost le še Quercus robur. Z manjšo srednjo pokrovno vrednostjo, pač pa z veliko stalnostjo se v tej plasti pojavljajo še vrste Athyrium filix femina, Pulmorzaria stiriaca, Glechoma lzederacea, Myosotis palustris, Pseudostel· laria europaea in dr. Posebno značilen za združbo je zgodnjepomladanski videz, v katerem se obilneje pojavljajo Cardamine pratensis, Caltha palu- stris, Leucojwn verrntm in Pseudostellaria europaea. Pokrovnost mahovne plasti je majhna, večjo stalnost doseže le Mnium tmdulatw-n.. 3.2. Flodstična zgradba in sociološke značilnosti združbe. Celotna fito· cenoza vsebuje 115 vrst, ki pripadajo štirim sistematskim_ enotam; tudi te se 1ned seboj ekološko razlikujejo. Prvo skupino sestavljajo značilnice in razlikovalnice asociacije in vrste zveze Alno-Padion Knapp 42, za katere sodimo, da najbolje opredeljujejo vlagoljubni značaj združbe. Med značilnice in ':razlikovalnice asociacije so bile uvrščene naslednje rsastlinske vrste: Quercus robur, Alnus glutinosa, Pseudostellaria europaea, Cm·ex brizoicles in Carex rem.ota. Pseudostellaria europaea se v tej asociaciji pojavlja le v manjših skupinicah ob rušah, ki so nekoliko dvignjene nad talnim površjem, kjer se ob poplavljanjih zadržuje voda. Po svojih ekoloških zahtevah ta vrsta slabše prenaša večja nihanja talnice in daljša zadrževanja vode na površini (steno- hidra rastlina), ki je v tej asociaciji pogostejše. Zato je tod redkejša kot v prejšnji asociaciji Pseudostellario-Carpinetum in ima manjšo srednjo po- krovno vrednost. Naseljuje ugodna rastišča v manjših skupinicah, kjer skoraj ni ali pa je le neznatno nihanje talnice. Glede na ozko geografsko razširjenost zelo dobro opredeljuje združbo. Po dandanašnjern poznavanju razširjenosti te vrste najbolj uspeva v sosednji Avstriji in pri nas v Sloveniji. Zaradi 364 Slika 3: Zgodnjespomladnnski videz na rastišču združbe Pseudostellario-Quercetwn deschampsietosuwz caespitosae opisv.nih ekoloških dejavnikov in ozke razširjenosti, ki ločuje našo asociacija od drugih, bolj vlažnih dobovih gozdov, (Ge12isto elatae-Qu.ercetum Horvat 38), jo uvrščamo ·v razlikovalnice asociacije. Po njej tudi imenujemo združbo doba in evropske gomoljčice. Na vlago lj ubni značaj združbe kaže zlasti številna skupina rastlinskih vrst (19 po številu) zveze Alrw-Padion Knapp 42, ki v celoti razlikuje to aso- ciacija po svoji obilnosti in veliki stalnosti. V drugo skupino sodijo razlikovalnice subasociacij, ki združbi podrobno diferencirajo rastišče v dve varianti . Tretja skupina rastlinskih vrst iz reda Fagetalia Pavl. 28 in razreda Querco-Fagetea Br. BL et Vlieg. 37 je po številu vrst skromna in zelo za- ostaja za zasiopanostjo teh rastlinskih vrst v združbi belega gabra in evrop- ske gomoljčice. Odsotnost rastlinskih vrst iz reda bukovih gozdov je brez 365 dvoma eden od meril, da štejemo združbo doba :in evropske gomoljčice za samostojno fitocenozo, ki jo uvrščamo v zvezo Alno-Padion Knapp 42. četrta skupina, ki jo sestavljajo rastlinske vrste razreda Alnetea glutino- sae Br.-Bl. et Tx. 43, opredeljujejo ekološko in sistematsko to združbo kot samostojno asociacija. Ta skupina rastlinskih vrst v gozdni združbi be- lega gabra in evropske gomoljčice ni izrazita, temveč je skrajno obubožana. Skupina rastlinskih vrst vlažnih gozdov črne jelše nakazuje bistveno različne rastiščne razmere. Opisane razlike med asociacijama Pseudostellario-Carpinetwn_ in Pseudo- stellario-Quercetwn se ne kažejo le· v floristični zgradbi združb, temveč tudi v različnih talnih razmerah. 3.3. Floristična in ekološka razčlenitev združbe. Združba se glede na raz- lično zgradbo in talne lastnosti členi v dve subasociaciji: Pseudostellario- Quercetum caricetosum brizoidis, Pseudostellario-Quercetum deschampsieto- sum caespitosae. 3.3.1. Varianta s Cm·ex brizoides je vezana na nižje predele nanoreliefa, kjer so razvita globoka močno stisnjena slabo propustna ali popolnoma ne- propustna tla. Značilnost tal je, da imajo oglejene horizonte najbliže površini. Na takih tleh se tako talnica, kot padavinska voda najdalj zadržuje. Ta tla opredeljujemo kot pseudooglejena tla. [Solar (14)]. Rastlinska vrsta Carex brizoides je razlikovalnica za varianto in doseže prav v njej največjo pokrovno vrednost. Ker obilno porašča večje strojene površine, je zgodnjepomladanski videz v tej fitocenozi manj izrazit. V njem se pojavljajo Cardamine pratensis, Pseudostellaria europea, Pul1nonaria sti- riaca in Leucojum vernum. Varianto diferencira od druge subasociacije tudi manjša pokrovnost in stalnost vrst iz razreda Alnetea-Glutinosae. 3.3.2. Najbolj vlažna rastišča v združbi porašča varianta z vrsto De- schampsia caespitosa (P. Q.-deschampsietosum), ki se prav v njej obilno in šopasto pojavlja in ji daje značilen videz. Poleg omenjene rastlinske vrste jo ločijo še tele razlikovalnke: Iris pseudacorus, Peucedanum pal-ustre in Sta- chys palustris. To so rastline, ki skupno z vrstami razreda Alnetea-Glutinosae kažejo na bolj pogosta in dalj časa trajajoča poplavljena in obenem svet- lejša rastišča. V značilnem p01nladanskem videzu združbe se pojavljajo še Leucojum vernum, Cardamine pratensis in Caltha palustris. V naravnih sestojih združbe Pseudostellario-Quercetwn ima Quercus ro- bur najpogostejše močne in zelo nepravilne krošnje ter je slabše kakovosti, kot v asociaciji Pseudostellario-Carpin.etun1. Ima pa na tem rastišču veliko življenjsko moč. Odlično uspevata tu Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior. življenjska n1oč belega gabra je v tej asociaciji oslabljena, zato se pojavlja le posamič. Doseže manjše višine, debla so koničasta, nepravilno oblikovana in zelo vejnata. 4.0. Razvojna dinamika združb Pseudostellario-Carpinetmn in Pseudostellario-Quercetum Iz analize florističnega gradiva in ugotavljanja ekoloških lastnosti rastišč, n1oren1o ugotoviti, da združba Pseudostellm·io-Carpinetum porašča sveža tla, ki so le občasno krajšo dobo poplavljena in kjer talnica ni previsoka oziroma ne dosega talnih horizontov blizu površja. Druga asociacija Pseudoslellario- Quercetunz naseljuje vlažna rastišča, ki so pogostokrat nan1očena, večinoma daljšo dobo in je talnica blizu talnega površja. Med obema asociacijama je 366 manJSa sorodnost, tako po florističnem inventarju kakor po obliki tal. Ver- jetno lahko sklepamo, da bi s posekom razmeroma sušje združbe Pseudostel- lario-Carpinetum mogli pričakovati, da bi v nekaterih fazah dinamičnega raz- voja te združbe prišlo zaradi začasnega zamočvirjenja rastišča, do zelo po- dobne oblike z združbo Pseudostellario-Quercetum, ki kasneje zaradi ponovne relativne osušitve tal preide v prvotno združbo belega gabra in evropske gomoljčice. Združba Pseudostellario-Carpinetum je najvažnejša oblika gozdov belega gabra in se navezuje v kompleks združb hrastov in belega gabra. So- časno pa sestavlja po svoji floristični sestavi in edafskih dejavnikih vez med gozdovi belega gabra in vlažnimi gozdovi doba. Na povezavo obeh združb kaže predvsem subasociaclja Pseudostellario-Carpinetum caricetoswn pen- dulae. Združba Pseudostellario-Quercetum je verjetno oblika najmanj namo- čenih dobovih gozdov. Po analizi vegetacije in rastišč spada k poplavnim gozdovom doba, ki ima svoj optimum v vzhodnem delu naše države. Naša oblika dobovega gozda je verjetno najzahodnejša iz serije teh fitocenoz. Po sukcesiji se veže na nje oziroma prek njih na poplavne gozdove črnega jel- ševja. Pri nas se verjetno navezuje na gozdove jelševja z ostroplodnim je- senom. Sukcesijski razvoj združbe Pseudostellario-Carpin,etwn gre po goloseč­ njah v glavnem v smeri, kjer se sprva razvijejo grmovne vrste, ki so gradile grmovno plast prej obstoječe fitocenoze. To so Corylus avellana, Crataegus oxyacantha, Viburnum opulus, katerim se kasneje pridružita še Rhamnus frangula in Salix sp. Te kaj kmalu preraste Alnus glutinosa, ki se ji pridruži Betula pendula, Populus alba, Quercus robur in obilneje Carpinus betulus. Z utesnjevanjem krošenj in izboljšanjem tal (manj vlage) počasi izpadejo vlagoljubne vrste (Alnus glutinosa). Postopoma nastajajo stadiji, kjer se uve- ljavljata Carpinus betulus in posamič Quercus robur. Končna oblika tega dolgotrajnega sukcejiskega razvoja je ponovno gozd belega gabra in evropske gomolj čice. Dinamika razvoja na rastišču združbe Pseudostellario-Quercetwn poteka po golosečnji prek začetnega stadija Rhamnus frangula- Corylus avellana - Alnus glutinosa in Carex brizoides v stadij Carex sp . (C. riparia, C. alongata) - Alnus glutinosa - Populus alba in Fraxinus ox.vcarpa, ki preide v čiste sestoje jelševja. Zaradi medsebojne močne konkurence prične pešati in pro- padati Alnus glutinosa, prične pa se uveljavljati Quercus robur, ki ga že najdemo posamično. Končna oblika teh stadijev je ponovno gozd doba in evropske gomoljčice. Crna jelša pa ostane kot primes tudi v optimalni fazi sestojev. Tudi pri zaraščanju opuščenih travnikov ima črna jelša pomembno vlogo. Zapuščene travnike v kratkem času zarastcjo jelševi sestoji, ki so naj- boljši melioratorji težkih in zbitih, ilovnato-gJinastih tal. 5.0. Sistematski položaj obeh združb Združba Pseudostellario-Carpinetum je začasno uvrščena v zvezo Alno- Padion. Knapp 42, red Fagetalia Pawl. 28 in razred Querco-Fagetea Br.-BI. et Vlieg. 37. Združba Pseudostellario-Quercetum pa glede na odsotnost vrst iz zveze bukovih gozdov in zaradi obilne prisotnosti vrst iz zveze Alno-Padion Knapp 42 sodi brez dvoma vanjo ter dalje v red Fagetalia Pawl. 28, in razred Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 37. 367 6.0 Sklepne ugotovitve Pri proučevanju rastišč se je izkazalo, da pripadajo sestoji raziskoval- nega objekta dvema samostojnima, edafsko pogojenima gozdnima združbama in to Pseudostellario-Carpinetum in Pseudostellario-QuercetLLm. Slednjo združbo, ki se glede na floristične in ekološke razlike v sami združbi členi v dve subasociaciji Pseudostellario-Quercetwn caricetosum bri- zoidis in Pseudostellario-Quercetwn deschampsžetosum caespitosae, smo si- stematsko uvrstili v zvezo Alno-Padion Knapp 42, red Fagetalia Pawl. 28 in razred Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 37. Združbo PseLLdostellario-Carpine- tum smo začasno uvrstili v isto zvezo kot preje omenjeno asociacija, torej v Alno-Padion. Pseudostellario-Carpinetum podobna združba je Robori-Carpinetum Wrab. 67, ki je uvrščena v zvezo Fagion medioeuropaeum Soo (60) 62. Od naše združbe se ta loči po manjšem številu vrst iz zveze Alno-Padion, ki imajo tod razen tega še majhno stalnost in srednjo pokrovno vrednost. V asociaciji Robori-Carpžnetum so še rastlinske vrste Vaccinium ntyrtillus, Luzula nemorosa, Deschampsia flexuosa in druge bolj ali manj acidofilne vrste, ki jih naša združba Pseudostellario-Carpinetum nima. Ker M. Wra- ber (18) navaja, da manjkajo v tabeli asociacije Robori-Carpinetwn vrste ki cveto zgodaj pomladi, primerjava z našo združbo za sedaj ni povsem mo- goča. Zato razdelitev in opredelitev vlažnejših gozdov doba in belega gabra pri nas v Sloveniji ni dokončna. Rešitev tega problema bo mogoča le s kom- pleksno proučitvijo vseh podobnih rastišč v Sloveniji in z revizijo doseda- njega znanja o teh gozdovih. DIE WALDGESELLSCHAFTEN PSEUDOSTELLARIO-CARPINETUM UND PSEUDOSTELLARIO-QUERCETUM IM WALDKOMPLEX VON KRAKOVO'~ Zusammenfassung Der Autor beschreibt zwei Waldgesellschaften: das Pseudostellario-Carpinetum (Tomažič 39 n . n.) Acetto ass. nova und das Pseudostellario-Quercetum Acetto ass. nova, welche grosserc Flachen im Waldkomplex von Krakovo bei Kostanjevica an der Krka (si.idostliches Slowenien) einnehmen. Die erste Gesellschaft Pseudostellario-Carpinetum wachst auf frischem Bodcn, welcher nur wahrcnd klirzerer Perioden iiberschwemmt ist Ulld dessen Gnmd- \Vasser nicht in elie unmittclbare Nahe der Bodcnoberflache reicht. Sie gliedert sich in zwei Subassoziationen. Tiefenlessivierten verglcyten Boden bewachst die Sub- assoziation P.-C. gageetosum spathaceae, typischen vergleyten Boden die Subassozi- 8.tion P .-C. caricetosum pendu1ae. Die z\veite Gesellschaft Pseudostellario-Quercetum besiedelt feuchte Standorte, die haufig langere Zeit vernasst sind; das Boclenwasser befindet sich in der Nahe cler Bodenoberflache. Sie gliedert sich in Subassoziation P.-Q. caricetosum brizoidjs und P.-Q . cleschampsietosum caespitosac, beide auf pscudovergleytem Boden. Die Assoziation Pseudostellario-Carpinetum stellt die feuchteste Ausbildung der Hainbuchenwalder dar und ist mit dem Komplex der Eichcn - Hainbuchemvalc1er \'erbunden. Gleichzeitig stellt sie nach ibrer floristischen Zusammensctzung und elen edaphischen Faktoren das Bindeglied zwischen den Hainbuchenwaldern und den feuchten Stieleichenwaldern dar. Die Verbindung zwischen den beiden ver- mittelt insbesondere die Subassoziation P.-C. caricetosum pendulae. Die Assoziation Pseudostellario-Quercetum ist wahrschein1ich die am wenigsten vernasste Ausbildung der Stieleichenwalder. Nach der Analyse der Vegetation und , ... Die Verhandlung ist der erste geki.irzte Abteil der Magisteriumsarbeit, die von den Verfasser an der Biotechnischen Fakultat in Ljubljana am 26. 4. 1973 verteidigt wurde. 368 ~tandorte gehort sie zu den i.iberschwemmten Stieleichenwaldern, welche ihr Opti- mum im ost:lichen Teil Jugoslawiens haben. Unsere Ausbildung ist wahrscheinlich die westlichste aus der Serie dieser Pflanzengesellschaften. Im Rahmen der Ent- wicklungssukzession ist sie mit diesen und weiter mit den Schwarzerlenbriichern verbunden. In Slowenien verbindet sie sich \vahrscheinlich mit den Schwarzerlen- waldem mit Fraxinus oxycarpa-Beimischung. Die Gesellschaft Pseudostellario-Carpinetum wircl vorhiufig in den Verband Alno-Padion Knapp 42, die Ordnung Fagetalia Pawl. 28 und die Klasse Querco- Fagetea Br.-Bl. et Vlieg. 37 eingereiht. Die Gesellschaft Pseudostellario-Quercetum ist wegen der Abwesenheit von Arten aus dem Verbande der Buchenwalder und wegen reichlicher Anwesenheit von Arten aus dem Alno-Padion Knapp 42 zweifellos clem letztgenannten Verband und weiter der Orclnung Fagetalia Pav·.'L 28 und der Klasse Querco-Fagetea Br.-Bl. et Vlieger 37 anzugliedern. Literatura l. Aichinger, E.: Pflanzen als forstliche Standortseinzeiger, Wien, 1967. 2. Ellenberg, H.: Vegetations Mitteleuropas mit den Alpen. Einfuhrung in die Phytologie, Band IV. Teil 2, Stuttgart, 1963. 3. Erdeši, l. : Fitocenoze šuma jugozapadnog Srijema, Doktorska disertacija . Srem. Mitrovica, 1964. 4. Fukarek, P.: Naše listopadno drvece i grmlje, Ljubljana, 1965. 5. Furlan, D.: Klimatska razmejitev Slovenije, Geogr. vest., XXXII, 1960. 6. Glavač, V.: O vlažnom tipu šuma hr. lužnjaka i običnog graba, šum. l. br. ~-10, Zagreb, 1961. 7. Hegi, G.: IUustrierte Flora von Mitteleuropa, Band 11, Munchen 8. Horvat, I .: Biljnosociološka istraživanja u Hrvatskoj, Glasnik za šum. po- kuse, Zagreb, 1938. 9. Ku.tschera. L.: Vegetationsaufbau und Standorte der Pflanzengesellschaft das »Knolligen Sternmiere - reichen Schwarzerlen - Eschenwaldes(( (Alneto-Fra· xi11etwn stellarietosum bulbosae) in Karnten., Carinthia 11 , Klagenfurt, 1951. 10. Oberdorfer, E.: Exursions flora, Stuttgart, 1970. 11. Oberdorfer, E.: Der europaische Auenwald, (Beitr. naturkundl. Forsch. Si.id- \Vest-Deutschl. 12, 1 : 23-70). 1953. 12. Passarge, H. : Waldgesellschaften des nordlichen Havellandes, Berlin, 1957 13. Schaeftlein, H.: Erforschungsgeschichte, Verbreitung und L>kologie von Pseudostellaria europaea, Botanische Jahrbi.icher, Bd. 80, Stuttgart, 1961. 14. šolar, M.: Tla pod razvojnimi stadiji. vegetacije v Krakovskem gozdu, ms. 1971 . 15. Tom.ažič, G.: Splošen pregled gozdne vegetacije iz raz1·eda Querceto-Fage- tales v Sloveniji, Zbornik Prirodosl. dr ., 1, Ljubljana, 1939. 16. Wraber, M .: Topografski, ekološki in sociološki podatki o slovenskih pra- gozdih. Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, Oddeljenje prirodnih i matematičnih nauka, 4, Sarajevo, 1970. 17. Wraber, M .: Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji, Ljub- ljana 1960. lH. Wraber, M.: Dber die Verbreitung, L>kologie und systematische Gliederung der Eichen-Hainbuchenwalder in Slowenien, Internationalen Symposium in DDR, Reinhardsbrun bei Friedrichroda, 1967.