Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633* ? sitimia plačana y gotovini. ' Posamezna številka Din 1*- ŠTEV. 41. V LJUBLJANI, pomleljek, 20. februarja 1928. T FTO V Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—. Neoovissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Vse zastonj! V Zagrebu so imeli pred nekaj tedni veliko slavje. Odlični politiki so namreč priredili v Zagrebu veliko glasovanje, na katerem naj bi se javno pokazalo in dokazalo najnovejše pobratimstvo g. Pribičeviča s Stjepanom Radičem. Dokaz pobratimstva pa je bil izpeljan na jako poseben način. Ljudje, ki te stvari poznajo, so se kar valjali od smeha, ko so gledali to predstavo. Na predsedniškem mestu je sedel .samostojen demokrat. Glavni govornik je bil Pri-bičevid, vodja samostojnih demokratov. , V imenu Slovencev ni govoril ta ali oni slovenski radičevec, ampak dr. Albert Kramer, samostojen demokrat. Na zborovanju je bila ogromna večina poslušalcev pristašev SDS, kajti če bi bil tudi Radič svoje kmete mobiliziral, bi bilo prišlo na glasovanje že nekaj več ljudi, kakor 8 ali 10 -tisoč. Tako je izgledalo, kakor da je na zborovanju edini radičevec gospodin Stipa sam in nihče drugi. Taka je bila zunanja slika zborovanja. Kdor ne veruje, da je bilo res tako, naj bere poročilo o -tem zborovanju v »Jutru« ali pa v »Narodu«'. Na tem zborovanju je imel glavno besedo g. Svetozar Pribičevič. Ker še ni pozabil vsebine njegovega kajmakčalanskega govora in še nekaterih lepih in debelih pre-čanskih ocvirkov, s katerimi js gospod Sve(Toza)r Pribije vid zabelil svoj govor, lahko predstavlja, kako zadovoljno se je moral g. Stipica smejati, ko je pcslušal, kako pokorno devlje g. Toza vse v nič, kar je dolgih sedem ali osem let oznanjeval kot svoj najsvetejši politični evangelij. Svojemu voditelju Tozi je sledila vesoljna esdeesarija in je kot na komando opljuvala vse, kar je dotlej molila in oboževala. Take politične kapitulacije do danes še ni doživel noben političen general! Zapor, ki ga je bil Pribi-čevič naklonil Radiču 1. 1919, je Radič sijajno kvitiral. Turški sultani so svojini velikim vezirjem pošiljali znane svilene vrvice vsaj Jia dom, da so se lahko doma diskretno obešali, Radič pa je dosegel, da se je Pri-bičevid politično obglavil pred vso javnostjo, ‘tako ponižno je moral moliti kozje molitvice pred svojimi pristaši in pred Radičem, če je hotel ostati žalosten privesek Radičeve skupine. In na tako nesrečnega politika, ki ga je Stjepan Radič postavil na sramoto pred vso javnostjo, se opira slovensko esdeesarstvo kot na zadnjo svojo rešilno bilko in ga hoče prikazati slovenski javnosti v svojem časopisju kot nekega »prvega« politika naše države! Tako ga hočejo slikati Slovencem 5e sedaj, ko že vsak otrok vč, kako sijajno je moral ita mož kapitulirati pred Radičem, ki ga danes lahko vodi po celi Hrvatski okrog kot ukročenega medveda. Kljub temu bi radi dopovedali Slovencem, da je ta mož še vedno neki apolitični voditelj«. Da, imeniten voditelj! Razumljivo pa je, zakaj bi slovenska SDS tako rada postavila svojega duševnega voditelja nazaj na visoki oder, odkoder ga je vrgel Radič. Oni bi namreč radi prikrili svojo lastno .sramoto in svoj lasten idejni poraz, ki obstoji v tem, da so tudi o,n,i poteptali in še teptajo vs<', kar so osem let lajnali. Oni hočejo biti Slovenci — danes, avtonomisti — danes, preža ni — danes. Kako pa je bilo od 1. 1918 dalje pa do 1 1927? Povsod po svetu je navada, da pošiljajo ,pobite generale v časten ali nečasten pokoj. Nekatere postavijo celo pred vojno sodišče. Ali hoče biti edinole slovenska inteligenca tako bedasta, da bo svoje pobite politične komandante Se naprej dvigala na rame >in jih odlikovala z mandati? Ali res ne more najti pametnejših ljudi kot so tistj, ki so se v svoji politični kratkovidnosti pred leti obesili na iPribičevičev frak, da ž njim vred danes lahko slave svoj — Kobarid? Mi smo prepričani, da se bodo znali slo- Radič predlaga generala za ministrskega predsednika. RADIKALI IN DEMOKRATI ODKLANJAJO RADIČEV PREDLOG KOT NEPARLAMENTAREN. — KONEC DEMOKRATSKE UNIJE. — RADIČ O SVOJI AVDIENCI. Beograd, 20. februarja. Dogodki so se vrstili včeraj takole: Stjepan Radič je prišel z zjutranjini vlakom v Beograd in se odpeljal s Pavlom Radičem, ki ga je pričakoval na postaji, na stanovanje. Nekoliko pozneje je prišel Stjepan Radič v narodno skupščino, kjer je kon-feriral s prijatelji. Okrog 9. in pol je prišel Pribičevič k Stjepanu Radiču in ga obvestil o svoji avdienci pri kralju. Pribičevič in Radič sta ostala v razgovoru celo uro in se popolnoma sporazumela v vseh vprašanjih. Pribičevič je po razgovoru z Radičem odšel k Davidoviču in ga obvestil o mišljenju Stjepana Radiča o situaciji. Davidovič je po razgovoru s P ribiče vi-čem odšel v ministrsko sobo narod.ie skupščine, kjer se je sestal z Vukičevi-čem in ostal z njim v razgovoru. O tem razgovoru niso bile dane nikake informacije. Ob 10. in pol je Vukičevič poselil dr. Vojo Marinkoviča in se mudil pri njem do 11. Trdi se, da je bil ob tej priliki dosežen sporazum za sestavo vlade in da se Marinkoviču, ko bo v inozemstvu, določi namestnik. — Ob 11. uri in pol je odšel Davidovič k Vukičeviču in konferiral z njim celo uro. Zagotavlja se, da je bil med obema dosežen popoln sporazum; na tem sestanku je bil navzoč tudi Vlajič. Vukičevič je po razgovoru z Marinkovičem konferiral z radikalnimi ministri, nakar je odšel na dvor, kjer je bil zelo dolgo v avgijenci. Ko je odšel odtod, je rekel novinarjem: »Nimam vam nič povedati. Počakajte Stjepana Radiča!« Stjepan Radič je po razgovoru s Pri-bičevičem odšel okrog 11. in pol na dvor in se vrnil ob 1. v narodno skupščino, kjer je podal novinarjem izjavo. Božidar Vlajič je po razgovoru z Davi-dovičem odšel v radikalni klub in malo časa konferiral z Vlajkoin Kosičem. Stjepan Radič je bil od 4. do 5. pri dr. Periču. Ta sestanek je vzbudil v vseh p nih krogih pravo senzacijo. Potem je odšel Radič v narodno skupščino. Ni bila dana sicer nobena izjava, a se zatrjuje, da je Radič sprejel dr. Periča kot kandidata za predsednika vlade. Dr. Perič je ob 6. prišel v radikalni klub in se je tu z nekaterimi radikalnimi ministri zadržal v razgovoru. Vukičevič je po 5. uri prišel v pred-sedništvo vlade in konferiral z radikalnimi ministri, pričakujoč nadaljnjih dogodkov. Beograd, 20. februarja. Nova politična posvetovanja, ki so se z včerajšnjim dnem pričela, gredo za teni, da se po možnosti sestavi koncentracijska vlada ali vlada širše koalicije. Prvi poizkusi, ki so bili storjeni v tem pogledu takoj po otvoritvi krize, so ostali brezuspešni, čeprav so se za potrebno sestave koncentracijske vlade izrekli vsi šefi strank, a v prvi vrsti oni iz opozicije, ki so to vprašanje sprožili. Toda do koncentracije ni moglo priti, ker skoro vse stranke niso bile pripravljene doprinesti one žrtve, ki bi bile pri tem potrebne. Zato se je delo na koncentraciji prekinilo in ostalo brez rezultata. Zdelo se je nato kot gotovo, da pride do druge radikalno-demokratske koalicije z Vukičevičem na čelu. To se je zdelo 'tem l>olj gotovo, ker je Davidovič pristal na to, da naj bo Vukičevič šel venski volilci takih >zmagovilih< generalov kmalu otresti in da bodo vsi poskusi za rehabilitacijo ostali brez uspeha. te vlade, čeprav je pod tem prišlo do razpada demokratske unije. Davidovič je sklenil podpirati Vukičeviča v njegovem prizadevanju, da se sprejme proračun in zunanje posojilo. Ravno v momentu pa, ko je Vukičevič že dosegel popolno soglasje z vsemi skupinami, ki bi ga podpirale v parlamentu in ko ;'e že sestavil listo ministrov nove vlade, se je zazdelo, da je povratek k stari Vu-kičevičevi vladi le skrajni izhod iz te situacije. To je dalo povod, da se je onemogočila sestava druge Vukičeviče-ve vlade in da se je zopet pojavila ideja, da se Vukičevičeva vlada, ako le mogoče, razširi in se ji tako da ona moč, ki je v tem času potrebna. Politični krogi so ugotovili po političnih posvetovanjih, ki so se vršila predvčerajšnjim in včeraj, da je kombinacija z Vukičevičem izginila z dnevnega reda. Zlasti se poudarja izjava, ki jo je dal Pribičevič po svoji predvčerajšnji avdienci, da je seljaško-demokratska koalicija zavzela principielno stališče in da zavrača za nadalje vsak razgovor in vsako kombinacijo z Vukičevičem. Smatra se, da se bo sedaj gibala cela akcija v pravcu koncentracijske ali širše koalicijske vlade z drugo osebo na čelu. Včeraj se je v političnih krogih trdilo, da bo Vukičevič vrnil svoj mandat in da se bodo z današnjim dnem začele nove konzultacije na dvoru. Nekateri so vedeli povedati, da bo Vukičevič vrnil mandat že o priliki sinočnje avdience, ki je trajala dalje časa. Nekateri ugledni radikali so skušlai vplivati na Vukičeviča, da naj ne vrne mandata dotlej, dokler se ne poskusi, ali bo moči sestaviti koncentracijsko ali vsaj širšo koalicijsko vlado. Potemtakem bi mogel .trajati Vukičevičev mandat najdalje še do danes, a potem bo moral Vukičevič vrniti mandat, kakor je to sam Radie naglasil po sinočnji avdijenci, ko je izjavil, da se tudi on ne želi razgovarjati z Vukičevičem. Izjava Stjepana Radiča, da je predlagal kroni, da pride na čelo koncentracijske vlade oseba izven parlamenta (general), je naletela na razne komentarje. Zanimivo je, da tudi demokrati ne gledajo radi na ta predlog, ker smatrajo, da bi ustvaritev take kombinacije pomenila hudo kršitev parlamentarizma. Govori se, da je Radič pristal na to, da bi prišel na čelo take koncentracijske vlade ali sedanji minister vojske, general Hadžič ali naš poslanik v Berlinu Balugdžid. Proti tej ali oni kombinaciji se pojavljajo glasovi nezadovoljstva i pri demokratih i pri radikalih in nekaterih drugih skupinah. Ko bo Vukičevič vrnil mandat, bo prišlo do novih konzultacij, ki bodo dovedla ali do koncentracijske vlade z všečno osebo iz parlamenta ali bo treba poseči zopet po stari Vukičevičevi vladi ali pa se pojde na volitve. Beograd, 20. februarja. Ker je včeraj ob 1. in pol odšel Stjepan Radič z dvora, je sprejel v HS klubu novinarje in jim podal izjavo, ki se glasi: Izjavil sem kralju in mu obrazložil, da seljaško-de-mokratska koalicija ne more vstopiti v to obnovljeno Vukičevičevo vlado na noben način zato, ker je, žal, že preveč znano in v parlamentu preveč dokazano, da ta vlada ne more izvesti nobene od nalog, pred katerimi stoji, in da ne more voditi zakonite in redne administracije. To vlado smatramo po svojem globokem prepričanju za veliko narodno nesrečo in bomo tako v parlamentu kakor v narodu pričeli še z ostrejšo borbo kakor dosedaj. Na izrecno vprašanje kralja, kak naf bi bil izhod iz krize sem odgovoril: Koncentracija, in to najširša koncentracija z določeno nalogo, da se v temeljih izpremeni dosedanji sistem administracije in da se izvede program onih 19 točk, ki jih je seljaško-demokratska koalicija sporoičla Vukičeviču in Davidoviču, a ona sta iz tega napravila prekratek splošen program. Na vprašanje kralja, kako naj se izvede koncentracija, ko ni nobene parlamentarne osebe, ki bi združila vse parlamentarne sile, sem odgovoril: More se in mora se najti taka oseba tudi izven parlamenta. Ta mora biti absolutno in ne samo formalno izven strank, a to pomeni, da ne sme biti protivna nobeni stranki, ampak mora biti nasprotna samo partizanstvu in strankarstvu, zlasti proti velikima srbijanskima strankama, ki se v tem strankarstvu in reševanju te krize postavljata nad parlament in voljo naroda in države. Ako najde Vaše Veličanstvo tako osebo in ji poveri velike reforme, ki so neodložljive in pa izvrševanje velikih nalog notranje in zunaje politike, bo to rešitev za narod in državo. Kralj se je zamislil in na koncu rekel: »To kar vi zahtevate, je taka stvar, na katero nikakor ne morem pristati. Jaz sem vojsko držal in jo držim daleč vstran od dnevne politike. Vojska služi in mora služiti velikim državnim in nacionalnim ciljem, a vidim, da se na vprašanju osebe razbija koncentracija. Priznani, da je koncentracija vseh parlamentarnih strank najprimernejša in morda tudi edina oblika, da se dado izvesti sedanje velike naloge. To stvar bom še proučil, a načelno sem pripravljen iskati tako osebo z izrecno nalogo, da izvede določen program in da potem parlamentarne stranke nadaljujejo pod parlamentarnim vodstvom svoje na-dalnje delo. Nikdar bi ne hotel, da preide strankarska politika v vojsko. Zaslišal bom še nekatere politike in parlamentarce. Mislim, da bo še potrebna govoriti tudi z Vami. Kralj je ponovno naglasil radost, da seljaško-demokratska koalicija ne dela in ni delala nikakih osebnih vprašanj glede portfeljev. Kralj je končal z nado, da bodo parlamentarne stranke, velike, srednje in male, razumele vso resnost položaja in odgovornosti in da bo parlament kot celcfta s svoje strani storil vse, da se naš narod in država pokažeta popolnoma na višini, ki jo kategorično zahtevajo politike. Jasno je, da je Radičev predlog istoveten s predlogom uvedbe diktature. Radičev in Pribičevičev boj za demokracijo se jo torej končal s tem, da predlagata generala za ministrskega predsednika. Drugo vprašanje pa je seveda, če bo Radičev reakcionarni predlog tudi prodrl, ker je skrajno opasen in more povzročiti nedoglednih posledic. NAŠI DOLGOVI V AMERIKI. London, 20. februarja. Iz Washing-tona javljajo, da je sedaj, ko je reprezentativni dom odobril zakon o konsolidaciji jugoslovanskih dolgov naprant Ameriki, predložen senatu v ratifikacijo. Smatra se, da bo senat na svoji seji odobril pogodbo. Po tej pogodbi se kraljevina SHS obvezuje, da bo plačala dolžno vsoto v 52 letih. V prvih dvanajstih letih ne bo plačevala Jugoslavija nobenih obresti, a pozneje bo obrestna mera progresivno rastla. Veliki župan in Jutrove" laži. Ni še dolgo tega, kar smo na tem mestu ugotovili, da ima »Jutro« z napadi na g. velikega župana dr. Vodopivca vedno smolo. Kadar ga napade, se blamira. Dokazali smo, da mu tudi ni za eno ali dve neresnici več ali manj, samo da more svojim »bravcem« sugerirati, kako strankarski in krivičen je veliki župan napram SDS. V včerajšnjem (nedeljskem) »Jutru« so se zopet znebili take laži pod mastno tiskanim naslovom »Policijsko nasilje nad ljubljansko samoupravo. Veliki župan je na protizakonit način razveljavil volitve v občinske odseke v Ljubljani«. Dr. A (lbert) K (ramer?) (ali kdor se že za to firmo skriva) lioče v tem članku dokazati protizakonitost odloka velikega župana, s katerim je razveljavil volitve v občinske odseke, s trditvijo, da ni noben občinski odbornik stavil zahteve, da se voli po proporcu in da radi tega tudi ni bilo potrebno, da se vrše volitve po predpisu § 55, al. 2. občinskega reda za Ljubljano. Da podpre svojo trditev še bolj, nadaljuje: »Od klero-radikalne koalicije sta ostala na seji samo dr. Ravnihar in dr. Lukan, a tudi od teh dveh ni nihče zahteval, da se za volitev odsekov uporabi določilo § 55. al. 2. Člankar, ki je to napisal, je brez dvoma imel priliko, da prečita odlok velikega župana in utemeljitev razpusta. Lahko je tudi vpogledal v zapisnik seje obč. odbora od dne 7. t. m. (in bila bi tudi njegova dolžnost, da to stori, predno očita najvišjemu upravnemu funkcionarju v oblasti protizakonitost!!), in tam se je lahko prepričal, da je ta njegova trditev prosta — neresnica! V odloku na mestni magistrat stoji doslovno: »Ker je obč. svetovalec dr. VI. Ravnihar v seji obč. sveta 7. januarja podal predlog, da se volitve vrše v zmislu § 55. odst. 2. obč. reda, bi bil moral obč. ,svet predvsem porazdeliti število članov na posemezne stranke.« V sejnem zapisku pa, ki ga je podpisal tudi župan dr. Puc, pa čitamo na strani 20: »Župan dr. Puc odredi nato volitev v personalnopravni odsek. Obč. svetnik dr. Ravnihar izjavlja, da je po obč. redu voliti odseke tako, da se porazdele člani odsekov na liste posameznih strank. Če kaka stranka ne sodeluje, se odseki sploh ne morejo konstituirati. Zato stavi formelni predlog, da se volitve vrše v zmislu § 55. obč. st., 2. odstavek.« Iz teh dveh citatov je jasno razvidno, da je dr. A. K. osnoval vsa svoja izvajanja o protizakonitosti odloka velikega župana na neresnico — da ne rečemo — na laž in da se je zopet blamiral. Da, da; tudi za »Jutro« velja prislovi-ca: Laž ima kratke noge! Na druga smešna in absurdna podtikanja v tem članku za danes ne odgovorimo, ugotovimo le še suho dejstvo, da se je člankar zopet skril za firmo narodnega poslanca, zato da mu ne bi bilo treba odgovarjati za klevete pred — sodiščem. Zdrava misel zmagala. Poročali smo že na kratko, da je misel depolitizacije učiteljske stanovske organizacije zmagala na Vsej črti in da je moralo končno tudi »Edinstvo« položiti orožje. Mnogo boja in žrtev je bilo potrebnih, predno je zmagala v učiteljstvu misel popolne depolitizacije. In mirno lahko rečemo, da do popolne zmage še ne bi prišlo, če bi bila konstelacija v Beogradu za strankarje le količkaj bolj ugodna. V tem je namreč tudi bilo vse zlo, da je strankarski fanatizem zakril nekaterim docela jasen pogled. Od deset in desetletnega požrtvovalnega dela za zmago liberalcev In klerikalcev so ti sicer v večini idealni ljudje precenih važ nost vsega tega boja. Z vsemi svojimi silami vedno v boju so polagoma zapadli misli, da je zastareli boj med klerikalstvom in libe-ralstvom sploh jedro vse politike. Slepo ttdani temu boju so čisto spregledali, da so z izigravanjem tega boja vedno le cksploa-iirani in da se žrtvujejo le za interese drugih, dočim svoje lastne čisto zanemarjajo. Če je strankarska udanost nekatere čisto premotila, ni pa mogla vseh in ti so videli, da ta nesrečen boj med učiteljstvom samo slabi učiteljsko organizacijo, da ta boleha in da se ne more razvijati, ker jo ubija nesloga v lastnih vrstah. Ti učitelji so nadalje spoznali, da je učiteljstvo kljub svojemu ogromnemu delu za zmago napredne misli ravno od kat’ eksohen napredne stranke najbolj preganjano. Videli so, da je še vedno res, da gospodar nič bolj ne zameri, kakor kadar odpove njegov dosedanji suženj slepo (pokorščino. Suženj takozvane napredne stranke pa je bilo učiteljstvo. Vselej, kadar so bile volitve, je padlo na učiteljstvo najtežje delo na deželi. Vselej po končanih volitvah pa je bilo to delo pozabljeno. In če je prišel učitelj v mesto, je moral le prepogosto osebno spoznati, da ga razni napredni generali in prvaki ne smatrajo za polnovrednega. Vse to je polagoma, a sigurno privedlo učiteljstvo na pot popolne osamosvojitve. Z znano deklaracijo se je pričel boj in kljub vsem intrigam, spletkam, napadom po časopisju in tožbam dosledno privedel do zmage. In v četrtek je bila ta zmaga zaključena, ko je tudi esdeesarska učiteljska organizacija morala likvidirati in pristati na enotno učiteljsko organizacijo, pa čeprav brez »narodnega edinstva«. Iskreno čestitamo učiteljstvu k (njegovi zdravi zmagi in upamo, da bodo učiteljskemu primeru sledile tudi druge uradniške organizacije. Obenem pa moramo z zadoščenjem konsta-tirati tudi to, da je zmaga učiteljstva tudi naša zmaga, ker smo od vsega početka stali krepko na strani zavednega učiteljstva in v njegovo korist prenesli tudi marsikatero težko žrtev. Politične vesti. = Kako se oficielno utemeljuje pomen in namen krize. Vladni krogi utemeljujejo nepričakovano odložitev rešitve vladne krize nekako lako-le: Sedanja vlada mora rešiti predvsem dve glavni vprašanji. Urediti je Ireba odnošaje z Italijo, ki so vsled italijanske prenapetosti nevzdržni. Nujno potrebno je, da nastopi Jugoslavija pri reše- vanju tega vprašanja z vso svojo silo. Druga velika naloga, ki jo mora rešiti naša skupščina, je sklenitev posojila. Tudi pri tem je koristno, če so v vladi zastopani vsi trije narodi. Zato se je trudila Vulcičevičeva vlada že dolgo, da pridobi HSS za vstop v ■vlado. Vsled tega se je tudi odložila sestava vlade, da se tako še enkrat omogoči Radiču z direktnim povabilom, da vstopi v vlado. To povabilo pa je vsekakor poslednje. Če bo lokavost in partizanstvo iz SDS -tudi to pot preprečila Radičev vstop v vlado, potem bo doseženo vsaj to, da bo docela o vržena govorica, ko da bi se v naši državi hotelo vladati brez in proti Hrvatom. Če pa se bo HSS -streznila, branila samo svoje in splošne državne interese, ne pa tudi onih potapljajoče se SDS, potem bo kriza z vstopom HSS v vlado takoj rešena. Ves sedanji potek krize pa ima še eno dobro stran, da je jasno dokazal, da se pri nas rešuje kriza popolnoma parlamentarno, da so bile preizkušene prav vse možnosti za sestavo koncentracijske vlade in da je bila zaslišana za svet tudi opozicija. = Zopetna odložitev rešitve vladne krize. V četrtek popoldne je bil dosežen sporazum med Vukičevičem in Davidovičem in če bi bile pri nas razmere normalne, bi morala biti že v četrtek -sestavljena nova vlada. Da pa vlada še ni sestavljena, je dvojen vzrok. Ni bilo zadosti, da sta se -sporazumela Davidovič in Vukičevič, temveč treba je bilo še, da ta sporazum -odobrita radikalni in demokratski klub. V radikalnem klubu je šla stvar gladko in ko je vzel Vukičevič na svoi-o ministrsko listo zastopnike vseh radikalnih skupin, je radikalni klub -takoj pristal na že dosežen sporazum. — V demokratskem klubu pa je šla -stvar težje. Marinkovič ie namreč stavil svoje pogoje in zahteval, da samo o,n določi, kdt> bo njegov na mestnik. Davidovič je hotel, da mora biti na vsak način Marinkovičev naslednik za časa njegove bolezni, -poslanec Grol. Marinkovič na je to kategorično -odklonil. Prišel pa je še drug moment. Vukičevič je -bil mnenja, da more Radič mnogo lažje vstopiti v vlado, -če je še enkrat pozvan, da vstopi, in to prodno je nova vlada sestavljena. Zato je bil Radič, ko bi imela biti n-ova vlada že zaprisežena, znova povabljen, da vstopi v vlado-Če bo Radič povabilo -sprejel, potem bo že določena vlada znatno izpremenjena. če bo -pa na prigovarjanje -SDS povabilo odklonil, potem -bo takoj sestavljena nova vlada, ker je že zadnji čas, da prične skupščina s proračunsko razpravo. Brez Radiča pa bi bila nova vlada sestavljena tako-le: Vukičevič predsedstvo, Marinkovič zunanje. Korošec notranje, Rpaho trgovino, Krsta Miletič pravosodje, vere Vujičič, javna dela Pera Markovič, finance Bogdan Markovič, promet Milosavljevič, šume Miovič, kmetijstvo Marko vič, -pošte Kočič, socialno politiko Radovič, porsveto Grol, nar. zdravje Mihajlovič ati Popovič. — Pomembne izjave Davidoviča. Novinarjem -je -Davidovič med drugim izjavil, da je med njim in Vukičevičem dosežen popoten sporazum, da se hoče pritegniti V vlado HSS -in da ni nobenega razloga, da bi Vukičevič vrnil mandat. Davidovič je nadalje izjavil, da je situacija popolnoma jasna in da bo Vukičevič po vsej verjetnosti -sestavil vlado danes v pondeljek. — Zagrebški federalisti za dr. Korošca kot notranjega ministra. »Hrvat«, glasilo hrvat-skih federalistov piše: »Objektivno treba reči, da ni slaba kandidatura dr. Korošca za notranjega ministra. Z njim bi prišla v to ministrstvo čisto druga mentaliteta, docela nasprotna srbski. Korošec bi bil najpriprav-nejša osebnost, to je izven vsakega dvoma, ker bi donesel nov duh, kolikor ne bi toga preprečeval srbijanski aparat. -Če je radikalom zato, da se zboljša uprava, če je to tudi na srcu demokratom, -potem ne bodo delali vprašanja zaradi dr. Korošča, Če pa delajo vprašanje zaradi dr. Korošca, potem ji ni za zboljšanje uprave, temveč sanvo za njih interese.« — Pripominjamo samo, da računa St. Radič -tudi oba kmetska federalistčna po- slanca za sebe, kako brez podlage, dokazuje pisava »Hrvata« najjasnejše. Prosveta. BETETTOV JUBILEJ. V soboto zvečer je proslavila naša opera petindvajsetletnico umetniškega dela našega najodličnega in po vsej pravici tudi na-jpri-1-jubnejšega opernega pevca g. Julija Betetta. Kot ob njegovi dvajsetletnici, tako tudi sedaj n-i moglo gledišče dati prostora vsem mojstrovim čestilcem; bilo je -popolnoma razprodano in zasedeno s predstavniki oblasti, kulturnih korporacij, najodličnejše družbe, na dijaškem parterju nabito vzhičene mladine... Ko se je dvignil zastor, je orkester zaigral tuš, na odru pa so stali operni in dramski ansambl z zastopniki uprave društev. Nestor -Danilo je pri-peljal na oder slavljenca, ki ga je gledišče pozdravilo z bučnim, nepone-hujočim ploskanjem in oduševljenim vzklikanjem. Čestitali so mu za upravo g. inž. arh. Kregar, za udruženje gledaliških igralcev podpredsednik g. kapelnik Neffat, za književnike o. Oton Župančič, g. Drenovec je prečital čestitke udruženj iz Beograda in Zagreba ter pismo -Ni-nka Nučiča, gdč. Vera Popovičeva je -govorila v imenu konservato-ristov -in učencev, g. Razberger iz Maribora za tamošnje -igralce g. dr. Ravnihar za Glasbeno Matico itd. itd. Slavljenec se je vsakemu posebej, končno pa tudi občinstvu iskreno zahvalil za čestitke, počastitev, darila in vence. Gledišče je -odmevalo -burnih aplavzov in je jubilanta ponovno klicalo pred zastor. Po nekoliko dolgi pavzi je pričela predstava. Za Betettov jubilej so izbrali Elotoivo opero »Martho«, ki danes vkljub svoji me-lodijozno-sti ne more več zanimati. Je pač stara zadeva, obledela, za današnje čase le historičen dokument poskusov takozvane »špilopere«. Pod razboritim glasbenim vodstvom g. kapelnika Neffata in smiselno režijo g. ravnatelja Poliča so jo izvajali in uprizorili povsem dostojno, dobro naštudirano in živahno podano. Izmed solistov je naravno briljiral slavljenec, poleg njega je imel izredno posrečen večer g. Banovec, tudi g. Davidova se je potrudila in ustrezala. Ugajala je g. Medvedova, izboren je bil zopet g. Janko. Zbor je skladno, živo pel in igral, orkester je starim vižam dal svežost. Aplavza po dejanjih zato ni bilo malo, največ priznanja je veljalo seveda g, Betettu, ki naj mu bo hvaležnost in ljubezen publike v pohvalo za dostikrat trnjevo umetniško -pot Slovenca. Naj bo ljubljanski operi še dolgo, dolgo ohranjen kot vzor pevca in igralca, mlademu pevskemu naraščaju kot vzboren učitelj, slovenskim pevcem in pevkam kot pri petju vzor izgovarjalca naše lepe materine besede, svojim kolegom in koleginjam kot odkrit prijatolj, svojim znancem kot vzor moža — značaja, ki ga niso omamile bogate ponudbe tujine in je raje ostal zvest svojemu gledišču, na katerem je umetniško karijero začel in s tem zvest svoji domovini. čast mu in še na mnoga umetniških uspehov bogata leta! — ec. O rumunskem pevskem zboru »Kanta-rea-Romaniei«, ki trenutno koncertira po Franciji in zgornji Italiji prinašajo tamoš-nji največji dnevniki najlaskavejše ocene. Močno naglašajo skladnost zbora, njegov izvrsten glasovni materija! ter izredno visoko, umetniško podavanje kar je brez dvoma zasluga odličnega dirigenta g. M. Boteza. Zbor izvaja na svojem -ljubljanskem (koncertu izredno bogat tridelen spored. V prvem delu poje razne duhovne skladbe, v drugem delu prinaša nekatera dela nerumunskih skladateljev kakor Mokranjaca, Munioszka in Beethovna in v tretjem delu pa izključno ru-munske skladbe, predvsem tipične rumun-ske plese. Brez vsakega dvoma je, da bo -koncert izredno zanimiv in prepričani smo, da bo poset s strani -občinstva tudi zelo mnogoštevilen. Predprodaja vstopnic v Matični -knjigarni. Ivan Hribar: 36 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Dandanes bi kaj tacega ne vzbudilo posebnega razburjenja, kajti v »Slovenskem Narodu« so se kasneje pisale mnogo hujše stvari o papeštvu, ne da bi to izzvalo kake druge posledice, ko zavrnitev s strani listov druge politične smeri. Takrat je pa stvar zbudila odpor v vrstah narodne stranke in upravni odbor je sklical sejo takoj, ko sem -se vrnil iz Novega Sada. V uredniškem košu našel sem svoje pismo do Zelezni- Davorin Hostnik. karja, v katerem sem mu naročal, na članek, predno ga natisnit da, prebere in eventuelno popravi. Jasno je torej bilo, da je urednik v tem oziru svojo dolžnost za- nemaril, ker če bi bil članek prebral, bi bil čisto gotovo črtal oni dve besedi, ki se s tedanjim papežem Levom XIII. ,blagim in učenim možem, kakoršnih je malo bilo na papeški stolici, nikakor niste mogli spraviti v sklad. Urednik Železnikar dobil je ukor zato; »Slovenski Narod« pa je priobčil izjavo, vsled katere je obžaloval one besede. »KrutorogoV« je nato nehal dopisovati »Slovenskemu Narodu«; jaz pa sem uredovanje vendar še nekaj časa nadziral, ker mi je bilo do tega, da piše v slovanskem smislu. Sicer je to bilo že od njegovega početka v njegovem programu, a -pod mojim vplivom se je slovanska vzajemnost živahneje naglaša-la. To je zbujalo v vladnih krogih veliko nevoljo. Ta ne-\ olja je bila tem večja, ker je »Slovenski Narod« ostro kritikoval delovanje tedanjega deželnega predsednika Andreja barona \Vinklerja, sicer vseskozi poštenega moža, ki je pa kot Slovenec imel premalo poguma, da bi bil pri centralni vladi nastopil euergičneje za pravice slovenskega naroda, ki so se krajšale na vse mogoče načine. Umevno je, da tega Winkler ni videl rad in da me je zato tožil pri osrednji vladi. Njegov pri-šeptovalec je bil po vsej verjetnosti poslanec Šuklje, s katerim sem v občinskem svetu ljubljanskem zaradi jezikovnega vprašnja na ljubljanski realki prišel v navskrižje in glede katerega sem potem dosegel, da pri dopolnilnih volitvah ni bil v občinski svet več izvoljen. Ko je bil začel izhajati »Ljubljanski List« in ga je dobil v roke Šuklje, ni ta list napadal le mene, temveč je začel silno ostro pisati tudi proti banki »Slaviji«. Mislil si je bržkone, da bodo ti napadi — če že ne mene — oplašili vsaj upravo banke »Slavije«. S početka se za napade nisem zmenil. Kasneje mi je pa taka ofiedjozna predrznost vendar le jela vzbujati nevoljo. Podam se zatorej k deželnemu predsedniku Win-klerju. Tu odločno protestu jem proti pisavi lista, o katerem je bilo splošno znano, da je oficijozen vladni organ, češ, proti meni kot politiku naj piše, kar se mu poljubi; proti »Slaviji«, ki za moje zasebno udejstvovanje ne more biti odgovorna, pa da pisati ne sme. Baron W i n k 1 e r je opravičenost mojega protesta takoj in brez pridržka p r i -z n a 1 in -mi je obljubil, da še tistega dne naroči, da ne sme v »Ljubljanski List« priti na banko »Slavijo« nikak napad več. Res so ti napadi poslej popolnoma po-Tiehali. Šuklje je tudi v državnem zboru nagovarjal dr. Ladislava R i e g e r j a , kot načelnika češkega kluba, naj nastopi proti meni pri generalnem ravnateljstvu banke »Slavije« ter je obenem začel v »Slovencu« proti »Slaviji« pisati ostre članke. Ker vse to ni nič izdalo, stopil je v boj proti meni sam m i n i s t e r s k i predsednik grof T a a f f e. Obrnil se je namreč do predsednika banke »Slavije« Jana grofa Ha r rac h a, s katerim sta si bila prijatelja že izza mladih let, ter je zahteval, naj pri upravnem svetu banke »Slavije« izposluje, da me iz službe odpusti. Ko se je grof Harrach informoval nato v Pragi in je izvedel, da je to popolnoma nemogoča stvar, naznanil je uspeh grofu Taaffeju. Nato je bil nekaj časa mir. Ker sva pa z dr. Tavčarjem vstrajala v opoziciji proti kranjskemu deželnemu predsedstvu ter sva v tem smislu dala tudi »Slovenski Narod« urejevati, se je čez nekaj mesecev grof Taaffe obrnil zopet do grofa Harracha z zahtevo, naj me banka »Sla vi ja«, ako me že ni mogoče odpustiti iz službe, vsaj prestavi kam drugam, ter je izrecno imenoval Galicijo. (Dalje prihodnjič.) Danes vsi na koncert rumunskega pevskega zbora »KANTAREA-ROMANIEKTz Bukarešte. 100 pevcev in pevk. Dvorana Union ob 8. uri zvečer. Dnevne "vesti. KRIZA. V svetem pismu nove zaveze beremo -ne-'kje rodovnik Abrahamovega rodu: Abraham je rodil Izaka, Izak Jakoba in tako naprej. Skoraj do današnjih Kohnov, Jeitele-sov, Veilchendultov in K an algi 11 e rb es tand -teilov. Na to branje nas spominja razvoj današnje krize v Beogradu. Vuki če vic je obiskal Davidoviča, ,Davidovic Radiča, Radie Pri-bičev-iča, Pribičevič Trifunoviča, Trifunovič Radoviča itd. Kriza se vleče od — iea do — ica, ubogi časnikarski reporterji pa bodo raztrgali podplatov najmanj za tri svoje mesečne plače, če ne bo kriza kmalu rešena. Najbolj pomilovanja vredni pa so ljudje, 'ki morajo žalostne rodovnike teh žalostnih kriz dan na dan prebirati: Abraham — Vu-•kičevič — Izak Davidovič — Veilchenduft — Radič — Jeiteles — Pribičevič — vse se meša, meša, meša, in temu se pravi »kriza«. — Izredni občni zbor Jugoslovenskoga šu-marskega udruženja, ki je imel biti 22. in 23. januarja t. 1., pa je bil radi tehničnih zaprek prestavljen, bo 4. in 5. marca 1928 v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Razprava o členu 133. zakona o šumama predvojne kraljevine Srbije, ki je razširjen na celo državo in o pogubonosnih posledicah ob priliki njegove uporabe v praksi. 2. Razprava o zakonu o šumama po predlogu Ministrstva Šuma i Rudnika z obzirom na projekt zakona, ki ga je izdelalo J. Š. U. 3. Razprava o ukinitvi gospodarsko-šumar-ske fakultete. 4. Usodne posledice dosedanjega gospodarjenja s šumanii. 5. Razprava o zakonu za posest in nošenje orožja. G. Razprava o novem načrtu zakona o lovu. 7. Razprava'o predlogu zakona o neposrednih davkih, po izpremembah izvršenih v davčnem odboru narodne skupščine. 8. Razprava o nestalnosti šumarskega osebja. 9. Razprava o budžetu Ministrstva za šume i rudnika za leto 1928-29. — Pozivajo se vsi člani J. Š. U., da radi važnosti dnevnega reda pridejo na ta občni zbor v čim večjem številu. — Predsedništvo J. Š. U. — Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I. ofertalno licitacijo za asfaltiranje Varaždinske ulice v Koprivnici, ki se vrši dne 22. marca 1928 ob. 11. uri dopoldne pri mestnem poglavarstvu v Koprivnici. Predračunska vsota znaša 1,644.158.40 Din-Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg 1-1. — Promocija. Dne 15. februarja 1928 je na vseučilišču v Zagrebu promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Franjo Ciber iz šiške. — Čestitamo! — Častno zastopstvo VIII. Mednarodnega vzorčneega velesejma v Ljubljani so prevzele Trgovske zbornice na Dunaju, v Gradcu in v Innsbrucku. — Financer ustrelil tihotapca. Iz Splita poročajo: Veselu Smiljaniču je ustrelil službujoči finančni stražnik tihotapca s tobakom Radnikoviča, ker tihotapec, ki je nosil na tirbtu večjo količino tobaka ni hotel na njegovo povelje obstati. — Reke naraščajo. Iz Dunaja poročajo: Hidrotehnični oddelek nižjeavstrijske vlade poroča, da je začela Donava vsled močnih nalivov naglo naraščati. Včeraj je dosegla 320 cm nad normalo. Čez noč je bilo poplavljeno vse industrijsko .ozemlje na levem bregu. — Iz raznih krajev Švice poročajo o grozečih poplavah. Vsled močnega deževja in lajanja snega v gorovju naraščajo v vzhodni Švici vse reke, kakor tudi Bodensko jezero. Ren je narasel na nekaterih krajih od 1.20 do 2 m nad normalo. V Franciji še vedno dežuje. Seinu tako naglo narašča, da ogroža že nižje ležeče dele Pariza. V kanalu La Manche divjajo še vedno viharji. Več ladij je v nevarnosti. V bližini Varšave so se zagvozdile na Visli ledene plošče, vsled če-sar je prestopila reka bregove ter poplavila 7 vasi. — Karambolaža dveh vlakov pri Innsbrucku. Na postaji Frauzling, nedaleč od Innsbrucka je prišlo te dni do karambolaže med pariškim brzovlakom in nekim tovornim vlakom. Pri tem so bili trije vagoni brzovlaka poškodovani. Par potnikov je odneslo neznatne poškodbe, čez 50 minut je brzovlak vožnjo proti Dunaju nadaljeval. — Drzen vlam v Berlinu. Predvčerajšnjim je bil izvršen v Berlinu pri belem dnevu drzen vlom v prodajalno nekega zlatarja. Ob 12, opoldne je razbil neznan lopov nenadoma šipo izložbe, pograbil najbolj dragocene briljante in jo odkuril, še prodno se je zlatar situacije zavedel. — Aretacija nekdanje hotclirkc v Pragi, le dni je bila v Pragi aretirana prejšnja lastnica hotela »Splondid«, Elizabeta Kirch-berger radi kride. Njeni dolgovi znašajo 11-in jh>1 milijonov Kč. -Leta 1920 je imela ga. Elizabeta Kirchberger 4 do 5 milijonov Kč premoženja. Ta denar je investirala v hotel, ki jo je veljal okoli 9 milijonov in pol. Investirani denar se ni obrestoval, Uazven tega je živela Kirchbergrjev« zelo ,i>otratno. Kupila si jo na pr. avtomobil za lio Kč in vsakovrstne dragocenosti, med drugim prstan Za 110.000 Kč. Pred tremi leti je dobila g. Kirchbergerjeva pri tekmi lepotic prvo darilo. — 5000 za filmsko manijo obolelih ljudi ogoljufal, V Brnu je bil te dni aretiran neki Vladimir Schiifer radi nravnostnih deliktov, ki jih je zagrešil na tipkaricah, zaposelnih v njegovi pisarni. Tekom preiskave je prišla oblast na to, da ji je padel v roke rafiniran slepar. Schafer je ustanovil lansko leto v Brnu. »Tekstilno družbo«, koncem le pa je objavil v listih, da bo ustanovil tudi veliko filmsko podjetje. Z inserati je vabil mlade ljudi v filmske tečaje. Oglasilo se je okoli oseb različne starosti in vseh mogočih ne posebno lukrativnili poklicev. Schafer ni nikogar odklonil. Glede nekaterih se je zadovoljil s tem, da so mu plačali po 50 Kč vpisnine, druge pa je vabil na preizkušnjo, za katere so morali plačevati po 150 do 450 Kč. Med filmskimi entuziasti je bilo med drugim veliko število mladeničev iz šolskih klopi, nekateri so bili tik pred maturo, kljub temu so pobegnili od doma, prepričani, da postanejo filmski stari, mesto tega pa so morali potem ko so plačali Schaaferju takso in potrošiti v Brnu še ostali denar, iskati pomoči na policiji. Denarja seveda niso dobili' nazaj. Neki mlinar je bilo celo tako glup, da je prodal svoj mlin, samo da bi postal filmski star. Mnogo Schaferjevih žrtev se nahaja sedaj v obupnem položaju. Koliko je Schafer, ki je imel luksuriozno opremljeno pisarno in krasen avtomobil, pravzaprav vsega skupja pri-sleparil, doslej še ni bilo mogoče ugotoviti. — Trgovski trik. Abonent nekega inozemskega lista je inseriral, da išče primerno stanovanje. Med pismi, ki jih je prejel na anon-so, je bilo tudi pismo s črnim robom. »Instinktivno« je segel najpreje po tem pismu, misleč, da gre za kako stanovanje, ki je na razpolago vsled smrtnega slučaja, toda zmotil se je: ni šlo za prazno stanovanje, temveč v pismu se mu priporoča neka spedicij-ska tvrdka, ki je špekulirala na njegov instinkt, kar najtopleje za prevoz mobilij in slične posle. — Adamit na gledališkem odru. V enem od rimskih gledališč se je pripetil te dni mučen dogodek. Ko se je dvignil zastor, je planil izza kulis na oder popolnoma gol moški, razprostrl roke ter zapel ario dz Rigo-letta »La doima e mobile«. V nabito polnem gledališču je nastala mučna zadrega. Prizor pa je trajal spričo pričujočnosti duha gledaliških uslužbencev samo par sekund, zakaj uslužbenci so naglo spustili zastor, nakar so adamita zgrabili in vlekli za kulise. Njegove obleke niso mogli najti nikjer. Junak bizarnega incidenta je slaboumen možakar, ki se je pojavil že ponovno gol na ulici, vsled česar je po vsem Rimu znan pod imenom »L’ uoino nudo«. Bil je radi svoje bolezni svoječasno že v umobolnici, ker pa sicer ni nevaren, so ga oddali v domačo oskrbo. Ljubljana. 1— Naša dolžnost je, da poselimo v največjem številu nocojšnji koncert rumunskih pevcev, ki se na potu iz Francije ustavijo v našem mestu. Zbor, ki je najboljši v Romuniji, zasluži naše polno zanimanje in tudi simpatije, saj so njegovi člani pripadniki države, ki je z našo kraljevino v najožjih prijateljskih stikih. Umetniški sloves zbo-rovega dirigenta g. Marcela Boteza kakor tudi zbora samega nam jamčijo za prvovrstni umetniški užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in 1 .uro pred začetkom koncerta v veži hotela Union. 1— Odvetniška pisarna dr. Alojzij Kobal in dr. Oton Papež se je preselila v palačo Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta št. l.a, II. nadstropje, poleg pisarne dr. Treota. Telefonska štev. 2139. 1— Znamenit dogodek v našem koncertnem življenju bo pondeljkov koncert rumunskega pevskega izbora »Kantarea-Romaniek iz Bukarešte. Je to prvi poset odličnih naših gostov in prepričani smo, da ga občinstvo poseti v največjem številu. Vstopnice za koncert v Matični knjigarni. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden so v programu velezanimiva predavanja. V pondeljek 20. februarja ob 8. uri zvečer predava vseučiliški prof. dr. Aleks. Jelačič iz Skoplja o zelo aktualni tenu »Padec starega Rima in ikriza moderne Evrope«. Gospod profesor .se nahaja ‘sedaj na turneji po Jugoslaviji. Avtor je knjig »uSeljački pokret na Hrvaškem in v Slavoniji 1. 1848. in »Ruska revolucija«, ki »o zbudile mnogo pozornosti. — V četrtek 23. februarja predava ob 8. uri v veliki Gotzovi dvorani slavna danska pisateljica Karin Michaelis o temi: »Ljubezen, zakon in raz-porokac. Širom sveta je znana kot avtorica knjig: »Zena v nevarnih letih« in »Izven tela«. — Ravnokar je predavala o isti temi v Osijeku pri popolnoma razprodanem gledališču. Na vsestransko željo so nastavili še drugo predavanje: »Otroci, stariši in morala«. V Beogradu ima že tretje predavanje in bo od »Pen kluba« svečano sprejeta. Celo v Nišu bo imela predavanje. — Predprodaja vstopnic (ga. Brišnik in g. Hofer) se prične v pondeljek. — V Studencih (deška šola) odpade predavanje dne 21. t. m. radi pustnega torka. VSEM BRATOM IN SESTRAM TER PRIJATELJEM SOKOLSTVA! Pri pomožni akciji za naše gladujoče brate Sokole in sestre Sokolice v Hercegovini smo pri nekaterih članih naleteli na izgovore, češ, da je vlada sama dolžna priskočiti tem siromakom na pomoč. Vsi, ki tako mislijo, naj bodo prepričani, da teh misli tudi podpisano starešinstvo in prav tako vse v njem združene sokolske edinice. Toda, če se vlada ne zgane, ali vsaj ne v zadostni meri, pa nam veleva naša sokolska dolžnost zavzeti se z vsemi sredstvi in z vso požrtvovalnostjo, da svoje gladujoče brate Sokole otmemo pogubi. Ali naj mar brebrežno in križemrok gledamo, kako nam bratje in njhova deca umirajo od gladu? Vnovič poživljamo sokolske župe, da brez odlašanja in z vso intenzivnostjo nadaljujejo v svojih društvih započeto akcijo. Vsa darila in podpore bomo poslali mostarski sokolski župi v roke br. staroste bedo Milica, čigar osebnost nam jamči, da se bodo vsi prispevki pravično razdelili med naše gladujoče brate in sestre in njih deco! Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. GOSPA KARIN MIHAELIS. V Beogradu je 8. februarja predavala znana danska pisateljica Karin Mihaelis o dekletu, ženi in ločenki. Omenila je -mestece, v katerem je odrasla in pripovedovala, kako je bilo in kako se je mislilo nekdaj, govorila je o preteklosti, da bi jasneje predočila sedanjost. V onem mestu je tedaj živela .samo ena ločenka, za katero se je seveda oziralo vse. Razven nje je bila samo še ena žena v mestu, ki je imela svojo prošlost. Nekoč ji je namreč na plesu zdrknila naramnica z leve rame tako, da je njen plesalec mogel videti malo pregloboko v nedrije. Dasi se je isti plesalec oženil z njo, vendar se ji ona prošlost ni pozabila nikoli in vedno je hodila po ulicah s tenjem na obrazu. Povdarjajoč veliko krivico, ki se godi ženam z ulice, se je Karin Mihaelis obrnila k občinstvu in rekla: »Možje so krivi, da se žene udajajo prostituciji. Ce že matere ne morejo dandanes zahtevati od svojih sinov, da bi ostali čisti in nedolžni, zahtevajo pa lahko, da jim -obečajo, da se -bodo vedli na-pram ženskemu spolu .tako, kakor bi oni želeli, da bi se vedli drugi možje napram njegovi sestri. Tako bi se takoj rešilo vprašanje pouličnega ženstva. Ne ena žena ni postala prostitutka po svoji volji, vrgla se je na to pot le po slučaju ali po nesreči, a vse one reve so razočarane in nesrečne. Potem je prešla na razliko in pojmovanje preteklosti moža in žene. Ko stopata v zakon, pripoveduje on svojo -prošlost tako, da izbere iz mnogobrojnih dogodovščin samo najnedolžnejše, dočim se žena izpove do dna, pa če ima samo en edini nedolžen do življaj.^ »Molčite, molčite :in ničesar ne povejte«, svetuje Mihaelis svojim slušateljicam; mož ne bo nikoli razumel vaše izpovedi, samo ve boste vse življenje trpele radi nje. V nadaljnem se je predavateljica dotaknila dvojne morale: ena, ki velja za moške, druga, ki veljla za žene. Ce se žene potegujejo za svobodo, ne potegujejo se zato, da bi imele po več ljubčkov, kakor imajo moški ljubic. »Po vsem svetu -sem videla žene«, pravi predavateljica, ki so bile nezadovoljne, a so imele en sam edini ideal, da bi ljubile in živele za enega samega moža. Glavni vzrok nesrečnih zakonov vidi K-Mihaelis v oni svobodi, katero so žene iz-vojevale in .s katero se možje ne morejo sprijazniti. Ljubosumje je niz ne^tevilnih neumnosti. Me ne moremo prepovedati našim -možem, da ne vidijo lepih in lepših žen nego smo me. Ce bi hotele to zahtevati, morale bi imeti slepe može; samo tedaj ne bi videli nobene lepše od nas. Nadalje ubija danes zakon tak mož, ki prihaja iz službe domov, da j6, da se odpočije, da čita liste, da po kosilu pokadi cigareto in da zadremlje v udobnem naslanjaču; ne vidi pa neštevilnih grenkih solz nezadovoljne žene, -ki se vprašuje: Sem se li za to poročila? Zakon trpi tudi zato, ker sta si mož in žena že v temeljnih pojmih različna, v zakonu se pa zahteva, da naj mislita oba isto. Začetkom se gre preko tega kakor preko malenkosti, pozneje pa različna -mišljenja in nagnenja zagranjujejo življenje. Naposled je Mihaelis govorila o ločitvi, ki je na Danskem -prav običajna. Mož, ki gre v družbo, ni nikoli siguren, da ne dobi tam svoje prve, druge in morda -tretje žene. Dogaja se celo, da sedi mož med svojima dvema -ženama: -sedanjo in prejšnjo. Predavateljica je brezdvomno za to, da se zakonci ločijo, če ne morejo živeti skupno. Deca ne more -biti razlog, da mož in žena podaljšata skupno življenje, ker nima smisla, če se nikakor ne razumeta, Pač pa morajo otroci biti razlog, da se starši ne prepirajo pred njimi. Končno je predavateljica omenila države, v katerih zakonodaja jemlje ločenkam otroke. Ce so take države, kjer veljajo taki zakoni, moralo bi jim vse ženstvo napovedati hoj- Po »Politiki«. M. B. IZ URADNEGA ZDRAVSTVENEGA POROČILA ZA LETO 1927. Stanovanjske razmere se le polagoma izboljšujejo. V letu 1927 -je bilo dograjenih skupaj 101 stanovanjska zgradba, skupno 301 stanovanje, različnega obsega, večinoma pa malih stanovanj; z novogradnjami in adaptacijami se je pridobilo skupaj 81G mo--s,anovaili- Poleg ‘ega je bilo za leto 1927 izvršenih 59 različnih adaptacij v gospodarsko, obrtne in -trgovske namene in 25 inovih gospodarskih poslopij ozir. zgradb v obrtne namene. Mestna občina dogradila je veliko stanovanjsko hišo s kopališčem, pralnico in drugimi pritiklinami na Ahac-ljevi cesti in pričela nadaljno stanovanjsko akcijo s sezidanjem hiš na Poljanskem nabrežju. Prehrana prebivalstva je v minulem letu trpela vsled splošne krize in -brezposelnosti, kajti po izkazih mestnega dohodarskega urada porabilo se je v mestu prav vseh vrst živil v dokaj manjši meri kot v normalnih časih. Otvoritev nove klavnice s hladilnico je lepa higijenska pridobitev za mesto. Tudi leta 1927 vršilo se je po mestnem fizikatu redno nadzorovanje gostiln, kavarn, izku-hov, hotelov in prenočišč, mesnic in pekarn, mlekarn ter vseh trgovin z živili. O pregledu sanatorijev, zavetišč in oskrbova-lišč, lekarn, drogerij in trgovin s strupi predložil je mestni fizi-kat poročija pristojni oblasti. Skrb za zdravje mladine je tudi leta 1927 se kazala v trajnem nadzorstvu otrok po šolskih zdravnikih, ki so po vrsti obiskovali posamezne -zavode, posvetovalnica za šolsko mladino je poslovala v Mestnem domu, kamor so prihajali natančne preiskave potrebni otroci; Bilo jih je tekom leta 272. Tudi oddelek posvetovalnice za umetno solnčenje je imel dosti obiskovalcev (205), ki so se dobro okoristili po tem zdravljenju. Nabava še drugega aparata je bila nujno potrebna. Razume se, da je zdravnik določil doziranje -in število obsevanj. (18—20.) (Skupaj 3.G90.) Tudi minulo leto so bila športna igrišča mladini na razpolago, kjer je bila igrajoča se mladina pod nadzorstvom. Lepo število otrok je odšlo na počitniško kolonije na Gorenjsko in morje. Poslopja mestnih osnovnih šol so moderna, zadoščajo vsem zahtevam šolske higijenc ampak so preobložena, ker se vrši pouk dopoldne -in popoldne, le s kratkim presledkom, ki ne zadošča za potrebno suaže-nje in zračenje prostorov. Edino le šola na Vrtači je spravljena v adaptirani stanovanjski hiši in je potrebna, da dobi moderno šolsko poslopje. Neobhodno je, da občina postavi novo šolsko poslopje v razbremenitev tako deških, kakor dekliških šol. V mestnem zavetišču v Japljevi ulici: je bilo 245 mestnih onemoglih in je tam vse-strnasko dobro poskrbljeno zanje: Potrebnih prosilcev za vzprejem je čim dalje več, in misliti je na to, da se s prizidkom zavetišče v kratkem času poveča. Novi občinski svet čakajo na polju higi-jene nujna in važna dela, kakor vprašanje regulacije Ljubljanice, vprašanje nove mrtvašnice oziroma mrtvaške veže pri Sv. Križu; kanalizacija Šiške in za Bežigradom, temeljita ureditev -odvažanja smeti -iz mesta, vprašanje dispanzera za bolne na pljučih, ambulatorija za spolno bolne, in ureditev bolniškega oddelka za akutne nalezljive bolezni ( v smislu uredbe o zatiranju nalezljivih bolezni ex 4. X. 1927. Gospodarstvo. X Predmetom industrijske svojine, ki bodo razstavljeni na VIII. Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija 1928 in na Pokrajinski razstavi domačega materijalnega in kulturnega gospodarstva od 1. do io. septembra 1928 je po § 160 Zakona o zaščiti industrijske svojine priznana prvenstvena pravica, določena v §§ 90, lOh in 113 Zakona industrijske svojine in v §§ 95—99 Naredbe z dne 17. novembra 1920, ker sta obe prireditvi uradno priznani. X Ministrstvo Trgovine in Industrije je na podlagi člena 8 Uredbe o organizaciji tega ministrstva priznalo VIII. Mednarodnemu vzorčnemu velesejmu (2. — 11. junija 1928) in Pokrajinski izložbi (2. do 11. septembra 1928) v Ljubljani značaj splošne gospodarske razstave. VSEBINA »DOMA IN SVETA« ŠTEV. 1—2. Leposlovni del: I. iPesmi: Slavko Savin-šek: O, sestra smrt! 3. — Silvin Sardenko: Mornarjev sin. 8. — Jože Pogačnik: Pismo. 23. II. Drama: Anton Leskovec: Kraljična Haris, 1. dejanje. 24. III. Leposlovna proza: Ivan Pregelj: Gospod profesor Andrej. 1. — Matija Malešič: Črnomelj. 3. — Bogomir Magajna: Icarus. 8. — France Bevk: Jadra z Markovim levom. 15. Prosvetni del: I. Clan-ki: F. S. Finžgar: Ob Župančičevi petdesetletnici. 31. — Anton Vodnik: Oton Župančič in mladina. 33. — Frančišk Hryškie\vič in in Jan Šedivy: Pregled novejšega beloruskega slovstva. 36. — Stanko Vurnik: Uvod v glasbo. 41. — France Stele: U-metniško življenje V 1. 1927. 48. II. Informativni del: 1. Polemika: Fr. Čibej: Umetniško ustvarjanje Ivana Cankarja (-Anton Vodnik). 51. — 2. Za-piski: Ob jubileju Karla Mutha (L. Sušnik). 54. — 3. Iz svetovne književnosti: 1. G. Bernanos: Sous le Soleil de Satan (J. Šolar). 58. — 4. Nove -knjige: Slovensko slovstvo: Srečko Kosovel: Pesmi (A.. Vodnik). 61. — Leposlovje v naših književnih družbah (Fr. Koblar). 62. — F. S. Finžgar: Strici (A. Vodnik). 63. Platnice: Prejeli smo v oceno. Ilustracije: Miha Maleš: Madona, pril. I. — Iz cikla »Ljubezen«. 1. — Lastni -portret. 5. — Portret. 7. — Portret. 9. — Deklica s predmestja. 13. — Stane Cuderman: Lastni portret. 3. — Portret. 11. — Snemanje s križa. 21. — Plečnikova arhit. šola (arh. Fr. Tomažič): Veža 2. nastr. Zbornice za TOI. 31. — Glavna dvorana Zbornice za TOI. 33. — Miza v predsednikovi sobi Zbornice za TOI 35. — Vhod na stopnišče v Zbornici za TOI. 39. — Svetiljka v veži Zbornice za TOL 41. — Vhod v veliko dvorano Zbornice za TOI. 43. — Veža v 1. nadstropju Zbornice za TOL 45. — Oprema »Dom in Sveta« je odlična. »Dom in Svet« velja letno 100 dinarjev, za dijake 75 dinarjev. Kratke vesti. V Pragi so so pričela pogajanja med voditelji čeških in nemških soc. demokratov ter med narodnimi socialisti. O vsebini in rezultati pogajanj ni bilo izdano nobeno oficielno poročilo. Mussolini se je izjavil proti preložitvi sedeža Zveze narodov iz Ženeve na Dunaj, ker je to le v interesu Nemčije. Šport. Thunberg. svetovni prvak v hitrostnem drsanju. Svetovna prvenstva v hitrostnem drsanju, ki so se vršila ob sijajnem 'vremenu v Davosu, so doneski senzacijonalne uspehe; Norvežan Carlsen je postavil namreč v iteku na 10.000 m, njegov rojak Larsen pa v 'teku na 500 m nov svetovni rekord. Hrvaškega naslova si sicer ni priboril noben od teh dveh tekačev, marveč Norvežan Thunberg, ki je zmagal 1500 m in se je tudi na drugih progah tako ugodno plasiral, da se je zasigural nekaj točk pred svojima rojakoma Ballangrudom in Bvensonom. V naslednjem dosežene uspehe: 500 m: 1. Larsen 0:47«), 2. Petersen 0:43*/io, 3. Thungerg 0:436/io. — 5000 m: 1. Balamgrund 8:288/io, 2. Staksrud 8:31a/io, 3. Thunberg 8:31°/io. — 1500 m: 1. Thunberg 2.183/io, 2. Evensen 2:203/io, 3. Ballangrund 2:20e/io. — 10.000 m: Carlsen 17:174/to, 2. Balagrund 17:226/io, 3. Staksrud 17:232/io. Končna ocena: 1. Thunberg 193‘87 'točk — 2. Ballangrud 194‘38 točk — 3. Evensen 194'86 itočk — 4. Larsen 195'68 točk. Kako je Argentina porazila svetovnega prvaka. Južnoameriško prvenstvo se je iz-vojevalo v Limi, glavnem mestu Peruja. Prvenstva so se udeležile Argentina, Uru-guay, Bolivija in Peru; Chile se tekme ni udeležila, ker je sovraštvo do iPerujancev premočno. Prvo igro je dobil Uruguay proti Boliviji 6:1, nato je bil Peru potolčen od Uruguaya 4:0, Argentina je premagala Bolivijo 2:0 in Argentina Peru 5:1. Slednjič je prišla glavna tekma: Uruguay sproti Argentini. Naval občinstva je bil tak, da so morali poldrugo uro pred 'pričetkom zapreti dohode. Nato je dal peruanski predsednik znamenje in igra se je pričela. Oba kluba sta že stara tekmeca na nogometnem polju. Ker je narodnostni čut v Južni Ameriki tako silno izražen, da se smatra izgubljena igra kot izgubljena bitka, si lahko mislimo, s kakim navdušenjem se je igralo. V prvem polčasu je igra potekla še dosti fair, potem pa se je vnela pravcata bitka. Sodnik je namreč diktiral enajstmetrovko proti Uruguaycem, ki so pa protestirali in ker sodnik ni bolel svoje odločbe razveljaviti, so ga dejansko napadli. Argentinci, bc-teč ščititi sodnika, so posegli vmes in se spoprijeli z Uruguayci s tako silo, da je moralo nastopiti 300 stražnikov, da so ločili nasprotnike. 15 minut pred zaključkom je stala tekma 2:2. Obupni napadi z obeh strani. Kmalu so vsi igrači ranjeni. Publika je kar onemela; takega boja še ni videla. Manjka še 5 minut. Argentinski polulevi izstreli žogo, ki jo sicer uru-guayski branilec prestreže s kolenom, toda tako nesrečno, da se žoga zaobrne in zleti v lastna vrata, ne da bi jo mogel vratar ubraniti. Argentinci poskočijo od veselja; pridobili so si južnoamerikansko prvenstvo! To in ono. TIHOTAPLJANJE TUJCEV V ZEDINJENE DRŽAVE. Newyor§ki tednik »The World« prinaša članek, iz katerega je razvidno, kako nemogoče je, priti na nepoistaiven način v Zedinjene države. iNanj opozarjamo vse one, ki ise bavijo s to mislijo, da ne bi nasedli goljufivim agentom, kateri na brezvesten način sp ra viij o ljudi ob velike vsote denarja in slednjič povrhu še v ječo. Ameriški list piše: Bilo je nekega lepega popoldneva meseca marca, ko je mlad mornar hotel v ne\vyorški luki priti na tamkaj zasidrani francoski prekooceanski parnik »Rochambeau«, keteri je prišel iz Evrojpe. Dejal je, da gre obiskat enega mornarjev na ladji in iker je bila njegova pristaniška legitimacija v redu, so ga pustili inainjo. Šel je na med krov, kjer so ravinekar izseljeniški uradniki pregledovali potniške liste evropskih izseljencev. Mediemi (gita bila Giglioto Giochamio in Vincenzo Aredlio, o>ba iz Palerma na Siciliji, oba stara 24 let. Kakor bi bil navaden slučaj, je mornar, ki je dobil pristop na Jadijo na podlagi svoje pristaniške legitimacije, spregovoril par besed z obema Sicilijancema, an v iremut-ku, ko izseljeniški parniki niso pazili, jima je skrivaj daJ majhen zavoj. Medtem ko so pregledovali izseljence, je pa že četa iežakov nosila premog na ladjo ter tako pripravlja pot nazaj. Iz tega raz-vidirno, da gre v Ameriki res vse prav po ameriško. Komaj 'je ladja dospela, že se naklada premog za vožnjo nazaj, (tako, da vsaka ladja lahko naredi čim več potovanj ter ne eaniudi pni tem nepotrebne ure. Ko je prva četa nakladalcev bila zamenjana z drugo in odšla s krova v pristanišče, so ■ladijski oficirji zapazili, da med italijanskimi izseljenci diva manjkata. Takoj se je zbudil sum, da sta izginila v četi nakladalcev premoga in policiji se ije posrečilo, ju aretirali nekaj minut pozneje še v pristanišču. Bila 'irta v isCdni oblečena v nakladalca premoga lin vsa zamazana od črnega prahu. Zajedno z nijiima so aretirali tudi njih pomagača. Temu sta morala plačati zalo da ju spravi brez poitnega .lista v Zedinjene države .vsak po sto dolarjev. Policija je spoznala, da je tudi možak, kii jim je pripomogel do .vstopa v deželo pred tremi leti prišel nezakonitim potom na isti način v Ameriko, in ga je po odgonu odpravila nazaj v Italijo, njegovo domovino, zajedno z cfbema Sicilijancema. Možak se je pisal Josip Setio. To se je bilo zgodilo '1. 1924. V dveh naslednjih letih je ^tihotapljenje ljudi iz parnikov skoraj padlo na ničlo, to-da koncem 1. 1926 je nevvvorška policija zopet opazila, da se ^tihotapljenje vrši v povečanem obsegu. Zato so speoialni detektivi, ki nadzorujejo pristanišče, upravičeno sumili, da se je Setio ali eden od njegovih tovarišev, ki so iv veliki meri služili denar z vtihotapljenem Italijanov zopet prišli nazaj v Zedinjene države. Pa ne samo ameriški detektivi nadzirajo ladje in pristanišče, temveč parobredne družbe imajo cel štab tajnih policijstov, ki nadzorujejo visako ladjo, čim se je približala ameriški celini, kajti družbe morajo plačati 300 do 10C0 dolarjev za vsakega tujca, ki izgine z njih ladje. Po Evropi pa je zelo razpredena mednarodna organizacija goljufov, ki ljudem, katetri zakonitim potem ne morejo do'biti potnega lista za v Ameriko, napravljajo^ potvorjene liste in sicer za ceno do tisoč dolarjev. Tajni uradi za ponarejanje laikih potnih listov obstojajo v Rimu in Hamlburgn, kakor tudi v Palernne, pa še najmanj v velikansko začudenje vseh prisotnih samo še eden v kabini. Ta je povedal, da so ostali itnilje ponoči ušli na sledeči način: slekli so se, povezali svojo obleko in perilo v culo, to culo so si privezali okoli .vratu na hrbet in zlezli skozi ozko okroglo cikence na debelo jekleno vrv, s katero je .bila ladja pritrjena na pomol. Prišedši tjakaj so se spet lepo oblekli in izginili v temi. Ta, ki je zaostal, v svojo ; veliko žalost ni mogel pobegniti, ker je bil 1 predebel, da hi se mogel stisniti skozi ozko okence. Ameriška policija je tekom enega teldna tjeia vse tri razen Smutnyja. Speoialni parcibrodmi detektiv Edvard H. Cleary je zsvedel od mornarjev, s katerim se je Smutny mnogo pogovarjal na ladji, da ima strica v Culverju v Indiani. Detektiv se je takoj odpeljal v mesrto, in kmalu našel Smut-ny-ja in njegovega strica. Razložil je stricu, da bo kaznovan iraidi .tega, ker se ,je prekršil zoper izseljeniški zakcn in ta mu je dejal, da bi rad obdržal Sjnutny-ja pni sebi, ga dal v ameriško šolo ter napravil poštenega Američana iz njega. Rad bi plačal tudi pet tisoč dolarjev kazni, samo, da ga obdrži pri sebi. DeteklMv mu je dejal, da se da stvar urediti z mnogo manjšo vsoto. Smutny naj bi šel z njim v Newyork k češkoslovaškemu konzulu, da se tam domenijo, kako 'bo prišel do pra- vilnega potnega lista. Stvar ne bi stala več kot sto dolarjev za pot iz Indiane v Ne\vyork in nazaj. Stric je privolil v to in detektiv je odpeljal Smutny-ja, seveda ne k češkoslovaškemu konzulu, kakor si čuiatelji lahko predstavljajo, temveč v newyorške zapore in odtod po odgonu nazaj v Evropo. Iz vsega tega je razvidno, da o,ni, ki misli nezakonitim potom -priti v Zedinjene države, stvar naj kar rajši pri miru pusta in si s svojim denarjem rajši ustarovi drugod življenje, kako* da bi tvegal ne samo svoj denar, temveč budi svoje življenje v taki pustolovščini. Zedinjene države so danes tako natančno zastražene po viseh mejah, ne samo ob morju, temveč tudi proti Kanadi in Mehiki, da je vsakdo izmed tistih, iki trdijo, da je mogoče priti brez pravilnega potnega lista v deželo, navaden goljuf, ki skuša samo izžeti denar iz ljudi, kateri o pravih razmerah niso dovolj poučeni. »BELA ANEKDOTA«. Po vsej Rusiji se pripovedujejo številne protikomunistične anekdote, ki so tembolj nevarne, ker jih tudi največji komunisti radi pripovedujejo dalje. Ena od teh takozva-nih »belih« anekdot .je sledeča: Kalinina obiščeta dva kmeta. Eden govori, dočim drugi neprestano molči. Kalinin: Kako živite v vaši vasi? — Slabo, Mihajl Ivanič. — Brezposelnost? — Ne, hvala bogu, v tem oziru se ne morem pritoževati. — Visoki davki? — Visoki, visoki; toda s časom se človek tudi temu privadi. — Mari vam povzroča milica neprijetnosti? — Ne, ne, z milico opraviš lahko. Daš jim steklenico žganja in sporazumeš se lahko z njimi kot z lastnim očetom. — Pa kaj se potem pritožuješ, da se vam godi slabo? — Hlač nam manjka, Mihajl Ivanovič. Vsak kmet ima samo ene in kadar jih žena v potoku opere, moraš sedeti doma in čakati, da se posuše. Kot pes na verigi. — Kalinin se-zamisli ter najde hitro izhod iz težke situacije: Radi tega se pač ni treba pritoževati. So na svetu dežele, kjer kmet nima niti enih hlač ter mora hoditi gol okrog. — Za boga, kje pa je ta dežela? — V južni Afriki. Pri teh besedah se limet, ki je doslej molčal, -počeha se za ušesi in pravi: Toda tam imajo sovjete gotovo že trideset let. Levvisch Rudolf: Beg. Jim je natančno vedel, da so v mestu nemiri. Maloštevilni vojaški oddelek je bil odpoklican. Potrebovali so vsakega meža. Le par straž je ostalo v jetnišnici. Jim je počenil v kot svoje celice. Koraki so se približali. Bičani živci so postoterili šum. Jim je poizkusil obvladati svoje razburjenje. Le zdaj ostati hladnokrven. Hladnokrven kakor riba! Ključ je zarožljaj. Jim je priprl oči. Glava mu je šumela in pela. Nadzornik Bob Falet-te je prinesi skledo. Duh kuhane leče je bil neznosen. Jim je skočil pokonci. 'Njegove roke so zgrabile, se sklenile in niso odnehale. Paznikovo telo je postalo težko. Jim je mehanično odpel uniformo. Potem je strgal s sebe svojo obleko. Preklete, trikrat proklete rujave proge na jopiču kaznjenca. Uniforma pa mu je prav Jepo pristojala. Boljše kakor pazniku. Plazil se je skozi poltemne hodnike. Straža ga je vprašala: »Kam, Bob?« Jim je mirno odvrnil: »Moja žena je bolna.« Pol minute molk. Kaj je Bob Falette sploh imel ženo? Zdelo se je, da je tako. ker je stražar molčal. Dobro za njegovo življenje. Ko je Bob prišel na cesto, se je oddahnil. Treba je bilo iti na desno, zmirom na desno. Noč je bila vražje temna. Jim je vedel, kje stoji garaža. Županov iutcmcbil. Garaža je imela lesena vrata, tako preperela, kakor bi živeli le pravični na svetu. No, zdaj jih je odprl. Pobožal je veliki automobil, kakor tilnik svoje drage. Motor je zabrnel. Hudiča! Zadaj je visela od voza železna veriga, pritrjena k železnemu kclcu. Jim je šel po kamen. Razbijal je toliko časa po ključavnici, da se je zlomila." Znoj mu je lil s čela preko oči. Hitrejše, hitrejše! Temni brzojavni drogovi, temnejši od noči, so si podajali roke, plesali .mimo. Jim je pil nočni hlad kakor pijačo. Svoboda je omamljala, in lila norost in pozabljenje v srce. Jim se je zdrznil. Šum, šum! Za njim, tik za njim. To so bili, to so morali biti vampirji. krvosesi, zasledovalci — policija. Okre-nil se je. Ničesar ni bilo videti. Ta vražja tema! Smrt je sedela pri volantu. Neko drevo se je bližalo, rasilo, stalo naenkrat tu. Jima je v velikem loku vrglo iz voza. Njegova glava je treščila ob kamen, Inšpektor Burrin\vorth je rekel: »Torej Ji-movega bega je bilo kmalu konec. Mislim, da nimamo več opravka.« Policijska komisija je stala v bledi jutranji luči. Ob jelih so se morali peljati na kraj nesreče. Bilo je pač razumljivo, če je vsakega gnalo domov k topli peči. Komisar 0’Halley se je sklonil in dejal: »Poglejte vendar! Jim je odbil ključavnico, toda veriga se je vlekla za vozom. To je bržkone strahotno donelo po kamnati cesii. Razdraženi možgani bi prav lahko sklepali, da zasleduje voz policija! Se vam ne zdi?« I »Gotovo,« je odgovoril inšpektor Burrin-\vorth in se zavil v svoj kožuh. im r Odvetniška pisarna dr Alojssif Kobal dr. Oton Papež se je preselila v palačo Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta St. 1. a. II. nadstropje, poleg pisarne dr. Treota. Telefonska štev. 2139. VINOCET tovarna vlnskaga kisa, d. z o. z., Ljubljana nalfinelii In nalokusneili itamlsiti kis is vinskega kisa. labtovalta pomnili*. m Telefon it«*. 2MS. TahnKno In MglianlCno nalmoderneja s «rtlina klsarni v Jugoslaviji.0 Mhtmi l|Mhi|—t Pnitrin Mata it. 1a» U. mmMm Ry ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prerano izgubo ljubljenega soproga, papana, starega papana, brataa, tasta in strica, gospoda so tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo, Posebej nas pa veže dolžnost izreči našo globoko čuteno zahvalo1 prečastitemu gospodu župniku dr. Kantu in prečastitim oo. pp. frančiškanom, zastopnikom raznih društev, korporacij in oblasti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, pevskemu zboru za ganljivi, v srce segajoči žalostinki, končno vsem mnogobrejnim prijateljem in znancem, ki so našega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica so bo darovala v četrtek, dne 23. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 19. februarja 1928. Žalujoči rodbini Žargi - Kham. U 99 Trg.-ind. d. d. v Ljubljani se priporoča *a tisk vsaKuvrst-nih tiskovin za trgovce in urade. MALI OGLASI Za vsako besedo so plat* 5« par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno. Premog - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 2056 Širite »Narodni Dnevnik‘. Izdajatelj: Aleksander 2ole»uikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vil v Ljubljani.