-----   281    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
lz Dunaja. 12. dan t m, fo sie začele /spet raz.prava deržavneg:a zbora; al mnlokdo porajta,^ kar se sada j v //bora gcdi, zakaj ustancvljanje pravil, kako uaj se tergovci, fa-brikant! ali drugi vpisaai olterlniki, ki so na karit prišli^ poravnajo s svojimi upniki j je tako maJo mikavno sedanji €as, ko ima Avstrija velike v^prašanja rešiti, da zunaj tistih, ktere ta reč zadova, ai nikomur dosti mar za te razprave*
Vsa pozornost je obernjena sedaj le na to, kaj bo vlada storila z Ogri ia Mervati.
14. dan t. m. je sprejel pre^vftli cesar oba predsednika ogerskega deželnega zbora, ki sta mu odgovor na cesarjev odpis iz P e 31 a prir^^sla. Po ^^Wien. Zeit." je presv. cesar jima ou^ovoiil takole: ^Odgovor Moj na adreso
<ir deželnem zboru zbranih magnaiov in zastopnikov Mojega kraljestva ogcrskega bom po natanjčnem prevdarku ^am kmali poslal.^
Do danes (^20. t. m.) se n! znano, kaj bo Njih Veličanstvo Ogrom odgovorilo. Toliko več pa ugibuje sedaj vse, kak o sen bo ta odgovor, zakaj od njega zavisi osoda prihodnjega časa. Dunajski centralistični časnikarji zlasti „Presse^ in „Ostd. P." so že za gotovo vedili hotli, da bode cesar deželni zbor ogerski razpustil in se a posebnim slovesnim razglasom obernil do narodov pod ogersko krono zedinjcnih. Al poslednje dni so ti modrijani preklicali prezgodaj skovano novico in sami rekli, da se še nič gotovega ne ve. In taka je tudi. Cesar so poklicali v posvet tudi svojo rodbino ter tudi to hočejo za-slišati, kaj ona misli, preden rečejo zadnjo besedo. Zakaj deželni zbor razpustiti, to je lahko; al kaj pa potem? Po ustavnih postavah se mora kmali nov zbor sklicati; al tehtno vprašanje je: ali ne bojo spet ravno tisti domoljubni možje v zbor izvoljeni, ki so bili sedaj? Tajiti se nikakor ne da, da se deželna zbora na Ogerskem in Her-vaškem upirata na stare, jim zagotovljene pravice; kako pa te pravice zediniti z obstojem edine Avstrije, to je vprašanje, za ktero tukaj gre, in ktcro modro rešiti je treba dosti več zrele politike, kakor jo jjPresse"* in drugi centralistični prenapcteži imajo, ki bi radi, da bi po njih nemški pišalki plesali vsi narodi Avstrije. Kakor tedaj noben polilikar ne more tajiti starih pravic Ogeiske in Hervaške, tako pa tudi ne more zamolčati, da sta deželna zbora vPestu in Zagrebu o tem napak rekla, da ne Ogersko ne Hervaško nima ne pravno ne djansko z drugimi deželami Avstrije nobenih skupnih zadev (interesov). Skupne zadeve so med nami vsemi, to je gotovo, in živa potreba je, da najdemo brez razžaljenja autonomije vsakterc dežele za te skupne zadeve središče (organ); ki jih namestujc, zastopa in varuje. Od modrosti cesarjeve tedaj pričakujemo od ene strani, da bo pomirila narode svoje s tolikšnimi pravicami, kolikor je le mogoče, da se ne razruši Avstrija, — od druge strani pa se od politične zrelosti Magjarov in Hervatov nadjamo, da ne bi napeli svojih tirjav čez to, kar bi ustavo in blagor druzih dežel avstrijanskih podkopalo. Sedaj velja deržavo iz političnega in dnarnega propada oteti in jo ulerditi na podlagi resnične ustave, za ktero pa v politiki centralističnih dunajskih časnikarjev in njenih pridružencov ne najdemo ne tiru ne sledu.
— Važen za vse dežele naseda cesarstva je razpis C. k. ministerstva pravosodja od 22. julija na deželno nai!-jsodnijo v Berni zato, ker se si. miuistertitvo v tem razpisu derži pravila, da c. k. sodnije in gosposke po tem, ko je ravnopravnost vsem narodom z ccsar^skega prestola bila slovesno oklicana, nimajo po s'arem KopKu več čakati^ da jim ministcrstvo pošlje še poseben ukiiz, po klercm naj začnejo ljudem odpisavati v domačem jeziku. Iz tes:a pa je tudi samo po sebi očitno, ča nikomur, kdor hoče kaki C. k. sodnii ali kaki drugi c. k. gosposki v domačem jeziku kakošno pismo izročiti, ni treba več poprašcvati: ali smo to storiti ali ne. Od tistihmal Ucv so cesar oklicali enake pravice vsem narodom, inia vsak pravico se deržati tega cesarjevega oklica in v svojem domačem jeziku izločevali pisma gosposki, ktera je dolžna na vloge v domačem jeziku tudi v tem jeziku odgovor dati. Ako bi C. k. sodnije ali dru^a gosposka ne hoMa takega pisma sprejeli ali da bi ne rešila vloge v lislcni jeziku, se more zavoljo okrajšanja raviiopravnosti vsak naravnost pri dotič-ncmu C. k, ministcrstvu priložili. Pri tej pniiki moremo za gotovo povedati, da vse c. k. m i is is ( crs t va kakor tudi najvišja c. k. sodnija dunajska brez premislika sprejemajo vloge v vseh jezikih, ki se v našem cesarstvu govorijo,   in   da neka   nižja   sodnija,   ki   je   zatužena   bila«
da nt hotla rešiti vloge, v slovanskem jezika ji izročene, je iz Dunaja ukaz dobila, naj to neutegama stori. — Tako piše „Ost u. West" iz gotovih virov. — Zato naj piše c. k. gosposkam zdaj vsak v svojem jeziku, naj si je slovenski, nemški, laški ali kteri si bode: vsak jezik ima enake pravice v kancelijah saj takrat, ko ima gosposka naravnost z ljudmi (Partei) opraviti.
Cesko. Iz Prage. „Narod. Listy" pripovedujejo, da je te dni nekdo hotel iz Prage po češki telegrafirati; al vradniki so ga za zamero prosili, da ne morejo, ker so jim — prepovedani češki telegrami. In vender se trobi po vsem sveta, da ravnopravnost že povsod velja!
Slorava. Iz Berna. Po „Mor. Novin.** je županija v Rajgeru poslala zaupnico knezu Salmu, dr. Pražak-u, dr. Bily-u, dr. Palač k i-mu, dr. R*ieger-u^ dr. Smolko in dr. Toman-u, ter vse te gospode izvolila za častne teržane.
Hervaško. Iz Zagreba. Deželni zbor nadaljuje svoje razprave. Sklenil je med drugim zakon, po ktercm velja jezik jngoslavenski v trojedni kraljevini za edino in izključivo službin jezik v vseh strukah javnega življenja, — dalje zakon o izdajstvu domovine, — predstavko do kralja, v kteri naj se zahteva povratek graničarjev v deželni zbor, — sklenil je članak o sopetncm utelešenju mesta, luke in okraja Reke s trojedno kraljevino in o uzakonjenja reške županije itd. 10. dan t. m. je iz Benetke prišel v zbornico c. k. podmaršal grof Juraj Jelačič, izvoljeni podkapetan trojedne kraljevine. Zbor je brata nekdanjega narodovega ljubljenca pozdravil z veliko radostjo. Gospod podkapetan je, zahvalivši se za serčni pozdrav, med drugim rekel: „da bi raji vidil narod svoj pod turškim jarmom kakor pod izključivim uplivom druzih izobraženih sosedov, in to samo zato, ker vem, da turk je zadovoljin samo s telesom svojih sužnib, izobraženi narodi pa od onih, kteri so^pod njimi, terjajo telo in dušo, to je, narodnost. Cuvstvo narodnosti je Bog vsadll v serea narodov, in kar od Boga pride, sveto je; kar pa je sveto, to reši in oprosti, in tako bo tudi čuvstvo to naš narod rešilo in otelo kakor je^rešilo leta 1848 celo Avstrijo".
Laško. Čedalje bolj se zapletajo homatijc na Laškem, zlasti na N eapol i tanskem. Mislilo se je, da general Cialdini bode kmali zaterl punt; al ne gre mu po volji, ker cesar Napoleon je terd ko zid in ne dovoli, kar italijanska vlada želi. Pravijo, da se bo Cialdini zato odpovedal svoji službi, in da na mesto pervega ministra Ri ca sol i-(a stopi Ratazzi, še bolj osoren kot Ricasoli, tedaj Napoleonu še bolj nevšečcn kot Ricasoli.
Riisovsko. Novice iz Varšave čedalje bolj kažejo, da na Poljskem zlo vre. — Narodna slovesnost 12. dan t. m. je vendar brez vsega nepokoja končajia bila. Da se večerno razsvilljenje mesta ni moglo prepovedati , so ra/svetlilt mestjani svoje sobe tako, da so postavili po mizah polno sveč, ki so razsvetilc ulice popolnoma.
Srbiiiiko. Iz Bcligrada 1. (13.) avg. Po celi kncžii so volitve za skupščino končane. Danes jo mini-stcrstva predsednik zapustil naše mesto, da za celi čas skupščine ostane z vsemi ministri v Kragujcvcu. Juter bo odšel knez in pojutrajnim grejo tudi poslanci beligraški.
-----    282        -