222 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions V pr ak si se je izk azalo, da je v odnik, ki je napisan r azumlji v o in z r azlože - nimi pojmi, ne g lede na mor ebitne t eža v e, s k at erimi so se pri sno v anju sr ečali njego vi ustv arjalci, št e vilnim upor abnik om dobr odošla smernica za uspešno in hitr ejše isk anje posamičneg a ur barja v Nadšk ofijsk em ar hi vu Ljubljana. Nataša Car Dekade: petdeseta 1950–1959 @Celje A vt orji prispe v k o v: Bojana Arist o vnik, Borut Batagelj, Bojan Himmelr eich, Sonja Jazbec, Jože Kr anjec, V esna K oče v ar , Hed vik a Zdo v c, Alek sander Žižek, ur ednik a: Borut Batagelj, Alek sander Žižek. Celje: Zgodo vinski ar hi v Celje, 2019, 128 str ani. V letu 2019 je Zgodo vinski ar hi v Celje (ZA C) izdal k atalog k r azsta vi De - k ade: pet dese ta 1950–1959 @Celje. Z r azsta v o (ki si jo lahk o og ledat e v g aleriji Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje do pr ed vidoma junija 2020 ) in k atalogom Ar hi v v Celju zaključuje »petletk o« pr ojekta Dek ade, ki g a je zagnal z obr a vna v o de v et - desetih let 20. st oletja ob pripr a v ah na pr azno v anje s v oje šest desetletnice leta 2015. V letu 2019 je pr edsta vitv e nadalje v al s pet desetimi leti 20. st oletja. Katalog je r azdeljen na v eč pog la vij, ki obseg ajo in obr a vna v ajo v sa po - membnejša podr očja člo v ek o v eg a ži v ljenja in delo v anja. K ot v sak a Dek ada do - slej, nam tudi obr a vna v ana podaja d v e izposta v ljeni t emi, obe iz leta 1954. Prv a je poplava junija, ki je bila ena izmed najhujših v seriji št e vilnih popla v 20. st ole - tja, drugi dogodek pa je ena izmed najbolj množičnih prir edit e v na Slo v ensk em minuleg a st oletja: Štajersk a v bor bi na Ostr ožnem. Dogodk a se je po por očanju tisk a udeležilo k ar 350 000 ljudi. V k atalogu je najpr ej pr edsta v ljeno podr očje upr a v e. Mest o Celje je namr eč v t ej dek adi doži v elo vrst o upr a vnih spr ememb. Najpr ej je bilo leta 1949 izločeno iz okr aja in je do leta 1954 tv orilo upr a vno enot o mest o Celje, ki je bila mar ca 1954 ukinjena, Celje pa pono vno v ključeno v okr aj Celje – ok olica. Pri t em je bila ustano v ljena tudi Mestna občina Celje z ljudskim odbor om (L OMO) in je postala politično-t erit orialna or g anizacija t er t emeljna družbeno-gospodarsk a sk upnost občano v . Za lažje sodelo v anje s kr ajani je občina ist eg a leta ustano vila kr aje vne ur ade. V Celju so v pet desetih letih d v ajset eg a st oletja na podr očju pr a v osodja de - lo v ali: okr ajno, okr ožno in okr ožno gospodarsk o sodišče, ja vno t ožilstv o in ja vno pr a v obr anilstv o. V okviru ci vilneg a sodstv a so izst opale r azv eze zak onskih zv ez, v por astu pa so bile pr ed v sem t ožbe s podr očja delo vneg a pr a v a. Kazensk o sod - stv o se je v t em času sr eče v alo s por ast om gospodarsk eg a in tudi mladostnišk eg a kriminala. Ena od spr ememb družbenopolitičneg a sist ema, ki jo je v Jugosla viji prinesel pr e vzem oblasti K omunistične partije Jugosla vije leta 1945, je bilo delo - v anje petih družbenopolitičnih or g anizacij, in sicer Z v eze k omunist o v Slo v enije (ZK S), Socialistične zv eze delo vneg a ljudstv a Slo v enije (SZDL S), Ljudsk e mladine Slo v enije (LMS), Z v eze sindik at o v za Slo v enijo (ZSS) in Z v eze bor ce v nar odnoo - s v obodilne v ojne Slo v enije (ZBNO V). S pomočjo omenjenih or g anizacij je sk ušala oblast vpli v ati na miselnost in r a vnanja ljudi t er se v eda tudi na njiho v o politič - no odločanje. Celjsk o gospodarstv o je bilo v pet desetih letih že dodobr a podr - ža v ljeno in vpet o v izv ajanje petletnih pr ogr amo v r azv oja. V r epubliški plan je bilo v ključenih v eč celjskih podjetij (T o v arna emajlir ane posode, T o v arna t ehtnic, E t ol, Cink arna, T o v arna or g anskih barvil …), saj je plan r azv oja nar odneg a gospo - darstv a namenil naj v eč sr edst e v r azv oju lok alne industrije. P oleg t eg a so želeli poceniti in pohitriti distribucijo ži vil in potr ebščin, dok ončati elektrifik acijo, po - v ečati št e vilo v ozil mestneg a pr ometa in po vrniti slo v es Celju k ot turističnemu mestu. Na podr očju šolstv a je tr eba poudariti v elik o šolsk o r ef ormo leta 1958, ki je u v edla enotno osemletno ob v ezno osno vno šolo. Ukinjene so bile nižje gimna - 223 Letnik 43 (2020), št. 1 zije, iz k at erih so nastali višji r azr edi t . i. popolne osemletne osno vne šole. Na po - dr očju sr ednjeg a šolstv a so leta 1958 ukinili osemletne gimnazije in jih skr ajšali na štiri leta. V Celju so tak o II. gimnazijo pr eur edili v osemletno osno vno šolo (III. osno vna šola Celje), dijak e takr atnih višjih letnik o v pa pr ešolali na I. gimnazijo. V Celju je bilo poskr bljeno tudi za izobr aže v anje odr aslih, k ar jim je med drugim omogočila Ljudsk a uni v erza Celje, ki je neur adno začela delo v ati že leta 1950. Gla vni cilj zdr a v stv ene politik e v prv em po v ojnem obdobju je bila or g ani - zacija ustr ezne mr eže ja vnih splošnih ambulant , ki naj bi nadomestile zasebne or dinacije in r azvijale r azlične oblik e pr e v enti vne deja vnosti. Celjsk a bolnišnica je imela v t em času štiri od delk e: int erneg a, kiruršk eg a, ginek ološk o-por odni - šk eg a in inf ek cijsk eg a. Prvi no v oustano v ljeni oddelek po v ojni je bil pediatrični, ki je na začetk u delo v al v W estno vi vili na Golo v cu in se je pr eselil v bolnišnico leta 19 57. Osno vno zdr a v stv eno službo je opr a v ljal Mestni zdr a v stv eni dom, le - k arnišk o deja vnost pa Mestna lek arna Celje, iz k at er e sta leta 1952 nastali I. in II. mestna lek arna. Ti d v e sta se kmalu pr eimeno v ali v Lek arno Cent er in Star o lek arno. Na podr očju k ultu r e se je v zv ezi z množično amat ersk o deja vnostjo upor abljala beseda pr os v eta. K ulturna (pr os v etna) društv a so se takr at ukv ar - jala pr ed v sem z izobr aže v anjem in ne t olik o z amat ersk o k ulturno deja vnostjo. P oskr bela so tudi, da je bila k ultur a dost opna čim širšemu kr ogu ljudi, pospe - še v ala pa so ljudsk o in ne t olik o elitne (pr of esionalne) k ultur e. V Celju je tisti čas delo v alo v eč k ot d v ajset pr os v etnih društ e v (PD Iv an Cank ar Celje, PD Zarja T rno v lje, PD F r ance Pr ešer en …). Za ljubit elje giblji vih slik je bilo poskr bljeno v d v eh kinemat ogr afih: Union in Dom (k asneje Metr opol), ljubit elji g ledališča pa so prišli na s v oj r ačun v Mestnem g ledališču Celje, ki se je leta 1957 pr eime - no v alo v sedanje ime: Slo v ensk o ljudsk o g ledališče Celje. P et deseta so bila tudi obdobje, v k at er em je Celje izgubilo d v a plodna lit er arna ustv arjalca – leta 1950 Almo Kar lin in leta 1957 Vladimirja Le v stik a. Na podr očju športa (fizk ultur e) so si v tistih časih prizade v ali, da bi postal množično do st open in da bi se v klju - čil k ot eden od vzgojnih deja vnik o v pri utrje v anju no v eg a družbenopolitičneg a sist ema. Športne or g anizacije so se opir ale pr ed v sem na zv ezo t elo v adnih dru - št e v P artizan, ki je s št e vilnimi društvi po drža vi pr edsta v ljala osno v o za mno - žičnost (npr . or g anizacija zlet o v). Med športnimi društvi v Celju je bilo najbolj pr epoznano A tletsk o društv o Kladi v ar , ustano v ljeno leta 1950, pod v odstv om v sestr ansk eg a F edorja Gr adišnik a ml. Prv o ime celjsk e atletik e je bil sprint er Stank o Lor ger , v letih 1958 in 1959 celo najboljši športnik Jugosla vije. Naj v ečja pridobit e v med športnimi objekti v Celju pa je bilo br ez d v oma no v o letno k opa - lišče z olimpijskim bazenom leta 1957. Zadnja obr a vna v ana t ematik a k atalog a je, k ot pri v seh do sedaj, pos v ečena Zgodo vinsk emu ar hi vu Celje. Slednji je bil k ot » Ar hi v s sedežem v Celju« ustano v ljen 13. decembr a 1956, odločbo o usta - no vitvi pa je 10. aprila 1957 potr dil tudi Izvršni s v et Ljudsk e sk upščine Ljudsk e r epublik e Slo v enije. Prvi v od ja in dolgo edini zaposleni v ar hi vu je bil upok ojeni celjski zgodo vinar pr of. Jank o Or ožen. Ar hi v je sprv a de lo v al le na papirju, br ez lastnih pr ost or o v . Pr of esor Or ožen je mor al tak o popiso v ati in ur ejati ar hi v sk o gr adi v o v kletnih pr ost orih takr atne občinsk e sta v be. S v oje prv e pr ost or e in še k ak šneg a zaposleneg a je ar hi v pridobil šele leta 1961. Katalog Dek ade: pet deseta 1950–1959 @Celje je izšel v 300 izv odih pri založbi Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje. S t em k atalogom se tudi zaključuje zgodba Dek ad, ki smo jo spr emljali k ar pet let in je ohr anila r dečo nit , t o je poudariti ar hi v sk o gr adi v o k ot primar ni vir r azisk o v anja. Ar hi v je z Dek adami sk ušal, in t o mu je uspelo, doseči t esnejšo po v eza v o ar hi v a z lok alno sk upnostjo in ja vnostjo s t em, da je la hk o ta pri ustv arjanju r azsta v e in posledično k atalog a sodelo v ala tak o, da je posodila ali podarila gr adi v o. Ljudje so se lahk o pri t em pr ost o v oljno z gr adi v om »mr ežili« tudi na družabnih omr ežjih, s t em, da so upor abljali enotni ključnik #dek ade50. V esna K oče v ar