Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 82
opiavuisivo. bijutiijana Knatljeva OUca 4. — Teleton St 3122. 8123, 8124. 3125. 3126 uiseratni jOaeieK: Ljubljana, Selen-burgova oi 3. — Tel 3492 24U2 podružnica Maribor: Gosposka ulica
9t 11. — Telelon St 24ft5. Podružnica Celje. Kocenova ulica St
2. — Telelon St 1»0 riačunl pri pošt ^ek zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga ftislo 78 lhO. Wier St lftft 241
Ljubljana, četrtek 12. aprila 1934
Cena 1.- Din
Naročnina snada meseCnt L)io 25.— Za Inozetnstvr Din tO.—.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. releion 8122, 8128. 8124. 3125, 3128 Maribor Gosposka ulica 11 Teleton St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi pc tarifu
Kulturni boj v Nemčiji
Ni čuda, da novi kulturni pojavi v •sedanji Nemčiji vzbujajo pozornost vsega sveta. Narodni socialisti proglašajo, prav kakor prej boljševiki in fašisti, za eno svojih temeljnih nalog, osvojiti celotnega človeka, izpremeniti mu vso^ miselnost in vse čustvovanje, vzgojiti ga ipo svojem vzoru. Treznejši ljudje imajo o takih daljnosežnih preosnovah več dvomov nego vere. Mož, ki vzlic »revolucionarni« psihozi niso izgubili kritičnega razuma, je tudi v vrstah narodnih socialistov mnogo, in ti skušajo kar le mogoče obrzdati radikalno razpoložene življe, ki se ne zadovoljujejo samo z manjšimi preosnovami. Med zmerne sodi nedvomno tudi Hitler sam. Toda, ko je kamen sprožen in se vali navzdol, tedaj oni, ki ga je sprožil, nima več moči nad njim. Zgodovina nas uči, da so tudi socialna gibanja včasi pokazala fizikalno lastnost valečega se kamna. To, kar se je pričelo s hitlerjevsko diktaturo v Nemčiji, ni še zaključeno in končano. Marsikaj se še vali po strmini in no vemo, kam bo padlo.
Vse kaže, da se tudi v nemškem kulturnem življenju ojačuje pritisk radikalno razpoloženih življev. Tako so posebno opazni vedno pogostejši konflikti med narodno socialističnimi krogi in obema glavnima konfesijama v Nemčiji, katoliško in protestantsko. 2e od lani se v protestantski cerkvi opažajo očitne razpoke. Reformirana cerkev, ki je ne veže tako trden miselni in organizacijski sestav, kakor si ga ohranila iz prejšnjih vekov katoliška, je vedno v nevarnosti, da se zamaje v temeljih, ko se stresejo politična in socialna tla, na katerih je zgrajena. Hitlerjevska ideologija udarja z neprestanimi potresnimi sunki baš v protestantsko cerkev in povzroča očitno zmedo celo med pastirji, duhovščino. Čreda je kajpak še bolj zbegana. Nauki o rasi, ki nasprotujejo duhu krščanstva, načela mržnje in duhovne nesvobode, poizkusi verske naslonitve nemštva na modernizirano poganstvo, vse to bega vernike in pripravlja razkol, ki je dobil prvo očitno obliko v cerkveni diktaturi hitlerjevske-ga državnega škofa Miillerja. Ta diktatura pa naleteva na odpor. Danes imajo protestanti organizirano opozicijo, ki je voljna do skrajnosti braniti evangelska načela. Njen vodja je prav v zadnjih dneh postal pastor Himmeler, bivši poveljnik podmornice in izza svetovne vojne sloveči narodni junak, ki mu nacionalna Nemčija ne more ničesar očitati.
Katoliški cerkveni krogi so se izprva zadovoljili s taktiko čakanja in se zanašali na akcijo podkancelarja^ Papena, ki se je res na vso moč trudil, da bi preprečil konfesionalne ali celo religiozne boje v Nemčiji. Hitler se je že v svoji knjigi »Der Kampf« zavzemal za verski mir in po vsej verjetnosti tudi danes ni izpremenil stališča. Sporazum med Vatikanom in nemško vlado pa ni mogel spraviti s sveta naraščajočih nesoglasij med ideologijo zradikalizirane-ga krila hitlerjevcev in katoliškimi krogi. Napetost je čedalje večja in vsi znaki kažejo, da vodstvo katoliških Nemcev, vsekakor sporazumno z Vatikanom, pripravlja odločen odpor zoper vsak ukrep nemške vlade, ki bi imel izrazito protikatoliški značaj. Vsekakor je zadosten znak težkega nesoglasja že to, da katoliški škofje enodušno obsojajo pretirano poudarjanje rasnega momenta in odklanjajo sterilizacijske in druge ukrepe, ki naj izčistijo in dvignejo »nemško raso«. Taki ukrepi pa potekajo iz prepričanja, ki ga je narodni socializem proglasil za eno svojih najvažnejših dogem!
Tako torej prihajajo iz Nemčije glasovi o kulturnem boju. Nemški tisk molči o teh vprašanjih, ker se ves boj odigrava še za kulisami. Dejstvo,^ da so med stranko in verniki vedno večja nasprotja in da tudi vlada ni nezaintere-sirani na teoloških prerekanjih, ki postajajo čedalje bolj silovita, pač ne kaže, da ne bi bil mogoč kulturni boj večjega obsega. Vprašanje je samo, ali bo imelo vodstvo stranke dovolj moči, da odvrne vpliv radikalnejših ideologov. Nekateri, kakor n. pr. dr. Rosenberg, «o tako blizu vodstvu stranke in države, da jih ne bo lahko odriniti, če ostanejo trdovratni. Drugo vprašanje je, ali se bodo katoličani in protestanti lahko borili na skupni verski fronti? — Razpotje, na katerem stoji sedanja Nemčija v kulturnem pogledu, je zgodovinsko usodno. Od reformacije dalje ni bil nemški narod pred takimi problemi.
Glasovi o kulturnem boju v Nemčiji nas spominjajo položaja po 1. 1872., časa, ko je železni kancelar Bismarck utrjeval zedinjeno Nemčijo. Takrat so pričeli prihajati — vedno v maju — tako zvani majniški zakoni, s katerimi je država vsilila Cerkvam in duhovščini nekatere omejitve. Prvi štirje zakoni so izšli v maju 1873., v maju 1874. je bil razglašen tako zvani ekspatriacijski zakon, v maju 1. 1875. so bili prepovedani vsi cerkveni redovi in njim podobne kon-gregacije. Takrat šele je beseda »kul-
Vlada dela prostor za mlado inteligenco
Prvi skleni na osnovi pooblastil v finančnem zakonu - Da dobi sredstva za name st^v ^^i^sl^ int^gence, je radikalno reducirala P**^ kov raznih državnih podjetij in v sorazmerju s plačami soprogov znižala draginjske
doklade poročenih uradnic
Beogra L 11. aprila, v. Vlada je z današnjim dnem pristopila k reševanju problemov, glede katerih ji je Narodno predstavništvo v finančnem zakonu dalo posebna pooblastila in naročila. V prvi vrsti gre tu za vprašanje nezaposlene inteligence, odnosno njene zapo-sltve, kar zahteva novih sredstev. Toda ta sredstva se niso mogla dobiti drugače kakor s prihranki. V zvezi s tem se je ne samo v javnosti, temveč tudi iz samih uradniških krogov vedno opozarjalo na dejstvo dvojnih in večkratnih zaslužkov v eni sami rodbini. Zlasti so se zahtevali ukreni v pogledu omoženifc javnih nameščenk. Kakor znano, so bili od raznih strani predlagani zelo radikalni ukrepi, ki so šM deloma celo tako daleč, naj se poročene javne nameščenke sploh reducirajo. Vlada se je odločila za čim blažje postopanje in bo redukcija zadela le one omožene javne nameščenke. ki imajo povsem sigurno eksistenco. V tem pogledu bodo še izdani potrebni ukrepi.
Znižanje draginjskih do-
klad za omožene uradnice
Danes se je ministrski svet bavil predvsem z redukcijo prejemkov orno-ženih javnih nameščenk ter je osvojil načelo, da se ta redukcija izvrši pri draginjskih dokladah, ki so sedaj pri omoženih nameščenkah enako visoke, kakor pri njihovih neomoženih kolegi-njah in pri njihovih soprogih, dočim so še do leta 1929. iznašale samo 50 odstotkov normalne višine. Redukcija draginjskih doklad za omožene aktivne
nameščenke bo izvedena do naslednjih smernicah:
1.	ako ie mož v aktivni državni službi, in sicer v I. do 6. skupini, žena ne bo dobila nikake draginjske doklade;
2.	ako ie mož v 7. do 9. skupini, bo dobivala žena 25-odstotkov draginjske doklade;
3.	ako je mož v 10. skupini, bo žena dobivala 50 odstotkov draginjske doklade;
4.	ako mož zvaničnik afi služltelj, bo dobivala žena 70 odstotkov draginjske doklade;
5.	pri onih javnih nameščenkah, katerih možje so pripravniki, pogodbeni aH honorarni nameščenci ali inevničarii. se bo ravnala redukcija draginjskih doklad za njihove žene po višini moževe plače. Ako je plača pod 1100 Din, bo znašalo znižanie 30 odstotkov; pn plači od 1100 Din do 1600 Din 50 odstotkov, pri plači od 1600 do 2500 Din 75 odstotkov in pri plači nad 2500 Din 100 odstotkov draginjske doklade;
6.	za nameščenke, ki so omožene z banovinskimi uradniki, veljajo enake odločbe *
7.	za 'nameščenke, ki so omožene t drugimi samoupravnimi uradniki, upokojenci in privatnimi uradniki, veljajo določbe za pogodbene uradnike.
8.	nameščenke, katerih možje izvršujejo samostojne poklice, nimajo pravice do draginjskih doklad.
Predpogoj teh redukcij pa je. da stanujeta mož in žena v istem kraju in ne živita ločeno iz razlogov, ki so v zvezi z k>č.;tvik> zakona.
Določbe za druge
nameščenke
Neoženjeni državni uslužbenci in ne-omožene javne nameščenke, ki žive skupno z roditelji, katerih dohodki znašajo nad 2500 Din mesečno, bodo dobivali samo 50 odst draginjskih doklad.
Podobne določbe veljajo tudi za nameščenke, ki so pripravnice ali pogodbene uradnice. Pri teh bo znašala redukcija draginjskih doklad 20 do 40 odstotkov.
Pri dnevničarkah In honorarnih uslužbenkah se pod istimi pogoji znižajo dra-ginjske doklade za 20 do 50 odstotkov.
Vpokofenke
Pri upokojenkah (izvzemši one, ki so upokojene po starem zakonu) se znižajo draginjske doklade takole: ako sta mož in žena upokojena po novem zakonu in znaša moževa pokojnina nad 2500 dinarjev, žena ne bo dobivala draginjskih doklad. Ako znaša moževa pokojnina 1600 do 2500 Din. bo dobivala žena samo 25 odst. draginjskih doklad, ako znaša moževa pokojnina 1100 do 1600 Din, bo dobivala 50 odst. draginjskih doklad, ako znaša moževa pokojnina izpod 1100 Din. bo dobivala žena 70 odst. draginjskih doklad.
Ako je mož še v aktivni službi, žena pa upokojena, se ravna redukcija draginjskih doklad za upokojeno ženo po oni skunini. ki jo zavzema mož v aktivni službi. Podrobnejša navodila bodo izdana v teku jutrišnjega dne.
Ministrski svet je sklenil obenem tudi 7t.q(nn rpdvkcfo v«eh dnevnic za po-
tovanja v inozemstvo; dnevnice so z novimi določbami znižane skoraj za polovico.	. , ..
Radikalna redukcija dnevnic in tantijem
Končno je na današnji seji ministrski svet pristopil tudi k reševanju in redukciji prejemkov članov raznih upravnih odborov vseh onih ustanov, ki se vodijo ob neposredni udeležbi ali pod neposrednim nadzorstvom države.
Tako je za monopolsko upravo reducirano število članov upravnega odbora od 12 na 8 s tem, da znašajo mesečne nagrade za člane upravnega odbora po 2000 Din brez vsake pravice do nadaljnjih tantijem, za člane nadzornega odbora, lii iih bo v bodoče 5, pa je določena mesečna nagrada na 800 Din brez pravice na vsako tantijemo.
Pri državni sladkorni tovarni, ki Je imela dosedaj 8 upravnih svetn&ov Io katerih dohodki so znašali za vsakega približno četrt milijona, je število upravnih svetnikov znižano od 8 na 3, in bo znašala njihova nagrada mesečno 1000 dinarjev ter 10 kg sladkorja. Ob koncu leta imajo pravico na tantijemo v višini enega odstotka čistega dobička, toda ta tantijema v nobenem primeru ne sme presegati za posameznega člana upravnega sveta 24.000 Din.
Podobni ukrepi bodo v prihodnjih dneh sledili tudi za vsa ostala državna in poldržavna podjetja. Razen tega pro-učuie posebna komisija tudi ukrepe za definitivno ureditev vprašanja ženskih nameščenk v smislu, kakor je uvodoma omenieno.
Optimizem v ženevi
Odgoditev sej predsedništva razorožitvene konfe renče — Sklicanje plenuma konference
Ženeva, 11. aprila, r. Predsedništvo razorožitvene konference je na svoji včerajšnji seji po izjavah, ki so jih podati poleg predsednika Hendersona zastopniki Anglije, Francije ln Švice, skle-nilo, da s« nadaljnje zasedanje predsedništva odgodi do 30. aprila, da bi se mogla dokončati med tem diplomatska pogajanja, ki so v teku in ki dajejo upanje v popoln uspeh. Obenem je bilo sklenjeno, nai predsedništvo pripravi vse potrebno za plenarno zasedanje razorožitvene konference, ki naj se skliče za 23. maj. Razpoloženje v krogih razorožitve^ konference je izredno ugodno hi je vse prepričano, da bo na plenarnem zasedanju prišlo do sklenitve konvencije o omejitvi oboroževanja ln o medsebojnih jamstvih varnosti.
Zastopniki velesil so kljub odgoditvi zasedanja predsedništva razorožitvene konference ostali v 2enevi. kjer so danes živahno izmenjavali misli. Dopoldne je razpravljal francoski zastopnik Massigli s poljskim delegatom Radenskim in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, popoldne pa se je sestal z lordom Edenom. O vsebini dosedanjih razprav zatrjujejo samo, da so se nanašale na razorožitveno vprašanje. Lord Eden in Massigli sta najbrže načela tudi vprašanje jamstev za izvedbo nameravane razorožitvene konven-
Francija čaka
Pariz, 11. aprila. AA. Včerajšnji sestanek predsedništva razorožitvene konference v Ženevi je napravil tukaj v splošnem dober vtis. »Excelsior« poudarja, da je Eden vztrajno zahteval odgoditev. V zvezi s tem naglasa da pomeni tudi britanska demarša v Berlinu o zvišanju vojaških kreditov iasen preobrat v angleškem sta-
lišču zastran razorožitve. Najboljše je torej, zaključuje list, da pustimo, naj se britansko javno mnenje samo razvije ter pride samo do spoznanja, da pač ni drugega \ir hoda za konferenco kakor omejitev oboroževanja, ki mora biti pod uspešno kontrolo in solidnim jamstvom mirovne orRanua-cije, kjer bodo vse vlade morale nositi svojo odgovornost. Dotlej je pa na dlani, da bodo kopne oborožbe držav, ki meje na Nemčijo, hoče« nočeš morale slediti zvišanju oboroževanja Nemčije. Anglija sama ne misli in ne ravna prav nič drugače pri svoji pomorski in zračni oborožbi.
Nemški odgovor Angliji
London, 11. aprila AA Nemški zunanji minister Neurath je sporočil britanskemu poslaniku v Berlinu, da je vzel na znanje noto z britanskimi pripombami zastran povečanja kreiitov za nemško pomorsko in letalsko oborožitev in da bo poslaniku pismeno odgovoril o pravem času
Prihod Titulesca v Ženevo
Ženeva, 11. aprila s. Rumunskl zunanji minister Titulescu je na poti v Pariz opoldne prispel v Ženevo, kjer ostane do jutri. Popoldne se je Titulescu sestal z jugosio-venskim delegatom Fotičem in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, zvečer pa je imel razgovor s sovjetskim delegatom Steinom _
Predsedniške volitve v ČSR
Praga, 11. aprila, č. Dopoldni eo ee sestali ministrski predsednik in predsedništvi Narodne skupščine in senata Na sestank.1 so razpravljali o bližnjih predsedniških volitvah na Češkoslovaškem. Sporazumno z vlado je bilo določeno, da bodo volitve 24. maja, in sicer v Ladislavovi dvorani v Hrad-čanih. Zaradi podrobnih priprav za volitve ee ie sestavila posebna komisija, v kateri so ministrski predsednik, predsednik senata m predsednik ooelanse zbornice
Reševanje „čeljuskincev"
- mm*	m___.SS«.	UsAltolflMI
Ruska letala so v zadnjih dneh rešila 62 brodolom cev z bivšega ledolomilca „čeljuskina"
Moskva, 11. aprila AA. Sovjetska letala so zadnja dva dneva rešila nadalj-
njih 33 članov »Čeljuskinove« posadke. Ker se je vreme popravilo, upajo, da bo mogoče rešiti še preostalih 40 članov posadke in jih v najkrajšem času spraviti na rtič Vankarem. Med doslej rešenimi je tudi poveljnik Smit, ki pa je hudo obolel.
Moskva, 11. aprila AA. Po najnovejših vesteh je ostalo na ledeni plošči od prvotnih 101 le še 28 članov »Čeljuskinove« odprave. Reševalci hite, da rešijo še te, ker se je bati, da se bo plošča spet razklala.
Moskva, 11. aprila g. Reševanje ponesrečencev »Celjuskina«, ki se je potopil dne 13. februarja, je zadnja dva dneva v polnem teku. Dvema ruskima letalcema se je posrečilo, da sta v nekaj pogumnih poletih v teku enega dne-
va in pol spravila na varno 33 ponesrečencev. Včeraj sta jih rešila 22, danes pa nadaljnjih 11 mornarjev z ledene plošče. Med rešenci je tudi vodja odprave prof. Smit, ki je medtem hudo obolel za pljučnico. Vodja se je do zadnjega branil zapustiti ledeno ploščo, dokler ne bi bil zadnji mož njegove odprave na varnem. V letalo Molokova se je dal prenesti šele na izrecno povelje ruske vlade. Profesor Smit se nahaja trenutno pri rtiču Vankarem in je njegovo stanje Belo resno. V opoldanskih urah so ruski letalci spravili na varno še 29 oseb, tako da se je število rešenih včeraj in danes povečalo na 62 mož. Na plošči je ostalo 28 ponesrečencev, ki pa bodo najbrž tudi rešeni v prihodnjih dnevih. Pri reševanju ponesrečene ekspedicije so se posebno odlikovali letalci Molokov, Ka-manjin in Stepnjev.
Potovanje ministra Jevtiča ¥ Ankaro
Ostal bo v turški prestolnici tri dni, na povratku pa se bo za par dni ustavil tudi v Carigradu - V Ankari bo sprejet tudi pri predsedniku republike
Carigrad, 11. aprila, p. Oficiozni list »La Republique« poroča, da bo jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič v nedeljo odpotoval iz Beograda v Ankaro Na turški meji ga bo pričakoval v imenu turške vlade g Amir bej. šef kabineta zunanjega ministra. G. Jevtič bo prispel s svojo soprogo in ostalim spremstvom v Carigrad 17. t m. Iz Carigrada bo nadaljeval s posebnim v tekom. ki mu ga stavi na razpolago turška vlada, pot v Ankaro, kamor bo prispel 18 t m ob 10 dopoldne Na kolodvoru ga bo
turni boj« stopila v živo besedišče in se poslej češče omenja.
Položaj pod Bismarckom in Hitlerjem ima nekatere nalike. Predvsem nam konflikt med državo in konfesijami razodeva živo aktualnost starega boja. Kdo je v danem položaju večji: država ali cerkev, in kaj je več: prosvetna ideja, kakor jo sprejme kak narod, ali verska resnica, ki naj velja za vse človeštvo? Zaradi sporov med »minljivim« in »večnim« je preteklo že mnogo človeške krvi.
Avtoriteta države in cerkve prihajata navzkriž na najnevarnejšem križišču: v vprašanju vzgoje mladine. V sovjetski Rusiji so rešili to vprašanje tako, da so postavili vzgojo na brezver-sko podlago in onemogočili Cerkvi vsako vmešavanje v te zadeve. V Italiji so po daljšem balansiranju med kulturnim bojem in sporazumom sklenili kompro-
mis. Nemčijo še čaka rešitev te naloge. Država, kakor jo pojmuje narodni socializem, si prisvaja velike naloge in dolžnosti tudi v duhovnih rečeh. To je nujna konsekvenca fašističnega svetovnega nazora. Praktično pa je problem uravnovešenja državne in cerkvene avtoritete v Nemčiji neprimerno težavnej-ši nego v Italiji, še manj je položaj v Nemčiji prikladen za rešitev po ruskem vzorcu.
Nedvomno pa Ima ruski primer neki vpliv tudi na usmerjenost radikalnega krila v hitlerjevskih vrstah. Tu zaradi tega tako vneto razmišljajo o možnosti preloma med nemškim narodom in krščanstvom, ker vidijo v konfesionaln; razcepljenosti, kakor je nekdo zapisal neprestano krvavečo rano na nemškem narodnem telesu. Dokler bo ta razdvojenost, ne bo Nemec izoblikovan po enotnem nacionalnem tipu. Tak tip je
pa najvišji ideal narodnega socializma. Kaj torej? Zatreti eno konfesijo in po-državiti drugo? Nemogoče! Preostane samo nova reformacija od temeljev. Zato kličejo: Proč od semitskega krscan-stva!
Fantastična je zamisel, da bi se nemški narod mogel odpovedati svoji tisočletni krščanski duhovni formi m si ustvariti novo obliko modernega poganstva. Tak načrt bi nedvomno zahteval silnih žrtev in bi nemški narod samo še bolj pazcepil ali celo upropastil. Zato ne verujemo, da bi sedanji spori sli v skrajnost Kulturno zgodovinsko pa je zanimivo da je danes Rusija delno ze v poganstvu, v Nemčiji pa mnogi hi-oernacionalisti razmišliaio o vrnitvi v poganstvo. Predvojno človeštvo ni poznalo takih pojavov v tako velikem in pretečem obsegu.
pozdravil turški zunanji minister Tevfik
Ruždi bej.	.	.
Minister Jevtič ostane v Ankari tn dni. Nastanjen bo s svojim spremstvom v hotelu »Ankara"Palače«. Prvega dne bo napravil oficielne posete predsedniku turške vlade Izmet paši. zvečer pa bo njemu na čast prirejen banket. Drugega dne opoldne bo velik sprejem na jugoslovenskem poslaništvu. V teku dneva bo g. Jevtič sprejet tudi pripredsedniku turške republike Kemal paši. Tretjega d«e zvečer bo g. Jevtič s svojim spremstvom odpotoval ter se bo na povratku tri dni zadržal v Carigradu.
Dr. Beneš ne pojde v Rim
Praga, 12. aprila, d. Glede na poročilo lista »Corriere della Sera«, da bo meseca maja zunanji minister dr. Beneš odpotoval v Rim poročajo s poučene strani, da to še ni gotova stvar. Odločitev bo padla šele tedaj, ko bo prišlo do oficielnega italijanskega povabila dr Benešu Kakor poročajo uradno, je imel včeraj češkoslovaški poslanik v Rimu Valkovski daljši razgovor z državnim podtajmkom Suvichem
Zaščita narodnih manjšin
Ženeva, 12. aprila, d Poljska dekgacija pri Društvu narodov je izročila glavnemu tajniku Društva narodov zahtevo, naj se postavi na dnevni red prihodnjega zasedanja skupščine Društva narodov vprašanje razširjenja obveznosti glede zaščite manjšin na vse člane Društva narodov. Poljsk; predlog vsebuje že besedilo sklepa, ki nai bi ga sprejela skupščina Društva narodov
Direktor dr. Pavel Strmšeks
Nacionalna vzgoja
s posebnim ozirom na Prekmurje
Res je nerazumljivo, da moramo danes, ko je nacionalni moment tako zmago vU po vsem svetu, pri nas nacionalno vzgojo šele zahtevati. Zdelo b: se. da je taka vzgoja podana že sama po sebi in da drugačna biki ne more. In vendar čutimo, da nekaj ni v redu, pričenjamo debate, ki rode za našo šolo škodljive ostrine. Stvarno pa sta možna zgolj dva ek s trema: Nekateri istovetijo državno in nacionalno misel z vsakokratno državno upravo in uravnavajo po tem svoje razpoloženje v mnenju, da delajo politiko in postajajo junaki, če si upajo grajati in omalovaževati državne odredbe. Tako početi e se obsoja samo po sebi in ga državna uprava ne bo mogla trpeti, marveč bi «bdl že davno čas, da tako počemjanje in zavestno ubijanje državne zavesti z vso silo za-tre. Drugi ekstrem pa nj nič manj škodljiv, čeprav ga ni mogoče kaznovati: Nekateri storijo glede nacionalne vzgoje vse preveč in »ne zinejo, da bi jim od usten ne kanila pozitivna ideja,« kakor je rekel Cankar. Nacionalna vzgoja postane vsiljiva, sumljiva in smešna, nacionalizem revna stvar, ki rabi priganjačev in ukazov, se diskreditira kot katedrski nacionalizem. Mesto da bi vatel in utrjeval, odbija.
Naj bosta dovoljena dva primera ta izkušnje: S kako vnemo j« pridigala prejšnja generacija profesorjev o škodljivosti tobaka, koliko krajcarjev in šolnine je zahteval nesrečni tobak. Pa recimo odkrito, ali je dosego vse to svoj namen; ali ni rodilo le večje opreznosti in — hinavščine? Vsi smo bili priče, da ie naša duhovščina z največjo požrtvovalnostjo ustanavljala in gojila razne cerkvene družbe in narod se je odzival, mnogo hodil v cerkev, mnogo žrtvoval. pobožnost pa je pojemala in se iz srca preselila na jezik.
In tega sa je bati najbolj, da bo pretirana ln površna nacionalna vzgoja pregnala nacionalno čuvstvo lz srca oa jezik, saj smo se tega tako temeljito naučili, v Avstriji. — Vsega tega tudi treba ni, saj imamo toliko resničnih vzrokov, da smo lahko ponosni na svoio zemljo, na svoie stvarne in idealne lepote preteklosti rn sedanjosti, da ne potrebujemo umetničenja in praznih besed, kajti kakor lepota ne more viseti v zraku, tako zahteva sleherna ljubezen svoj objekt in ie ne moremo vzgajati z golimi pojmi, samo s hvalo in navdušenjem na eni m z grajo ter zabavljanjem na drugi stranu.
Za glavna nacionalna predmeta štejeta narodni jezik in narodna zgodovina. Ko bi se vsaj jezik poučeval z ljubeznijo! Pa kako moremo to pričakovati, ko vidimo, kako ngorozno zahtevajo nekateri mlajši slavisti uradno izgovarjanje naše slovenščine, tako da mladina pri nas samih ne ljubi več šolske slovenščine, se iz nje norčuje, se spakuje L. io SBSovraži Če bi ne bila zaukazana in v Šolski knjigi tako edinstveno kodi-ficirana, marveč modro napeijan-a. polagoma privajena, z ljubeznijo tolmačena, uspeh bi bil pač drugačen. Tako pa s takimi knjigami v prekmursko šolo seiat ljubezen do naše knjižne slovenščine! Rajši ne govorim o tem grehu.
Prt zeodovinu zopet preveč ozko srčno zapiramo mladini svet, saj imajo naše učne knjige o Napoleonu, ustvaritelju Ririje, komaj 19 vrstic. Nekako bojimo se za mladino in mladina nam res uhaja. Kar bojimo se tujih jezikov, zlasti nemščine, čel da se mladina navzame tudi tuje mentali-lete, a pozabljamo, da so prišli vsi naši naj-iboijši nacionalisti šele preko tujine domov.
V resnioi pa nacionalnih predmetov nI a5i pa so vsi šolski predmeti tudi nacionalni predmeti, kajti ob jezšku in zgodovini gojim
isto domovinsko ljubezen kakor prt botaniki ali klasičnih predmetih ali verouku, skrat-ka povsod in vedno z božjo stvarjo samo brez nretiirancga poveličevanja, brez praznih besed. Rajši pokažimo m. stvari, pokažimo pa tudi v dejanju to ljubezen, la jo hočemo vcepiti mladini. Bistven znak mladosti je. da hoče pozitivnega dela, medtem ko so besede y brezdelju za starce m biče.
Pri nacionalni vzgoji se >re* mnogokrat vse preveč polaga važnost na besede. Tre-fca pa ie le dejanj, kajti za predmetom prida ime, za dejanjem beseda. In tu v Prekmurju vidiš, kako se je grešilo lm kako se še greši, že na prvi moment Naj za danes ostanem pri šolstvu.
Ogrska država ni ustanavljala ob mw občinskih in verskih šol, marveč zgolj državne, ki jih je kar najbolje opremila in jim dodelila najboljše učitelje. Sedaj pa pridejo v Prekmurje skoro samo taki učitelji, ki nimajo zvez. da bi ostali v bližini kakega mesta, saj je Prekmurje še vedno razupito kot kazensika štaoija, slabša ko zadnja gorska vas tam v Kočevskem gorovju. Potožil se mi jo zadnjič neki šolski upravitelj, ki lahko s ponosom zre na svoje 141etno uspešno narodno dolo v Prekmurju, kako ga žalosti, da so sedaj na njegovo šolo dali učitelja za »kazen«, kajti sedai šele spozna, da je tudi on na kazenski šta-ciji in ne na narodni postojanki; potrto ga ie in že išče zvez, da odide s svojega »kazenskega« mesta. — Gospod, ki pozna tukajšnje prilike, je izustil modro bes«do: Niti en sam slučaj kazenske premestitve v Prekmurje bi se ne smel zgoditi, naimani pa pri učiteljstvu. Ako je učitelj zaslugi kazensko premostitev, potem v mesto z njim. kaiti tam je samo u&te*j v šolskih urah med štirimi stenami. Na deželi pa ln zlasti v Prekmurju je učitelj in ostane ušteli tudi po šoli, ko gre mod gospodarje, ko gre po cesti, v gostilno. In ta služba i« tei-ja, je odgovornejša od Šolske...
Pa še to silno pomanjkanje učitelj stva čisto ob meji! Tam na oni strani vrhov tam onstran Fokovoev so mi tožitH pripro-sti Ijudjo, kako se »boje, da se bodo otroci premalo nauči«, ko imajo v tretjem razredu le po dve uri šole na dan, in to čisto ob madžarski meji. Vendarle je to saj skromna želja prebivalstva, ako bi Ze ne bilo v eminentno državnem in narodnem našem interesu.
Ko so prevzeS naši Jjudje po prevratu šolo, so se čudili, ko so našli skoro povsod bogato založene in sijajno opremljen« madžarske knjižnice. Prišel j« uradni nalog, da morajo knjige odposlali oblasti, da dobijo za nie slovenske knjige. Ubogali so seveda takoj, s loven s>kih knjig pa še do danes ni
—	Poučno je in z* nas značilno, kaj se jo zgodilo * madžarskimi knjigami. Niso vedeli, kam z njimi, iln so Mfc spravili na podstrešje sedanje gimnazije v Murski Soboti Tam 90 ležale knjige na kupu in kdor se je zanimal, si Jah je odbnil ter odnesel, po ostanek pa je prišel pred tedni knjigarnar, da iih uporabi in razpeča kakor pač more.
—	Tako torej, tiste nekako konfiscirane knjige so šle deloma furtimaškš, končno pa kar legalno zopet med ljudstvo, da sojejo isto nezaupanje hi opravljajo enako delo, kakor so ga v prejšnjih časih, ko so odtuje-vale brata od 'brata to podirale mostove preko Mure.
Resnično, nacionalne vzgoje je ie mnogo treba, pa ne v praznih besedah, marveč v dejanjih. Saj čudo prečudno. od kod se je še nabralo toliko nacionalne zavesti v Prekmurju. ko je mi res pšsmo sejali po teh rodovitnih njivah.
Nove obtožbe v aferi Staviskega
Hudi očitki proti bivšemu državnemu tožilcu Pressardu in policijskemu nadzorniku Bonnyju
Para, 11. aprila. AA. O priliki svoje včerajšnje intervencije na dijonskem sodišču, da bi izpustila iz zapora barona de Lussatsa in Ven turo, ie njun odvetnik, znameniti zagovornik Moro-Giafferi. med drugim dejal: Ce je zločin na železniški postaji pri Dijonu političnega značaja, kakor je to poudaril v svojem poročilu nadzornik javne varnosti Bonny, je treba aretirati tudi ono osebo, k< ji je ta zločin največ koristil in ki je brez dvoma bivši državni tožilec Pressard. Zato zahtevam tudi aretacijo Pressarda.
Intervencija Moro-Glaffcrija za izpustitev Lussatsa in Venture je ostala brez uspeha.
Kair se tiče Pressarda, ki ga v svojem včerajšnjem poročilu pred parlamentarnim preiskovalnim odborom za razčišoenje afere Aleksandra Staviskega hudo bremeni vrhovni državni tožilec, kaže vse, da ga bodo te dni aretirali.
Po drugi strani je aretirani Ventura, ki ga dolže. da je sodeloval pri zločinu pri Dijo-
nu, izjavil pri svojem včerajšnjem zaslišanju, da obstoji še druga mafija, med katere člani je treba iskati morilce sodnika Prince«. Tej mafiji pripada tudi nadzornik Javne varnosti Bonny. Ventura je včeraj odkrito obtožil Bonnyja in dejal, da se bo Bonny, ki danos še vodi preiskavo o dijonskem zločinu, v kratkem znašel v vlogi obtoženca in da bo on, Ventura, tožil tiste, ki so ga neupravičeno spravili v ječo.
Pariz, 11. aprila. AA. Danes so varnostni organi zaslišali osebo, ki je osumljena, da je sodelovala pri umoru sodnika Princea, a je zasliševanje dokazalo, da je popolnoma nedolžna. Zdaj jo hočejo zasMšati še v prisotnosti osebe, ki jo je ovadila oblastem.
Pariz, 11. aprila. AA. Iz Moullna poročajo. da je tamošnja pokrajinska organizaoija radikalno-socialistične stranke sprejela resolucijo, naj se dostop na kongres stranke prepove vsem delegatom, ki so kakorkoli zapleteni v zadnje škandale.
Kraljev povratek v Beograd
Beograd, 11. aprila p. Nj. Vel. kralj, ki se je mudil preko velikonočnih praznikov v Niški banji, se je danes dopoldne vrnil v Beograd.
Iz državne službe
Beograd, 11. aprila p. S kraljevim ukazom sta postavljena za davčnega Inšpektorja 6. skupine pri finančni direkciji v Ljubljani Ivan Mešek, dosedanji davčni kontrolor pri davčnem uradu Ljubljana -okolica, in za davčnega inšpektorja pri davčnem uradu v Litiji Franc Marine, dosedaj davčni kontrolor pri davčnem uradu v Ljubljani, oba po službeni potrebi.
ffitjlatii ^ cfrttdt
2ivcc in niiict
'A&UJE VAM OD UTRUJENOSTI NOVA

GUMIJASTA PETA
;ug0si. izdelek.
DOBI sc POI vsA«n OEVUAasKtn nojsma
Nemški tisk o našem
kralju
Eksplozija v zagrebški policiji
Zagreb, 11. aprila. Davi ob 8. »e je pripetila v upravi policije na stranišču za stranke eksplozija, ki je pa povzročila samo neznatno gmotno škodo. Uvedena je najin-tenzivnejša preiskava.
Švicarski kapital v Splitu
Split, 11. aprila n. V Split sta prispela švicarska arhitekta Zellinger in Schwarz Ogledala sta si razne parcele, na katerih namerava neka večja uvicarska finančna družba zgraditi velik hotel za dva milijona švicarskih frankov (okrog 30 milijonov dinarjev).
V nemškem tisku se čed&lie boli mno-2« znamenja, da je javnost na najboljšem potu, da si končno vendarle ustvari samostojno in pravilnejše mnenje o naši državi K temu preokretu je nedvomno veliko pripomogel spor Nemčije z Dunajem, odkoder je rajhovski tisk črpal svoje informacije o jugovzhodu Evrope. Dokler so Nemci smatrali Avstrijo za svojo prednjo stražo in izhodišče za pohod proti narodom vzhoda ln jugovzhoda, so samo po sebi umevno ocenjevali države tega evropskega predela tako,, kakor jih Je po ukazih in željah Bali-hausplatza ocenjevala plehka dunajska žurnalistika.
Nedavno smo na uvodnem mestu zabeležili prve znake, da Je nemški tisk zapustil tradicijo zasmehovanja in roganja ter skuša čisto objektivno seznaniti svoje či-tatelje z našimi težnjami. Prvi članek t« vrste je izšel v »Berliner Tageblattu«, o* slej pa skoro nI dneva, da v vplivnih raj-hovskih listih ne bi naleteli na razprave o naši državi. Priznati moramo* da ti članki ostavljajo ▼ naši javnosti, kolikor so JI ie dostopni nemški listi, prijeten dojem. V preteklosti se nikoli ni dogodilo, da bi človek v nemških listih čital o naši driavl vsaj količkaj pravično sodbo. Vse kaže. da so se Nemci v tem pogledu otresli avstrijske dedščine. Prošlo nedeljo »o »MAn-cuener Neuste Nachrichten« v svoji seriji »Glave v svetovni politiki« posvetile obši-ren članek našemu kralju ln pri tetn ia-nesle toliko zanimivega materiala o osebnosti našega vladarja, da se celo v naših domačih listih redko kdaj oobi tako *•» črpen življenjepis našega suverena Pisec članka Egon Hevmann izpričuje tudi prav potanko poznanje politične zgodovine Srbije in Jugoslavije od nastopa vlade bla-ropokojnega kralja Petra Osvoboditelja pa do najnovejših dni vlade kralja Aleksandra.
Obe balkanski vojni omačuje Hermana
kot začetek zbiranja razcepljenih Jugoslo-venskib zemelj, pri čemer kale Nemcem čudovito etično vsebino kraljevih proglasov na srbsko vojsko. Zlasti podčrtava ono noto manifesta, kjer govori kralj o premaganem sovražniku, ki preneha biti neprija-telj ln postane samo Se človek. Izredno pohvalo daje pisec tudi srbski vojski, katere vojak! so hrabri, poirtvovalni ln viteški nasproti neprijatelju. Zaradi teh narodnih svojstev srbski narod nI klonil, ko Je bilo skoro vse Izgubljeno, marveč je vztrajal v borbi in čakal, da nastopi trenutek, ko bo v smelem podvigu obrnil kolo vojne sreče v svojo korist. Nemški publicist na-glaša Izvrstni vojaški duh v naši vojski :n tesno povezanost najvišjega poveljnika z usodo moštva. V tem pogledu navaja, da je naš kralj šele po šestih letih prezenčue službe ln rezerve dospel do čina podporočnika, kar priča vsekakor o njegovi resni In solidni vojaški vzgoji, poudarja pa tudi dejstvo, da se po grozotnem umiku preko snežnih gora Albanije naš kralj r.l hotel poslužiti ponujene mu francoske vojne ladje, ki bi ga prepeljala na varno. Zahteval je od antante, da reši pred njim vso vojsko in tako je bil regent zadnji, ki se Je vkrcal na brodovje, ko so bili ie vs! njegovi vojaki zapustili negostoljubna albanska tla.
Tudi mirovno delo kraljevo pozna nemški publicist zelo dobro ln ga presoja na način, ki ga doslej nismo bili vajeni v nem-iklh listih. Pripoveduje o 23 vladah, ki so se menjavale pred zgodovinskim 6. Januarjem, da je bil ugled države popolnoma omajan ne samo doma, marveč tudi v inozemstvu. Usoda Jugoslavije Je visela na nitki, toda narodu je vstal rešitelj. Brez kolebanja Je nastopil novo pot, udaril trdne temelje državi, ustvaril Jugoslavijo in povzdignil zahtevo narodnega edinstva v osnovno črto državne politike. Od tega časa je notranja politika z orjaškimi koraki premerila vso zamujeno pot in ozdravljenje se je kaj kmalu občutilo tudi v zunanji politiki.
Kralj Aleksander Je kralj In kancelar v eni osebi. Začrtal je zunanji politiki novo smer tn pri tem mu je bila vodilna misel, da ni mogoč nikak Iskren sporazum brez neposrednih stikov. Tako je sam kralj označil svoje politično delo in s to Izjavo dal na znanje dosedanjim posredovalcem da njihovo sebično mešetarstvo na jugovzhodu Evrope nI več zaželjeno Mala antanta, vzhodni pakt, balkanski pakt in zbližanje z Bolgarijo so vidni uspehi kraljevega dela, ki mu velikega pomena ne morejo osporltl niti največji neprijatelji Jugoslavije Slednji ravno najmanj, ker čutijo, kako Jim modra uvidevnost Izmika tla izpod nog. Jugoslavija si je v teku zadnjih let tako temeljito popravila svoj položaj, da se Je Izmaknila obkolitvl ln da je sedaj podoba, kakor da so obkoljeni obkoljevalci sami.
Heymann tydi zelo zgovorno zavrača nazor, razširjen zlasti pri Nemcih, da je Jugoslavija samo privesek lzvestnega blo ka držav, češ da ravno osebni stiki kra Ijevl z vodilnimi evropskimi državniki de mantlrajo tako pojmovanje. Se bolj pa no va politična Unija, ki često ni vgeč mogoč nlkom na zapadn, ki pa je tako dalekovld-na. da morajo tudi ti priznati, da je ne sa-
Odhod ministra Rohnta
Včeraj Je minister Rohm odpotoval iz Dubrovnika v Nemčijo — Laskavo priznanje našim prirodnim
lepotam
Dubrovnik, 11. aprila n. §ef vrhovnega povelJnlStva hitlerjevskih napadalnih oddelkov minister Rohm se Je danes i«z Dubrovnika vrnil v Nemčijo. Prvotno je bil** določeno, da bo prebil v Dalmaciji 11 dal. proti pričakovanju pa Je moral skrčiti svoj dopust na polovico.
Pred svojim odhodom Je minister v hotelu »Imperial« v navsočnosti svojega tajnika lni. Neubauss sprejel novinarje in Jim izjavil med drugim:
Veseli me, da sem Imel priliko na Ceti-nju posetiti g. bana kot zastopnika Nj. Vel. kralja. Danes potujem v Mcnakovo. kamor prlspem Se nocoj. Teden dni sera bival tu in spozn*! dalmatinsko obalo, kolikor je bilo mogoče z izleti iz Dubrovnika. Tako vaša zemlja kakor vaš narod mi izredno ugajata in s seboj odnašam najlepSe spomine. Zlasti izleta na Cetinje, med Katerim smo imeli tako sijajne razglede, ue bom nikoli pozabil. Dobro sem si opomogel ln ko se vračam sedaj v Nemčijo, vam povem, da ste lahko prepričani, da se bom Se dolgo spominjal na dneve, ki sem jih prebil v Dubrovnika.
Sreska organizacija JNS za ljubljansko okolico
Sreeka organizacija JNS za ljubljansko okolioo je imela v nedeljo v Ljubljani v Kazini svoj redni letni občni zbor. Zbralo •e je preko 100 delegatov, ki so zastopali vse edinice sreske organizacije Občnemu zboru so prisostvovali tudi gg. senator dr. Novak, poslanec Koman in banovinski svetnik Babnik. Po ugotovitvi sklepčnosti je predsednik g. Pipan prečital dnevni red skupščine ter podal besedo tajniku gospodu Borštniku.
Tajniško poročilo je podalo pregled od-borovega delovanja in preureditev krajevnih organizacij po izvedeni komasaciji občin. Sreska organizacija šteje danes 25 občinskih in 6 krajevnih organizacij s približnim številom 3300 članov. Sreski odbor je priredil prav dobro obiskane shode v 'Pre-»erju. Sv. Jakobu ob Savi, Dobrovi, Vrhniki in Zalogu. Tajniško poročilo je navedlo tudi razne predloge, ki jih je odbor sreske organizacije sprejel za izboljšanje težkih razmer. Tako jc bil ljubljanskemu županu g. dr. Pucu poslan predlog za znižanje užit-nine na kmečke pridelke, kakor tudi predlog glede poslovsnja Mestne hranilnice.
Blagajniško poročilo je podal g. Kane, o reviziji pa je poročal g. Flajs, ki je izjavil, da so blagajniški posli v najlepšem redu
_ _ t • a.* *___S.a ai« /\koir«A nArAr 4 *
O političnem položaju sta obširno poročala sreski narodni poslanec g. Albin Koman in senator g. dr. Fran Novak, ki sta potem
zborovalcem dajala tudi pojasnila in nasvete o raznih zadevah. Zborovale! so stavili tudi razne predloge, ki so bili vsi sprejeti v zapisnik. Soglasno je bil končno izvoljen oa slednji novi sreski odbor JNS: predsednik Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjah; podpredsednik Jqsip Mesec, uradnik na Viču; tajnik Borštnik, uradnik na Viču; blagajnik Kane, posestnik v Dobravi; člani odbora: Medved, župan !z Tacna, Modič, "Hest — TomiSelj), Brtmčič ODobrunje),
Sporočite oblastem, s katerimi sem pri-
fiel v stike. Ln prebivalstvu teh krajev, Ja sem iz srca hvaležen. Upam, da se bom kmalu, najkasneje pa gotovo še to jesen vrnil k vam in vašemu narodu, ki mi toliko ugaja, ki je tako Junaški in bister kakor nemški, žal mi je, da zaradi kratkega časa ne morem posetiti še drugih vaših mest, posebno Sarajeva. Ko pa bom prišel v drugič, bržkone v septembru, se bom dalje zadržal.
Na vprašanje novinarjev, ali bo mogoče odstraniti največjo zapreko za potovanje nemških turistov v našo državo, ki Jo predstavljajo visoke takse v Nemčiji, in ali bo mogoče znižati takse vsaj na >00 mark. Je minister Rohm Izjavil, da se prav se i a j vršijo o tem pogajanja in da je prepričan, da se bo tudi ta zadeva kakor vse osiale, ki so v zvezi s turistiko, rešila s posebno koovenljo, ki bo gotovo v kratkesm sklenjena.
Minister Je vzel s *eboi štiri kovče-e. polne našega narodnega blaga lz Dalmacije. Odpeljal se je skupno s svojimi spremljevalci > velikim rodnim letaVoim »Savoya«.
Irmek (Ježica). Smajdek (St. Vid), Mihel-čič (Črnuče), Tomaž (Zgornja Šiška), Pe-rovšek (Šmarje), Pavčič (Moete), Ponikvar (JtelrmljeV Korenčan (Moste), Sešek (Medvode). Bitenc (Zgornji Kašeli). Revizorji so: Flajs (2elimlje), Sušteršič (Zapuže), Babnik (Zgornja SiSka). Eksekutivo tvorijo: pori. koman, Pipan. Mesec, Kane. BorStnik. Cesar in Smajdek.
Manifestacijski shod v Mirni
Pri končni ureditvi občin je dobila občina Mirna naselje Debenc iz občine Trebel-no, Glinek iz občine Mokronog in Sotlo iz občine St. Rupert. S tem je bilo ustreženo dolgotrajni želji občanov in končan je bil več let trajajoči boj, občinska organizacija JNS pa je izvojevala velik uspeh, na katerega je v resnici lahko ponosna.
Da bi dala duška zadovoljstvu vsega prebivalstva, posebno pa novih občanov, Je priredila občinska organizcija JNS v nedeljo 8. aprila pod predsedstvom svojega zaslužnega predsednika in župana g. F. Bul-ca manifestacijski shod. Mirna jo bila ▼ zastavah, shod je bil obiskan, kakor it dolgo nobeden. Predsednik g Bule je v jedrnatem govoru poudaril pomen končne ureditve mirnske občine ter opisal težke napore in trud stranke, predno so se uresničile želje občanov. S toplim pozdravom je povabil nove občane k skupnemu delu za dobrobit vseh občanov in naše domo-vine.
Radostno so »tar! občani šegah svojim novim tovarišem v roke, domača godba pa je poživljala srca vseh Deževno pomladansko vreme ni prav nič motilo veselega razpoloženja številnih zborovalcev, ki je trajalo potem še ves dan. 25. marec 1934 ostane vsekakor zapisan v zgodovini naše občine z zlatimi črkami.
Izročitev Insufla
Carigrad, 11. aprila AA. Jutri odpotuje ameriški finančnik Insull, za katerim so ameriške oblasti izdale tiralico, v Smirno, kjer ga bodo vkrcali na parnik »Exilono«. Izročen bo ameriškim oblastvom. Insullo-vi odvetniki upajo, da jim bo uspelo rešiti ameriškega finančnika, ko bo parnik >Exilonac pristal v kakem Španskem ali francoskem pristanišču.
mo ▼ korist Jugoslavije, marveč tudi evropskemu miru. V Jugoslaviji Je ielja in volja po samostojni zunanji politiki tako živa, kakor malo kje Pisec v tej zvez! ponovno poudarja, kako Je naš vladar spretno in taktno izločil vse posredovalce ln omogočil na Balkanu ozračje medsebojne ga zaupanja. Njegovo delo za zbližanje z Bolgarijo sicer še nI dovršeno, vendar nI dvoma, da pr! tem ce bo ostalo, saj se je začelo čisto po načelu kralja Aleksandra z osebnimi razgovori z bolgarskim kraljem Borisom In z voditelji bolgarskega naroda Jugoslovenskl kralj Aleksander Je oseb nost, k! odlično sodeluje na ureditvi Evrope. njegovs važnost daleko preseea pomen, ki bi ga Jugoslavija mogla Imeti v svetu brez njegovega učinkovitega sodelovanja.
Devizni predpisi za izvoz v Anglijo m Španijo
Beograd, 11. aprila. AA. Finančni minister je odredil: 1. da moraio izvoznik: našega blaga na Angleško ix>čenši z dnem. ko se ta odlok razglasi v »Službenih Novi-nah«, ponuditi na odkup Narodni banki tretjino deviz od vrednosti izvoza v Anglijo po tečaju in premiji Narodne banko; 2. da se za drugi dve tretjini deviz za izvoz na Angleško kakor tudi za tiste angleške funte, ki jih izvozniki prejmejo na račun 20 odst. od izvoza v druge neklirinške države, in ki jih v smislu čl. 7. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami niso dolžni dati Narodni banki — uvede notiranje funta brez premije na domačih borzah v isti rubriki tečajnic, kjer se beležita avstrijski šiling in drahma.
Nadalje je odredil: 1. da se 50 odst. svobodnih deviz, ki jih naši izvozniki dobe m blago, izvoženo na Špansko, mora v celott ponuditi Narodni banki na odkup po tečaju in premiji Narodne banke; 2. da se drugih 50 odst. terjatev naših izvoznikov, blokiranih v Španiji, uporabi za plačilo uvoženega blaga iz te države; 3. da se ima prodaja teh blokiranih terjatev v Španiji, nastalih od plačila našega blaga, izvoženega v to državo po 23. januarju, v svrho plačila k nam uvoženega španskega blaga vršiti preko domačih borz, tečaj pesete pa notirati brez premije v isti rubriki teča^ nic, kjer notirata šiling in drahma; 4. da se morajo obveznosti po izkazilih o zavarovanju valute za izvoz blaga v Španijo opravičiti, in sicer za 50 odst s potrdilom Narodne banke o odkupu deviz, za drugih 50 odst pa z dokumenti izvoznikov iz člena 3. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami za uvoz blaga iz Španije, in z borzno zaključnico ki velja ko* nemo pooblastilo Narodne banke za kon»-penzacijo.
Percecevi »ustasicc
dezertrrajo
Zagreb, 11. aprila, r. V noči med 3L marcem in 1. aprilom je pobegnil z Madžarske na naše ozemlje, in sicer v H'ebi-nje v koprivniškem srezu, Stjspan Petrc^ vič, ki je od tam doma in je meseca avgusta 1931 na skrivaj odšel na Madžarsko. Ko je prišel v Hlebinje, se je zgl.isil pri svojem dedu Mati Kovačecu. Kmalu nato sta skupno prišla na orožniško postajo, kje* se je Petrovič prijavil. OTOŽniškemu komandirju je povedal, da je bil leta 1931., ko je prišel na Madžarsko, tam prijet in so ga odvedli v Budimpešto kjer so ga izročili Gustavu Perčecu. Perčec ga je odpravil v Janko Pusto, kjer so se takrat pričeli zbirati »ustaši«. Petrovič je izpovedai, da je po naredbah Paveliča in Perčcca večkrat prišel na naše ozemlje z raznimi zločinskimi nalogami ki jih je tudi izvrSil m sedaj priznal. Ker pa v zadnjem času nI več hotel izvrševati Perčecevih nalog, ga je Perčec obsodil na smrt in zato se je odločil pobegniti v našo državo. Priznal vse svoje zveze in navedel tovariše, s katerimi je prišel v stike v Janki Pust! ra k! »o poleg njega prenašali orožje inrazstre-livo na naše ozemlje Na podlag! njegovih izpovedb so izvršile oblasti v obmejnem koprivniškem srezu podrobno preiskavo tn našle pri posameznih osebah »edem peklenskih strojev, 10 ročnih granat in 17 revolverjev tujega izvora Prizadete osebe so bile aretirane. Preiskavo vodi sedaj zagreb« ška policija.
Tftotapstvo v Zagreba
Zagreb, 11. aprila n. Neko veliko beo-grajako podjetje, ki trguje s parfumi ln drugimi kozmetičnimi sredstvi, je tihotapilo na veliko svoje blago v Zagreb ln ae tako izognilo visokim užitninam. Blago Je pošiljalo na naslov nekega peka v Samo« boru pri Zagrebu in je bilo stalno deklarirano kot perilo, sir ln druga hranila. Ta pek je nato utihotapljal blago dvema Tolikima podjetjema v Zagrebu. Policija Je zaplenila vse blago, ki ga je skušal sedaj utlhotapitt v mesto ln ki je tehtalo več sto kilogramov. Zaradi nadaljnje preiskave nočejo objaviti Imen prizadetih podjetij.
Znižan ie cen živi! v Franci ji
Pariz, 11. aprila, d. Po deflacilskih ukrepih v državnem gospodarstvu se bavi - leda z vprašanjem znižanja cen živil. Ministra Tardieu in Herriot st« bila pooblaščena na včerajšnji seji miniitrskesa sveta, naj izdelata načrt, kako bi se znižale cene kruha, mesa in mast? s povečanjem uvoza živil iz kolonij. Kakor zatrjujejo, naj bi ime ii nameravani ukrepi nredvsem za posledico znatno zmanjšanje inozemskega uvoza živil, predvsem iz Nizozemske. Danske in Argentine Doseglo n«! bi se 10 odst. znižanje cen mesa in kruha.
nan
»Avei?
Dunajska vremenska napoved sa četrtek:
Vreme se bo poslabšalo. Topel val
Naši kraji in ljudje
Viseč! most čez Savo
še prt Kelmorajnu imajo večji most v Evropi




Novi most Beograd-Zemun je viseč in v tej konstrukciji drugi največji v Evropi. Prednjači mu samo most. ki čez Reno veže Kelmorajn z Miihlheimom. Razpetma med glavnima opornikoma je 315 m, dočim pri zemunskem mostu čez Savo 261 m.
Celotna mostna konstrukcija visi na kablu ki ima obliko parobole in je sestavljen iz'37 manjših kablov, katerih vsak ima 185 žic razporejenih po gotovem redu. Žice imajo trdnost 135 in 145 kg/mm» Glavne mostne nosilce vežejo s kablom železne ve-šalke, ki so debele 140 mm in so po 10 m narazen. Ves most je s temi vešali razdeljen na 20 polj in vsako ima na zunanji strani glavnega nosilca po dve konzoli, ki nosita pešpot, široko 3 m, pod njo pa bodo vodili kabli za elektriko in telefon.
Glavna nosilca sta visoka 4.30 m in vsak Je sestavljen iz dveh stojin, ki sta v oddaljenosti 0.75 m. Med glavnima nosilcema je prostoT za cestišče, široko 14.50 m, na katerem bosta ob straneh tekli dve tramvajski progi Ostali del je pa za vozila. Celotno cestišče bo tlakovano z lesenimi kockami. Pod cestiščem pa teče debela cev za vodovod, ki bo oskrbovala Zemun z beograjsko pitno vodo. Dimenzije celotnega mostu so naslednje:
Razdalja med srednjima glavnima opornikoma je 261 m. Med srednjim opornikom in onim kamor je tudi zasidran kabel, je 75 m. Most je pa še podaljšan in glavni nosilci s cestiščem vodijo še čez Karadjordjevo ulico do lepega masivnega opornega stopnišča, ki bo vodilo pešce lz spodnjih ulic na most. Med krajevnim opornikom in onim, kamor je zasidran kabel, je 47 m. Vsa mostna konstrukcija meri torej brez nasipa 458 m Most je pa zvezan z Zemunom po dolgem nasipu z inun-dacijskim mostom, ki je v začetku konstruiran kot železobetonska konstrukcija, sto-
ječa na stebrih, fundiranih na 12 m visokih železobetonskih pilotih, klinaste oblike. Glavni oporniki so stopničasto konstruirani in gradili so jih s kesoni, ki so se polagoma pogrezali, dokler niso prišli do trdne podlage — na beograjski strani do apnenca, na zemunski strani pa lezi opornik le na plavi trdi glini, čeprav so globoko kopali. Glavna opornika merita nad zemljo 9 m in pod zemljo 23 m. Ostali oporniki so pa postavljeni na železobeton-ske pilote, ki segajo na beograjski strani do apnenca in so visoki 4 do 10.5 m. Na zemunski strani so pa piloti višji in sicer od 13.5 do 145 m; imajo piramidalno obliko. Prerez ob vrhu je 38/38 cm spodaj 30/30 cm. Beograjska stran ima pa navadne kva-drataste pilote prereza 40/40 cm.
Največja teža ki jo mora prenesti ležišče na glavnem oporniku, je 5 milijonov kilogramov Nad ležiščem stojita še nosilna stebra, ki sta 33 m visoka in skozi katera pelje železna lestev, da jc možen dostop do celotne gornje konstrukcije. Ves most je v sredini dvignjen za 3 m nad višino ležišč na opornikih.
Konstrukcija je zanimiva v tem, da ima poleg dveh tečajev, ki se nahajata 4 m od glavnih opornikov navzven, še tretjega v sredini, kar povzroči, da je konstrukcija za račun stalne teže statično določeni sistem. Prav zaradi tečaja v sredini je most izvanreden. Železna konstrukcija mostu je dobavljena na račun reparacij. Ostalo delo pa izvršuje francoska tvrdka Batignol. Most so začeli graditi julija 1930 in mora biti končan letos v oktobru Vsa mostna konstrukcija stane pri upoštevanju nasipa do Zemuna 185 milijonov Din.
Novi most je ogromne važnosti za prestolnico, ki obsega od 1. aprila Beograd in Zemun in je po površini ena naivečiih na svetu.
prepričani, da »o o dejanskem poJožaJu rudarjev dobro poučene vse instance. Dovoljujemo si samo naglasiti, da je tudi rudarski bedi stavljena meja, preko katere se delavstvo ne sme siliti. Naposled še pripominjamo. da smo tudi lansko leto enako prosili za podporo ob tem času pa se Je prošnja takrat prezrla. Zaradi tega so nastale neprijetne posledice tako za delavstvo kakor za red v revirjih.«:
Ko beležimo zahteve rudarjev, ki jih i njimi vred ponavlja vsa ostala prizadeta javnost v revirjih, naj še dostavimo, da so
bIH delavci v rudnim od 1. do 10. t m. deležni enega samega iihta. Nekateri manjši rudniki TPD pa doslej ta mesec niso delali še niti enega dne. Veliko nejevolje vzbuja v Trbovljah dejstvo, da morajo ti delavci, ki so zaposleni samo le po imenu, od svojega »zaslužka« prispevati odrejene odstotke tudi za bednostni sklad, medtem ko so v resnici vsi ti delavci sami potrebni podpore iz sklada. Ogromne vsote vplačujejo ti »zaposleni« brezposelni v sklad medtem pa njihovi otroci gla-dujejo in propadajo Vse prebivalstvo v revirjih bi bilo veselo, če bi se vsaj tiste vsote, ki jih rudarski delavci plačajo v sklad, porabile z« omiljenje bede v revirjih. Upamo, da bo banska uprava vsaj v tem smislu ustregla prošnjam rudarskega zastopstva.
Smrtna obsodba - Izvršena
Po novem zakoniku prva justiflkacija pri nas
Priprave za jadranski teden
Ljubljana, 12. aprila.
Že se je pri nas močno zdramila jadranska zavest. Od meseca do meseca naraščajo krajevni odbori naše eminentno nacionalne organizacije, množi se število članstva in zlasti lepo je po šolah razpredena organizacija pomladka. Ni dvoma, da bo tudi letošnja glavna skupščina obeh oblastnih odborov Jadranske Straže, ljubljanske-aa in mariborskega, ki se bo tokrat vršila skupno junija meseca v Celju pokazala zelo zadovoljivo bilanco ce'oletnega prizadevanja in podala krepke smernice za nadaljnje smotreno delo Pri tem pa ljubljanski oblastni odbor v svojem območju pripravlja tudi lastni načrt, da priredi v času od 29 aprila do 6 maja v smislu svojega programa jadranski teden.
Na to važno prireditev že danes opozarjamo. V jadranskem tednu se mora miselnost slehernega slovenskega intelektualca in tudi podeželana osredotočiti na naše pomorske piobleme. Časopisje mora storiti svoje, v radiu bodo izpTegovorili odlični predavatelji o gospodarskem pomenu morja za dravsko banovino, izvršila se bo propaganda za železniško in avtomobilsko cestno zvezo Slovenije z morjem, pa tudi drugače je treba široki javnosti na primeren propagandni način predočiti pomen pomorske orientacije za vsakega našega gospodarstvenika, za našo kulturo, kakor tudi za zboljšanje socialnega položaja naše-
Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v za-strupljenju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ga malega človeka, kateremu je treba razširiti obzorje ter mu vzbuditi zanimanje, da najde kruh tudi izven svoje najožje domačije. Vsi, ki sodelujete pri Jadranski straži, poskrbite, da bo letošnji jadranski teden čim uspešnejši.
Rudarji zahtevajo dela in podpore
Trbovlje, 11. aprila Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, se je zglasila deputacija rudarjev iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika na banski upravi, da nujno zaprosi potrebnih ukrepov za omiljenje bede, na katero so obsojene rudarske rodbine. Pri tej priliki je načelnik II. rudarske . skupine Pliberšek z lokalnimi načelniki iz vseh treh osrednjih revirjev predložil.g. pomočniku bana tudi naslednjo resolucijo:
»Vsakoletni zastoj pri rudarski zaposlitvi v rudnikih TPD je zaradi neurejenosti dobav premoga državnim železnicam tudi letošnjo pomlad povzročil med rudarskim delavstvom veliko razburjenje in strah pred še večjim pomanjkanjem, kakor ga že itak mora prenašati. Dovolj zgodaj smo opozorili vse odločujoče faktorje, da bi se državne nabave premoga morale urediti prej, preden se delo po rudnikih popolnoma ustavi. S tem usta vi j en jem dela so že tako do skrajnosti izčrpani rudarji močno prizadeti. Praznovanje po revirjih od 28. marca do 6. in delno do 11 aprila je povzročilo pri rudarskih delavcih spet nevarno vrzel v prehrani, posebno pri onih, ki morajo skrbeti za večje družine, ker bo zaslužek 14 dni ob koncu meseca zadostoval komaj za odtegljaje. Tudi provizorič-na naročila države so tako majhna, da se izgubljeni zaslužek ne more več nadomestiti. Zato zakoniti rudarski predstavniki nujno prosijo gospoda bana, da kot najvišji predstavnik vlade v dravski banovini odredi, da se iz sredstev bednostnega sklada, v katerega prispevajo rudarji in rudarski podjetniki, nakaže rudarjem podpora. Ne bomo vnovič prikazovali trp'je-nja in bede rudarskega delavstva, ker smo
Sovo mesto, 11. aprila
V lanskem tednu po beli nedelji je bila noč od torka na sredo noč groze, noč umora Amalije Anžlovarjeve pri Sv. Roku Letos je bila noč od torka na sredo po beli nedelji noč zadnje pokore Andreja Malija. noč, ki mu je z jutrom prinesla smrt. Da smo letos imeli Veliko noč 14 dni prej kakor lani, tega Andrej Mali ni kriv. Naključje je hotelo, da se je kazen za zločin izvršila natančno po pratiki, četudi z majhno razliko v datumih ...
Truplo Andreja Malija bo jutri v grobu. Karel Hart in njegov pomočnik sta odoo-tovala že z dopoldanskim vlakom, zadnje dejanje šentviške tragedije je končano, življenje teče dalje, — ali Novo mesto Je še nekam mrzlično pod vtisom justifikacije in nekaterih podrobnosti iz obsojenčeve poslednje noči.
Andrej Mali se je pred zadnjo nočjo še lahko dal fotografirati na sodnijskem dvorišču, da bodo slike za spomin sorodnikom, ki jim je nekrivim in tugujočim nakopal žalost in sramoto. V mraku je bil dalje časa pri njem kapiteljski vikar Franc Kek. ki ga je spovedal. mu prinesel verskih knjig in mu tudi sicer nudil duševno, versko tolažbo. Pozneje sta bila dalje časa pri nJem brat Tone in Marija Golmajerjeva. Prosila ga je ona: »Oprosti mi, pa samo to te še lepo prosim: povei po pravici, da nisem kriva!«
Andrej pa se ni vdal. Ponudil je Mariji slaščic, ki so mu jih bili prinesli svojci, potem je odločno odgovoril: »Jaz že vem. kako je bilo, pa tudi ti veš. Če bi mi ne bila stregla in prigovarjala, bi ne prišel na vešala.«
Marija ga jc ponovno jokaje preprošala. da bi zmanjšal njeno sokrivdo. Do polnoči je bila z drugimi v njegovi celici, potem se je solzna poslovila. Takoj nato je ves bled odšel v svojo celico tudi brat Tone.
Vsi trije so se videli še enkrat m sicer pri maši. ki jo je ob pol 5. zjutraj čital vikar Kek v jetnišk1 kapelici. Andrej in Tone sta pristopila k obhajilni mizi. Od maše so potem vsi trije odšli v Andrejevo celico. In že se je približal čas slovesa..
Mati pokojne Amaliie. Andrejeva tašča, je poslala svojemu zetu v celico neko nabožno knjižico, da bi mu bila v tolažbo. Andrej jo je zvesto prebiral. Pred justifi-kacijo so se zbrani sorodnik: v obsojenčevi celici ganljivo poslovili od njega, ga vsi objokani neprestano poljubljali
Z naglim okretom je Andrej posegel po naškrobljenem ovratniku in črni kravati, kar je bilo oboje na njegovi postelji Počasi, ne da bi trepetal, ravnodušno si le zavezal kravato.
Tone je jokal. Marija takisto Andrej pa je pred uklenitvijo še bled poiskal tolažbe v čaši vina, ki mu jo je ponudil vikar Kek Trikrat je izpil potem pa še pokadil poslednjo cigareto. Oblečen v zeleno lovsko obleko n nizko sklonjenih uklenjenih rok je nastopil svojo zadnjo pot po mračnem sodnem hodniku na dvorišče.
Dobrih šest korakov od kola s kavljem so obsojenca pričakovali: sodnik Jože Prijatelj; državni tožilec dr Rus, zapisnikar pristav Tratnik primarij dr. Pavlič in orožniški major Gligorij Živkovič. Le še majhna gruča sodnih uradnikov je stala v drugem kotu sodišča in pa izvrševalec smrtne obsodbe Karel Hart s svojim mladim pomočnikom, oblečen v črno obleko z belimi rokavicami na rokah in z visokim cilindrom na glavi. Vanj so bile najpozor-neje uprte oči tistih radovednežev, ki so se spravili v kapiteljski zvonik, od koder je razgled na sodno dvorišča
Čim je prišel Andrej v spremstvu paznika in duhovnega tolažnika. mu je sodnik kratko sporočil:
— Andrej Mali, nad vami se zdaj izvrši smrtna kazen.
Andrej je samo še mirno izrazil zadnjo željo: »To še prosim gospod sodnik, naj se objavi, da tistih umorov, ki so jih še meni pripisovali, nisem izvršil jaz — da ne bodo moji sorodniki zaradi tega trpeli!
Njegovi sorodniki, ki so ga pnili obiskat »o med tem žalostni, v neutešni boli »t£ pali zunaj pred sodiščem. Lepo se ie >•
zdanilo.	„ .... , . ,
Točno ob 5.32 je Karel Hart sprejel Andreja Malija in izvršil svojo kruto dolžnost. Ali izvršil jo je izredno naglo — že v dveh minutah. Andrej Mali je bil 67_ob-sojenec. nad katerim je doslej Karel Hart izvršil smrtno obsodbo.
Na Andrejeve prsi. ki jih je takoj po justifikaciji razgalil krvnikov pomočnik, je primarij dr. Pavlič naslonil slušalko in čez 11 in pol minute ugotovil, da je srce nehalo biti.	.....
Ko je še Karel Hart po zgledu nekdanjih krvnikov Sevfrieda in Langa snel bele rokavice in jih vrgel mrtvecu pod noge * besedami: »Nisem kriv tvoje smrti!« — je bila njegova dolžnost opravljena. Hart se je odkril pred sodnikom in mu javil: »Pravdi je udovoljeno!«
Pol ure po justifikaciji je bilo tnrolo preoeljano v mrtvašnico na starem pokopališču. Mrtvašnica ie bila odprta ves dan in na odru je ležal Mali v črni krsti. Nad krsto je visel iz umetnih cvetlic spleten venec z napisom: »Zadnji pozdrav — družina Mali« Na sredi krste pa je bil položen šopek narcis. Ves dan so prihajali na pokopališče ljudje, zlasti pa ženske.
Če sorodniki dobijo dovoljenje za prevoz v domači kraj. bo truplo odpeljano jutri zjutraj ob 4. V nasprotnem primeru bo Andrej Mali pokopan ob pol 7. ziutrai na novem pokopališču
Nove določbe o Izvrševanju smrtne kazni
Izvršitev smrtne kazni na Andreju Ma-liju v Novem mestu je prva justifikaciia v Sloveniji po jugoslovenskem zakon-ku o sodnem kazenskem postopanju, ki le v veljavi od 1. januarja 1930. Zato navajamo v naslednjem nekaj zadevnih zakonskih določb, ki bodo čitatelje zanimale.
Vsaka pravnomočna sodba, s katero je izvestna oseba proglašena za krivo, se mora izvršiti takoj, čim se ugotovi, da ni izvršitev nobene zapreke. Smrtna kazen s« ne sme izvršiti preden se ne ugotovi, da obsojenec ni pomiloščen. Izvršitev smrtne kazni kakor tudi kazni na prostosti ustavi duševna ali močnejša telesna bolezen, pri ženskah tudi nosečnost, dokler trajalo te zapreke: pri porodnici pa, dokler ne mineta dva meseca od poroda Če ima obsojenec nalezljivo bolezen, se sme odgodit« izvršitev kazni.
Smrtna kazen se Izvrši v prostoru, nedostopnem širšemu občinstvu, drugi dan zjuri-aj. ko se je obsojencu priobčilo, da se bo izvršila. Ob nedeljah in prazn'.Kih smrtne kazni ni izvrševati To priobčitev izvrši sodišče, ki je sodilo na prvi stopali, vpričo državnega tožilca ter opozori obsojenca, naj se pripravi na smrt. če želi s svojim duhovnikom, ki mu ga določilo, če ga ne izbere sam. Po potrebi opozori sodišče obsojenca, da se ne bo izvršitev kazni z ničemer zadržala, tudi ne s čigarkoli prošnjo za pomilostitev. Razen službenih oseb, ki so pozvane za to. smejo posetiti obsojenca njegovi sorodniki in druge osebe. s katerimi želi govoriti ali jih samo videti.
Smrtna kazen se izvrši vpričo enega sodnika (ne vsega senata!), zapisnikarja, državnega tožilca in sodnega zdravnika. LTsmrtitvi prisostvuje tudi pristojni duhovnik. O uri in kraju izvršitve se obvestita predsednik občine, kjer se kazen izvršuje, in branilec, da moreta prisostvovati irvr šitvi Prisotnost je dopuščena tudi ura J nikom sodišča, državnega tožilstva in po'<-cijskega oblastva, nadalje obsojenčevim najbližjim sorodnikom. (Odpravljena le tedaj javnost, ki je bila v neki meri dopustna pri justifikacijah po starem pro cesu.) Če naj se izvrši smrtna kazen na več obsojencih, se stori to po redu. a no čenem v socbi, vendar pa tako, da nobeden ne vidi usmrtitve drugega.
Truplo usmrčene osebe se izroči na ta-htevo sorodnikom, da ga pok.7?!i!to povsem preprosto brez kakih slovesnosti, če




/0"
Ali ste si kdaj ustvarili sliko o velikanski količini perila, ki ga mora gospodinja v štirih desetletjih oprati za svojodružino? Alistežekdaj pomislili, koliko neskončnih ur se je morala sklanjati nad pralnim čebrom in mencati in otepati perilo?
Moderni ženi se dandanes ni več treba ubijati s perilom. Zakaj dandanes pere Schichtov Radion sam.
Tako lahko je zdaj to:
A)	zvečer se perilo namoči,
B)	drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut,
Q nato se perilo izpere naj-poprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler nt voda čista ... in perilo je oprano I
Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom.
Ne muči se!
Vzemi
RADION
SCHICHTOV
KULTURNI PREGLED
Geniju Smetane in Dvoraka
Češkoslovaški narod proslavlja letos s tisto svetlo pieteto, ki je vedno odlikovala kult njegovih »reprezentativnih mož«, več glasbenih jubilejev, izmed katerih sta dva posebno pomembna: petdesetletnico smrti Bedricha Smetane in tridesetletnico smrti Antonina Dvoraka.
Smrt obeh skladateljev, katerih vsak je predstavljal in nekako zaključeval posebno dobo v razvoju češke glasbene umetnosti, je bila začetek življenja v nesmrtnosti. Za Smetano, čigar genialni stvariteljski duh je moral doboje-vati težke borbe s starokopitnim okoljem, — skoraj normalna usoda vseh, ki razmikajo obzorja, — je bila smrt ne le zaključek boja in viharjev, marveč tudi rešitev duha iz telesnega hiranja in propadanja. Veselo je zaživel njegov sproščeni duh v mladih rodovih češkega naroda, ki so ga razumeli in uvrstili njegovo ime med tiste simbole, ki se jih narod »spominja v dneh največjih dvomov enako kot v dneh največje radosti,« pri katerih črpa moč in vero vase. Ugodnejša je bila usoda A.
Dvoraka, ki mu je pripravil tla že Smetana in ki se ni mogel več pritoževati, da ga narod ne bi upošteval. Smetana in Dvorak pomenita višek češke glasbe v 19. stoletju in obenem njen prodor v mednarodno glasbo. Poslej ni več mogoča zgodovina evropske glasbe, ne da bi se omenilo njuno ime.
Letošnje glasbeno praznovanje bratskega naroda je skoraj že z nekako moralno nujnostjo in neizogibnostjo sprožilo proslavo genija Smetane in Dvoraka tudi med Slovenci. Šele podrobna zgodovina naše glasbe v 19. stoletju in do svetovne vojne, bi — prav kakor zgodovina našega gledališča — pokazala, kako in koliko so bili Čehi udeleženi pri razvoju in pri fundaciji naše glasbene in gledališke kulture. Bodoči zgodovinar kulturnih stikov med Čehi in Slovenci bo s svojo pregledno sliko mnogih, že zdavnaj pozabljenih »drobnih faktov« ustvaril izredno zanimiv in značilen dokument o sodelovanju dveh narodov, ki sta si preko tuje zemlje podajala ne samo roke, marveč tudi srca ln glave. Prav zaradi tega je Ljubljana
kot naše kulturno središče dolžna, da dostojno počasti spomin dveh glasbenih umetnikov, ki sta iz svojega naroda in iz sebe dajala svetu neizpodbitne dokaze češkega in s tem tudi slovanskega tvornega genija.
Po vzgledni iniciativnosti in neumorni delavnosti ravnatelja naše opere Mirka Poliča bo Ljubljana proslavila Smetanovo, Dvorakovo in obenem tudi poznejšo Janačkovo obletnico izredno častno, tako, da ne bo zaostajala celo za marsikaterim češkim mestom. Z včerajšnjo predstavo »Libuše«, ko se je oglasilo prvič s slovenskega odra njeno slavno preroštvo, je slovenska opera otvorila serijo predstav z naslovom »češki teden«. Z uprizoritvami petih opernih del Smetane, Dvoraka in Ja-načka in s simfoničnim koncertom Smetane bo naše mesto lepo in dostojno pokazalo češkoslovaškemu narodu in Pragi svojo solidarnost s slovesnim čaščenjem umetnikov, ki predstavljajo češkega narodnega genija.
Zaradi tega smo občutili potrebo, pozdraviti po prvih mogočnih fanfarah »Libuše« v gledališču, čigar arhitektura ta ki «to priča o čepkih rokah in če-
Naročite — čitafte „LJUBLJANSKI ZVON"
škem okusu, zamisel »češkega tedna« ln
poudariti njegov kulturni pomen. •
Kot uvod v »češki teden« našega gledališča je priredila tukajšnja Jugoslovenska-češkoslovaška liga v torek v prostorih »Zvezde« dobro obiskano predavanje prof. Marijana Lipovška o nekaterih češkoslovaških glasbenih mojstrih. Občinstvo in predavatelja je pozdravil poslevodeči podpredsednik JC-lige dr. Egon Start. V svoji uvodni besedi je posebno naglašal pozitiven vpliv Cehov na slovensko kulturo, zlasti še na glasbeno umetnost in poveličeval smisel letošnjega gesla veliko-
ne bi bilo zoper to posebnih zapr-ik. drugi: če pa se truplo zakoplje na mescu. ki je odrejeno za to.
nočnega »miru«: »S pesmijo k srcu, s srcem k domovini«. Prof. Marijan Lipovšek je v lepo zasnovanem, strokovnjaško podprtem in mikavno podanem predavanju orisal osebnost in glasbeni pomen B. Smetane in A. Dvofaka ter se ustavil tudi pri Josipu Suku (v zvezi z njegovo nedavno šestdesetletnico) in Leošu Janačku (pred njegovo osemdesetletnico, ki bo 3. julija t. 1.). Vsakega skladatelja je predavatelj vešče karakteriziral in Jasno označil njegovo mesto v celotnem glasbenem življenju češkega naroda. Dolgotrajno ploskanje je pričalo, da je občinstvo z vidnim zadovoljstvom sprejelo njegova izvajanja.
Nova usmeritev poljske književnosti
Za slovaški mesečnik »ElAn« je »pisal L'udomir Rubach ix Varšave zanimiv pregled poljskega romana in novele v 1. 1033 »Elan« ga objavlja v najnovejši Številki in mi posnemamo od tod nekatere podatke, saj ie poljska književnost pri nas premalo znana in jpoštevana.
Rubach piše predvsem o velikem dogodku v pol teki literaturi lanskega leta. o podelitvi državne književne nagrade Mariji Dabrowski (Dombrovski). Avtorica nagrajene triloeije »Nooe i Dnie« (Noči in dnevi) je danes najbolj čitana poljska pisateljica Rubach pravi o tem romanu, da je »poljska družba že dolgo čakala nanj. Po
kvaliteti « lahko meri z najboljšimi spisi zapadnoevropska književnosti in poljska kritika ga imenuj« .poljska Sage o ForsTtih'.« Njegovi trije deli, izsnod katerih ji tretji z naslovom »Milošč« najpopolnejši, prikazuje«) življenje poljske rodbine od vstaje leta 1863. do revolueijskih let 1904—5. Vendar pa ta epopeja nima značaja zgodovinskega romana. Drobne, vsakdanje reči in dejstva v življenju rodbine Niechcicev rase jo pod mojstrsko roko Marij? Dabrow«fee same od sebe v široko, krjsno zgodovinsko sliko nedavno minule epohe. Roman Dabrowske nima nobenih izrednih, nenavadnih, zaradi efekta spisanih prigod. V treh zvezkih pripoved.^? verno, z zelo preprostim jezikom o prigodah in neegodah revne plemiške ro-dovine, o duhovnih doživetjih junakov, ki
BYK - FOTO - PAPIRJI
10 Byk dopisnic......Din 8—	Lomberg film «,9,	Sch, 8
100 & „ ....... 50.—	posnetkov ....... Din 16.—
1X10 bromosrebrni papir 18X24	w 28.—	1 ducat Lomberg ploSč 8% X 9,
1X10 papir ca brom. olje 18/24	„ 80.— 26° Sch...........80.—
Edini zastopnik: Drogerija KANC, LJnblJana-Maribor
aee vesli
Kardinal manifestira za fašizem
Kakor je našim čitateljem znano, so bile pred veliko nočjo v Italiji parlamentarne volitve. Bile so to seveda volitve le po imenu, ker so bili vsi posianci že naprej določeni. Šlo je zato samo za demonstracijo, odnosno manifestacijo za fašizem.
Italijanski ilustrirani listi so prinesli celo vrsto fotografij o volitvah. V »Illustra-zione«« smo med drugimi videli tudi sliko, kako oddaja glasovnico milanski kardinal dr. Schuster.
♦ Vojaške vesti. Na službovanje so odr»-Jeni: artiljer. podporočnik Vinko Tumpej kot vršilec dolžnosti manipulanta skladišču 24. artiljerijskega polka; zrakoplovu! poročnik Pavle Dominko tehničnemu oddelku komande zrakoplovstva; pehotni poročnik Alojz Trstenjak kot vodnik 43. pehotnemu polku; artiljerijski kapetan 2. razreda Aleksander Elsner kot vršilec dolžnosti komandirja 5. bateriji 5. artilerijskega polka; artilj. kapetan 2. r. Jožef Bertok kot vršilec dolžnosti komandirja 5. bateriji 24. artiljerijskega polka; artiljerijski poročnik Rudolf Adamič kot vršilec dolžnosti komandirja 2. baterije 29. artilje-rijskemu polku; artiljerijski poročnik Jožef Godec kot vršilec dolžnosti komandirja jadranskemu vozarskemu eskadronu; artiljerijski kapetan 1. razreda Slavko Par vojnotehničnemu zavodu; artiljerijski poročnik Rudolf Majcen artiljerijski inšpekciji; artiljerijski poročnik Miroslav Pečov-nik kot vodnik 3. diviziji 25. artiljerijskega polka; artiljerijski podporočnik Andrej Hojan kot vodnik 4. protiaeroplanskemu divizionu; artiljerijski podporočnik Leopold Cuček kot vodnik šolski bateriji artilerijske podoflcirske šole; artiljerijski podporočnik Josip Kuhar za vodnika in na-stavnika artiljerijski. podoficlrskl Šoli; artiljerijski poročnik Mirko Klarič pa Štabu 3. samostojnega artiljerijskega divlziona.
SAMO ŠE DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 4. In >/48. zvečer
Elizabeta Bergner
v najlepšem ruskem filmu
CARICA KATARINA
Ljubezen in slava največje ruske carice
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
♦	Jugoslovenski novinarji povabljeni v
Nemčijo. Po predlogu gospodarskih organizacij je nemška vlada povabila 20 jugoslovenskih novinarjev na izlet po Nemčiji. Družba za zračni promet »Lufthansa« bo poslala po povabljence v Beograd svoje veliko letalo »Hindenburg«, ki bo prispelo 26. t. m ter se vrnilo z gosti 29. t. m. t Berlin Na programu so obiski vseh važnejših središč nemške industrije. Povabljenci bodo deležni tudi vožnje z najhitrejšim motornim vlakom od Hamburga do Berlina Organizacijo obiska jugoslovenskih novinarjev bosta izvedla bivši Jugoslovenski honorarni konzul v Berlinu lr Hahn in dr Heinholz, ki sta odlična predstavnika nemške industrije,
♦	Počastitev spomina nekdanjega zagreb Akega župana Heinzla. NTa ladnji seji ia-grebške mestne uprave je župan dr Krbek predlagal, naj bi ena od zagrebških ulic dobila ime pokojnega zagrebškega župana Vekoslava Heinzla. Odbor je z odobrava-
rr
„CEHASOL ,
MILO ZA KOPANJE f
odstranjuje ^cuVcaiJI!NClSTI P0
KRATKI	vCEŽlASOlii	VPORABI
KOŽO LICA	iH TELA OD
NEČISTOSTI.	KSCEflOVIN
VNETJA.	K^Tc^r fl	PO KLINIKI
preizkušeno Dadebeife 1 sredstvo!
DOBIVA ' ..............m SE V
LEKARNAH,DROGERIJAH m PARFUMERIJAH -ŠE DANES ZAHTEVAJTE POIZKUS •
nJem sprejel ta predlog ki te dni se bo odločilo, katera ulica naj dobi ime zaslužnega bivšega župana. Najbrž bo to Sajmišna ulica, ki bo postala ena od najlepših zagrebških ulic.
♦	Naša delegacija na kongresu češkoslovaškega gasilstva. V Opavi se bo od 19. do 21. maja vršil kongres češkoslovaških gasilskih društev. Gasilsko zvezo kraljevine Jugoslavije bodo na tem kongresu zastopali starešina Josip Turk, podstarešini Kleščič in dr. Markovič ter gasilski inšpektor 'Ilija Pintar.
♦	Jubilej križevskih gasilcev. Med najstarejše hrvatske gasilske organizacije spada gasilno dTUŠtvo v Krlževclh, ki je bilo ustanovljeno leta 1864. Društvo bo letos slovesno proslavilo 70 letnico svojega obstoja in bo ta proslava združena z veliko manifestacijo gasilstva.
♦	Jugoslovenskemu učiteljstvul Naša nova pravila, ki so odobrena z odlokom ministrstva prosvete z dne 19. Junija 1933. nam omogočajo, da smo tudi za te velike počitnice uredili novo kolonijo v idealnem kraju Igalem, 2 km od Ercegnovega v Bok! Kotorski. Letovanje se bo začelo 5. julija in bo trajalo 30 dni. Cena: stari člani plačajo 750 Din (z vštetimi članarino, kolonij-skim fondom, stanovanjem in hrano), novi člani pa 800 Din. Ob priliki letovanja se prlrede tudi razne ekskurzije po najnižjih cenah, kakor v Kotor, Cetinje, Dubrovnik in drugam. Vabimo učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol, ki namerava letovati na našem lepem Jadranu, da se takoj priglasi na spodnji naslov, ker je število omejeno. Po prejemu priglasa prejme vsak prigla-šenec ček, s katerim vplača do 1. junija polovico zneska, ostanek pa takoj ob prihodu v kolonijo. Za vse informacije prosimo znamke za odgovor! Za ferijalno letovišče jugoslovenskih učiteljev osnovnih in meščanskih šol: Slavko Mrovlje, učitelj, glavni poverjenik in poverjenik za dravsko banovino, Slovenjgradec.
♦	Predavanje ZKD iz Ljubljane. Sokol Moste priredi 13. t. m ob 20. predavanje. Predaval bo g. Puhar o alkoholizmu s slikami, v Sokolskem domu. Vstop prost. — Društvo absolventov državnih trgovskih šol v Celju priredi 14. t. m. ob 20. pod okriljem ZKD predavanje. Predaval bo g. dr. Stojan Bajič, sodnik, o osnovnih problemih socialne politike. — Sokol Tržič priredi 14. t. m. ob 15. mladinsko predavanje. Predaval bo g. Viktor Pirnat o naših kopališčih ob Jadranu. Skioptične slike.
♦	Udruženje jugoslovenskih InženjerJev In arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi članstvo ln vse, ki se zanimajo, na predavanje, ki ga priredi Klub elektroinženjerjev ▼ četrtek 12. t. m. ob 20. v družabnem loka-ku UJIA, Kongresni trg l-II. Predaval bo g. inž. Drago Mattanovich o problemih gospodarnosti električne razsvetljave
♦	Razpis službe. Banska uprava razpisuje mesto uradniškega pripravnika pri banovinski splošni bolnici v Mariboru. Upoštevali se bodo absolventi trgovske akademije z zaključnim izpitom. Prošnje naj se do 25. t m. vlože pri banski upravi v Ljubljani.
♦	Iz zdravniške zbornice. Dr. Boris Kune. zdravnik v Ljubljani, ln dr. Milko Bedja-nič, zdravnik v Mariboru, sta bila vpisana v imenik Zdravniške zbornice v LJubljani
♦	Službeni list dravske banovine od 11 t. m. objavlja: Uredbo s katero se Izpre-mhija in dopolnjuje uredba o spojitvi občin v dravski banovini in določajo občinam sedeži ter razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Metlika-okoli-ca, ki se bodo vršile v nedeljo 6. maja.
♦	Lep razvoj lutkarstva. Prejeli »mo: Pod tem naslovom je bil v ponedeljskem »Jutru« 9. t. m. priobčen članek s poročilom o javnem nastopu in občnem zboru Jugoslovenske lutkarske zveze, v katerem ;e i® debate omenjeno tudi, da so na repertoarjih naših lutkovnih odrov po večini prevodi čeških in drugih iger. Kar pa je napisano Izvirnega, da je po večini propadlo Ker te ugotovitve ne ustrezajo resnici ln ni dobro, da bi bila javnost napačno informirana, ugotavlja pisec teh vrst naslednje: 2e naš prvi lutkovni oder g. Klemenčiča je z velikim uspehom uprizoril več izvirnih slovenskih lutkovnih iger naših uglednih pisateljev Dalje je uprizorilo TKD Atena izvirno slovensko lutkovno igro »Gašperjev junaški čin«, ki so jo v zadnjem času uspešno igrali skoro vsi slovenski lutkovni odri. V novejšem času pa uprizarjajo slovenski lutkovni odri tudi mnogo slovenskih izvirnih iger, ki pogosto do-
»Verilus Je sa bellhtanje plate«
Tako govori nai fotoamater, ki ne pozna prve nemško-alo-venske
FOTOGRAFSKE TERMINOLOGIJE
Cena Din 10.—.
Dobiva se v upravi meaečnlka
»Fotoamater«, Ljubljana,
Prešernova ulica 5
sežejo boljši uspeh kakor prevodi. To »o Igre »Martin Krpan«, »Gašper prvič ▼ Ljubljani«, »Začarani princ«, »Strahovi«, »Gašper dvorni norec«, »Potovanje okrog sveta«, »Dolgi, debeli in biBtrooki« ln druge. Na javnem nastopu zveze sta bili na programu Izvajani tudi dve kzvlrni slovenski lutkovni igri. O pomanjkanju ali neuspehu slovenskega Izvirnega gradiva torej ni govora. — Mitja švigelj.
♦ Predsednik novomeškega bojevniškega shoda g. dT. GroB ni Dragotin, kakor je pomotoma stalo v »Jutru«, marveč Davorin.
Danes ob premiera
največjega športnega velefilm«
Maratonski tekači
Predprodaja vstopnic od 11. do H18.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
HELM
kot idealna sportistka, zdrave lepote, plavalka in rekorderka!
Sodelujejo:
Paul Hartmann Viktor de Kowa Ub Trude von Molo j^l| Urška Grabley (U Hans Brausewetter
i
¥ Imenitni družbi
se smatra uživanje kave Hag za zna* menje kulture okusa. Kava Hag je iz« med vseh plantažnih kav najplemem* tejša, divnega okusa in arome, pri tem pa popolnoma neškodljiva, ker je oproščena kofeina. Vsaki gospodinji je v čast, če postreže svoje feoste s kavo Hag._
♦ Festival juinosrbskih pevcev. V nedeljo ln ponedeljek so se vršile t Skoplju velike manifestacije pevske umetnosti, pri katerih so sodelovala vsa pevska društva Južne Srbije z velikim številom okrog 600 pevcev in pevk. Priprave za festival so Izvršila pevska društva t Skoplju, prireditev pa bi bila kmalu odpovedana, ker so šele v zadnjem času pevci te oddaljenih krajev dobili vozne olajšave. Na programu veličastne prireditve, kateri je prisostvoval tudi odposlanec Nj. Vel. kralja, so bile tudi pevske tekme r dveh kategorijah, ki jih Je ocenila posebna komisija. Prvo me6to r prvi kategoriji si je priborilo pevsko društvo »Vardar« te Skoplja ter prejelo pokal ministra notranjih zadev, na prvem mestu v drugi kategoriji pa Je najstarejše pevsko društvo t Juž. Srbiji »Car Uroš« iz Prizrena, ki Je dobilo v priznanje pokal župana Skoplja.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM | V 6ISKL telefon 83-87_
Samo ▼ četrtek in petek ob 7. ln %9.
uri zvečer film
K r a 1 |
«1 ž o n gr I e
Ljubezen človeka-leva ln mlade učiteljice! Triletni deček med levi! Požar velikega cirkusa!
PRIDE! Anjr Ondra PRIDE! Pripovedke gospodične Hoffm&n
•	Trasiranje jadrtm^fes prog«. V okolico Bihada je prispela skupina inženjerjev, da tra3ira 14 km projektirane proge v dolini reke Une. S trasiranjem proge je zvezana tudi obnova raznih podjetij. Tako bo začel obratovati tudi rudnik pri Trščl. V Bihač so že prispeli tudi zastopniki nekih zagrebških podjetij, ki imajo v svoji posesti premogovnike blizu Zenice.
♦	Zanimivo votlino »o odkrili pod Zagrebško goro. preiskali pa jo bodo ▼ kratkem geologi v spremstvu gasilcev. Votlina se razteza od Stenjevca do Sljemena 'ji najbrže še dalje. Neki podjetni raziskovalci so prehodili po njej že 8 km ter odkrili nekaj velikih dvoran s krasnimi stalaktit' Strokovnjaško raziskovanje te votline bo spravile na dan razne zanimivosti. Geol> gi so prepričani, da so take razsežne podzemske dvorane vzrok lokalnih potresov.
naprodaj.
Dobro vpeljani hotel s restavracijo ln
kavarno na zelo prometnem kraju večjega industrijskega mesta ugodno naprodaj. Informacije pri TEH. BIRO, Ljnbljana, Nunska attca 17.
♦	Huda nesreča našega rojaka na cesti Trogir-Sibenlk. V šibaniški bolnici je umrl r ponedeljek letalski narednik Franjo Bur-~er, doma te Ljubljane, ki je postal žrter hude motociklistične nesreče na cesti med Trogirom in šibenikom. Ko se je v nedeljo vozil z nekim svojim prijateljem in rojakom, se je na ostrem cestnem ovinku, kjer so se pripetile doslej že štiri hude nesreče, vozilo prevrnilo ter vrglo oba voznika daleč pod cesto. Burger si je prebil lobanjo, njegov tovariš pa ima zlomljeno ključno kost. Narednik Burger je bil takoj prepeljan ▼ šibenlško bolnišnico, toda ves trud zdravnikov je ob izredno hudi po&kod-bl ostal zaman.
♦	Pozor, ženska društval ClrkularJI, razposlani pred kratkim ženskim društvom, ki so člani Jugoslovenskega ženskega saveza, potrebujejo, v kolikor se tičejo članarine, pojasnilo. Doslej je plačevalo vsako društvo na leto od vsake članice po 1 Din glavni blagajni JZS v Beogradu, ki Je krila vse stroške. Odkar se je JZS decentraliziral ln osnoval sekcije, ki odgovarjajo sedanji upravni ureditvi drfave Ima vsaka banovinska sekcija JZS že svojo blagajno, ki pa mora sama kriti stroške dotične sekcije iz članarine. § 7. novih pravil J2S se glasi: »Dolžnost rednih članov je, da plačajo članarino: društva plačajo na leto pol dinarja od vsake članice, a Zveze društev po 30 Din od vsake včlanjene organizacije glavni blagajni JZS Pc leg tega plača blagajni banovinske sekcije JZS vsako društvo članarino, katero bo šele določila in sprejela ustanovna skupščina vsake banovinske sekcije zase. Toda ta članarina ne sme znašati manj kakor pol dinarja na leto od Slanice«. Pravila torej zahtevajo prav takšno članarino, kakor smo jo plačevale doslej, razlika Je le ta, da dobi glavna blagajna v Beogradu sa skupne stroške (tisk, stroški za delegatinje, itd.) sedaj namesto enega dinarja samo pol, druga polovica dinarja pa ostane banovinski sekciji. — Jugoslovenski ženski savez.
♦	Ali Je treba, da ee gospodinja muči? Koliko olajšav Ima dandanes gospodinja v mestu ln na kmetih: šivalne stroje t hiši, štedilnike v kuhinji, v pralnici pa še vedno tiste srednjeveške priprave: mencač, krtačo in perilnik! Ali je zgornje vprašanje še upravičeno? Ne! Nobeni gospodinji ni treba dandanes tožiti, da Jo križ boli ln da Ima izjedene roke, odkar imamo samodejni Schichtov Radion za to, da pere mo brez truda. Z njim si gospodinja prihrani težavno delo In si obvaruje perilo
♦	Zveza ribarskih društev dravske banovine, ki združuje športne ribiče celjskega, ljubljanskega in mariborskega ribarskega društva, Je pričela Izdajati samostojno glasilo. Izšla je prva številka »Ribiško lovskega vestnika« za dobo Januar-aprll 1934 Glasilo ima Isredmo prlkupljivo obliko revije. Naslovna stran Je slikana v petih barvah. Predstavlja okolico Bleda, v ospredju pa po naravi Izborno posneto postrv, hlastajočo po enodnevnici Naslovna slika kakor tudi vinjete v notranjščini so originalno delo akademskega slikarja prof Cotiča. Naslovni članek izpod peresa dr Janka Lokarja utemeljuje potrebo »port-no-ribarskega lista. Urednikovo im« nudi dovolj Jamstva, da bo »Ribiško-kivski vest-nik« urejevan odlično ter mu glede klenega stila in jezika ne bo zlepa para. To ridimo ie te prve številke. Pa tudi ostala vsebina Je pestra. Odlični strokovnjaki dr. H. Krauss, dr. Robida, dr. Kocjan, inž Jelačin ln drugi so stali ob zibelki nove revije ■ svojimi Uborniml prispevki Tuli ribiška mreža, društvene vesti in lovska torba morajo zanimati. Za nameček je še nekaj okroglih v razvedrilo. Priznati moramo, da je vlažila Zveza ribarskih društev v Vestnik obilo resne volje in truda ter zasluti revija vse upoštevanje književne Javnoeti. Ni lahko orati ledino. »Ribiško-lovski vestnik« Je naša prva strokovna ribiška revija, ki Jo lahko pokažemo tudi svetu kot resnega propagatorja tujsko-pro-metne panoge Slovenije. Cena letnika je 40 Din posamezni številki 10 Din. Naroča se pri upravništvu »Ribiško-lovskega rest-nika« ▼ LJubljani, Kolodvorska ulica T.
' Dijaškemu podpornemu društvu »Ra-dogoj« v Ljubljani je daroval g. Inž. Franc žužek 200 Din namesto venca pokojnemu dr. Janku Brejcu. Iskrena hvala!
♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz LJubljane
u— Koncert Jugoslovenskega akademskega pevskega zbora te Zemuna bo v Ljubljani v ponedeljek 16. t. m. ob 20. ▼ dra a-skem gledališču. Zemunski akademski p> r-ski zbor, ki ga tvorijo po večini dijaki beograjske univerze, šteje 60 članov in bo izvajal razne slovenske, hrvatske in srbske zbore ter narodne pesmi v obdelavi različnih naših skladateljev. V svoji ožji domovini je zbor dobro pognan, na raznih koncertih se je kaj Brečno uveljavil. Priredil je tudi več turnej po Srbiji ln » Sremu, v prihodnjih dneh pa žele akademl-ki spoznati naše kraje. Opozarjamo, la bo koncert t dramskem gledališču. Ce^.e običajne dramske. Predprodaja v knjiga: ni Glasbene Macice.
u— Ruski pianist Nikolaj Orlov spe i a med največje sodobne klavirske rlrtuo-ve. Od leta 1922. dalje je prepotoval ve« sv©t ter imel povsod ogromne uspehe. Tako je Lmel v Londonu pred nedavnim časom pet popolnoma razprodanih koncertov, na katerih je Izvajal Izključno le pogram sIjiv-nega rojaka Chopina. Pianist ima sijajne kritike ter je povsod ljubljenec koncerti ie-ga občinstva. V Ljubljani bo koncerti al v torek 17. t. m. ob 20. t Filharmonij nI dvorani. Izvajal bo celo vrsto del rasnih skladateljev kakor Chopina, Medtnerja, Prokofjeva, Skrjabina, dalje Debussjja,
Brahmsa in Scarlattija. Predprodaja vstopnic r knjigarni Glasbene Matice. Kon<K- rt bo v Filharmonični dvorani. Cene so ofcji-čalne koncertne.
u— »LJubljana — vrata Jugoelavlje«. To predavanje s skioptičnlml slikami s posebnim cairom na tujski promet Dolenjtke bo imel t »Krki« pri Mlkliču Jutri t petek ob pol 9. podžupan Jarc. Njegova Izvajanja bodo tem bolj zanimiva, ker se je preteiie inl vrnil z daljžega potovanja po Inozemstvu, kj«r se je mudil zaradi organizacije velikih jesenskih prireditev r Ljubljart, ki bodo privabile mnogo tujcev Po predavanju bo svlral Jazz Odeon! Vabimo vse Dolenjce ln prijatelje Dolenjske, da se uae-leže tega prijetnega večera- Vstop proet!
u— Gospodarsko In kulturno društvo za Bežigrajski okraj bo tmeio redni letni občni zbor v petek 27. t. m. ob pol 20. r Kavčičevi restavraciji na Tyr6evi cesti z običajnim dnevnim redom. Članstvo vllui-no vabljeno!
u_ Društvo /aaobnlh I« avtonomnih
nameščencev v LJubljani bo Imelo svoj redni letni občni zbor 24. t. m. ob 20. v dvoran! OUZD Člani prejmejo vabila. Odbor.
u_ Za gradbeni fond univerzitetne knjižnic« v Ljubljani je poklonil podpredsednik apelacljakega sodišča g. dr. Alojzij Gral-nik 1000 Din.
O P o z
I LO !
se r ničemer ne razločujejo od drugih l^udi.
O tem, kako je poljska javnost epr?jela e«popejo nadarjene pisateljice, ki je nedavno stooik v ospredja, pravi Rubach naslednje: »Vsa poljska družba, ki ee j? ie naveličala univerzalistične. baročne, vsakdanjim skrbem odtujene in neredko e cinično modrostjo prežete literature, ji? odkrila v prigodah junakov Dabrowske evojte. lastne človeške dogodke in jih je vzljubila z v»em srcem, zato ti junaki že danas žive v poljski sodobnosti. Ljudje jih imajo radi zbog tega. kar pisateljica pripoveduje o njihovih človeških skrbeh nenavadno resno... S takim pojmovanjem in z resnostjo, ki jo torej kaž? pisateljica pri obravnavanju najbolj vsakdanjih človeških reči. je Dabrow&ka rehabilitirala vsakdanjega človeka, odprla mu pot k človeškemu dostojanstvu in ga zagovarja kot največjo dobrino Zato je neki kritik, razSl-snjajog njen preprosti in vendar do najmanjših podrobnosti premišljeni slo«, nazval njeno delo .začetek nove epohe v poljski književnosti'.«
Rubach sodi, da od časa Sienkiewicaeve trilogije, R*ymontovih »Kmetov« in velikih spisov Štefana Zeromskega »poljska literatura ni dobila dela, ki bi bilo tako polno notranje harmonije in življenjske resnice in ki bi odpiralo poljskemu slovstvu nova pota.« »Zopet je spregovorilo srce, tisto srce, o čigar nesmrtni veličini je pisal naš prerok Adam Mickiewiez. da ,miej serce i pa-trzaj w serce'.« V zve«i e tem pojdarja Rubach globoko etiko, silno moralno podlago M. Dabro\vsIc?. Pri vsem tem pa njena trilogija niti malo ne moralizira. Pisateljica ne ponareja življenja, noče ga prikazati po kakšnem etičnem načrtu. Z druge strani pa
ee ne da prevariti od anobizma raznih apostolov amoralnosti. Slo.ieč trdno na tleh krščansk? moralke. ee brez strahu dotika mnogih problemov, ki jih je življenje vplelo ▼ dejanja njenih junakov. Zato pa eo njeni romani tako globoko moralni in očiščujoči. čefridi nikjer ne pridiga o etiki...
O posledicah uspeha Dabrowske sodi Rubach: »,Noo? a dnie' odpirajo poljski književnosti nove vidike. Na oolju sloga pomenijo popolno odvrnitev od slovstvenega baroka, ki je postal na Poljskem prava moda že izza časa modernizma Kar se tiče vsebine, — ne le narativne, marveč tudi duhovne, — kaže nad vsak dvom jasno, da bo naša drižba poslej zopet razumevala pisatelja, ki išče kontakt z vsakdanjostjo, z br<w-imenim človekom, ki pa ga pri tem vodi čuteče srce in ki kai? v meglah sodobnosti svobodna pota človeškemu duhu.«
Podobno usmerjenost v vsakdanjost in k preprostemu človeku opaža Rubach tudi ▼ spisih šleskega regionalnega pisatelja Gustava M o r c i n k a, ki je zlasti z romanom »Wyrabany chodnik« zavzel prav vidno mesto t sodobni poljski literaturi. Ta roman je poglavje te zgodovine Slezije, pokrajina, ki je poleg Pomorja najdražja srej vsakega današnjega Poljaka. Dejanje Bi edigrava ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Spisan je v jedrnatem, a preprostem slogu, brez »literarnosti«; posnet je te srca preprostih poljskih rudarjev, ki eo kljub nemškemu pritisku in navzlic vsej ponemčevalni politiki s kmečko trdovratnostio tesekavali stezo k »Neodvisni Republiki«. Pisec je Ijnd-ekošolski učitelj in je že zaradi te<ra imel priliko, da v najožjih stikih e šleskimi ru-i darjfi in kmeti spozna do podrobnega njiho-
vo življenje.
Zanimiv je t-idi ta-le odetem* k Rubeeho-vega pregleda:
L. 1983. je nastopil r poljski Sitateljeki občini globok prevrat, ki se včasi še ni vidi dovolj očitno, vendar pa o njem ne dvomi noben izkušen opazovalec. »Poljski čitatelj se je naveličal internacionalistične književnosti, ki jo pišejo intelektualni snobi te nomadskega plemena sodobnih cinikov. V mislih doc&oreva prepričanje, da resnično kulturo ustvarja samo človek, ki je kje zakoreninjen. Dalje, da je sodobni urbanizem po svojem učinku škodljiv kulturi, ker jemlje človeku pravico do 6talne naselitve, kar je pogoj, da si človek jtrdi neka osnovna načela in svetovni nazor. Urbanizem je raz-širjevalec amoralnosti. brez verstva, dvomov o wftm in vseh; po njegovi »zaslugi« je v zadnjih letih zaostala poljska literatura, zato pa ee je tem bolj razbohotila tujerodna, nomadska, narodno dušo zastrupljajoča književnost.« V episih Gustava Morcinka vidi Rubach vrnitev k lrterabuiri poljskega kmeta, zakaj samo v tej kulturni plasti je mogoč kjlturni in rasni preporod poljek^a naroda. Treba ee je spomniti, koliko so odtod črpali Kasprowicz. Reymont (»Kmetje« 1) ali Orkan »Morcinkov uspeh«, piše Rubach. »je borometrski kazalec, da je t tetom !933 naša književnost odprla vrata novemu gra^ ditelju povojne poljske kulture — kmetu, ki ji bo kot dedič naših Piastov — kolodejjov. zopet vrnil v vsej polnosti narodni in krščanski značaj, in da se bo jeziček moralne tehtnice poljskega slovstva, ki je bil zanj v»pkdar tolikanj značilen, zopet vrnil v ravnovesje. Za to je pa že skrajni čas, zakaj, kakor potrjuje drug pomemben mlad pisa-
telj, Krakovčon Tadeuei Kjdlinekl, r -rojem romanu »W7gnancy Ewy«, je eodobna
civilizacija ▼ bankrotu.
Ta romam }<» spisan M reportaža, nima nikake slovstvene ornamentike, vendar pa čitatelja takoj priveže nase, ker je ▼ njem obilo resnic o današnjem življenju in človeku... Roman Kudlinskeca se selo razločuje od mračne, po pornografiji vonjajoie knjige Francoza Cčlina (»Voyage au but de la nuit«). Čeprav tjdi Kudlinski ne prikriva trdih in bridkih resnic o današnjem človeku, vendar ne tiči do ušes v blatu, kakor omenjeni francoski avtor. Njegov spis vsebuje prepričanje, da pridigo novi ljudje, ki umijejo spanje blato s človeka in ki bodo umeli ostreje razločevati, kaj ie dobro tn kaj je slabo — merilo, ki sodobnemu človeku najbolj manjka!
Tadi ta roman kaže. sodi Rubach, da v ozračje poljske' književnosti prodirajo zdra-vejše iir osvežujoče struje Z brezpotja um-verzalističnih utopij ee vrača k evofi •*iini tradicionalni vlogi — ▼ shižbo naroda v borbi u človeka in njlegovo civilizacijo.
Pieec icornjega poročila navaja ▼ tej zvezi tudi roman Izabelle Lutoslawske »Cčrka« čigar izdaja je vzbudila v javnosti široke odmeve in zlasti v žajskih or^anizaciiah ti-vahne diskusije Gre za vprašanje glavne junakinje tega romana Zaze: ali njena amoralnost — simbol tisofev in tisočev sodobnih dekla* — drjibeno zlo ali dobro LutoelawekB ie hotela pokazat? na primeru Zaze. kam vodi taka sproščenost dekle* ln kakšne eo nle posledice za narod in druroo
Rubach pri tem opozarja, da se na Poljskem odlično uveljavljajo ionske piMteljica. Poleg edine članice poljske Literarne aka-
Združenje brivcev, frizerjev, lasuljar-jev, manikerjev in kozmetikov v Ljubljani uljudno opozarja cenjeno občinstvo, da bodo glasom sklepa občnega zbora vsi brivski in frizerski lokali v Ljubljani od 15. aprila dalje ob nedel|ah zaprti
demij« Zofje Nalkowske in uvodoma obravnavane lavreatke Marij? Dabroweke, so zelo priljubljene sodobne pisateljice 5e Izab;!La Lutoslawska. Wanda Mi!aezewska in Mariia K unce7 iezo wna.
O drugem dela Rubachovega pregleda poljske literatura v letu 1933. bomo pisali ob drugi priliki. Pojavi novega duha in nove kulturne usmerjenosti v poljski književnosti so nedvomno zanimivi in vzpodbudni tudi za nas, ki tavamo še date »na brezpotjih utopičnega univerzalizma«.	—o
»Življenje in svet« priobčuje ▼ naijnovej-šem (15.) zvezku na uvodnem mesti kratek, vendar pa tehten članek: »Francoski duh in nemška narava«. Omenjamo še jezikoslovno beležko >0 dežnikih in eončnikih« in črtico o Comteesi de Boufflere. Zanimivi im poučni sta razpravici: »Kako nekai dokažemo?« in »Nastanek tknnirae« (Črtomir Zoreč). Priloga (Travner. »Kuga na Slovenskem«) vzbuja vedno večje zanimanje, tem bolj. ker take-ea episa dosle? še nismo Imeli. Vnr» te vee polno drobiža. Nadaljujejo se ribrike: tehnični obzornik«. >Radio«. »Človek tn dom«. »Sah«. »Nove publikacije« in dr. Številka ja obilno in prav okusno ilustrirana. Ka) bi na do!<?o priporočali: vzemi in čitaj!
Slikar Wladis1aw Skoczyla* amrl. V Ljubljani smo nedavno občudovali odlične lesoreze poliskeca grafika ln slikarja Ladislava SkoczTlasa. Ta veliki umetnik, eden izmed predstaviteljev sodobne poljske likovne umetnosti, te te dni umrl v Varšavi. «=tkoc2vlae je bil dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Njegova zeodmia smrt pomeni veliko izgubo za poljsko likovno umetnost.
u— Briglta Helm. »Maratonski tekači«
je nov velefilm Elitnega kina Matice, katerega premiera bo danes. Glavna junakinja je sijajna igralka Brigita Helin. Sodelujejo znani filmski zvezdniki Viktor de Kowa ter Paul Hartmann, Trude von Mo.o Uršula Grabley, Hans Brause-^etter in dragi. Prizorišče pa je olimpijski stadion v Los Angelesu s 100.000 glavo množico in vsemi krasnimi tekmovalnimi prizori.
u— Smeh! Smeh! Smeh! Jutri ob 14.30 bo prva predstava nadvse vesele filmske burke »Mladost je slaika«^ v kateri nastopa kar osem ljubljencev občinstva. Ti so slavni komik Hans Mt>3er, Frltz Schulz, Georg Aleksander, Paul HSrbiger, Truie Berliner, Ida Wust., Adela Sandrocli in Kurt Wespermann. "Film je res zelo vesele vsebine in poln opojnih pesmi. Kot dopolnilo nova Micky-<miška, tako da bo smeha več ko preveč. Najnižje cene ZKD 2.50, 4.50 ln 6.50 Dfn nudijo najširšim slojem ce.neno zabavo.
u— Trgovk« bolniško In podporno društvo sklicuje občni zbor na petek 27. t. m-ob 20. v veliko dvorano Trgovskega doma, Gregorčičeva 27, z naslednjim dnevnim redom: poslovno poročilo, blagajniško poročilo, aanatorij, poročilo nadzorstva in abao-lutorij, volitve novega odbora in nadsor-stv* in samostojni predlogi. Samostojni predlogi članov se postavijo na dnevni red le tedaj, če so bili vloženi pismeno odboru vsaj csein dni pred občnim zborom.
u_ Vojni Invalidi, vdove in sirote, člani (ice) krajevnega odbora Udraženja vojnih invalidov v Ljubljani se obveščajo, ia bo poslovala društvena pisarna od 16. t. m. dalje saino ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure.
u— Društvo »Tabor«. Drevi važen »e-stanek. Pridite vsi!
u— Pomladanske zelenjave je na živilskem trgu v teh dneh že na pretek. Sleherni dan dovažajo kmetice i! okolice več vrst salat, ponujajo pa že tudi beluše. Cena zelenjavi je povoljna in imajo gospodinje dovolj izbire. Včeraj so pripeljaii okoliški kmetje v Ljubljano tudi velike količine krompirja, ki so ga nudili v nakup na šentpetrskem nabrežju. Cena belemu krompirju, ki so ga kupovali nekateri tudi za posad, je bila 1 Din za kg, dočim je bil rdeči krompir še nižji v ceni. Kupčija s krompirjem je bila sicer dokaj živahna, vendar pa so ga morali nekateri navzlic temu odpeljati več vreč nazaj domov, ali pn so ga popoldne oddali še za manjšo ceno.
u— Dolenjska cesta dobi električno uro.
Pri dolenjskem mostu ob levem bregu
Gruberjevega kanala so pričeli montirata električno uro, ki je bila pred meseci odstranjena s Frančiškanskega mostu. Javna ura na dolenjski strani je bila nujno potrebna.
u— Izpred velikega senata. Proti štirim
mladim čevljarjem iz Grahovega na Notranjskem in bližjih vasi se je včeraj vršila vse dopoldne trajajoča ra-zprava zaradi iločinstva po čl. 1 Ln 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsi štirje obtoženci so se zagovarjali pred velikim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Adolfa Hudnika. Razprava je bila proglašena za Lajno. Po končani razpravi je senatni predsednik objavil sklep, da ie razprava preloži v svrho, da se rekviriraj-o kazenski spisi iz Beograda, ki se nanašajo na proces proti Gerlu in tovarišem. Obto-lenci so ostali v preiskovalnem zaporu.
u— Oprostilna sodba. V našem včerajšnjem. pod tem naslovom objavljenem poročilu ja bila netočno zabeležena izjava policije Policija je samo rekla, da je obtoženec marksist, ni pa izjavila o tem. sli je komunist ali ne. Sodišče je izreklo oorostilno sodbo zaradi pomanjkanja do-ka-zov za obtoženčevo krivdo v smislu obtožnice.
u— Stroga obsodba zaradi sleparij. Bivši trgovski zastopnik Stanko Žagar iz Ljubljane je lani in predlanskim hodil po hribovitih vaseh na Notranjskem, v Beli Krajini in na Dolenjskem ter se izdajal za zastopnika nekih pomožnih blagajn v Ljubljani. Lahkovernim ljudem je ponujal zavarovanje starih ljudi za primer smrti. Nagovarjal pa je tudi v stiskah se nahajajoče kmete, da jim preskrbi brezobrestna posojila, celo do 160.000 Din. Ljudje »o mu dajali celo razne zneske nekateri le po 10 Din, drugi pa tudi več, nekdo celo 1600 Din. Tako je Žagar 20 osebam izvabil vsega skupaj preko 3000 Din Včeraj je bil pred malim senatom tukajšnjega sodišča obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije ter na Izgubo državljanskih pravic za 4 leta
Rajši danes ko jutri
zobni kamen,
sargov KALODONT
i
e— Redni občni zbor občinske organizacije JNS za Žalec bo danes ob 20. v žalski šoli. Poročali bodo gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek, predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan in sreski veterinarski referent Maksim Šribar. Članstvo je vabljeno, da se udeleži zbora polnošte* viino.
e— Stanje Marije Kopšetove, ki je bila
v ponedeljek po nesreči ustreljena v čelo ,ri svatbi v Stoprcah in ki leži^v celjski olnišnici, je še vedno kritično. Nesrečnica tudi še včeraj ni prišla k zavesti.
e— Mestni svet bo imel sejo v petek 20. t. m. ob 18. Na dnevnem redu bodo poročila odsekov.
e— žrtve napadov In nesreč. V nedeljo so nski moški v neki gostilni v Vojniku v prepiru napadli 26 letnega dninarja Ferda Prekorška iz Vojnika. Eden izmed napadalcev je prerezal Prekoršku uho. Istega dne je zavozll 31 letni brezposelni mesar Ivan Plaskan z Groblje pri št Pavlu pri Preboldu s kolesom v kup gramoza m si pri padcu zlomil nogo. V Mozirju je padla v soboto truga za gramoz na petletno sedlarjevo hčerko Vero Čopovo in ji zlomila iesno nogo. Ko se Je peljal 34 letni posestnikov sin Ciril Potočnik s Pake pri Vitanju s kolesom po vasi, se je zakadil vanj sosedov pes, ga vgriznil v nogo ln ga močno poškodoval. Ko je nalagal 26 letni krojač Anton Doler na železnem pri Veliki Pirešici v ponedeljek hmeljevke na voz, so zdrknile hmeljevke z voza na Dolerja ln mu zlomile desno nogo. Na cesti pri Trojanah je padel 31 letni brezposelni črko-stavec Ivan Lang iz Celja med vožnjo s kolesa in si občutno poškodoval levo roko Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— čigavo Je kolo? Na veliki četrtek se je pripeljal s kolesom v Celje mlad neznan moški in pustil kolo v neki gostilni s pripombo, da se bo takoj vrnil. Ker pa neznanca ni bilo več nazaj, je verjetno, da je kolo nekje ukradel Kolo je črno ple-skano, v dobrem stauju. znamke »Ideal« tov. štev 9543 C. eved. štev 2-67.563-28. vredno 700 Din do 800 Din Kolo je shranjeno pri predstojništvu mestne policije.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 ta 20.30
opereta »Havajska roia« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Ljudska univerza. Petkov večer je posvečen največjemu sodobnemu ruskemu pisatelju Buninu, ki je bil lansko leto odlikovan z Noblovo literarno nagrado. Zanimivo predavanje bo imel g. dr. Preobra-ženski, lektor ljubljanske univerze. Profesorica ga. dr. Silva Trdinova pa bo čitala karakteristične in lepe odlomke iz njegovih spisov. V ponedeljek 16. t m. bo predaval g. urednik Božidar Borko o idejnih smeTeh moderne češke literature.
a— Sokol Maribor matica bo imel v če" trtek 12. t. m. ob 19. v mali dvorani Narodnega doma izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: poročila funkcionarjev, volitve nove uprave in raznoterosti. Članstvo Sokola matice naj se občnega zbora udeleži polnoštevilno!
a— Dramski studio ZKD priredi v sredo 18. t m. v dvorani kina »Aoolo« prvo predavanje. Govoril bo višji režiser ljubljanskega gledališča g. prof. Osip Sest o stleda-lišču v svojem postanku in razvoju do danes. Na to izredno zanimivo prederame opozarjamo že danes.
a— Ljubitelji ptičarjev v Mariboru priredijo tudi letos, kakor običajno, pomladansko tekmo ptičaTjev, katere se iahko udeležijo psi vseh pasem, ki so poleženi po 1. januarju 1933 in ki so vpisani bodisi v jugoslovensko, ali pa v kako inozemsko rodovno knjigo, odnosno imajo za vpis vse predpogoje. Tekma se bo vršila 15. t. nt. (v nedeljo) v lovišču Sv. Miklavž. Sestanek tekmovalcev pri Sv. Miklavžu v gostilni »Vrus« ob cesti Maribor — Ptuj ob 8. zjutraj, kjer se bo vršila tudi smotra psov in po smotri tekma. Mariborski udeleženci in oni, ki ne pridejo direktno k Sv. Miklavžu. <?e zbirajo ob 7.30 na trgu Svobode v Mariboru in se popeljejo k Sv. Miklavžu z avtobusom. Društvo vabi vse lastnike psov ptičarjev, da se tekme udeležijo.
a— Enodnevni tečaj o zatiranju škodljivcev in bolezni ter o škropljenju sadnega drevja se bo vršil v soboto 21 t. m. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
a— Napad. Preteklo nedeljo zvečer so neznani napadalci navalili v Limbušu na 50 letnega, v Limbušu stanujočega dninarja Karla Klojčnika in ga takg hudo obdelali z noži. da je moral v bolnišnico. Napadalce zasledujejo orožniki.
Preseljevanje revščine
Holandski rudniki so poslali domov 60
naših rojakov z družinami.
Ljubljana, 10. aprila Iz nizozemskih rudnikov se je vrnilo v Ljubljano 60 naših rojakov ki imajo vsi I številnejše družine, tako da tvori ta trans- i port revščine preko 200 oseb. Nekai teh rojakov se je že razkropilo po svojih domovinskih občinah, mnogo pa jih ne ve. ne kod ne kam Tudi razne ustanove ne vedo, kam s tem velikim prirastkom domače bede in brezposelnost
Vrnitev rojakov iz holandskih rudnikov je bila izvršena po vseh predpisih izkoriščanja tujih delovnih moči. Naši rojaki so bili na toriščih svojega dolgoletnega dela in truda brez posla večinoma že leto dni. Uživali so v tem času skromne podpore, ki so obvezne za podjetje 'n razne socialne ustanove Te podpore pa imajo tudi svoj točno predpisani rok in ko je bil ta izčrpan, so holandski podjetniki odposlali tuje delavce z družinami vred v njihovo domovino. Pohištvo, kolikor ga niso že poprej prodali v stiski so jim naložili na železniške vozove Od Jesenic v Ljubljano pa so se ti rojaki vozili na stroške naših oblasti. Naši rudarji so nekdaj v holandskih rudnikih dobro zaslužili in vsi so se dvignili na takozvani višji standard življenja, kakor pa ga imajo sotrpini v stari domovini Od tega višjega standarda so jim ostale samo še dostojne obleke, marsikaj pa so vnovčili že med svojo dolgotrajno brezposelnostjo. Sedaj, kakor kaže. bodo prišle na vrsto tudi obleke .
Izseljenski komisarijat. Delavska zbornica in Borza dela imajo le pičla sredstva za podpiranje revežev. ki so postali žrtve brezposelnosti v tujini Borza dela Je v mnogih ozirih itak že prenehala s svojo glavno funkcijo, ker ni služb na razpolago. Nekaj najrevnejših družin so začasno za en teden nastanili v neki gostilni na stroške Delavske zbornice in izseljenskega ko-misariata. Tudi v zavetišču na Viču je našlo več rodbin z otroki zavetje. Tudi tu samo začasno, najdalje za en mesec. Dva rudarja sta že šla iskat svojo srečo v senjski rudnik, nekateri pa so, kakor že rečeno, hiteli v svoje domovinske občine.
Naši rojaki v holandskih rudnikih so bili že dolgo pripravljeni na vrnitev v staro domovino. V obratih so se pričele polagoma razne omejitve, pri redukcijah pa so prišli kot prvi na vrsto tuji delavci Ko je bil reduciran, je vsak tudi vedel, koliko mesecev in tednov mu bo mogoče še ostati v tujem kraju. V teh mesecih in tednih so se gotovo vsi obrnili na svoje domače občine in. kakor so mnogi izjavili pri prihodu v Ljubljano, niso dobili niti odgovora.
GOSPODARSTVO
Poslovanje našega zadružništva
v preteklem leta
Iz poslovnega poročila, ki ga je podal ravnatelj g. Trček na občnem zboru Zveze slovenskih zadrj v ponedeljek (glej včerajšnje >Jutro») posnemamo naslednje zanimive podrobnosti o razvoju in poslovanju naveza zadružništva v preteklem letu.
Kreditne zadruge eo preživljale najtežje leto. Poleg občih gospodarskih neprilik e? je lani še poostrila denarna kriza. Maloduš-noet vlagateljev je trajala vse leto, čeprav se tudi lani ni zgodilo nič takega, kar bi opravičevalo nezaupanja v denar in denarne zavode. V obči stiski so ljudi? verjeli raznim nesmiselnim govoricam neodgovornih prerokov. Priznanje pa je treba izreči vsem onim deset tisočem zlasti malih vlagatelja. ki so pokazali dovolj razumevanja in potrpljenja. Navzlic težkočam eo lani vse včlanjene zadruge, razen ene, izplačevale vloge za nujne potreb?, deloma tjdi normalno. Ker so kreditni viri pri javnih denarnih zavodih skoro usahnili, mnogim posojilnicam ni preostalo drugega, nego da so pričele energičn^je izfrerjevati posojila in obresti. Zadruge so bile vedno Sirokogrud-ne nasproti dolžnikom, ki niso razpolagali z gotovino; eeveda pa se jim mora priznati pravica, da smejo izt>?rjati posojila od tistih. ki imajo denar, ali pa si ga lahko priskrbijo. Posojilnice eo lani izplačale vlagateljem nekaj več nego so znašale narasle obresti. Kaikor ce da posneti iz doslej objavljenih bilanc, so znašale lani ob koncu leta hranilne vloge pri včlanjenih kreditnih zadrugah že dobrih 600 milijonov Din nasproti 640 milijonom ob koncu leta 1932. fie primerjamo nainoveiš? podatke iz poslovnega poročila, e podatki, objavljenimi v nreišnjih poročilih, tedaj dobimo naslednjo sliko razvoja kreditnih zadrug. včlanjenih v Zvezi slovenskih zadrug (pred združitvijo in po zdr.ižitvi s celjsko Zadružno zvezo): Število od tega hranilne vloge zadrug kreditnih pri Članicah 1Q08 1 28 75 49 milijo kron 1920 127 70 37 „ 1926 133 47 210 „ Din 1928	157 60 306 H M
1930	304 147 646 „ „
1931	318 147 679 „ *
1932	340 147 640 „
1933	362 149 ca 600 „
Seveda so lani nazadovala tudi posojila.
ker posojilnic« novih niso skoro nič podeljevale. od starih pa ie uspelo nekaj izterjati. Ob konen leta 1931. so posojila znašala Se 616 milijonov Din. ob koncu predlanskega leta 581 milijonov, ob konej lanskega leta na so znaSala posojila Se 560 milijonov Obrestno mero lani zn-žala večina zadruc in znaša povprečno znižanie l'V V zadnjih dveh letih so zadruga zniža.le obrestno mero za posojila od prejSnih 7 do 11®/» na 6 do 9nV obi^estno mero rn vloge pa od prejšnjih 5 do 7 na 4 do 5 •/•. Zanimivo ji. da so vlagatelja' pravilno razumeli potrebo znižanja obratne mere na hranilne vloge, ker zavedajo, da pomeni v slabih časih n'zka obrestna mera visoko varnost, visoka obrestna mer s) oa mVko varnost vlog. Upati je. da bo mogoče v letošnjem letu Se znižati obrps'nn mero za kak odstotek, kajti šele rx>tem bo mogoč^ reči. da denar vsaj ni pr<v
rlrs^T t? 5,p ni no<vni.
Mlekarske radnisre so sa v lanskem poslovnem lehi nndalie nrizadevale. da racionaliziralo in koncentrirajo svoj*1 poslovanje. Nekai mlekarskih zadrug ie razširilo svoj okoliš e nrkljničntvrfo šibkejših sosednih zadrug. V nekaterih srezih na so se posamezne mlekarske zadruge združil? samo zaradi skipnega vnovčenia in le dHoma zaradi *knn<n? i7de'ave. Tako fe bila lani ustanovljena osrednja 7?dniga za okolico Bleda. V kranisk^m in kamniškem srewu n« so 7a-driige organizirale skupno vnovfcvaTiie Ob konni leta se ie končno 'rst<vnovila tudi Zveza mlekarskih zadrug, kot strokovna in trgovska centrala vseh mlekarskih zadrug Pri 7veri vč1«nien» mlekarske radrige so lani nrevTflo ?11«00n litrov mleka. t. j. skoro Se enkrat tolik« kakor prejSnie leto. Zadruge so plačala članom mleko po 1.05
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: J., čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura, 4 relativna vlaga, v %, 5 smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 11. aprila
Ljubljana 7, 759.3, 9.1, 86, mirno, 9, —, —; Ljubljana 13, 758.3, 16.0, 49, WSW3 7, —, — Maribor 7, 758.8, 7.0, 80. NI, 7, —, — Zagreb 7, 759.1, 10.0, 80, Wl, 9, 6.0, dež Beograd 7, 759.0, 10.0, 80, mirno, 7, —, — Sarajevo 7, 760.9. 7.0, 90, mirno, 10, —, — Skoplje 7, 759.9, 11.0, 70, mirno, 5, —, —.
Iz Splita Kumbora, Raba in Visa ni depeš.
Temperatura: Ljubljana —, 8.6; 16.4, — Maribor 15.6, 6.0; Zagreb 18.0, 8.0; Beograd 19.0, 9.0; Sarajevo 18.0, 4.0; Skoplje 22.0. 5.0.
Solnce vzhaja ob 5.21, zahaja ob 18.42.
do 1.71 Din za lito, povprečno pa 1.25 Din. Od prevzetega mleka eo zadruge v svežem stanju odprodale 1,077.000 litrov po 1.00 do 2.25 Din za liteT, iz ostalega mleka pa so izdelale 65.094 kg trdega sira in 13.407 kg sirovega masla. Sir so prodajali? po 14 do 22 Din za kg. maslo pa po 22 do 33 Din za kg. Prodajne cene bo torej nazadovale za okrog 20*/«. dočim so zadruge znižale članom - kmetom ceno za mleko le za dobrih 10°/®.
živinorejske ln pa&nlške zadruge ae lani
niso pomnožile, pač pa so obstoječe poglobile svoje delo. Mnogo so k temu pripomogli banovinski kmetijski strokovnjaki s sodelovanjem pri ocenjevanju, selekciji, mlečni kontroli in pri vodstvu rodovniških knjig. V posameznih pasemskih okoliših so si zadruge ustanovile svoje zveze. ki zastopajo njih skupne interese, vršijo skupne posle in prirejajo licencira-nja, razstave ter posredujejo nakup oziroma prodajo plemenske živine.
Kmetijskostrojne ta elektrarnlške zadruge se od vreh zadrug še najbolj uspešno bore s krizo in napredujejo sicer počasi, toda vztrajno. Za nove ustanovitve v večjem obsegu pa primanjkujejo sredstva za investicijska dela. Vodovodne zadrug« so se vse prav dobro izkazale, nove pa se ne ustanavljajo več toliko, prav tako zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Vln&rske ta sadjarske zadruge lani niso zabeležile napredka. Glede zavarovalnih zadrug je treba pripomniti, da je zavarovanje ena najbolj socialnih in za zadružno obliko najbolj primernih panog, vendar smo šele pred nekaj leti storili prve uspešne poizkuse za vzajemno zavarovanje živine na zadružni podlagi. Nekoliko bolj preizkuSeno je zavarovanje posmrt-nin. Zveza pa je dosledno odklanjala take zadruge če so vzbujale sum, da jih Je vzpodbudil vzgled nekaterih zadrug te vrste, katerih delovanje je bilo ie javno kritizirano
Zaščita kmetov Zveza se je lani mnogo prizadevala, da se zaščita kmetov uredi na vse strani pravično ta čimprej. Kraljevska vlada je sredi novembra končno izdala uredbo o zaščiti kmeta, ki deftnitivno določa, kako in do kdaj morajo kmetje plačati dolgove, žal nekatere določbe v uredbi niso posrečene, zato tudi učinek uredbe ni bil tak, kakor bi bilo prlčakovati.Določbe. da se odpiše 2% na leto tistim, ki plačajo dolg predčasno, nadalje, da je šele čez 3 leta po izostanku obroka mogoče tožiti in končno, da županstva odločajo, komu gre zaščita, nikakor ne koristijo toliko dolžnikom, kolikor škodujejo kreditnim zadrugam, zato bi bilo bolje, da se te določbe omilijo In precizirajo. Osobito 2% odbitek grozi oslabiti temelj marsikatere zadruge, lahko pa tudi demoralizira dolžnike, saj gre ta ugodnost v korist onim, ki lahko plačajo namesto da bi ugodnosti koristile predvsem najrevnejšim. Potrdila županstev povzročajo mnogo razburjanja in pritožbe na višja oblastva, med zadrugarji pa prepir ln sovraštvo. Za vzpostavitev likvidnosti ln pomlrjenje vlagateljev bi morale Imeti zadruge možnost, da bi lahko lombardirale vsaj do četrtine kmetskib posojil
Vlada je sioer obljubil« v uredbi o zaščiti kmetov, da bo preskrbela tak lom-bardni kredit, vendar doslej ni znano kdaj, kje in po kakšni ceni bo zadrugam ta kredit na razpolago. Za naše zadruge je najhujše to, da je bil njihovim dolžnikom priznan večinoma dolgoleten moratorij, medtem ko so same skoro prpušfene upnikom na milost ta nemilost. Prej ko slej je glavni lek za normalizacijo denarnega trga, da se vrne zaupan je v denar in denarne zavode. Stanje bi bilo vsaj znosno, če bi se skriti denar vrnil v državno blagajno. Trajno nižanje obtoka bankovcev, kakor tudi rastoča dispariteta med cenami kmetijskih in industrijskih proizvodov zarad5 dvornega tečaia d;narja. ovira gospodarsko delavnost Zato Ho treba nadaljevati prizadevanja. da se valutna služba prilagod' potrebam gospodarstva.
Gospodarske vesti
= Gibanje cen v marcu. Narodna banka je sestavila indekse cen v trgovini na debelo za mesec marc t 1. Splošni indeks cen je sicer nadalje popustil, toda le za 0.3 točke in znaša sedaj 63.3 točke nasproti 67.0 v lanskem marcu, 67.8 v marcu 1932. m 74.6 v marcu 1931. Kakor vidimo, je letošnji indeks cen v marcu manjši nego v istem mesecu zadnjih let, tudi pred oslabitvijo dinarja Od podrobnih indeksov je ostal nespremenjen indeks cen rastlinskih proizvodov, namreč na višini 54.4 (lani v marcu 61.7). Indeks cen živine in živinskih proizvodov je od februarja na marc popustil za 1.7 točke in znaša sedaj 57.0 nasproti 58.7 v lanskem marcu. Padla je predvsem cena svinjam. Indeks cen mineralnih proiz vodov se od februarja na marc ni spremenil in znaša 83.7 točke, indeks cen industrijskih proizvodov pa se je dvignil le za 0.1 točke na 69.2 (lani je znašal v marcu 73.6) Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov je nebistveno nazadoval za 0.1 točke na 58.1 indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa je popustil za 1.1 točke na 71.8. Gibanje teh dveh indeksov je v zadnjih mesecih nekoliko ugodnejše. Lani v marcu je bil indeks glavnih uvoznih predmetov za 17.9 točke višji nego indeks cen glavnih izvoznih predmetov, letos v marcu pa «e je ta razlika že skrčila ne 13.7 točke.
= Plačevanje taks na računa. Glede izvajanja novih določb tar. §tev. 34. taksne tarife, ki se nanašajo na plačevanje taks za račune, note. poročila 'td.. je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo: 1. Trgovska pi^ma, v katerih se dolžniku potrdi prejem podpisane menice ali vračilo blaga, niso podvržena plačilu takse, razen tedaj. 6e bi takšna pisma vse-
bovala razen tega potrd'Ja ie kakšen pravni	v tem primeru se mora plačati taksa za dotičm pravni posel; 2. v trgovinah na drobno in kioskih ter v branjarijah na trgu ni obvezno izpisati v računih, notah, poročilih jn podobnah pismih tudi blago, neobhodno potrebno pa je, da se navede znesek nabave in datum dostave in da se izda račun z ustrezajočo takso. V primerih, da se v takšnih trgovinah zaradi obilne prodaje ne navedejo zneski, se mora za takšne nabave izdati neizpolnjeni račun. vendar zmerom s takso za 1 Din. Na vsakem takem računu mora bit: žig dotične-ga proda>a!ca ali trgovine; tak račun se mora pri izročitvi kupcu odnosno konsu-mentu uničiti, in sicer tako, da prodajalec vogal takega potrdila odtrga, pri čemer mora paziti, da ne odtrga tistega vogala, kjer se nahaja taksna znamka. 3. V primerih, kadar se na taksirani!) računoh naknadno po*rdi sprejem posameznih izplačanih obrokov (odplačil), se mora za vsako takšno potrdilo plačati taksa Iz tarifne številke
33 taksne tarife (pol odstotka).
= Znatno skrčenje uvoza svinj v CesKo-slovaško. Po izvršeni devalvaciji češkoslovaške krone, ki Je povzročilo 20% podražitev vsega uvoznega blaga, se je češkoslovaški uvoz svinj silno zmanjšal. Cene na češkoslovaškem trgu svinj se namreč niso še nič dvignile, kar Ima za posledico. da Inozemsko blago trenotno ni konkurenčno. že v februarju Je bil češko«lo vaški uvoz svinj precej manjši nego lani ln Je bilo uvoženih le 5065 komadov na-sproti 12.537 komadom v lanskem febru arju. V marcu pa je uvoz svinj padel na komaj 20% lanskega uvoza ▼ Istem mesecu. češkoslovaška je namreč v marca uvo-
zila le 2061 komadov svinj nasproti 10.879 komadom ▼ lanskem marcu. Tudi uvos iz Jugoslavije se je v enaki meri skrčil, kakor celotni uvoi. V februarju je češkoslovaška iz Jugoslavije uvozila 2076 svinj (lani r februarju 5439), v marcu pa je znašal uvoz iz Jugoslavije le 835 komadov (lani 4234 komadov).
= Kritje nemške marke. Kakor znano, se je odstotek kritja obtoka bankovcev v Nemčiji ob koncu preteklega meseca skrčil od 8 na 6.7 odst. V prvi četrtini aprila se je zlata in devizna podlaga sicer nadalje zmajšala za 4.5 na 240.7 milijona Din; ker pa je prinesel začetek aprila banki razbremenitev v ostalih pozicijah, se je odstotek kritja za malenkost dvignil, in sicer od 6.7 na 6.9 odst.
= Grčija na XIV. ljubljanskem velesejma. Grška vlada je odredila, d« bo Grčija v posebni skupini oficijelno zastopana na XIV. ljubljanskem velesejmu, ki se bo vršil od 30. maja do 10. junija. To je prvič, da bo Grčija oficijelno razstavila svoje proizvode na tujem velesejmu. Organizacijo te razstave ie prevzelo grško ministrstvo za narodno gospodarstvo v zvezi z upravo solunskega velesejma m s sodelovanjem jugosiovenske trgovske ta industrijske zbornice v Solunu. O grški razstavi na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani bomo podrobneje še poročali.
= Konkurz je razglašen o hnovtai Vinka Marinčiča. trgovca z mešanim blagom »a Viču, Tržaška cesta 15 (upravnik mase dr. Albin Kandare. odvetnik v Ljubljani; prvi zbor upnikov 14. aprila ob pol 9., prijavni rok do 27. aprila, ugotovitveni narok dr** 2. maja) in o imovini Frana Krapeža, ka-varnarja v Ljubljani (upravnik mase dr. Igo Gruden, odvetnik v Litubljani; prvi ab^r upnikov 21. aprila ob 9., prijavni rok do 15. ma*», ugotovitveni narok 2. juni'a).
Borze
11. aprila.
V skladu z zunanjimi tržišči sta dane« na ljubljanski borzi znova popustili devizi Berlin in Trst. Tudi London in N?wyonk marata nekoliko nižje. Znova pa se je dvignil tečaj avstrijskega Šilinga v privatnem kli-ringu, in sicer na 9.20 do 9.30 (v Zagrebu je bil zabeležen promet po 9.3150, v Beogradu pa po 9.2260).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popjstila. Za kaso je bila zaključena po 310 in 312 (v Beogradu po 314), za april po 312 in za maj po 310. V ostalih državnih vrednotah ni prišlo do prometa.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2816.51 — 2327.87, Berlin 1355.69—1366.49, Bruselj 801.35 do 805.29, Curih 1108.35—1113.85, London 176.86—178.46, New York 3395.78—3424 04, Pariz 225.88—227.—, Praga 142.23—143.09, Trst 293.20—296.30 (premija 28.5%). Avstrijski šiling r privatnem klirlngn 9 1» do 9.25
Corih. Park 20.38, London 16.93. NevTork 908.75. Bruselj 72.90, Milan 26.36, Madrkl 42.2250. Amsterdam 209.06. Berlin 122, T)i-naj 56.87, Stockbolm 82.10. Oslo 80. Koben-havn 71.15. Praga 12.84, VaiSava 58.30, Bukarešta 3.06.
Dunaj. (TeČaH v priv. ktlringu.) Beograd 11.15. London 27.86. Milan 45.96, Ne"wy0rtc 537.83, Pariz 35.58, Praga 21.77, Ourta 174.26, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna Skoda 310 - 312,
investicijsko 71 - 73, 7»/o Blarr 62.50-53, 8°/o Blair 54.50 — 55, 7•/'« Drž. hipotekama banka 66 — 68, 4«/. agrarne 56 — 37, <3°'o beglušk? 52 — 53.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 312 — 314, za april 310 _ 312, za maj 308 — 310, za september 306 — 310, 7° 'o investicijsko 71 — 73, 4°/o agrarne 3C — 37, 70/0 Blair 52.25 — 52.75. 8% Blair 54.50 do 55.50, 7% Drž. hipotekama banka 66 — 68, 6% begliBske 52.75 — 5°-.50: delnice: Narodna banka 4100 - 4SOO, Pri v. agrarna banka 256 - 257, Trbovlje 107 bi.
Beograd. Vojna Skoda 314 zaklj.. 7Ve investicijsko 71 dem.. 4»I* agrarne 37 — 38, 6% begluške 53.75 zaklj.. 8% Blair 55 raklj., 7°/o Blair 52.50 — 53, 7% Drž. hipotekama banka 65 — 68, Priv. agrarna banka 258, 257 zaklj.
Dunaj. Trboveljska 12, Alpku* - Monten.
11.80.
Blagovna tržišča
«ITO
+ Chicago, 11. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 87, za julij 86.875, za september 88; koraza: za maj 49.375, za Julij 51.876, za september 54.125.
+ Winnipeg, 11. aiprila. Za«etai tečaji: Pšenica: za mai 67.75. za talij 68.75, za av-gjst 70.375.
+ Ljubljanska borza (11. t. m.) Tendenca za žito mirna. Nudijo ae (vse za slovensko posta to plačljivo v 90 dneh): pšeni-ea (po ml-vski tarifi): baška 79-80 ke po 147.50 - 150; banatska. 77 kg po 152.80 do 155: koruza (po navadni tarifi): nova času primerno suha fl kakovostno ga ranči k) za april po 120 — 122.50. nova. popolnoma suha. za mai po 127.50 — 130: moka: baška „0< po 240 — 242.50. banatska po 250 do 252.50-
+ Novosadska blagovna borza (11. t m ) Tendenca mirna. Promet je bil srednji. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad ta «rem-ska 101 - 108; okolica Sombor 100 — 102; sr»dniebaška 102 — 104: gorniebaška in ladja Begei 103 — 105: baška potiska in slavonska 106 — 107: gorniebanatska 99 do 101; južnobanatska 98 _ 100. Ječmen: baški sramski. 65/R6 kg 72.50—75: nomlal-ni 67/68 kg 82 - 84. Oves: baSki 56 - 58j sremski. slavonski 52 — 54: banatski 00 do 57. Koruza: baška. eremska stara 78 do 79: nova 67 _ 68: baška sušena 68-69; banatska ouS. 66—67; sremska stara 79—80; baška ladia Begej 69-71; baška ladia Tisa 70 — 72. Moka: ba§ka, banatska »Ogc in >Oi>f« 177 50 _ 1fl7 VI 157 SO — 177 >5< 137.50 - 15750: »6< 110 - 120: .7« 76 - 86: >8« 72.50 - 75: sremska slavonska >0g« in »Oge« 172.50 - 187.S' .2« 152»n _ 167 50 >5« I^SO _ 147*' >6< 107.50 - 117.50: • »7« 80 - 90: >8 72 50 _ 75. Otrobi: baški. »remski 69 - 71 banatski 68 — 70. Fižol: baški in brez vreč 110 _ 112.50
Byrd na Južnem tečaju
Obrisi antarktične celine so še zelo nejasni
Antarktida je dane« najmanj znani predel zemeljske oble. Vemo sicer, da je Južni tečaj obdan od kopnine, ki leži večinoma pod večnim snegom in ledom, toda celo meje te kopnine so zelo negotove. Kakšnih 3000 km obrežne črte Antarktide ni videlo še nobeno človeško oko. čeprav je na Južni tečaj sam že davno stopila človeška noga.	.
Kakor znano, se je sloviti ameriški polarni raziskovalec in letalec admiral Byrd odpravil že pred časom v to deželo, da pojasni njene skrivnosti. Ze na svoji prejšnji antarktični ekspediciji 1. 1928./29. je Bvrd prevrnil staro naziranje. da je Anntarkti-da celina, ki se razprostira neprekinjena od Viljemove dežele preko tečaja do Graha-move dežele, ki leži nasproti koncu Južne Amerike. Svoje tedanje rezultate hoče Byrd sedaj razširiti m potrditi.
Do Byrdove prve antarktične ekspedici-je so menili — pred vsem na podlagi Amundsenovih inn Scottovih opazovanj —■ da je Ros sovo morje samo nekakšen velik zaliv v antarktični celini. Na jugu tega morja, je menil Amundsen, se dviga gorska veriga, ki je sestavni del Carmenine dežele. Na podlagi njegovih trditev so mislili, da je ta gorata dežela nadaljevanje obsežne visoke planote, ki sega od Atlantskega in Indskega oceana do Južnega tečaja in preko njega na nasprotno stran. Toda ko je Byrd 1. 1929. iskal Carmenino deželo, je ni mogel najti in vzhodno od Rosso-vega morja ni ugotovil niti sledu kakšne kopnine. Pač pa je ugotovil, da se gorska
Raziskovalec Byrd v polarni opravi
veriga Kraljice Maud, ki jo je odkril Pier-son, razprostira veliko dlje, nego je mislil ta raziskovalec, glede Rossovega morja pa je prišel do zaključka da mora biti to na pacifično stran zaledeneli izliv široke morske ceste, ki sega na drugi strani do Wedde-lovega morja in ima zvezo z Atlantskim oceanom. Kopnine na pacifični strani te morske ceste bi bile tedaj samo deli večjih in manjših otokov, ki so po svoji geološki strukturi drugačni nego antarktična visoka planota. Ta sestoji iz prakamenin, dočim sestoji GTahamova dežela, ki so jo smatrali nekoč za del antarktične celine, a je v resnici samo otočje, iz terciarnih tvorb.
Ta razlika v geološki Strukturi je bila že
prej znana, a nihče je ni mogel doslej pojasniti in nihče povedati, kako_ se te popolnoma različne formacije združujejo, kajti notranjost in celo velikanski deli obrežja so bili popolnoma neraziskani — to predvsem zaradi zaledenele nedostopnosti W ed-delovega morja, skozi katero sta celo tako izkušena raziskovalca, kakršna sta Shackle-ton in Filchner. zaman poskušala prodreti v notranjost. In tudi z druge strani, z Rossovega morja, so Scott in drugi brez uspeha poskušali prodreti v smer \Veddelove-ga morja. Upanje je, da se bo rešitev vseh skrivnosti posrečila sedaj Bvrdu.
Bvrd se je, kakor znano, utaboril v svojem" prejšnjem oporišču »Mala Amerika« ob Kitovem zalivu Rossovega morja. Njegovo spremstvo šteje kakšnih 40 oseb in preko 150 psov, ima pa tudi večje število motornih vlačilcev in eno letalo. To letalo bo glavni pripomoček za raziskovanje ne-gostoliubnih predelov antarktične notranjosti. Mogoče mu uspe tudi polet naravnost do Weddelovega morja, čeprav je ta proga zelo dolga in zna^a nekako dvakrat toliko kakor' proga njegovega prejšnjega znamenitega poleta iz Male Amerike do Južnega tečaja in nazaj. Psi in motorni vlačilci bodo rabili za raziskovalna potovanja ob tleh. Ze med prejšnjo svojo eks-pedicijo je Bvrd ugotovil, da so zasnežena in skalnata tla v Antarktidi povsem uporabna za potovank s temi pripomočki. Dali bo tudi sedaj poletel do Južnega tečaja,
V eni minuti
ni znano.
ČE BERES TO, IZVE«'
da ima Praga številčno več dnevnikov kakor London, namreč 12, dočim izhaja v Londonu samo 6 pomembnih dnevnikov. Ce pomislimo, da pride v Londonu en dnevnik na 1,200.000 prebivalcev, v Pragi pa že na 70.000 ljudi, je to res dokaz visoke kulturne stopnje med Cehi:
da so priredila vodstva berlinskih ljudskih šol pred kratkim anketo, kl Je pokazala, da nima 70% otrok med 6. ln 10. letom predstave o sončnem vzhodu. 82% otrok še ni nikoli slišalo škrjančkovega petja, 59% jih še ni videlo žitnega polja, 56% se ni sanjalo, kaj Je hrib;
da je 1. aprila v Nemčiji prenehal Izhajati list »Hamburgischer Korrespondent«, list, ki je imel za seboj 150-letno tradicijo.
Gospodi©!
Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke
so dospeli. Najugodnejši nakup oblek po meri je ln ostane pri
Drago Schwab, Ljubljana Oskar v. Mlller
V Monakovem je umrl po daljši bolezni dr. inž. Oskar v. Miller. nestor nemških
tehnikov in eden najpomembnejših med njimi. Bil je sin monckovske rodbine, ki je dala že kopico velikih mož. Ze kot mlad študent se je z vso vnemo oprijel dela v področni elektrotehnike, ki je takrat bila še v otroških čeveljčkih. Postal je eden izmed pionirjev njenega današnjega _silovitega razvoja in je s svojim praktičnim in teoretičnim delom vzgojil cele generacije novih elektrotehnikov. Bilo i« naravno, da so ga odlikovali z vsemi mogočimi redori in častnimi naslovi domačih in inozemskih znanstveni ustanov. Pred dvema letoma je predsedoval tudi mednarodni konferenci svetovnih energij, ki je zborovala v Berlinu. Za njegovo bližnjo 80letnico so mu pripravljali nove velike časti, a je ni" več dočakal.
NajhltrejSa lokomotiva sveta
Lokomotiva »Princesse Royale«, kl oskrbuje promet na progi Liverpool—London, Je te dni potolkla brzlnski rekord v Angliji na 809 km dolgi progi. Prevozila )e na
uro povprečno 136 km
Puyeva zakonska dilema
Japonci zahtevajo na mandžnrskl prestol novo cesarico, ker je sedanja cesarjeva žena brez otrok
Veliki politični dogodki na Daljnem vzhodu, ki so posadili regenta Puyja na cesarski prestol Mandžutikua, pripravljajo v življenju tega moderno vzgojenega vladarja veliko krizo. Puy že davno ni več samec. Ima ljubko ženo, ki je zdaj stara 25 let. Krščena je na ime Elizabeta ln je postala po zadnjem kronanju Puya
Pujeva žena,
EIlBftbeta
cesarica Mandžutikua. Puyeva družica izhaja iz stare mandžurske rodovine. Odrasla je na Kitajskem in je zelo dobro vzgojena, tudi če se njena vzgoja meri z evropskim merilom.
Poznavalci razmer na mandžutikuo-škem dvoru pripovedujejo, da kaže cesarica Elizabeta naravnost presenetljivo slikarsko nadarjenost. Ima pa drugo veliko, nepopravljivo napako: nima otrok. Ta ne-dostatek, ki doslej ni motil Puyeve zakonska harmonije, utegne postati usoden za nadaljnjo skupno sožitje mandžutikuo-ikega kraljevskega para. Japonci, ki so posadili Puya na prestol nove države, »1 namreč ne želijo samo cesarja, ampak tudi dinastijo. Zato so japonski svetovalci Puyu nasvetovali, naj se ozre po drugi ženaki, kar je po azijskih nazorih ne le dovoljeno, marveč naravnost obvezno. Pu-yeva žena se je naravno, uprla temu, da bi trpela poleg sebe še drugo žensko, ki bi Jo prej ali slej izrinila s cesarskega prestola. Ellzabetlna mati, starejša, toda zelo energična dama, podpira svojo hčer na celi črti Japonci se seveda ne ozirajo mnogo na to in prigovarjajo cesarju čedalje bolj. naj si Izbere drugo ženo, ki jo bo našel najlažje v kakšni japonski pleme-nitaški rodbini.
Puy je tedaj v največji dilemi, kajti po vesteh z Daljnega vzhoda, zelo ljubi svojo ženo, poleg tega pa nI nič kaj naklonjen zvezi z Japonko. V njem živi tudi tradicija, ki Je zelo nasprotna mešanju kitajskega rodu z japonsko raso. Japonci pa nočejo odnehati in tako upajo, da bodo slednjič le pregovorili Puya, da bo vzel za ženo kakšno japonsko princeso. Baje je že dogovorjeno tozadevno potovanle Puva na Japonsko, odkoder se bo vrnil v prestolnico Hsingking z novo družico in gospodinjo.	_
Pisatelj se oženi s tapieo
Iz Basla poročajo, da se bo oženil v Vil-leneuveu živeči francoski pisatelj Romain Rolland s svojo dolgoletno tajnico, gospo Kudaševo. Nevesta j« ruskega rodu iz Leningrada.
prečitate naslednje vrstice:	_____,. .
Brezžični prenos energije kozmičnih žarkov (s sliko) — Praktična sklopka za cevi (s slikami) — Kako si utreš pot v nauk o elektriki (s slikami) — Priprava, kl Jo je zahteval rastoči promet (s sliko) — Izumitelj avtomobila (s sliko) — Kako »raztezamo« čas (s sliko) — Ventilator za mrzli in topli zrak (s sliko) — Pazi na kovinske predmete.	.. . . . . , Vse to je izšlo v zadnjem času v »Tehnlčpem obzorniku« Ilustrirane tedenske
revije »Življenje ln svet«, ki stane mesečno samo 8 Din.
Legitimisti dvigajo glave
Žita in Oton Habsburški naj prideta najprej na Tirolsko, potem pa na Dunaj
Poročila z Dunaja pravijo, da so jeli legitimisti v zadnjem času razvijati mogočno propagando za povratek Zite Parmske in njenega sinu Otona Habsburškega. Njihov načrt je, naj bi se bivša cesarica in njen sin vrnEa kot zasebnika, in sicer naj bi prišla najprej na Tirolsko. šele po sprejetju nove ustave, ki naj bi vrnila Habs-burgovcem nekdanje pravice, bi se Žita ln Oton primaknila bliže Dunaju. Znani legi-timistični vodja, bivši poslanik dr. Wie»-ner se je tozadevno zadnje dni dogovoril z voditelji Heimwehra_ Razpravljal Je o habsburškem vprašanju. Kaj je sklenil z njimi, je tajno. Toda značilno je, da se dr. Wiesner prav te dni odpravlja v Steeno-kerzeel, kjer bo Otonu poročal o stanju monarhistične misli v Avstriji. Iz vsega tega se lahko sklepa, da pripravljajo legitimisti pojačano akcijo.
Monarhistična vodilna organizacija »Eiserner Ring« Je priredila v nedeljo, 8. aprila na terasi Schwarzenbergovega trga demonstracijo ob 10-letnici smrti Karla Habsburga. Tudi vlada je poslala tja svoje zastopnike, ki jih Je vodil major Fey. Navzoč je bil tudi pravosodni minister Schu-schnigg, kar daje prireditvi še posebno obeležje. Menda ni treba poudarjati, da Je ta sestanek združil predvsem aristokrate, da bo parada še bolj svečana, pa so delegirali zraven tudi uniforme. Mašo Je daroval zadnji tajnik Karla Habsburga, Werk-mann, ki je imel tudi spominski nagovor v tem-le slogu: »Cesar Karol Je mrtev, vendar pa živi, kajti ves svet veruje v poslanstvo Habsburgovcev. Mi vidimo v Habsburžanih uresničenje naših želja ter izpoPnitev avstrijske misije. Nikoli ne opustimo misli, da bo Karlov sin Oton kot ljudski cesar zasedel prestol svojega očeta«
Godba je po tem govoru zaigrala staro himno in druge pesmi iz polpretekle dobe. Po maši je defilirala mimo podkance-larja Feya pred francoskim poslaništvom vojska pod poveljstvom generalnega majorja Fleischerja in generalštabnega majorja Tišljarja.
Skupina monarbiatov pri	nsldfa
čanostth za Rsu-ia. Habsburga aa
Glava je padla...
svoje zločine z življenje«
Ponarejevalci bankovcev in vrednostnih papirjev
Angleška tajna policija Je te dni razkrinkala tolpo, ki js že nad leto dni ponarejala angleške bankovce, državne ln druge vrednostne papirje ter obveznice poljskega državnega posojila ter oškodovala prizadete nad milijon angleških funtov. Po dolgotrajnem iskanju so detektivi ugotovili, da imajo ponarejevalci sedež v Varšavi. Zato se je neki uradnik Sootland Yarda odpeljal naravnost v poljsko prestolnico, kjer je odkril ponarejevalnico ter odredil aretacijo osemnajstorice krivoev.
Ni Še natančno dognano, koliko falad-fikatov so ponarejevalci spravili v promet. Zaenkrat domnevajo, da so falsiflka-torji koncentrirali glavno prizadevanje na borzi, kjer so skušali plasirati ponarejen« papirje. Najbolj so menda prizadeti lastniki obveznic poljskega 7-odstotnega državnega posojila iz 1. 1927., za katerega je dala kapital angleška banka Lazard Brothers. Kupčevanje s temi obveznicami so začasno popolnoma ustavili, da se do-žene, kako daleč segajo zlorabe.
Med aretirane! sta doslej znani lastnik igralnice Majeran, ki je na slabem glasu pri policiji ter ponarejevalec Neumark. Policija je zaplenila v stanovanju aretiranih oseb ogromne množine falsifikatov, kl predstavljajo milijonsko vrednost. Sliši se, da bo Anglija zahtevala od varšavske vlade izročitev vseh krivcev.
„N. W. Journal"
v italijanskih rokah?
Z Dunaja poročajo, da se je neka italijanska družba pogodila z dosedanjim lastništvom »Neues \Viener Journala« glede nakupa lista. Polovico delnic obdrži dosedanji lastnik Lippowitz, ostala polovica nre;de v kst družbe, ki kumrie tudi avstrijsko industrijo (Alpina MontanaV Lastništvo doslei teh več nego značilnih vesti ni deinantiralo.
Morilec Sarret je plačal
V sredo ob pol šestih zjutraj Je na dvorišču jetnišnice v Aixu de Provence sklenil svoje življenje zločinec, nad katerim se Je zgražala vsa francoska Javnost — morilec Sarret. Ta mož, ki je bil rodom iz Trsta, Je imel na vesti tri življenja. Leta 1925. ' je za vdal neki jetični ženski, ki je imela poldrug milijon frankev gotovine. Ta denar je zadišal Sarretu. Kmalu nato mu Je prišel v roke neki duhovnik s pn-ležnico. Oba Je ustrelil, njuni trupli pa vrgel v kopalno kad z žvepleno raztopino, da se je meso do zadnje nitke odluščilo od kosti. Maso je nato zakopal na vrtu svoje vile.
Ne toliko zločini sami na sebi, kakor način, kako Jih je skušal zakriti, so silno ogorčili francosko javnost, ki Je zahtevala za morilca eksemplarično kazen. Sarret, po poklicu advokat, s pravim imenom Sarriani, Je izvršil svoje zločine s sodelovanjem dveh bavarskih Nemk, sester Schmidt, na kateri je hotel zvaliti vfo krivdo. Toda sodišče mu ni nasedlo. Obsodilo je Schmidtovi zaradi sodelovanja, za glavnega krivca pa je spoznalo Sarreta ter ga obsodilo na smrt pod giljotino.
Zvit, kakor je bil, pa Je skušal morilec tudi po procesu še izpodbijati razsodbo. Dosegel Je celo revizijo procesa, kl pa mu nI prinesla nič drugega, kakor za nekaj mesecev podaljšano življenje. Po tej pravdi, kl mu je pokazala, da je zaman vsak odpor proti kazni. Je ime! v Ječi slino nemirno življenje. Ponoči ni spal nikoli, ker se Je bal, da bo v sivem mraku Jutra vsak
V službi mafije Staviskega
trenutek stopil v njegovo ceiloo sodnik ta* mu naznanil, da bo ta dan Justifldra®. Sele ko se je zdanilo, je zaspal, prepričan,
da ga ta dan še ne bo konec.
Na dan obglavljenja Je bil miren. Ko ga je krvnik odvedel poa giljotino, Je dejal, da je žrtev justične pomote. Zadnja nje-gova želja je bila zahteva, naj »e po njegovi smrti še enkrat obnovi proces, da se vsaj njegovim otrokom prihrani sramota, ki je bila dokazana njemu pred »vetom.
Morilec Sarret
ANEKDOTA
pianist Orilnfeld si Je pri nekem prijatelju izposodil zvezek Schillerjevih spisov. Prijatelj ga Je večkrat opominjal, naj m« vme knjigo, ki pa Je ni hotelo biti nazaj. Nekoč je obiskal ta prijatelj Grilnfeldov koncert. Po koncertu se je pridružil pia-nistovemu omizju. Ko ga je Grilnfekl vprašal, kako mu Je bilo všeč, Je dobil v odgovor: »Schumanna, Schuberta in romantike sijajno obvladaš, klasiki pa ti m gredo od rok.«
VSAK DAN ENA
V Mllhouseu blizu francoske meje so našli pri gdčni R e 1 n o v 1, ki jo predstavlja ta slika, za četrt milijona draguljev sleparja Staviskega
Za dobro in slabo volfo
V šoli. >Kaj razumemo pod besedo mučenje. Počivalnik?« — »Pod besedo mučenje razumemo smrt na obroke, gospod učitelj.«
Ruska Velika noč
Listi poročajo, da so potekli letošnji likonočni prazniki v Moskvi dne 7. in 8. aprila z velikimi svečanostmi. Ljudje so z dejanji dokazali, da so v mestih in na deželi še zelo močne stare cerkvene tradicije Čeprav ima Moskva danes komaj eno petino predvojnih cerkva in je bilo na pražnje dni zapovedano delo. so bile cerkve vendar nabito polne. Najbolj zanimivo pa 1e bi'n opazovati, da je bilo med cerkvenimi obiskovalci mnogo mladine.
Komunisti so seveda razvili ravno za praznike mogočno propagando za brez-boštvo Kakšen uspeh so imeli, ni znano. V ostalem je bila Velika noč v Moskvi bela; ulice in strehe Je pokrivala debela plast snega, ld Je napadel ravno tiste dni.
»Teta, kaj ml dal, pa ne bom prevrnil •tatov?«	iTkiens Teou«)
S
Po cross country teku v Zagrebu
Glede dogodkov na zadnjem tekmovanju za državno prvenstvo v cross countryu v Zagrebu smo dobili od delegata ASK Pri-morja g. Sava Sancina daljši članek, iz katerega posnemamo naslednje:
Vodstvo, ki je bilo za izvedbo tega kompliciranega tekmovanja na neprimernem terenu nepripravno, je v drugi polovici tekmovanja izgubilo živce. Tekmovalci niso bili informirani, koliko rund 30 pretekli. Uradni funkcionarji saveza so po nepotrebnem še povečali nervoznost s tem, <<* so razglašali prejudicirane uspehe. Eden vodilnih funkcionarjev se je spozabil tako daleč, da je dejansko napadel izven tekališča stoječega gledalca in oficielnega delegata.
Kar se tiče dvoboja med Kuevsom in Bručanom pravi g. Sancin: Na zadnjih 20 metrih v borbi Krevsa in Bručana je Ga-beršek, ki je tekel na de3ni strani Krevsa in ki ni bil v kontaktu z Bručanom in ga ludi ni mogel ovirati, dajal nepotreben tempo Krevsu. Gaberšek je bil v zadregi, ker * mu je bilo onemogočeno pravočasno izogniti se mestu, ki je določeno za cilj. Gaberšek je stekel skozi cilj, kjer ga je občinstvo napadlo. On je docela nepravilno reagiral ter bil izključen s tekmovanja. šele potem, ko sta že Krevs in takoj za njim Bručan popolnoma pravilno prispela na cilj, je Gaberškov incident, torej šele tekom nadaljevanja preko cilja, povzročil zmedo, kar se je popolnoma nepravilno izkoristilo glede vprašanja zmage Krevsa. Temu je sledil nelogični in pro-tipravilni sklep vodstva tekmovanja, ki je diskvalificiralo ne samo Gaberška, temveč celo zmagovalca Krevsa in celotno ekipo ASK Primerja.
Pri tem je treba omeniti še to. V svojem govoru je predsednik saveza opravičeval sklep glede diskvalifikacije celotnega moštva Primorja in očital pomanjkanje fair playa posameznikom. Izrazil pa je svoje obžalovanje, da je divni atlet Krevs, ki se je tako športno in gentleman-sko boril, prišel ob svojo zasluženo zmago. Nekateri poročevalci listov pa so smatrali za svojo dolžnost, da so karakteri-zirali Krevsa kot nesportnega borca, čeprav so na lastna ušesa slišali govor predsednika saveza.
Organizacija prireditve je bila po krivdi saveza taka, da je razumljivo, da so se zgodile nepravilnosti. Ali ne pomeni pomanjkanje fair playa, da se zaradi po-greške enega tekmovalca diskvalificirajo vsi ostali tekmovalci, njegovi klubski tovariši, ki niso ničesar zakrivili, da se pa na drugi strani pripusti k odločanju o tem vprašanju funkcionar, ki je dejansko napadel vodstvo te ekipe? Sodniški zbor je pokazal svojo nesposobnost, ki se vidi iz naslednjih ugotovitev: Na igrišču je bil uradno razglašen tale rezultat: 1. Ilirija 12 točk, 2. Maraton, Zagreb 42, 3. Concordia 44, 4. Maraton, Maribor 45, 5. železničar 71, 6. Jugoslavija 86. Dva dni kasneje pa je bil neuradno objavljen naslednji vrstni red: 1. Ilirija 12, 2. Maraton, Maribor 39. 3. Concordia 45, 4. Maraton, Zagreb 45, 5 Železničar 75, 6. Jugoslavija 83. Enkrat Je terej mariborski Maraton na drugem, enkrat pa na četrtem mestu. Edino pri zmagovalcu Iliriji je bilo teoretično in praktično nemogoče zmotiti se v seštevanju krogov in doseženih placementov. te to dejstvo jasno izraža ne samo izenačenost ilirijanske ekipe, temveč tudi su-perioznost posameznikov in celotne ekipe, nad ostalimi.
Športna stran letošnjega cross countrya se da definirati takole: letošnji državni prvak Ilirija je pokazal velik napredek vsakega posameznega tekača in celotne ekipe. Dosedanji državni prvak Primorje je približno obdržal svojo pozicijo glede doseženih placementov. Od njegovih tekačev se je kvalitativno izboljšal samo Krevs, dočim ostali niso niti od daleč dosegli povprečne forme. Od novih moči se je afirmiral in pokazal lep stil samo Ogrin. ki je zaradi pogreške sodnijskega zbora bil postavljen na 23. mesto, dejansko pa je dosegel 10. mesto. Mariborčani so imeli svoje glavne sile v Grmovšku, Struclju in Podpečanu. Dočim sta prva dva pokazala dobro formo, je Podpečan znatno popustil. Zagrebški klubi so poleg že znanih in sedaj vodilnih atletov Stanislava in šindelarja poslali v borbo nekaj novincev, od katerih sta Doršič in čavifl pokazala velik talent.
Kljub napredku naše lahke atletike na dolgih progah opažamo vsako leto, da dosedanji način tekmovanja za državno prvenstvo v cross countryu v zaprtem prostoru zelo ovira stalni napredek, ker se tekmovanje ne more izvesti brezhibno. Zato nazaj v naravo s cross country tekmovanji, kjer se ne bodo tekmovalcem delale krivice in kjer bo vsak lahko dosegel ono mesto, ki ga po svoji sposobnosti zasluži.
O R T
ja. Vsak pTenagel prehod je združen z žrtvami, ki se izražajo zaradi prevelikega napora energije tudi v delnem, toda le začasnem zastoju normalne delavnosti. Le uvidevnosti in požrtvovalnosti pravih sportnikov-idealistov, katerim leži na srcu pospeševanje in podpiranje Bporta, se posreči premagati tudi v takih časih vse ovire in dvigniti »port na viftjo stopnjo popolnosti in vzgajati prave sportnike-idealiste. MZSP je tudi mnogo storil sa propagando tujskega prometa v severnem delu naše banovine. Zaradi tega je užival MZSP moralno, kakor tudi gmotno podporo naših meroaajnih činiteljev ji ljubiteljev zimskega športa. Posebna zahvala gre banu dr. Marušiču, mariborski mestni občini in njenemu županu dr. Li-poldu, okrajnima glavarjema dr. Seneko-viču in Makarju, Tujsko-prometni zvezi v Mariboru ter Združenju trgovcev za mesto Maribor. Program v pretekli sezoni je izvedel MZSP ln tudi njegovi člani, kakor je bil v začetku sezone objavljen z izdajo posebnega prospekta. G. Parma je zaključil svoje poročilo z željo, da bi se MZSP, ki predstavlja danes v severnem delu dravske banovine najkrepkejšo športno organizacijo, razvijal še naprej in dvignil športni in tujskoprometni sloves naših krajev.
Sledilo Je poročilo tajnika g. Berganta. V podsavezu je včlanjenih 25 klubov, v poslovnem letu 1933-34 sta izstopila, oziroma bila črtana 2 člana, na novo P* »o pristopili S člani. Vsi člani, oziroma društva imajo skupno verificiranih 308 članov. MZSP je v svrho popularizacije zimskega športa priredil 2 preuavanji. V lastni režiji je izvedel več prireditev, ki pa navzlic izredno požrtvovalnemu delu odbornikov niso prinesle moralnemu uspehu odgovarjajočega uspeha. Veliko krivde na teim je pripisovati večkrat izredno neugodnim snežnim razmeram, ki niso dovolile, da bi v velikem Btilu projektirane tekme za prvenstvo podsaveza in dravske banovine izvedli v okolici Maribora. V propagandni namen je MZSP izdal lično propagandno revijo. MZSP Je izvedel v tekoči sezoni izpite za sodnike teka na daljavo. Kvaliteta tekmovalcev se je v tej sezoni poslabšala. Mnogo Je krivo to, da Je več izvrstnih tekmovalcev zapustilo Maribor ter se prijavilo za druge klube. Opaža pa se velik napredek v slalomu, dočim v skokih ni bilo priložnosti za trening zaradi slabih snežnih razmer.
Blagajniško poročilo Izkazuje 272.481.S1 Din denarnega prometa. Kljub Izpadli skakalni tekmi je bil denarni promet večji kot lani, kar je pripisati večji delav-' nosti tako članov kot MZSP. Cisto premoženje MZSP znaša 20.808 Din.
V imenu nadzornega odbora je nato g-Inž. Mis predlagal razrešnico staremu odboru s pohvalo, kar je bilo tudi soglasno sprejeto.
Iz tehničnega poročila Je razvidno, da je MZSP skrbel tudi za tehnični napredek posameznih tekmovalcev in je izposloval tečaj pod vodstvom saveznega trenerja Karla Marxa. Zal odiziv od strani klubov ni bil tak, kakor bi bilo potrebno. Splošnih tekem je bilo med sezono 15, od katerih je 3 izvedel MZSP sam, 12 pa klubi. Razveljavljene so bile v celoti 4 tekme, delno pa ena. Tekmovalo Je na vseh tekmah 562 tekmovalcev.
Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova upava: predsednik Miloš Gnus (MSK), odborniki: dr. Rosina (SPD Ma-ribor), dr. Jehart (SPD), Kralj (SPD), Bol-tavzer (SPD), Vetrih (MSK), ForstnerH! (MSK), Golubovič, Simončič, Bergant, ka-petan Vrbavec (vsi Maribor), poročnik Crlenjak, Korbar (UROIR), Fišer, Gladnik (Železničar), Aljančič, Kramberger, Kem-perle (Maraton), Evlert (Rapid) in gdč. Zora Bakovnikova. V nadzorni odbor so bili izvoljeni; dr. Jančič, dT. Staimol in dr. Kočec, v razsodišče pa dr. Stor, dr. Ravnik, dr. Skapin, dr. Planinšek, dr. Dev in ravnatelj Rodošek.
Pri raznoterostih Je bil sa službeno glasilo določen mariborski »Večernik«. Spregovorili so še gg. dr. Senekovič, podžupan Golouh, inž. šlajmer, dr. Jančič, Zorzut in drugi. Predsednik Tujsko-prometne zveze dr. Jančič je v svojem govoru zlasti podčrtal velike zasluge predsednika MZSP g. Parme za uspešno delo MZSP. V imenu odbora MZSP se je poslovil od odhajaj> čega predsednika g- Parme podpredsednik MZSP g. Aljančič. Obravnavalo »e je več internih zadev o bodočem delu MZSP ln o povzdigu tujskega prometa, nakar je g. Gnus po 3-urnem zborovanju zaključil občni zbor.
Cbcial zbor mariborskega zimsko-sportnega podsaveza
Preteklo nedeljo je imel Mariborski zimsko športni podsavez svoj V. redni letni občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik MZSP g. Bruno Parma. Pozdravil je številne delegate v MZSP včlanjenih klubov in društev, posebno pa zastopnika Dana okrajnega glavarja g. dr. Senekovi-ča, zastopnika mariborske mestne občine podžupana g. Golouha, predsednika Tujsko-prometne zveze upokojenega prvega državnega pravdnika g. dr. Jančiča, zastopnika poveljnika mesta g. kapetana Vr-bavca, zastopnika Osrednjega odbora SPD ravnatelja g. dr. Tominška, predsednika mariborske podružnice SPD g. inž. Šlaj-merja, ravnatelja kopališča Rogaška Slatina g. inž. Ditriha, ter zastopnike dTU-gih korporacij. Z občnega zbora so bile poslane pozdravne brzojavke ministru ia telesno vzgojo g. dr. Hanžeku, banu dr. Marušiču in JZSS. Nato je g. Parma podal predsedniško poročilo. Dejal je, da je .vtZSP po petih uspešnih sezonah svojega obstoja kljub neugodnim razmeram tudi v preteklem letu uspešno vršil svojo nalogo. čvrsta organizacija članstva je mnogo pripomogla, da se je športni program . Izvedel, kakor je bil zamišljen. Jasno pa je. da se pri tolikem razmahu zimskega športa, kakor se kaže pri nas v zadnjih letih, pojavi tudi nekaka stagnaci-
Tenk na Iliriji. Vpisovanje ie vrii vsak dan od 13. do 14. v kavarni »Evropi«. Z igranjem »e je že pričelo in »e igralca naprošajo, da • prijavami ne odlašajo. V soboto bodo igrišča pripravljena in se vrii zato vpisovanje od 14. dalje na igrišču. Igrišča bodo letos skrbno urejena in negovana, preuredila »e bo tudi garderoba ter skib«-lo za vsestransko udobnost in zadovoljni V športnem pogledu ae nam obeta letos prav pe&ter program. 2* maja ae prično turnirji moštev, sredi maja pa bomo imeli velik turnir za prvenstvo dravske banovine, kjer bo nastopila vsa elita nafcih ju^oskv-venskih igralcev.
ASK Primorje (nogometna sekcij«). Danes naj bodo ob 18.30 na igrišču: Starec, Jug, Bertoncelj, Zemljak, Slamift, BoncelJ, Baum, Jež, Prevolnik Calearl, Pepček, Zemljič, Stamberger, Pupo, Hasl. Vsi ostali igralci naj pridejo na trening ob 15. Ligino moštvo igra ob 17.30 trening tekmo.
2SK Hermes. Danes v gostilni pr! Kočarju seja kolesarske sekcije. Ker stojimo
edno pred dirko, vabimo vse odbor-5, pos« * no udeleže.
epoare ike, pi
isebno g. Maverja, da se seja sigur-
SK Grafika. Sestanek igraloev ln seja upravnega odbora danes ob 19.
SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 20. •eatanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Na sestanku »e bo določilo moštvo za nedeljsko prvenstveno tekmo. V petek trening od 14. naprej na igrišču Primorja. Po treningu ob 19.30 kratka odboroma seja. Vsi odborniki točno in gotovo. Občni »bor kluba bo začetkom drugega meseca.
SK Mars. Danes oh 17. tren4ng-tekma
na Igrišču Primorja. Igralci morajo dvigniti opremo v lokalu med 12. m 14.
SK Reka (Table-tenls). Treningi bodo odslej v telovadnici šole na Viču, m s^er v ponedeljek, četrtek in soboto od 18. do 22. Igra »e v telovadnih čevljih. Zaradi bližajočega se dravskega prvenstva se pričnejo treningi že danes. V soboto ob 20. članski sestanek istotam.
Sokolstvo
Iz poljskega Sokolstva
Po ustanovitvi Praškega Sokola 1S62. je pričela sokolska misel polagoma prodirati tudi na poljski vzhod ter je bilo osnovano prvo poljsko sokolsko društvo leta 1S67 v Lvovu, torej v avstrijskem delu tedaj med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo razdeljene Poljske. Niti ruska- vlada, te manj pa nem&ka nista dovolili sokolovanja. Kasneje je tudi Nemčija spoznala, da »e ne bo dalo probujajočemu se poljskemu narodu kljubovati ter je dovolila, da se Ja 1. 1884 ustanovilo v Inovraclavi prvo sokolsko društvo na tleh Velike Poljske. Soaolska misel pa je seveda objela le mnogo prej srca in duše Poljakov v Velikopoljski, Po-morjanskem in Gornji šleziji, zato so sledili kaj kmalu zgledu inovraelavskih bratov. Nemški režim je sicer skušal zadušiti neljubi mu sokolsko nacionalni pofcret, toda svobodoljubnost Poljakov je premagala vse ovire ln preganjanja. Ko pa se je pričela 1. 1918. lomiti na francoskih poljanah moč nemškega orožja, »o v krvavih bojih dosegli velikopoljski in pomorjanski Sokoli osvoboditev svojih pokrajin izpod nemškega jarma ter združitev v skupno poljsko domovino.
Bilo je zopet Sokolstvo, ki ja netilo v dušah poljskih bratov, trpečih v robstvu, ogenj svetega navdušenja za narod ln nesrečno domovino ter je tako polagoma izvršilo duhovni prerod poljskih mas na za-padni meji sedanje Poljske. Zato bo sokolski izlet v Poznanju velika manifestacija polstoletnega dela za narod in državo.
Nogomet na dežefl
Jeseniško Bratstvo je imelo v nedeljo o gosteh drugo garnituro ljubljanske Ilirije. Ljubljančani so zmagali a 7:0 (3:0). Ilirija je topot zaigrala tako, kakor je na Jesenicah še niso videli. Najboljša formacija je bila obramba. Pa tudi napad ni zaostajal. _ Domače moštvo pa je izven forme.
Manjka mu predvsem kondicija. 8e najbolj zanesljiv je bil vratar, ki pa se je moral boriti proti odličnemu napadu nasprotnika. Upamo, da bo Bratstvo kmalu doseglo zopet svojo jesensko formo ter potrdilo sloves najboljšega provincialnega moštva. — Pripomnimo se, da Je B moštvo Ilirije v petih letošnjih tekmah zabilo 47, a dobilo le 9 golov, in to v borbi se najboljšimi provincialnimi moštvi.
V nedeljo je gostovalo v Trbovljah kombinirano moštvo Primorja proti moštvu Doberne. Gostje so pokazali na slabem, razmočenem terenu Jako lepo in fair igro, a tudi moštvo Doberne je igralo zelo požrtvovalno, xar dokazuje rezultat 4:8 (3:0) za goste. Zelo pohvalno so se gostje izražali o napadu in obrambi domačinov, dočim jih je vratar naravnost presenečal. Po igri so obljubili, da se kmalu poprime-jo z Doberno na domačem terenu v LJubljani. — Popoldne je igral Amater prvenstveno tekmo s Retjem z rezultatom 0:0. Tekma, ki je bila v početku lepa ln zanimiva, se je proti koncu spremenila v splošni pretep med igrači samimi, kakor tudi med igrači in gledalci. Skrajni čas je že, da odgovorni činitelji z vso energijo zatrejo takšen način nogometa, ako hočejo v bodoče imeti pri teh prireditvah aploh Se kaj gledalcev.
Službeno lz LNP. Danes oh 20. seja
kov prostorih LNP. Točno!
Darila, ki si jih Je osvojila lahkoatletska sekcija SK Ilirije v cross country tekih v letošnjem letu, so razstavljena v trgovini »Astra« na Aleksandrovi cesti.
Drobne vesti Iz slovanskega sokolstva.
Na starostovo mesto najstarejšega plzenj-skega sokolskega društva Sokol I. Ja bil izvoljen br. dr. J. Petak, sin bivšega župana ▼ Planju, poznanega delavca dr. Pe-taka. Nekaj praških društev je letos prvikrat imelo glavne skupščine v lastnem domu, med njimi VIScgrad in pa Košlfe, kjer so lansko leto dovršili vsa dela na stavbi. To se tudi pozna, saj Je Število vseh telovadečih znatno naraslo. Prav tako beleži društvo Smihov I. lepe uspehe in porast telovadečih. Društvo Tfebič na MoravBkem si Je ustanovilo hokejsko moštvo na ledu ter se po enoletni pripravi spoprijelo * raznimi hokejskimi klubi v tekmi. Uspehe Je doseglo prav lepe, saj ima v svojih vrstah brate, ki so se oprijeli te Igre z vso vnemo in vztrajnostjo. Za starosto podbelogorske župe v Pragi Je bil ponovno izvoljen dosedanji starosta br. Karel Svarc, za načelnika br. šverma, za tajnika br. Kepi. Sokol v Londonu je v zadnjih mesecih razvil znatno delavnost. I« 6 do 8 telovadcev, ki so telovadili še pred nekaj meseci, se je sedaj število dvignilo na 18, pridružil pa se Je zboru članov tudi 24 članic močan ženski oddelek. Društvo ima precej orodja, svojo knjižnico ter goji tudi vse vrste Iger.
Sokol Ljubljana ID. priredi v sredo 18. t. m. ob 20. v društveni telovadnici ob Tyrševi cesti prosvetni večer s predavanjem. Predavatelj g. dr. Arnošt Brilej bo govoril o Bolgarski, njenih florah in naravnih lepotah. Predavanje bo združeno s predvajanjem skioptičnih slik m posnetkov najzanimivejših krajev in mest Bolgarije. Bratsko članstvo, naraščaj in deco pozivamo, da se predavanja polnoštevilno udeleže.
*
Drobiž. V Bolgariji »o v Sofiji imeli pred kratkim zborovanje telovadni učitelji srednjih Bol, ki se ga Je udeležil poleg predsednika Junakov Lazova tudi vrhovni nadzornik telesne vzgoje Tanev. Na zboru sta bili tudi dve znanstveni predavanji. Fredaednik društva je A. Drumov. — Dnevno telovadno uro so uvedli v vseh šolah Nemčije. — čeikoslovaBko Orlov-stvo, ki je v zadnjih letih imelo težke ne-prilike na Slovaškem, se je odločilo, da izvede tamkaj novo župoo organizacijo. — Amerika ne bo poslala svojih borcev na mednarodne telovadne tekme v Budimpešti, češ, da Ji primanjkuje denarnih sredstev ln da jim ni po godu tekmovalni način in red, ker morajo vsi borci obvladati poleg orodne telovadbe tudi prosto telovadbo. Tako vsestransko dobrih tekmovalcev pa vsa Amerika nima, kar je pač posledica popolnoma drugačne telesne vzgoje kakor v evropskih telovadnih ndrnie-njih. — Na prihodnjih zletih francoskih gimnastov, ki se prirejajo še vedno vsako leto, bo nastopala tudi deca, kar dosedaj ni bilo običajno. Pač pa Je bil že stavljen tak predlog predsedništvu Unije, ki ga je v načelu že sprejelo. Seveda gre pri tem samo za nastop otrok, ki so v dosežni bližini zletnega mesta, kakor prireja tndi Sokolstvo nastope dec samo iz bližnjih krajev. Nastopanju deee ee pripisuje velik vzgojni in propagandni pomen. — V Indiji so si tudi že osnovali telovadne Bole. V Kalkuti in Bombaju posluje že nekaj let po en telesno vzgojni zavod, saj pa Je YMCA, znano ameriško udruženje, ustanovilo Be tretjo iolo v Madrasu, ki Je namenjena mladini v Indiji.
Mednarodna ženska telovadna iveca je pravkar izdala razpored svojih četrtih svetovnih iger. ki jih namerava prirediti letos od 9. do 11. avgusta v Londonu. V ta namen bo služil veliki stadion White city. ki je po svoji razsežnosti in smotreni urejenosti kakor nalašč pripraven za vršitev večjih prireditev Na njem je prostora za 80.000 gledalcev. Sodniški zbor iger bo sestavljen iz zastopnikov vseh v Ženski telovadni federaciji včlanjenih organizacij.
Prtglas Turnerjev v Mednarodno telo-v-adno zvesto. Mednarodne telovadne tekme Mednarodne telovadne zveze, ki se bodo letos vršile v Budimpešti, so povzročile tudi med nemškimi turnerji pokret, ki stremi za tem, da se tudi oni udeleže tekmovalne telovadbe članov in članic v MTZ spojenih telovadnih organizacij. Ker pa nemško Turnerstvo prav za prav za prav še ni član MTZ, je bilo sklenjeno, da se tekmovalna vrsta brez ozira na to dejstvo pripravlja, vodstvo nemške zveze pa bo forslralo sprejem v MTZ, da s tem omogoči že letos reprezentančni vrsti udeležbo. Skoraj ni dvoma, da bodo tudi Nemci sprejeti, saj so bili celo Madžari, ki bodo letos že imeli doma prvikrat mednarodne telovadne tekme.
Is življenja na dežel?
Iz Tržiča
6— Plat, ki s« je vdrl izpod Blejske ceste v Bistrico tako, da visi Blejska cesta sedaj takorekoč v zraku, se bo po komisijskem ogledu na stroške banovine odstranil in cesta »varovala s celim venoem škarp in opor. Voda je odnesla že precej prsti in kamenja s seboj, vendar je struga Se danes komaj 3 metre široka in dela Bistrica nad plazom velik tolmun. V primeru kake povodnji bo v strugi ležeča masa plazu odtok vode zelo ovirala in zato je nujno potrebno, da se takoj odstrani prst in skalovje iz struge. Stroški so preračunani na več ko 100.000 Din in bo to delo na drugi strani prišlo v prid tržiškim brezposelnim delavcem.
Iz R^naika
ka— Kamniška »Lira« stopa v drugo pol-
stoletje svojega uspešnega delovanja kot prvo slovensko pevsko društvo. Po uspeli proslavi 50 letnice nam »Lira« sedaj pripravlja nov koncert narodnih in umetnih pesmi, ki bo brez dvoma vzbudil veliko pozornost
Iz Trbovelj
Občni zbor občinske organtaMJlJa J. N. S. v Trbovljah bo v soboto 14. t. m. ob 10. v dvorani Forte. Vstop je dovoljen samo proti povabilu ali pa proti članski izkaznici, ki jo dobe dani, ako Ja Be niso prejeli, pri vhodu, kjer se bodo vpisovali tudi novi dani.
Iz Pttsia
j— 50 letal jubilej prvega denarnega zavoda v Ptuju. V nedeljo oo praznovala ptujska Posojilnica 501etnioo ustanovitve. Vršil se bo slavnosten občni zbor, po katerem se bodo zborovalci poklonili n* pokopališču umrlim načelnikom in odbornikom. Pri tej priliki bo tudi vzidanje spominske plošče v hiši prvega načelnika in ustanovitelja pokojnega dr. Franja Jurtele.
j— Po pomoti ga je udaril s sekiro, v
Zasavska cesta m brezposelni
Trbovlje, 10. aprila Gradnja zasavske ceste je postala vprašanje, ki ga prizadeti kraji nikdar več ne bodo pustili z dnevnega reda. K nuinl rešitvi nas silijo gospodarske in socialne prilike. Predvsem socialne! V prizadetih krajih živi na tisoče brezposelnih ljudi, samcev in družin, ki jim manjka najnujnejših sredstev za preživljanje. Imamo na tisoč« brezposelnih mladih ljudi, ki Di danes 5e radi delali. Ali bodo hoteli, odnosno Se mogli delati pozneje, je drugo vprašanje, o katerem naj razmišljajo sociologi, psihologi pa tudi juristi, ki bodo imeli brez-dvomno v bodočnosti največ dela z ljudmi, ki se bodo iz delavolinih izpremenili v delomržneže.
O vsem tem se je razpravljalo v soboto v Litiji na seji akcijskega odbora za zasavsko cesto, ki je napravil sklep, da se hoče za uresničenje projekta boriti z vsemi silami do zmage. Niso to nobene kaprice, pač pa jih k temu sili nujna potreba tako gospodarska kakor socialna Na tej seji se je razpravljalo o tehničnem in finančnem pogledu gradnje. Težave niso nepremostljive. Treba je le dobre volje merodajnih činiteljev. V tehničnem pogledu so načrti izdelani do vseh podrobnosti V finančnem pogledu se je pokazalo. da imamo domače finančnike, ki bi plasirali kapital v grad: njo ceste pod najugodnejšimi pogoji in bi se letne anuitete z lahkoto krile s prispevki države, banovine in prizadetih sreskih odborov in občin. Na neumestno kritiko »Avtomobilista« je najbolje odgovorila de-putacija brezposelnih ki se je predstavila odboru z resolucijo, ki jo prinašamo brez komentarja«
»Tisoči brezposelnih Zasavja v obupu pred negotovostjo, kako v bodoče preskrbimo naše družine, prosimo vse merodajne činitelje, da nam preskrbe dela in z nJim potrebnega zaslužka. Z največjim zaupanjem gledamo na Vas. ki se trudite omiliti bedo in brezposelnost z javnimi deli, oso-bito z gradnjo zasavske ceste. Znano nam je, de nekateri činitelji, ki hočejo biti zastopniki ljudskih mas, ovirajo vaše delo. Odločno odklanjamo te in obsojamo njihovo zadržanje. Ogorčeni smo nad dopisom Avtomobilskega kluba sekcija Ljubljana in Maribor, priobčenim dne 15. marca 1934, v katerem se navaja: »Ce gre samo za to, da se z graditvijo zasavske ceste zaposle brezštevilni brezposelni v tamkajšnjih premogovnih revirjih, so vsi navedeni argumenti brezpredmetni.« — Kakor v rudarskih revirjih, isto tako je nujno potrebna zaposlitev tudi v drugih industrijskih središčih Zasavja. Gospodje Avtomobil-kega kluba gotovo niso nikdar okusili lakote in gledali lačnih obrazov svojih rodnih otrok. Se je zdravo naše telo in žilave naše roke, ki bi rade koristile narodu in državi. Dajte nam dela! Z delom si hočemo zaslužiti kruh zase in za naše najdražje — bedno lačno deco. Le država, ki ima široko maso zdravega, zadovoljnega in hvaležnega naroda, stoji na trdnih temeljih. Sveta nam je država — domovina z vrhovnim zapovednikom Nj. Vel kraljem Aleksandrom 1. na čelu, katere nedotakljivost hočemo braniti vsak hip, zato pa prosimo in zahtevamo: Dajte nam dela. dajte nam kruha za nas in za našo bedno deco! Nudi se prilika, ko se ponuja kapital da se zgradi zasavska cesta, pri kateri bi se lahko zaposlili tisoči brezposelnih vsega Zasavja, kakor tudi velik del dravske banovine. Država z lahkoto zmore odplačilo stroškov te gradnje. Naši zastopniki ste. zato upamo, da vztrajate na začrtani poti, dokler ne dosežete zaželienega cilja ter s tem odre^ te bede in pogina obupajoče delavske mase, za kar Vam ostanemo hvaležni do smrti, vdani kralju in domovini. Tisoči brezposelnih iz Zasavja.«
ptujsko bolnišnico so pripeljali 53 letnega prevžitkarja Bratušo Jožefa iz Markovcev,
ki je izpovedal, da je šel ponoči na stra-
nišče. Ropot je slišal v hiši njegov sorod nik. ki je mislil, da »o vdrli v hišo tatovi. Sel je za njim in ker ga v temi ni spoznal, ga je udaril s sekiro po desnici ter hudo poškodoval.
j— Nasadi sadnega drevja ob banovm-skih cestah. Sreski cestni odbor v Ptuju je bil nabavil 300 drevesc bobovca in štajerskih moštnic, ki jih zdaj sadi ob bano-vinskih cestah. Nov nasad bo na banovin-ski cesti Slov. Bistrica — Hajdina — Ptuj, na ostalih cestah pa se bodo stari nasadi izpopolnili.
j_ Pogreb žrtve požara v Markovcih. V
torek so spremili iz ptujske javne bolnišnice žrtev požara v Markovcih, 26 letnega Janeza Ljubca, na domače pokopališče k Sv. Marku. Na čelu sprevoda je šla godba domačih gasilcev, nato četa gasilcev iz Markovcev, za krsto pa so stopali sorodniki in številno prebivalstvo iz Markovccv. Naj bo rajnemu lahka domača zemlja!
KOROŠKA BELA — JAVORNIK. Z zadovoljstvom beležimo vest, da se je tudi pri nas razširilo zanimanje za ustanovitev Jadranske straže, ki je v našem obmejnem kotu zelo dobrodošla. Pred nedavnim časom je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki je zbral okoli sebe že nad 80 somišljenikov. De pa prične društvo čim prej delovati in ker število narodno-zavednega članstva prav zadovoljivo narašča, se bo vršil ustanovni občni zbor društva JS za Koroško Belo — Javornik dne 13. t m. ob 19. v osnovni šoli na Koroški Beti, k kateremu vabimo vse prijatelje in somišljenike. Na občnem zboru bo predava! delegat iz Ljubljane o pomenu in cilju JS, nakar še posebno opozarjamo.
BLED. Občinska organizacija JNS priredi v nedeljo 5. t. m. ob 3.30 shod v hotelu »Lovcu«. Poročal bo sreski poslanec in minister Ivan Mohorič o gospodarskem in političnem položaju.
ZAVR.C. Za vzdrževanje prometne zveze levega brega Drave z desnim ima sreski cestni odbor v Ptuju v obratu svoj brod. Zaradi previsokih vzdrževalnih stroškov in ker je brod v slabem stanju, je sreski cestni odbor obrat začasno ustavil, a je spet sklenil, da se bo obratovanje vršilo še nadalje, dokler se ne bo dosegel sporazum s prizadetimi občinami glede prispevnega zneska za vzdrževanje.
R a d f o
Četrtek. 12. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Ca«, plošče. — 18: O človeku (dr. Skerl). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Pogovor s poslušalci. — 20: Komorni trio: Ornik Francka, g. Šivic, Menardi Pia. — Kuplet* poja Danilo Bučar. — 21.30: Samospevi 2dč. Vande Ziherl. — 22: C as, poročila, lahka glasba.
Petek, lt. aprila.
LJUBLJANA 11: **>leka ura: O le«pota.h zapadne Indiji? (inž. Lupša). — 12.15: Plošč^ — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošč.?.
—	18: Reproduciran orkestralen koncert narodnih pesmi — 18.30: Predavanje ZKD.
—	19: Francožfina. — 19.30: Izlerti za nedeljo (dr. Andrejka). — 20: Prenos iz Zagr*-ba. — 22: Cas. poročila, lahka glasba.
BEOGRAD 17: Orkester. _ 17.30: Narodne pesmi. — 19: PlošSe. — 20: Pr»os koncerta iz Zaireba — 22: Ciganska kapela. _ 22.50: Plošoe. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20: Večer Vatroelava Li-sinskega. — 31: Koncertni večer. — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.20: Prenos iz Brna. — 20: »Prodana neveetac. — BRNO 19.20: Tekma jazz orkestrov. — 20: Prenos op?re iz Prace. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Lahka in plesna elasba. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.15: Klavirski koncert — 19: Lahka eodba orkestra.
—	20.40: Spevoigra. — 22.25: Koncert na ploščah. — BERLIN 21.10: Koncert nordijske glasbe. _ 22.20: Lahka in plesna mur.i-ka. _ KONIGSBERG 19: Kabaret. - 21.06: Bariton in ork«*er. — 22.30: Koncrrt oper-neea orkestra. — MOHLACKER 19: Komor-na glasba. — 21.05: Koncert kakor v Ko-nicsbergiu — 22.45:. Plošče. - 24: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske oesmi s cieansko sodbo. — 19.30: F*renos Verdijeve ooer-t »Don Cadoe«. — 23.20: Ci-eanska godba. — RIM 16: Komorni koncert _ 20.45: Večer lahke glasbe. — 22.20: Nadaljevanje koncerta.
L lt|	25
Krinka proti krinki
Roman
»Čeprav sem bila zmerom sama, mi je bilo vendar v zabavo, da sem se po nekajkrat na dan preoblekla. Pravkar sem bila dela nase popoldansko obleko in stopila pred zrcalo, ko sem začula za seboj šum, zaradi katerega bi se bila ozrla, da nisem videla v zrcalu pred seboj nečesa, kar me je silno osupilo.
Zrcalo visi baš nasproti vrat moje kabine, in vrata se popolnoma odražajo v njem. Vrata kabine so bila ves čas potovanja trdno zaklenjena, in nikoli jih nisem rabila ne jaz ne kdo drugI Stregli so mi skozi kabino št. 12, ki ima spojna vrata v mojo kabino. Le-ta so bila doslej edini dohod v mojo kabino, ki je res služil svojemu namenu.
Zdaj sem pa videla v zrcalu nekaj, kar me je najprej osupilo, nato p-i navdalo z grozo. Vrata, ki so bila dotlej trdno zaklenjena, so se za peti odprla. A vstopil ni nihče, in vrata so se spet zaprla. Razločno sem slišala, kako je skočil zapah ključavnice v svoj ležaj.
Stekla sem k vratom. Bila so zaklenjena, in nič ni kazalo, da bi jih bil pravkar kdo odklepal.
Očividno so me biii čuti prevarili.
Morda je bilo krivo zibanje ladje ali pomanjkanje čistega zraka, ki sem ga v svojem radovoljnem zaporu pogrešala, ali pa tudi to, da sem bila kadila nad svoio navado... vsekako k šlo za slepilo. Nič drugega ni moglo biti...
Tako sem sc- potolažila in spet stopila pred zrcalo, s trdim na-
menom, da začnem brzdati svojo kadilsko strast A zdajci sem
vnovič začula nekakšen šum za seboj.
Obrana sem se... kabina je bila prazna. Nikogar ni bilo videti, in tudi šum je bil utihnil. Slišala sem le svojo razburjeno kri, ki mi je bučaia po ušes.h.
Prevara!... Prevara!... je za vpilo v meni... Razburjena ad... morje s svojim šumom in pljuskanjem valov te vodi za nos. Odprla sem linico in nastavila obraz vetru in morski peni.
To-me je pomirilo; spet sem hotela kreniti k vratom.
Pa nisem prišla do njih. Mahoma sem začutila v boku neznosno bolečino, in črni oblaki se zgrnili name...
Ko sem se spet zavedela, sem zagledala stewarda, ki se je sklanjal nad menoj. Ob pogledu na njegove krvave roke sem vnovič omedlela.
Več ne vem!«
Vrnil sem Youngu poročilo. Youngove oči so mi Se vedno prežeče zrle v obraz. Nezadovoljen je bil videti, zakaa v čelo se mu je bila zarezala strma guba. Nehote sem se nasmehnil:
»Bog mi je priča, Mr. Young, še nikoli nisem bral bolj čudne zgodbe...«
»In kaj menite ...?«
»Dvomim, da bi vas moglo to poročilo kar tako zlepa prepričati. Gospodična je bila najbrže hipno zmedena od strahu, ki ga je bila prebila... kaj pa mislite, po takem zagonetnem napadu!«
»Prav imate. Vaša logika ie vredna občudovanja. A vprašal sem dr. Jeffersa, ladijskega zdravnika.«
»In...?«
»Ta pravi, da ne pozna človeka, ki bi bil bolj jasnih misli od naše ranjenke. Tudi name je napravila gospodična najbolj-ši vtis. V
njenem pripovedovanju m čutiti niti najmanjšega razburjenja. Nobene histerije, ki bi bila po tolikem strahu vendarle samoumeven pojav. Zdi se mr, da je gospodična obdarjena z nenavadndm pogumom.«
»In ukradli Ji niso ničesar? Saj ni, da bi morala biti kaka posebna dragocenost. Morda kak papir, kako pismo ak kaj podobnega.«
»Prav ničesar ne — kakor sama pravi.«
»In res nič ne sluti? Niti senčice suma nima?«
»Vsa stvar ji je popolna uganka!«
»Nihče ni slišal strela?«
»Niti ona sama ne!...«
»To je bogme čudno!«
»Kaj ne?«
»In kako se je govorica o dogodku raznesla med potniki?«
Ta mah so postale Youngove oči spet ostre in grozeče. Smehljaj mu je zdajci izginil z ustnic, in dve gubi sta se mu zadolbli v obraz. Podoben je bil dogi, ki duha sovražnika.
»To morda ni tako zagonetno, kakor je videti,« je dejal. »Zdi se mi, da ima to razširjanje govoric globlji pomen. Pomen, ki bi utegnil biti za vso ladjo strašna grožnja. Toda v morilčevi računski nalogi je slejkoprej neznanka, ki jo podcenjuje.«
»Katera neki?«
»Ta neznanka sem Jaz!«
Udržal sem nasmeh in odvrnil:
»To je pa res zanimivo, Mr. Young... Ak imata kako Morda bi mi jo hoteli zaupati?«
Young je stisnil pest in udaril v zrak, kakor da bl hotel zadeti nevidnega sovražnika.
»•Domnevam, da je morilec sam raztrosil govorico.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davna za vsaR oglas tn enRratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, bi iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« T|2n * „ w
odgovor, priložite UM j« ▼ znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
Sanic
ilustrirana slovenska revija
„žlvlfenje iss svet"
vam nudi
tedensko pouka in zabave
v besedi in sliki
za t

Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5
Strojnika
zs parno žago, z enim ia-remnik-om, iščem za Liko. Ponudbe na imsIot: M:Ian Držič, drvotrSac, Ojfulin.
10665-1
Kuharico
za č-:-! dan iščem. Naslov r oglasnem oddelku Jutra 10684-1
Polirja
is visoke zgradbe, sprel-
mem. Ponudbe z navedbo prejšnjega službovanj« n» oglae. oddelek »Jutra« pofl mačko »Poli«-«. 106S5-1
Gospodično
k dvema otrok<n-ma epreV irpic. Z znanjem nemSčin« predno:.. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 10&96-1
Mlajša uradnica
s trg. šolo, veSča strojepisja in stenografije, dobi takoj nameščeni«. Oferte pod »Stalno mesto, Ljubljana« n« oglasni oddelek »Jutra«.	10709-1
Beseda 1 Oln. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Vajenca
poltenih staršev, ia kleparsko stroko sprejme Wo«t-n-er, Moste, Zaloške cesta št.. Si.	10683-1-1
eSeseda I Din davett l Din ca Slfro ali dajanje na »lova 5 Din NaJrnanj&J zneseS 17 Din
Tražim za tambur. glasbu
Mučmioe od 15—17 godili*, iepe, »a dobrim glasom, ea roditeljskim odo-brenjem, tli oskrbu i platu Ponudbe moli Marice Ka sumovid, kapelniea, Sarajevo 5, Stanlčka ul. -2/111.
10622-1
Prvovrstne pletilje
t večletno prakso sprejmem takoj za stalno, btotam
sprejmem tudi učenko Naslov t očesnem oddelku »Jur.ra«.	1054S 1
Predilnega mojstra
za volnene izdelke, doma-čisd ali tujega državljana t trajnim dovoljenjem z zaposlen je. HSie tovarne suk-na v dravski banovinS za ta.kojSen nastop. Ponudbe n« og'aen- oddelek Jutra po-d »St. 193-1«. 10674-1
Onduleria
prvovrstnega tudi t postrežbi gospodov, vojaščine prostega, sprejmem. Le izredno dobre moči naj pošljejo ponudbe pod šifro ®S'«lna, dobra shičba« na osr!asni oddelek »Jutra«.
10667-1
Ljuba Jurkovič:
(Ilustriral V. Mazi)
52
Neko soboto popoldne, ko nI bilo iole, »ta šla Lili in šarik daleč iz mesta na iz-prehod. Hodila sta Po ledenih dolinah in gorah ter občudovala lepoto večnega ledu. Zašla sta tak0 daleč, da sta zgrešila pot in nista več znala domov. Klicala sta na pomoč in dolgo blodila po ledenem skalovju.
ieseda 1 Din davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krajevnega
zastopnika
r Ljubljani, z« dobro vpeljane kemične izdelke, potrebne vsakemu gospodinjstvu, sprejme ketn. tovarna Velik zasilužek. V poštev pridejo samo prvovrstne sile z dolgoletno prakso. Ponudbe na Publieitas, Zagreb, pod br. 36.909.
Pouk
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro &11 dajanje na
■slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 Din
Nemško
govoriti in teorijo »e hitro vsi nanče po mojo najbolj-ii metodi. Informacije od 12. do 4. — Otroci tudi v skupinah. — K. Ljutova. Salendrov* *1. itev. 411.
10710-4
Prodanih
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje d» slova i Din. Najmanjši
znesek 17 Din
Norveško ribje olje
najfinejie, »vel«, vedno t zalogi. Naročila točno proti povzetja- Picoold, TyrSe<va (Dunajska) cesta ite v. 6.
»466
Premog jn drva
ter ka.rboparketi: Franc SlovSa, Kolegijska ul. 19. tei. S9-S4.	100
Zidne opeke
m*M format, 50.000 komadov ugodno prodom. Ponudbe na oglasni* oddelek »Jutra« pod iifro »Opeka« 10675-6
Raket za tenis
poceni proda Levrič, Levstikova ulica 25/11. Ogledati med 2. in S. popoldne 10682-6
Stara vrata in okna
poceni naprodaj v Vegovi
ulici St. 10/1.
10671-6
Radio
Beseda 1 Din. davek 2 Din z& Slfro ali dajanje na slova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Din.
Ingelen
eedieuneevni, z okvirno anteno — in anodm aparat
Philips
iH-odno naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« »od »Injjelen«.
10693-0
Službe išče
Beseda 50 para. davek i Din. za Slfro ali da-lanje naslova 3Din. Naj-cnanjs znesek 12 Din
Mladenič
kavelj« zmožen, zdrav io močan, ki govori tudi nemško, išče kakršnokoli službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Rad delam«.	10679-2
Mlad prikrojevalec
ki j« dovršil eno največjih krojnih akademij v Hanov-ru v Nemčiji, išče službo vsestransko naobraženege prikrojevaloa moške, dam-tke in uniformske garderobe ter ve£č najmodernejše reklame in aranžira-nja. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru t>o<i »Nastopi takoj«. 10718-2
Prodajalka
kavcij« z.možna; i&če »luž bo v mestu ata na deželi. Ponudbe na pod ni i. Jutra v Mariboru pod »Specerija« 10719-2*
Službo sluge
aH kaj eličnega išče pošten mlad fant. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Primem za vse«.
10658 2
Brivski pomočnik
dobro izurjen v mo&ki postrežbi, striženju bubi ga-vic in nekoliko vešč ondu-liranja, ki govori tudi nekoliko nemško, išče stalno službo. Nastopi lahko 17. t. m. Ivan Bart, Slovenj-gnadec, Cankarjeva ullra.
10669-2
Službo šoferja
iščem. Imam dolgoletno prekso in sem samostojen v vseh popravilih. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dolgoleten«.
10002-2
Primerno zaposlitev
k«>t »"strežnica ali za po-sprav janj« pisarniških so-o ijče 191etno pridno dekle, vajeno vseh de!. Ponudbe na oglasni oddelek Jut.ra pod »Pridna 19«. 10707-^
Starejša kuharica
želi mesto k manjši rodbini aLi orožniški m^nzi. Naslov: Antonija Skoberne — PetroTČe št. 11 pri Celin.	10717-2
Ikvto^iTioio^
iieeecia i Din. davek i Um za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
3 motoma kolesa
prodam ia. vsako sprejemljivo ceno, event. tudi na knjižic«. 260 Peugeot, SoO F. N., 260 Puch. Erjavec, Stična, kolodvor. 10691-10
Avtomobili
Citroen, š-estcilinderski, 5-sedežna limuzina;
Chevrolet, štirici'.indweki, petsedeien, odprt;
Fi*i 503. petsedežen, od-p.-t;
De Sotto, ieetciilinAsrski, petsedeien, odprt;
Chevrolet, pol tov orni, 8-cilinderski, za^rt:
Chevrolet, š-estcilinderski — tovorni;
Vsi v nelo dobrem stanju naprodaj v Slomškovi ul. St. 6.	10689-10
Oakland
petsedeino limuzino, rel-o dobro ohranjeno prodam ali zamenjam za dvosed«-žen voz. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Resno«.	10721-10
m
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Žensko kolo
dobro ohra njeno, eli »d k upi-m. Prodam pa nove
citre
Dopise na naslov: Josip Kenda, £agorj«. 10660-11
Kolesa
tovarniško nova razprodaje Elektrofonska družba z o. i.. Krekov trg štev. '.0,11 10690-11
Beseda 1 Din davek 2 Din
za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Fotograf, stojalo
s.a fotoaparat 18 X 24, kupim za atelje — nadalje
povečevalni aparat
za plošče, o*zi.r. filme 19 X 12. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 10624-7
Starinski pas
uhane, brošo, svileno ter vtolneno ruto k narodni noši, kupim po ugodni ceni aamo od privatnika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutre«.	10700-7
Turbino
dobro ohranjena. M 8.00 m padca in eca 90 se«. I vode, kupim. Ponudbe t navedbo cene ln tipe na naslov: Aljenčič Franc, k on c. mestni tesarski moj-»ter, Celje. Vodnikova 1.
10532-7
Kapital
Beseda t Din davek 2 Din za Slfro &lt dajanje aa slova S Din. Najmanl&J znesek 17 Din
10.000 Din posojila
išče državni uradnik na 30 obpoikov, proti sigurnemu jemstvu. — Ponudbe pod »Dobre obresti 88« na ogl. oddelek »Jutra«. 10688-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana,
Gledališka 13. 10701-16
Beseda 1 Din davek 2 Din za Šifro aH dajanje na ilova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dn
V najem oddam hišo
5 sob, kuhinja, gospodarsko poslopje, vrt, njiva, nekaj sadnega drevja, 10 minut od postaje Poljčan« pri Mariboru, za skupno najemnico 290 Din mesečno. Ponudbe tia E. Desnica, Maribor-Košaki, Melj-ski hrib 71.	10520-20
Manjšo hišico
* vrtom, prodam ali oddam v najem. Od visk« cerkve 15 minut. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .Hišica SOO«.	10720-20
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2Dtn. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
Supnj« po najvišjih eeeah
CERNE — juveiir
Ljubljana, Wolfov« ulica 3.
Lokali
Beseda 1 Din davek 2 Din
za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanlš)
znesek 17 Din Z« avgust oddam pritHi-ne
poslovne prostore in stanovanje
pripravno za pisarne, zdravnika, event. prodajalne. — Kr. Petra trg 3. 1071*-1»
Stanovanje
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Stanovanje
ei»o- »'i dvosobno, * vsemi pritiklinemi oddam s 1. majem v Moitah, Pojeta pot £9.	10670-21
Dvosob. stanovanje
lepo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 10694-21
Beseda SO par davek 2 Din
za Slfro aH dajanje na *!ova 3 Olr Nh 'manJSt snesek 13 Din
Opremljeno sobo
oddam e 1- majem g^epodu na Pol lanskem nasipu 8.
10677-23
Solnčno sobo
s poseb. vbodom ia električno razsvetljavo, bliau Tabora oddani. Naslov v oglasnega oddelkn »Jutra« 10577-23
Sobico
t posebnim vbodom oddam
Ogledati med L ia l ar« Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10567-22
Mesečno sobo
v eentra mest« oddam. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.	10678-88
Opremljeno sobo
separiraao, oddam koncem Miklošičeve cest«. Naslov v oglasne« oddelku Jutra 10673-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno tn	mirno. 7
minut od glavne	pošt« oddam ea 2S0 Din. Gradašk«
it. 8	10687-23
Sobo
» posebnim v bodo« takoj ■vidam za 250 Din. Leopoldi na Strnad, Za»>;ak 7/1.
10706-23
Opremljeno sobo
čSeto in separirano oddam solidnemu gospodu ali gospodični v libertjovi ulici »t. IR (pri gorenjskem ko-lodvorui.	10705-23
Sobo
Čtoto, srečno in 8 e i a • opremljen« takoj oddam mirni dami ali gospodu. — Na ©rled med 1. in 2. uro v Livarski ulici «ev. 5.
10702-23
Sobico
i (lomač/o hrano aH Kr« oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 10706-23
Lepo sobo
v eentru mesta odda« 1 ali 2 osebama. Ogledati samo med 12.30 in 14. uro. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	10697-28
Opremljeno sobo
za dve oeeM, « brano aH
hret oddam * 15. aprilom v Morski oli« itev. 6.
10718-58
Sobo za 2 osebi
oddam aH sprejmem »o-itanovtloe. Miklošičeva e. št. 22/m »t. 35. 107-22-28
m
Beseda 50 par, davek 9 Din, za šifro ali dajanj« naslova 5 Die. Najmanjši znesek 12 Din.
Akademfli
išče sobo v centru, i elektriko, souporabo kopalnice, pranjem peri!« ia zajtrkom Ponudbe danes pod šifro »Akademik« n« oglasni oddelek »Jutra«. 10704-23,'«
Glasbila
Beseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro &11 dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Klavir •
dobro ohran.ien, lep močan glas, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10696-29
Klavir
kr«t«k, črn, e krasnim glasom, železne konstrukcije, zelo poceni naprodaj na Poljanski cesti št. 54. vrata 19.	10716-29
Starejšim osebam revmatične bolečine
zagrenjujejo stare dni. Vsem, ki trpite na bolečinah v kosteh, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu priporočamo masažo.
Za masažo je dobra
masaža z algo vas krepi, alga je za stare
ljudi prava blagodat alga se dobiva povsod.
R. S. Br. 18-1.1T/S8
M
Dopisi
Beseda 2 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Din.
»U«
Pridem, v petek čakam ob
določeni uri n« določenem mestu. Srečko. 10661-34
Trst — Venezia
Iskren« hvala. — Čakam ob 8. pred Evropo. Pridi. Več mogoče i« ustmeno. PKredrave.	10678-34
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2 Din zrn »Uro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Slike za legitimacije
Izdeluj« najhitreje fotograf Hibier Bugon. Ljubljen«. Sv. Petra cesta itev. 25. Telefon 3911.	»-30
Milostiva
Vai krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. Rot. Mestni trg 5, LJublJa na. Obenem Istega tekom poletja za polovično ceno popravi ln modernizira. Plačljivo Sele Jeseni pri prevzemu.
123-30
Živali
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanj znesek 17 Dtn.
Nemško dogo
8 leta starega p s«, lepo iraSčen, zelo poceni oddam — Vprašati pri biinici v Beethovnovi »lici it. 6.
30711-27
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajan}« na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motorje
na fetosmerni tok, rabljene, a popolnoma dobro ohranjen«, od 3—SI KW prodamo. Ponudbe n« Pu-blicitas, Zagreb, pod broj 37.154.	10543-29
Pogrezljiv stroj
lep, • 5 predali, Ka ogled v trgovini Ivan
Jax in sin, Ljnbljan«. Go-spoeretsk« i.	10680-29
2 ženska
šivalna stroja
stara, bicikelj, otroSki voziček in radio-« parat kupim. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Cena«.	10T14-29
Dražbe
Beseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek V< Din.
Na javni dražbi
dn« »4. «pri1« 1934 ob 8. uri pri sreskem sodiSču v
Sp'itu se proda stanovanjska hiš« v Splitu. V hiSi j« urejen« miza rek« delavnic«. Hiša j« cenjen« n« Din 237.120, najnižji po-nudek Din 118.560, zemljišče cenjeno n« Din 1 «3.957 rajoiiji ponudek 09.340.97 Din. Potrebna glavnica t« nakup Din 110.000.
10781-82
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. NaJm&nJSl znesek 17 Din.
GOLA2
EKSTRAKT
je za vse tn za vsako
priliko
»Ekstrakt družba«
Ljubljana Gosposvetska 8
Uspeh
za
uspehom
2anje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« malega oglasnika!
Repertoar
če w> Vai« noj« občutljiv«, č« Vas žulji bodejo, grizejo in pečejo dodajte vodi Sal-trat Rodell, dokler ne dobi videz mleka. Ko pomočite noge v to mlečno kopeli, se bo izločil kisik, ki je nosilec zdravilnih »oli, prodrl bo v znojnice, zdra-več in umirjajoč kožo in kožno tki ro. Žulji Vas ne bodo več grizli in pekli. Krvni obtok bo popolnoma obnovljen in občutili »e boste prijetno in zadovoljno. Žulji se bodo omehčali v veliki meri, da jih bo mogoče popolnoma odstraniti s korenino vred. Odrgnjena mesta se bodo zacelila, otekline pa bodo splahnele. Lahko boste nosili čevlje za celo Številko manjše kakor poprej.
Saltrat Rodell se prodaja povsod v strokovnih prodajalnah z našim jamstvom. Njegova cena je žela zmerna
ŽULJI
DRAMA.
Zadetek ob 20. Četrtek, 12.: Bratce Karamaaorl. Četrt«*, Petek, 13.: Zaprlo.
Sobota, 14.: Kulturna prlredtter v črvi mlaki. Izvin. Globoko tniŽaoe ema* od 5 do 14 Din. Nedelja. 15. ob 16.: INRI. Lt^cl Okoboko znižane oe/>* od 6 do 20 Dtfn,. — Ob 20.: Zaprto ((fostoran)« ▼ fijuantu^u pri Kranju).
Ponedeljek, 16.: Koncert Justudorenekeg« pevefc^a druitva ia Zemuna. leve*. OPERA. Zadetek ob SO. Četrtek, 12. t Poljska krt. C. Petek, 13.: Baletni večer ftanor b*fte% Nerodnega trledalilia v Bftosrrftd'!. laerea. Znižane cene. Sobota, 14. ob 15.: Rusalka Iarv«®. Dijaffca predstava. Globoke zniž&tv* oene od B do 15 Din.
★
Baletni večer r operi V petek dne 1JL t
m. bo r operi baletni večer, katerega l»-raja prima balerina beograjske opere sa. M. Olenina ter člana Vasiljeva ln žnkov-skt. Spored je naslednji: 1. Chopin: Valček, izvajata Vasiljera tn Zukovski; 1. Chopin: Creseendo, isvaja Olenina; I. Tajčevič: Arnayt6ka, Izvaja Zukovaki; 4. Čajkovski: Ruski p!e«. isvaja Vasiljeva; 8. Binlčki: Argentinski ples. isvajata Olenina ln žukovskl; 6. Ružički; Indijski plea, tavajata Olenina ln Vasiljeva. Po odmoru »ledi drugi del, ki Ima naslednje točke: 7. Delibes: Le Paht, isvajata Vasiljeva In Zukovski; 10. Bkerjabin: Pr«lndlJ, brraje Ja Olenina; f. Bayer: Variacije, isvaja 2ukov»kl; 10. Skerbijan: PrelndiJ, t*raja Vasiljeva; 11. Bizet: Španski ples, izvajata Olenina in Zukovski; 11 Hristič: Jugoslovansko kolo, izvajajo Olenina, Vasiljeva ln Zukovski. Vse plesne točke spremlja operni orkester. Baletni večer Je izve® abonmaja, cene znižane.
Dvofakova epe" >Ra«Iki* ee eprteori v soboto ofo 15. kot dijaška prerkrtarR v okviru predstav čeSkega tedna. >Rusa9ce< y> najbolje Dvofakovo operno 4elo, izredne nrazikaln? vrednosti. Veljajo globoko uniža-ne cene od 5 do 15 Din, Na dijaško predstavo že prav posebno opozarjamo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 14.: Dama na slabem ziaeu. Nedeija, 15.: Dacia na^ ekbem
»Dama mi slabem glasa*, bmefcia
m zabavna veseloigra, se ponavlja v Šentjakobskem gledaliSču v soboto dne 14. in nedeljo 15. t. m. ob 20.15 Veseloigra je vrstno naStudirana in te pri pranijeri lepo uspela. Vsi posuta i ki so se pri predstavi od srca nasmejali. Glavne vloge igrajo ga. Er-vina Wrischer-P«trovčifeva, g. Košak in g. Karus. Režijo vodi g. Miran PetrovSič. Ker sta bili ob i dosedanji predstavi razprodani in je bil pri večerni blagajni velik naval, prosimo cenjeno občinstvo, da si že v pred-prodaji kupi vstopnice. Predprodaja •vstopnic od sobote dalje od 10. do 12. kt od 15. do 17. ter eno uro pred predstavo.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20. Četrtek, 12.: Zaprto.
Petek, 13.: Akademija mladih tnt*»k-tualcev.
Sobota, 14.: Hokuspokua. Premiera.
VRTNE SOLNČNIKE
fedetaje: BELA FETTMANN
Zagreb, Maairvkova e. 9.
Prevzem« tudi prevleke. — Zahtevajte
brezplačni Hostrov«-rti cenik!	1S1
ODDAM
za takoj ali za 1. maj sledeče prostore na prometni cesti v mestu:
1 velik lokal s skladiščem, pripraven zlasti za mesarja, 1 manjši lokal, 1 veliko fiupo s hlevom, kolarno in dvoriščem, dvosobno stanovanje in dve veliki sobi.
ZAJC LOJZE, komercijalna pisarna, Ljubljana, Gledališka ulica 7.	3817
o i ejujt uavonn Kavi jen Udajs 6a konzorcij »Jutra« AdoU KibmHai Narudno tiskarno d. d. Hoi uakarnarja Franc Jesene*. Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani