Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 11 / Leto 79 / 14. marec 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU ŽALEC, ROGAŠKA SLATINA, CELJE Str. 8 Str. 2 CELJE PRIL OGA SPORED David Urankar in Andrej Brglez Z Avtomobilnostjo v pestro avtomobilsko pomlad SPORED TV AKTUAL ŠT. 11 14. MAREC 2024 PET. 15. 3. SOB. 16. 3. NED. 17. 3. PON. 18. 3. TOR. 19. 3. SRE. 20. 3. ČET. 21. 3. Skrito v raju: Po snemanju zadnjih prizorov neurje porušilo velik del Paradisa Javno opravičilo na televiziji Luka Basi Str. 12-13 NAŠA TEMA Str. 22-23 Foto: Andraž Purg Str. 3 Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn: Njegova vrata niso nikoli zaprta Kje so nekdanje znane blagovne znamke? Kako do zdravstvenih informacij v domovih za starejše? »Svojci stanovalcev domov za starejše v več krajih po Sloveniji se v obdobju zdravniške stavke ne morejo pravočasno posvetovati z domskim zdravnikom in pridobiti informacij o zdravstvenem stanju svojih bližnjih. Posamezni zdravniki prav tako ne izdajajo zdravniških potrdil ali druge dokumentacije, ki jo stanovalci in svojci potrebujejo, recimo za oddajo vlog za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo,« so sporočili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Preverili smo, kako je v domovih za starejše na Celjskem. 1,7 milijona za brezplačna izobraževanja odraslih Prenovljena strategija razvoja turizma INTERVJU Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn: Njegova vrata niso zaprta Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 1 1, 14. marec 2024 AKTUALNO ZADETKI »Svojci stanovalcev domov za starejše v več krajih po Sloveniji se v obdobju zdravniške stavke ne mo- rejo pravočasno posvetovati z domskim zdravnikom in pridobiti informacij o zdravstvenem stanju svojih bližnjih. Posamezni zdravniki prav tako ne izdajajo zdravniških potrdil ali druge dokumentacije, ki jo sta- novalci in svojci potrebujejo, recimo za oddajo vlog za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo,« so sporo- čili iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Preverili smo, kako je v domovih za starejše na Celjskem. SIMONA ŠOLINIČ Otežen dostop do zdravnikov v domovih za starejše v času zdravniške stavke Kako do zdravstvenih informacij v domovih za starejše? V skupnosti sicer navajajo, da jih je več domov opozori- lo, da se nanje obračajo svojci stanovalcev, ki so v času zdrav- niške stavke naleteli na težave pri komunikaciji z zdravniki, saj jim ti ne zagotavljajo infor- macij o zdravstvenem stanju njihovih bližnjih in različnih zdravstvenih potrdil. Tako pravi sekretar skupnosti Denis Sahernik: »Žal domovi svoj- cem pri teh težavah ne morejo pomagati, saj sta organizacija in izvajanje zdravniške oskr- be v domovih za starejše v pristojnosti zdravstvenih za- vodov. Že dlje časa opozarja- mo na nezadostno dostopnost zdravniške oskrbe v domovih, zato vse odgovorne pozivamo, naj preprečijo, da bi zaradi stavkovnih dejavnosti prišlo do še dodatnega poslabšanja razmer. Skupnost socialnih zavodov zato ministrstvo za zdravje in zdravstvene zavode, ki so odgovorni za organizaci- jo zdravniške službe v domo- vih, poziva, naj zagotovijo, da stavkovne dejavnosti ne bodo dodatno prizadele starejših, ki so ranljiva skupina. Kaj pravijo v domovih? Nekaterim domovom za sta- rejše na Celjskem smo poslali vprašanja, ki se nanašajo na omenjeno problematiko, ki jo skupnost izpostavlja. Vsi pra- vijo, da večjih težav pri njih ni. »V našem domu imamo kon- cesionarja zdravnika in trenu- tno nimamo težav. Delo zdrav- nika, podajanje informacij in obravnave potekajo nemoteno. Imeli smo nekaj odpovedanih pregledov v Splošni bolnišnici Celje, o čemer smo bili pra- vočasno obveščeni, prav tako smo prejeli že nove datume za odpovedane preglede,« pravi Bojana Mazil Šolinc, direktori- ca Doma ob Savinji Celje. Pou- darja, da ne drži, da informacij o zdravstvenem stanju oskrbo- valcev svojci ne bi mogli dobiti, prav tako ni težav z izdajanjem napotnic, receptov za zdravila ali medicinskotehnične pripo- močke. Tudi če oskrbovanci potrebujejo nujno medicinsko pomoč, jo dobijo, ker urgentni center deluje nemoteno. Doda- ja, da je tudi delovni čas dom- skega zdravnika enak kot pred zdravniško stavko. Tudi v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah z organi- zacijo zdravniške oskrbe za stanovalce v času stavke zaen- krat nimajo težav. »Zdravstveni dom Šmarje redno izvaja svoj program. Imamo pa kljub temu nekaj izzivov, ker se je konec leta končalo pogodbeno sode- lovanje z zdravnikom, ki je vo- dil domsko ambulanto. Trenu- tno še vedno nimamo stalnega zdravnika. Tako se v proces zdravljenja vključujejo različni zdravniki, kar za spremljanje naših stanovalcev zagotovo ni optimalno. Zavedamo se kadrovskih izzivov, vendar si želimo, da bi čim prej dobili stalnega zdravnika,« pojasnju- je direktorica doma Gordana Drimel. Dodaja, da se trenu- tno še ne pojavljajo težave, da svojci ne bi mogli dobiti infor- macij o stanju starejših. »Svoj- ci informacije dobijo osebno v času delovanja ambulante ali po telefonu. Zdravniki se zelo trudijo in so odzivni. Tudi ure- janje zdravstvene dokumen- tacije je nemoteno. »Zdravnik je v domu prisoten v enakem obsegu kot pred stavko. Ka- kšne bodo zadeve ob zaostritvi stavke, je težko napovedovati. Razpored dela zdravnikov za ta mesec je izdelan, tako upa- mo, da bomo tudi v prihodnje zdravniško oskrbo nudili brez težav,« še dodaja Drimelova. Primer dobre prakse Iz Doma starejših Laško so nam sporočili, da ima ta kon- cesijo za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti, na podlagi katere ima zaposleno zdravnico splošne medicine. »To je primer dobre prakse in ena naših prednosti. Zdrav- nica je v domu prisotna vsak delovni dan in je ob dogovor- jenem času tudi redno na voljo za informacije svojcem. Naši stanovalci in svojci tako nima- jo težav zaradi splošne stavke zdravnikov. V času stavke tudi nismo zaznali težav v primeru potrebe po nujni medicinski pomoči,« pravi vodja progra- ma oskrbe starejših v Therma- ni Laško Janja Podkoritnik Kamenšek. Da se v nobenem domu, ki spada pod okrilje družbe Deos, ne srečujejo s težavami zaradi stavke zdrav- nikov, je dejala tudi direktorica Deosa Tanja Godec: »Vsi naši zdravniki delo opravljajo redno in vestno, saj imajo opravka z ranljivo skupino, ki posledic stavke ne sme čutiti. Prav tako ne zaznavamo težav z nujno medicinsko pomočjo.« Enako so nam odgovorili iz Doma upokojencev Franca Salamona Prebold, kjer je domski zdrav- nik prisoten v enakem obsegu kot pred stavko. Senecura: »Gre za sistemski problem« Težave opažajo v Skupini Senecura, v okviru katere je po Sloveniji več domov za sta- rejše. »Trditve Skupnosti soci- alnih zavodov Slovenije glede komunikacije svojcev oskrbo- vancev z domskimi zdravniki so pravilne, a jih odgovorni udeleženci ne upoštevajo. Težav z dostopnostjo infor- macij domskih zdravnikov je namreč veliko in to ne samo v času stavke. Nezadovoljstvo svojcev in stanovalcev potem rešujemo vodstva domov za starejše občane, čeprav je te informacije dolžan podajati zdravnik, nosilec zdravstvene dejavnosti, za kar mora biti dostopen osebno, po telefonu ali e-pošti,« so nam sporočili. Dodajajo, da v svojih domo- vih opažajo, da so vedno bile velike zahteve po dostopnosti zdravnikov, a gre za sistemski problem, ki ga svojci in stano- valci pogostokrat ne poznajo oziroma ne razumejo. »Domo- vi za starejše namreč nimamo vpliva oziroma ne odločamo glede izbire zdravnikov. Ka- dar javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti splošnega zdravnika za potrebe domov, mora občina razpisati javni razpis, na katerega se lahko prijavijo koncesionarji. Domo- vi za starejše v tem postopku ne sodelujejo in nimajo mo- žnosti izbire koncesionarja. Velikokrat se na razpis prijavi samo en koncesionar, z njim ZZZS in občina nato skleneta pogodbo, ki je veljavna 15 let. Dom je pri tem dolžan zagoto- viti samo prostore, kjer izbra- na ambulanta deluje. Splošne ambulante so nato dolžne or- ganizirati obiske oz. stike za pogovore s svojci. Prav tako so dolžne izvajati nekatere druge storitve, za katere dobijo pla- čilo ZZZS,« še pojasnjujejo v skupini Senecura. Srebrna nit: »Etičnost pod vprašajem« Na stavko zdravnikov so se odzvali tudi v združenju Srebrna nit, kjer pravijo, da je skrajni čas za presojo etič- nosti stavke z vidika kodeksa zdravniške etike: »Dnevno se soočamo s hudimi stiskami in kršenjem pravic bolnikov, med njimi je tudi mnogo starejših ljudi, za katere se v Srebrni niti – združenju za dostojno starost še posebej zavzemamo. Zdravniška stav- ka, v kateri so stranska žrtev bolniki in ki si prizadeva za osebne koristi zdravnikov, po- trebuje etično presojo z vidika kodeksa zdravniške etike, saj gre za odgovornost zdravni- štva do bolnikov. V 4. členu kodeksa je o tem zapisano, da ›zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi‹. 67 . člen kodeksa zavezuje vse zdravnike v Sloveniji, zdrav- niška zbornica pa je dolžna ukrepati proti zdravnikom, ki kršijo določila kodeksa.« Sre- brna nit je zato na Zdravniško zbornico Slovenije naslovila poziv, naj nemudoma sproži preiskavo etičnosti zdravniške stavke. »Krepitev človekovega dostojanstva se začne z okoljem, kjer posameznik biva. Pred 15 leti so bile stene svetlo modre, notra- njost prostorov je spo- minjala na psihiatrično bolnišnico. V zadnjih letih smo obnovili popolnoma vse.« Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje »S pripravo monografi je sem se želel kraju oddolži- ti za nešteto lepih trenut- kov v objemu čudovite narave in mogočnih vrhov. Med raziskovanjem sem pridobil nova spoznanja, za katera upam, da bodo našim zanamcem v poduk in večen spomin.« Matej Hohkraut, avtor mo- nografi je o Zidanem Mostu »Vsak človek ima svojo ljubezen v življenju in mora delati, kar mu je všeč. Nikoli na nikogar ne pritiskam. Sploh ne na otroke. Pustim, da se otrok sam najde.« Mihajlo Perić, umetnik sli- kanja na svilo »Na vrhu sva bila nagra- jena s skorajšnjim brez- vetrjem in z živo žarečim sončnim zahodom. Bilo nama je jasno, da sva se znašla v trenutku, ki ga redko doživimo.« Luka Krajnc, celjski alpi- nist, ki je s kolegom preple- zal novo smer v Patagoniji »Vsaka duša se oglasi na način, ki nam je blizu. Ne gre le za bela peresa. Ko duša zapusti fi zični svet, ima svojo identiteto. Ob tem prehodu ni več vezana ne na materialne stvari ne na čas ali prostor. Ostane- jo ji spomini na življenje.« Tjaša Budaji, duhovna uči- teljica in medij 18 2 18 4 14 5 16 2 V celjskem Domu ob Savinji pravijo, da težav zaradi zdravniške stavke nimajo. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 1 1, 14. marec 2024 AKTUALNO Pripravljena strategija razvoja celjskega turizma Oživitev jezera, gondola na grad, potniški terminal in ureditev Turške mačke Priprava projektov za zasebne naložbe v nastanitve, kot so na primer še kakšen hotel vsaj s 50 sobami, umestitev kampa ali glampinga ob Šmartinsko je- zero, celostni strateški načrt razvoja in upravljanja celjskega gradu in preučitev možnosti za spremem- bo Celjske koče v kolesarski hotel. To je samo nekaj ključnih točk iz osnutka strategije turizma v Celju v naslednjih letih. Osnutek je objavljen na spletni strani občine, javnost se do njega lahko s komentarji, predlogi opredeli do 21. marca. SIMONA ŠOLINIČ Pregled kaže, da je osnutek usmerjen tudi v nove oblike turizma, ki so povezane z di- gitalizacijo in s privabljanjem mladih v knežje mesto, pred- vsem pa družin. V dokumentu je omenjeno, da so že pri pri- pravi strategije turistični ponu- dniki izpostavili pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti sre- dnjega in višjega kakovostnega razreda, ki so prilagojene za razvoj posameznih področij turizma, predvsem poslovno/ kongresnega in sejemskega ter športnega turizma. Ravno zato je želja v Celju, da bi bilo za- sebnih nastanitev več. »Razvoj hotelske ponudbe je v prete- klih letih zastal tako po številu ležišč kot tudi po storitvah. Za nadaljnji razvoj Celje potrebu- je hotel s štirimi zvezdicam z več kot 50 posteljami. Hotel mora biti ustrezno prilagojen za ciljni skupini poslovnih in športnih gostov,« je zapisano v strategiji. Pomanjkanje sodelovanja Pripravljavci strategije ome- njajo, da je analiza preteklega delovanja pokazala premalo rednega sodelovanja med ključnimi udeleženci ter po- Katere so ključne točke? Med ključnimi točkami ra- zvoja turizma v Celju v priho- dnjih letih naj bi bil premik v razvoju in trženju produktov, ki prinašajo nočitve in celo- letno zasedenost nastanitev. »Kultura je generator dnev- nih obiskov Celja, nima pa še pomembnega vpliva na zase- denost nastanitev. Treba bo tudi dvigniti konkurenčnost znamenitosti v Celju, razviti dobro ponudbo v več jezikih,« omenja strategija. Dokument načrtuje dodatno oživitev me- stnega jedra, še večje vključe- vanje podjetnikov v turizem ter preoblikovanje zavoda za kulturne prireditve in turi- zem v sodobno destinacijsko menedžmentsko organizaci- jo z razvojno, s promocijsko in prodajno nalogo. Celje naj bi v prihodnosti zavzelo bolj dejavno vlogo kot središče turizma savinjske regije in še bolj okrepilo trajnostni razvoj in trajnostno mobilnost ter di- gitalizacijo na področju turiz- ma. Nekatere od optimističnih napovedi strategije so tudi, da bi do konca leta 2029 knežje mesto doseglo rast turističnih nočitev za 30 odstotkov in da bi povečali povprečno dnevno porabo turista za 3 odstotke na letni ravni. Foto: Andraž Purg Število turističnih prihodov v Celje se je v zadnjem desetletju povečalo za 1,3-krat, kar je pod slovenskim povprečjem. Obseg nočitev se je dvignil s 45.706 leta 2012 na 67.780 leta 2022. Povprečna doba bivanja v mestni občini Celje se je v desetih letih podaljšala z 2,1 v letu 2012 na 2,4 dneva v letu 2022. V poletni sezoni (junij, julij, avgust) je bilo leta 2022 ustvarjenih 39 odstotkov vseh nočitev. Število obiskovalcev Starega gradu je znova podobno kot pred pandemijo. Stari grad Celje je v letu 2022 obiskalo 73.174 obiskovalcev. Največ iz Slovenije, sledijo Madžari, Italijani in Nemci, ki so predstavljali približno 10 odstotkov vseh obiskovalcev. Leta 2022 je v mestni občini Celje na področju gostinstva in turizma delovalo 183 poslovnih subjektov, ki so zagotavljali 665 delovnih mest. Panoga je ustvarila 59,4 milijona evrov prihodkov. 2022 je za delovanje in program zagotovila 1,1 milijona evrov, od tega za področje turizma malo manj kot 700 tisoč evrov. Ta denar naj bi zagotavljal zgolj ohranjanje stanja, ne pa finan- ciranja razvojnih projektov ter dodatnih promocijskih dejav- nosti, ki so nujne za preboj na slovenskem in mednarodnih tr- gih. Strategija tako predvideva, da bo za izvedbo zastavljenih dejavnosti in projektov treba povečati celotne izdatke za tu- rizem v okviru občinskega pro- računa in zagotoviti tudi denar za projekte. Stari grad Celjska koča Mestni park Celje Ureditev prireditvenih prostorov in določitev oblike dogodkov za posamičen prostor ter ureditev ustrezne opremljenosti za izvajanje dogodkov Ureditev zelenih površin na bregovih Savinje Ureditev lapidarija ter dostopa do Heraklejevega svetišča iz mestnega parka Prestavitev tica v bližino železniške postaje Študija izvedljivosti za uporabo objekta Turška mačka za namen turistične dejavnosti Ureditev potniškega terminala Celje, ki bo vključeval javno kolesarnico, parkirna mesta Preverjanje možnosti za vzpostavitev gondole na celjski grad Garažna hiša v sklopu železniške postaje Parkirišča v bližini mestnega središča Šmartinsko jezero Kaj predvideva razvoj na osrednjih turističnih točkah? Med dejavnostmi za boljši razvoj turizma naj bi bilo tudi oblikovanje destinacijskega sveta za prireditve. Njegovi člani naj bi bili producenti in organizatorji dogodkov. V prihodnje želi občina nadgraditi tudi Pravljično Celje. Strategija predvideva tudi enoten sistem označeva- nja, usmerjevalne table v središču mesta ter table za označitev poti do osrednjih znamenitosti mesta z glav- nih vpadnic. manjkanje medsektorskega povezovanja. »Za uspešnost izvedbe strategije je pomemb- no, da se na ravni občine ter zavodov, katerih ustanovi- teljica je občina, vzpostavi ekipo, ki bo redno delovala. Skupina bo skrbela za vklju- čevanje ukrepov strategije v letne programe dela zavodov, proračune ter medsektorsko sodelovanje znotraj Mestne občine Celje,« je zapisano v dokumentu. Pripravljavci strategije do- dajajo, da bo treba za uspešen turistični model Celja seči tudi globlje v denarnico. »Zavod Ce- leia Celje je bil ustanovljen leta 2015 z združitvijo dveh zavo- dov s področja turizma in kul- ture. Občina, ki je ustanovitelji- ca zavoda, sofinancira njegovo delovanje v 62 odstotkih. Leta Celostni strateški načrt razvoja in upravljanja Preučitev možnosti za ureditev grajske restavracije Prenova in zasnova razstav Ureditev in digitalna nadgradnja dveh grajskih poti, geološke in panoramske Preučitev možnosti za spremembo Celjske koče v kolesarski hotel Mestno jedro Priprava načrtov za nadaljnjo ureditev območja Preučitev možnosti kampa in glampinga Ureditev kampiranja za ribiče Postajališče za električna kolesa Preučitev možnosti za certificiranje gozda (terapevtski gozd) oziroma razvoj enega produkta gozdnega turizma Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1 1, 14. marec 2024 GOSPODARSTVO Nacionalni partner dogodka je Javna agencija Republike Slovenije - SPIRIT: Partnerja dogodka: Sponzorja dogodka: Na Brdu pri Kranju so na slavnostnem dogodku ob zaključku izbora Slovensko podjetje leta razglasili zma- govalce oziroma najboljša slovenska podjetja. Izbor najboljših podjetij po posa- meznih regijah je po vsej Slo- veniji potekal v organizaciji lo- kalnih medijev in partnerstvu s Prvo bonitetno agencijo – EBONITETE. SI. JAROŠ LIPOVNIK Zamisel o izboru se je poro- dila ob dejstvu, da je v Sloveniji uspeh, še posebej podjetniški, premalokrat nagrajen oziroma včasih nosi celo negativni naboj. V Sloveniji se uspešni podjetni- ki in podjetnice tako praviloma izogibajo soju medijskih luči in slave, njihovi dosežki pa so pogosto spregledani. V sodelo- vanju z regionalnimi gospodar- skimi zbornicami in v partner- stvu s Prvo bonitetno agencijo – Ebonitete.si smo tako izbirali podjetja, katerih zadnji poslovni rezultati in številni drugi »meh- ki« dejavniki kažejo na izjemen napredek v poslovanju. Zlati pokrovitelj dogodka Slo- vensko podjetje leta je GRAWE zavarovalnica. Predsednik upra- ve mag. David Kastelic je ob tem povedal: »Verjamem, da prizna- nja za podjetje leta igrajo ključ- Slovensko podjetje leta Podelili priznanja najboljšim podjetjem po regijah OSREDNJESLOVENSKA Strenia IND – majhna in mikro podjetja Strenia IND, d. o. o., iz Ljubljane svojo zgodbo gradi na 70-letni tradiciji stro- jegradnje. Njihovi značilni izdelki so roke, podvozja in druge komponente Na dogodku so uživali od desne proti levi mag. David Kastelic, predsednik uprave zavarovalnice GRAWE z ženo dr. Jernejo Kastelic, Vera Kocbek, vodja marketinga na GRAWE, in Simon Husar, član uprave GRAWE zava- rovalnice. Zbrane je nagovoril tudi direktor medijev Dejan Zver. Javna Agencija Spirit Slovenija, ki jo vodi Rok Capl, je nacionalni par- tner dogodka Slovensko podjetje leta. Brand ambasador Uroš Krašovec iz podjetja PPD GLOBAL je na dogodku pripravljal odličen koktajl Zegroni na osnovi ruma Zacapa Solera. Gre za večkrat nagrajeni super premium rum, ki ga starajo na 2.300 m nadmorske višine v Gvatemali, kar prinese popolno ravnovesje okusov in arom. Priznanja za Slovensko podjetja leta v kategoriji velika podjetja je podelil mag. David Kastelic iz zavarovalnice GRAWE. be, da imajo v izkazih navedeno število zaposlenih tako za teko- če kot preteklo poslovno leto, da so čisti prihodki od prodaje večji od 200.000 evrov, da so kazalniki EBITDA, EBIT, dodana vrednost in čisti poslovni izid za tekoče poslovno leto večji od nič, da podjetje ni aktualni davčni dol- žnik, prav tako ni v katerem koli postopku insolventnosti, likvi- dacije ali izbrisa, da zanj ne velja katera koli domneva insolven- tnosti ter podjetje ni izbrisano. Nagrade podelili lokalni časniki Projekt je potekal po vseh slovenskih regijah. Časnik Večer je razglasil zmagovalce v podra- vski regiji, Primorske novice so izbrale najboljša podjetja v pri- morski regiji, Vestnik je razglasil najboljša podjetja v pomurski regiji, Dolenjski list je podelil nagrade za najboljša podjetja v dolenjsko-posavski regiji, tednik Naš čas za najboljša podjetja v savinjsko-zasavski in koroški regiji, časopis Novice Svet24 pa najboljšim podjetjem v osre- dnjeslovenski in gorenjski regiji. Skupno je izbor obsegal 8 regij. Na dogodku, ki je bil po svoji zasnovi nekaj posebnega, saj je potekal v igrani obliki televi- zijskega poročanja, so regijske zmagovalce razglasili v treh ka- tegorijah – med velikimi podje- tji, srednje velikimi podjetji ter malimi in mikro podjetji. Naci- onalni partner dogodka je bila Javna Agencija Spirit Slovenija. Družba uspešnih podjetnikov Slavnostne podelitve z zabav- nim in glasbenim programom so se na najbolje vzdrževanem dvorcu v Sloveniji udeležili števil- ni pomembni podjetniki iz vseh slovenskih regij ter vidni gospo- darstveniki, ki so se po dogodku podružili na pogostitvi. Foto: Primož Lavre no vlogo pri spodbujanju in pri- znavanju odličnosti ter inovacij v poslovnem svetu. Pomembno je, da se podjetja, ki izstopajo po svoji uspešnosti, inovativ- nosti ter trajnosti, izpostavi, saj dober zgled spodbuja krepitve poslovnega okolja. Vsa podje- tja, še posebej pa najboljša, si prizadevamo za trajnostno rast in napredek družbe kot celote.« Ključni so finančni rezultati Izbor je potekal na podlagi javno dostopnih podatkov o poslovni uspešnosti, ki jih je oce- nila strokovna žirija, sestavljena iz predstavnikov gospodarske zbornice, analitika Prve boni- tetne agencije – EBONITETE. SI ter predstavnikov uredništev medijev. Pri Prvi bonitetni agenciji – EBONITETE. SI so pri razvrščanju podjetij in iskanju finalistov glav- no vlogo igrali finančni rezultati podjetij. Pri tem so upoštevali kar 15 izbranih finančnih kriteri- jev, ki jih lahko razdelimo v štiri sklope: kazalniki donosnosti, ka- zalniki finančne moči, kazalniki družbene relevantnosti v regiji ter dinamika sprememb v poslo- vanju med letoma 2021 in 2022. Da so se podjetja lahko uvr- stila v izbor, so morala izpolniti osnovne pogoje: da imajo raču- novodske izkaze, sestavljene v strukturi za gospodarske druž- gradbene mehanizacije, drobilniki, sita in transportne naprave za rudarstvo in proizvodnjo cementa ter različne kom- ponente za drugo industrijsko opremo. Endava – srednja podjetja Endava, d.o.o., iz Ljubljane je sloven- ska izpostava podjetja, ki tako globalno kot lokalno ponuja informacijske reši- tve. V ocenjevanjem obdobju je celotne prihodke dvignila z 18 na kar 48,8 mili- jona evrov ter hkrati močno povečala število zaposlenih. Lek – velika podjetja Lek, d. d., iz Ljubljane je prva in naj- starejša farmacevtska družba v Slo- veniji, v kateri razvijajo, izdelujejo in tržijo učinkovita, varna ter kakovostna generična in podobna biološka zdravi- la, namenjena bolnikom po vsem sve- tu. Že desetletja dejavno soustvarjajo slovenski razvojno-raziskovalni prostor. Sodelujejo s slovenskimi univerzami in centri odličnosti. Uspešno povezujejo tudi gospodarstvo in znanost. PRIMORSKA TE. SIS – majhna in mikro podjetja TE. SIS, d. o. o., iz Sežane se ukvarja s prodajo plastičnih granulatov. Kot svojo glavno prednost izpostavljajo lasten vozni park tovornjakov za zago- tavljanje pravočasne dobave ter bolj- še in hitrejše storitve dobaviteljem. Leta 2021 so svoje poslovanje razširili s podjetjem v Srbiji. Vitanest – srednja podjetja Vitanest, d. o. o., iz Nove Gorice je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1999 na osnovi dolgoletnih izkušenj Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1 1, 14. marec 2024 GOSPODARSTVO Nacionalni partner dogodka je Javna agencija Republike Slovenije - SPIRIT: Partnerja dogodka: Sponzorja dogodka: Na Brdu pri Kranju so na slavnostnem dogodku ob zaključku izbora Slovensko podjetje leta razglasili zma- govalce oziroma najboljša slovenska podjetja. Izbor najboljših podjetij po posa- meznih regijah je po vsej Slo- veniji potekal v organizaciji lo- kalnih medijev in partnerstvu s Prvo bonitetno agencijo – EBONITETE. SI. JAROŠ LIPOVNIK Zamisel o izboru se je poro- dila ob dejstvu, da je v Sloveniji uspeh, še posebej podjetniški, premalokrat nagrajen oziroma včasih nosi celo negativni naboj. V Sloveniji se uspešni podjetni- ki in podjetnice tako praviloma izogibajo soju medijskih luči in slave, njihovi dosežki pa so pogosto spregledani. V sodelo- vanju z regionalnimi gospodar- skimi zbornicami in v partner- stvu s Prvo bonitetno agencijo – Ebonitete.si smo tako izbirali podjetja, katerih zadnji poslovni rezultati in številni drugi »meh- ki« dejavniki kažejo na izjemen napredek v poslovanju. Zlati pokrovitelj dogodka Slo- vensko podjetje leta je GRAWE zavarovalnica. Predsednik upra- ve mag. David Kastelic je ob tem povedal: »Verjamem, da prizna- nja za podjetje leta igrajo ključ- Slovensko podjetje leta Podelili priznanja najboljšim podjetjem po regijah OSREDNJESLOVENSKA Strenia IND – majhna in mikro podjetja Strenia IND, d. o. o., iz Ljubljane svojo zgodbo gradi na 70-letni tradiciji stro- jegradnje. Njihovi značilni izdelki so roke, podvozja in druge komponente Na dogodku so uživali od desne proti levi mag. David Kastelic, predsednik uprave zavarovalnice GRAWE z ženo dr. Jernejo Kastelic, Vera Kocbek, vodja marketinga na GRAWE, in Simon Husar, član uprave GRAWE zava- rovalnice. Zbrane je nagovoril tudi direktor medijev Dejan Zver. Javna Agencija Spirit Slovenija, ki jo vodi Rok Capl, je nacionalni par- tner dogodka Slovensko podjetje leta. Brand ambasador Uroš Krašovec iz podjetja PPD GLOBAL je na dogodku pripravljal odličen koktajl Zegroni na osnovi ruma Zacapa Solera. Gre za večkrat nagrajeni super premium rum, ki ga starajo na 2.300 m nadmorske višine v Gvatemali, kar prinese popolno ravnovesje okusov in arom. Priznanja za Slovensko podjetja leta v kategoriji velika podjetja je podelil mag. David Kastelic iz zavarovalnice GRAWE. be, da imajo v izkazih navedeno število zaposlenih tako za teko- če kot preteklo poslovno leto, da so čisti prihodki od prodaje večji od 200.000 evrov, da so kazalniki EBITDA, EBIT, dodana vrednost in čisti poslovni izid za tekoče poslovno leto večji od nič, da podjetje ni aktualni davčni dol- žnik, prav tako ni v katerem koli postopku insolventnosti, likvi- dacije ali izbrisa, da zanj ne velja katera koli domneva insolven- tnosti ter podjetje ni izbrisano. Nagrade podelili lokalni časniki Projekt je potekal po vseh slovenskih regijah. Časnik Večer je razglasil zmagovalce v podra- vski regiji, Primorske novice so izbrale najboljša podjetja v pri- morski regiji, Vestnik je razglasil najboljša podjetja v pomurski regiji, Dolenjski list je podelil nagrade za najboljša podjetja v dolenjsko-posavski regiji, tednik Naš čas za najboljša podjetja v savinjsko-zasavski in koroški regiji, časopis Novice Svet24 pa najboljšim podjetjem v osre- dnjeslovenski in gorenjski regiji. Skupno je izbor obsegal 8 regij. Na dogodku, ki je bil po svoji zasnovi nekaj posebnega, saj je potekal v igrani obliki televi- zijskega poročanja, so regijske zmagovalce razglasili v treh ka- tegorijah – med velikimi podje- tji, srednje velikimi podjetji ter malimi in mikro podjetji. Naci- onalni partner dogodka je bila Javna Agencija Spirit Slovenija. Družba uspešnih podjetnikov Slavnostne podelitve z zabav- nim in glasbenim programom so se na najbolje vzdrževanem dvorcu v Sloveniji udeležili števil- ni pomembni podjetniki iz vseh slovenskih regij ter vidni gospo- darstveniki, ki so se po dogodku podružili na pogostitvi. Foto: Primož Lavre no vlogo pri spodbujanju in pri- znavanju odličnosti ter inovacij v poslovnem svetu. Pomembno je, da se podjetja, ki izstopajo po svoji uspešnosti, inovativ- nosti ter trajnosti, izpostavi, saj dober zgled spodbuja krepitve poslovnega okolja. Vsa podje- tja, še posebej pa najboljša, si prizadevamo za trajnostno rast in napredek družbe kot celote.« Ključni so finančni rezultati Izbor je potekal na podlagi javno dostopnih podatkov o poslovni uspešnosti, ki jih je oce- nila strokovna žirija, sestavljena iz predstavnikov gospodarske zbornice, analitika Prve boni- tetne agencije – EBONITETE. SI ter predstavnikov uredništev medijev. Pri Prvi bonitetni agenciji – EBONITETE. SI so pri razvrščanju podjetij in iskanju finalistov glav- no vlogo igrali finančni rezultati podjetij. Pri tem so upoštevali kar 15 izbranih finančnih kriteri- jev, ki jih lahko razdelimo v štiri sklope: kazalniki donosnosti, ka- zalniki finančne moči, kazalniki družbene relevantnosti v regiji ter dinamika sprememb v poslo- vanju med letoma 2021 in 2022. Da so se podjetja lahko uvr- stila v izbor, so morala izpolniti osnovne pogoje: da imajo raču- novodske izkaze, sestavljene v strukturi za gospodarske druž- gradbene mehanizacije, drobilniki, sita in transportne naprave za rudarstvo in proizvodnjo cementa ter različne kom- ponente za drugo industrijsko opremo. Endava – srednja podjetja Endava, d.o.o., iz Ljubljane je sloven- ska izpostava podjetja, ki tako globalno kot lokalno ponuja informacijske reši- tve. V ocenjevanjem obdobju je celotne prihodke dvignila z 18 na kar 48,8 mili- jona evrov ter hkrati močno povečala število zaposlenih. Lek – velika podjetja Lek, d. d., iz Ljubljane je prva in naj- starejša farmacevtska družba v Slo- veniji, v kateri razvijajo, izdelujejo in tržijo učinkovita, varna ter kakovostna generična in podobna biološka zdravi- la, namenjena bolnikom po vsem sve- tu. Že desetletja dejavno soustvarjajo slovenski razvojno-raziskovalni prostor. Sodelujejo s slovenskimi univerzami in centri odličnosti. Uspešno povezujejo tudi gospodarstvo in znanost. PRIMORSKA TE. SIS – majhna in mikro podjetja TE. SIS, d. o. o., iz Sežane se ukvarja s prodajo plastičnih granulatov. Kot svojo glavno prednost izpostavljajo lasten vozni park tovornjakov za zago- tavljanje pravočasne dobave ter bolj- še in hitrejše storitve dobaviteljem. Leta 2021 so svoje poslovanje razširili s podjetjem v Srbiji. Vitanest – srednja podjetja Vitanest, d. o. o., iz Nove Gorice je družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1999 na osnovi dolgoletnih izkušenj Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 1 1, 14. marec 2024 GOSPODARSTVO s področja distribucije ogrevalnih in klimatskih naprav. So distributer za klimatske naprave, toplotne črpalke, rekuperatorje toplote s prezračeva- njem, bakrene cevi in konzole za na- mestitev. Trgu že vrsto let ponujajo najboljše proizvode in tehnologije vodilnih svetovnih proizvajalcev. Hidria – velika podjetja Hidria, d. o. o., iz Idrije je ena vodil- nih globalnih korporacij na področju avtomobilskih ter industrijskih tehno- logij. Razvijajo visoko učinkovite indu- strijske sisteme, ki pomagajo varovati okolje. Hidriine rešitve za avtomobil- sko industrijo uporabljajo vsi vodilni proizvajalci vozil in originalne opre- me zanje. Hkrati so razvojni dobavitelj najsodobnejšihsistemov za industrij- sko tehnologijo in elektrotehniko. KOROŠKA Lesarstvo Bricman – majhna in mikro podjetja Lesarstvo Bricman, d. o. o., iz Šmar- tna pri Slovenj Gradcu deluje od pre- loma tisočletja. Podjetje se ukvarja z odkupom, razrezom in prodajo lesa. Posebej specializirani so za odkup naj- kakovostnejše hlodovine iglavcev, kot so smreka, bor in macesen. Na svoji žagi zagotavljajo lesne sortimente za mizarske storitve in izdelavo stavbnega pohištva. LABELPROFI – srednja podjetja LABELPROFI, d. o. o., iz Slovenj Grad- ca se ponaša z dolgoletnimi izkušnja- mi na področju gra ke in produkcij- skega tiska. Poslovno pot so začeli leta 1994 kot majhen studio za gra čno oblikovanje in pripravo za tisk. Za- dnjih nekaj let so se specializirali za produkcijo etiket pod blagovno znam- ko Labelpro . V zadnjem obdobju so dejavnosti dodali novo branžo – izde- lavo  eksibilne embalaže za male in srednje serije. Cablex M – velika podjetja Cablex-M, d. o. o., iz Mežice je del sku- pine Cablex. Vsestransko tehnološko opremljeno podjetje skrbi za proizvo- dnjo in trženje kabelskih snopov ter zagotavlja najvišjo odzivnost pri veli- kih in malih serijah. Podjetje spodbuja novosti in inovacije, zato del dobička neprestano vlaga v razvoj, investicije in izboljšave. PODRAVSKA Bioles Horizont – majhna in mikro podjetja Začetki podjetja Bioles Horizont, d. o. o., iz Maribora segajo v leto 1990, ko so bili eno prvih zasebnih podjetij v Slove- niji z lastno prodajo in distribucijo trdih goriv. Sledeč ekološkim trendom so v letu 1993 razširili program še s tekočimi gorivi in dali kupcem možnost izbire. Z odličnimi prodajnimi uspehi so zavzeli položaj med vodilnimi podjetji v seve- rovzhodni Sloveniji. Systemair – srednja podjetja Systemair, d. o. o., iz Maribora je vodilni svetovni proizvajalec in doba- vitelj visokokakovostnih izdelkov ter sistemov za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje. Že skoraj 50 let strankam ponuja inovativne, trajnostne in ener- gijsko učinkovite rešitve. Vsaka reši- tev, ki izvira iz njihovih laboratorijev, je zasnovana trajnostno, energijsko učinkovito in okolju prijazno. Impol – velika podjetja Impol, d. o. o., iz Slovenske Bistrice odlikujejo vrhunski izdelki in polizdelki iz aluminija. Razvijajo inovacije, testira- jo in izpopolnjujejo vrhunske alumini- jeve zlitine s speci čnimi mehanskimi lastnostmi. V livarni proizvajajo več kot 70 različnih aluminijevih zlitin, indivi- dualno razvitih za potrebe različnih in- dustrij. Prav to je ena njihovih ključnih konkurenčnih prednosti. GORENJSKA Vasco – majhna in mikro podjetja Vasco, d. o. o., iz Šenčurja ponuja po- slovno – informacijski sistem za celovito podporo poslovanju podjetij. Njihova programska oprema je namenjena za- sebnikom, manjšim in srednje velikim podjetjem, pa tudi večjim poslovnim sistemom. Njihova glavna usmeritev je približati se potrebam uporabnikov in jim kar najbolj olajšati poslovanje ter zagotavljati ustrezne poslovne rešitve. Ngen – srednja podjetja Ngen, d. o. o., iz Žirovnice stremi k popolni digitalizaciji in decentralizaciji evropskega energetskega sistema. Cilj je slediti uvajanju novih tehnologij iz obnovljivih virov ter zmanjšati ogljični odtis. Rešitve Ngena omogočajo ne- posredno medsebojno sodelovanje med proizvajalci, distributerji, preno- snim sistemom in odjemalci na vseh ravneh, kar vodi v optimizacijo porabe in povečanje energetske neodvisnosti. SIJ Acroni – velika podjetja SIJ Acroni, d. o. o., z Jesenic je eden vodilnih proizvajalcev nerjavnih in spe- cialnih jekel v Evropi. S svojimi jekli in izdelki so tudi partner za zeleni prehod Evrope. Opredeljujejo se kot sodobna reciklažna jeklarna. Uvrščajo pa se tudi med vodilne slovenske izvoznike. SAVINJSKO-ZASAVSKA Marovt – majhna in mikro podjetja Marovt, d.o.o., iz Stranic je ena naj- naprednejših kovačnic v Evropi. Glav- ni dejavnosti podjetja sta še obdelava odkovkov in izdelava stružnih delov za najprestižnejše vodilne blagovne znamke v avtomobilski industriji. S skoraj 50 leti izkušenj, kredibilnostjo in zanesljivostjo so prvorazredni doba- vitelj v eni najzahtevnejših svetovnih industrij. Kronoterm – srednja podjetja Kronoterm, d. o. o., z Gomilskega po- nuja rešitve za vse izzive na področju varčnega in okolju prijaznega ogreva- nja ter hlajenja. Z lastnim razvojem, raziskavami in proizvodnjo razvijajo kakovostne in zanesljive toplotne čr- palke, ki omogočajo velike prihranke. Inovativne rešitve dopolnjujejo s ce- lovitimi storitvami: vse od načrtovanja in dobave do postavitve in vzdrževanja skozi celotno življenjsko dobo naprave. Jagros – velika podjetja Jagros, d. o. o., iz Rogaške Slatine je družinsko trgovsko podjetje, pre- poznavno pod imenom Trgovine Ja- ger. Začetki poslovanja segajo v leto 1989,ko staFranc in Marija Jager od- prla prvo trgovino Jager v Rogaški Sla- tini. Vse od začetka je bila v poslovanje podjetja vpeta vsa družina. Iz prvotno majhnega podjetja je v 30 letih zraslo veliko slovensko družinsko trgovsko podjetje.  POMURSKA Benko-tehna – majhna in mikro podjetja Benko-Tehna, d. o. o., iz Puconcev je družinsko podjetje z 32-letno tradicijo. Oče in stric zdajšnjega direktorja Simo- na Benka sta leta 1991 odprla kovinar- sko delavnico in trgovino z gradbenim materialom, nato so dejavnost podjetja leta 2005 preusmerili v trgovino s ko- vinskimi izdelki. Danes je njihova glav- na dejavnost prodaja pohodnih rešetk, ekspandiranih in perforiranih pločevin, varjenih in valovitih mrež, pločevina- stih rešetk, okovij za vrata ipd. Pomurske mlekarne – srednja podjetja Pomurske mlekarne, d. d., že 75 let ustvarjajo v Murski Soboti in Ljuto- meru. So sodobna mlekarna z okolju prijazno tehnologijo ter proizvodnim programom, ki sledi svetovnim tren- dom. Izdelujejo visokokakovostne mlečne izdelke iz slovenskega mleka, namenjene najzahtevnejšim, ozave- ščenim kupcem, ki skrbijo za svoje zdravje. GMT – velika podjetja GMT, d. o. o., iz Murske Sobote je vodilna slovenska družba na področju uvoza, prodaje in distribucije nadome- stnih in dodatnih za osebna in lahka tovorna vozila, hkrati pa je s svojimi hčerinskimi družbami uradni zastopnik in distributer maziv znamke Castrol, BP in Aral za Slovenijo, območje nekda- nje Jugoslavije ter Bolgarijo. Čeprav je kar 90 odstotkov dobaviteljev iz tuji- ne, zagotavljajo dobavo želenih delov slovenskim kupcem v samo 24 urah. DOLENJSKO-POSAVSKA OFTALMO – majhna in mikro podjetja OFTALMO, d. o. o., Očesni center Pre- skar iz Krškega je zasebni medicinski center, specializiran za diagnostiko in zdravljenje očesnih obolenj ter ope- racije oči, za kar so mednarodno akre- ditirani in ISO certi cirani. Odlikujejo jih strokovnost, predanost bolnikom in sodobna tehnološka opremljenost. Willy Stadler – srednja podjetja Willy Stadler, d. o. o., iz Leskovca pri Krškem sodi med vodilne svetovne po- nudnike delno ali popolnoma avtoma- tiziranih naprav za ločevanje in recikla- žo odpadkov. Načrtujejo, izdelujejo in montirajo avtomatizirane sortirnice ter stroje vreciklažniindustriji in so pionirji na svojem področju. Krka – velika podjetja Krko, d. d., Novo Mesto 70-letne izkušnje uvrščajo med vodilna gene- rična farmacevtska podjetja. Kakovost njihovih izdelkov je danes prepoznana po vsem svetu. Njihovi dosežki so plod poguma in vizionarstva vseh generacij. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1 1, 14. marec 2024 GOSPODARSTVO HITREJE DO POSLOVNIH CILJEV S SPIRIT SLOVENIJA Ste mladi, potencialni podjetniki? Morda podjetniki na začetku vaše poslovne poti? Ali pa zrelo, rastoče podjetje, ki želi krepiti mednarodno konkurenčnost? Povežite se z javno agencijo SPIRIT Slovenija, “one stop shop” za podjetja v vseh fazah poslovanja, kjer vam ponujamo številne brezplačne podporne aktivnosti in storitve, kot so: • podporne mreže in podjetniški programi, • mentorska podpora, • poslovni dogodki za krepitev kompetenc, • B2B srečanja, • gospodarske delegacije, • mednarodni sejemski nastopi, • podpora pri iskanju vlagateljev, • finančne spodbude. Veselimo se sodelovanja! Cinkarna Celje je lani ustvarila približno 176,5 mili- jona evrov prihodkov od prodaje, kar je 22 odstotkov manj kot v letu 2022. Čisti dobiček je znašal skoraj 5,5 milijona evrov, kar je 87-odstotni padec glede na pre- dlani. Ob padcu prodajnih količin in doseženih cen v vodstvu rezultate ocenjujejo kot skladne z napovedmi. JANŽE FRIC Cinkarna Celje objavila nerevidirano poročilo o poslovanju v letu 2023 Lansko leto slabše kot leto prej Na padec prodaje so tako po pojasnilih uprave v letu 2023 vplivale predvsem nižje prodajne količine in v manjši meri nižje povprečne prodaj- ne cene pigmenta titanovega dioksida kot glavnega cinkar- ninega izdelka. Evropski proizvajalci pi- gmenta se po besedah vod- stva Cinkarne Celje namreč srečujejo z manjšim povpra- ševanjem. Vzrok za to je de- loma cenejši kitajski uvoz, na manjše povpraševanje so vplivale tudi neporabljene za- loge iz preteklih let in manjše povpraševanje po izdelkih, katerih sestavni del je ome- njeni pigment. Pri tem uprava omenja gradbeni sektor. Na spre- membe nabavnih strategij kupcev naj bi proti koncu leta vplivali tudi preučevanje morebitnih antidumpinških ukrepov velikih gospodarstev in logistične ovire v Rdečem morju. Tako v cinkarni ocenjujejo, da so doseženi poslovni re- zultati skladni z napovedmi za to obdobje. Cinkarna Celje je, kot so spomnili v vodstvu, razmeroma majhen proizva- jalec pigmenta, zato ne vpli- va bistveno na tržna stanja, poskuša pa v največji možni meri izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo razmere na trgu. Zmanjšanje proizvodnje izkoristili za vzdrževalna dela »V tržnih razmerah konec leta smo obseg proizvodnje prilagodili potrebam na trgu. Obdobje zmanjšane proi- zvodnje smo v večji meri izkoristili za izvajanje večjih vzdrževalnih del,« je zapisa- la uprava. To se vidi tudi v skoraj podvojenem obsegu odhodkov za naložbe v pri- merjavi z letom 2022. Lani so tako ti odhodki znašali 19,8 milijona evrov. Tako so med drugim kon- čali nekatere naložbe v proi- zvodnji titanovega dioksida. Vgradili so cevi za protipra- ni izid sicer ne vsebujejo do konca leta 2023 prejetih sredstev državne pomoči za omilitev posledic energetske draginje v višini 6,1 milijona evrov. Prejeta pomoč je evi- dentirana med razmejenimi prihodki oz. drugimi kratko- ročnimi obveznostmi v bilan- ci stanja in bo prenesena med poslovne prihodke takrat, ko bodo znana vsa dejstva za nji- hovo priznanje, napovedujejo v družbi. Manj zaposlenih, višja vrednost delnic Tržna kapitalizacija cin- karne, ki je lani v povprečju zaposlovala 755 ljudi, kar je 21 manj kot leto pred tem, se je v 2023 ob padcu vrednosti delnic znižala za malo več kot desetino na 165,6 milijo- na evrov. Letos je sicer tečaj cinkar- ninih delnic spet nekoliko okreval, podjetje, ki je vrsto let veljalo za eno bolj dobič- konosnih slovenskih borznih družb, pa je delničarjem le- tos izplačalo tudi dividende za leto 2022 v višini 3,2 evra bruto na delnico oziroma v praktično celotnem obsegu bilančnega dobička ob koncu leta 2022, ki je znašal pribli- žno 25 milijonov evrov. Foto: Andraž Purg šne ukrepe na napravi za odstranjevanje odpadkov Za travnik, skladiščno poso- do za vakuumsko hlajenje hidrolizata, tretji peščeni mlin ter sistem za odpraše- vanje zajetih virov prašenja pri črnem mletju in končni predelavi. Večinoma so tudi končali potrebna dela za prestavitev cevovodov, ki jih je zahtevalo ministrstvo za okolje, podne- bje in energijo. Pogled v bližnjo prihodnost Trenutne makroekonom- ske razmere in napovedi po navedbah uprave pomeni- jo, da se podjetje srečuje s šibkejšim povpraševanjem. Poleg evropske ponudbe pi- gmenta na trg vplivajo tudi cenovno zelo ugodne količi- ne iz Azije, kar je povezano z nepremičninsko krizo na Kitajskem, ki ustvarja prese- žne zmogljivosti. V zadnjem obdobju so se zaradi poslab- šanja varnostnih razmer v Rdečem morju sicer povišali stroški ladijskega transporta med Azijo in Evropo, kar pri- pomore k nekoliko izboljša- ni konkurenčnosti pigmenta evropskega porekla. »Omenjene dejavnike po- zorno spremljamo in tržne dejavnosti ustrezno prilaga- jamo. Ne glede na to ocenju- jemo, da bosta v naslednjih četrtletjih še prisotna skro- mnejše povpraševanje in pri- tisk na cene,« napovedujejo v cinkarni, kjer načrtujejo bolj omejevalno politiko na po- dročju upravljanja stroškov materiala, surovin, energije in storitev. Ob tem se osredotočajo na čim večji izkoristek zmo- gljivosti proizvodnje, izkori- ščanje tržnih potencialov s prodajo proizvodov z večjo dodano vrednostjo, optimiza- cijo proizvajalnih stroškov in izvedbo naložbenih načrtov. Realizirani nižji prihodki družbe in slabši čisti poslov- Cinkarna Celje je lani porabila skoraj 20 milijonov evrov za naložbe. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1 1, 14. marec 2024 GOSPODARSTVO HITREJE DO POSLOVNIH CILJEV S SPIRIT SLOVENIJA Ste mladi, potencialni podjetniki? Morda podjetniki na začetku vaše poslovne poti? Ali pa zrelo, rastoče podjetje, ki želi krepiti mednarodno konkurenčnost? Povežite se z javno agencijo SPIRIT Slovenija, “one stop shop” za podjetja v vseh fazah poslovanja, kjer vam ponujamo številne brezplačne podporne aktivnosti in storitve, kot so: • podporne mreže in podjetniški programi, • mentorska podpora, • poslovni dogodki za krepitev kompetenc, • B2B srečanja, • gospodarske delegacije, • mednarodni sejemski nastopi, • podpora pri iskanju vlagateljev, • finančne spodbude. Veselimo se sodelovanja! Cinkarna Celje je lani ustvarila približno 176,5 mili- jona evrov prihodkov od prodaje, kar je 22 odstotkov manj kot v letu 2022. Čisti dobiček je znašal skoraj 5,5 milijona evrov, kar je 87-odstotni padec glede na pre- dlani. Ob padcu prodajnih količin in doseženih cen v vodstvu rezultate ocenjujejo kot skladne z napovedmi. JANŽE FRIC Cinkarna Celje objavila nerevidirano poročilo o poslovanju v letu 2023 Lansko leto slabše kot leto prej Na padec prodaje so tako po pojasnilih uprave v letu 2023 vplivale predvsem nižje prodajne količine in v manjši meri nižje povprečne prodaj- ne cene pigmenta titanovega dioksida kot glavnega cinkar- ninega izdelka. Evropski proizvajalci pi- gmenta se po besedah vod- stva Cinkarne Celje namreč srečujejo z manjšim povpra- ševanjem. Vzrok za to je de- loma cenejši kitajski uvoz, na manjše povpraševanje so vplivale tudi neporabljene za- loge iz preteklih let in manjše povpraševanje po izdelkih, katerih sestavni del je ome- njeni pigment. Pri tem uprava omenja gradbeni sektor. Na spre- membe nabavnih strategij kupcev naj bi proti koncu leta vplivali tudi preučevanje morebitnih antidumpinških ukrepov velikih gospodarstev in logistične ovire v Rdečem morju. Tako v cinkarni ocenjujejo, da so doseženi poslovni re- zultati skladni z napovedmi za to obdobje. Cinkarna Celje je, kot so spomnili v vodstvu, razmeroma majhen proizva- jalec pigmenta, zato ne vpli- va bistveno na tržna stanja, poskuša pa v največji možni meri izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo razmere na trgu. Zmanjšanje proizvodnje izkoristili za vzdrževalna dela »V tržnih razmerah konec leta smo obseg proizvodnje prilagodili potrebam na trgu. Obdobje zmanjšane proi- zvodnje smo v večji meri izkoristili za izvajanje večjih vzdrževalnih del,« je zapisa- la uprava. To se vidi tudi v skoraj podvojenem obsegu odhodkov za naložbe v pri- merjavi z letom 2022. Lani so tako ti odhodki znašali 19,8 milijona evrov. Tako so med drugim kon- čali nekatere naložbe v proi- zvodnji titanovega dioksida. Vgradili so cevi za protipra- ni izid sicer ne vsebujejo do konca leta 2023 prejetih sredstev državne pomoči za omilitev posledic energetske draginje v višini 6,1 milijona evrov. Prejeta pomoč je evi- dentirana med razmejenimi prihodki oz. drugimi kratko- ročnimi obveznostmi v bilan- ci stanja in bo prenesena med poslovne prihodke takrat, ko bodo znana vsa dejstva za nji- hovo priznanje, napovedujejo v družbi. Manj zaposlenih, višja vrednost delnic Tržna kapitalizacija cin- karne, ki je lani v povprečju zaposlovala 755 ljudi, kar je 21 manj kot leto pred tem, se je v 2023 ob padcu vrednosti delnic znižala za malo več kot desetino na 165,6 milijo- na evrov. Letos je sicer tečaj cinkar- ninih delnic spet nekoliko okreval, podjetje, ki je vrsto let veljalo za eno bolj dobič- konosnih slovenskih borznih družb, pa je delničarjem le- tos izplačalo tudi dividende za leto 2022 v višini 3,2 evra bruto na delnico oziroma v praktično celotnem obsegu bilančnega dobička ob koncu leta 2022, ki je znašal pribli- žno 25 milijonov evrov. Foto: Andraž Purg šne ukrepe na napravi za odstranjevanje odpadkov Za travnik, skladiščno poso- do za vakuumsko hlajenje hidrolizata, tretji peščeni mlin ter sistem za odpraše- vanje zajetih virov prašenja pri črnem mletju in končni predelavi. Večinoma so tudi končali potrebna dela za prestavitev cevovodov, ki jih je zahtevalo ministrstvo za okolje, podne- bje in energijo. Pogled v bližnjo prihodnost Trenutne makroekonom- ske razmere in napovedi po navedbah uprave pomeni- jo, da se podjetje srečuje s šibkejšim povpraševanjem. Poleg evropske ponudbe pi- gmenta na trg vplivajo tudi cenovno zelo ugodne količi- ne iz Azije, kar je povezano z nepremičninsko krizo na Kitajskem, ki ustvarja prese- žne zmogljivosti. V zadnjem obdobju so se zaradi poslab- šanja varnostnih razmer v Rdečem morju sicer povišali stroški ladijskega transporta med Azijo in Evropo, kar pri- pomore k nekoliko izboljša- ni konkurenčnosti pigmenta evropskega porekla. »Omenjene dejavnike po- zorno spremljamo in tržne dejavnosti ustrezno prilaga- jamo. Ne glede na to ocenju- jemo, da bosta v naslednjih četrtletjih še prisotna skro- mnejše povpraševanje in pri- tisk na cene,« napovedujejo v cinkarni, kjer načrtujejo bolj omejevalno politiko na po- dročju upravljanja stroškov materiala, surovin, energije in storitev. Ob tem se osredotočajo na čim večji izkoristek zmo- gljivosti proizvodnje, izkori- ščanje tržnih potencialov s prodajo proizvodov z večjo dodano vrednostjo, optimiza- cijo proizvajalnih stroškov in izvedbo naložbenih načrtov. Realizirani nižji prihodki družbe in slabši čisti poslov- Cinkarna Celje je lani porabila skoraj 20 milijonov evrov za naložbe. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 1 1, 14. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV »Mislim, da sem kot dijak Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje zavezan k temu, da pomagam ljudem tam, kjer lahko,« pravi Aljoša Rus, dijak tretjega letnika omenjene šole. Bil je eden tistih, ki so 22. februarja v Celju pomagali 63-letnemu moškemu, ki je doživel srčni zastoj. Z drugimi mladimi, ki niso oklevali in so začeli moškega oživljati ter so mu nudili prvo pomoč, je opravil hvalevredno delo. Dijakom se je za nesebično pomoč zahvalil tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač. SIMONA ŠOLINIČ Nova kirurška oddelka v bolnišnici CELJE – Splošna bolnišnica Celje letos uvaja dva nova samostojna bolnišnična oddelka, in sicer na področju kardiokirurgije in nevrokirurgije. Bolni- šnica je namreč na podlagi Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja prejela sredstva za dodatne posege, kar pomeni, da bodo tudi zahtevnejše operacije opravljali v Celju in bolnikov ne bo treba voziti drugam. Oddelek nevrokirurgije zaenkrat deluje kot odsek znotraj travmatološkega oddelka. »V zadnjih letih beležimo 30-odstotno rast števila operacij programa nevrokirurgije, zato trenutna kadrovska zasnova in sledenje razvoju sledenje zahtevata tako ustrezno prostorsko ureditev kot naložbo v opremo,« pra- vijo v bolnišnici. Celjska bolnišnica je v zadnjih dvajsetih letih tudi na področju kardiologije storila velik preboj. Koronarografi je so del bolnišnične dejavnosti že od leta 2008, dve leti kasneje so v bol- nišnici začeli tudi vgrajevati srčne spodbujevalnike in snemalnike srčnega ritma, nato tudi srčne kardi- overter-defi brilatorje. Pred dvema letoma so uvedli še elektrofi ziološke preiskave s tako imenovano ablacijo, zdaj, kot pravijo, želijo vse možnosti nad- graditi s kardiokirurškimi posegi na odprtem srcu. »V sodobnem svetu predstavljajo kardiovasku- larna obolenja tretjino vzrokov za smrtnost. Pro- grama kardiokirurgije ne bomo izvajali zgolj za potrebe naše regije, temveč bodo posegi namenje- ni bolnikom iz celotne države. Izvajanje posegov v celjski bolnišnici bo pomenilo tudi krajšanje čakalnih dob in zagotavljanje hitrejše in lažje dostopnosti do posega,« pravijo v bolnišnici. Po- dobno dodajajo za nevrokirurški oddelek. Celjska bolnišnica je pred devetimi leti začela sodelovati z mariborskimi nevrokirurgi in uvajati hrbtenično kirurgijo, nato izvajati operacije malignih in beni- gnih tumorjev možganov in hrbtenjače. Kot edina v Sloveniji celjska bolnišnica izvaja tudi program nevromodulacije za Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča. Dobra novica v zdajšnjih razmerah v zdravstvu je, da med mladimi narašča zanimanje za delo na področju nevrokirurgije. »Z ustanovitvi- jo samostojnega oddelka se tako ne bodo izboljšali le delovni pogoji za nevrokirurge ter drugo zdra- vstveno osebje, temveč bosta razširitev dejavnosti in naložba v opremo povečali varnost posegov, omogočili visokokakovostno oskrbo bolnikov in izboljšali dostop do nevrokirurške oskrbe za vse bolnike ne glede na njihovo lokacijo, ekonomski status ali zdravstveno zavarovanje,« še dodajajo v bolnišnici. SŠol Sto tisoč evrov za obnovo fasad, streh in sakralne dediščine CELJE – Mestna občina Celje bo tudi letos poleg obnove sakralne dedi- ščine in uličnih fasad sofi nancirala obnovo streh. »V letošnjem občinskem proračunu smo za ta namen zagotovili 100 tisoč evrov, in sicer 80 tisoč za obnovo uličnih fasad in streh v starem mestnem jedru ter 20 tisoč za obnovo sakralne dediščine,« so sporočili iz občine. Kot pravijo, želijo s tem spodbuditi trajnostno obnovo stavb in prispevati k lepšemu videzu mesta. Javni razpis za sofi nanciranje je objavljen v Uradnem listu RS in na spletni strani občine. Upravičenci morajo vloge oddati najkasneje do 19. aprila. Del javnega razpisa se nanaša na sofi nanciranje obnove uličnih fasad in streh, ki jih obnavljajo sočasno s fasado, ali najkasneje pet let po obnovi fasade stavb v starem mestnem jedru. Gre za stavbe, ki so v lasti ali solasti fi zičnih oseb, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. »Prednost pri sofi nanciranju bo imela obnova stavb na območju mestnega križa oziroma območju za pešce in na Muzejskem trgu,« dodajajo v občini. Drugi del javnega razpisa zajema sofi nanci- ranje obnove razglašenih kulturnih spomenikov s področja sakralne dediščine. Za oba sklopa razpisa so upravičenci tisti, ki so izvedli naložbe oziroma so začeli izvajati dela po 10. juniju lani in katerih gradbena dela bodo dokončana najkasneje do 30. oktobra letos. SŠol Podrobne informacije o pogojih in merilih javnega razpisa so navedene v razpisni dokumentaciji, ki je do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Mestne občine Celje. Osnovnošolci razpravljali o duševnem zdravju CELJE – Dva primera pomoči ob srčnem zastoju Mladi rešili življenje Aljoša Rus, dijak tretjega letnika Srednje zdravstvene in kozmetič- ne šole Celje, je bil po dogodku, v katerem je pomagal rešiti življenje, povabljen tudi na poseben seminar o prvi pomoči. (Foto: SZKŠC) »Prišel sem na železniško postajo tako kot vsak dan, nato sem opazil, da se na desni strani železniške po- staje zbira velika skupina ljudi. Šel sem pogledat, kaj se dogaja, in videl, da na tleh leži nezavesten gospod. Medtem je z vlaka iz Sevni- ce pristopila gospodična, ki je začela temeljne postopke oživljanja. Dve minuti zatem so prišli reševalci nujne me- dicinske pomoči in gospo- du strokovno pomagali. Jaz sem pomagal pri držanju infuzijske steklenice ter pri prenosu bolnika do reševal- nega vozila,« razlaga Rus. Na kraju so pomagali tudi Maj Debevc, Jernej Kolman, Maj Končan, Maj Josipović in Matija Zeme. »Vsi so v ključnem trenutku prepo- znali resnost situacije in se pogumno in odločno odzvali ter tako rešili življenje. Ima- jo občutek za skupnost in človeka, so zgled v družbi, ki je prepogosto neodzivna na stiske soljudi,« dodajajo v celjski občini, kjer so mlade tudi sprejeli in se jim zahva- lili. Gre tudi za dijake sre- dnje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ter srednje šole za strojništvo, mehatro- niko in medije. Nekateri tudi snemali Rus pravi, da vsi, ki so bili v bližini dogodka, niso pri- stopili in pomagali. Dodaja, da so se verjetno prestrašili: »Nekateri so celo snemali, kar se mi zdi najslabši od- ziv. Kako se bo človek, ki je očividec takšne situacije, odzval, je odvisno od njega. Pomembno je pristopiti in pomagati po najboljših mo- čeh. Zdi se mi, da zdravstve- na šola dijake zelo dobro pripravi za življenje, saj nas učijo empatije in pomoči.« Ocenjuje, da je znanje, ki ga je pridobil tako pri teoretič- nem predmetu nujne prve pomoči kot pri praktičnem pouku, pripomoglo k reše- vanju celotne situacije in pri sodelovanju. »Osebno menim, da je predmet nu- denja prve pomoči najbolj pomemben, saj nas uči, da pristopimo k takšnim situa- cijam in se odzovemo hitro ter pametno,« dodaja. Hkrati omeni, da ga je sekcija re- ševalcev v Sloveniji po tem dogodku tudi povabila na strokovni seminar s podro- čja nujnega reševanja, ki bo konec marca v Zrečah. To je drugi takšen primer v zadnjem času v Celju, kjer je do srčnega zastoja prišlo na javnem kraju oziroma na očeh ljudi. Pred dnevi se je namreč takšen dogodek zgodil na tribuni dvorane Zlatorog med rokometno tekmo. Tudi tam so se ljudje, ki so bili poleg moškega, ki se je zgrudil, hitro odzvali in začeli temeljne postopke oživljanja vse do prihoda re- ševalne ekipe, ki je moškega oskrbela. Tudi ta bolnik je preživel. CELJE – V celjskem Na- rodnem domu je bil minuli teden 34. občinski otroški parlament, ki sta ga organi- zirala Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje in Osnovna šola Lava. Na njem so mlade poslanke in po- slanci tudi letos razpravljali o duševnem zdravju otrok in mladih. Otroški parlament je pro- gram vzgoje otrok in mlado- stnikov za demokracijo, ki ga izvajajo v šolah po Sloveniji, nato se učenci srečujejo na občinski in regionalni ravni ter na koncu v nacionalnem otroškem parlamentu. Pro- jekt v okviru Zveze prijate- ljev mladine Slovenije traja že od leta 1990 in predstavlja izvirno obliko spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postop- ku izberejo sami. Osrednja tema letošnjega otroškega parlamenta je tako kot lani tudi letos duševno zdravje otrok in mladih. Občinskega otroškega par- lamenta v Celju so se udele- žili učenci dvanajstih osnov- nih šol iz Celja in sosednjih občin ter njihovi mentorji. Po uvodnem delu in kultur- nem plesnem ter glasbenem programu so se udeleženci razdelili v skupine, v katerih so razpravljali o posameznih vprašanjih znotraj duševnega zdravja. Učenci so razmišljali in raz- pravljali o tem, kako lahko izboljšamo počutje v svojem mestu, o pomenu umetnosti in športa za izboljšanje du- ševnega zdravja ter o samo- spoštovanju in spoštovanju starejših. V zadnjem delu srečanja so predstavili svoje ugotovitve in iz vsake sode- lujoče osnovne šole izvolili po enega delegata, ki bo raz- pravo nadaljeval na regijskem otroškem parlamentu v La- škem. SJ V razpravi so sodelovali osnov- nošolci iz Celja, Štor, z Dobrne, Vojnika in s Frankolovega. (Foto: Andraž Purg) Dijake, ki so na železniški postaji pomagali moškemu, ki je doživel srčni zastoj, je sprejel tudi župan Celja Matija Kovač. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1 1, 14. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Obeležili dan civilne zaščite Po pismu še poslansko vprašanje Del dobitnikov priznanj civilne zaščite zahodnoštajerske regije (Foto: arhiv organizatorja) Da ni razloga, da bi sedeli doma, so v ponedeljek v Domu II. slovenskega tabora Žalec izpostavili UPI – ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. Do leta 2029 bodo kot partnerji za odrasle izvajali brezplačne izobraževalne programe in izpite. Načrtujejo, da bodo skupaj izvedli 273 izobraževalnih programov in 200 izpitov, v katere bodo vključili 3.319 odraslih. ŠPELA OŽIR ŽALEC, ROGAŠKA SLA TINA, CELJE – Izvedli bodo 273 izobraževalnih programov in 200 izpitov Za brezplačna izobraževanja odraslih To jim bo uspelo s po- močjo projekta Odrasli na poti do znanja, s katerim so se uspešno potegovali za evropski in državni denar ter za brezplačno izobraževanje odraslih prejeli skupaj kar 1,7 milijona evrov. Kot je pojasni- la vodja projekta Biserka Ne- uholt Hlastec iz UPI – ljudske univerze Žalec, ki je nosilka projekta, so vsebine predno- stno namenjene nižje izobra- ženim, aktivnim odraslim, starim 55 let ali več, tujcem in zaprtim osebam v zavodih za prestajanje kazni oziroma zaporih. »Izvajali bomo jav- noveljavne izobraževalne programe, kot so programi Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Računalniška pismenost za odrasle, Digi- talna pismenost za odrasle, Slovenščina kot drugi in tuji jezik. Med neformalnimi iz- obraževalni programi so na voljo tuji jeziki, slovenščina, digitalne veščine, veščine ko- municiranja poslovno in za- sebno, zdrav življenjski slog, podjetništvo in zdravje na delovnem mestu. V nabor iz- obraževanj sodijo še program za uporabo načel sistema HA- CCP2, priprave na opravljanje izpitov iz slovenskega jezika, tujih jezikov in upravnega po- stopka,« je pojasnila Neuholt Hlastečeva. Program bodo posodabljali in prilagajali Direktorica Franja Centrih je izpostavila, da so v UPI – ljudski univerzi Žalec veseli in ponosni, da so konec pre- teklega leta s partnerjema pripravili uspešno prijavo na javni razpis za temeljne kom- petence za obdobje 2023– 2029. »Razpis smo nestrpno pričakovali, saj predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo podobnega razpisa, ki smo ga končali leta 2022. Že pri tem predhodnem razpisu se je izkazalo, kako velika sta potreba in zanimanje v lokal- nem okolju po neformalnih izobraževalnih programih, ki odraslim omogočajo brez- plačne poti do znanja, veščin in spretnosti za sodoben čas, za konkurenčnost na delov- nem trgu ali za osebno rast in boljšo kakovost življenja.« Ker gre za daljše obdobje, so pripravljeni na to, da bodo ponudbo programov, ki so jih pripravili ob prijavi, posoda- bljali in prilagajali potrebam občanov, podjetij in zaintere- siranih ciljnih skupin. Za večjo vključenost v družbo »Kot ekipa Ljudske uni- verze Rogaška Slatina in ponosni partnerji v projektu smo izjemno zadovoljni, da imamo priložnost prispevati k izboljšanju temeljnih kom- petenc za življenje in delo na- ših udeležencev. Prepričani smo, da bo ta projekt omogo- čil pomembne korake naprej v izobraževanju odraslih in bo ključno vplival na njihovo večjo vključenost v družbo. Skupaj bomo skozi različne izobraževalne programe za- gotovili potrebna znanja in veščine, ki so nujni za uspe- šno soočanje s sodobnimi iz- zivi,« je povedala direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina Lidija Sovinc. Ne le srednješolski zavod Šolski center Celje s kon- zorcijskima partnerjema po besedah vodje tamkajšnjega medpodjetniškega izobraže- valnega centra Denisa Kača druži dolga zgodovina razno- likih projektov. »Čeprav smo primarno srednješolski izo- braževalni zavod, stopamo tudi v 60. leto izobraževanja odraslih. Prepričani smo, da ta raznolikost partnerskih or- ganizacij krepi in bogati naše sodelovanje. Med našimi ude- leženci so namreč starši mla- dostnikov, ki obiskujejo naše srednje šole, študenti naše viš- je strokovne šole in ne naza- dnje vpisani v izobraževanje odraslih,« je izpostavil Kač. Letos v Celju obeležujejo 140 let poklicnega šolstva. »Takrat je prav predhodnik našega centra dobil prvo obr- tno nadaljevalno šolo, z njo pa usposabljanja za poklice, ki jih danes skoraj ni več. T udi v tem vidimo priložnost, da kot izrazito tehnično-naravo- slovni center v okviru projek- ta razvijemo nove, inovativne tehnično obarvane programe, ki bodo zanimivi nekaterim ciljnim skupinam odraslih,« je ob koncu še dodal. Z leve vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra ŠC Celje Denis Kač, direktori- ca Ljudske univerze Rogaška Slatina Lidija Sovinc, direktorica UPI – ljudske univerze Žalec Franja Centrih in vodja projekta Biserka Neuholt Hlastec (Foto: Andraž Purg) BRASLOVČE – Potem ko je braslovški župan Tomaž Žohar v začetku marca gle- de predvidene selitve prebi- valcev Letuša poslal javno pismo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu, je te dni poslanec Jožef Jelen ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku po- sredoval poslansko vpraša- nje. V njem ga med drugim sprašuje, ali je ministrstvo sploh pripravilo študijo, s katero bi utemeljili selitev prebivalcev Letuša. Pribli- žno tretjina se želi prese- liti, prav toliko jih selitvi nasprotuje, drugi glede od- ločitve oklevajo. Žrtve poplav in zemelj- skih plazov že sedem mese- cev čakajo na pojasnila, ali bodo lahko ostale v svojih domovih ali se bodo morale izseliti. V Letušu, na levem in desnem breg Savinje, je na seznamu za preselitev pribli- žno 160 hiš. Poslanec Jožef Jelen je v pisnem poslanskem vpraša- nju ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku za- stavil več vprašanj. Zanima ga, ali je ministrstvo opravilo analizo, zakaj je do poplav v Letušu na levem bregu Savi- nje prišlo, saj je za poplavno ogroženo območje doslej ve- ljal le del Letuša na desnem bregu Savinje. Sprašuje ga tudi, ali je kdo nadziral kon- cesionarja glede urejanja in očiščenja brežine reke Savi- nje. In tudi, ali je ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo celovito študijo, na osnovi katere naj bi se odločila o selitvi prebivalcev iz Letuša. Sprašuje še, kate- re rešitve stroka načrtuje na območju Letuša, da bi tako katastrofalne poplave v pri- hodnje lahko preprečila. So predvideni suhi zadrževal- niki? Po neuradnih informa- cijah naj bi tuji strokovnjaki svetovali ureditev suhih za- drževalnikov od Ljubnega navzdol. V pismu je posla- nec zahteval tudi pojasnilo, ali je že pripravljen seznam stanovanjskih hiš, v katerih ni mogoče več prebivati, in ali so stanovalci teh objektov predvideni za selitev. BF BRASLOVČE – Od leta 1992 v Sloveniji 1. marca obele- žujemo dan civilne zaščite, s katerim pozornost name- njamo krepitvi zavedanja javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesre- čami ter vlogi civilne zaščite in nevladnih organizacij pri varstvu pred njimi. Štab Ci- vilne zaščite zahodnoštajer- ske regije je v sodelovanju s celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter z Občino Braslovče v počasti- tev tega dne prejšnjo sredo v Domu kulture Braslovče pripravil osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo pri- znanj in nagrad civilne za- ščite za leto 2024. S slovensko himno v izved- bi članov Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, s plesno točko Kulturno-ume- tniškega društva Mavrica na skladbo Oj, Triglav moj dom in s stihi Simona Gregorčiča so ponosno in v duhu domovi- ne otvorili osrednjo slovesnost ob dnevu civilne zaščite. Osre- dnji govornik je bil poslanec državnega zbora, poveljnik CZ RS Srečko Šestan. Ob tej priložnosti so bili po- deljeni priznanja in nagrade civilne zaščite najbolj zaslu- žnim pripadnikom civilne zaščite ter drugim posame- znikom, skupinam, občinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organi- zacijam za zasluge in prispe- vek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju za- ščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic narav- nih in drugih nesreč. Skupaj je bilo podeljenih 34 nagrad in priznanj civilne zaščite, od tega 12 bronastih znakov civilne zaščite, 14 sre- brnih, štirje zlati znaki in tri plakete civilne zaščite. Kdo so prejemniki iz Spo- dnje Savinjske doline? Plaketo civilne zaščite je prejel Dušan Pungartnik, predsednik Regij- skega sveta Savinjsko-šaleške regije. Zlati znak sta prejela PGD Grajska vas in PGD Pol- zela za 120 let delovanja. Do- bitnika srebrnih znakov sta postala PGD Drešinja vas ob 110-letnici delovanja in PGD Zabukovica ob 100-letnici. Bronaste znake civilne zaščite so prejeli Robert Vasle – po- veljnik štaba CZ Občine Žalec, Rok Ušen – poveljnik štaba CZ Občine Braslovče, Rafael Hrustel – Gasilska zveza Žalec in PGD Levec, Tomaž Žohar – župan Občine Braslovče. ŠO Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1 1, 14. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Ključni člen laške civilne zaščite LAŠKO, ŠENTJUR – Varuhov kotiček zaživel še v dveh občinah na Celjskem Po pomoč v varuhov kotiček Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred dnevi obiskal občini Laško in Šentjur, kjer se je srečal z žu- panoma. Z njima se je pogovoril o izzivih in najbolj perečih težavah, s katerimi se srečujeta pri svojem delu. V obeh občinah je odprl tudi varuhov kotiček. Njegov namen je institucijo varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo, ter jim po- magati, če se bodo znašli v stiski ali če bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil raz- ličnih ustanov ali organov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Varuhov kotiček je opre- mljen s stojalom, na katerem so prebivalkam in prebival- cem na voljo koristne infor- macije o delu varuha v obliki zloženk in brošur. Priloženi Pri varuhu človekovih pravic se po besedah Petra Svetine trenutno največ ukvarjajo s težavami v zdravstvu, povezanimi z zdravniško stavko, od poseganja v pravico do stavke na eni strani ter v pravico do zdravstvenega varstva na drugi strani. Imajo tudi pobude glede pravic invalidov zaradi izvajanja stavke. Vedno aktualna tema pa so dolge čakalne vrste, nedostopnost do zdravstvenih storitev … Na osrednji proslavi Civilne zaščite Zahodnoštajerske regije je priznanje, bronasti znak CZ, prejel tudi Marjan Salobir. (Foto: Občina Laško) LAŠKO - Marjan Salobir, dolgoletni član občinskega štaba civilne zaščite (CZ), je na predlog župana Obči- ne Laško Marka Šanteja in poveljnika CZ Laško Bojana Špilerja na osrednji proslavi Civilne zaščite Zahodnošta- jerske regije prejel bronasti znak. Kot pravijo v Občini Laško, je Marjan Salobir že dolga leta predan skupnosti in je ključ- ni člen laške civilne zaščite, katere član je že od osamo- svojitvene vojne za Slovenijo. Ves čas vodi tehnično enoto, v zadnjem mandatu je tudi odgovorna oseba za oglede plazov in morebitnih potre- sov. Kot član CZ je dejavno sodeloval pri vseh večjih poplavah v občini Laško (v letih 1990, 1998, 2007, 2010 in 2023) ter pri vseh drugih neurjih in manjših poplavah. S svojim strokovnim znanjem in predanostjo je nepogrešljiv član štaba CZ Občine Laško, še dodajajo v občini. BA Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je z laškim županom Markom Šantejem pogovarjal o izzivih in težavah, s katerimi se župan srečuje pri svojem delu, ter o aktualnih temah. Kot je dejal, je v tem času aktualna predvsem poplavna varnost, ki jo je treba zagotoviti ljudem. so tudi obrazci za vložitev po- bude, ki jih ljudje izpolnijo in pošljejo po pošti na varuhov naslov. Varuhov kotiček ima za zdaj 62 slovenskih občin, med njimi tudi šest na Celj- skem, ob Laškem in Šentjur- ju še Celje, Velenje, Vojnik in Radeče. V kratkem naj bi varuhov kotiček odprli tudi v Občini Štore. Varuh Peter Svetina se je za postavljanje varuhovih kotičkov odločil pred pribli- žno tremi leti, ko je ugotovil, da ljudje ne najdejo poti do varuha: »Tako uresničujemo naš cilj, da do konca mojega šestletnega mandata varuho- ve kotičke postavimo v vsaj polovici slovenskih občin in tako institucijo Varuha pri- bližamo čim širšemu krogu ljudi. Namen kotička je lju- di seznaniti, kdaj in kako se lahko obrnejo na Varuha člo- vekovih pravic.« Opaža, da je odziv občanov na varuhove kotičke pozitiven in da so ti po občinah dobro zaživeli. Zagotavljanje poplavne varnosti »Pri varuhu ugotavljamo, da je največ kršitev človeko- vih pravic na področju tako imenovanega načela dobre- ga upravljanja, ko lokalni ali državni organi ne odgovar- jajo ljudem, ki se obračajo na njih. Z županom sva se o tem pogovarjala, a kakšne posebne problematike nisva izpostavila. Zagotovo je v tem času aktualna poplavna var- nost, ki jo je treba zagotoviti ljudem. Mi to budno spre- mljamo, a zaenkrat nismo še niso povsem opomogli od vsega hudega, kar jih je do- letelo, tako da še pričakuje- mo pobude s tega področja. Odprtih primerov pa Občina Laško nima,« je po srečanju z laškim županom povedal va- ruh človekovih pravic Peter Svetina. Župan Marko Šantej je dodal, da so ob poplavah v Laškem poskušali individu- alno obravnavati vse najbolj kritične primere prizadetih oseb oziroma gospodinjstev. »Ravno prejšnji teden smo v stanovanje, ki ga je odkupila občina, vselili še zadnjo ob- čanko, ki ji je poplava uničila dom,« je dejal župan in do- dal, da so tudi vsem drugim občanom, ki so v poplavah doživeli materialno škodo, v občini poskušali biti dostopni in jim pomagati pri popisih in ocenjevanju škode ter pri vnosu podatkov v aplikacijo AJDA. Ob tem je župan pou- daril še, da se Občina Laško trudi biti dostopna svojim ob- čanom na vseh področjih, pri čemer je tudi nosilka naziva občina po meri invalidov. Foto: Andraž Purg Varuh človekovih pravic Peter Svetina je tudi v Občini Šentjur odprl in predstavil varuhov kotiček, s čimer želi institucijo Varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. dobili nobene pobude ljudi s tega področja. Moramo pa pustiti času čas, kajti od av- gusta do danes si nekateri Začenja se gradnja kolesarske povezave DOBRNA – Izbran izva- jalec del, podjetje Tegar iz Velike Pirešice, je začel na območju občine Dobrna graditi kolesarsko poveza- vo Celje–Vojnik–Dobrna. Dela bodo predvidoma trajala do konca letošnje- ga leta. Trasa kolesarske povezave se bo začela pri mostu za ga- silskim domom v Lembergu, nato bo šla po dolini potoka Dobrnica, ob regionalni ce- sti, ki jo bo kolesarska pot prečkala, ter se bo nato na- daljevala po sprehajalni poti do naselja Dobrna. Na Do- brni bo en krak kolesarske povezave vodil do komple- ksa Term Dobrna, ena veja kolesarske povezave pa se bo pri krožišču odcepila in nadaljevala proti zahodu po hribovitem terenu do meje z mestno občino Velenje (pri Lamperčku). Kot pra- vijo v Občini Dobrna, sta v sklopu gradnje kolesarske poti na nekaterih odsekih predvideni tudi prenova regionalne ceste ter posta- vitev javne razsvetljave ob kolesarski poti. Projekt v celoti vodi in financira Direkcija RS za infrastrukturo. Vrednost pogodbenih del znaša pri- bližno 2,8 milijona evrov. BA Med Lembergom in Dobrno bo predvidoma do konca letošnjega leta zgrajena kolesarska povezava. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 1 1, 14. marec 2024 Svet JZ Knjižnica Laško, Aškerčev trg 4, 3270 Laško v skladu s 17. členom Zakona o knjižničarstvu – ZKnj-1 (UL RS, št. 92/2015) in določili Odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Laško (UL RS, št. 157/2020) razpisuje prosto delovno mesto: direktorja JZ Knjižnica Laško Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje, in sicer da imajo: - univerzitetno izobrazbo oz. 2. bol. stopnjo ustrezne smeri, - opravljen bibliotekarski strokovni izpit, - najmanj pet let delovnih izkušenj, - organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo uresničevanje smotrov in ciljev zavoda, kar dokazujejo s svojim minulim delom, - aktivno znanje slovenskega jezika. Ob prijavi na razpis je kandidat dolžan predložiti program razvoja zavoda za čas trajanja mandata. Kandidat, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, priloži izjavo, da soglaša, da se njegovi osebni podatki lahko javno obravnavajo na seji občinskega sveta, če je izbran in se zanj zaprosi za soglasje oz. mnenje k imenovanju. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Z izbranim in imenovanim kandida- tom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za čas mandata s polnim delovnim časom od 14. 7. 2024 dalje. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati s priporočeno pošto na naslov: Knjižnica Laško, Aškerčev trg 4, 3270 Laško, s pripisom 'Ne odpiraj – razpis. Komisija bo upoštevala vloge, ki bodo oddane na pošti ali bodo osebno vložene na sedežu knjižnice do 29. 3. 2024 do 12. ure. Predstavitev ustreznih kandidatov bo v Knjižnici Laško 17. 4. 2024 ob 17. uri. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Svet JZ Knjižnica Laško Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1 1, 14. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Obeležili dan civilne zaščite Po pismu še poslansko vprašanje Del dobitnikov priznanj civilne zaščite zahodnoštajerske regije (Foto: arhiv organizatorja) Da ni razloga, da bi sedeli doma, so v ponedeljek v Domu II. slovenskega tabora Žalec izpostavili UPI – ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje. Do leta 2029 bodo kot partnerji za odrasle izvajali brezplačne izobraževalne programe in izpite. Načrtujejo, da bodo skupaj izvedli 273 izobraževalnih programov in 200 izpitov, v katere bodo vključili 3.319 odraslih. ŠPELA OŽIR ŽALEC, ROGAŠKA SLA TINA, CELJE – Izvedli bodo 273 izobraževalnih programov in 200 izpitov Za brezplačna izobraževanja odraslih To jim bo uspelo s po- močjo projekta Odrasli na poti do znanja, s katerim so se uspešno potegovali za evropski in državni denar ter za brezplačno izobraževanje odraslih prejeli skupaj kar 1,7 milijona evrov. Kot je pojasni- la vodja projekta Biserka Ne- uholt Hlastec iz UPI – ljudske univerze Žalec, ki je nosilka projekta, so vsebine predno- stno namenjene nižje izobra- ženim, aktivnim odraslim, starim 55 let ali več, tujcem in zaprtim osebam v zavodih za prestajanje kazni oziroma zaporih. »Izvajali bomo jav- noveljavne izobraževalne programe, kot so programi Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Računalniška pismenost za odrasle, Digi- talna pismenost za odrasle, Slovenščina kot drugi in tuji jezik. Med neformalnimi iz- obraževalni programi so na voljo tuji jeziki, slovenščina, digitalne veščine, veščine ko- municiranja poslovno in za- sebno, zdrav življenjski slog, podjetništvo in zdravje na delovnem mestu. V nabor iz- obraževanj sodijo še program za uporabo načel sistema HA- CCP2, priprave na opravljanje izpitov iz slovenskega jezika, tujih jezikov in upravnega po- stopka,« je pojasnila Neuholt Hlastečeva. Program bodo posodabljali in prilagajali Direktorica Franja Centrih je izpostavila, da so v UPI – ljudski univerzi Žalec veseli in ponosni, da so konec pre- teklega leta s partnerjema pripravili uspešno prijavo na javni razpis za temeljne kom- petence za obdobje 2023– 2029. »Razpis smo nestrpno pričakovali, saj predstavlja nadaljevanje in nadgradnjo podobnega razpisa, ki smo ga končali leta 2022. Že pri tem predhodnem razpisu se je izkazalo, kako velika sta potreba in zanimanje v lokal- nem okolju po neformalnih izobraževalnih programih, ki odraslim omogočajo brez- plačne poti do znanja, veščin in spretnosti za sodoben čas, za konkurenčnost na delov- nem trgu ali za osebno rast in boljšo kakovost življenja.« Ker gre za daljše obdobje, so pripravljeni na to, da bodo ponudbo programov, ki so jih pripravili ob prijavi, posoda- bljali in prilagajali potrebam občanov, podjetij in zaintere- siranih ciljnih skupin. Za večjo vključenost v družbo »Kot ekipa Ljudske uni- verze Rogaška Slatina in ponosni partnerji v projektu smo izjemno zadovoljni, da imamo priložnost prispevati k izboljšanju temeljnih kom- petenc za življenje in delo na- ših udeležencev. Prepričani smo, da bo ta projekt omogo- čil pomembne korake naprej v izobraževanju odraslih in bo ključno vplival na njihovo večjo vključenost v družbo. Skupaj bomo skozi različne izobraževalne programe za- gotovili potrebna znanja in veščine, ki so nujni za uspe- šno soočanje s sodobnimi iz- zivi,« je povedala direktorica Ljudske univerze Rogaška Slatina Lidija Sovinc. Ne le srednješolski zavod Šolski center Celje s kon- zorcijskima partnerjema po besedah vodje tamkajšnjega medpodjetniškega izobraže- valnega centra Denisa Kača druži dolga zgodovina razno- likih projektov. »Čeprav smo primarno srednješolski izo- braževalni zavod, stopamo tudi v 60. leto izobraževanja odraslih. Prepričani smo, da ta raznolikost partnerskih or- ganizacij krepi in bogati naše sodelovanje. Med našimi ude- leženci so namreč starši mla- dostnikov, ki obiskujejo naše srednje šole, študenti naše viš- je strokovne šole in ne naza- dnje vpisani v izobraževanje odraslih,« je izpostavil Kač. Letos v Celju obeležujejo 140 let poklicnega šolstva. »Takrat je prav predhodnik našega centra dobil prvo obr- tno nadaljevalno šolo, z njo pa usposabljanja za poklice, ki jih danes skoraj ni več. T udi v tem vidimo priložnost, da kot izrazito tehnično-naravo- slovni center v okviru projek- ta razvijemo nove, inovativne tehnično obarvane programe, ki bodo zanimivi nekaterim ciljnim skupinam odraslih,« je ob koncu še dodal. Z leve vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra ŠC Celje Denis Kač, direktori- ca Ljudske univerze Rogaška Slatina Lidija Sovinc, direktorica UPI – ljudske univerze Žalec Franja Centrih in vodja projekta Biserka Neuholt Hlastec (Foto: Andraž Purg) BRASLOVČE – Potem ko je braslovški župan Tomaž Žohar v začetku marca gle- de predvidene selitve prebi- valcev Letuša poslal javno pismo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu, je te dni poslanec Jožef Jelen ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku po- sredoval poslansko vpraša- nje. V njem ga med drugim sprašuje, ali je ministrstvo sploh pripravilo študijo, s katero bi utemeljili selitev prebivalcev Letuša. Pribli- žno tretjina se želi prese- liti, prav toliko jih selitvi nasprotuje, drugi glede od- ločitve oklevajo. Žrtve poplav in zemelj- skih plazov že sedem mese- cev čakajo na pojasnila, ali bodo lahko ostale v svojih domovih ali se bodo morale izseliti. V Letušu, na levem in desnem breg Savinje, je na seznamu za preselitev pribli- žno 160 hiš. Poslanec Jožef Jelen je v pisnem poslanskem vpraša- nju ministru za naravne vire in prostor Jožetu Novaku za- stavil več vprašanj. Zanima ga, ali je ministrstvo opravilo analizo, zakaj je do poplav v Letušu na levem bregu Savi- nje prišlo, saj je za poplavno ogroženo območje doslej ve- ljal le del Letuša na desnem bregu Savinje. Sprašuje ga tudi, ali je kdo nadziral kon- cesionarja glede urejanja in očiščenja brežine reke Savi- nje. In tudi, ali je ministrstvo za naravne vire in prostor pripravilo celovito študijo, na osnovi katere naj bi se odločila o selitvi prebivalcev iz Letuša. Sprašuje še, kate- re rešitve stroka načrtuje na območju Letuša, da bi tako katastrofalne poplave v pri- hodnje lahko preprečila. So predvideni suhi zadrževal- niki? Po neuradnih informa- cijah naj bi tuji strokovnjaki svetovali ureditev suhih za- drževalnikov od Ljubnega navzdol. V pismu je posla- nec zahteval tudi pojasnilo, ali je že pripravljen seznam stanovanjskih hiš, v katerih ni mogoče več prebivati, in ali so stanovalci teh objektov predvideni za selitev. BF BRASLOVČE – Od leta 1992 v Sloveniji 1. marca obele- žujemo dan civilne zaščite, s katerim pozornost name- njamo krepitvi zavedanja javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesre- čami ter vlogi civilne zaščite in nevladnih organizacij pri varstvu pred njimi. Štab Ci- vilne zaščite zahodnoštajer- ske regije je v sodelovanju s celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje ter z Občino Braslovče v počasti- tev tega dne prejšnjo sredo v Domu kulture Braslovče pripravil osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo pri- znanj in nagrad civilne za- ščite za leto 2024. S slovensko himno v izved- bi članov Moškega pevskega zbora Karla Viranta Braslovče, s plesno točko Kulturno-ume- tniškega društva Mavrica na skladbo Oj, Triglav moj dom in s stihi Simona Gregorčiča so ponosno in v duhu domovi- ne otvorili osrednjo slovesnost ob dnevu civilne zaščite. Osre- dnji govornik je bil poslanec državnega zbora, poveljnik CZ RS Srečko Šestan. Ob tej priložnosti so bili po- deljeni priznanja in nagrade civilne zaščite najbolj zaslu- žnim pripadnikom civilne zaščite ter drugim posame- znikom, skupinam, občinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organi- zacijam za zasluge in prispe- vek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju za- ščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic narav- nih in drugih nesreč. Skupaj je bilo podeljenih 34 nagrad in priznanj civilne zaščite, od tega 12 bronastih znakov civilne zaščite, 14 sre- brnih, štirje zlati znaki in tri plakete civilne zaščite. Kdo so prejemniki iz Spo- dnje Savinjske doline? Plaketo civilne zaščite je prejel Dušan Pungartnik, predsednik Regij- skega sveta Savinjsko-šaleške regije. Zlati znak sta prejela PGD Grajska vas in PGD Pol- zela za 120 let delovanja. Do- bitnika srebrnih znakov sta postala PGD Drešinja vas ob 110-letnici delovanja in PGD Zabukovica ob 100-letnici. Bronaste znake civilne zaščite so prejeli Robert Vasle – po- veljnik štaba CZ Občine Žalec, Rok Ušen – poveljnik štaba CZ Občine Braslovče, Rafael Hrustel – Gasilska zveza Žalec in PGD Levec, Tomaž Žohar – župan Občine Braslovče. ŠO Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1 1, 14. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Ključni člen laške civilne zaščite LAŠKO, ŠENTJUR – Varuhov kotiček zaživel še v dveh občinah na Celjskem Po pomoč v varuhov kotiček Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred dnevi obiskal občini Laško in Šentjur, kjer se je srečal z žu- panoma. Z njima se je pogovoril o izzivih in najbolj perečih težavah, s katerimi se srečujeta pri svojem delu. V obeh občinah je odprl tudi varuhov kotiček. Njegov namen je institucijo varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo, ter jim po- magati, če se bodo znašli v stiski ali če bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oziroma pojasnil raz- ličnih ustanov ali organov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Varuhov kotiček je opre- mljen s stojalom, na katerem so prebivalkam in prebival- cem na voljo koristne infor- macije o delu varuha v obliki zloženk in brošur. Priloženi Pri varuhu človekovih pravic se po besedah Petra Svetine trenutno največ ukvarjajo s težavami v zdravstvu, povezanimi z zdravniško stavko, od poseganja v pravico do stavke na eni strani ter v pravico do zdravstvenega varstva na drugi strani. Imajo tudi pobude glede pravic invalidov zaradi izvajanja stavke. Vedno aktualna tema pa so dolge čakalne vrste, nedostopnost do zdravstvenih storitev … Na osrednji proslavi Civilne zaščite Zahodnoštajerske regije je priznanje, bronasti znak CZ, prejel tudi Marjan Salobir. (Foto: Občina Laško) LAŠKO - Marjan Salobir, dolgoletni član občinskega štaba civilne zaščite (CZ), je na predlog župana Obči- ne Laško Marka Šanteja in poveljnika CZ Laško Bojana Špilerja na osrednji proslavi Civilne zaščite Zahodnošta- jerske regije prejel bronasti znak. Kot pravijo v Občini Laško, je Marjan Salobir že dolga leta predan skupnosti in je ključ- ni člen laške civilne zaščite, katere član je že od osamo- svojitvene vojne za Slovenijo. Ves čas vodi tehnično enoto, v zadnjem mandatu je tudi odgovorna oseba za oglede plazov in morebitnih potre- sov. Kot član CZ je dejavno sodeloval pri vseh večjih poplavah v občini Laško (v letih 1990, 1998, 2007, 2010 in 2023) ter pri vseh drugih neurjih in manjših poplavah. S svojim strokovnim znanjem in predanostjo je nepogrešljiv član štaba CZ Občine Laško, še dodajajo v občini. BA Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je z laškim županom Markom Šantejem pogovarjal o izzivih in težavah, s katerimi se župan srečuje pri svojem delu, ter o aktualnih temah. Kot je dejal, je v tem času aktualna predvsem poplavna varnost, ki jo je treba zagotoviti ljudem. so tudi obrazci za vložitev po- bude, ki jih ljudje izpolnijo in pošljejo po pošti na varuhov naslov. Varuhov kotiček ima za zdaj 62 slovenskih občin, med njimi tudi šest na Celj- skem, ob Laškem in Šentjur- ju še Celje, Velenje, Vojnik in Radeče. V kratkem naj bi varuhov kotiček odprli tudi v Občini Štore. Varuh Peter Svetina se je za postavljanje varuhovih kotičkov odločil pred pribli- žno tremi leti, ko je ugotovil, da ljudje ne najdejo poti do varuha: »Tako uresničujemo naš cilj, da do konca mojega šestletnega mandata varuho- ve kotičke postavimo v vsaj polovici slovenskih občin in tako institucijo Varuha pri- bližamo čim širšemu krogu ljudi. Namen kotička je lju- di seznaniti, kdaj in kako se lahko obrnejo na Varuha člo- vekovih pravic.« Opaža, da je odziv občanov na varuhove kotičke pozitiven in da so ti po občinah dobro zaživeli. Zagotavljanje poplavne varnosti »Pri varuhu ugotavljamo, da je največ kršitev človeko- vih pravic na področju tako imenovanega načela dobre- ga upravljanja, ko lokalni ali državni organi ne odgovar- jajo ljudem, ki se obračajo na njih. Z županom sva se o tem pogovarjala, a kakšne posebne problematike nisva izpostavila. Zagotovo je v tem času aktualna poplavna var- nost, ki jo je treba zagotoviti ljudem. Mi to budno spre- mljamo, a zaenkrat nismo še niso povsem opomogli od vsega hudega, kar jih je do- letelo, tako da še pričakuje- mo pobude s tega področja. Odprtih primerov pa Občina Laško nima,« je po srečanju z laškim županom povedal va- ruh človekovih pravic Peter Svetina. Župan Marko Šantej je dodal, da so ob poplavah v Laškem poskušali individu- alno obravnavati vse najbolj kritične primere prizadetih oseb oziroma gospodinjstev. »Ravno prejšnji teden smo v stanovanje, ki ga je odkupila občina, vselili še zadnjo ob- čanko, ki ji je poplava uničila dom,« je dejal župan in do- dal, da so tudi vsem drugim občanom, ki so v poplavah doživeli materialno škodo, v občini poskušali biti dostopni in jim pomagati pri popisih in ocenjevanju škode ter pri vnosu podatkov v aplikacijo AJDA. Ob tem je župan pou- daril še, da se Občina Laško trudi biti dostopna svojim ob- čanom na vseh področjih, pri čemer je tudi nosilka naziva občina po meri invalidov. Foto: Andraž Purg Varuh človekovih pravic Peter Svetina je tudi v Občini Šentjur odprl in predstavil varuhov kotiček, s čimer želi institucijo Varuha približati čim širšemu krogu ljudi v okolju, kjer živijo. dobili nobene pobude ljudi s tega področja. Moramo pa pustiti času čas, kajti od av- gusta do danes si nekateri Začenja se gradnja kolesarske povezave DOBRNA – Izbran izva- jalec del, podjetje Tegar iz Velike Pirešice, je začel na območju občine Dobrna graditi kolesarsko poveza- vo Celje–Vojnik–Dobrna. Dela bodo predvidoma trajala do konca letošnje- ga leta. Trasa kolesarske povezave se bo začela pri mostu za ga- silskim domom v Lembergu, nato bo šla po dolini potoka Dobrnica, ob regionalni ce- sti, ki jo bo kolesarska pot prečkala, ter se bo nato na- daljevala po sprehajalni poti do naselja Dobrna. Na Do- brni bo en krak kolesarske povezave vodil do komple- ksa Term Dobrna, ena veja kolesarske povezave pa se bo pri krožišču odcepila in nadaljevala proti zahodu po hribovitem terenu do meje z mestno občino Velenje (pri Lamperčku). Kot pra- vijo v Občini Dobrna, sta v sklopu gradnje kolesarske poti na nekaterih odsekih predvideni tudi prenova regionalne ceste ter posta- vitev javne razsvetljave ob kolesarski poti. Projekt v celoti vodi in financira Direkcija RS za infrastrukturo. Vrednost pogodbenih del znaša pri- bližno 2,8 milijona evrov. BA Med Lembergom in Dobrno bo predvidoma do konca letošnjega leta zgrajena kolesarska povezava. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 1 1, 14. marec 2024 Svet JZ Knjižnica Laško, Aškerčev trg 4, 3270 Laško v skladu s 17. členom Zakona o knjižničarstvu – ZKnj-1 (UL RS, št. 92/2015) in določili Odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Laško (UL RS, št. 157/2020) razpisuje prosto delovno mesto: direktorja JZ Knjižnica Laško Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje, in sicer da imajo: - univerzitetno izobrazbo oz. 2. bol. stopnjo ustrezne smeri, - opravljen bibliotekarski strokovni izpit, - najmanj pet let delovnih izkušenj, - organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo uresničevanje smotrov in ciljev zavoda, kar dokazujejo s svojim minulim delom, - aktivno znanje slovenskega jezika. Ob prijavi na razpis je kandidat dolžan predložiti program razvoja zavoda za čas trajanja mandata. Kandidat, ki se prijavi na razpisano delovno mesto, priloži izjavo, da soglaša, da se njegovi osebni podatki lahko javno obravnavajo na seji občinskega sveta, če je izbran in se zanj zaprosi za soglasje oz. mnenje k imenovanju. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja. Z izbranim in imenovanim kandida- tom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za čas mandata s polnim delovnim časom od 14. 7. 2024 dalje. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati s priporočeno pošto na naslov: Knjižnica Laško, Aškerčev trg 4, 3270 Laško, s pripisom 'Ne odpiraj – razpis. Komisija bo upoštevala vloge, ki bodo oddane na pošti ali bodo osebno vložene na sedežu knjižnice do 29. 3. 2024 do 12. ure. Predstavitev ustreznih kandidatov bo v Knjižnici Laško 17. 4. 2024 ob 17. uri. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Svet JZ Knjižnica Laško Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1 1, 14. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV HAAG, ZREČE – Na dan žena je na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu za devetletni mandat zapriseglo šest novih sodni- kov, med njimi tudi 42-letna Zrečanka Beti Hohler. Po- stala je najmlajša sodnica v zgodovini sodišča in prva Slovenka na tem položaju. »Jaz, Beti Hohler, se slove- sno zavezujem, da bom kot sodnica Mednarodnega ka- zenskega sodišča častno, zve- sto, nepristransko in vestno opravljala svoje dolžnosti in pristojnosti ter da bom spo- štovala zaupnost preiskav in pregona ter tajnost posveto- vanj,« je ob slovesni zaprisegi dejala Beti Hohler, ki je odra- ščala v Zrečah in se v domači kraj pod Pohorjem še vedno rada vrača. Je uveljavljena strokov- njakinja za mednarodno ka- zensko pravo z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na Mednarodnem kazenskem sodišču, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora. Spomni- mo, da jo je kot kandidatko za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nato jo je podprl tudi državni zbor. Mednarodno kazensko so- dišče ima 18 sodnikov in so- dnic – devet moških in prav SLOVENSKE KONJICE – Večina krajanov Bezine bo imela odslej ob morebi- tnih ponovnih težavah na vodovodnem sistemu za- gotovljeno nemoteno oskr- bo s pitno vodo. Konjiška občina je zagotovila denar za gradnjo povezovalnega vodovoda, ki se je začela januarja in končala v teh dneh. Novozgrajen povezovalni vodovod, ki je dolg približno 200 metrov, je speljan iz vo- dohrana Škalce do vodohra- nov Obrul in Barbara in bo v primeru ponovnega onesna- ženja vodnega vira Zlakova z vodo oskrboval prebivalce Bezine. Zgrajeni so tudi jaški za potrebe vgradnje ventilov in vodomeri, prav tako je za- gotovljen sistem daljinskega spremljanja pretokov. Med- tem strokovnjaki pripravljajo predlog ureditve in zavarova- nja vodnega zajetja Zlakova. Kot smo že poročali, vo- dooskrbni sistem v Bezini upravlja tamkajšnja krajevna skupnost. Ker je pogosto pri- hajalo do težav pri oskrbi s pitno vodo, so krajani zahte- vali, da vodovod Bezina-Gra- čič prevzame v upravljanje Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Vodovod Bezina-Gračič je bil zgrajen pred več kot 40 leti. Pred de- setimi leti je konjiška občina sicer želela, da bi vsi zasebni vodovodi prešli v upravljanje Prebivalci Slovenskih Ko- njic, ki živijo v bližini kamno- loma, se že vrsto let soočajo z nadležnim hrupom, s stre- sljaji in z zapraševanjem oko- lja. Skoraj vsaka hiša na tem območju ima vidne razpoke. Zato so se predlani povezali v Civilno iniciativo ZA zapr- tje kamnoloma pod Konjiško goro. Njihova prizadevanja do zdaj niso bila uspešna. Bo kmalu vendarle drugače? Negativno mnenje Odlok občinskega podrob- nega prostorskega načrta (OPPN) za sanacijo kamnolo- ma je v javni razgrnitvi od 1. februarja, nanj lahko občani podajo mnenja in pobude do 18. marca. Člani Sveta krajevne skupnosti Slovenske Konjice so po temeljitem pregledu pro- storskega dokumenta podali negativno mnenje. Zavzema- Bojijo se, da bodo ponovno izigrani V Civilni iniciativi ZA zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro so gradbeno podjetje Kongrad ponovno pozvali k ta- kojšnjemu zaprtju kamnoloma in njegovi sanaciji. V kon- cesijski pogodbi iz leta 2001 se je Kongrad namreč zavezal, da bo leta 2021 kamnolom saniran in zaprt. A obratuje še danes. Na to bodo predstavniki iniciative ponovno opozo- rili na današnjem (četrtek) zboru krajanov, kjer bodo med drugim govorili o predlogu odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za sanacijo kamnoloma. Pred- stavniki iniciative odloku nasprotujejo, saj domnevajo, da namerava Kongrad pod pretvezo sanacije kamnolom izkoriščati tudi v prihodnje. BARBARA FURMAN »Menimo, da je rešitev za dejansko zaprtje in sanacijo kamnoloma v tem, da občinski svetniki zavrnejo predlog odloka in da nato rudarska inšpekcija izpelje postopke v skladu z zakonodajo,« poudarja Tadej Slapnik, vodja CI za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro. Povezovalni vodovod zgrajen Novozgrajen vodovod je dolg približno 200 metrov. (Foto: Občina Slovenske Konjice) jo se za takojšnje zaprtje ka- mnoloma. Konjiškega župana Darka Ratajca so pozvali, naj predloga odloka OPPN ne po- sreduje v obravnavo občinske- mu svetu. Če se bo župan od- ločil drugače, bodo občinske svetnice in svetnike pozvali, naj predlog odloka zavrnejo. Župana smo vprašali, kaj bo storil. Odgovoril je, da je treba počakati na zbor krajanov, za- tem se namerava posvetovati s predstavniki svetniških skupin v konjiškem občinskem svetu. Kot še pravi, se bo še pred tem občina opredelila do pripomb in stališč zainteresirane jav- nosti v času javne razgrnitve odloka OPPN. Kongrad kršil koncesijo Kot je še povedal vodja ci- vilne iniciative ZA zaprtje ka- mnoloma Tadej Slapnik, so lastnika konjiškega gradbe- nega podjetja Kongrad pozva- li, naj takoj zapre kamnolom in ga sanira. »Ob tem želim poudariti, da je rudarska in- špekcija pred letom potrdila, da je Kongrad kršil koncesijo in nezakonito pridobival ru- dnine zunaj območja, ki je določen v koncesiji. Zaradi takšnega ravnanja sta tako podjetje Kongrad kot njegov lastnik Aleš Počivalšek izgu- bila naše zaupanje. Ne verja- memo, da bosta v prihodnosti ravnala drugače,« je pojasnil Slapnik in dodal, da se je Kon- grad v koncesijski pogodbi iz leta 2001 zavezal, da bo leta 2021 kamnolom saniran in zaprt. Ob tem je spomnil, da so krajani takšna zagotovila od vodstva Kongrada prejeli na zboru krajanov že leta 2006. »Danes vidimo, da vodstvo podjetja teh zagotovil ni ure- sničilo v celoti, saj je podjetje v obdobju 20 let rudarilo tudi čez dovoljene meje. Sanacije sploh ni začelo, kaj šele, da bi jo končalo.« In kje vidijo rešitev? »Meni- mo, da je rešitev za dejansko zaprtje in sanacijo kamnolo- ma v tem, da občinski svetniki zavrnejo predlog odloka in da nato rudarska inšpekcija izpe- lje postopke, ki jih za zaprtje s takojšnjo sanacijo opredelju- je veljavna zakonodaja,« meni Tadej Slapnik. Odpadajo ploščice Po besedah članov civilne iniciative so v minulih letih na njihovih stanovanjskih hišah nastale nove poškodbe. Ob miniranjih so bili izpostavljeni tresenju tal, posledično so se tresle tudi stanovanjske hiše, na katerih so vidne poškodbe na fasadi in stenah, odpadajo celo ploščice. Opozarjajo tudi na onesnaževanje zraka s pra- hom, ki nastaja ob miniranju in predelavi kamnin. Moteč je tudi hrup. Zaradi težkih tovornjakov, ki odvažajo ma- terial iz kamnoloma, prav tako opozarjajo na slabšo prome- tno varnost. In ne nazadnje se grobi posegi v okolje pozna- jo tudi v Konjiški gori, saj je spremenjena gozdna biosfera še posebej opazna ob visokih temperaturah in pomanjkanju dežja. Čakajo na pojasnila Zato je svet Krajevne sku- pnosti Slovenske Konjice na Kamnolom pod Konjiško goro bi moral biti zaprt in saniran leta 2021. (Foto: CI za zaprtje kamnoloma) Tadej Slapnik, vodja civilne inicia- tive ZA zaprtje kamnoloma (Foto: osebni arhiv) Na današnjem (14. marec) zboru kraja- nov bodo predstavniki civilne iniciative pred- stavili zahteve za takoj- šnje zaprtje in sanacijo kamnoloma pod Konji- ško goro. Poudarjajo pravico do zdravega in varnega življenjskega okolja, zato nasprotuje- jo podaljševanju mini- ranja v kamnolomu in onesnaževanju mesta. SLOVENSKE KONJICE – Kamnolom pod Konjiško goro bi moral biti zaprt, a še vedno obratuje Zrečanka zaprisegla Zrečanka Beti Hohler je najmlajša sodnica v zgodovini ICC. (Foto: Slovensko sodniško društvo) komunalnega podjetja, a se takrat uporabniki za to niso odločili. Pred dvema letoma je bilo treba popraviti vodne vire, pri čemer je občina fi - nančno pomagala v višini 8 tisoč evrov, hkrati je dvignila ceno vode in uvedla zaraču- navanje omrežnine. BF seji, ki je bila januarja letos, s šestimi glasovi za in dvema proti sprejel sklep, da se ne strinja s predlogom odloka občinskega podrobnega pro- storskega načrta OPPN. Obrav- navani dokument so za Kon- grad pripravili v celjski družbi Regijski center Planiranje. Njihov predstavnik Radovan Romih je ob predstavitvi od- loka OPPN med drugim dejal, da so razmere v kamnolomu danes takšne, da takojšnja sa- nacija brežin ni mogoča, saj so zelo strme. Sicer pa so na javni obravnavi krajani zastavili več vprašanj, vendar odgovorov nanje niso dobili. Predsednik uprave podjetja Kongrad Aleš Počivalšek je obljubil, da jim bo odgovore oziroma pojasnila posredoval pisno. toliko žensk. Mandat traja devet let. Vsaka država ima lahko le enega sodnika ali sodnico, skupščina držav pogodbenic rimskega sta- tuta pa vsaka tri leta voli po šest sodnikov ali so- dnic. Je prvo stalno med- narodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo so- dno preganjati. BF Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1 1, 14. marec 2024 IZ NAŠIH KRAJEV HAAG, ZREČE – Na dan žena je na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) v Haagu za devetletni mandat zapriseglo šest novih sodni- kov, med njimi tudi 42-letna Zrečanka Beti Hohler. Po- stala je najmlajša sodnica v zgodovini sodišča in prva Slovenka na tem položaju. »Jaz, Beti Hohler, se slove- sno zavezujem, da bom kot sodnica Mednarodnega ka- zenskega sodišča častno, zve- sto, nepristransko in vestno opravljala svoje dolžnosti in pristojnosti ter da bom spo- štovala zaupnost preiskav in pregona ter tajnost posveto- vanj,« je ob slovesni zaprisegi dejala Beti Hohler, ki je odra- ščala v Zrečah in se v domači kraj pod Pohorjem še vedno rada vrača. Je uveljavljena strokov- njakinja za mednarodno ka- zensko pravo z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na Mednarodnem kazenskem sodišču, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora. Spomni- mo, da jo je kot kandidatko za sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nato jo je podprl tudi državni zbor. Mednarodno kazensko so- dišče ima 18 sodnikov in so- dnic – devet moških in prav SLOVENSKE KONJICE – Večina krajanov Bezine bo imela odslej ob morebi- tnih ponovnih težavah na vodovodnem sistemu za- gotovljeno nemoteno oskr- bo s pitno vodo. Konjiška občina je zagotovila denar za gradnjo povezovalnega vodovoda, ki se je začela januarja in končala v teh dneh. Novozgrajen povezovalni vodovod, ki je dolg približno 200 metrov, je speljan iz vo- dohrana Škalce do vodohra- nov Obrul in Barbara in bo v primeru ponovnega onesna- ženja vodnega vira Zlakova z vodo oskrboval prebivalce Bezine. Zgrajeni so tudi jaški za potrebe vgradnje ventilov in vodomeri, prav tako je za- gotovljen sistem daljinskega spremljanja pretokov. Med- tem strokovnjaki pripravljajo predlog ureditve in zavarova- nja vodnega zajetja Zlakova. Kot smo že poročali, vo- dooskrbni sistem v Bezini upravlja tamkajšnja krajevna skupnost. Ker je pogosto pri- hajalo do težav pri oskrbi s pitno vodo, so krajani zahte- vali, da vodovod Bezina-Gra- čič prevzame v upravljanje Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice. Vodovod Bezina-Gračič je bil zgrajen pred več kot 40 leti. Pred de- setimi leti je konjiška občina sicer želela, da bi vsi zasebni vodovodi prešli v upravljanje Prebivalci Slovenskih Ko- njic, ki živijo v bližini kamno- loma, se že vrsto let soočajo z nadležnim hrupom, s stre- sljaji in z zapraševanjem oko- lja. Skoraj vsaka hiša na tem območju ima vidne razpoke. Zato so se predlani povezali v Civilno iniciativo ZA zapr- tje kamnoloma pod Konjiško goro. Njihova prizadevanja do zdaj niso bila uspešna. Bo kmalu vendarle drugače? Negativno mnenje Odlok občinskega podrob- nega prostorskega načrta (OPPN) za sanacijo kamnolo- ma je v javni razgrnitvi od 1. februarja, nanj lahko občani podajo mnenja in pobude do 18. marca. Člani Sveta krajevne skupnosti Slovenske Konjice so po temeljitem pregledu pro- storskega dokumenta podali negativno mnenje. Zavzema- Bojijo se, da bodo ponovno izigrani V Civilni iniciativi ZA zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro so gradbeno podjetje Kongrad ponovno pozvali k ta- kojšnjemu zaprtju kamnoloma in njegovi sanaciji. V kon- cesijski pogodbi iz leta 2001 se je Kongrad namreč zavezal, da bo leta 2021 kamnolom saniran in zaprt. A obratuje še danes. Na to bodo predstavniki iniciative ponovno opozo- rili na današnjem (četrtek) zboru krajanov, kjer bodo med drugim govorili o predlogu odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za sanacijo kamnoloma. Pred- stavniki iniciative odloku nasprotujejo, saj domnevajo, da namerava Kongrad pod pretvezo sanacije kamnolom izkoriščati tudi v prihodnje. BARBARA FURMAN »Menimo, da je rešitev za dejansko zaprtje in sanacijo kamnoloma v tem, da občinski svetniki zavrnejo predlog odloka in da nato rudarska inšpekcija izpelje postopke v skladu z zakonodajo,« poudarja Tadej Slapnik, vodja CI za zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro. Povezovalni vodovod zgrajen Novozgrajen vodovod je dolg približno 200 metrov. (Foto: Občina Slovenske Konjice) jo se za takojšnje zaprtje ka- mnoloma. Konjiškega župana Darka Ratajca so pozvali, naj predloga odloka OPPN ne po- sreduje v obravnavo občinske- mu svetu. Če se bo župan od- ločil drugače, bodo občinske svetnice in svetnike pozvali, naj predlog odloka zavrnejo. Župana smo vprašali, kaj bo storil. Odgovoril je, da je treba počakati na zbor krajanov, za- tem se namerava posvetovati s predstavniki svetniških skupin v konjiškem občinskem svetu. Kot še pravi, se bo še pred tem občina opredelila do pripomb in stališč zainteresirane jav- nosti v času javne razgrnitve odloka OPPN. Kongrad kršil koncesijo Kot je še povedal vodja ci- vilne iniciative ZA zaprtje ka- mnoloma Tadej Slapnik, so lastnika konjiškega gradbe- nega podjetja Kongrad pozva- li, naj takoj zapre kamnolom in ga sanira. »Ob tem želim poudariti, da je rudarska in- špekcija pred letom potrdila, da je Kongrad kršil koncesijo in nezakonito pridobival ru- dnine zunaj območja, ki je določen v koncesiji. Zaradi takšnega ravnanja sta tako podjetje Kongrad kot njegov lastnik Aleš Počivalšek izgu- bila naše zaupanje. Ne verja- memo, da bosta v prihodnosti ravnala drugače,« je pojasnil Slapnik in dodal, da se je Kon- grad v koncesijski pogodbi iz leta 2001 zavezal, da bo leta 2021 kamnolom saniran in zaprt. Ob tem je spomnil, da so krajani takšna zagotovila od vodstva Kongrada prejeli na zboru krajanov že leta 2006. »Danes vidimo, da vodstvo podjetja teh zagotovil ni ure- sničilo v celoti, saj je podjetje v obdobju 20 let rudarilo tudi čez dovoljene meje. Sanacije sploh ni začelo, kaj šele, da bi jo končalo.« In kje vidijo rešitev? »Meni- mo, da je rešitev za dejansko zaprtje in sanacijo kamnolo- ma v tem, da občinski svetniki zavrnejo predlog odloka in da nato rudarska inšpekcija izpe- lje postopke, ki jih za zaprtje s takojšnjo sanacijo opredelju- je veljavna zakonodaja,« meni Tadej Slapnik. Odpadajo ploščice Po besedah članov civilne iniciative so v minulih letih na njihovih stanovanjskih hišah nastale nove poškodbe. Ob miniranjih so bili izpostavljeni tresenju tal, posledično so se tresle tudi stanovanjske hiše, na katerih so vidne poškodbe na fasadi in stenah, odpadajo celo ploščice. Opozarjajo tudi na onesnaževanje zraka s pra- hom, ki nastaja ob miniranju in predelavi kamnin. Moteč je tudi hrup. Zaradi težkih tovornjakov, ki odvažajo ma- terial iz kamnoloma, prav tako opozarjajo na slabšo prome- tno varnost. In ne nazadnje se grobi posegi v okolje pozna- jo tudi v Konjiški gori, saj je spremenjena gozdna biosfera še posebej opazna ob visokih temperaturah in pomanjkanju dežja. Čakajo na pojasnila Zato je svet Krajevne sku- pnosti Slovenske Konjice na Kamnolom pod Konjiško goro bi moral biti zaprt in saniran leta 2021. (Foto: CI za zaprtje kamnoloma) Tadej Slapnik, vodja civilne inicia- tive ZA zaprtje kamnoloma (Foto: osebni arhiv) Na današnjem (14. marec) zboru kraja- nov bodo predstavniki civilne iniciative pred- stavili zahteve za takoj- šnje zaprtje in sanacijo kamnoloma pod Konji- ško goro. Poudarjajo pravico do zdravega in varnega življenjskega okolja, zato nasprotuje- jo podaljševanju mini- ranja v kamnolomu in onesnaževanju mesta. SLOVENSKE KONJICE – Kamnolom pod Konjiško goro bi moral biti zaprt, a še vedno obratuje Zrečanka zaprisegla Zrečanka Beti Hohler je najmlajša sodnica v zgodovini ICC. (Foto: Slovensko sodniško društvo) komunalnega podjetja, a se takrat uporabniki za to niso odločili. Pred dvema letoma je bilo treba popraviti vodne vire, pri čemer je občina fi - nančno pomagala v višini 8 tisoč evrov, hkrati je dvignila ceno vode in uvedla zaraču- navanje omrežnine. BF seji, ki je bila januarja letos, s šestimi glasovi za in dvema proti sprejel sklep, da se ne strinja s predlogom odloka občinskega podrobnega pro- storskega načrta OPPN. Obrav- navani dokument so za Kon- grad pripravili v celjski družbi Regijski center Planiranje. Njihov predstavnik Radovan Romih je ob predstavitvi od- loka OPPN med drugim dejal, da so razmere v kamnolomu danes takšne, da takojšnja sa- nacija brežin ni mogoča, saj so zelo strme. Sicer pa so na javni obravnavi krajani zastavili več vprašanj, vendar odgovorov nanje niso dobili. Predsednik uprave podjetja Kongrad Aleš Počivalšek je obljubil, da jim bo odgovore oziroma pojasnila posredoval pisno. toliko žensk. Mandat traja devet let. Vsaka država ima lahko le enega sodnika ali sodnico, skupščina držav pogodbenic rimskega sta- tuta pa vsaka tri leta voli po šest sodnikov ali so- dnic. Je prvo stalno med- narodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo so- dno preganjati. BF Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 1 1, 14. marec 2024 KULTURA Za Združenje prijateljev slepih Slovenije zbrali več kot tisoč evrov Komedija z dobrodelno noto Neizrekljiva moč političark Ob letošnjem mednaro- dnem dnevu žensk sta pred- sednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica državnega zbora Urška Kla- kočar Zupančič, prvi ženski na teh položajih v zgodovi- ni Slovenije, slovesno odprli razstavo črno-belih portre- tnih fotografij nekaterih po- litičark, ki s svojim delom in vrednotami zaznamujejo družbo. Avtor razstavljenih fotografij je Jernej Jelen iz Velenja. Razstava je na ogled v preddverju predsedniške palače in nosi naslov Prepo- znajmo znanje in sposobnost v politiki. Avtor razstave Jer- nej Jelen je na slovesnosti ob odprtju poudaril, da je skozi fotografski objektiv skušal za- jeti neizrekljivo moč žensk v političnem svetu in s serijo črno-belih portretov izpo- vedati intimno zgodbo. »To je zgodba o pristni ženski. Zgodba o vseh ženskah, da- mah in gospeh. Iz vsebinskih in estetskih razlogov sem že od začetka načrtoval, da fo- tografij ne bom z ničemer olepševal ali spreminjal. Brez manipulacij torej. Če osebi, ki jo portretiramo, nekaj do- damo, ji veliko odvzamemo – četudi zgolj lepotno piko na obrazu. Z opustitvijo nadalj- nje obdelave oziroma dodela- ve fotografij lahko ohranimo bistvo osebnosti, s črno-belo fotografijo pa opozorimo na globljo resnico okoli nas.« Kot je še dejal Jelen, je vesel, da imamo v Sloveniji prvo predsednico republike, priča združevanju politične vizije z umetniško izrazno- stjo, ki skupaj ustvarjata nepozabno doživetje,« je na odprtju razstave še poudaril perspektiven velenjski foto- graf. BF Fotograf Jernej Jelen z ministrico za kulturo Asto Vrečko. (Foto: osebni arhiv) Nekdanje Ljubiteljsko gledališče Teharje – Celje, od leta 2020 znano pod imenom Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje, je minuli teden v Barbarini dvorani celjskega pokrajinskega muzeja uprizorilo dobrodelno gledališko komedijo z naslovom Sprt na obroke. Celoten izkupiček prodanih vstopnic so name- nili delovanju Združenja prijateljev slepih Slovenije. SINTIJA JURIČ Zasedba Ljubiteljskega gle- dališča Petra Simonitija je ko- medijo Sprt na obroke začela igrati že pred tremi leti. To- krat jo je prvič odigrala v do- brodelni namen. »Zelo dobro sodelujemo z Združenjem prijateljev slepih Slovenije, zato se je obrnilo na nas, ali mu lahko kako pomagamo. Dogovorili smo se, da bomo uprizorili predstavo in mu na- menili izkupiček od prodanih vstopnic,« je povedal predse- dnik Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Andrej Hri- bernik. Denar za delovanje društva Na dobrodelni gledališki predstavi so za Združenje prijateljev slepih Slovenije zbrali skupno 1.140 evrov. »Sredstva bomo porabili za delovanje našega združenja. Čeprav imamo status huma- nitarne organizacije, nismo bili v združenju na nekaj raz- pisih deležni nobene podpo- re in tako smo odvisni zgolj od članarin in donacij, prav tako se prijavljamo na razpise Mestne občine Celje,« je de- jal podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije Sebastjan Kamenik. Del zbranih sredstev bodo namenili tudi za pomoč pri zaposlitvi slepe osebe. »Za štiri ure imamo zaposleno slepo osebo in včasih ji kar težko vsak mesec zagotovimo plačo. Je pa naš cilj pomagati vsaj enemu slepemu. Z vese- ljem bi pomagali več ljudem, če bi imeli možnost,« je še povedal Kamenik. Dejavni na več področjih Združenje prijateljev Slepih Slovenije, ki šteje približno sto članov, letos obeležuje 20-letnico. O slepoti redno osvešča otroke v osnovnih šolah in vrtcih, izdaja knjige slepih avtorjev in informativ- ne brošure o slepoti in slabo- vidnosti, prav tako slepim po- maga pri vsakdanjih težavah in birokraciji. Tudi v prihodnje združe- nje načrtuje veliko projek- tov, med drugim bodo ob 10. obletnici sodelovanja s Hermanovim brlogom, ki so ga pomagali prilagoditi za Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija je zaigralo pred polno Barbarino dvorano in navdušilo obiskovalce. (Foto: Nik Jarh) slepe in slabovidne obisko- valce, pripravili tudi strip o beli palici. »Na vseh podro- čjih želimo biti dejavni in prisotni v dobrobit slepih in slabovidnih. Ta populacija se žal srečuje z veliko več predsodki kot druge invali- dnosti, zato skušamo te stva- ri omiliti in zajeziti, kolikor je v naši moči,« je še pouda- ril Kamenik in dodal, da so zbranih sredstev s predstave Ljubiteljskega gledališča Pe- tra Simonitija zelo veseli, saj jim bodo prišla nadvse prav. Za stenami Schwentnerjeve hiše Na Vranskem so si že vrsto let želeli, da bi v Schwentnerjevi rojstni hiši gostili prejemnike nagrade, ki se imenuje po tem prvem slovenskem sodobnem založniku Lavoslavu Schwentnerju. Sedaj jim je to končno uspelo. Zavoda za kulturo, turizem in šport Vran- sko je na pobudo Slavka Košenine povabil v goste zamejskega založnika Lojzeta Wie- serja, ki je najvišje priznanje za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva prejel na 38. slovenskem knjižnem sejmu leta 2022. Ker mu je koro- na preprečila osebni prevzem nagrade na podelitvi v Festivalni dvorani v Ljubljani, jo je v njegovem imenu prevzel prijatelj, prevajalec Brane Čop. Po skoraj dvoletni hrambi jo je izročil prejemniku prav na to- kratnem dogodku v Schwentnerjevi hiši. Po uvodnem pozdravu in nagovoru direktorice ZKTŠ Vransko Suzane Felicijan Bratož in izročitvi nagrade je pogovor s tokratnim go- stom vodil pisatelj, literarni kritik, novinar in urednik Igor Bratož. Lojze Wieser je že v otroštvu vzljubil knjige. Sprva ni kazalo, da bo s knjigami povezan tudi poklicno, saj se je odločil za kuharski poklic. Po štirinajstih dneh učenja je bilo njegove kuharske kariere konec. Na uradu za delo je povedal, da rad bere in po- slali so ga v uk k celovškemu knjigarnarju. Kasneje je tovrstno znanje pridobival še na Dunaju. Danes je priznan in ugleden zalo- žnik in ljubiteljski kuhar, ki prisega na tra- dicionalne domače jedi. Založba Wieser je pred skoraj štiridesetimi leti začela izdajati in v nemščino prevajati vzhodnoevropsko literaturo. Skupaj z založbo Drava, ki je v njeni lasti, je izdala okrog 2.200 naslovov. ŠO Pogovor s tokratnim gostom, Lojzetom Wieserjem, je vodil pisatelj, literarni kritik, novinar in urednik Igor Bratož. (Foto: TT) prvo predsednico državnega zbora ter prvo ministrico za zunanje zadeve, kar po njego- vem mnenju odraža pomem- ben napredek pri zastopanju žensk na najvišjih funkcijah v politiki. »Na tej razstavi smo Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1 1, 14. marec 2024 NAŠA TEMA Blagovne znamke, ki so z nami že desetletja Celotna Slovenija je bila znana po nekaterih izjemnih blagovnih znamkah, ki so se zakoreninile v identiteto ljudi. Tako tistih, ki so te izdelke kupovali, kot tudi tistih, ki so jih izdelovali. Kdo se ne spomni polzelske tovarne nogavic, celjske Metke ali Ema? Od devetdesetih let do danes je veliko nekoč velikih tovarn propadlo, z njimi pa tudi njihove priljubljene blagovne znamke. A ni vse tako črno, kot se zdi. Nekatere so preživele številne krize, druge oživljajo. JANŽE FRIC Pri starih blagovnih znamkah je nostalgija ve- lik del tistega, kar kupce privlači. Ta nostalgija je lahko zasidrana v 130-le- tni neprekinjeni zgodovini, kot je primer Ema, ali v bo- gati zgodovini, ki je kljub prekinitvam še vedno del izdelka in blagovne znam- ke, kot sta kolo Pony ali Toprova oblačila. V šestdesetih so bili Emovi lonci zelo iskani. (Foto: Emo) Posoda z dvema levoma Emo že desetletja izdeluje emajlirano posodo, ki se je v tem času znašla v skoraj vsaki slovenski kuhinji. Posoda ostaja priljubljena tudi danes. Nekaj razlogov za to je na- štela Adela Turnšek iz podjetja Emo: »Priljubljenost naše posode je povezana z zanesljivo kakovostjo, s tradicijo, z oblikovalskim videzom in drugimi dejavniki, ki privlači- jo potrošnike. Uspešni smo zaradi učinkovitega trženja, kakovosti izdelkov ali drugih dejavnikov, ki so pridobili zaupanje in naklonjenost potrošnikov.« Retro videz privablja kup- ce. »Ljudje cenijo klasične in starinske stvari v svojih do- movih, saj prinašajo občutek nostalgične topline,« dodaja Turnškova. Podjetje je v de- setletjih proizvodnje zgradilo močno tradicijo in zgodovi- no z vsem znanim videzom in oblikovanjem. »Ohranjanje tega videza služi kot odmev na bogato dediščino podje- tja, z njim hkrati tudi pouda- rimo zanesljivost in trajnost izdelkov. Potrošniki cenijo izdelke, ki so del zgodbe in tradicije.« Posoda ostaja celjska Selitve proizvodnje v drža- ve s cenejšo delovno silo so stalnica sodobnega sveta, a priljubljeno emajlirano po- sodo še vedno proizvajajo v Celju. »Odločili smo se, da bomo vztrajali pri proizvodnji v svojem mestu, čeprav mno- ga druga podjetja izberejo cenejšo proizvodnjo v tujini, na primer na Kitajskem. Za to imamo več razlogov,« je po- vedala Turnškova. Prvi je, da lahko pri lokalni proizvodnji bolje nadzorujejo kakovost svojih izdelkov. »Neposre- den nadzor nad proizvodnim Zbirka Emove posode, ki jo hranijo v Muzeju novejše zgodovine Celje. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Nekatere neprekinjeno, druge ponovno pri življenju procesom in sodelovanje z lokalnimi dobavitelji nam omogočata boljše zagotavlja- nje kakovosti,« je povedala sogovornica. Pomemben ra- zlog za ohranitev proizvodnje v Celju so tudi bogato znanje in izkušnje v tej industriji. »To znanje je ključno pri izdelavi visokokakovostnih izdelkov,« je pojasnila. Lokalna proizvodnja Emu prav tako omogoča hitrejši odziv na spremembe na trgu. Podjetje lahko precej hitreje »Še naprej se bomo trudili ohranjati tradicijo, ki nas je naredila prepoznavne, ter zaposlovati ljudi iz našega neposrednega okolja. Emo je bil vedno zelo močno povezan s Celjem in želimo, da ta povezava ostane močna,« pravi Adela Turnšek iz Ema. prilagodi proizvodnjo, spre- meni izdelke ali sledi novim smernicam, če ima proizvo- dnjo blizu. Lokalna proizvo- dnja podjetju omogoča tudi boljši nadzor nad dobavni- mi verigami. Zaradi bližine se lahko hitreje odzivajo na morebitne težave s preskrbo in zmanjšajo tveganje zaradi prekinitve dobav. »Vse te dejavnike smo skrb- no uravnotežili s stroški, da smo zagotovili konkurenč- nost podjetja na trgu. Odlo- čitev za lokalno proizvodnjo ali proizvodnjo v tujini je zapleten in zahteven proces, ki zahteva temeljito analizo stroškov, koristi in strateških ciljev podjetja,« je še dodala Turnškova. Nostalgija Na trg nenehno prihajajo novi izdelki in trg s posodo ni čisto nič drugačen. A kljub neprestanim novostim na trgu emajlirane posode pov- praševanje po Emovih retro izdelkih ostaja veliko. Posoda s svojim klasičnim in prepo- znavnim videzom še vedno navdušuje potrošnike, ki ce- nijo edinstvenost, kakovost in pridih nostalgičnega šarma, ki ga prinašajo ti izdelki. 130-letna zgodovina Od začetka proizvodnje do danes je minilo že 130 let, zato je smiselno sklepati, da posoda, narejena danes, ni enaka tisti, ki so jo v Emu naredili konec devetnajstega stoletja. V trinajstih desetle- tjih smo bili priča tehnološke- mu napredku, spremembam v proizvodnih procesih in pri oblikovalskih pristopih ter po- trebah potrošnikov. »Uporabljeni materiali so se spremenili in izboljšali. Sodobni materiali omogočajo boljšo trpežnost, odpornost proti praskam, lažje vzdrže- vanje in druge izboljšave v primerjavi s tistimi, ki so bili na voljo pred 130 leti,« je po- jasnila Adela Turnšek. Emova posoda danes vklju- čuje sodobnejše oblikovalske elemente, ki so prilagojeni trenutnim okusom. A kljub novostim so v podjetju tudi obdržali ali prilagodili klasič- ne elemente oblikovanja, ki so bili priljubljeni pred 130 leti. Podjetje ima danes več od- govornosti, kot jih je imelo pred približno stoletjem. Po- soda, ki jo v Emu proizvedejo danes, sledi sodobnim smer- nicam trajnostnega razvoja. Za njeno izdelavo uporablja- jo okolju prijazne materiale in energetsko učinkovite postop- ke proizvodnje, pazijo tudi na to, da lahko po koncu življenj- ske dobe posodo recikliramo. Dva leva Emov logotip z dvema levo- ma, odtisnjen na dnu posod, je izjemno razpoznaven in ostaja nespremenjen. Leva sta bila del logotipa že od ustano- vitve podjetja in imata globo- ko zakoreninjen pomen v nje- govi zgodovini. »Lev je simbol moči, ponosa, stabilnosti in zaščite. Uporaba dveh levov v logotipu predstavlja dvojno mero teh lastnosti in poudari zanesljivost ter moč podjetja,« je uporabo levov pojasnila Turnškova. Z nadaljnjo rabo levjega logotipa želi podjetje Emo ohraniti tradicijo ter pre- poznavnost in se seveda ločiti od drugih blagovnih znamk. Logotip nosi tudi lokalni in regionalni po- men, z njegovo uporabo v Emu želijo ohraniti poveza- vo z identiteto in s kulturo, ki sta značilni za območje, kjer delujejo. Emo v prihodnosti Trg in navade kupcev se nenehno spreminjajo. Po- trošniki vedno bolj cenijo trajnostne in odgovorne pristope pri proizvodnji. Zato se bodo v prihodnosti v Emu trudili okrepiti svoj položaj v tej smeri. T o vklju- čuje uporabo okolju prija- znih materialov, zmanjšanje ogljičnega odtisa in druge trajnostne prakse. » Trudimo se razviti močno digitalno prisotnost in učinkovite marketinške strategije, kar prispeva k večji prepoznav- nosti blagovne znamke in povečanju privlačnosti med digitalnimi potrošniki,« je pojasnila sogovornica. V podjetju bodo tudi v prihodnosti sodelovali z drugimi podjetji in obli- kovalci, kar bo okrepilo položaj blagovne znamke in prineslo svež pogled na izdelke. Obenem bodo po- sebno pozornost namenili tradicionalnim elementom blagovne znamke, saj so ti zelo močni in cenjeni. »Še naprej se bomo trudili ohranjati tradicijo, ki nas je naredila prepoznavne, ter zaposlovati ljudi iz našega neposrednega okolja. Emo je bil vedno zelo močno povezan s Celjem in želi- mo, da ta povezava ostane močna. S svojo prisotnostjo v Celju in okolici ne želimo le proizvajati izdelkov, am- pak tudi soustvarjati identi- teto tega kraja,« je za konec povedala Adela Turnšek. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1 1, 14. marec 2024 NAŠA TEMA OB ROBU JANŽE FRIC Danes ima Toper tri trgo- vine. Celjski in kranjski se je po sedmih letih čakanja in iskanja primernega prostora pridružila ljubljanska, s kate- ro so po besedah direktorice Sare Stepanjan zaenkrat za- dovoljni. V prihodnosti lastna šivalnica? Že nekaj časa v Topru ob- staja tudi želja, da bi imel pro- izvodnjo tudi pri nas. A se je, kot je zadnje čase že stalnica, zataknilo pri delavcih. »Zaen- krat še nismo dobili primer- nih kadrov, opažamo, da jih je zelo težko dobiti. Tekstilna industrija v Sloveniji ima tudi na splošno veliko težav. Žal mi je, da je tako, ampak smo se morali znajti po svoje, tako da zdaj za nas šivajo podizva- jalci. Nad lastno proizvodnjo nismo obupali, saj še naprej Slovenci se radi ujamemo v past nostalgije. Včasih je bilo vse bolje. Ko je naše smučarje opremljal To- per, smo ob goveji juhi, skuhani v Emovem loncu, gledali Križajeve zmage, po kosilu pa bi se usedli na ponyja in na »paket tregerju« de- kle peljali na sladoled. A se nismo, ker takrat so bile še prave zime, z ogromno snega. Zelo preprosto se je ujeti v past nostalgije in sanjari- ti, kako je bilo pred desetletji lepo. Čeprav je Križaj v svetovnem pokalu zbral le osem zmag, njegov večni tekmec Stenmark pa 86. Nič ni narobe z občasnimi miselnimi sprehodi v preteklost, romantični pogledi nazaj nam navadno ne škodijo. A vseeno je do- bro, če svoj pogled večkrat kot nazaj usmerimo v danes. Še vedno lahko jemo nedeljsko juho, skuhano v Emovem loncu, in to v novem, ki je bolj prijazen do okolja, še ve- dno lahko kupimo Toprovo bundo, v prihodnosti mogoče celo tako, ki bo ponovno narejena v Celju. Tudi s čisto novim ponyjem se lahko zapeljemo, tokrat celo lažje. Novi namreč za razliko od starih niso težki kot svinec in še prestave imajo. To je sicer ozek nabor, ki ne kaže celotne slike, veliko izjemnih blagovnih znamk res ne moremo več kupiti. A mogoče le zaenkrat, nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Vse je mogoče, le z malo več optimizma moramo zreti naprej. Šoštanjski Pony gre v Evropo Zanimanje za ponyje je preseglo slovenske meje. Dober glas o obujenem jugoslovanskem statusnem simbolu se širi po Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu, vozijo jih celo na Maldivih in v Dubaju. Cilj šoštanjskega podjetja Turna, ki ponyje od leta 2018 izdeluje, je osvojiti celotno Evropo. BARBARA ČERNE Kultni status tega »najbolj- šega mini kolesa na trgu«, ki je sicer pred prihodom na jugoslovanski trg domovalo v Italiji, so pred sedmimi leti začeli oživljati v Gorenju, do- končno pa je oživel v šoštanj- skem podjetju, ki v prvi vrsti izdeluje sestavne dele za belo tehniko. Kolo stare je tako postalo mit nove generacije. Od začetkov, ko so v Turni po prihodu kitajskega partnerja v Gorenje odkupili Gor kole- sa, do danes so prodali že pri- bližno petnajst tisoč koles. »V Sloveniji, na Hrvaškem ozi- roma na celotnem Balkanu, kjer sta znamki Rog in Pony že dobro znani, zanimanje za kolesa raste. Staro-novo- dobniku so zelo naklonjeni tudi na Slovaškem, v Fran- ciji, Nemčiji in Luksembur- gu, nad njim se navdušujejo še v Avstriji in drugod po Evropi. Kolesa predstavljajo manj kot pet odstotkov letne prodaje, a so odlična pope- stritev naše poslovne poti,« pravi prvi mož podjetja Vla- dimir Pogač. Smelo dodaja: »S ponyjem želimo priti v vsa zahodna evropska mesta.« Nova oblika in tehnična dovršenost Letno proizvedejo pribli- žno dva tisoč koles, prodaja iz leta v leto vztrajno in poča- si raste: »Ob poplavi cenenih proizvodov z vzhoda in ob pregrešno dragih z zahoda mislim, da tlakujemo pot, ki je stabilna in dostopna vsa- komur. Nismo najcenejši, ne želimo pa biti predragi,« pojasnjuje. Za kolo je treba odšteti od približno štiristo do sedemsto evrov, ceno pa opravičujejo skrbno izbrani deli kolesa ter njegova upo- rabnost. Italijanski obliki toskanskega kolesa so v šo- štanjskem podjetju s pribli- žno 250 zaposlenimi dodali posebno svežino, saj so ga opremili z najboljšimi mate- riali in ga tehnično dovršili. Lahko, približno trinajst ki- logramov težko kolo je na voljo v petnajstih barvnih različicah in je primerno za vsak prtljažnik. »V Sloveniji se še vedno najbolje prodaja klasični pony s tremi presta- vami, seveda so na voljo tudi V Topru zelo zadovoljni s poslovanjem Toper je pred štiridesetimi leti oblekel skoraj celotno ju- goslovansko reprezentanco na domačih olimpijskih igrah. Ne samo domači, tudi tuji reprezentanti so nosili Toprovo opravo. Štiri desetletja kasneje po stečajih različnih la- stnikov blagovne znamke je Toper ponovno na zeleni veji. Današnji in nekdanji Toper sicer nimata veliko skupnega, povezujeta ju le ime in podoben program. JANŽE FRIC iščemo krojača,« je povedala direktorica. Toper sicer počasi širi svojo mrežo trgovin po Sloveniji. Po besedah Sare Stepanjan načrtujejo, da se bo v priho- dnosti trenutnim trem pri- družila še katera. »Ljudje nas imajo radi in se radi vračajo. Strankam ponu- jamo vrhunsko kakovost in pošteno ceno. Verjamemo v tradicijo in želimo strankam ponuditi več kot samo obla- čilo. Delujemo potrpežljivo in na dolgi rok. Verjamemo, da če damo svoje srce v bla- govno znamko, bo ta tudi uspešna. Toper nam pomeni zelo veliko,« je povedala di- rektorica. Toprovi klobučki ponovno v Sarajevu Pred štirimi desetletji so Toprovi klobučki, zahvalju- joč takratnemu direktorju, postali prava mala uspešni- ca sarajevskih olimpijskih iger. Štirideset let kasneje so bili ponovno. Toper je bil namreč prisoten tudi na obletnici iger. »Obletnica je bila zelo dobro organizirana. Na njej smo ljudem podarili replike kap, ki jih je v času olimpijskih iger izdeloval To- per. Ljudje so bili nad njimi zelo navdušeni,« je povedala Stepanjanova. Cilj podjetja je priti v vsako evropsko mesto. Toprova šivalnica leta 1982 (Foto: arhiv Zvoneta Dežnaka) Toprova trgovina na Glavnem trgu v Celju (Foto: Andraž Purg) modeli brez prestav oziroma z do osmimi prestavami. V tu- jini bolj prisegajo na zložljive modele, ki sodijo med oseb- no prtljago in jih lahko imajo uporabniki javnega prevoza vedno pri roki.« Sodobnejši koncept nek- danjega jugoslovanskega statusnega simbola v Slove- niji tako med starejšimi in mlajšimi spet obuja spomi- ne na mladost, veter v laseh in nasmeh. »To ni kolo za vrhunske športne dosežke, to je kolo za stare od devet do devetindevetdeset let. To je kolo za v trgovino ali na kavo, ki nadomesti vožnje z avtomobilom. Najbolj prilju- bljeno je pri tistih, ki že vrsto let niso bili na kolesu, a so si ga privoščili, da bi spet po- stali mobilni,« pravi direktor in poudarja, da se zato dobro prodaja ne glede na vreme ali letni čas. Razširitev znamke Cilj za prihodnost je širiti ljubezen do vožnje s kole- som Pony v vsa zahodna evropska mesta. Električne različice kolesa v Šoštanju zaradi pripadnosti tradiciji ne nameravajo izdelova- ti, bodo pa v prihodnosti obudili v življenje pony express. Za vse ljubitelje koles Pony starejše in no- vejše izvedbe pa še ena no- vička. Letos se boste lahko podali na jubilejni, deseti vzpon na Vršič z legendar- nimi dvajsetpalčnimi kolesi brez prestav. Premagati 24 serpentin in prekolesariti približno trinajst kilome- trov v višino z dvajsetpalč- nikom je spoštovanja vre- den izziv, ki si ga lahko 1. junija zastavite za dosegljiv cilj. Foto: Rog bikes V Šoštanju letno proizvedejo približno dva tisoč koles. Burna zgodovina Topra Po stečaju je tovarna leta 1992 za nekaj časa šla v pozabo, nato jo je leta 1998 kupil Peter Pri- všek, eden zadnjih direk- torjev Topra. Načrtoval je, kako bo obudil priznano športno znamko, ne le v Sloveniji, ampak tudi v prostoru nekdanje Jugoslavi- je, vendar tudi njemu Toper ni prinesel uspeha. Leta 2003 je šlo njegovo podjetje v stečaj in blagovna znamka je bila spet naprodaj. Šele leta 2008 jo je kupilo ljubljansko podjetje Lohnko in napovedalo, da ji bo vrnilo slavo iz osemdesetih let. Podjetju je prodaja nekaj časa uspevala, obleklo je celo slovensko reprezentanco na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru. Ko je leta 2013 Lohnko, ki je večinoma šival za druge naročnike, nepričakovano pristal v stečaju, je blagov- no znamko in večino zalo- ge kupila Sara Stepanjan in v Kranju ustanovila podje- tje z enakim imenom. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1 1, 14. marec 2024 NAŠA TEMA Blagovne znamke, ki so z nami že desetletja Celotna Slovenija je bila znana po nekaterih izjemnih blagovnih znamkah, ki so se zakoreninile v identiteto ljudi. Tako tistih, ki so te izdelke kupovali, kot tudi tistih, ki so jih izdelovali. Kdo se ne spomni polzelske tovarne nogavic, celjske Metke ali Ema? Od devetdesetih let do danes je veliko nekoč velikih tovarn propadlo, z njimi pa tudi njihove priljubljene blagovne znamke. A ni vse tako črno, kot se zdi. Nekatere so preživele številne krize, druge oživljajo. JANŽE FRIC Pri starih blagovnih znamkah je nostalgija ve- lik del tistega, kar kupce privlači. Ta nostalgija je lahko zasidrana v 130-le- tni neprekinjeni zgodovini, kot je primer Ema, ali v bo- gati zgodovini, ki je kljub prekinitvam še vedno del izdelka in blagovne znam- ke, kot sta kolo Pony ali Toprova oblačila. V šestdesetih so bili Emovi lonci zelo iskani. (Foto: Emo) Posoda z dvema levoma Emo že desetletja izdeluje emajlirano posodo, ki se je v tem času znašla v skoraj vsaki slovenski kuhinji. Posoda ostaja priljubljena tudi danes. Nekaj razlogov za to je na- štela Adela Turnšek iz podjetja Emo: »Priljubljenost naše posode je povezana z zanesljivo kakovostjo, s tradicijo, z oblikovalskim videzom in drugimi dejavniki, ki privlači- jo potrošnike. Uspešni smo zaradi učinkovitega trženja, kakovosti izdelkov ali drugih dejavnikov, ki so pridobili zaupanje in naklonjenost potrošnikov.« Retro videz privablja kup- ce. »Ljudje cenijo klasične in starinske stvari v svojih do- movih, saj prinašajo občutek nostalgične topline,« dodaja Turnškova. Podjetje je v de- setletjih proizvodnje zgradilo močno tradicijo in zgodovi- no z vsem znanim videzom in oblikovanjem. »Ohranjanje tega videza služi kot odmev na bogato dediščino podje- tja, z njim hkrati tudi pouda- rimo zanesljivost in trajnost izdelkov. Potrošniki cenijo izdelke, ki so del zgodbe in tradicije.« Posoda ostaja celjska Selitve proizvodnje v drža- ve s cenejšo delovno silo so stalnica sodobnega sveta, a priljubljeno emajlirano po- sodo še vedno proizvajajo v Celju. »Odločili smo se, da bomo vztrajali pri proizvodnji v svojem mestu, čeprav mno- ga druga podjetja izberejo cenejšo proizvodnjo v tujini, na primer na Kitajskem. Za to imamo več razlogov,« je po- vedala Turnškova. Prvi je, da lahko pri lokalni proizvodnji bolje nadzorujejo kakovost svojih izdelkov. »Neposre- den nadzor nad proizvodnim Zbirka Emove posode, ki jo hranijo v Muzeju novejše zgodovine Celje. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Nekatere neprekinjeno, druge ponovno pri življenju procesom in sodelovanje z lokalnimi dobavitelji nam omogočata boljše zagotavlja- nje kakovosti,« je povedala sogovornica. Pomemben ra- zlog za ohranitev proizvodnje v Celju so tudi bogato znanje in izkušnje v tej industriji. »To znanje je ključno pri izdelavi visokokakovostnih izdelkov,« je pojasnila. Lokalna proizvodnja Emu prav tako omogoča hitrejši odziv na spremembe na trgu. Podjetje lahko precej hitreje »Še naprej se bomo trudili ohranjati tradicijo, ki nas je naredila prepoznavne, ter zaposlovati ljudi iz našega neposrednega okolja. Emo je bil vedno zelo močno povezan s Celjem in želimo, da ta povezava ostane močna,« pravi Adela Turnšek iz Ema. prilagodi proizvodnjo, spre- meni izdelke ali sledi novim smernicam, če ima proizvo- dnjo blizu. Lokalna proizvo- dnja podjetju omogoča tudi boljši nadzor nad dobavni- mi verigami. Zaradi bližine se lahko hitreje odzivajo na morebitne težave s preskrbo in zmanjšajo tveganje zaradi prekinitve dobav. »Vse te dejavnike smo skrb- no uravnotežili s stroški, da smo zagotovili konkurenč- nost podjetja na trgu. Odlo- čitev za lokalno proizvodnjo ali proizvodnjo v tujini je zapleten in zahteven proces, ki zahteva temeljito analizo stroškov, koristi in strateških ciljev podjetja,« je še dodala Turnškova. Nostalgija Na trg nenehno prihajajo novi izdelki in trg s posodo ni čisto nič drugačen. A kljub neprestanim novostim na trgu emajlirane posode pov- praševanje po Emovih retro izdelkih ostaja veliko. Posoda s svojim klasičnim in prepo- znavnim videzom še vedno navdušuje potrošnike, ki ce- nijo edinstvenost, kakovost in pridih nostalgičnega šarma, ki ga prinašajo ti izdelki. 130-letna zgodovina Od začetka proizvodnje do danes je minilo že 130 let, zato je smiselno sklepati, da posoda, narejena danes, ni enaka tisti, ki so jo v Emu naredili konec devetnajstega stoletja. V trinajstih desetle- tjih smo bili priča tehnološke- mu napredku, spremembam v proizvodnih procesih in pri oblikovalskih pristopih ter po- trebah potrošnikov. »Uporabljeni materiali so se spremenili in izboljšali. Sodobni materiali omogočajo boljšo trpežnost, odpornost proti praskam, lažje vzdrže- vanje in druge izboljšave v primerjavi s tistimi, ki so bili na voljo pred 130 leti,« je po- jasnila Adela Turnšek. Emova posoda danes vklju- čuje sodobnejše oblikovalske elemente, ki so prilagojeni trenutnim okusom. A kljub novostim so v podjetju tudi obdržali ali prilagodili klasič- ne elemente oblikovanja, ki so bili priljubljeni pred 130 leti. Podjetje ima danes več od- govornosti, kot jih je imelo pred približno stoletjem. Po- soda, ki jo v Emu proizvedejo danes, sledi sodobnim smer- nicam trajnostnega razvoja. Za njeno izdelavo uporablja- jo okolju prijazne materiale in energetsko učinkovite postop- ke proizvodnje, pazijo tudi na to, da lahko po koncu življenj- ske dobe posodo recikliramo. Dva leva Emov logotip z dvema levo- ma, odtisnjen na dnu posod, je izjemno razpoznaven in ostaja nespremenjen. Leva sta bila del logotipa že od ustano- vitve podjetja in imata globo- ko zakoreninjen pomen v nje- govi zgodovini. »Lev je simbol moči, ponosa, stabilnosti in zaščite. Uporaba dveh levov v logotipu predstavlja dvojno mero teh lastnosti in poudari zanesljivost ter moč podjetja,« je uporabo levov pojasnila Turnškova. Z nadaljnjo rabo levjega logotipa želi podjetje Emo ohraniti tradicijo ter pre- poznavnost in se seveda ločiti od drugih blagovnih znamk. Logotip nosi tudi lokalni in regionalni po- men, z njegovo uporabo v Emu želijo ohraniti poveza- vo z identiteto in s kulturo, ki sta značilni za območje, kjer delujejo. Emo v prihodnosti Trg in navade kupcev se nenehno spreminjajo. Po- trošniki vedno bolj cenijo trajnostne in odgovorne pristope pri proizvodnji. Zato se bodo v prihodnosti v Emu trudili okrepiti svoj položaj v tej smeri. T o vklju- čuje uporabo okolju prija- znih materialov, zmanjšanje ogljičnega odtisa in druge trajnostne prakse. » Trudimo se razviti močno digitalno prisotnost in učinkovite marketinške strategije, kar prispeva k večji prepoznav- nosti blagovne znamke in povečanju privlačnosti med digitalnimi potrošniki,« je pojasnila sogovornica. V podjetju bodo tudi v prihodnosti sodelovali z drugimi podjetji in obli- kovalci, kar bo okrepilo položaj blagovne znamke in prineslo svež pogled na izdelke. Obenem bodo po- sebno pozornost namenili tradicionalnim elementom blagovne znamke, saj so ti zelo močni in cenjeni. »Še naprej se bomo trudili ohranjati tradicijo, ki nas je naredila prepoznavne, ter zaposlovati ljudi iz našega neposrednega okolja. Emo je bil vedno zelo močno povezan s Celjem in želi- mo, da ta povezava ostane močna. S svojo prisotnostjo v Celju in okolici ne želimo le proizvajati izdelkov, am- pak tudi soustvarjati identi- teto tega kraja,« je za konec povedala Adela Turnšek. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1 1, 14. marec 2024 NAŠA TEMA OB ROBU JANŽE FRIC Danes ima Toper tri trgo- vine. Celjski in kranjski se je po sedmih letih čakanja in iskanja primernega prostora pridružila ljubljanska, s kate- ro so po besedah direktorice Sare Stepanjan zaenkrat za- dovoljni. V prihodnosti lastna šivalnica? Že nekaj časa v Topru ob- staja tudi želja, da bi imel pro- izvodnjo tudi pri nas. A se je, kot je zadnje čase že stalnica, zataknilo pri delavcih. »Zaen- krat še nismo dobili primer- nih kadrov, opažamo, da jih je zelo težko dobiti. Tekstilna industrija v Sloveniji ima tudi na splošno veliko težav. Žal mi je, da je tako, ampak smo se morali znajti po svoje, tako da zdaj za nas šivajo podizva- jalci. Nad lastno proizvodnjo nismo obupali, saj še naprej Slovenci se radi ujamemo v past nostalgije. Včasih je bilo vse bolje. Ko je naše smučarje opremljal To- per, smo ob goveji juhi, skuhani v Emovem loncu, gledali Križajeve zmage, po kosilu pa bi se usedli na ponyja in na »paket tregerju« de- kle peljali na sladoled. A se nismo, ker takrat so bile še prave zime, z ogromno snega. Zelo preprosto se je ujeti v past nostalgije in sanjari- ti, kako je bilo pred desetletji lepo. Čeprav je Križaj v svetovnem pokalu zbral le osem zmag, njegov večni tekmec Stenmark pa 86. Nič ni narobe z občasnimi miselnimi sprehodi v preteklost, romantični pogledi nazaj nam navadno ne škodijo. A vseeno je do- bro, če svoj pogled večkrat kot nazaj usmerimo v danes. Še vedno lahko jemo nedeljsko juho, skuhano v Emovem loncu, in to v novem, ki je bolj prijazen do okolja, še ve- dno lahko kupimo Toprovo bundo, v prihodnosti mogoče celo tako, ki bo ponovno narejena v Celju. Tudi s čisto novim ponyjem se lahko zapeljemo, tokrat celo lažje. Novi namreč za razliko od starih niso težki kot svinec in še prestave imajo. To je sicer ozek nabor, ki ne kaže celotne slike, veliko izjemnih blagovnih znamk res ne moremo več kupiti. A mogoče le zaenkrat, nihče ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Vse je mogoče, le z malo več optimizma moramo zreti naprej. Šoštanjski Pony gre v Evropo Zanimanje za ponyje je preseglo slovenske meje. Dober glas o obujenem jugoslovanskem statusnem simbolu se širi po Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu, vozijo jih celo na Maldivih in v Dubaju. Cilj šoštanjskega podjetja Turna, ki ponyje od leta 2018 izdeluje, je osvojiti celotno Evropo. BARBARA ČERNE Kultni status tega »najbolj- šega mini kolesa na trgu«, ki je sicer pred prihodom na jugoslovanski trg domovalo v Italiji, so pred sedmimi leti začeli oživljati v Gorenju, do- končno pa je oživel v šoštanj- skem podjetju, ki v prvi vrsti izdeluje sestavne dele za belo tehniko. Kolo stare je tako postalo mit nove generacije. Od začetkov, ko so v Turni po prihodu kitajskega partnerja v Gorenje odkupili Gor kole- sa, do danes so prodali že pri- bližno petnajst tisoč koles. »V Sloveniji, na Hrvaškem ozi- roma na celotnem Balkanu, kjer sta znamki Rog in Pony že dobro znani, zanimanje za kolesa raste. Staro-novo- dobniku so zelo naklonjeni tudi na Slovaškem, v Fran- ciji, Nemčiji in Luksembur- gu, nad njim se navdušujejo še v Avstriji in drugod po Evropi. Kolesa predstavljajo manj kot pet odstotkov letne prodaje, a so odlična pope- stritev naše poslovne poti,« pravi prvi mož podjetja Vla- dimir Pogač. Smelo dodaja: »S ponyjem želimo priti v vsa zahodna evropska mesta.« Nova oblika in tehnična dovršenost Letno proizvedejo pribli- žno dva tisoč koles, prodaja iz leta v leto vztrajno in poča- si raste: »Ob poplavi cenenih proizvodov z vzhoda in ob pregrešno dragih z zahoda mislim, da tlakujemo pot, ki je stabilna in dostopna vsa- komur. Nismo najcenejši, ne želimo pa biti predragi,« pojasnjuje. Za kolo je treba odšteti od približno štiristo do sedemsto evrov, ceno pa opravičujejo skrbno izbrani deli kolesa ter njegova upo- rabnost. Italijanski obliki toskanskega kolesa so v šo- štanjskem podjetju s pribli- žno 250 zaposlenimi dodali posebno svežino, saj so ga opremili z najboljšimi mate- riali in ga tehnično dovršili. Lahko, približno trinajst ki- logramov težko kolo je na voljo v petnajstih barvnih različicah in je primerno za vsak prtljažnik. »V Sloveniji se še vedno najbolje prodaja klasični pony s tremi presta- vami, seveda so na voljo tudi V Topru zelo zadovoljni s poslovanjem Toper je pred štiridesetimi leti oblekel skoraj celotno ju- goslovansko reprezentanco na domačih olimpijskih igrah. Ne samo domači, tudi tuji reprezentanti so nosili Toprovo opravo. Štiri desetletja kasneje po stečajih različnih la- stnikov blagovne znamke je Toper ponovno na zeleni veji. Današnji in nekdanji Toper sicer nimata veliko skupnega, povezujeta ju le ime in podoben program. JANŽE FRIC iščemo krojača,« je povedala direktorica. Toper sicer počasi širi svojo mrežo trgovin po Sloveniji. Po besedah Sare Stepanjan načrtujejo, da se bo v priho- dnosti trenutnim trem pri- družila še katera. »Ljudje nas imajo radi in se radi vračajo. Strankam ponu- jamo vrhunsko kakovost in pošteno ceno. Verjamemo v tradicijo in želimo strankam ponuditi več kot samo obla- čilo. Delujemo potrpežljivo in na dolgi rok. Verjamemo, da če damo svoje srce v bla- govno znamko, bo ta tudi uspešna. Toper nam pomeni zelo veliko,« je povedala di- rektorica. Toprovi klobučki ponovno v Sarajevu Pred štirimi desetletji so Toprovi klobučki, zahvalju- joč takratnemu direktorju, postali prava mala uspešni- ca sarajevskih olimpijskih iger. Štirideset let kasneje so bili ponovno. Toper je bil namreč prisoten tudi na obletnici iger. »Obletnica je bila zelo dobro organizirana. Na njej smo ljudem podarili replike kap, ki jih je v času olimpijskih iger izdeloval To- per. Ljudje so bili nad njimi zelo navdušeni,« je povedala Stepanjanova. Cilj podjetja je priti v vsako evropsko mesto. Toprova šivalnica leta 1982 (Foto: arhiv Zvoneta Dežnaka) Toprova trgovina na Glavnem trgu v Celju (Foto: Andraž Purg) modeli brez prestav oziroma z do osmimi prestavami. V tu- jini bolj prisegajo na zložljive modele, ki sodijo med oseb- no prtljago in jih lahko imajo uporabniki javnega prevoza vedno pri roki.« Sodobnejši koncept nek- danjega jugoslovanskega statusnega simbola v Slove- niji tako med starejšimi in mlajšimi spet obuja spomi- ne na mladost, veter v laseh in nasmeh. »To ni kolo za vrhunske športne dosežke, to je kolo za stare od devet do devetindevetdeset let. To je kolo za v trgovino ali na kavo, ki nadomesti vožnje z avtomobilom. Najbolj prilju- bljeno je pri tistih, ki že vrsto let niso bili na kolesu, a so si ga privoščili, da bi spet po- stali mobilni,« pravi direktor in poudarja, da se zato dobro prodaja ne glede na vreme ali letni čas. Razširitev znamke Cilj za prihodnost je širiti ljubezen do vožnje s kole- som Pony v vsa zahodna evropska mesta. Električne različice kolesa v Šoštanju zaradi pripadnosti tradiciji ne nameravajo izdelova- ti, bodo pa v prihodnosti obudili v življenje pony express. Za vse ljubitelje koles Pony starejše in no- vejše izvedbe pa še ena no- vička. Letos se boste lahko podali na jubilejni, deseti vzpon na Vršič z legendar- nimi dvajsetpalčnimi kolesi brez prestav. Premagati 24 serpentin in prekolesariti približno trinajst kilome- trov v višino z dvajsetpalč- nikom je spoštovanja vre- den izziv, ki si ga lahko 1. junija zastavite za dosegljiv cilj. Foto: Rog bikes V Šoštanju letno proizvedejo približno dva tisoč koles. Burna zgodovina Topra Po stečaju je tovarna leta 1992 za nekaj časa šla v pozabo, nato jo je leta 1998 kupil Peter Pri- všek, eden zadnjih direk- torjev Topra. Načrtoval je, kako bo obudil priznano športno znamko, ne le v Sloveniji, ampak tudi v prostoru nekdanje Jugoslavi- je, vendar tudi njemu Toper ni prinesel uspeha. Leta 2003 je šlo njegovo podjetje v stečaj in blagovna znamka je bila spet naprodaj. Šele leta 2008 jo je kupilo ljubljansko podjetje Lohnko in napovedalo, da ji bo vrnilo slavo iz osemdesetih let. Podjetju je prodaja nekaj časa uspevala, obleklo je celo slovensko reprezentanco na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru. Ko je leta 2013 Lohnko, ki je večinoma šival za druge naročnike, nepričakovano pristal v stečaju, je blagov- no znamko in večino zalo- ge kupila Sara Stepanjan in v Kranju ustanovila podje- tje z enakim imenom. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 1 1, 14. marec 2024 KRONIKA Zbralo se je približno 50 vozil V Velenju neprijavljeno srečanje predelanih vozil V garažni hiši v Velenju je bilo v soboto pozno popoldne neprijavljeno srečanje ljubiteljev predelanih in športnih vozil, na katerem se je zbralo približno sto ljudi s skupno 50 vozili. Kot so sporočili s Policijske uprave Celje, so po- licisti zaznali več kršitev cestnoprometnih predpisov, dve vozili so tudi izločili iz prometa. JANŽE FRIC Policisti so v štirih prime- rih izdali plačilne naloge po Zakonu o motornih vozilih in enega po Zakonu o pravilih cestnega prometa. Dve vozili so izločili iz prometa in jima odvzeli registrske tablice. Kot so izpostavili, so s pri- sotnostjo na kraju preprečili hujše kršitve. Glede organi- zatorjev shoda nadaljujejo zbiranje obvestil. Dirkanje na neustreznem mestu je lahko tudi nevarno. (Foto: Pexels) Policisti Postaje prometne policije Celje so pretekli te- den med izvajanjem meri- tev hitrosti s stacionarnim radarjem v Letušu, kjer je hitrost vožnje s prometnim pravilom omejena na 50 km/h, izmerili hitrost voz- nika e-skiroja, ki je v nase- lju vozil s hitrostjo 68 km/h. Toplejši dnevi so na ceste že privabili uporabnike e-ski- rojev, ki postajajo eno najbolj priljubljenih prevoznih sred- stev tudi pri nas. Uporaba e- -skirojev je zagotovo ena od alternativnih oblik trajnostne mobilnosti, katere cilj je za- gotavljanje učinkovite dosto- pnosti, pri čemer je poudarek na omejevanju osebnega mo- tornega prometa in porabe energije ter na spodbujanju trajnostnih potovalnih nači- nov. Vendar je vožnja z njimi lahko nevarna, saj se pri ve- čji hitrosti težko pravočasno ustavijo, so bolj nestabilni, zaradi majhnih koles obsta- ja večja verjetnost padcev na neravnih površinah. Prav Zakon o pravilih cestnega prometa sicer za sunkovito spe- ljevanje, zaviranje ali sunkovito ustavljanje predvideva globo v višini 200 evrov. T udi glasen iz- pušni sistem, neprimerna pla- tišča in pnevmatike ali spojler lahko lastnika vozila udarijo po denarnici. Če so spremembe na vozilu nastale po homologaciji, lahko lastnika doleti globa v vi- šini 150 evrov. Incident v garažni hiši, ki je vključeval prikaz zmogljivosti avtomobilov, je policija minulo soboto obravnavala tudi v Ljublja- ni. Ob dogodku, ko se je v garažni hiši pri nakupoval- nem središču Supernova na Rudniku zbrala množica ljudi in opazovala objestne vožnje več voznikov, je iz- dala 15 plačilnih nalogov in pet opozoril. Policija poziva Ker je tovrstno početje nevarno, na policiji poziva- jo vse, ki se udeležujejo to- vrstnih dogodkov, naj tega ne počno. Če že morajo, naj poiščejo organizatorja, ki jim bo pripravil ustrezno mesto ter izvedel vse varno- stne in druge ukrepe, po- trebne za takšno prireditev, so še dodali na policiji. Vse starše mladoletnikov pozivajo, naj se z njimi po- govorijo o tem, kaj vse se jim lahko zgodi. Lastnike trgovskih hiš pa opozarjajo, naj imajo garažna parkiri- šča, ko ne delujejo, zaprta s fizičnimi ovirami, npr. za- pornicami. Na Policijski upravi Celje zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje dosledno ukrepa- li zoper kršitelje in z drugi- mi dejavnostmi prispevali k varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Divjal z električnim skirojem Ker so e-skiroji skoraj neslišni, so lahko zelo nevarni. (Foto: Pexels) tako lahko hitro predstavljajo nevarnost za druge udeležen- ce v prometu, ker jih ti zaradi njihove hitrosti, tihe vožnje in ozke silhuete težje zazna- jo. Dodatno nevarnost pred- stavlja, če vozniki e-skirojev ne upoštevajo predpisov. Hude telesne poškodbe Na policiji opozarjajo, da je bilo ravnanje letuškega voz- nika e-skiroja neodgovorno in zelo nevarno. Izkušnje kažejo, da v ne- srečah z e-skiroji praviloma prihaja do hudih telesnih poškodb. Najpogostejše so poškodbe glave, sledijo zlomi okončin in ključnice ter udar- nine. Predlani je na našem območju v prometni nesreči zaradi hudih poškodb umrl voznik e-skiroja. Marsikaj od naštetega je mogoče prepreči- ti z varno uporabo e-skirojev ter z uporabo primerne čela- de in ščitnikov. V prometu lahko uporablja- mo le e-skiroje, katerih naj- višja konstrukcijska hitrost je 25 km/h in niso širši od 80 cm. Opozorila policije Skiro lahko vozijo osebe, starejše od 14 let, oziroma otroci od 12. do 14. leta, če imajo kolesarsko izkaznico. Prav tako morajo vozniki e- -skirojev voziti po površinah, namenjenih kolesarjem. Kjer teh površin ni, morajo voziti ob desnem robu smernega vozišča v naselju, kjer je naj- višja dovoljena hitrost vožnje do 50 kilometrov na uro. Pra- vila, ki veljajo za kolesarje, morajo smiselno uporabljati tudi voznik e-skirojev in lah- kih motornih vozil. V območjih za pešce lahko vozniki e-skirojev vozijo le z največjo hitrostjo hoje pešca. E-skiroji so skoraj neslišni, zato jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, prav tako pogosto ne pričakujejo, da so tako hitri, zato lah- ko pride do neustreznih ali prepoznih odzivov pešcev oziroma drugih udeležen- cev v prometu. Nase naj zato vozniki e-skirojev opozorijo z zvočnim signalom. Na voznike e-skirojev morajo biti še posebej pozorni vozniki motornih vozil. Pri prehitevanju e-skirojev mo- rajo dosledno upoštevati mini- malno bočno razdaljo, ki znaša najmanj 1,5 metra, in prehiteva- nje izvesti le tedaj, ko je to pov- sem varno. Zaradi majhne po- vršine silhuete so uporabniki e-skirojev tudi slabše vidni. Tatvine Prejšnji četrtek so policisti v Čepljah obravnavali drzno ta- tvino. V popoldanskih urah se je neznanec, ki se je predstavil kot predstavnik telekomunikacijskega podjetja, pripeljal do stanovanjske hiše in lastnika prepričal, da mora preveriti delo- vanje modemov. Ko ga je lastnik za kratek čas pustil samega, je ukradel potni list in gotovino. Ob tem policisti ponovno opozarjajo vse, naj oseb, ki prihajajo do hiš in stanovanj pod različnimi pretvezami, ne spuščajo v svoje domove. Sumljiv predmet pred celjskim sodiščem Pred stavbo celjskega sodišča v Prešernovi ulici so prejšnji četrtek zjutraj našli sumljiv predmet. Policisti, ki so bili o njem obveščeni okoli 6. ure, so območje zavarovali. Predmet je pregledal predstavnik specialne enote in poskrbel za njegovo varno odstranitev. S Policijske uprave Celje so sporočili, da ni bil nevaren. Predmet pred sodiščem ni bil nevaren. (Foto: SŠol) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 1 1, 14. marec 2024 ŠPORT Štajerski derbi brez zmagovalca, Slatinčani slavili v boju za beg z dna Celje obdržalo +7, Rogaška ni več zadnja Vsaj 2.500 obiskovalcev si je na celjskem stadionu ogle- dalo štajerski derbi, ki se je končal neodločeno. Pod streho tribune je kapljalo in curljalo od vsepovsod, deževno in megleno vreme pa ni motilo nogometašev. DEAN ŠUSTER V prostorih NZS je bil žreb četrtfi nalnih parov slovenskega pokala. Najbolj zanimivo bo na Bonifi ki, kjer se bosta merila prvoligaša Koper in Mura. Rogaška, ki ji je uspelo, kar Celju ni, namreč v Lendavi je izločila Nafto, bo 3. aprila gostovala v Kranju pri Triglavu. Preostala para sta Gorica – Kalcer in Ilirija – Beltinci. Prvi polčas je bil vrhunski, poln ostrega ritma. Toda kon- čal se je brez golov. Deveti Matkov gol Za to je bil zaslužen ponov- no izjemno razpoložen vratar Celja Matjaž Rozman. Tretjega januarja je dopolnil 37 let. V deseti minuti je Hilal Souda- V Winterbergu se je z ekipno tekmo v paralelnem slalomu končala sezona svetov- nega pokala deskarjev na snegu v paralelnih disciplinah. Za Slovence je bila zadnja preizkušnja uspešna, saj sta celjska Velenjčanka Gloria Kotnik in Žan Košir osvojila drugo mesto. To je največji uspeh katerekoli slovenske deskarske dvojice na dosedanjih 23 ekipnih tekmah v zgodovini, ki obenem pomeni tudi druge stopničke v tej sezoni naših reprezen- tantov. Na tekmah posameznikov jih ima Celjan Tim Mastnak. Drugi Celjan v naši izbrani vrsti Rok Marguč je na zadnji posamični tekmi sezone osvojil četrto mesto v slalomu: »Z današnjim dnem sem zelo zadovoljen. V prvi kvalifi kacijski vožnji sem imel malce težav z mehko progo, druga je bila odlična. Vse vožnje so bile nato zelo dobre, morda je bila le v polfi nalu slabša. Z vsemi drugimi sem zelo zadovoljen, enako tudi z rezultatom. Nemčija mi je, kot kaže, zelo pri srcu, sploh te zadnje tekme sezone. Tukaj zelo rad tekmujem in zelo uživam.« Gloria Kotnik je povedala: »Dobila sem obliž na celotno sezono. Z njo sem sicer zadovoljna, a sem si želela še več. Resnično sem želela priti do stopničk, saj me četrta in peta mesta ne zadovoljujejo. Zdaj vidim, da je še veliko prostora za izboljšavo. Predvsem imam veliko rezerv v opremi in upam, da jo bom izboljšala do naslednje se- zone.« Predviden konec sezone v nemškem Berchtesgadnu, ki bi moral biti konec tedna, so organizatorji zaradi pomanjkanja snega odpovedali. DŠ ni sprožil z roba kazenskega prostora, a se je izkazal Matjaž Rozman. Soudani je kasneje zavrtel Žana Karničnika in lepo prišel do strela na desni strani kazenskega prostora, Rozman pa je poletel in žogo odbil v kot. V uvodu drugega polčasa so povedli Celjani. Po levi strani je pobegnil Aljoša Matko in nato s strelom ob bli- žnji vratnici presenetil vratarja Bergsna. Gostujoči poročeval- ci so besneli zaradi slabega vratarjevega posredovanja, Matko pa se je veselil svojega devetega zadetka v sezoni. Že danes v Kopru Celje je bilo bližje zmagi, kajti vodilo je vse do 84. mi- nute. S prostega strela je po- dal Josip Iličić, z glavo pa je let žoge preusmeril Sven Šoštarič Karič. »Na koncu me najbolj bolita dve stvari, in sicer naš nerazumljiv prekršek v nevar- nem območju in nato prejet zadetek po prekinitvi. To se nam je zgodilo že tretjič in to je zelo boleče,« je ugotavljal trener Damir Krznar. »Po do- seženem zadetku smo se po- stavili bolj obrambno, vendar to ni bila naša namera. Čeprav smo spodbujali igralce, naj se postavijo višje, je Maribor v ti- stem trenutku zaostajal in ni imel več česa izgubiti, zato nas je močneje pritisnil. A gostje so obenem puščali več prosto- ra v obrambi, na žalost mi tega nismo izkoristili. Imeli smo dva ali tri nevarne protinapa- de, ki bi jih lahko bolje izve- dli,« je potarnal Krznar. Celje bo danes v 26. krogu gostovalo v Kopru. Trener Ante Šimun- dža, ki je ocenil, da je derbi odločil Rozman, bo s svojimi varovanci v Stožicah gostoval šele 17 . aprila. Olimpija v nede- ljo ni uspela premagati Mure in Celje je zadržalo prednost sedmih točk. Rogaška ni več zadnja na lestvici po zmagi v derbiju začelja proti Kalcerju z 1 : 0. Foto: Andraž Purg LESTVICA 1. SNL CELJE 25 17 5 3 54:19 56 OLIMPIJA 25 14 7 4 50:30 49 MARIBOR 24 11 7 6 43:28 40 BRAVO 25 10 8 7 32:29 38 KOPER 23 9 7 7 34:29 34 MURA 24 8 6 10 26:34 30 DOMŽALE 24 8 2 14 33:40 26 ALUMINIJ 25 7 4 14 26:48 25 ROGAŠKA 25 6 4 15 25:48 22 KALCER 25 5 6 14 21:39 21 Gloria na stopničkah, Rok tik pod njimi Rok Marguč je na zadnji tekmi dosegel naj- boljšo uvrstitev v sezoni. (Foto: Miha Matavž) 37-letni Matjaž Rozman se je izka- zal z nekaj izjemnimi obrambami. Aljoša Matko je sprožil z levo nogo, žoga pa je našla pot v mrežo med desno vratarjevo roko in vratnico. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 1 1, 14. marec 2024 ŠPORT Uspel je v prvi nameri, zmagal je v Celju s 34 : 30, toda načrte sta mu prekrižala Montpellier in tudi Barcelona – Francozi so namreč zmaga- li v Kataloniji. »Na srečo je konec« Pari dodatnih kvalifi ka- cij za četrtfi nale so Zagreb – Montpellier, Szeged – Ve- szprem, Gudme – Kielce in PSG – Wisla. V Zlatorogu je bila tekma pri rezultatu 10 : 9 prekinjena pol ure, saj je morala zdravniška ekipa po- magati gledalcu. Potem ko so ga pospremili v bolnišnico, se je nemoteno nadaljevala. Domači igralci so povedli z 18 : 16, potem so močno po- pustili. Celje je prvič izgubi- lo vse tekme v ligi prvakov. »Fantje so se trudili na vso moč, a zmagala je bolj kako- vostna ekipa. Na srečo je ko- nec lige prvakov za nas,« je poudaril trener Alem Toskić. V Rdeči dvorani gladka zmaga velenjskih rokometašev Dokončni potop Celja, Gorenje na poti do naslova prvaka Kot smo napovedali v nasprotju z mnogimi, tekma za- dnjega kroga rokometne lige prvakov v dvorani Zlatorog še zdaleč ni bila prestižnega pomena. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se želeli dokopati do prve točke v tej sezoni, še bolj motivirani so bili Danci. Gog Gudme je na- mreč meril na četrto mesto v skupini, ki bi mu prineslo lažjega tekmeca v izločilnih bojih. DEAN ŠUSTER »Ko pogledamo lestvico, se zdi, da je bila evropska sezo- na za nas katastrofalna. Toda velikokrat nam je zmanjkala le malenkost. Vedeti mora- mo, da so razlike v denarju med našim in drugimi klubi neprimerljive,« je prepričan Mitja Janc. Najbližje točkam s Portom »Spet so bili naši igralci zelo blizu nasprotnikom. Videli smo nekaj vrhunskih predstav. Za nami je zelo tež- ka evropska sezona. A veliko naših fantov je nakazalo svo- je velike zmožnosti. Takoj ko začnejo dozorevati, se poja- vijo ponudbe številnih boga- tih tujih klubov. To je naša stvarnost, s katero se skuša- mo čim uspešneje spopadati. Porazi puščajo posledice,« je povedal direktor kluba Miro- slav Benicky. »Nedvomno nam je najbolj žal domače tekme s Portom, ko smo za- pravili zelo visoko prednost,« je poudaril Uroš Miličević, še eden od številnih fantov, ki jih je uveljavil Toskić. »Sezona je bila zelo težka, ritem in potovanja so bili zelo naporni. Mladi igralci so uspešno zbirali izkušnje. Moramo igrati motivirano na vseh tekmah do konca sezo- ne,« je govoril poškodovani kapetan Žiga Mlakar, ki sti- ska zobe za celjske barve. Odličen Celjan Verdinek Po četrtkovem slovesu od lige prvakov je že v nedeljo v Rdeči dvorani sledil lokalni derbi. Gostitelji so se potrudi- li in priredili pravi rokometni praznik, kar je logično, saj je velenjskim rokometašem zmaga obetala »avtocesto« do naslova državnega prva- ka. Obračun najuspešnejših slovenskih rokometnih ko- lektivov je spremljalo 1.700 obiskovalcev. Tribune so bile zasedene že pred začetkom dvoboja. Celjani so prevzeli pobudo in v deseti minuti po zadetku (Velenjčana) Tadeja Mazeja vodili s 6 : 3. Velenj- čani so, kot je že v navadi, kasneje stopili na plin. Nji- hova igra v napadu je bila bolj raznovrstna, delovali so sveže in kmalu so poka- zali pravi obraz. V petnajsti minuti je s svojim 1000. za- detkom za Gorenje rezultat izenačil (Celjan) Matic Ver- dinek. Črno-rumeni so nato na odmor odšli s kar štirimi goli razlike, čeprav bi lahko bila prednost v njihovo korist še precej višja. Jovičić najprej svaril Na krilih navijačev so va- rovanci trenerja Zorana Jo- vičića povsem nadzorovali potek tekme v drugem pol- času, ob koncu pa so slavili z 32 : 27. Zabeležili so izje- mno pomembno zmago v boju za naslov državnega prvaka. Najtežjih ovir ni več pred njimi, toda pasti so lahko povsod. Po šest golov so dosegli Matic Verdinek, Urban Pipp in Enej Slatinek Jovičić ter pri gostih Tadej Mazej in Tim Cokan. Njun trener Alem Toskić je pri- znal: »Gorenje je zasluženo slavilo. Ni izpustilo nadzora iz rok. Mi smo imeli majh- no priložnost za preobrat, ampak smo storili tehnične napake. Za vsako smo bili ka- znovani.« Na nasprotni strani je Zoran Jovičić najprej opo- zarjal, šele nato hvalil: »Vesel sem zmage, toda če ne bomo dobili vseh tekem do konca sezone, nam uspeh v lokal- nem derbiju ne bo pomenil nič. Ostajamo skromni, pred nami so zelo zahtevni obra- čuni, na katerih bomo morali pokazati vse, kar znamo. Za- hvaljujem se Velenjčanom za odlično vzdušje v dvorani.« Razpleta se ni razveselil tre- ner Trima Uroš Zorman, ki bo v vlogi selektorja skušal popeljati našo izbrano vrsto na olimpijske igre. V španski Granollers so na kvalifi kaci- je kot zadnji odpotovali Pe- ter Šiško iz Gorenja ter Tadej Mazej in zdravnik Sašo Dju- rić iz Celja Pivovarne Laško. Kot se za velike derbije spodobi, sta si tekmo skupaj ogledala oba župana, Peter Dermol in Matija Kovač. (Foto: Nik Jarh) Velenjska klop je navduše- no spremljala zadnje minu- te, ko o zmagovalcu ni bilo dvoma. (Foto: Nik Jarh) Velenjske navijače je najbolj razveseljeval Celjan Matic Verdi- nek. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 1 1, 14. marec 2024 ŠPORT 20. obletnica najboljše tekme Pred natanko dvema desetletjema so rokometaši Celja Pivovarne Laško odigrali najbrž svojo najboljšo tekmo doslej. V prvi polfi nalni tekmi lige prvakov so v gosteh premagali tedaj najbogatejši klub na svetu, španski Ciudad Real s 36 : 35. Sodila sta Romuna Toma Plesu in Alin-Sergiu Carligeanu. Bila sta neverjetno pogumna. Popustila sta šele v končnici, ko je nanju pritiskal celo nizozemski delegat. Ciudad Real je imel 18 kazenskih minut, Celje kar 26. Rdeča kartona sta prejela Edi Kokšarov v 58. minuti in v zadnji še Renato Vugrinec, ki je tako kot Siarhej Rutenka dosegel 8 golov, Uroš Zorman pa še dva več. Dejanu Periću smo našteli 23 obramb! Nekaj sekund pred koncem je preprečil izenačenje, ko je sedemmetrovko izvedel Stefansson. Preostali zvezdniki Ciudad Reala? Hombrados, Kallman, Pajović, Ortega, Dušebajev, Joulin, Urios Fonseca, Zaky, Entrerrios, Dinart … Žal že pokojni trener Miro Požun je takrat govoril: »Čestitam svojim fantom, igrali so zares fantastično večji del tekme. Visok ritem in prevelika živčnost v končnici tekme sta nam onemogočila, da bi se veselili izdatnejše zmage. Nič še ni odločeno, na povratni tekmi nas čaka zelo težko delo.« Renato Vugrinec je dodal: »Vse do končnice tekme smo povsem nadzorovali tekmeca. Romunska sodnika sta se nato odločno postavila na stran gostiteljev in nas brez pravega razloga izključevala. Tekma v Ciudadu je bila le prvi polčas, v Celju nas čaka težko delo.« Oba sta imela prav. Obračun v dvorani Zlatorog je bil 20. marca 2004. Vojna zvezd je – čeprav je Ciudad Real že imel prednost dveh golov – pripadla celjskim junakom (34 : 32). Kokšarov je pred tekmo zaprosil za protibolečinsko injekcijo, njegov met je bil 7-9, tekmecem je petkrat odvzel žogo. »Vugi« je zadel devetkrat, Magic Serdžo osemkrat, s štirimi goli je Požunu jasno sporočilo poslal Matjaž Brumen. Sliši se nenavadno, toda resnično je bilo bolj zahtevno kot kasneje v fi nalu. DŠ Veliko slavje po uvrstitvi v finale lige prvakov (Foto: arhiv NT) Po 18 minutah in 5 sekundah je bila tekma z Gudmejem prekinjena. Nejc Ajdnik, ki skrbi za skoraj vse pri RK Celje Pivovarna Laško, je tekel proti reševalcem in kazal na drugo stran dvorane. Reševalci so bili nemudoma na tribuni in odpeljali nesrečnega možakarja ter kmalu sporočili, da je zunaj življenjske nevarnosti. (Foto: Andraž Purg) Navijačem Florijanom so pomaga- li tudi mlajši celjski rokometaši. (Foto: Nik Jarh) Priljubljenost velenjskih rokometašev je v trenutku narasla. (Foto: Nik Jarh) Na tekmi so bili številni mladi gostje iz Danske, ki so bili nad dogodkom pretreseni. (Foto: Andraž Purg) Pred dvajsetimi leti so bili evropski prvaki, zdaj se (za kako dolgo?) poslavljajo od elitnega tekmovanja. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1 1, 14. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šo- linič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 17. marec 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 3. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu s Prifarskimi muzikanti 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje V hudičevi luknji Javno vodstvo po razstavi umetnice Keiko Miyazaki 18.00 Galerija Velenje Pogovor z avtorjem razstave, Stojanom Špeglom 19.00 Knjižnica Šmarno ob Paki Volkovi Predstavitev knjige avtorja Andreja Šifrerja 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zanzibar: Po poti spominov Potopisno predavanje Ane Seher 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Večerja bedakov Huronska komedija Špas teatra PETEK, 15. 3. 19.00 Glavni trg 8, Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 19.30 Kulturni center Laško Manca Špik z gosti Veliki koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj SOBOTA, 16. 3. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Čarobna mineštra Igrana predstava Gledališča Ku-Kuc 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Peter Nos Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, primerno za otroke od 4. leta starosti 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dva zmerjavca Gledališče Bičikleta, Za Elin abonma in izven 17.00 Kulturni dom Rogatec Zapojmo in zaigrajmo, naj bo praznik za vse Tamburaši Rogatec, MePZ KD Anton Stefanciosa Rogatec, otroški pevski zbor OŠ Rogatec, Nejc Novak, Ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Godba na pihala Steklarne Rogaška Letni koncert 19.00 eMCe plac Velenje Notranjost, skrita očem Odprtje razstave Nine Hudej 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Avdicija, ekipa 1 Komedija Špas teatra 20.00 Celjski mladinski center Zadnja večerja Predstava v zasnovi umetniškega kolektiva Odprte scene NEDELJA, 17. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom Javno vodstvo 16.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Ljubka Šorli: Neizpovedana ljubezen Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija, Lada Ščurek in prof. Peter Napret, citre 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Citrarski orkester Glasbene šole Brežice Koncert za citrarski abonma in izven 19.30 Gledališče Celje Nastja in Mihail Rynia z Duo Silence: DE-SET Plesna predstava PONEDELJEK, 18. 3. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Osnovne šole Občine Žalec, vstop prost 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Odstrti prekat Domna Hitreca Odprtje razstave TOREK, 19. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 18.00 Dom kulture slovenske Konjice Godalni kvartet C'est La Vie & Domen Hitrec Koncertni cikel pri Didiju 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Naj v srcu živim Predstavitev pesniške zbirke Marije Korent 19.00 Vila Bianca Velenje Vokalna skupina Prima Nota Koncert ob pričetku Maistrovega leta 19.30 Kulturni center Laško Anton Tomaž Linhart: Županova Micka Komedija v izvedbi Dramske skupine Lilija in Sposojenih muzikantov 19.30 Glasbena šola Velenje Poti fantazije: Matej Zupan, flavta in Andreja Kosmač, klavir Abonma Klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepetek z umetnikoma SREDA, 20. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Igrajmo se gledališče Srečanje otroških gledaliških skupin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Prijatelja za vedno Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Makarenko; primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Levji kralj Glasbena predstava v izvedbi učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Ameriški skladatelji skozi tolkala in trobila Tematski večer oddelka trobil in tolkal 18.00 Dom Svobode Zidani Most Pozdrav pomladi Otroci podružnične šole in najmlajši iz vrtca Zidani Most, bodo s prireditvijo v kraju popestrili kulturni utrip ter pozdravili pomlad 18.15 Celjska kulturnica Iskre Predstavitev pesniške zbirke Aljoše Peperka 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 4 Franc Kosem, trobenta; Jože Bogolin, tolkala; Brina Jež Brezavšček, Blaženka Arnič Lemež, Brina Zupančič, skladateljice Druge prireditve ČETRTEK, 14. 3. 8.00 Kulturni center Laško Območno srečanje gledaliških skupin 9.00 Hiša generacij Laško Pomladne velikonočne voščilnice Ustvarjalne delavnice 13.00 Gostišče Bohorč Šentjur Občni zbor in praznovanje Dneva žena in Materinskega dne V organizaciji Društva upokojencev Šentjur 16.00 Podsreda Rez sadnih dreves v Podsredškem drevoredu s podsredškimi sadjarji 16.00 do 17.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja 18.00 Občinska knjižnica Polzela Camino Krk – peš okoli »zlatega otoka« Potopisno predavanje Valerije Jakop 19.00 Knjižnica Laško Svalbard – kraljestvo polarnih medvedov Potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay 19.00 Avla Doma kulture Braslovče V objemu polarnega sija – z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit 19.00 Občinska knjižnica Prebold Predstavitev motivacijskega priročnika: Kako se naučimo voziti kolo? Svoj prvi motivacijski priročnik bo predstavila Doris Polak Kuder PETEK, 15. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje So ptički se ženili … Hermanova Gregórjeva otroška ustvarjalnica; za skupine 17.00 Dom krajanov KS Stara vas Velenje Prireditev za dan žena in materinski dan 18.00 Krčma TamKoUčiri Celje Irska veselica s srečelovom SOBOTA, 16. 3. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 do 12.00 Različne lokacije občine Laško Zloščimo zlato Laško Velika čistilna akcija 10.00 Občinska knjižnica Prebold Predstavitev družabnih iger Z vami bosta Simona Lustek Vrankar in Domen Vrankar. 10.00 Kardeljeva ploščad Velenje Izmenjava semen in sadik in Gregorjeve delavnice 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje zapestnice iz ličja z Vido Antolinc Pletarska delavnica 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Peka ptičkov iz testa Delavnica z Brigito Božičko NEDELJA, 17. 3. 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Igre moje mladosti Spoznali boste igre in igrače, s katerimi so se v 20. stoletju igrale številne generacije otrok. PONEDELJEK, 18. 3. 16.00 Osrednja knjižnica Celje Hospic kotiček: Pacientove pravice Srečanje in svetovanje na temo pacientovih pravic z mag. Nado Tržan-Herman TOREK, 19. 3. 7.00 do 18.30 Dom svetega Jožefa Celje Jožefovo – prvi in osrednji romarski shod in romarske svete maše SREDA, 20. 3. 16.30 MC Šmartno ob Paki Ženski odklop 17.00 Tehnopark Celje Ujeti v mreže omrežij Tretji pogovor ob izdaji osme rastoče knjige 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Riček ali toter – rastlina preteklosti in prihodnosti Predavanje in delavnica, predavatelj dr. Janko Rode 19.19 Knjižnica Velenje Filmski večer: Knjižnica Velenje nekoč in danes Dogodek ob 90-letnici Knjižnice Velenje Dobrodelne prireditve PETEK, 15. 3. 20.00 Plesni forum Celje Skupina Trium Dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenjena pomoči potrebnim v lokalnem okolju PONEDELJEK, 18. 3. 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dijaška skupnost Šolskega centra Rogaška Slatina Dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu ŠCRS. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1 1, 14. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA V 60. letu nas je zapustil dragi sin, brat, stric in dober prijatelj STANKO MUZEL – BINI (23. 9. 1964–21. 2. 2024) Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za izrečene poslovilne besede, skupini Eros za odpete žalostinke ter sosedom, prijateljem in sorodnikom. Žalujoči: vsi njegovi 128 Moja ljubezen te objema ves čas, saj vem, da v resnici ostal si pri nas. Odslej v mojem srcu boš domoval in moj angel varuh naprej še ostal. ZAHVALA V 71. letu se je od nas poslovil dragi mož, brat, stric, sorodnik, sosed in prijatelj HERMAN ROGAN iz Tratne pri Grobelnem 41a, Grobelno (7. 4. 1953–23. 2. 2024) Srce moje te je ljubilo, srce moje je v času bolezni trpelo, srce moje je ob slovesu hvaležno vsem, ki so se tako šte- vilno poslovili od tebe, dragi Herman. Prisrčna hvala gospodu župniku Marku Šramlu za zelo čustveno brano mašo, vsem sorodnikom, sestri Majdi z družino iz Prekmurja, vsem nečakom z družinami, do- brim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovane maše ter denarne prispevke. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Zagajšek, pevcem in govornici. Žalujoča žena Silva in vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. p Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi! V SPOMIN Mineva leto dni žalosti, kar nas je zapustila naša draga SONJA REZAR iz Trnovelj pri Celju (12. 5. 1938–14. 3. 2023) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni 131 Ujet v našo sredo si, z najlepšimi spomini vsak naš korak spremljaš v tišini. V SPOMIN Mineva žalostno leto, kar nas je zapustil naš dragi DRAGO PODREBERŠEK (25. 9. 1952–14. 3. 2023) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 132 »Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.« (Ivo Andrić) Zapustila nas je naša upokojena sodelavka gospa ANICA POTOČNIK (1931–2024) Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni … (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, ome, tašče in sestre NEŽIKE GAJŠEK iz Kompol nad Štorami se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v trenut- kih žalosti, izrazili pisna in ustna sožalja, stisnili roko, podarili tolažeče objeme ter darovali cvetje, sveče, darove in za svete maše. Hvala patronažni službi ZD Štore, gospodu župniku za poslovilni obred in gospe Ivanki za ganljive besede slo- vesa. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo ohranili v lepem spominu. 140 Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA Zapustil nas je naš dober prijatelj in sosed MARJAN PAHOLE iz Vodruža (27. 10. 1964–26. 2. 2024) Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro- dnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku Petru, govornici Bernardi, pevcem sv. Jakoba in pogrebni službi Zagajšek. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi p Poroke Žalec Poročila sta se: Slađana Ilić iz Srbije in Nebojša KATANIĆ iz Studenc pri Žalcu. Velenje Poročila sta se: Petra VE- ŠLIGAJ in Sašo TAJNIK, oba iz Velenja. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi MIHAEL VERHOVŠEK iz Stopč (3. 1. 1948–4. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja ter podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev svetega Ahaca. Hvala župnikom gospodu Mitju Markoviču, gospodu Roku Metličarju in gospodu Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob njegovi težki bole- zni, se mu poklonili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi najdražji 134 Čeprav ga z nami več ni, spomin nanj v naših srcih še vedno živi. V SPOMIN Minevajo štiri leta, kar nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, ati, dedi in tast FRANC KREGAR (28. 7. 1938–18. 3. 2020) Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Pogrešamo ga njegovi: žena Majda, hčerka Barbara in sin Rok z družinama p STROJI PRODAM TRAVNIŠKE brane in sejalnico za koruzo pro- dam. Telefon 051 702-170. 130 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČA, težka 90 kg, navajena domače hrane, ugodno prodam. Telefon 041 395-213. 127 VOLA, pasma limuzin, starega eno leto, pa- šnega, težkega približno 370 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 141 Smrti Celje Umrli so: Matevž CVIRN iz Celja, 78 let, Vincenc HUDEJ 71 let, Mihael VERHOVŠEK iz Stopč, 76 let. Žalec Umrla sta: Jožef Rihard REHAR iz Žalca, 86 let, Ma- rija LIPIČNIK iz Topovelj pri Braslovčah, 90 let. Velenje Umrli so: Đuro HRANJEC iz Velenja, 88 let, Ivan PE- TEK iz Velenja, 80 let, Mar- tina TRDIN iz Velenja, 91 let, Djordjo VEJNOVIĆ iz Velenja, 89 let, Vinko MUŠ iz Šoštanja, 76 let, Ivan ČREP iz Velenja, 86 let. MLADE zajce, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 563-725. 133 BIKCA simentalca, možna menjava za brejo kravo, prodam. Telefon 041 324-256. 135 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STANOVANJE ODDAM V CELJU oddam opremljeno stanovanje trem zaposlenim moškim. Telefon 070 418- 525. 139 AKUSTIKA PRODAM LCD televizor Philips, 40PFL 5625H, diagona- la 102 cm, prodam. Telefon 031 305-784. 129 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO in otavo v kockah in rdeče vino žame- tna črnina prodam. Telefon 030 647-320. 136 ULEŽAN, kakovosten konjski gnoj, star tri leta, prodam. Možne so tudi manjše koli- čine, s prevozom. Telefon 041 980-188. L 5 SENO v kockah, prva in druga košnja, pro- dam. Možna dostava. Telefon 041 763- 763. 138 OSTALO PRODAM SMREKOVO hlodovino, 7 m³, prva klasa, ob kamionski cesti, prodam. Telefon 031 239-886. 117 KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, rjave, bele, prodajamo vsak delavnik; grahaste, susex, aurokane od 2. aprila. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, nam prej naročite! V ponudbi kakovostna krma iz Velenja, 87 let, Gabrijela GODLER iz Laškega, 97 let, Alojz VIHER iz Velenja, 66 let, Anton CIZEJ iz Celja, 74 let, Alojzija Slavka ZGONC iz Celja, 98 let, Milan POČIVAL- NIK iz Velenja, 77 let, Darja BOŽNIK z Dobrne, 61 let, Stanislava VERHOVNIK DU- ŠAK iz Velenja, 98 let, Martin LUPŠE iz Celja, 97 let. Šentjur Umrli so: Anton GODUNC iz Hotunj, 84 let, Marjan PAHOLE iz Vodruža, 59 let, Dragica MEHIĆ iz Šentjurja, Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje za piščance in kokoši. V predvelikonočnem času na voljo bela jajca. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12.ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p ŠTIRI nove letne gume Continental 235 55r18 v ecocontact 6 prodam. Telefon 041 604- 651. 137 KAKOVOSTNO orodje za strojne instalacije in material za vodovod in ogrevanje zelo poceni prodam zaradi upokojitve. Telefon 031 687-043. 142 Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1 1, 14. marec 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šo- linič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si CELJSKI STROP S KUL TURNOZGODOVINSKO RAZSTAVO JAVNO VODSTVO Nedel ja , 17. marec 2024, ob 11.00, Stara grofija . VStop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00; PONEDELJEK, PRAZNIKI ZAPRTO. Kulturne prireditve ČETRTEK, 14. 3. 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu s Prifarskimi muzikanti 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje V hudičevi luknji Javno vodstvo po razstavi umetnice Keiko Miyazaki 18.00 Galerija Velenje Pogovor z avtorjem razstave, Stojanom Špeglom 19.00 Knjižnica Šmarno ob Paki Volkovi Predstavitev knjige avtorja Andreja Šifrerja 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zanzibar: Po poti spominov Potopisno predavanje Ane Seher 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Večerja bedakov Huronska komedija Špas teatra PETEK, 15. 3. 19.00 Glavni trg 8, Celje Vse drugo molk Plesno-gledališka predstava 19.30 Kulturni center Laško Manca Špik z gosti Veliki koncert 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj SOBOTA, 16. 3. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Otroški abonma Jurček: Čarobna mineštra Igrana predstava Gledališča Ku-Kuc 10.00 in 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje Peter Nos Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, primerno za otroke od 4. leta starosti 11.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dva zmerjavca Gledališče Bičikleta, Za Elin abonma in izven 17.00 Kulturni dom Rogatec Zapojmo in zaigrajmo, naj bo praznik za vse Tamburaši Rogatec, MePZ KD Anton Stefanciosa Rogatec, otroški pevski zbor OŠ Rogatec, Nejc Novak, Ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Godba na pihala Steklarne Rogaška Letni koncert 19.00 eMCe plac Velenje Notranjost, skrita očem Odprtje razstave Nine Hudej 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Avdicija, ekipa 1 Komedija Špas teatra 20.00 Celjski mladinski center Zadnja večerja Predstava v zasnovi umetniškega kolektiva Odprte scene NEDELJA, 17. 3. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Kulturnozgodovinska razstava s Celjskim stropom Javno vodstvo 16.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Ljubka Šorli: Neizpovedana ljubezen Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija, Lada Ščurek in prof. Peter Napret, citre 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Citrarski orkester Glasbene šole Brežice Koncert za citrarski abonma in izven 19.30 Gledališče Celje Nastja in Mihail Rynia z Duo Silence: DE-SET Plesna predstava PONEDELJEK, 18. 3. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Osnovne šole Občine Žalec, vstop prost 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Odstrti prekat Domna Hitreca Odprtje razstave TOREK, 19. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 18.00 Dom kulture slovenske Konjice Godalni kvartet C'est La Vie & Domen Hitrec Koncertni cikel pri Didiju 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: Naj v srcu živim Predstavitev pesniške zbirke Marije Korent 19.00 Vila Bianca Velenje Vokalna skupina Prima Nota Koncert ob pričetku Maistrovega leta 19.30 Kulturni center Laško Anton Tomaž Linhart: Županova Micka Komedija v izvedbi Dramske skupine Lilija in Sposojenih muzikantov 19.30 Glasbena šola Velenje Poti fantazije: Matej Zupan, flavta in Andreja Kosmač, klavir Abonma Klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepetek z umetnikoma SREDA, 20. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moja prva arheološka najdba Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; za skupine 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Igrajmo se gledališče Srečanje otroških gledaliških skupin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Prijatelja za vedno Gledališka predstava v izvedbi Gledališča Makarenko; primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Levji kralj Glasbena predstava v izvedbi učencev Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Ameriški skladatelji skozi tolkala in trobila Tematski večer oddelka trobil in tolkal 18.00 Dom Svobode Zidani Most Pozdrav pomladi Otroci podružnične šole in najmlajši iz vrtca Zidani Most, bodo s prireditvijo v kraju popestrili kulturni utrip ter pozdravili pomlad 18.15 Celjska kulturnica Iskre Predstavitev pesniške zbirke Aljoše Peperka 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 4 Franc Kosem, trobenta; Jože Bogolin, tolkala; Brina Jež Brezavšček, Blaženka Arnič Lemež, Brina Zupančič, skladateljice Druge prireditve ČETRTEK, 14. 3. 8.00 Kulturni center Laško Območno srečanje gledaliških skupin 9.00 Hiša generacij Laško Pomladne velikonočne voščilnice Ustvarjalne delavnice 13.00 Gostišče Bohorč Šentjur Občni zbor in praznovanje Dneva žena in Materinskega dne V organizaciji Društva upokojencev Šentjur 16.00 Podsreda Rez sadnih dreves v Podsredškem drevoredu s podsredškimi sadjarji 16.00 do 17.00 Hiša sadeži družbe Žalec Gledališka delavnica za otroke in družino 18.00 Celjski mladinski center Magičnost gibanja 18.00 Občinska knjižnica Polzela Camino Krk – peš okoli »zlatega otoka« Potopisno predavanje Valerije Jakop 19.00 Knjižnica Laško Svalbard – kraljestvo polarnih medvedov Potopisno predavanje Sonje Salobir Lindsay 19.00 Avla Doma kulture Braslovče V objemu polarnega sija – z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit 19.00 Občinska knjižnica Prebold Predstavitev motivacijskega priročnika: Kako se naučimo voziti kolo? Svoj prvi motivacijski priročnik bo predstavila Doris Polak Kuder PETEK, 15. 3. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje So ptički se ženili … Hermanova Gregórjeva otroška ustvarjalnica; za skupine 17.00 Dom krajanov KS Stara vas Velenje Prireditev za dan žena in materinski dan 18.00 Krčma TamKoUčiri Celje Irska veselica s srečelovom SOBOTA, 16. 3. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 do 12.00 Različne lokacije občine Laško Zloščimo zlato Laško Velika čistilna akcija 10.00 Občinska knjižnica Prebold Predstavitev družabnih iger Z vami bosta Simona Lustek Vrankar in Domen Vrankar. 10.00 Kardeljeva ploščad Velenje Izmenjava semen in sadik in Gregorjeve delavnice 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Pletenje zapestnice iz ličja z Vido Antolinc Pletarska delavnica 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Peka ptičkov iz testa Delavnica z Brigito Božičko NEDELJA, 17. 3. 10.00 Velenjski grad Mladi muzealci: Igre moje mladosti Spoznali boste igre in igrače, s katerimi so se v 20. stoletju igrale številne generacije otrok. PONEDELJEK, 18. 3. 16.00 Osrednja knjižnica Celje Hospic kotiček: Pacientove pravice Srečanje in svetovanje na temo pacientovih pravic z mag. Nado Tržan-Herman TOREK, 19. 3. 7.00 do 18.30 Dom svetega Jožefa Celje Jožefovo – prvi in osrednji romarski shod in romarske svete maše SREDA, 20. 3. 16.30 MC Šmartno ob Paki Ženski odklop 17.00 Tehnopark Celje Ujeti v mreže omrežij Tretji pogovor ob izdaji osme rastoče knjige 19.00 Dom svetega Jožefa Celje Riček ali toter – rastlina preteklosti in prihodnosti Predavanje in delavnica, predavatelj dr. Janko Rode 19.19 Knjižnica Velenje Filmski večer: Knjižnica Velenje nekoč in danes Dogodek ob 90-letnici Knjižnice Velenje Dobrodelne prireditve PETEK, 15. 3. 20.00 Plesni forum Celje Skupina Trium Dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenjena pomoči potrebnim v lokalnem okolju PONEDELJEK, 18. 3. 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Dijaška skupnost Šolskega centra Rogaška Slatina Dobrodelni koncert, zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu ŠCRS. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1 1, 14. marec 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE ZAHVALA V 60. letu nas je zapustil dragi sin, brat, stric in dober prijatelj STANKO MUZEL – BINI (23. 9. 1964–21. 2. 2024) Zahvaljujemo se vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za izrečene poslovilne besede, skupini Eros za odpete žalostinke ter sosedom, prijateljem in sorodnikom. Žalujoči: vsi njegovi 128 Moja ljubezen te objema ves čas, saj vem, da v resnici ostal si pri nas. Odslej v mojem srcu boš domoval in moj angel varuh naprej še ostal. ZAHVALA V 71. letu se je od nas poslovil dragi mož, brat, stric, sorodnik, sosed in prijatelj HERMAN ROGAN iz Tratne pri Grobelnem 41a, Grobelno (7. 4. 1953–23. 2. 2024) Srce moje te je ljubilo, srce moje je v času bolezni trpelo, srce moje je ob slovesu hvaležno vsem, ki so se tako šte- vilno poslovili od tebe, dragi Herman. Prisrčna hvala gospodu župniku Marku Šramlu za zelo čustveno brano mašo, vsem sorodnikom, sestri Majdi z družino iz Prekmurja, vsem nečakom z družinami, do- brim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovane maše ter denarne prispevke. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Zagajšek, pevcem in govornici. Žalujoča žena Silva in vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali. p Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi! V SPOMIN Mineva leto dni žalosti, kar nas je zapustila naša draga SONJA REZAR iz Trnovelj pri Celju (12. 5. 1938–14. 3. 2023) Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni 131 Ujet v našo sredo si, z najlepšimi spomini vsak naš korak spremljaš v tišini. V SPOMIN Mineva žalostno leto, kar nas je zapustil naš dragi DRAGO PODREBERŠEK (25. 9. 1952–14. 3. 2023) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 132 »Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim.« (Ivo Andrić) Zapustila nas je naša upokojena sodelavka gospa ANICA POTOČNIK (1931–2024) Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni … (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, ome, tašče in sestre NEŽIKE GAJŠEK iz Kompol nad Štorami se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v trenut- kih žalosti, izrazili pisna in ustna sožalja, stisnili roko, podarili tolažeče objeme ter darovali cvetje, sveče, darove in za svete maše. Hvala patronažni službi ZD Štore, gospodu župniku za poslovilni obred in gospe Ivanki za ganljive besede slo- vesa. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo ohranili v lepem spominu. 140 Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je pokrila, duh tvoj z nami še živi. ZAHVALA Zapustil nas je naš dober prijatelj in sosed MARJAN PAHOLE iz Vodruža (27. 10. 1964–26. 2. 2024) Ob prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro- dnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku Petru, govornici Bernardi, pevcem sv. Jakoba in pogrebni službi Zagajšek. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi p Poroke Žalec Poročila sta se: Slađana Ilić iz Srbije in Nebojša KATANIĆ iz Studenc pri Žalcu. Velenje Poročila sta se: Petra VE- ŠLIGAJ in Sašo TAJNIK, oba iz Velenja. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi MIHAEL VERHOVŠEK iz Stopč (3. 1. 1948–4. 3. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja ter podarjeno cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev svetega Ahaca. Hvala župnikom gospodu Mitju Markoviču, gospodu Roku Metličarju in gospodu Niku Krajncu za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob njegovi težki bole- zni, se mu poklonili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi najdražji 134 Čeprav ga z nami več ni, spomin nanj v naših srcih še vedno živi. V SPOMIN Minevajo štiri leta, kar nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, ati, dedi in tast FRANC KREGAR (28. 7. 1938–18. 3. 2020) Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Pogrešamo ga njegovi: žena Majda, hčerka Barbara in sin Rok z družinama p STROJI PRODAM TRAVNIŠKE brane in sejalnico za koruzo pro- dam. Telefon 051 702-170. 130 ŽIVALI PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČA, težka 90 kg, navajena domače hrane, ugodno prodam. Telefon 041 395-213. 127 VOLA, pasma limuzin, starega eno leto, pa- šnega, težkega približno 370 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 141 Smrti Celje Umrli so: Matevž CVIRN iz Celja, 78 let, Vincenc HUDEJ 71 let, Mihael VERHOVŠEK iz Stopč, 76 let. Žalec Umrla sta: Jožef Rihard REHAR iz Žalca, 86 let, Ma- rija LIPIČNIK iz Topovelj pri Braslovčah, 90 let. Velenje Umrli so: Đuro HRANJEC iz Velenja, 88 let, Ivan PE- TEK iz Velenja, 80 let, Mar- tina TRDIN iz Velenja, 91 let, Djordjo VEJNOVIĆ iz Velenja, 89 let, Vinko MUŠ iz Šoštanja, 76 let, Ivan ČREP iz Velenja, 86 let. MLADE zajce, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 563-725. 133 BIKCA simentalca, možna menjava za brejo kravo, prodam. Telefon 041 324-256. 135 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p STANOVANJE ODDAM V CELJU oddam opremljeno stanovanje trem zaposlenim moškim. Telefon 070 418- 525. 139 AKUSTIKA PRODAM LCD televizor Philips, 40PFL 5625H, diagona- la 102 cm, prodam. Telefon 031 305-784. 129 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO in otavo v kockah in rdeče vino žame- tna črnina prodam. Telefon 030 647-320. 136 ULEŽAN, kakovosten konjski gnoj, star tri leta, prodam. Možne so tudi manjše koli- čine, s prevozom. Telefon 041 980-188. L 5 SENO v kockah, prva in druga košnja, pro- dam. Možna dostava. Telefon 041 763- 763. 138 OSTALO PRODAM SMREKOVO hlodovino, 7 m³, prva klasa, ob kamionski cesti, prodam. Telefon 031 239-886. 117 KOKOŠI nesnice za začetek nesnosti, rjave, bele, prodajamo vsak delavnik; grahaste, susex, aurokane od 2. aprila. Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, nam prej naročite! V ponudbi kakovostna krma iz Velenja, 87 let, Gabrijela GODLER iz Laškega, 97 let, Alojz VIHER iz Velenja, 66 let, Anton CIZEJ iz Celja, 74 let, Alojzija Slavka ZGONC iz Celja, 98 let, Milan POČIVAL- NIK iz Velenja, 77 let, Darja BOŽNIK z Dobrne, 61 let, Stanislava VERHOVNIK DU- ŠAK iz Velenja, 98 let, Martin LUPŠE iz Celja, 97 let. Šentjur Umrli so: Anton GODUNC iz Hotunj, 84 let, Marjan PAHOLE iz Vodruža, 59 let, Dragica MEHIĆ iz Šentjurja, Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje za piščance in kokoši. V predvelikonočnem času na voljo bela jajca. Vsak delavnik od 8. do 16. ure, sobota do 12.ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje – reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p ŠTIRI nove letne gume Continental 235 55r18 v ecocontact 6 prodam. Telefon 041 604- 651. 137 KAKOVOSTNO orodje za strojne instalacije in material za vodovod in ogrevanje zelo poceni prodam zaradi upokojitve. Telefon 031 687-043. 142 Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1 1, 14. marec 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Zapeli nam bodo učenci I. OŠ Žalec, OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ Petrovče in OŠ Griže. Vidimo se v ponedeljek, 18. 3. 2024, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Žalec. Družba NT&RC skupaj z Občino Žalec in osnovnimi šolami v občini Žalec vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 1 1, 14. marec 2024 Plavajoče hiške, cerkvice, barčice in druge umetnine naznanjale svetlobo in toploto Čeprav gregorjevo ni tako uveljavljeno kot valentinovo, velja za tradicionalni slovenski praznik, ki naznanja pri- hod pomladi z vsemi njenimi čari. Gregorjevo je dan, ko se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, zato je praznik po- vezan tudi z zaljubljenci. Obeležujemo ga 12. marca, nanj pa je vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. Eden od teh je spuščanje gregorčkov (raznih predmetov, v katerih je sveča) v vodo. Gregorčki tako napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo pri- hod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da lju- dem ni več treba delati ob luči. Običaj izvira iz Gorenjske, obujajo in ohranjajo ga tudi marsikje na Celjskem. BOJANA AVGUŠTINČIČ Tradicijo spuščanja gregorč- kov, ki je vpisana tudi v regi- ster žive kulturne dediščine, na Celjskem obujajo zlasti v osnovnih šolah in vrtcih ter društvih. S tem seznanjajo otroke s kulturno dediščino, s prireditvijo pa povežejo celoten kraj ter številna društva in po- sameznike. Nič drugače ni bilo letos v Novi Cerkvi, na Polzeli, Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem … Gregorčki so tako spet zaplavali po Savinji, Hu- dinji, Topličici in še marsikje. Gregorjevo je ime dobilo po sv. Gregorju, svetniku Gregorju Velikem, ki je bil rojen okrog leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Po julijanskem koledar- ju je godoval 21. marca, ki da- nes velja za prvi pomladni dan. Praznovanje godu sv. Gregorja se je z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec. Št. 11 / Leto 79 / Celje, 14. marec 2024 Str. 29 Str. 27 Svet adrenalina in akrobatike Vse v zlato! Brezmejna ustvarjalnost otrok V Novi Cerkvi je spuščanje gregorčkov že tradicija. Idejo o tem starem slovenskem običa- ju je pred desetletjem s svojimi učenci obudila Ida Grobelnik. Projektu se je vsako leto pri- družilo več sodelujočih, poleg otrok v šoli in vrtcu tudi njihovi starši ter krajani. Tudi letos je na predvečer gregorjevega po Hudinji zaplulo več kot sto plavajočih izdelkov, ki so jih ustvarili učenci podružnične šole v Novi Cerkvi, otroci iz tamkajšnje enote vrtca Mavrica in Hiše otrok ter njihovi učitelji in vzgojitelji. Plavajoče barčice so v vodo spustili pri Sorževem mlinu. Tokrat so otroci gregorčke izdelovali pretežno doma, medtem ko so jih v preteklih letih ustvarjali v šoli. »Otroci so se ponovno izkazali. Njihova domišljija ne pozna meja. Pri ustvarjanju so jim pomagali tudi starši, ki so, kot so nam povedali, pri tem zelo uživali,« je povedala Grobelnikova. Pre- vladovale so hiške, po Hudinji so zaplavali tudi domača cer- kev, nogometno igrišče … »Ko smo pred desetimi leti v šoli začeli izdelovati gregorčke, smo vsi delali po istem načrtu. Zdaj otroci načrta že nekaj let ne potrebujejo več,« je dodala Ida Grobelnik. Pri spuščanju gregorčkov so sodelovali tudi gasilci, ki so plavajoče umetni- ne nato pobrali iz vode, sicer bi iz Nove Cerkve priplule vse do Celja ali morda še dlje. Čla- ni Turističnega društva Nova Cerkev so poskrbeli za manjšo pogostitev z domačimi dobro- tami. Na predvečer gregorjevega so gregorčki kljub slabemu vremenu zapluli tudi po po- toku Ična. V vodo so jih ob pomoči gasilcev spustili v Rimskih Toplicah. V tamkaj- šnjem turističnem društvu, krajevni skupnosti in Kultur- nem društvu Antona Aškerca so krajane povabili k skupne- mu izdelovanju gregorčkov. Z otroki iz Osnovne šole Antona Aškerc in Vrtca Rimske Topli- ce so nato izdelke odnesli do potoka Ična in jih spustili v vodo. V Laškem so za ohranja- nje običaja poskrbeli v OŠ Pri- moža Trubarja v sodelovanju s T urističnim društvom Laško, Hišo generacij in PGD Laško. Otroci prvega triletja matične šole, 3. razreda podružnične šole Debro in oddelkov z niž- jim izobrazbenim standardom so gregorčke v Savinjo spustili pri Kulturnem centru Laško. Tradicionalno je spuščanje gregorčkov pripravilo tudi Društvo Dobra ideja s Pol- zele. Dogodek so izvedli ob vodotoku Struga v Vrtni ulici, kjer so otroci in odrasli izdelali svoje pomladne čolničke in jih z dobrimi željami spustili po živahnem potočku. Gregorčki vseh oblik, velikosti in namembnosti so zapluli po Ični. (Foto: Gvido Jeran) Ustvarjalnost otrok pri izdelovanju gregorčkov ne pozna meja. Tudi v Novi Cerkvi so izpod njihovih rok nastale prave umetnine. (Foto: Občina Vojnik) Gregorčki zapluli v pomlad Kako je majhen kraj oblikoval tok zgodovine Str. 25 Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1 1, 14. marec 2024 INFORMACIJE       �   ­   €­­    POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si Zapeli nam bodo učenci I. OŠ Žalec, OŠ Šempeter v Savinjski dolini, OŠ Petrovče in OŠ Griže. Vidimo se v ponedeljek, 18. 3. 2024, ob 17. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Žalec. Družba NT&RC skupaj z Občino Žalec in osnovnimi šolami v občini Žalec vabi na prireditev Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 1 1, 14. marec 2024 Plavajoče hiške, cerkvice, barčice in druge umetnine naznanjale svetlobo in toploto Čeprav gregorjevo ni tako uveljavljeno kot valentinovo, velja za tradicionalni slovenski praznik, ki naznanja pri- hod pomladi z vsemi njenimi čari. Gregorjevo je dan, ko se po ljudskem izročilu »ptički ženijo«, zato je praznik po- vezan tudi z zaljubljenci. Obeležujemo ga 12. marca, nanj pa je vezanih mnogo zanimivih običajev, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. Eden od teh je spuščanje gregorčkov (raznih predmetov, v katerih je sveča) v vodo. Gregorčki tako napovedujejo luč in toploto ter s tem naznanjajo pri- hod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da lju- dem ni več treba delati ob luči. Običaj izvira iz Gorenjske, obujajo in ohranjajo ga tudi marsikje na Celjskem. BOJANA AVGUŠTINČIČ Tradicijo spuščanja gregorč- kov, ki je vpisana tudi v regi- ster žive kulturne dediščine, na Celjskem obujajo zlasti v osnovnih šolah in vrtcih ter društvih. S tem seznanjajo otroke s kulturno dediščino, s prireditvijo pa povežejo celoten kraj ter številna društva in po- sameznike. Nič drugače ni bilo letos v Novi Cerkvi, na Polzeli, Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem … Gregorčki so tako spet zaplavali po Savinji, Hu- dinji, Topličici in še marsikje. Gregorjevo je ime dobilo po sv. Gregorju, svetniku Gregorju Velikem, ki je bil rojen okrog leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Po julijanskem koledar- ju je godoval 21. marca, ki da- nes velja za prvi pomladni dan. Praznovanje godu sv. Gregorja se je z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec. Št. 11 / Leto 79 / Celje, 14. marec 2024 Str. 29 Str. 27 Svet adrenalina in akrobatike Vse v zlato! Brezmejna ustvarjalnost otrok V Novi Cerkvi je spuščanje gregorčkov že tradicija. Idejo o tem starem slovenskem običa- ju je pred desetletjem s svojimi učenci obudila Ida Grobelnik. Projektu se je vsako leto pri- družilo več sodelujočih, poleg otrok v šoli in vrtcu tudi njihovi starši ter krajani. Tudi letos je na predvečer gregorjevega po Hudinji zaplulo več kot sto plavajočih izdelkov, ki so jih ustvarili učenci podružnične šole v Novi Cerkvi, otroci iz tamkajšnje enote vrtca Mavrica in Hiše otrok ter njihovi učitelji in vzgojitelji. Plavajoče barčice so v vodo spustili pri Sorževem mlinu. Tokrat so otroci gregorčke izdelovali pretežno doma, medtem ko so jih v preteklih letih ustvarjali v šoli. »Otroci so se ponovno izkazali. Njihova domišljija ne pozna meja. Pri ustvarjanju so jim pomagali tudi starši, ki so, kot so nam povedali, pri tem zelo uživali,« je povedala Grobelnikova. Pre- vladovale so hiške, po Hudinji so zaplavali tudi domača cer- kev, nogometno igrišče … »Ko smo pred desetimi leti v šoli začeli izdelovati gregorčke, smo vsi delali po istem načrtu. Zdaj otroci načrta že nekaj let ne potrebujejo več,« je dodala Ida Grobelnik. Pri spuščanju gregorčkov so sodelovali tudi gasilci, ki so plavajoče umetni- ne nato pobrali iz vode, sicer bi iz Nove Cerkve priplule vse do Celja ali morda še dlje. Čla- ni Turističnega društva Nova Cerkev so poskrbeli za manjšo pogostitev z domačimi dobro- tami. Na predvečer gregorjevega so gregorčki kljub slabemu vremenu zapluli tudi po po- toku Ična. V vodo so jih ob pomoči gasilcev spustili v Rimskih Toplicah. V tamkaj- šnjem turističnem društvu, krajevni skupnosti in Kultur- nem društvu Antona Aškerca so krajane povabili k skupne- mu izdelovanju gregorčkov. Z otroki iz Osnovne šole Antona Aškerc in Vrtca Rimske Topli- ce so nato izdelke odnesli do potoka Ična in jih spustili v vodo. V Laškem so za ohranja- nje običaja poskrbeli v OŠ Pri- moža Trubarja v sodelovanju s T urističnim društvom Laško, Hišo generacij in PGD Laško. Otroci prvega triletja matične šole, 3. razreda podružnične šole Debro in oddelkov z niž- jim izobrazbenim standardom so gregorčke v Savinjo spustili pri Kulturnem centru Laško. Tradicionalno je spuščanje gregorčkov pripravilo tudi Društvo Dobra ideja s Pol- zele. Dogodek so izvedli ob vodotoku Struga v Vrtni ulici, kjer so otroci in odrasli izdelali svoje pomladne čolničke in jih z dobrimi željami spustili po živahnem potočku. Gregorčki vseh oblik, velikosti in namembnosti so zapluli po Ični. (Foto: Gvido Jeran) Ustvarjalnost otrok pri izdelovanju gregorčkov ne pozna meja. Tudi v Novi Cerkvi so izpod njihovih rok nastale prave umetnine. (Foto: Občina Vojnik) Gregorčki zapluli v pomlad Kako je majhen kraj oblikoval tok zgodovine Str. 25 Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 1 1, 14. marec 2024 INTERVJU »Direktor, izvolite, to je za vaš praznik,« so bile besede ene od oskrbovank, ki je kar med intervjujem prikupno pokukala v njegovo pisarno in mu za gregorjevo pomolila čokolado. Kot pravi Tomaž Lenart, nima uradnih ur. Vrata njegove pisarne so ves čas na stežaj odprta za vse stanovalce javnega zavoda, v ka- terem 180 zaposlenih skrbi za 250 oseb s težavami v duševnem zdravju in razvoju. »Trudimo se, da je njihovo življenje pri nas približek tistega, ki bi ga imeli v domačem okolju. Zaposleni smo zanje prijatelji, zaupniki, znanci in svojci. Naši stanovalci prihajajo iz različnih socialnih okolij, za mnoge zato predstavlja- mo edino socialno mrežo.« Prav zaradi slednjega še toliko večji izziv postaja vedno bolj pereče pomanjkanje kadra. Ni bolničar- jev, ni medicinskih sester, ni socialnih oskrbovalk. Neprestana prisotnost psihiatra predstavlja tudi za tovrstne zavode le sanje. ŠPELA OŽIR Dr. Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje Nima uradnih ur, stanovalci so pri njem dobrodošli kadarkoli Starši so skrb in posluh do sočlo- veka Tomažu Lenartu tako rekoč položili že v zibelko. Izhaja iz Dra- melj iz zelo velike družine, v kateri je bilo osem otrok. Njegova izbira srednje zdravstvene šole, kot danes gleda nazaj, zato ni bila presenečenje. Diplomiral je na teološki fakulteti in kasneje magistriral iz socialnega in zdravstvenega menedžmenta. Pred tremi leti je doktoriral s področja so- cialne gerontologije, vede o procesih staranja in starosti. Direktor Doma Nine Pokorn Gr- movje je zadnjih petnajst let. Lani decembra je zakorakal v četrti man- dat na čelu tega javnega zavoda na obrobju Spodnje Savinjske doline. Pred tem je bil dve leti ravnatelj var- stva starejših na Jožefovem hribu, kjer se je spoznal z domsko oskrbo. Še pred tem je bil pet let zaposlen v Slovenski vojski, kjer je nudil celovi- to psihosocialno in duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske, pred- vsem tistim, ki so odhajali na misije v krizna žarišča, in njihovim družin- skim članom, ki so čakali na svojce, da se varno vrnejo domov. Je pri vas nekaj vsakdanjega, da vas tako na hitro pridejo pozdravit sostanovalci? So vrata vaše pisarne zanje vedno odprta? Tako je. Kot direktor nimam ura- dnih ur. Vse stanovalce poznam po imenu in vem, od kod prihajajo, kaj jih razveseljuje in tudi užalosti. To se mi zdi pomembna osnova, da lahko z njimi navežem stik. Ko pridejo k nam, smo jim zaposleni prijatelji, znanci in svojci ter obenem edina soci- alna mreža. K meni zelo radi prihajajo, če ne drugega, na kakšen krajši pogovor, da jih spravim v do- bro voljo. S humorjem se da marsikaj premostiti. Največ- krat ra- bijo le naš čas, pozornost. Že pred leti smo se v domu odločili, da nihče od naših stanovalcev ne sme biti zanemarjen v smislu odnosov, kar na žalost opa- žamo marsikje. Starejši so prepogo- sto osamljeni. Zato naš koncept dela temelji na tako imenovani kulturi usklajenega odnosa. Kaj se skriva za kulturo usklaje- nih odnosov? Ne zdravi samo terapija, ampak tudi pravi in iskren odnos med sta- novalcem in zaposlenim. Gre za ne- kakšen posnetek družinskega življe- nja. Vsi se moramo dobro poznati, da znamo prav ravnati in v primeru stisk ukrepati. Res skrbimo za to, da kre- pimo človekovo dostojanstvo vsakega stanovalca, da se kot zaposleni trudi- mo, da je vsak Človek in Nekdo. Pri takšnem delu se veča tudi zadovoljstvo zaposlenih. V is- krenem odno- su vsi pridobi- mo tako kot doma. Torej je vsak zapo- sleni vključen v delo s stano- valci, ne glede na to, kakšno delo opravlja. Glavnina zapo- slenih na stalnih enotah s stano- valci oblikuje potek dneva. Drugi zaposleni si izberemo stanoval- ca ali dva, s katerima preživimo del svojega rednega delovnega časa. Naj bomo to čistilka, računovodja, vodja fi nanc ali jaz. Tukaj smo namreč v prvi vrsti zaradi njih. Kakšne programe izvajate v va- šem domu? Izvajamo institucionalno varstvo za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in razvoju. Ob tem smo se odzvali tudi na potrebe lokalne skupnosti, zato že vrsto let izvajamo storitev pomoči na domu na območju občin Žalec, Prebold, Polzela in Braslovče. Pred štirimi leti smo zgradili enoto za demenco, kjer so nastanjene starejše osebe. V času epidemije covida smo v Žalcu vzpostavili dnevni varstveni center za starejše, kjer bivajo dnevno osem ur, torej v času, ko so njihovi svojci v službi. Ker smo poseben socialnovarstveni zavod, je pogoj za sprejem psihiatrič- na diagnoza. Je pa res, da tudi naši stanovalci postajajo vsako leto starejši in zato tudi mi obenem postajamo dom starejših za osebe s posebnimi potrebami. Povprečna starost naših stanovalcev je že več kot 60 let. Naj- mlajša oskrbovanka je stara 26 let in najstarejša 89 let. Na družbenem omrežju spre- mljam objave vašega zavoda. V njem je pravo družabno življenje. Novoletni ples, pustno rajanje, Va- lentinov ples, maša z Martinom Go- lobom … To je le nekaj vaših zadnjih dogodkov. V 21. stoletju domovi postajajo pra- va mesta v malem. Pov- sem druga- če, kot je bilo nekoč. Domovi smo naredili v za- dnjih letih ve- lik premik pri oskrbi stano- valcev. Trudimo se, da je njihovo življenje pribli- žek tistega, ki bi ga imeli v do- mačem okolju, če bi imeli to mo- žnost. Zaradi vseh naših dejavnosti menim, da nam to zelo dobro uspe- va. Stalen kader po gospodinjskih skupinah že sam poskrbi za dejavno- sti, družbo, spremstvo in še marsikaj drugega. Za skupne dogodke, kot jih navajate, so zadolženi predvsem naši animatorji. Zelo dobro poznamo življenjsko zgodbo vsakega našega uporabnika, od otroštva do takrat, ko je prišel v naš dom. Tako lažje prepoznamo njegove želje in potrebe. Želimo si, da je vsak »kreator« svojega življenja, mi zaposleni pa ga pri tem vodimo, podpiramo in spodbujamo. Večkrat rečem, da so oni glavni vozniki, mi smo samo v vlogi inštruktorjev in jih usmerjamo toliko, kot to potrebujejo. Vesel sem, da ankete zadovoljstva, ki jih izvajamo med stanovalci, kažejo, da so z življenjem pri nas zelo za- dovoljni. Izredno zadovoljni so tudi svojci, uporabniki pomoči na domu, dnevnega varstva. In to je tisto, kar dokazuje, da smo na pravi poti in da delamo dobro. V našem domu uspeha ne merimo z dobičkom pri poslovanju, temveč z zadovoljstvom naših uporabnikov in zaposlenih. »Krepitev človekovega dostojanstva se začne z okoljem, kjer posameznik biva. Pred 15 leti, ko sem prišel sem za direktorja, so bile razmere povsem drugačne. Stene so bile svetlo modre, notranjost prostorov je spominjala na psihiatrično bolnišnico. V zadnjih letih smo obnovili popolnoma vse.« Če sem čisto iskrena, sem bila nad prostori doma, ko sem vstopila vanj, zelo pozitivno presenečena. So svetli in sodobno opremljeni ter obenem zelo dišeči. Povsem dru- gačni, kot je stereotipna podoba za javne zavode, kot je vaš. Krepitev človekovega dostojan- stva se začne z okoljem, kjer po- sameznik biva. Pred 15 leti, ko sem prišel sem za direktorja, so bile razmere povsem dru- gačne. Stene so bile svetlo modre, notranjost prosto- rov je spominjala na psi- hiatrično bolnišnico. V zadnjih letih smo obnovili popolnoma vse. Vsi naši stanovalci bivajo v eno- ali dvoposteljnih sobah z lastnimi sanitarijami in s kopalnico. Skupne smo spremenili v spa kopalnice in so namenjene sproščanju. Od leta 2010 imamo vpeljan mednarodni model upravljanja kakovosti. Komisija nas je lani konec leta ocenjevala že tre- tjič. Presojo smo uspešno prestali. Še vedno smo eden redkih slovenskih domov, ki imamo ta model. Kaj to po- meni? Tako jaz kot drugi zaposleni razmišljamo o tem, kako kakšno stvar delamo in kako jo lahko izboljšamo. Spremembe lahko predlagajo vsi za- posleni. Tako se nenehno izboljšuje- mo in razvijamo. Zagotovo ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. S kakšni- mi izzivi se srečujete kot poseben javni zavod? Zakonodaja na tem področju je zelo obsežna. Domovi se srečujemo z vedno večjo odgovornostjo, po dru- gi strani na to nimamo vpliva. Veli- ko stavimo na Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi storitve spravil v nek okvir. Optimalni čas za sprejetje tega bi bil pred 20 leti, ko smo se še lah- ko pogovarjali o izzivih starajoče se družbe. Danes se soočamo na pogled z nerešljivimi problemi. Ampak po naravi sem večni optimist. Velike skrbi imamo tudi s kadro- vsko podhranjenostjo. Na trgu je kadra vedno manj, zato ga je težko pridobiti. Na tem področju državo čakajo res veliki izzivi. Nekateri do- movi že zmanjšujejo zmogljivosti. Nekateri imajo celo prazne postelje, a jih starejšim, ki čakajo nanje, ne morejo ponuditi zaradi kadrovske podhranjenosti. Imamo na novo zgrajene domove, a žal ostajajo zapr- ti, ker ni na voljo primernega kadra. Ker postajamo dolgoživa družba, ve- dno več starejših potrebuje primerno oskrbo in nego. Res je, da to ni samo težava Slovenije, a so nekatere dr- žave pri soočanju s temi izzivi bolj uspešne kot mi. Za kakovostno bivanje vaših oskr- bovancev je ključna tudi dostopnost zdravnikov. Kako je pri vas z dosto- pnostjo do psihiatra? Tega bi si želeli bistveno več. Pri nas je enkrat na teden ob petkih in še to tako, da je psihiatrinja, ki dela v UKC Maribor, dala odpoved za 20 odstotkov delovnega časa in se za ta čas zaposlila pri nas. T o je za poseben zavod zelo malo, a še to bistveno več, kot nam po nekih zdravstvenih nor- mativih pripada. Drugače je za zdra- vstveno varstvo naših stanovalcev odgovoren zdravstveni dom v Žalcu, od koder štirikrat na teden prihaja splošni zdravnik. V Psihiatrično bol- nišnico Vojnik stanovalce napotimo, če pride do bistvenega poslabšanja njihovega duševnega zdravja. Da po- trebujemo več prisotnosti psihiatra, opozarjamo že več let, saj tudi v naš dom prihaja vedno več stanovalcev z več diagnozami in samo z bolj hu- manimi koncepti dela na dolgi rok našemu temeljnemu poslanstvu ne bomo kos. V domu je na enem mestu veliko različnih stanovalcev, vsak ima svo- jo preteklost, težave, izkušnje … Za- gotovo pride kdaj tudi do kakšnih konfl iktov. Kako jih rešujete? Tako kot doma v družini pride do tega, tako seveda tudi pri nas pri- haja do kratkih stikov in prepirov, kakšnega prerivanja. Zaposleni že kar vedo, kdaj je kdo v slabši koži, in ker vse stanovalce dobro pozna- jo, vedo, kako se je najbolje odzva- ti. Do večjih konfl iktov s hujšimi posledicami na srečo še ni prišlo. Je pa res, da imamo znotraj doma Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1 1, 14. marec 2024 INTERVJU tudi varovano enoto z dvanajstimi posteljami. Vanjo osebe s sklepom nameščajo sodišča. Na to nimamo vpliva, zato prihajajo takšni in dru- gačni. Od leta 2008, odkar izvajamo to namestitev, do danes na srečo ni prišlo do večjih incidentov, kar pri- pisujem predvsem požrtvovalnemu in strokovnemu delu našega osebja. Seveda so zaposleni večkrat priča verbalnemu nasilju, tudi prerivanju, a ker so usposobljeni in se zaveda- jo, da to ne počne oseba, temveč da so ta dejanja posledica bolezni, se znajo pravilno odzvati. S kakšnimi težavami se sicer srečujete v varovani enoti, kamor osebe namešča s sklepom sodišče? Bojimo se, da bi nam sodišča na- meščala osebe, ki ne sodijo v social- novarstvene ustanove (osebe iz fo- renzične psihiatrije). Takšne, ki jim je je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja petih let pretekel, vendar po presoji sodnih izvedencev še ne morejo bivati samostojno, zato jih nameščajo v varovane enote poseb- nih socialnovarstvenih zavodov. Po drugi strani smo dom tudi za osebe, ki nimajo kam iti, ki so bile morda deložirane ali so živele kot brez- domci … Srečujemo se torej z dve- ma težavama. Prva je, da se k nam namešča osebe, za katere nikakor nismo usposobljeni in bi potrebovali dorečeno specialistično obravnavo, tako kot imajo to urejeno drugod po svetu. Po drugi strani k nam pošiljajo tudi osebe – sicer v manjši meri – za katere bi se lahko bolje potrudili in jih namestili v drugačno okolje, ki bi bolj ustrezalo njihovim potrebam in kjer bi krepili njihovo dostojanstvo. Na tem področju smo edinstveni v Evropi, nikjer se takšnih oseb ne na- mešča v varovane enote socialnovar- stvenih ustanov. To je izredno pereč problem, na katerega posebni zavodi neprestano opozarjamo. V zadnjem času se v medijih vr- stijo novice o podražitvi oskrbnin v domovih. Kako je s tem pri vas? Pri nas glede plačila velja enako kot v vseh socialnovarstvenih za- vodih. Stanovalci oskrbo plačujejo sami, če so sposobni, sicer njihovi svojci ali občine. Z naslova zdra- vstvene nege dobimo plačan zdra- vstveni kader, nego in druge stori- tve. Pri oblikovanju cen se držimo Pravilnika o oblikovanju cen soci- alnovarstvenih storitev, torej tistih meril, ki nam jih daje ministrstvo. Vsako leto k izračunu pristopimo zelo odgovorno. Ceno oblikujemo tako, da resnično prekomerno ne obremenimo plačnikov. Največji generator dviga cen predstavljajo plače zaposlenih, na to nimamo vpliva. Imamo pa vpliv na obvla- dovanje materialnih stroškov. Naš dom, lahko rečem, je na tem podro- čju izredno uspešen. Že pred leti smo izvedli energetsko sanacijo, zamenjali energent (lesna bioma- sa), namestili sončne kolektorje za pripravo sanitarne vode, lani smo namestili sončno elektrarno. Vse to nam omogoča, da skozi leto po- slujemo z manjšimi skrbmi kot npr. v drugih domovih. Predvsem nam tudi omogoča, da ne dvignemo cene oskrbe v takšni meri, kot bi jo sicer lahko, saj nam metodologija tudi letos omogoča bistveno višji dvig, kot sicer bo. Od posebnih zavodov imamo najnižjo ceno in obenem zelo dobre pogoje bivanja. Začel je veljati Zakon o dolgotrajni oskrbi. Želimo si, da bi bil končno stabilen in trajen vir financiranja, s pomočjo katerega bi bilo plačilo v čim manjši meri na svojcih in sta- novalcih. Ne da se vsako leto pogo- varjamo o dvigih cen oskrbe in kako bodo oskrbovanci ter njihovi bližnji to zmogli poravnati. Želim si tudi, da bi vsi stanovalci v slovenskih do- movih za primerljivo storitev enako plačali. Teh razlik je zdaj preprosto preveč. V zadnjih letih se zelo spodbuja izvajanje pomoči na domu. Kako gledate nanjo? Kot dobrodošlo do- polnitev kakovostnega življenja starostnikov? Pomoč na domu je oblika pomo- či starejšim in invalidnim osebam, da lahko čim dlje ostanejo v doma- čem okolju. Kot sem že omenil, naš dom to pomoč izvaja za območja občin Žalec, Polzela, Braslovče in Prebold. Vseh uporabnikov skupaj je približno 210. Veliko je nege, naj- večkrat pa si v sklopu pomoči na domu želijo prinosa toplega obroka, kosila, takšnih imamo v povprečju 105. Želimo si, da bi to lahko nu- dili še več Spodnjesavinjčanom, a preprosto ne gre, saj nam kronično primanjkuje socialnih oskrbovalk, torej delavk, ki so pripravljene to početi. Gre za izredno zahtevno delo. Na dom gredo same, vstopajo v domače okolje za nizko plačilo. Vsak mesec objavljajmo razpise, a se nanje redkokdo prijavi. Pomoč na domu je sicer oblika pomoči, ki ustreza konceptu dolgo- trajne oskrbe. A je zakonodaja na tem področju toga. Storitev lahko na teden izvajamo največ 20 ur na osebo. Nekateri starejši bi je potre- bovali bistveno več. A žal ne gre. Dodatno težavo predstavlja tudi pomanjkanje socialnih oskrbovalk. Imate nov oddelek za dementne. Zdaj so vaši oskrbovanci v njem že nekaj let. Kakšen izziv so demen- tni za domove? Dementnih oseb je vedno več. V Sloveniji jih je glede na trenutne po- datke več kot 30 tisoč. Bolezen ne prizadene le bolnika, temveč tudi nje- gove svojce. Naš dom se je odzval na vedno več prošenj po varstvu demen- tnih oseb. Enota, poimenovali smo jo Spominčica, je stara štiri leta. Prizidek je povsem prilagojen njihovemu na- činu življenja. V njem je prostora za 12 oseb. Pod vašim okriljem je tudi dnev- ni center za starejše v središču Žal- ca. Komu je namenjen? Katere so morebitne njegove posebnosti? Lahko rečemo, da je to naš kovidni otrok. Ko smo bili zaprti, smo se pri- javili na evropski razpis in pridobili približno pol milijona evrov. S tem smo kupili hišo nasproti znane trgo- vine v Žalcu in jo preuredili. Upravi- čenci so vsi starejši od 65 let. Večina je takšnih, ki ima kakšen kognitivni upad. Zelo veliko je oseb z demenco. Zato je način dela prilagojen njim. Naša posebnost je, da jih lahko od- idemo iskat tudi na dom. Po osmih, devetih urah jih odpeljemo nazaj. Z evropskimi sredstvi smo namreč pri- dobili tudi vozilo za prevoz teh oseb. Nekaj časa se že govori, da naj bi na območju, kjer je zrasel nov žalski vrtec, zrasla tudi oskrbova- na stanovanja. Bi bila ta pod vašim okriljem? Vlagatelj ne bi bili mi. Tako velikih naložb si ne moremo privoščiti. V projekt bi se lahko vključili kot izva- jalci pomoči na domu. Bi bila pa bila tovrstna oblika bivanja starejših zelo dobrodošla za občino. Krajani se več- krat obrnejo na nas, če nudimo tudi to vrsto bivanja za starejše. Pod vašim okriljem so tudi bi- valne enote v Ulici Nikole Tesle v Žalcu, na Polzeli, v Dramljah in na Dobrni. Za kakšno obliko bivanja gre in komu je namenjena? Vizija države in Evropske unije je, da za osebe z dolgotrajnimi te- žavami v duševnem zdravju zago- tavljamo čim večjo normalizacijo življenja. Slednjo lahko dosežemo v domačem okolju. Ta koncept se imenuje deinstucionalizacija in ga izvajamo že vrsto let. V lokalni sku- pnosti vzamemo hišo v najem ali jo kupimo. Z zaposlenimi vanjo prese- limo stanovalce, ki so sposobni sa- mostojnega življenja. Sami si kuha- jo, perejo, skrbijo za gospodinjstvo in okolico. Zagotovo takšna oblika še v večji meri odgovarja na potrebe posameznika, zato bomo tovrsten koncept nadaljevali. Pravkar se do- govarjamo za najem nove bivalne enote v Petrovčah. Upam, da nam bo uspelo. V lokalni skupnosti in širše ve- ljate za primer dobre prakse ne samo pri uvajanju bolj humanih konceptov dela, temveč tudi glede sodelovanja z drugimi organizaci- jami tako doma kot v tujini. Res je. Zelo radi nas obiščejo drugi zavodi tako iz Slovenije kot tujine in poskušajo kakšno stvar posnema- ti. Zelo radi delimo svoje izkušnje in znanje. Vedno povem, da imam najboljše sodelavce, ki so mi pri uva- janju sprememb, izboljšav v veliko pomoč. Smo učni zavod za mnoge srednje šole, fakultete. Pravkar smo bili uspešni na mednarodnem razpisu Interreg, kje smo s hrvaškimi partner- zi leta z njimi spletejo iskrene vezi. Težko mi je tudi, ko kakšen svojec obljubi, da bo prišel na obisk, a ga nato ni … Sploh mi je težko za vse stanovalce, ki nimajo nikogar več od bližnjih, so umrli ali preprosto preki- nili stike z njimi. V času hitrega tehnološkega napredka, ko umetna inteligenca prodira v vse pore našega življenja, ima to vedno večje veljavo tudi na področju socialnega dela. Kako gle- date na to? Sodobna tehnologija tako v do- mačem okolju kot v ustanovah pri oskrbi starejših dobiva vedno večjo veljavo. To smo videli v času epide- mije, ko si nismo znali predstavljati, da ne bi imeli pametnih telefonov in tablic, saj je bil to edini način, da so naši stanovalci ohranjali stik s svojci. V tem primeru se je sodob- na tehnologija izkazala kot izrazito pozitivna. Sodobne tehnologije, ki so namenjene starejšim (rdeči gumb, pomoč na daljavo, senzorji gibanja …), omogočajo, da starejši z njihovo uporabo v svojem domačem »Bojimo se, da bi nam sodišča nameščala osebe, ki ne sodijo v socialnovarstvene ustanove (osebe iz forenzične psihiatrije). Takšne, ki jim je je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja petih let pretekel, vendar po presoji sodnih izvedencev še ne morejo bivati samostojno.« Med stanovalci in zaposlenimi na dementnem oddelku. »Da potrebujemo več prisotnosti psihiatra, opozarjamo že več let, saj tudi v naš dom prihaja vedno več stanovalcev z več diagnozami in samo z bolj humanimi koncepti dela na dolgi rok našemu temeljnemu poslanstvu ne bomo kos.« »Želim si, da bi bil Zakon o dolgotrajni oskrbi končno stabilen in trajen vir financiranja, s pomočjo katerega bi bilo plačilo v čim manjši meri na svojcih in stanovalcih. Ne da se vsako leto pogovarjamo o dvigih cen oskrbe in kako bodo oskrbovanci ter njihovi bližnji to zmogli poravnati.« ji pridobili znatna sredstva. Naš dom bo vzpostavil center socialnih inova- cij, kjer bomo razmišljali in ustvarjali pogoje za še bolj kakovostno življenje starejših v družbi. Pridobili smo tudi sredstva za vzpostavitev centra do- brega počutja za naše stanovalce, kjer bomo vzpostavili apiterapijo, solno kamrico in savne. Inovativnost je res nekaj, kar naš zavod odlikuje. Izkušnje delite tudi z drugimi. Predavate v šoli za direktorje … Vsi direktorji socialnovarstvenih storitev morajo po zakonu opraviti to izobraževanje. Sam prihodnjim direktorjem podajam znanje pred- vsem iz organizacijske kulture, vo- denja, uvajanja socialnih inovacij. Predvsem jim želim predstaviti našo zgodbo doma … Vaše delo zagotovo prinaša veli- ko lepih trenutkov, a tudi grenkih. Kakšni primeri se vas še posebej dotaknejo? Ko zaklenem vrata pisarne in odi- dem domov, Doma Nine Pokorn Gr- movje nikoli ne izklopim že 15 let. V glavi ga imam 24 ur na dan. Moja družina je to nekako sprejela. Čeprav je mnogokrat to izredno težko. Na ra- čun moje službe je bilo treba žrtvovati marsikateri skupen družinski trenu- tek. Tudi moja žena Petra je v službi ljudi, opravlja delo patronažne sestre. Hčerke Urška, Julija in Iva me več- krat pocukajo za rokav in mi rečejo: »Halo, zemlja kliče atija!« (smeh) Najtežje mi je zagotovo takrat, ko kdo od stanovalcev umre, saj se sko- okolju ostanejo v pozno starost. Če te tehnologije ne bi bilo, to ne bi bilo mogoče. Profesor Ramovš pravi, da je vsaka socialna oskrba sestavljena iz dveh delov, in sicer iz storitve in odnosa. Sodobna tehnologija ima zagotovo svoje mesto na tej stori- tveni ravni. Povsem nekaj drugega so odnosi. Dodana vrednost tehno- logije je, da nam več časa ostaja za medčloveške stike. Pristnega člove- škega odnosa ne more nadomestiti nobena tehnologija. Tega ni brez zaposlenih … Tako je. Vesel sem, da ankete med našimi zaposlenimi kažejo visoko stopnjo zadovoljstva in da kljub zah- tevnemu delu ne odhajajo, saj velja naš dom kot dober delodajalec. To se odraža tudi pri delu zaposlenih, ki se stanovalcem posvečajo tudi v prostem času. Odpeljejo jih na grob njihovih staršev, iz trgovine jim prinašajo polne vrečke, nekaterim kupujejo celo oblačila. Za njihovo predanost, srčnost sem jim nadvse hvaležen. Kapo dol. Zato me vedno zaboli, ko mediji izpostavljajo samo »slabe zgodbe«, ko pa je toliko več plemenitega dela. Ne rečem, da se morda kaj slabega res kje ne dogaja, vendar si upam trditi, da je nasilja in takšnih in drugačnih zanemarjanj bistveno več v domačih okoljih. V domovih vsako obliko nasilja, zane- marjanja obsojamo. Zaposleni smo v veliki meri nadzorniki drug dru- gemu. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1 1, 14. marec 2024 INTERVJU tudi varovano enoto z dvanajstimi posteljami. Vanjo osebe s sklepom nameščajo sodišča. Na to nimamo vpliva, zato prihajajo takšni in dru- gačni. Od leta 2008, odkar izvajamo to namestitev, do danes na srečo ni prišlo do večjih incidentov, kar pri- pisujem predvsem požrtvovalnemu in strokovnemu delu našega osebja. Seveda so zaposleni večkrat priča verbalnemu nasilju, tudi prerivanju, a ker so usposobljeni in se zaveda- jo, da to ne počne oseba, temveč da so ta dejanja posledica bolezni, se znajo pravilno odzvati. S kakšnimi težavami se sicer srečujete v varovani enoti, kamor osebe namešča s sklepom sodišče? Bojimo se, da bi nam sodišča na- meščala osebe, ki ne sodijo v social- novarstvene ustanove (osebe iz fo- renzične psihiatrije). Takšne, ki jim je je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja petih let pretekel, vendar po presoji sodnih izvedencev še ne morejo bivati samostojno, zato jih nameščajo v varovane enote poseb- nih socialnovarstvenih zavodov. Po drugi strani smo dom tudi za osebe, ki nimajo kam iti, ki so bile morda deložirane ali so živele kot brez- domci … Srečujemo se torej z dve- ma težavama. Prva je, da se k nam namešča osebe, za katere nikakor nismo usposobljeni in bi potrebovali dorečeno specialistično obravnavo, tako kot imajo to urejeno drugod po svetu. Po drugi strani k nam pošiljajo tudi osebe – sicer v manjši meri – za katere bi se lahko bolje potrudili in jih namestili v drugačno okolje, ki bi bolj ustrezalo njihovim potrebam in kjer bi krepili njihovo dostojanstvo. Na tem področju smo edinstveni v Evropi, nikjer se takšnih oseb ne na- mešča v varovane enote socialnovar- stvenih ustanov. To je izredno pereč problem, na katerega posebni zavodi neprestano opozarjamo. V zadnjem času se v medijih vr- stijo novice o podražitvi oskrbnin v domovih. Kako je s tem pri vas? Pri nas glede plačila velja enako kot v vseh socialnovarstvenih za- vodih. Stanovalci oskrbo plačujejo sami, če so sposobni, sicer njihovi svojci ali občine. Z naslova zdra- vstvene nege dobimo plačan zdra- vstveni kader, nego in druge stori- tve. Pri oblikovanju cen se držimo Pravilnika o oblikovanju cen soci- alnovarstvenih storitev, torej tistih meril, ki nam jih daje ministrstvo. Vsako leto k izračunu pristopimo zelo odgovorno. Ceno oblikujemo tako, da resnično prekomerno ne obremenimo plačnikov. Največji generator dviga cen predstavljajo plače zaposlenih, na to nimamo vpliva. Imamo pa vpliv na obvla- dovanje materialnih stroškov. Naš dom, lahko rečem, je na tem podro- čju izredno uspešen. Že pred leti smo izvedli energetsko sanacijo, zamenjali energent (lesna bioma- sa), namestili sončne kolektorje za pripravo sanitarne vode, lani smo namestili sončno elektrarno. Vse to nam omogoča, da skozi leto po- slujemo z manjšimi skrbmi kot npr. v drugih domovih. Predvsem nam tudi omogoča, da ne dvignemo cene oskrbe v takšni meri, kot bi jo sicer lahko, saj nam metodologija tudi letos omogoča bistveno višji dvig, kot sicer bo. Od posebnih zavodov imamo najnižjo ceno in obenem zelo dobre pogoje bivanja. Začel je veljati Zakon o dolgotrajni oskrbi. Želimo si, da bi bil končno stabilen in trajen vir financiranja, s pomočjo katerega bi bilo plačilo v čim manjši meri na svojcih in sta- novalcih. Ne da se vsako leto pogo- varjamo o dvigih cen oskrbe in kako bodo oskrbovanci ter njihovi bližnji to zmogli poravnati. Želim si tudi, da bi vsi stanovalci v slovenskih do- movih za primerljivo storitev enako plačali. Teh razlik je zdaj preprosto preveč. V zadnjih letih se zelo spodbuja izvajanje pomoči na domu. Kako gledate nanjo? Kot dobrodošlo do- polnitev kakovostnega življenja starostnikov? Pomoč na domu je oblika pomo- či starejšim in invalidnim osebam, da lahko čim dlje ostanejo v doma- čem okolju. Kot sem že omenil, naš dom to pomoč izvaja za območja občin Žalec, Polzela, Braslovče in Prebold. Vseh uporabnikov skupaj je približno 210. Veliko je nege, naj- večkrat pa si v sklopu pomoči na domu želijo prinosa toplega obroka, kosila, takšnih imamo v povprečju 105. Želimo si, da bi to lahko nu- dili še več Spodnjesavinjčanom, a preprosto ne gre, saj nam kronično primanjkuje socialnih oskrbovalk, torej delavk, ki so pripravljene to početi. Gre za izredno zahtevno delo. Na dom gredo same, vstopajo v domače okolje za nizko plačilo. Vsak mesec objavljajmo razpise, a se nanje redkokdo prijavi. Pomoč na domu je sicer oblika pomoči, ki ustreza konceptu dolgo- trajne oskrbe. A je zakonodaja na tem področju toga. Storitev lahko na teden izvajamo največ 20 ur na osebo. Nekateri starejši bi je potre- bovali bistveno več. A žal ne gre. Dodatno težavo predstavlja tudi pomanjkanje socialnih oskrbovalk. Imate nov oddelek za dementne. Zdaj so vaši oskrbovanci v njem že nekaj let. Kakšen izziv so demen- tni za domove? Dementnih oseb je vedno več. V Sloveniji jih je glede na trenutne po- datke več kot 30 tisoč. Bolezen ne prizadene le bolnika, temveč tudi nje- gove svojce. Naš dom se je odzval na vedno več prošenj po varstvu demen- tnih oseb. Enota, poimenovali smo jo Spominčica, je stara štiri leta. Prizidek je povsem prilagojen njihovemu na- činu življenja. V njem je prostora za 12 oseb. Pod vašim okriljem je tudi dnev- ni center za starejše v središču Žal- ca. Komu je namenjen? Katere so morebitne njegove posebnosti? Lahko rečemo, da je to naš kovidni otrok. Ko smo bili zaprti, smo se pri- javili na evropski razpis in pridobili približno pol milijona evrov. S tem smo kupili hišo nasproti znane trgo- vine v Žalcu in jo preuredili. Upravi- čenci so vsi starejši od 65 let. Večina je takšnih, ki ima kakšen kognitivni upad. Zelo veliko je oseb z demenco. Zato je način dela prilagojen njim. Naša posebnost je, da jih lahko od- idemo iskat tudi na dom. Po osmih, devetih urah jih odpeljemo nazaj. Z evropskimi sredstvi smo namreč pri- dobili tudi vozilo za prevoz teh oseb. Nekaj časa se že govori, da naj bi na območju, kjer je zrasel nov žalski vrtec, zrasla tudi oskrbova- na stanovanja. Bi bila ta pod vašim okriljem? Vlagatelj ne bi bili mi. Tako velikih naložb si ne moremo privoščiti. V projekt bi se lahko vključili kot izva- jalci pomoči na domu. Bi bila pa bila tovrstna oblika bivanja starejših zelo dobrodošla za občino. Krajani se več- krat obrnejo na nas, če nudimo tudi to vrsto bivanja za starejše. Pod vašim okriljem so tudi bi- valne enote v Ulici Nikole Tesle v Žalcu, na Polzeli, v Dramljah in na Dobrni. Za kakšno obliko bivanja gre in komu je namenjena? Vizija države in Evropske unije je, da za osebe z dolgotrajnimi te- žavami v duševnem zdravju zago- tavljamo čim večjo normalizacijo življenja. Slednjo lahko dosežemo v domačem okolju. Ta koncept se imenuje deinstucionalizacija in ga izvajamo že vrsto let. V lokalni sku- pnosti vzamemo hišo v najem ali jo kupimo. Z zaposlenimi vanjo prese- limo stanovalce, ki so sposobni sa- mostojnega življenja. Sami si kuha- jo, perejo, skrbijo za gospodinjstvo in okolico. Zagotovo takšna oblika še v večji meri odgovarja na potrebe posameznika, zato bomo tovrsten koncept nadaljevali. Pravkar se do- govarjamo za najem nove bivalne enote v Petrovčah. Upam, da nam bo uspelo. V lokalni skupnosti in širše ve- ljate za primer dobre prakse ne samo pri uvajanju bolj humanih konceptov dela, temveč tudi glede sodelovanja z drugimi organizaci- jami tako doma kot v tujini. Res je. Zelo radi nas obiščejo drugi zavodi tako iz Slovenije kot tujine in poskušajo kakšno stvar posnema- ti. Zelo radi delimo svoje izkušnje in znanje. Vedno povem, da imam najboljše sodelavce, ki so mi pri uva- janju sprememb, izboljšav v veliko pomoč. Smo učni zavod za mnoge srednje šole, fakultete. Pravkar smo bili uspešni na mednarodnem razpisu Interreg, kje smo s hrvaškimi partner- zi leta z njimi spletejo iskrene vezi. Težko mi je tudi, ko kakšen svojec obljubi, da bo prišel na obisk, a ga nato ni … Sploh mi je težko za vse stanovalce, ki nimajo nikogar več od bližnjih, so umrli ali preprosto preki- nili stike z njimi. V času hitrega tehnološkega napredka, ko umetna inteligenca prodira v vse pore našega življenja, ima to vedno večje veljavo tudi na področju socialnega dela. Kako gle- date na to? Sodobna tehnologija tako v do- mačem okolju kot v ustanovah pri oskrbi starejših dobiva vedno večjo veljavo. To smo videli v času epide- mije, ko si nismo znali predstavljati, da ne bi imeli pametnih telefonov in tablic, saj je bil to edini način, da so naši stanovalci ohranjali stik s svojci. V tem primeru se je sodob- na tehnologija izkazala kot izrazito pozitivna. Sodobne tehnologije, ki so namenjene starejšim (rdeči gumb, pomoč na daljavo, senzorji gibanja …), omogočajo, da starejši z njihovo uporabo v svojem domačem »Bojimo se, da bi nam sodišča nameščala osebe, ki ne sodijo v socialnovarstvene ustanove (osebe iz forenzične psihiatrije). Takšne, ki jim je je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja petih let pretekel, vendar po presoji sodnih izvedencev še ne morejo bivati samostojno.« Med stanovalci in zaposlenimi na dementnem oddelku. »Da potrebujemo več prisotnosti psihiatra, opozarjamo že več let, saj tudi v naš dom prihaja vedno več stanovalcev z več diagnozami in samo z bolj humanimi koncepti dela na dolgi rok našemu temeljnemu poslanstvu ne bomo kos.« »Želim si, da bi bil Zakon o dolgotrajni oskrbi končno stabilen in trajen vir financiranja, s pomočjo katerega bi bilo plačilo v čim manjši meri na svojcih in stanovalcih. Ne da se vsako leto pogovarjamo o dvigih cen oskrbe in kako bodo oskrbovanci ter njihovi bližnji to zmogli poravnati.« ji pridobili znatna sredstva. Naš dom bo vzpostavil center socialnih inova- cij, kjer bomo razmišljali in ustvarjali pogoje za še bolj kakovostno življenje starejših v družbi. Pridobili smo tudi sredstva za vzpostavitev centra do- brega počutja za naše stanovalce, kjer bomo vzpostavili apiterapijo, solno kamrico in savne. Inovativnost je res nekaj, kar naš zavod odlikuje. Izkušnje delite tudi z drugimi. Predavate v šoli za direktorje … Vsi direktorji socialnovarstvenih storitev morajo po zakonu opraviti to izobraževanje. Sam prihodnjim direktorjem podajam znanje pred- vsem iz organizacijske kulture, vo- denja, uvajanja socialnih inovacij. Predvsem jim želim predstaviti našo zgodbo doma … Vaše delo zagotovo prinaša veli- ko lepih trenutkov, a tudi grenkih. Kakšni primeri se vas še posebej dotaknejo? Ko zaklenem vrata pisarne in odi- dem domov, Doma Nine Pokorn Gr- movje nikoli ne izklopim že 15 let. V glavi ga imam 24 ur na dan. Moja družina je to nekako sprejela. Čeprav je mnogokrat to izredno težko. Na ra- čun moje službe je bilo treba žrtvovati marsikateri skupen družinski trenu- tek. Tudi moja žena Petra je v službi ljudi, opravlja delo patronažne sestre. Hčerke Urška, Julija in Iva me več- krat pocukajo za rokav in mi rečejo: »Halo, zemlja kliče atija!« (smeh) Najtežje mi je zagotovo takrat, ko kdo od stanovalcev umre, saj se sko- okolju ostanejo v pozno starost. Če te tehnologije ne bi bilo, to ne bi bilo mogoče. Profesor Ramovš pravi, da je vsaka socialna oskrba sestavljena iz dveh delov, in sicer iz storitve in odnosa. Sodobna tehnologija ima zagotovo svoje mesto na tej stori- tveni ravni. Povsem nekaj drugega so odnosi. Dodana vrednost tehno- logije je, da nam več časa ostaja za medčloveške stike. Pristnega člove- škega odnosa ne more nadomestiti nobena tehnologija. Tega ni brez zaposlenih … Tako je. Vesel sem, da ankete med našimi zaposlenimi kažejo visoko stopnjo zadovoljstva in da kljub zah- tevnemu delu ne odhajajo, saj velja naš dom kot dober delodajalec. To se odraža tudi pri delu zaposlenih, ki se stanovalcem posvečajo tudi v prostem času. Odpeljejo jih na grob njihovih staršev, iz trgovine jim prinašajo polne vrečke, nekaterim kupujejo celo oblačila. Za njihovo predanost, srčnost sem jim nadvse hvaležen. Kapo dol. Zato me vedno zaboli, ko mediji izpostavljajo samo »slabe zgodbe«, ko pa je toliko več plemenitega dela. Ne rečem, da se morda kaj slabega res kje ne dogaja, vendar si upam trditi, da je nasilja in takšnih in drugačnih zanemarjanj bistveno več v domačih okoljih. V domovih vsako obliko nasilja, zane- marjanja obsojamo. Zaposleni smo v veliki meri nadzorniki drug dru- gemu. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 1 1, 14. marec 2024 OD VINSKE KRALJICE DO DIREKTORICE Pravi, da se izzivov v življenju ne boji, prav nasprotno. Po približno desetletnem vodenju Mladinskega centra Dravinj- ske doline je začutila, da je čas za spremembo. Prijavila se je na razpis za direktorja oziroma direktorico javnega zavoda Center Noordung – center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju in uspela. Tako je lani prvega marca na direktorskem mestu nasledila Domnika Kobolda, ki je na lastno željo predčasno končal drugi petletni direk- torski mandat. »Vesolje je zares fascinantno in navdušuje tudi mene,« pravi 35-letna univerzitetna diplomirana pravnica, žena in mama dveh otrok, ki je dejavna tudi v lokalni politiki. Širša javnost jo je spoznala pred enajstimi leti, ko je bila okronana za vinsko kraljico Slovenije. BARBARA FURMAN Neža Pavlič Brečko o prvem letu vodenja Centra Noordung v Vitanju »Vesolje navdušuje tudi mene« Nova direktorica poslanstvo Centra Noor- dung vidi v promociji različnih dejavnosti, po- vezanih z vesoljem. »V ospredju prizadevanj našega javnega zavoda je predstavljanje ve- soljskih tehnologij in skupne evropske vesolj- ske politike ter tehnoloških dosežkov držav, ki imajo visoko razvito vesoljsko tehnologijo. Zelo pomembno je povezovanje podjetij in drugih ustanov, ki delujejo na tem področju. Ob tem želim poudariti zavzemanje za večjo prisotnost gospodarstva v dejavnostih vesolj- ske industrije. Temu sledimo ves čas. Tudi razvoja turizma ob tem ne zanemarjamo,« poudarja Konjičanka Neža Pavlič Brečko, pri čemer s ponosom izpostavi nedavno odpr- tje pustolovskega doživetja Misija – pobeg v vesolje v Centru Noordung. »Odzivi na naj- novejšo obogatitev ponudbe našega centra med obiskovalci so zelo dobri. Navdušeni so otroci kot odrasli. Gre za edinstveno igro, ki ima elemente sobe pobega in je edinstvena v slovenskem prostoru.« Kaj bo novega? To zagotovo ne bo edina novost v Centra Noordnug letos. Med drugim načrtujejo pred- stavitev mednarodnih vesoljskih agencij ter razstavo o življenju in delu dr. Antona Ma- vrtiča, elektrotehnika in akademika, ki je od leta 1972 do 1979 sodeloval z ameriško vla- dno agencijo za vesoljski program in vesoljske raziskave (Naso) in mu je nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge Republike Slovenije. Prav tako na- meravajo urediti mikromuzej ter zagotoviti še kakšno dodatno virtualno doživetje. V vitanjskem Center Noordung, ki zapo- sluje sedem ljudi, so lani našteli približno 23 tisoč obiskovalcev, a si bodo prizadevali, da bo številka z leti naraščala. »Paleta naših obi- skovalcev je zelo raznolika. K nam prihajajo tako osnovnošolci kot predstavniki gospodar- skih družb in drugih organizacij. Marsikateri gost si po ogledu Centra Noordung vzame čas še za ogled turističnih zanimivosti Vitanja in okolice, mnogi pohvalijo kakovostno gostin- sko ponudbo.« Pol milijona prihodkov Po besedah direktorice je Center Noordung eden redkih, ki se sistematično ukvarja s predstavljanjem vesolja na čim bolj izviren »Naslov vinske kraljice Slovenije mi je prinesel veliko dragocenih izkušenj. Kot ambasadorska slovenskih vin doma in v tujini sem se podrobneje seznanila s kulturo pitja vina in spoznala posebnosti izjemno kakovostnih slovenskih vin. Spoznala sem številne čudovite ljudi, s katerimi imam stike še danes.« »Moje domače Slovenske Konjice so čisto mesto, tudi njegova širša okolica je zgledno urejena. Ponuja veliko priložnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.« in poljuden način širši javnosti. Javni zavod sta ustanovili država in vitanjska občina, ki zagotavljata denar za njegovo delovanje. »Sredstva pridobivamo tudi na različnih raz- pisih ter s tržno dejavnostjo. Lani smo ustva- rili 500 tisoč evrov prihodkov. Ministrstvo za gospodarstvo zagotavlja denar za štiri delovna mesta ter materialne stroške, zunanje storitve in promocijo zavoda, kar znaša približno 200 tisoč evrov letno. Občina Vitanje, ki je lastnica stavbe Centra Noordung, fi nancira obrato- valne stroške in stroške rednega vzdrževanja stavbe, skupno torej približno 45 tisoč evrov. Sami zagotovimo približno 250 tisoč evrov prihodkov,« še pravi direktorica. Zaenkrat ne načrtujejo širitve ekipe sode- lavcev. »Z ustanoviteljicama zavoda, tako državo kot občino, imamo dobre poslovne odnose. S pogoji dela smo zadovoljni, želimo, da tako ostane. To ne pomeni, da se pri delu ne soočamo z izzivi. So sestavni del vsakega delovnega procesa in jih sproti odpravljamo. Za zdaj uspešno,« poudarja. Nekdanja vinska kraljica Neža Pavlič Brečko je postala prepoznaven obraz ne le na Konjiškem, ampak v celotnem slovenskem prostoru leta 2013, ko je postala 17. vinska kraljica Slovenije. Okronala sta jo predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec in takratni minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Po zaprisegi je nova politiki, saj je v konjiškem občinskem sve- tu že tretji mandat svetnica, je tudi članica statutarnopravne komisije ter predsednica odbora za mladino. A poudarja, da ji vloga mame pomeni največ, pri čemer hudomušno doda: »Materinstvo je mandat, ki se nikoli ne konča. In je zame najpomembnejši ter najdragocenejši. Imam dva čudovita otroka, ki obiskujeta vrtec. Starejši bo letos septem- bra prvič prestopil prag osnovne šole. Ma- terinstvo doživljam kot posebno poslanstvo. Seveda prinaša svojevrstne izzive, sploh pri usklajevanju družinskih obveznosti, saj oba z možem opravljava zelo raznoliko delo. Da nama uspeva, je potrebno veliko prilagaja- nja, razumevanja in podpore.« Kulinarika in potepanje Zaveda se, da si je v vedno bolj hitrem ritmu življenja treba vzeti čas zase. Za sprostitev in ohranjanje notranjega miru. »Najbolj uživam v prijetni družbi ob kulinaričnih doživetjih in dobrem vinu ali penini. Ob podaljšanih koncih tedna se z družino radi potepamo, obiščemo kraje, v katerih še nismo bili, od- krivamo njihovo kulturo in navade.« A ob tem hitro doda, da je hvaležna, da živi v Slovenskih Konjicah, čudovitem oko- lju, ki ne skopari z naravnimi in s kulturnimi danostmi. »Mesto je čisto, tudi njegov širša okolica je zgledno urejena. Ponuja veliko pri- ložnosti za kakovostno preživljanje prostega časa,« še pravi sogovornica, ki priznava, da sicer nima posebnega življenjskega vodila, zadnja leta je osredotočena predvsem na is- kanje ravnotežja med službenimi obveznostmi in družinskim življenjem. In za zdaj ji dobro uspeva. Konjičanka Neža Pavlič Brečko je vodenj Cetra Noordung prevzela marca lani.(Foto: osebni arhiv) Za Vinsko kraljico Slovenije je bila okronana leta 2013. (Foto: Pomurski sejem) vinska kraljica v svojem prvem nagovoru med drugim obljubila, da bo predano zastopala Slovenijo kot vinorodno deželo z izjemno kulturno dediščino, širila kulturo pitja ter osveščala predvsem mlade o posebnem od- nosu do vina. »Spomini na to enoletno obdobje so seveda zelo prijetni. Takrat sem bila še študentka prava. Ta svojevrsten izziv mi je prinesel veliko dra- gocenih izkušenj. Kot ambasa- dorska slovenskih vin doma in v tujini sem se podrobne- je seznanila s kulturo pitja vina in se poučila o njego- vi senzoriki. Predvsem pa sem spoznala posebnosti izjemno kakovostnih slo- venskih vin in izvirno po- nudbo vinskih kleti. Med enoletnim mandatom vin- ske kraljice sem prav tako spoznala številne čudovite ljudi, s katerimi imam sti- ke še danes.« Materinski mandat Že nekaj let je de- javna v lokalni Promocija vesolja je v ospredju poslanstva Centra No- ordung. (Foto: Andreja Ravnjak) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 1 1, 14. marec 2024 MOST, KI JE DAL IME KRAJU Zidani Most velja za pomembno železniško križišče, a železna ce- sta ni vse, kar kraj ob sotočju Savinje in Save ponuja zanimivega. Skozi stoletja so se v njem in njegovi okolici pletle številne zgodbe. V obsežni monografi ji Ponte Murato jih je ob letošnji 800-letnici prve pisne omembe Zidanega Mosta predstavil domačin Matej Hohkraut. V triletni raziskavi je uspel zbrati gradivo za zgodovinsko-rodoslov- no delo, ki zajema večstoletno obdobje Zidanega Mosta in okolice. To zanimivo zgodovinsko branje in pomemben domoznanski vir za tamkajšnje območje je pred dnevi predstavil v Knjižnici Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ob 800-letnici prve pisne omembe kraja izšla monogra ja o Zidanem Mostu Kako je majhen kraj oblikoval tok zgodovine Zidani Most velja za pomembno železniško križišče, a železna ce- sta ni vse, kar kraj ob sotočju Savinje in Save ponuja zanimivega. Skozi stoletja so se v njem in njegovi okolici pletle številne zgodbe. V obsežni monografi ji Ponte Murato jih je ob letošnji 800-letnici prve pisne omembe Zidanega Mosta predstavil domačin Matej Hohkraut. no delo, ki zajema večstoletno obdobje Zidanega Mosta in okolice. Zidani Most velja za pomembno železniško križišče, a železna ce- sta ni vse, kar kraj ob sotočju Savinje in Save ponuja zanimivega. Skozi stoletja so se v njem in njegovi okolici pletle številne zgodbe. V Če je bila večina dosedanjega razisko- valnega dela o Zidanem Mostu povezana z železnico in železničarji, monografi ja Mateja Hohkrauta temelji na raziskavi družinske zgodovine in domoznanstva. »Knjiga ni napisana, kot bi bralec morda pričakoval, da bo, torej da bo poudarek na železnici in življenju železničarjev, ampak sem poskušal narediti monogra- fi jo, ki bi zajela zgodovino kraja pred železnico ter dogodke in ljudi, ki z njo niso bili povezani,« pravi avtor. In tako, kot je posebna že sama monografi ja, je poseben njen naslov Ponte Murato. »Gre za italijansko poimenovanje Zidanega Mosta. Kraj je bil v preteklosti poime- novan z različnimi imeni: Steibrück po nemško, Ponte Murato po italijansko … Slednje sem izbral, ker je tako kot mo- nografi ja malce neobičajno,« je pojasnil. Italijansko poimenovanje kraja poudarja tudi to, da so v kraju pomemben pečat pustili italijanski industrialci. V poduk in spomin Knjiga v prvem delu zajema pestro zgo- dovino kraja in bližnje okolice, v drugem delu pa podrobneje navaja podatke o po- sameznih zaselkih, njihovih prebivalcih in domačijah vse od njihovih začetkov do sredine 20. stoletja. Gradivo zajema tudi ogromno domačih hišnih imen iz 18. in 19. stoletja, ledinska imena in slovar lokalnih jezikovnih izrazov. Vrednost mo- nografi ji dajejo tudi številne fotografi je, skice, grafi in zemljevidi, pomembna nad- gradnja tiskane izdaje je spletni interak- tivni zemljevid (ponte-murato.si) domačij Zidanega Mosta in okolice. Pri zbiranju gradiva je moral avtor preučiti ogromno virov. V zadnjem času je sicer nekoliko lažje priti do različnih podatkov, ker jih je veliko dostopnih na spletu, pravi, a je bil neizbežen tudi obisk različnih uradnih ustanov. V veliko po- moč pri tem so mu bili Arhiv RS, Zgodo- vinski arhiv Celje, tudi zemljiška knjiga, kataster. »S pripravo monografi je sem se želel kraju oddolžiti za nešteto lepih trenutkov v objemu čudovite narave in mogočnih vrhov. Prav tako sta me gnali radove- dnost in želja po odkrivanju neznanega. Med raziskovanjem sem pridobil nova spoznanja, za katera upam, da bodo v za- nimivo branje vsem, ki bodo knjigo vzeli v roke; našim zanamcem pa v poduk in večen spomin,« je v uvodu monografi je zapisal Matej Hohkraut. Na vprašanje, zakaj se mu zdi pomembno ohranjati zgodovino takšnih krajev, kot je Zida- ni Most, Matej Hohkraut odgovarja, da zato, ker tudi majhni kraji pomembno oblikujejo tok zgodovine: »Vsako še tako veliko zgodovino kraja ali naroda tvorijo manjši dogodki, ki so morda na videz ne- pomembni, ampak ko jih sestavljamo v celoto, nam marsikdaj dajo odgovor tudi na večje zgodovinske dogodke.« Pomembni mejniki Da je okolica današnjega Zidanega Mo- sta obljudena že od pradavnine, nakazuje- jo arheološke najdbe iz srednje ali pozne bronaste dobe in rimskega zgodnjecesar- skega obdobja, ko je bil čez Savo zgrajen tudi most. To dokazuje najdba novcev v ruševinah stebra mostu, ki se je leta 1834 prikazal izpod gladine ob veliki suši. Kaj se je z Zidanim Mostom dogajalo od rim- skih časov do srednjega veka, ni znano. Zagotovo pa je eno ključnih leto 1224, ko je bil zgrajen drugi most. Tisti, ki so ga postavili stari Rimljani, v srednjem veku očitno ni več stal, saj je vojvoda Leopold Avtor monografije Matej Hohkraut je v triletni raziskavi uspel zbrati gradi- vo za zgodovinsko-rodoslovno delo, ki zajema večstoletno obdobje Zidanega Mosta in okolice. Monografija v obsegu 472 strani je izšla v samozaložbi ob finančni pomoči Občine Laško ob 800-letnici prve pisne omembe Zidanega Mosta. Knjigo dopolnjuje interaktivni atlas domačij in ledinskih imen Zidanega Mosta in okolice, ki je javnosti dostopen brezplačno. VI. Babenberžanski leta 1222 ukazal zgraditi most čez Savo, po katerem je kraj dobil tudi ime. Pisni viri navajajo, da je 8. februarja 1224 vojvoda mostu podelil svoboščine. Tedaj je bil Zidani Most tudi prvič omenjen v pisnih virih. Po približno dvesto letih (1442) je bil kamniti most zaradi strateške taktike v vojni med tedanjim cesarjem Friderikom III. in Celjskimi grofi podrt. Na nov kamniti most je moral kraj počakati skoraj štiri stoletja. Kot v monografi ji navaja Matej Hohkraut, je nadvojvoda Janez leta 1823 predstavil pobudo za gradnjo cestnega mostu čez Savinjo v Zidanem Mostu in ceste do Loke, ki sta z gradnjo nove trase ceste Rimske Toplice–Zidani Most v začetku 19. sto- letja postala pomembna pridobitev za promet s Štajerske proti Zagrebu. Kraj doživel revolucijo Novi vek Zidanega Mosta se je začel pisati leta 1846, ko so začeli graditi že- lezniški odsek med Celjem in Zidanim Mostom. S prihodom železniške proge med Dunajem in Trstom je kraj doživel revolucijo in postal eno najpomembnej- ših prometnih križišč. Kot lahko preberemo v monografi ji, je bil Zidani Most pred gradnjo železnice zelo majhno naselje z vsega štirimi do- mačijami. V srednjem veku je bilo veliko bolj poseljeno bližnje območje Širja, kjer je bilo središče dogajanja. Skozi ta kraj je bila prvotno speljana tudi pot med Zi- danim Mostom in Rimskimi Toplicami, saj je bilo poti lažje graditi po grebenih hribov kot tik ob strugah rek. Z gradnjo Južne železnice in njenim razvojem je Zidani Most pridobil še dva mostova. »Prvi kamniti železniški most proti Celju so zgradili v loku in je veljal za pravo mojstrsko delo, ki ga občuduje- mo še danes. Drugi betonski železniški most proti Zagrebu je bil med zavezni- škim bombardiranjem leta 1944 delno porušen in kmalu zatem tudi obnovljen. Ob morebitni uresničitvi projekta 3. ra- zvojne osi bi Zidani Most po načrtih dobil še dva dodatna mostova,« navaja avtor monografi je. Manj znane zanimivosti o Zidanem Mostu Edina še ohranjena stavba izpred obdo- bja železnice je tako imenovana Poševa hiša. Danes stanovanjska stavba (Zidani Most 11) je bila najprej ugledna gostilna, v 19. stoletju je bila v njej šola, nato so v hiši uredili železničarska stanovanja. Med letalskimi napadi je bila stavba del- no porušena. Današnji tloris zgradbe je po njeni obnovi več kot pol manjši. Ena od zanimivosti je tudi, da je bil na Savi blizu Zidanega Mosta nekoč velik slap, rekli so mu Mostovski slap. Danes je skrit med skalami in ga na poti iz Zida- nega Mosta proti Hrastniku ne moremo opaziti. Struga reke se je namreč skozi stoletja zelo spreminjala. Da bi bila plov- ba bolj varna, so strugo močno preuredi- li. Pri načrtih za njeno urejanje je tedaj sodeloval tudi matematik Jurij Vega. V monografi ji izvemo tudi, da so Zi- dani Most skozi njegovo zgodovino obi- skale številne znane osebnosti, od nad- vojvode Janeza (1823), feldmaršala grofa Josefa Radetzkyja (1849), cesarja Franca Jožefa I. (1850), regenta Aleksandra I. Karadžordževića (1920), maršala Tita (1946 in 1955) do burmanskega predse- dnika U Nuja 1955) in predsednika in- dijske vlade Jawaharlala Nehruja (1955), skozi kraj je potoval tudi egiptovski pred- sednik Gamal Abdul Naser (1956). Slovenski Babilon Zidanemu Mostu so v preteklosti zaradi njegove vloge v migracijskih tokovih in transportu nadeli naziv slovenski Babi- lon. Običajno je bilo, da si v kraju na vsa- kem koraku slišal pestro paleto izrazov tujih jezikov, ki so se skozi čas naselili tudi v pogovornem jeziku domačinov. V monografi ji je tako predstavljen tudi slovar lokalnih pogovornih izrazov. Kot ugotavlja Matej Hohkraut, je imela naj- večji vpliv na jezik nemščina, a tudi tudi italijanščina in verjetno češčina. Izrazov, ki bi bili značilni samo za Zidani Most, sicer ni našel, pri čemer je veliko pogovor- nih izrazov povezanih z železnico, kot na primer »ajzenponar« (železničar), »aklc« (kavelj), »ajnpasat« (vstaviti), »apucat se« (očistiti se) … Foto: Nik Jarh Obsežno zgodovinsko branje in pomemben domoznanski vir za tamkajšnje območje je Matej Hohkraut pred dnevi predstavil v Knjižnici Laško. Z njim se je pogovarjal direktor knjižnice Matej Jazbinšek. Matej Hohkraut je profesor likov- nih umetnosti, ki poklicno deluje na področju informacijskih tehnologij. Rodil se je v Ljubljani, a je od rojstva živel v Zidanem Mostu, dokler se ni pred približno desetletjem preselil na Primorsko. Za svoje diplomsko delo je leta 2003 prejel Prešernovo nagrado za študente. Leta 2008 se je začel sis- tematično ukvarjati z rodoslovjem. V obdobju 2019–2023 je vodil Slovensko rodoslovno društvo. Poleg številnih ro- doslovnih člankov in predavanj je avtor rodoslovnih del Lipa zelenela je (2009), Vrelci naše zgodovine (2018) in soavtor Rodoslovnega priročnika Slovenskega rodoslovnega društva (2020). Ledinska imena so nenaselbinska ze- mljepisna imena (polj, njiv, gozdov …). Večino teh poimenovanj je Matej Hoh- kraut našel v Jožefi nskem katastru s konca 18. stoletja. A težava je, pravi, da ta imena izginjajo, obenem izginjajo tudi območja. Zaradi kamnoloma v Zidanem Mostu je na primer izginilo območje Meke, saj so ga, kot slikovito doda Hohkraut, odkopali in odpeljali s kamioni. Zidani Most na razglednici iz leta 1905 (Foto: osebni arhiv Mateja Hohkrauta) Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1 1, 14. marec 2024 SLIKANJE NA SVILO Mihajlo Perić je bil rojen leta 1949 v mestu Veliko Gradište v Srbiji. Leta 1974 se je kot knjigovodja zaposlil v tovarni Cinkarna Celje v Sloveniji. Leto kasneje se je včlanil v celjsko slikarsko amatersko društvo in se začel preizkušati v različnih grafi čnih tehnikah. Kot član društva je svoja dela predstavljal po vsej Sloveniji. Ustvarjal je mikavna dela, za katera je prejel več nagrad. Ker je od nekdaj obo- ževal modo, se je kmalu začel posvečati barvanju in poslikavi svile, kar mu je v življenju odprlo mnoga vrata. BINA PLAZNIK »Želim, da moje delo oceni modna hiša Chanel« Ljubezen do mode in ustvarjanja nikoli ne ugasne Otrokom rad predaja svoje znanje. Na tej fotografiji ame- riška manekenka nosi ruto, ki jo je oblikoval Mi- hajlo. »Vse je ročno delo. Izmislil sem si vzorec, oddelek Le- one pa je določil bar- ve in kroj. Žal nimam nobenega primerka, da bi vam lahko v živo pokazal. Teh časov ne morem pozabiti. Bilo je lepo in kar je zelo pomembno, tudi pošteno sodelovanje.« Postal je zelo uspešen na področju poslika- ve svile. Znane so njegove poslikave oblek za nekoč vodilno in prestižno slovensko tekstil- no tovarno Mura. V nekdanji Jugoslaviji je na največjem sejmu mode njegova ruta osvojila prestižno nagrado zlata košuta. Dokazal se je tudi s poslikavo rut, ki so jih nosile jugoslovan- ske rokometašice na svetovnem rokometnem prvenstvu v Južni Koreji leta 1990 in kasneje s poslikavo rut, ki jih je nosila slovenska žen- ska zimska olimpijska reprezentanca s Petro Majdič na čelu. Tudi ženska olimpijska repre- zentanca Azerbajdžana je na olimpijskih igrah nosila njegove rute, moška pa kravate. Z nje- govimi izdelki so se ponašale številne domače in tuje zvezde. Danes je upokojen, živi in še vedno ustvarja v svojem ateljeju v Parižljah. Z veseljem ga obiščejo tudi sosedovi otroci, saj je zelo prijazen, zgovoren možakar, ki z veseljem povabi otroke v svoj atelje, kjer jim odkriva svet ustvarjanja na svilo. Po naključju v svet mode Perić se spominja, da je nekoč za darilo izde- lal nekaj rutic za ženo in tajnico takratnega di- rektorja podjetja Aero, ki je bil njegov prijatelj. Direktorju so bile zelo všeč in je dobil preblisk, da bi takšne rute in kravate lahko nosila slo- venska športna reprezentanca: »Podjetje Aero je sodelovalo s tovarno Vis Varaždin, od katere je kupilo sto metrov svile, dodelili so mi pro- stor v tovarni Aero in sem moral poslikati sto rut, ki so jih obrobili v tovarni v Varaždinu in konec marca se je oglasila v Sloveniji cela delegacija iz te tovarne ter me iskala. Pojasnili so mi, da imajo dvanajst kilometrov slabe svile, ki bi ji lahko z mojo tehniko slikanja vdahnili življenje, in tako sem takrat prevzel to delo.« Skrivnostna in dovršena tehnika Mihajlo se je ves čas ukvarjal s tem, da bi odkril tehniko risanja na svilo, ki bi omogočila prostoročno slikanje z barvami, ki se na svili ne bi razlivale. In hkrati, da bi svilo obdelal tako, da bi po slikanju ostala lahkotna kot ve- ter. »Bolj sem raziskoval tehnologijo. To me je od nekdaj zanimalo. Želel sem, da bi lahko na svilo risali s tekočimi barvami, kot na platno. Potrebnih je bilo veliko poskusov in posvetov s kemijskimi laboranti, vendar nisem dobil želenega rezultata. Preizkusil sem različna topila, ni šlo, še naprej je svila ostala trda, ko sem jo enkrat premazal z mlekom in posušil, ni bila lahkotna, mehka. Ogromno poskusov sem opravil, veliko svile sem moral zavreči. Po- tem me je prešinilo, da bi preizkusil nekaj zelo preprostega, kot je pralni prašek. Ko končam barvanje na svilo, jo dam med dva kosa papirja in s parilnikom pritrdim barvo na svilo, potem operem s pralnim praškom. Dobil sem odličen rezultat, saj barva po fi ksiranju ostane enaka kot pri ročnem slikanju na svilo, svila pa je po pranju lahkotna in mehka kot naravna. Še danes dnevno razmišljam o tehnologiji in raz- iskujem.« Zveneča imena okno v svet Ko se je začel ukvarjati s slikanjem na svilo, se je s svojimi vzorci odpravil v nekdanjo tovarno Mura. Po njegovem pripovedovanju so bila de- kleta v modnem oddelku navdušena. » Takoj so dobila ideje, kaj bi lahko izdelali. Znanja o barvnih kombinacijah in kompozicijah nisem imel, pridobil sem ga od Murinih oblikovalk. To mi je obrnilo življenje na glavo. Spoznal sem zelo uspešna Slovenca – Natašo Čagalj, ki je kasneje dolga leta uspešno ustvarjala pri modnih hišah z dolgoletno tradicijo, kot sta Lanvin, Cerruti, bila pa je tudi vodja obliko- valskega tima pri Stelli McCartney, ter Metoda Črešnarja, ki je izredni profesor na Fakulteti za dizajn v Ljubljani in oblikovalec, ki je oblekel Severino. Oba sta nam dajala informacije, kaj se dogaja v modnem svetu na globalni ravni. Še vedno sem v stiku z ljudmi iz Mure. To so vsi enkratni ljudje. Od čistilke do direktorja. Po propadu tovarne se je vsak znašel po svoje.« Vsak človek ima svojo pot Mihajlo je oče dveh sinov. »Oba imata umetniško dušo, vendar ju ne zanimajo barve in svila. Nikoli nisem silil otrok v nekaj, kar je bilo meni všeč. Vendar sem ju vedno spodbujal pri njunih željah. Starejši je svetovno znan glasbenik in pevec Uroš Perić, mlajši je Miha Pe- rić, ki dela v prodaj- nem oddelku znanega podjetja. Uroš mi je v času, ko sem še delal za Muro, sicer po- magal eno celo poletje, vendar ga to ni pritegnilo. Vsak človek ima svojo ljubezen v življenju in mora delati, kar mu je všeč. Jaz sem jima predsta- vil svojo, vendar ju ni zanimalo, šla sta svojo pot. V življenju nikoli na nikogar ne pritiskam. Sploh ne na otroke. Pustim, da se otrok sam najde.« Otrokom bi dal vse Sogovornik pove, da ko vidi otroke, bi jim vse dal in če jim nima nič ponuditi, jih povabi v svojo delavnico, da ustvarjajo na svilo. Še posebej se pri njem radi ustavijo sosedovi otroci in njihovi prijatelji. Vedno se rad po- šali z njimi. Včasih tudi skupaj ustvarjajo. »Svilo, ki jo otroci poslikajo, operem in dam mamicam ter potem naredijo z njo, kar želi- jo. Ko bodo ta dekleta odrasla, bodo imela spomin name. Zelo so prijazna do mene. Skupaj se nasmejimo in ustvarjamo.« Med mladimi še ni našel koga, ki bi nada- ljeval njegovo delo. Se pa dogovarja z Meto- dom Črešnarjem, da bi predstavil njegovim študentom slikanje na svilo, z njim pove- zano tehnologijo ter svoje izkušnje. Morda se bo med študenti našel kdo, ki bi ga za- nimalo in bi bil tudi talentiran za tovrstno ustvarjanje. Mnenje modne hiše Chanel Mihajlo rad pove, da to, da je v pokoju, še ne pomeni, da nima ciljev in da je nehal ustvarjati. »Moj glavni cilj je, da bi v nasle- dnjih dveh letih dokončal pet kosov ročno poslikanih svilenih oblek. Kroj bo čisto pre- prost, saj je ročno delo zelo bogato in mora biti takšen. To bom poslal v oblikovalski od- delek modne hiše Chanel v oceno. To bo vr- hunec moje kariere, ko bom videl, ali jih bom zanimal. Ne zaradi želje po poslu ali denarju. Temveč zato, ker je v visokem svetu mode v tem trenutku zanimivo, da je nekaj izdela- no ročno in da je trajnostno. Zanima me, ali bodo prepoznali vrednost v mojem delu. Pričakujem nek komentar o svojem delu, ki mi bo največ pomenil, četudi bi se izkaza- lo, da je kritika slaba. Tri obleke že imam pripra- vljene, še dve moram končati. Nisem še či- sto pripravljen, moram dobiti navdih in ko me bo prijelo, bom šel v akcijo.« Foto: Bina Plaznik Skrajno levo na sredini je videti preprost kroj obleke, ki si jo je zamislil za svojo poslikavo za hišo Chanel. živo pokazal. Teh časov ne morem pozabiti. Bilo je lepo in kar je zelo pomembno, tudi pošteno sodelovanje.« preprostega, kot je pralni prašek. Ko končam barvanje na svilo, jo dam med dva kosa papirja in s parilnikom pritrdim barvo na svilo, potem operem s pralnim praškom. Dobil sem odličen rezultat, saj barva po fi ksiranju ostane enaka kot pri ročnem slikanju na svilo, svila pa je po pranju lahkotna in mehka kot naravna. Še danes dnevno razmišljam o tehnologiji in raz- iskujem.« Zveneča imena okno v svet Ko se je začel ukvarjati s slikanjem na svilo, se je s svojimi vzorci odpravil v nekdanjo tovarno Mura. odpravil v nekdanjo tovarno Mura. Po njegovem pripovedovanju so bila de- Po njegovem pripovedovanju so bila de- kleta v modnem oddelku navdušena. » Takoj kleta v modnem oddelku navdušena. » Takoj so dobila ideje, kaj bi lahko izdelali. Znanja o so dobila ideje, kaj bi lahko izdelali. Znanja o barvnih kombinacijah in kompozicijah nisem barvnih kombinacijah in kompozicijah nisem znan glasbenik in pevec Uroš Perić, mlajši je Miha Pe- rić, ki dela v prodaj- nem oddelku znanega podjetja. Uroš mi je v času, ko sem še delal za Muro, sicer po- magal eno celo poletje, vendar ga to ni pritegnilo. Vsak človek ima svojo ljubezen v življenju in mora delati, kar mu je všeč. Jaz sem jima predsta- vil svojo, vendar ju ni zanimalo, šla sta svojo pot. V življenju nikoli na nikogar ne pritiskam. Sploh ne na otroke. Pustim, da se otrok sam najde.« Otrokom bi dal vse Sogovornik pove, da ko vidi otroke, bi jim vse dal in če jim nima nič ponuditi, jih povabi v bodo prepoznali vrednost v mojem delu. Pričakujem nek komentar o svojem delu, ki mi bo največ pomenil, četudi bi se izkaza- lo, da je kritika slaba. Tri obleke že imam pripra- vljene, še dve moram končati. Nisem še či- sto pripravljen, moram dobiti navdih in ko me bo prijelo, bom šel v akcijo.« Foto: Bina Plaznik Mihajlo Perić rad pripoveduje o svojem ustvarjanju in je nasploh navdihujoč sogovornik. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1 1, 14. marec 2024 SVET ADRENALINA IN AKROBATIKE 32-letni akrobat, ki prihaja iz Šoštanja, je po slovenjgra- ški gimnaziji študijsko pot nadaljeval na Veterinarski fa- kulteti v Ljubljani. »Kot otrok sem želel biti zdravnik,« je povedal z nasmeškom. Če- prav ga je, odkar pomni, za- nimal tudi adrenalin. »Vedno sem se spravljal v izzive, ki so poskrbeli, da mi je pognalo adrenalin po žilah. Bi pa re- kel, da me je za to navdušil ati ali da sem to kar podedoval od njega.« »Trenutno sem večino svojega časa v Ljubljani, ampak vedno, ko imam prost konec tedna, se z veseljem vrnem v domači Šoštanj.« V osnovni šoli in tudi na začetku srednje šole je treni- ral odbojko v Odbojkarskem klubu Šoštanj – Topolšica, nato je začel tekmovati z mini motocikli, s katerimi je trikrat osvojil naslov državnega pr- vaka v Minimotu. »Med štu- dijem v Ljubljani sem nekaj časa iskal nekaj, kar bi bolj resno treniral, in tako našel akrobatiko in akrobatsko skupino Dunking Devils,« je povedal Teo, ki ga z bratoma druži ljubezen do hitrih av- tomobilov in dirkanja z mo- tocikli. Akrobatsko zabijanje Teova pot s svetovno znano skupino Dunking Devils sega v začetek leta 2017, ko ga je V sebi ima ravno pravšnjo mešanico poguma in norosti »En trening je bil dovolj, da me je ta šport zasvojil« Teo Čeh je eden od članov akrobatske skupine Dunking Devils, ki se je nedavno vrnila iz Amerike, kjer je že šestič nastopila med polčasom NBA-tekme. 32-letnik iz Šoštanja je že od majhnih nog velik adrenalinski navdušenec. To je pokazal tudi v drugi sezoni resničnostnega šova Exatlon Slovenija, ki se mu je v življenje zapisal kot najbolj napor- na, a hkrati najlepša dogodivščina doslej. Ukvarja se tudi z ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih in čeprav v zadnjih letih večino časa preživi v prestolnici, priznava, da se ob prostih koncih tedna z veseljem vrača v domači kraj. SINTIJA JURIČ Treningi akrobatske skupine Dunking Devils so petkrat na teden, od tega sta dva dni posvečena treningu akrobatike, trije dnevi pa so namenjeni akrobatskemu zabijanju. prijatelj, ki je bil takrat del te skupine, povabil na trening. »In to je bilo to. En trening je bil dovolj, da me je ta šport zasvojil. Res je, da sta tudi prijaznost in odprtost članov skupine pripomogli k temu,« se je spominjal. Cilj akrobatske skupine, ki se ponaša z nazivom dva- kratnega svetovnega prvaka v akrobatskem zabijanju, je premikati meje mogočnega oziroma nemogočega in to predstaviti ljudem na zaba- ven in kreativen način, kar je mlademu Šoštanjčanu pisano na kožo. Nastopil z legendo tega športa Če se je zdel pred štirimi leti nastop na NBA-tekmi v Združenih državah Amerike neresničen, je Teo z Dunking Devils do zdaj na NBA-parke- tu nastopili že šestič. »Nasto- piti na takšnem prizorišču ob takšnem občinstvu je nekaj neopisljivega. Priznam, da sem bil pred nastopom zelo živčen, ampak potem sem ne- izmerno užival,« je povedal. Slovenska akrobatska sku- pina je na nedavni turneji v Ameriki nastopila tudi z ame- riško ekipo USA Dunk Team in tako poskrbela, da sta se prvič v zgodovini tega športa združili dve državni ekipi z različnih celin. To si skupina Dunking Devils šteje v veli- ko čast. »Bilo je neverjetno, predvsem zato, ker smo po- leg nastopa v Dallasu imeli tudi nastop v Oklahomi, kjer smo združili moči z ameriško ekipo, kar je bila posebna čast, ko si parket deliš z enim od začetnikov tega športa Jer- ryjem L. Burrrellom.« Z akrobatsko skupino Dunking Devils je že več- krat nastopil v Dallasu. V Woopu preživi veliko časa. Ljubezen do izzivov Čeprav je za 32-letnim adre- nalinskim navdušencem že vrsta akrobatskih nastopov, priznava, da ima pred vsakim nastopom še vedno tremo. »Menim, da trema mora biti, ker to pomeni, da ti je mar in se posledično bolje odrežeš.« S tremo je z roko v roki priso- ten tudi strah, pri premagova- nju katerega nima posebnih trikov. »Priznam, da me je strah. Še posebej ko se lotim zahtevnejšega ali novega tri- ka. Ampak menim, da je vse v glavi in dokler se ne soočiš s strahom, ga ne premagaš,« je povedal Teo, ki ima akro- bacije še vedno enako rad kot na začetku. »Pri tem športu mi je najbolj všeč, da ni meja in lahko sebe iz dneva v dan postaviš pred nov izziv.« Mladega akrobata smo lah- ko spremljali tudi v drugi se- zoni športnega resničnostne- ga šova Exatlon, kjer je leto prej tekmovala tudi njegova izbranka Pina Umek. »To je bila zame najboljša, najbolj naporna in najlepša dogodi- vščina v življenju. Izpolnila oziroma zelo je presegla moja pričakovanja. Vedno rečem, da težko razložiš celotno izku- šnjo komu, ki česa podobnega ni doživel. Bi pa z veseljem to ponovil.« Izražanje skozi ustvarjanje vsebin Poleg akrobatike se Teo ukvarja tudi z ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih za podjetje Woop, kjer je tudi zaposlen. Kot je povedal, najra- je ustvarja zabavne vsebine na priljubljeni platformi TikTok. »Že od nekdaj sem bil ustvarja- len na različnih področjih, ver- jetno sem to dobil po mami, ki je po poklicu aranžerka. Tako se je potem tudi začelo z druž- benimi omrežji, ki so odličen medij za izražanje človekove ustvarjalnosti.« Neuresničenih adrenalin- skih želja ima še veliko, med drugim želi narediti tečaj za skok s padalom in sam skočiti iz letala. Sicer pa sta v trenu- tnem načrtu gradnja hiše in ustvarjanje družine. Foto: osebni arhiv Prosti čas Tea in Pine je športno obarvan. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1 1, 14. marec 2024 SLIKANJE NA SVILO Mihajlo Perić je bil rojen leta 1949 v mestu Veliko Gradište v Srbiji. Leta 1974 se je kot knjigovodja zaposlil v tovarni Cinkarna Celje v Sloveniji. Leto kasneje se je včlanil v celjsko slikarsko amatersko društvo in se začel preizkušati v različnih grafi čnih tehnikah. Kot član društva je svoja dela predstavljal po vsej Sloveniji. Ustvarjal je mikavna dela, za katera je prejel več nagrad. Ker je od nekdaj obo- ževal modo, se je kmalu začel posvečati barvanju in poslikavi svile, kar mu je v življenju odprlo mnoga vrata. BINA PLAZNIK »Želim, da moje delo oceni modna hiša Chanel« Ljubezen do mode in ustvarjanja nikoli ne ugasne Otrokom rad predaja svoje znanje. Na tej fotografiji ame- riška manekenka nosi ruto, ki jo je oblikoval Mi- hajlo. »Vse je ročno delo. Izmislil sem si vzorec, oddelek Le- one pa je določil bar- ve in kroj. Žal nimam nobenega primerka, da bi vam lahko v živo pokazal. Teh časov ne morem pozabiti. Bilo je lepo in kar je zelo pomembno, tudi pošteno sodelovanje.« Postal je zelo uspešen na področju poslika- ve svile. Znane so njegove poslikave oblek za nekoč vodilno in prestižno slovensko tekstil- no tovarno Mura. V nekdanji Jugoslaviji je na največjem sejmu mode njegova ruta osvojila prestižno nagrado zlata košuta. Dokazal se je tudi s poslikavo rut, ki so jih nosile jugoslovan- ske rokometašice na svetovnem rokometnem prvenstvu v Južni Koreji leta 1990 in kasneje s poslikavo rut, ki jih je nosila slovenska žen- ska zimska olimpijska reprezentanca s Petro Majdič na čelu. Tudi ženska olimpijska repre- zentanca Azerbajdžana je na olimpijskih igrah nosila njegove rute, moška pa kravate. Z nje- govimi izdelki so se ponašale številne domače in tuje zvezde. Danes je upokojen, živi in še vedno ustvarja v svojem ateljeju v Parižljah. Z veseljem ga obiščejo tudi sosedovi otroci, saj je zelo prijazen, zgovoren možakar, ki z veseljem povabi otroke v svoj atelje, kjer jim odkriva svet ustvarjanja na svilo. Po naključju v svet mode Perić se spominja, da je nekoč za darilo izde- lal nekaj rutic za ženo in tajnico takratnega di- rektorja podjetja Aero, ki je bil njegov prijatelj. Direktorju so bile zelo všeč in je dobil preblisk, da bi takšne rute in kravate lahko nosila slo- venska športna reprezentanca: »Podjetje Aero je sodelovalo s tovarno Vis Varaždin, od katere je kupilo sto metrov svile, dodelili so mi pro- stor v tovarni Aero in sem moral poslikati sto rut, ki so jih obrobili v tovarni v Varaždinu in konec marca se je oglasila v Sloveniji cela delegacija iz te tovarne ter me iskala. Pojasnili so mi, da imajo dvanajst kilometrov slabe svile, ki bi ji lahko z mojo tehniko slikanja vdahnili življenje, in tako sem takrat prevzel to delo.« Skrivnostna in dovršena tehnika Mihajlo se je ves čas ukvarjal s tem, da bi odkril tehniko risanja na svilo, ki bi omogočila prostoročno slikanje z barvami, ki se na svili ne bi razlivale. In hkrati, da bi svilo obdelal tako, da bi po slikanju ostala lahkotna kot ve- ter. »Bolj sem raziskoval tehnologijo. To me je od nekdaj zanimalo. Želel sem, da bi lahko na svilo risali s tekočimi barvami, kot na platno. Potrebnih je bilo veliko poskusov in posvetov s kemijskimi laboranti, vendar nisem dobil želenega rezultata. Preizkusil sem različna topila, ni šlo, še naprej je svila ostala trda, ko sem jo enkrat premazal z mlekom in posušil, ni bila lahkotna, mehka. Ogromno poskusov sem opravil, veliko svile sem moral zavreči. Po- tem me je prešinilo, da bi preizkusil nekaj zelo preprostega, kot je pralni prašek. Ko končam barvanje na svilo, jo dam med dva kosa papirja in s parilnikom pritrdim barvo na svilo, potem operem s pralnim praškom. Dobil sem odličen rezultat, saj barva po fi ksiranju ostane enaka kot pri ročnem slikanju na svilo, svila pa je po pranju lahkotna in mehka kot naravna. Še danes dnevno razmišljam o tehnologiji in raz- iskujem.« Zveneča imena okno v svet Ko se je začel ukvarjati s slikanjem na svilo, se je s svojimi vzorci odpravil v nekdanjo tovarno Mura. Po njegovem pripovedovanju so bila de- kleta v modnem oddelku navdušena. » Takoj so dobila ideje, kaj bi lahko izdelali. Znanja o barvnih kombinacijah in kompozicijah nisem imel, pridobil sem ga od Murinih oblikovalk. To mi je obrnilo življenje na glavo. Spoznal sem zelo uspešna Slovenca – Natašo Čagalj, ki je kasneje dolga leta uspešno ustvarjala pri modnih hišah z dolgoletno tradicijo, kot sta Lanvin, Cerruti, bila pa je tudi vodja obliko- valskega tima pri Stelli McCartney, ter Metoda Črešnarja, ki je izredni profesor na Fakulteti za dizajn v Ljubljani in oblikovalec, ki je oblekel Severino. Oba sta nam dajala informacije, kaj se dogaja v modnem svetu na globalni ravni. Še vedno sem v stiku z ljudmi iz Mure. To so vsi enkratni ljudje. Od čistilke do direktorja. Po propadu tovarne se je vsak znašel po svoje.« Vsak človek ima svojo pot Mihajlo je oče dveh sinov. »Oba imata umetniško dušo, vendar ju ne zanimajo barve in svila. Nikoli nisem silil otrok v nekaj, kar je bilo meni všeč. Vendar sem ju vedno spodbujal pri njunih željah. Starejši je svetovno znan glasbenik in pevec Uroš Perić, mlajši je Miha Pe- rić, ki dela v prodaj- nem oddelku znanega podjetja. Uroš mi je v času, ko sem še delal za Muro, sicer po- magal eno celo poletje, vendar ga to ni pritegnilo. Vsak človek ima svojo ljubezen v življenju in mora delati, kar mu je všeč. Jaz sem jima predsta- vil svojo, vendar ju ni zanimalo, šla sta svojo pot. V življenju nikoli na nikogar ne pritiskam. Sploh ne na otroke. Pustim, da se otrok sam najde.« Otrokom bi dal vse Sogovornik pove, da ko vidi otroke, bi jim vse dal in če jim nima nič ponuditi, jih povabi v svojo delavnico, da ustvarjajo na svilo. Še posebej se pri njem radi ustavijo sosedovi otroci in njihovi prijatelji. Vedno se rad po- šali z njimi. Včasih tudi skupaj ustvarjajo. »Svilo, ki jo otroci poslikajo, operem in dam mamicam ter potem naredijo z njo, kar želi- jo. Ko bodo ta dekleta odrasla, bodo imela spomin name. Zelo so prijazna do mene. Skupaj se nasmejimo in ustvarjamo.« Med mladimi še ni našel koga, ki bi nada- ljeval njegovo delo. Se pa dogovarja z Meto- dom Črešnarjem, da bi predstavil njegovim študentom slikanje na svilo, z njim pove- zano tehnologijo ter svoje izkušnje. Morda se bo med študenti našel kdo, ki bi ga za- nimalo in bi bil tudi talentiran za tovrstno ustvarjanje. Mnenje modne hiše Chanel Mihajlo rad pove, da to, da je v pokoju, še ne pomeni, da nima ciljev in da je nehal ustvarjati. »Moj glavni cilj je, da bi v nasle- dnjih dveh letih dokončal pet kosov ročno poslikanih svilenih oblek. Kroj bo čisto pre- prost, saj je ročno delo zelo bogato in mora biti takšen. To bom poslal v oblikovalski od- delek modne hiše Chanel v oceno. To bo vr- hunec moje kariere, ko bom videl, ali jih bom zanimal. Ne zaradi želje po poslu ali denarju. Temveč zato, ker je v visokem svetu mode v tem trenutku zanimivo, da je nekaj izdela- no ročno in da je trajnostno. Zanima me, ali bodo prepoznali vrednost v mojem delu. Pričakujem nek komentar o svojem delu, ki mi bo največ pomenil, četudi bi se izkaza- lo, da je kritika slaba. Tri obleke že imam pripra- vljene, še dve moram končati. Nisem še či- sto pripravljen, moram dobiti navdih in ko me bo prijelo, bom šel v akcijo.« Foto: Bina Plaznik Skrajno levo na sredini je videti preprost kroj obleke, ki si jo je zamislil za svojo poslikavo za hišo Chanel. živo pokazal. Teh časov ne morem pozabiti. Bilo je lepo in kar je zelo pomembno, tudi pošteno sodelovanje.« preprostega, kot je pralni prašek. Ko končam barvanje na svilo, jo dam med dva kosa papirja in s parilnikom pritrdim barvo na svilo, potem operem s pralnim praškom. Dobil sem odličen rezultat, saj barva po fi ksiranju ostane enaka kot pri ročnem slikanju na svilo, svila pa je po pranju lahkotna in mehka kot naravna. Še danes dnevno razmišljam o tehnologiji in raz- iskujem.« Zveneča imena okno v svet Ko se je začel ukvarjati s slikanjem na svilo, se je s svojimi vzorci odpravil v nekdanjo tovarno Mura. odpravil v nekdanjo tovarno Mura. Po njegovem pripovedovanju so bila de- Po njegovem pripovedovanju so bila de- kleta v modnem oddelku navdušena. » Takoj kleta v modnem oddelku navdušena. » Takoj so dobila ideje, kaj bi lahko izdelali. Znanja o so dobila ideje, kaj bi lahko izdelali. Znanja o barvnih kombinacijah in kompozicijah nisem barvnih kombinacijah in kompozicijah nisem znan glasbenik in pevec Uroš Perić, mlajši je Miha Pe- rić, ki dela v prodaj- nem oddelku znanega podjetja. Uroš mi je v času, ko sem še delal za Muro, sicer po- magal eno celo poletje, vendar ga to ni pritegnilo. Vsak človek ima svojo ljubezen v življenju in mora delati, kar mu je všeč. Jaz sem jima predsta- vil svojo, vendar ju ni zanimalo, šla sta svojo pot. V življenju nikoli na nikogar ne pritiskam. Sploh ne na otroke. Pustim, da se otrok sam najde.« Otrokom bi dal vse Sogovornik pove, da ko vidi otroke, bi jim vse dal in če jim nima nič ponuditi, jih povabi v bodo prepoznali vrednost v mojem delu. Pričakujem nek komentar o svojem delu, ki mi bo največ pomenil, četudi bi se izkaza- lo, da je kritika slaba. Tri obleke že imam pripra- vljene, še dve moram končati. Nisem še či- sto pripravljen, moram dobiti navdih in ko me bo prijelo, bom šel v akcijo.« Foto: Bina Plaznik Mihajlo Perić rad pripoveduje o svojem ustvarjanju in je nasploh navdihujoč sogovornik. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1 1, 14. marec 2024 SVET ADRENALINA IN AKROBATIKE 32-letni akrobat, ki prihaja iz Šoštanja, je po slovenjgra- ški gimnaziji študijsko pot nadaljeval na Veterinarski fa- kulteti v Ljubljani. »Kot otrok sem želel biti zdravnik,« je povedal z nasmeškom. Če- prav ga je, odkar pomni, za- nimal tudi adrenalin. »Vedno sem se spravljal v izzive, ki so poskrbeli, da mi je pognalo adrenalin po žilah. Bi pa re- kel, da me je za to navdušil ati ali da sem to kar podedoval od njega.« »Trenutno sem večino svojega časa v Ljubljani, ampak vedno, ko imam prost konec tedna, se z veseljem vrnem v domači Šoštanj.« V osnovni šoli in tudi na začetku srednje šole je treni- ral odbojko v Odbojkarskem klubu Šoštanj – Topolšica, nato je začel tekmovati z mini motocikli, s katerimi je trikrat osvojil naslov državnega pr- vaka v Minimotu. »Med štu- dijem v Ljubljani sem nekaj časa iskal nekaj, kar bi bolj resno treniral, in tako našel akrobatiko in akrobatsko skupino Dunking Devils,« je povedal Teo, ki ga z bratoma druži ljubezen do hitrih av- tomobilov in dirkanja z mo- tocikli. Akrobatsko zabijanje Teova pot s svetovno znano skupino Dunking Devils sega v začetek leta 2017, ko ga je V sebi ima ravno pravšnjo mešanico poguma in norosti »En trening je bil dovolj, da me je ta šport zasvojil« Teo Čeh je eden od članov akrobatske skupine Dunking Devils, ki se je nedavno vrnila iz Amerike, kjer je že šestič nastopila med polčasom NBA-tekme. 32-letnik iz Šoštanja je že od majhnih nog velik adrenalinski navdušenec. To je pokazal tudi v drugi sezoni resničnostnega šova Exatlon Slovenija, ki se mu je v življenje zapisal kot najbolj napor- na, a hkrati najlepša dogodivščina doslej. Ukvarja se tudi z ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih in čeprav v zadnjih letih večino časa preživi v prestolnici, priznava, da se ob prostih koncih tedna z veseljem vrača v domači kraj. SINTIJA JURIČ Treningi akrobatske skupine Dunking Devils so petkrat na teden, od tega sta dva dni posvečena treningu akrobatike, trije dnevi pa so namenjeni akrobatskemu zabijanju. prijatelj, ki je bil takrat del te skupine, povabil na trening. »In to je bilo to. En trening je bil dovolj, da me je ta šport zasvojil. Res je, da sta tudi prijaznost in odprtost članov skupine pripomogli k temu,« se je spominjal. Cilj akrobatske skupine, ki se ponaša z nazivom dva- kratnega svetovnega prvaka v akrobatskem zabijanju, je premikati meje mogočnega oziroma nemogočega in to predstaviti ljudem na zaba- ven in kreativen način, kar je mlademu Šoštanjčanu pisano na kožo. Nastopil z legendo tega športa Če se je zdel pred štirimi leti nastop na NBA-tekmi v Združenih državah Amerike neresničen, je Teo z Dunking Devils do zdaj na NBA-parke- tu nastopili že šestič. »Nasto- piti na takšnem prizorišču ob takšnem občinstvu je nekaj neopisljivega. Priznam, da sem bil pred nastopom zelo živčen, ampak potem sem ne- izmerno užival,« je povedal. Slovenska akrobatska sku- pina je na nedavni turneji v Ameriki nastopila tudi z ame- riško ekipo USA Dunk Team in tako poskrbela, da sta se prvič v zgodovini tega športa združili dve državni ekipi z različnih celin. To si skupina Dunking Devils šteje v veli- ko čast. »Bilo je neverjetno, predvsem zato, ker smo po- leg nastopa v Dallasu imeli tudi nastop v Oklahomi, kjer smo združili moči z ameriško ekipo, kar je bila posebna čast, ko si parket deliš z enim od začetnikov tega športa Jer- ryjem L. Burrrellom.« Z akrobatsko skupino Dunking Devils je že več- krat nastopil v Dallasu. V Woopu preživi veliko časa. Ljubezen do izzivov Čeprav je za 32-letnim adre- nalinskim navdušencem že vrsta akrobatskih nastopov, priznava, da ima pred vsakim nastopom še vedno tremo. »Menim, da trema mora biti, ker to pomeni, da ti je mar in se posledično bolje odrežeš.« S tremo je z roko v roki priso- ten tudi strah, pri premagova- nju katerega nima posebnih trikov. »Priznam, da me je strah. Še posebej ko se lotim zahtevnejšega ali novega tri- ka. Ampak menim, da je vse v glavi in dokler se ne soočiš s strahom, ga ne premagaš,« je povedal Teo, ki ima akro- bacije še vedno enako rad kot na začetku. »Pri tem športu mi je najbolj všeč, da ni meja in lahko sebe iz dneva v dan postaviš pred nov izziv.« Mladega akrobata smo lah- ko spremljali tudi v drugi se- zoni športnega resničnostne- ga šova Exatlon, kjer je leto prej tekmovala tudi njegova izbranka Pina Umek. »To je bila zame najboljša, najbolj naporna in najlepša dogodi- vščina v življenju. Izpolnila oziroma zelo je presegla moja pričakovanja. Vedno rečem, da težko razložiš celotno izku- šnjo komu, ki česa podobnega ni doživel. Bi pa z veseljem to ponovil.« Izražanje skozi ustvarjanje vsebin Poleg akrobatike se Teo ukvarja tudi z ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih za podjetje Woop, kjer je tudi zaposlen. Kot je povedal, najra- je ustvarja zabavne vsebine na priljubljeni platformi TikTok. »Že od nekdaj sem bil ustvarja- len na različnih področjih, ver- jetno sem to dobil po mami, ki je po poklicu aranžerka. Tako se je potem tudi začelo z druž- benimi omrežji, ki so odličen medij za izražanje človekove ustvarjalnosti.« Neuresničenih adrenalin- skih želja ima še veliko, med drugim želi narediti tečaj za skok s padalom in sam skočiti iz letala. Sicer pa sta v trenu- tnem načrtu gradnja hiše in ustvarjanje družine. Foto: osebni arhiv Prosti čas Tea in Pine je športno obarvan. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 1 1, 14. marec 2024 NOV PODVIG CELJSKIH ALPINISTOV Celjska alpinista, ki sta lani preplezala in poimeno- vala prvenstveno smer Lepotica in zver na Rjavino, sta, kot sta obljubila, letos odšla v Patagonijo, kjer ju je čakal projekt, ki sta ga pripravljala že od leta 2022. V Argentini sta se tretjič lotila nove smeri, ki jima je do zdaj ni uspelo preplezati. A tokrat sta prišla do vrha. JANŽE FRIC Uspelo jima je! Lindič in Krajnc z novo prvenstveno smerjo Vrhunska celjska alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, oba člana Planinskega dru- štva Celje – Matica, sta med 23. in 26. februarjem preple- zala 500-metrsko prvenstveno smer v južni steni Poinceno- ta, ki sta jo poimenovala Pot. Pred tem sta poskusila že dvakrat, a sta ju v prejšnjih dveh poskusih ustavila skal- ni podor in slabo vreme. Za letošnji uspešen vzpon sta potrebovala približno 30 ur zahtevnega plezanja, v steni sta tudi trikrat bivakirala. V tretje gre rado Luka Krajnc in Luka Lindič sta tako kot lani Lepotico in zver letos novo prvenstveno smer v Patagoniji preplezala v tretjem poskusu. V Argentino sta odpotovala sredi januarja, a sta lahko šele proti koncu februarja izkoristila vremen- sko okno in v južni steni 3002 metra visokega Poincenota preplezala novo smer, ki sta jo poimenovala Pot. »V sozvočju s spremembami, ki so se nama v ciklu trajanja tega projekta do- gajale, ter z zgodovino najine naveze sva se odločila smer poimenovati Pot. Kot vedno je bilo tudi tokrat vredno čakati,« je ozadje poimenovanja smeri pojasnil Luka Krajnc. Pred dvema letoma sta al- pinista steno, ki sta jo letos preplezala, obiskala dvakrat. »Pred največjim vremenskim oknom tiste sezone se je zame odprava žal predčasno kon- čala, Luka pa je s prijateljem Fidelom odšel po opremo, ki sva jo pustila pod steno. Na srečo nista odšla plezat, kot sva to imela v načrtu midva, in sta posledično budilko nastavila na poznejšo uro. A še preden se je zdanilo, se je zgodil eden večjih podorov v zadnjem času in osuplo sta opazovala gmote skal, ki so se valile ter nekatere celo prelu- knjale višje nameščene šotore na Polacosu. Oprema je zato nehote ostala pod steno,« se spominja Krajnc. Leto kasneje sta se vrni- la pod steno, a sta ju slabo vreme in negotovost glede podora preteklo sezono pre- usmerila v lažje cilje. A to ju ni odvrnilo, zato sta se letos vrnila v Argentino. Pravo vreme šele februarja »V tretje gre rado, pravijo, in tudi uspeh preteklo sezo- no, ko sva splezala prvenstve- no smer na Rjavino, nama je potrjeval to tezo, zato sva sredi januarja letos ponovno odšla v patagonsko poletje,« se spominja Krajnc. A prvi mesec leta jima vreme ni bilo naklonjeno. »Konec februarja in polna luna ponavadi prineseta ka- kšno večdnevno okno lep- šega vremena in tudi tokrat so obeti kazali v to smer, a kot da stvari ne bi bile dovolj začinjene, je zadnje neurje dan pred izboljšanjem večino sten odelo v sneženo obleko. Najina se je zaradi strmine na srečo temu izognila, zato sva kljub mrazu začela snežen dostop ter prvi dan splezala osem raztežajev in bivakirala. Drugi dan sva dopoldne pre- plezala še preostale znane metre in nadaljevala v nezna- no. Po nekaj tehničnega ple- zanja so sledile sanje vsakega plezalca novih smeri v obliki neverjetnih prehodov in pr- vovrstne skale. Nestrpno sva pogledovala navzgor in bila nagrajena z odlično polico za bivak sredi strme stene. Tretji dan naju je za zajtrk pričaka- la previsna poč, potem pa še široka streha in popoldne sva se znašla na manj strmem te- renu. Zadnjih dvesto metrov Luka Krajnc in Luka Lindič na vrhu Poti Alpinista pred prvo nočjo v steni V Argentini je trenutno poletje, a alpinista sta vseeno imela zimsko kuliso. Pogled navzdol lažjega plezanja sva si delila z Whillansovo smerjo, a sta se utrujenost in teža opreme, ki jo je bilo treba začeti nositi, začeli že precej poznati. Na vrhu sva bila nagrajena s sko- rajšnjim brezvetrjem in z živo žarečim sončnim zahodom. Bilo nama je jasno, da sva se znašla v trenutku, ki ga red- ko doživimo. Dvajset metrov pod vrhom sva si na zagoz- denem balvanu pod streho uredila še tretji bivak ter ob nepozabni predstavi narave in prijetnem pogovoru počasi zaspala,« je pripoved nadalje- val Krajnc. Po osvojenemu vrhu še pot navzdol Alpinista sta sestopila po smeri Whiskey time v vzho- dni steni, se uspešno znašla med opastmi in razpokami do Lagune De los Tres ter zvečer peti dan po odhodu utrujena prišla nazaj v El Chalten. »Največji izziv Poti je bil najprej verjeti, da je v sre- dnjem delu mogoče najti prehod v navidezno skoraj neprehodnem terenu. Na koncu prve sezone sem bil z lokalnim prijateljem Fidelom priča ogromnemu skalnemu podoru, kjer se dostopa do najine smeri. Kar nekaj dni opazovanja, razumevanja in premlevanja sem potreboval, preden sem si drznil ponov- no po isti poti, ki še vedno ni popolnoma varna. Z nekaj taktike se da do neke mere vplivati na varnost. V smeri je letos vse potekalo gladko, jasno nama je bilo tudi, da žanjeva delo treh sezon. Ob- čutek na vrhu je bil neverjeten in zadovoljstvo je bilo veliko,« je svoje doživljanje Poti opisal še Luka Lindič. Foto: Luka Lindič Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 1 1, 14. marec 2024 PLES PUŠČIC V Šentjurju so se mudili najboljši mladi lokostrelci v državi Vse v zlato! Oglasil se je žvižg, tudi semafor je dal povelje in vrsta mladih lokostrelcev je stopila na strelno črto ter namerila. Opasani s toki in opremljeni z najra- zličnejšimi loki so umirjeno prožili svoje strele. Zvok puščic, ki so letele v tarčo, je vso soboto v telovadnici Osnovne šole Hruševec Šentjur prijetno božal ušesa. Zadetki v sredino so se kar vrstili. TINA STRMČNIK Več kot 270 osnovnošolcev in dijakov iz vse države se je minulo soboto pomerilo na državnem tekmovanju v dvo- ranskem lokostrelstvu in poka- zalo, kako priljubljena športna disciplina je to. V Obsotelju in na Kozjanskem jo mladim že več let predajajo člani društva Šentlok, ki so tudi organizira- li sobotno tekmovanje v sode- lovanju z Zavodom za šport RS Planica ter z Lokostrelsko zvezo Slovenije. Šolske vadbe med drugim v Hruševcu, Šen- tjurju, Dramljah, Slivnici in Šmarju pri Jelšah vo- dita Borut Bevc in Miran Frece. »Pri številnih športnih je bistven sproži- lec adrenalin, pri lokostrelcih pa je bistveno, da se znamo umiriti. T ovr- stna šolska tekmovanja so zelo dobra priložnost, osredotočanja. T o je tudi dobra popotnica za tekmovanja na višjih ravneh, če se bodo kdaj usmerili v vrhunski šport,« sta povedala. Marsikdo, ki se je kot gleda- lec prvič udeležil tovrstnega tekmovanja, je bil presenečen že nad pestrostjo opreme, ki jo uporabljajo mladi lokostrelci. Tekmovali so v treh različnih slogih, in sicer z golim, s se- stavljenim in z ukrivljenim lo- kom. Streljanje s slednjim je, kot sta povedala Bevc in Frece, doslej edini slog, ki je uradna disciplina na olimpijskih igrah. To sobotno srečanje je več- krat odmeval tudi lokostrelski pozdrav, ki se glasi Vse v zlato. Prvič je bil izrečen leta 1856, ko je Horace A. Ford na razda- lji 90 metrov za stavo zadel tri puščice zaporedoma v rumeno polje premera 25 centimetrov. Za nagrado je prejel tri zlatnike in se v zgodovino lokostrelstva zapisal kot le- genda. Foto: TS Borut Bevc: »Marsikdo, ki se začne ukvarjati z lokostrelstvom, pove, da ga zvok tetive, let puščice in udarec v tarčo zasvojijo. Prav zato, ker je vse odvisno od tega, kako primeš in nasloniš lok, kako usmeriš pogled proti tarči in kako izpustiš puščico.« »Društvo Šentlok prihaja iz Bodrišne vasi. Radi poudarimo, da smo iz vasi, saj premagujemo mestne klube. Ekipno se lahko člani pohvalimo z naslovom državnih prvakov, posamično pa tudi postajamo vedno boljši,« je dejal Bevc. Pregled opreme Tekmovalka s sestavljenim lokom Veselje ob odličnih rezultatih Gneča pri središču tarče da se otroci in mladi učijo Osnovnošolci iz šentjurskih osnovnih šol in OŠ Šmarje pri Jelšah s svojimi mentorji iz društva Šentlok. Člani omenjenega društva so kot prostovoljci uredili prizorišče in poprijeli za najrazlič- nejša opravila. Tekmovalci so skrbno popisa- li točke in jih seštevali. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1 1, 14. marec 2024 DUHOVI MED NAMI S paranormalnimi pojavi se je srečala že v otroštvu. »Včasih je kaj zaropota- lo, vrata so se sama odpirala …« pravi Jasmina Durakovič Pompe s Planine pri Sevnici. V mladosti o tem ni veliko govorila. Ponavadi je tako, pravi, da nihče temu ne verjame, svoje zaznave je zato potlačila vase, a dolgo ni zmogla. Ves čas je energije in stvari zaznavala drugače, v sebi je vedela, da to, kar vidimo in slišimo, ni vse, kar obstaja. Svoje čute je skozi odraščanje samo izostrila, se še dodatno izobraževala tudi v tujini. Pojasni, da se v Sloveniji dogaja marsikaj, ljudje »kličejo duhove« in takšne stvari lahko pripeljejo do težav. »To ni dobro. Pri naši preiskavi ne gre za klicanje duhov, gre za to, da dušam pustiš, da po- vedo, če potrebujejo pomoč ali če bi rade kaj sporočile«. In to moraš storiti na spoštljiv način, doda. Minulo soboto je tako v Sloveniji organizirala prvo uradno paranormalno preiskavo na gradu Dvor v Preddvoru. Bili smo zraven. Če smo do zdaj imeli pomisleke, jih zdaj nimamo več … SIMONA ŠOLINIČ Prva uradna paranormalna preiskava v Sloveniji Sporočila, glasovi in nenavadni obrisi ljudi, ki niso več živi … Preprosta naprava, ki se je v soboto večkrat aktivirala na način, ki je pomenil, da v prostoru niso samo fizične osebe. Tudi na mobilnih telefonih je bilo v pro- storih gradu mogoče zaznati nenavadne obrise … Zanimivo je tudi, da so številni po dogodkih, kjer je bilo možno tudi fotografiranje, na svojih fotogra- fijah zaznavali zanimive nenavadne reči in sence. Kdo sedi na stolu ob steni? V času fotografiranja namreč tam ni bilo nikogar … »Dogodek ni bil namenjen klicanju duhov, ampak spoštljivemu omogočanju možnosti, da se duše, če potrebujejo pomoč, oglasijo. Mnogi mislijo, da so tisti, ki imajo dar komunikacije s pokojnimi, ›čudni‹, čeprav veliko ljudi sliši in tudi vidi marsikaj. V Sloveniji se ljudje ukvarjajo tudi s ›klicanjem duhov‹, zato se dogajajo tudi težave. Želela bi ljudi osveščati in naučiti, da je treba k sprejemanju sporočil duš pristopiti spoštljivo in na pravi način. Hkrati bi rada, da bi nastala skupnost enako mislečih, kjer bi si ljudje lahko izmenjali izkušnje, si pomagali in se pogovarjali. Da bi vsem, ki doživljajo takšne stvari, bilo lažje in da bi imeli občutek, da niso edini, ki se jim dogajajo tudi takšne stvari,« pravi Jasmina Durakovič Pompe. Ravno danes se odpravlja v Anglijo po novo izkušnjo v sklopu mednarodne paranormalne preiskave. Tjaša Budaji je le »kanal«, skozi katerega pokojni lahko predajo sporočila svojim ljubljenim: »Duše so večne. Včasih potrebujejo le pomoč,« pravi. Jasmina ni le navdušenka nad raziskovanjem tistega, kar sega onkraj, tega se loteva pro- fesionalno, z veliko mero zna- nja in s sprotnim izobraževa- njem tudi s področja medijstva v tujini. Še več, pred časom je bila tudi v Ameriki, kjer se je srečala s priljubljeno ekipo svetovno znane oddaje Ghost Asylum, Pribežališče duhov. Ekipa snema oddaje po Ameri- ki in tudi drugod po svetu, kjer rešuje težave, ki jih imajo lju- dje zaradi paranormalnih stva- ri. Oddajo mnogi spremljajo na televiziji tudi v Sloveniji. Z ekipo je Jasmina raziskovala v Združenih državah Amerike in doživela neverjetne izkušnje. Ekipa naj bi se kmalu odzvala tudi Jasmininem povabilu in prišla v Slovenijo. Prva uradna paranormalna preiskava bi morala sicer biti minuli konec tedna na obmo- čju Planine pri Sevnici, a se zaradi okoliščin ni, tako se je Jasmina odločila za grad Dvor v Preddvoru, kjer sta jo naje- mnika Tanja Šubelj in Florjan Sušnik sprejela odprtih rok. Še posebej zato, ker Šubljeva pravi, da je ob prvem vstopu v grad, ko ga je najela, opa- zila duh deklice. Šubljeva se prav tako zaveda, da ima grad tisočletno zgodovino in da je ta tako in drugače v njem pu- stila svoje sledi. In te sledi je z veseljem pustila raziskovati preteklo soboto. V obstoj duš po smrti v fi zičnem svetu ne dvomi. »Sporočilo mladeniča, ki je umrl v nesreči« Na gradu so tako pripravili prav posebno dobrodošlico kot uvod v razburljivo noč, preiskava je namreč trajala več ur. Darilo za obi- skovalce je bila predaja sporočil duš pokojnih, a le pod pogojem, da so duše same želele komu neko stvar sporočiti. Ti- sti, ki so dvomili, so ostali odprtih ust, ko se je Tjaša Budaji, v Sloveniji znana kot du- hovna učiteljica in oseba z darom možnosti prenosa sporočil pokojnih, obračala k posameznim obiskovalcem s točnimi čustvenimi sporočili. Ta so povzročila tudi odziv pri ljudeh, saj so se jih dotaknila. V njih so prejemniki spozna- li pomen sporočenega. »Javil se je starejši gospod. Sedi na traktorju, na sebi ima karira- sto srajco. Naslednje sporočilo od njega je za vas,« je dejala in pokazala na neko osebo. Ta je poslušala sporočilo s solza- mi v očeh in ob nadaljnjem opisu moškega Tjaši pri- trdila, da gre za njenega dedka … »Nujno morate razrešiti odnos s svojo pokojno mami,« je nadaljevala s pre- nosom sporočil in se v nasle- dnji minuti obrnila k drugi obiskovalki. »Vi, gospodična, nadaljujte svoje poslanstvo. T o vam sporoča moški, ki je umrl v prometni nesreči. Z vami je povezan iz mlajših dni,« je spo- ročila naslednji obiskovalki. Ta je s cmokom v grlu odgovori- la, da gre za njenega prijatelja, ki se je pred leti ponesrečil v prometni nesreči. Sporočila so se nizala in marsikdo jih je poslušal z odprtimi usti in s solznimi očmi. Nekdo trka po vratih »Zavedanje energij nevidne- ga sveta je v Sloveniji na zelo nizki ravni. Če kdo omeni, da ima dar komuniciranja z du- šami, ljudje pogosto rečejo, da ni normalen. Takšnim vedno odgovorim, da res nisem nor- malna,« pravi Tjaša, ki je že na- vajena, da večina prebivalcev v Sloveniji še vedno odkrito ne verjame, da ima kdo sposob- nosti, ki jih razum morda še ne razume. Da lahko prenaša sporočila pokojnih, je zazna- la, ko so se ji začele dogajati nerazumljive stvari, zato se je izobraževala, ima več kot 16 priznanih certifi katov s podro- čja duhovnosti in medijstva. »Vsaka duša se oglasi na način, ki nam je blizu. Ne gre le za bela peresa … Ko duša zapusti fi zični svet, ima svojo identiteto. Ob tem prehodu ni več vezana ne na materialne stvari ne na čas ali prostor. Ostanejo ji spomini na življe- nje,« pojasni Tjaša. Omenja, da ljudje, četudi so dvomljivci, lahko v nekih trenutkih zazna- jo, da se dogajajo nenavadne stvari, na primer pri delovanju električnih naprav. »Duše za to, da nam predajo sporočilo, potrebujejo veliko energije. Za- nje je to dvojno delo. Iz svoje- ga sveta morajo preiti v nižji, naš tridimenzionalni svet, kar zahteva od njih veliko energije, zato prihaja tudi do motenj v delovanju električnih naprav. Preprosta naprava, ki se je v soboto večkrat aktivirala preiskava je namreč želele komu neko stvar sporočiti. Ti- sti, ki so dvomili, so ostali odprtih ust, ko Tjaša Budaji, v Sloveniji znana kot du- hovna učiteljica in oseba z darom možnosti prenosa sporočil pokojnih, obračala k posameznim obiskovalcem s točnimi čustvenimi sporočili. poslušala sporočilo s solza- mi v očeh in ob nadaljnjem opisu moškega Tjaši pri- trdila, da gre za njenega dedka … »Nujno morate razrešiti odnos s svojo pokojno mami,« je nadaljevala s pre- Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1 1, 14. marec 2024 DUHOVI MED NAMI petek, 15. 3., ob 20.00 uri sobota, 16. 3., ob 20.00 uri Grof in grofica, ki sta gradu vdihnila življenje Grad Dvor, kjer je bil minulo soboto dogodek, je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Njegove prve omembe segajo v 12. stoletje. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do leta 1996 je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Leta 2014 je opuščen in propadajoč dvorec država prenesla v last preddvorske občine. Občina je grad s strokovnjaki pregledala, pripravila dokumen- tacijo za njegovo prenovo, opravila nekatera nujna vzdrževal- na dela ter našla tudi najemnika zanj. Tanja Šubelj in Florjan Sušnik sta grad Dvor opremila in mu vdahnila novo življenje. Grad sta namreč s prostovoljci v času epidemije popolnoma prenovila, vsakemu prostoru pa vdihnila posebno zgodbo. V gradu je urejena družabna soba za krajane, v kateri so različni dogodki in druženja. Na voljo sta posoda in pribor, prav tako stara oblačila, ki jih lahko obiskovalci oblečejo za sprehod po gradu. Najemnika sta uredila tudi starinsko trgovino, kjer so na ogled različni predmeti, ki so zaznamovali preteklosti, ter stara lekarna. Prostori so namreč polni neprecenljivih starin in predmetov iz različnih zgodovinskih obdobij. »Od otroštva sem sanjala, da sem grofi ca,« pravi Šubljeva. Zdaj se ji je želja tudi izpolnila. Z grofom (tako imenuje Sušnika) z veseljem sprejme- ta vsakega obiskovalca, ga popeljeta po gradu, pogostita, grad, oprema in dogajanje v njem pa so prava paša za oči za turiste. Florjan Sušnik. Grof. Poseben slog oblačenja, izjemna zgodba zbiranja starin in izjemna zgodba gradu, v katerega je s Tanjo Šubelj vdahnil življenje. Ljudje pogosto rečejo pokoj- nim ljubljenim, naj jim sporo- čijo, da so tu, da jih slišijo. Ko se zgodi kaj takšnega, je ljudi pogosto strah. Vendar nam duše želijo samo sporočiti, da so tu, da nas slišijo, ne želijo nam ničesar slabega, le vedeti nam bi rade dale, da so tu, ob nas,« pravi Tjaša. Opozarja na previdnost. Do- daja, da je veliko ljudi, ki jim prenos sporočil pokojnikov svojcem predstavlja le tržno nišo. »Denar nikoli ne sme biti vodilo pri takšnem delu. Duši podaš roko pomoči ali ji obljubiš, da ji boš pomagal do svetlobe. Nato od svojca, ki želi sporočilo pokojnega, vza- meš denar. Dušo si ›zbudil‹, dal upanje, dobil denar in se obrnil stran. To dolgoročno ni dobro,« dodaja Tjaša. Razloži, da je veliko t. i. »google« po- znavalcev, ki lahko storijo več škode kot koristi. Usposablja- nja in znanje na tem področju niso sami sebi namen, vedeti moraš, kako komu pomagati in kako duši omogočiti pri- stop, dodaja. »Ljudje ne smejo na duše pritiskati, le prepustiti se morajo in si dovoliti čutiti njihova sporočila,« poudarja. V človeški naravi je pomemb- no delovanje ega, ki pogosto zamegli občutenje, še razloži. Pravi, da ima pogosto stranke, ki pričakujejo, da se bo duša pokojnih oglasila, a se to ne zgodi. Toda za obiskom strank vedno stoji nek namen, četu- di pričakovanega sporočila ne prejmejo, dodaja. Največ duš pokojnih naj bi bilo po mnenju medijske in du- hovne učiteljice Tjaše Budaji v zapuščenih stavbah. »Ni nuj- no, da gre za prisotnost duš, ki naj bi bile hudobne ali slabe. V teh prostorih so morda uje- te z namenom. Znano je, da je v veliko zapuščenih stavbah pogosto veliko duš pokojnih vojakov. Orožje nosi vedno te- mno energijo,« dodaja. Dogaja se, da ljudje slišijo, da kdo trka po vratih ali oknih, praska po steni, morda slišijo stopinje po hiši ali stanovanju in se tega prestrašijo. Pomembno je poi- skati pravo pomoč, nekoga, ki osebi pomaga in jo pravilno usmeri v tem, da duši omogoči pristop ali se le prepusti nje- nemu sporočilu. Morda duša potrebuje le pomoč. Tisti, ki so to doživeli, vedo,« pravi Tjaša Budaji. »Sedi nazaj!« Po predaji sporočil je sledil obhod zanimivega preddvor- skega gradu v skupinah, ki sta jih vodila Jasmina in pa- ranormalni raziskovalec Pe- ter Pretnar. S seboj sta imela aparature, ki so tako avdio kot vizualno prikazovale oziroma oddajale glasovna sporočila duš. Že v kotu prvega prostora gradu, kamor so vstopili, so na zaslonu naprave opazili obris nekoga, čeprav tam ni bilo nikogar. Na drugi napravi so zaslišali ime ene od obiskovalk in sporočilo zanjo. V drugem prostoru so iz detektorja, ki oddaja glas, slišali ime Erik, za- tem ko je Pretnar vprašal, kdo je prisoten. Da je iz leta 1700, se je slišalo iz naprave, nato sta sledili besedi »drevo« in »orožje«. Ko je ena od obisko- valk vstala, da bi odšla, so vsi iz naprave slišali: »Sedi nazaj!« Manipulacija naprav ni bila mogoča, so dejali prisotni. Bilo je preveč spontano, da bi kdo z aparati manipuliral tako, da bi odgovore nastavil vnaprej, saj ni bilo mogoče vedeti, kaj bo kdo vprašal … Marsikdo je po preiskavi gradu prišel nazaj z bledico na obrazu. A številna presenečenja so sledila tudi v dneh po preiskavi. Marsikdo je med preiskavo fotografi ral prostore in fotografi je pregle- doval doma. Na njih je mogo- če zaznati kar nekaj obrisov, senc, ki močno spominjajo na obraze in človeške postave … »Vem, da so takšni dogodki novi v Sloveniji. Toda rada bi ljudi, ki so odprti za takšne stvari, ki morda vidijo ali sliši- jo kaj nenavadnega in to pogo- sto potlačijo v sebi, povezala v skupnost. Da bi se o tem lažje pogovarjali. Videli bi, da niso edini, in podpora v takšnih primerih pomeni veliko,« pra- vi Jasmina. Ob tem poudarja, da takšni dogodki ne smejo biti skomercializirani in da se mora k tovrstnim preiskavam, kot jo je organizirala, pristopi- ti previdno. »Duš se nikoli ne sme izkoristiti. Prav tako je pri vseh, ki sodelujejo v preiska- vah, pomembno, da se pred preiskavo in po njej pravilno zaščitijo,« poudarja Jasmina. Prizna, da je tudi sama – če- prav je že marsikaj doživela in imela izostrene čute - dvomila vse do prihoda v Ameriko in do druženja z ekipo oddaje Pribe- žališče duhov. Z njo je namreč raziskovala v prostorih muze- ja Titanika v Bransonu. »Tudi fantje in producenti oddaje, ko smo bili tam, so bili preseneče- ni. V enem od prostorov sem šla mimo čolna, nakar me je nekdo prijel za roko, vendar ni bilo nikogar. Na napravah smo zaslišali glas v slovenskem je- ziku. Na vprašanje, zakaj se je nekdo oglasil ravno meni, ko sem prišla iz Slovenije, smo zaslišali odgovor, da zato, ker imam tudi sama dva otroka,« dodaja Jasmina. Da ima dva otroka, ob njenem prihodu v Ameriko ni vedel nihče … Sogovornica se zelo dobro zaveda, da bo marsikdo za- strigel z ušesi tudi, ko bo pre- biral te vrstice. Nejevernežev je veliko, a veliko je po njenih besedah tudi ljudi, ki so do- živeli marsikaj, a si o tem ne upajo spregovoriti. »Želela bi, da sledijo svojemu notranjemu glasu. Tudi sama sem morala dojeti, da sem ob takšnih do- godkih stopila iz cone udobja in premagala kar nekaj ovir. Vedeti moramo, da je tudi ne- vidni svet del nas. To bomo nekoč tudi mi,« zaključuje Jasmina. Foto: osebni arhiv JDP Jasmina ob Chrisu Smithu in Miku Goncalvesu, ki sta nepogrešljiva v ekipi ameriške izjemno priljubljene paranormalne oddaje Ghost Asylum (Pribežališče du- hov), ki jo je možno spremljati tudi v Sloveniji. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1 1, 14. marec 2024 DUHOVI MED NAMI S paranormalnimi pojavi se je srečala že v otroštvu. »Včasih je kaj zaropota- lo, vrata so se sama odpirala …« pravi Jasmina Durakovič Pompe s Planine pri Sevnici. V mladosti o tem ni veliko govorila. Ponavadi je tako, pravi, da nihče temu ne verjame, svoje zaznave je zato potlačila vase, a dolgo ni zmogla. Ves čas je energije in stvari zaznavala drugače, v sebi je vedela, da to, kar vidimo in slišimo, ni vse, kar obstaja. Svoje čute je skozi odraščanje samo izostrila, se še dodatno izobraževala tudi v tujini. Pojasni, da se v Sloveniji dogaja marsikaj, ljudje »kličejo duhove« in takšne stvari lahko pripeljejo do težav. »To ni dobro. Pri naši preiskavi ne gre za klicanje duhov, gre za to, da dušam pustiš, da po- vedo, če potrebujejo pomoč ali če bi rade kaj sporočile«. In to moraš storiti na spoštljiv način, doda. Minulo soboto je tako v Sloveniji organizirala prvo uradno paranormalno preiskavo na gradu Dvor v Preddvoru. Bili smo zraven. Če smo do zdaj imeli pomisleke, jih zdaj nimamo več … SIMONA ŠOLINIČ Prva uradna paranormalna preiskava v Sloveniji Sporočila, glasovi in nenavadni obrisi ljudi, ki niso več živi … Preprosta naprava, ki se je v soboto večkrat aktivirala na način, ki je pomenil, da v prostoru niso samo fizične osebe. Tudi na mobilnih telefonih je bilo v pro- storih gradu mogoče zaznati nenavadne obrise … Zanimivo je tudi, da so številni po dogodkih, kjer je bilo možno tudi fotografiranje, na svojih fotogra- fijah zaznavali zanimive nenavadne reči in sence. Kdo sedi na stolu ob steni? V času fotografiranja namreč tam ni bilo nikogar … »Dogodek ni bil namenjen klicanju duhov, ampak spoštljivemu omogočanju možnosti, da se duše, če potrebujejo pomoč, oglasijo. Mnogi mislijo, da so tisti, ki imajo dar komunikacije s pokojnimi, ›čudni‹, čeprav veliko ljudi sliši in tudi vidi marsikaj. V Sloveniji se ljudje ukvarjajo tudi s ›klicanjem duhov‹, zato se dogajajo tudi težave. Želela bi ljudi osveščati in naučiti, da je treba k sprejemanju sporočil duš pristopiti spoštljivo in na pravi način. Hkrati bi rada, da bi nastala skupnost enako mislečih, kjer bi si ljudje lahko izmenjali izkušnje, si pomagali in se pogovarjali. Da bi vsem, ki doživljajo takšne stvari, bilo lažje in da bi imeli občutek, da niso edini, ki se jim dogajajo tudi takšne stvari,« pravi Jasmina Durakovič Pompe. Ravno danes se odpravlja v Anglijo po novo izkušnjo v sklopu mednarodne paranormalne preiskave. Tjaša Budaji je le »kanal«, skozi katerega pokojni lahko predajo sporočila svojim ljubljenim: »Duše so večne. Včasih potrebujejo le pomoč,« pravi. Jasmina ni le navdušenka nad raziskovanjem tistega, kar sega onkraj, tega se loteva pro- fesionalno, z veliko mero zna- nja in s sprotnim izobraževa- njem tudi s področja medijstva v tujini. Še več, pred časom je bila tudi v Ameriki, kjer se je srečala s priljubljeno ekipo svetovno znane oddaje Ghost Asylum, Pribežališče duhov. Ekipa snema oddaje po Ameri- ki in tudi drugod po svetu, kjer rešuje težave, ki jih imajo lju- dje zaradi paranormalnih stva- ri. Oddajo mnogi spremljajo na televiziji tudi v Sloveniji. Z ekipo je Jasmina raziskovala v Združenih državah Amerike in doživela neverjetne izkušnje. Ekipa naj bi se kmalu odzvala tudi Jasmininem povabilu in prišla v Slovenijo. Prva uradna paranormalna preiskava bi morala sicer biti minuli konec tedna na obmo- čju Planine pri Sevnici, a se zaradi okoliščin ni, tako se je Jasmina odločila za grad Dvor v Preddvoru, kjer sta jo naje- mnika Tanja Šubelj in Florjan Sušnik sprejela odprtih rok. Še posebej zato, ker Šubljeva pravi, da je ob prvem vstopu v grad, ko ga je najela, opa- zila duh deklice. Šubljeva se prav tako zaveda, da ima grad tisočletno zgodovino in da je ta tako in drugače v njem pu- stila svoje sledi. In te sledi je z veseljem pustila raziskovati preteklo soboto. V obstoj duš po smrti v fi zičnem svetu ne dvomi. »Sporočilo mladeniča, ki je umrl v nesreči« Na gradu so tako pripravili prav posebno dobrodošlico kot uvod v razburljivo noč, preiskava je namreč trajala več ur. Darilo za obi- skovalce je bila predaja sporočil duš pokojnih, a le pod pogojem, da so duše same želele komu neko stvar sporočiti. Ti- sti, ki so dvomili, so ostali odprtih ust, ko se je Tjaša Budaji, v Sloveniji znana kot du- hovna učiteljica in oseba z darom možnosti prenosa sporočil pokojnih, obračala k posameznim obiskovalcem s točnimi čustvenimi sporočili. Ta so povzročila tudi odziv pri ljudeh, saj so se jih dotaknila. V njih so prejemniki spozna- li pomen sporočenega. »Javil se je starejši gospod. Sedi na traktorju, na sebi ima karira- sto srajco. Naslednje sporočilo od njega je za vas,« je dejala in pokazala na neko osebo. Ta je poslušala sporočilo s solza- mi v očeh in ob nadaljnjem opisu moškega Tjaši pri- trdila, da gre za njenega dedka … »Nujno morate razrešiti odnos s svojo pokojno mami,« je nadaljevala s pre- nosom sporočil in se v nasle- dnji minuti obrnila k drugi obiskovalki. »Vi, gospodična, nadaljujte svoje poslanstvo. T o vam sporoča moški, ki je umrl v prometni nesreči. Z vami je povezan iz mlajših dni,« je spo- ročila naslednji obiskovalki. Ta je s cmokom v grlu odgovori- la, da gre za njenega prijatelja, ki se je pred leti ponesrečil v prometni nesreči. Sporočila so se nizala in marsikdo jih je poslušal z odprtimi usti in s solznimi očmi. Nekdo trka po vratih »Zavedanje energij nevidne- ga sveta je v Sloveniji na zelo nizki ravni. Če kdo omeni, da ima dar komuniciranja z du- šami, ljudje pogosto rečejo, da ni normalen. Takšnim vedno odgovorim, da res nisem nor- malna,« pravi Tjaša, ki je že na- vajena, da večina prebivalcev v Sloveniji še vedno odkrito ne verjame, da ima kdo sposob- nosti, ki jih razum morda še ne razume. Da lahko prenaša sporočila pokojnih, je zazna- la, ko so se ji začele dogajati nerazumljive stvari, zato se je izobraževala, ima več kot 16 priznanih certifi katov s podro- čja duhovnosti in medijstva. »Vsaka duša se oglasi na način, ki nam je blizu. Ne gre le za bela peresa … Ko duša zapusti fi zični svet, ima svojo identiteto. Ob tem prehodu ni več vezana ne na materialne stvari ne na čas ali prostor. Ostanejo ji spomini na življe- nje,« pojasni Tjaša. Omenja, da ljudje, četudi so dvomljivci, lahko v nekih trenutkih zazna- jo, da se dogajajo nenavadne stvari, na primer pri delovanju električnih naprav. »Duše za to, da nam predajo sporočilo, potrebujejo veliko energije. Za- nje je to dvojno delo. Iz svoje- ga sveta morajo preiti v nižji, naš tridimenzionalni svet, kar zahteva od njih veliko energije, zato prihaja tudi do motenj v delovanju električnih naprav. Preprosta naprava, ki se je v soboto večkrat aktivirala preiskava je namreč želele komu neko stvar sporočiti. Ti- sti, ki so dvomili, so ostali odprtih ust, ko Tjaša Budaji, v Sloveniji znana kot du- hovna učiteljica in oseba z darom možnosti prenosa sporočil pokojnih, obračala k posameznim obiskovalcem s točnimi čustvenimi sporočili. poslušala sporočilo s solza- mi v očeh in ob nadaljnjem opisu moškega Tjaši pri- trdila, da gre za njenega dedka … »Nujno morate razrešiti odnos s svojo pokojno mami,« je nadaljevala s pre- Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1 1, 14. marec 2024 DUHOVI MED NAMI petek, 15. 3., ob 20.00 uri sobota, 16. 3., ob 20.00 uri Grof in grofica, ki sta gradu vdihnila življenje Grad Dvor, kjer je bil minulo soboto dogodek, je eden najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji. Njegove prve omembe segajo v 12. stoletje. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec preurejen v zavod za sirote, od leta 1974 do leta 1996 je deloval kot vzgojni zavod za mladino. Leta 2014 je opuščen in propadajoč dvorec država prenesla v last preddvorske občine. Občina je grad s strokovnjaki pregledala, pripravila dokumen- tacijo za njegovo prenovo, opravila nekatera nujna vzdrževal- na dela ter našla tudi najemnika zanj. Tanja Šubelj in Florjan Sušnik sta grad Dvor opremila in mu vdahnila novo življenje. Grad sta namreč s prostovoljci v času epidemije popolnoma prenovila, vsakemu prostoru pa vdihnila posebno zgodbo. V gradu je urejena družabna soba za krajane, v kateri so različni dogodki in druženja. Na voljo sta posoda in pribor, prav tako stara oblačila, ki jih lahko obiskovalci oblečejo za sprehod po gradu. Najemnika sta uredila tudi starinsko trgovino, kjer so na ogled različni predmeti, ki so zaznamovali preteklosti, ter stara lekarna. Prostori so namreč polni neprecenljivih starin in predmetov iz različnih zgodovinskih obdobij. »Od otroštva sem sanjala, da sem grofi ca,« pravi Šubljeva. Zdaj se ji je želja tudi izpolnila. Z grofom (tako imenuje Sušnika) z veseljem sprejme- ta vsakega obiskovalca, ga popeljeta po gradu, pogostita, grad, oprema in dogajanje v njem pa so prava paša za oči za turiste. Florjan Sušnik. Grof. Poseben slog oblačenja, izjemna zgodba zbiranja starin in izjemna zgodba gradu, v katerega je s Tanjo Šubelj vdahnil življenje. Ljudje pogosto rečejo pokoj- nim ljubljenim, naj jim sporo- čijo, da so tu, da jih slišijo. Ko se zgodi kaj takšnega, je ljudi pogosto strah. Vendar nam duše želijo samo sporočiti, da so tu, da nas slišijo, ne želijo nam ničesar slabega, le vedeti nam bi rade dale, da so tu, ob nas,« pravi Tjaša. Opozarja na previdnost. Do- daja, da je veliko ljudi, ki jim prenos sporočil pokojnikov svojcem predstavlja le tržno nišo. »Denar nikoli ne sme biti vodilo pri takšnem delu. Duši podaš roko pomoči ali ji obljubiš, da ji boš pomagal do svetlobe. Nato od svojca, ki želi sporočilo pokojnega, vza- meš denar. Dušo si ›zbudil‹, dal upanje, dobil denar in se obrnil stran. To dolgoročno ni dobro,« dodaja Tjaša. Razloži, da je veliko t. i. »google« po- znavalcev, ki lahko storijo več škode kot koristi. Usposablja- nja in znanje na tem področju niso sami sebi namen, vedeti moraš, kako komu pomagati in kako duši omogočiti pri- stop, dodaja. »Ljudje ne smejo na duše pritiskati, le prepustiti se morajo in si dovoliti čutiti njihova sporočila,« poudarja. V človeški naravi je pomemb- no delovanje ega, ki pogosto zamegli občutenje, še razloži. Pravi, da ima pogosto stranke, ki pričakujejo, da se bo duša pokojnih oglasila, a se to ne zgodi. Toda za obiskom strank vedno stoji nek namen, četu- di pričakovanega sporočila ne prejmejo, dodaja. Največ duš pokojnih naj bi bilo po mnenju medijske in du- hovne učiteljice Tjaše Budaji v zapuščenih stavbah. »Ni nuj- no, da gre za prisotnost duš, ki naj bi bile hudobne ali slabe. V teh prostorih so morda uje- te z namenom. Znano je, da je v veliko zapuščenih stavbah pogosto veliko duš pokojnih vojakov. Orožje nosi vedno te- mno energijo,« dodaja. Dogaja se, da ljudje slišijo, da kdo trka po vratih ali oknih, praska po steni, morda slišijo stopinje po hiši ali stanovanju in se tega prestrašijo. Pomembno je poi- skati pravo pomoč, nekoga, ki osebi pomaga in jo pravilno usmeri v tem, da duši omogoči pristop ali se le prepusti nje- nemu sporočilu. Morda duša potrebuje le pomoč. Tisti, ki so to doživeli, vedo,« pravi Tjaša Budaji. »Sedi nazaj!« Po predaji sporočil je sledil obhod zanimivega preddvor- skega gradu v skupinah, ki sta jih vodila Jasmina in pa- ranormalni raziskovalec Pe- ter Pretnar. S seboj sta imela aparature, ki so tako avdio kot vizualno prikazovale oziroma oddajale glasovna sporočila duš. Že v kotu prvega prostora gradu, kamor so vstopili, so na zaslonu naprave opazili obris nekoga, čeprav tam ni bilo nikogar. Na drugi napravi so zaslišali ime ene od obiskovalk in sporočilo zanjo. V drugem prostoru so iz detektorja, ki oddaja glas, slišali ime Erik, za- tem ko je Pretnar vprašal, kdo je prisoten. Da je iz leta 1700, se je slišalo iz naprave, nato sta sledili besedi »drevo« in »orožje«. Ko je ena od obisko- valk vstala, da bi odšla, so vsi iz naprave slišali: »Sedi nazaj!« Manipulacija naprav ni bila mogoča, so dejali prisotni. Bilo je preveč spontano, da bi kdo z aparati manipuliral tako, da bi odgovore nastavil vnaprej, saj ni bilo mogoče vedeti, kaj bo kdo vprašal … Marsikdo je po preiskavi gradu prišel nazaj z bledico na obrazu. A številna presenečenja so sledila tudi v dneh po preiskavi. Marsikdo je med preiskavo fotografi ral prostore in fotografi je pregle- doval doma. Na njih je mogo- če zaznati kar nekaj obrisov, senc, ki močno spominjajo na obraze in človeške postave … »Vem, da so takšni dogodki novi v Sloveniji. Toda rada bi ljudi, ki so odprti za takšne stvari, ki morda vidijo ali sliši- jo kaj nenavadnega in to pogo- sto potlačijo v sebi, povezala v skupnost. Da bi se o tem lažje pogovarjali. Videli bi, da niso edini, in podpora v takšnih primerih pomeni veliko,« pra- vi Jasmina. Ob tem poudarja, da takšni dogodki ne smejo biti skomercializirani in da se mora k tovrstnim preiskavam, kot jo je organizirala, pristopi- ti previdno. »Duš se nikoli ne sme izkoristiti. Prav tako je pri vseh, ki sodelujejo v preiska- vah, pomembno, da se pred preiskavo in po njej pravilno zaščitijo,« poudarja Jasmina. Prizna, da je tudi sama – če- prav je že marsikaj doživela in imela izostrene čute - dvomila vse do prihoda v Ameriko in do druženja z ekipo oddaje Pribe- žališče duhov. Z njo je namreč raziskovala v prostorih muze- ja Titanika v Bransonu. »Tudi fantje in producenti oddaje, ko smo bili tam, so bili preseneče- ni. V enem od prostorov sem šla mimo čolna, nakar me je nekdo prijel za roko, vendar ni bilo nikogar. Na napravah smo zaslišali glas v slovenskem je- ziku. Na vprašanje, zakaj se je nekdo oglasil ravno meni, ko sem prišla iz Slovenije, smo zaslišali odgovor, da zato, ker imam tudi sama dva otroka,« dodaja Jasmina. Da ima dva otroka, ob njenem prihodu v Ameriko ni vedel nihče … Sogovornica se zelo dobro zaveda, da bo marsikdo za- strigel z ušesi tudi, ko bo pre- biral te vrstice. Nejevernežev je veliko, a veliko je po njenih besedah tudi ljudi, ki so do- živeli marsikaj, a si o tem ne upajo spregovoriti. »Želela bi, da sledijo svojemu notranjemu glasu. Tudi sama sem morala dojeti, da sem ob takšnih do- godkih stopila iz cone udobja in premagala kar nekaj ovir. Vedeti moramo, da je tudi ne- vidni svet del nas. To bomo nekoč tudi mi,« zaključuje Jasmina. Foto: osebni arhiv JDP Jasmina ob Chrisu Smithu in Miku Goncalvesu, ki sta nepogrešljiva v ekipi ameriške izjemno priljubljene paranormalne oddaje Ghost Asylum (Pribežališče du- hov), ki jo je možno spremljati tudi v Sloveniji. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 1 1, 14. marec 2024 ZAKLJUČNI TURNIR POKALA NZS V FUTSALU V petkovem polfi nalu je gladko izločila Bronx iz Ško- fi j s 5 : 0 (Duščak 2, Martinez Veselje gostiteljev in žalost celjskih nogometašic Dobovčani sedmič zapovrstjo, Celjanke povsem odpovedale Dobovec je novi (in stari) zmagovalec slovenskega pokala v futsalu, Celjanke pa so drugič izgubile fi nalno tekmo (1 : 5). V Podčetrtku so Dobovčani v polni dvorani v fi nalni tekmi s 4 : 2 premagali Meteorplast Šic Bar iz Ljutomera. Gole za naslov so dosegli Patrik Pasariček (2) ter Žiga Čeh in Denis Kneževič (1). To je že sedmi naslov zapovrstjo za ekipo trenerja Kujtima Morine. DEAN ŠUSTER Villalba, Čeh, Cesarec). Za najbolj dramatično tekmo so poskrbeli nogometaši vrhni- škega Silika in Meteorplasta; Ljutomerčani so se v fi nale uvrstili po izvajanju dodatnih strelov s šestih metrov (8 : 7). Trpeli in se veselili »Ne vem, s katerimi bese- dami bi lahko pojasnil, kaj počnemo v klubu. Zelo sem srečen, ker nam je uspelo priti do naslova s tem novim Dobovcem, ki je začel 15. av- gusta z ničle. Bili so vzponi in padci. Ko je bilo najtežje, smo pokazali pravi obraz, priznam, tudi trpeli smo, a smo uspeli osvojiti pokal. Fantom sem dejal, naj izkori- stijo priložnost. Zdaj je njihov oziroma naš skupni trud po- plačan,« je bil čustven trener Dobovca, hrvaški strateg Kuj- tim Morina. Njegov tekmec, trener Meteorplasta Robert Grdović, je tudi poudaril, da je njegovo moštvo imelo težje delo v polfi nalu, kar je pustilo Zvestim navijačem sta za podporo zaploskala trener Kujtim Morina (desno) in najboljši igralec Dobovca doslej, zdaj predsednik kluba Rok Mordej. Žiga Čeh je igral izvrstno, izkazal se je s preigravanji, tudi z žogo med nogami nasprotnika. posledice: »Nismo bili daleč od lovorike. Nasprotno, bili smo blizu. Če ne bi prejeli pr- vega gola nekaj sekund pred koncem prvega polčasa, bi bili še bližje naslovu. Potem nam je začelo zmanjkovati moči, ki smo je precej izgu- bili že dan prej proti Siliku. Skušali smo narediti vse, tudi sreče nismo imeli. Čestitam svojim igralcem, kapo dol, navdušili so v obeh dneh. Čestitam tudi Dobovcu.« Pred 23 leti prvaki Celjani Žiga Čeh je najprej prejel zlato žogo, nagrado za naj- boljšega igralca v minulem letu, nato je svojo ekipo po- peljal do prestižne zmage: »To je bil zelo čustven večer. Lovoriko smo si neverjetno želeli in trdo garali za njo v celotnem dosedanjem delu sezone. Potrudili smo se, da smo bili na ustrezni ravni med prvim viškom sezone. event24.si Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 1 1, 14. marec 2024 ZAKLJUČNI TURNIR POKALA NZS V FUTSALU Ekipa je zdaj nagrajena za ves vložen trud. Po drugi strani je priznanje zame po- sledica dela celotne ekipe. Tu mislim na klubsko moštvo, a tudi na reprezentančno. Mar- sikdo od mojih soigralcev bi si tudi zaslužil to nagrado.« Litija je bila devetkrat zma- govalka slovenskega poka- la, Dobovec se ji nezadržno približuje. Pokalni prvaki so bili tudi Celjani. Leta 2001 sta bili finalni tekmi šele v maju. Pelikani z imenom pokrovi- telja Maxi Cluba so najprej doma izgubili z Litijo z 2 : 1. Pred povratnim obračunom so imeli malo možnosti za presenečenje. Gostitelji so povedli s 3 : 0, toda varovanci trenerja Mira Brgleza so izid do odmora izenačili. Nato so zmagali s 7 : 4. Andrej Dobo- vičnik in Branko Kovačič sta dosegla po dva gola, Zoran Lazić, Drago Adamič in An- drej Kolar po enega. Zelo neučinkovite Celjske nogometašice so povsem odpovedale proti Košani. Pred dvema letoma so finale izgubile proti Slo- venskim goricam, lani so v polfinalu izločile Košano v gosteh po izvajanju doda- tnih strelov, a so ji morale zaradi administrativne napa- ke prepustiti mesto v finalu. Celjanke so bile letos prve na lestvici slovenske lige po rednem delu, prepričljivo so dobile prvo polfinalno tekmo proti Vrhniki. V soboto se je vse zalomilo proti njim. Le s kančkom sreče bi bilo vse drugače, vse njihove napake so bile kaznovane in še na- prej ostajajo brez pokalnega naslova. V Podčetrtku je bil razočaran njihov trener Blaž Adamič: »Najprej čestitam tekmicam za pošteno zma- go. Moje igralke so imele dovolj energije. Odločilne so bile osnove igre, tu mislim predvsem na izkoriščanje priložnosti in pozornost po prekinitvah.« Po zmagi nad Vrhniko je bil morda celo pre- več samozavesten, kar se je očitno preneslo na ekipo, ki naj bi »najprej zakurila žar, šele potem pa začela loviti zajca«. »Naše precej boljše od Celjank« Končni izid 1 : 5 ni objekti- ven pokazatelj razmerja moči med ekipama, kajti Celjanke so napadale in po napakah prejemale zadetke. Ines Er- menc je bila izbrana za naj- boljšo igralko v letu 2023: »To priznanje ima zame zelo gre- nak priokus. Dobiti ta naziv in potem izgubiti finale po- kala … Dobila sem občutek, kot da v finalu nisem storila dovolj. Smo ekipa, ki skupaj zmaguje in skupaj izgublja. Danes še jočemo, jutri bomo morale dvigniti glave in vse misli usmeriti v končnico državnega prvenstva.« Opo- zorilo je prišlo pravočasno. In še besede trenerja Košane Mihe Osojnika, ki morajo podžgati celjski tabor pred finalom državnega prven- stva: »Dekleta so končno začela verjeti v to, kar jim dopovedujem že dlje časa, namreč da so precej boljša od Celjank. To so danes do- kazala. Zdaj ni več dvoma, kdo je v tem trenutku go- spodar slovenskega ženske- ga futsala.« Celjanke bodo v soboto gostovale na Vrhniki. Foto: Nik Jarh Celjske nogometašice so drugič igrale v finalu slovenskega pokala. Patrik Pasariček je dosegel izjemen zadetek z desne strani. Žogo lahko vidite levo zgoraj v mreži. Številna vlečenja za oblačila so sestavni del igre. Najlepše nagrade so prišle s tribune. Najbolj si je poraz k srcu vzela Ines Ermenc. Tolažbo je poi- skala pri starših. Celjanke so imele številne zrele priložnosti, toda na njihovo smolo je bila najboljša igralka finala vratarka Košane Sanela Balić. Častni gol je za Celje v predzadnji minuti iz najstrožje kazni dosegla kapetanka Sergeja Kos. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 1 1, 14. marec 2024 ZAKLJUČNI TURNIR POKALA NZS V FUTSALU Ekipa je zdaj nagrajena za ves vložen trud. Po drugi strani je priznanje zame po- sledica dela celotne ekipe. Tu mislim na klubsko moštvo, a tudi na reprezentančno. Mar- sikdo od mojih soigralcev bi si tudi zaslužil to nagrado.« Litija je bila devetkrat zma- govalka slovenskega poka- la, Dobovec se ji nezadržno približuje. Pokalni prvaki so bili tudi Celjani. Leta 2001 sta bili finalni tekmi šele v maju. Pelikani z imenom pokrovi- telja Maxi Cluba so najprej doma izgubili z Litijo z 2 : 1. Pred povratnim obračunom so imeli malo možnosti za presenečenje. Gostitelji so povedli s 3 : 0, toda varovanci trenerja Mira Brgleza so izid do odmora izenačili. Nato so zmagali s 7 : 4. Andrej Dobo- vičnik in Branko Kovačič sta dosegla po dva gola, Zoran Lazić, Drago Adamič in An- drej Kolar po enega. Zelo neučinkovite Celjske nogometašice so povsem odpovedale proti Košani. Pred dvema letoma so finale izgubile proti Slo- venskim goricam, lani so v polfinalu izločile Košano v gosteh po izvajanju doda- tnih strelov, a so ji morale zaradi administrativne napa- ke prepustiti mesto v finalu. Celjanke so bile letos prve na lestvici slovenske lige po rednem delu, prepričljivo so dobile prvo polfinalno tekmo proti Vrhniki. V soboto se je vse zalomilo proti njim. Le s kančkom sreče bi bilo vse drugače, vse njihove napake so bile kaznovane in še na- prej ostajajo brez pokalnega naslova. V Podčetrtku je bil razočaran njihov trener Blaž Adamič: »Najprej čestitam tekmicam za pošteno zma- go. Moje igralke so imele dovolj energije. Odločilne so bile osnove igre, tu mislim predvsem na izkoriščanje priložnosti in pozornost po prekinitvah.« Po zmagi nad Vrhniko je bil morda celo pre- več samozavesten, kar se je očitno preneslo na ekipo, ki naj bi »najprej zakurila žar, šele potem pa začela loviti zajca«. »Naše precej boljše od Celjank« Končni izid 1 : 5 ni objekti- ven pokazatelj razmerja moči med ekipama, kajti Celjanke so napadale in po napakah prejemale zadetke. Ines Er- menc je bila izbrana za naj- boljšo igralko v letu 2023: »To priznanje ima zame zelo gre- nak priokus. Dobiti ta naziv in potem izgubiti finale po- kala … Dobila sem občutek, kot da v finalu nisem storila dovolj. Smo ekipa, ki skupaj zmaguje in skupaj izgublja. Danes še jočemo, jutri bomo morale dvigniti glave in vse misli usmeriti v končnico državnega prvenstva.« Opo- zorilo je prišlo pravočasno. In še besede trenerja Košane Mihe Osojnika, ki morajo podžgati celjski tabor pred finalom državnega prven- stva: »Dekleta so končno začela verjeti v to, kar jim dopovedujem že dlje časa, namreč da so precej boljša od Celjank. To so danes do- kazala. Zdaj ni več dvoma, kdo je v tem trenutku go- spodar slovenskega ženske- ga futsala.« Celjanke bodo v soboto gostovale na Vrhniki. Foto: Nik Jarh Celjske nogometašice so drugič igrale v finalu slovenskega pokala. Patrik Pasariček je dosegel izjemen zadetek z desne strani. Žogo lahko vidite levo zgoraj v mreži. Številna vlečenja za oblačila so sestavni del igre. Najlepše nagrade so prišle s tribune. Najbolj si je poraz k srcu vzela Ines Ermenc. Tolažbo je poi- skala pri starših. Celjanke so imele številne zrele priložnosti, toda na njihovo smolo je bila najboljša igralka finala vratarka Košane Sanela Balić. Častni gol je za Celje v predzadnji minuti iz najstrožje kazni dosegla kapetanka Sergeja Kos. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1 1, 14. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI V nedeljo, 4. februarja, smo se drugi in tretji letniki pro- grama tehnik optik odpravi- li na strokovno ekskurzijo v Milano. V zgodnjih jutranjih urah smo zapustili Rogaško Slatino in se polni pričako- vanj odpravili proti Italiji. Pot je bila dolga, vendar smo jo z dobro voljo naredili pri- jetnejšo. Po prihodu v Italijo je bil naša prva postaja Ferrarijev muzej v kraju Maranello. V njem je razstavljenih ogromno Ferra- rijevih vozil različnih letnikov in modelov. Obiskovalec lah- ko tam spozna zgodovino in razvoj podjetja. Za ogled smo imeli dve uri časa, sprehodili smo se med vozili in si jih po- drobneje ogledali. Najbolj smo občudovali najnovejše modele in formule. Po ogledu smo si lahko tudi kaj kupili. Nato smo nadaljevali vožnjo do hotela v kraju Collecchio, kjer smo bivali v času ekskur- zije. Po prijavi smo prejeli ključe in odšli v sobe. Name- stili smo se, nato smo odšli na okusno italijansko večerjo v hotelsko restavracijo. Pred spanjem smo imeli še nekaj prostega časa, ki smo ga lahko izkoristili za raziskovanje bli- žnje okolice. Tako se je končal prvi dan naše ekskurzije. V ponedeljek smo vstali precej zgodaj in se po zaj- trku odpravili proti Milanu, na sejem MIDO 2024. To je sejem, na katerem se pred- stavljajo najbolj znani in največji proizvajalci optičnih izdelkov in pripomočkov v svetovnem merilu. Vsi smo bili presenečeni nad veliko- stjo razstavnega prostora in številom udeležencev. Imeli smo dovolj časa, da smo si ogledali vso ponudbo in raz- stavljene izdelke, kot so op- tični stroji, okvirji za očala, leče in podobno. Zanimivo je bilo videti, koliko različnih okvirjev za očala obstaja, in vse nove zanimive trende. Po nekajurnem ogledu smo rahlo utrujeni ekskurzijo na- daljevali z ogledom stadiona San Siro. Ta je eden največjih stadionov v Evropi in največji v Italiji. Najprej so nam pred- stavili zgodovinski muzej, nato smo si stadion še pobliž- je pogledali. Presenečeni smo bili nad njegovo velikostjo in zgradbo ter videzom. V nada- ljevanju nas je pot vodila do starega središča Milana, kjer smo si ogledali znamenito ka- tedralo in se malo sprehodili po starih milanskih ulicah. Mesto je bilo čudovito, stare PISMA BRALCEV Pogled v nebo Pomladni ringaraja Maškare po mestu hitijo, ker pusta se veselijo. Na vrata vsa potrkajo in posladek prosijo; veliki kurenti pa zvonijo, nad zimo se jezijo. Ta sanjavi Valentin prinese ključ od korenin. Zaljubljena srca po mestu hodijo, pisemca in rožice krožijo, sreče se izmeriti ne da, vsi so srečni do neba. Na gregorjevo se ptičkom zavrti, ringaraja se zgodi, hitijo gnezda spletat si. Rožice zacvetijo, vse zadiši in prav vsak travnik barvo dobi. Tako spomladi se marsikaj zgodi, da v glavi se prav vsem vrti. Vrtiljaku pomladnem se prepustimo, ljubimo in se življenja veselimo. Blažka Končina, 6. d-razred, I. OŠ Žalec Vedno več nas je, ki se ve- dno pogosteje sprašujemo: »Kaj se zares dogaja z našim nebom?« Si nebo in z njim ozračje, vedno bolj in bolj prepredeno in zamreženo z belimi črtami, res delimo s pticami in z drugim letečim življem ter seveda s komer- cialnimi potniškimi letali in drugimi neškodljivimi prele- ti ali pa se nami izvaja nekaj prikrito sprijenega in zlove- ščega? Vse, ki se jim to ne zdi možno – naj spomnim, da se zgodovina rada ponavlja. Med letoma 1961 in 1971 je ameriška vojska nad Laosom, Kambodžo in Vietnamom z letali in s helikopterji iz zraka trosila »Agent Orange«, izre- dno toksičen herbicid (TCDD dioksin). S sprenevedavo ute- meljitvijo, da je namen škro- pljenja defoliacija – čiščenje vegetacije, uničevanje pridel- kov in odstranjevanje dreves okrog tamkajšnjih ameriških vojaških oporišč. Samo v Vi- etnamu je bilo zaradi strupa prizadetih več kot tri milijone ljudi, rodilo se je več kot 150 tisoč iznakaženih otrok. Eden glavnih proizvajalcev Agenta Orange je Monsanto. Ironija je, da je tudi več kot sto tisoč ameriških vojakov veteranov utrpelo hude zdravstvene po- sledice ali smrt zaradi vdiha- vanja zastrupljenega ozračja. Enota 731, ustanovljena leta 1935 s strani japonske cesar- ske vojske, je v svojem 10-le- tnem delovanju na ljudeh iz- vajala grozljive in sprevržene poskuse. Leta 1915 so Nemci prvič na vzhodni fronti uporabili bojni plin ksilil bromid, na zahodni fronti plin klor, leta 1917 pa še bojni plin iperit in druge. Da se povrnem na Enoto 731, ge- neral Shiro Ishji, njen povelj- nik, je bil med drugim očaran nad učinki biološkega orožja, uporabljenega s strani nem- ške vojske v 1. svetovni vojni. Izumil je bombo s porcelana- stim ovojem, napolnili so jo z bolhami, okuženimi s kugo. Bolhe iz odvrženih bomb so se bliskovito razpasle po živa- lih in ljudeh. Iz zraka so nad naselja spuščali tudi bakterije kolere in tifusa, bacile antra- ksa (povzročitelj vraničnega prisada). Število kitajskega prebivalstva, pomorjenega tako, variira med 200 tisoč in 580 tisoč. Za svoja grozodej- stva japonski vojni zločinci nikdar niso bili kaznovani. Ob koncu vojne so namreč ZDA vsem »raziskovalcem« v zameno za izsledke njihovih poskusov z biološkim orož- jem podelile imuniteto pred sodnim pregonom. Kar nekaj nekdanjih pripadnikov Enote 731 je tako po vojni imelo iz- jemno uspešne kariere v me- dicini, znanosti in poslovnih vodah … (vir MMC RTV SLO, 23. 4. 2018). 20. septembra 1950 je ameriška mornarica ob obali San Francisca name- rila v mesto, znano po megli, velikanske cevi in vanj en teden pršila oblak mikrobov. Prebivalcem se seveda ni niti sanjalo o tem. Ameriška voj- ska je pač zgolj preizkušala, kako se bo na biološko orož- je odzvalo takratnih 800 tisoč prebivalcev Naj omenim, da je »Germ warfare testing pro- gram« trajal kar dve desetle- tji, od leta 1949 do 1969. To je samo nekaj primerov iz preteklosti. Nobenega zago- tovila ni, da se to ne dogaja tudi dandanes. Javno sprašujem Vlado Re- publike Slovenije, Kontrolo zračnega prometa Slovenije, Mors, Arso, ministrstvo za Strokovna ekskurzija v Milanu Dijaki programa tehnik optik na optičnem sejmu v Milanu gradnje so zares pritegnile naše poglede. Prijetno utru- jeni smo se vrnili na avtobus in se odpeljali nazaj do hote- la. Tam nas je čakala težko pričakovana večerja. Siti smo se odpravili spat, saj je bil za nami dolg dan. Zadnji dan naše strokovne ekskurzije smo začeli z zajtr- kom, nato smo pospravili sobe in se odpravili na pot. Preden smo zapustili Italijo, smo si ogledali še kraj Mantova in tamkajšnji trg Sordello s čudo- vito cerkvijo. Nato smo nada- ljevali pot v Slovenijo, kjer smo imeli še zaključno večerjo. V večernih urah smo prispeli domov. Ekskurzija je bila zani- miva in poučna, spoznali smo veliko novega in polni lepih vtisov upamo, da nas kmalu spet čakajo nove dogodivščine. ŠPELA PETELINŠEK infrastrukturo in prostor Slovensko vojsko, ministr- stvo za obrambo, Poveljstvo Brigade zračne obrambe in letalstva Cerklje ob Krki, da se izjasnijo, kaj se v sloven- skem zračnem prostoru v resnici dogaja. Še podvpra- šanje: Imamo v Sloveniji 3 HAARP-sisteme? Da ali ne? In če da, čemu in komu služijo? Sem laik. Ne ver- jamem vsega. V marsikaj dvomim. Berem, opazujem in raziskujem. Želim od- govore od pristojnih in od strokovnjakov. Vso pravico imam zastavljati vprašanja. In javnost si zasluži (iz)ve- deti resnico. Vedno več ljudi se prebuja in ve, da je nekaj hudo narobe. Na nebu se pojavljajo ve- dno bolj čudne formacije oblakov. ScienceAlert, En- vironment z dne 24. marca 2017 navaja, da je znanost nedavno »odkrila« 12 no- vih tipov oblakov. Ajej! V vsej zgodovini, kjer je nebo dokumentirano na fotogra- fi jah, slikah in upodobitvah, jih do tedaj ni bilo zaslediti. In tudi komercialna letala po svetu letajo že od 1. janu- arja 1914 in do približno leta 1990 se za njimi niso vlekle črte, ki ostajajo v zraku dol- go časa, se širijo in zame- gljujejo nebo. Ljudi zdaj po zamreževanju neba peče v grlu in nosu, kašljajo, imajo glavobole …1. oktobra lani sem na nebu preštela istoča- sno več kot 50 takšnih črt. V vse smeri. Razpredenih kot pajkova mreža. Zadnje čase se to dogaja vedno pogoste- je. Čas je za odgovore. Isti zrak dihamo! Vsi. Že- lim, da si nebo še naprej de- limo s pticami. Tudi z jekle- nimi. A ne s smrtonosnimi. Naj se zgodovina ne ponovi! SABINA MAJCEN, Zadobrova Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1 1, 14. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI V nedeljo, 4. februarja, smo se drugi in tretji letniki pro- grama tehnik optik odpravi- li na strokovno ekskurzijo v Milano. V zgodnjih jutranjih urah smo zapustili Rogaško Slatino in se polni pričako- vanj odpravili proti Italiji. Pot je bila dolga, vendar smo jo z dobro voljo naredili pri- jetnejšo. Po prihodu v Italijo je bil naša prva postaja Ferrarijev muzej v kraju Maranello. V njem je razstavljenih ogromno Ferra- rijevih vozil različnih letnikov in modelov. Obiskovalec lah- ko tam spozna zgodovino in razvoj podjetja. Za ogled smo imeli dve uri časa, sprehodili smo se med vozili in si jih po- drobneje ogledali. Najbolj smo občudovali najnovejše modele in formule. Po ogledu smo si lahko tudi kaj kupili. Nato smo nadaljevali vožnjo do hotela v kraju Collecchio, kjer smo bivali v času ekskur- zije. Po prijavi smo prejeli ključe in odšli v sobe. Name- stili smo se, nato smo odšli na okusno italijansko večerjo v hotelsko restavracijo. Pred spanjem smo imeli še nekaj prostega časa, ki smo ga lahko izkoristili za raziskovanje bli- žnje okolice. Tako se je končal prvi dan naše ekskurzije. V ponedeljek smo vstali precej zgodaj in se po zaj- trku odpravili proti Milanu, na sejem MIDO 2024. To je sejem, na katerem se pred- stavljajo najbolj znani in največji proizvajalci optičnih izdelkov in pripomočkov v svetovnem merilu. Vsi smo bili presenečeni nad veliko- stjo razstavnega prostora in številom udeležencev. Imeli smo dovolj časa, da smo si ogledali vso ponudbo in raz- stavljene izdelke, kot so op- tični stroji, okvirji za očala, leče in podobno. Zanimivo je bilo videti, koliko različnih okvirjev za očala obstaja, in vse nove zanimive trende. Po nekajurnem ogledu smo rahlo utrujeni ekskurzijo na- daljevali z ogledom stadiona San Siro. Ta je eden največjih stadionov v Evropi in največji v Italiji. Najprej so nam pred- stavili zgodovinski muzej, nato smo si stadion še pobliž- je pogledali. Presenečeni smo bili nad njegovo velikostjo in zgradbo ter videzom. V nada- ljevanju nas je pot vodila do starega središča Milana, kjer smo si ogledali znamenito ka- tedralo in se malo sprehodili po starih milanskih ulicah. Mesto je bilo čudovito, stare PISMA BRALCEV Pogled v nebo Pomladni ringaraja Maškare po mestu hitijo, ker pusta se veselijo. Na vrata vsa potrkajo in posladek prosijo; veliki kurenti pa zvonijo, nad zimo se jezijo. Ta sanjavi Valentin prinese ključ od korenin. Zaljubljena srca po mestu hodijo, pisemca in rožice krožijo, sreče se izmeriti ne da, vsi so srečni do neba. Na gregorjevo se ptičkom zavrti, ringaraja se zgodi, hitijo gnezda spletat si. Rožice zacvetijo, vse zadiši in prav vsak travnik barvo dobi. Tako spomladi se marsikaj zgodi, da v glavi se prav vsem vrti. Vrtiljaku pomladnem se prepustimo, ljubimo in se življenja veselimo. Blažka Končina, 6. d-razred, I. OŠ Žalec Vedno več nas je, ki se ve- dno pogosteje sprašujemo: »Kaj se zares dogaja z našim nebom?« Si nebo in z njim ozračje, vedno bolj in bolj prepredeno in zamreženo z belimi črtami, res delimo s pticami in z drugim letečim življem ter seveda s komer- cialnimi potniškimi letali in drugimi neškodljivimi prele- ti ali pa se nami izvaja nekaj prikrito sprijenega in zlove- ščega? Vse, ki se jim to ne zdi možno – naj spomnim, da se zgodovina rada ponavlja. Med letoma 1961 in 1971 je ameriška vojska nad Laosom, Kambodžo in Vietnamom z letali in s helikopterji iz zraka trosila »Agent Orange«, izre- dno toksičen herbicid (TCDD dioksin). S sprenevedavo ute- meljitvijo, da je namen škro- pljenja defoliacija – čiščenje vegetacije, uničevanje pridel- kov in odstranjevanje dreves okrog tamkajšnjih ameriških vojaških oporišč. Samo v Vi- etnamu je bilo zaradi strupa prizadetih več kot tri milijone ljudi, rodilo se je več kot 150 tisoč iznakaženih otrok. Eden glavnih proizvajalcev Agenta Orange je Monsanto. Ironija je, da je tudi več kot sto tisoč ameriških vojakov veteranov utrpelo hude zdravstvene po- sledice ali smrt zaradi vdiha- vanja zastrupljenega ozračja. Enota 731, ustanovljena leta 1935 s strani japonske cesar- ske vojske, je v svojem 10-le- tnem delovanju na ljudeh iz- vajala grozljive in sprevržene poskuse. Leta 1915 so Nemci prvič na vzhodni fronti uporabili bojni plin ksilil bromid, na zahodni fronti plin klor, leta 1917 pa še bojni plin iperit in druge. Da se povrnem na Enoto 731, ge- neral Shiro Ishji, njen povelj- nik, je bil med drugim očaran nad učinki biološkega orožja, uporabljenega s strani nem- ške vojske v 1. svetovni vojni. Izumil je bombo s porcelana- stim ovojem, napolnili so jo z bolhami, okuženimi s kugo. Bolhe iz odvrženih bomb so se bliskovito razpasle po živa- lih in ljudeh. Iz zraka so nad naselja spuščali tudi bakterije kolere in tifusa, bacile antra- ksa (povzročitelj vraničnega prisada). Število kitajskega prebivalstva, pomorjenega tako, variira med 200 tisoč in 580 tisoč. Za svoja grozodej- stva japonski vojni zločinci nikdar niso bili kaznovani. Ob koncu vojne so namreč ZDA vsem »raziskovalcem« v zameno za izsledke njihovih poskusov z biološkim orož- jem podelile imuniteto pred sodnim pregonom. Kar nekaj nekdanjih pripadnikov Enote 731 je tako po vojni imelo iz- jemno uspešne kariere v me- dicini, znanosti in poslovnih vodah … (vir MMC RTV SLO, 23. 4. 2018). 20. septembra 1950 je ameriška mornarica ob obali San Francisca name- rila v mesto, znano po megli, velikanske cevi in vanj en teden pršila oblak mikrobov. Prebivalcem se seveda ni niti sanjalo o tem. Ameriška voj- ska je pač zgolj preizkušala, kako se bo na biološko orož- je odzvalo takratnih 800 tisoč prebivalcev Naj omenim, da je »Germ warfare testing pro- gram« trajal kar dve desetle- tji, od leta 1949 do 1969. To je samo nekaj primerov iz preteklosti. Nobenega zago- tovila ni, da se to ne dogaja tudi dandanes. Javno sprašujem Vlado Re- publike Slovenije, Kontrolo zračnega prometa Slovenije, Mors, Arso, ministrstvo za Strokovna ekskurzija v Milanu Dijaki programa tehnik optik na optičnem sejmu v Milanu gradnje so zares pritegnile naše poglede. Prijetno utru- jeni smo se vrnili na avtobus in se odpeljali nazaj do hote- la. Tam nas je čakala težko pričakovana večerja. Siti smo se odpravili spat, saj je bil za nami dolg dan. Zadnji dan naše strokovne ekskurzije smo začeli z zajtr- kom, nato smo pospravili sobe in se odpravili na pot. Preden smo zapustili Italijo, smo si ogledali še kraj Mantova in tamkajšnji trg Sordello s čudo- vito cerkvijo. Nato smo nada- ljevali pot v Slovenijo, kjer smo imeli še zaključno večerjo. V večernih urah smo prispeli domov. Ekskurzija je bila zani- miva in poučna, spoznali smo veliko novega in polni lepih vtisov upamo, da nas kmalu spet čakajo nove dogodivščine. ŠPELA PETELINŠEK infrastrukturo in prostor Slovensko vojsko, ministr- stvo za obrambo, Poveljstvo Brigade zračne obrambe in letalstva Cerklje ob Krki, da se izjasnijo, kaj se v sloven- skem zračnem prostoru v resnici dogaja. Še podvpra- šanje: Imamo v Sloveniji 3 HAARP-sisteme? Da ali ne? In če da, čemu in komu služijo? Sem laik. Ne ver- jamem vsega. V marsikaj dvomim. Berem, opazujem in raziskujem. Želim od- govore od pristojnih in od strokovnjakov. Vso pravico imam zastavljati vprašanja. In javnost si zasluži (iz)ve- deti resnico. Vedno več ljudi se prebuja in ve, da je nekaj hudo narobe. Na nebu se pojavljajo ve- dno bolj čudne formacije oblakov. ScienceAlert, En- vironment z dne 24. marca 2017 navaja, da je znanost nedavno »odkrila« 12 no- vih tipov oblakov. Ajej! V vsej zgodovini, kjer je nebo dokumentirano na fotogra- fi jah, slikah in upodobitvah, jih do tedaj ni bilo zaslediti. In tudi komercialna letala po svetu letajo že od 1. janu- arja 1914 in do približno leta 1990 se za njimi niso vlekle črte, ki ostajajo v zraku dol- go časa, se širijo in zame- gljujejo nebo. Ljudi zdaj po zamreževanju neba peče v grlu in nosu, kašljajo, imajo glavobole …1. oktobra lani sem na nebu preštela istoča- sno več kot 50 takšnih črt. V vse smeri. Razpredenih kot pajkova mreža. Zadnje čase se to dogaja vedno pogoste- je. Čas je za odgovore. Isti zrak dihamo! Vsi. Že- lim, da si nebo še naprej de- limo s pticami. Tudi z jekle- nimi. A ne s smrtonosnimi. Naj se zgodovina ne ponovi! SABINA MAJCEN, Zadobrova Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 1 1, 14. marec 2024 BRALCI POROČEVALCI Tehniški dan o prometni varnosti s sedmošolci OŠ Braslovče Odkrit pogovor o življenju, smrti in žalovanju na Aninem večeru Tretji petkov februarski ve- čer je bil na Prevorju zazna- movan s pomembnim dogod- kom, ki je privabil pozornost številnih posameznikov, želj- nih odprtega dialoga o smrti in žalovanju. Celjski odbor Slovenskega društva Hospic je namreč 25. obletnico de- lovanja obeležil s posebnim dogodkom, namenjenim raz- bijanju tabujev okoli temač- ne teme smrti. 5. Anin večer na Prevorju je bil naslovljen Smrt, učiteljica življenja. Geslo Slovenskega društva Hospic – Dodajati življenje dnevom, ne dnevov življenju – je postalo osrednja nit večera, posvečenega spre- minjanju odnosa do umiranja in žalovanja. Hospic je postal sinonim celostne oskrbe ne- ozdravljivo bolnih v zadnjih mesecih življenja in podpore njihovim svojcem v procesu žalovanja. Na dogodku je bil poseben gost mag. Žiga Čamernik, igralec, pedagog in recen- zent, ki je tudi prostovoljec pri Slovenskem društvu Ho- spic. V pogovoru z Barbaro Gradič Oset je delil svoje iz- kušnje z umirajočim; osvetlil je pomen pogovora o smrti in razmišljal o tem, zakaj se še vedno težko pogovarjamo o tej temi. »Človeški um je naravnan tako, da se na prvo žogo boji vsega, kar je dokončno. Med drugim je najbolj gotov fe- nomen življenja prav smrt, saj lahko zgolj špekuliramo, kaj nam prinaša, če sploh kaj. Pustiti za seboj vse, kar poznamo in česar smo va- jeni, res ni mačji kašelj. Po drugi strani je za marsikoga še hujši udarec, ko odidejo njegovi bližnji, saj potrebuje kar nekaj časa, da se ponov- no najde, če sploh. Za vsem naštetim po navadi stoji tako intimna odločitev, da jo težko delimo s komerkoli, včasih še s seboj ne. Zgolj v sebi mo- ramo najti dovolj prepričljiv razlog, da nadaljujemo svo- jo življenjsko pot. Življenje je namreč – ravno tako kot smrt – največja skrivnost in naj tako tudi ostane.« Kot je še poudaril sogovo- rec, je cilj društva omogočiti človeku dostojno življenje in smrt; izpostavila sta njegovo nenehno prizadevanje, da bi čim več ljudi lahko umiralo tam, kjer želijo. Prizadeva- nja so že prinesla pozitivne spremembe, vendar ostaja še veliko dela, da bi se družba zavedala pomena odprtosti in sprejemanja smrti kot neizo- gibnega dela življenja. Pogovorni večer sem skle- nila z besedami krasne zdrav- nice in svetovalke v duševnih stiskah Rachel Naomi Re- men. »Po vsaki izgubi mora- mo ponovno izbrati življenje. Da bi se zmogli odločiti zanj, moramo žalovati. Bolečina, ki je ne izžalujemo, obstoji med nami in življenjem. Na- men žalovanja ni pozabiti. Žalovanje nam omogoča, da se zacelimo in se namesto z bolečino spominjamo z lju- beznijo.« Večer so s sijajnim glasbe- nim izborom popestrili člani Vokalne skupine Jakobčani. BARBARA GRADIČ OSET Utrinek s tehniškega dne (Foto: Vito Sorčan) Predlogi mladih, ki so imeli glavno besedo na tehniškem dnevu o prome- tni varnosti v Osnovni šoli Braslovče, so doživeli ve- liko odobravanje zbranih – predvsem župana Občine Braslovče Tomaža Žoharja, ki je poudaril, da se bodo v občini zavzeli za čim večjo uresničitev predlogov. Te bodo v Zavodu Vozim, ki je tehniški dan organiziral, z mladimi še bolj konkretizi- rali in jih predali občini. Petek pred zimskimi po- čitnicami so sedmošolci v Osnovni šoli Braslovče izko- ristili za učenje o prometni varnosti. V Zavodu Vozim so zanje organizirali tehniški dan o prometni varnosti, ki jim omogoča globlje razumevanje pomembnosti varne vožnje in spoštovanja prometnih pred- pisov. K sodelovanju so pova- bili gasilce iz lokalnega PGD Braslovče, policiste s PP Žalec ter predstavnici Zdravstvene- ga doma Žalec, dogodka se je udeležila tudi Dragica Sternad Pražnikar iz Sektorja za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu Agencije RS za var- nost prometa. Dejavnosti je popestril kuža Pazi Zavaro- valnice Triglav. Prav mladi, 58 sedmošol- cev iz OŠ Braslovče, so imeli glavno besedo. S pomočjo aplikacije Drajv Zavarovalnice Triglav so analizirali kršitve v svoji občini in pripravili odlič- ne predloge za izboljšanje prometne varnosti med ob- čani. Razmišljali so o tem, kaj lahko sami ali njihovi starši na- redijo za večjo prometno var- nost, a izpostavili predvsem, da so zelo ogroženi kot pešci in kolesarji zaradi prevelikih hitrosti in premikov telefonov na cesti. Občino so opozorili na nekaj ključnih stvari, ki so v njeni domeni. Med drugim so izpostavili parkiranja na pločnikih v mestu, kar otežu- je varnost pešcev, nepregle- dnost cest in križišč, premalo kolesarskih poti ter možnosti povečanja javne razsvetljave. Kot zelo nevarno so izposta- vili tudi križišče na državni regionalni cesti proti Zgornji Savinjski dolini, kjer bi žele- li imeti semafor ali krožišče, da bi varneje prečkali cesto. Župan Tomaž Žohar, ki je že uvodoma poudaril, da je var- nost na vseh področjih ključna vrednota Občine Braslovče, je podal mnenje o odličnosti pre- danih predlogov ter predstavil kar nekaj infrastrukturnih pro- jektov, ki se bodo v prihodnje odvijali v občini. Zaželel si je konkretnejše predloge glede najbolj problematičnih točk v občini, ki jih bodo v Zavodu Vozim z mladimi tudi pripra- vili in jih predali občini. Predstavitvi predlogov je sledil ambasador Janez Hu- dej, ki je mladim predstavil svojo izkušnjo s prometom, ki ga je prikovala na invalidski voziček. Sledil mu je nagovor Jakoba Udriha s Policijske postaje Žalec, ki je predstavil uvid policista na pomen upo- števanja cestnoprometnih predpisov. Nato so se mladi v skupinah udeležili izkustve- nega dela tehniškega dne. »Prav izkustveni del današnje- ga dne vam bo predstavil vpo- gled v kršitve in kako lahko v prometu ravnate odgovorno, na to pa opozorite tudi svoje starše,« so uvodoma izpo- stavili predstavniki Zavoda Vozim. V izkustvenem delu je bilo sedmih postajah, in sicer: simulator e-skiroja, na- letne tehtnice in odzivni čas, igra distrakcija, prva pomoč ZD Žalec, predstavitev dela PP Žalec ter PGD Braslovče, risali so tudi risbe na temo prometne varnosti. Slednje so v zadnjem delu s policisti razdelili avtomobilom, ki vo- zijo mimo šole. Tehniški dan je predstavljal ključen korak k izboljšanju varnosti v prometu, saj so mladi prevzeli dejavno vlogo pri izpostavljanju pomembnih problemov, kot sta prekomer- na hitrost in uporaba telefonov med vožnjo. S svojimi predlogi bodo prispevali k bolj varnim cestam in odgovornejšemu ravnanju v prometu. Ob tem so bili otroci polni vneme in navdušenja, saj so spoznali, da imajo moč, da spreminjajo okolico. Skozi celoten dogo- dek so izražali radovednost in željo po izboljšavah, kar kaže na njihovo zavedanje in odgo- vornost do lastne varnosti ter varnosti vseh udeležencev v prometu. Pomembno je sode- lovanje med mladimi, občino ter različnimi organizacijami, saj le tako lahko uresničimo njihove predloge in zagotovi- mo varnejšo prometno priho- dnost. ALJA FORŠTNER Na dogodku je bil poseben gost mag. Žiga Čamernik, igralec, pedagog in recenzent, ki je tudi prostovoljec pri Slovenskem društvu Hospic. V pogovoru z Barbaro Gradič Oset je delil svoje izkušnje z umirajočim. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 1 1, 14. marec 2024 AKTUALNA PONUDBA pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Hiperbarični kisikov tretma, znan tudi kot terapija v hiperbarični komori, je postal priljubljena metoda pri lajšanju različnih zdravstvenih stanj. Ta inovativna terapev- tska praksa temelji na izpostavljenosti bolnika povišanemu atmosferskemu tlaku v nadzorovanem okolju. Hiperbarični tretma poteka v posebni komori, v kateri je atmosferski tlak nad standardnim atmosferskim tlakom na morski gladini. Med terapijo bolnik vdihava čisti kisik, ki je pod povečanim pritiskom. Ta kombinacija povišanega atmosferskega tlaka in visoke koncentracije kisika v telesu spodbuja različne  ziološke procese, ki pozitivno vplivajo na različna zdravstvena stanja. Zdravljenje ran in poškodb: Povečan dostop do kisika omogoča pospešeno tvorbo novih celic in tkiv, kar lahko izboljša okrevanje po operacijah, zmanjša otekline ter pospeši celjenje ran in poškodb. Zdravljenje možganskih poškodb: Tretma se prav tako uporablja pri zdravljenju mo- žganskih poškodb, kot so pretresi možganov ali poškodbe zaradi pomanjkanja kisika. Povečana dostopnost kisika pomaga zmanjšati vnetja v možganih, spodbuja obnovo nevronov ter izboljšuje kognitivne funkcije. Bolezni dihal: Bolniki s kroničnimi obolenji dihal, kronično obstruktivno pljučno bole- znijo (KOPB) in  brozo pljuč doživijo olajšanje simptomov s pomočjo hiperbarične terapije. Povišan atmosferski tlak in večji vnos kisika lahko izboljšata dihalno funkcijo ter zmanjšata vnetje v pljučih. Okužbe in imunski sistem: Povečana koncentracija kisika spodbuja delovanje belih krvnih celic, ki igrajo ključno vlogo pri obrambi pred mikrobi in okužbami ter dvigujejo odpornost imunskega sistema. Kozmetični nameni: Izpostavljanje kisiku pod atmosferskim tlakom spodbudi proizvo- dnjo lastnega kolagena v telesu, katerega posledica je bolj prekrvavljena, čista in napeta koža. Hiperbarični kisikov tretma je tudi eden redkih tretmajev, ki telo pomadijo od znotraj z dolgotrajnimi učinki. HIPERBARIČNI KISIKOV TRETMA Odkrivanje globin zdravljenja pod pritiskom Kisikov tretma predstavlja napredno in vsestransko metodo zdravljenja, ki pozitivno vpliva na številna zdravstvena stanja. Kljub temu je pomembno, da se posamezniki pred začetkom tretmaja posvetujejo s strokovnjaki in z izvajalci ter se prepričajo, ali je hiperbarična terapija primerna za njihove speci čne potrebe. S stalnim razvojem te tehnologije ima hiperbarični tretma ključno vlogo pri inovativnem pristopu v kozmetične in zdravstvene namene. Hiperbarični tretma je odgovor na zahteve sodobnega življenja, ki zahteva od nas vsakodnevno popolnost. Tretma v hiperbarični komori OXY HIP nam po- maga k optimalnemu zdravju, pomlajevanju in povečanju življenjske energije. Pridružite se potovanju do boljšega zdravja – doživite čarobnost hiperbarične terapije skozi celo leto in jih obiščite med 7. in 18. uro od ponedeljka do petka v Celeiaparku Celje v pritličju. Postavite zdravje na prvo mesto in se dogovorite za prost termin. Tel. št. 031 407 059. Pišite jim lahko na info@oxyhip.si. Zagotavljajo vam, da boste od njih odšli zadovoljni in polni energije. www.oxyhip.si www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1 1, 14. marec 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Radovan Zogović se je rodil v Mašnici, na severovzhodu Črne gore, 19. avgusta 1907. Pred drugo svetovno vojno je živel v Skopju, Zagrebu in Beogradu, delal kot literarni kritik in srednješolski učitelj in se pridružil Komunistični partiji Jugoslavije. Njegovo prvo pesniško knjigo, Glineni golubovi, je jugoslovanski kraljevski režim prepovedal. Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (7) Prosvetno društvo Cvetke Jerin Kompole je po 2. svetovni vojni nadaljevalo predvojno društveno tradicijo prirejanja kulturnih dogodkov v kraju, predvsem gledaliških, pevskih in folklornih prireditev. Folklorna skupina je delovala pod vodstvom Milene Krevh, kulturne prireditve pa je vodila Štefka Plank. Društveni mešani pevski zbor je imel svoj prvi nastop ob dnevu žena leta 1956. Fotografi ja je last Anice Lubej, rojene Plank Besedilo prispeval: Matej Ocvirk Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Vsakdanje življenje v Štorah in okolici nekoč Vabimo vas na zbiranje starih fotografi j in spominov V četrtek, 28. marca 2024, od 13. do 18. ure v sejni sobi pri knjižnici (Občina Štore, Udarniška ulica 3, Mercator Lipa Štore). Izbrani del gradiva bo objavljen v pričujoči rubriki in na razstavi, ki bo na Lipi na ogled ob letošnjem prazniku Občine Štore. Informacije na telefonski številki 03 426 17 36, 03 426 17 24. Organizator: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje v sodelovanju z Občino Štore Radovan Zogović Dopisnica Radovana Zogovića Karlu Destovniku Leta 1941 se je pridružil partizanom, po drugi sve- tovni vojni pa je bil ena naj- pomembnejših osebnosti v jugoslovanski vladi kot vod- ja propagande Komunistične partije Jugoslavije in avtor več programskih in polemič- nih člankov ter kritik. Leta 1948 je bil izgnan iz zveze Člani prve folklorne skupine v Kompolah nad Štorami, 1954 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” komunistov in je bil v hišnem priporu v zvezi s Titovo-Stali- novo razcepitvijo. Obtožen je bil stalinističnega in črnogor- skega nacionalizma. Njegova poezija je bila sprva zelo družbeno anga- žirana, kritična in polemič- na do družbene realnosti, v poznejših pesmih pa prevla- dujejo pokrajinski in domo- vinski motivi. Njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike, sam pa je prevajal dela ruskih, bolgarskih, turških in makedonskih avtorjev, med njimi Vladimirja Majako- vskega, Anno Akhmatovo in Nazima Hikmeta. Radovan Zogović je eden vidnejših prevajalcev Majakovskega. Umrl je 5. januarja 1986 v Beogradu. Leta 1940 se je Radovan Zogović, urednik revije Umetnost in kritika, zdravil v sanatoriju za tuberkulozo v Topolšici. Prav zato je Kajuh začel zahajati v Topolšico. Zogović je Kajuha pobliže seznanil s pesmimi Majako- vskega, mu posodil njegova izbrana dela in mu prebiral svoje prevode pesmi ruskega revolucionarja, nekatere je ob teh srečanjih sproti prevajal iz originala. Tako je vzbudil v Kajuhu globlje zanimanje za Majakovskega, za ruski jezik in literaturo. V Kaju- hovi zapuščini naletimo na prvi ohranjeni prevod pesmi Radovana Zogovića Golobje. Kajuhov poskus prevoda, ki je verjetno nastal v času zbližanja z Radovanom Zo- govićem, je na listu, iztrga- nem iz zvezka. Prevod ni dokončan, razkriva pa nam prizadevanja, da se čimbolj približa originalu. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 1 1, 14. marec 2024 AKTUALNA PONUDBA pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domaco ribogojnico! ˇ Hiperbarični kisikov tretma, znan tudi kot terapija v hiperbarični komori, je postal priljubljena metoda pri lajšanju različnih zdravstvenih stanj. Ta inovativna terapev- tska praksa temelji na izpostavljenosti bolnika povišanemu atmosferskemu tlaku v nadzorovanem okolju. Hiperbarični tretma poteka v posebni komori, v kateri je atmosferski tlak nad standardnim atmosferskim tlakom na morski gladini. Med terapijo bolnik vdihava čisti kisik, ki je pod povečanim pritiskom. Ta kombinacija povišanega atmosferskega tlaka in visoke koncentracije kisika v telesu spodbuja različne  ziološke procese, ki pozitivno vplivajo na različna zdravstvena stanja. Zdravljenje ran in poškodb: Povečan dostop do kisika omogoča pospešeno tvorbo novih celic in tkiv, kar lahko izboljša okrevanje po operacijah, zmanjša otekline ter pospeši celjenje ran in poškodb. Zdravljenje možganskih poškodb: Tretma se prav tako uporablja pri zdravljenju mo- žganskih poškodb, kot so pretresi možganov ali poškodbe zaradi pomanjkanja kisika. Povečana dostopnost kisika pomaga zmanjšati vnetja v možganih, spodbuja obnovo nevronov ter izboljšuje kognitivne funkcije. Bolezni dihal: Bolniki s kroničnimi obolenji dihal, kronično obstruktivno pljučno bole- znijo (KOPB) in  brozo pljuč doživijo olajšanje simptomov s pomočjo hiperbarične terapije. Povišan atmosferski tlak in večji vnos kisika lahko izboljšata dihalno funkcijo ter zmanjšata vnetje v pljučih. Okužbe in imunski sistem: Povečana koncentracija kisika spodbuja delovanje belih krvnih celic, ki igrajo ključno vlogo pri obrambi pred mikrobi in okužbami ter dvigujejo odpornost imunskega sistema. Kozmetični nameni: Izpostavljanje kisiku pod atmosferskim tlakom spodbudi proizvo- dnjo lastnega kolagena v telesu, katerega posledica je bolj prekrvavljena, čista in napeta koža. Hiperbarični kisikov tretma je tudi eden redkih tretmajev, ki telo pomadijo od znotraj z dolgotrajnimi učinki. HIPERBARIČNI KISIKOV TRETMA Odkrivanje globin zdravljenja pod pritiskom Kisikov tretma predstavlja napredno in vsestransko metodo zdravljenja, ki pozitivno vpliva na številna zdravstvena stanja. Kljub temu je pomembno, da se posamezniki pred začetkom tretmaja posvetujejo s strokovnjaki in z izvajalci ter se prepričajo, ali je hiperbarična terapija primerna za njihove speci čne potrebe. S stalnim razvojem te tehnologije ima hiperbarični tretma ključno vlogo pri inovativnem pristopu v kozmetične in zdravstvene namene. Hiperbarični tretma je odgovor na zahteve sodobnega življenja, ki zahteva od nas vsakodnevno popolnost. Tretma v hiperbarični komori OXY HIP nam po- maga k optimalnemu zdravju, pomlajevanju in povečanju življenjske energije. Pridružite se potovanju do boljšega zdravja – doživite čarobnost hiperbarične terapije skozi celo leto in jih obiščite med 7. in 18. uro od ponedeljka do petka v Celeiaparku Celje v pritličju. Postavite zdravje na prvo mesto in se dogovorite za prost termin. Tel. št. 031 407 059. Pišite jim lahko na info@oxyhip.si. Zagotavljajo vam, da boste od njih odšli zadovoljni in polni energije. www.oxyhip.si www.zniders.com Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2024! 03 490 03 36 Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1 1, 14. marec 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Radovan Zogović se je rodil v Mašnici, na severovzhodu Črne gore, 19. avgusta 1907. Pred drugo svetovno vojno je živel v Skopju, Zagrebu in Beogradu, delal kot literarni kritik in srednješolski učitelj in se pridružil Komunistični partiji Jugoslavije. Njegovo prvo pesniško knjigo, Glineni golubovi, je jugoslovanski kraljevski režim prepovedal. Kajuhovo dopisovanje z drugimi literati (7) Prosvetno društvo Cvetke Jerin Kompole je po 2. svetovni vojni nadaljevalo predvojno društveno tradicijo prirejanja kulturnih dogodkov v kraju, predvsem gledaliških, pevskih in folklornih prireditev. Folklorna skupina je delovala pod vodstvom Milene Krevh, kulturne prireditve pa je vodila Štefka Plank. Društveni mešani pevski zbor je imel svoj prvi nastop ob dnevu žena leta 1956. Fotografi ja je last Anice Lubej, rojene Plank Besedilo prispeval: Matej Ocvirk Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Vsakdanje življenje v Štorah in okolici nekoč Vabimo vas na zbiranje starih fotografi j in spominov V četrtek, 28. marca 2024, od 13. do 18. ure v sejni sobi pri knjižnici (Občina Štore, Udarniška ulica 3, Mercator Lipa Štore). Izbrani del gradiva bo objavljen v pričujoči rubriki in na razstavi, ki bo na Lipi na ogled ob letošnjem prazniku Občine Štore. Informacije na telefonski številki 03 426 17 36, 03 426 17 24. Organizator: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje v sodelovanju z Občino Štore Radovan Zogović Dopisnica Radovana Zogovića Karlu Destovniku Leta 1941 se je pridružil partizanom, po drugi sve- tovni vojni pa je bil ena naj- pomembnejših osebnosti v jugoslovanski vladi kot vod- ja propagande Komunistične partije Jugoslavije in avtor več programskih in polemič- nih člankov ter kritik. Leta 1948 je bil izgnan iz zveze Člani prve folklorne skupine v Kompolah nad Štorami, 1954 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” komunistov in je bil v hišnem priporu v zvezi s Titovo-Stali- novo razcepitvijo. Obtožen je bil stalinističnega in črnogor- skega nacionalizma. Njegova poezija je bila sprva zelo družbeno anga- žirana, kritična in polemič- na do družbene realnosti, v poznejših pesmih pa prevla- dujejo pokrajinski in domo- vinski motivi. Njegove pesmi so bile prevedene v številne jezike, sam pa je prevajal dela ruskih, bolgarskih, turških in makedonskih avtorjev, med njimi Vladimirja Majako- vskega, Anno Akhmatovo in Nazima Hikmeta. Radovan Zogović je eden vidnejših prevajalcev Majakovskega. Umrl je 5. januarja 1986 v Beogradu. Leta 1940 se je Radovan Zogović, urednik revije Umetnost in kritika, zdravil v sanatoriju za tuberkulozo v Topolšici. Prav zato je Kajuh začel zahajati v Topolšico. Zogović je Kajuha pobliže seznanil s pesmimi Majako- vskega, mu posodil njegova izbrana dela in mu prebiral svoje prevode pesmi ruskega revolucionarja, nekatere je ob teh srečanjih sproti prevajal iz originala. Tako je vzbudil v Kajuhu globlje zanimanje za Majakovskega, za ruski jezik in literaturo. V Kaju- hovi zapuščini naletimo na prvi ohranjeni prevod pesmi Radovana Zogovića Golobje. Kajuhov poskus prevoda, ki je verjetno nastal v času zbližanja z Radovanom Zo- govićem, je na listu, iztrga- nem iz zvezka. Prevod ni dokončan, razkriva pa nam prizadevanja, da se čimbolj približa originalu. Se nadaljuje. Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 1 1, 14. marec 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Slepič Moška na avtobusni postaji nagovarjata lepo žensko: »Če nama pokažeš popek, ti dava 50 evrov.« Ženska odvrne: »Dajta mi 100 evrov, pa vama pokažem, kje so mi operirali slepič.« »Izvoli denar. No, zdaj pa nama pokaži,« rečeta moška. »Ali vidita tisto stavbo na levi?« vpraša ženska. »Seveda jo vidiva,« odvrneta moška. »No, tam so mi operirali slepič.« Študentarija Profesor: »Midva se pa že poznava, kajne?« Študent: »Ja, lani sem bil na izpitu. Takrat mi je spodletelo.« Profesor: »No, ja, bo šlo pa danes bolj gladko. Se spomnite, kakšno je bilo lani moje prvo vprašanje?« Študent: »Midva se pa že poznava, kajne?« Šotor Janez in Irena taborita in spita v šotoru. Sredi noči ona zbudi Janeza in reče: »Ljubi, poglej, luna in zvezde. Misliš, da po tako lepem večeru, kot sva ga doživela nocoj, to kaj pomeni? » »Ja. Nekdo nama je ukradel šotor.« V olitve Član parlamenta hodi po cesti, zadene ga tovornjak in povozi do smrti. Njegova duša gre v nebesa, kjer se pred vhodom sreča s svetim Petrom. »Dobrodošel v nebesa,« reče sveti Peter. »Preden te na- stanim, hm, je videti, da imamo problem. Zelo redko se tukaj znajdejo visoki funkcionarji, tako da ne vemo, kaj bi s tabo.« »Ti me samo spusti noter. Ne bo težav,« reče možakar. »Če bi smel, bi te spustil, a se moram držati navodil od zgoraj. Predpis je tak, da moraš preživeti en dan v peklu, en dan v nebesih. Nato se boš odločil, kje boš preživel večnost«. »Že, že. Ampak jaz sem se odločil, da bi šel v nebesa,« reče poslanec. »Žal, predpisi so predpisi.« Takoj nato ga sveti Peter pospremi do dvigala, ki se spusti dol, dol in dol do pekla. Vrata se odprejo in poslanec se znajde sredi lepo ne- govanega golfskega igrišča. Nedaleč stran so klubski pro- stori, pred njimi pa veliko njegovih prijateljev in drugih politikov, s katerimi so včasih skupaj delali. Vsi so bili razposajeni in veseli, lepo oblečeni v večernih oblekah. Pritekli so mu nasproti, da so ga pozdravili, obujali so spomine na lepe čase, ki so jih skupaj doživljali in boga- teli na račun davkoplačevalcev. Odigrali so prijateljsko tekmo golfa, nato se gostili z jastogom in kaviarjem ter pili šampanjec. Zraven je bil tudi gospodar hudič, ki je bil zelo prijeten in prijazen fant. Z njimi se je zabaval, plesal in pripovedoval šale. Vsi so se tako zabavali, da so ure hitro minevale in napočil je čas za odhod. Vsi so voščili poslancu na svidenje in mu mahali, ko se je dvigalo vzpenjalo. Ustavil se je pred nebeškimi vrati, kjer ga je že čakal sveti Peter. »Zdaj pa je čas, da obiščeš nebesa.« Poslanec je prebil 24 ur v skupini veselih duš, premikali se z oblaka na oblak, igrali harfo in prepevali. Imeli so se odlično, tako da je tudi tistih 24 ur minilo prehitro. Tako je poslanec ponovno stal pred svetim Petrom. »Prebil si en dan v peklu in en dan v nebesih. Zdaj pa izberi svojo večnost.« Poslanec malo pomisli, nato odgovori: »Nebesa so res čudovita, toda mislim, da mi bo bolje v peklu.« Sveti Peter ga zatem brez besed pospremi do dvigala, ki ga pošlje dol, dol, dol in dol, do pekla. Vrata dvigala se odprejo in poslanec se znajde sredi zapuščene pokrajine, polne raznih odpadkov in smeti. Med to umazanijo vidi vse svoje prijatelje, kako v črne vreče nabirajo odpadke in čakajo, da pride še kaj od zgoraj dol. Vrag se mu pridruži in ga objame čez ramena. »Ne razumem,« zajeclja poslanec. »Včeraj sem bil tu, tukaj je bilo golfsko igrišče in klubska hiša, gostili smo se z jastogom in kaviarjem, pili šampanjec ter plesali in se vsestransko zabavali. Zdaj pa je tu puščava, polna od- padkov in umazanije in moji prijatelji so videti mizerno. Kaj se je zgodilo?« Vrag ga smehljaje pogleda izpod čela: »Včeraj smo imeli predvolilno zborovanje, danes si nas pa volil.« Pomembna je uravnotežena prehrana! Kar počasi! Kako je bil prvi polet, sine? Super! Vsi so mi ploskali! Sem vedel, da je lagal o svoji starosti! Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Veliko dela boste imeli sami s seboj, ogromno boste razmi- šljali in skakali v mislih z ene teme na drugo. Če menite, da ste prišli do bistva, se moti- te, saj se vam bodo pojavljale vedno nove dileme. Ker boste občutili večji notranji nemir, si boste zastavljali vprašanji, kaj sploh želite in kaj vas moti. Ne iščite odgovorov v zunanjih okoliščinah, poiščite jih v svoji notranjosti. Precej čustveno se boste od- zvali na neko situacijo, ki je sploh niste pričakovali. Ose- ba, ki vas bo zapletla vanjo, ne bo kriva, saj bo šlo zgolj za splet okoliščin. Neka misel vam ne bo dala miru in težje boste vzpostavili notranje ravnoves- je. Lahko se vam odprejo stare rane in prebudijo sumničenja. Ne bodite prestrogi, ne sodite po svojem trenutnem razpolo- ženju. Izredno dejavni boste in lah- ko, da boste uzrli neko odlično priložnost. Tudi tokrat boste dali poslovnemu življenju pred- nost pred zasebnim. Če imate razumevajočega partnerja ali ste samski, je vse lepo in prav. V nasprotnem primeru razmislite, koliko časa vas bo še čakal. Ne boste se ustavljali ali obotavlja- li, saj boste točno vedeli, kaj je vaš cilj. Pregled neke situacije vam bo dal veliko misliti in lah- ko, da boste delno spremenili svoj načrt. Z dobro organizacijo si lahko marsikaj olajšate. Znali boste zmanjšati delovni tempo in se posvetiti tudi bolj prijetnim platem življenja. Neko družbo boste očarali in hotela vas bo videti ponovno. Odlično boste krmarili med različnimi de- javnostmi in znali ujeti pravi ritem. Tisto, kar se je mogoče zdelo še pred kratkim nedo- segljivo, vam bo v prihodnjih dneh vedno bolj dostopno. Na koncu se boste vprašali, ali si to sploh še želite. Pomembni dnevi so pred vami, saj boste imeli malo več časa za temeljit premislek o svo- jem stanju. Tisto, kar je nedore- čeno v vašem družinskem kro- gu, vas bo morilo. Zakaj ne bi prav v teh dneh naredili prvega koraka in se zadeve lotili pre- mišljeno? Upoštevajte mnenje in želje vseh. Na trenutke si boste želeli družbo, na trenutke vam bosta prijala samota in odmik od vseh. Venera, kraljica ljubezni, vas bo v teh dneh zelo razvajala in vas bo tudi vidno polepšala. Čustva bodo prebujena, znali jih boste tudi pokazati in jih iz- raziti. Po drugi strani boste ne- verjetno racionalni, kar vam ni prav nič podobno. Sicer si lahko premislite v zadnjem trenutku, vendar bi si s tem naredili ško- do. Svetujemo vam, da si ne premislite, ostanite pri prvotni zamisli. V sredo, 20. marca, bo Sonce vstopilo v vaše znamenje in za- čela se bo pomlad ter s tem novo astrološko leto. Več planetov v ognjenih znakih je več kot odlič- na podlaga za uspešno delova- nje v prihodnjih dneh. Zaupaj- te v svoje sposobnosti in bodite ponosni nase. Veliko stvari vam je v življenju že uspelo, zato ni strahu, da ne bo tako tudi v pri- hodnje. O svojih čustvih tokrat ne boste veliko govorili. V četrtek boste gostili Luno, zato bo ta dan izstopal in bo še posebej zanimiv. Bodite previdnejši. Položaj Marsa vas opozarja na povečano možnost manjših nezgod, kar upoštevaj- te. Nikomur ne boste dovolje- vali, da bi se poigraval z vami. Tokrat boste gospodar situacije, saj jo boste odlično obvladovali. Na odnose, ki vam ne ustreza- jo, ne boste pristajali v nobenem primeru, saj to sploh ni potreb- no. Od petka do nedelje dopoldne boste gostili Luno, zato bodo ti dnevi še posebej živahni in de- javni. Merkur, vaš glavni pla- net, je dobro položen v ognje- nem znaku. To je porok, da bo življenje dobilo pospešen ritem in da boste na splošno uspešni. Pobude se vam bodo zelo lepo obrestovale. V nedeljo bodite previdnejši, predvsem bolj prila- godljivi ljudem in okoliščinam. Prvi lunin krajec bo namreč v vašem znamenju. Zanimiv teden je pred vami, ki se ga lahko veselite. T udi vi se boste veselili začetka pomladi, toplejših dni in pestrejšega dru- žabnega življenja. Tokrat ne bo- ste ostajali v ozadju, nasprotno, večkrat boste prevzeli pobudo. Venera vas bo naredila privlač- ne, zanimive in skrivnostne. Na občudujoče poglede neznancev se boste odzvali na videz neza- interesirano, v resnici pa vam bo pozornost močno godila. Zadnji čas je, da začnete mi- sliti tudi nase in na lastne po- trebe. Ne ukvarjajte se z mislijo na službo, obveznosti in na vse tisto, kar vas čaka v prihodnjem tednu. Dnevi, ki so za vami, so bili naporni, zato poskrbite za sprostitev. Tako boste lažje kos vsemu, kar prihaja. Merkur v sorodnem znamenju vam bo omogočal uspešno in živahno komunikacijo. Od 20. marca bo vaša vitalna energija začela na- raščati, iz dneva v dan se boste počutili bolje. Vaše misli bodo izredno živah- ne, radovedni in željni boste no- vih spoznanj. Budno boste spre- mljali vse, kar se dogaja v vaši okolici, in nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Oboroženi z vsemi mogočimi informacijami se bo- ste lahko odlično odločali. Nekdo čaka na vaš odgovor. Ne boste se kar tako izmuznili, kot ste menili. Sicer res ne gre za tako zelo pomembno zadevo, vendar je vseeno ne morete zaobiti. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 1 1, 14. marec 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Slepič Moška na avtobusni postaji nagovarjata lepo žensko: »Če nama pokažeš popek, ti dava 50 evrov.« Ženska odvrne: »Dajta mi 100 evrov, pa vama pokažem, kje so mi operirali slepič.« »Izvoli denar. No, zdaj pa nama pokaži,« rečeta moška. »Ali vidita tisto stavbo na levi?« vpraša ženska. »Seveda jo vidiva,« odvrneta moška. »No, tam so mi operirali slepič.« Študentarija Profesor: »Midva se pa že poznava, kajne?« Študent: »Ja, lani sem bil na izpitu. Takrat mi je spodletelo.« Profesor: »No, ja, bo šlo pa danes bolj gladko. Se spomnite, kakšno je bilo lani moje prvo vprašanje?« Študent: »Midva se pa že poznava, kajne?« Šotor Janez in Irena taborita in spita v šotoru. Sredi noči ona zbudi Janeza in reče: »Ljubi, poglej, luna in zvezde. Misliš, da po tako lepem večeru, kot sva ga doživela nocoj, to kaj pomeni? » »Ja. Nekdo nama je ukradel šotor.« V olitve Član parlamenta hodi po cesti, zadene ga tovornjak in povozi do smrti. Njegova duša gre v nebesa, kjer se pred vhodom sreča s svetim Petrom. »Dobrodošel v nebesa,« reče sveti Peter. »Preden te na- stanim, hm, je videti, da imamo problem. Zelo redko se tukaj znajdejo visoki funkcionarji, tako da ne vemo, kaj bi s tabo.« »Ti me samo spusti noter. Ne bo težav,« reče možakar. »Če bi smel, bi te spustil, a se moram držati navodil od zgoraj. Predpis je tak, da moraš preživeti en dan v peklu, en dan v nebesih. Nato se boš odločil, kje boš preživel večnost«. »Že, že. Ampak jaz sem se odločil, da bi šel v nebesa,« reče poslanec. »Žal, predpisi so predpisi.« Takoj nato ga sveti Peter pospremi do dvigala, ki se spusti dol, dol in dol do pekla. Vrata se odprejo in poslanec se znajde sredi lepo ne- govanega golfskega igrišča. Nedaleč stran so klubski pro- stori, pred njimi pa veliko njegovih prijateljev in drugih politikov, s katerimi so včasih skupaj delali. Vsi so bili razposajeni in veseli, lepo oblečeni v večernih oblekah. Pritekli so mu nasproti, da so ga pozdravili, obujali so spomine na lepe čase, ki so jih skupaj doživljali in boga- teli na račun davkoplačevalcev. Odigrali so prijateljsko tekmo golfa, nato se gostili z jastogom in kaviarjem ter pili šampanjec. Zraven je bil tudi gospodar hudič, ki je bil zelo prijeten in prijazen fant. Z njimi se je zabaval, plesal in pripovedoval šale. Vsi so se tako zabavali, da so ure hitro minevale in napočil je čas za odhod. Vsi so voščili poslancu na svidenje in mu mahali, ko se je dvigalo vzpenjalo. Ustavil se je pred nebeškimi vrati, kjer ga je že čakal sveti Peter. »Zdaj pa je čas, da obiščeš nebesa.« Poslanec je prebil 24 ur v skupini veselih duš, premikali se z oblaka na oblak, igrali harfo in prepevali. Imeli so se odlično, tako da je tudi tistih 24 ur minilo prehitro. Tako je poslanec ponovno stal pred svetim Petrom. »Prebil si en dan v peklu in en dan v nebesih. Zdaj pa izberi svojo večnost.« Poslanec malo pomisli, nato odgovori: »Nebesa so res čudovita, toda mislim, da mi bo bolje v peklu.« Sveti Peter ga zatem brez besed pospremi do dvigala, ki ga pošlje dol, dol, dol in dol, do pekla. Vrata dvigala se odprejo in poslanec se znajde sredi zapuščene pokrajine, polne raznih odpadkov in smeti. Med to umazanijo vidi vse svoje prijatelje, kako v črne vreče nabirajo odpadke in čakajo, da pride še kaj od zgoraj dol. Vrag se mu pridruži in ga objame čez ramena. »Ne razumem,« zajeclja poslanec. »Včeraj sem bil tu, tukaj je bilo golfsko igrišče in klubska hiša, gostili smo se z jastogom in kaviarjem, pili šampanjec ter plesali in se vsestransko zabavali. Zdaj pa je tu puščava, polna od- padkov in umazanije in moji prijatelji so videti mizerno. Kaj se je zgodilo?« Vrag ga smehljaje pogleda izpod čela: »Včeraj smo imeli predvolilno zborovanje, danes si nas pa volil.« Pomembna je uravnotežena prehrana! Kar počasi! Kako je bil prvi polet, sine? Super! Vsi so mi ploskali! Sem vedel, da je lagal o svoji starosti! Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Veliko dela boste imeli sami s seboj, ogromno boste razmi- šljali in skakali v mislih z ene teme na drugo. Če menite, da ste prišli do bistva, se moti- te, saj se vam bodo pojavljale vedno nove dileme. Ker boste občutili večji notranji nemir, si boste zastavljali vprašanji, kaj sploh želite in kaj vas moti. Ne iščite odgovorov v zunanjih okoliščinah, poiščite jih v svoji notranjosti. Precej čustveno se boste od- zvali na neko situacijo, ki je sploh niste pričakovali. Ose- ba, ki vas bo zapletla vanjo, ne bo kriva, saj bo šlo zgolj za splet okoliščin. Neka misel vam ne bo dala miru in težje boste vzpostavili notranje ravnoves- je. Lahko se vam odprejo stare rane in prebudijo sumničenja. Ne bodite prestrogi, ne sodite po svojem trenutnem razpolo- ženju. Izredno dejavni boste in lah- ko, da boste uzrli neko odlično priložnost. Tudi tokrat boste dali poslovnemu življenju pred- nost pred zasebnim. Če imate razumevajočega partnerja ali ste samski, je vse lepo in prav. V nasprotnem primeru razmislite, koliko časa vas bo še čakal. Ne boste se ustavljali ali obotavlja- li, saj boste točno vedeli, kaj je vaš cilj. Pregled neke situacije vam bo dal veliko misliti in lah- ko, da boste delno spremenili svoj načrt. Z dobro organizacijo si lahko marsikaj olajšate. Znali boste zmanjšati delovni tempo in se posvetiti tudi bolj prijetnim platem življenja. Neko družbo boste očarali in hotela vas bo videti ponovno. Odlično boste krmarili med različnimi de- javnostmi in znali ujeti pravi ritem. Tisto, kar se je mogoče zdelo še pred kratkim nedo- segljivo, vam bo v prihodnjih dneh vedno bolj dostopno. Na koncu se boste vprašali, ali si to sploh še želite. Pomembni dnevi so pred vami, saj boste imeli malo več časa za temeljit premislek o svo- jem stanju. Tisto, kar je nedore- čeno v vašem družinskem kro- gu, vas bo morilo. Zakaj ne bi prav v teh dneh naredili prvega koraka in se zadeve lotili pre- mišljeno? Upoštevajte mnenje in želje vseh. Na trenutke si boste želeli družbo, na trenutke vam bosta prijala samota in odmik od vseh. Venera, kraljica ljubezni, vas bo v teh dneh zelo razvajala in vas bo tudi vidno polepšala. Čustva bodo prebujena, znali jih boste tudi pokazati in jih iz- raziti. Po drugi strani boste ne- verjetno racionalni, kar vam ni prav nič podobno. Sicer si lahko premislite v zadnjem trenutku, vendar bi si s tem naredili ško- do. Svetujemo vam, da si ne premislite, ostanite pri prvotni zamisli. V sredo, 20. marca, bo Sonce vstopilo v vaše znamenje in za- čela se bo pomlad ter s tem novo astrološko leto. Več planetov v ognjenih znakih je več kot odlič- na podlaga za uspešno delova- nje v prihodnjih dneh. Zaupaj- te v svoje sposobnosti in bodite ponosni nase. Veliko stvari vam je v življenju že uspelo, zato ni strahu, da ne bo tako tudi v pri- hodnje. O svojih čustvih tokrat ne boste veliko govorili. V četrtek boste gostili Luno, zato bo ta dan izstopal in bo še posebej zanimiv. Bodite previdnejši. Položaj Marsa vas opozarja na povečano možnost manjših nezgod, kar upoštevaj- te. Nikomur ne boste dovolje- vali, da bi se poigraval z vami. Tokrat boste gospodar situacije, saj jo boste odlično obvladovali. Na odnose, ki vam ne ustreza- jo, ne boste pristajali v nobenem primeru, saj to sploh ni potreb- no. Od petka do nedelje dopoldne boste gostili Luno, zato bodo ti dnevi še posebej živahni in de- javni. Merkur, vaš glavni pla- net, je dobro položen v ognje- nem znaku. To je porok, da bo življenje dobilo pospešen ritem in da boste na splošno uspešni. Pobude se vam bodo zelo lepo obrestovale. V nedeljo bodite previdnejši, predvsem bolj prila- godljivi ljudem in okoliščinam. Prvi lunin krajec bo namreč v vašem znamenju. Zanimiv teden je pred vami, ki se ga lahko veselite. T udi vi se boste veselili začetka pomladi, toplejših dni in pestrejšega dru- žabnega življenja. Tokrat ne bo- ste ostajali v ozadju, nasprotno, večkrat boste prevzeli pobudo. Venera vas bo naredila privlač- ne, zanimive in skrivnostne. Na občudujoče poglede neznancev se boste odzvali na videz neza- interesirano, v resnici pa vam bo pozornost močno godila. Zadnji čas je, da začnete mi- sliti tudi nase in na lastne po- trebe. Ne ukvarjajte se z mislijo na službo, obveznosti in na vse tisto, kar vas čaka v prihodnjem tednu. Dnevi, ki so za vami, so bili naporni, zato poskrbite za sprostitev. Tako boste lažje kos vsemu, kar prihaja. Merkur v sorodnem znamenju vam bo omogočal uspešno in živahno komunikacijo. Od 20. marca bo vaša vitalna energija začela na- raščati, iz dneva v dan se boste počutili bolje. Vaše misli bodo izredno živah- ne, radovedni in željni boste no- vih spoznanj. Budno boste spre- mljali vse, kar se dogaja v vaši okolici, in nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Oboroženi z vsemi mogočimi informacijami se bo- ste lahko odlično odločali. Nekdo čaka na vaš odgovor. Ne boste se kar tako izmuznili, kot ste menili. Sicer res ne gre za tako zelo pomembno zadevo, vendar je vseeno ne morete zaobiti. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 1 1, 14. marec 2024 Dragi, lepo se imej v službi. Sicer pa, ali se sploh zavedaš, da si od včeraj ...? 3K KDOR JE PRISTOPIL K POGODBI, SPORAZUMU HETERO- GONIJA NEPORAB- LJEN DEL CELOTE J. VERNE: V 80 … OKOLI SVETA Povsod z vami VISOKO- NAPETOSTNI BLIŽNJI SORODNICI KIP BOGA AMORJA KRATKI PA- LICI Z ODE- BELJENIM KONCEM ORJE NJIVO REČNO KAMENJE ZA … METLO SE ŠTIL NAJDE LETOVIŠČE PRI OPATIJI POGOST JE V ZDA DEL SMUČIŠČA AZIJSKA STROČNICA SINOVA ŽENA ČENČA (POG.) GLUHOTA ZVOK DOLOČENE VIŠINE ČLOVEK (LAT.) KAMOR JE ŠEL BIK, NAJ … ŠE ŠTRIK ŠPANSKA PRINCESA SKRBI ZA RED NA PRIREDITVI LUPINAST SADEŽ NA NJEM JE KOMIŽA 10 DECILITROV RUSKA ČRKA ZNESEK NA BANKOVCU ZGOLJ NAŠI SOSEDJE R…AŠKA SLATINA GLAVNIKA ZA KONJA ZNAMKA OBLAČIL HOMERJEV EP AZIJSKI VELETOK ORGAN VOHA LEGENDARNI AMERIŠKI BOKSAR ALI KIRK IN MICHAEL DOUGLAS OKRADENA PRIHRAN- JENA DOGOVOR- JENA RAZ- POZNAVNA BESEDA KAMNOLOM JE DNEVNI … KAMNA PRIPADNICA DORCEV IZDELOVALEC SODOV OKUSNA MAJHNA RIBA PISNI IZDELEK UČENCA GRELNO TELO CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB KDOR SE ZELO JEZI JANEŽ (LAT.) MAJHEN SORODNIK MEDVEDA NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA LOVI JO NAPA NAD ŠTE DIL- NIKOM POZITIVNO NABIT ION …ENEK JE DEL PRSTA DEL STOPALA PREBIVALEC ANTIČNE ELIDE VEČJI KOZAREC Z ROČAJEM ENAKE SORTE PTIČI … LETIJO ITALIJANSKA RTV 11 × 100 BRALCI NAUK O ZVOKU PHUKET JE NA … No, gospod frajer, pa prodajte najdražjo klimo naši naslednji ... DAN IMA 24 … ATOMSKO JEDRO TRITIJA ANJA ČARMAN NASPROTNO OD OZEK USTNICA UŽIVAŠ HRANO JUŠNA ZELENJAVA TELEVIZIJA GLAS PIŠČALKE MOČNA, KRČEVITA JEZA ČAS, KO PREHAJA NOČ V DAN IMAJO JIH KREDITNE KARTICE ZAREBRNICA VERZ INTERNETNA DOMENA INDONEZIJE SKLADNOST, H ARM O- NIČNOST PREBIVALKA SEVERNE MAKEDONIJE 1 2 4 3 7 11 12 5 13 14 8 9 10 6 V akciji Ljudje odprtih rok vsako leto predstavljamo posameznike, ki izstopajo. So zgled in motivator za reševanje zagonetk, so agregat sprememb, izkazujejo se kot zaščitniki in zagovorniki ranljivih. Pomislite na ljudi v svoji okolici. Kdo izstopa? Kdo vas je razveselil ter navdal z lepimi občutki? Je to voznik avtobusa, ki pozdravi z nasmehom in z vami rad poklepeta, kar je vaša svetla točka dneva? Ste opazili osebo, ki pomaga starejšim? Poznate kmeta, ki dostavlja brezplačne zabojčke zelenjave tistim, ki živijo v pomanjkanju? Pomagajte nam najti izjemne ljudi, katerih dejanja ne smejo ostati neopažena. Sporočite nam ime vašega kandidata in njegovo zgodbo. V akciji Ljudje odprtih rok bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru za Dobrotnika leta spoznala vsa Slovenija. GLASOVNICA MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA  Ime in Priimek ......................................................................................................................................................................... ZAKAJ SI ZASLUŽI NAZIV DOBROTNIK LETA ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... ......................................................................................................................................................................... DOBROTNIKA 2023 PREDLAGA: Ime in Priimek: ...................................................................................... Naslov: .................................................................................................. Telefonska številka: .............................................................................. Email: ................................................................................................... Datum: ................................................................................................. Podpis: ............................................................................... Predloge sprejemamo vključno do 22. marca 2024 na uredništvu Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2023«. Vsak ponedeljek ob 11:20 na Radiu Celje RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 612 SUDOKU 613 SUDOKU 304 REŠITEV SUDOKU 303 Novi TEDNIK št. 11 14. 3. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 1 1, 14. marec 2024 PISANI SVET Rožice za rožice Ameriška veleposlanica v Celju V Celju se je te dni mudila veleposlanica Združenih držav Amerike Jamie Lindler Harpootlian, ki jo je spre- jel župan Mestne občine Celje Matija Kovač. Na srečanju sta med drugim spregovorila tudi o povezo- vanju z največjim svetovnim gospodarstvom. Harpootlia- nova, ki je v Celju bila prvič, odkar od leta 2021 dela kot veleposlanica v Sloveniji, se je vpisala tudi v knjigo častnih gostov Celja. SŠol Justina kot vzornica Najstarejša Zrečanka Justina Felicijan je v začetku marca dopolnila častitljivih sto let. Zrečani so jo prijetno presenetili s prisrčnim sprejemom, na katerem je bilo dobre volje in lepih želja v izobilju. Zreška večnamenska dvorana je bila polna njenih sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev, ki so ji izrekli čestitke ob stotem rojstnem dnevu. Prišli so tudi predstavniki Krajevne skupnosti Zreče ter zreškega Rdečega križa, župnijske Karitas, društva upo- kojencev in krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB. Uvodoma so nastopili zreški godbeniki in pevski zbor Vrtca Zreče, zbrane je nagovoril zreški župan mag. Boris Podvršnik. Justina Felicijan se je rodila 3. marca 1924 in je v minulih dese- tletjih doživela številne vzpone in padce, od vojn in pomanjkanja do obnove ter razvoja nekdanje skupine domovine Jugoslavije, vse do osamosvojitve Slovenije in ustanovitve Občine Zreče. Vrsto let je bila dejavna na področju vzpostavljanja sistema socialne varnosti ter skrbi za najbolj ranljive občane. Njeno življenje so najbolj obogatile vloge žene, mame, babice in prababice. Danes Veleposlanica ZDA Jamie Lindler Har- pootlian je prvič obiskala knežje mesto. (Foto: MOC) Justina Felicijan je naj- starejša občanka Zreč. (Foto: Občina Zreče) Tudi letos smo se v naši medijski hiši ob mednarodnem dnevu žena odločili razveseliti obiskovalke in prodajalke celjskega Planeta Tuš. Pretekli petek je s podeljevanjem rož za to poskrbel radijski novinar in voditelj Luka Žerjav. Na osrednjem prireditve- nem prostoru je v petek po- poldne zrasla reklamna go- bica naše medijske hiše, iz zvočnikov pa je odzvanjala glasba Radia Celje, ki je prite- gnila pozornost mimoidočih obiskovalcev. Za popolno po- dobo prizorišča so poskrbeli v cvetličarni Mačica, ki jo tudi sicer najdemo v celjskem Pla- netu Tuš, saj so darovali kar 250 čudovitih tulipanov, ki niso ostali samo okrasna kuli- sa, saj so vsi dobili svojo novo lastnico. V približno uri je novinar in voditelj Luka Žer- jav ob lepih voščilih uspešno razdelil vse tulipane naključ- nim mimoidočim ženskam in dekletom, ni pa pozabil tudi na večino prodajalk, ki so bile takrat v službi. Vsem je nari- sal nasmehe na obraz, veliko pa jih je tudi pohvalilo to res lepo gesto, ki si jo ženske ob svojem dnevu tudi zaslužite. NT, foto: Andraž Purg Luka ni razveseljeval samo naključnih mimoidočih, ampak se je spomnil tudi na zaposlene. Združena ekipa naše medijske hiše, cvetličarne Mačica in Planeta Tuš Celje v ponovno uspešni akciji Rožice za rožice Sto tisoč poslušalcev V ritmu pozitive Pripravite se na popoldanski preobrat z novim radijskim programom na Radiu Celje V ritmu pozitive! Svež, dinamičen in predvsem zabaven popoldanski šov je kot energijska pijača za vaša ušesa! V glavnih vlogah: neustavljivi Jure Ličen – radijska legenda z obilico izkušenj, hudo- mušni in nagajivi Rok Kreže, ki je vedno pripravljen na nove vragolije, in čudovita Nuša Rojs, ki skrbi, da se fantoma ne zamajejo tla pod nogami. Vsak dan poskrbijo za val smeha, zabave in seveda fantastične glasbe! V ritmu pozitive je več kot radijska oddaja. Je gibanje, ki združuje več kot sto tisoč poslušalcev v Sloveniji v ogromno zgodbo. Ne bo vas samo informiral in izobraževal, ampak tudi nasmejal do solz. Del programa pa so tudi poslušalci, saj se lahko vsako- dnevno preizkusijo v kvizih in nagradnih igrah. Kako? Pošljite SMS ali pokličite na 041 309 300. Preprosto! V ritmu pozitive lahko najdete na spletni strani, seveda pa so z vami tudi na Facebo- oku, Instagramu in TikToku, kjer pozitivne energije nikoli ne zmanjka. Pridružite se in doživite popoldneve v ritmu pozitive! NT Nova radijska ekipa Jure Ličen (v sredini), Nuša Rojs in Rok Kreže z oddajo V ritmu pozitive prinaša v Slovenijo svež radijski pristop in smernice svetovnih radijskih postaj. (Foto: Andraž Purg) je Justina oskrbovanka Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah. Kot je bilo mogoče slišati na sprejemu, je s svojim življenjem lahko vzornica marsikomu, predvsem mladim. BF Tudi letos se lahko mladi, ki želijo preizkusiti svoje peda- goške sposobnosti, pridobiti priporočilo in ure za opravlja- nje prakse ter hkrati tudi nekaj zaslužiti, prijavijo za delo animatorjev – vzgojiteljev v poletnih kolonijah. Letovanja bodo v Celjskem domu v Baški na otoku Krk v 10-dnevnih izmenah od 30. junija do 19. avgusta. Celjski dom v Baški že 65 let izvaja spremljevalne socialne in zdravstvene dejavnosti za celjske otroke in mladino. Že ves čas je poletno letovišče otrok z zdravstvenimi težavami, zadnjih 25 let gosti tudi otroke iz socialno ogroženih družin. Letovanj se tako udeležujejo otroci in mladostniki, stari od 5 do 14 let, ki prihajajo iz različnih okolij. Tudi letos v Celjskem domu v Baški vabijo vse, ki jih veseli delo z otroki, da se pridružijo ekipi vzgojiteljev – animatorjev v zdravstveni in socialni koloniji. Pogoji za prijavo so polno- letnost, pri čemer je zaželena starost nad 21 let, izobrazba pedagoške smeri z možnostjo izjem, izkušnje pri delu z otroki in organizacijske ter animacijske sposobnosti. Dodatne infor- macije in obrazec za prijavo najdete na spletni strani www. celeia.si. SJ Celjski dom v Baški vabi vzgojitelje Sodelovanje na letovanju od vzgo- jiteljev zahteva veliko mero odgo- vornosti, razumevanja, predanosti, sočutja in strpnosti. (Foto: MOC)