Naslov—Ad d resa 9,VA DOBA 6233 St. Clair Averiut> Cleveland, Ohio BEnderson 3888) Naša J. S. K. Jednota je samo bratska podporna organizacija brez vsakih dm-tlh primesi, ln kot taka uspeva. Ohranimo jo tako! (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE _ OFFICIAL O KG AN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION a *" — - .11». — ■ I .1 ■ ■■ — .... .1 .11. —..I -..I I — ■ - ■ ■■■ ■— —- I . lil I , , .1 . I I. ■' .. ... ■.I—.— ........ I ... ......... .. - .. .....»»n ■ . .11. m.,., I— - ...I I . .1—1 .1 ■- i. — .I . ... ■ II ■ ■ ■ ■" II— '■ 1 ■" 1 .. 1 1 rr ' - — 1 II ir- w ~ geconq Clasa Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate ol Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1>17, Authoring March 15th. 1838 43‘ CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 1 — SREDA, 1. NOVEMBRA, 1939 VOL. XV. — LETNIK XV. VOJNE POROČEVALKE Podjetne ženske se dandanes udejstvujejo v vseh mogočih poklicih, zato ni čudno, da jih najdemo tudi med vojnimi ko-respondenti. Tekom zadnje svetovne vojne je vzbujala mnogo pozornosti v Franciji ameriška vojna poročevalka ’Peggy Hull iz Kansasa. Bila je najbrž prva ženska lastavica te prste. Dandanes pa čašniške poročevalke v vojnih zonah niso več redkost. Tekom vojne v Etiopiji in v Španiji se je izkjazala za dobro poročevalko za United Press Eleanor Packard. Slično službo je vršila v Etiopiji Američanka Fay Gillis. Nym Wales in Agnes Smedley sta obširno poroča lil o vojni na Kitajskem. Sigrid Schultz re-prezentira kot poročevalka Chicago Daily News lin Mutual Broadcasting System v Berlinu. Tekom nedavnega obleganja Varšave sta vršili dobro poročevalsko službo Sonia j Tomara in Marylla Chrzanowska. Prva je reprezentirala The|New York Herald-Tribune, dru&a pa Associated Press. Miss Tomara, ki je bila sicer rojena v Kavkazu, jpa je normalno vršila poročevalsko službo v New Yorku, se’je preteklo poletje mudila na počitnicah v Evropi. Malo pred pričetkom vojne na Poljskem je odpotovala v Varšavo, kjer je preživela dva nevarna tedna vojne in od koder je pošiljala b|ss4>javna poročila v New Yorfe'^.o je poljska vlada pobegnila iz Varšave, ji je Miss Tomara sledila v družbi treh angleških korespon-dentov. Kmalu pa je z množico drugih beguncev morala pobegniti'preko rumunske meje v Bu-karešt. Od tam je še poslala nekaj poročil ,nakar je odpotovala v Pariz. Miss Tomara je nenavadno zmožna korespondenti-nja in perfektno obvlada najmanj pol ducata jezikov. Marylla Chrzanowska je tudi vztrajala v Varšavi, dokler je bilo mogoče. Ko se je poljska vlada preselila v Lublin, ji je sledila in poslala še nekaj poročil od tam. Od takrat ni več slišati od nje. Znano je le, da se mudi nekje na Balkanu. Poročevalska služba je draga. Tekom zadnje svetovne vojne je na primer Associated Press porabila okrog 2,500 dolarjev dnevno za kabelska poročila. Septembra letos pa so izdatki omenjene časnikarske skupine znašali samo za kabelska poročila povprečno pet tisoč dolarjev dnevno. UMETNA REJA MUH Vsak ve, da so hišne muhe v poletnem času prav neprijetna nadloga. Zato se čudno sliši ali čita, da se dobijo ljudje, ki se pečajo z gojitvijo teh muh. Pa je resnica. Taka mušja farma se nahaja v samem mestu New Yorku v sedemnajstem nadstropju nekega odličnega nebotičnika. Nadzornik te mušje farme je dr. Alfred Weed in dnevni prirastek muh je okrog 15,000. V enem letu se na dotični mušji j farmi vzgoji nad pet milijonov | muh. Muhe so tam začeli gojiti pred desetimi leti. Neka tvrdka, ki se je pečala z izdelavo preparata za pokončevanje muh, je \ to svrho morala imeti na razpolago veliko število živih muh za poskušnje. Muhe, ki se izležejo v raznih odpadkih in se tudi pasejo na istih, se nalezejo raznih malih zajedavcev, ki jim izpod-(Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE' 1 Eden ali drugi med nami se morda še bežno spominja moža po imenu Mussolini, ki je leta in leta grmel o silnem junaštvu italijanske armade in o nepremagljivosti Italije ter klical na korajžo nasprotnike vsega sveta. Ko pa so se oglasili topovi na Poljskem in nato še na francoski fronti, je junaški italijanski gromovnik nenadoma izgubil dar govora in iz Italije odmeva velika tihota. Nekateri hočejo vedeti, da junaški il duce pohlevno vedri pod slovečo marelo, ki si jo je izposodil od Chamberlaina. * Sicer je pa morda signor Mussolini imel prav v enem oziru. Italija ne more biti premagana, če se ne poda v vojno. * V navadnih pretepih se fantje najprej skregajo, potem pa stepo. V evropski vojni se pa tepejo ter kregajo in zmerjajo obenem. Skoro je več medsebojnega očitanja in zmerjanja kot bojevanja. če bi psovke, očitanja in laži ubijale, bi bila vojna zaradi obojestranskega izčrpanja že končana. * Rusija želi ostati s Finsko v prijateljskih odnošajih. To je logičr.-o. Vsak je rad prijatelj s tistim, ki točno plačuje. * V Nemčiji, kjer so vsa živila strogo odmerjena in nekatera ška tajna policija obtoženca na lep način likvidirati, postopa sledeče: Možu zavežejo oči, nakar mora roki iztegniti vodoravno. Nato mu v eno roko potisnejo funt surovega masla, v drugo roko pa funt slanine, nakar mu odvzamejo obvezo z oči. Ko maščobe lačni nemški državljan mahoma zagleda v svojih rokah funt surovega masla in funt slanine, se od samega začudenja zgrudi mrtev na tla. * V neki zdravniški reviji čita-mo, da se zamore odzdraviti mnogo več primerov pljučnice kot kdaj prej, odkar jo zdravijo z novim zdravilom “hydroxy-ethylapocupreine." Če bolezen ne pobegne pred zdravilom s takim strahotnim imenom, potem res ni več pomoči. * Blizu mesta Clay Center v Kansasu je prometni policaj ustavil avtomobilista W i 11 a Qullmana, češ, da se hoče prepričati, če so zavore njegovega avtomobila v dobrem stanju. Policist je stopil na blatnik av-tobila ter velel Cullmanu naj požene ter vozi z brzino 30 milj na uro, nakar naj kolikor mogoče hitro ustavi. Avtomobilist ] je ubogal in ustavil vozilo s tako ihto, da je poleg njega sedeči tovariš zletel skozi prednje okno avtomobila, policist pa je zaplaval v mlakužo obcestnega jarka. Preizkušnja zavor se je sijajno obnesla. * Distriktni pravdnik v Dallasu, Texas, je nedavno dobil pritožbo od nekega salunarja, da mu cerkev preko ceste dela umazano konkurenco. Cerkyeno orgla-nje, pridiganje in petje da je tako glasno, da čisto utopi godbo njegovega avtomatičnega fonografa. črv se je obrnil. Včasih so se svečeniki pritoževali nad salu nar ji, zdaj je pa obratno. * V dobi ameriških pionirjev so imeli tako rdečekožci kot bledo-(Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV AJDA UNIČENA Zgodnja slana je skoro popolnoma uničila ajdo po Dolenjskem. To je hud udarec, ker ajda je za Dolenjsko važen pridelek in ker so letos v maju in juniju povodnji uničile mnogo drugih poljskih pridelkov. Sadna letina je bila letos obilna, toda sadje ima zelo nizko ceno. PODPORA DRUŽINAM / Zaradi neurejenih evropskih razmer je bilo tudi v Jugoslaviji poklicanih pod orožje veliko število rezervistov. Ker so vsled tega mnoge družine vojaških obveznikov ostale brez sredstev za eksistenco, je ministrski svet odredil, da morejo take potrebne družine zaprositi za državno podporo, ki znaša v večjih krajih 8 dinarjev, v manjših krajih pa 5 dinarjev na dan. Za vsakega otroka pod 16 leti se zamore dovoliti še po 3 dinarje na dan. OBNOVLJENA PLOVBA Jugoslovanske ladje so kmalu po nastopu vojne ostale v domačih pristaniščih, pripravljene za prezimovanje. Zadnje Čase pa je bila svobodna plovba spet oživljena. Parniki / odhajajo proti Južni Ameriki, proti italijanski Eritreji in tudi proti Japonski. Plovba po Sredozemskem morju za enkrat še ni ovirana. ,j SMRT PISATELJA V Sofiji na Bolgarskem je umrl Stefan L. Kostov, eden najodličnejših bolgarskih humorističnih pisateljev. Napisal je mnogo dramskih iger, po večini humorističnega značaja, poleg tega se je pa tudi bavil s pripovednimi spisi sličnega značaja. S svojimi spisi je spominjal na nedavno umrlega srbskega humorističnega pisatelja Nušiča, s katerim ga je vezalo dolgoletno prijateljstvo. Pokojni profesor Kostov je bil tudi iskren prijatelj Jugoslavije. VISOKO ODLIKOVANJE Profesor za socialno medicino na zagrebški medicinski fakulteti dr. Andrija Štampar se je nedavno vrnil iz Severne Amerike, kjer je kot gost raznih vseučilišč in znanstvenih u-stanov predaval o svoji stroki. O njegovem potovanju in udejstvovanju v Ameriki je objavil obširno poročilo največji medicinski strokovni časopis v USA, ki pa je priobčil tudi vest, da je prof. dr. Štampar imenovan za profesorja javnih socialnih znanosti na vseučilišču v Berkeleyu v Californiji. Na tem vseučilišču je bila katedra za socialne znanosti vnovič kreirana in njen pr- vi profesor je zdaj naš učenjak prof. dr. Štampar. Tej vesti je priključeno daljše poročilo o delovanju prof. dr. Štamparja v Jugoslaviji in na Kitajskem, kamor ga je bila poslala zdravstvena sekcija Društva narodov. VISOKA GLOBA Na Sušaku so pred nekaj tedni carinski organi zasegli pismo, v katerem je neka posestnica poslala 1,300 dolarjev na naslo\ nekega zagrebškega trgovca. Dolarje so zaplenili in uvedeno je bilo proti odpošiljateljici ka zensko postopanje. Zdaj je fi nančno ministrstvo potrdilo ob sodbo, s katero je bila pošiljate ljica dolarjev v pismu kaznova na z globo 90,000 din. (Dalje na e. strani) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA NEVTRALNOSTNI ZAKON j : Po dvajsetih dneh debatira-: n ja je zvezni senat z več kot dve-1 tretjinsko večino odobril osnutek zakona, ki naj odpravi seda-J nji embargo na prodajo orožja in municije vojskujočim se dr-j žavam. Novi zakon, če bo sprejet! tudi v poslanski zbornici, bo dovoljeval prodajo vsakršnega blaga vojskujočim se državam proti takojšnjemu plačilu in odpremi blaga na neameriških parnikih. Za ta osnutek zakona, ki ga je priporočala administracija, je glasovalo 63 senatorjev, proti pa 30. Predno stopi v veljavo, mora zanj glasovati še poslanska zbornica. Sodi se, da bodo kongresniki v poslanski zbornici mrcvarili omenjeni zakonski osnutek en teden ali več, predno ga bodo sprejeli, popravili ali zavrgli. ZAPLETENA ZADEVA Kakor je bilo že poročano, je )il pred dobrim tednom zasežen imeriški tovorni parnik “City of Flint” po neki nemški vojni lad-ii in odpremi jen v rusko prista-lišče Murmansk. Parnik je bil :asežen ,češ, da je bil natovorjen z kontrabandnim blagom za \nglijo. Poznejša poročila jav-jajo, da je bil zaseženi parnik z Murmanska od premij en v neto nemško luko. Kje je posadka imeriškega parnika, za enkrat tli znano; poroča se le, da je na varnem. Na podlagi nadaijnih soročil od ameriških diplomatov 7 Rusiji in Nemčiji bo državni :ajnik Hull storil korake, ki se mu bodo v zapleteni zadevi zdeli nmestni. INTENZIVNA PAŽNJA Generalni državni pravdnik Prank Murphy je na novinarski konferenci izjavil, da je vlada poskrbela za profektivno nadzorstvo nad važnimi ameriškimi industrijami v svrho prepreče-nja sabotaže in špijonaže. Tudi delovanje German - Arherican Bunda justični department paz-no zasleduje že od meseca aprila, toda postopa previdno in počasi, da se komu ne zgodi krivica. SMRT PISATELJA V Pasadeni, California, je v starosti 64 let umrl popularni ameriški pisatelj Zane Grey. Pokojni pisatelj je bil rojen v Zanesvillu, Ohio, in si je bil izbral za svoj poklic zobozdrav-ništvo. Po par letih prakse j^ zobozdravništvo opustil in se posvetil pisateljevanju. Napisal je nad 50 novel, ki se po-večini nanašajo na zapad, deloma pa tudi na lovske in ribiške zadeve. Njegovih spisov je bilo razpečanih nad 17 milijonov, kar mu je prineslo znatno bogastvo. Mož je bil ljubitelj športa in našega za-pada, kar se zrcali tudi iz njegovih spisov. Nekaj njegovih novel je bilo prevedenih tudi v slovenščino. NIKDAR NI PRAV Vsem ljudem ne more ustreči niti največja reka Zedinjenih držav, Mississippi. Včasih privali toliko vode, da poplavi mesta in plodna polja, kar povzroči mnogo škode in nevolje. Zadnje čase pa se je stisnila tako globoko v svojo strugo, da ograža plovbo med St. Louisom in New Orleansom. Ukinitev plovbe bi povzročila ogromno škodo. Tako res nikdar ni prav za vse. (Dalje na 2. strani) 7^NE in druge slovenske vesti Nlavi!^6^0 Ustanovitve bo ^•štvoangtaško poslujoče Mich ,1234 JSKJ v Detroitu, Priredi , f° Zabavo- k^ero ^r no '?°boto 4- novembra laj%rke MWU ?rUŠtvene bla-^2ppv, , Anne Bahor na *enelon A ve. p. * društev JSKJ v N°5.no° zbor°vala v ne-P ten, ?uembra v Lorainu, O. H fe(U orovanju bo voljen Esleleto zbQki odbor za pri' fe v S \T n van-1e se bo vr- P°°b9 »'• i°mu *n Re k° Pri* ri dopoldne. hwetr,; * f^viln aC0 Us^an°vitve bo |C^'ickurUptV0 št- 203 JSKJ Priredi l a;’ Z Veselic(>. ka- Slavn0qt S'° ° 11' novem- Ptvi bo govornik na pri- 1% V n ' £l&vni nadzornik ji • R°gelj iz Clevelanda. I P; * ISazrn Pj0 2g °°klynu, N. Y„ vj j f^C(> ln' 110veiT1bra z veliko lSa25?Tb° VrSila v S- N' 1 ■r »a *1 vins Ave. Jedno- i 4Porotnik 1 iisl°Ven^najVečji in naj' '■ M i Pevski zbor v i^žriA6 pevci in pevkami Se kovico tu rojene ■ K tudi več članov ] S*. * ; j N Gr fi0Vest “The Wom- ■ pri°bčenav, 2 dne 9l rday Evening ( i^br i °kt°bra (ne od I akor .ie bilo zad- | S ^ poročano.) Na- ’ ^6tli§tvraZrnere ztfoclnJe£a ; pter ■ a 12 Jugoslovanskih , IjNbfio6 7'avn‘miva za vsake-ki •H(J0^a.^e Za Slovence in tVj <,r5, i° želi čitati, naj °«t” ,,e Saturday Eve-i I ne 21. otobra. ; meln * ’ V'liOv Ohio, bodo v f ti^bl'a mestne volit-• Priliki Pridejo v I' 1 si°venski kandi- I i’^at6 l’avni^ar> ponov- II Kf*c°UnZa mestnega odbor-,i ^ Rimana v 2. wardi; E11, W»UCe'’ sedanji coun-fcNi; r pr°tikandidata, v f K' c'oUr.r .n Novak (do-tiKNc, lman) in Edward M’ ^ C°Uncilniana v -23. ^^vec, doseda-in član JSKJ za v ^2. wardi. Za mu-1 So^nika kandidira ('m in bivši coun- ^j|>h • Mihelich. w JV ^ * mS\llna8u> Wl)0" -ie p° _an j u umrl Joseph elan JSKJ in tri sinove in IV;1,6 bil z Ostrega vr-|P^»5gl^ini in jo bival v Biin vinsko trga-■pJ’^vo št. 185 JSKJ /' u> Pa., v soboto 18. S Ne ^ I m-; - 2 POMEN DEMOKRACIJE j V naslednjem je v prostem! prevodu priobčen članek “What j Democracy Means,” ki ga je za j Foreign Language Information ^ Service napisal Alfred M. Lan-j don, bivši predsedniški kandidat! republikanske stranke in bivši dvakratni governer države Kan-i sas. — Preteklo je že več kot 300 let, j odkar so prišli v to deželo prvi i “tujci,” z namenom, da tu osta-! nejo. Tedanji ameriški domači-j ni so bili Indijanci. Novi priseljenci so iskali kraje, kjer bi mo- j gli živeti v verski svobodi. Tako ^ važna se jim je zdela ta svoboda, | da so tvegali zanjo svoja življenja, vozeč} se preko Atlantske-! ga oceana v majhnih ladjah, ki so potrebovale po tri mesece za j prevoz. Ti prvi naseljenci iz evropskih dežel so morali skozi vsa trpljenja in grozote tuje, nenaseljene dežele, kjer ni manjkalo zveri in divjaških plemen. Iz te pra-divjine so morali črpati sredstva za živež, stanovanja in oblačila. Kljub pomanjkanju, boleznim in večni nevarnosti od strani sovražnih Indijancev so stali trdno na svojih tleh in niso j nikdar pokazali, da bi bili pla-: čali previsoko ceno za svobodo,! katero so iskali in našli. Zgodovina razvoja naše deže-j le od male skupine “tujcev” do j dobro stoječe skupine kolonij J je znana. Sčasoma je naravno ^ bogastvo te nove dežele zaslove- lo po svetu. Preko morja je posegla lakomna roka despotizma in zahtevala pretirano visoke davke od naseljencev v novih de- j želah. Take davke je nalagala! vlada, v kateri davkoplačevalci j niso bili zastopani. In tako so bi-! li ameriški kolonisti primorani; plačati še višjo ceno za svobodo, ki so jo smatrali za naravno pra- j vico vseh ljudi. Dvignili so se v revoluciji proti evropskim tiranom in zmagali so. S težko priborjeno neodvis-. nostjo je prišla odgovornost za j vzdrževanje reda in zakona in| za zedinjenje posameznih držav j v nov narod. Ustava, ki je bila končno sprejeta, je bila sestavljena s tako modrostjo in previdnostjo, da je ostala do današnjih dni vrhovna postava te dežele, nespremenjena v izvirni nameri in svrhi. Skoraj takoj po odobrenju ustave od tedanje trinajstorice držav, je bilo predloženih ljudskemu odobrenju deset dodatkov ali amendmentov. Ta dese-torica prvih amendmentov k ustavi, ki jo nazivamo “The Bill of Rights,” je po odobren ju postala bistven del ustave. Ti dodatki določajo in jamčijo vsem državljanom Zedinjenih držav sledeče osnovne pravice: Enakost, pred zakonom; versko svobodo; svobodo govora in tiska; pravico mirnega shajanja ali zborovanja; pravico do lastnine in sklepanja pogodb; pravico do porotne obravnave in zaščito pred ponovno obravnavo, ako je bil prizadeti enkrat oproščen; varnost pred hišno preiskavo brez sodnega ukaza; varnost pred zaplenitvijo lastnine brez sodnega postopanja; zaščita pred pričanjem proti samemu sebi; zaščita pred aretacijo brez javne obdolžitve. Vsa razvojna gibanja in vse spremembe pri upravljanju našega naroda kot celote morajo iti skozi rešeto ljudskega glasovanja. Noben zakon ne more biti uveljavljen, ne da bi pri sprejetju istega sodelovali državljani potom svojih zastopnikov. Namen naše konstitucije je šči-(Dalje na 2. strani) ! STRAŽA NAATLANTIKU j Na vseameriški konferenci, ki | ie je nedavno završila v Panami in katere so se udeležili delegati vseh 21 ameriških republik, so bili izdelani načrti za splošno ameriško nevtralnost z ozirom na evropsko vojno in za tesnejše sodelovanje med vsemi ameriškimi republikami. Republike Centralne in Južne j ! Amerike so težko prizadete, ker | ! je zaradi vojne njihov izvoz v ; Evropo skoro ukinjen. Istotako, je skoro ukinjen uvoz iz Evro- j ! pe. Omenjene republike potre-1 | bujejo mnogo industrijskih iz- I delfeov, ki jih doma ne morejo ’ | producirati, trgovinsko balanco j | pa krijejo z izvozom farmskih j pridelkov, rudnin in drugih su- i rovin. Zedinjene države z razvito industrijo so že zdaj zalagale južne republike s prav lepim odstotkom industrijskih izdelkov, v bližnji bodočnosti pa se bo tovrstni izvoz še znatno povečal. V zvezi s tem je vseameriška konferenca izdelala razne načrte za stabilizacijo finančnih si-{stemov v raznih ameriških republikah, za intenzivnejše izkoriščanje naravnih bogastev in glede predmetov, ki bi se mogli uvažati v Zedinjene države, da se upostavi trgovinska balanca. Vseh podrobnosti konferenca seveda ni mogla rešiti, zato je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Washingtonu posebni vseameriški odbor, ki bo napram potrebam sproti urejal take zadeve. Ta odbor bo posloval, dokler bo trajala vojna v Evropi. Na ta način bo mogoče, da bodo ameriške republike sporazumno in solidno nastopale v vseh problemih, ki jih more na tej strani Atlantika povzročiti evropska vojna. Med najvažnejše sklepe konference pa spada zaključek, da ameriške republike zavarujejo svoja ozemlja s širokim morskim pasom. Po dosedanjih mednarodnih običajih je segala oblast vsake suverene države na morski obali le tri milje daleč od obrežja. Od treh milj naprej je bilo morje mednarodna last. Splošno priznavane določbe mednarodnega prava pa so bile zadnja leta mnogokje prezirane in kršene. Zato pa so tudi ameriške republike sklenile na svoj način določiti obalni ali teritorialni morski pas. In ta pas bo segal, mesto treh milj, približno 300 milj daleč od obrežja. V tej zoni ne bodo dovoljene podmornice vojskujočih se držav, vojne ladje drugih tipov pa se bodo smele tam muditi največ 24 ur. To zono bodo patruljirale vojne ladje ameriških republik. Vsaki republiki bo na prosto voljo dano, da patruljira s svojimi vojnimi ladjami pas svojega teritorialnega vodovja, ali pa da naprosi za patruljiranje druge ameriške republike. Teritorialno vodovje Canade pri tem ne pride v poštev. Nova varnostna obalna zona sicer velja prav tako za paci-fično kot za atlantsko obalo, toda najbolj stroga straža se bo izvajala na Atlantiku. Tako zvana Monroeva doktrina, ki je imela namen varovati ozemlje ameriških republik od strani evropskih ali azijskih zavojevalcev, se je s tem razširila še na morje, približno 300 milj od cbale. Zastopniki Zedinjenih držav na vseameriški konferenci so se vneto zavzemali za to razširjeno teritorialno zono, posebno zato, ker bo s tem boljše (Dalje na 2. strani) NOVA DOBA, 1. NOV., 1939 RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) VOLITVE V Clevelandu in v drugih mestih države Ohio se bodo v torek ; 7. novembra vršile volitve raznih mestnih funkcionarjev in obenem bodo volilci odločevali o I sprejemu ali odklonitvi nekaterih sprememb ali amendmentov državne ustave. SMRT POBIRA V Clevelandu, Ohio, je po par-mesečnemu bolehanju u m r 1 ! Chester C. Bolton, zastopnik 22. ohijskega distrikta v zveznem kongresu v Washingtonu. Smrt ga je pobrala tekom njegovega petega termina. V New Yorku je v starosti 47 let umrla Alice Brady, odlična ameriška igralka na ‘odru in v filmih. SNEG NA ZAPAOU ! Prva snežna odeja sezone je I pokrila tako zvani Continental | Divide od južnega dela Montane do severnega dela New Mexi-ke. V Denverju je sneg zapadel i šest palcev visoko ,po gorah za-padno od Denver j a pa ga je I padlo po čevelj na debelo in več. 1 i Za posevke zimske pšenice je \ sneg velike vrednosti. ZNAČILNE DEMONSTRACIJE Na Češkem, ki je zdaj pro-i tektorat Nemčije, so se dne 28. oktobra vršile demonstracije, in i sicer za priliko 21-letnice usta-; novitve češkoslovaške republike. Baje je bilo aretiranih več sto oseb. Associated Press poroča iz Beograda, da so se pred par dnevi vršile tam velike dijaške demonstracije. Dijaki so se navduševali za Sovjetsko Rusijo. Po-| lici ja je demonstrante razgnala. V bivši Avstriji, in sicer na I Dunaju, v Gradcu in v Celovcu | je baje prišlo do uporov vojaštva. NACLJSKE SPLETKE Ameriški listi poročajo, da so nemški agenti zelo aktivni med hrvatskim prebivalstvom Jugoslavije. Moč države skušajo o-1 slabiti s tem, da izpodkopavajo nedavno doseženi sporazum med Hrvati in Srbi, češ, da jih je hr-vatski voditelj Vladimir Maček ; izdal in da se bo jugoslovansko vojaštvo kmalu moralo boriti na strani Anglije in Francije. Na-; cijska propaganda da je bilo ta-Iko uspešna, da se je uprl oddelek hrvatskega vojaštva, ki je bil določen za premestitev v drugi del države. Hrvatska univerza v Zagrebu je bila začas-i no zatvorjena zaradi velikih di-| jaških izgredov. Baje je policija odkrila na univerzi tajno propagandno pisarno, katere posel je bil izpodkopavanje discipline v armadi. PREVETč TURISTOV V malo vojvodino Luksemburg prihaja toliko turistov, da nimajo več prostora zanje in je bila vlada primorana nekatere dohode zapreti. Z višin nevtralne vojvodine Luksemburg, kj je stisnjena med Belgijo, Nemčijo in Francijo, j«* namreč mogoče zelo komodno opazovati vojne operacije med Francijo in Nem-' j čijo. / —~~ j ŽIDOVSKO PREBIVALSTVO Po neki statistiki je v Evropi 10 milijonov Židov. Največ jih je ali jih je, bilo v bivši Poljski, namreč 8,118,000. V Rusiji jih je 3 milijone, v Nemčiji s češkoslovaško nekaj nad en milijon, v Rumuniji en milijon, na Madžarskem 444,000, v Veliki Britaniji 350,000, v Franciji 240.000, na Nizozemskem 156,-000. Po številu židovskega prebivalstva je Jugoslavija na dvanajstem mestu, kajti ima ga le, 70.000. Najmanj Židov v Evropi imata Španija in Luksem-J burg; v prvoimenovani deželi jih \ VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. »tranl) ličniki največ strahu pred mož-[ mi ,ki so imeli največ zarez na ! kopitih svojih pušk. Vsaka zare-; za je namreč pomenila likvida-| cijo enega nasprotnika. Danda-| nes pa se najbolj bojimo tistih divjih mož, ki imajo največ 11 prask in vdrtin na blatnikih svo-; jih avtomobilov. I j # Vrtnar Samuel Untermyer v ! Yonkersu, N. Y., goji v svojem 1 rastlinjaku znane jedilne buče, i ki jih imenujemo dinje ali melone. Zadnje čase poskuša vzgojiti opojne jedilne buče. S posebnim stenjem napelje v steblo : ali vrv rastline dotok dobrega 1 žganja in upa, da se bodo tako tudi sadeži napojili s to dobroto. če se mu poskusi obnesejo, ; bomo doživeli čase, ko bo marsikatera buča pijana od buč. * V januarju leta 1938 se je takratni nemški vojni minister maršal Werner Von Blomberg poročil s svojo stenograf ko Eri-i ko Gruhn. Deklica je bila lepa kot grška boginja in tudi visoko izobražena ,toda izhajala je iz nižjih slojev; bila je namreč hčerka navadnega mizarja. To pa je zbudilo tako pohujšanje med aristokratsko oficirsko kasto, da je moral srečni ženin zapustiti aktivno vojaško službo. Zdaj živi s svojo lepo ženko nekje v sončni Italiji in se po vsej priliki dobro ima. Do tu je vse prav in ni nobenega vzroka za j zmrdovanje od naše strani. Toda bivši angleški poslanik v Ber-' linu Sir Henderson trdi, da je I baš odstranitev maršala Blom-berga iz vplivnih nemških voja-; ših krogov privedla do sedanje vojne v Evropi. Blomberg da Jji jo bil odločno odsvetoval. Tako je, če je Henderson v pravem, ena sama lepa ženska povzroči-1 la vojno, čeprav indirektno. Yes, , te ženske! * Neki zakonski mož v Cleve-; landu, ki ima nedvomno zelo , strogo ženico, se “ga” je na večer plačilnega dne malo preveč navlekel, in posledica je bila, da je moral noč prespati v policij-i skem zaporu. Zjutraj, predno je j odšel domov, je pa na vsak način hotel imeti evidenco svoje zamude, in sicer črno na belem, j Policijski klerk mu je moral na-; pisati spričevalo, da je noč pre-; živel v varnem in poštenem lokalu, namreč v policijski ječi. I I ! * j J Yr listih smo čitali poročilo, ; da se namereva v kratkem poročiti Warren K. Billings, ki je j bi 1 23 let po nedolžnem zaprt v j ' californijski ječi in šele pred j ! par tedni oproščen po governer-j ■ ju Olsonu. Revež je bil tako dolgo zaprt, da ne zna več ceniti zlate svobode. $ Vsak izmed nas včasih pojam-ra za dobrimi starimi časi, toda, č« dobro premislimo, je to velika nedoslednost. Na primer, pred leti smo plačevali po dolarju in tudi več za kvort vina, pa še veseli smo bili , da smo ga do-' bili. Pa mi te dni piše prijatelj iz države, kjer ne uspeva vinska trta, da je bilo letos grozdje zelo sladko in poceni, da si je napravil za zimo štiri sode izborne kapljice in da ga bo iskreča tekočina stala komaj po 10 centov kvort. In kljub temu včasih godrnjamo, da so dandanes slabi časi! A. J. T. i " DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Slovenski pevski zbor “France Prešeren” naznanja prireditev jesenskega koncerta v nedeljo 12. novembra. Prireditev bo v SNPJ dvorani na So. Lawndale A ve. je 4,000, v Luksemburgu pa 3,000. EVROPSKA SITUACIJA Na francoski fronti je malo aktivnosti. Deževno in snežno j vreme ovira večje vojne opera-j cije. Glavni stan nemške armade j je bil prestavljen v Godesberg. ! iz česar sklepajo nekateri, da se ! pripravlja velika nemška ofenziva na francoski fronti. Iz Londona poročajo, da pri-| pravi j a Hitler veliko zračne ofenzivo napram Angliji. Naj-: manj desetkrat vsak dan, da bodo nemški letalci napadali | važne objekte v Angliji. Nemške podmornice z znatnim uspehom potapljajo tovorne ladje zavezniških in nevtralnih držav. Pa tudi podmornice niso nedotakljive in baje jih je Nemčija izgubila že 20. Pretekli i teden je morje naplavilo k i obrežju Kenta v Angliji razbite nemško podmornico, iz katere je re;ševalno moštvo pobralo 50 tru-: pel. I Z a r a di podpisa angleško-francosko-turške pogodbe je na-stalo znatno vznemirjenje med diplomati balkanskih držav Razne konference med njimi se 1 tako rekoč na dnevnem redu Najbolj ogroženo se baje čut: i Eumunija. Velika Britanija skuša ostati v kar najboljših odnosa j ih z Ru-f sij o. V angleškem parlamenti j je bilo nekako indirektno rečeno da je bila Rusija upravičena za sesti tisti del Poljske, ki je pe večini naseljen z Belorusi ir j Ukrajinci. To bi pomenilo, ds četudi bi bila Poljska spet upo-j stavljena, bodo Rusi lahko obdr | žali, kar so zasedli. Ameriški komentator Davic Dietz je mnenja, da Hitler n nič kaj gotov, da bo Nemčija \ tej vojni zmagala. To dokazuje jo njegovi nedavni napori zb sklenitev miru. Potop velikega : števila nemških podmornic j( težka izguba za Nemčijo. Pod-i mornice se morejo sicer nado-j mestiti z novimi, toda izvežbat: novo moštvo za podmornice ni lahka reč. Nemci v splošnem ni-; so navdušeni za vojno. To je nedavno pokazalo divje veselje \ 'Berlinu, ko se je od nekod raznesla napačna vest, da je sklenjeno premirje. Omenjeni novinar nadalje meni, da ne bi bile i nič čudnega, če bi nekega dne Stalin pustil Hitlerja na cedilu L ter se pridružil Angliji in Franciji. Njemu je v prvi vrsti za Ru-i sij o in bo hotel biti na tisti stra-: ni, kjer bo za Rusijo kazalo največ koristi. Menjavanje barv in partnerjev ni v današnjih časih nič nenavadnega. UMETNA REJA MUH (Nadaljevanje s 1. strani) kopavajo “zdravje.” Take muhe I niso tako odporne proti raznim j strupom in drugim mušjirn ne-i prilikam. V laboratorijih, kjer preiskušajo sredstva za pokon-čevanje muh, hočejo imeti zdrave in močne eksemplarje. In take zdrave muhe gojijo na prej imenovani mušji farmi. Prav za prav to ni nikaka farma, ampak primerno velika soba, kjer je vedno prava temperatura in vlažnost. Muhe se valijo v steklenicah, odrasle muhe pa so zaprte v mrežastih kletkah. Za razvoj muhe iz jajca je treba 10 dni. M uš j a jajca se vložijo v primerne steklenice, kjer je mešanica otrobov,‘kvasa, sladu in alfalfe. V nekaj dneh se iz jajčec izležejo mali črviči, ki rijejo po mešanici. Potem se zabubijo in v treh dneh se iz teh bub izležejo prave muhe. Za razpošiljanje največkrat rabijo take bube. Zanimivo je, da ima ta mušja farma poleg izdelovalcev mušje-ga strupa tudi druge odjemalce. Tekom preteklega poletja so pošiljali vsak dan po pet tisoč živih muh neki firmi na svetovno razstavo v New Yorku. Neka gospa; dobiva z mušje farme vsak dan nekaj ducatov živih muh za hra-; no svojega kameleona, to je ne-! ) "NOVA DOBA" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 7Bc letno; ta nečlana $1.50; za inozemstvo $i OFFICIAL ORGAN of the 'JOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Ch*>ned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.51 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Are. Cleveland, O VOL. XV. NO 4? POTREBA UČENJA *—•— Človek, ki hoče korakati z duhom časa, kakor pravima, se mora neprestano učiti. Kdor si domišlja, da vse :;na in da se mu ni treba ničesar več učiti, postane mrtva veja naroda in človeštva. Najboljša šola, v katero hodimo vsak dan, je šola življenja, toda da ta šola rodi uspehe, mora imeti vsaj nekaj prave šolske podlage. In ta podlaga ni nikdar preveč temeljita. Včasih je bilo dovolj težaškega dela, za katerega je bil dober vsak, ki je imel močne roke in voljo za delati. V sedanjih časih je takega dela vsak dan manj. Vse se modernizira, vedno več težkega dela opravljajo stroji. Za operiranje teh strojev pa je treba vsaj nekaj tehničnega znanja in za pridobitev tega znanja je treba nekaj piave šolske podlage. Kakor za industrijo velja to tudi za trgovino, finance itd. Izšolanih mladih ljudi je dandanes vedno več in za razna zaposlenja navadno dobijo prve prilike tisti, ki so izšolani. Prilik za šolanje je v tej deželi dovolj in starši naj bi skrbeli, da se njihovi otroci teh prilik v največji meri ] j osi Liži jo. _ Poleg običajnih osnovnih, srednjih oziroma višjih šol in univerz so ukaželjnim ljudem skoro v vsakem mestu na_ razpolago tudi raznovrstni tečaji, po večini brezplačni. Tisti, ki se zanimajo, si zamorejo v takih tačajih pridobiti strokovno izobrazbo in razširiti splošno nanje. Za mlade ljudi je neprimerno boljše, da se nekaj učijo, kakor pa da bi brez posla postopali po cestah. Nikomur ne more škodovati, če se česa nauči, lahko pa mu kdaj koi isti. Neki ^vseučiliški profesor je nedavno izjavil, da se Američani vse premalo zanimajo za učenje španskega jezika, Kr da postaja za nas vedno bolj važen. V tem je zapopadena velika resnica in dobra sugestija. Kdor koli se nekoliko zanima za sodobne probleme v Zedinjenih državah, lahko vidi, da se ta dežela bolj in bolj približuje sestrskim republikam na jugu. In v vseh teh republikah, z izjemo Brazilije, je občevalni jezik španski. Trgovina ined mdustrialno visoko razvitimi Zedinjenimi državami in južnimi republikami, ki so v tem oziru še malo razvite^ bo vsak dan večja. To bo nedvomno še znatno pospešila sedanja vojna v Evropi. Poleg trgovine se bodo nedvomno razvijali tudi kulturni stiki. Razne industrialne in druge institucije v Zedinjenih državah bodo potrebovale vedno več ljudi, ki bodo poleg angleščine obvladali tudi španščinovSkoro v vseh višjih šolah se morajo dijaki učiti še kakega tujega jezika, in zakaj ne bi bil'ta jezik španski. Bodoče torišče Zedinjenih držav je ameriški kontinent, Evropa in Azija pa le v manjši meri. Zakaj bi se torej dijaki ne učili španščine, ki je že danes za Američane dosti večjega pomena kot na primer francoščina ali italijanščina! Starši naj bi torej svoje sinove in hčere, ki posečajo višje šole, opozorili na važnost španskega jezika. IVIed Slovenci v Zedinjenih državah jih je danes že zelo majhen odstotek, ki še niso ameriški državljani. Toda nekaj jih je še, in tisti naj bi se potrudili, da si v najkrajšem času pridobe državljanstvo. To je važno že s praktičnega stališča. Marsikatera firma sploh ne sprejme več v delo nedržavljanov. Starostna podpora je v večini držav omejena na državljane. Pa tudi mnoge druge gospodarske ugodnosti, do katerih so upravičeni državljani, se odrekajo nedržavljanom. Volilno pravico, to je glas pri upravljanju mest, občin, držav in dežele imajo samo državljani. Končno pa je tudi pošteno, da prevzamemo vse obveznosti napram deželi, katera nam daje kruh, pa naj bo tak ali tak. Nešteti milijoni ljudi bi bili danes radi državljani Zedinjenih držav, če bi imeli priliko. Zakaj bi se ne poslužili te prilike tisti, katerim je dana! V vseh večjih mestih Zedinjenih držav so danes brezplačne šole, ki učijo inozemce vsega potrebnega za pridobitev državljanstva. Naj nihče ne misli, da je prestar za posečanje takih šol. Učenje ni nikaka sramota in za učenje nismo nikdar prestari. Znano je tudi, da mnoga sodišča, ki podeljujejo državljanstvo, v prvi vrsti upoštevajo tiste, ki so posečali šole ali tečaje za državljanstvo. Četudi je morda zahtevano znanje prosilcev za državljanstvo nekoliko šibko, včasih sodniki upoštevajo že dobro voljo za učenje in so prizanesli vi. To naj bi premislili in upoštevali vsi tisti naši rojaki v tej deželi, ki še niso državljani-in katerim morda kakšne morebitne legalne Zi.preke ne preprecajo pridobitev državljanstva. V 4. točki pravil J. S. K, Jednote je med drugim tudi označeno, da je njen namen “združevati in praktično izobraževati svoje člane v duhu naprednih principov in gojiti med njimi ljubezen do slovenskega in slovanskih narodov ter do naše domovine — Amerike.” In s tem se delno bavi gornji članek. ............................................................... Jugoslovanska Katoliška Jednota v A®8*! ELY, MII^nsSOTA GLAVNI ODBOR: 1 a). Izvrševalni odsek: ^ 'J| Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegaft ^ ;;j Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. j Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, Box 105, Unity, J Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., | i COlO. gupfr I Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., v j land, Ohio. I Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. 1 Pomožni tajnik: PRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. I Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. 1 . Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., , Penna. n# I| Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. j Ave., Cleveland, Ohio. I : i b). Nadzorni odsek: . j i Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, OnW. ^ 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., I Ohio. ,0 Ig 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center Bf : Illinois. 1 ; 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. * ft : 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lanua^, ■ GLAVNI POROTNI ODBOR: & j. Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barbert* 1 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, w1 i | 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. I 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. d 1 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., BrOOKJyft^ M Jednotino uradno glasilo. I . NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Obio^,W Vse stvari, tikajoče se uradnih »adeT, naj se pošiljajo na H denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in ■: naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem tj; prošnje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevaia naj fie K vrhovnega zdravnika. ma01 \ Sg Dopisi, društven« naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ln »lovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., -H Jugoslovanska Katoliška Jednotu v Ameriki je najboljša 1' zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselDuu H ; in kdor lioče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lofea*nef *iaiii S pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z » ^ ij plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali naroou jjjjp sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta In oswjw j mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddeli* J* |! 4. Premoženje tnafia nad $2,000,000.00. Solventnost J«dnot« *nal* 1 NAGRADE V GOTOVlIjjl ZA NOV OPR1DOBLJENE ČLANE ODRASLE^!* DINSKEGA ODDELKA DAJE JJS.KJEDNOTA X GOTOVINI. MfM Za novopridobljene člane odraslega oddelka bo P ft deležni sledečih nagrad: aSjiH za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, ^ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, ^ za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $*■„ za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $<>•„ za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, $ tm Za novopridobljene člane mladinskega oddelk* “ lagatelji deležni sledečih nagrad: I; za člana starega načrta “JA" — $0.50; [ za člana načrta “JB” — $2.00; za člana novega načrta "JC”, s $500.00 zavof°l^^M $2MO; . JjB za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 J;- $3.00. 0 Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko j člane plačani trije mesečni asesmenti. j ke vrste kuščarja, ki po volji izpreminja barvo. Neka druga ! gospa kupuje žive muhe za par malih drevesnih žabic, ki jih je : prinesla iz Floride. STRAŽA NA ATLANTIKU (Nadaljevanje s 1. strani) : l ~ j zavarovan vazni Panamski prekop. Indirektno je s tem povedano evropskim velesilam, da naj obdrže svojo vojno na ev-: ropski strani; v pasu 300 mil j od ameriškega obrežja pa ne bo dovoljen nikak evropski monkey i business. POMEN DEMOKRACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) titi pravice vsakega posameznika kot državljana svobodnega ir samoupravnega naroda ter take zasigurati “vlado ljudstva, potom ljudstva, za ljudstvo,” kakor je dejal naš veliki Abraham Lincoln. Poslovanja vlade so osnovana tako, da se delijo v tri panoge: zakonodajno, izvrševalno in pravosodno. Vsaka panoga ima za opravljati svoje posebne dolžnosti ,neodvisna od ostalih dveh. Nobena izmed ter treh panog nima vseh pravic. Izvrševalna in zakonodajna panoga dostikrat delujeta skupaj, toda sta zadrževana v pravih mejah od pravosodne. Vedno obstoja možnost pomote, ker tisti, ki upravljajo vlado, so končno le ljudje. Zato je povsem očividna velika modrost te trojne kontrole nad raznimi funkcijami vlade. Vsi ameriški državljani nosijo veliko odgovornost, da negujejo “blagoslove svobode,” ki so nam bili zasigurani potom konstitucije, katera je ustvarila našo demokracijo. Biti moramo vedno na straži in j/4 razkrivati in P0^'j8j.^| propagando, stopniki tujih vlad J| vi jati in obrekova 1 ; j demokracije. Jm Demokracija posebnih prednosti, ljanov te dežele je jul ohranijo one ugo^11.0 j,jlsj vice, zaradi kateri'1 novi j ena naša zasto jM ka vlade. Svoboda katero so se naši li, je pomenjala »e ga, konkretnega in vse. Svoboda in Pr°s tudi v nadalje ° praktičen pomen-delati in so zmožni ®j r| rali imeti priliko 11 gvo. « dostojnimi plačain1^omilil prostost bi morah „e menjati zanje ne ure in delovne ‘ vico do primerne#8.^®! ter do pokojninske * pr?! i starosti. Svoboda morata pod naso vsebovati pravico P ]}ri'^2 lastnine in pravic0 \ podjetništva. 1 mora imeti zagoto'1 : zapostavljali in da lUjvjlil^J niti od mogočnih P1 konkurentov, niti O1d Dažavljani demoki’8 0 like kot je naša ,T1°rt'11(> ^1 in uživati te Pra^^jti obenem pa tudi te^e J straktnimi idejami-, jiH mnoge druge a meravane in zapoPa je' J Bill of Rights, ki J konstitucije. ----- RASTLINE I$- g Naravoslovci zabeleženih nad nih živalskih in ra^t «'\l ki jih je najti n» 1 jiiJ Med temi je 822,000 ' ^ j 133,000 vrst cveteči*1 | I wttix bcfen, mv. i, im i|0M E fo ~ Noutt Dobd. B r EJ SouthSi^vonic Catholic Union, bl ^ VJ4J B „_^|H AMP Li FyiNG THE VOlČE OF THE ENGLISH SPEAKING I j BRIEFS English-conducted lodge Brigadiers, 234, SSCU of Detroit, Mich., will celebrate its first anniversary on Saturday, November 4, at the home of Miss Ann Bahor, treasurer, 13762 Fene-lon Ave. Ohio Federation of SSCU lodges will hold a meeting on Sunday, November 5, in Lorain, 0. The gavel will fall at 9:00 a. m. at the Slovene National Home. In Cheswick, Pa., lodge 203, SSCU will observe its tenth anniversary with a dance on Saturday, November 11. “II Trovatore” will be, presented by the Independent Singing Club Zarja of Cleveland on Sunday, November 5. The opera will be staged at the auditorium of the Slovene National Home on St. Clair Ave. In Central City, Pa., lodge 198, SSCU will hold a dance at the Polish hall. The date, Saturday, November 25th, was selected. On Sunday, November 26, lodge 50, SSCU of Brooklyn, N. Y. will celebrate its thirty-fifth anniversary with a dance at the Slovene National Home on 253 Irving Ave. “Sir Cupid” has again pulled on the heart strings of one of our Brigadier members. Congratulations Mr. and Mrs. John Nays, formerly Miss Elizabeth Bahor. — Reported by Frances Skoryance president of Brigadiers lodge 234, SSCU, Detroit, Mich. Boogy — The most foolish persons are those who answer everything with a question. Woogy — Do you think so ? SHORT SHORT ySTog V ROAD M •HOG- won'T t? BUDGE \ /Corning) greets $W ^uDGf^m MORAI-— the onLV TRAffIC PEST AS BAD ASA ROAD HOG IS ANOTHER. ROAD HOG.' National Safety Council Little Stan could tell you more on the subject, Violet. So I’ll let him answer you. This Sunday, the SSCU lodges of Ohio will hold a federation meeting in Lorain. We do hope all the representatives from Cleveland will attend. I hope to go too, but also want to be back in Cleveland in the afternoon to attend and write about the opera II Trovatore that will be held by the Independent Singing Club Zarja, Sunday, Nov. 5 at the Slovene National Home. Yours truly singing off until next week. Regards to all and hoping to see some of the Cleveland SSCU members at the Home Sunday. —,-----1 — 10th Anniversary Dance Cheswick, Pa. — On Saturday evening, November 11 (Armistice Day), the senior SSCU lodge, 203, will celebrate its tenth anniversary with a dance to take place at Union Hall at Harwick. Music for the occasion will be featured by that radio’s ever popular and well known orchestra, which is headed by Joe Kramar Jr. Incidentally, Joe can be heard over Union-town’s station UMBS every Saturday afternoon, at 3:15 o’clock. Plenty of eats and drinks for both the hungry and the thirsty, including “kranske klobase.” All neighboring lodges and friends are cordially invited to spend the evening of November 11 with us at Harwick. You will meet new acquaintances. Dancing begins at 7 p. m. We also seek your cooperation to help us make this dance a success. Frances Yelovcan No. 203, SSCU About This and That By Elsie M. Desmond Cleveland, O. — Yes Stan, I am one members would contribute and ^^odica.lly. Several had to be re-written en-R&ftei’ai vi editor had a difficult time trying to follow Jprsiji i. a> which begged for expression. Star re-■jfeg j, ® kittle Stan Pachaver of Ely, Minn, were still rlNht n* eeP"run in their backyards, with nary a iyc '0mpositi°n- m^te o ^ears ag°> the editor invariably had to liftoff ea°h.ai'ticle, in order to create a writer’s I m^nec luxuriously using the blue pencil to *«e(°iitriKefsary items, and in order to accomodate all !«fe 0es w^° f°rward their articles each week, ©dof rn- s mean you have less work now?” asked a fj'ish SeV?.ne Who has been following the Nova Doba’s? m HavJ t s*nce its inception. “No,” I answered, “for III ^terial sPei^ more time on correspondence, edit- to sn Emitted for publication where years ago K a ^ more time seeking ways and means to co„iP0nse from the readers to write for the ij» §*<>»•” Slish Gr?.al W01’k, whether one enjoys the position » r> on or> or a lodge secretary, or a supreme ©s So ® never fully completes his job, for there is ftp attest*0 new an£'le that arises, added details that K°r’ ^°.r the person who really applies him-Jjijft r6aijhef ^ is based on the assumption that the flpclopi, ^ ls interested in his work, and not one of 1 k batchers. j|-; _________ U^munity Fund Roosevelt j BS>yri!S Constituents by l(\ivi ging the date of a he unwittingly Plum” in the lap of immunity Fund, ’ W’ Brown’ gen' 5!?&oi^Ilent l°cal business jr * ajw 0ut that with the I drive going on as now strike in W* the 6 ,0^ Thanksgiving ^t-ThpPirit of giving is 5k i»iv0l my change engen-the 6S a two-day exten-gifIn^a^n> now to be ~^> instead of end- K*ber28th. jitney, Campaign Cj a^e the announce- Kv 16 followins a p, 18 committee at the t0 b> Rry hNthe^ng the Cam- Pii 6la^1C*’ < cool in the car and ,](K Prosen, Elsie Desmond ai ^ yd the only ones still awa "jSSJ ductor came through oU _oc0$? tioned him about it beu«» ^ re$ car. He took one look a tion system and f°un moved the indicator to ^ not take long before ^ again. It was getting' c so ^ i to Milwaukee, WiscoRsl „ pM Eleanor Lange, who go' „gj, depart as the train £ sadly missed by one o ■ train , bid her farewell and^" aDto^ rolling for Chicago. It for ** light and we washed 1 ’ jj#, due in Chicago at 8:45 a. the delegations were, ..J gation taking a 1 tatio» ^ busses for a different ■ Pennsylvania delegati again. We went f°r bought some lunch fo1 °_in c~Si burgh. Ka ncishaking ačfl use with such fine J* • Kolar, Bub Kardell. * ^ Anne Prosen, Mr. R08e ’ 0ib$'3ji and Frankie Tanlco an ^ 9:30 a. m. when we & and the fun kept on a ^ jji J Schimmel was the ca Tinies ing cups. Yes, all the P dropped into the slot' ;ire tf-J of Little Jackie. Triejjjiri^l when they can be used 1 Stan Progar and I wel® njs having a game betwe jfe my team, to be p!ayp ' j t j pionship of Pennsyh® co^fi that I did not know » the game or not, but i ■ ^ Jj; you know his vania SSCU tnle. The g* Francis Arch were ^ off* j throwing paper at ^ 0ut 3 f Ralph Kovacic passec\,y fine cookies. They re oT* Card playing was g° j jofe some of our delegates ^ looking girls from vania. The others were shots of the Californlfl jt j got from a traveling s"'mg now and we were nea jiv * It was 8:30 p. m. wh® J, Pittsburgh and everyo ^$1 £ but Louis Omer and • ^ fP'-m parted with the PittsbU i | delegates. Stan Proga1’ won’t be long when ( . gether again. It wasn ’'60#j on September 3 and ,, * Jk At 8:45 p. m. Louis J alone to travel to Jo11 ^ 0ut A were just as we starts was a good trip and ,P, l!S met a stranger who tol e a soldier traveling frorrt . He also told us that he . g ,4 riding the train for Louis Omer was also • fine treatment which "■ ^ «J| delegates at the h010^!.^ stayed in Ely. He also . 0^Jk folks there were swell > detail. It was 11:00 P- U't$ J rived at Johnstown an were greeted by Louis ^ So when I arrived bumped into my buddic_.p 6n^ to know all about the 0f, . know I had to covei > again for them. ... ra , 'lr» i And so we are ways thinking of the tff, fi t vention, the fine friend in different states and jaP^ shown us by the- f friends. So this is al* f KI and will give some 0 ^ chance to give their v0lCfWflO the Nova Doba. I also everyone, delegates and . gjjjJ wonderful trip to and . c to Little Stan for his if ance during my stay in ; • Yours fraternally, j#', ^4 NOVA DOBA, 1. NOV., 1939 fnvmr 5 , ifi no*1 ii#, n for? ’S c o# roii! or-t? Ki ‘ I meriki, zakar bi pred državnimi zakoni postajali enaki tem za-varovalninskim družbam ter bi bili izpostavljeni morebitnemu obdavčenja. O tem bi se lahko precej razpravljalo, toda gotov sem, da ko pride na razpravo na seji Narodnega bratskega kongresa, bo prišel odpor od pravih bratskih organizacij. Zvečer se je vršila parada po mestu Akronu, v kateri je bilo zastopanih okoli 50 različnih bratskih Skupin, kar je pokazalo, kako močne so bratske organizacije v državi Ohio. Drugi dan se je pričelo zasedanje okoli 10. ure dopoldne. Glavni govornik je bil Frank B. Pauly, ravnatelj oglaševanja za male trgovce v državi Ohio. Govoril je proti Bigelow-emu amendmentu h konstituciji države Ohio. Govor je bil dolg, poln dobro skovanih fraz in dokazov. Dobil je precejšnjo odobravanje od strani poslušalcev, tako da bi človek skoro mislil, da so se vsi strinjali ž njim. Prišli so predlogi, da se njegov govor zanese v zapisnik, kjer naj bo tudi izraženo, da se Ohio Fraternal Congress strinja z njegovim govorom. Tu pa je prišla opozicija. Tajnik kongresa R. S. Cox je protestiral proti takemu zaključku, tako se je oglasil tudi zastopnik Maccabees, ki se je izrazil, da je njegova podporna organizacija nepolitična. To je prisililo predsednika kongresa, da je referi-ral to dizkuzijo posebnemu odboru, ki naj prinese svoje zaključke pozneje na sejo. Poročila odbora nisem slišal, morebiti je vse zaspalo v odboru. Zastopnik James G. Daly je poročal, da se je sprejelo v državni postavodaji dodatek k postavam za bratske organizacije. Dodatek se tiče dedičev na. članskih policah. Po tem novem dodatku lahko v državi Ohio član bratske organizacije imenuje dedičem osebo, ki ni v krvnem sorodstvu s članom. Seveda, to se tiče samo organizacij, ki so inkorporirane v državi Ohio, in da imajo one same tudi tako določbo v svojih pravi- j lih. Popoldne so prišla na vrsto j tudi poročila tajnika in blagaj- j nika. Sledili so obredi, ki so o-bi čajni pri konvencijah ameriških bratskih organizacij. Nato je poročal odbor za nominiranje odbora za prihodnje leto. Poročilo je bilo kratko ter z malo spremembo vključuje iste odbornike. Predsednikom je bil izvoljen E. I. Nikodym, po narodnosti Čeh. — Prihodnjo zasedanje kongresa se bo vršilo v mestu Daytonu, Ohio. Zvečer se je vršil banket v hotelu Portage. Seje Ohio Fraternal Congres-sa so se v prejšnjih letih vršile po en dan. Takrat so opravile skoro več dobrega dela, kakor sedaj v dveh dneh. Toda več dodatnih ceremonij je sedaj, katere so v navadah pri angleških bratskih društvih. Iz mojega Opazovanja na Narodnem bratskem kongresu v Toronto, Canada, in na zadnjih dveh sejah Ohio Fraternal Congress-a prihajam do ,35aključka, da prave male in prave bratske organizacije čutijo zapostavljanje od večjih “bratskih” organizacij. Toda te večje “bratske” organizacije se rade skrivajo pod peruti malih in či3tih bratskih organizacij, da se izognejo državnim zavarovalninskim postavam, ker drugače bi se jih postavilo med ameriške zavarovalne družbe. Prej ali slej bo menda prišel odpor od strani malih bratskih organizacij, ki se bodo organizirale v svojo skupino ter vodile pravo in skupno bratsko skupino, kateri se ne bo potreba tako bati državnih zakonov za bratske organizacije v posameznih državah. Naša Jugoslovanska katoliška jednota z ostalimi jugoslovanskimi jednotami in zvezami spa- da med prave in čiste bratske | organizacije v Ameriki. DOPISI Detroit, Mich. — Društvo Brigadier, št. 234 JSKJ, bo v so-; boto 4. novembra obhajalo prvo obletnico ustanovitve z domačo zabavo, ki se bo vršila na domu naše blagajničarke Miss Anne Bahor, 13762 Fenelon Avenue, North Detroit. Člani in članice našega dru-šfva so vabljeni, da se te prire-l ditve stoprocentno udeleže, ker bo nekaj prav posebnega. (Člani in članice društva Brigadier bodo vstopnine prosti). Vstopnina za druge bo 50 centov za osebo in s tem bo plačano za pivo, lahak prigrizek in seveda za ples. Vsak član in članica naj | pripelje s seboj na to prireditev vsaj dva prijatelja. Vsem lahko že v naprej zagotovimo kar najboljšo zabavo. Tudi člani in članice bratskega društva Triglav, št. 144 JSKJ, so prijazno vabljeni na našo prireditev. Torej, ne pozabite: v soboto i 4. novembra ob 8. uri zvečer na 13762 Fenelon Avenue! Cesto je lahko najti; je tam, kjer se Da-' vison in Six Mile Road stikata na vzhodni strani. Na svidenje! j Za društvo Brigadiers, št. 234; JSKJ: Frances Škorjanc, predsednica. ! Pittsburgh, Pa. — Čakal sem in upal, da se kdo drugi oglasi j iz našega jeklenega mesta, pa se mi zdi, da je nastalo pomanj-' kanje papirja in črnila. Jaz' imam že obojega precejšnjo zalogo. Koledarji nam kažejo, da se i bodo čez dober mesec pričele tako zvane glavne ali letne seje raznih društev. Da so te seje izredne važnosti, kaže že samo dejstvo, da jih nazivamo glavne in letne seje. Na letnih sejah se volijo novi društveni odborniki za bodoče leto, ali pa so ponovno izvoljeni stari. Na omenjenih sejah se tudi sprejemajo važni zaključki, ki navadno ostanejo v veljavi za vse bodoče leto. Zgodili so se že slučaji, da so pri kakem društvu takoj po glavni seji nastali protesti in prerekanja, češ, da to ali ono ni pravilno. Toda, kdo je česa takega kriv, če ne članstvo samo! Odborniki se volijo in razni sklepi se sprejemajo z nad polovično večino oddanih glasov. Treba je premisliti, za kaj se glasuje. Treba je tudi paziti, koga se vo-j li. Ali je kandidat zmožen svojega urada? Ali je zmožen čita-1 nja .pisanja, računstva in vsaj j delno tudi angleščine ter ali ima ; za seboj preteklost, ki ga upravičuje do važnega društvenega I urada? Osebnosti bi se morale pustiti na strani, pač pa bi se moralo gledati na zmožnosti in voljo za društveno delo. Letne seje bi se morali udeležiti vsi dobrostoječi člani in članice. To je važno z ozirom na koristi za nas, za naše društvo in za našo J. S. K. Jednoto. Ob zaključku oktobra ali vinotoka in v začetku meseca, ko se novo vino krščuje, naj zapišem še par času primernih: Ljubi bratje in sestrice, vabim v vinske vas gorice. Sešli bomo se veseli in o bratstvu bomo peli. A pri pitju naj bo pamet, ki je boljša, kakor žamet. • • In iz vinskega se brega naj razlega ta prisega: šli bomo poštene poti v blagor naš in čast Jednoti! Frank Kroshel, zapisnikar dr. št. 12 JSKJ. Girard, O. — Delavske razmere v naši naselbini so se zadnje čaj»e nekoliko izboljšale. Kljub temu pa ne svetujem nikomur, da bi hodil sem za delom, ker se ga ne dobi. Z društvi smo dobro preskrbljeni, tako da se vsak lahko zavaruje pri eni ali drugi organizaciji, ki mu je po volji. Med drugimi imamo tu tudi samostojno podporno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1919. To društvo bo priredilo na večer, 11. novembra veliko plesno veselico v Slovenskem narodnem domu. Za ples bo igral Krištofov orkester iz Clevelanda in za postrežbo gostov bo v polni meri poskrbljeno. Na to prireditev prijazno vabimo rojake in rojakinje iz našega mesta, pa tudi iz bližnjih in oddaljenih naselbin. Zabave bo dovolj za vse in upam, da ne bo nikomur žal, ki nas na večer 11. novembra po-seti na naši prireditvi. Mathew Kogovšek. Chicago, lil. — Najprej bom poročal o potovanju našega članstva v Milwaukee, Wis., na federacijsko sejo tega okrožja in slavnostno prireditev s programom, ki se je vršila prvega oktobra t. 1. Chicažani smo najeli privatni bus, v katerega se je nas stlačilo nad trideset. Med vožnjo smo imeli izvrstno medsebojno zabavo, h kateri so pomagali s potrebno kapljico bratje Gottlieb, Push in Dremelj, članice so pa obdarovali z različnimi sladšči-cami. Splošno zabavo so pa vodili Krapenc, Fajfar in Gomi-lar. Vprizorili so mnogo smešnih epizod, tako da je bila naša vožnja jako zabavna in kratkočasna. Dospevši v Milwaukee, smo se najprej udeležili pete konference naše federacije, ki je bila v vseh ozirih konstruktivna. Po konferenci nam je tamkajšnje članstvo JSKJ pripravilo okusen obed. Ob treh popoldne so nam Mil-waučani predstavili na odru v Turner dvorani sledeči program, katerega je vodil društveni predsednik sobrat Jacob Smrekar: Sobrat Frank E. Vranichar je govoril o .pomenu naših federacij, in o zboljšanju agitacije za JSKJ. Nato je mladi Simonz zaigral več komadov na gosli, v spremstvu klavirja živetzeve nečakinje Lorraine M. Russ, iz Jolieta, 111. Ona je spremljala tudi sestrici Marie in Bernadine Vranichar, ki sta zapeli več pesmi v slovenskem in angleškem jeziku. Potem je igral mladi Edwin Bregant na piano harmoniko. Za njim je nastopil gl. predsednik sobrat Paul Bartel, ki je v daljšem govoru navduševal članstvo za složno in energično delovanje v prid JSKJ, njenih federacij, posameznih društev in članstva v splošnem. Venček slovenskih pesmi je zapel mil-'vvauški pevski in dramski klub “Lilija.” V kupletu “Profesorja” sta nastopila Krapenc in Fajfar v spramstvu J. Gomilar-ja na harmoniko, ki so s svojim humorjem povzročili mnogo smeha. Za temi je pel Prešernov kvartet iz Chicaga, v katerem so sledeči dobri pevci: Prelesnik, Gradišek, Potočnik in Velimek. Zapeli so več slovenskih in angleških pesmi. Vse točke programa so bile dobro izvajane, kar znači dejstvo, da so bili proizvajalci s ploskanjem občinstva ponovno klicani na oder. Po tem programu smo 'mi Chicažani po prijazni uslugi na-j šega voznika dobili priliko ogle-i dati si mesto Milwaukee, za kar smo mu hvaležni. |' Zvečer je bila plesna zabava, in, ker je bila udeležba večja, je odbor dal na oder še sledeče točke : Milwauški “Gold Western j Twins,” ki pojejo na tamkajšnji radio postaji. Za temi so še ponovili svoje akte sestri Vranichar, “Prešernov” kvartet in kuplet “Profesorja,” ki so ponovno želi burno odobravanje. Chicažani smo imeli v tem prav lepo zabavo, za kar se iskreno zahvaljujemo tamkajšnjemu članstvu. > ; V nedeljo 22. oktobra so pa | chicaška društva JSKJ priredi- la obletnico federacijske ustanovitve s sledečim programom in plesom, v dvorani SNPJ : Nastop moškega pevskega zbora “France Prešeren.” Sestri Marie in Gene Korenchan sta zapeli zbrane pesmi. V kupletu “Profesorja” so predvajali A. Krapenc, J. Fajfar in J. Gomi-lar. Solist Tomaž’ Cukale, ki se že del j časa vadi za opernega pevca, je dvakrat nastopil. Prvič je zapel tri angleške, drugič pa nekaj slovenskih pesmi. V zadnjem aktu je bil v narodni noši. Na klavir ga je spremljal njegov inštruktor. Njemu je sledil “Prešernov” kvartet, ki je vedno dobrodošel na odru. Za tem sta nastopili sestri Angeline in Josephine Pluth. Prva je pela v spremstvu druge na piano harmoniko. Dasi sta že večkrat nastopili na našem odru, ju občinstvo vselej sprejme z odobravanjem. Zanimivo je bilo poslušati Pluthove trojčke, ki so izvrstno igrali na strune. Ta del programa je vseh ozirih prav dobro izpadel, kar sklepam iz splošnega odobravanja od strani občinstva. Za zaključek programa je bila kratki burka v enem dejanju “Junaki,” v kateri so nastopili: Joseph Ziherl kot Štefan Brluz-ga, krčmar; Joseph Fajfar kot Matevž Robota, prekupčevalec z jajci; Joseph Oblak kot Blaž Robavs, kmet; Anton Krapenc kot Franc Količek, občinski redar; in John Gottlieb kot zamorec. Ta skica, dasi kratka, je na humorju bogata. Barantač z jajci misli, da je prišel hudič ponj, ko se prikaže zamorec, in “bi kmalu vse svoje grehe povedal,” kako slepari z jajci. Vsi se bahajo, posebno stražnik, kaki junaki so. Ko pa jih ob koncu igre zopet obišče zamorec, pa kar popadajo po tleh od strahu, ter se skrivajo pod mize in v skrinje. Ljudem se je igra zdela prekratka, ker so potem, ko je zagrinjalo padlo, še kar sedeli in čakali drugega prizora. Upam, da so bili udeleženci s to priredbo zadovoljni, in da je bil tudi gmotni uspeh povoljen, ker smo se zabavali pozno v noč in to v številni družbi. Joseph Oblak Chesivick, Pa. — Kakor je bilo že poročano v Novi Dobi, se bo proslava naše desetletnice vršila v soboto 11. novembra. V to svrho bo prirejena veselica v Harwick Union dvorani, to je eno miljo od postaje Chesvvick. Ta proslava desetletnice našega društva “Vesela bodočnost,” št. 203 JSKJ, bi se bila jmela prav za prav vršiti že meseca julija, toda zaradi takratnih slabih delavskih razmer- smo jo bili odložili. Vršila se bo torej v soboto 11. novembra in se bo pričel^ ob 7. uri zvečer; glede zaklju-čenja iste pa ni nič določeno. Društvo ni določilo nikakega posebnega programa, zato bo društveni odbor uredil in vodil prireditev po svoji previdnosti in najboljši možnosti. Razume se, da bo poskrbljeno za vseh vrst okrepčila, in da se plesalci ne bodo dolgočasili, bo skrbel orkester Jos. Kramerja, tisti, ki igra vsako soboto ob 3.15 na radio oddajni postaji UMBS v Uniontownu, Pa. Glavni govornik na prireditvi bo eden glavnih nadzor nikov, to je Janko N. Rogelj iz Clevelanda ali pa John Kumše iz Lorai-na, Ohio. Veselilo bi nas tudi, če bi se za to priliko oglasil pri nas naš urednik sobrat Ter-bovec. Poleti še pride kateri krat pogledat v Pennsylvanijo, pozimi ali v pozni jeseni se je pa čisto izogiblje. V naši naselbini ga še ni bilo nofcenkrat, torej bi naj prišel za našo desetletnico, če mu je mogoče. Člani in članice našega društva so nujno vabljeni, da se te veselice gotovo udeležijo in s tem pokažejo, da so še vedno tako navdušeni za svoje društvo kot so bili ob ustanovitvi istega. Desetletnica se ne obhaja vsak dan. Seveda so na našo društveno prireditev prijazno vabljeni tudi člani in članice drugih bratskih društev. Ob priliki sličnih prireditev njihovih društev jim bomo skušali od naše strani naklonjenost povrniti. Dobrodošli pa bodo na naši veselici tudi vsi drugi rojaki in rojakinje od blizu in daleč, ki nas posetijo. Vsi so povabljeni in vse bomo skušali po najboljši možnosti zadovoljiti in postreči. Nekomu, ki pride na to prireditev, se bo sreča nasmejala v obliki petih dolarjev. — Torej, na veselo svidenje v soboto 11. novembra ob sedmih zvečer v Harwick Union dvorani! Za društvo “Vesela bodočnost,” št. 203 JSKJ: Joseph Yelovchan, tajnik. Chicago,\Ill. — Zapisnik seje federacije društev JSKJ za državi Illinois in Wisconsin, katera se je vršila 1. oktobra 1939 v Turner dvorani v Mil-waukeeju, Wis. Predsednik federacije, brat Frank E. Vranichar otvori sejo ob deseti uri dopoldne, ter pozdravi društvene zastopnike in zastopnice, katere pozove k složnemu sodelovanju. Nato predstavi brate Louisa Zorko-ta in Josepha Jeraja iz She-boygana, Wis., ki sta navzoča kot opazovalca tamkajšnjega društva. Za tema predstavi častnega predsednika federacijo br. Paula Bartela, ki je pozdravil zbornico s kratkim nagovorom. Zapisnikar prečita imena odbornikov. Navzoči so vsi. Nato prečita zapisnik zadnje seje, ki se odobri brez popravkov. Čitanje imen navzočih zastopnikov ki so: Za št. 66: Frank E. Vranichar, John Živetz, st., John A-damich in Peter Musich; za št. 70: Anton Krapenc, John Gottlieb, Joseph Dremelj in Joseph Oblak; za št. 92: J. Oberstar in Frank Kerzich; za št. 94: dr. L. F. Kompare in John Zalar; za št. 124: Frank Strune; za št. 130: Ignac Benkše; za št. 170: Agnes Jurečič in Marv Kovačič; za št. 211: John Zve-zich; za št. 225: Mary Musich, Jacob Smrekar in Pauline Vo-grich. Poročila federacijskih odbornikov: Predsednik Vranichar poroča o prošli kampanji za mladinsko in atletsko konvencijo, ki se je vršila 4., 5. in 6. avgusta na Elyju, Minn., ki je bila zelo uspešna. Toplo priporoča, da bi se v tem smislu nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Poročilo se sprejme. Za njim poroča častni predsednik federacije, ki je tudi gl. predsednik Jednote, da mu ni bilo mogoče udeležiti sc mladinske konvencije na, Elyju zaradi tega, ker ni mogel dobiti dopusta pri tvrdki kjer je vpo-slen. Govoril je o delu federacije in- Jednote, ter pozival navzoče k intenzivnejšemu delu za JSKJ in našo iederacijo. Njegovo poročilo se vzame z o-dobrovanjem na znanje. Podpredsednik br. Gottlieb poroča, da bodo čikaška društva priredila veselico z obširnim programom dne 22. oktobra, v počast obletnice naše federacije; obenem tudi omeni, da bodo meseca decembra ta društva priredila za naše otroke božičnico z darovi. Poročilo se sprejme. Podpredsednica Jurečič nima posebnega poročila. Tajnik Krapenc poroča: Cenjeni bratje in sestre: Tukaj vam podajam tajniško in blagajniško poročilo od 21. maja do 1. oktobra 1939. V tej dobi se je delo federa-r.ije gibalo največ v jednotini kampanji za pridobivanje novih članov. Kakor je vsem znano, so se društva, včlanjena v federaciji, prav dobro obnesla. Tekmovala so eno z drugim v kampanji in pridobila lepo število novih članov. Vsem aktivnim članom prav lepa hvala v imenu federacije. Delegate so poslala sledeča društva: št. 66 iz Jolieta delegatinjo za atlctično konferenco in delegata za mladinsko konvencijo; št. 70 iz Chicaga delegata za mladinsko konvencijo; št. 225 iz Milwaukee delegatinjo za mlad. konvencijo. Zgoraj omenjenim delegatom sem izplačal skupno vsoto $25.00 iz blagajne kot nagrado od federacije. Upam, da v prihodnji kampanji bo mogoče poslati tudi ostalim društvom delegate, katera sedaj niso mogla doseči določene kvote. Resolucijo, katere sem poslal na glavni urad po naročilu zadnja seje, je glavni odbor odobril samo z ozirom na točko 3, da društveni predsednik, tajnik in blagajnik lahko sprejmejo nove kandidate brez seje. Takoj, ko sem prejel odgovor, sem to sporočil vsem društvom, spadajočim v federacijo. Naša zadnja seja in prireditev v Wauke-ganu sta bili zopet lep dokaz, kaj se lahko doseže v bratski slogi. V moralnem in finančnem oziru je bil uspeh prav lep in gre v prvi vrsti zahvala društvu št. 94 in vsem, kateri so sodelovali pri programu. Tukaj moram poudariti, da je večje važnosti prireditev programa, kot pa naše seje, ker z Jepim programom več storimo v reklamo federaciji in Jednoti kot pa s sejami, kamor imajo dostop samo člani. Vse federacij-ske prireditve, ki smo jih imeli do sedaj, so prav imenitno predstavile našo Jednoto slovenskemu in drugemu občinstvu. Jaz priporočam, da tudi v bodoče društva, kjer se bo vršila seja, posvečajo glavno pozornost popoldanskim prireditvam. Blagajniško poročilo: DOHODKI: Blagajna 21. maja $235.77 čisti preostanek prireditve v Waukegan« 54.65 Obresti na banki 1.09 Skupaj $291,51 8TROSKI: Kladivo za predsednika S 1.03 Za pisalne potrebščine, znamke in money order 1.47 Vožnji stroški za sejo 21. maja v Waukeganu....................27.81 Vožnji stroški za sejo 1. oktobra v Milwaukee 40.00 Nagrada delegatom mladinske konvencije in atlctične konference 25:00 Skupaj $ 05,31 Preostanek v blagajni $108.20 Anton Krapenc, tajnik-blagajnik. Poročilo tajnika - blagajnika se sprejme. Nadzorni odbor poroča, da je pregledal knjige tajnika-bla-gajnika, ter našel iste v najlepšem redu. Čista svota v blagajni je $196.20. Poročilo nadzornega odbora se sprejme. Poročila društvenih zastop- nikov : Najprvo prečita br. tajnik pismi od št. 3, iz La Salla, 111., ter od št. 158 iz Auburna, 111. Društvo št. 3 poroča, da jim ni bilo mogoče poslati zastopnika na to zborovanje. Društvo št, ' 158 pa piše, da morda pride malo pozneje. Pismi vzame zbornica na znanje. Sklenjeno, da naj zaradi kratkega časa poročajo le tisti zastopniki, ki imajo kaj važnega {»oročati. Br. Zvezich poroča, da odkar obstoji federacija, je med našimi društvi v Chicagu veliko več gibanja in organizacijskega dela, kar znači splošen napredek v pridobivanju novega članstva in družabnega udejstvovanja. Poročilo z odobrovanjem sprejeto. Br. Zalar poroča, da imajo v Waukeeganu potežkoče s pridobivanjem novega članstva, ker je v naselbini veliko drugih podpornih društev; vendar se trudijo po svojih močeh. Poročilo se vzame na znanje. S tem so poročila društvenih zastopnikov končana, in na dnevni red pride razprava glede poroštva tajnika-blagajuika, (Dalje na 6. strani) ( ■■ ■ Rogelj: "fatski kongres v Ohio Bdi . *j i|jj. ‘n 27. oktobra se je Ohio Fraternal KPN v Akronu, Ohio. Po 4 gM Odboru izvoljeni za-1 ‘Nsed’ •^rat John Kumše, javnega nadzorne-gi ^T°ra’ je sporočil, da se 1 1 St ^^kttosti v tovarni ne 1 Kot njegov na- ši ij, L 86111 se udeležil zaseda- li °*3a dneva. k ats^ega kongresa se St d 6 V dopoldne,! I jp| Ul-e, v Portage ho-1 * C*priče«™ kongresa je j %, 61 zastopnikov in ki so zastopali 51 Sl*,. , organizacij, katere |T^o v državi Ohio. Med okojj 2(f delegati je bilo tudi . £°stov. Med jugoslo-tijjUj 1 Poc*pornimi organiza-ie: u 80 kile zastopane slede-ta, 2a ^atska bratska zajedni-; wm. Bojd in; akich; slovenska na-; jednota> za- % ^rank Barbič in Ca-» Kranjsko slo-•topnik. atoliška jednota, za-K£h‘ .Stanley Zupan; Slo-, °kr°delna zveza, za-A Sfirtz \ Dornik in Frank jJ feila 2’ ln naša Jednota, ki je j °^na Po meni. V kon-«^an^-JClan;ienih več drugih !C°~ P0Z(*ravil mest-teč pjj! ^ee D. Schroy, kakor Q%j° si župani ob * je J! lltail' Za njegov govor ^ di'u .Vu^eval John A. Wil-*kega 5' Podpredsednik brat- WHop^^Sresa, ki je obenem g, , Narodne slovaške so et^e S0 ceremonije, ka- at& °k’čajne na Icon venci-bratskih organi-fel " zaključkih je pre- S^Vo konvencije pred-kiigg g ratskega kongresa, 0g. ' ^aw, elan Maccabees k*16 ^ormalnosti so bile Pasejo .0Q^anei nakar je zaklju-1 Hosji 61 nas Povabil na skup-■fy&ijf °’ kjer je bil glavni go-INu'ov , ,n Lloyd, državni BhiW a n'nski komisar v Co- I \ °hi0, iNvo ° sc je vršilo v J Wat1!' kjer smo zborovali. smo okupirali svo-; ^ Hag ’ ar Je nekaj značilnega Hi0 1 t;ern Pogledu, ker srro iztreseni. Men 'a ^l.avHV^^Va na^a združena Jv.* Gov0r °nkraj oceana. : ^sifg državnega zavaro' •>’-Pličiio k°misarja je vsebo ,1 \ SllJ °^re podatke, na !: - ^ Cw lahk° P°nosni vsi ču> i% p, ‘h 01'ganizacij v A go io V|edal Je’ da v dr .i i 0rSll-ie 114 različnih b a,-%Ae gclnizacU. ki posedu je.,o S 0s2avarovalnine štiri biU- pQwf S^° milijonov doU r- ar-*a* •'e’ ->e to ' e‘i* ^ <.na ^štitucija, k ate o ae strati za resno v. e-\Va, Oglaševal je, d ::i-K°jih 'nski oddelek sku a >o latern ,°^e^ sodelovati z Ohio jWv ^0nSress-°m- ^°Poh Ra s^čnih zaset '.njih. Si s lle 30 bili zopet f ov ri. Hiiko^0 Priliko slišati ’’.va ^*&0vPrj!Z rnes*-a Akrona, ki ata v °Vala o svojih s’ uš-, tedanjem druž ibr em i'^oj '®eveda govori so bili h! 'Va*11 *ako’ bi zaeto ini-Skušali vplivati za iz-Vy družabnega reda. E. 0(^eli/J^On’ ^an P0-'* LVne' % . a pri Narodnem brat- kfav8n^reSU’ lzPove al na" It; ^ dodatke in spremem->1^*3 bi prišle v postave It^ih h .0l’ganizacij v posa- * Ulj s rzavah. Meni se dodat- kHlle r^rnembe niso kaj dosti er s takimi spretnem-Preveč približali za-Ulskim družbam v A NOVA DOBA, 1. NOtr. 1930 || V. J. Val jovec: | Barbari in kanibali j: Dokaj čuden naslov—jeli? I! Toda drugega naslova tej stori-j ji ne morem dati, kajti sklenil I j sem, da prav za res, oziroma kar I “za pr’mejdus,” napišem storjo i o barbarih in kanibalih ali “Iju-j dožrcih.” Kdo je skoval sloven-| sko besedo “Ijudožrci,” sicer ne I vem, toda mislim, da se ne mo-I tim, ako trdim, da je bila ta beseda skovana tedaj, ko so naši predniki pisali kanibalsko slo-j venščino, katero je še dandanaš-nji najti v naši ameriško-sloven-| ski “književnosti”—hm . . . I. BARBARI Tudi letos sem moral mnogo potovati, kajti potovanje je del mojih poslov, oziroma del mojega dela. In ko človek pride v kako .dotedaj mu nepoznano mesto, postane življenje dokaj dolgočasno. Ko so poročila spi-j sana in odposlana na pristojna mesta, in ko človek nabere nekoliko materijala za nadaljna j poročila, potem res ne ve kaj bi! j počel. — Toda v naših mestih jel dovolj knjižnic. Ko sem bil nedavno v Wil-I mingtonu, Del., prišel sem do prepričanja, da sem svetovno zgodovino zadnjih 3000 let že dokaj pozabil. Odšel sem torej v mestno knjižnico, kjer sem si izposodil dokaj veliko knjigo, ki se bavi s svetovno zgodovino. To knjigo sem potem marljivo čital v svoji sobi hotela Du Pont. In ko sem jo prečital do konca, sem se docela uveril o sledečih neovrgljivih dejstvih: Tekom zadnjih 3000 let je bil ves poznani svet odvisen od ta-kozvane “Pax Romana,” oziroma “rimljanskega miru.” Temu “miru” so dali tako ime vsled tega, ker so bili vsi poznani narodi zbrani pod zaščito rimskih cesarjev, ne da bi pri tem izgu-, bili svojo individualnost in avtonomijo. — Tak mednaroden, osredotočen političen položaj, ostal bi kar na vedno neizpre-menjen, ako bi v onih starodavnih časih, ne pričela prihajati v poznani svet tuja in nepoznana plemena iz tedaj nepoznanega sveta. In te nepoznane narode imenovali so Rimljani “barbarska plemena,” kar pa seveda ne žnači, da si bili ti ljudje “divjaki,” temveč le, da so prihajali iz nepoznanih krajev. Ti ljudje seveda niso nameravali odstraniti tedanjo vlado, pač pa so se prilagodili novim prilikam in življenju, tako da so nekateri njihovih glavarjev celo postali rimski cesarji in zopet drugi poveljniki vojske. Vse, kar so ta plemena želela, je bila zemlja, na kateri bi zamogla udobno živeti, in ko so si prilastili to zemljo, so bili zadovoljni. Na primer: neko pleme Galcev, prilastilo si,je dokaj velik del rimskega cesarstva in se je tam za stalno naselilo. To pleme so nazivali “Franke,” in ker še dandanašnji to pleme živi tam, kjer se je tedaj naselilo, imenuje se ona dežela še dandanes “Francija.” Zopet tri druga plemena barbarov, namreč Juti, Angli in Saksonci, nastanili so se v sedanji Angliji, oziroma v tedanji rimski provinciji Britaniji ,in po njih se imenuje ona dežele še dandanašnji “Anglija,” itd, itd. — vse do Longo-bardov (dolgobradei), ki so si prisvojili velik del severnega rimskega cesarstva, oziroma sedanjo Lombardijo. — Vsa ta plemena so se bojevala z drugimi plemeni v namenu, da jim vzamejo kolikor mogoče-velik del njihovega ozemlja in da tako povečajo svojo “deželo.” Tako je bilo v petem stoletju, in prej, in od tedaj, pa vse do današnjih dni se v tem pogledu ni prav ničesar spremenilo, kajti vsako človeško pleme ali narod skuša ugrabiti svojim sosedom kolikor mogoče velik del njihove dežele. Po tem načinu krade en narod drugem kar že more; tako se je godilo pred 3000, 2000, | j 1000, 500, itd. leti, in tako se go->| di še danes—tam v Evropi. To medsebojno tatvino in voj-i ne nazivamo sedaj, v XXtem I stoletju bas tako, kakor pred tisočletji: “civilizacija,” “svetovna politika,” “narodna ekonomija,” “napredek,” itd. — kakor se že komu poljubi. Toda kljub temu “smo” še vedno bar-| bari. I O tem sem se prepričal, ko j sem čital omenjeno knjigo v Wilmingtonu, Toda ker sej omenjena knjiga bavi le z “na-j predkom civilizacije” v Evropi! tekom zadnjih 3000 let, nima-i mo pri nas, v Ameriki, prav ni-j česar opraviti z evropsko “civi-j jlzacijo.” “Thanks God” (takoj pravim jaz( in “To Hell with! them,”' (tako pravi McAndy). j * II. KANIBALI “Kanibalstvo” ali “ljudožr-j stvo” je pa povsem druge vrste I civilizacija, ki v vsakem pogledu r.adkriljuje “civilizacijo,” kukoršnjo imajo v Evropi tekom zadnjih 3000 let. Kanibalstvo se je namreč razvilo med narodi, ki so bolj “praktične sorte,” in ki žive v deželah, ki so velike in po naravi bogato obdarjene. Tam se/ljudem ni treba vojskovati za komadič zemlje, katere je povsod v izobilju; tudi ne potrebujejo v evropskem smislu organizovanih oblasti, in vsako pleme živi lepo in mirno po svojem načinu. Ti ljudje imajo prav rajsko življenje, kajti oni bivajo na pacifičnih otočjih, v vednem poletju in večni pomladi. Na primer: kanibal spi kar kraj morja pod kako palmo; ko se probudi, ujame nekoliko rib, katere potem dve ali tri njegovih žena speče, medtem, ko on natrga nekoliko banan,— in zajtrk za vso obitelj je gotov. Potem odide vsa obitelj k bližnji laguni, kjer se deca in vsa obitelj umije in zabava s plavanjem, medtem, ko stari kanibal igra na svoj ukelele in prepeva znano: “Kai halia ko aloha kai hiki mai”; deca potem ujame kakih dvajset rib za kosilo in večerjo, in po večerji prepeva vsa obitelj zopet svojo “Kai halia” in “Taumotu valček,” ob čegar prekrasni melodiji vsa obitelj pleše, na kar gredo zopet k počitku. Pa imajo ti ljudje povsem drugačno vero, nego oni v Evropi. Sicer imajo tudi nekaka nebesa, ki pa so povsem modernejša, kakor ona, katera so Evrop-ci izumili tekom zadnjih 3000 let. Ko se stari kanibal naveliča živeti, potem gre naravnost v nebesa (pekla še niso izumili); in ker je star, potrebuje tudi v nebesih nekoliko postrežbe. Na podlagi njihove vere, si mora vsak kanibal to postrežbo preskrbeti še ko je živ, in sicer na ta način, da pobije, speče in pohrusta nekoliko svojih sovražnikov kakega drugega plemena. Ti sovražniki mu potem strežejo, ko sedi v nebesih. To je povsem dobro delo, kajti koncem-konca gredo vsi v nebesa, kanibal in njegovi sovražniki, pa mirna Bosna. Jezikoslovstvo se pri kanibalih še ni razvilo v tolikem obsegu, kakor pri Evropejcih. Vsled tega ti ljudje le malo čitajo in pišejo. Tudi slovnice so pri njih nepoznane. In njihova je zasluga, da se po kanibalskem načinu ravnajo tudi nekateri ljudje pri nas,—posebno še oni, ki so v toliko napredovali, da skušajo pisati storje v svoji materinščini,—in sicer po kanibalskem nk-činu, kar je vse hvale vredno, in kar na vsak način pomen j a napredek. * O tem napredku sem se nedavno prepričal, ko sem kar v eni sami izdaji neke cajtenšce čital sledeče naslove, napisane in natiskane v premili kanibalski materinščini: “Delavska federaci, ja drži odprta vrata”; “Avtna nezgoda”; “V senatu se sliši klic”; “V Angliji odmevajo jezni glasovi”; “Solata in*a vitamine v rebrih”; “Zed. države postavljajo močnejšo armado” — j itd,, itd. ad infinitum. In da se | ta kanibalščina izpopolni, odpo-I tujem takoj po novem letu v ; Tahiti, Taumotu, in tudi na La-dronsko otočje, kjer bom spisal knjigo z nasveti za izpopolnitev izrazov v pravi kanibal-ščini . . . ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) ŽENSKI ŽUPAN Umrl je ženski župan. Daleč nad Leskovcem v vzhodni Srbiji, na planini Prolomu, je samotna vas Bogojevo. Tu je prebivala vdova Marija Petrovičeva, ki ji je mož trgovec že zgodaj umrl. Ko je prišla vojna, je moral tudi njen edini sin k vojakom in ji je doma zapustil ženo s petimi otroki. Tudi žena je kmalu umrla in tako je vdova Marija, ki ji je bilo takrat že 60 let, prevzela nase skrb za vzgojo petih sirot. Ko je sovražnik okupiral tudi vas Bogojevac, kjer je bilo v okoliških gozdovih polno ko-mitašev, je bila za župana postavljena — vdova Marija. In izbira je bila dobra, županja Marija je bila žena nezlomljive rol je, odločnejša kakor vsak moški. Samo v enem je razočarala sovražnika: ni pobijala komi-tašev, marveč so se prav po nje-i ni zaslugi le še bolje držali in se številčno pomnožili. Kljub vsej nevarnosti jim je pošiljala hrano in jih zlasti po ženah o vsem obveščala. Znala je ravnati tako! diplomatsko in je vzdrževala tak red v svoji občini, da ves čas okupacije ni bila odstavljena. Ko je prišla srbska vojska, S je bil tudi konec Marijinega županovanja. Drug za drugim so se vračali vojaki, toda njenega sina ni bilo. In nihče ni vedel kaj povedati o njem. Ali je padel ali je izdihnil v Albaniji, ali je bil sploh kje pokopan ali je strohnel na kopnem? V vsem okraju ni bilo lepše moške glave, pravijo kmetje o njem. Vdova Marija je stisnila svojo bolečino v srce, vzdržala je gospodarstvo, vzgojila in poženilo vnuke. Zdaj pa je končalo njeno življenje, ki je bilo polno truda in tudi trpljenja. LOV NA POLHE V raznih krajih Slovenije je lov na polhe bolj zabava kot resno delo, na Kočevskem, kjer so gospodarske razmere mnogo slabše kot drugod, pa je polšji lov za marsikaterega reveža važna eksistenčna zadeva. Meso služi za hrano, mast in kože se pa prodajo. Nekateri polharji ujamejo v eni noči od 20 do 50 kosmatinov. DOPISI (Nadaljevanje s pete strani) Sklenjeno, da naj bo njegovo poroštvo $500.00, ki se vzame pri zavarovalni družbi, za kar plača federacija stroške. Vname se razprava glede ednotine podpore federaciji, katere se udeleže: Krapenc, ži-vetz, Oblak, Vranichar in ses. lurečič. Federacija je dosedaj prejela od Jednote $50; splošno mnenje v tej razpravi prevladuje, da naj Se pošlje proš-ija na gl. odbor za ponovno podporo. Predlog podpiran in soglasno sprejet. Nato sledi razprava, da bi bilo lepo in koristno za Jedno-io, če bi posamezna društva v svojih naselbinah priredila za svoje otroke takozvane božičnice, s primerno zabavo in darovi. Bilo je mnogo različnih nasvetov; in končno se zbornica zedini za predlog, da federacija plača iz svoje blagajne svo-to 10 centov za vsakega člana mladinskega oddelka enkrat na leto za vsako prireditev mladini v zabavo, pa bodi to božičnica, piknik ali kaj sličnega. Predlog soglasno sprejet. Nato sledi debata o pravilih JSKJ. Ker bo naša konvencija • U. Mf iS sto t, % lit Irt RAOfVOJ REHAR; K SEMISIRIS 1 g HOMAN “Nikoli.” "Potem bodo onemela moja usta. Svarila sem te zadnjič. Č< nočeš, dobro, lahko mučiš moje telo, kletve moje ne moreš Prešibka je tvoja moč. Živela bo preko moje smrti. Usoda je določena!” “Ha-ha-ha . . .” se je zakrohotal Semis Ofiris. “Ne bojim se tvojega besedičenja. Če si čarovnica, pokaži sedaj svojo moč! Osvobodi se vezi, izgini mi izpred oči, pa ti bom verjel.” “Usoda je določena.” “Nesmisel. Videli ste in slišali. Čarovnica je odpeljala princeso, a ne sama. Dejala je, da ve še nekdo za njeno skrivnost. 1 o je tista, za katero je to storila in za katero je govorila ___ Nefteta...” Arikdinila se je zganila in kriknila: “Ne obtožuj nedolžnih!” “Čemu se razburjaš?” v “Ne dotikaj se krvi Semisov!” “Krvi Semisov?” “In moje krvi.” Tvoje krvi.'' Noriš? A rešiš se ne! Da, vem, pomagala ti je Nefteta, Zanjo si delala.” Faraon se je obrnil k Amarazisu: Primite favoritko in jo vrzite v ječo skupaj s čarovnico. Od-pošljite sle za prvimi in prekličite moje naročilo. Vse čete naj zasledujejo ubeglo princeso in njeno spremstvo! Zberite vojsko in odidite proti deželi večernih gora! Odpovejte zabavo!” Izpolnjujemo tvoj ukaz, o veliki!” je odgovoril Amarazis in naročil stražarjem, naj odvedejo čarovnico, ki se je med tem zopet umirila. Njen obraz je postal brezizrazen, kakor obraz mumije. Samo na vratih se je še enkrat ozrla po faraonu. Njen pogled je bil oster ko nabrušeno bodalo. Mirne, a neskončno sovražne so bile njene kratke zadnje besede: “Spomni se me, ko se ti približa konec!” Potem je izginila s stražniki in Amarazisom za zavese. Semis Ofiris se je zastrmel za njo. Prevzela ga je čudna omotica in moral se je nasloniti na zid. Nefteramis in Ibiskis sta mu hotela pomagati, a faraon je oomignil. Z naporom vseh moči je premagal čudno slabost in se vrnil v svojo palačo. Tam je legel na blazine, položil glavo v dlani in se zamislil. Iz najglobljih globin se mu je oglašal glas neke skrivnostne, komaj zaznavne g'roze. Pazljivo, trenotek za trenotkom, je obnovil v mislih zadnje dogodke, Arikdiniline besede in njen poslednji pogled. “Spomni se me, ko se ti približa konec!” mu je zazvenelo po ušesih. “Kakšen konec?” se je spraševal. “Smrt? Kakšnr. smrt9 Kako? Zakaj? Že sedaj? Ne, ne...” je kriknil kakor človek, ki se brani napadalca. “To je noro, nesmiselno, čemv nuulim »m* Lt*1.’ tie bojim uit c vinu-, jaz, faraon faraonov, Sem ir. aarmnl ffln Saje bilo to bogokletstvo nore starke? Nesmisel.” Potem se mu je prikazala v mislih Nefteta. “Tudi ona, ona ...” je šepetal. “Ona .. . Kdo je? Kri Semisov, ... in njena... Sem jo kdaj ljubil? Jo ljubim? Strašno! Kakor norec sem. Kljuje mi v glavi, šumi. Nobene misli ne morem domisliti do konca. Njene besede, grožnje, pogled. .. Čarovnica. Je res čarovnica? Je res v njej skrivnostna moč šakala Anubisa in mrtvaka Osirisa? Kaj naj storim? Naj se vdam? Jaz, vladar vladarjev? In potem? Ne, ne, nikoli! A zakaj se stresa zemlja? Če se ponovi? Če se poruši dvor, Semisiris? Morda ve čarovnica?” Planil je kvišku in begal nemirno sem ter tja. Potem je obstal, se zastrmel v stene in strop in nenadoma se mu je zazdelo, da se zopet vse maje, stoka, škriplje. Prijel se je za senca. Soba je zaplesala okoli njega ... Semis Ofiris je planil iz sobe, zbežal po hodnikih mimo straž pod milo nebo. V gostih curkih je lil dež na zemljo. Faraon je bil v hipu ves moker, a se za to ni zmenil. Bežal je dalje v park, se zadeval v veje ni grmovje, padal na spolzkih tleh in se trudoma dvigal. “Zemlja se maje. ..” je ponavljal mrmraje. “Stene pokajo, stropi cvilijo, Semisiris se podira... Blaznost!” je vzkliknil nenadoma in se zavedel, da blodi v noči po dežju. “Kaj se je zgodilo? Čemu? Evaiasta, Arikdinila, Nefteta.-..” Zazdelo se mu je, da je v grmovju nekaj zastokalo. Preplašen se je ozrl. Iz temine so strmele vanj čarovničine oči. Zabadale so se vanj kakor nabrušeno bodalo. “Spomni se me, ko se ti približa konec!” mu je zazvenelo v ušesih. “Kdo si?” je kriknil in dvignil roke, kakor da bi se hotel postaviti v bran nevidnemu napadalcu. Toda nikogar ni bilo. Nihče ni stokal, nihče ni strmel vanj, nihče mu ni ničesar govoril. Samo dež je lil izpod neba, listje je šuštelo in pod grmom se je svetlikala velika kresnica. Faraon se je pomiril. Zazeblo ga je in se je naglo vrnil v dvorec. Straže so ga začudene pozdravljale, a on jih skoraj ni videl. Bežal je v spalnico in si jo ogledal. Potem je prieluhnil. Bilo ni ničesar. Tla se niso majala, stene niso škripale, strop ni cvilil. Vse je bilo kakor vedno, a zaspati vendarle ni mogel. V njem se je borila temna, nerazumljiva bojazen z vladarsko voljo. Stokrat ga je premagala, stokrat je podlegel Dokončne odločitve ni bilo. V tem boju so mu pešale moči, ki jih ni hotel obnoviti blagodejni spanec. V temni, vlažni ječi sta pa tedaj sedeli Arikdinila in Nefteta. Favoritki se je zdelo vse kakor grde sanje, ki ne morejo biti resnica. Le malo ur prej so bile izpolnjene vse njene najvišje želje. Azteška princesa, ki je stala med njo in faraonom, je bila odstranjena; veliki se je pomiril in ji vrnil vso svojo nekdanjo naklonjenost; n]ena zvezda je zažarela kakor nikoli prej. Zažarela zadnjič in takoj spet ugasnila. Ko so jo prijeli, se je upirala in zahtevala, da jo peljejo pred faraona, potem se je pa uprla še z vsemi svojimi telesnimi močmi. A kaj je bilo njene nežno dekliško telo napram jeklenim, mišičastim rokam vojščakov! Zlomili so igraje njen odpor in jo zvezali. Potem je izbruhnila v silovito ihtenje, .kričala je in besnela, pa tudi to ni spremenilo njenega položaja. V ječo so jo morali odvleči. Tam je padla na trda vlažna tla telesno in duševno popolnoma izčrpana. (Dalje prihodnjič) prihodnjo leto, nalaga federacija svojim društvom, da razpravljajo o pravilih na svojih I sejah, ter da naj nato pošljejo ! svoja priporočila federacijske-mu tajniku. Nekateri društveni tajniki naše federacije se pritožujejo, da mnogi, ki prenehajo biti člani JSKJ, še dobivajo Novo Do-! bo. Po razpravi je stavljen in soglasno sprejet sledeči predlog: Uprava Nove Dobe naj pošlje vsakih šest mesecev i-menik lista društvenim tajnikom. Predsednik da besedo br. Jeraju iz Sheboygana, Wis., ki je na seji kot opazovalec. Izjavi, da bo skušal dobiti svoje društvo v federacijo. Nadalje apelira na federacijo in na oba navzoča gl. odbornika, da naj bi se potrudili za nabavo poslov-nice JSKJ v državi Wisconsin. Br. Vranichar mu pojasni, da je stvar že dalj časa v teku, to- j da zaradi različnih zaprek po-slovnice dozdaj še nismo dobili; upa pa, da bo Jednota tudi v tej državi v doglednem času | dobila poslovnico. Sklenjeno, da se bo prihodnjo zborovanje vršilo v La Salle, j 111., enkrat v mesecu aprilu 1940; datum bo določen in naznanjen pozneje. Nato se zahvalijo federaciji za denarno podporo, ki so jo prejeli za časa mladinske in atletske konvencije, ki se je vršila na Elyju, Minn., v avgustu, sledeči udeleženci: sestra Eleanor Lange, sestra Frances C. Vranichar, brat Albert Adamich : in brat Joseph Oblak Jr. S tem je bil dnevni red iz- i črpan, in predsednik zaključi zborovanje s pozivom, da naj se vsi udeleže prihodnje fede-racijske seje. Frank E. Vranichar, predsednik; Joseph Oblak, zapisnikar. Chicago, lil. — Federacija JSKJ za Illinois in Wisconsin! je zopet imela lep dan dne 1. oktobra v Milwaukee, Wis. Na seji | je bilo sprejetih mnogo dobrih | sklepov v korist članstva in Jed-1 note ,kar bo članstvo lahko raz-videlo iz zapisnika seje. Federacij ske seje in prireditve postajajo čimdalje bolj popular- j ne. Iz Chicaga gre vedno več j članov in prijateljev z nami tako, da bomo morali imeti kmalu dva busa, ko'bomo šli na prihodnjo sejo v La Salle. Vreme 1. oktobra je bilo preveč lepo za prireditev v dvorani, kar se je tudi poznalo pri udeležbi, ker so šli ljudje v prosto naravo. Na splo-! šno je pa program prav dobro j izpadel in moram čestitati dru-j štvu Združeni Slovani, posebno pa še odboru, ki se je trudil, da j je cela prireditev izpadla v moralnem in finančnem oziru v korist federacije in Jednote. V ime- j nu federacije se vsem skupaj prav lepo zahvaljujem in jim kličem: le tako naprej, pa bo vedno uspeh! Dne 22. oktobra so chicaška društva obhajala 1. obletnico federacije v SNPJ dvorani. Uspeh je bil prav dober v moralnem in finančnem j oziru. Da je bil program res do- j ber, se je videlo iz tega, ker lju-i dje so kar sedeli in čakali, ako-j ravno je bil program že končan, j Da je bila udeležba tako dobra, I imajo gotovo veliko zaslugo slo-1 venski časopisi v Chicagu, ki so j priobčili dopise za našo prire-' ditev, za kar jim prav lepa hva-| la. Hvala vsem pevcem, igral-1 cem, in delavcem, enako tudi j članom in prijateljem za daro-j ve. Posebno hvala odboru, ki je, celo stvar aranžiral in vodil. Pri-. reditev je bila zopet lep dokaz, | ---- j kaj se lahko doseže v g sodelovanju. — Dne j bra bo v SNPJ dvorani W j ' pevskega zbora “Franc<|9 1 ren.” Ker fantje vedno| jejo z nami ni več kot pr < | da njihov koncert Pra^|, priporočam članstvu i štev. „ • # “France Prešeren j® najboljših slovenskih 2 Chicagu, zato so tudi ^ prvovrstni. Vsak bo ime užitka. Poleg lepih Ji imeli na programu tu U | -g igro in več drugih točk. _ s | pozabite dne 12. n®ve® ^ dan Prešerna. — Chic^ ^ štva bodo letos Priredf.sj! nico za člane mladins^, delka. Priprave za to s polnem teku. NatanČenP bo enkrat pozneje 0 J | Kot je razvidno iz stic, brezposelnosti ali ® J| v Chicagu nimamo. Z je kot drugod, nawrec starem. 'j Z bratskim pozdravo^ Anton *r*irj ' n sS St. Michael, v nam je prinesla dolg°^a®^ ve in dolge noči. V čitamo o vojni. V teh c2S bolj kot kda.j prej nekoliko razvedrila Tega se zaveda tudi jji novi Slave,” št. 185 sklenilo prirediti plesno^^jj co z vinsko trgatvo v j|| novembra. Kaj takega8> | v St. Michaelu, zato u_ to prireditev posetij0 ^ ^ številu rojaki od blizu1 ^ Naše goste bomo skuša ^ ^ boljši možnosti PoS^.eC ^^ stop brhkih viničark na sebi vreden poseta. .(ip, bo videl, bo pozabil, da jj v deželi, in bo “sanja di.” Torej, pridite na no veselico in vinsko ^ soboto 18. novembra • '''jg$ štvo Sinovi Slave, št. lahko od tukaj tja in tud ^ j POTOVANJE: ItalijansW suje reden promet med i ^jefl J 1'rstom, oziroma Genovo. ^ red parnikov sega tja v 0juj*f Kdor ima potni list, lah^o ^ kraj, ako na vsak način j STARO-KRAJSKI P081^^ stalnem dopisovanju s s in tudi od tam razmero®8■ sn»® ^ mamo. V starokrajskih P° ^ $ radi v pomoč. V slučaju P nite na: Leo ZakrajjjV GENERAL TRAVEL SFR A,. \r0&' J/A 302 E. 72nd Str., jjH) yl0 . w T,ej zavarovane do $5,000.°» L, Savings & Loan Insuf* p, i" . ration, lVashingio11’ Sprejemamo osebne U* . vloge. ^ 0 Plačane obrest* 9°^ ^ St. Clair Savings & 6235 St. Clatr Atenue J^/\ i August Ro11^ H 6419 ST. CLAmA D Cleveland. po^ . H v Slovenskem ^ gj PRODAJA parobrodv^jjje; ; Hj vse prekomorske P ^ Q POŠILJA denar v P| vino točno in P° i lij nah; j* j |j OPRAVLJA notarsK« ^ I Hollander Ima v & J mi goslovanske NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V JE enakopravnost Naročnina za celo leto izven Clevelanda je j Društvom in posameznikom se priporočamo 2 tiskovine. Unijsko delo—zmerne cefi, J 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland,