Tednik za gospodarstvo, prosveio in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din« Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15®/«; dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Stev. rač. poštne hran. 12.549 s, leto Murska Sctbo&s, 26« novembra 1939. ŠTElf. 37. Pred novimi boji . . . Mirovne pobude Belgije in Nizozemske, o katerih smo zadnjič pisali, so ostale, kakor je bilo za pričakovati, brezuspešne. Zanimiva posledica tega je bilo le to, da sta se oglasili Italija in Španija z obvestilom nemški vladi, da ji odsvetujeta zasesti nizozemsko ali belgijsko ozemlje. Nizozemska kraljica pa kljub temu neuspehu še ni obupala. Širijo se vesti, da baje namerava skupno s skandinavskimi državami napraviti nov mirovni poizkus. Podrobnosti o tem še niso znane. Pogajanja med Finsko in Rusijo so zopet prekinjena. Da doseže svoje cilje, hoče sedaj Rusija trdovratno se upirajočo Finsko ukloniti s tem, da jo prisili, da bo morala imeti svojo armado mobilizirano. S tem jo hočejo spraviti v gospodarske težave. Borba za Balkan je bila tudi v preteklem tednu v središču vsega političnega zanimanja. Oba tabora bi ga rada imela zase. Mesto, da bi se narodi v tem delu Evrope, v teh usodnih trenutkih združili v mogočen tabor, ki bi bil v stanu braniti svojo stroge nevtralnost, pa opazujemo ravno nasprotno. Balkanske države se rnedseboj prepirajo in se ne morejo prav sporazumeti. Da tretji v polni meri izkorišča to neslogo, ni treba še posebej omeniti. V ospredju, da bi si pridobila trdna tla na Balkanu, je Sovjetska Rusija, ki si posebno prizadeva, da bi dobila Bolgarijo v svoje okrilje. Njih delo bi bilo lahko, če se temu ne bi tako krčevito upirala Italija. Italijanski tisk je glede tega povdaril: „da Italija niti minute ne bo čakala, če bi se pokazalo, da hoče Sovjetska Rusija napraviti en sam korak čez Karpate v Podonavje (na Madžarsko) ali na Balkan! (v Bolgarijo ali v Turčijo.)" Iz tega sledi, da je naša soseda pripravljena odločno nastopiti z vsemi sredstvi za obrambo svojih ciljev. Sovjetska Rusija je po italijanskem mnenju največji nasprotnik Italije, ki se je pojavil na Balkanu. Značilna je izjava italijanskega ministrskega predsednika, ki je dejal, da Italija ni ne- vtralna, ampak, da čaka s puško v rokah pripravljena, da brani svoje življenjske koristi. Pogajanja med balkanskimi državami so sicer v polnem teku vendar pa ni izgledov, da bi se uspešno končala kot to žele Anglija, Francija in Italija. Po bojiščih ni bilo v preteklih dneh važnejših dogodkov. Eni kakor drugi so mirovali. Nekaj nemških letal je poletelo nad Anglijo in Francijo, nekaj angleških pa je prišlo nad nemško ozemlje. Na morju je Anglija izgubila en ru-šilec, Nemci pa dve podmornici. To je bilo vse. Mir pred viharjem označujejo nekateri, sedanje stanje na bojiščih. Da ta sodba ni prenagljena, je dokaz, da na obeh straneh javljajo o velikih pripravah na borbe ogromnih obsegov. Vsi listi napovedujejo mogočno nemško ofenzivo proti Angliji. Med tem ko nemški listi pišejo, da je za Nemčijo konec pogajanj in da je nastopil čas, ko mora odločiti orožje, pa angleški listi pripravljajo javnost na velike dogodke. Mračne slutnje se počasi uresničujejo. Hitler je pretekli teden poklical vse svoje generale in politike na važen posvet v Berlin. Vsa poročila so se bila edina v tem, da so bile na tej konferenci določene zadnje podrobnosti za bodoče dogodke. V Londonu so se sestali predstavniki francoske in angleške vlade ter poveljniki francoskih in angleških armad. Dolgo so se posvetovali, a javnosti je bil sporočen le en sklep: Francija in Anglija se za dobo vojne združita v eno samo gospodarsko enoto, tako da postaneta ena sama država, pod enim vodstvom in pod enotno postavo. V bivši češkoslovaški prestolnici Pragi, je prišlo do velikih nemirov. Demonstracije so bile naperjene proti sedanjim gospodarjem. Nemške oblasti so zaprle okrog 1200 ljudi. Dvanajst so jih ustrelili, med njimi devet visokošoicev. Vse češke visoke Šole so zaprte z« tri leta. V Pragi in okolici je bilo proglašeno obsedno stanje. Domači pregled: Z ukazom kraljevih namestnikov so bili imenovani novi senatorji. Od Slovencev sta bila imenovana dr. Anton Korošec ter bivši minister dr. Kulovec. Med novo imenovanimi senatorji so skoraj vsi ministri. Senator Fran Smodej, zaslužni narodni delavec na Koroškem, je bil ob priliki svoje 60 letnice odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. Novi volilni zakon za banovino Hrvatsko, ki je že gotov, predvideva, da se na vsakih 50.000 prebivalcev voli en poslanec. Volilno pravico ima vsak moški, ki je dovršil 24 leto, kdor pa hoče kandidirati za poslanca pa mora biti star najmanj 30 let. Volitve bodo tajne in se bo glasovalo s kroglicami na voliščih po občinah. Poslanci se bodo volili za dobo treh let. Prebivalstvo Banjaluke se je na več zborovanjih izreklo proti avtonomiji Bosne, kot to hoče minister dr. Kulenovič. Zastopniki vseh srbskih društev so se prav tako izjavili proti ločitvi od Beograda. Na Hrvatskem se razna ženska društva silno trudijo, da bi tudi žene dobile volilno pravico. Minister dr. Budisavljevič je odobril znesek 2,000.000 din za zgradbo izseljenskega doma v Ljubljani. Stranke se že pripravljajo na volitve, volivnega zakona pa še ni, ker se ta šele pripravlja v pravosodnem ministrstvu. V novem zakonu je še marsikaj nejasnega in nerešenega. Predvsem se še ne ve, kako bodo volitve ali po državnih listah ali po okrožjih ali pa bo oboje mogoče. Glede Bosne in Hercegovine je prepir še vedno velik. Muslimani hočejo avtonomno Bosno in Hercegovino, Srbi pa so proti temu. Hrvati pa pravijo, da naj se Bosna razdeli med Hrvate, in Srbe, Če Srbi ne dovolijo avtonomne Bosne. |Zmešnjava je velika in kakšna bo rešitev, nihče ne ve. Ceni. naročnike našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s te« omogočijo redno iskajanje lista. Naročnina se plača v knjigam Maka Izidorja v M. Soboti. so najlepša darila za Miklavža. Oglejte si bogato zalogo v trgovini HflHH IZIOOB, M. Sobota. Obmejne izkaznice Vsi oni, ki posedujejo obmejne izkaznice, se opozarjajo, da zahtevajo nemška obmejna oblastva revidiranje teh izkaznic, ki se vrši s posebnim žigom na ekspozituri politične oblasti v Radkersburgu, Športna ulica I. nadstropje soba št. 6, sicer jim bo prehod čez državno mejo zabranjen. Slovenski pristali Dr. Maikove politike (Dr. Lončarjeva skupina) so dne 12. novembra imeli sestanek v Zagrebu. Ustanovili so »Slovensko Kmečko delavsko stranko" in so sestavili njen program, ki ima za Slovenijo iste cilje kakor Hrvaška Seljačka Stranka za Hrvaško. Izvolili so novo vodstvo, v glavnem odboru je tudi Talanyi Franc, vodja prekmurskih Mačkovcev. Talanyi je v Zagrebu dobil nalog za organizacijo Dr. Mačkovih pristašev v Prekmurju. UISitBljsfio zborovanji Dne 11. nov. je imelo učiteljstvo soboškega sreza svoje zborovanje v Murski Soboti, na katerem je razpravljalo o tekočih zadevah in zahtevah svojega stanu. Razpravljalo se je o perečem vprašanju praznih učiteljskih mest. Mnogi listi so zadnje čase priobčili žalostno resnico, da manjka v tukajšnjem srezu 31 učnih moči. To število je vsekakor preveliko, ako pomislimo, da je to skoro V« praznik učiteljskih mest v naii banovini. Vprašamo se, ali je možn« in kako, od-pomoči otrokom, ki morajo trpeti radi okrnjtnega pouka na eni straai, na drugi pa pomagati nčiteljstvu aa tej severni meji poleg že tak« težke nalog«, da se jih razbremeni tolikega napornega dela in končno spravi zadevo v sklad z enakimi pravicami za vse. .Kako" ia „s čim", — t« vprašanje stavljamo v rešcvaaje tistim, ki s« merodajai zato. Topel odziv s« našla pri vsak navzočih izvajaaja tov. Milene Petovar-jeva o delu ačiteijlce m vasi ia pomoči aaiim najaiaijšim. Odsek učitelji« je sklMil pocaeaati svoje agilae tovariši«« leadavskega areca. Af. Sobota, 22. novembra 1939. Komaj so se prav zacelile rane na evropskem tetesu, ki jih je pred dvajsetimi prizadela svetovna vojna, že si spet stoje nasproti z orožjem v rokah tri velesile, da za csno največjih žrtev izbojujejo to, kar se vsakemu izmed nijh zdi pravično in prav. Svetovno gospodarstvo, ki se je po zadnji katastrof- komaj opomoglo, je ponovno načeto v svojih temeljih, saj ae čutijo posledic sedanjega bojevanja le države, ki so neposredno v sporu, temveč tudi vse druge države, ki se it zaenkrat imenujejo nevtralne m so Ohranili normalno mirovno življenje na znotraj in zunaj, čeprav tudi v preteklih dvajsetih letih mirovanja ni bilo na političnem in gospodarskem področju onega miru, po kateremu so narodi stremeli, se je svetovno gospodarstvo vendarle pričelo postopno popravljati in izboljševati. Kornaj pa so se v nekaterih državah pokazali razveseljivi znaki, že je bila z izbruhom vojne v Evropi in s pripravlja njem na vojno v nevtralnih državah, ponovno ustvarjena zmeda v izmenjavi dobrin in v cirkulaciji kapitala. Ta udarec je padel na vse države Evrope. Nevtralne države sicer težijo za tem, da bi ohranili svojo zunanjo tr-goviao v dosedanjem obsegu, vendar se jim pa to ne bo posrečilo iz sle dečih razlogov : 1.) Vojujoče se dižave so objavili sezname prepovedanega blaga, v katerih so zabeleženi tudi taki predmeti in materija!, ki sploh ne služi v bojevalne namene. 2.) Razvoj vse zunanje trgovine je otežkočen radi stroge kontrole nad večjim šte vilom izvoznih predmetov z namenom, da zadostijo lastnim najvažnejšim državnim potrebam, kakor tudi, da se ohranijo odgovarjajoče trgovinske od-nošaje z inozemstvom. 3.) Prevoz blaga se je zlasti na morju podražil. Vagoni in ladje se rabijo za prevoz vojaštva. Obračunavanje z tujimi valutami je otežkočeno. To so vzroki zmede v gospodarskem življenju. Vseh teh nadlog se tudi mi nismo mogli izogniti. Prvi hujši udarec smo doživeli, ko je zastala naša sadna trgovina in so bili zaprti naši najboljši trgi v Nemčiji in na Poljskem za časa izvozne sezone. Nemčija nam ni vračala naših vagonov, lastne pa je ra bila za prevoz vojaštva. To se je sedaj uredilo, prav tako tudi sam način plačevanja blaga, ki je s početka vojne zadel na hude ovire. Res je, da imamo pri nas na raz polago znatne zaloge takega blaga, ki ga lahko pogrešamo in bi ga lahko prodali v inozemstvo. Kljub temu pa ne smemo pretiravati v izvozu zlasti v onih življenskih potrebščin, ki jih rabi najširša plast našegs naroda. Vsako pretiravanje bi rodilo usodne posledice in se bi vse blago podra Silo kar že čutimo pri moki, usnju in drugih življenskih potrebščinah. V iz redno težaven položaj pa je prišla tudi industrija, obrt in trgovina. Od povedanje in skrčevanje kreditov, po manjkanje prevoznik sredstev, omeji tev kupčij proti gotovini, pomanjkanje delovnih moči v obratih radi nujnih OBČINA MURSKA SOBOTA razglasi 1.) Po § 85 pravilnika o banovin skesa proratuau dravske banovine za leto 1939/40 se plačuje za nošenje strelnega orožja letna banovinska tsksa v iznosu Din 25.- od vsakega feo rnada orožja, katera mora biti plačana najkasneje do konca septembra vsakega leta. Vsled tega pozivam ?se imetnike orožnih listov, da iste oddajo najpozneje do 30 t. m. v občinskem uradu obenem l banavkiskini kolekom po Din 25 - za vsak komad orožja. Kdor je letos dobil orožni list, ali je pa že letos plačal banovinsko takso, mu ni treba predložiti orožnega Usta, ker je pri. istih banovinska taksa že itak plačana za leto 1939. Vsak, ki ne bo predložil orožaega lista in plačal letne banovinske takse do 30. t. m., bo kaznovan po § 98 zgoraj citiranega pravilnika. 2) Pozivam vse, ki še niso oddali zgradarieske prijave za leto 1940, nsj to store brezpogojno do 30 t. m., da se s tem izognejo kazni. Predsednik občine: HARTNER, 1. r. Iz bolniSnice — Franko Jožefa, pos. iz Kupšincev je v gostilni Ffirstv M. Črncih napadel baje neki Rsjner Vince iz M. črncev in mu prizadejal hude poškodbe na obrazu in glavi. — 3 letna Matjašec Marta iz Vel. Po lane je padla iz lestve in si pri padcu zlomila levo nogo. — Vidmar Milutin, pos. sin iz Ka-movec je padel in si zlomil desno nogo. — Duh Štefan, delavec Iz Logarovec je padel s kolesa in si zlomil ključnico. — Kumrič Franc, delavec iz Tur-janskega vrha je delal pri gradnji mostu v Petanjcih. Pri tem je prišel pod vagfrn za prevažanje gramoza, ki mu je zmečkal desno nogo. — 17 letni čuk Jakob iz Hrastja se je na paši igral z revolverjem, ki ga je, kakor sam trdi, pred par dnevi našel na cesti. Revolver se je sprožil, pri čemer mu je krogla prebila levo nogo. — Berden Jože, dninar iz Murščaka je padel in si izpahnil levo roko. — Kramberger Avguštin, sin upok. služitelja iz Nemčavcc je padel in si močno ranil nogo. Vsi ponesrečensi se zdravijo v soboški bolnišnici. Seznam luksuznih predmetov v smislu pr@tidraginjske uredbe Moderne okvirje za slike Post. vložke — Kolesa dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. državnih potreb, je zavrlo vse naše gospodarsko življenje. Upati pa je, da bodo vsi merodajni činitelji zajezili plazečo nevarnost, ki se vse globlje zajeda v naš gospodarski ustroj, in kljub zmedam v Evropi, ustvarili na-iemu gospodarstvu pogoje, da bo ostalo vsaj na isti višini, kot takrat, ko še ni smrt klepala koso po evrop-ropskih bojiščih. Papir za pisma, fcueerte iz papirja, popisuice in karte za pisma, vse to s slikami, obrobki, izvzemŠl s črnimi eb-robki (kot znamenjem žalosti), si5o-nogrami, amblemi, okrasnimi črtami, s preianjsm ali drugače izdelanimi ali s pobareammi obrabiti, s prešanimš naravnimi ali umetnimi cveticami, tudi v z«zi z navadno ali fino tvarino. Umetne cvetice in deli cvetic iz papirja. Vabila, posetnice, jed!lni listi, karte za piesni red in podobno; kcnfeti, serpentine, maske, kotiljonski redi in drugi predmeti za veselice in druge zabave; predmeti družabnih iger; držala (manšete) za šopke, črke, senčniki za svetilke, lampijoni, podloge iz kartona in papirji za slaščice, okviri za fotografije; aibumi za fotografije, razglednice in za poštne znamke; albumi za poezije in ostali luksuzni iz deiki iz papirja, kartona, lesne mase ali papirne mase. Ne imenovani izdelka In predmeti iz papirja, kartona, lesne mas in pa pirne mase: 2 v zvezi z najfinejšo tvarino, 3. v zvezi z dragimi kovinami. Podobe na platnu, lesu, na navadnih kovinah in njih zlitinah, na papirju in k«uičuU, * vrednosti nad 1GG0 dinarjev, izvzemši osnovne umetniške in znanstvene proizvede. Dragi kamni, obdelani, in izdeiki, razen orodja. Poldragi kamni, s katerimi vred se umeva tudi steklena lava, obdelam in izdelki. Kopalnice iz porcelana, marmorja in brušenega stekia kakor tudi kadi in kamini iz iste tvarine. Luisuznl galanterijski In drugi drobni izdelki iz kamnov vsake vrste, tudi v zvezi z navadno in fino tvarino. Semkaj spadajo tudi nagrobni spomeniki in grobnice iz kamna, vredni nad 10000 dinarjev. Izdelki Iz kamnov v zvezi z drugo tvarsna : 2. v zvezi z najfinejšo tvarino, 3 v zvezi z dragimi kovinami. Izdelki zgolj iz cementa ali iz cementa, pomešanega z azbestom in drugimi snovmi; izdelki iz mavca in iz mavca z raznimi drugimi snovmi: 4. vsakovrstno luksuzno blago. Izdelki >z jantarja ali gagata in njiju imitacij, iz morske pene in njene imitacije, iz luknjičave, jedrc ali zgoščene lave, tudi v zvezi z drugo tvarino: 2. v zvezi z najfinejšo tvarino, 3. v zvezi z dragimi kovinami. Galanterijski izdelki in luksuzni predmeti: iz porcelana in porcelanu podobnih snovi in iz osiale keramične tvarine: beli, enobarvni, večbarvni, šara ni, okrašeni s slikami, pozlačeni, posre-breni. bronsirani, prevlečeni z listrom. Izdelki iz keramične tvarine v zvezi z drugo tvarino: 3. z,najfinejšo tvarino, 4 z dragimi kovinami. Steklene prizme In steklo za lestence, stekleni obeski za lestence in za drugo uporabo, nepreluknjani ali preluknjani, tudi nanizani radi prenašanja. Bleščice, biseri, emajlne in steklene kaplje (zrna), tudi nanizani radi prenašanja. Stekleni kamni za nakit, stekleni lističi, stekleni biseri in steklene korale, nepreluknjani ali preluknjani, tudi nanizani radi prenašanja. Podobe na steklu, stekleni mozaik, svetlopisi (litofanije), kakorkoli izdelani na steklu. Daljnogledi. Izdelki iz steklenih prizem in stekla za lestence, steklenih obeskov za lestence in za drugo uporabo, bleščic, biserov, steklenih in emajlnih kapelj (zrn), steklenih lističev, steklenih kamnov za nakit, steklenih biserov in steklenih koral. Izdelki, drugje ne imenovani: 1. umetne cvetice, statuete, figure in figurice in drugi luksuzni galanterijski izdeiki. Izdelki iz stekla v zvezi z drugo tvanno: 4. z dragimi kovinami. Kovani denar (novci) iz drag;h kovin: 2. t staži, tudi tak, ki se rabi za nakit. Tkanine, trakovi, pozamentarije in drugi izdelki iz preje ali ž;ce dragih kovin; bleščice. Posebej ne imenovani izdelki iz zlata in platine: 1. v zvezi z dragimi kamni in pravimi biseri; 2. brez zveze ali v zvezi s poldragimi kamni ali z imitacijo dragih ali poldragih kamnov, s pravimi ali ponarejenimi koralami ali ponarejenimt biseri. Izdelki, posebej ne imenovani, iz srebra, tudi pozlačeni. Noži, žepni nožiči in britve: 3. v zvez1 z najfinejšo tvarino. Galanterijski izdelki, tudi v zvezi z navadno in fino t?arino: 1. nakitni. Izdelki iz železa v zvezi s fino in najf/nejšo tvarino z dragimi kovinami, razen strojnih delov, ki se ocarinjajo po tej tarifni številki. Predmeti za okras in nakit: 1. v zvezi s fino tvarino; 2. v zvezi z najfinejšo tvarino; 3. v zvezi z dragimi kovinami. Semkaj spadajo vsi predmeti za okras v zvezi z biseri, dragim kamenjem, slonovo kostjo, pravimi koralami, srebrom, sklenino, fini izdelki iz kristala, alabastra itd. Radijski aparati za trgovino ali rabo privatnih oseb, kompletni in njih sestavni deli. Avtomobili, izvzemši tovorne, in njihovi sestavni deii. Ročni vozički za vožnjo otrok, slabotnih in onemoglih oseb, v vrednosti nad 1000 din. 4. ročne sani za vožnjo in šport v vrednosti nad 500 din. Luksuzne ladje, jahte in čolni z motorji, izdelani iz mahagonovine, teakovine, cedrovine in podobne f