Po&tnina plaCana v gotoTinl ŽENSKI SVET LETO XIV/1936 APRIL VSEBINA: Ljuba Prenner: Mejniki / Ina Slokanova: Sonček preljubi / Marija Golob: Maii (konec) / Vanda Zoreč; Ali bo žena večno gospodinja? / Anketa: Važno žensko vprašanje / Zlata Pirnat: M. Presl, Strokovno-šolska politika / Dr. Silva Trdina: Ljubljansko gledališče / Peter Malec: Sarah Bernhardt / A. V.; Ljubljana hoče novo bolnico / Knjižnica splošnega ženskega društva / Kongres mednarodne ženske zveze ▼ Dubrovniku / Drobiž / Priloge: Naš dom, modna prUoga, krojna pola, ročna dela. Darovi za tiskovni sklad. Ruža Gregorin Din 36; Anica Meden Din 5: Marija Dugar Din 1- Viktorija f.®™ f = Din 5; Marjana Glaser Din 6; Vida Rovšnik Din 5- gubica Uršia Din 16; Milka Vranči« Din 6; Kati MaUnger Din 4; Marija Senga^ Roza BlaziK Din 2; Pavla gkerjanc Din 4; Stana Gulič Din 6; Almira Gruden an 2; Marica Bračič Din 6; Helena Dobnikar Din 3; Marica Legiäa Din 6- Ina Puppis Din 2; Mimica Hrašovec Din 6; Pavla šimie Din 6; Milka Ivnik Din 3-Terezija Kosi Din 6; Nada Sardoč Din 6; Fanda Hrobat Din 2; Nada Justin Din ć' Mira Meznaric Din 6; Karolina Zadnik Din 6; Rožica ViKntiii Din 2; Greti gerbeč ^r^kn Din 4; Marica Pleskoviž ftu Fani Kos Din 4; Zofija Ferluga Din 6; Julijana Kukovec Din 6; bonja T^sel Din 4; Berta Lampret Din 6; Franica Kopriva Din 3; Mirni Božič Din 2-Jožica Osterc Din 6; Netka Juvančič Din 5; Mica Zirer Din 8; šparemblek Din 4-^ Din 2; Slavica Povše Din 2; Anäi Paleäek ftn 6; Magda Rant-Sirc Din 6; Mar. Mihajlinović Diu 3; Vidosava Leskovšek Din 6; Fani Zupane Din 1; M. Klemene Din 1; Judita Kovač Din 6; Jožica Vričko Din 6; Stana Guhc mesto venca g. Martelanc Din 100; Marja Greiu Din 6; Antonija ükmar Din 15; ^on. Linzner Din 6; Karolina Wetz Din 6; Angelina Cergol, Dol. 1: Pavla Susic Din 15; Draga Kodria Din 2; Rozina šorli Lit 6; Franja Zrimlek DJ^ 2; Mila Zupanič Din 3; Ljubica Bežek Din 3; Josipina Go ob Din 6; Ivana Ahacic 3; Zvonka Kranjc Din 5; Josipina Pauser Din 6; Ida Kotnik Din 2; Marija Domicelj Din 6; Ljudmila Picej Din 6; Ana Pole Din 3-Pavla Kompare Mn 8; Jožica Jokić Din 21; Matilda Lindish Dol. 1; Rika Srimč Um 6; Štefanija Brunsteiner Din 3; Amalija Nadlučnik Din 6; Karla KuSer Din 15-JMeimenovana Din 3; Zalka Gorenc 6. p^ot N!! t ""O™"'' ^^ »"t ^ gospodinjsko pr ogo „NaS dom , modno prilogo ter krojno polo z ročnimi deU znaša Din 6f-polletna Dm 32- četrtletna Din 16--. Posamezna številka Din 6--. Sa^ list ul iam T Din sr-. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12yiL Izdaja Konzorcij ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in urednia'tvo odgovorna Milka Martelančeva. Tiskali J. Blasnikovi nasi. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuä. ŽENSKI SVET APRIL 1936 LJUBLJANA LETO XIV-4 Mejniki Ljuba Prenner (Dalje) Pri Vobachu so že nekaj dni poprej snažili, praznili in preurcjevali sobe T prvem, nadstropju, kjer je bila vsako leto na pustni torek zvečer veselica za boljšo podgoriško gospodo. Na to veselico je smelo priti le določeno število ljudi in seveda le povabljeni gostje. Meščani so si tudi razdelili med seboj neoženjene gospode — po navadi so bili to gospodje od c. kr. oblasti — plesalce žena in hčera, ki so tako imeli brezplačno večerjo in pijačo, za katero so skrbeli izključno le meščani; in uradniški gospodi je bilo to zelo po volji, dasi so se vsako leto delali, kakor da jim je nerodno. Vsako leto je stal na stopnicah Vobaehov poštni kočijaž Miha v svoji najboljši uniformi in kapi, salutiral in naznanjeval imena prišlecev gospodom meščanom v dolgih črnili suknjah, ki so stali vrh stopnic. In ko je zaklical Miha: „Der Herr Bezirkshauptmann Baron Hauser mit Frau und Töchtern und der Bürgermaster..." je udarila godba „Schramel" v dvorani kakor na povelje: „Wir sind vom k. und k. Infanterie Regiment Hoch — und Deutschmeister Numro vier .. Yobachov drugi uslužbenec, poštni sel, istotako v gali. je sprejemal garderobo in gospoda se jc pozdravljala med seboj, kakor da se leto dni niso videli. Vse vprek so se rokovali .Mollovi in Wernerjevi, Körbcrjevi in Pirševi, Wieslerjevi in gospa Lournierjeva s svojimi sedmerimi sinovi in dvema hčerkama, Štancerjevi in Merkovi, Engelmanovi in Niessovi, Marin-čevi in nadučitelj Vertnik z ženo in sinom, ki je bil pripeljal s seboj tudi mladega pomožnega učitelja Bendeta. Njega niso gospodje prav ljubeznivo gledali, a se jc delal, kakor da ne vidi ničesar razen Wieslerjeve Evice. Ples je začel župan dr. Mačik z glavarjevo ženo in okrajni glavar z gospo Engelmanovo, ker je bil župan samec. Nihče ni bil maskiran — to bi bilo vendar prostaško! A plesati je moral spočetka skoro vsak, da ni bilo zamere pri odjemalcih in strankah in ker se je tako spodobilo. Mežnar Kavšek, popoldanski kirurg — specijalist za rezanje golš, je piskal na klarinet in, kadar mu je od vina in spanca trudna glava sumljivo klecnila na prsi, ga je dregnil harmonikar Hled v hrbet, da se je takoj spet zavedel svoje dolžnosti in poškilil kvišku, da li ga je morda videl takšnega njih kapelnik in prvi goslač učitelj Našek. 1412 Našek ga ni videl. Godel je in drsel z lokom po strunah in gledal za Bendetom, ki se je že ves večer vitel z Wieslerjevo Evico. Tovariš Bende je bil videti zelo srečen in ta Wieslerjeva Evica, kako ga gleda, tega Bendeta. Našek pa, njegov nekdanji gimnazijski tovariš in pobegli kapucinski novinec, je smel k temu plesu zagosti! Še v šolo je hodila tale Evica, njegova učenka je bila — tega je že nekaj let — in vsa ta leta sta se prijazno gledala — ona ia učitelj Našek. Sedaj pa je tu ta Bende in njega gleda Evica še vse drugače. Takega pogleda še ni imela za Naška, čeprav sta si bila dobra že dokaj let. Seveda le tako na tihem, brez besed. To je menda tista ljubezen, ki jo je pričakoval zase in se tolažil, češ, saj je še premlada, a nekoč ji prav gotovo zašije iz oči in naravnost v njegovo proseče upanje. Bende pa je prišel in zdaj si jemlje in vse to je zelo lahko in lepo, brez dvomov in plahih slutenj. Učitelj Našek je pač moral gledati drugam! Pa je godel in gledal za njima in čutil, da je zelo nesrečen. Opolnoči šele je bila v stranskih prostorih večerja. Močna kurja juha za uvod, potem pečene klobase z gorčico. Nato je govoril gospod župan o lepi podgoriški slogi in dobrem razpoloženju zbranega visokočislanega občinstva in končno nazdravil cesarju, monarhiji, deželi in ljubi Podgorici. Takoj po tem govoru so prinesli na mizo svinjsko pečenko s krompirjem in kislim zeljem, sledili so pečeni petelinčki in purani z brusničnim kompotom in mešano solato, poleg tega so dali še praženega riža, ki je bil obložen s kislimi slivami, kumaricami in paradižnikovimi narezki. A kot posladek cele košare pustnih krofov. Proti jutru so nanosili še k posameznim mizam velike pladnje z narezano svinjsko gnatjo in domačimi klobasami. Črno kavo so prinesli šele prav ob koncu veselice, saj se ne bi bilo spodobilo prej, ker pomeni črna kava toliko kot „marširžupa", to se pravi — čas je, da greste. Pili so domače Lournierjevo pivo, šilherja* iz Stainza, rdečega bizelj-čana, belega jareninčana, ljutomerčana in haložana. Šampanjca ni bilo. Med obiranjem kurjih in purjih beder, pcroti in škofij je nastal pri vhodu šum. Seveda! Engelmanov Jaka! Zadrega naokrog. Župan zardi, tudi Engel-manova gospa ima od jeze solzne oči. Kari Engelman sam ne premakne pogleda, ki ga je takoj zapičil nekam v steno, in vsem ostalim je nerodno. V živordečem fraku, belih hlačah in s črnim cilindrom je vstopil, ne meneč se za Vobachovo služinčad, ki ga je klicala nazaj. V očeh mu je mežikalo sto vragov. „Saj ne zamerijo, gospod okrajni glavar, da sem jih prišel pozdravit in jim voščit dober tek. No, Tomažek, ijič ne bodi hud, čeprav si notar in podgoriški župan! Korl, ti pa tiho bodi, saj si moj brat!" Z drobnimi koraki je pristopical v prvo sobo, se priklonil veljakom, potem pa na vse strani. * „Šilher" = rdeče vino podobno cvičku. Stainz = kraj blizu drž. meje, odkoder so vozili največ slavnega „silherja". 74 Skozi vrata je videl mežnarja Kavška ob mizi godcev in mu zaklical. „Dober tek! Lo jej, saj je vse zastonj!" Potem pa se je okrenil h gospodi. Glas mu je bil odločen, le smešno svečan, a prav nič priliznjen. „Prišel sem vam povedat važno novico in čeprav se delate, kakor da sem vam nadležen, boste vendar poslušali. Ali že veste, kako so se na pustno nedeljo po maši svetniki na glavnem oltarju prepirali med seboj? Ignacij, tist:i, ki se tako postrani drži, je vprašal: „Kdo je moje vino izpil?" „Jaz ga že nisem!" je jezno odvrnil Janez Evangelist, ki steguje roko od sebe. „Mir, fantje!" je zavpil sveti Pavel, „sicer vaju z mečem po plečih pobožam!" — „Kaj se boste pričkali, revčki," se je na široko smejal sv. Peter, „saj držim vendar samo jaz ključe od kleti v roki." — Da, tako je bilo in, kdor mi ne verjame, naj gre v cerkev pogledat, še danes se drže vsi tako, kakor sem vam povedal, le besede sem si sam izmislil.. Smejali so se bolj kislo. Jaka pa je sedel k mizi godcev, jedel in pil tam poleg Kavška, Hleda in Tolamije in nihče se ga ni upal poditi stran. Ko si je utešil žejo in glad je, ne meneč se za kogarkoli, odšel sam. Učitelj Našek, kapelnik teh godcev, je smel sedeti drugje. Poleg Wiesler-jeve Bvice je sedel na eni strani Bendetov Francelj, na drugi strani med lepo Wiesler j evo Evieo in postarno Klaro Puck, svakinjo veselega peka Ma-rinca pa toliko opravljani in od Podgoričanov v nič dejani muzikus Heinz Moli, — rdečelas, slok in bled, poln sončnih peg, s strogimi usti in ostrit, zelo svetlih oči, iz katerih je hlepelo polno upornih, bolestnih vprašanj. Dvajset let mu je. Trpka, vse preveč vase zagledana mladost, sprta z vsem svetom, najbolj pa s samim seboj, ker si išče potov v mirne sreče le v drugih in vedno le zase. Mrko si govori: čemu sploh sedim tu? Kaj hočem od teh ljudi in kaj so oni meni? In ta trapasta očetova črna obleka, ki sem jo moral obleči na materino prigovarjanje, ali me ne napravi ja še nerodnejšega? Do tega mi ni, mi nikdar ni bilo, da bi se gnal za jedjo in pijačo kot vsi ti nažrti filistri. S kom naj govorim? Ta Wieslerjeva Eva je menda zelo zaljubljena v svojega šomoštra, s kislo Marinčevo svakinjo pa ne bom govoril. Ko je nenadoma vstal in odšel iz sobe, je čutil, da gledajo za njim in da se oče in mati jezita. Prava reč! Po pojedini je bil ples mnogo živahnejši kot poprej. V prvi sobi pa so tiste zelo dostojne omožene gospe in starejše gospodične, ki sedaj niso več plesale, posedle po divanih in blazinastih stolih in klepetale. „Apotekarica seveda pleše", je pikro pripomnila Engelmanova. „Kajpak! Ko pa je gospod adjunkt tako prijazen človek!" je vščipnila trgovka Wommerica. „Ali ste že slišali, vsako popoldne je tam na črni kavi?" „Apotekarju privoščim roge! Ta človek je hujša surovina kot vsak kmet! Saj veste, da me vedno trga po vseh udih. Pa pošljem prejšnji teden, ko sc je vreme prevrnilo in me je začelo spet po kolenu vleči, deklo v lekarno, naj mi prinese kako mazilo. Tisti jezičljivi magister se je obregnil, češ, ako me ne trga po jeziku, ne bo nič hudega, in apotekar se je baje tako smejal, da se je tolkel po kolenih in kar ni mogel nehati. Moja Franca pa 75 ni tako neiiiiina in razume tudi nemško, sem jo žc toliko navadila, pa mi je Tse povedala, ko je prišla domov in prinesla neko mažo. A sem jo poslala nazaj s sporočilom, da so se gospodje zmotili, ker ta maža ni proti trganju T nogah, pač pa da je baje dobra za slabe oči..Ponosno se je ozirala po teli svojih, besedah okrog sebe gospodična Klara Pnck, Marinčeva svakinja, stara devica, sitna in njedljiva kot strup. „Kako pa, gospodična Klara, kako pa vaši? Gospe sestre nocoj ni videti? Gospod Peter pa menda pleše?" „Ej, seveda, Mina je ostala kar doma pri otrocih, kaj bi hodila s tem kmečkim butljem, svojim možem. Saj sem govorila vedno v zid, že takrat, sedaj se ji pa vrača." „Glejte, glejte, gospa Niessova, vašega Rudija! Kako se vrti z glavarjevo hčerko." O seveda, tja so se obrnile sedaj glave in pogledi so bili sladki in všečni, mnogo bolj kot tisti, ki so obviseli na Wieslerjevi Evici ali celo na gospe apotekarjevi. Gospodična Klara je izpregovorila, kar so druge Ic s težavo zadrževale: „Ali ste jo videli? Ta ženska! Se vede kakor ... ah, bolje je, da človek ničesar ne vidi.. Govorile so sicer še tudi o otrocih, zlasti nekatere mlajše so znale o njili razpravljati tako važno, kakor to zmorejo le mlade matere, kvečjemu še tetke in babice; premlele so še včerajšnje in današnje novice, a skoro vsaki se je nocoj ob pogledu na apotekarico ogrela zavist, ki jo je bilo treba potolažiti s strogo vravnanim pomislekom, da tudi najelegantnejša, po najnovejši modi ukrojena toaleta ni kos ponosu poštene meščanske žene, ki je zvesta družica svojemu možu in vestna mati svojih otrok, trajna dika svoje hiše, akoravno prihaja vsako leto v to častitljivo meščansko družbo v svoji solidni, edini (po možnosti vsaka tri leta prekrojeni) .svileni obleki. Da, tako je! Rahlo je objemal Bende s svojimi kmečkimi rokami Evico Wiesler-jevo in jo vrtel v tričetrtinskem taktu po „valovih sinje Donave", ki jih je tovariš Našek otožno vlekel preko strun. „Evica, srček moj, kako si lepa!" „Kako pa govorite, gospod učitelj ? Tako pač ne smete ..." „Evica, ali ti nisem dejal že poprej, kako rad bi te še trdneje objel in te neznansko ljubeznivo poljubil na tvoja rdeča usta ..." in v podkrepitev svojih predrznih besed jo je res pritegnil k sebi, da je Evica vsa srečna boječe javsnila: „O Jezus nebeški..." ,.Mm," je zadovoljno zagodrnjal Bende in zaobrnil levo naokrog. Plesalo je le še kakih deset parov in še ti se niso držald več reda v vrsti ob steni naokrog, ampak so se vrteli kar počez po dvorani in poživili plesišče bolj nego prej vsa velika družba. Plesali so zaljubljene valčke, šegave mazurke in divje, sproščene polke. „Ljubezen je najlepši božji dar!" je šepnil dokaj čedni sodni adjunkt svoji plavolasi plesalki, ženi podgoriškega lekarnarja, ki je to njegovo izjavo sprejela z dvomečim skomigljajem ramen: „Res?" 76 „Ah, milostiva, čemu se norčujete iz mene? Saj ste vendar že morali opaziti, kako je z menoj in zdi se mi, da se tudi pred Ijuduii ne bom mogel več pretvarjati. Vi se pa norčujete ..." „Tako? Mislite?" Za trenutek so se uprle vanj njene oči, potem je spet sklonila glavo in čakala... Govori vendar, človek, ga je prosila z vsem občutjem. Ali ne čutiš, kako mi je dobro ob teb besedah. Povej mi, da me ljubiš, reoi mi vse, kar hočeš, bodi drzen, glas naj se ti trese od strasti in sle po meni, le govori mi o svoji ljubezni do mene, nasuj mi sto sladkih, pekočih, razburljivih besed v ta sivi pekel vsakdanjosti. A ta adjunkt je bil velik revež. Lovil se je okrog po nadzemskih višinah breztelesne ljubezni in stresal blede hinavščine, vonj vijolic, skuhan na ocukranem mleku. In sirota-žeiia je vsrkavala tudi to neprebavljivo zmes, saj je bilo vsaj nekaj. Plesala je neprenehoma in ni se mogla naple-sati. Adjunkt se je polagoma vračal s svojega poleta, a bil je utrujen i od plesa i od nenaravnega napora, zaletavati se tako na slepo v neko visoko ineglo in zato je zamudil objem naklonjene usode, ki je bila tako vroče dahnila vanj — pa je od same zaletelosti ni občutil. Tam v drugi sobi so pa sedeli pri vinu in politiziranju gospodje meščani, starejši in tudi mlajši, ki so bili veseli, da jim ni bilo treba več plesati. Vsi ti sobotni večerničarji iz Vobachove boljše sobe so bili nocoj tukaj zbrani in gospod Moli jim je predsedoval in nikomur ni prišlo na misel, da bi bil ta njegov sedež sodil županu, okrajnemu glavarju ali okiajnemn sodniku. Molli so bili imeniten rod, Hcinčev praded po očetu se je celo znal po francosko pogovarjati z generalom Marmontom takrat, ko je bil ustreljen od Francozov pred mestnimi vraj:i Gottfried Puck. Okrog starega Molla pa En gel man, Wommer, Nies, Werner, Erkman, Pirša, Hanneman in dr. Mačik. Potem šele okrajni glavar, apotekar in sodnik. Peter Marine je seveda plesal. „Kaj pa je prav za prav z Lournierjevim Francem? Ali se še ni iznebil Lorberice?" je previdno vprašal župan dr. Maoik. „Saj se je tudi ne bo tako kmalu!" je sodil ostro stari Moli. „Kdor se meša v pleva ...," se je porogljivo .smehljal okrajni glavar. „Kako je pa v hranilnici? Sem slišal, da ni vse, kakor bi moralo biti!" Ah, ta Engelman je bil lisjak, kako nedolžno je znal vprašati, ko mu je bilo vse do pičice znano; le stari Niess ga je poznal, tega trdega nadi»štenjaka, Karla Engelmana. Stari gospod Niess je bil eden najbogatejših meščanov, z dolgo sivo brado in lepega, rdečega lica — svežega, kakor jabolko, ki je srečno prezimilo in ki ga nekaj gubic le še poživlja, ne da bi ga kaj kazile. ,.Gospodje, naj Vam povem —je povzel stari Niess sedaj, „ne zagovarjam Franceta zato, ker sem mu stric, a poslušajte me in sodite potem. Franc je vendar še ndad in ko je prevzel pred petimi leti to odgovorno službo pri naši hranilnici, je bil še mlajši. Njegov oče je bil čudne krvi človek, saj še pomniš, gospod doktor, babilonsko zmešnjavo v njegovi zapuščini. Doma se torej fant redu ni mogel priučiti, saj je v hranilnici spočetka sila pazil. Šele pozneje, ko se mu je delo kopičilo, je postal nemarnejši, 77 ker bi bil moral delati vsak dan v noč, če bi bil liotel imeti vse na čistem. Sedaj pa še ta ženska... to je pač zagata, gospodje, in noben zločin!" In gospodje so se še menili o Lorberici, o njenem rodu in o njenem pokojnem možu, ker je vedel marsikdo kaj slabega o njej povedati; le stari Niess je komaj slišno godrnjal predse: „Treba nam je bilo te pokore, da nam kvari sinove ..." Okrajni glavar pa je mežikal davkarju, ki se je oziral po obrazih, ko so se v strogih gubah sklanjali nad kozarce. „Nekdo mora Franca opozoriti," je izjavil Moli kolikor mogoče uradno, „da pazi. Ko bodo kdaj še kmetje zavohali, da ni natančen, ga bodo gulili od vseh strani in naša hranilnica, naša stvar in ves naš trud se sesuje na kup!" „Da, ti ljudje so predrzni in navihani in vedno bolj nam silijo v mesto in če se jih naši ljudje ne bodo znali bolje paziti, nas požro. šc preden bomo mi stari v zemlji." je resno govoril stari Niess. „Kaj še! Z bičem jih bomo, ko postanejo predrzni. Pa bo mir!" je trdil okrajni glavar in z njim. vred so se sodniku in davkarju zategnila usta ill lica v zaničljive šobe. Toda Niess jih je hotel še poučiti. „Gospod okrajni glavar in gospoda — oprostite meni, staremu meščanu in obrtniku, ki sem imel ves svoj živ dan posla z njimi, da Vam ne dajem prav. Neumni niso, le vi jih ne poznate! Pretkani so, pa to znajo skrivati. In biti znajo ponižni kakor cucki, a le tedaj, kadar jim gre v prid. Njim se nas ni treba bati, le oglejte si Petra Marinca — pač pa nam njih. Saj jih je mnogo, mnogo več kot nas in povsod naokrog jih je polno, mi pa čepimo prav v sredini tega sršenovega gnezda." . Pa se je oglasil gospod davkar. „Phe, kaj mi da bi se dali strahovati od te nemarne sodrge, od teh zarobljenih buteljnov? Saj je vendar vse naše in taki, da bi se nam uprli? Sicer pa — še nekaj let in o tem narodiču ne bo več sledu." A priznanje svojemu mnenju je našel le v glavarjevih in sodnikovih očeh. Obrazi meščanov so bili spet zapeti v stroge gube kakor prej, ko se je govoričilo o Lorberičini čednosti. Ista tvar! Oče Niess je česal s prsti svojo sivo brado, jo zvijal in gladil in počasi spregovoril: „Res je, kmet naj ostane kmet in naj ne sili v mesto, ki ni zanj. Dokler bomo še mi, se bomo znali vsiljivcev že še ubraniti. Kar bo pa za nami, nas ne bo več bolelo in naši otroci naj si svoje varujejo in hranijo, kakor smo se svojega držali mi. Če pa tega ne znajo ali če mislijo, da opravijo to že z besedami, je prav in v redu, da jih pogoltnejo kmetavzi..." „Tako? Ho — ho?" so se čudili in davkar je vsekal: „Vi bi jim se po-tuho dajali?" ,,0 ne, spoštovani gospod davkar! Jaz sem pošten Nemec in jih nimam rad. A poznam jih in med njimi so taki, kakor Zorman iz Št. Lenarta, Mavec z Vilunja, Navršniki, Potočniki, Nacestnik, Gumpret in Brdnik — in to so ljudje poštenjaki, spretni v kupčiji, delavni in skrbni in taki tudi kaj zmorejo." „Pa Logar in Breznik?" je omenil Vobach. 78 „Pijanca sta, a poštenjaka oba. In Logarica, to je ženska, da bi je bil vsak meščan vesel. Iz takih žen izhajajo zdravi rodovi!" „Hvalite jih, preveč jih hvalite!" „Ej gospod, ali mislite, da ne vemo, da so skopi, lakomni, grabežljivi in presneto zavistni, a še tudi marsikaj boljšega. Pa mi tudi vemo, koliko to vse skupaj znaša in ker znamo računati, se ne ravsamo z njimi po nepotrebnem. Računati moramo, ker moramo živeti!" Ob slovesu, že proti jutru, je še Niess tiho vprašal Molla: „Ti, odkod pa je ta razpihnjeni davkar?" „Ne vem? Same take tepce nam pošiljajo!" „Če nas bodo taki učili...? To je žalostno!" In potem sta šla vsak na svoj kraj proti domu — ah, bolje je, da se pošten meščan ne druži s tem širokoustim uradništvom, ki si ne da nič dopovedati v svoji namišljeni nezmotljivosti. Ti pa se jeziš, ker le prejasno vidiš svoj prav. (Dalje prih.) Sonček preljubi Ina Slokanova Sonček preljubi v našo izbo poglej, naši žalostni mami se malo nasmej in nam vsem, — da nam bo toplo in lepo, kot nam je nekdaj bilo. Potem pa poromaj tja v tujo deželo, kjer ima pri rudarjih naš atek delo; če v rudnik ne smeš pa zunaj počakaj in čakaj ves dan — in ko bo ves truden in zgaran iz rova prišel — se mu toplo nasmej, lepo ga pozdravi in mu povej: Da ga čakamo težko, težko, ker nam je brez njega hudo, hudo.. 79 Mati Marija Golob (Dalje) anek je z veseljem brskal po njegovih kovcQgih, ki so že od daleč dišali po kavi in drugi špeceriji. Dobil je očeta, ki se bo pač pojavil le vsakih štirinajst dni, a kadar je prišel je fauta prijazno pogledal, Marino pa dobrohotno pogladil po laseb in jo prijel za brado. Marina se je malo prestrašila njegovega domačega načina. Odbijalo jo je, da se je vedenje tega tnjega človeka hipoma spremenilo, samo zato, ker se je z njim poročila. Kmaln pa si je zopet sama očitala ta odpor. Saj je vendar najnaravnejše, si je govorila, sedaj je naš, mož, oče takorekoč in zmrazilo jo je pri teh samogovorih. In zopet je mislila, da bi se laže komurkoli za denar vdala, ki bi si zato še ne lastil pravice do njene osebnosti in do njenega doma. Po čudnih zakonih pa je bila sedaj last gospoda Osane; brez vprašanja je lahko stopil iz kuhinje v njeno sobo, ne da bi bila ona v njej, odprl njeno omaro in četudi samo da bi spravil vanjo majhno darilo, ki ga ji je prinesel s potovanja. Zvečer so sedeli pri mizi. Marini so sc svetili črni, na sredi predeljeni lasje pod lučjo in roke so ji ležale na mizi. Osana je pripovedoval Janku o svojih doživljajih in od časa do časa od strani pogledal na svojo ženo, malo boječe in tuje. Pogledala ga je kot človeka in zasmilil se ji je. Saj je bil tako skromen in bog ve, ali se je čutil doma. Krivico mu dela. Njena čustva 50 nezdrava in skrotovičena. Če je Osana vstal in stopil do svojega kovčega, da vzame iz njega reklamni lepak ali škatlo za Janka, se ji je zdelo, da hodi po prstih. Tako obziren in plah je bil. Marina je vstala, pripravila kavo in postavila skodelice na mizo, stopila je k Osani, hotela se mu je nekako približati a položila je samo roko na njegovo ramo — več ni znala — in sklonila glavo nad pisane reklamne liste, ki jih je kazal Jankotu. Ta je bil navdušen za očeta, ga poslušal, mu odgovarjal in razlagal svoje doživljaje. Marina je zopet sedla za mizo in vzela v roke šivanje. Čez nekaj časa je stopila ven na majhen hodnik, se naslonila na ograjo in gledala v noč. Hiša, v kateri je stanovala, je stala na majhnem gričku. Spodaj v dolini so žarele luči rudarskega mesta. V temo izven mesta se je izgubljala procesija rudarskih lučk. Marina je zrla v tiho noč in premišljevala. Obsojala je samo sebe, a vendar ji je bila skupnost s tem moškim neznosna. Ko bi vsaj ljubila drugega, bi uživala v svoji nesreči, da mora kljub temu ostati poleg ne-Ijubljcncga moža, nadela bi si izraz nekake mučenice; ali če bi jo Osana ljubil, še tega ni vedela za gotovo — bi se čutila kot žrtev, bilo bi vsaj nekaj, kar bi jo opravičevalo. A ta zakon, ki je s poroko samo, s tem da je dobila Jankova mati ime in čast, že dopolnil svoj namen, je bil v tem nadaljevanju nesmiseln, nevzdržen. Tam notri za mizo je sedel tuj človek, čisto nedolžen, malo negotov, ki si morda še želel ni, ostati danes tukaj. Takrat pred devetimi leti na Dunaju je vsaj ljubila, preživela je šestdeset lepih dni, noči so bile sanje, ostal je spomin in malo smehljajoče žalosti. Tu danes pa ni bilo ne ljubezni, ne tragike. Tam za mizo majhen človek in vsa soba je dišala po špeceriji. Stopila je nazaj v sobo in pričela Janku pripravljati posteljo. Čutila je, kako Osana, medtem ko govori z otrokom, bojazljivo pogledava nanjo. In zopet je zasovražila samo sebe, svojo hladnost in nedostopnost. Samo Jankova otroška narava se je takoj sprijaznila s tem možem, ki je hotel biti z njima dober. Ura je bila deset. Janek je zlezel v posteljo. Mati je ugasila luč in ga poljubila na čelo. Odšla je z Osano v spalnico. Še nekaj časa je ležal Janek v temi in premišljeval, da bi sedaj bilo kaj upanja, da dobi brata ali sestro, ko ima mama zopet moža. Lahko že za božič, je računal. Veselil se je, nato je zaspal. Osana pa se je odpeljal že zgodaj zjutraj in se ni vrnil nikdar več. Na kakšen način je prišel na svet in kako je Marina ljubila njegovega očeta, vse to je natanko vedel Janek; rada mu je o tem pripovedovala, a zakaj je Osana izginil in se ni več vrnil, o tem se z Marino ni dalo govoriti. Še nekaj časa se je otrok igral s pločevinasto škatlo kave Hag, ki je ostala od onega večera na mizi, a pozabilo se je kmalu tudi to. * „Janek laže, Janek laže," je bilo zapisano v Marininem dnevniku. Fant je star šestnajst let. Velik in močan je, postal je sličen svojemu očetu. Trdi, svetli lasje mu padajo na čelo, pogled je včasih nemiren, drugič zopet, če govori o stvari, ki ga zanima in navdušuje, vesel in odkritosrčen. Roke ima velike in gibi so okorni, izredno spreten pa je, kadar sestavlja svoje tehnične igrače. Marina hodi po sobi in je vsa zbegana. Včeraj je prišel pozno ponoči domov. Bil je neroden in ni hotel govoriti z njo. Pa saj mu je dala vso prostost in ni je v življenju stvari, o kateri mu ne bi že govorila. Saj on ve, kaj je prav in kaj ne in da ne bi imel poguma povedati ji, če je grešil! Morda ker ona v njegovih očeh še ni nikoli grešila? Marina ga gleda od strani, ko sedi pri oknu zatopljen v šolska opravila. Kako ima široka pleča, vendar ni tak velikan kot njegov oče, si misli. Spominja se svojega fanta, kako gleda za odhajajočim vlakom, spominja se njegove zdrave, silne čutnosti in njegove otroške duše. Prešine jo misel in hipoma se ji zdi, da je videla v Janku predolgo otroka. Pri miru sedi in piše, važno, zaposleno. Marina mu sedi nasproti in čaka. Sonce mu sije na zvezek in odsev belega papirja mu pada na obraz, oči ima stisnjene in Marina ne ve, ali jo vidi ali ne. Čez nekaj časa začne: „Ti, Janek!" Nestrpen, neodkrit pogled. „Ali se spominjaš Osane?" Obraz se mu umiri, z zanimanjem: „Da!" „Že večkrat sem ti hotela o tej stvari govoriti, pa veš, sram me je bilo. Pa vendar me zanima, kako ti o tej stvari misliš." 81 Marina mu pripoveduje. Janek se razvuame iu jo zagovarja. „In misliš, da bi smela z njim živeti, ko se nisva nič ljubila?" Janek malo zardi in pogleda skozi okno. Marina čuti, da je sedaj mogoče pravo pogodila. Sicer je Janek samostojen in sam proti sebi odkritosrčen. Za vsa svoja dejanja more sam sebi po s-voji vesti odgovarjati. Morda je grešil na isti način kot ona, ki je takrat nekaj dni živela brez ljubezni poleg Osane. Sicer bi danes živo odobraval, da se je ločila. On pa se ogiba tega pogovora in molči. Marina že čaka ves dan, da ji Janek razkrije svoj doživljaj. Sluti, je nestrpna in se boji. Gleda za njim, ko prihaja in odhaja, on pa govori nepomembne stvari in se ji umika z očmi. Večer mine, ne da bi spregovoril. Naslednjega dne pripoveduje Janek o Zinki, malomarno zaničljivo; stara je štiriindvajset let in ima moške — več, ne enega. Marina sklonjena nad svoje delo tiho posluša in čaka. Boji se, da ga ne bi prekinila, ker ve, da ji ne pripoveduje nepomembnosti. Toda tudi Janek molči in vsak sta pri svojem delu. Čez nekoliko časa vpraša Marina mimogrede: „In si bü ti tudi pri njej?" Molk. Marina bliskovito razume in govori mirno dalje o „ljubezni brez ljubezni". V hipu je Janku tovarišica, ne ona mati, ki se je bojijo in skrivajo pred njo. Govorita dolgo v noč. Polnoči bije in Janek se je v življenju zopet znašel, njegov greh ni več tako grozen, da ga še nihče pred njim ni zagrešil in tudi Zinka ni tisto zaničevanja vredno dekle, ki jo drugi še pozdravijo ne, če jo srečajo na cesti. A vendar se takih pustolovščin ne bo več lotil. Marina pravi, da mu bodeta duša in telo zdravejša. In Janek ljubi, ljubi Mimi, ono tanko deklico s pegami na nosu in z očmi, ki ga pretresejo do duše in vreden jo je, kljub temu, kar se je včeraj zgodilo. Čakal jo bo, da mu pride naproti, ker Marina pravi, da se telo in ljubezen ne smeta ločiti. Ko gre Janek spat in si slači srajco čez glavo, mu srce vriska in misli si: moja Marina je pa le najimenitnejše dekle na svetu. Nekega dne, spomladi, je sedela Marina ob oknu. Roke so ji bile trudne in malo uvele. Pogladila se je po čelu in si uravnala mehke, na sencih malo osivele lase. Gledala je v hladno oblačno nebo. Življenje je lepo in vredno je živeti, si je govorila. V zadnjem času so ji živci včasih odpovedali in hvaležna je bila vsakemu mirnemu trenutku, ki je prekinil trpke, grozotno sive ure. Zvečer se je stresla in prevzela jo je groza, tiščala jo je v grlu in ji omrtvila ude. Takrat je stopila na sveži zrak in dihala nočni mir. Hipoma se ji je zazdelo, da je vse strašno na svetu, da jo obdajajo same pošasti, ki prežijo ob človeškem življenju. Vsi trpijo, otrok na tisoče trpi, matere trpe in odrasle može trpinčijo na bolj divji način kot je kdo kedaj trpinčil žival. Ljudje si prizadevajo hudo, matere otrokom, možje materam, mož. možu, povsod v zraku pa leži tisti neizprosni slučaj, da pade tudi zlo, ki ga ni povzročil človek, na tega, na onega, lahko na vsakogar. Zarila si je obraz v vlažne roke, si stiskala sonce z obeh strani in upala je, da ji bo globok vdihljaj zraka zrinil tegobo iz srca. Tudi nočna tišina se ji je zdela, da zavratna ždi in se roga spečemu človeku. Zbežala je v sobo, legla in ostala nepremična z zaprtimi očmi. Napočilo je vedro majsko jutro in postala je mirna. Branila se je vsake misli, ki bi jo potegnila nazaj v brezupno globino, oprijemala se je lahkih majhnih misli, preskakovala od predmeta do predmeta, lovila se je kot se utapljajoči trudi vzdržati se z majhnimi gibi nad gladino. Mladi listi so se zibali na vejah pred njenimi očmi in slišala je sveže ptičje petje. Na cesti je zagledala trumo bosonogih šolskih otrok, tekli so s tihimi koraki po pesku in se smejali. Nekaj jih bo gotovo umrlo še v otroški dobi, je premišljevala. Ko bi tekel en sam po cesti, bi lahko rekla o njem, da bo skoro gotovo odrasel, a ker jih je mnogo, leži nad njimi ta neizbežni zakon. Jaz sama sem srečna, je pomislila dalje, a vsi ne morejo biti. Zame je le m o ž n o , da pade name udarec, vse človeštvo pa nosi gotove in neizpre-menljive odstotke katastrof nad sabo. Zatopila se je v delo in razpršila bolne misli. Ko je vstopi! Janek, ga je poljubila, da ji je začudeno pogledal v obraz: „Marina, ali te je bilo zopet strah?" Videla je, da je to zanj nekaj neznanega in pomirila se je. Izginil je nato v stransko sobo in šaril po kovčegu, ki ga je vedno skrbno zaklepal. Bili so sami papirji. Zvečer, ko sta že oba legla, je potrkalo na vrata. Janek je odprl in vstopila sta dva moška, ki sta pokazala znake na notranji strani suknje. Janek je malo prebledel, a Marina je gledala z zanimanjem njihovo početje, ko sta brskala po Jankovih stvareh. Po dolgem prebiranju sta vzela kovčeg in ukazala Janku, naj gre z njima. Janek se je obrnil proti zidu in snemal z žeblja suknjo. Marina je stala s sklenjenimi rokami sredi sobe in kmalu razumela, za kaj gre. Vedela je, da sta moška s policije, a zakaj vsa ta resnoba? Ali ne bi mogla reči njej: Gospa, pazite na fanta, prepovedano je, baviti se s temi stvarmi. A gledala sta samo na fanta, kot da bi nje ne bilo v sobi. Čakala je in čakala, da se obrneta k njej, a v soli je bila tišina. Zdelo se ji je nemogoče, da pustijo njo, mater, popolnoma ob strani in da hočejo obračunati samo z njim. Neizmerno smešno se ji je videlo vse to resnobno ravnanje. Zasmejala se je naglas in rekla gospodoma, ki ji nista pogledovala v oči; „Pustita ga no vendar, tak otrok je še. Vse uredim sama z njim." Na obrazu enega izmed moških je zapazila majhen porogljiv nasmeh, drugi pa ji je dal trd in uraden odgovor. Janek je bil malo prestrašen, roke so se mu tresle, ko je oblačil površnik. Ko so se vrata zaprla za njimi, je obsedela Marina na robu postelje, na obrazu ji je ostal še odrevenel nasmeh od preje. Počasi in velikansko je zraslo v njej spoznanje, da Janek ni njena last, da v resnici otrok ni njen in da ga je danes predala človeški družbi, ki mu bo predpisovala zakone in ga obsojala. Ona pa stoji čisto majhna 83 zadaj, smela ga je samo roditi in paziti nanj, da ne umre lakote, smela ga je oblačiti in poljubiti ga. Janek pa ni več sin, temveč državljan v prvi vrsti. Vso noč je ležala nepremično z odprtimi očmi. Počasi je spo2saala, da njena groza in strai pred življenjem nista namišljena. Ali bo žena večno gospodinja? Tanda Zoreč Z'ivimo v dobi elektrike, radia in aeroplana, v dobi mrzličnega razvoja J tehnike. Kar je bilo pred 50 leti še nedosegljivo, je danes že vsakdanje. Bolj kot kdaj v zgodovini nas danes navdaja misel o minljivosti vsega starega, okorelega in počasnega. Z duhom časa se izpreminja način našega življenja. V tej dobi mrzlične naglice je gotovo na mestu vprašanje: ali bo žena večno gospodinja? Človek se težko vživi za desetletja naprej. Krčevito se oklepa starih navad, dokler nujnost časa ne zahteva svoje. Tako je tudi danes marsikomu neprijeftia misel, da bi ne iiiiel več hrane doma, ampak bi se potikal po javnih kuhinjah in gostilnah ter tam dobival hrano, ki ne prija njegovemu okusu. Težko si predstavljamo, da bi se kvaliteta hrane v javnih kuhinjah dvignila na nivo domače hrane in bi se izdatki za hrano v gostilni ujemali z izdatki za hrano doma. Vendar so to lahko izvedljive zahteve. Na kako kvalitetno višino se lahko privede hrana v javnih kuhinjah, nam je pokazala Sovjetska Rusija, kjer imajo 200 kuhinj — tvornic (velekuhinj).. Te kuhinje skrbe predvsem za pravilno prehrano ljudi. Javno se hrani po mestih 20 milijonov, na deželi 40 milijonov ljudi. Zato posvečajo sovjeti vso pozornost temu, da hrana v kuhinjah — tvornicah ne bi zaostajala za domačo kuhinjo. Dosegli so krasne uspehe. Preden pride hrana na mizo, jo mnogokrat preizkusijo v posebnih laboratoryih. Iz moderno urejene shrambe, kjer je malo verjetnosti, da bi se hrana pokvarila, pride v bakteriološki laboratorij, kjer preizkusijo njeno brezhibnost. Že pripravljena jedila pridejo v kemični laboratorij, kjer ugotove, kako so kuhana in koliko imajo kalorij. Določeno je namreč, da mora dati vsaka predložena jed 700 kalorij. Nato hrano tretjič preizkusijo, ali odgovarja okusu. Za kuharja zahtevajo posebno strokovno naobrazbo in 7 razredov srednje šole. V kuhinji — tvornici št. 1. je zaposlenih 420 kuharjev, ki pripravljajo vsak dan 16.000 obedov, s 5.000 predjedi, 55.000 toplih in mrzlih jedi, 5.000 ko-lačev itd. Hrana v javnih kuhinjah zelo prija ljudem, zato število kuhinj — tvornic zbog ogromnega navala nanje stalno narašča. Na tem primeru torej vidimo, da javna kuhinja lahko nadomešča domačo kuhinjo in s tem odpade ugovor, da javne kuhinje ne bodo nikoli dosegle kvalitete domače. Toda kam z bolniki? Za bolnika je vendar domača kuhinja najboljša I Tako si predstavljamo skoraj vsi, a to ne drži. V večjih mestih so namreč uvedli za bolnike posebne dietne kuhinje pod kontrolo zdravnikov. Vsak dan pripravljajo vrsto jedil za posamezne 84 notranje bolezni. Prvič sem videla tako kutinjo t Grazu. Bolniki so z njo zelo zadovoljni in pravijo, da zdravljenje mnogo hitreje napreduje kakor doma. To je povsem razumljivo. Hrana je pripravljena tako, da vsebuje toliko kalorij, kakor hrana za zdravega človeka, kar se doma ne da preizkusiti, Zato je doma bolnik navadno manj, kakor zdrav človek. Hrana v dietnih kuhinjah je tudi pripravljena zelo okusno. Kljub tem dejstvom se še težko odločimo, da bi morali jesti v jedilnicah, kjer je ogromno število ljudi, kjer se moramo vedno ozirati na druge, imamo po večerji še dolgo pot domov po mrazu ali dežju. Gotovo pa je ta ugovor zelo malenkosten. Vsa ta komoditeta je stvar navade. Človek si bo v dobi bodočih javnih kuhinj poiskal udobnost in razvedrilo drugje. Javne kuhinje bodo odvzele ženi toliko nepotrebnega vsakodnevnega dela. Električni ogrevalniki bodo nadomestovali štedilnik za kuhanje čaja, kave in drugih jedil, ki jih bo treba včasih pripraviti doma. Žena bo popolnoma enakopravna možu, svoje delo bo popolnoma posvetila poklicu. S tem bo odpadel tudi ugovor, da žena ni za službo, ker gospodinjskega poklica in službe ne more izvrševati hkratu v redu. Ves svoj prosti čas bo posvetila vzgoji svoje dece. Z njimi. bo gojila šport in jih nadzirala pri učenju. Žena bo imela več časa se zanimati za javno življenje. Javne kuhinje bodo prinesle več ugodnosti ženi, kakor možu, zato bi morale gledati nanje žene z večjo simpatijo kakor gledajo danes. Posebno žene v manj razvitih industrijskih državah smo v tem oziru konzervativne, kar pa je razumljivo. Tempo časa nas še ni zajel v svoj vrtinec tako nasilno, kakor žene v prej omenjenih državah. Tam je stroj napravil svoje. Ustvaril je veleobrate, kjer je na tisoče delavcev in delavk, ki si ne morejo ustvariti lastnega doma. Slaba eksistenčna moč uradništva in delavstva iina za posledico, da se krči število porok. Žena je prepuščena sama sebi. Mora si iskati zaslužek. Kot uslužbenka ni več gospodinja. Tako se velika večina mladih žen hrani v javnih kuhinjah različne kakovosti: uradniki v svojih, delavci v svojih. Razvoj je ustvaril te javne kuhinje. Razvoj gre v hitrem tempu dalje in ne vpraša ženo, ali hoče ostati gospodinja ali ne. Ali gre razvoj za ženo v pozitivno smer? Gotovo! Saj je vsa naša borba usmerjena za boljšo bodočnost. Za nas pa je gotovo najjasnejša pot, hoditi samostojno skozi življenje, imeti na razpolago vse ugodnosti, ki jih ima mož, zanimati se za umetnost, posvetiti več pažnje vzgoji otrok, ne pa preživeti svoje življenje v kuhinji. Če bi se kvaliteta hrane v javnih kuhinjah zboljšala na višino ruskih kuhinj, bi ne ostala tu nobena ovira več, da se domača kuhinja z veliko večjo potrošnjo kuriva in časa umakne kuhinji — tvornici. Da korakamo nasproti času, ko žena ne bo več gospodinja, nam kaže ekonomska stran razvoja. Vidimo, d& je vsak trud zaman, spoditi vse žene iz služb, namestiti može in jih plačati kakor potrebno za družinskega očeta. Delodajalec se ne ozira na spol delojemalca. On samo ve, koliko denarja premore za mezdo. Marsikje se celo ogibajo sprejeti v službo moško moč, ker je dražja. 85 Da korakamo nasproti dobi, ko žena ne bo več gospodinja, nam kaže razvoj tehnike. Čim manj energije za čim večje, boljše in hitrejše delo, to je težnja sedanjega in vseh časov. Tako gre tehnika v smeri vedno manjše potrošnje energije v kmetijstvu, v industriji, v življenju. Železnica, avtomobil, aeroplan nam prihranijo dragocen čas, ki bi ga potrebovali za počasno pešačenje in vožnjo z vozom. Vsi izumi, ki povzročajo hitrejši tempo strojev in vozil se takoj s pridom uporabijo. Vendar se v tem času še staro meša z novim. Poleg traktorja vidimo plug, poleg tovarne živi še obrtnik, poleg avtomobila voz z vprežno živino, poleg parnika jadrnica, poleg kuhinje — tvornice malo gospodinjstvo. Ali vse gre nemoteno dalje; počasi odpada vse zastarelo. Jasno nam je, da bo bodoča žena — žena v poklicu. Le ker še ne živimo v dobi popolne racionalizacije, se nam zaenkrat še zdi pretirano, popolnoma negirati „domače ognjišče" v današnji obliki. Anketa „Važno žensko vprašanje" I. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da bi se široke plasti množice poučile o zdravju neškodljivi preprečitvi nosečnosti in bi na ta način v mnogih slučajih sam od sebe odpadel vzrok umetne prekinitve nosečnosti. Naj se nihče ne boji, da bodo ženske to možnost izrabljale v nepravem smisin! V ženski je tako globoko ukoreninjena želja po otrocih, da se takih sredstev ne bo posluževala brez resnične potrebe. Sem pa za umetno prekinitev nosečnosti zaradi slabih gmotnih razmer; kjer je velika verjetnost, da bo otrok rojen s težko, neozdravljivo duševno boleznijo; pri posiljenosti in pri incestu. Za omejitev nezakonskih rojstev bi predlagala strožje zakone, predvsem da bi moral dotični zapeljanko poročiti in bi se mogel tega oprostiti samo v slučaju, če ženska tega ne bi hotela; na ta način bi se to zlo zelo omejilo, ker bi si marsikateri moški prej dobro premislil, kaj dela in kakšne posledice ga čakajo. Po mojem bi smel biti rojen človek samo, če ne bi bilo nobenega pravkar navedenih slučajev in zlasti le na izrecno željo obeh, moškega in ženske, pa najsi bo to v zakonu ali izven njegal Ejer ni teh pogojev, je bolje za otroka, da ne pride v življenje. Kakor si zakonca kot pametna gospodarja uredita svoje gospodarske razmere po svojih močeh, zmožnostih in danih okoliščinah, prav tako bi se moralo po tem ravnati tudi število otrok, ki si jih upata vzgojiti in prirediti za koristne člane človeške družbel Starši pa, ki se na to ne ozirajo, so v mojih očeh zločinci, brezvestneži, ker se pravtako pregreše proti zakonom življenja, kot zločinec, ki človeka ubije ali mu drugače škoduje. Zadnji čas je, da se preneha gledati na žensko kot na stroj za ploditev človeštva in da se na podlagi tega naziranja urejujejo potem drugi zakoni v tem oziru. Ženska je po svoji naravi bolj čuteča in premišljena od moškega in naj bi o teh pravicah in dolžnostih sama odločevalal Marja, učiteljica, okolica Rakeka. II. Z ozirom na Vaše vabilo v zadnjem „ž. Sv.", naj Vam čitateljice pišejo o svojem mnenju glede legalizacije, se oglašam. 86 Vsi tisti, ki so proti legaUzaciji in to utemeljujejo z verskimi, nacionalnimi, etičnimi itd. razlogi, ne smejo pozabiti, da ni postavljeno vprašanje, ali smo za ali proti umetnemu splavljanju. Menda je nepotrebno poudarjati, da je popolnoma jasno, da je umetno prekinjanje življenja nenaravno. Zdravniško potrjeno Je, da umetni splavi nepovoljno vplivajo na ženo in da je tudi od zdravnika izvršen splav za ženo lahko zelo nevaren. In ni res, da se žene iz komodnosti ali pomanjkanja materinskega čuta branijo otrok. Mislim, da bi bile zelo redke take žene, ki bi se branile otrok, 6e bi bilo njihovim otrokom zagotovljeno človeka vredno življenje, če bi kljub otrokom lahko vršile svoj poklic in končno, če bi bil otroku oče mož, ki bi ga ljubile. (Tu je pogosto vzrok „komodnosti" žen iz tistih krogov, kjer pri izbiri moža odloča denar in položaj.) Vprašanje je: kako preprečiti ali vsaj zmanjšati posledice razširjenega tajnega splavljanja. To se pravi, najti pot, da ne bo umiralo in bolehalo na tisoče žen radi mazaštva, da se zmanjšajo samomori in detomori in da ne večamo vrst naših brezposelnih. To je menda jasno: zahteva po legalizaciji je nastala radi ogromne razširjenosti tajnih splavov, ti pa radi neurejenih socialnih razmer. Samo vesti v časopisih, ki sem pa tja radi senzacije kaj takega napišejo, je treba pogledati. N. pr. „Včeraj se je v hiši x zastrupila mlada služkinja" vzrok — radi nosečnosti so jo vrgli na cesto. Ali: „V kanalu so našli zadušenega krepko razvitega novorojenčka. Zverinsko mater, delavko x, so zaprli." Ali: „Osemleten deček ukradel..." In tako brez konca. Do kakšnih posledic mora pripeljati prepoved, je jasno, žena, ki se ne more obrniti do zdravnika, se bo obrnila do mazača ali pa sama kaj ukrenila. Jasno — z ogromno nevarnostjo za zdravje in življenje. Radi zakona so, v največ slučajih, ne bodo dale odvrniti od svoje namere. (Lipmann je ugotovil, da je od 100 žen, ki so hotele abortirati v bolnici, pa so jih zavrnili, 67% abortiralo na skrivaj, tiste ki niso, so bile revne. Ali: na Dunaju so od 33 na kliniki zavrnjenih žen abortirale vse, razen ene, ki je izvršila samoumor.) V drugem slučaju pa, če se žena iz kateregakoli vzroka zakonu ne izogne, vodi to do še večje bede in zločina. Vse te posledice naj bi legalizacija odpravila. Pozabiti pa ne smemo, da je legalizacija le zdravilo za bolezen in da je treba odpraviti bolezen in vzroke bolezni, če hočemo, da ne bo treba več uporabljati zdravil. Ker pa je bolezen tu in ker ne moremo čez noč odpraviti njenih vzrokov, se moramo pač posluževati zdravil. M. G., Zagreb, študentka filozofije. m. Po zadnji redukciji sem tudi jaz težko prizadeta, kajti mož je žel. uradnik T 8. skupini, menda ni treba da človek še posebej poudarja, da od gole plače enega uradnika se težko živi. Davno sva se z možem vsemu odrekla. Ženski svet je moj zadnji „luksus", koliko časa bo še tako naprej šlo, da bom zmogla naročnino pa ne vem. Odvadila sem se najprej služkinji, nato še perici in postrežnici; poštene obleke si že davno ne morem več privoščiti, le hrani da bi se lahko še odvadila. Morda bi bilo dobro razpisati natečaj za dobro idejo, kako naj se uradniška družina preživlja in oblači stanu primerno in s takimi dohodki, še bolje pa, kako bi se dalo živeti brez hrane. Naj še omenim zadnji članek o umetnih splavih. Kako so vam žene hvaležne za to razpravo, saj vidijo, da so ljudje, ki jih razumejo. Poznam ženo drž. nameščenca, ki je domnevala, da je noseča, potožila mi je, če je to res grem v Dravo, ker nimam denarja, da bi si pomagala. No k sreči je bila samo domneva. Dva otroka imam in še s tema dvema ne morem nikamor naprej, kaj bi počela -S tretjim. Takih in enakih primerov je nešteto. Vsa čast g. dr. Kremžarju, ki se je 87 •7 reviji „Življenje in svet" tako zavzel za to pereče vprašanje, ki bi se moralo, sedaj ko se je načelo na vseh koncih, res dognati do kraja. I. P., Tiradnikova žena, okolica Maribora. Anketa se bo nadaljevala. Prosimo vse dopisnike, da nam sporoče poleg imena tudi poklic, starost in bivališče. Prosimo tudi take, ki so že pisali, da te podatke sporoče, ker bi drugače dopisov ne mogli objaviti. Imena po želji ne bomo objavili. Ur. Književnost in umetnost Sfrokovnošolska politika (študija). Spisal M. P resi, inšpektor strokovnih sol Dravske banovine. Študijo gospoda M. Prešla sem žal dobila malo prepozno v roke, toda ker take razprave ne zastarajo tako kmalu, mislim, da bodo moje sodbe in opombe še vedno dobrodošle. Študija se res odlikuje po temeljitosti statističnega materiala, je izčrpna v strokovnošolskem oziru, toda obravnavanje socialnih vprašanj kakor tudi nazori o vzrokih brezposelnosti, o omejevanju dotoka na srednje šole in pojmovanje položaja deklet na naših srednješolskih in višjih znanstvenih zavodih se mi ne zde pravilni. Na str. 6. omenjene študije je zapisal g. inšpektor sledeče: „— nismo še daleko tako napredovali, da bi mogli že danes govoriti o kaki splošni nadprodukciji vseh vrst intelektualcev v naši državi. Da pa izkazujejo naše srednje šole, posebno pa naša učiteljišča, že danes ogromno hiperprodukcijo, to je že splošno znano..Prvi del izjave je popolnoma resničen. Res, splošne nadprodukcije intelektualcev v naši državi še ni; toda še manj je je ravno v naših učiteljiščih. Ali se more govoriti o hiperprodukciji učiteljev v državi, kjer so še 4 milijoni nepismenih prebivalcev? Ali se more govoriti o nadprodukciji učiteljev v državi, kjer kmetje sami zidajo šole, toda država jim ne pošilja učnih moči? Odgovor je, mislim, vsakemu jasen. Na str. 5—7 je navedeno sledeče: „Vsi stanovi so si edini v tem, da poostruje baš obubožanje tako zvanega srednjega stanu v nič manjši meri splošno gospodarsko krizo, kakor obubožanje kmeta. Zavedajo se pa poleg tega tudi, da rodi ravno brezposelnost in proletarizacija intelektualcev one prevratne elemente, ki postajajo v svojem obupu najzagrizenejši sovražniki sedanjega gospodarskega reda. — Vodilni politiki in državniki vedo, da je mogoče z državno avtoriteto v političnem pogledu obvladati tudi stotisoče brezposelnih delavcev, da ga pa ni sredstva, ki bi moglo uspešno preprečiti razkrojevalno delo med narodom, ki se mu udajo brezposelni, proletarizirani in obupani mladi inteligenti." — Tega ne bi smel danes v javnosti nihče napisati. Kaj poreče naša mlada brezposelna inteligenca na to, da me-rodajni faktorji ne čutijo kot socialno dolžnost, zaposliti jih, da jim ni mar njihov težek in brezupen položaj, pač pa je vodilna misel za njeno zaposlitev strah pred eventualnim njihovim razkrojevalnim delom, strah pred tem, da ne postanejo najhujši sovražniki sedanjega gospodarskega reda? — Ali ne bodo delavci, če izvejo za to izjavo, upravičeno mislili: državi pač ni mar za nas, ker nas tudi 100 in 200 tisoč lahko drži na vajetih? Ali ne bo to naravnost pobuda, naj tudi oni začnejo, razdiralno delo, da se jih bodo bali in potem jim tudi pomagali? Sicer g. pisatelj nekoliko ublaži omenjeno izjavo s sledečimi vrsticami: {str. 7......so za nas in naše prilike trenutno mogoče, še bolj upoštevanja vredne posledice, ki jih imata omenjena pojava v kulturnem, socialnem in narodnem gospodarskem oziru." Toda. težišče izjave leži vendar na prvem odstavku, ki ne bi smel biti nikoli napisan. Prav tako nepravilno se mi zdi naziranje (str. 9), zakaj se je mladina pričela odvračati od obrta, trgovine in industrije. (.....splošno razširjeno, ne pa vedno osnovano mnenje, da izrabljajo vsi privatni podjetniki, trgovci, obrtniki in indu- strijci svoje uslužbence prekomerno, 50 povzročili oni prevrat v miselnosti mladine, đa se je pričela odvračati od obrti, trgovine in industrije in izbirati, če je bilo količkaj mogoče, akademske poklice... Zapostavljanje imenovanih poklicnih panog gospodarstva (obrti, trgovine in industrije) je ustvarilo ono nerazpoloženje pri roditeljih, da ne marajo danes dajati otrok v te poklice..,"). Vsekakor je nekoliko krivde tudi na zapostavijanju imenovanih poklicnih panog gospodarstva toda večji del krivde ima na sebi splošna kriza, industrijska konkurenca malemu obrtniku, celokupen politični položaj, i.skanje cenejših nekvaliridrunih moči itd. Sicer pa je izkoriščanje mladih moči v teh poklicih — dejstvo in razen tega brezposelnost tudi tu dovolj velika. Na str. 10. pravi pisatelj: „Za važnejši in v svojih posledicah dalekosežnejši vzrok brezposelnosti, posebno pa proletarizacije moških intelektualcev, se smatra vedno večjo ponudbo ženskega srednje- in visokošolskega naraščaja. — Tako čujemo od najrazličnejših strani, da pospešuje vedno večja ponudba ženskega srednje- in visokošolskega naraščaja ne samo brezposelnost moških delavcev, temveč da stopnjuje splošno proletarizacijo intelektualcev. — Unieli bomo tudi trditev, da potiska prevelika ponudba cenejšega ženskega umskega delavstva ceno moškega tozadevnega dela avtomatično navzdol. Znižanje prejemkov onemogočuje na eni strani mladim inteligentom ženitev, na drugi stiani pa sili tisoče in tisoče deklet, ki bi se rade omožile, da si morajo ustvarjati lastne eksistence v poklicih, za katere nimajo vselej ne potrebnih prirojenih svojstev, .po večini pa tudi ne dovolj zanimanja in ljubezni." — Ali naša ženska društva, naša predavanja in naši ženski listi še vedno niso niti najmanj prepričali naše gospođe, kako neupravičene so take trditve? In če že hočejo zdraviti bolezen, zakaj no poiščejo vzrokov? Ali smo jim še vedno tako boleči trn v peti? Pa tudi to: zakaj smo jim ravno v srednjih in visokih šolah tako na poti? Na obrtne šole bi pa lahko hodile kolikor bi hotele. Ali naj bodo potem vsa dekleta izučena za dobre šivilje in kuharice, ki naj z bednim zaslužkom čakajo na svojega odrešitelja v obliki moža? Ali je to pravica? Res je, da vsa dekleta ne izbirajo poklicev, za katero imajo potrebna prirojena svojstva, toda vprašanje je, ali si fantje izbirajo poklice samo po prirojenih svojstvih. Ali ni danes za oba spola značilno, da morata izbirati poklice ne po tem, kakšne sposobno.sti ima kdo, temveč po tem, kaj mu bo prineslo zaposlitev in kaj najmanj stane? Na str. 11. so navedena „Sredstva, ki naj že v napiej preprečijo vsako hiperprodukcijo in ki naj omogočijo pravilnejšo porazdelitev mladine v posamezne poklice: 1. Najstrožji izbor učencev že pri sprejemanju na si-ednje šole. 2. čim najstrožja klasifikacija. 3. Odstranitev nesposobnih učencev že v prvih letnikih srednjih šol. ■t. Sredstva, ki naj bi omejila število ženskega naraščaja na srednjih in visokih šolah. 5. Komisionelna ugotovitev sposobnosti abiturientov za vstop v visoke šole ..." Vsa navedena sredstva se mi nikakor ne zde posrečena. Zares je veliko vprašanje, če bo najstrožji izbor, najstrožja klasifikacija in odstranitev nesposobnih učencev pravično izvršena, prav tako pa tudi komisionelna ugotovitev sposobnosti abiturientov za vstop v visoke šole. Gospod inšpektor ima, kot kaže odstavek na str. 12. (Pravilni in koristni bodo torej le laki ukrepi, ki bodo omogočili selekcijo, ne da bi istočasno komurkoli okrnili pravico do nadaljnjega študija, ali sploli onemogočili posečanje šole.), res najboljše namene, toda teorija je eno, a praksa drugo. Točka 4. nam sicer ne pove, kakšna naj bi bila sredstva, ki bi zmanjšala število ženske srednje- in visokošolske mladine, toda kot je razvidno iz odstavka na str. 12. bi to bila možitev. Da je tudi pri tem izvajanju praksa zelo daleč od teorije ni treba posebno poudarjati. Danes želi vsak mlad človek, da postane samostojen. In četudi bi se gospodarsko stanje izboljšalo, da bi se vsa dekleta lahko poročila, to še vedno ni vzrok, da se jim omeji pot do izobrazbe, ki mora biti v danes toliko poudarjeni dobi enakopravnosti vsakomur enako dostopna. Ali se naj zopet vrnemo v dobo, ko je žena morala tiho prenašati vse slabosti svojega moža zato, ker je bila od njega materialno odvisna? To je preveč egoističen nazor. V nadaljnjem se študija peča v prvi vrsti z obrtnim šolstvom, v katerem gleda g. inšpektor preporod in obnovo obrta in svoje upe dokumentira z dejstvi (str. 14.): „Kako srečno so nekatere države rešile problem preporoda in kakih sredstev so se v ta namen poslužile, hočemo pozneje natančnejše pokazati na primeru Češkoslovaške republike, ki ima danes, če izvzamemo Francijo, Nemčijo in Anglijo, najboljše obrtništvo in najbolj razvito industrijo v srednji Evropi, ne da bi pri tem zaostala v razvoju ostalih panog gospodarstva, kakor kmetijstva, trgovine itd..." Postavlja na str. 46. diagnozo in najde kot „glavni vzrok brezposelnosti intelektualcev v Jugoslaviji hiperprodukcijo srednje- in visokošolskega naraščaja, kot postranske pa nesorazmerno veliko število ženske učeče se mladine na srednjih iu visokih šolah, premajhno zanimanje inteligentnejše mladine za poklice v obrtu, umetnem obrtu, trgovini in industriji ter končno kot začasni vzrok, dvojno za-služkarstvo." žal, da nimam na razpolago prostora za objavljanje statistike, ki bi pokazala, da izvajanja g. inšpektorja nikakor niso tako pravilna. Kar se tiče „nesorazmerno visokega števila" žen na visokih šolah, naj navedem to: 1932. 1. je bilo na vseh jugosl. univerzah vpisanih 15.325 študentov, od teh 3331 ali Vo žen. Žen je v Jugoslaviji več kot moških. Kje je „nesorazmerno visoko število"? Statistike brezposelnosti v Dravski banovini in celi državi lahko najdete v „Socialni zaščiti" št. 3. 1. 1935 za 1. 1934. Za leto 1935 statistika še ni izšla, toda za posamezne mesece jo lahko najdete v št. 1—12 navedenega lista in v „Socialnem arhivu" št. 1—12 1. 1935. Tam se lahko vsak prepriča, da ne obrt ne obrtno šolstvo ne moreta biti rešitev iz sedanje krize. Kar se tiče češkoslovaške, nam to zaenkrat ne more služiti za primerjavo, ker so tam prilike popolnoma druge. Na str. 47. navaja g. pisatelj; „Edino, kar moremo in hočemo storiti, je da opozorimo merodajne kroge na neko sredstvo, ki se je izkazalo vedno in ob vseh prilikah kot učinkovito, ko je šlo za preporod in podvig obrta, trgovine in industrije, to je didaktično pospeševanje obrta, trgovine in industrije." Toda taka sredstva bodo komaj takrat uspešna, ko se preje reformira marsikaj drugega, v prvi vrsti vajeniška doba. Omenjena statistika kaže tudi to, da kvalificirani delavci veliko težje dobijo zaposlitev od nekvalificiranih, ker jim pripada večja plača. Zato obrtniki rajši držijo vajence in nekvalificirane, ker so cenejša moč, a pogosto tudi ne veliko slabša. Tudi g. pisatelj sam vidi že zdaj nadprodukcijo srednjetehničnega naraščaja in pravi na str. (25—126. „Nadalje moramo osredotočiti pažnjo tudi na trenutno preveliko produkcijo srednjetehničnega naraščaja (diplomiranih tehnikov). Glede teh slednjih smo mnenja, da se mora na srednjetehniških odsekih izvesti najdaleko-sežnejše specializiranje na eni strani, na drugi strani pa, da je vsaj začasno neobhodno potrebna uvedba numerusa klaususa, ter obligatne psihotehnične preizkušnje vseh priglašencev.. . Že sedaj so nekateri diplomirani tehniki samo se-zijski delavci. (Str. 126.)" V teh izjavah g. inšpektor sam priznava hiperprodukcijo diplomiranih tehnikov, kot največji del obrtnega šolstva. Zdaj bi pa res radi vedeli, katere so te obrti, ki bodo prinesle preporod naši industriji, trgovini iu obrti sploh? Res je, da je v mnogih podjetjih zaposlenih še mnogo inozemskih moči, ki bi jih večinoma lahko nadoniestili z enako usposobljenimi domačini, vendar se tudi s temi ne bi vrste brezposelnih občutno zmanjšale. Za popolno nadomestitev tujih moči bi pa bila nujno potrebna specializacija našega naraščaja v inozemstvu, za kar so pa potrebne velike materialne žrtve, ki jih naši fantje in dekleta ne zmorejo, štipendij pa seveda ni. Na str. 143. pravi gospod pisatelj: „Zakaj se ta tip šole (dvorazredne trgovske šole) ne more udomačiti izven Dravske in Savske banovine, je nerazumljivo, ker moramo ravno dvorazredne trgovske šole s sedanjim učnim načrtom in sedanjo 90 orsanizaci.,0 ^risteyati k najboljšim tipom te vrste šol, ki so priporočljive posebno za žensk, naraščaj." Zakaj bi bilo to nerazumljivo ? če gre mladina od male mature ravno na dvorazredne trgovske šole, bo sposobna za službo že od kaks-nili 16-1^ let. V tej dobi je velik del mladine še skoraj otrok. Velik del, ki ni ne dobro hranjen, ne drugače najboljšega zdravja, naj gre že tedaj poskušat težki kruh m delo. da bo že popolnoma izčrpan do 20-22 leta. Splošno je znano, da skoraj vsa podjetja delajo s premajhnim številom nameščencev, da so ti skoz in skoz preobremenjeni z delom in da popolnoma zdrava mladina začne odpovedovati že po nckobko letih službe. Znano je pa tudi to, da so take mlade moči z manjšo izobrazbo pred.net vsestranskega izkoriščanja: običajna je večmesečna brezplačna praksa, ki ji sledi večinoma odpust z motivacijo „neuporabna moč"- če pa dobi plačo, je ta tako nizka, da samo v izjemnih slučajih zadošča za življenje -In zakaj naj bi te šole bile tako posebno priporočljive za ženski naraščaj? Ali naj se ta nikoli ne dvigne preko nivoja tipkaric, ali naj ta za vedno ostane v odvisnosti od staršev, ki bi pogostokrat še sami rabili podpore in ali naj bo ravno ta, zaradi materialnih težkoč, izpostavljen še najrazličnejšemu moralnemu izkoriščanju? Na str. 146. pravi g. pisatelj: „Pribiti moramo tukaj dejstvo, da je za ženski naraščaj študij na trgovskih akademijah fizično odločno prenaporen, saj spadajo trgovske akademije zaradi velikega števila učnih predmetov in tedenskih učnih ur, med najtežje srednje šole". Da to ni res, naj dokaže spodnja statistika, ki bo vsakega prepričala, da dekleta kažejo boljši uspeh in večjo odpornost, kakor fantje. Sicer so se sprejemala na trgovsko akademijo zadnja leta le dekleta z Statistični podatki trgov. akad. v Ljubljani Šolsko leto Vpisanih Izdelalo v "/j Bilo bolnih moških ženskih moških ženskih moških ženskih 1920/21 - 1930/31* 776 485 87'39"/„ 90-98«/. - - 1931/82 69 72 79-71»/„ 76-S9»/. - — 1932/33 73 75 Bi-aS'lo 77-83°/o 50 20 1933/84, 68 86 m-n% 81-89»/„ 62 50 1934/35 77 120 63-66«/„ 83-33»/„ 86 70 Statistični podatki trgov. akad. v Mariboru** 1931/32 56 68 83'24»/, 1932/33 50 74 54- - % 64-86«/„ 1933/34 49 78 67-36''/„ 79-36"/„ i934,36 50 91 84-61''/o - Trgovska akad. do 1. 1930—31 ni izdajala izvestij in je zato tega leta izdala statistiko dela za vseh 10 let šolskega obstoja. ** Maribor ima število bolnih navedeno za moš. in žen. skupaj, in zato ni razvidno, koliko bolujejo eni, koliko pa drugi. 91 veliko boljšim uspehom kot so ga imeli fantje. Tako so n. pr. bila sprejeta dekleta skoraj izključno z odličnim in prav dobrim uspehom, fantje pa večinoma samo z dobrim. Če bi se gledalo samo na uspeli, bi morala trgovska akademija sprejemati samo dekleta, ker pa je šola mešana in se fantje z boljšim uspehom ne prijav-Ijajo, pride do /.goiaj omenjenih razlik. Na vsak naČin vpliva boljša podlaga, ki jo prinesejo dekleta iz srednje šole, mogoče celo večja nadarjenost, na njih boljše uspehe v trgovski akademiji, moramo pa upoštevati, da se vrše i^ri