Ocena dela
Delavev zasluek mora bttl odvisen od vrste In tee dela. Iti ga opravlja na svojem delovnem mestu. Naiin, kako bi najbolj pravilno ocenlli delo pcsamez-nika Ln ga nagradil: s pravinim zaslukom, najdemo v sodobnih sisteinih ocene dela.
Prt uporabi tega ststema )e zelo vano, da odstranimo sle-hernd aubjektivni in osebni mo-ment pri ocenjevanju. Izogniti se }e treba cenitvi dela na po-gled Id v naglicl.
Oceno dela, fci ga ]e opravll delavec, ]e treba opravitl cnan-stveno po ugotovljenib tn v praksi preverjenih sistemlh, kl so se v mnogih dravah te uve-ljavUi ln kl so )ih lanl laela uvajEti tudl nekatera na3a pod-jetja. Prav tako )e vano. da vsak delavec idl vnaprej mo-noet svojega napredovanja in lz-boljianja zasJuka, Iri ga bo do-segel Se menja delo. Prav tako tmajo strokovnjaki, kl se ukvar-ja)o i oceno dela, all prouujejo ln Izvajajo pla(n) ststem, dostl monostl, da primerjajo In koa-trolirajo, all so Ista dela v istera podjetju tn tsti gospodarski vejl enako piafana, ali pa ]e pri tem treba kaj popravitl.
Kuj je bistvo ocen dela
Po sodobnih metodah, kf Jib uporabljajo v svetu. ioia vsako delo svojo teinoc. to se pravi, da ga Lahko ocenimo giede na zahteve. kl Jih postavlja pred loveka. ki to delo opravlja.
Zahteve so sredotoene v na-slednje tiri skupine:
1. Strokovnost all spretnost v dclu. (Pri tej skupini se proufu-)e]o, analizirajo ln ocenjujejo zahteve: olska in ^trokovna izo-brazba, izkunje, spretnost In podobno.)
2. Napor pri delu. (V tem prl-meru se ocenjuje telesni in um-ski napor.)
4. Odgovornost na delo. (Tu se ocenjuje odgovornosl za delo za aupane stroje, orodje, material in izdelke, odgovornost.za ljudi, katerimi dela.)
4. Pogoji de!a. (Tu )e treba prt ocenjevanju upotevati: tempe-ratoro, vodo In kislino, pline, paro, ropot in pretrese, delo v slabem vremenu, blianje ln teraafnost, kakor tudi nevarnost pokodb pri deln.)
Vsaka od teh zahtev (strokov-na izobrazba. telesni napor. od-govornost za stroje, Itd.) se na-dalje razlcnjuje glede na tei-no v nekaj stopenj. od najlaje do najteje. pri Setner se vsaki stopnji dodeli manje al! veije tevilo toLk. Tako lahko za vsa-ko podjetje In za vsako delovno mesto v njem popoinoma objek-Ovno ugotovimo. katero delo je vaneje !n odgovorneje fn ka-tero se odvija v tejih razmerah. To bo vsekakor tisto delo, ki je dobilo najveS tok. Po lstem naelu ugotavliamo tudi, katero delo Je najprepro^teje In nai-ma-nl odgavomo To je tisto, M }e dobilo najmanj tottc
Za Usto elo, kl ima najve* tok, doloamo hidi najvejo plao, tistemu pa, ki ma naimanj tok, najmanjo plao. Vsa staia dela se razvrajo med ti dv dell, plate delavcev, ki opravlja-Jo dela, pa se gibljejo med naj-nljim: n najvijimi plaiami po tevilu tok, ki to dodeljea vsakemu delu.
Zlasti ]e vaino, da lahko razna dela tako med seboj primerjamo, ker so ocenjena po isti metodi. Vsako delo prouujemo in ana-ii-ziramo ;n ocenjujemo po Istih zahtevah. Vsaka zahteva pa jo dobila glede na stopnjo tejn ustrezajoe Stevilo tok.
Z uporabo lega sistema Imamo znatne moaos-+.i za odpravo na pak prl doloffjii plat, kakor tudl za praviln: rssn fiitev ljudi prf deln, lako da pride pravi lo vek oa pravo mesto.
TurhKna hranilnica za i&tni dopust
Turm^aa iteu Jugoslavi^e jc pn>pravua u> ".jJa v ra24>ravo za-> nuniv prxkog. Gore u ustanovi-tev au-i' ae tuaoiimce za letni dapust. N-ii^fja hrmUnice )L, tia v tolc-iovanm z dru^ira] za..Dic-ressnnuui orga.ni73.i)anu ji usta-novam; daje dcljvtem ic usiui-bencem spodbodc, da bs svoi pro. $tu izs imix>i)C likor.Mtli za iz-lete jn ruristina potavinja. Ra-zen cega pa nai bi joih navajUa, da bi v ta namen da>ali iu stran del svojib zasiukov. Tu.stiaa hraniln-ica pa iun ie s svoje strani zagotovsla cenen prevoz tn pxe* noila.
Clam tunstine h,ramln.ce bi bile ustanove, podjetja in orsan-i-zacije. Letno bj plaevaJe doJo-en znesek kot ilanaki pra-oevek, ki b ga doloili po tcvilu de^ lavcev m as!ubenceTr. Zaro b uivaLi vse prav.ce in prednosci, kr bi jih zagotovila tur.stina hranilnica, v tucelu samo delavci in uslubenci tistih usranov, pod. jetij n organizaci), kj so nioni rednj lanj.
Turistiina liranilnica bi prepu-stilla vodstvo tehninih poslof kakni bank^. Baoka bi tiskala hrunilne zn.imJtice in izdaiala hraniJne kn>iice. Ker bi biia to organizacija socialnega znaaja, turisti svoi lemi dopost preiveB v na.ravi, na rorisrlnih potova njih m izJerih. Tako se je po podobniii rzkuniah v mozenisTvo rodfla i^^ia o ustamov.tvi tvtr'f stine hraolnice.
J. Padjen
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si