Štev. 87. Irfca : 'icci 'Isti t* u ;i dsn, fzvzemšl nedelje ob X popoldne. t lic* S*. Frančiška Asi&ega št. 20, t nadstr. — Vsi j «e rotiliajo t reoništvi lista. Nefrankirana pisma se ti« frrcjcrr.ajo in rokopisi se ne vračajo. telj tr rogovom i irednik Šteizn Codina. Lastnik konsorclj .F.dincsti*. — Tisk tiskarne .Ldinosti', vpisane zadruge z nim pcroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiške^a St 2®. Teletoc urctJrištva in uprave &ev. 11-57. Za celo kto.......K 24'— ...............12*— ............. a & — idajo iM celo leto........ 5.20 . ..............2.60 a 2r.iia: V Tratil, w ptttk, d— 14 .maja ItIS. VEČERNA Letnik II. Posamezna Številke se prodajajo ps 6 vi mr je v. zastarele številke p3 10 vinarjev. Oglar! se računaja na milimetre v Sirokos« ene kotoje Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov .... mm pa 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanico, ojlasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2'— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pi 40 vinarjev Oglase sprejema i n s e r a t u i oddelek .Edinosti*. Naročnin« lr. reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača In loži se v Trstu. Lprava in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsISkega 5t. 20. — Poštnohranilnični račun 5t. 841.652 mm mm pimk crti In fBFrlllltl Srditi boj! ob Dnjestru. Neresnični! rusko poročila. - Angleške oklopna križarka „Goliath" potopljena ob uhodu u Darđnnele. ijanska vlada ponudila kralju odstop. Mi si je prldr .oCIte^. GRADEC, 14. (Cenz.) Vojaški sotrudnik > Tagesposte« piše o vojnem položaju na severnem bojišču: Prodiranje zavezniških bojnih sil proti Sanu napreduje sijajno. Ruski poizkusi, da bi se upirali s svojimi zadnjimi stražami, se izjalovljajo. Naše ćete stoje sedaj !e še za eden ali dva dnevna pohoda oddaljeno od Jaroslavo-vega »n Przemysla. Kakor se zdi. ne namerava rusko vodstvo nič več organizirati večjega odpora še zapadno od Sana, pač pa ni dvomiti o njegovi odločitvi, da bo trdovratno branilo sansko črto. Tamkaj pride po vsem pričakovanju do linijskih bojev, ki bodo imeli najbrž zopet značaj pozicijske vojne. Spoznavajoč ta položaj se tudi prizadeva naše vrhovno armadno vodstvo, da čim preje doseže sansko črto. Nasa ofenziva v karpatskem odseku, vzhodno od Užoškega prelaza napreduje hitro. Ruska ofenziva proti našim postojankam na obeh straneh Horodenke zavzema vedno večji obseg in razseg in ima svoj povod pač bolj v političnih kakor v militaričnih vzrokih in ne more strate-gično prinesti večjih odločitev. Naše postojanke vsepovsod dobro zasedene in v trdnem obrambnem stanju. Boji v Bukovini. ČERNOVICE, 13. (Cenz.) V sredo zgodaj zjutraj so se zopet pojavili ruski letalci nad Černovicami in so izkušali metati bombe ter razrušiti most čez Prut. Letalci pa so zgrešili svoj cilj in bombe so -o razletele na odprtem polju, ne da bi bile napraivile kaj škode. Severovzhodno od Černovic vlada razmeroma mir. Pri ujetnikih, ujetih zadnje dni. so se našli izključno samo japonske puške in japonska municija. Na gozdnati bukovinski obmejni fronti so se vršili slabejši artiljerijski boji. Ob dnjestrskem bregu, vzhodno in zapadno od Za!eszczykov se nadaljujejo boji z nezmanjšano srditostjo, posebno na onem delu dnjestrskega brega, ki leži ob bukovinsko - ruski in bukovinsko - ga-liški meji. Proti neresničnim ruskim poročilom. BEROLIN, 14. 0 prič. /ila 15. se n fileti vrnlii zoplenjen parni*. NE .V YORK, 13. ročil mornariški minister, da je bila linijska ladja »Goliath < torpedirana v Dar-danelah in da se boji, da je izgubljenih petsto mož. Rnski nopfld no Bospor. CARIGRAD. 13. (Kor.) Brzojavna a-gencija »Milli« objavlja sledečo izjavo: List »Utro« poroča v svoji številki 26. a-prila, da so Rusi v Iniadi ob Črnem morju izkrcali čete in da se čuje iz te smeri močno topovsko streljanje. Izjavljamo kategorično, da je vest, priobčena po omenjenem listu prava iz nišljotina in da ni bil niti en sam ruski vojak izkrcan ob obali Črnega morja. V ostalem pa zadostuje za pojem o domnevnem ruskem izkrcanju ob Črnem morju, če se spominja junaštva »Yavuz Sultan Selima«, ki je vse rusko brodovje v hitrem begu gonil pred seboj. I 2 Možni v Italiji. MOŽU so lo zboUial. MILAN. 13. (Cenz.) Pesimistično razpoloženje. ki je pričakovalo, da voina izbruhne vsak čas, se je umeknilo optimističnemu presojanju položaja. Po dejstvu, da ie prišel Giofitti v Rim. se da sklepati, da se ponovno zavleče končna odločitev, in s tem ie že veliko doseženo, kakor menijo nevtralcL Intervencijonisti v resnici le težko zakrivajo svoje razočaranje. Te dni je večkrat prišlo do ostrih izrazov proti Giolittiju. To se more v nekem smislu smatrati za znak, da bi bilo mogoče ohraniti mir, dasiravno bi bilo zaupanje v to še prezgodnje. Salandrova brzojavka prefektom, ki se v razveseljivo odločnem tonu obrača proti demonstracijam in od-: reja pazno varstvo tujega imetja, bo naj-; brž v zvezi s tein preobratom političnega položaja. GioDtti prod volni. RIM, 13. (Cenz.) Kakor poroča »Mes-saggero«, je Giolitti v avdijenci pri kralju vztrajal na mnenju, da se je mogoče izogniti vojni. Dostavil pa je, da mu za končno vestno odločitev nedostaje poznanja podrobnosti pogajanj, ki so se vršila doslej. Kralj je milostno sprejel Giolittijeva izvajanja in je naložil Salandri, naj pouči Giolittija. To se je zgodilo v nato sledečem pogovoru med obema državnikoma. Tekom tega pogovora se je Giolitti krepko upiral poseganju Italije v vojno in je opozarjal na nevarnosti vojne in koristi pogoditve s centralnima državama. Pogovor je bil prisrčnega značaja. SocOalnodeinokrotske demonstracije proti vojni. RIM, 13. (Cenz.) Vodstvo italijanske socijalnodemokratične stranke je sklenilo takojšnje prireditve velikih delavskih demonstracij proti vojni. MILAN, 13. (Cenz.) Socijalnodemo-kratsko glasilo »Avanti« priobčuje nadaljna poročilo o delavskih demonstracijah proti vojni ter pravi: Dasiravno seznam šteje že tisoče krajev, vendar ostalo časopisje trdovratno zamolčuje velikost demonstracij, dočim se pa nasprotno inter-nacijonalistična demonstracija v Ouartu izdaja za izraz mnenja vse Italije. Porioment odloČi. TURIN, 13. (Cenz.) Kakor piše tukajšnja »Štampa«, je popolnoma izključeno, da bi vlada izkušala iznenaditi deželo in ustvariti pred 20. dnem meseca majnika nevzdržljiv položaj. Vprašanje o vojni in miru reši na vsak način parlament. Solnim kabinet potil demisijo. RIM. 14. (Kor.) Agenaija Štefani poroča: Ministrski svet je, uvažujoč. da vladi nedostaje glede pravca v mednarodni politiki one složnosti in soglasja ustavnih strank, ki bi je bilo treba z ozirom na resnost položaja, sklenil, da poda kralju demisijo. Kralj si je pridržal odločitev. RIM, 13. (Kot.) Agencija Štefani poroča: Danes dopoldne je ministrski predsednik Salandra, ko so se sestali pri njem ministri v svrho podpisa dekretov po kralju, sklical ministrski svet ob poli štirih popoldne. Ta ministrski svet je sklenil demisijo kabineta. Ministrski predsednik Salandra je sporočil sklep kralju ob 7 zvečer. Predsednik zbornice pri talin RIM. 13. (Agencija Štefani.) »Giornale d* Italia« poroča v posebni izdaji* ki je iz- šla o polnoči: Zbornični predsednik Mar-cora je prispel zvečer v Rim in je šel ob poli 10 h kralju na pogovor, ki je trajal eno uro. Jutri bo konferiral kralj z zborničnimi predsedniki in drugimi osebami. Trosporozum in položaj v Italiji. ŽENEVA, 13. (Cenz.) Zaradi brzojavke, ki jo je včeraj sprejelo francosko zunanje ministrstvo od francoskega poslanika v Rimu, Barrera, se je vršil nujen pogovor med Delcassejem, Poincarejem in Vivia-nijem. Nato je konferiral Delcassč z ruskim in angleškim poslanikom. Barrere dobi v par urah nova navodila in pride, če bo treba, za en dan v Pariz. MILAN, 13. (Cenz.) »Avanti« poroča iz zanesljivega vira, da je italijanska vlada pred nekim časom poslala v London visokega uradnika, ki naj bi se pogajal za veliko posojilo. S tem dejstvom je najbrž v zvezi tudi vest lista »Giornale d' Italia«, da je prispel v Rim generalni ravnatelj sicilijanske banke in pričakujejo tudi generalnega ravnatelja napolitanske banke, ki bosta konferirala z generalnim ravnateljem italijanske banke. Bolgarsko vstaško gibanje. SOFIJA, 13. (Agence Tel. Bulg.) Tiskovni urad v Nišu javlja, da bolgarska vojvoda Ičko in Panica nabirata vstaše. da bi vdrla v Macedonijo in sicer prvi v srbsko, drugi pa v grško. Nekoliko avstro - ogrskih častnikov da baje sodeluje. Je nam na tem, da na najodločnejši način izjavimo, da je ta vest popolnoma izmišljena in da nima nobene podlage. Ičko je sedaj knjigotržec v Strumnici, Panica pa se bavi s svojimi trgovinskimi posli v Malinketu in Nevrokopu. Oba bivša vojvoda sta v ostalem čisto preprosta državljana, ki živita mirno. Končno je treba dostaviti, da bi se ne trpela nikakršna zarota inozemskih častnikov na bolgarskih tleh. _____ drugo volno posojilo. PRAGA, 13. (Kor.) Grof Ervin Nostitz je podpisa! pol milijona vojnega posojila. Češka eskomptna banka je podpisala šest milijonov drugega avstrijskega vojnega posojila. Osepnice v Avstriji. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: Od 2. do 8. maja 1915 je bilo konstati-ranih na Dunaju 33 slučajev obolelosti na osepnicah. Skupno je na Dunaju od pričet-ka vojne obolelo na osepnicah 1487 oseb, med temi umrlo 316. Razven tega je zaznamovati od 2. do 8. maja v avstrijskem državnem ozemlju še 119 slučajev obolelosti na osepnicah. Na Galicijo in Bukovino odpade 40 slučajev' in sicer: 3 na Krakov, 3 na Koby-lec, 2 na Wysnic-Novy, 1 na Wolo Bator-sko, 4 na Perlo, 2 na Libiaz Mali, 4 na Re-gulice, 4 na Horodenko, 1 na Michalcze, 2 na Siemakowce, 2 na Zelkovv, 2 na Glo-goezovv in 7 na \VoIo Badziszovvsko, po en slučaj na Wojko\vo in Tyniec, 1 slučaj na Dawideny Zrub v Bukovini. V ostalih upravnih ozemljih je bilo naznanjenih 79 slučajev obolelosti na osepnicah in sicer: 1 v St. Poltnu, 2 v Windischgarstnu, 1 v Kremsmiinstru, 3 v Welsu na Gornje Avstrijskem, 1 v Gradcu, 28 v Feldhof-Strassgangu (okraj Gradec), 1 v Grob-iningu in 4 v Steinu pri Grobningu, 2 v VVartbergu pri Miirzuschlagu, 5 v Goss-nitzu, do en slučaj v Kozoninu in VVelten-su ob Wltavi, v Rokožni, 3 v Maršnih, 1 v Sobochlebnu pri Ustju, 2 v Bušovicah p. Litomericah, 1 v Rožni dolini, 3v Toplicah in Sobortu, 2 v Litovi in Vierzighub-nu, 1 v Avgezdu na Moravskein, 2 v Po-lanki v Sleziji, 1 v Gornjem Selu v splitskem okraju v Dalmaciji. V Kremsmiinstru, Grobningu, Steinu, Wartbergu, Litovi in Gornjem Selu gre za vojaške osebe, drugje za privatne osebe. 0 topovskem boju. Enoletni prostovoljec F. J. piše s severnega bojišča: Bilo je dne 22. marca meseca. Radi sovražne premoči smo morali menjati naše postojanke. Izbrali smd si prostor, ki se nam je zdel po svoji naravni legi kakor izbran za naše havbice. Začeli smo lakoj z ognjem. Kakor v poletnih dnevih, ko se prevleče nebo s temnimi oblaki, iz katerih švigajo bliski, ki jim sledi grmenje in temu toča, ki potolče ponosno proti ne^u kipeče zlato klasje na polju, tako smo biti tudi mi naenkrat obdani od oblaka dima, ki je ni-stal vsled hitrega streljanja, in svinčena toča granat in šrapnel, ki Se je vsipala iz naših havbic, je neusmiljeno razsajala med vojaki sovražnih čet. Govorilo se ni nič, znamenja so se dajala samo z rokami. Vsak med nami je delal z naporom vseh sil, da nas je oblival pot, kajti vsi smo vedeli, da je izid današnje ljute bitke odvisen skoraj samo od naših havbic. Skoraj celo uro je trajalo gromenje topov, ne da bi bili sovražniki zasledili naše postojanke. Sovražne granale in šrapnele smo videli padati kilometer v stran. Bili smo prepričani, da nas ne zaslede; v tej misli nas je zlasti utrdilo dejstvo, da se je sovražni ogenj vedno bolj oddaljeval od nas, namesto da bi se nam bližal. Toda naenkrat zaslišimo tik za našimi hrbti strašen pok: udarila in razletela se je sovražna granata. Tej je sledila druga, tretja itd. Ker je po prvi trajalo celih pet minut, preden je priletela druga, smo si že mislili, da so sovražniki samo slučajno namerili semkaj. A ko je priletela druga granata in so ji činulalje hitreje sledile nadaljne, smo uvideli, da so nas zasledili. Sovražnik je dobro meril: razen treh prvih so vse naslednje eksp'odirale v naši neposredni bližini. Što k< rakov vstran smo imeli spravljene konje, t lovek bi mislil, da se bodo vsled strašnega, neprestanega pok inja iztrgali in razbežali na vse strani. A tako so že vajeni bojnega hruma, da se niti ne ga-jnejo, pa naj še tako grme naši in sovražni j topovi v njihovi neposredni bližini. Seveda ; so taki le konji, ki so že dalj časa na bojišču. Najprej so padale sovražne ki oglje za nami, potem so udarjale v prostor med bate. ijo in konji in padale tudi sreJi med konje. Pretresljiv je bil pogled na težko ranjene konje, ki so se borili s smrtjo; težko so hropeli, iz gobca in nosnic jim jc pritekla kri, pogledi so se užigali in ugašali, udje so se za trenotek zgenili in zopet obstali — vse to je pričalo, da smrt ni daleč. Hotel sem jim skiajšati strašno trpljenje — bili so trije — ter jim iz revolverja poslati odrešilno kroglo. Toda tisti trenutek so začele granate in šrapneli padati naravnost med nas, da sem pustil konje in mislil na drugo. Kakor bi kdo s palico sunil v sršenovo gnezdo in bi se vanj zakadili vsi sršeni naenkrat, tako smo sedaj tudi mi zaceli delati s podvojeno silo. Kar zdivjali smo. Grmenje naših topov, razpokavanje ruskih granat in šrapnel je povzročilo, da nisem mogel vtč ločiti posameznih strelov med seboj, ampak sem čul samo dolgo, dolgo grmenje, katerega ni hotelo biti konca, ter se mi je zdelo, da traja celo večnost. Po vsem telesu sem čutil mrzel pot in nemo sem gledal, kako je tupatam udarila granata v gručo moštva, ki ga je močni pritisk granate razmetal na vse strani. Vse-naokrog so ležali smrtnoranjeni; slišal sem njihove mile vzdihe, videl njihove umirajoče poglede. Njihova kri se je mešala z deževnico in jo popolnoma pordečila — vsepovsod sama kri, sama kri. Vedel sem, da se vsak hip lahko tudi moja kri zmeša s krvjo ostalih, toda vse to me ni napravilo obupanega ali prestrašenega, marveč sem le popolnoma otopel. Ko sem preje včasih bral opise bojnih prizorov, sem ves trepeta! in sočustvoval z žrtvami; toda, če se človek sam udeležuje boja, postane popolnoma nesposoben za kakršenkoli človeškobla,; občutek. Polagoma sem izgubil ves razum in nisern mogel več trezno misliti. Ko sem se ozrl po bojnih tovariših, se mi je zdelo, da se, sam zver, nahajam med divjimi zvermi, še vedno žejnimi krvi, dasi se jim iz gobcev kadi preobilo zavžite krvi bogatega plena. V očeh vsakogar sem bral, da ne misii na smrt, marveč samo na to, da bi se prelilo čimveč sovražnikove krvi. In ta strašm prizor je trajal dolgo, dolgo, celo večnost. Če se s daj spomnim na to borbo, zatrepetam, kakor je zatrepetalo srce ubogih staršev, ko so nenadoma zvedeli, da jim je padel edini sin, njihova edina nada na stara leta. Granatam so sledili šrapneli. Sicer je učinek teh veliko večji, če ne eksplodirajo previsoko, a moralni učinek granat je velike večji. Šrapneli nam niso povzročili veliktf Strta Ti »VEUERNA EDINOST* 87. V T ritu, dne 14. maja 1915 Škode. Potem so se začele menjavati granate in šrapneli in divja godba se je nadaljevala. Poveljnik naših baterij je začel resno misliti, da bi menjali postojanke, a dokler ne pride povelje, tega ni mogoče storiti. In pove' ja ni bilo, ker je opazovalec javil, da naše granate in šrapneli strašno obdelujejo sovražno artiljerijo, ki je na tem, da menja svoje postojanke. In Se z večjo hitrostjo in navdušenostjo smo začeli streljati. Res pravi artiljerijski dvoboj. Veličastno-divjih strahot takega dvoboja ne more opisati nobeno pero Kočno je sovražni ogenj ponehal. Takoj smo vedeli, kaj to pomeni. In res je opazovalec javil, da so uničene tri ruske baterije, katerih ostanki se hitro umikajo. Bili smo zira^ovald. Pet minut na to smo tudi mi prenehali z ognjem. Šele sedaj smo zopet postali Ijudie in se zaveeli človeških dolžnosti: pcmagah smo ranjencem, kolikor je bilo mogoče. Tudi mene je ranil drobec granate, ki se je razletela v neposredni moji bližini, na če!u. Ravno sem si bil ssm obvezal in je sedaj že zaceljena. Brazgotina nad desnim očescm pa me bo vedno spominjala na 22. marec, na dan, kakršnega ne bom, tako u-pam nikdar, več doživel. KBzng politici vesti. Ustavljena če>ka lista. Oblast v Pragi je ustavila izdajanje listov >Ponedelni list in > Naše Slovo . Poslednji je bil glasilo narodnosociiiilne stranke in je izhajal mesto »Češkega Slova , ki ga je tudi oblast suspendirala. Iz zgodovine torpeda. Za izumitelja torpeda se smatra izumitelj parnega čolna, Fulton. ki je že leta 1805 delal žnjim poizkuse. Vlada pa ni hotela uporabiti tega izuma. Prvo torpedovko je imela 1. 187.3. Norveška, toda torpedi so se uporabljali, že leta 1861. v pomorskih bojih v ameri-! šik državljanski vojni. t Profesor Jaroslav Vješin. Iz Sofije se j poroča: Bivši profesor na šoli lepih umet- J nosti v Sofiji, slikar Jaroslav Vješin, je i umrl. Pred približno 14 dnevi ga je zadel \ mrlvoud. Viešin, ki je bil v 55. letu sta-j n .cii ie bil roien v Vrani na Češkem. Stu-! _ .. . . d rafje v PragUn v Monakovem. kjer se Žensko delo v vojnem času. Berolmski le pozneie tudi nastanil. Bil je odličen u- Voruiirts« priobčuje zanimiv članek iz čenec Piiotvsa in je bil po poklicu v Sofijo I katerega je razvidno, aa je vojna otvon-im-novan za dvornega slikarja kralja Fer- la ženskam poklice, v katerih so bili do-din nda- pozneie je bil Vješin kot vojni slej zaposljeni skoraj izključno le moški s kar orideMen bolgarskemu generalne- in za katere se je mislilo, da ženske niso mu štabu s činom polkovnika, Vješin je sposobne zanje Ker ie odšlo zaradi voj-do-cgel velike uspehe zlasti s ciklom lov- ne veliko moških delovnih moči, je b lo skih -lik ki jih je napravil za umrlega i treba ali skrčiti obrate, pri čemer je tr-»naslednika nadvojvodo Franca i pela javna korist, ali pa namestiti zen-I ikiom »Slavnosti novo- ske moči. In ženske so se v resnici op*i- dem zavzetja prelaza Sipke«, ki je bil jele teh novih poklicov z veliko vnemo in razstavljen tudi v St. Louisu in Liittichu. nenavadno lahkoto. Začelo se je z name- \ i. ;;n je bil odlikovan z več redovi in ščanjein žensk kot izprevodnic pri f>oulic-knlainami i nih železnicah. Izpočetka je bil velik od- ... , o- • r uor proti njim. In prav, kajti desettisoc šaji v AlbaoHL Iz Zene^ ,a^a*>. očetov je bilo brez dela in že- brzriavK v francoskih listih iz N.- Hohivale nodnoro. so iim od^ Odno Glasom ' francoskih listin iz in.- , ne R. sq dobivale podporo. so jim odvzela m Druča. je situacija v rtlbamji izrecno | ^ Kq pa -e izginilo prvo zanima-kntičra. Vstasko gibanje v deželi je do- se občinstvo kmalu privadilo žen-bile posebne organizatorje, ki so stavili v ze,enih čepicah. Za nekatere žen-Arnavtom na razpolago aenana. orožja in ; ^ bila ta sjužba seveda težavna, kajti municije. Vstaši tvorijo seaaj aobro o- j izt e so bile iz mirnega domačega premljer.o vojsko 30.000 moz. Malone \si Iilorajo siužbo več ur nepre-so iiuzelmam. k; branijo vstajo v imenu ^ y dcžju jn yetru na pjo5čini elek-svete vojne. Navaljujejo pa isto tak o na n- opravljati delo, za katero tudi sad pašo, kakor na Srbijo m „j "posoben vsak " moški. Toda konduk-Ponovno so že arnavtski vstaši v gru-i . vedno več in danes ljudje že -j. i,- 70,i miv/ nrekoracili crno- JC u . , , . „„ je ta bolj razširjena po deželi. Tako tudi nadalje vesti o pogrebu, oziroma prevozu pokojnika v Liburnijo. Velika tramvajska nesreča. Danes zjutraj okoli šeste ure se je zgodila na mestni tramvajski progi pred predorom skozi Montuzzo velika nesreča- Kakor običajno, je čakal tamkaj tramvajski voz voza, ki prihaja od Sv. Jakoba, da bi odpeljal potem proti Sv. Soboti. Kako se je stvar zgodila, ali ni dovolj prijela zavora, ko je voz vozil skozi predor, ali je morda za nekaj časa zmanjkalo električnega toka — vozovi imajo baje samo električno zavoro — še ni dognana stvar. Po nesreči je vozil ravno tedaj čez tramvajski tir tovorni voz. Tramvajski voz, ki je pridrdral skozi predor, se je z vso silo zaletel v voz, ga razbil in polomil, pobil konja na tla in se potem še zaletel v tramvajski voz, ki je stal na koncu proge. Oba tramvajska vozova sta precej poškodovana. Najhujše pa je, da so bile pri tej nesreči ranjene tri osebe, konj, ki ga je tramvajski voz pobil na tla, pa je poginil. Oba izprevodnika so aretirali. Natančnejše podatke o nesreči priobčimo v jutrišnji jutranji številki. Ako cesar naroči klobase. Neko prusko sodišče je izdalo važno razsodbo, da nemški cesar, če hoče v nedeljo pri večerji pogostiti svoje goste s klobasami, pri tem na noben način ne sme kršiti nedeljskega počitka. Zanimiva razprava, ki je to odločila, se je vršila v Berolinu. Poslovodja neke velike mesarske tvrdke, ki je bila dvorna dobaviteljica, se je moral zagovarjati zaradi obdolžbe, da je porabljal neko nedeljo slugo proti določilom nedeljskega počitka. Neko nedeljo je dobila tvrdka od cesarske kuhinje telefonično naročilo, naj večjo množino za osebno porabo cesarske rodbine določenih klobas in drugih prekajenin odpošlje z vlakom, ki odhaja iz Berolina ob 12. uri o-poldne, kot brzovozno blago v Potsdam. Slugo, ki je zaboj na kolesu peljal na kolodvor, je ustavil stražnik in vsled tega je bil poslovodja obsojen v denarno globo 5 mark. Poslovodja je vložil ugovor in na glavni razpravi zastopal stališče, da gre tu za v obrtnem redu določeni izjemni slučaj glede nedeljskega počitka, namreč za dela, »katerih takojšnja izvršitev je potrebna v javnem interesu«. Da je ta pogoj dan. izhaja iz tega, da je poštni urad v neki ulici odredil posebne odredbe, da se vsak čas lahko omogoči odpošiljanje živil v cesarsko palačo, dalje pa tudi iz tega, da dovoljuje železniška uprava pri gotovih vlakih posebne dvorne kuhinjske vlake. Poleg tega je bilo naročeno blago določeno za pogostitev državnih dostojanstvenikov. Sodišče je dokazni predlog odklonilo z motivacijo, da se državni dostojanstveniki lahko tudi s čim drugim pogostijo kakor s klobasami in gnatjo. Sicer je pa potrdilo kazensko odločbo z naslednjo vtemeljitvijo: Za obveznost, držati se zakonskih določil nedeljskega počitka, je brez pomena, da je ravno cesar naro-čitelj. V zasebnopravnem prometu ne zavzema cesar nikakega izjemnega stališča. Kakor se mora vsaka gospodinja preskrbeti s potrebnimi živili za nedeljo, bi bila tudi stvar cesarske kuhinje, da si te pravočasno naroči. Sploh bi pa tudi dvorna kuhinja sama lahko poslala svoje uslužbence po naročeno blago. pah 2-VjO do 300 mož prekoračili črno gorsfc zoiav_____ jako nevarni, ako pridejo hkratu z avstro-ogr*ko ofenzivo. Posebno ogrožen da je Drač Si.--.-i. Vstaši so obkolili mesto, a tega ;kružja ne more prodreti Esad paša s svGjimi četami. Ako bi vstaši razpolagali s topništvom, ki bi bilo približno dorastlo topov or' v mestu, usoda tega poslednjega bi lila že odločena. V neprestanem gvcril kem boju prizadevajo ustaši svojim nasprotnikom velike izgube. Središče arnavt k t vstaje se nahaja v Skadru in, v TIr—L_I _W> Jo moz preKoracin crno- ^ s„iatrajo kondukterk za diletantke, ■ o in srbsko mejo. \ neki.prvih br- niarsikatera opravlja svoje delo prav •k iz Nisa je rečeno, da so ti %padi ^ kakor da w se bi|a izu5ila ključavničarstva. Vendar pa bi ne bilo želeti, da bi se še pomnožilo število kondukterk, vsaj v interesu varnosti prometa ne. — Druga vrsta ženskega dela, ki sedaj v Berolinu ni novo, so ženski izvoščki. V vojni so se pojavile tudi ženske, nameščene pri dvigalih, dobivajo za 4 odstotkov manjšo mezdo, kot pa moški, zaposljeni pri fstem delu. Potemtakem gre tu samo za tlačenje mezde. — Druga panoga ženskega dela, ki se je pojavila sedaj, so čistilke | cken. Je to zares posel, ki ga opravlja i Zar »ta »Utro« je poročalo marsikatera gospodinja. Toda nekaj dru- iz Bukarešte, da so potniki, došli iz Cari- i ge,ra je čiščenje par okenskih stekel svo-grada. pripovedovali, da je policija raz- jega stanovanja, nekaj drugega pa čišče-krila revolucionaren komplot, ki so ga n,c velikanskih stekel prodajalniških iz-- i, arr»i*»ni \in tpni knmnlohi da Veni- i7vp7hani ri^Hlec oken ve do- težko in nevar-če vidimo v Berolinu na delu žene z robcem, zavezanim okoli glave. Te žene se bavijo z od-važanjem smeti. Za to delo je treba žena, volucijo v zvezi z dardanelsko akcijo. Ali turške oblasti da so prišle zaroti na sled in da so ukrenile energične odredbe, da se prepreči načrt zarotnikov. Mnogo Armencev v Carigradu in po drugih mestih da so zaprli. Vsi kolovodje da so aretirani. Seveda treba take vesti sprejemati z največjo rezervo, vendar pa je moralo biti nekaj na stvari, ker tudi turški »Tanin« piše o neki nameravani zaroti, ki da sta jo zasnovali Anglija in Francija. Zarotniki da so hoteli ubiti z bombami turške državnike, potopiti križarko »Javuz Sultan Se-jjin<1 * umoriti nemške častnike in tako odpreti zaveznikom pot v Carigrad. Organizatorji pa da so bili: več turških odličnjakov, potem lord Ki-tehener, poslanika Francije in Anglije v Atenah in Venizelos. Slednjič: člani armenskega odbora. Vse pa da je splel Venizelos. »Tanin« žigosa Turke, ki so se v tem težkem času združili s sovražniki domovine. ki imajo jeklene mišice in delajo to delo samo zato, ker imajo doma lačna otroška grla. Na nekaterih postajah viseče železnice so nameščene ženske za prekopavanje voznih listkov in v oblastvenih pisarnah kakor tudi pri nadzorništvu plinaren je nameščenih veliko žensk. Ko bo končana vojna, izgine pač veliko teh novih panog ženskega dela, kajti moški, ki se vrnejo iz vojne, bodo zahtevali delo in mezdo, kakor jim gre. izstiUe 97. pešpolkn. Dimite vesti. t Profesor Matko Mandič. Vest o smrti Matka Mandiča je izzvala globoko žalost in potrtost v vseh naših krogih. Na obrazih vseh — a posebno še našega delavstva — ki mu je bil pokojnik najzvesteji prijatelj in svetovalec, se izraža najres-ničneja in globoka žalost. Največja potrtost je med člani »Delavskega podpornega društva« in »Konsumnega društva«, ki jima je bil pokojnik večleten predsednik. Žalujejo pa za njim vsa naša društva, vse Slovenstvo Trsta in okolice. Hrvatje Trsta so izgubili svojega najboljega moža, svojo diko, svoj ponos. Vse tržaško Slovanstvo je zadela težka izguba. Daljšo oceno osebe in delovanja pokojnikovega prinesemo v jutranji »Edinosti«, ker Imena mrtvih so tiskana močneje; kjer ni nobene pripombe, je dotičnik ranjen. Miloch Ivan, rez. praporščak 8. stot. Moštvo. Abram Josip, peš. 6. stot., Štanjel; Abram Rihard, pešec 7. stot, Kobjaglava; Andre-jašič Ivan, desetnik 6. stot., Ocizla-Klanec; Anđrejćić Lucijan, črnovcj. peš. 7. stot., padel januarja 1915. Benčič Blaž, poddeset. 4. stot.; Besednjak Rudolf, peš. 5. stot., Renče; Bevčič Karel, peš. 6. stot.; Bogatič Anton, peš. 2. stot., Vale, padel februarja 1915.; Bole Leopold, peš. 2. stot., St. Peter; Bon Peter, peš. 2. stot., Dolenje; Bosič Miha, peš. 1. stot., Ponikve; Božič Peter, peš. 4. stot., Dolina ; Briščič Anton, peš. 1. stot., Trst; Brumnić Josip, peš. 1. stot., Pazin, padel februarja 1915, Bučić Josip, pešec 4. stot. Cacovich han, peš. 1. stot., Podgrad; Cappun Aloj, peš. 8. stot., Trst; Colja Fran, črnovoj. peš. 6. stot., Trst; Colombin Karel, peš. 8. stot., Trst; Cosolo Jernej, peš. 2. stot., Medea, padel februarja 1915. Degrassi Dominik, peš. 8. stot, Izola ; Delbello Benvenut, črnovoj. peš. 5. stot., Umag; Delpin Izidor, peš. 4. stot, Podgo-ra; Draščič Ivan, peš. 4. stot., Buzet, Du-brovlc Josip, peš. 1. stot., Kastav, padel februarja 1915. Franceschln Hilarij, črnovoj. peš. stot., Bilje; Furlan Ivan, peš. 3. stot., padel februarja 1915.; Furlan Martin, poddeset. 8. stot., Zgonlk; Furlan Melhijor črnovoj. peš. stot., Terzo. Gabrovšek Andrej, peš. 4. stot., Volče ; Gaspertni Simon, peš. 8. stot., Višnjan, padel januarja 1915.; Germek Fran, peš. 8. stot., Tomaj; Oodnič Florijan, desetnik, Komen, ujet (Vener, gubernija Tula, Rusija); Gregorič Metod, peš. 4. stot., Prvačfna; Gr-zinič Matija, pešec 1. stot, ujet; Gunan Mate, peš. stot, Grižnjan. Jarc Jakob, peš. 4. stot, Tolmin; Jelačič Alojz, peš. 2. stot.; Jović Ivan, poddeset, 6. stot., Pula; Jurjevčič Matija, desetnik 4. stot., Staritva pri Ložo. Kalin Kristjan, peš. 2. stot Sv. Križ pri Ajdovščini; Klanjšček Josip, JfdL 4. stot., Števerjan; Koren Anton, peš. 2. stot.; Kor šič Ivan (Josip), desetnik 1. stot, Števerjan; Košeto Josip peš. 8. stot., VBHnada, padel januarja 1915.; Kosič Ivan, peš. 4. stot., Kovačič Vinko, desetnik 2. stot, Komen, u|et; Kralj Josip, desetnik 2. stot., ujet; Krašovec Andrej, četovodja 5. stot., Luža- nje; Kumar Humbert, peš. 2. stot.; Kumar-ca Fran, četovodja 4. stot., Godovič; Ku-rianc Ivan, peš. 7. stot., padel februarja 1915. Lazar Fran, peš. 1. stot., Očizla; Lazarić Marij, peš. 2 stot., Plomin, padel februarja 1915., Llpec Fran, peš. 2. stot., Knežak, padel februarja 1915. Mahne Fran, peš, 2. stot.; Maier Ema-nuel, peš. 2. stot., Vižinada; Mahne Alojz, peš. 1. stot., Solkan; Maraž Ivan, poddeset. 2. stot., Števerjan; Marinič Josip, poddeset. 2. stot., Biljana, padel februarja 1915.; Ma-rinovič rekte Marusič Fran, Opatjeselo; Ma-rusig Karel peš. 8. stot.. Trst; Matesich Martin, peš. 1. stot., Lošinj; Matosović Ju-j raj, peš. 4. stot., Vrsar; Mavrič Mirko, poddeset. 4. stot., Kojsko; Merinik Fran, peš. 4. stot., Smrje; Mihelič Josip, peš. 8. stet, padel februarja 1915.; Milharčič Josip, peš. 1. stot..; Mirič Mane, peš. 6. stot.; Mišan Mihael, peš. 1. stot., Vodnjan ; (Močnik Vir-gil, nad. rez. sanit. vojak sanit. odd. št. 9, ! Grahovo, ujet v Samarkandu, turkestanska gubernija, Rusija); Može Josip, črnovoj. peš. 7. stot., Štorje; Mramor Josip, peš 8. stot; Munih Ivan, peš. 2 stot., Šentvidska gora. Nardin Angel, peš. 4. stot., Barbana. Oblak Karel, poddeset. 2. stot., Idrija, ujet; Orel Fran, peš. 2. stot., Šmaije, ujet. PaJković Josip, peš. 2. stot., Sanvinčenat, padel februarja 1915; Paver Petar, peš. 1. stot., Milje, ujet; Perco Rudolf, peš. 7. stot., Ločnik ; Pernic Josip, črnovoj. peš. 5. stot., Roč; Peterin Ivan, peš. 3. stot.,; Peternel Fran, peš 3. stot., Cerkno; Petrič Ivan, peš. 1. stot., padel februarja 1915; Pirjevec Alojz, četovodja 5. stot., Černiče, padel februarja 1915; Pisk Josip, peš. 8. stot., Ponikve; Plesničar Miklavž, peš. 1. stot., Grahovo; Plesnlčar Štefan, narednik 4. stot,, Čepovan, padel februarja 1915.; Poje Peter, peš. 6. stot., Siaritrg pri Ložu; Poljanšek Fran, peš. 7. stot.. Žiri; Prelec Fran, peš. 2. stot., Koša na; Primožič Josip, peš, 4. stot., Cerkno; Prinz Martin, peš. 1. stot., Turjan; Prosen Anton, peš. 2. stot., Trst, roj. 1893., ujet; Puž Josip, peš. 6. stot., Kastav; Puz-zer Anton, peš. 4. stot., Pomjan. Ranzatto Nikola, peš. 6. stot., Trst; Ra-ivan Fran, peš. 4. stot., Podkraj; Rebec Mihael, peš. 4. stot.,; Remic Josip, peš.. 2. j stot., Motovun, padel februarja 1915.; Ro-jač Anton, peš. 1. stot., Pomjan; Ružič Ivan, ! peš. 6. stot., Labin. ; Samec Fran, peš. 4. stot., Kanal; Savnik Lovro, peš. 1. stot., Bilje; Selič Josip, peš. 7. stot., Grgar; Seljak Rafael, peš. 6. stot., Idrija, u;et; Sepich Ivan, desetnik 8. stot., Buje, padel januarja 1915.; Seša Josip, peš. 4. stot., Umag; Sever Fran, poddeset., Za-lovec pri Ptuju, padel januarja 1915; Sever Vekoslav, peš. 2. stot., Kihemberk; Sivec Jakob, peš. 4. stot; Skamperle Fran, peš. 2. stot., Dolenjavas; Slavić Niko, peš. 11. stot., padel januarja 1915.; Slavić Vekoslav, peš., 6. stot., Kastav, padel januarja 1915; Stare B. Jernej, peš. 7. stot., Trst. Šarenac Gabile!, peš. l.,stot.; Šinkovec Fran, peš. 2. stot., Idrija; Sirca Vaclav, četovodja 6. stot., Pliskovica; Sorii Jakob, poddeset. 8. stot., Grahovo. , Tabaj Ivan, četovodja 8. stot.; Tertnik Viklor, črnovoj, peš. 6. stot., Trst; Turk Fran, desetnik 2. stot., Komen. Urbanica Alojz, peš. 8. stot., Kožbana; Uršič Anton, peš. 7. stot.; Uršič Avgust, peš. 7. stot. Vatovec Karel, peš. 2. stot. ; Vidmar Josip, peš. 1. stot., Col, padel januarja 1915; Visintin Marij, peš. 1. stot., Trst; Vodičar Ivan, peš. 8. stot., Deskle, padel januarja 1915; Vovk Fran, dese nik 1. stot., Dutovlje ; Vrech Ivan, peš. 1. stot. Zubič Josip, peš. 7. stot., Buzet; (Zuttioni Roman Josip, enolet. prostov. farmacist, deset. sanit. oddtl. št. 10, Cervinjan, ujet v Skobelevem, moskovska guber., Rusija.). Žiberna Josip, peš^ 2. stot., Storje; Živec Fran, peš. stot.; Živeč Ivan, peš. 1. stot., Trst; Živec Matija, peš. 4. stot., Zminj. s: MALI OQLMl s: □□ □□ >• ra&mnajo po 4 stot. b«i®do. Mutao tiskaae bes«de i« raftv-n»jo eskrat reč. — MajsaaajSr. : priatojbina anaša 40 stotiak. : □□ □ O □□ Kdor ima „Edinost" naj jo prinese Ins. primerni nagradi. odd. Od 31. novembra 1911 Edinosti proti neDlirann soba se odda takoj. Ul. Belvedi-re &tev. 12, vrata 13. 407 PftfVtff T{Jova. zmožna gospodinjstva in trgovine UUaPU bi sprejela kakoršnosibodi službo tuk'j ali pa v Istri ali Dalmaciji. Ponudbe pod „Vdova" na Ins. odd Edinosti. Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Semolič, Tr: ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlato kolajno in častno diplomo m Tazsisvi v Fina« Peče se fin in navaden kruh trikrat na »lan. Izbera sladčic, vina v steklenicah, prepečencev (bi cott ni) lconfekture itd. Sprajema naroČila za poroke in krste ter vsakovrstno pecivo ter po-sireS« tudi na desn. - ZMERHE CSNE. Umetno-fotografičnl Trst. ulica M Rivo št. 42 (pritličje) Trst lili Izvršuje vsnko fotografično delo kakor tudi razglede, posuotke, notranjost lokalov, porcelanaste ploSče za vsakovrst. spomenike. posebnost: povečanje s:: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročnikov sprejema narofbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejžih cenah. Trst, ul.