Poštnina plačana v go*ovini.
Leto IX iteu. 81.
D UubllanK v nedeljo 10. aprila 19ZJ.
Cena Din Z'
Izhaja vsak dao popoldne, Izvzemšl nedelje to praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji taseiafi petit vrsta 4.— Din; notice/poslano, izjave,
Popust po dogovora Inseratal davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
reklame, preklici  beseda 2.— Din.
Upravnižtvo: Knaflova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje, — Telefon 2034.
Vlada v zagati brez izhoda
S sabotiranjem dela v zakonodajnem odboru hočejo uzunovi-ćevci izsiliti z o petno odgoditev Narodne skupščine« — Vedno nove kombinacije. — Ogorčeni radičevci.
— Beograd, 9. aprila. Sabotiranje dela ▼ zakonodajnem odboru s strani vlade, ki je po včerajšnjih dogodkih, očividno, je vzbudilo v vseh političnih krogih veliko pozornost. 2e dopoldanska seja zakonodaj« nega odbora je bila nesklepčna, ker se je rti udeležil niti pristojni minister niti člani vladne večine. Seja je bila radi tega na za* htevo opozicije odložena na popoldne. — Predsednik odbora Ljuba Živković je po* zval ministra dr. Srskića, naj zastopa od* šotnega ministra za izenačenje zakonov dr. Jovanoviča, kar pa je dr. Srskič odklo* siL Popoldanske seje se sploh ni udeležil piti eden poslanec vladne večine. Navzo* čih je bilo le 6 opozicijonalnih poslancev, radi česar je bila seja ponovno odgođena in še ni znano, kdaj bo zopet sklican za« konodajni odbor.
To eklatantno zavlačevanje dela v za* konodajnem odboru je tembolj sumljivo, ker bi bila za končni pretres zakona o centralni upravi potrebna samo še ena seja in bi se zakon takoj nato lahko predložil v razpravo Narodni skupščini.
V političnih krogih se to početje vladne večine tolmači tako, da hoče vlada prido* biti na času in preprečiti zasedanje Na« rodne skupščine pred 2. majem. Narodna skupščina, ki se sestane 19. aprila, naj bi samo razpravljala o obtožbi proti notranje* mu ministru, na kar naj bi se vsled po* manjkanja gradiva odgodila do 2. maja. To ponovno odgoditev sej Narodne skupščine bodo vladni krogi utemeljevali s pravoslav« nimi velikonočnimi prazniki, dasi bi lahko Narodna skupščina tudi med tem rešila mnogo važnih vprašanj.
V poučenih krogih se zatrjuje, da izvirajo ti unčrti od ministrskega predsednika Uzunoviča samega. Odpor v radikalnem poslanskem klubu je zaenkrat preprečil kombinacijo z radičevci, ca katero je gosp. Uzunovič gradil vse svoje načrte, Gosp.
Uzunović in njegova ožja okolica pa v tem trenutku nikakor nočeta in ne moreta prevzeti odgovornosti za razkol v radikalni stranki, ki bi bil neizbežen, ako bi Uzunovič kljub odporu večine v radikalnem klubu obnovil koalicijo z radičevci. Kombinacija z Demokratsko zajednico pa ie g. Uzunoviču precej nesimpatična, ker je malo verjetno, da bi pod takimi okoliščinami ostal na krmilu vlade in stranke. Zato skuša g. Uzunovič z zavlačevanjem dela v zakonodajnem odboru preprečiti zasedanje Narodne skupščine in tako pridobiti na času, da reši situacijo v svoj prid in ustvari novo vladno večino. Zatrjuje se celo, da bo g. Uzunovič, ako se mu to ne bo posrečilo, predlagal, da se Narodna skupščina takoj po sklicanju začetkom maja razpusti ter razpišejo nove volitve.
Radičevci so z ozirom na neuspeh svoje akciie za vstop v vlado, ki ga je povzročil preokret v radikalnem klubu, zelo rezervirani ter naglašajo, da so dnevi današnje vlade šteti ter da ie računati v najkrajši dobi z novo vlado, toda brez Uzunoviča in Maksimoviča. Radičevci se sedaj zavzemajo za vlado z Veljo Vukičevičem na čelu. V zvezo s tem se spravljajo tudi včerajšnje avdijence Nikole Uzunoviča in Velje Vukl-čeviča. ki sta bila drug za drugim sprejeta na dvoru, kjer sta ostala vsak nad eno uro. Po odhodu iz dvora sta bila oba rezervirana ter nista hotela podati nikakih izjav.
Veliko pozornost vzbuja tudi seja radikalnega kluba, ki je sklicana za prihodnje dni in na kateri se bo razpravljalo o obtožbi proti notranjemu ministru. Uzunovi-čevd si prizadevajo, da di izzvali sklep, po katerem bi bili vsi poslanci radikalne stranke obvezani, da glasujejo proti obtožnici. Temu pa se najodločneje proti vi jo pa-šičevci, ki zahtevajo, da pusti klub poslancem popolnoma proste roke.
Velja Vukićević ministrski predsednik?
Radikalno-demokratsko-klerikalna vlada. — Uzunovič si skuša ohraniti predsedstvo« — V Beogradu računajo z odstopom sedanjega kabineta že v prihodnjih dneh«
— Beograd. 9. aprila. Politični položaj ▼ Beogradu je popolnoma nejasen. Tudi tekom današnj. dne ni bilo zabeležiti važnejših dogodkov. Položaj se razvija v znamenju intrig. Tekom zadnjih dni so se pojavile skoraj vsako uro nove kombinacije. Današnja > Politika 'i obširno razpravlja o teh kombinacijah ter beleži, da stoji trenutno v ospredju kombinacija med radikali, demokratsko zajednico in slovenskimi klerikalci. Predsedstvo te vlade bi imel sedanji prosvetni minister Velja Vukičevič, ki bi bil ob enem tudi minister notranjih zadev. Pozneje naj bi ta resor prevzel sedanji pod-predsedik Narodne skupščine dr. Subotić. Demokratska zajednica bi dobila v tej vladi Štiri ministrstva, d očim bi klerikalci obdržali le dva. Sedanji finančni minister dr. Bogdan Markov i ć bi ostal tudi v tej vladi, d očim bi prometni minister general Milosav-ljević odstopil ter bi prišel na njegovo mesto zopet parlamentarec. Ni pa tudi izključeno, cia bo Uzunovič pustil pasti Božo Maksimoviča ter tako sam obdržal ministrsko predsedstvo. Po dragi kombinaciji Politike naj bi prevzel ministrsko predsedstvo dr. Voja Ma-
rinković; Nikola Uzunović pa bi postal notranji minister, Maksimović pa minister pravde.
O teh kombinacijah razpravlja tudi da-nasi^e 2>Vreme*, ki pledira za vstop SDS v vlado. Ministrski predsednik Nikola Uzunović demantira vse te vesti in kombinacije ter naglasa, da ni nobenega povoda za kakršnekoli spremembe v sedanji vladi. Kljub temu se v pol. krogih vzdržujejo vesti da ni izključeno, da bo že tekom prihodnjih dni sedanja vlada odstopila. Ako ministrski predsednik Uzunović na to ne bi pristal ter ne bi hotel podati demisije celokupne vlade, ga bodo prisilile k temu demisije posameznih ministrov.
Ministrski svet je imel danes dopoldne kratko, 20 minut trajajočo sejo, na kateri se je razpravljalo o tekočih zadevah. Minister za javna dela inž. Sernec je referira! o nekaterih manjših zadevah ter so mu bili odobreni v proračunu predvideni krediti. Finančni minister je poročal o najetju in razpisu dolarskega posojila v Ameriki. Zanimivo je, da notranji minister v zadnjem času ne prisostvuje več sejam ministrskega sveta.
Nemčija prepovedala uvoz svinj iz Jugoslavije
— Beograd, 9. aprila. Danes so dospele semkaj vesti, da je nemška vlada iz veteri-namih in sanitarnih razlogov prepovedala uvoz živih in zaklanih svinj iz Jugoslavije. Ta vest je v vseh tukajšnjh gospodarskih krogih izzvala veliko razburjenje, zlasti še, ker so tudi vse intervencije našega poslaništva v Berlinu ostale brezuspešne. Naši gospodarski krogi so posebno neprijetno dir-njeni, ker so ugotovili, da se vrši izvoz svinj iz Madžarske v Nemčijo popolnoma nemoteno, d si vladajo tam v veterinarskem in sanitarnem pogledu mnogo slabše razmere kakor pri nas. Včeraj so zastopniki gospodarskih krogov posetili ministra zunanjih del ter zahtevali, naj ukrene vse potrebno, da se ta prepoved ukine.
BIZANTOLOŠKI KONGRES
— Beograd, 9. apria. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je dospelo v Beograd več inozemskih učenjakov, ki se udeleže bizantološkega kongresa, ki bo na svečan način otvorjen v navzočnosti kralja prihodnji ponedeljek.
Pogodba med Jugoslavijo in Turčijo ?
— Angora, 9. aprila. Za prihodnje dni se pričakuje povratek ruskega poslanika Su-rića, ki je šele pred par tedni odpotoval na dvomesečni dopust. Njegov nenadni povratek se spravlja v zvezo s komplikacijami, ki so nastale na bližnjem Vahodu v zvezi z italijansko - j unosio venskim s>>rom. V tukajšnjih diplomatskih krogih se širijo vestf, da se pripravlja tajna pogodba med Turčijo in Jugoslavijo, ki se smatrata obe za ogroženi od italijanske balkanske politike.
Špijonažna afera v Varšavi
Aretacije generalštabnih oficirjev.
— Varšava, 9. aprila. Oblasti so prišle na sled široko zasnovani špijonažni aferi, v katero je upletenih več visokih uradnikov in oficirjev generalnega Štaba. Dognano je, da so člani te organizacije vršili že dve leti špijonažo na korist Nemčije. V Varšavi in raznih drugih mestih jc izvršenih mnogo aretacij, ki vzbujajo veliko senzacijo. O podrobnostih čuvajo oblasti strogo tajnott
Zboljšanje situacije v Rumuniji
Neposredna nevarnost kraljeve smrti odstranjena« — Pooblastilo za obsedno stanje v vsej državi« — Princ Karol ne misli
na povratek« — Stroga cenzura«
— Beograd, 9. aprila. Glasom poročil iz Bukarešte se je kraljevo zdravstveno stanje znatno izboljšalo. Kralj je prebil minulo noč zelo mirno in je v splošnem opažati znatno zboljšanje.
— Bukarešta, 9. aprila. Glasom uradnega komunikeja se je stanje kralja Ferdinanda v toliko zboljšalo, da se ne računa več z nepričakovano katastrofo. Tudi v političnem položaju je tekom zadnjih dni nastopila popolna jasnost, tako da so preprečena iznenađenja od katerekoli 6tranL Vlada je pod-vzela vse mere, da ohrani red in mir. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je dobil ministrski predsednik Avarescu pooblastilo,
I da za slučaj kraljeve smrt proglasi v vsej ■ državi obsedno stanje.
Nevarnost, da bi se hotel bivši prestolonaslednik Karol povrniti na rumtmski prestol, je odstranjena, ker je princ vse te vesti sam kategorično demantiral. Zeli le, da bi se mu dovolilo posetiti bolnega očeta. Kljub splošnemu izboljšanju političnih razmer pa se vrši po vsej državi še najstrožja cenzura. Vse brzojavke in vsi telefonski razgovori so pod strogo kontrolo. Vsa pisma se pred ekspedicijo cenzurirajo. Dopisniki inozemskih listov so pod stalno kontrolo.
Poraba dolarskega posojila
— Beograd, 9. aprila. Glasom uradnih vesti le bil včeraj na ameriškem denarnem trgu podpisan drugi obrok Blairovega posojila v znesku 30 milijonov zlatih dolarjev. Kakor se doznava v finančnem ministrstvu, je od te svote določen 1 milijon dolarjev za začetna dela pri zgradbi jadranske železnice. Z gradbenimi deli se bo pričelo približno v dveh mesecih, čim bo definitivno rešeno vprašanje točne trase te velevazne proge. Ostali del tega posojila se bo predvsem uporabil za okrepitev produkcije v vseh delih države. Vladni krogi upajo, da se jim bo s tem posojilom posrečilo odpraviti glavne vzroke sedanje gospodarske krize. Ker je tudi dinar popolnoma stabiliziran, bo lahko Narodna banka svoja razpoložljiva sredstva stavila na razpolago v gospodarske svrhe ter bo poleg tega lahko uspešno pobijala vsako špekulacijo na škodo dinarja.
(Današnji ».Slovenec« poroča, da se bodo iz ameriškega posojila začele graditi letos tudi železnice v Sloveniji. V Beogradu žal o tem ne vedo ničesar... Op. ur.)
DEVIZNA BORZA V LJUBLJANI
— Ljubljana, 9 aprila. Današnji »Slovenec« poroča, da ie finančni minister n-gođi] stari zahtevi ljubljanske borze, da se ji dovoli tud: promet z devizami in valutami. Ljubljanska borza tozadevnega obvestila še nI prejela in zato tudi še ni znano, ali in kdaj bo otvorila tudi devizno in valutno trgovino. _
DIREKTOR DRŽAVNE HIPOTEKA RNE BANKE
— Beograd, 9. aprila. Za upravnika Državne hipotekarae banke bo mesto sedanjega finančnega ministra imenovan Vojln Gjtrričič, direktor oddelka za državne dolgove v finančnem ministrstvu.
Aktualni gradbeni problemi ljubljanske občine
Ljubljana, 9. aprila.
Z nastopom pomladi se za ljubljansko občino pojavljajo novi problemi olepševanja mesta, popravil posameznih javnih objektov in deloma čisto novih zasnov, ki naj izpopolnijo lepo sliko našega mesta.
Pred par dnevi so se začeli urejati mestni parki in nasadi. Kar je poškodovanega, se bo popravilo, klopi in ograje pa nadomestile z novimi. Pri Sokolskem domu na Taboru so uredil! in zasadili preostali del parka, poti posuli s peskom, terase posejali s travnim semenom.
Posebna pozornost bo tudi letos posvečena nadaljnemu tlakovanju cest. Te dni se bo od glavnega kolodvora proti Dunajski cesti pričela regulirati druga etapa razširjene ceste. Med vsemi še netlakova-nimi cestami so letos potrebne tlakovanja: Resi jeva, Vidovdanska, ostali del Slomškove in ulica od eMstnega trga do Poljan. Ostale lahko še počakajo.
Struga Ljubljanice seveda še vedno čaka odrešenja, ker se s samimi vladnimi obljubami taki kanali ne dajo regulirati. Po-trebni so milijom. Teh pa finančni minister v današnji dobi stiskanja in velike štednje ne da in tako bo Ljubljana pač še precej časa kazala tujcem zeleno skalnato dekoracijo v svojem osredju.
Kako se bo letos razvijal stavbeni pokret, seveda še ni mogoče napovedati. Kolikor je dosiej znano, bo par zasebnih' strank za Bežigradom zgradilo nekaj enote dvodružinskih hiš. Mestna občina pa bo zgradila, kolikor ima projektiranega. V novi mestni klavnici napreduje delo in bodo nove naprave v juniju izročene uporabi. Pri dograjenih hišah se enako nadaljujejo zidarska in druga dela. V splošnem se zatrjuje, da rad-; pomanjkanja stavbnega kapitala letos ne bo zrastlo več kakor kakih 12 novih stavb.
Italijansko in jugoslovensko oboroževanje
Pezdir vidijo v našem očesu, bruna v lastnem pa ne.
Italijanski listi so pred par dnevi zagnali strahovit halo, kako mrzlično in ogrožujoče se oborožuje Jugoslavija. Kot dokaz so navajali zlasti dva primera: Jugoslavija da je naročila v Franciji 120 vojaških letal, v Nemčiji, Češkoslovaški in na Madžarskem pa 400 vagonov železniških tračnic in drugega železniškega materijala. V teh dveh dogodkih vidi italijansko časopisje, očividno instruirano od vlade, veliko nevarnost za mir.
V Italijanski poslanski zbornici pa so 30. marca razpravljali o proračunu ministrstva za zrakoplovbo in je ob tej priliki državni podtajnik Balbo navajal, da bo za leto 1927/ 1928. proračun za zrakoplovbo znašal 700 milijonov lir, kar pomeni v našem denarju 1 milijardo 890 miijonov dinarjev. Ker znaša proračun jugoslovenskega vojnega ministrstva za bodoče leto samo 2 milijardi 248 milijonov dinarjev, so potemtakem vsi izdatki Jugoslavije za njeno obrambo samo za 35S milijonov višji od Izdatkov Italije samo za vojno zrakoplovbo!
Državni podtajnik Balbo ie nadalje povedal, da bo Italija Imela 1. iuliia 1927. leta 1123 letal v funkciji in 19.150 letalskih častnikov in vojakov. Leta 1930. pa bo imela Italija: 865 letal za metanje bomb, 1250 lovcev in 682 izvidnih letal, skupaj torej 2797 letal. V treh letih se torej število italijanskih vojnih letal pomnoži za celih 1674 letal! Seveda to »nI« oboroževanje, pač pa je »strahovito oboroževanje«, če Jugoslavija naroči 120 izvidnih letal!
Iz poročil o proračunski debati v rimskem parlamentu pa dobimo še tudi druge zanimive številke. Italija ima stalno pod orožjem 225.000 mož redne vojske, k temu pa še do 300.000 mož fašlstovske milice. Tekom letošnjega leta bo ali ie že naročila za svojo vojno mornarico 9 novih podmornic, 12 torpedovk in 4 lahke križarke. Vse to »nI« oboroževanje!
Pač pa je oboroževanje, ako Jugoslavija naroča materijal za svoje Železnice, ki so za njeno gospodarstvo žrvljenska potreba. Jugoslavija se pripravlja na vojno, ako se nekje v notranjosti države popravljajo železniški tiri, ki so tako nujno potrebni popravila, da bo v kratkem promet nemogoč, ako se ne popravijo takoj. Će pa Italija na progah, ki vodijo proti jugoslovenski meji, znatno razširja postaje, kjer nikdar ni bilo in tudi nikoli ne bo niti sence prometa, kjer mesece in mesece ni videti niti enega vagona, da bi ga razkladali ali nakladali, potem vse to seveda »nI« priprava za vojno, temveč je prometna potreba.
Sedaj, ko se je polegla razburjenost, ki so jo povzročile italijanske službene spletke, podprte s tartarskimi vestmi italijanskega tiska, izvirajočrmi iz istega službenega italijanskega vira, se skuša z italijanske strani še vedno s takimi zlobnimi, a za ntalijan-sko javnost verjetnimi izmišljotinami huj-skati proti Jugoslaviji. Kdo more še verovati, da si Italija želi odkritega sporazuma in prijateljstva z nami?
REVOLUCIJA V CHTLU?
—i London, 9. aprila. Listi poročajo iz Newyorka, da ie bil izvršen v državi Chile državni prevrat Vojni minister se je proglasil za diktatorja ter odstavil dosedanjega predsednika republike. S pomočjo vojaštva je vojni minister zasedel vse važnejše postojanke in brez krvoprelitja prevzel oblast Vodilni pristaši predsednika so pobegnili.
— London, 9. aprila. Tukajšnji poslanik države Chile je danes odločno demantiral vesti o prevratu v Chile. V komunikeju, ki je bil danes objavljen, se naglasa, da je predsednik odšel na dvomesečni dopust ter je po starem običaju imenoval vojnega ministra za svojega namestnika.
Iz pestre policijske kronike
Prelomljen uhan. — Nove tatvine v šoli. — Mlada žeparica.
— Gospod, nisem si mislil, da bom imel take sitnosti radi tega polomljenega uhana. — Tako je lamentiral in tožil zgovorni kmetic Lojze, doma iz okolice Medvod. Danes zjutraj je priremal v Ljubljano z nahrbtnikom, v katerem je imel popotnico: kos kruha, nekoliko slanine in suho kranjsko kloto-eo. Prišel je do zlatarja L. Cerneta v \Vol-fovi ulici ter mu ponujal zlomljeni zlat uhan na prodaj. Ponujal ga je samo za 10 Din, čeprav ga je zlatar ocenil na 100 Din. Ker » je zlatarju zdela stvar sumljiva, je o tem obvestil stražnika, ki je kmeliča Lojzeta nato odvedel na policijo. Tu je kmetic povedni zgodbo o najdenem zlatem uhanu. Pravil je:
— Gospodi Uhan sem lansko leto meseca decembra našel na cesti* v blatu med Medvodami in Presko, ko sem šel domu v Žlebe. Ker rabim denar, sem sedaj prišel v Ljubljano, da bi ga prodal. Pa hudimana. noče ga nihče kupiti in sedaj stojim še pred Vami, gospod.
— Zakaj niste stvari javili orožnikom?
— Hm! Nisem mislil, da je stvar tako resna. Saj tak polomljeni uhan ni toliko vreden, da bi me dali pod paragraf.
— Ali ste bili že kdaj kaznovani?
— Nevem! Imate mogoče že Vi v bukvah zapisano!
Pogledali so v kriminalno razvidnico ter ugotovili, da je bil kmetic Lojze enkrat kaznovan radi prepovedane igre.
— Kaj pa ste igrali, oče Lojze? — ga vpraša policijski komisar.
— Kaj sem igral? Med mašo sem krajcarje v Tft metal, pa so me spravili v kejho za 24 ur.
•
Policijska kronika beleži zopet nastop novega šolskega tatu, ki je včeraj dopoldne po-setil tehnično fakulteto. Prilastil si je kar dva površnika. Stud. chem. Viktorja Ecimo-viću iz Sarajeva je tat odnesel 400 Din vreden površnik, njegovemu tovarišu Božidaru Popoviću iz Tuzle 700 Din vreden površnik. O tatu ni nobene sledi.
Na sejmih v Sloveniji se pojavlja mlad:), a drzna žeparica, stara okoli 20 let, doma baje iz Karlovca. Javljajo sedaj ve primerov žepnih tatvin. Žeparica ima prav dobre posle. Včeraj se je pojavila na sejmu v Bras-lovčah, kjer je raznim sejmarjem izmaknila nad 3000 Din. Ima navado, da se pojavi v največjem dr en ju, kjer izrabi ugodno priliko ter seže v žepe. Doslej so bila vsa zasledovanja za njo brezuspešna. Pojavila se je baje iz Karlovca. Javljajo zdaj več primerov zadnjem živinskem sejmu, a ni imela ugodne prilike za svojo nekoncesijonirano obrt.
Mlada sleparka ob madžarski
meji
Komisarju obmejne policije v Belem Ma* nastirju so ie dni predstavili zanimivo 16* letno devojko Jelko Hornjakovo, doma iz Vinkovcev. Naklonjena avanturam, je Jelka pred tednom pobegnila iz Vinkovcev z na? menorn, da se preko meje vtihotapi na Madžarsko. Ker ni imela pri sebi nobenih pot* nih dokumentov, je napravila bistroumem načrt, Naoavila si je uniformo gimnazisti* nje s čepico ter je z malo svoto denarja krenila v Beli Manistir. Tu je izstopila in se podala v bližnjo obmejno vas, da po« Čaka na primeren trenutek za prehod pre* ko meje. Že prvi dan se je seznanila s fi* r.ančnim dnevničarjem Milanom Zrakičem in mu zaupla svoj namen. Tekom nasledi r.jih dni so se med obema mladima elove* koma razvili prav intimni ljubavni odno* saj i. Naenkrat pa je Jelka od svojega Iju* bimca zahtevala, da ji pomore pri prehodu preko meje, ker je njena velika želja, da odide v Pečuh k svoji teti.
Ko se je zvečer zmračilo in radi veli* kega naliva obmejna kontrola ni bila pre* več stroga, je Zrakič odpravil Jelko na madžarsko stran. Ne da bi poznala pot, se je Jelka slepo odpravila proti Pečuhu. Kmalu pa so jo prcstregli madžarski ob* mejni stražniki in jo še isto noč vrnili na* šim stražnikom. Toda devojka je s pomoč« jo Zrakiča naslednjo noč ponovno skušala uiti preko meje, a zopet ni imela uspeha. Odslej se je nastanila pri Zrakiču in bi morda še dalje časa ostala njegova ljubimka, da ni zanjo doznal komisar Maletič. Ker se mu je dekle zdelo sumljivo, je tek* fonično zahteval informacije od policije v Vmkovcih, od koder so mu naročili, naj Jelko takoj odpravi v domače mesto, kjer je izvršila več sleparij. Naslednje jutro sta torej Jelka in Zrakič v spremstvu orož* nikov odpotovala vsak v svojo smer: Jelka v Vinkovce, Zrakič pa v somborske za* poro.
Borzna poročila
Zagrebška borza danes ni poslovala. V
prostem prometu so notirali: Curih 10.955. Pariz 223, London 276.60, Newyork 56.80, Milan 275, Praga 168.60, Berlin 13.52, Dunaj 802.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.36, London 25.255, Newyork 520, Milan 25.10, P^aga 15.40, Dunaj 73.10, Berlin 123.25
Ruska politika na Kitajskem
Kantone! bodo Sele sedaj trčili na svojega najnevarnejšega nasprotnika« — Boljševild napenjajo vse sile, da jim pomagajo do
zmage«
Na Kitajskem se ie konflikt med nasprotujočimi si silami poostril že do one mere, da lahko vsak razmeroma manj znaten incident povzroči oborožen konflikt. Inicijativo ima Se vedno sovjetska Rusija.
Težko je danes presojati, koliko ima sovjetska Rusija zasluge na tenu da so se Kantonci organizirali tako dobro in da so tako sistematično pričeli in izvedli borbo za notranji preporod Kine in za emancipacijo od inozemskega vpliva. Gotovo pa je, da bi brez sovjetske pomoči kantonska armada danes ne prodirala proti Pekingu. Tega se dobro zavedajo tako Kantonci, kot njihovi nasprotniki Angleži in Čangcolin. Zato se mora razvoj notranje situacije na Kitajskem računati kot velik sovjetski uspeh.
Sovjetska pomoč postaja dragocena posebno sedaj, ko se Kantonci bližajo najtežjemu delu programa, to je osvojitvi severne polovice kitajske države, kjer gospoduje Čangcolin, najsposobnejši in najodtočnejši od kitajskih generalov. Njegove armade so vse drugače organizirane in opremljene za boi» nego so bHe čete na srednjem Jangtse-kiangn, zato bo boj ž njimi nedvomno mno-go težK nego so bili dosedanji boji.
Sovjetska Rusija ima največji interes na tem, da se tudi ta del borbe konča uspešno Čangcolin je med verni kitajskimi politiki najhujši nasprotnik boljševikov in 9u6ije sploh; nastopil je proti sovjetskim organom na pr. v področju mandžurske že-ieznice s tako brutalnostjo in brezobzirnostjo, da b! brlo pri tem kmalu prišlo do oboroženega konflikta. Proti sovjetskemu poslaniku v Pekingu, Karahanu, ie nastopil tako sovražno, da ie moral zapustiti Peking. Okupacija sovjetskega poslaništva v Pekingu in preiskave v njem je nadaljevanje iste brezobzirne politike; vzbudilo Je ogromno ogorčenje v Rusiji, kjer sa smatrajo za flagrantno kršitev mednarodnega
Da se dajo lepotne konkurence tudi praktično izkoristiti, je nedavno posve-dočil fotograf Schrottmann, ki je potoval co•Vojvodini in na lastno pest prirejal taka tekmovanja. Pri tem je navihani mož postopal pametneje kakor Fa-namet: pri tekmovanju ni upošteval sladkobne mladosti in lepote, temveč samo kremenito starost. Fotografiral je starce in starke, računajoč z dovolj razlogi: ako se stari panj upali, lahko tudi njemu slavno uspe konkurz starih ljudi. Fotografiral jih je torej, obetal visoke nagrade za najlepše stare ljudi ter ori tem izmozgaval precej mastne honorarje, ki so jih razne sentimentalne starke in nedolžne stare device prav rade dajale iz moŠnjička, prepričane, da premorejo mnogo več skritih, neizkoriščenih čarov in dražesti kakor razne mlade filmske kandidatinje.
Svojo karijero je Schrottmann pričel v Cnrngu, od tod pa se je preselil v Žabi jo. kjer je najprej h konkurenci povabil same čvrste starce, jedrnate tako, da bi lahko še brez Steinbacha in Voronova posvedočili svojo možatost.
Ali kakor pravi pregovor, da vsak čudež traja samo tri dni, tako se je tudi Schrottmanov konkurz kmalu razbil. Ko je ravno najintenzivneje začel razvijati svoje originalno in plodonosno podjetje, so se zanj začeli zanimati kandidati iz raznih krajev — kakor zdaj -pravi narodna zbadljivka: mister Jaša iz Silba-ša, mister Gjura iz Krstura, missis Draga iz Paraga, in mis Desa iz Buljkesa. Na številne glasove v zanimivi konkurenci se je na lepem od nekod pojavila policija, ki je Še Schrottmanna fotografirala in njegovo podobo pokazala v prav neugodni luči.
Medtem ko zdaj starci lepih nad in stare ženske večnih sanjarij pričakujejo obetane nagrade in sloves svoje lepote Sirom ravne Vojvodine, pa ima prireditelj originalnega tekmovanja Schrottmann dovolj prilike,  da svoje plošče
Ladislav Vladvka: 49
Skrivnost ilvalie
Vpričo Polavskega sva svečano obljubila, da bova drug drugega pardoni-rala in da ne storiva ničesar, kar bi moglo enemu ali drugemu škodovati. Da bi ne bilo nesporapumljenj, kajti jaz sem bil oženjen, sva se dogovorila, da ostaneva čez noč ziinaj in da se vrneva Šele zjutraj v Moto!, kjer naj bi Po-lavskv ob osmih Čakal, da naju spravi zopet v red.
Zavedam se dobro, da ie porotna obravnava resna In važna. Vem tudi, da mi preti stroga kazen. Zato se bojim, da bi nastal v dvorani splošen smeh, ako začnem pripovedovati, kaj vse sva doživela, dasi je vse čista resnica. Ne bom torej pripovedoval podrobnosti, dasi vem. da bi se dale s pričami dokazati in da bi se našle pride tudi tu v porotni dvorani med občinstvom.
Nesporazumljenja in neverjetne burke, ki so mejile včasih ,ia nezmm-l, se dajo pojasniti z vplivom vinskih hlapov, kajti svojo zamenjavo sva preizkušala samo tam, kjer se polaga važ-
prava. Kitajci ga seveda opravičujejo kot odredbo, ki so jo povzročili sovjetski faktorji sami s svojo prevratno propagando.
Jasno je, da razvijajo sovjetski emisar ji živo akcijo na kitajskemu severu« kjer je tteba z notranjimi težavami Cangcolinu onemogočiti uspeh in Kantoncem olajšati napredovanje Zakaj v Moskvi se dobro zavedajo, da se je doslej dosegla šele polovica uspeha. Ako bi se Cangcolinu posrečilo odbiti Kantonske napade in obdržati gospodstvo na Kitajskem severa, bi bil to neuspeh. Sele ako Kantonci zavladajo celi Kitajski, morejo biti sovjeti zadovoljni. Iz-nebili bi se s tem opasnega soseda v Mandžuriji in si namesto njega pridobili močnega zaveznika, vso Kitajsko državo, ki bi jI po tolikih zmagah niti faktično niti pravno nihče ne mogel več kratiti popolne emancipacije od inozemskih privilegijev glede koncesij, eksteritorijanosti In carine. Vsej Aziji bi se s tem dokumentiralo, da se da z rusko pomočjo doseči osv obodi-ter rn kitajska zrnata bi nedvomno silno vplivala na vse azijske narode, ki so v odvisnosti od evropske oblasti. Ce se že sedaj čuti sovjetska propaganda v angleški, ho-landski, francoski Indiji, v Avganistanu in Perziji, pa celo v Egiptu in ostali sevenri Afriki, bi poročila o velikem kitajskem uspehu povsod tod ustvarila za rusko delovanje še ugodnejše pogoje. Zato je pričakovati, da bodo boljševik! svoje prizadevanje na Kitajskem severu še pojačili in storili vse, da povzročijo čim večje notranje težave Cangcolinu in njegovemu režimu. V prihodnjih tednih se bo bržkone situacija na Kitajskem severu še izdatno poostrila, ker bodo očividno todi Angleži poskusili vse, da povečajo notranji razdor med Kantonci ter ojačijo tamkaj protiko-munistično akcijo, ki fo je pričel CangkaiŠek v Žangaju.
razvija v cameri obscuri novosadske policije.
*
Dne 16. septembra 1004. je v Beli Crkvi umrla vdova po bogatašu Aleksandru Schmitzu. roj. Julijana Stefano-vić. Ni zapustila zakonitih naslednikov, še manj pa oporoke. Njena zapuščina se ceni na 33 milijonov dinarjev, javilo pa se je takoj po njeni smrti 4S7 dedičev, izmed katerih je sodišče po dolgotrajnih razpravah izbralo samo 7 izvoljenih-
V smislu zapuščinske razsodbe je 9 milijonov dinarjev pripadlo gospej Elizabeti Frumerjevi, sestri pokojnice, ki je vso to dedščino zapustila svojemu nečaku, bivšemu hotelirju Titu Stefanovi-Ču. Srečni Ti t je seveda takoj skušal pridobiti dedščino, toda stvar ni šla tako gladko, kakor si je predstavljal Za sodne obravnave je potrošil vse svoje imetje, zapravil hotel, in si mora zdaj v Novem Sadu kot kuhar služiti vsakdanji kruh. Na razpravi v drugi instanci potrebuje več sto tisoč dinarjev samo za kolke in takse. Kje naj jih dobi? Ubožno izpričevalo so mu odklonili, a posojila si ne more pribaviti.
Čuje se torej čisto neverjetno, a je vendar res, da se mora dedič 9. milijonov preživljati kot navaden uslužbenec v hotelski kuhinji, dokler mu kaka izredna možnost ne omogoču da doseže pripadajoče mu milijone.
★
Princesa Šaloma Obolanska, žena nekdanjega šefa policije na ruskem carskem dvoru, je po padcu carskega režima prišla v Pariz. Njen brat, ki ie umrl že pred rusko revolucijo, ji je zapustil večje število draguljev in nakita v vrednosti poldrugega milijona frankov. Na begu iz Rusije v Pariz princesi ni uspelo, da bi dragoceni zaklad odnesla s seboj. NI pa poteklo dolgo Časa, ko je princesa po zaupnih informacijah nekaterih svojih prijateljev doznala, da njen nakit ni padel v plen boljševikov, mar-
nost na denar, ne pa na besede. Naletela
sva na nekatere znance in .nene je i?e-ka, v praški družbi dobrj znana dama, celo naprosila, nai prevzamem račune njene šivilje in jih kot kavalir poiav-nam.
Skušal sem jo prepričati, da gre za fatalno zmoto, in Drosil sem ie, da mi drugi dan ne pošilja nobenih lačunov. Sele ko mi je zašepetala na uho nekaj nepričakovanih pikantnosti, ki iih nisem hotel prevzeti na Horov račun, sem se vrnil k Hori in on me ie rešil iz kočljivega Doložaja. Vzel ie iz listnice vizitko, napisal nekaj na kuverto in pozval natakarja, naj izroči nismo dotični dami. Listnico je vzel že ooorei iz suknje, ki sem jo oblekel jaz. da bi bila zamenjava pooolna.
Predsednik se je škodoželjno smehljal. Državni pravdnik je vprašal obtoženca : •
— Zakaj niste vi napisali? Dotična dama je gotovo poznala Horalkovo pisavo.
— Ne. nI je poznala, kaiti pisemce je napisal Hora že v Motolu. Napravila sva za vsak slučaj nekai poizkusov in kakor je Polavskv domneval, se je prenesla pisava in oblika življenjskih funkcij z enega na drugega orav tako,
več da so ga vojaki Vrangjove armade vzeli s seboj in prinesli v Jugoslavijo ter deponirali v Beogradu«
Princesa O bo lanska se je seveda takoj začela interesirati za svoj zaklad in dognala, da je njen nakit zares deponiran v Beogradu ter da se nahaja pod sodnim sekvestrom, dokler se ne ugotovi pravi lastnik. Da doseže svoje premoženje, je princesa stopila v zvezo s podružnico neke ameriške banke v Parizu, ki je princesi priporočila dva zaupna moža za izvedbo tega posla. To sta Limbere in Veron, ki imata baje dobre zveze v Beogradu. Princesa se je dogovorila z Veronom, ki je nato odpotoval v Beograd, da ukrene vse potrebno. Princesa mu je obljubila za nagrado del nakita v vrednosti 50.000 frankov, mu podpisala polnomočje in si na konto svojega premoženja od njega izposodila 9.000 frankov. Veron je brez besede izplačal predujem in se odpravil v Beograd, kjer pa ga je zadelo nepričakovano presenečenje. Ko se je obrnil do sodišča, so mu predočili brzojavko, ki je prišla v Beograd prej, kakor on. S tem brzojavom je princesa O bo lanska demantirala svoje pooblastilo. Ogorčeni Veron se je takoj vrnil v Pariz, zavedajoč se, da je šlo za trik, s katerim je princesa od njega izmamila 9.000 frankov.
Kakor poročajo iz Pariza, se je te dni vršila obravnava. Podrobnosti cele afere Še niso jasne, doznava pa se. da je pariško sodišče na splošno presenečenje princeso osvobodilo. Pravda pa seveda teče dalje v drugi instanci in v Beogradu vlada zanjo razumljivo zanimanje.
Knjige, brošure, časopise, vsakovrstne tiskovine za društva, trgovce, obrtnike, orade in denarne zavode, delnice, lepake, posetnice, osmrtnice itd. izdeluje lično in ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
Ameriške zanimivosti
Degenerirana mladina. — Draga ljube* zen. — Odkrit zaklad. — J 31 letna Američanka, — Divji konji.
Ghicuška porota je te dni obravnavala Stičen zločin, kakr5nega sta pred dobrim tetom zagrešila cnilijonaTska sinova Loeb fn Leopold, ki sta iz želje po senzaciji umorila lOletnega Franka, tudi sina večkratnega milijonarja.
To pot se jc vršila razprava proti ISlet-nemu Haroldu GroarKuiu, sinu ugledne chi-caske rođb'mc. Perverzni in blazirani mill-jonarski razvajenec je zlorabil nekega 61et-nesa dečka, sina očetom, ag? prijatelja Smi-tha. Ker se je bal, da bi ga deček izdal, za je zvabil na samoten prostor in ga s kladivom ubii. Tekom preiskave je Croarkin priznal, da je zlorabil tudi neko mladoletno deklico. Dasi so roditelji najeli več najboljših čikaškin zagovornikov, ki naj bi sina rešili, jim je to uspelo le deloma, zakaj Croarkin ie bil obsojen na dosmrtno lećo. Mladi in zakrknjeni zločinec ie kazen mirno sprejel in se samo cinično nasmehnil, ko so mu sporočili obsodbo.
V 27!etnega šoferja VVtibuTia Testarda iz Chicaga se le zaljubila neka čOletna bogata vdova. Obsipala ga je z darili, mu kupila lep avto in mu naposled podarila tudi krasen rn dragocen prstan z rubinom. Prstan pa je imel fatalne posledice. Šoferjeva žena je odkrila nezvestobo svojega moža in je vložila tožbo za ločitev zakona. Sodišče ji je priznalo 25.000 dolarjev, to ie 1,400.000 dinarjev odškodnine za srčne bolečine. To svoto mora plačati stara vdova, obenem pa bo morala skrbeti za oba otroka šoferjeve Žene.
Nedavno Je bila na neki dražbi v Bostonu prodana stara slika za 50 centov, to je v naši valuti približno 28 Din. Lastnik je doma sliko očistil In pregledal ter opazil, da ima spodaj neko signaturo. Sel je k profesorju umetnostne zgodovine in dal sliko preiskati. Ugotovili so, da ie slika originalno delo slovitega Van Dycka in dva dni kasneje je bila prodana za 100.000 dolarjev, to ie 5,500.000 dinarjev.
V Newyorku je umrla pretekli mesec najstarejša ženska Amerike, Margareta Jane Appleton, kt je dosegla metuzalemsko starost 131 let.
Nedavno smo poročali o ter orlu, ki so ga izvajali tihotapci in banditi povodom volitve Župana v Chicagu, ki so se vršile te dni.
— ■ 1 —■. ■ ■■■MBHMMWWWMWPWi
kakor spomin in sovraštvo, zlasti pa duševno stanje, ki mu oravimo naklonjenost aH simpatija. To se mi zdi posebno važno, kajti edino na ta način se da razlagati vse. kar ie sledilo iz usodne zamenjave najinih živlienj.
Gotovo imate tu kako listino, ki jo je napisa! Hora v r>reišnfih Časih. Prosim, da zaslišite gospoda disponenta Borovička. ki vam bo povedal, kako sta se razlikovali oisavi obeh družabnikov tvrdke in kako karakteristične podpise sta imeh oba. Podois v denarnem zavodu ima svoi pomen. Dovolite mi podpisati se m nai gospod dispo-nent moj podpis pregleda-
Kljub protestu državnega oravdnlka je predsednik napravil ta poizkus m Borovička je potrdil, da se oodpisoval tako Horalek. Obtoženec ie napisal na hitro roko 5e nekal stavkov in tudi to pisavo je priznal Borovička za Horalkovo.
Državni pravdnik je predlagal, naj se zaslišijo veščaki v pisavi. Sodišče je njegovi zahtevi ugodilo.
Obtožencev zagovornik ie predlagal, naj preiščejo duševno stanie obtoženca in nai se obravnava v to svrho prsloži. Sodišče je po kratkem posvetovanju ta predlog odklonilo, pač pa ie pova-
KasdJdata sta bila dosedanji župan demokrat Dever in republikanec Thompson. Volilna borba je bila zelo živahna, v volilnih imenfleih je bilo vpisanih 1,167.000 voliicev. Glavna deviza volilnega boja je bila: za ali prod prohibiciji. Dosedanji Župan Dever je bil Izrazit in odločen pristaš prohibicije, doći m se je Thompson zavzemal za omiljenje dosedanjega pretiranega prohibicijskega sistema. In izvoljen je bil Thompson, ki je obljubil, da bo delal na omiljenje abstinen-čnih zakonov.
V državi Utah se klatijo velike črede divjih konj, ki povzročajo farmerjom ogromno škodo. Zato je guverner Deen nedavno podpisal zakon, ki odreja energično pokončevanje konj, ki se klatijo na prostem in po gozdovih. Če se ta postava uveljavi, bo pokončanih okoli 10.000 konj.
Sokol
III. Prednjaški tečaj JSS
Po dobro uspelem drugem prednjaškem tečaju za Člane v Ljubljani in za članice v Zagrebu, ki sta se oba vrSila še v preteklem poslovnem letu, sklicuje tehnični odbor JSS neposredno po končani glavni skupščini v Beogradu tretji savezni prednjaški tečaj, tri se bo vršil v Ljubljani od 19 aprila do 14, maja L L
Da se vrši ta tečaj, je bilo sklenjeno na zboru župnih načelnikov na predlog tehničnega odbora JSS; savezna skupščina je to odobrila in zaključila, da je udeležba na tem tečaju in sploh vseh saveznih tečajih obvezna za vse župe Vsaka župa mora poslati v tečaj vsaj enega člana.
JSS je razposlal na vse Župe in društva poziv na III. tečaj z neobhodno potrebnimi navodili; prijave je treba poslati tehničnemu odboru JSS najkasneje do 15. aprila.
O veliki važnosti prednjaških tečajev se je že neštetokrat povdarjalo. Društvo, ki se resnično briga za svojo nalogo, ve, da je strokovno in vsestransko izobražen prednjaški zbor najbolja garancija za uspavanje in napredek društva.
Istočasno s tem tečajem se bo vršil v Ljubljani od 1. do 7. maja tečaj za vrhunske to je najboljše telovadce, torej za one, ki se nameravajo udeležiti letos tekme za prven*
»Ivo. To bo obenem priprava naših borcev za mednarodno tekmo (olimpijado) v Am-terdamu 1928. L — Vzgoja vrhunskih telovadcev je velikega pomena in Se večje važnosti. Z dviganjem sposobnosti dviga se zanimanje, interes, borbena sila društva in dobra volja za delo. Društva, ki imajo dobrih telovadcev, naj jih pošljejo gotovo v tečaj; prijave je poslati do 20. t. m.
Društva, storite svojo dolžnost, načelniki,
pobrigajte se za dober prednjaški naraščaj in skrbite za napredek svojih društev!
0
Udeležba Č0S na telovadnem Kleta v Viborgu (Finska). COS se udeleži letos telovadnega zleta v Viborgu na Finskem (od
4. do 6. junija) in sicer z izbranimi telovadci. Pozvala je v to svrho vrhunske telovadce v Prago na izbirno tekmo, ki se bo vršila 10. aprila v Tvrševem domu. Ta tekma bo obsegala vse zletne proste vaje z leta 1926. ter po dve poljubni vaji na krogih in bradlji Na zlet bodo poslani od izbranih telovadcev oni, ki si preskrbe 5 tedenski dopust od 9. maja do 14. junija.
dola Slovanskega Bokolstva se vrši definitivno v Pragi od 24. aprila do 1. maja s sledečim programom: 1. Slovanska misel in Sokol s t vo. 2. Zgodovina Sokolova. 8. Sokolska ideja. 4. Organizacija telesne vzgoje. 5. Naša upravna organizacija. 6. Sredstva telesne vzgoje, vojaška vzgoja, šport itd. 7. Prosvetno delo. S. Utisi poslušalcev in predlogi za bodočo šolo. — Jugoslovenski Sokolski Savez se udeleži te Šole po svojih zastopni-kih-predavateljih in po 10 bratih-poslusal-cih, ki se udeleže iole na račun ČOS. Starešinstvo JSS je pozvalo vse žuoe, naj javijo takoj po enega brata, ki bi mogel prisostvovati šoli. Ce jih bo javljenih več kot 10, bo ttarešinsvo izžrebalo 10 poslušalcev, ostali pa se bodo udeležili šole kot izredni poslušalci.
Sokolska iopa v Bjelovaru je začela izdajati svoj >2up«ki Sokolski vjesnike Prva številka ima sledečo vsebino: Dr. B. Sunaj-ković: Riječ, dvije mlad jima, — R. B.: Sta če meni veŽbanje! Imam ja dosta vežbanjo, kad se naradim ceo dan... Vješti iz župe.
— Vijesti iz društava. — Tehničke vijesti.
— List se naroča pri župi Bjelovar in etane letno Din 20.—, posamezna številka Din 2.
Sokolić list za jugoslovenski sokolski naraščaj ima v marčevi številki tole vsebino: Ljubomir Kokić: Zašto idem u Soko?
— Vladimir K.: Domovina se je maščevala.
— Hajrudin Curič: Sta nas čeka. — I. B.: Kako skrbim za svoje telo? — Rečenice. — Ante Brozovič. U sokolani. — Nikola DoŠe-novič: Dani grozota! Niko: Dva druga z juga.
— Hajrudin Ćurić: Proleće Sokolstva. — Dopisi. — Glasnik. — Sokolič se naroča v Učiteljski tiskarni in stane za vse leto Din 18.
bilo k obravnavi psihiiatre.
Ker ie bilo že ooldne in ker je vladala v porotni dvorani naoeta atmosfera, je predsednik prekinil obravnavo in določil, da se začne popoldansko porotno zasedanje ob ool treh. XIV.
Popoldne je sodišče odredilo, da smejo v porotno dvorano samo on!, ki imajo vstopnice. Dopoldne ie bila namreč dvorana tako nabita, da ni bilo mogoče dihati. Opoldanski listi so že poročali o dopoldanski obravnavi. Objavljena obtožnica je prinesla javnosti nekatere neznane podrobnosti in zanimanje za obravnavo se ie še povečalo. Pred sodno palačo se ie zbrala ogromna množica občinstva in Dopoldne je bil naval na sodišče še večii.
Med občinstvom v porotni dvorani so sedeli nazniki. ki jim je bilo naročeno vzdrževati red.
Po otvoritvi obravnave ie predsednik pozval občinstvo, naj bo mimo, in zagTozil, da bo vsak razgraiač odstranjen iz dvorane. Nato ie dal poznavalcem grafoiogije listek, na katerem je obtoženec dopoldne napisal nekaj stavkov. Predložil jim je tudi nekatere listine, jih le zahtevalo sodišče na vpogled od denarnega zavoda Hora In dr.
šBeiežnica
KOLEDAR. Danes: Sobota, 9. aprila 1927; katoličani-Leouida, Marija K.; pravoslavni: 27. marca, Mar tona.
Jutri: Nedelja, 10. aprila 1927; katoličani: »Cvetna nedelja; pravoslavni: 28. marca, llarion.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Gledališča: Drama ob 15.: »Božji človek <. — Opera: »Orlove
Kino Matica: »Prestol in ljubav.« >Lov za za ročen k <
Mladinska akademija Ljubljanskega Sokola ob 20. v Narodnem domu.
Zabavni večer Akademskega klnba v Šiški ob 20. na Bellevue.
Predavanja; Ob 20.30 v društvu *SoČa< (Lj. Dvor), dr. Andrejka: »Pokrajinsko obeležje Tavčarjevih romanov.« Ob 18. v areni Narodnega doma dr. Stojan Bajić: »Liga narodov.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Gledališča: Drama: »Lumpacij vagabund.« — Opera ob 15.: >Tajda.<
Kino Matica: »Prestol in ljubav.« »Lov za zaročenko.«
»Življenje na otočju Fidži«, kulturni film ZKD ob 9.30 in 11. v kinu Matici.
Akademija drž. realke ob 10. v realčui telovadnici.
Sport: Prvenstvene nogometne tekme: ob 14.30 Hermes-Primorje, ob 16. Jadran-IUrija, obe na igrišču Primorja.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in jotri: Ramor, Miklošičeva c; Trnkoczv, Mestni trg.
Solnee zaide danes ob 18.87, vzide jutri ob 5.26 in zaide ob 18.38.
Mesec zaide ob 3.17 ponoči (pni krajec),
vzide jutri ob 11.22 in zaide v pondeljek ob 8.50 zjutraj.
ZA NASE NAROČNIKE. Danes in v rjondeljek ee lahko iglase naročniki z izkaznicami vseh serij, ki ee iz tega ali onega vzroka niso zglasili tekonj zadnjih treh tednov, ko je bila njihova serija na vrsti.
Nedelja oljk in butar
Na cvetno nedeljo ee krščanski svet spominja Kristusovega prihoda v Jeruzalem. Verno ljudstvo je spremljalo svojega učitelja z oljkovimi vejicami v rokah kot simbolom mini, sprave in ljubezni do bližnjega. Tradicija cvetne nedelje ee je ohranila skozi dolga stoletja do današnjih Časov. Enkrat v letu drže ljudje v rokah simbol miru, ki
pa žal ne doseže njibovib src, kajti mir nosijo ljudje samo v rokah in na jeziku, v
srcih pa ostane slej kot prej mržnja, zavist, sebičnost, slavohlepje in druga prirojena nagnjenja.
Cvetna nedelja je po mestih v znamenju
oljk, po kmetih pa v znamenju butar. V mestih se ta krščanski običaj polagoma preživlja, Število vernikov, ki hodijo z oljkovimi vejicami v cerkev, je od leta do leta maniš-*. Cvetna nedelja v mestih nima tistega idiliČ-uega ozadja in pomena, kakor ga ima na kmetih, kjer je cvetna nedelja poleg božičnih in velikonočnih praznikov najlepši dan v letu Kmetsko ljudstvo, zlasti mladina, se pripravlja na praznik butar ze vec dni poprej. Treba je natrgati v gozdu bršljana in sicer najlepšega, narezati vrbove palice z majicami in poskrbeti, da pride na butaro tudi nekaj jabolk in pomaranč. To nalogo imajo Šolarji starejSih letnikov, odnosno mladeniči, ki se še ne smejo prištevati med fante. Z velikim navdušenjem hodijo v gozd po bršljan in vrbove vejice, ko je pa butara povezana in primerno okrašena, jo zavihte na cvetno nedeljo zjutraj ponosno na ramo in bajdi v cerkev k blagoslovu.
Po kmetih so cerkve na cvetno nedeljo podobne zelenemu gaju. Pred mašo se zbere mladina z butarami pred cerkvijo, kjer razvijejo živahni pomenki, če^to pa tudi spori o tem, katera butara je najlepša in kateri nosilec najmočnejši. Spori o butarah In moči razvnemajo mlado kri in tako se poooato pripeti, da se začno fantiči pred cerkvijo s simboli miru neusmiljeno obdelovati. V prepire in pretepe morajo poseči starejši fantje, ki navijejo vročekrvnim petelinčkom uSesn in jih opozore, da butare niso namenjene pretepačem.
Med mašo dobe butare blagoslov, po maši pa odneso fantiči »žegenc domov, kjer ga dobi živina. V tem pogledu ima Živina prednost pred ljudmi, kjer jedo ljudje po kmetih velikonočni »žegen« v obliki jajc a hrenom, krače in kolače Sele na veliko nedeljo zjutraj, dočim dobi živina »žegen< že na cvetno nedeljo.
Daruimo za spomenik
Vraffa Petra Osvcb^Mia!
Končno je pozval obtoženca, naj nadaljuje svoje pripovedovanje.
— Tisto noč sva preživela v neprestanih čudovitih situacijah. Priznam, da mi je bilo spočetka prijetno opazovati ljudi iz drugega vidika kakor poprej, kajti to novo občevanje z ljudmi mi je bilo tuje. Zavest, da vse. kar počenjajo ljudje v moji navzočnosti, ni namenjeno rneni. mi je omogočala še točnejše opazovanje. Vsak je lahko počenjal, kar je hotel.
To je bil začetek mojega spameto-vania.
Videl sem ljudi, ki so se mi zdeli drugače normalni, iz novega, čisto opazovalnega vidika so bili pa v svojem pohlepu po denarju tako mizerni, podli in neznačajni, da nisem mogel verjeti lastnim očem. Mislil sem. da so nove oči krive, da vidim Hudi v taki luči. Ko sem pa malo premislil, mi je postalo lasno, da se te uboge kreature niso prav nič izoremenile. Bile so vedno enake, samo da preiSnie Čase njihove podlosti nisem opazil, ker me ni zanimala.
Tako sem spoznal, da so maske ljudi okrog nas vedno naš proizvod. Naše misli so tista roka, ki nam slika svet izven nas.
ZanimiDOSii iz naših krajcu
Originalna lepotna konkurenca starih« — Dedič milijonov v hotelski kuhinji* Čudna zadeva z nakitom princese Obolenske.
30
Razveseljiv tujski promet na Jadranu
Sezona se že pričenja. — Prve I Tseh delov sveta« — Ekskurzije geografov. — Živahen
Zagrebške novine prinašajo iz Splita razveseljiva poročila o naraščanju tujskega prometa na naši rivijeri. Na celo naše Primorje eo pričeli prihajati inozemci posamezno in v skupinah. Pojavljajo se v vseh primorskih mestih. Vzbujajo pozornost s svojimi športnimi, cesto prav ekscentrič-nimi oblekami. To so prve lastavke, ki nabavljajo pričetek sezone izletov, ekskurzij in tujskega prometa. Tako se v vseh naših večjih in manjših primorskih mestih, označenih za letovišča zbog samega dejstva, da jih greje toplo južno solnce in opljuskava sinje morje, občuti pričetek sezonskega življenja. Kopališča ob morski obali so zaenkrat še prazna Le posamezni kopalci se spuščajo v vodo, tujci pa se zadovoljujejo s solnčenjem in z vdihavanjem morskega zraka ter s sanjarenjem na romantičnih počivališčih nad morsko obalo. Morje jim je zaenkrat še prehladno.
Sodeč po interesu, ki je zavladal v inozemstvu, bo naša rivijera letos vrlo dobro obiskana. Dubrovnik je s tujskim prometom že sedaj zadovoljen. Gotovo pa se bodo tekom sezone zadovoljila tudi vsa druga mesta vzdolž naše jadranske obale, ker so najavljene Številne ekskurzije znanstvenih društev in raznih inozemskih organizacij. Danci so z najlepšimi vtisi odpotovali, zdaj jim bodo po vrsti sledili drugi. Od 10. do 18. aprila priredi poučno ekskurzijo na naše Primorje dunajska >Urania<. Ekskurzijo je organiziral naš potniški urad na Dunaju. Izletnike pa bo na vsej poti spremljal poznavalec našega Primorja in veliki prijatelj našega naroda prof. Weiss, ki si je s svojimi
Gledališki pregled
Dramska umetnost v Rusiji uživa veliko podporo vlade. Znano je, da je vodja prosvetne politike v Rusiji Luna carski 6am dramski pisatelj, ki daje vsem gledališkim podjetjem znatno pomoč. Pri tem ga podpirata dva ravnatelja, ki sta tudi režiserja. Stanislavski in Meverhold. Oba hodita različna pota, toda sta mojstra vsak po svoje. Zato je tudi uspevanje sovjetskeera teatra razumljivo. Danes imajo v Rusiji 6000 odrov, od katerih jih je polovica na kmetih in od katerih  jih  dobiva 2000 državno podporo.
V Parizu so igrali z velikim uspehom novo igro znanega francokega avtorja H. Bern-steina »Le ven in < (^Strupe). —
Feliks Weingartner, ki prevzame vodstvo kon se rva t ori a v Baselu, bo osnoval tam mednarodni tečaj za dirigente, ki ga bo sam vodil.
Emma Grammatica. znana italijanska tra-gedinja, ki gostuje pravkar po Dunaju, Pragi in drugod, je po rodu Jugoslovenka. Rojena je na Reki in njena mati je bila Jugoslovenka. Še sedaj zna nekaj naših besed in izrazov. V mladosti je prav dobro govorila po naše: Pozneje pa jo pozabila in postala pristna Italijanka in ljubljenka fašizma.
V. Pragi je pravkar vprizoril Jaroslav Kvapil nanovo »Hamleta« in to na Vinogradih. To je tretji Hamlet v letošnji praški sezoni in je imel lep uspeh. Znano je, da je v novembru insceniral z velikim uspehom Hamleta na Nar. divadlu režiser Hilar. Tu pa je igral naslovno vlogo Stčnanek, Ofelijo pa Friedlova, oba naslednika nepozabnega Vojana in Hane Kvapilove.
Mascagni, slavni italijanski komponist in dirigent milanske Scale, je po večletnem premoru zložil novo veledramatično opero v
lastavice v podobi izletnikov iz ; iz Avstrije. — Obisk angleških i promet za Veliko noč.
številnimi predavanji na Dunaju in po vsej Avstriji pridobil velike zasluge za propagando in spoznavanje naše države. Ekskurzije se udeleži 72 članov »Uraniec. Interes pa je na Dunaju in Avstriji tako velik, da je uprava »Urauiec sklenila prirediti tekom letošnje sezone še eno ekskurzijo. Izletniki prispejo z Dunaja z direktnim vlakom v Split že 11. t. m. ter si bodo ogledali okolico, nato pii nadaljevali pot v Dubrovnik ter se preko Korčule in Šibenika vrnili v Trst in na Dunaj
Za velikonočne praznike priredita poučno potovanje svojih članov avstrijsko planinsko društvo in dunajski turistovski klub. Potovali bodo preko Zagreba na Sušak, Rab in Šibenik, Split, Dubrovnik in Kotor. Na povratku se bodo ustavili na Korčuli in Visu. To ekspedicijo vodi Edvard Stocker.
Istotako okrog Velike noči prispe iz Londona angleško geografsko društvo. Z Lloy-dovim parnikom >Asia<: dospe istočasno veliko članov kluba >Ellenical Travelers<. Ogledali si bodo vsa važnejša pristanišča in zanimivosti naše rivijere. Klub priredi aprila še eno potovanje svojih Članov. Prispeli bodo z velikim Llovdovim parobrodom »Friulic ter se bodo dalje časa zadržali v Splitu in Dubrovniku.
Poleg inozemskih izletnikov bo seveda ob Veliki noči posetilo rivijero tudi veliko število naših ljudi iz raznh krajev naše države. Pripravljen je prihod velikega števila raznih šolarjev, Id bodo pod vodstvom učiteljev porabili praznike za par lepih solnčnih dni ob Jadranskem morju.
dveh dejanjeh. Izvajali jo bodo prihodnjo sezono v Milanu. Podrobnosti o njej še niso znane.
Petdesetletnico znanega violinista Bur-mestra praznujejo te dni v Hamburgu. Mestni magistrat je določil, da se imenuje neka ulica po njem, univerza v Hamburgu pa, ki ji je mojster poklonil vse dohodke svojega jubilejnega koncerta, mu je poklonila Častno zlato medaljo.
Maks Reinhardt bo z amerikanskim denarjem sezidal v Berlinu na Kurfurstendani-mu novo gledišče s 750 sedeži.
Vodstvo drž. gledišč na Dunaju je izdalo strog ukaz, da se zamudnikom predstav v teh glediščih ne sme dovoljevati med aktom vstopati v parter, lože, balkon in galerijo.
Važnejše dunajske predstave so: v drž. operi Hindemithov »Cardillacr v Volks-operi duhovna opera >Sv. Frančišek Asiški« ter v Josefstadtu »Obrt g. Warren* z Lucijo Hoflich v naslovni vlogi.
Prihodnja premiera »Theatra a. <L Wien< bo Fallova nova opereta »Irina<, nazvana po glavni junakinji, ruski aristokratki.
V Beogradu gostuje znani operni pevec Žiga Zalewski v operah >Tosca<: in >Rigo-lettoc. Sicer igrajo poleg starega repertoarja še Dumasovega >Keana< in Kosorotove »Jesenske gosli«.
Jurij Jurjevujev, član beogradske opere, gostuje na Poljskem v Varšavi kot >Scarpia<, >Rigoletto< in >Amonasro«, nakar se vrne v Beograd.
V Zagrebu imajo premijer« Shawove igre »Hiše g. Sartorijac. Na tuškancu predava I. Nevistić o temi »Kriza v literaturi ali kriza v publiki ?c — Dramska šola igra Dona-dinijevo ^Gogoljevo smrtc in *Na rodni grudic (Polić-Kamov). — 13. L m. bo Chopinov koncert slavnega poljskega violinista Josipa
Sliv iraškega. — Prof. Juro Tkalčić, znani hrvatski čelist, bo priredil za svojo umetniško 30 letnico slavnostni koncert.
V Osijeku igrajo noviteto >Monsieur Bro-toneau< (Fleur Caillavet.)
Maribor igra za vehkonočno praznike Deutechev »Pasijon^ v prestavi Frana Fin-žgarja in režiji Rada Železnika.
V Trgovskem domu v Gorici s»o igrali Andrejevo »Anfiso< s Terčičem in Kledeje-vo v glavnih vlogah. Režiral je g Terčič.
V Idriji so igrali Petrovičev »Vozel:.
F. L.
„Liimpacij Vagabund"
Premijera v ljubljanski drami.
Prva premijera Iv. Nep. Nestroveve ča* robne burke s petjem «ZB duh Lumpaci Vagabund* sc je na slovenskem odru vršila dne 5. februarja 1871. Lokalizirani prevod je oskrbel Jakob Alešovec. Zanikrno tro* peresno deteljico so igrali Nolli, Jeločnik in Šušteršič; gledališče je bilo natlačeno polno. Poslej se je ta burka uprizarjala malone vsak predpust, najrajši pa na pust* ni torek popoldne. Zabavala je mladino in preproste sloje; za večerno predstavo je bila že zastarela in obrabljena.
Sinoči se je vršila nekaka druga pre* miera te 94 let stare burke v novem O. 2u* pančicevem prevodu in z novimi dekora* cijami po osnutkih scenografa Iv. Vavpo= tiča. Kakor operete, prinaša novi boj za obstoj našega gledališča tudi razne burke in je prinesel zdaj Lumpaci j a Vagabunda. Vžgala ni, ker dejanje je prenaivno, teb. nika nerodna, karakterizacija površna, vzlic 39 vlogam komaj čvetero omembe vrednih oseb; satira na romantike in namigavanja na absolutistični Metternichov režim sta povsem obledela. Igro drže le obrtniki Lim, Cvirn in Kneftra.
Original v besedno humornem dunaj* skem dialektu je svojedobno zabaval v Alešovčevem slovenskem dialektičnem pre* vodu, ki so ga tekom 50 let obogatili še različni naši komiki s svojimi bolj ali manj okusnimi dovtipi in ekstempori. Oton Žu» pančič je prav lepo nanovo prevedel prozo in pevske vložke, črtal vse neokusnosti in grobosti ter vse v vzorno slovenščino pre* lil, toda večino humorja s tem ubil. N. pr. «Jaz sem L. V., duh, ki ga — pihne* ni lepo, a ljudje so se temu včasih smejali Sinoči se ni izreku: «Jaz sem L. V„ duh in pol* nihče niti nasmehnil. Ali: včasih je zanikrna trojica pela »Kar prifehtamo, vse zažehtamo,* kar je. imelo v sebi narodni humor; današnje «lCar naprosimo, v grlo trosimo* je brez dovtipa. Itd. Burke, ki učinkujejo, ne le situvačno, nego tudi be. sedno, zlasti z dialektno komiko. pač izgub« ljajo mnogo učinkovitosti v knjižno še ta* ko krasnem prevodu.
Uprizoritev je bila v prof. Šestovi režiji prav dobra; z novimi Vavpotičevimi deko* racijami so naravnost razkošno opremili vseh osmero slik. Toda mar ni škoda de« nar j a in truda za tako zastarelo nemško reč? — Med potujočimi obrtniki je bil zlasti g. Rogoz kot frtavka Nitka v igri in petju izvrsten; novega pa ni prinesel. Poleg njega sta g. Cesar kot plahi ljubi* mec Lim in g. P o v h e kot načelni pijanec Dreta po možnosti zabavala občinstvo. G. g. Skrbinšek kot Stellaris, Marija Ve* r a kot Fortuna, Šaričeva kot Pepca in Danilo kot njen oče Stružnik so se po* trudili za svoje figure. Čedno je nastopil balet.
Pri predstavi je sviral mal oddelek vo* jaške godbe stilno stare komade in izvajal A d. Mullerjevo kupletno godbo pod vod* stvom g. H. Svetla. Kuple g. Balatkc bi bil ob humornem tekstu prav dober.
Gledališče je bilo — kakor v operi —
pač zaradi deževja slabo obiskano in je
bila publika dokaj hladna. Želeti je prihod*
njič razprodanih hiš. Fr. G.
m
Sattnerjeva opera *Tajda» se poje jutri, na Cvetno nedeljo, popoldne ob 15. v ljubljanski operi kot ljudska predstava po znižanih cenah. V operi nastopijo: ga. Ribičeva, g. Betetto, g. Kovač, g. Zupan itd.
Prva repriza burke «Lumpacija V&ga* bunda» bo jutri, v nedeljo zvečer ob 20. v drami, in sicer na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljanu Zasedba je ista kakor pri premijeri. Sode. luje baletni zbor in muzika dravske divi. zije pod vodstvom dirigenta g. Svetla.
^Prodana nevesta* z diregentom gosp. Oskarjem Nedbalom se poje v ljubljanski operi v torek 12. t. m. ob pol 8. zvečer. Ime najboljšega češkega opernega dirigen* ta nam brez dvoma jamči, da bomo imeli tokrat «Prodano nevesto* v tako dovršeni obliki v muzikalnem oziru kakor še nikdar do sedaj, saj jo dirigira slavni Ncdbal po« polnoma v tradiciji Smetane samega. Cene navadne operne. Vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Naši rojaki v Ameriki
V Ghicagu se je pretekli mesec pri avtomobilski vožnji ponesrečilo več naših rojakov. V nedeljo, dne 13. marca, se je Anton Vencel odpeljal v okolico Jolieta, z njim so se vozil i tudi trgovca Janez Štaier in Anton Tomazin ter Fran Kržišnik in Jože La-sič Zvečer so se vračali proti domu. V bližini Manhattana, mesteca, ki je oddaljeno približno 18 km od Jolieta, je avtomobil pasiral progo baš v trenotku, ko je privozil tovorni vlak iz Chicaga. Pri koliziji je avtomobil orfletel v stran, se prevrnil in popolnoma razbil. Vsi so bili poškodovani, Štajer in Kržišnik pa najbolj, tako, da so ju morali prepeljati v bolnico.
V Clevelandu, ki je ena največjih slovenskih naselbin v Severni Ameriki, ie pretekli mesic umrla gospa Rozalija Ban v starosti 43 let. Pokojna je bila rodom iz Ušenišča pri Moravčah. — Tragična smrt je v Clevelandu doletela Janeza Jazbeca. Ko je na cesti stopil iz avtomobila, ie pridrvel mimo težak tovorni avtomobil ter ca zrušil na tla. Jazbeca so morali prepeljati v bolnico, kjer je pa že drugi dan podlegel težkim notranjim poškodbam. Pokojni, ki je bil doma iz Lukovice pri Domžalah, je prispel šele pred štirimi leti v Ameriko. Njegova tragična smrt je vzbudila med rojaki splošno sočutje.
Slične smrti ie umrl tudi Josip Žnider, eden najstarejših slovenskih naseljencev v Clevelandu. Povozil ga je avtomobil, do smrti. Pokojni ie bil star 70 let in doma iz Zafare pri Žužemberku. V Ameriki je bival 35 let. V kraju Loraine v državici Ohio je pretekli mesec preminula Marija Mihelčic,
ki je bila v Ameriki že tudi već desetletij.
— V Ghicagu je umrl po dolgi in mučni bolezni Fran Terselič, doma iz Slovenije.
Vozna in galopna dirka
Kola jahačev in vozačev v Ljubljani.
1. Ljubljanska dirka; cnovprežna za to* plokrvne triletne in starejše konje. Daljava 2000 m. Konji, ki so pridirkali 3—6000 Din, 20 m dodatka; za vsakih 1000 Din še 10 m dodatka; konji, ki še niso pridirkali 2000 dinarjev, 20 m manje, triletni 40 manje, v Sloveniji rojeni konji o0 m manje. Maksi* malni dodatek 350 m. Prijavnina 100 Din. Nagrade: I. 3000 Din, II. 2000 Din, III. 1000 dinarjev.
2. Slovenska dirka; cnovprežna za toplo« krvne troletne in starejše konje, rojene in vzgojene v Sloveniji. Daljava 2000 ni. Ko* nji, ki so pridirkali 3—6000 Din, 20 m do-oatka; za vsakih 1000 Din še 10 m dodatka; konji, ki še niso pridirkali 2000 Din 20 m nianjc, triletni 40 m manje. Maksimalni do* datek 350 m. Prijavnina 100 Din. Nagrade: L 3000 Din, II. 2000 Din, III. 1000 Din.
3. Stecplc'*hasc za triletne in starejše konje. Daljava 3200 m. Brez izenačenja te* zine. Zapreke niso čez 0.80 m visoke in 2 m široke. Prijavnina 100 Din. Nagrade: I. 3000 dinarjev, II. 2000 Din, III. 1000 Din.
4. Militarv: tri častne nagrade. Vpisnina 25 Din. Obstoji iz: terenskega jahanja na 16 km. Na zadnja 2 km preskušnja hitrosti s štirimi zaprekami, šolsko jahanje.
5. Karusel. Jahajo dame in gospodje.
Posebna določila:
1. Dirka se vrši na vojaškem vežbališču 17. julija t. L
2. Prijave se morajo poslati do 5. julija t. 1. Kolu jahačev in vozačev Prestolonaaled-nik Peter v Ljubljani. Prijava po 5. juliju se sprejemajo le proti plačilu dvojne vpisnine.
3. Prijava mora vsebovati: ime in bivališče posestnika in voznika odnosno jahača, barve voznika, popis konja (ime, starost, barva, spol), je-li prijavljeni konj že dobil kakšno nagrado pri dirkah, kdaj, kje in koliko (v Din).
4. Pri kasačkih dirkah je dovoljen samo dirkalni voz t j. voz s kolesi na gumah.
5. Istočasno s prijavo se mora poslati tudi vpisnina. Prijava brez vpisnine ni veljavna. Vpisnine zapadejo v prid Kola jahačev in vozačev Prestolonaslednik Peter v Ljubljani.
6. Denarne nagrade se izplačajo dan po dirki pri Kmetski posojilnici v Ljubljani. Častne nagrade se razdele takoj po končani konkurenci.
7. S prijavo se podvrže vsak izreku vodstva dirke. Za kasačke dirke veljajo pravila Centrale jugoslovenskih kasačkih društev v Ptuju.
8. Dirke se vrše samo v slučaju ako se za posamezne točke prijavijo vsaj 4 konkurenti; v tem slučaju se izplačata samo 1. in 2. nagrada.
9. Vozniki se morajo legitimirati pri 6tar-terju s svojo licenco brez katere je start prepovedan. Opozarjajo se konkurenti, da nosijo one barve, katere so prijavili.
10. Vse proteste rešuje uprava dirke in sicer samo v slučaju, ako oseba, Ivi vloži protest vplača naprej 200 Din ki zapadejo v korist društva, ako se glasi sodba, da protest ni upravičen. Protesti zoper kasačke dirke se sprejemajo še 24 ur po dirki; za galopno dirko in militarv samo takoj po završeni dirki (konkurenci). Proti od ločitvi uprave dirke ni priziva.
11. Dirke se vrše ob vsakem vremenu.
12. Pri kasački in galopni dirki se na totalizaterju sprejemajo stave na poedine konje.
13. 0 i bor Kola jahačev in vozačev Prestolom lednik Peter v Ljubljani si pridržuje pravico spremembe sporeda.
Izpred sodišča
NEPOBOLJŠLJIVA IZGUBLJENKA Sodnik: »Georgina,   spet ste nas obis* kali.«
Obtoženka: »Pa ne prostovoljno, prive* del me je stražnik, pa sama ne vem zakaj.«
Sodnik: *Ti uboga, nedolžna tička ti! Bom pa jaz povedal.«
Obtoženka: »Saj nisem sama kriva, da sem morala v bolnico, imela sem vnetje.«
Sodnik; »Pa kakšno vnetje; spolno bolni ste bili! Ovadeni ste, da ste 21. marca po-polnoči hodili tam okoli Trnova. Kje pa ste sicer?«
Obtoženka: »Danes tukaj, iutri tam.-* Sodnik: »Lepa reč! Torej stalnega bivališča sploh nimate. — Tisti večer, ko ste hodili tam po Trnovem, ste pač fanie lovili
— ali ne?«
Obtoženka: »Ne, tisto že ne!« Sodnik: »Kaj pa? Ali ste zvezde študirali?«
Obtoženka: »Ne! V vodo sem mislila skoči ti.«
Sodnik: »Pa je bila premrzla, kaj ne?«
»Ali vas ni nič sram: tako čedno in čvrsto 171etno dekle, pa tako življenje?«
Obtoženka zrnisne z rameni. Sodnik: »Tisti večer pač niste imeli sreče. Prilazni fant Nace vas ie srečal in mislili ste, kako boste prijetno na toplem spali. Povabil vas ie s seboj in vas peljal '.nešto domov na stražnico.«
Obtoženka: »Da. da! — Stražnik me je potem odvedel na policijo in od tam v bolnico. Hudo je človeku brez doma!«
Sodnik: »V Ljubljano ste pristojni in lahko bi dobili službo, ali saj skromno podporo brezposelnih. Ce boste še enkrat prišli, vam preskrbim nov dom v Begunjah!«
Obtoženka: »Usmilite se me!«
Sodnik: »Obsojeni ste na en mesec zapora radi vlačuganja in nečiste obrti.«
Obtoženka: »Kazen sprejmem, da bo enkrat mir!«
HUD VASOVALEC.
Nace je delavec v Ljubljani. Ker je bil enkrat oženjen, a se je pozneje ločil, se še vedno rad spominja zakonskih sladkosti, na bridkosti je pač že pozabil. Srmikal se je že večkrat okoli rdečelKaie Francke, ki pa pravi, da dedca ne mara.
Nace pa ni obupal. Oktobra enkrat se je pri Dalmatincu nasrkal črnine rn korajže ter šel pod okno svoje drage.
V Ljubljani pa dekleta niso vajena na vasovanje. Ko je torej Nace klebeštral po Franckinem dvorišču in jo klical, se Francka še zmenila ni; a njena tovarišica, huda
Katra, je odprla okno, polila Načeta z vodo in zavpila: »U uh se piši, pa mir nam daj!«
vO ti lintvern,« se ie razhudil Nace in jel kleti in vpiti. Ker pa ni nehal, je privabil naposled stražnika, ki ga jc opozoril, naj molči.
»Molčal pa ne bom!« je za vpil Nace in pograbil stražnika. Oba sta padla na tla. Stražnik ie pritisnil Nacetu eno z gumijevko in mož jc bh hiooma trezen.
»Oba sta padla, a vi najbolj.« je dejal Nacetu sodnik. »Vstali boste šele čez 14 dni, a ta čas boste mimo ležali v lukn.:. da boste drugič drugače vasovali.« ZAJČKE JE STRELJAL1.
V Logu životari delavec Filip, ki najraje je divjačino.
Te dni je stal pred sodnikom in se zagovarjal.
— Lipe, lovsko puško ste imeli?
— Ce oni pravijo, je že moralo tako biti.
— Zakaj je pa niste oddali orožnikom?
— Ce ie povsod skušnjava vmes. Hosta je blizu in včasih se zajčki po nji izprelia-jajo tako brezskrbno, da bi jih kar z roko lovil.
— In vi ste jih streljali.
— Kaj streljal, nič streljal, kako si:e-ljal? Samo enkrat sem ustrelil, pa sta padla kar dva.
— To ie na lovska laz. Torel dva zajčka ste ustrelili?
— Dva, dva, nič več in nič manj. »    — Zakaj ste ju ustrelili?
— Lačen sem bil; zajčje pečenke sem si zaželel in nisem se mogel premagati.
— Ali ste oba zajčka sami snedli?
— Oba, pa kar naenkrat. Na smrekovo rogovilo sc n ju pritrdil in ju lepo sle!<e". kožo sem zakopal, a zajčka kar skuhal doma v loncu in kmalu sta zginila v mojem želodcu.
— Zdaj boste še vi zginili za 48 ur, na pečenko se bo prilegel post. dva dni boste-zaprti in 100 Din boste plačali za zajčke
— Nikar toliko, sospod. kje naj vzamem 100 Din: še moja bajta ie komaj toliko vredna. O ta snedenost! On vse bom prisc1 radi teh zanikarnih zajcev!
— Ste že opravili, pj kmalu se oglasite pri ječarju!
SOVRAŽNIK TEME.
Blizu Ljubljane se peha za svoj kruhek kajžar Tinkelj. Januarja je bil zaposlen v bližnjem rudniku. Obratovodja rudnika je opazil, da mu nekdo krade iz barake karbid. Jel je oprezati in povpraševati: pa mu je kmalu naznanila delavka Reza. da le videla Tinkelja. ki je nesel karbid.
Vršila se jc kazenska razprava, a Tinkelj je trdil, da je nedolžen. Dejal je sodniku, da je pač vzel včasih kako pest karbida, da bi mu ne bilo treba sedeti v temi, a menil je, da tako malenkost lahko vzame, saj so vsi delavci jemali karbid.
Karbid ie bil pa pošteno drag. ker bo plačal Tinkelj 200 Din globe.
FIlm
Pri nas m drugod
V zadnjih štirinajstih dneh smo imeli pester repertoar, povprečno dober in zanimiv, a brez oosebnih «šlagerjev». ki jih" podjetja očividno hranijo za Veliko noč. Med predvajanimi filmi ie bilo tudi več re-priz.
V tem tednu so igrali v Matici «Sabsko kraljico«, efekten in razkošen velefilm že malo starejšega datuma. Ljubka pa sta filma, ki ju predvajajo te dni hkrati: «Lov za zaročenko* ter «Prestol in ljubezen-, dvoie del prav po okusu ljublianske publike.
«Dvor» je imel v začetku tedna nemški zgodovinski film «Beatrice CencU. zdaj dh predvaja »Razuzdano vojvodinjo* (Dle tolle Herzogin) po istoimenskem romanu F. Kleina. — «IdeaI» ie predvajal ptt$to!ov-ski film s Carlom Aldinijem, zdaj pa ima na programu «Roman 16-letne deklice*.
Izven Ljubljane so bili na repertoarjih naslednji filmi:
V Mariboru: «Nevarna nedolžnost*, «Pet dni v Parizu*, «Luč orijenta», «Ukročeni markiz*, «JVlanever ljubezni*. »Oklopni obok*, itd.
V Zagrebu: «Metropolis». ^Kamela skozi uho šivanke». «Brlog greha (Lon Chanev). «Jesenski manever*. «V laži je spas->. «JnJE-na kri», «2rtev velemesta* (Lon Chanev). <.Rai  Evrope >   «Nočni Ne\vyork
V Beogradu: «Hči harema», <Metrop<»-lis*. «2ena demon*. «Več plače, manj posla«. cOota žena*.
Na Dunaju: ^Srebrni zaklad >. Liuh.iv •Kupčija z dekleti*. »Pustolovščina bankovca«, »Gospodična prestolonaslednik,* «Ucled-ni ljudje*. «Miss Nobody», «Charlijcva tet-ka». «Kraljica sužnjev» itd.
V Parizu: »Rožni kavalir*. *Fausl». <■ Varijetea «Gorila*, «Kapitan Rascaise*. «Noč ljubavi*, «Lucrezia Borgia*. «Njen tajnlk>- itd.
Chaplln igra v Angliji. Charlie Chap-lin se hoče za par mesecev umakniti iz Amerike, kjer mu jc radi znane borbe z njegovo ženo postalo malo neprijetno. Odpotoval bo pomladi v Anglijo in posnel tam svoj najnovejši film «Klub samomorilcev v. Angleški listi delajo propagando za to. da bi londonske filmske tvrdke poskusile velikega umetnika trajno navezati na Anglijo.
Kinorestavrani. V Londonu Je začela neka družba hkrati eraditi 20 novih kinematografov, ki bodo urejeni kot resta-vrani. v katerih bodo ljudje med predstavami lahko večerjali. V vsakem kinu bo tudi plesna dvorana, da se bodo costje v oavzah lahko zabavali s čarlstonom ali kakim drugim plesom. V vseh novih kinih bo prostora skupno za 53.000 ljudi.
Vnukinja Leva Tolstega, kontesa Vera Tolsta, je delila usodo mnogih drugih ruskih emigrantov in si je morala služiti kruh s svojim delom. Nameščena je bila kot sprejemna dama v enem največjih praških frizerskih salonov za dame. Kontesa ie stara 25 let in tipična ruska kra-sotica. Nedavno ie dobila povabilo filmske družbe *United Artists». nai pride v riollv-wood in prevzame glavne vloge v filmih, ki jih bodo posnemali po delih njenega slavnega deda. Kontesa je vabilo sprejela in se že odpravlja v Ameriko. Začetne plače bo imela 1000 dolarjev (56.000 Din) na mesec in bo tako rešena pomanjkanja.
Gnezdo nemorale ie baje neki film. ki ga te dni predvaja eden izmed ljubljanskih kinov. Tako vsai Čitamo na reklamnih plakatih podjetja samega, film sam oa je seveda precej nedolžen, kakor vsi pri nas predvajani filmi, ki morajo pasirati našo strogo cenzuro. Navajeni smo od kinore-klame raznih neokusnosti in pretiranostl, a ta le vendar malo preveč židovska.
Trije tipi naših srednjih šol. — Pouk jezikov« — Obvezna telovadba, higijena in gospodinjstvo. — Definitivni osnutek iz-
gotovijo tri specijalne komisije.
Anketna komisija strokovnjakov, v katero je prosvetni minister Vukičević pozval strokovnjake iz Beograda, Sarajeva, Zagreba, Ljubljane in Splita, je pod predsedovanjem pomočnika prosvetnega ministra Dragomira Obradoviča predvčerajšnjim dovršila svoje delo. Komisija je imela celo vrsto sestankov. Na prvi seji se je razpravljalo o potrebnih tipih srednjih šol in je bilo soglasno mišljenje, da moramo glede na razmere v naši državi ustvariti tri čisto posebne vrste zavodov: klasične gimnazije, realne gimnazije in rea'ke, vse z 8 razredi in z dvema stopnjama. Glavni tip ostane realna gimnazija, ne da bi se pri tem zatirala ostala dva tipa in ne da bi se rušile tradicije. Dovoljevali pa se bosta klasična gimnazija in realka, kjer bo za to vladala potreba in kjer bodo dani potrebni pogoji.
V humanistični gimnaziji se bo pozornost posvečala latinščini, grščini, narodnemu jeziku in zgodovini, v realkah matematiki in prirodnim naukom, a realna gimnazija se bo v 7 razredu razčlenila v dva oddelka: v prvem se bo latinščina učila po 6 ur tedensko, v drugem pa samo po dve uri, dočim se bodo ostale štiri ure porabile za matematiko in deskriptivno geometrijo.
Specijalno se bo v humanističnih gimnazijah poučevala latinščina od 2. do 8. razreda, grščina pa od 5. do 8. razreda. V ni'žjih razredih bo latinščine po 6 ur tedensko, v višjih po 5. a grščine v vseli višjih razredih po 6 ur. Na vseh srednjih šolah se bo predavala splošna zgodovina v nižjih razredih. V humanističnih gimnazijah se bo od 1. do 8. razreda poučevala tudi francoščina ali nemščina, v realnih gimnazijah in realkah pa v vseh razredih francoščina. Nemščina se bo v realnih gimnazijah poučevala od 3. do 8/ razreda, v realkah pa poljubno angleščina, nemščina ali
italijanščina. Razun tega bo v realnih gimnazijah obvezen pouk ruskega, češkega ali poljskega jezika in sicer v 7. in 8. razredu onih oddelkov, kjer se bo latinščina poučevala po 6 ur.
V humanističnih gimnazijah se bo v 8. razredu predavalo tudi o umetnosti. Naša književnost se bo poučevala v zvezi z glavnimi pojavi svetovne literature.
Telesni vzgoji naše šolske mladine se bo posvečala posebna pozornost. Telovadba se bo goj?Ta v vseh razredih, v 7. in 8. pa bo svobodno dovo'ieno dijakom, da po svoje gojijo sport in telovadbo. Obenem s telovadbo in naravoslovjem se bo poučevala higijena. Vsaka šola mora imeti svojega zdravnika. Ženske realne gimnazije pa bodo poskrbele za potrebno gospodinjsko izobrazbo svojih gojenk.
Vprašanje veronauka, o katerem se razpravlja, ab* naj se poučuje samo v prvih pet razredih ali tudi v nadaljnih, tudi tokrat ni definitivno rešeno, češ da kulturno politični razlogi na Hrvatskem in v Sloveniji zahtevajo, da se verouk poučuje v vseh razredih.
Komisija je s tem izgotovila osnutek izenačenja načrtov pouka v vseh naših srednjih šolah, v kar ie bil prosvetni minister pooblaščen od Narodne skupščine. Zdaj se bodo začeli izdelovati načrti urnikov. Načrt pouka v realnih gimnazijah bo izdelala specijalna komisija, ki jo bo te dni sklical prosvetni minister. Pouk v humanističnih gimnazijah se bo organiziral v Zagrebu v sporazumu s Splitom in Ljubljano, pouk v realkah pa v Ljubljani v sporazumu z Zagrebom in Splitom. Programi pouka v vseh višjih razredih bodo popolnoma predrugačeni, v nižjih razredih pa se bodo izvršile samo nekatere izpremembe in potrebne dopolnitve.
Prosveta
3B
Velikonočna številka »Slovenskega Naroda"
bo izšla tudi letos v večjem obsegu in večji nakladi. — Opozarjamo nanjo gospodarske kroge, ki naj ne zamude ugodne prilike, da opozore naše ob* činsfvo na svoja podjetja. Brez oglasov ni odjemalcev. Kdor ne oglašuje, ne more imeti uspeha.
Velikonočna Številka izide v soboto opoldne. Inserate sprejema uprava ^Slovenskega Naroda», Knafljeva ulica 5.
do petka zvečer ob 6-
Le v nujnih slučajih (smrtna oznanila in slično) do soboto ob 10. dopol* dne. Da si zagotovijo čim lepši prostor in Čim originalnejšo obliko, je zato v interesu cenjenih inserentov, da naroče svoje oglase čim prej.
Uprava "Slovenskega Naroda*.
Dnevne vesti.
K Ljubljani, dne 9. aprila 1927.
_Velikonočne počitnice na naših šolah.
£er ^ je govorilo, da bodo letošnje velikonočne počitnice na naših šolah v toliko preložene, da bi se ujemale s pravoslavnimi Šolskimi počitnicami, smo se mlorroirali na merodajnem mestu in izvedeli, da ostane v Sloveniji glede velikonočnih počitnic vse pri starem. Počitnice se začno torej v sredo, končajo pa na velikonočni torek; v sredo po Veliki noči bo zopet reden pouk.
«_ Brezposelnost bančnih uradnikov. Povodom razpisa natečaja za ravnatelje In uradnike Državne obrtne banke se ie prijavilo za ravnatelja 25 kandidatov, večinoma višjih bančnih ravnateljev in uradnikov, ki so ostali vsled polomov odnosno likvidacij denarnih zavodov brez službe. Uradniških mest le bik) razpisanih 18, prijavijo se Je pa nad 700 kandidatov, od katerih ima pretežna večina popolno kvalifikacijo. Merodalni krogi bi morali strogo paziti, da Državna obrtna banka odnosno njene podružnice ne sprejmejo v službo nobenega tulca, ker Imamo svojih brezposelnih bančnih uradnikov z dobro kvalifikacijo več kot preveč.
— Esperanto na naših železnicah. Na prošnjo mednarodnega centralnega komiteja esperantskega pokreta v Ženevi je naš prometni minister ukrenil, da se v vseh naših vagonih, namenjenih za mednarodni promet uvedejo tudi nasipi v esperantu. Poleg službenega besedila bodo te afiše vsebovale tudi primerno propagando tujskega prometa v naši državi.
— Kontrola na Italijanski meJL Z ozi-rom na naš, po zagrebških listih posneti članek o Skanah tujcev na Jugoslovensko-itaKjanski meji nam sporoča italijanski generalni konzulat v Ljubljani: Po izvedenih informacijah merodajuih oblasti se je ugotovilo, da se na Italijanski-jugoslovenski meji ni odredila nikaka posebna kontrola tujcev razun one normalne, ki je bila vedno uvedena. Olajšave prehoda čez most s Snšaka na Reko še vedno obstojajo
— Inženirska zbornica proti tujcem, davna uprava Inženirske zbornice je po-fcrenila energično akcijo, da se prepreči naval tujih kvalificiranih Intelektualnih delavcev v našo državo. V ta namen so zastopniki glavne uprave posetIH načelnika Slavnega generalštaba g. Pešlča in glavnega tajnika sveta Narodne odbrane gen. Nedlča. Te dni posetilo tudi ostale mero-dajne činitelje, pri katerih bodo posredovali, da se dotok inozemskih intelektualcev v našo državo prepreči aH pa vsaj znatno omeli.
— Vprašanje učiteljišč. V novem finančnem zakonu je tudi odredba, s katero je Število učiteljišč v naši državi točno do točeno. Po tej odredbi bomo imeli v celi držav! 33 učiteljišč. Ker Jih Je bilo doslej več, bodo nekatera učiteljišča koncem tekočega šolskega leta ukinjena.
— Konferenca Saveza državnih uradnikov. Včeraj se Je pričela v Beogradu širša konferenca Saveza državnih uradnikov, katere se udeležujejo delegati Iz cele države. Konferenca bo trajala tri dpi.
— Nov Inženjer. Na tehnični fakulteti je dne 8. t m. diplomiral za gradbenega in-fenJerja g. Kajetan Kavčič iz Žirov. — Čestitamo!
— Velika ekskurzija Jugoslovensko-noljskega kluba. Jugoslovensko-poljski klub v Beogradu Je imel v četrtek zvečer sejo, na kateri Je oklenil prirediti skupno z Ju-goslovensko-poljsk!mi klubi v Zagrebu, LJubljani In SkoplJu veliko ekskurzijo na Poljsko. Turneja naj bi se vršila v septembru in bi trajala 21 dni. Nlen namen je medsebojno spoznavanje in zbližanie obeh slovanskih narodov. Na Poljskem se že sdaj pripravljajo na svečan sprejem jugo-slovenskih gostov.
— Uvedba avtomobilskega prometa v Splitu. Splitska občina se že dolgo bavi s problemom mestnega prometa. Tehnični odsek občine je odklonil projekt o zgraditvi cestne železnice In zdaj se pretresa ideja z uvedbo velikih avtomobilov. Po najnovejšem osnutku bo namesto tramvaja uvedeno večje Število avtobusov s 25 sedeži, vodili bodo z brzino 10 km na uro ter vzdrževali neprestano zvezo med Splitom in Solinom, splitsko obalo in Bačvicami ter med vsemi deli mesta. Uvedla pa se bo zveza tudi z raznimi kraji v bližnji okolici. Tako bo Split med prvimi mesti v Jugoslaviji imel namesto tramvaja moderne avtobuse.
— »Društvo slovenskih sodnikova ima svoj redni občni zbor dne 8. maja 1927 v poslopju okrožnega sodišča v Mariboru. Začetek ob 10.30.
— Smrtna kosa. Danes zjutraj je umrl
na Viču znani tovarnar z. Ralmund A n-dretto. Pokojnik je bil mož dela in ple-menitega značaja. Svoje podjetje je vodil vzorno in užival kot gospodarski činitelj, pa tudi v zasebnem življenju splošen ugled. Pogreb bo v ponedeljek ob pol šestih na viško pokopal išče. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožaHel
_ Pri   razdraženih živcih, glavobolu,
pomanjkanju spanja, slabem Želodcu, utrujenosti, potrtosti, tesnobi imamo s prirodno grenčico »Franz - Josef« v rokah domače atdravilo, ki skoraj nikoli ne odpove, da ta-
koj zatremo vsako vznemirjenje, naj JZe izhaja tz kateregakoli dela prebavflnih poti. Sloviti zdravniki pripoznavajo, da voda Franz - Josei zanesljivo učinkuje tudi pri ljudeh višje starosti * 46L
«ITO» zobna pasta najboljša.
Slavenstvo, človeštvo.
Seri no Poleži j ah Zvoni miri a Gregorja. Odpira se Vam novi sveti Na) nebo Fanta. Dekleta in Družine brez
te lepe knjige. Dobe se v Knjigarnah v LJubljani. Celju. Mariboru. Radovljici In Kranju.
Iz Ljubljane
—U Novi avstrijski generalni konzul g.
dr. Herman Pleinert. o katerem smo včeraj poročali, da je prevzel svoje posle v Ljubljani, je absolvent dunajske Juridič-ne fakultete in konzularne akademije. 2e pred vojno je vstopil v konzularno službo in Je služboval v Solunu, Smlrnl in Carigradu, po vojni pa v Nemčiji, dokler ni bil poklican v zunanji urad, od koder so ga zdaj poslali na važno mesto avstrijskega generalnega konzula v Ljubljano.
—lj ljubljanskemu občinstvo! Ob priliki nakupa vstopnice za koncert Prvega zbora Glasbene Matice v LJubljani, ki se vrši 11. t. m. v Unionu, sem opazil, da se naše občinstvo premalo zanima za ta, od našega najboljšega pevskega zbora ta z najtežjimi in najlepšimi pesmimi naštudlrani koncert. Naša dolžnost je, da znamo ceniti požrtvovalnost tega zbora s tem, da ga po-setimo. 2e oseba g. H u b a d a nam garantira za dovršeno Izvajanje m bi bilo sramotno, da ne bi bil koncert razprodan. — Reden obiskovatel] koncertov.
—lj Cvetličarna Nizza (posestnica gospa Fani Hvala v Ljubljani) se je preselila iz Prešernove ulice na Dunajsko cesto št. 9, poleg slaščičarne Novotnv, ter se priporoča cenjenemu občinstvu za nadaljno naklonjenost tudi v novih lokalih. 356/n
—II Oljkln dan Rdečega križa na Viču. V slučaju lepega vremena priredi podružnica Rdečega križa iutri, na cvetno de-deljo od 10.—12. ure promenadni koncert pred šolo ter se bode ob tej priliki prodajale oljkine vejice v prid Rdečega križa.
—lj Občni zbor kluba Primork se je vršil dne 4. aprila ob 16. v damski sobi kavarne Emona ob obilni udeležbi članic. Občni zbor je otvorila predsednica ga. Maša Gromova In se spomfnjala v toplih besedah vseh dobrotnikov, ki so pripomogli, da je Klub tudi v pretečenem letu uspešno vršil svoje naloge. Tajnica ga. Plrjevec je poročala o klubovem delovanju na človekoljubnem in narodnem polju. Klub ie obdaroval veliko Število ubogih primorskih dijakov in družin ter vrhu tega za Božič nad 200 ubogih otrok s perilom, obleko. Čevlji itd. Sledilo je poročilo blagajničarke ge. Guštinove. Nato pa se Je vršila volitev novega odbora, ki se je sestavil sledeče: častna predsednica Ruža Gregorinova, predsednica Maša Gromova, tajnica Olga Zajčeva, biagajni-čarka Milka Guštinova; namestnice: Olga Pucova, Mila Pirjevčeva, Ana Lebarjeva; odbornice: Vida Baltičeva, Ema DorčiČeva, Marija GostlŠeva, Ida Lanova, Lojzka Liš-čeva. Ida MaseFova, Karla Poženelova, Vida Novakova, Zofija Strgarjeva, Ruža šantf-nova, Karla Saplova, Pavla Rejeva, Marta Vrčonova, Milena Zerjavova.
—lj Razstavljen portret V Izložbi trgovine Babke na Aleksandrovi cesti Je razstavljena slika veleposestnika in dolgoletnega župana Franca šerkota Iz Cerknice. G. Šerko je širom Slovenije znan narodnjak in gospodarski delavec. Slika ja izvrstno pogođena ln je delo portretista akad. slikarja Franjo Sterleta.
—lj Kolo jugoslovensklh sester v LJubljani bo imelo jutri v nedeljo ob 3. v Narodnem domu redni letni občni zbor. Vebimo k obilni udelžbi vse, ki se zanimajo za delovanje društva. Materinski dan bodo praznovala letos vsa v Narodnem Ženskem Savezu včlanjena ženska društva po vsej naši državi dne 15. maja. 357n
—I j Zdravstveno stanje mesta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. aprila beleži to-le statistiko: Umrlo je II oseb, 8 žensk In 3 moški. Smrtni vzroki: jetika na sopilih 2. druge oblike jetike 2, rak 2, bolezen na srcu 1. pljučnica 2, druge bolezni 2. Med tem časom se je rodilo zi otrok, M dečkov in 13 deklic
—lj V slučaju lepega vremena zadenete v nedeljo, dne 10. aprila krasno kompletno spalnico za 2 osebi Iz češnjevega lesa, šivalni stroj, moško kolo. špecerijsko blago,
moko, ter druge razne praktične male dobitke. Tablice se bodo prodajale danes dopoldne ter v nedeljo ves dan pri mizah na raznih križiščih. Stanejo samo 2 Din. Začetek točiio ob 15. uri. Pomagajte revni in bolehni deci. Segajte po tablicah. Odbor.
—lj Občni zbor Delniške stavbtnske družbe Union v LJubljani se bo vršil v Četrtek dne 28. aprila 1927 ob 16. un v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani.
—lj Zaključno predavanje v društvu Soča«. Danes bo v društvu »Soča« v prostorih »Ljubljanskega dvora«  zadnje predavanje
v tej sezoni. Predava vladni svetnik g. dr. Rudolf Andrejka o »Pokrajinskem obeležju Tavčarjevih romanov«. Po predavanju prosta zabava s petjem in nastop šolske dece s predavanjem in deklamacijo o pomenu našega morja m zaobljuba naši jugoslovanski zastavi itd. Začetek ob pol 21. Vstop prost
—-U Sedaj Je čas vrtnic m trajnic — glej male oglase Šimenc. Gradišče. 354n
—U Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v avgustu 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 14. trn. bo 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
—lj Tedensko dohajajo krasne pomladanske Muza. M. Kristofič-Bučar, Stari trx 9.
—U Poskus samomora s llzolom. Micka G. je 18 let staro dekle. Včeraj dopoldne se je v neki kavarni prepirala. Razjarjena je lastnici kavarne razbita veliko šipo. Popoldne okoij 17. je Šla v vežo in izpila precejšnjo količino Iizola. Nezavestno so prepeljali z rešilnim vozom v javno bolnico, kjer so ji Izpraznili želodec. Sama pravi, da se je hotela zastrupiti, ker je že dalj časa bres posla.
—lj Neprevidno ravnanje s flobertovko. Dijak, 151etni Miroslav L., je s flobertovko obtsrelil svojega tovariša Rudolfa O., ki so ga nato odpeljali v bolnico.
—lj Najdeno človeško okostje. Delavec Anton Janežič je včeraj v Zeleni jami ob Tovarniški ulici kopal na kupljeni parceli temelj svoji pritlični hiši. Kak poldrugi meter globoko je Izkopal dve človeški okostji. Takoj je o tem obvestil policijsko stražnico v Udraatu. Pravijo, da je bilo nekdaj tam pokopališče. Okostji sta še precej dobro ohranjeni.
—lj Policijski drobiž. Včeraj nI bilo ni-kakih aretacij. Ovadena je neka žena Jo-sipina radi tatvine klobase. Izmaknila jo je na Vodnikovem trgu. Ukraden je bil gostil* ničarki Jožefi Stlofen sod. vreden 100 Din. — Neki posestnik v Zgornji Slškl je ovaden, ker je posestniku Alojziju Košentni v Kosezah ustreli] 500 Din vrednega psa čuvaja. Posestnik iz Zgornje Šiške se je vozil s svojim prijateljem na zapravljrvčku Iz Podutika. Ko je prišel mimo Košeninove hiše, je nameril samokres proti psu, rekoč: »Prijatelj, počakaj, mu bom malo posvetil!« m ga je utsreltL — Ljudje imajo navado hoditi po železniški progi Iz Ljubljane proti Rožni dolini Množe se zato ovadbe, ker je hoja po progi strogo prepovedana. — Prijavljenih je osem voznikov radi cestnopoll-cijskega reda.
* Ugoden nakup nogavic, vezenine hi žepnih robcev je pri O. Dobeic Pred škofijo št. 15. 109
* Pri nakupa testenin zahtevaite vedno in povsod samo »Peka te te«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. 55
Iz Celja
—c Podiranje     tvorolškega poslopja.
Tvrdka VVesten v Gaberju demontira bivšo Pertinačevo tvornico za posodo na La-novžu. Iz materijala zadnje se zgradi pri VVestrovi tovarni za posodo v Gaberju novo tvorniško poslopje.
—c Obrtno-nadaljevalna Šola v Celju ima velikonočne počitnice od torka v velikem tednu (12. aprila) po končanem popoldanskem pouku do vzetega torka (19. aprila) po Veliki noči.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna *-Pri križu* na Cankarjevi cesti.
—c Predavanje Bolgara dr. Mladena Kostova v Celju, Bolgarski publicist dr. Mladen Kostov, ki je v LJubljani pred ti-sočglavo množico govoril za zbližanje Bolgarije in Jugoslavije, bo predaval tudi v Mariboru. Dela pa se na to, da bi dr. Mladen Kostov predaval tudi v Celju.
—c Učitelj IšČnlce iz Som bor a obiščejo na svojem 14 dnevnem Izletu po Jugoslaviji dne 25 aprila tudi Celje.
—c Smrtna kosa, V Hajdini pri Ptuju je umri 6. t. m. črkostavec v pok. g. Rudolf Libensky. Pokojnik je v predvojnem času dolga leta služboval v bivši Dragotin Hribarjevi tiskarni v Celju, nato pa tudi v Zvezni tiskarni v Celju, kjer Je bil delj Časa tudi odgovorni urednik takratne celjske »Domovine». Bil Je vedno vri, napreden In naroden mož. Pokopan je bil dne 8. t. m. brez obredov na Hajdini pri Ptuju. Dočakal je starost 74 let. Bodi mu ohranjen blag spomin! — V Celju je umrla gospa Zorko, vdova <po pregledniku fin. kontrole stara 53 let. N. v m. p.!
—c Cene na celjskem trgu. Tržno nadzorstvo je zopet ugotovilo cene produktom na celjskem trgu, katere smatra primernim. Cene so glede na prejšnje mesece ostale precej enake. Trg je dobro založen z mesom, južnim sadjem In sočivjem.
Iz Maribora
—m Predavanje dr. Kostova se vrši v ponedeljek dne II. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Zanimanje za to predavanje je zeh> veliko. Vse kulturne in narodne organizacije so pozvale svoje članstvo, da se polnostevjlno udeleži tega vsekakor zanimivega predavanja. Pričakovati ie torej, da bo tudi iugoslovenski Maribor dostojno manifestiral za zbližanje z bratskim b "risarskim narodom.
—m Seja občinskega sveta se vrši v torek dne 12. t. m, ob 17. uri z običajnim dnevnim redom. Med druigim pride v razpravo zopet vprašanje zgraditve novega Šolskega poslopja na desnem bregu Drave, nov regulacijski načrt za Koroško predmestje ln razne druge važne komunalne zadeve. •
—m Pogrebni avto. Mestni pogrebni zavod je te dni naročil pri Avstro - Fiat nov pogrebni avto. Izkušnje drugih pogrebnih zavodov so pokazale, da so se avtomobili zelo dobro obnesli, zlasti še. ker je na ta način omogočen prevoz na daljše proge, dočim je sedaj s konjsko opremo omejen le na najbližjo okolico mesta. Avto bo stal 160.000 Din. Stroški se bodo deloma krili z odprodajo kom*, ki jih ima sedaj pogrebni zavod.
—m Mariborska oblastna skupščina se
sestane Se le po Veliki noči in sicer v torek dne 19. aprila. Na dnevnem redu je med drugim proračun za tekoče leto in vprašanje prevzema bivše deželne imovine.
—m Zopet velik uspeh klerikalcev. Klerikalni listi z velikim pompom poročajo, da so dosegli klerikalni ministri in poslanci zopet nov velik uspeh. Na mariborski enoletni vmarskl šoli se namreč zopet uvede veronauk In tako pride zopet en brezposelni katehet pod streho. Ljudstvo bi pa bilo klerikalcem gotovo bolj hvaležno. Če bi bili poskrbeil za povečanje kreditov, da bi se
ta naš vzorni zavod lahko še nadalje razvijal, kakor bi bilo potrebno ter da bi lahko
učne moči neovirano vršile pouk, ki sedi; zelo trpi vsled pomanjkanja kreditov. Se večja pa bi bila zasluga klerikalcev, če bi bili dosegli primerne kredite za zgradbo poslopja za srednjo kmetijsko Šolo, ki se mora sedaj stiskati v prostorih vinarske in sadjarske šole. Seveda, lažje dosegljiva je bila uvedba veronauka, ki nič ne stane, a Je vendar Ie uspeh! Vsekakor pa bi bilo želeti, da b! se minister za poljedelstvo v prvi vrsti brigal za zadeve svojega re-
sora:
Problemi dunajskeda procesa
Ali si more inteligenten človek pri polni zavesti in premišljeno
odsekati svojo nogo?
Dunaj. 9. aprila.
Kriminalna zgodovina ne beleži primera, kakršnega že od 27. marca dalje pretresa dunajsko sodišče. To le monstre - proces proti Emilu Mareku, njegovi Ženi ln še nekaterim sokrivcem. Inkriminirana zadeva je znana. Emil Marek Je po absolvlranju realke študiral eno leto na dunajski tehniki. 2e kot dijak se je zaročil z lepo Židinjo Marto Lčwensteinovo ter Jo v novembru 1923 peljal pred oltar. Nato Je študij opustil. Bavll se je z iznajdbami in vsakovrstnimi avanturističnimi posli, izposojal je denar, sklepal spekulativne kupčije z želez-nino, tekstilijami, lesom in orožjem, s hišami Ln drugim. Njegova žena Marta «e vodila korespondenco. Leta 1925. je gradiščanska deželna vlada dovolila Mareku, da Izkoristi vodno silo potoka Lafnice. Marek Je namreč nameraval 90 gradiščanskih vasi oskrbeti z elektriko. Podjetje naj bi se financiralo z angleškim denarjem. Tekom pogajanj s splošno zavarovalno družbo An-glo - Danublan - LIoyd je uradnik te družbe priporočil Mareku, da zavaruje tudi svoje življenie. Marek je takoj pristal ter se dal na splošno presenečenje uradnika zavarovati na 100.000 dolariev za slučaj smrti ln na 400.000 dolarjev (nad 20 milijonov dinarjev) za slučaj trajne Invalidnosti. Po večdnevnih pogajanjih je bilo to gigan-tično zavarovanje zaključeno in je Marek dne 11. junija 1925 po pošti prejel zavaro^ valno polico. Napram zavarovalnici se je Marek krivo izdal za Inžerrjerja, za lastnika rudnika, za podjetnika električne bistalacii'e ter Je navedel 10 let višjo starost
2e čez dva dni, namreč dne 13. junija 1925, je An-glo - Danubian - Llovd prejel od gospe Marekove naslednji brzojav: »Moj mož se je težko ponesrečil, pridite tokoj v bolnico v MGdlmgu«. Prokurlst zavarovalnice se Je takoj podal v mestno bolnico kamor so že prejšnji dan opoldne pripeljali Emila Mareka s presekano levo nogo. Stvar je postala takoj sumljiva. Zdravniki so Izrekli mnenje, da je bila noga hote odsekana. Pojavila pa se Je ona zagonetka, ki Jo zdaj rešuje sodišče: Kdo je odsekal Mareku nogo? Ali sam, ali druga naročena oseba? Koliko udarcev je bilo potrebnih? Kakšen je ta človek, ki je v polni zavesti žrtvoval nogo, da si dobavi ogromno zavarovalnino?
Senzačnt procesi na Dunaju' sicer niso redki, to4a tolikega interesa, kakor sedanja razprava, že dolgo ni vzbudila nobena druga. Od prvega dne ln vse naprej, ko se vleče razprava, je avditorij nabito poln. Po vrsti se zaslišujejo vsakovrstni strokovnjaki, da, neki zagovornik je nedavno predlagal celo mesarja, da izreče svoje izvedeniško mnenje o tem, kako je mogoče odsekati nogo. Povabljenih prič je blizu 70. Zasliševanje poteka deloma monotono, deloma prehaja v peripetije, ki okupirajo stalni interes publike in ga koncentriralo seveda na glavnega akterja Emila Mareka.
Mladega moža, ki se je sam napravil za invalida, prinašajo v dvorano na nosilih. Interesantna pojava. Marek je eleganten in sedi na obtožni klopi samozavesten in ponosen, kakor da bi on bil glavni funkcionar. Na prsi mu pada lepa polna brada, inteligenten obraz pa izraža neverjeten mir in samozavest. Emil Marek ne trene z očesom,, ne zadrhti mu niti ena mišica, njegova železna energija sije Iz temnih oči. Samo enkrat se je Marek zasolzil. Ko so v drugič prinesli oni strašni corpus delieti, odsekano nogo, že pol preperelo in mizerno konzervirano, je v pretresljivem momentu vzdrrite! in polglasno zaiokal-
Ni dvoma: še Ie 231etnl mol je bil nekoč ro?en za veliko karijero. V dijaških letih Je
s svojo nadarjenostjo odlično zmagoval posamezne razrede, v kadetnici je bil radi Izredne železne pridnosti osamljen, brez prijateljev, samo profesorji so ga \isoko cenili In stariši so bili nanj ponosnL .Marek je človek, ki ne gleda ne levo ne desno, ki nvu je vse postransko, kar ne vodi k njegovemu koncernu cilju. Bil bi morda zares postal znamenit izumitelj, raziskovalec in te-ozrerik, da ga 'ni blazen pohlep po potrebni visoki svoti denarja pripravil k nečuvene-mu zločinu.
Marekova žena Marta ie navzlic šestletni višji starosti njegova prava zakonska polovica. Njena pojava je očarljiva To je izredno lepa blondinka s finim obrazom, ki ga obkrožajo krasni plavi lasje. Tudi ona nastopa dostojanstveno In samozavestno, osnesvestila pa se je samo ob onem strašnem prizoru, ko so prinesli Marekovo nogo v dvorano.
Po dosedanjih zaslišanjih prič, odličnih IzveiKlencev in kompetentnih zdravnikov je v formalnem pogledu že dognano, da se je Emil Marek namenoma r u mir al. Toda lokalni ogled, ki se je vršil v ponedeljek, je dal samo priliko, da Je široka množica publike iz gole Želje po senzaciji napasla svojo radovednost, ni pa podal posebnih novih ln praktičnih argumentov. Vendar zagonetka še ni rešena. Človek, ki posluša razpravo in zasleduje njen tok, ima vtis, da lahko prej ali slej pride do povsem nenadnega preokreta. Tu se kreše dvoje dejstev: na eni strani logična In strokovnjaška dognanja, ki kakor na dlani pojasnjujejo delo, na drugi strani pa Marekova železna energija, ki mofče In več kakor stoično odbija vse «?krimi naciie.
Sport
— Zanimive nedeljske tekme. Jutri se odigra doma kakor tudi v inozemstvu seri* ja zanimivih nogometnih tekem. V Beogra* du igra danes in jutri ročasno vodeči du* najski klub BAC, v Budimpešti pa se vrši meddržavna tekma Jugoslavija — Madžar* ska, na Dunaju pa meddržavna tekma Madžarska — Avstrija.
— Odhod dunajske Hakoah v Ameriko. Dunajska Hakoah je v četrtek odpotovala na svojo drugo turnejo v Ameriko.
±- Meddeielna tekma Anglija — Škot> skaf ki se je vršila preteklo nedeljo v Glas* gowu, je končala po sedmih letih zopet s pičlo zmago Angležev z 2 : I. Tekmi je prisostvovalo 120.000 gledalcev, dohodki pa so znašali dva in pol milijona dinarjev. — Za pokalni finale so že vsi sedeži razpro« dani.
— Nogometno prvenstvo Beograda. Sta* rje prvenstva v Beogradu je sledeče: BSK 7 tekem, 14 točk. JugosIaviqa 7, 10. Jedin* stvo 7, 7 Soko 7, 7. Sumadija 8, 2, Slavi* ja 6, 2.
— Vsi gg. dirkači, člani kol. in mot. društva vSavao v Ljubljani, kateri namera* \tjo nastopiti pri kolesarskih dirkah za Jugoslovensko prvenstvo, se pozivi jejo, da se v najkrajšem času priglase v društveni pisarni radi izpolnitve verifikacijskih list Koturaškega saveza v Zagrebu.
— Medmestna bazenska tekma Zagreb* Ljubljana. Poiočali smo že, da se LHP po* gaja z zagrebškim bazenskim podsavezom v svrho odigranja medmestne tekme Za* greb—Ljubljana. Pogajanja so v polni meri uspela in se vrši medmestna tekma Ljub* liana—Zagreb o Veliki noči v Ljubljani.
— Iz LHP (službeno). V ponedeljek dne 11. t. m. ob 20. seja irpravnega odbora v «Emoni». — Tajnik.
— Prekomorske turneje. Dunajska Hakoah odide te dni na svojo druzo turnejo v Ameriko. — Praški klub Vršovice pa odide Jutri na turnejo v Avstralijo, kjer bo igral 17 tekem. Na potu ostane 5 mesecev.
^ena iz velefilma «VEČ NI PLAMEN LJUBAVI»
---Moda---
Bluze, halje in druge pomladne zanimivosti
Dva vzorca, kl ju predočuje naša slika, nam razodevata letošnji okus pariških dam za bluzo in domačo obleko. Kazaken na levi je izgotovljen v obliki srajce iz kineškega krepa ali belega svilenega platna. Plisirani žabo. ki se preko grudi preliva v obliki slapa, na-pravlja to priprosto oblačilo za eleganten in skoro razkošen komad.
Ljubka domača obleka na desni je iz remno rujavega platna. Kratki rokavi izražajo svežost, vzbočene gube vzdolž obleke pa povdarjajo lahkotno kretanje, gibanje, hojo.
Za praktično damo so take enostavne stvari letos poceni. Vobče pametni ženski svet ne bo trosil velikih izdatkov za nepotrebno razkošje v materijalu in -nodelih, ko so vendar same malenkosti za letošnjo modo najznačilnejše.
Vzemite pas: še ni dolgo tega. ko so obleke padale gladko navzdol in liki
halja ogrinjale telo. Danes igra pas veliko vlogo, ke docela izpreminja silhueto dame. Pas se nosi povsod, pri obleki in pri žemperju. Deloma iz mehkega usnja, deloma iz istega blaga kakor obleka.
Jopič je letos toliko v zalogi, kakor da so modne hiše zares vestno upoštevale napovedi meteorologov, ki so naznanili hladno in vlažno poletje. K jopicam, ki z istobarvnim krilom tvorijo kostum, se nosi lisica. Naj že bo polarna, bela. siva ali rjava, lisica pač. Ako pa lisice ni. ustreza tudi mala ruta. ki se namesti okrog vratu in harmonira ali pa odbija od barve žemperieve bluze. Vobče postaja šal v letošnji sezoni prav važen modni atribut. In koliko je še drugih malenkosti! Vse pa imajo edino nalogo, cla povečajo učinek, v kolikor ga enostavnost oblačila lahko zgreši.
Damski dežniki
Med vsemi pr.itiklinami damske garderobe je dežnik menda najbolj podvržen reformam in izpremembam. V prejšnjih časih so nosile ženske črne. dokaj velike dežnike, ki se od moških niso mnogo razlikovali. Ako primer« jamo sedanje damske dežnike s stari* mi, bi človek ne verjel, da ti majčkeni sivi, temnozeleni ali temnomodri dež« niki sploh še služijo svojemu namenu. In prav ima, kdor ne verjame. Največ* jo važnost polagajo dame pri dežniku na ročaj. Ročaji modnih dežnikov so često prava umetnina. Tako vidimo ro* čaje iz malahita, oniksa, jantarja, lepih Icamnov, dragocenega lesa ali vsaj lic* rili imitacij.
Ta lična, razkošna stvarica se nosi nataknjena na roki ali pa pod pazdu* ho in dokler ne dežuje, služi dami prav dobro za parado. Ako pa začne deže« vati, je s takim dežnikom križ. Dama Ca sicer razpne, ako ga iz previdnosti ni pustila doma, toda zakrije ji samo klobuk, dočim so rame izpostavljene dežju. Seveda se moti, kdor misli, da imajo modni damski dežniki isti na* men, kakor moški. Taka plebejska služba ni namen te luksuzne stvarice. Kadar dežuje, puste dame dežnike naj* raje doma, da se ne zmočijo in obleče* jo dežne plašče.
Kramljanje o moški obleki
NIČ ni tako nestanovitnega kakor ženska moda in nič tako konservativnega kakor moška obleka. Omisliti si novo obleko za mošKega ni lahko. Najprej je treba rešiti finančni problem, ki je danes pri ogromni veČini moških zelo, zelo zapleten. Nato je treba izbrati blago. Krojač ali trgovec vam nanese cel kup blaga, ki ga ogledujete, mečkate, gladite in skačete ž njim k oknu. od koder se zopet in zopet vračate, dokler se končno, ko vam že vse preseda, ne odločite za blago, ki ga imate ravno v rokah Prva postaja križeve poti je srečno za vami. Potem pride na vrsto kroj. Treba je pregledati modne žurnale in orečitati članke o najnovejši modi. Ministrski svet je igrača oroti temu. kar se odigrav med vami in vašimi krojači. Krojač se suče z merilom in knjižico okrog vas, prestavlja vam noge, dviga roke, meri in zapisuje, tako da bi človek mislil, da je na trgu, kjer kupujejo ljudi. Ko je obleka pomerjena. pridejo na vrsto dve ali tri preizkušnje, pri katerih krojač trga z vas žepe. rokave in ovratnike, znova primerja in meri, gladi, ogleduje in popravlja, pri tem pa neprestano zagotavlja, da bo obleka višek krojaške umetnosti.
Korrčno je obleka narejena In nosite jo več let, predno jo vržete med staro
Arkadi] Averčenko:
Mož, ki je imel smolo
Bil je trgovec z mešanim blagom, • edno otožen in zamišljen. Visok, suh mož, se je nagnil nad pult in vprašal:
— Želite, prosim?
— Dajte mi sladkorčkov proti kašlju.
Vzel je s police stekleno posodo, potem drugo in za njo še tretjo.
— Iz katere naj vam dam? — je vprašal zamišljeno.
— No, pa riskirajmo iz druge.
Ta čas, ko sem stal pri blagajni in Plačeval sladkorčke. je stopil v trgovino debeluhast gospod z zavojem v roki.
— Tu jo imate! — je zakričal In vrgel zavoj na pult. — Tu jo imate!
Drogist se je prestrašeno ozrl na sospoda in razvezal zavoj. V zavoju je biia crknjena miš.
— Crknjena miš!« — je dejal presenečeni drogist. — Kako je poginila?
— To morate vedeti najbolje vi, je dejal gospod. — Včeraj sem kupil pri vas milo. Položil sem košček vašega mila na umivalnik in danes zjutraj sem našel na umivalniku dve crknjeni miši, ki sta ponoči glodali milo. Eno sem vam Prinesel za spomin.
— Zakaj se Pa razburjate? — sem
pripomnil. — Imate pač dve miši manj
v hiši.
— Dve miši manj! — Kaj pa če bi se bil umival s tem milom? Kdo ve, da-11 bi že ne bilo po meni.
Vrata so se odprla in v trgovino je stopil tretji gospod.
— Povejte mi, — je nagovoril prodajalca uljudno, — ali je v tej ulici še kaka drogerija — ali je še kaka druga?
— Ne, — je odgovoril drogerist. — Moja je edina.
—Torej sem pri vas kupil to znamenito sredstvo za lase?
— Seveda! — je odgovoril prodajalec smeje.
— Za to bi vas bilo treba obesiti! — je zarjul gospod in mu vrgel pasto v obraz.
— Kaj se je zgodilo? — je vprašal drogist in pomolil glavo izza pulta. — Ali vam ne rasto lasje?
— Rasto, rasto. — Da bi le na grobu vašega očeta rastli taki lasje!
— Kaj se je zgodilo? — sem ga vprašal.
— Kaj? Da sem ves pozelenel. Moja glava je postala zelena kakor trava. Le
poglejte!
Odkril se je in res. lase je imel popolnoma zelene.
— Lump! — je kričal gospod. — Svetoval si mi sredstvo za lase, pa sem ozelenel. Dal si mi škatljico strupa za podgane, podgane so ga požrle in se
šaro. Solidnemu moškemu zadostuje ena obleka toliko Časa, kakor ženski dva ali trije tucati. Obleka je često nekak dnevnik, v katerem so zabeležene razne prigode. Luknjica na kolenu spominja kavalirja na cigareto, ki jo je držala v rokah njegova prijateljica in jo izpustila, ko sta se objela. Temni madež je ostal od intimnega družabnega večera, ko je gospod v veseli damski družbi srkal maraskino. Tako bi lahko našteli še več znamenj, ki nas spominjajo raznih intimnih prigod iz vsakdanjega življenja.
Ženske obleke je kmalu konec, dočim je moškemu obleka poleg knjige in cigare odnosno pipe najzvestejši prijatelj skozi dolga leta. Pomislimo samo, da zadostuje moškemu smoking in žaket Često za vse življenje. Pride sicer iz mode in treba ga je nekaj let skrivati v omari, potem se pa naenkrat iz modnega žurnala prepričamo, da je zopet moderen.
Ubogljiva ženka
Eliza je ženka,ki vedno uboga svojega moža. Njene prijateljice jo zasmehujejo radi te mene »suženiske* vdanosti; a drugi možje zavidajo njenega soproga. Vendar gospe Elize ne zmoti moderno stremljenje no svobodi, ona ostane pohlevna in ubogljiva ženska, ki ne pozna druge volje, nego voljo svojega moža.
Kako se uklanja gosoa Eliza moževi volji, priča naslednji Drizor:
Mož: »Rad bi. da povabimo Majer-jeve!«
Zenka: »Maje rje ve? Zakaj pa ne, če želiš. K večeru?«
Mož: »Da... to se nravi, elegant-neje je vabiti h kosilu. Ali ne?«
Ženka: »To-že. ampak, ko bi le Ma-jerjevi to vedeli! Oni oač ne razumejo ničesar o takih stvareh.«
Mož: »Tega je kriva gosoa. Ona pač ne more trditi o sebi. da ie elegantna dama.«
Ženka: »Baš radi tega ne bo postal njen mož nikdar ravnatelj. Vsi pravijo tako.«
Mož: >Dobro. Prihodnji teden sem itak vse dni odsoten. Povabili jih bomo enkrat k večerii.«
2enka: »Kakor hočeš. Mogoče povabimo istočasno tudi Kastorteve? Na, ti ljudje imajo bodočnost! Sliši se. da bo Kastor drugi mesec že zoDet avan-ziral.«
Mož: »Res? Zanimivo! — Ampak, mislim, da ne bi bilo dobro, če pova-b.mo Majerjeve in Kastorjeve skupno. Hm. — ali so Kastor je vi elegantni Ijudie?«
2enka: »Silno. Imajo slugo mesto hišne.«
Mož: Tako? — Cakai! Pravkar sem se domislil, da bom v četrtek vendarle doma. Pa povabimo takrat Ka-storieve h kosilu.«
Ženka: »Kakor hočeš. — Veš, včasih te naravnost občudujem... Kako si razsoden in dalekoviden! Kaj torej pieostaja drugega tvoji ženki kakor da te uboga?«
Ta recept vzorne ženke priporočamo najtopleje vsem pametnim soprogam. Je komoden, popolnoma zanesljiv in je izvanredno sredstvo Droti slabi polti in slabi volii. VV. M.
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio*tinkturo. morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
rama
zredile od njega. Čakaj, ti že pokažem!
Zgrabil je prestrašenega drogista in ga začel neusmiljeno mikastiti. Gospod, ki je kupil milo, se je zadovoljno nasmehnil in pomagal mikastiti nesrečnega drogista. Ko sta ga pošteno premika-stila, sta se spogledala.
— Gospoda moja, — sem dejal. — zdaj si pa odpočijta.
Pustila sta ga, sedla na divan in si prižgala cigarete.
— Premikastil sem ga. ker mi je dal sredstvo, od katerega so mi lasje pozeleneli. A vi?
— Dal mi je milo, od katerega crkajo miši.
— Veste kaj? — je dejal zeleni gospod. — Dajte mi milo. doma imam vse polno miši, jaz vam pa dam sredstvo za lase.
.— No. ali se da z njim barvati sukno?
— Pa še kako! Obrisal sem si glavo z brisačo in glej, brisača je postala lepo zelena. Barvanje je tako intenzivno, da se niti z lugom ne da odpraviti.
— Imenitna ideja! Pobarvam si siv suknjič.
Gospoda sta zamenjala svojo robo in odšla.
— Na obrazu imate modro liso. Svetujem vam obkladek s svinčeno vodo.
— Ne upam si, — je odgovoril ves prestrašen.
— Zakaj?
— Strašno smolo imam. — Tam v
Podaljšanje življenja
Zanimivi poskusi češkega biologa proL Ružička, — Problem
podaljšanja življenja rešen?
Problem podaljšanja človeškega življenja stopa v zadnjem času vedno bolj v ospredje. Moderno življenje *»e razvija s siino naglico in kaj čuda, če si ljudje žele podaljšanja življenja in se znanstveniki s tem vprašanjem, ki lahko tvori ključ v novo dobo človeštva, intenzivno pečajo.
Iz Prage prihajajo zanimive vesti, glasom katerih se je profesorju medicinske fakultete praške univerze dr. Ružički posrečilo, po dolgotrajnih poizkusih odkriti zanesljivo metodo podaljšanja življenja pri živih bitjih. Seveda ne gre pri tem za poliubno podaljšanje življenja v nedoglednost, marveč za problem podaljšanja srednje življenjske dobe, pri človeku torej za dobo nad 50 let. Na podlagi dr. Ru-žičkove metode so se vršili pretekle tri mesece na zavodu za splošno biologijo praške univerze intenzivni poizkusi, ki so bili te dni zaključeni in ki so rodili presenetljive uspehe. Prof. dr. Ružička je najprej skušal odkriti glavne vzroke staranja. Na podlagi teh ugotovitev je nato skušal najti sredstva, ki naj to staranje preprečijo in posrečilo se mu je, pri vseh živih bitjih doseči razmeroma veliko podaljšanje srednje življenjske dobe. Naravno, da so se poskusi omejevali na živali in bo treba sedaj njegovo metodo preizkusiti še na ljudeh. Po mnenju znanstvenikov, ki so prisostvovali tem poskusom,
se dado ti poskusi brez nadaljnega de-ducirati tudi na ljudi. Razlika med dr. Ružičkovo metodo in metodo dr. Stein-acha, Voronova in drugih je v tem. da gre pri Ružičkovi metodi za faktično podaljšanje življenja z odstranitvijo vzrokov staranja, dočim gre pri Stein-achovi in Voronovi metodi le za prehodno oživljenje žlez brez ustavitve procesa staranja.
Odkritji prof. dr. Ružičke so vzbudila v znanstvenem svetu velikansko zanimanje. Od vseh strani prihajajo učenjaki v Prago, da se na licu mesta informirajo o novem razkritju, ki bi pomenilo pravcati preobrat v medicinski vedi in človeškem življenju vobče. Predno pa bo dr. Ružička izvedel svo-je poskuse na ljudeh, hoče še enkrat s sodelovanjem svetovno znanih znanstvenikov ponoviti poskuse na raznih živalih, da tako nedvoumno dokaže pozitivni uspeh svojih raziskovanj. Se le na to se bodo izvedli znanstveni poskusi na ljudeh. Po mnenju znanstvenih krogov pa je že danes jasno, da je dr. RužiČkova metoda izmed vseh do-sedaj znanih najpopolnejša in v največji meri nudi možnost za faktično podaljšanje človeškega življenja. Ako se bodo poskusi na ljudeh obnesli v isti meri, kakor na živalih, potem bo mogoče podaljšati človeško življenje povprečno na 90 let. In to že vsekakor nekaj pomeni.
Zasottna zadeva Eieonore Zugunoue
Deklica, okrog katere plešejo mrtve stvari* — Vgrizi in udarci nevidnih bitij« — Nepojasnjene skrivnosti ali premetene goljufije
Rumunska grofica Vasilko-Serecki vzbuja s svojo fenomenalno gojenko Eleonoro Zugunovo vedno večjo pozornost v onih krogih, ki se bavijo z okul-tističnimi pojavi. Grofica je Eleonoro predstavila že v Londonu, Berlinu in Monakovem, v kratkem pa se bodo fenomeni zagonetne Eieonore obravnavali tudi pred sodiščem. Kakor smo že nedavno omenili, je monakovski zdravnik dr. Rosenbusch opazoval Eleonoro. nato pa v nekem berlinskem list- vse skupaj proglasil za sleparijo. Grofica je seveda v globoki užaljenosti vložila proti dr. Rosenbuschu tožbo in skorajšnja razprava obeta senzacijo.
Nedavnega večera je grofica povabljenim gostom dunajske okultistične družbe predavala o Eleonori ter podala takorekoč izčrpen ekspoze o vseh pojavih od postanka prvih metanj kamenja do- poslednjih glavnih fenomenov. Grofica ne smatra, da bi ti pojavi bili spiritistične prirode, marveč izvirajo iz duševnosti medija. Obstojati mora močan notranji konflikt, ki na zunaj povzroča nepojasnjene pojave. Notranji konflikt, pravi ona. je edino prava beseda. Razumljiva pa postaja po naslednji zgodbici, ki jo je grofica povedala za osnovno informacijo:
Ko je bila Eleonora stara 12 let, jo je (leta 1925.) neki 18-letni sorodnik od-vedel v sosedno vas k stricu in teti. Spo toma skozi gozd je Eleonora našla nov-čič.
— To je vragov denar! je vzkliknil dečko. — Vrzi ga stran!
Eleonora pa ni marala ubogati, marveč si je še tistega dne pri stricu kupila bonbonov. Vsi so jo karali, češ da je z bomboni pogoltnila vraga, ki mu Rumuni pravijo »draku«. Naslednji dan so skozi okna na nepojasnjen način pri-frčali prvi kamni. Najdeni novčič, denar in vrag so bili tega krivi. Sorodniki so začeli z Eleonoro zahajati k štiftanim mašam in so nesrečno dekle vodili na božja pota. Zaman. Ker so razni predmeti letali okrog dekleta, kakor da bi zares hudi duh žongliral z njimi, so Eleonoro oddali v samostan.
Septembra 1925. je za Eleonoro doznala grofica Vasilko, se je takoj podala v samostan in dekle v januarja 1926. odvedla s seboj na Dunaj. Tu so pojavi po-
stajali vedno ČešČi. Najprej so se pojavljali tako imenovani »apporti«: razni predmeti so v prav nedoločenih smereh padali dekletu na glavo in na tla. Nato so sledili telekinetični fenomeni: od Eieonore se je odmikalo vse premično, čemurkoii se je dekle približalo. Končno so posamezni predmeti začeli izginjati in grofica nekaterih še do danes ni našla. Letos koncem marca pa so se pojavili še prvi telesni fenomeni: na mehki in občutljivi koži Eieonore so se začeli pojavljati sledovi vzgriza in vti-skov. Do konca letošnjega februarja je grofica za*beležila 1780 fenomenov, tekom zadnjega meseca pa je število na-rastlo že na 3.000. Tudi avtomatično pisanje pod imenom »Draku« se je ugotovilo. Čimbolj je popuščalo razmetavanje predmetov, tem močnejše so postajale poškodbe na kožL Pred 10 dnevi pa so napadi začeli popuščati in Eleonora utegne v doslednem Času zopet začoti »normalno« živeti.
Po predavanju grofice je povzel besedo še profesor Verweyen, ki je tudi sam Izvršil nekaj eksperimentov z Eleonoro Zugunovo. Zatrdil Je svoje najgloblje prepričanje o istinitosti fenomenov. Misterijozna zadeva zagonetne Eieonore torej zares postaja vrlo zanimiva in se omenjena sodna razprava lahko pričakuje s posebnim interesom.
Ob;
se vrše današnje predstave velikega dvojnega, sijajno   uspelega sporeda
ELITNI   KINO MATICA
Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja!
kotu je steklenica svinčene vode. Pa si ne upam. Položim obkladek na obraz, pa mi poženo na njem lasje ali zobje. Razgovorila sva se.
— Smolo imam, nikjer nimam sreče, — je pripovedoval drogist. — Nekoč sem gladovah Neki lastnik panoptika meje angažiral kot umetnika v gladovanju. Podpisal sem pogodbo, da bom štirideset dni sedel v stekleni skrinji in gladoval. Ponoči me je prijela taka lakota, da sem razbil steklo, planil v podjetnikovo sobo in pojedel celo kračo, pečeno gos in dvajset jajc na en mah. Nato me je podjetnik proglasil umetnikom v snedenosti. Podjetje je napredovalo sijajno, toda pojedel sem toliko, da sem spravil podjetje na boben. In tako je z menoj vedno. Povsod imam smolo. Izumil sem milo. pa se*"je izkazalo kot sredstvo podganam. Izumil sem sredstvo za lase, v resnici je pa najboljše barvilo na svetu. Zdaj sem se seznanil s poštenim dekletom, pa si ne upam...
— Česa se bojite?
— Bojim se, da se mi zopet kaj ne pripeti.
— Kaj neki se more pripetiti?
— Izkaže se, da je moškega spola ali pa da je imela že pred menoj dva živa moža.
— Neumnosti. — Žena vas spravi na pravo pot. Oženite se, sicer jo vam od-vedo izpred nosa.
Doma sem se spomnil, da imam v žepu sladkorčke zoper kašeli
Pokusil sem enega. Prijemal se je jezika in Imel je neprijeten okus. Izpljunil sem. Potem sem hodil po sobi in razmišljal o drogistovi usodi. Naenkrat sem obstal ko da sem prirastel k tlom. Ene noge sploh nisem mogel premakniti. Sedel sem na divan, odvezal čevelj in potegnil nogo iz njega. Potem sem pregledal čevelj in ugotovil, da se je bil prilepil na sladkorček, ki sem ga izpljunil.
Nedavno sem Šel mimo drogerije. Spomnil sem se drogista in vstopil.
— Dober dan. Prišel sem vas opozorit, da so vaši sladkorčki zoper kašelj prav za prav izboren klej. Prodajajte jih kot klej in kmalu boste milijonar.
— Saj sem si takoj mislil, — je dejal in sklenil roke nad glavo. — Pri meni gre vse narobe. Smolo imam. — Oženil sem se s tisto deklino.
— Vse najboljše! Je vse v redu? Ali se je izkazala kot moški?
Krčevito se je zasmejal.
— Še hujše!
— Strašite me!
— Tetovirana je. Po vsem telesu ima zmaje in figure...
— Čujte, saj jo lahko kažete ljudem proti vstopnini.
— Res je. A namesto tega sem se poročil z njo. Ne, menda že mora tako biti. Delam to, kar je nepotrebno, izvem pa šele pozneje. Tako je, če ima človek smolo.
To in ono
Vreme v aprilu
^akor vsako leto, tako se nam obe* ta tudi letos v aprilu večinoma slabo vreme. Vremenski preroki pravijo, da bomo imeli slabo vreme 10., 12., 17., 18., 20., 23., 25. in 30. aprila. Posebno med 10. in 20. aprilom napovedujejo zelo neugodno vreme. Ako se uresniči njihovo prorokovanje, bomo imeli ne* prijetne velikonočne praznike.
Okrog Velike noči bo baje precej hladno. Po Veliki noči se vreme neko* liko zboljša, vendar pa samo prehod* no. Vremenoslovci napovedujejo tudi močne vetrove in pomladanske vihar* je. Ta napoved se utegne uresničiti, kajti že sinoči smo slišali grmenje, ki je ob tem letnem času redko. Šele po 20. aprilu se bo vreme nekoliko zbolj* šalo, toda že 23. aprila se nam obeta deževno, viharno vreme. Okrog 22. aprila nastanejo ob visoki temperaturi pomladni viharji, ki bodo trajali do 25. aprila, ko se ozračje občutno obda* di. Koncem aprila se bo vreme zopet poslabšalo.
Z lepim vremenom torej v aprilu ne smemo računati, ako verjamemo vremenskim prerokom. V prvih dneh aprila se je njihova napoved uresničila in zato ni izključeno, da se tudi za ostale dneve v tem muhastem mesecu niso zmotili.
Zverinski oče
Prebivalce neke gorske vasi na Mo* ravskem je pretresla te dni vest, da je kmet Hrazdira ubil svojo 141et.no hčer* ko Alojzijo, ki je bila že od svojega šestega leta slaboumna. Kot šestletni deklici se ji je vnela možganska mrena in posledica je bila, da se ji je omraČil um.
Njen oče je drugič oženjen in ima Sest otrok. Usodne noči se je vrnil po* zno iz gostilne domov. Slaboumna hčerka je spala na tleh. Oče jo je zgra* bil in začel neusmiljeno biti po obrazu. Ker je dekletce obupno kričalo, je po* grabil lonec in jo udaril po glavi tako, da se je sirota onesvestila. Končno jo je pretepel še z jermenom in vrgel na tla. Drugo jutro je našla nesrečna mati deklico mrtvo na tleh. Poklicani zdrav* nik je ugotovil, da se poznajo po vsem telesu sledovi udarcev. Zato je ovadil brezvestnega očeta sodišču. Pri obduk* ciji se je izkazalo, da je dekletce po* noči izkrvavelo. Orožniki so zverin* skega očeta aretirali in izročili sodišču.
Dota v steklenici
1000 dolarjev za 10 dinarjev.
V mestu Lodz na Poljskem živi z edino hčerko že priletna vdova. Imela je malo branjarijo, ki ji je donašala toliko, da je lahko preživljala sebe in hčerko, del izkupička pa je shranjevala za hčerkino doto in sicer na prav originalen način. Cim je ženica skupila par novčičev in je ta vsota dosegla znesek enega dolarja, je kupila dolar in ga stlačila v steklenico, katero je previdno skrila. Tako je polagoma prihranila okoli 1000 dolarjev (56.000 Din), ki so ležali stlačeni v treh steklenicah pod posteljo.
Toda ironija usode je hotela drugače. Pretekli teden je stopil v hišo neki cunjar, ki je med drugim naku-poval tudi steklenice. Vdove ni bilo doma, hčerka pa je slučajno našla pod posteljo tri steklenice in misleč, da so prazne, jih je prodala cunjarju za približno 10 Din. Cunja r jo je nato naglo odkuril.
Ko se je vdova vrnila domov, ji je hčerka žarečega obraza pripovedovala, da je tri stare steklenice prodala za 10 Din. Mat? je slutila zlo, vsa prestrašena je pogledala pod posteljo. In res! Steklenic s 1000 dolarji, doto nepre-
vidne hčerke, ni bilo več. Hčerka je prodala 1000 dolarjev za 10 Din. O dogodku je bila takoj obveščena policija, tragikomični dogodek pa je v Lodzu vzbudil veselost, pa tudi sočutje z ubogo vdovo, ki sedaj jadikuje za izgubljenimi dolarji.
Človek in davki
Menda ni na svetu bolj neprijetne stvari, kakor plačevanje davkov. Zgodovinarji trdijo, da so že stari Rimljani neradi plačevali davke. Mnogi ljudje bi se dali za narod in državo križati, toda o davkih nočejo ničesar slišati. Največji zapravljivci, ki drugače razmetavajo denar kakor pesek, postanejo največji skopuhi, kadar je treba plačati davke. Morda je bil angel, ki je izgnal Adama iz raja. od davčnega urada. Od tistega časa imajo davčni uradi božje poslanstvo, da nam leto za letom kličejo v spomin, da si moramo služiti kruh v potu svojega obraza.
Prihod eksekutorja nudi poštenemu državljanu ugodno priliko, da začne neusmiljeno zabavljati na državo in vse, kar diši po erarju. Eksekutor mora poslušati davkoplačevalčeve nazore o državi, davčnih uradih, oderuštvu, seka-turah, šikanah, davčnem vijaku, državni upravi, neredu in drugih takih političnih zadevah. Eksekutor posluša ta izbruh ogorčenja mirno, kakor da se njega nič ne tiče. Pripomni kvečjemu, da je treba davke plačati, da so ga poslal: gospodje, ki vedre in oblače na višjih mestih in da je storil samo svojo dolžnost.
Po njegovem odhodu se marsikak davkoplačevalec v pravični jezi napoti od Poncija do Pilat*, da vloži protest proti eksekuciji. Po uradih naleti na razne referente, ki pa ne poslušajo njegovih pritožb, marveč pričn<" spretno brskati po aktih in opozarjati ogorčenega davkoplačevalca it» razne predpise, olajšave, postavke, zaostale davke itd. In tu se zgodi čudo. Namesto da bi ogorčeni davkoplačevalec pojasnil tudi referentu svoje nazore o državi, o davčnem uradu in izmozgavanju prebivalstva, kima samo z glavo in pritrjuje re-ferentovfm opazkam. Končno izjavi referentu, da je pripravljen davčne zaostanke poravnati in odide s trdnim sklepom, da v bodoče ne bo imel več opraviti z eksekutorji.
Živali slutijo potres
Nemir in plahost živali pred potresom ni nič posebnega, ker postanejo živali nemirne tudi pred požarom ali poplavo. Zanimivo je pa opazovati kako se vedejo živali pred potresom, ki ga slutijo prej, predno izve zani človek s svojimi fizikalnimi aDarati. Dr. Hen-tig je zbral o vedenju živali pred potresom zanimive podatke.
Najprej začutijo potres osi. ki začno lajati in tuliti ali pa se potuhnejo in — zaspijo. Kakor spoznajo lovci po lajanju, kakšno divjačino goni pes, tako poznajo značilno lajanje odnosno tule-nje psov pred potresom tudi prebivalci onih dežel, kjer se potresi često ponavljajo. Zanimivo je. da pes pred potresom izpremeni tudi svoie vedenje napram človeku. Napram svojemu gospodarju postane zelo ljubeznjiv. dočim tujega človeka ne pusti blizu. Jesti noče, pač pa ima hudo žeio.
Posebno nemirne so pred potresom mačke. Ko zaslutijo potres, drhte po vsem telesu, dlaka se jim začne ježiti, oči se jim svetijo. Pri zadnjem velikem potresu na Grškem so mačke Dred vsakim sunkom strašno mijavkale. Ginljiv je bij prizor, ko je neka mačka pred potresom prinesla v hišo vse svoje mladiče, ki jih je poprej skrbno skrivala nekje na skedniu.
Tudi konji in svinje slutijo potres. Konji se brez povoda plašijo, prašiči pa
postanejo nemirni in nočejo jesti. Pripetilo se je že. da prašiči 10 dni pred potresom niso hoteli jesti, dasi so bili popolnoma zdravi.
Poleg omenjenih domačni živali slutijo potres tudi zajci, tako domači kakor divji, ki se tišče človeških bivališč. Zelo občutljive so za izpre-membe v atmosferi tudi žuželke, zlasti čebele. V Lanzbergu je neki čebelar opazil, da so naenkrat prihrumele vse čebele iz uljev in krožile nekai časa nad čebelnjakom, potem so se Da zopet vrnile. Istega dne in točno ob istem času so zabeležili potresomeri v Monako-vem 8 minut trajajoči potres, ki je bil pa tako slab, da ga ljudje sploh niso čutili.
Iz tega je razvidno, da zabeleži živalsko živčevje fizikalne pojave pred potresom prej. predno iih zabeleži človek s svojimi čuti ali z najfinejšimi aparati
General Ludendorff v novem
poklicu
Znani nemški general Ludendorff je sklenil po polomiji na bojnem polju poizkusiti svojo srečo v drugem zako* nu. Lani se je ločil od svoje prve žene in se poročil z neko zdravnico za živčne bolezni, ki oznanja obenem novo nem* ško vero. Pretekli teden je nastopila v Berlinu na javnem zborovanju in ostro obsodila vse cerkve. Najbolj je napa* dala Žide, Češ da so zakrivili svetovno vojno. Ako seštejemo številke letnice 1914, dobimo številko 15, ki pomeni ime Jehove. L. 1914 so se nameravali Žid je po mnenju Ludendorff ove žene polastiti svetovne nadvlade. Prihodnje Jehovo leto bo 1932. Židje se baje že zdaj pripravljajo na to leto, da dose* žejo svoj cilj, ki ga med svetovno voj* no niso mogli doseči. Pripravljajo se s pomočjo prostozidarjev in Društva na* rodov. Evropa in Amerika sta že itak v židovskih rokah.
Ako hoče človeštvo preprečiti to nevarnost, mora zavreči fraze o demo* kraciji in enakopravnosti. — Trditev, da se bliža preporod človeštva od vzhoda, je po mnenju Ludendorffove žene navadna bajka. Rešitev more priti samo s severa, kjer žive ljudje moralno in marljivo delajo.
Poslušalci so sprejeli govor genera* love žene z navdušenjem. Najbolj na* vdušen je bil general sam, ki je sedel v prvi vTSti in pritrjeval vsaki ženini besedi.
Svileno - vzorčaste
plašče
za dame, najmodernejših krojev, je izgoto-vil modni atelje tvrdke Drago Schwab, Ljubljana.
Ta sijajni izdelek občudujejo številne dame.
Od česa je odvisna inteligenca
Emil Devaux razpravlja v «La Re* vue Scientifique» o razmerju med člo* veško in živalsko inteligenco ter orga* ničnimi funkcijami. Devaux trdi, da se v telesu, ki daje svojo energijo večino* ma prežvekovalnim organom ali miši* cam, nadpovprečno nadarjeni možgani sploh ne morejo razviti. Svojo tezo utemeljuje z nekaterimi primeri v ob* liki vprašanj.
Zakaj je pes inteligentnejši kot ovca? — vprašuje Devaux. Ovca ima obsežnejše možgane kot pes. Dejstvo, da je ovca manj inteligentna, ni posle* dica njenega živčnega sistema, ki je nasprotno dobro razvit. To je posledi* ca njenih velikih prežvekovalnih orga* nov, ki porabijo znaten del njene živ* Ijenske energije. Ovca uživa malo re* dilno hrano in zato morajo njena čre* va, želodec in žleze naporno delati. — Dolžina njenih črev je 28krat večja kot dolžina njenega telesa. Želodec in čre*
Renee Tombellier:
pojmi
Gospod Bren je nenavadno flegma-tičen človek, absolutno ravnodušen napram vsemu. Za njega ne obstoja nič nenavadnega, prav nič ga ne more iznenaditi. Razburjenje je zani docela nepoznan pojem. Ni se izoremenil niti tedaj, ko se je seznanil z Julietto, ljubko in kapricijozno devojko. ki jo je žalila njegova indiferentnost in ki se je radi tega odločila, da Brena za vsako ceno osvoji. Njena namera je bila. da mu malce zmeša možgane in mu na to obrne hrbet. Tako se ie želela maščevati za njegovo ravnodušnost napram njeni lepoti, radi katere so drugi številni moški izgubljali pamet.
Gospod Bren je znal tako lepo pripovedovati, da se Julietta nikoli v njegovi družbi ni dolgočasila. Bil ie v vsakem pogledu originalen. Imel ie svoje posebne nazore o ljubezni, zakonu in moralnih obveznostih. Njegove ideje so se Julietti včasih zdele malo ekscentrične, toda zato je on čestokrat ginlji-vo in pesniško znal govoriti o ljubezni, da je Julietto kar navdušil. No, rezultat vsega tega je bil. da se ie Julietta blazno zaljubila v Brena. On pa med tem niti tedaj, ko je z največjim zanosom govoril o ljubezni, ni z ničemur pokazal, da je zaljubljen.
— Tak človek nima srca. ali pa ima kamen v prsih! se je pritoževala Julietta svoji prijateljici JacquelmL
— Ako hočeš, da te vzljubi se poroči ž njim! ji je svetovala Jacquelina.
Julietta ni dolgo premišljala.
— Ali smatrate zakon za dobro in
sodobno institucijo? je nekoč vprašala Brena.
— Zakon je potrebna in sodobna ustanova, je odgovoril Bren. Pač pa so glupi in nesodobni predpisi in obveznosti, ki jih zakoni predpisujejo poročenim ljudem.
— Kako to?
— Več svobode! Ako človeška družba stori, da bodo zakonci lahko po poroki svobodno dihali, kakor nred njo, šele tedaj bo zakon v skladu z modernimi pojmi.
— Lepo. Toda: ali se nameravate vi poročiti?
— Mislim, a ne smatram za potrebno, da bi v tem pogledu pospeševal svojo akciio.
— Kakšna pa naj bo po vašem mnenju ženska, s katero boste stopili v zakon?
— Nič posebnega. Biti mora brez duševnih in fizičnih napak.
— A k&i boste od nje zahtevali v zakonu ?
— No. prav nič, seveda pod pogojem, da tudi ona ne bo od mene nič zahtevala ...
Poroka gospoda Brena in gospodične Juliette je presenetila morda edino Brena. Toda on se je v to kmalu oživel. Zakon v nobenem pogledu ni izpreme-nil njegovega pojmovanja in razmislje-vanja. Bilo je prav tako. kakor da se gospod Bren vobče še ni poročil. Nasprotno pa se je Julietta nadejala, da se bo Bren do temelja izoremenil in da bo postal ves drug človek. Mislila je celo, da se je prej samo šalil in da bo zakon vzel presneto resno.
Toda zvečer po poroki in no razho-
va ovce morajo delovati več dni, pred* no je hrana popolnoma prebavljena. Od solnčnega vzhoda do zahoda izloči ovca več litrov sline. Zato gre večji del krvi k prežvekovalnim organom, da jim dovaja kisik in druge nadomestne snovi, ki so potrebne za naporno pres žvekovanje. Za možgane ostane ovci malo krvi.
Nasprotno se pa hrani pes z redil« nimi snovmi in zato njegova čreva niso tako preobložena s prebavo. Dolžina pasjih črev je samo trikrat večja kot dolžina telesa. Obtok krvi je pri psu povsem drugačen kakor pri ovci in drugih prežvekovalcih.
Inteligenca je pa prikrajšana tudi tam, kjer so mišice preveč razvite. Pri tigru je prebava reducirana na mini« mum in vendar je njegova inteligenca neznatna. Vzrok je ta, da ima tiger izredno močno razvite rrnšice. Tako močno razvite mišice absorbirajo večji del krvi, ki jo potem primanjkuje možganom.
Kdor hoče postati zelo inteligenten, naj po Devauxovem receptu skrbi za majhen želodec in slabo razvite mišice.
Kitajska kuhinja
Kitajci so večinoma vegeterijanci, kajti budizem, ki je med njimi zelo razširjen, jim zabranjuje jesti meso. V kolikor pa je Kitajec meso, ga je kot prikuho k rižu, ki je v srednji in južni Kini glavna hrana. Riž pripravljajo na Kitajskem drugače kakor v Evropi. Pražijo ga na poseben način tako, da postane zelo okusen. K rižu spadajo ribe, zelenjava in včasih tudi meso. V severni Kini nadomestuje riž tako zvani kaulian. neke vrste pšeno, iz katerega kuhajo Kitajci gosto kašo. Tudi fižol in grah sta med Kitajci zelo priljubljena jed.
Izmed domačih živali koljejo in jedo Kitajci najraje prašiče in drobnico. Konje, bivole, vole, osle in velblode koljejo samo tedaj, ako so že stari in jih ne morejo več rabiti kot vprežno živino. Posebno radi jedo Kitajci jajca, ki jih zavijajo v" glino tako, da zrak ne more do njih. Rumenjak postane Čez nekaj časa zelen, pozneje pa skoraj črn. Tudi žabe, razne gosenice in bube veljajo med Kitajci za delikateso. Jedo jih v sladki omaki. Siromašni sloji jedo tudi pse, mačke, podgane in miši. Poleg riža so na Kitajskem najvažnejša hrana ribe.
Specijaliteta kitajske kuhinje so na poseben način preparirana ptičja gnezda, ki jih dovažajo z vzhodno-indijskih otokov. Ta gnezda delajo neke vrste lastovke iz sline, ki se na zraku strdi. Zanimivo je, da Kitajci ne jedo masla, sira in mleka. Samo v Mongoliji jedo mleko in sicer mešano s sladkorjem in žganjem. Glede pijač Kitajci niso posebno izbirčni. Pijo najraje čaj in sicer brez sladkorja in mleka. V Mongoliji mešajo čaj z maslom, kislo smetano, moko in soljo. Vina Kitajci do nedavnega sploh niso poznali. Namesto njega so pili in pijo še zdaj nekako žganje iz riža, nazvano samša, ki je zelo okusno, ako je nekaj let staro. Premožnejši sloji pijo tako zvani šao-šin, ki se tudi kuha iz riža. V severnih pokrajinah kuhajo samšo iz pšena.
V novejšem Času pa pijo Kitajci tudi vino in pivo. Najraje imajo sladka vina, zlasti šampanjec. Tudi likerje imajo zelo radi.
Gripe, prehlaje, revme
nas  najbolj   sigurno obvaruje
«BRAZAY» francosko žganje.
du svatov nravi Bren svoji nevesti:
— Draga moja. jaz grem v klub na partijo bridgea. Ako te je volia, lahko ležeš, ako ne, se lahko podaš kam na zabavo.
— ?!...
— Ne vem, kdaj se bom vrnil. Ako s tovariši odidem kam iz kluba, bom prišel pač šele proti jutru ...
Ko se je izgubil šum njegovih korakov po hodniku, je Julietta občutila, da jo nekaj duši v grlu. V prsih io je tiščalo, v glavi so se ji pletle čudne misli. Instinkt žene je v mej premagal kapricijoznost in trdoglavost.
— Kaj je to ona noč, o kateri sem toliko sanjala v svojih dekliških letih?! se je vprašala sama. Padla ie na posteljo, zakrila lice v blazino in sušila oči, iz katerih so lile solze.
Nekoliko mesecev pozneje se je Julietti zazdelo, da bo zašla na stranpot. Če bi bila gotova, da bo s tem v svojem možu vzdramila ljubosumnost, bi to storila brez premisleka. Taka stvar se je dala lahko doznati. Seveda s pomočjo Jacaueline.
— Gospod Bren. ali veste, da vaša žena ni preveč ravnodušna napram nekaterim svojim oboževalcem.
— Čudno, a jaz sem popolnoma ravnodušen napram svojim občudoval-kam.
—Kako ?
— Da. jaz jim ne krajšam veselja, smatram pa zaljubljenost za glupost
— Toda vaša žena vas vara, ali pa vas bo vsaj v kratkem prevarila.
— Ha. ha, se je tedaj nasmejal Bren. Oprostite, gospodična, to so glupi in nesodobni pojmi. Moja žena ima pravico
zak. zašč. Dobiva se povsod.
do svobodnega življenja...
Gospa Brenova je vsa presenečena poslušala svojo prijateljico JacqueIino, ko ji je sporočila svoi razgovor z njenim možem. In ravno to je povzročilo, da mlada gospa Brenova ni Drevarila svojega moža. Ali zbog občudovanja in spoštovanja njegove neomahljive doslednosti, ali zbog njenega prepričanja, da ni sladko samo ono. kar je zabranjeno, — tega Julietta sama ni vedela. V glavnem se ii je nezvestoba napram možu sedai zdela nemogoča in nesmiselna. In ravno to popolno ponujanje svobode od strani njenega moža jo je zasužnjilo in ji ni dopustilo, da bi živela po svojih željah, odnosno, kakor bi morala živeti svobodna in emancipirana dama.
Na neki prireditvi pa se ie zgodil čudež. Gospod Bren je prisolil klofuto mladeniču, ki se je drznil v skritem kotu poljubiti gospo Brenovo. čeprav se je branila.
Naslednje jutro po tem dogodku je Julietta navdušeno govorila prijateljici Jacauelini:
— Ah. mila moja. srečna sem! Ti si vobče ne moreš zamisliti, kako sem srečna. Moj mož je snoči dokazal svojo ljubosumnost. Zdaj sem končno svobodna. Svobodneje diham in se kretam. Imam Ijubavnikov, kolikor jih hočem.
Isti dan je g. Bren govoril v klubu svojim prijateljem:
V dandanašnji dobi. ko se moramo z vsemi sredstvi braniti nred žensko vsiljivostjo, je pravi bedak oni. ko hoče nasilno poljubiti žensko. In zato bom vsakemu takemu bedaku vedno z naslado prisolil klofuto...
X    15-letni deček trikratni morilec. V Orani enburgu  v  Nemčiji se  bo vršila rt dni porotna razprava proti  15-letnemu te-sarjevemu sinu Karlu Miillerju, ki ie izvršil trojni umor. Deček se je splazil v stanovanje vpokojenega uradnika   Dobrindu , umoril oba speča zakonca in ko ga je kasneje pri plenitvi stanovanja zasačila hčerka, ki se je vrnila iz gledališča, je zločinski fant brez oklevanja zabodel tudi njo Tekom preiskave je Muller priznal, da je vse tri osebe umoril, rekel pa je. da ni ime namena ropati. Bilo mu je samo na tem ležeče, da napravi  trojico «mrzlo», je nično pripomnil.
X Smrt newyorškega    milijonarja. V Newyorku   je   dni  umrl  dolarski milijonar Elden Devitt, čigar premoženje se ceni n: 4 milijarde  dinarjev. Značilno je, da Devitt kljub svojemu ogromnemu bogastvu \ Ne\vyorku ni Dil znan in da ni bil v list nikdar omenjen.  Devitt je prišel  pred 5(1 leti v Ameriko, kjer je bil sprva pomočni:. v neki trgovini s kemikalijami, kasneje ;v postal njen lastnik   Varil je domača zdravila za razne bolezni: kupčija je prosperirala, v Evropi je otvoril več filijalk in njegovo   bogastvo se je pričelo kopiči! Svoje premoženje ie zapustil ženi in 14 v rodnikom.
—s Savez slovanskih glasbenih zgodo-vinariev. O priliki mednarodnega kongresa glasbenih zgodovinarjev, ki se je vrš v okvirju Beethovnove proslave na Dunaju, se je sprožila ideja, da bi se ustanov poseben savez slovanskih glasbenih zgodovinarjev. Mednarodnega kongresa n.. Dunaju so se udeležili zastopniki sovjeti Rusije. Poljske, Češkoslovaške. Jugosla\ -ie in Bolgarije. Netaktno postopanje dunajskega prireditvenega odbora napraT predstavnikom slovanske glasbe je dovc-dlo do tega. da so se zastopniki slovanskli držav skoraj popolnoma abstinirali. zato pa imeli medsebojno več konferenc, na katerih so razpravljali o ustanovitvi takesn saveza. Sprejeti so bili primerni sklepi ter se bo še tekom letošnjega leta vršil nrv; kongres bržkone v Pragi.
—s Korupcija v sovjetski Rusiji. Korupcija se po svetovni vojni ni razpasla le pri nas. marveč ie razširjena tudi pri vseh drugih državah. Tudi sovjetska Rusija, kjer je državna uprava vsaj teoretično pod kontrolo javnosti, si ne more svoj ki časti, da je s cartstičnim režimom izginila tud korupcija. Kakor poroča moskovska «Pra\-da*. so o priliki kontrole v statističnem uradu v Minsku ugotovili, da ie bilo tam usltfžbenih nič manle kot 55 sorodnikov, ki so bili od ravnatelja pa do zadnjega sluge medsebojno v naj tesnejših rodbinskih zvezah.
—s Avtomobilizem na Bolgarskem. Avtomobilizem na Bolgarskem ie kakor pri nas šele v razvoju. Slabe ceste tvorijo glavno oviro, da se avtomobilizem do-' ni še bolj razširil. V celi Bolgariji so m-šteli koncem lanskega leta samo 11(10 osebnih in 300 tovornih avtomobilov. Motornih koles na Bolgarskem skoro ni nič. Na1v< avtomobilov je italijanskega izvora, kar je v prvi vrsti pripisovati dejstvu, da so se druge avtomobilske tovarne doslej prenn-lo brigale za bolgarski trg. Edino italijanska tvornica Fiat ima na Bolgarskem par podružnic ter prodaja avtomobile tudi na obroke.
—s Nov tiskovni zakon na Poljskem. Te dni je bil predložen poljskemu ministrskemu svetu nov osnutek tiskovnega zakona, radi katerega se bije na Poljskem med vlado in opozicijo že deli Časa srdit boj. Drakonična uredba, ki jo je lansko leto Izdala vlada, je bila preklicana. Novi zakon ima 120 členov ter se povsem razlikuje od dosedanjega zakona. Novi zakon garantira v širokem obsegu tiskovno sv -bodo. tiskovni delikti pa pridejo pred redna sodišča.
—s Pogozdovanje praške okolice. Praga ne posveča le notranjosti mesta potrebno pozornost in olepšavo, marveč skrb tudi za olepšanje okolice, zlasti pa zj ustvarjanje gozdnih kompleksov, da taku nudi prebivalstvu priliko za kratke in priročne izlete v zdravo naravo. Letos nameravajo pogozditi velike komplekse v neposredni bližini mesta. Mestna občina H v to svrho votirala 100.000 Kč. a tudi v da ie prispevala večii znesek. Po izdelanih načrtih bodo v praški okolici ustvarili na ta način šest velikih gozdnih kompleksov.
—s Gradbena delavnost v Pragi. Malo katero mesto se je v povojni dobi taku naglo razvijalo, kakor stostolpa Prag.*. Razumljivo je. da vlada v Pragi huda stanovanjska beda Zato se tako s strani občine kakor tudi s strani vlade posveča temu problemu vso pažnjo in rešuje stanovanjsko bedo ne samo z razpravami, marveč z ustvarjanjem novih stanovanj. Glasom statistični oodatkov je bilo samo v letu 1925 zgrajenih v Pragi 16.316 novih stanovanj. Od teh ie 208 enodružinskih hiš. 237 velikih stanovanjskih hiš. 66 stanovanjskih in trgovskih hiš. V 1053 uovo-zgradbah in 2427 prizidkih je bilo zgrajenih skupno 1605 novih stanovanj z 16.316 stanovanjskimi prostori. Lansko leto je bila gradbema delavnost še živahnejša in se je število stanovanj tekom lanskega leta nedvomno oomnožilo za nad 20.000.
—s Gibanje ra zbližanje s Jugoslavijo na Bolgarskem. Najnovejši spor med Jugoslavijo in Italijo je izzval tudi na Bolgarskem živahen odmev. Pokazalo se je. da v BoLm-riji vedno bolj prevladuje struja, ki se zavzema za zbližanje z Jugoslavijo. Posebni mlajša generacija je navdušena za to Idejo in ni več daleč cas, ko bo prišlo do zedini-nja vseh južnih Slovanov. Sedanje politicn ■ razmere in povojna psihoza sicer ta pokret zelo ovirajo, toda kakor hitro bo našel ta pokret primeren odmev tudi pri nas, zlasti pa v Beogradu, ni nobenega dvoma, da bo prišlo do popolnega sporazuma, ki si ga mora pač vsak Jugoslovan želeti.
—s Nazadovanje nemškega prebivalstvu na Češkoslovaškem. Kako je avstrijska vlada^ umetno ustvarjala nemštvo v slova nsk deželah, se posebno jasno vidi tudi na Češkoslovaškem. Statistika o zadnjem ljudskem štetju je pokazala, da so Nemci na Češkoslovaškem nazadovali. Tekom zadnjih 40 let znaša prirast Cehov 1,571.000, porast Nemcev pa samo 8000. Na Slovaškem pa so nasprotno padli Nemci od 261.000 na 150.001 Nemški listi živahno razpravljajo o tem ter naglašajo, da je to predvsem posledica svetovne vojne in nazadovanja porodov.
842749
Gospodarstvo
Popravite vagonov in lokomotiv
V četrtek se Je povrni! v Beograd prometni minister general Mitosavljević. ki si ie osled'ii   razne   prometne ustanove do
5rb>ii. Po ogledu železniških delavnic v
Sišu se ie odoelja! v Kruševo. kier si le ocledal orivatno tovarno za dodt a vijanje vaconov in lokomotiv. V kratkem namerava prometno ministrstvo skleniti pogodbe glede Dourave • lokomotiv in vagonov z vsemi tovarnami te stroke v naši drŽavi. Teh tovarn ie v Jugoslaviji Det. Prometni minister si lih hoče osebno oeledati. na kac
bodo oodpisane oosodbe. Pred odhodom v Kruševac  si   ie  orometni   minister oeledal
tovarno za nooravlianie vagonov in loko-niotiv v Smederevu včeraj le Da odooto-val v Smederevsko Palanko, da si ogleda odnotno tovarno. Iz Palanke odDotoie v Kraeuievac potem oa na novo železniško progo Kragujevac—Kraijevo. kier si ogleda oredor V Kraljevu si bo ogledal zemljišče   kler  orično  že  letos graditi veliko
državno delavnico za Dooravlianie loko-morrv in vagonov. Ta delavnica bo največ- 1
ia v naši državi *
Po Dovratku Iz KraUeva odpotuje prometni minister v Subotlco. da si ogleda tovarno vagonov «Ferum». potem pa v Sla* vonski Brod kjer se seznani z obratovanjem tovarne za oooravljanie vagonov In lokomotiv
V novem proračunu fe določeno za po*
:>:avl}anje vagonov v državnih delavnicah 260 milijonov za nooravila v onvatnih tovarnah na 85 mili ionov Din. UDati le torej, da se bodo nase prometne razmere v
doslednem času vsa! toliko zbolišale. da gospodarski krogi ne bodo čutiti pomanjkanja vagonov.
Tržne cene v LJubljani
Kljub zelo slabemu vremenu je bil današnji sobotni trg prav livahen. Krompirja
je bilo razmeroma malo, cene v glavnem ne-izpremenjeue; opažati je celo, da cene nekoliko padajo, ker je na trgu velika ponudbe
krompirja. Zanimivo je, da traja še nadalje pomanjkanje mleka in mlečnih izdelkov. — Cene ostalih življenskib potrebščin so od preteklega tedna ostale neizpremejene in so sledeče:
L Mesni izdelki: goveje meso v mesnicah 18, na trgu I. 18, II. 10—15, teletina I. 20, II. 17, prašičje meso L 27.50—28, 11.22— 25.  slanina   22—24,  slanina na  debelo 2&
mast 24—25, prekajena slanina 25—28, flnjat 30—85, prekajeno meso L 80, II. 25— 27450, koitrun 13—14, jagujetina 20, kozliček
20, konjsko meso I. 8, II- 0» sveže kranjske klobase 25, pol preka jene 82—85, tube 50.
II. Perutnina in ribe: ni trgu razmer orna dosti perutnine; kokoš 90—40, petelin 30—
35, domači zajci 10—30, karp 25—30, linj 25, Muka 2—30, postrvi 60, klini 15—20, mrene 20—25, pečenke 10.
III. Mlečni izdelki in kruh: mleko 2.50-
3, surovo maslo 44, čaj. maslo 55, maslo 44, bohinjski sir 36—40. sirček 10, eno jajce 0.75—1, beli kruh e, era 5, rfeni 5.
IV. Sadje: Jabolka 8—12, oranže 1—4, limona 0.75—1, fige 10—12, dateljni 24, orehi 14, luSčenJ orehi 36, suhe Češplje 10—.12, suhe hruške &
V. Mlevski  izdelki in Mol: moka £t. O
5.50—6. st 1. domača 5.25, fit. 2 banaSka 5.25. 5t 8 domača 4.50, št. 4 banaSka 5.50, kaaa 6—7, jeSprenj 6—10, ješprenjfcek 12. koruzna moka 3—4, koruzni zdrob 4—4.50, pšenični zdrob 7, ajdova moka L 9, II. 6—8, ržena moka 4.50—5, fižol ritmičan 400, prepeličar 400, grah 430—500, leca 700—900.
VI. Kurivo: q premoga 42. trde drva m* 150, mehka 75.
VII. Zelenjava: glavnata salata 3—4, en-divija 16, berivka 50, motovileč 15, radič 12, kislo zelje 4, ohrovt 5—6, karfijol 8—10,
I kolerabe 4—5, SpinaČa 16—18, strožji grab 1 tržaški 18, čebula 4—5, češenj 8—10, krompir 2—6, peterSilj 8—12, zelenjave 8—12,
★
—g Banatski gospodarski krogi in trgovinska pogodba s ČeSkeslovaSka. Industrijska sekcija trgovske zbornice v VeL Bečke* reku je imela v četrtek konferenco, na kateri je razpravljala o stališču banatskih gospodarskih   krogov   napram   trgovinski po-
Grodbi 6 Češkoslovaško. Trgovinski minister je namreč pozval zbornico, naj mu predloži
zelje in zahteve banatskih gospodarskih krogov povodom trgovinskih pogajanj s Češkoslovaško. Banatski gospodarski krogi zahle-vajo pri tej priliki v prvi vrsti zaščito malih obrtnikov in domaČe industrije, čije interese je treba varovati z odgovarjajočimi zaščitnimi carinami.
—g Državna predaja svile. Te dni je odpotovala v Italijo naša komisija za prodajo
svile, ki se bo pogajala z zainteresiranimi »vrdkami v Rimu in Milanu glede prodaje svile v vrednosti 20 milijonov lir.
.g Komerrijalizarija državnih rudnikov. Glasom novega proračuna se morajo držav, rudniška podjetja komercijalizirati. Sarajevska direkcija državnih rudniških podjetij še ni dobila podrobnih navodil glede komerci-jalizacije. Ne ve ee Pe, da-li bo komercijaii-zacija izvržena popolnoma na bazi delniških
družb ali pa ostanejo državni rudniki pod državno upravo in dobe samo gotove olajšave pri obratovanju glede na zakon o dri.
računovodstvu. Čim dobi sarajevska direkcija potrebna navodila, bo izdelan pravilnik o komercijalizaciji.
—g Živina in perutnina na račun reparacij. Naša reparacijska delegacija v Parizu je dovolila, da nabavi poljedelsko ministrstvo na račun reparacij 200 plemenskih ovac, 200 mrjascev, 200 gorakov, 600 rac in 1200 kokoši.
Posest"
Realitetna pisarna
družba z o. z.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
sprejema prijave In posreduje pri oddaji  stanovanj, sob, tr* govskih in obrtnih lokalov, za odda;alce popolnoma brezplačno. Nudi prevzemnikom veliko izbiro ▼ stanovanjih, samskih sobah,   trgovskih   in obrtnih lokalih po nizkih pristojbinah Za oddajalce najboljša pri* lika oddaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43'L
—»»»»••»•••♦»♦»»•♦♦»««••>»♦«*»
<jTftMPlLJE
L Nikus
Ljubljana.
Mestni trs 15 priprti SVOO žile?, dežnikov m obtokov ter sprt-hitilaib oalic
hpraviTa si inrfijtic lote in solidno.
100 Din nagrade
lahko dobite dnevno. — Pilite s prilogo znamke za Din 2.—. — J. Otrin, Rovte, Logatec
10*000 Din posojila
nujno rabim za dobo treh me» secev proti dobrim obrestim. Jamstvo zasigurano — Ponud* be pod »Dobro vpeljana trgo* vin a /840» na upravo «SIoven» skega Naroda*.
Mlad ločenec
ne no svoji krivdi, s premole« njem in stalno službo — ae želi seznaniti s samostojno go» spodično aH ločenko, staro 18 do 25 let. — Le resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo «SIov. Naroda* pod •Tajnost zaiamčena/83°».
ljubavna drama slovite Elinor Glyn (S dejanj) in
izvrstna,, salonska, pustolovna, senzacijonel* na in smeh* polna burka
L©w za zaročenko.n
v glavni vlogi edini naslednik nepozabnega Maka Linderja, originalni ;\-yroond Griffith,
Danes ob: pol 4., pol 6*. pol 8. in četrt na 10. ELITNI KINO MATICA, naj udobnejši kino v Ljubljani,
Naznanjamo, da smo otvorili 1. aprila 1.1 lastno mehanično delavnico za kolesa, šivalne
St
st i. t. d-
NARDIN in DRUG
Poljanska oesta 31 (vhod Bergantova ulica 1)
Moja dolgoletna praksa v tej stroki pri raznih prvih ividkah nazadnje pri L GOREG, Vam daje sigurnost, da se vsa dela strokovnjaako popravijo
izgoiovifev specijalnih koles po naročilu v lastni delavnici.
Isposojevanjo kolo*. Kolesa lastnega izdelka, vs
nadomestni deii ka^Of pnevma 'ka vedno v 7alogi. Opo isr.amo cent. posestnike avtomobilov n Radio aparaiov, da polnimo pod strokovnim nadzorstvim akumulatorje in
popravo istih. 4514
Speci ani oddelek za instalaciie električne luči za avto, kakor poprava dinamo in samopogonsklh (Anlasser) strojev
vseh vrst.
Marta* pegrtbai ■*rod.
+
Wal!y Andretto sooroča v svojem, kakor v imenu svojih otrok Traute, Raimunda in Wernerja žalostno vest, da je njen srčnoljubljeni soprog ozir. oče, gospod
Rajmund Andretto
tovarnar
v soboto, dne 0. aprila i 1. ob petih zjutraj po kratkem in
mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragaga pokojnika bo v ponedeljek, 11. aprila t. L ob pol šestih popoldne iz hiše žalosti, Vič St. 01, na farno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi na Viču.
Vič-Ljubljana, 9. aprila 1927.
847
9i
Posest"
Realitet na pisarna, družba z o. z.
LJUBLJANA,
Mklošičeva cesta št. 4
Erods: opritlično, 4 sobe. 3 kuhinje, v najboljšem sta* nju. elektrika, vodovod, lep vrt. Vodmat, Din 85.000. ViL-O   enonadstropno, oovozi* dano   6 sob, pri t i kl ine, vrt, i-ar minut oć glavne \ ->šte. Din 300.000. HISO, enonadstropno, 3 stano« vanja po 3 sobe, pritikline, 1100 m* vrta pri Tobačni to* varni. Din 210.000. HISO, dvonadstropno, več stanovanj, trisobno razpoložlji« vo. veliko dvorišče, blizu sta« re šišenske cerkve, 170.000.— dinarjev. HIŠO, dvonadstropno, 2 trgov« ska lokala, skladišče, 2 sta« novanji po 4 sobe, pritikline, prometna cesta, center Ljub* Ijane. Din 230.000. HISO, enonadstropno, z gostil* no, gostilna, št in sobno sta« novanje  razpoložljivo, len t« petrski okraj. Din 250.000. HISO, novozidano, 5 sob, kuhi« nja, pritikline, elektrika, vo« dovod, Vodmat, D*n 110.000 — VILO, enonadstropno, tristano* vanjsko, stanovanje 3 sob ta« ko j   prosto,   1000 m* vrta. Rožna dolina. Din 150.000. HISO, pritlično, 4 sobe, 2 ku» nji, prenovljeno,  par minut od Kongresnega trga, 55.000 dinarjev. HISO, pritlično, 2 sobi, kuhi« uja, posebej gospodarsko po« slopje, velik vrt, blizu cen* tra. Din 60.000. Več stavbišč tik železniške* ga prelaza pod Tivoli jem v izmeri 900—1800 m* po Din 40 do 50.
Več stavbišč  tik glavnega
kolodvora, 560—800 m* po 35
dinarjev.
Več stavbišč 1000—1200 m* ob Dunajski cesti po Din 22 do 26.
Poleg tega večje število ata« novaniskih hiš, vil, trgovskih, obrtnih objektov, v Ljubljani, na deželi, kmetska posestva, graščine, industrije, itd.
^ etiketo SITAR & S VE TE K Ljubljana
etra
Osebni avtomobil
18/20 HP «Mercedes», starejša tipa, dobro ohranjen* s odprto
in zaprto karoserijo, šestsede* žen — naprodaj za Din 20.000. — Cenj ponudbe pod «Za— 11.632» na Pubiicitas d*, d., Za* greb, Gunduličeva 11. 807
Tombola
•DOM UBOGIH*. MARIBOR na velikonočni ponedeljek po« poldne. — Dobitki: oprema za spalno sobo, Sffralni stroj, mo* iko kolo, 15.000 kg premoga, seženj drv in 500 drugih dobit* kov. Srečke Din ZS0. 837
Vrtnice
vfooke in nizke, trajnice, lepo«
tično grmovje, gomolje, dalije, kane. gladijole. navadne in dvoj'nate begonije. aoiarilis, tu* beroze, različne rastline in cvetlico za okras vrtnih gredic, balkonov, dvoran itd. — pripo* roča Ivan S* nenc, vrtnar, Ljub« Ijana. Gradišče 12._832
Ključavničarski pomočnik
mlajša moč, dober delavec, zmožen  slovenskega  In nem*
škega jezika išče službo. — Ponudbe pod «Zanes!ifv/701» na upravo «Slov Naroda*.
Ekonom
z večletno prakso, zmožen slo« venskega in nemškega jezika tiče službo na večjem posestvu aH graščini. — Ponudbe pod »Ekonom/821 s bi uprivo »Slov
Naroda*,
Umetne zobe in čeljusti
kupim. — Pridem na dom. — Dopisnica zadostuje. — Cenj. ponudbe pod «Umetnost 846» na upravo «S1ov Naroda«.
Zračna soba
se odda. — Poizve se: Cekinov grad. Celovška cesta. 835
Vrtnar
priden, soliden in zanesljiv se sprejme. — Pismene ponudbe je poslati na upravo zdravilišča na Golniku.
Opravo za špecerijsko trgovino
kupim. — Ponudbe pod «Spe« cerija^7°2» na upravo »Slaven* skega Naroda*.
Trgovino
z mešanim blagom v mestu ali na de^eV na prometnem kraju iščVna v najem. — Ponudbe na uprav-    cSlov.   Naroda* pod
»Dobro vpeliana'820».
Prodajalka
izurjena v špecerijski trgovini išče službo; gre tudi za blagaj« ničarko. — Dopisi pod »Proda* ialka/8I9» na upravo «S!oven* <dcega Naroda*.
Zastopnika
v Mariboru in okolici išče za za dobro idoč špecerijski pred* met stara renomirana tovarna. — Ponudbe pod «Agilen/817* na upravo «Slov. Naroda«.
Veliko sobo
opremljeno — oddam. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda* 833
sprejema se popravila.
^BESHEJEIEHE!
Izurjena šivilja
se priporoča za šivanje perila oa dom. — Ponudbe pod *Sivi* tja/801» na upravo «S1 Nar.*.
Damska obleka
spomladansko, za srednjo po» stavo ter novi lakasti čevlji takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo   «Slov.   Naroda* pod
•Obleka/842».
Lepo zračno sobo
a električno razsvetljavo, oa meji Rožne doline — takoj od* dam boljšemu gospodu. Mesec« no a zajtrkom Din 300. — Po* nudbe pod »Solnčna lega/843* na upravo :S!ov. Naroda*.
Trgovski pomočnik
izurjen v mešani stroki, zrno« žen slovenskega in nemškega lezika — išče alužbo v meatu alf na deželi. — Ponudbe pod orDober prodajalec/8Il» na upr. «Slov Naroda*.
Prazno sobico
s souporabo kuhinje oddam go*
spodični ali gospe. — Ponudbe pod «Takoj/803» na upravo «SL
Naroda*.
Zračno sobico
z lepim razgledom, električna razsvetljava, v Rožni dolini — oddam šivilji ali dvema oaeba* m a. — Ponudbe pod »Čistost S09» na upravo «Slov. Naroda*.
Enodružinsko hišico
i vrtom, vodovodom in električno razsvetljavo v meatu ali na periferiji mesta kupim ta«
koj. — Ponudbe pod ocEriodru* žtnska/810* na upravo aSloven« skega Naroda*.
Sadno drevje!
Jablane, visokodebelne. la, 10.— dinarjev. Ha 8.— Din, lila 4.— dinarje: hruške t.— Din dražje, poludebla 1__Din ceneje —
oddaji Drevesnica §top*rt Ve*
/en/e. 707
BsnnssssssB&SBssnBi
Kje se najbolje kupi
je brez d^oma znanaglede kakovosti blaga in res nizkih cen pri
iGNrie ŽARGI
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
U
Priporoča cenjenim odjemalcem veliko izbero raznih jjj nogavc. rokav c povT<n>h lopic, bluz, oblek ter razno j^^jj moš<o, damsko *n otroško penlo «er ra^ne kravate P| atmovean ce itd. — Velika iibera z% krojače in šivilje.
BHBBBSBBEgEBBBHBSBBBB
Po znižam ceni
Dvokolesa, motorji, vsakovisti otroški vozički, namestni de! : pneumatika Poseben oddelek za popolno popravo, emajliranje ir. oniKianje dvokoles, otoških vozičkov, Šivaln h stroje.
Proda ia na obroke — Ceniki Iranko.
.Tribuna' f- k t, lovama dvokoles in olroikih vozičkov
JUBLJANA. Karlovska cesta St. 4
54 L
b2S
Tovarna perila
Genica Voiska
Lfublfana. Gosposka ulica 16
(PREJ KOLODVORSKA ULICA 8)
IZDELUJE: perilo za gospode, plyame, bluze, delavske cbleke itd. engros. — Izdeluje se tudi po meri in naročila.
Najnovejši vzorci. Najfinejša izdelava.
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje itd najbolj priporočljiv je Je
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja entlu (obsiva), veze (stika), krpa perilo in nogavice. Brez vsakemu preminjanja plošč in drugo jc stroj: v minuti pripravljen ali za vezenje in ravno tako hitro zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za* vacma šivalni stroj STOENVER. /e tudi nmjcenejii
Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri
L ti d. Baraga,
39L
Brezplačen pouk v večen ju, n*
bi aparatov itd. — Ugodni pla*
Ljubljana,    Šelenburgpva    6/1.  čilni pogoji. — 15letno jamstvo.
Pomlad 1
Nogavice« kravate, srajce, rokavice, na« ramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, kloti v vseh barvah, sifoni. Solin-gen Škarje, noži, potrebščine za krojače, čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje* — Razna dišeča mila — samo pri
Josip Peteline
blliu Praltmovtga spomenika ob vodi Na'nl'l* cenei llubl'ana ToCna ooitrttba:
85
f
SVETUJEMO VAM
da si naroČite
PUCH" KOLO
ki je najboljSe!
Dobi ao po solidni coni in tudi na obroke lo pri tvrditi
IGIM. VOK9 LJUBLJANA
Tavčarieva ulica Stev. 7.
TOVARNA PERILA
„T RIO I-, A V"
LJUBLJANA,   Kolodvorska ul. 8 nasproti hotela Štrulcelj.
F* R I F* O R O CA
veliko izbero moškega perila po konkurenčnih
cenah! — Izdeluje se tudi po naročilu.
JOBLER
slovita svetovna tvornica čokolade, bonbonov In kakao prodaja že v 2UC0 prodajalnicah v kraljevini. Konsu-i enlom je podar la samo v letu dm preko 1200 lepih poklonil-premij. Gener-zastopstvo in zaloga v BEOGRADU uoorot", Trgovačka — Telefon 31—89.
H L
Prometni zavod za premog d. d
Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah in samo
na debelo i
domači in inozemski za domačo kurjavo m industrijske svrhe
Najstarejša slovenska pleskar« tka in U carska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo* svetsk   cesta (dvorišče kavar-
ne «£vropa».) Se pripo ofei- — Izvršitev toč. □a, cene zmerne. 78/1
Je mcpnlln
— Sisak —
23-i    rtskoj izlslbl — Cianid frinfr.
Nainovelal epoaalnl li petrolofska piinaka avetflfka,
,AIDA* i jaj žaniie
200-500
sveč moči Irtsaa bala tat
Neznatna poraba petrolej« Sveti kakor elektrika'
ltAID A"
se rabi za razsvetljavo prodajainic, eradov, gostilnic Sol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „aiDA" je pri-Ida dna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospektel Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firm?
SVARC i drug '
ČAGREB,   ?reradovi£evd ulica l
— Iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevalte tskoi nrospekte» —
vseh vrsi
Premog
Kovaški premog
Koks   'fvarniški, plavžarski in plinsk
Brikete
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1
LOKOMOBILI
MOTORI SauGGA*
GATP D I p,wl *KAV H I C K I KOMPL. PILANI
POVOLJNI  PLAĆE VM USLOVI
Braća FISCHER
ZAGREB, Pantovtak lt>.
120 1
t volno, svilo, srebrom in zlatom po naj novejših smernicah posestrinske pariško lyonsKe tvrdke AMK. - Najmodernejši na-Crti in oaifinejš* izvršitev veatenja z oteto rov. oerila, pregrinjal zdelovane ir raapoailjaoje aablon za predtisk žen-«klb ročnih del. Entlanje, ažuriranje, predtiekanje.
Hatok * Mlkeft, Ljubljana
DALMATINOVA 13
Najpripravnejša danila za Veliko noč so iiaa  fUtoJiM** *iM,Bli strofi in kolesa
D MPlPlinrfl namke Gritzner, Adler
I LltlllllU Phdnia a proetim tekom
Freilaul), pneumatika, olje ter posamezni deli. Najnovejše opreme.
aat 'h
Edino le v Ljubljani
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. — — Telefon 2913.  m l Nalnlile cene. — Tudi na mesečna odplačila.
Kuhinjsko opravo
to je: emajlirano posodo, kompletne kohln|ike garnituro lz alamlnlia, vsakovrstne nmlvalne garnltore, železne postelje, fedi.no orodje ter ostale kaklatske potrebščine dobite v priznano najboljši kakovosti in po najnižjih cenah pri tvrdki:
Schneider & Verovšek
trgovina z vsakovrstno žele mino, orodji in stroji
v Ljubljani, Dunajska cesta 16
8*J
Iuan Zakotnik
Telefon
379
Telefon
37S
mestni tesarski mojster,
----LJUBLJANA. Dunajska cesta 46   — — ^
Vsakovrstna tesarska dela, mederne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike. — Stropi razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje
itd.  —  Gradba  lesenih  mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA. 16/L     TOVARNA FURNIRJA.
1
M
l
20°/0 ceneje
vsa naročila po meri in popravila pri
Franc Szantner, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1
prvovrstna specijalna izdelovalnlca čevljev za občutljive in bolne noge
178-T
■J aj  Q  £ |^ ^yf Q Q Q   pisalni stroj Ima svetovni sloves  Nad 2 ogo ooo strojev v prometu Nedosegljiv   Lud« Bvlf^flfJvP
KJSH5SS Selratarjova alta 611
Velikonočna ugodnost!
Našim domačim odjemalcem v Čast izdelali smo 1000 parov visokih čevljev iz dobrega črnega boksa, novega tipa z zaokroženo špico in močnimi podplati od štev. 39 do 46
za ceno od 13iIX 168*-
v namenu, da razširimo to vrsto čevljev, ki so za vsak sloj ■ med občinstvom. ==========================
Garantiramo, da so čevlji izdelani iz najboljšega usnja, :—:    izdelek dobro poznanega,  solidnega podjetja« :—:
Ta ugodnost velja samo do Velike noči.
Detajlna prodaja Carl Pollak, d. d.
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 23. 462
1u
Spominjajte se o Veliki noči sokolskega Tabora!
Najnovejši
tiskan v latinici
je izšel in stane s poštnino vred Din 215«
Naroča se v knjigarni
Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte.
CENTRALNA VINARNA" D. D. V LJUBLJANI
Telefon št. 2573.
SPODNJA ŠIŠKA. FRANKOPANSKA ULICA ŠTEV. 11
opozarja cenjeno občinstvo na
Telefon št. 2573.
zajamčeno pristna prvovrstna domača štajerska in dolenjska vina. Na zalogi ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Centralna vinama" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša tama, druga vina kupuje le od vinogradnikov.
^Pridite^npokuiite^
Urejuje: Josip Zupančič. — Zs .Narodno tiskarno*: Fran Jeserfek. — Zs inaeratni del Usta: Oton Christot — Vsi v Ljubljani
8456
DC
HI.