Ctev. 320 TRST, v soboto 18. novembra 1911 TeSnj XXXVI IZHAJA VSAK DAN teđt tli nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Ftastnične šttv. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ićini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OCLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka Madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Sdinosti". — Plačuje se izključno le npravi „Edinosti". Pia?!jivo in tožijivo v Trstu. ----------- -------------------------------------- PIN05T Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposl&ne naročnine, se uprava ne ozira. Varodnlna m nedeljsko Isdanje „KDIHOSTI" ataše: sa eelo leto Kron 5-20, ta pol leta Kron 2-eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma se ne aprejemajo In rokopisi se as vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listju UREDNIŠTVO: uiioa Giorgf» Galatti 20 (Narodni deai). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ,Ed;no«t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Pottno-hranllnKnl ra?un liev. 841-652. TELFF0F1 $t. 11-57 „Narodna delavska organizacija" m it yy Zveza Jugoslovan. Železničarjev priredita v nedeljo, dne 19. novembra 1911 ob 10. uri predpoludne 'iV 0M M v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu DNEVNI RED: Kaj zahtevamo oh sedanji neznosni draginji? DELAVCI! DELAVKE! Vkljub protestom, ki jih vprizarja delavstvo Avstrije, narašča draginja dan za dnevom. Temu mora pa biti enkrat konec! Radi tega pa slovensko delavstvo na plan, da skupno protestiramo proti onemu zlu, ki provzroča bedo in lakoto. Prih. nedeljo torej vsi do zadnjega na protestni shodi Odbora NDO. in ZJŽ. dr. Korošca odklonjen in se je nadaljevala način, da se jim izplača enkratna subsisten- sožalje. Pogreb umorjencev se vrši v po razprava o proračunu. Posl. dr. Šusteršič se je izrekel za proračunski provizorij, toda za kolikor mogoče kratko dobo. Poudarjal je, da bi bilo edino prav, ako bi se posojilo zvezalo s f nančnim Politično društvo „Edinost" vabi svoje člane in somišljenike na protestni shod ki ga prirejati „Nar. delav. organizacija" in „Zveza Jugoslov. Železničarjev- v nedeljo dne 19. novembra 1911 ob 10. uri dop. v veliki dvorani „Nar. doma" z dnevnim redom : Kaj iMmm tli sedanji n ziosni ilrjgjjji? Odbor pol. dr. „Edinost". DRŽAVNI ZBOR. (Izvirno.) DUNAJ 17. V današnji seji državne zbornice se je nadaljevala debata o draginj-skih predlogih. Govorili so poslanci Vacek, Rosner in Schrsffl. Na koncu seje so nastali burni prizori, ker je posl. Stark zabavljal proti socialnim demokratom. Proračunski odsek. DUNAJ 17. Današnji seji proračunskega odseka so prisostvovali ministrski predsednik, finančni, trgovinski in železniški minister. Posl. dr. Korošec je predlagal z ozirom na vest o krizi v finančnem ministr-s:vu, da naj se seje proračunskega odseka odgode, oziroma, da naj vzame odsek v pretres kak drug predmet. Posl. dr. Š u-s t e r š i č je podpisal ta predlog, proti pa je govoril poslantc S t o 1 z 1. Posl. W a 1 d n e r je prosil ministrskega predsednika za avtentično pojasnilo o vesteh v zadevi demisije finančnega ministra. Ministrski predsednik grof Stiirgkh je izjavil, da finančni minister ni predložil demisije, se torej nahaja rite in formelno v svoji službi in ima torej pravico, udeleževati se razprav v odseku in zastopati finančno upravo. Po kratki debati je bil predlog posl. čna doklada, izplačljiva takoj po 1. januarju nedeljek. 1912 in sicer za pol leta naprej. O motivih strašnega čina dr. Mat ko - O teh predlogih ministrskega predsed- vičevega si zdravniki niso na jasnem, smat-nika se je vnela živahna debata. VeČina za- rajo ga večinoma za psihopatologičen zloč in. stopnikov strank je nastopala ostro proti I O stanju ranjenega Roberta Holzknechta načrtom in oboje rešilo obenem. Izjavil se izvajanjem in predlogom ministrskega pred- izjavljajo zdravniki, da je skrajno opasno, je proti vsaki kompenzaciji napram Ogrski sednika. pravijo pa, da neposredna življenska nevar- za. dovolitev uvoza mesa na polju železnice; V uradniških krogih, zlasti pa v central- nost ne obstoji. Na vprašanja izpočetka nI Košrce-Bohumin, dokler niso zgrajene dal- nem društvu državnih uradnikov smatrajo mogel odgovarjati, obiskov ne pripuščajo k matinske železnice. Končno je zahteval, da predloge ministrskega predsednika za ne- njemu. Popoldne danes je bil parkrat pri se prizna v Avstriji veljavnost na zagrebški sprejemljive. Uradniki vstrajajo pri takojšnji zavesti in ko so ga vprašali, kako mu je, univerzi izdanih diplom in spričeval. definitivni vreditvi uradniških razmer. Po- je odgovoril: „Hvala, boljše!1* Posl. Maš talka je opozarjal na go- udarja se, da je bilo že več takih podrobnih j Poročevalec lista „Neue freie Presse" vorice, po katerih naj bi se bil ministrski provizorijev, kakor je ta, ki ga predlaga mi-1 je imel danes intervievv z vit. Holzknechtom, predsednik dogovoril z ogrsko vlado, da iz- nistrski predsednik grof Stiirgkh, da so se kateri mu je izjavil: „Matkovič je bil člo-vede brambno reformo eventualno s pomo- pa le prepogostoma izkazali pozneje za de- j vek, ki smo ga imeli v celi hiši in rodbini čjo § 14. Vprašal je ministrskega predsed- finitivum, v kar pa uradništvo sedaj ni več jako radi. Vedno sem želel, da bi bila moja nika, ali so te govorice utemeljene. spremno. sinova njemu podobna, da bi bila tako Ministrski predsednik na to vprašanje Centralna zveza državnih uradniških pridna in tako značajna, kakor on. Dva še ni odgovoril. društev bo imela jutri sejo, v kateri zavzame j otroka mi je usmrtil, a vendar ne najdem Prihodnja seja proračunskega odseka se svoje končno stališče. j zanj žale besede. Njegova slika ostane v --! mojem srcu neizpremenjena. Umoril mi ]e Rekonstrukcija vlade. j moje otroke, a jaz mu odpuščam, naj bi mu (izvirno). I odpustila tudi nebesa!" vrši v torek popoludne. Uradniško vprašanje. (Izvirno.) DUNAJ 17. Danes opoldne se je vršila pri ministrskem predsedniku konferenca zastopnikov parlamentarnih strank in načelnikov pododsekov odseka za državne usluž- DUNAJ 17. Ker se je minister Zaleski definitivno odločil, da sprejme finančni portfelj, so se vršila danes v poljskem klubu po- gajanja o kandidatu za poljsko ministrstvo. Končno so poljske stranke prepustile ime-bence glede vprašanja državnih nameščencev, novanje kandidata poljski ljudski stranki. Ta Konferenca je trajala do pol 3 popoludne, je imenovala za kandidata poslanca dr. se je nato prekinila in nadaljevala zopet W r o b e 1 a. zvečer. j Ta kandidat pa ni prav posebno sim- Konferenca je bila, kakor se je že po- patičen ostalim strankam v poljskem klubu, udarjalo naprej, informativnega značaja in se in zato se je danes zvečer trdilo, da se na-torej ni sklenilo nič pozitivnega. merava kandidirati dvorni svetnik German, Glavni rezultat konference je dejstvo, da ki ni član poljske ljudske stranke. Stvar se \je vlada pustila pasti svoje v zadevi zbolj- odloči jutri. sanja gmotnega položaja državnih nameščen- ! Imenovanje novih ministrov, dr. Brafa i cev parlamentu predložene predloge in je ak~ zsl poljedelskega, vit. Zaleskega za finanč- j 1 o v j e v spis, v katerem trdi, da je „Živi ceptirala nazor, da je treba definitivno rešiti nega in pa poljskega ministra, ali dr. Wro- j mrtvec" njegovo delo, katero je izročil že , uradniško vprašanje in to potom uvedbe bela ali dvor. svetnika Germana, se uradno leta 1898 Tolstemu, da je pregleda. J časovnega avanzma in službene pragmatike objavi prihodnji teden. j Ta interesantna gledališka afera vzbuja i v obsegu, ki se zelo približuje predlogom ' --j velikansko zanimanje v vsem literarnem in : odseka za državne nameščence. j Parlamentarni položaj. gledališkem svetu. , Kakor je izjavil ministrski predsednik (izvirno.) | Beg Sičinskega. grof Stiirgkh, je vladi definitivna rešitev Ogrsko-hrvatski državni zbor. BUDIMPEŠTA 17. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu. Pri naslovu „Skupni stroški- je poslanec Ba-konyi (Justhova stranka) pobijal institucijo delegacij. „Živi mrtvec" ni delo Tolstega ? (Izvirno.) LVOV 17. Tukajšnji listi poročajo iz Moskve: Na moskovskem gledališču se je vršila včeraj premijera drame „Živi m r t-v e c", ki so jo našli v zapuščini Leva Ni-kolajeviča Tolstega. Danes pa objavlja v ruskem časopisju pisatelj Aleksander So- . vprašanja državnih nameščencev do konca ; tega leta nemogoča, namerava pa vlada dve akciji: 1. definitivno, potom zakona, se j za državne uradnike časovni avanzma in ' službena pragmatika; 2. naredbenim potom pa se zbol,ša gmotni položaj železničarjev ter državnih ; poduradnikov, služabnikov, pogodbenih in drugih državnih uslužbencev in v drugih državnih podjetjih zaposlenega delavstva. Vlada je pripravljena glede sredstev, ki i so potrebna za vse te preuredbe in katera ! so se taka, kakoršna so, po dosedanjih njenih predlogih, izkazala premajhna, približati ! nazorom parlamenta. Glede državnih uradnikov je ministrski I predsednik obljubil, da se jim zboljšajo pre-! jemki v smislu predlogov subkomiteja že s 1. januarjem 1912 ravno tako tudi delavstvu v državnih podjetjih. Viada namerava že tekom prihodnjih 14 dni predložiti parlamentu predlog, ki se bo pečal z uradniško službeno pragmatiko in časovnim avanzmajein, smatra pa za nerao- DUNAJ 17. V parlamentarnih krogih se, STANISLAV 17. Oblasti so morale d3-presoja položaj nekoliko ugodnejše. Priča- nes izpustiti včeraj aretiranega zobozdrav-kuje se, da bo parlament gladko zboroval nika in bivšega poslanca JarSiewicza, ki je . do Božiča, in prav tako tudi, da bodo po- bil na sumu, da je bil s Sičinskim v C>no-uveae svetovanja> fcj se zopet prično pri zbornič- vicah, ker je dokazal svoj alibi. Tako se je nem predsedniku dr. Sylvestru, imela uspeh, tudi tu poslednji sled za S či.isklm izgubil Zbornični predsednik dr. Sylvester je že popolnoma. Preiskava si ne ve nič več poza danes povabil k sebi Poljake, prihodnje magati. dni povabi Čehe in potem tudi Jugoslovane,1 Potres v srednji Evropi, ki jih bodeti zastopala dr. Šušteršič in dr.1 DUNAJ 17. Sinoči med 1015 in Ivčevlć. i je bilo čuti tukaj lahek potres. Te konference pri zborničnem predsed-, FRANKOBROD ob M. 17. Sinoči okolu niku imajo namen, sondirati med strankami, jo-30 je bilo čuti potresni sunek, ki je tra-ali bi bilo mogoče v doglednem času se- jai 5 do 6 sekund in je bil tako močan, da staviti trdno parlamentarno veČino. So v mnogih hišah popadale podobe s sten in da so se ustavile ure. Deželni zbori. j HEIDELBERG 17. Sinoči ob 10-25 je (Izvirno.) ' zbudil ljudi iz spanja potres. Predstave v DUNAJ 17. Ministrski predsednik grof gledališčih so morali prekiniti. Nastala je naredbenim potom in Stiirgkh je v današnji konferenci z zastop- panika. Pohištvo se je prebrnilo. 10 30 Vozovi kmalu skočili s Pohištvo se niki strank naznanil, da se sestanejo po no- poulične železnice bi bili vem letu deželni zbori k daljšemu zasedanju, tira. kakor smo javili mi že pred enim tednom. 1 Enaka poročila prihajajo iz mnogih mest --in krajev južne Nemčije, tako iz Mo- nakovega, Freiburga v Br., Kostnice, Baden- PODLISTEK. Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Zadnji bosanski kralj. „Ne obotavljaj se!" je velel Radić poluglasno v šotor. „Ha, kaj je to?* je zavpil kralj Štefan strašno, in ta grozni krik je zadonel daleč in široko po taboru, da bi ga bili morali vsi čuti, ko bi ne bila njihova pozornost napeta tjakaj na vrišč bitke, divjajoče v daljavi. „Kako segaš po meni, sin?" je klical kralj, toda že je njegov glasni doneči glas prešel v skoro smrtno hreščanje. „Misli na Boga, prokleti sin! On ne pušča brez kazni — Ilija, Ilija 1 maščuj — !M Utihnil je; Radić se je pri vhodu globoko oddahnil. „Končano je je šepetal ter snel kalpak z glave, brišoč si vroči pot s čela. V tem je pridirjal drug mož iz šotora tako hitro in prestrašeno, da bi bil kmalu podrl na tla orjaškega vojvodo. Da-si ni Strašno grozodejstvo na Dunaju. DUNAJ 17. (Izvirno.) Strahovita trage- Badena in Stuttgarta. goče, da bi se mogel celi kompleks uradni- dija, ki se je odigrala včeraj v hiši umirov- KOSTNICA 17. Vsled včerajšnjega po-ških vprašanj rešiti še pred začetkom me- ljeuega sekcijskega načelnika viteza Holz- tresa so padli z zvonika stolne cerkve ve-seca julija 1912. kneehta je napravila po celem Dunaju ve- liki kameni ter štiri metre visoka kamenita Zato predlaga, da se za državne urad- likanski vtis. Cesar je izrekel danes po po- roža (križarka). Istotako je padla na ulico nike uvede pomožna akcija in to na ta sebnem odposlancu vit. Holzknechtu svoje pet metrov visoka kolosalna soha Germa- ničesar videl niti slišal, je dirjal kar na slepo tja v temno noč, kakor dirja človek, ki mu je groza smrti za petami, — samo radi tega, da dirja. Vojvoda Rad:ć je skočil za njim, in ga prijel: „Kam bežiš? Spametuj se, Toma-šević I" „Kaj ti jea, ga je stresal Radič, „saj se treseŠ kakor list trepetlike, in kar skozi temo prodira bledost tvojego lica. Bodi mož, stričnik !" „Ali si ga videl?" je šepetal Tomašević s trepetajočimi ustnami. „Koga ?« „Mari vem, kdo je bil ? Človek gotovo ni bil, ki je tako nepričakovanojsredi Šotora, kakor bi bil zrastel iz tal, stal poleg mene in poleg njega. Ha, Radič! Vse groze, kar so jih še občutili ljudje, niso nič v primeri z grozo, ki sem jo občutil jaz, ko je ona senca — o da bi to bila senca! — ona postava tako nepričakovano stala poleg mene, da sem čutil njeno vročo sapo in čutil njen krčeviti stisk moje desnice!" „Tako krčevito je težko stiskala tvojo roko, kot stiskaš ti mojo", je rekel Radić, trudeč se, da izvije svojo roko iz roke To-maševića. „Ampak ne bodi otrok, stričnik!" gaje opominjal, „in ne puščaj se strašiti z vizijami lastne fantazije; da, samo v tvojih mislih je nastala ona tajinstvena postava; živo bitje to ni bilo, saj sem jaz dobro čuval vhod v šotor". Tomašević je stresel glavo nezaupno. „Pa veruj, kar hočeš*, se je raztogotil Radić; „samo glej, da ne opazijo ničesar na tebi ljudje, ki se jim že morava pokazati. Čuješ? Vukman se nekako resnično igra. Pojdi in prva zarja jutra te pozdravi kakor kralja". „Ah, stric", je vzdihnil Tomašević, „da bi bil čakal, da mi narava sama izprazni prestol Bosne!" „Sedaj je obžalovanje Že prepozno; zgodilo se je! Pripomogel si samo naravi do hitrejšega teka, nič več 1" „Ti lahko zapravljaš besede, t! nisi stegnil roke proti starcu; in bil je vendar moj oče, sveti Bože!" je vskliknil glasno, prepaden od strašnega spomina. „Hajdi in razvpij, kaj se je zgodilo", je rentačil Radić, „samo da te ljudstvo ne raztrga v svojih krempljih, mesto da ti postavi z vriščem kraljevsko krono na glavo". Jaz pa hočem, da se blišči krona na moji glavi !* je butnil Tomašević ob tla. „Kraljevsko ime, vladarska moč, žezlo, purpur in krona — vse to je po najsvetejšem pravu moje. Gorje onemu, ki bi mi hotel to oporekati! Jaz sem si vse to izkupil s krvjo svojega srca, z grozami smrti — moja sta žezlo in krona, dal sem za nju zveličanje svoje duše pexlu za nagrado. Pojdi!" je dejal z obupno odločnostjo, „še sem kraljevič, črez malo ur pa bom kralj!" Izginila sta v temi, hiteč k prostoru, kjer je bojni narod čakal in je, razvnet po vrišču bitke v daljavi, že glasno godrnjal. Komaj sta izginila v temi, je stopila iz Šotora tretja postava ; to je bil oni mož, ki je, gnan od notranjega nagona, postal priča nočnega dejanja. „Torej me vendar-Ie ni varala moja notranja slutnja", je govoril zamolklo s seboj, „in prišel sem prepozno, da bi preprečil gnusni, nenaravni čin!" Obrnil se je proti šotoru in pokleknil pri njegovem vhodu. „Kralj moj!" je govoril v velikem ginje-nju s povišanim glasom, „v zadnjem trenutku si klical moje ime, maščevanje svoje smrti si mi zapustil kakor dedščlno, izpolnim to dedščino, tako gotovo, kakor živi Bog v nebesih, ki je videl grozo današnje noči; maščeval te bom, kralj moj, to prisegam pri teh-Ie posvečenih spominih tvoje smrti!" 8t ur- il. ►EDINOST« št. 320 V Trsta, 18. novemor* i.- - nije, ki je stala na poslopju višega poštnega sredo zvečer se je v Benetkah vršil pretep ravnateljstva, in se je razbila na drobne med dijaki in socijalisti, pri tem so bili ra-kose. Neko služkinjo je vrglo z okna prvega njeni socijalistični poslanec Muratta in več nadstropja in se je precej poškodovala. j nacijonalistov. Pozneje so socijalisti priredili PARIZ 17. Sinoči ob 9 30 so čutili v vztočni Francoski potresne sunke. Poškodovan ni bil nihče. LIPSKO 17. Včerajšnji potres se je ču- demonstracijo z obhodom po mestu. Nalivi v Tripolisu. PARIZ 17. „Agence Ha vas" poroča iz Tripolisa: Vsled nalivov, ki trajajo že 3 dni, je tilo tudi tukaj, vendar se zdi, da ni napravil quer Medšenin prestopil bregove. Voda je nikake škode. Istotako so sinoči ob 9 30 odnesla italijanske utrdbe v Bumeliani in čutili potres v Piauenu, in sicer v smeri od tvori nekako jezero ter odteka skozi zEpada proti vzhodu. Potres je spremljalo mesto k morju. — Čete so se morale votlo bobnenje. I umakniti in postaviti svoje straže za Bu- STUTTGART 17. Na Virtemberškem' meliano. je bil včerajšnji potres posebno močan. Od; - vseh strani pr.hajajo vesti, da so padali FRANKOBROD NA MENI 17. „Fran-dimniki s hiš in da so na hišah nastale furter Zeitung" javlja iz Tripolisa: Kolera razpoke. Tudi pod lo se je mnogo hiš. Lju- razsaja tu zelo močno. V treh vojaških bol-dje so prestrašeni bežali iz hiš na piano, nišnlcah je bilo minulo soboto 165 na ko-V Lantlingu je v^ed potresa nastal v elek- leri obolelih, od katerih je umrlo 20 vojakov trarnf vsled kratkega stika ogenj. Elektrarna ^ preko 100 domačinov. in k tej pripadajoče poslopje sta pogorela,' |t Iy , — .. - ±£ istotako tudi sosednji mlin. Kolikor je doslej PoIltlČIlO UrilSfVO „EulIlOSt znano, ni ponesrečil noben človek. i i t IQII BERN 17. Včerajšnji potres so čutili po! . V ' „ - „ vsej Švici. Potres je trajal 10 sekund in je; Tajnikovo poročilo na XXXIII. občnem imel smer od zapada proti vzhodu. V gle-! zboru dne 12- novembra 1911. daliič h v Bernu in Curihu je nastala pa-j (Zvršetek.) nika. Obiskovalci so skočili na ulico skozi; Naši zastopniki na Dunaju, okna, katerih šipe so razbili. Več oseb se , Naj- se dotaknemo tudi dogodkov, ki je onesvestilo. ... i so v minolem poletju, po sestanku držav- J,/ r. . | nega zbora, v toliki meri razburjali sloven-DUNAJ 17. (Izv.) Današnja oficioznaj sko javnost in v katerih sredini sta stala „Abendpost" javlja, da se je nadvojvoda naša p0Sianca dr. Gregorin in dr. Rybar. Kari Ferdinand, brat prestolonaslednikov, j Nista storila sicer nič druzega, nego to, kar ze pred nekaj časa poročil v inozemstvu. I sta nap0vedovala pred volitvami In čemur Cesar mu je sedaj dovolil, da sme odložiti voUld na shodih pritrjevali — nič dru-vse svoje časti m naslove in se imenovati zeg3j neg0 t0 kar je p0 njiju rodoljubnem s preprostem mesčanskim imenom Ferdinand prepričanju neobhodno potrebno, ako ho- BurS- . i čemo, da bodo borbe slovenskega naroda Tak je torej prozaični konec romana za svoje praviCe donašale vspehov, ako res avstrijskega nadvojvode. J hočemo> da se bo naša jugoslovanska de- Dunaj 17. Grški kralj Jurij je obiskal >gacija uveljavljala v parlamentu na Du-prepoludne ministerskega predsednika grofa i nalu ! Ali zastrupljen]^ našega javnega ziv-Sturgkha, italijanskega poslanika vojvodo !ienia J'e napredovalo ze v toliki men, da je D' Avarna in ruskega poslanika Giersa. Italijansko turška vojna. Položaj v Tripolisu. RIM 16. „Ag. Štefani" poroča iz Tripolisa od 15. t. m. 6. uri zvečer: Tu vlada absoluten mir. Potrjuje se, da je sovražnik izgubil v zadnjih bojih mnogo moštva. P*i bombardiranju Ainzare je bilo ubitih okolu 600 Arabcev. Zelo strogo je prepovedano nositi orožje. CARIGRAD 17. V zadnjih dneh v inozemstvu razširjene navodne brzojavke vojnega ministra o bojih v Tripolisu, Benga-ziju in drugih krajih so popolnoma izmišljene. Vojno ministerstvo ni prejelo v zadnjih dneh nikakega poročila o bojih. „Tanin" dementuje tudi vesti o zmagah, ki jih dan na dan prinaša del turških časopisov. Akcija italijanske flote. RIM 16. „Ag. Štefani" izjavlja, da je neresnično poročilo „Tribune" iz Plovdiva, češ, da se ie italijanska flota pojavila v Darienelah. Italijansko poročilo iz Tripolisa. RIM 16. „Ag. Stelani" poroča iz Tripolisa cd 15. t. m.: V minoli noči je bilo viharno in deževno vreme. Večkrat se je vtrgal oblak. Sovražnik ni zapričel nobene akcije. Tudi danes je deževalo ves dan. Naša deia napredujejo nemoteno. Vesti, ki so nam došle, pravijo, da ne drži tudi sov-ražnik rok križem. Neki ogleduh, ki je dospel iz Ain-Zare, potrjuje, da so se zbrale v oazi turške in arabske vojne čete, Število pa ni mogel navesti. Kolera zahteva med Arabci mnogo žrtev. Ogleduh je videl okolu 50 nepokopanih mrličev. Ničesar ni slišal, da pričakuje sovražnik še novih čet, nasprotno je zvedel da se je več arabskih pogavarjev naveličalo boja. Turki jih baje skušajo pridobiti z vsemi sredstvi, da ostanejo zvesti. V ozemlju Sahel so Turki vjeli nekega poglavarja, ki je bil nam prijazen in nevtralen. Izgube sovražnika so zelo velike. Italijanske čete v Tripolitaniji. „Zeii" poroča iz Milana, da imajo Italijani sedaj v Tripolitaniji sledeče čete: 16 polkov pešcev mož 48 000 3 polki bersaglierov mož 9 000 3 bataljoni gre nadirjev mož 3'000 4 bataljoni alpinov mož 4 000 4 polki poljske artilerije mož 6-000 3 bataljoni mož 3'000 2 bataljona ženije mož 1 900 12 eŠkadronov kavalerije mož 2-400 3 eskadroni karabinerjev mož 6000 6 mešanih oddelkov karabinarjev za službo vojništva mož 1*000 Skupaj mož Ko bo formirana 78 000 še Četrta divizija, bo znašala vsa italijanska moč v Tripolitaniji 100 000 mož. Gospodarske posledice vojne. RIM 17. Kakor poroča „Avantl" in Be-ne k, je zbog zaustavljenja prometa v Ori-jer:t beneško pristanišče zapuščeno. Preko 1500 razkladalcev je brez posla. Boschieri-jeva tovarna vžigalic je radi pomanjkanja dJa odpustila 300 delavcev. Pretep med italijanskimi anarhisti in nacijonalisti. RIM 17, V Milanu je prišlo minuli torek zvečer v galeriji mestnega centra do pretepa med anarhisti in nacijonalisti, pri emer je bilo aretiranih več anarhistov. V tudi tako hvalevredno početje, da so taki plemeniti nameni naleteli na hrupen odpor in da sta morala rečena poslanca trpeti napade in najkrivičneje insinuvacije. Dr. Rybar in dr. Gregorin sta uvela tisto znano akcijo za ujedinjenje naše dr-žavnozborske delegacije. Kar je sledilo, je tudi znano in — žalostno. Vendar so nam ti dogodki prinesli tudi veliko zadoščenje in tolažbo. Tudi med našimi okoliškimi volilci, pa tudi med meščani, je navstalo razburjenje ; toda ne na tisto stran, kakor drugod, ampak razburjenje je navstalo radi napadov in insinuvacij na škodo rečenih dveh poslancev. To se je posebno kazalo na dolgih posvetovanjih odbora z drugimi tržaškimi poslanci in mestnimi in okoličanskimi zaupniki, sklicanimi na zahtevo poslancev dra. Rybafa in dra. Gregorina. Na naravnost drastičen in demonstrativen način je prišlo na teh posvetovanjih do izraza neomejeno zaupanje do rečenih dveh poslancev. „Mi smo volili dra. Rybara, mi mu zaupamo, ker vemo, da je storil, kar je storil, z najboljšim namenom; in le nam in jedino nam je odgovoren za svoja dejanja!" Tako so govorili možje. Ta pojav je bil tolažilen in razveseljiv, da smo mogli mirnega srca in hladne duše gledati na na-daljne napade. A danes, po zadnjih dogodkih v parlamentu, smo uverjeni, da imajo vsi dobro misleči zavest, da sta dr. Grego-gorin in dr. Rybaf vendar-le hotela Ie dobro in koristno za narod naš. * * Zaključujemo to poročilo s toplo zahvalo do naših volilcev na taki razsodnosti in zavednosti. V takem zaupanju do voditeljev je najbolje jamstvo za vspešnost našega truda in našega dela za stečnejo bodočnost tržaškega Slovenstva. Najrazvese-ijiveje pa bi bilo, če bi v vsej slovenski javnosti vendar enkrat zmagovito prodrlo spoznanje, da brez tega dela za ojačenje slovenske pozicije v Trslu ni pričakovati za slovenski narod v tej državi tiste pozicije, politične, nurodne in gospodarske, ki si jo moramo želeti. Zaupanja trebamo, složnega dela in umevanja tiste velike naloge, ki je usojena našemu narodu po njegovem geografskem položenju — ob vratih na slovanski jug! _ Dnevne vesti. Razpor med nemško in češko socialno demokracijo postaja vedno hujši. Sodrugi se kregajo in zmerjajo med seboj, kakor dva razredna nasprotnika. Vzrok je ta, da se sedaj separatizem širi tudi na Dunaju. Češki delavci, lesne, krojaške in čevljarske stroke so se odcepili od skupnih centralnih organizacij in si ustanovili lastne. Nastal je seveda ogenj v strehi in „Arbeiter-Zeitung" bljuje ogenj in žveplo na češke socialne demokrate, ki ji seveda pridno vračajo. — Nemški sodrugi se bodo pač enkrat morali spoprijazniti z mislijo, da je popolna osamosvojitev češke soc. demokracije tudi na strokovnem polju le vprašanje časa. Češki narodno-socialni poslanci, katerih je dvanajst, so darovali vsak po 1000 kron za financiranje dnevnika „Češko Slovo". Občinske volitve na Kranjskem. Pr občinskih volitvah v Kostanjevici in Sv. Petru na Kranjskem je v vseh treh razredih zmagala S. L. S. Mestni svet tržaški. Treba je bilo čakati tri četrt ure, predno se je zbralo toliko mestnih očetov, da je bila seja sklepčna. Zato je župan še-le ob 7 in tri četrt otvoril sejo. Ker ni bilo proti zapisniku pregovora, je župan izjavil, da smatra istega za odobrenega, ter naznanil, da se je svet. dr. Ara priglasil za neko interpelacijo. Svet. A r a je rekel, da je z Lloydovim par nikom „Baron Calla prišlo iz Bejruta 300 Arabcev, ki so namenjeni v Ameriko. Te ljudi ki prihajajo iz okuženih krajev je Austro-Americana naselila v nekem v sredi Škednja v najem vzetem lokalu. Ker prihajajo ti ljudje v dotiko s prebivalstvom, je s tem združena velika nevarnost za javno zdravstvo. Protofizik dr. C o n s t a n t i t? i je rekel, da se je Austro-Americana nahajala v zadregi in je morala vzeti v najem one prostore v Skednju, ki nikakor ne odgovarjajo vsem higijeničnim zahtevam. Med izseljenci sta se res pojavila dva slučaja kožic. Izjavil je, da bodo prizadete oblasti in posebno občinska zdravstvena oblast, storile vse, da se prepreči razširjenje nalezljivih bolezni. Svet. dr. D' O s m o je rekel, da bi se bilo moralo izseljence nastaniti v lazaretu. Protoflzik dr. C o n s t a n t i n i je odgovoril, da aii se izseljence bilo moralo naseliti v lazaretu, ko bi se bil pojavil na krovu kak slučaj bolezni, a isti so bili o prihodu popolnoma zdravi in bolezen se je pojavila še-le tri, štiri dni po izkrcanju. S/et. dr. W i 1 f a n je hvaležen dr. Ari, da je omenil to zadevo, s katero se je že bavil slovenski klub, ter sklenil intervenirati na kompetentnih mestih. Bila je v tem oziru tudi že pri g. protofiziku deputacija Ške-denjcev, da bi protestirali proti nevarnosti, v katero se postavlja zdravje prebivalstva njih vasi. Pred vsem se treba tu obrniti na vlado in protestirati. Prosi g. župana, naj bi pri državnih ob-lastnijah interveniral. Kakor je govornik dozna 1, ostanejo oni izseljenci še 14—15 dni v Škednju. A mi nismo zato tu, da bi čuvali interese parobrodnih družb, zato mora govornik posebno kot zastopnik 1. okraja protestirati, da bi se nam dovažalo take vrste darov. Zdravstveni odsek predlaga, da se osnuje za gornjo okolico mesta tretjega zdravnika s sedežem v Bazovici. Dr. W i 1 f a n toplo priporoča predlog zdravstvenega odseka, ki je sprejet enoglasno. Zdravstveni odsek predlaga zboljšanje plač primarijev v mestni bolnišnici, utem-ljevaje svoj predlog s splošno draginjo. Svet. C e r n i u t z pravi da more zdravnik zaslužiti tudi 40.000 ali vsaj 20.000 K na leto. Ti ljudje torej ne občutijo draginje tako, da bi jim trebalo povišati plače, to temmanje, ker občina ni še ničesar storila za one, ki ne zaslužiji niti 4 krone na dan. Predlog zdravstvenega odseka je bil sprejet. Ista komisija predlaga, da se nagrada za babice v mestu, ter spodnji in gornji okolici zviša od 5000 kron na 8500 kron. (Sprejeto). Dr. S e n i g a g l i a predlaga dodatno, da se dobavi občinskim babicam na troške občine potrebno orodje. (Sprejeto). Zdravstveni odsek predlaga, da se dovoli 4300 K za popraviti prostore ekonomata v mestni bolnišnici. Ista komisija predlaga 6500 K za popravo kuhinje v bolnišnici pri Sv. M. Magd. (Sprejeto). Odsek za javno snago in finančni odsek predlagata, da se dovoli 15000 K za nabavo parnika „Fabo" parobrodne družbe „Dalmatia" in 8000 K za nabavo dveh maon za prevažanje smeti. Odsek za javno snago predlaga za nabavo treh avtomobilov za namakanje ulic za skupni znesek 82000 K. Svet. Arch predlaga, da se nabavi za sedaj le en avtomobobil za znesek 30.000 K. Svet. dr. W i 1 f a n u se zdi, da dobiček med avtomobilom in navadnim vozom ni tako velik; zdi mu se celo, da bi tega dobička sploh ne bilo, ker se ne upošteva troškov za reperature. Zato bo glasoval za predlog svet. Archa. Pri glasovanju je bil sprejet predlog odseka. Magistrat predlaga, da se zgradi na Opčinah za gornjo okolico klavnico za znesek 65000 K. Dr. W i I f a n je mnenja, da bi bila ena klavnica premalo za celo gornjo okolico. Treba bi bilo osnovati vsaj še eno n. Domače vesti* Laskavo priznanje posl. dr. Ryb£ru za akcijo proti stanovanjskemu oderu-štvu. Predsedstvo trgovskega društva v Črnovicah (v Bukovini) |e obvestilo državnega poslanca dr.a Rybara, da je bila na velikem zborovanju tega društva med drugim vsprejeta nastopna resolucija: „Skupno trgovstvo v Črnovicah pozdravlja z največjim veseljem zakonski načrt, vloženi po državnem poslancu dr. Rybaru, odvetniku v Trstu, tičcči se odpomoči pred izžemanjem ob sklepanju najemninskih po-godeb, in pobijanja najemninskega oderušt.a. Trgovstvo v Črnovcih, ki je bilo v zadnji desetih letih na komaj označijiv način iz-mozgovano po višanju najemnin, pozdravlja z največjim veseljem, da se vendar enkrat ustvari z^kon, ki bo oviral najemninsko oderuštvo ter spravi to stvar na pravi tir. Trgovstvo v Črnovcih izreka pričakovanje, da bodo vsi državni poslanci iz Bukovine, naj že pripadajo kateri-koli stranki, najizdat-neje podpirali to zakonsko predlogo, na će.ner se jim že sedaj izreka zahvala trgov-stva. Ob enem zaključuje trgovstvo, da je državnega poslanca dr. Rybdra v Trstu brzojavnim potom obvestiti o tem sklepu44. Ta sklep trgovstva v daljni Bukovini je lepo priznanje resnemu delovanju našega poslanca in ob enem najprimerneji odgovor njim, ki se uprav love za — pretvezami, da bi ga smešili. Kako se Italijani razumevajo med seboj! Italijanski listi manevrirajo proti nam kaj radi s trditvijo, da se Slovani ne razumejo med seboj in ravno te dni je naš „Indipendente" zatrjeval z vso resnostjo, da se severni Slovani sporazumevajo med seboj v nemškem, južni pa v italijanskem jeziku. Nu, na nastopnem klasičnem slučaju hočemo mi dokazati drastično, kako se Italijani razumevajo med seboj. Bilo je te dni povodom neke predstave v foyerju gledališča Verdi. Prišel je neki elegantni gospod z istotako elegantno gospo iz gledališča v foyer. Ker je nekaj okoli iskal, so ga vprašali navzoči, česa da želi. Ptuji gospod jim je povedal, ali naši Italijani — ga niso umeli! Pristopil je neki tržaški odvetnik, član vodstva gledališča Verdi in italijanski literat, da pomore onemu gospodu, toda tudi ta italijanski literat ni mogel razumeti, česa ptjjec išče. Naposled je ta gospod — očividno Italijan iz kraljevstva — odšel ozlovo'jen ter je vsklikal: „Mari v Trstu ne govorijo italijanski, ali v Trstu ne razumejo italijanskega jezika ? /u — Oni italijanski odvetnik pa se je jezil nad tem Italijanom iz kraljevstva, kako da more zahtevati, da bi tukaj v Trstu poznali vse Italijanske dijalekte, trdeč, da je ona ne razumljena beseda najbrže iz napolitanskega dijalekta! Torej niti tega ni razumel naš tržaški odvetnik in literat, kateri dijalekt da je govoril oni piujec! Tako se Italijani razumevajo med seboj! Odhod nadvojvode Karla Frana Josipa in nadvojvodinje Zire. Včeraj zjutraj je mladi nadvojvodski par napravil z avtomobilom izlet v Lipico, od koder sta se vrniia v Trst ob 11. uri zjutraj. Na to sta se podala na obisk k namestniku in njegovi soprogi, ki sta spremila mladi par peš do parne barkase, ki ju je ob 12. uri odpeljala na parnik „Pelagosa". Ob pozdravu topov vojne jahte „Lacroma" je „Pelagosa" od-plula na Brijone. Vojna eskadra in mornariški poveljnik v Trstu. Z jutranjim brzovlakom je prišel z Dunaja mornariški poveljnik admiral grof Montecuccoli, ki se je nastanil na vojni jahti „Lacroma", došli predvčerajšnjem v Trst. Ob 10. uri zjutraj je mornariški poveljnik obiskal ladijedelnice pri Sv. Marku. Ob 3. in pol popoludne je priplula v tržaško luko zimska eskadra in sicer, vojie ladije „Zrinyia, „Radetzky" in „Nadvojvoda Fran Ferdinand" ter križarka „St. Georg" in „Admiral Spaun44 pod poveljstvom kontre-admirala grofa Lanjus, nadalje fiotilja, se-stoječa Iz dveh visokomorskih torpedovk in dveh torpedolovcev, pod poveljstvom kontre-admirala Kastnerja. Eskadra ostane tukaj dva dni. Štrajk voznikov. Pogajanja med Zvezo delodajalcev in štrajkovskim odborom niso še končala, zdi se pa, da danes štrajk preneha. „Adriatica" je včeraj imela na razpolago okolo 50 vozov, ki so jih vodili hle-varji. Tudi mali lastniki vozov, ki so se predvčerajšnjem priključili štrajkovcem, so včeraj pričeli delati. Slovenska „irredenta". „Slovenec" govori že par dni o neki irredenti, ki se je baje ugnezdila na Slovenskem. Pridno iš:e po časopisih nasprotnih strank, da bi le kje ujel nekaj, kar diši po irredenti. Mi gotovo pr. na Prošeku. Zato predlaga, naj se pred- ne spadamo niti med srbske niti med ruske loga magistrata zavrne v svrho daljnih irredentarje, vendar se nam „Slovenčevo* študij. počenjanje ne zdi nič kaj lepo. Stikanje in Svet. dr. D' O s m o in S i m o n e 11 a Iskanje irredente po raznih člankih je po sta proti predlogu dr. Wilfana. j našem skromnem mnenju stvar državnega Dr. Sla vik podpira predlog dr. pravdnika in Če se njemu ne zdi kaka no-WIlfana, ker bi bilo vendar preveč zahte- tica nevarna za državo, potem „Slovenčevo" vati, da bi se moralo iz sv. Križa voditi ži- počenjanje precej diši zelo po denunciant-vino v klavnico na Opčine. stvu. Ali nimajo „Slovenčevi" uredniki dru- Pri glasovanju je predlog dr. Wilfana zega dela, nego da se prepirajo, kdo je dobil le glasove slovenskih poslancev,1 bolj patriotičen in drugim očitajo nepatri-dočim je bil sprejet predlog magistrata. iotičnost?! „Slovenec" bi moral že er.krat Na to je bila seja zaključena. prenehati s svojim smešnim stikanjem do Prihodnja seja v ponedeljek zvečer. irredentovcih, k i j i h n i. Mi menimo, da Trstu 18, novembra l*U ai^US'OST* U. 320. ?V rv imnmo dovolj opravka s faktično obstoječo italijansko irredento. Proti tej veljaj ves naš boj ! Na shodu „o draginji", ki ga priredite „Nar. del. org." in ZJŽ." jutri, bode tudi zastopnik polit, društva „Edinost" osvetlil stališče tega polit, društva k perečemu predmetu, ki tvori program društva. Prijateljski večer sta priredila po Ševčikovem koncertu štirim umetnikom „Slovanska Čitalnica" in „Češka Beseda". Udeležilo se ga je mnogo odličnega občinstva, posebno častno so bile zastopane dame. Dvorana „Slov. Čitalnice" je bila napolnjena. Večer je potekel v družbi nad vse prijaznih in ljubeznivih umetnikov prav prisrčno. V imenu Čehov in „Besede"^ jih je pozdravil in jim napil predsednik „Češke Besede" dr. A Zahorsky. Nato se je umetnikom zahvalil za prekrasen umetniški užitek in jih pozdravil ne le kot od Boga poslane umetnike, temveč tudi kot najbolj poklicane tolmače slovanske umetnosti in zato boritelje slovanske kulture in napredka, predsednik „Slov. Čitalnice" dr. Stare. Mtli gostje so bili kar presenečeni in ginjeni po tolikih izrazih simpatij in take gostoljubnosti, ki se je izkazala res slovanska. Izrazili so se prav laskavo o poslušal stvu, ki je z vidnim zanimanjem in velikim razumevanjem sledilo njihovim izvajanjem. Sedaj se umetniki vrnejo v Prago, da nastopijo čez 10 dni potovanje na Rusko do Kavkaza • od tam pojdejo v Amsterdam in petem v London ter na Angleško sploh. Po kratkem odmoru se zatem podajo tudi na Špansko. V aprilu pa prirede 3 koncerte v Pragi. Naj bi vspešno razširjali slavo naše umetnosti in ji priborili ono mesto v svetu, ki ji pristoja in kakor je velikemu slovanskemu rodu primerno ! O Tripolitaniji je sinoči predaval Et bin Kristan v „Del. domu". Predavateljevo ime, še bolj pa zelo aktuelen predmet je napolnil dvorano do zadnjega kotička. G. Dredavatelj je podal najprej predzgodovino te vojne, nato nam je s pomočjo geografske karte in statističnih podatkov očrtal nekoliko precej neznano deželo Tripolitanijo, o ka teri se pravi in dokazujejo tudi sledi, da je bila nekdaj rodovitna. Z drastičnimi besedami in bodečo ironijo je predavatelj ožigosal roparsko počer.janje Italije in humoristično opisal zavzetje Tripolisa, je tudi zgolj iz militarističnega stališča prava blamaža. Predavatelj je žel za svoje zanimivo, skoraj 2 in pol uri trajajoče predavanje splošno odobravanje. „Naša Sloga". Tudi mi smo posneli po hrvatskih listih vest, da še „Naša Sloga" zopet preseli v Trst. Uredništvo „Naše Sioge" pa izjavlja v zadnjem izdanju tega ^ lisia. da ni njemu ni upravi ni nič znano o kaki taki nameri. Predavanje za ženske v NDO. Ce je kje med našim ljudstvom izobražba potrebna, je gotovo najbolj potrebna med našim ženstvom, kajti to je vsled svoje pozicije v današnji družbi v kulturnem pogledu mnogo zaostalo: Uvažujoč to dejstvo, je „Izobraževalni odsek NDO" sklenil, da bode prireje val posebna predavanja, namenjena našemu j že istvu. Prvo tako' predavanje bo jutri v nedeljo, ob 4. uri pop. v prostorih ulica Sv. Frančiška 2. II. in" sicer bo predaval dr. Josip Mandić o predmetu: „Položaj žensk na Angležkem in v Združenih državah". — Vstopnina svobodna. Tovariš ce! Pridite na to prvo predavanje v obilnem števiiu, da tako pokažete da se hočete tudi ve izobraziti, da si ho-čtte potom prosvete priboriti boljše življenje ! Tombola v prid NDO se je odložila na prve dni prihodnjega meseca in sicer radi tega, ker razprodajalci na deželi se niso Še odzvali za vrnitev srečk. Prosi se tem potom še enkrat vse dotičnike, ki posedujejo srečke na deželi, da jih nemudoma vrnejo. Kdor želi kupiti še srečke, jih lahko dobi v uradu NDO in pri zaupnikih NDO po 60 stotink srečka. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi jutri, v nedeljo, dne 19. t. m. „Variete večer" pri pogrnjenih mizah v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Na vsporedu je petje moškega zbora, kvarteti, gos!i in klavir itd. Na to pa igra „Doktor Hribar", burka enodejanka. Po vsporedu bo ples In svobodna zabava. Najdeno. Pred prilično jednim letom našla sta se na postaji Št. Peter na Krasu v nekem kupeju druzega razreda sledeča dva predmeta: Zlata broša s 4 višnjevimi kameni in 4 briljanti ter zlat prstan s sma-ragdam in 2 briljantoma. Izgubitelj naj se oglasi pri c. kr. okrajnem sodišču v Posto j i ni. _ itl&ška mala kronika* Ponarejevalec denarja. Fran QuaHa (?!), star 19 let, iz Gorice, vslužben pri t govcu s kolesi M. Majonica, je goljufal svojega bližnjega s tem, da je nikeliral komade po dva vinarja, tako, da so na prvi pogled izgledaii kakor komadi po 20 vinarjev. Trem vajencem pri istem trgovcu pa je dal nalog, naj razpečavajo njegov umotvor. Ali veselje je bilo kratko. Goljufija je prehitro prišla na dan in Qualla je bil aretiran. Premetena kmetičica. Včeraj popoludne je v manufakturno trgovino Gregoris v ulici Ponterosso 5, prišla kmetica Ana Basič iz Kopra pod pretvezo, da hoče kupiti svilenih rut. Trgovski pomočnik jej je razložil nekoliko zahtevanega blaga in se je potem oddaljil od nje, da postreže drugim. Basičeva je dolgo izbirala, potem pa odšla, češ, da ni našla nič primernega. Ni pa trajalo dolgo, ko se je pomočnik prepričal, da je manjkala ena ruta. Hitel je takoj za tatico in jo zagledal, ko je stopala v vežo neke hiše v ul. Machiavelli. Poklical je redarja in Basičeva je bila aretirana. Pri njej so našli tudi več drugih svilenih rut. Tatica Je isti „furkeljc" poskusila gotovo tudi drugje. Izginil je. Viljem Czerny, star 15 let, sladčičarski vajenec, stanujoč v ulici Antonio Palladio 10, je izginil že od minolega torka. Ker se ni vrnil več domov, bojijo se domačini, da se mu je pripetila kaka nesreča. Sumljiva smrt. G. Pavel Zalan de Also-Damborn, star 40 let, iz Budimpešte, uradnik pri Lloydu, je stanoval v ulici Mal-canton št. 12 skupaj s svojo !jub?co, Ano Moller, 22-letno kuharico iz Tirolskega. V ponedeljek, dne 14. t. m., po noči se je Zalan vrnil domov. Bil je vinjen in glavo je Imel vso okrvavelo. Rekel je svoji ženski, da je p2del. Pri tem da se je ranil in izgubil svojo listnico z denarjem. Ni hotel, da pokliče zdravnika. Kmalu potem mu je postalo jako slabo in predno je prišel zdravnik, ki so ga vendarle pozneje poklicali, je bil Zalan mrtev. Ker se ni moglo konstatirati, kje je Zalan prebil noč, in ker se je moglo domnevati, da gre morda za kak napad, je oblast ukrenila, da se truplo raztelesi. Isto je dokazalo, da je Zalan umrl, ker se mu je stri tilnik in so se mu zmešaii možgani. Vsled tega poizveduje policija, in je že zaslišala veliko prič, ki so ga videle ono noč. Vendar kaže vse na to, da je bil Zalan žrtev nesrečne nezgode in ne kakega zločina. Koteđmr in rreme. — Danes: Odon sp. — Jutri: 24. ned. po Bink. Temperatura včeraj cb 2. ud popoludne 18° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, temperatura mila, tupatam padavine, vztočni vetrovi. Nase gledališče. Jutri v nedeljo popoludne ob 4. uri kakor ljudska predstava ob znatno znižanih cenah (vstopnina 60 stot.; sedeži z vstopnino vred K 130 ozir. K 1, vstopnina na galerijo 50 stot.) repriza Viktor Hugo-ve pretresujoče drame „Lukrecija Bor&ia". Zvečer pa se vprizori (v abonementu) velezabavna premijera, Bisson & Mars-ova burka „Madame Bonivard" ki je ena izmed najbolj znanih francoskih pošad, polna najkomičnejših zapletajev in decentna kljubu vsej pikanteriji. Slavnostna predstava v spomin obletnice Tolstojeve smrti, bo v torek zvečer. Za to predstavo vlada napeto zanimanje, saj gre za dosedaj neznano delo ruskega duševnega velikana, s katerim naše gledališče ob obletnici njegove smrti seznani tržaško občinstvo. Zanimanje je tem bolj veliko, ker je naše gledališče eno izmed prvih gledališč, ki vprizori to dramo. O drami „Živi mrtvec" spregovorimo natančneje prihodnje dni. 99 £11' Jtrtfgiasio" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone), ^zgotovljene obleke za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. light Milo Sufiiight Vse telesna parilo ■ & bi se moralo prati namo a popolnoma čiat:m i a volja lu milom, uaaneč z m lom Sunlight. To milo je P"> s^ojpin učinku naravnost iied„a*i.ia ia z»r»di ve-l.ke s roj a izd -tuoiti tudi ceno. Dvojci koma l 30 etot-, osmero-o.j-luat koma i 16 «to:. Gen. zastopit7o: ALBIRT TE-DESCHI, Trat* Cono t, III. d. WASCH1MICH! Narodpa posojilnica in hranilnica v Trstu ulica Caserma št. 17, pritličje. VLOGE na knjižice,vlažne liste in tekoči račun obrestuje od dn& vloge 8T TELEFON 1743. Kftiboljži vir 9» dobivanje peAcaa isav*. VELIK! KINEMATOGRAF „BELVEDERE" TRST — ulica Belvcd^re Štev. io — TRST = V soboto 18. nov. in nedeljo 19. novembra: r 1. Učinki ledu v Odesi, po naravi. - 2. Uporno srce, velika drama v barvah. - 3. Moric je premajhen, smeh. NB. V pondeljek dne 30. novembra komična predstava. - Ena komedija in pet komičnih prizorov. - Celo uro smeha! ova trgovina čevljev Olge Gaspari bivše voditeljice čevljarnice Fassel na Korzu št. 6 - TRST - na Korzu št. 6. bogato opremljena z najboljšimi čevlji za GOSPE, GOSPODE in OTROKE, med njimi tudi najboljša znamka svetovnega slovesa. ■ — 99 KOBRflK Največja eleganca in trpežnosf, ki se absolutno izplača. 3tran IV. Društvena vesti. Tržaška Sokolska župa. V nedeljo, dne 19. novembra 1911 se vrši dopoldn,e ob poide vetih seja župnega vaditeljskega zbora v telovadnici Sokola v Trstu. Dnevni red: 1.) Župni vaditeljski tečaj. 2.) Proste vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani 1913. 3.) Raznoterosti. Ker je dnevni red izredne važnosti, vabim k polnoštevilni udeležbi. Bratje načelniki naj privedejo seboj vse društvene vaditelje. Seboj je prinesti tudi telovadno obleko. Načelnik. Sokolska plesna vaja se vrši, kakor običajno, danes zvečer ob 9. uri v sokolski telovadnici. Učili se bodo različni plesi, zatorej pridite v obilnem številu. Nazdar! i. Tržaška krajevna skupina društva pravne zaščite vojaških certifikatistov Avstrije, ul. Stoppani Št. 3, III. nadstropje, vabi na desetletnico društvenega ustanovljenja, dne 18. novembra t. 1. v restavraciji ulica Coroneo št. 15. Vspored: Koncert z izbranim vsporedom godbe c. in kr. bos.-herc. pešpolka št. 4, (začetek ob 8. uri zveč.) Šaljiva tombola, pošta, govori in druge razne zabave. Po^ polunoči ples. Vstopnina 50 vin. za osebo. Čisti dobiček pripade podpornemu oddelku. Odbor Št. Jakobške Mladine se je na včerajšnjem sestanku v gostilni gospoda Babiča sestavil takole: Edvard Dobrila, predsednik, Josip Šorn, podpredsednik, Josip Požar I. tajnik, Anton Sluga II. tajnik, Ivan Brezovec I. blagajnik, Josip Gregorič II. blagajnik, Ivan Vouk in Vinko Engelman pregledovalca računov. Vrdeljski Sokol vabi svoje brate člane nocoj v soboto, 18. t. m. na poslovilni večer našega brata A. Rauberja, ob 9. uri zvečer v „Narodnem domu". Na zdarl Odsek „Trž. Sokola" na Prošeku. Zbirališče za izlet na Vipavsko ob 5. uri in odhod ob 5 30 in ne kakor je bilo včeraj javljeno ob 6 30. ššar. dei. organizacija. Skupina „NDO" uslužbencev „mestne plinarne". Opozarjajo se tovariši, da je nocoj ob 7. uri občni zbor, na kateri pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Delavci tovarne olja pri sv. Andreju imajo jutri v nedeljo 19. t. m. ob 6. in pol zvečer sestanek v prostorih NDO pri sv. Jakobu. Skupina zidarjev NDO naznanja vsem članom, da so uradne ure blagajnika ob sobotah od 6. do 8. zvečer in ob nedeljah od 9. do 12. dopoludne. Novi člani naj se zgla-sijo ob uradnih urah v prostorih skupine (ul. sv. Frančiška 2,) kakor tudi pri vseh odbornikih in zaupnikih. Tovariši pozor 1 „Izobraževalni odsek NDO" vabi vse tovariše Št. Jakobškega okraja na zelo važen sestanek, ki bo v ponedeljek dne 20. t. m, v podružničnih prostorih, (Campo S. Giacomo). Naznanja se vsem tovarišem in tovari-šicam, da od sedaj naprej veljajo izkaznice (bel papir) za člana, da se lahko izkazuje pri vhodu na gledališčne predstave, kjer dobi na podlagi istih dovoljen popust. Izkaznice dobijo člani pri uradniku N. D. O. v uradnih urah. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. Danes zvečer Leoncavallov „Malbruk*. Častni večer kapelnika Bclezza. VERDI. „La buona intenzione". EDEN. — Ob osmih in pol varietetna predstava. Največji atrakciji sta slavni fete-pat Ernesto Bellini, ki s svojimi frapirajočimi eksperimenti očara občinstvo, in Mary Fleur, katera po splošnem mnenju ne zaostaja mnogo za Pino Ciotti. PALAČE HOTEL EXCELSIOR. Danes koncert od 5. do polnoči. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v soboto 18. t. m. od 9. do 12. in od 3. do 6.: Srebrna tobačnica, zlat prstan, šivalni stroji za čevljarje, decimalka z uteži, stiskalnica za pisma, voziček na dve kolesi, ročna, dvojna lestev, chiifonier, nočna omarica, slika, zrcalo, veiika množina usnja, laka, chevreaux, gumbov, niti, trakovi, podlage, gumaste pete, lepilo, kavlji in drugi čevljarski predmeti. Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov na! - SPREJEMAJO SE TUDI POPRAVE. naše zadruge. Lovrenc Botac Trst - ul. Piccardi, vogal Pasquale Revoltella - Trst Nova trgovina jestvin in kolonijalnega blaga. gfjr Postreže se vedno z dobrim in svežim blagom "SS BSr" P^e vrste :: ter po nizkih in zmernih cenah. POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM. Rv*it/cBf£ n^eQec »prejme takoj. Imel to Df Iso-a priložnoBt, ee izučiti v lasuljarstvu in česanju oam Sprejme ae tudi u&nka za damski salon. Naslov v ulici Carducei 9. A. Sebek. 2039 rionao v soboto zvečer izvrstne domače jetrnice. Hotel Balkan. 2041 (lift*] shodom vsi ca klobase z zeljem ter JU lil na dobrega vipavca. Gostilna NDO. Kosič Carradori 16. 2030 rinhar> glasovir preda za nizko ceno Kamuščič, UUUCI V rdela pri Tratu. 2040 Rndtilflfl klicu St jakobške cerkve, obilno v'UoliliSGL obilno cbiskana, proda ee takoj za kron 15C0. Naslov pove ins. oddelek Edinosti. 2043 Slovanske igralne fcarie nSfih knjigarna J. Gorenjec, ul. Caaerma 16., Gregor Zidar & C., Kocol 263, tot akarna £ego!in, ulica Industris (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v Kozini: Ivan Dekleva. 1472 Qlfll#onlrQ zm°žQ& nemškega jezika in stroje-OlUVUMKd pigja, želi služba v kaki pisarni. NbbIov pove ins. oddelek E'mosti. 2034 !P-lflfn£i gospodična, vešča slovenskega, nem-IU"IC Llltl gfcega in laškega jezika, išče službo v kaki pisarni. Ponudbe pod ,16-letca" na inseratni oddelek Ldinosti. 2024 MinntnO eSa pridelka iz Brji pri Rihem- ¥ lllUlUb berku ee nabaja v ulici Mi lin grande St. 46. Priporoča se rojakom za obilen obisk udani J. Mihelj. 2033 l/innfnp briškega vina. Ulica S. Giacomo in VlllUlUb Moute St 11. li>88 NihnO naj ne pozabi priti na klobase v suboto lilIIUD in nedeljo v gostilno NDO. Kos.č, Car- Squadrani & Buda „Ta Kupuje in prodaja zlato. Izvršuje vsaktero delo urarske in zlatarske stroke. UicQ v kateri se nabaja dobroidoča trgovina z nlbdi g'spodarskimi poslopji, vinog«adi in lepim vrtom, v zelo prometnem kraju na Krasu, se pod ugodnimi pogoji proda. — Poizvedbe Tret, via San ISicolo Št. 4, III. 2031 McblovsinH B0^a z tciiav,a s@ IL nad. odda takoj. - Ul. Fontana št 8, 1967 PprPQ9 za ženste klobuke „Pleres" i. „tuf" rClCod ge izdelujejo iz rabljenih peres. JPiazza Goldoni §t 11. 2032 M fotograf le Anton Jerklč, Trsi, j Via delle Poate 10. — GORICA, gosposka ulica 7, Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupne k niemu. 315 v Qvirarcl/P vez