Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemat! velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 idd. 40 kr
V administraciji prejeman, v?lja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 eJd., za četrt leta 8 g-ld.. za en inesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upiavništvo in ekspedicija, Stolni trjf št. G, pole? „Katoliške Bukvarne".
| Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če so tiska enkrat: 12 kr. ^ če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša
•	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
t	TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
rftev. 109.
Ljubljani, v petek 13. maja 1892.
Letni is: XX«
Državni zbor.
Z D u n a j a, 12. maja.
Dunajske prometne naprave.
Razven že omenjenih protigovornikov nasprotoval je danes reči sami le še dalmatinski prisednik mladočeškega kluba poslanec B i a n k i n i , in sicer izjemoma v nemškem jeziku, iz ozirov na dunajsko mesto, kakor je rekel. Ali tudi on se ni postavljal na stvarno stališče, ampak se je pridruževal tovari-šema-predgovornikoma. Našteval je razne potrebe dalmatinske, zagotovljal, da se za Dalmacijo ni čisto nič zgodilo, da je v dalmatinskem saboru v tej Stvari govoril devet ur, da bi pa tukaj potreboval devetindvajset ur, če bi hotel vse povedati. Sklepal je z zagotovilom, da bode glasoval za vse, če le Dalmaciji pomagajo na noge.
Drugi med nasprotniki vpisani govorniki predlogom samim niso nasprotovali, ampak le ugovarjali, da jim ne ustrezajo v vsakem oziru. G e s s-m a n n , ki je govoril piecej prvi dan, je trdil, da Dunaju s temi stavbami ne bode dosti pomagano. Mestna železnica ne bode dosti koristila, ker nima zveze z notranjim mestom. Tudi bodo uekateri mestni deli od dela samega škodo imeli. Pred vžit-ninsko črto se bodo povzdignili novi predkraji, v mestu samem pa bode nastala revščina, ki se kaže že sedaj. Gledi delavcev, ki bodo izvrševali vsa na-svetovana dela, zahteva govornik posebno varstvo, zlasti pa naj bi se jim določila najnižja plača in najvišje število dnevnih ur za delo. Tega pa ne tirja zaradi tega, kakor dh bi se hotel on in njegova stranka prikupovati delavcem. Oni sicer trdijo, da se delavcem godi velika krivica, ker se jim odrekajo politične pravice, vendar pa se to vprašanje v zbornici ne bo nikdar rešilo. Njega in njegove somišljenike vodi le spoznanje, da- se velikemu delu srednjega prebivalstva godi že tako slabo, da ni skoraj več nobenega razločka med njimi in delavci.
Tudi dr. Lueger, ki je bil vpisan med nasprotniki in je včeraj prišel k besedi, predlogom
samim ni nasprotoval. Priznaval je celo, da tudi | dr. Kaftan in dr. L a g i n j a nista nič sovraž-[ nega govorila za dunajsko mesto, vendar pa prvemu ! ugovarja, da Dunaj pri razširjatvi mesta ni dobil I nobenega darila, ker so bili dotični stavbeni pro-| stori njegova lastnina. Tudi on se je zaradi tega j vpisal med nasprotne govornike, ker so predlogi po-; manjkljivi in ne dovolj jasni. Kakšen pomen naj ima program, o katerem se sklepa? Ali naj ima veljavo zakona, ali le nekakega navodila? Na Dunaju se sploh govori, da bode vlada izvršila samo one dele nasvetovanih poprav, ki so važni iz vojaških ozirov, drugo pa se bode odložilo, češ, da ni denarja. Tudi to mu ni prav, da naj se zgradba lokalnih železnic prepusti privatnim osebam, ker bi imela država v tem slučaju samo one naprave v svojem oskrbovanju, ki nič ne neso, dobre pa bi prepustila zasebnim družbam.
Enako se ue more strinjati z načrti, ker uničujejo velik del najlepših nasadov dunajskih in nekaterim okrajem, zlasti tretjemu in enajstemu silno škodujejo. Vse prebivalstvo se bode vzdignilo zoper te načrte, kadar se poizvedo. Te načrte so delali ljudje, ki vlečejo ravne črte ne zmeneč se za to, koliko lepih rečij s tem uničijo. O vravnavi Dunaj-čice neče govoriti. Nasprotni ugovori ne veljajo nič, in kar je mogoče v Berolinu, bo menda pač tudi mogoče na Dunaju. Prestopivši k premembi donavskega kanala v ladjišče povdarja, da bi bilo veliko važneje izvršiti kanal med Donavo in Odro, in med Donavo in Labo. Tudi priporoča, da naj se dotično posojilo javno razpiše, da naj se nikar ne plačujejo interkalarne obresti in da naj se rabijo le domači ne pa inozemski delavci. Tudi blago naj bo zgolj domače in trgovinski minister naj si v zgled vzame ogerskega ministra Barossa in naj stori za Avstrijo, kar je oni storil za Ogersko. Pri delu naj se nikar ne prenaglijo in denar naj pride na korist prebivalstvu, ne pa žepom nekaterih špekulantov. V tej nadi on glasuje za predloge in želi, da bi vse stranke glasovale za premembe, ktere hoče v posebni razpravi nasvetovati.
Ker pravih nasprotnikov ni bilo, zagovornikom ni bilo težko potezati se za nasvetovane predloge. Prvi med njimi je bil stari dr. Herbst, ki je zlasti povdarjal, da je med raznimi točkami jako tesna zveza in da je država dolžna podpirati ta dela. Vravnava donavskega kanala je del vravnave Donave, ki je državna reka ; tudi vravnava Dunajčice je opravičena; če namreč država za grajenje hudournikov vsako leto izdaja veliko denarja, sme pač podpirati tudi vravnavo te vode, ki je silno nevaren in škodljiv hudournik. Najvažnejša je mestna železnica, ki je pa potrebna iz vojnih ozirov; pa če bi bila tudi zgolj le krajevnega pomena, morala bi jo država podpirati, kakor je podpirala enake železnice v Pragi in v Trstu. Ta dela bodo pa tudi v finančnem oziru koristna, ker bodo pospeševala gospodarske koristi in pomnoževale blagostanje, s tem pa tudi državne dohodke; in kef vsako leto iz raznih dežel prihaja mnogo prebivalstva na Dunaj, koristile bodo te naprave vsem deželam; zato priporoča predloge zbornici v sprejem.
Baron Kiibeck povdarja, da bodo nameravane naprave mnogo koristile tudi ubožnemu prebivalstvu, katero dobi vsled tega dela in zaslužka in po ceni stanovanja, kar jako vpliva tudi na nravnost prebivalstva.
Obširno je zagovarjal trgovinski minister Bac-quehem svoje predloge in pri tej priliki zagotavljal, da hoče vlada enako skrb imeti tudi za druge kraje in dežele, ki potrebdjejo vladne pomoči. Minister je zaradi tega poprijel besedo precej prvi dan, ker je moral odriniti k pogrebu ogerskega ministra Barossa. Danes je bil minister zopet na Dunaju in se je vdeleževal državnozborskih obravnav. Kaj več iz njegovega govora morda podam še prihodnjič.
Včeraj je govoril kot prvi govornik knez Liechtenstein, ki je radostno pozdravljal predloge, ob jednem pa obžaloval, da minister ne mara določiti najnižje dnine. On se noče prilizovati delavcem, ali on hoče v zbornici povedati, kar ljudje govore. Določitev najmanjše dnine bi bila potrebna, ker je življenje čedalje dražje. Dalje razpravlja go-
LISTEK
f Feliks Šareč.
Umrl je 11'. t. m. v Moravčah Feliks Šareč, bogoslovec IV. leta. Bolehal je skoro dve leti, zdravil jetiko v Iki poleg Opatije, v Worishofenu, koncem bolezni pa se je preselil z družino v Moravče, kjer ga je objel smrtni angelj.
Rodil se je 23. julija 1868 leta v Ljubljani. Po rajniku žalujeta osivela oče in mati, po rajniku plakajo tri sestre, po rajniku je neskončno žal osem njegovim tovarišem. Bil je mladeneč odločnega značaja, blazega srca in ižredno razvitega duha. Na videz nekam ponosen, a od srca ponižen, poln življenja v družbi, sočuten in mil v razgovoru, obče priljubljen družabnik.
Kader je govoril večjemu zboru svojih sošolcev, kazal je očivrdno odločni svoj značaj. Imel je namreč neko oplemenjeno samozavest v sebi in je ob vsakem nastopu dajala njegovim besedam čudno oblast in viljavt». Ker mu je slovenski in nemški jezik gladko tekel, gojili smo opravičene nadeje. da bodd v življenju slfivel kot govornik. In govorništvo
je tudi njega kaj veselilo. Posebno je krasila njegovo srce nežna ljubezen do matere. Kako ljubo je često kramoljal o njej, kako živo in potanko v za-sobnih razgovorih slikal vsako potezo njenega bitja, kolikrat naravnost zatrjeval, da mu je mati nad vse milo bitje na svetu.
In kader me je vel na dom in s pravo sinovsko liubeznijo poljubil sivo mater na čelo, vselej me je priklenilo ožje čuvstvo spoštovanja do druga. V tem oziru je bil res vzor ljubečega in hvaležnega otroka. Poleg teh vrlin pa je imel pokojnik še neki dar od Boga, katerega ni zanemarjal do zadnjih zdravih dnij. Imel je namreč lep pisateljski dar. Ze za gimnazijskih študij se je shajal s svojimi somišljeniki v samotnih sobah, k'er'so se vadili pisateljevanja. V tem času je spisal povestico „Doma in na tujem", ki je izšla v Giontinijevem knjigotržtvu. Ni sicer kaj posebnega, a kaže, da je čital mladi pisatelj že mnogo podobnih leposlovnih del in priča o njegovi razviti domišljiji. Takrat je prevžl tudi večjo knjigo „ G e o rg S t e p h e n s o n prodalno v Blaznikovi tiskarni. Listi so prevod hvalili. Ko je završil gimnazij, vstopil je v goriško bogoslovnico in koncem prvega leta napravil v Ljubljani zrelostni izpit, kateremu se je prejšnje leto odpovedal. Potem
je ostal v Ljubljani, da bi se učil v tukajšnjem semenišču nadalje bogoslovja, in tu so se mu jele krepkeje razvijati krila darovitega duha, kakor bi vplivala rodni kraj in bližina drazih svojcev toli blagodejno nanj.
Vesel in naudušen se je lotil bogoslovne vede, vestno porabil vsako nro v smislu hišnih pravil. Skopo odmerjeni čas, ki še preostaja po storjeni dolžnosti, pisal je ali bral leposlovna dela. Za „Dom in svet" je napisal povest „Materina molitev", ki je prav dobra, kakor je kratka. Prizori so tako slikoviti, refleksije žive, vsa pripoved gin-Ijiva. Se bolj je ugajala mnogim nekoliko daljša povest „Na grobeb", priobčena v istem listu. Za njo je dobil pokojni pisatelj oudaj razpisano nagrado. Zadnji spis iz njegovega peresa pa je humoreska „Aula tentamimum — pa sodnijska temnica". Snov bi bila za veseloigro morda še izvrstnejša, nego je za šaljivo povest. Ta humoreska je priča, da je imel nje oče ne malo zdravega humorja v sebi, kar je sicer večkrat tudi kazal v življenju.
V vseh svojih spisih se nam kaže mladeniča polnega idealnega poleta, raznetljive domišljije in rahločutnega srca. Realističnega tokn, ki preplavlja
voraik socijalue razmere in priporoča vladi, da naj nikar ne prezira tega vprašanja in ja reši o pravem času.
Dr. Jaques je zagovarjal načrte in poudarjal važnost dunajskega mesta, kot državnega središča. Dvakrat so ga bili Turki napadli, dvakrat so bili odbiti; vsled tega ima Dunaj velike zasluge za vse zapadne dežele. Tudi je nekak posredovalnik med raznimi narodi. Dunajski poslanci bodo radi podpirali zadeve raznih dežel, žalibog, da se tega od Mladočehov ni nadejati glede Dunaja, dasi bi se morali zavedati dvojne naloge, ki jo imajo gledó naroda češkega, pa tudi gledé cele države in Dunaja.
Poslanec Stalitz je poudarjal potrebe tržaškega mesta, ki so tako velike, da jib brez vnanje podpore ne more zmagovati. Ce se za Dunaj toliko žrtvuje, zakaj bi se kaj jednakega ne zgodilo za Trst ? Prosi torej, da naj se zbornica spominja tudi Trsta, iu v tej nadi hoče s svojimi somišljeniki glasovati za predloge.
Baron Pirquet je zlasti zavračal dr. Lue-gerja, češ, da so načrti primerni in da bo Dunaj po novih naredbah zeló napredoval.
Obširno in dolgo je včeraj govoril vladni zastopnik Wit tek, ki je odgovarjal posameznim govornikom in označeval vladno stališče gledé posameznih želj in zahtev. Za njim se je še enkrat oglasil poslauec Kaftan in se odločno protivil pre-membi donavskega kanala v posebno ladjišče.
Danes sta govorila še dr. Fuss in Ko-zlowski, ne da bi bila kaj posebno novega spravilu na dan, potem je bila razprava sklenjena in sta prišla na vrsto zadnja govornika Einer za in B i-a ukini proti predlogom. Prvi je govoril dolgo in dolgočasno, druzega sem omenjal že v začetku tega poročila. Po kouefni besedi poročevalca dr. Rus s a in nekaterih dejanjskih popravkih bilo je z veliko večino sklenjeno, da se prestopi v posebno razpravo, potem pa je bila ob 1¡i6. uro seja zaklučena in prihodnja seja napovedana za soboto 14. t. m.
Konservativni klub je danes v posebni razpravi pretresal duuajske prometne naprave ter skienil glasovati za prvi in drugi del dotičnega program», ki zadeva mestno železnico in vravnavo Du-najčice, tretji del pa vrniti vladi, da napravi nove uačrte z ozirom na to, kako bi se dali odpatki, namesto da se spuščajo v Donavo, koristno porabiti in rabiti v zboljševanje iu gnojenje poljskih zemljišč. Četrti del, ki zadeva napravo ladjišča na donavskem kanalu, sklenil je klub soglasno odkloniti.
Zavijanje.
m.
„Narodov" člankar modruje dalje: „In kakih sredstev se poslužujejo? Oni vedó, da je naše ljudstvo verno in pobožno. Ta blagi čut je treba izkoristiti v agitacijske namene! Z vso silo se hočejo vreči na preprosto ljudstvo, ki se lahko vnume za verske reči, ki je pa v drugih, zlasti političnih iu narodnih vprašanjih še zmirom dosti nevedno iti nepomagljivo. To dobro ljudstvo je treba v strah pripraviti za vero . . . Vera je v nevarnosti, vero nam hočejo vzeti. Mi nismo nikdar
napadali verskih resnic, nikdar izpodbijati katoliških dogem, tudi nikdar napadali duhovnikov iz verskih ozirov; pač pa smo jih kritikovali v političnih in slovstvenih rečeh."
To so stari odgovori in zagovori naših nasprotnikov. Clankar pa je hotč pozabil, da je „Slovenski Narod" v teku let nagromadil v svojih predalih že toliko blata proti cerkvi in njenim služabnikom, kakor malokateri židovsko - liberalni list. Prelistuje naj le dva zadnja letnika „Narodova" in našel bode dokazov v izobilji za našo trditev. Podamo mu le nekaj dišečih cvetk v prijeten spomin: „Krščanski socijalizem ni druzega, nego žleb, po katerem bi radi klerikalci napeljali vodo na svoj mlin ... je podlaga brezdomovinskega klerikalizma, katerega bomo pobijali z vsemi sredstvi. V interesu naše narodnosti, pa tudi v interesu vere je, da se ne povikša vpliv škofov na šolo ... Liberalizem je še stokrat boljši, nego klerikalizem . . Famozen aparat je ta III. red ... Verska šola z vsemi pritiklinami je le prisiljena bojna parola . . . Narodni mladenči iz duhovniškega stanu, katerih edina zasluga je ton z ura ... Strup vlivajo katoliški farizeji v priprosto prebivalstvo ... Ne vemo, bodo li sedanje priklade in naklade zadostovale, da bodemo vredno podpirali oropanega sv. očeta... Pij IX. je bil fanatičen dog-m a t i k . . . proklinjal jo znanost ... Pij IX. ni vedel vladati svojih strasti in vernike zapeljaval v skušnjave."
Dovolj! Ti citati zadoščajo v potrjenje naših trditev, da je ves liberalizem naših naprednjakov z vsemi svojimi pritiklinami importovano tuje zeljišče. Temu liberalizmu, ki napada papeža, škofa, duhovnike, cerkvene rede in naprave, velja naš boj. Ti napadi ueso kritika posameznih oseb zaradi posameznih dejanj, to je zaničevanje vse duhovščine, nasprotovanje veri sploh. Če tega „Nar." člankar noče umeti, potem so odveč vsi daljši dokazi. „Nar." članek je naperjen proti konservativcem sploh, ves strup in žolč pa je razlit nad nas ter poln krščanske ljubezni s patosom zakliče: „Zapomnite si. ako mislite veri koristiti s tem, da prepir vžigate mej domačini in jih v skrb pripravljate za naše dosedanje, z največjimi žrtvami priboj'evane pridobitve, to se jako motite!"
Tu je zopet narodnost oni ščit, za katerim vedno stoje naši nasprotniki, češ: Vi napadate narodne zavode in društva, razdirate našo dosedanjo narodno organizacijo, ker ne klečeplazite pred vsakim človekom, ki le na jeziku nosi narodnost svojo.
Gospod Svetec je pri neki priliki pred leti v deželnem zboru kranjskem govoril pomenljive besede tedanji nemški večini deželnega zbora. Iste besede veljajo sedanjim slovenskim naprednjakom in se glase mutatis mutandis: „Pri naših napred-njakih se prikazuje vedno in vedno ena tendenca, namreč nasprotovati cerkvi iu njenim napravam, ločiti šolo od cerkve . . .Od kod to ravnanje? Človek bi si tace g a ravnanja ne nadejal, zlasti če pomisli, da naši naprednjaki izhajajo vendar iz našega ljudstva, ki j e po
današnje leposlovje pripovedno, ogibal se je morda celo preveč.
A bil je še mlad. Življenje polno izkustev in in prevar, svet do cela različen od sveta, ki si ga mlado srce ustvari, leta z dozorelimi idejami, na-gaujali bi ga sami na pot realizma — njega nedvomno na pot zdravega realizma. Njegovim vznesenim spisom se je kaj lepo prilegal mehek nežen jezik.
Lahko rečemo, da se je uprav v njegovem slogu naj je že pisal slovenski — ali nemški, povsem zrcalila njegova notranjost. Krepak in odločen je njegov slog; zdi se, kakor bi pisatelj nikdar ne premišljal pišoč kako stvar, naj jo li zapiše, li ne. A tudi mehka, mila je na druzih mestih njegova pi-, sava, kakor njegova narav. Navadno je pisal leposlovne spise hitro brez prestanka, vkolikor je bilo pač to mogoče, in skoro nikoli ni svojih del popravljal ali pilil, česar mu ne mislimo v hvalo šteti. A predno je on sedel k papirju, imel je ponajveč spisa že dodelanega v glavi v nadrobnih potezah. Slovensko ljudstvo bi dobilo od njega nedvomno v tekom let mnogo še lepših ter boljših spisov, ko bi ga ne ugrabila smrt. Te vrste pa je tudi zdaj zaslužil, pisane v čast njegovemu spominu.
Duhovskega stanu ni zadnje dneve po završenem gimnaziju trudoma izbiral in izbral. Odkar se je zavedal, da je človek na svetu poklican k delu, imel je že v svoji duši odbran poklic, duhovski stan. In ta daljna namera in sklep sta že zanesljivo znamenje resničnega poklica.
V pastirstvu bi kot duhovnik zlasti z leče vspešno deloval za blaginjo svojih sorojakov. Kako se je še pred kratko dobo veselil življenja, kako rad govoril o bodočnosti, ne brezdelni, prijetni, zložni bodočnosti, temveč trudapolni, bojni in zmagonosni! In zdaj je mrtev. Potrla nas je vest o rani smrti drazega tovariša. Hitelo nas je nekaj na grobišče, kjer bode snival smrtni sen, da smo mu naklonili zadnjo čast na zemlji. Spominjali se ga bodemo vsekdar v razgovorih med saboj in z Bogom — v molitvi. Živo sliko je zapustil vsakemu med znanci v srcu, kdor pa ga ni poznal, posnemi ga s te medle slike! Pravil sem samo vrline, kreposti in darove, s katerimi je bil dičen, ravnajoč se po reku: de mostuis nil, nisi bene. Pa saj slabosti ljudje sami radi pritiskamo.
Bog mu jih spreglej, kolikor jih je imel in ga vedi na rajske livade! Tam naj se blagi rajnik vekomaj raduje — in moli za nas! A. Medved.
svoji naravi konservativno, ali vidimo jih trobiti v tisti rog, v katerega trobi judovsko-nemški liberalizem, v rog tistega liberalizma, od katerega imamo skušnjo, da dozdaj ni osrečil nobene države in nobenega naroda."
Politični preg-lecL
V L j u b lj a ni, 13. maja.
^otranj« dežel«.
Vrejanje valute. Predloge o vrejanju valute se še ne predlože takoj zbornici, ker baje neso še dotiskane. Najbrž pa ima vlada še druge pomi-slike. Posvetovanja finančnega ministra z vodjami raznihjstrank neso imela zaželenega vspeha. Po vseh strankah so pa mnenja o tej stvari jako zamotana. Sploh se vidi, da veliko večino poslancev ne ve, kaj hoče v tej stvari storiti.
Mladočehi. V nedeljo je poslanec Kramar povedal, kaj hočejo Mladočehi. Radi bi bili vodje opozicije. Ta poslanec je na nekem shodu se izrazil, da je politika Moravcev napačna, ker podpirajo vlado. Levice se ni bati, ker Taaffe ne mara zanjo, in jej nasprotujejo tudi nemški nacijonalci. Poljaki imajo tudi toliko slovanske krvi v sebi, da ne bodo pustili, da bi zatirala druge Slovane vlada, ki bi bila od njih odvisna. Ostanki nekdanje večine naj se zbero in začno boj za avtonomističen program. Gredo naj v opozicijo in Mladočehi bi stopili na čelo tej opoziciji. Ko bi Kramar imel le malo več političnega predsodka, moral bi vedeti, da se češki veleposestniki in nemški konservativci nikdar ne bodo dali voditi od Mladočehov, Poljaki pa še manj. Slovenci se nemarno povoda Mladočehom na liubo poganjati za deželno avtonomijo, ki bi bila naša poguba.
Staro- in Mladočehi. Če tudi so Mladočehi že dobili vpliv po vsej deželi, a vendar se močno boje še Staročehov. Posebno jih je prestrašil dr. Mattuš s svojim slovanskim programom. Mlado-češko glasilo se izpodtika nad tem programom, da ni dovolj jasen, kakor bi bili res posebno jasni programi Mladočehov. Očita, da Mattuš ni povedal, kako bi se ta program izvel. Mladočehi pa tudi do danes neso povedali, po katerem potu hočejo spo!-niti svoje obljube. Sicer „Narodni Listy" Mattuše-vega programa neso priobčili svojim čitateljem, da bi ne spoznali, da ta ima Staročeh res bolje nazore nego kak dr. Gregr.
Češko in Moravsko. Mladočehi hočejo po vsej deželi začeti agitacije, da bi se napravljale in podpisavale in odpošiljale prošnje na češkega kralja, da odpusti iz službe pravosodnega ministra. ČeŠko-moravski dijaki ua obeh visokih šolah v Pragi so pa fcklenili, da bodo začeli agitacijo proti moravskim poslancem, ki so glasovali proti mladočeškemu predlogu, da se toži minister. Dijaki bi pač bolj pametno storili, če bi se za druge stvari brigali, politično agitacijo pa prepuščali drugim ljudem. Moravski poslanci se pa najbrž nemajo dosti bati teh agitacij, ker odnošaji na Moravskem so precej drugačni, nego na Češkem.
Nemški narodni svet. „Deutsche Zeitung" priporoča, da bi se v Pragi osnoval nekak nemški narodni svet, kateri bi vodil politično gibanje čeških Nemcev. Sedanje strankino vodstvo ni kos vsem svojim ualogam. Dr. Schmeykal je preobložen z delom, zato je potrebno, da se v Pragi osnuje stalen narodni svet za vse češke Nemce. Kaj neki poreko vodje praške kazine k temu, mari ni ta predlog nekaka nezaupnica zanje.
Gorenja Avstrija. Šolski zakon, kateri je sklenil gorenje-avstrijski deželni zbor, ni dobil Najvišjega potrjenja. Po nekaterih listih se navaja kot uzrok to, da bi se po tem zakonu omejile pravice zastopnika židovskih verskih občin. Minister Gautsch se je jako prikupil liberalcem, da ni priporočal sankcije tega zakona. Samo na sebi je pa malo čudno, da se je potrdil tirolski šolski zakon, gorenje-avstrijski pa ne, če tudi sta oba osuovana popolnoma na jed-n&kih načelih. Vidi se torej, da v učnem minister-stvu na Dunaju vlada močno liberalen duh. Tirol-cem je minister zaradi tega prijenjal, da se je sploh deželni šolski zakon sklenil, Gorenje - Avstrijcem pa ne prijenja, ker že imajo deželni šolski zakon na liberalnih načelih. V konservativnih političnih krogih je velika nevolja, da je vlada odrekla sankcijo gori imenovanemu zakonu.
Vnanjf držav*..
Bolgarija in Turčija. V Bolgariji neso nič posebno zadovoljni z izidom pravde proti morilcem Vulkovičevim. V Sofiji bi bili raje videli, da bi bila Turčija zahtevala od Rusije izročitev pro-uzročiteljev umora, nego so pa obsodili dve osobi, ki sta bili le orodje drugih.
Bolgarija in Francija. Francoski zastopnik v Sofiji Laiiel je odpoklican. Kaj je povod temu, ne vemo. Lanel je bil zaradi iztiranja časnikarja Chadourna se hudo spri z bolgarsko vlado. Tedaj je bolgarska vlada zahtevala, da se Lanel odpokliče. Francija se seveda ni hotela udati. Stvar se je bila pozneje nekako poravnala v obojestransko zadovolj-
stvo. Lanel je pa sedaj odpoklican in ne ve se, koliko je to v zvezi z občno bolgarsko politiko.
Rusija. Umrl je peterburški mestni glavar generalni lieutenant Peter Apolouovič Gresser za zastrupljenjem krvi vsled neke zdravniške operacije. Pokojnik je bil jako strog in velik nasprotnik vsakega svobodnega gibanja. Jako mnogo osob je zaradi političnih pregreškov odpravil v Sibirijo. On je obnovil že pod Aleksandrom II. zloglasni „tretji -oddelek". Iz podobnega uzroka, kakor Gesser umrl je tudi generalni major Baranov, ki je bil dodan v službovanje velikemu knezu Mihaelu Nikolajeviču.
Anglija. V Londonu je bila dopolnilna volitev jednega poslanca za spodnjo zbornico. Izvoljen )e s prav- majhno večino unijonist Bousfield. Do-sedaj je ta okraj zastopal konservativen poslanec. Označilno za sedanji položaj je, da se konservativci neso upali postaviti svojega kandidata in so se morali zadovoljiti z unijonističnim liberalcem, če so hoteli zmagati. To pač kaže, da za konservativce razmere sedaj najbolje ne 6toje in da je torej precej verojetno, da po novih občnih volitvah liberalci dobe večino.
Belgija. Belgijska vlada je predlagala zbornici, da se volilna pravica raztegne na vse moške prebivalce, ki imajo nepremičnega posestva vsaj za 150 frankov vrednostii, ali pa ki imajo hišo ali del hiše najmanj jedno leto najeto vsaj z 30 franki katastralnih letnih dohodkov v občinah s 5000, z 42 franki v občinah do 20.000 in 60 franki kata-stralnega dohodka v večjih občinah. Ta katastralni dohodek se bode na poseben način določi). Občine se bodo vsakih deset let razdelile na podlagi ljudskega številjenja. Ce se občina uvrsti v višji razred, obdrže vendar vsi tisti volilno pravico, ki so jo poprej imeli, dokler imajo tisto stanovanje v najemu. Zbornica je pritrdila tem nasvetom. Sicer jih pa more nova zbornica še po svoji volji premeniti, ker le nji gre pravica, sklepati, kako naj se premene člani ustave, katere je naznačila sedanja zbornica.
Izvirni dopisi.
V Zagrebu, dne 11. maja. Te dni je prinesel jeden zagrebških dnevnikov članek, v katerem se po statističnih podatkih dokazme, da mora biti na Hrvatskem in v Slavoniji za petdeset let domače slovansko prebivalstvo v manjšini, če bodo okolnosti tako stale, kakoršue so dandanes.
Za Slavonijo je omenil pisatelj teh vrstic že lansko leto ravno isto trditev, kajti semkaj se seli vse, kar išče boljše bodočnosti na tleh dotične kraljevine. Ce se razmatra razmerje narodnosti v obeh kraljevinah povprečno, se take spremembe ne opažajo očividno, ali če se pojedini predeli zemlje v ozir jemljejo, potem se pa vidi, kako velika razlika se je po zadnjem popisu pokazala v narodnostih.
Tako je n. pr. tuje prebivalstvo v mestih Oseku, Zemunu in Rumi ter v celem kotaru daruvarskem že domačine preseglo ter so Hrvati že v manjšini. Tukaj so se v poslednjih desetih letih domačini pomnožili le za 12Vs°/o> Nemci pa za 44°/0. in Ma-djari celo za 66%, poslednji seveda največ z nase-
Pa tudi po drugih krajih Slavonije silno tujstvo napreduje. Naj omenimo tukaj le splošne spremembe v kraljevinah Hrvatske in Slavonije za leta 1880 do 1890. Prebivalstvo se je pomnožilo sploh za 15'33%. če Pa t0 pomnožitev razmatramo po narodnosti, kmalu opazimo, kako nerazmerno slabo nasproti drugim narodnostim so se v tem času pomnožili Hrvati in Srbi.
Leta 1880 je bilo Hrvatov in Srbov 1,712 353, to je 90-48% celega prebivalstva. Leta 1890 bilo je sicer 1,921.829 duš, ali nasproti celi pomnožitvi je bilo to le 87-89%, tedaj nazadek za 2'59%. Ko bi se bili Hrvati in Srbi pomnožili po povprečnem procentu za vse prebivalstvo, moralo bi jih biti več 266.046 duš, ali v istini jih je bilo le 209.476; tedaj manj po povprečnem računu za 56.570 duš. Nasproti temu pa so se pomnožili Madjari, katerih je bilo 1880. leta 41.417. namesto 6429 duš za 27.377, tedaj za 66%, a Nemci od 1880. leta 83.139 duš na 117.493 duš, prirastek celih 41%.
To so dokazi, ki govori natauko, kako domače prebivalstvo počasi prostor dela tujcem, Madjarom in Nemcem. Če se vzame, da ostanejo oduošaji takšui. kakoršni so se pokazali za razdobje 1880 do 1890 bode leta 1910 poleg 2,342.039 Hrvatov in Srbov že 576.000, to je 19-75% drugih narod-nostij.
Le-ta postotek pa bode narastel leta 1920 na 25-47%, leta 1930 na 3288%, leta 1940 na 43-39%, a leta 1950 bodo imele tuje narodnosti že 57-19%, tedaj absolutno večino nad domačini, katerih ima biti po proračunauju tega leta 2,231.400, a tujcev 2,979.700 duš.
To bi se moglo pa v resnici tem laglje zgoditi, če pomislimo, kako v Slavoniji posebno Srbi izumirajo. Sploh se pravoslavni hitro umikajo katolikom ali pa protestantom, to je, Nemcem ali pa Madjarom, deloma tudi Slovakom, ki so naselili že cele vasi po Sremu.
Najbolj se širijo Nemci, ki se znajo povsod hitro vdomačiti ter kmalu toliko prigospodarijo, da so domačini od njih odvisni, in potem je kmalu vse v njihovih rokah.
Semkaj, namreč v Srem, se je začela v novejšem času cela selitev narodov. Na vso žalost naši merodajni krogi ne gledajo, da se v te kraje preseli hrvatski narod iz primorskih krajev ali pa iz varaždinBke župnije, kjer imajo premalo zemlje. Kaj ne bi bilo pametneje, da ostane naš narod v svoji domovini, nego da se seli v Ameriko, pod nosom pa mu Nemec in Madjar jemljeta najplodneje kraje iz r6k.
Ali tukaj gospodari denar. Nemec in Madjar imata podporo, katere Hrvat ne more nikjer dobiti. Zakaj se tako ravni pri nas, gotovo uiso tajne zadeve, saj je poznat „Drang nach Osten", pa tudi vladoblepnost madjarska.
Hrvati, katerim je zares kaj ležeče na bodočnosti naroda, morali bi o tem vprašanju javno tudi v saboru razpravljati, kajti natihoma se koplje grob narodu hrvatskemu v Slavoniji, v tej bogati in blagoslovljeni deželi, kjer bi mogel tudi domači narod lepo napredovati, da dobi podporo od svoje vlade, kakor jo dobivajo tujci od drugih stranij.
Iz Idrije, dne 10. maja. Uljudno prosim, blagovolite v Svoj cenjeni list sprejeti sledeči moj odgovor na dopis iz Idrije v „Rodoljuba št. 9 z dn6 7. maja t. 1.:
Ni res, da bi bil kdo izmed paznikov hotel ustanoviti novo bratovščino 1 Istotako tudi ni res, da bi bil kdo izmed paznikov hotel pregovoriti — nekatere — rudarje, da so vplačali nekaj denarja v bratovščino; tudi ni nihče ljudi slepil 1 § 10. zak. z dne 28. julija 1889 (drž. zak. št. 127) o uredbi razmer rudarskih skladnic zadel je vsacega rudarja in obratnega uradnika — bodisi pri eraričnih — bodisi pri privatnih rudnikih, tedaj ne le — nekatere rudarje! — Vsak pri ces. kralj, indrijskem rudniku službujoči stalni rudar in paznik moral je tedaj plačati na podlagi omenjene postave svoj od c. kr. rudniškega erarja odmerjeni in razmeram bolniške blagajnice (novega blagajniškega oddelka) zadostujoči donesek po 2% svojega zaslužka v novuustanovljeno bolniško blagajnico.
Iz § 10. omenjenega zakona z dne 28. julija 1889 je torej razvidno, da ni res, da bi bil podpisani kot računovodja rudarske skladuice (tisti mož) hotel ustanoviti novo bratovščino! — Ko bi bil jaz tisti mož, da bi kot računovodja lahko ustanavljal nove rudarske skladnice in ljudi k novim napravam silil, sigurno bi mi ne bilo treba poslovati v Idriji!
—	Zal mi je pa res, da nisem — tisti mož — da bi — sebe — in vse rudarje oprostil vseh karkoli imenovanih vplačil v rudarsko skladnico!
Kam je pa prešel denar za stražo pri božjem grobu v znesku po 30 gld. na leto, ko je ni bilo zadnjih pet let? — (V § 38, e. ustava naše skladnice stoji le 25 gld., — morda je gledal dopisnik številko 25 s povekšalnim steklom, aii pa ga je morda imel preveč v glavi, da je videl še jedno petinko zraven !)
Odgovor je lahek!
Denar ni prešel nikamor; ker pa se ne vodi za to svoto, ki je nastavljena v ustavu rudarske skladuice idrijske za živo stražo pri božjem grobu, posebna blagajnica, tedaj se tudi ne vodijo za to posebni računi in omenjene svote so se sigurno pritaknile aktivnemu premoženju rudarske skladuice.
—	Čudno bi pač bilo, ko bi vsak paragraf ustava omenjene skladuice imel svoj posebni blagajnični oddelek in posebne knjige! — Saocta simplicitas!
—	To bi bilo pravcato špansko upravništvo 1
Konečno izrekam, d» je ves dopis, ki se tiče moje osebe in paznikov za nesramno laž, izmišljotino in golo sumničenje, in se le čudim, da gg. pri „Rodoljubu" vse raztaknejo po svojih predalih, karkoli jim pošlje kaka zguba.
Frauce Gostiša, c. kr. rudniški nadzirarelj in računovodja rudarsko skladnice.
Iz Idrije, dntS 10. maja. Žalostno je, ako se mora mož, ki je že davno prekoračil polovico svojega življenj», ki je bil do sedaj poznal kot poštenjak, zagovarjati proti zlobnim napadom.
V 9. številki „Rodoljuba" z dne 7. maja t. 1. napal me je bil nekdo na jako nesramen način. Dopis sam na sebi je kratek, vendar toliko dolg, da bi sleherni, koji ga je čital, mislil, da sem nedvomno zaslužil že davno najmanj temnico.
Na kratko hočem odgovoriti. Nedavno pogorela je bila hiša Frančiške Rupnik v Zali pri Godoviču. Vsled pisma generalne agenture z dne 20. aprila t. I. podal sem se bil v Zalo, da izplačam odškodnino. Gosp. dopisnik se čudi, da sem jaz zahteval, da mora iti pogorelka z menoj k gosp. županu, kjer bi imel po zahtevi zavarovalnice izplačati odškodnino. To mu ni jasno.
Toliko razsodnosti pač moram prisojati g. dopisniku, da se ne izplača nikdar svota brez prič. Izplačal sem bil torej 400 gld. odškodnine, n e d a bi bil jeden krajcar odtrgal.
Kje je goljufija? Toda s tem ni bil g. dopisnik zadovoljen. Predrznost njegova presega vse meje, ker predbaciva, da je bila pogorelka prisiljena, naj še plača pijačo v gostilni.
Gosp. dopisnik vendar ne bode mislil, da sem jaz stal z revolverjem za pogorelko in jej grozil, da mora plačati pijačo.
Največja laž pa je ta, da sem jaz odtegnil po-gorelki kaj denarja. Ako mi kdo more dokazati, da sem jaz odtegnil le jeden krajcar, pripravljen sem plačati še jedenkrat 4 00 gld. bodisi za katerikoli dober namen.
Družba „Donav" poslala mi je 10 gld. za gasilce. Tega sicer g. dopisnik ne omenja, ker mu je le na tem, da mene in posredno tudi družbo sramoti. Jaz sem hotel dotično vsoto izplačati, ker pa neso hoteli dotični gasilci pobotnice podpisati, pustil sem pri g. županu 3 gld. in ostalih 7 gld. poslal sem po pošti na županstvo.
Kje je goljufija?
Nadalje pravi g. dopisnik, da se je žena jokala, ker sem jej hotel odtegniti 3 gld.
Da, g. dopisnik, jokati moral bi se jaz vsled Vaše zlobnosti, ker ste hoteli meni vzeti vso čast. Gotovo .je plačala meni pogorelka 3 gld., toda prostovoljno za pot.
H koncu piše g. dopisnik, da je vložena tožba pri tukajšnjem sodišču, kjer me bodo „po pravici in postavi" kaznovali.
K temu rečem le to, da sem bil pri tukajšnjem sodišču po pravici in postavi oproščen, toda jaz sem vložil tožbo, da bodo dotični kratilci časti moje kaznovani po pravici in postavi.
M a k o v i č.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 13. maja.
(Vodne stavbe na Kranjskem.) Za zgradbo železnega mostu čez Savo pri Radečah na Dolenjskem je c. kr. notrauie ministerstvo dovolilo 30.000 gld. podoore, dalje za obrambo proti Savi pri Jaršah 2000 gld. Poleg tega se bode še letos Sava uravnala proti Litiji na državne troške, ki so proraču-njeni na 70.000 gld.
(Osebna vest.) Bukovinski deželni predsednik grof Pace, kateri pride prihodnje dui iz Cernovic na obisk k svojemu tastu g. baronu Winklerju v Ljubljano, imenovan bode v kratkem podpredsednikom najvišjega računskega dvora. Na njegovo mesto pride pa namestniški svetnik grof St. Julieu.
(Iz državnega zbora.) Včeraj je zastopnik ljubljanskega mesta, g. Jos. Kušar, vložil prošnjo na vlado, naj stopi v dogovor s c. in kr. vojnim mini-sterstvom zaradi premeščenja vojaškega oskrbova-lišča in bolnišnice v Ljubljani.
(Na dunajskem vseučilišču) je bil minolo soboto promovir&n doktorjem bogoslovja čast. gospod Ivan Krek.
(Imenovanja.) Gozdarski pristav V. Effen-b e r g e r v Sežani je imenovan komisarjem; gozdarski gojenec A. G u z e I j praktikantom v Novem Gradu ; gozdarski asistent Evgeu M a h r je premeščen iz Novega Grada v Tolmin.
(Poročil) se je g. Jos. D o b i d a, tajuik pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, z gospico Ka-rolino Rakovčevo iz Kranja.
(Z ljubljanskega Grada) se je danes po go-j renjski železnici odpeljalo 35 kaznjencev na delo pri i uravnavi nekega hudournika pri Gor. Dravobregu ■ na Koroškem.
(Pri občinski volitvi) dne 10. t. m. v Treb-1 njem so bili izvoljeni: Fr. H u č iz Gor. Ponikev, ' županom; svetovalci pa: Jauei Ratejec iz Lu«
lovka, Anton Strajnar iz Dol. Ponikev, Anton P otok ar iz Račjega Sela, Anton Ratejec iz Primštala, Fr. Zupančič ii Trebnjega in Ignacij Oeh iz Oešnjevka.
(Delavci tukajšnje predilnice) se bodo prihodnjo nedeljo dnč 15. t. m. v cerkvi na Rožniku ob Va^. uri udeležili tihe sv. maše, ob 9. uri pa slovesnega duhovnega opravila.
(Mestna policija) je v sredo zasačila izdavalca ponarejenih petdesetakov. Ta je zidar M. Ven turi ni od Vidma na Laškem izdal je v Ljubljani tri ponarejene petdesetake. Prijeli so tudi nekega Jos. Rumia ter oba izročili deželnemu sodišču.
(Strela) je udarila dne 6. t. m. v Kamniku pri Preserju v zvonik tamošnje podružnice, v hišo posestnika Mazija in v hišo Jan. Petelina; vžgala ni.
(Nesreča.) Posestnik Janez Širca iz Studenega pri Postojni se je dne 9. t. m. proti večeru peljal malo vinjen sam s praznim vozom iz Zagona domov. Na nekem kraju se zvrne ter tako nesrečno pade, da na mestu mrtev obleži.
(Kmetijski in gozdarski specijalni kurzi) so se leta 1891 proti prejšnjim dokaj pomnožili, in sicer je bilo takih 218, katere je obiskalo 6970 udeležencev v vseh narodnogospodarskih strokah. Na Štirskem je bilo specijaluih kurzov 32, v Istri 14, na Goriškem 13, na Kranjskem 7 in na Koroškem 2.
Raznoterosti.
—	Nesreča. Na Dunaju se je podrl oder, ko so popravljali neko hišo. Izmej petih delavcev so trije mrtvi, jeden si je zlomil nogo, jeden je pa ugrabil neko vrv in srečno se rešil iz nevarnosti.
—	Žrtva anarhistov. V Neapolju je državni pravdnik grof Iv8n Milano skočil skozi okno iz četrtega nastropja neke hiše in bil takoj mrtev. Pokojnik je bil poslednje dni dobil več pretiluih pisem od anarhistov in je vsled tega zblaznil. Mislil je, da ga vedno kdo preganja. V svoji zblaznosti je skočil skozi okno.
—	V žganju utonil. Prodajalec temešvar-ske tovarne za špirit v Budimpešti, Fran Steiner, se je te dui na čuden način usmrtil. Skočil je v sod žganja, kateri drži 15 hektolitrov in v žganju utonil. Kaj je povod samomoru, se ne v&. Samomorilec je zapustil lepo premoženje.
—	Novojezero. Jeden kilometer od grofa Dohne logarije v Koberbrunnu je sredi gozda veiika z borovci poraščena kotlina. Kakor ljudska govorica pripoveduje, se ta kotlina vsakih trideset let napolni jedenfcrat z vodo. Ta zanimiva prikazen znanstveno še ni pojašnieua. Letos sh je kotlina zopet z vodo napolnila. Borovci stoje na pol ali popolnoma v vodi.
—	Shod a v s tro - o gers k i h pekov bode dne 25. in 26. maja na Dunaju. Na shodu se bodo m^j drugim tudi razgovarjali, kako bi se dalo preprečiti propadanje malega obrta.
—	F a t a I n o. V nedeljo je dr. Gregr pred svojimi volilci v Libežuici imel jako ojster govor proti vladi. Radikalni volilci so bili močno navdušeni od mnogih gromovitih fraz. Koncem zborovanja se je predsednik shoda zahvalil govorniku in' zaklical: „Slava dr. Riegru 1" Takoj je popravil: „Ne, dr. Gregrul", ali efekt je že bil zgubljen.
—	Kaprera prodana. Italijanska vlada je od Garibaldijevih dedičev kanila otok Kaprero za 300.000 lir in ga bode dala utrditi.
—	Salomonska sodba. V Emmerichu v Prusiji je sodišče obsodilo neko gospo zaradi motenja ponočnega miru, ker je njen petelin prezgodaj zjutraj pel. Žena se je pritožila, in višje sodišče v Duisburgu je izreklo salomonsko sodbo, da je zgodnje petelinovo petje čisto naravna stvar, in: posestnica torej za to ne more biti odgovorna.
Telegrami.
Dunaj, 13. maja. Budgetini odsek je sklenil, da se odloži predloga o avstrijskih zveznih tolarjih, dokler ne bodo predloženi načrti o uravnavi valute.
Pardubice, 12. maja. Od 500 delav-! cev, ki so iskali dela, a ga neso dobili, je 60 udrlo v prodajalnioe, kjer so s silo vzeli I žganja, tobaka in denarja, potem pa zbežali. , Kolovodje so zaprli.
Belgrad, 12. maja. Bolgarski emigrant Bizov je tukajšnjim svojim prijateljem naznanil svoj prihod v Peterburg.
Berolin, 12. maja. Schulz, ki je bil na sumu izneverjenja pri državni banki, se je v zaporu obesil.
umrli ho:
10.	maja. Vencel Feldstein, železniškega delavca sin, 10 let, Kravja dolina 21, org. sfrSna hiba.
11.	maja. Alojzij Dolenc, finančnega vodstva oficijid, 33 let, Gradišče 16, jetika. — Eliža Miklave, zasebnica, 82 let, Studentovske ulice 7, marasmus.
V b olnišnici:
9. maja. Amalija Januš, delavka, 18 let, meningitis.
Tuj ei.
11. maja.
Pri Maliču: Seidner, Pollak, Wreda, Müllner, Koblieek, Schwarz, Sinnreich, Shin, trgovci; Pokorny, knjigovodja; Hans, stavbarski vodja; Platzer, uradnik; Schwank z rodbino, Meschel, Kowrlich, Goldschmidt, inženerji, z Dunaja. — Lus-satto, Padoa, trgovca; Gora, poštni komisar; Peters s soprogo; Unger, stavbeni pristav, iz Trsta. — A.nton, tajnik, in Sparovitz iz Gradca. — Kette, inž^ner, z Vrhnike. — Pollak iz Jaške. — Merkadič iz Broda. — Kumposch, računski podčastnik, iz Pečuha. — Gmeiner, zasebnica, iz Radeč. — Kahn, potovalec, in Skraba, trgovec, iz Maribora. — Wrany, potovalec, s češkega. — Low, trgovec, iz Prage.
Pri SI.OTIU: Hausner, Fabian i, Prossinagg, Grünbaum, Thomas, Fisehbach, Richter, trgovci; Pick, Groche, inženerja, z Dunaja. — Sitte iz Bora. — Urbančrč, trgovec, iff Herman iz Gradca. — Spitz iz Pečuha. — Janša in Gasperič iz Zagreba. — Lorenz, stavbeni mojster, iz Beljaka. — Ferjancič, župnik, iz Zavrača. — dr. Aicher pl. Aichenegg, notar, s soprogo, s Koroškega. — Resman, železniški uradnik, s soprogo, z Nabrežine. — Perninsig, trgrovec, iz Pülja. — Nusserl, trgovec, s soprogo, iz Prostejeva.
Pri Južnem kolodvoru: Weisa z Dunaja,- — Lihvy, trgovec, iz Kuinpolca. — Skab iz Pečuha. — Mayer, inžener, iz Gradca.
Pri avstrijskem caru: Calligaro iz Vidna. — Pe-ternel, dijak, iz Ljubljane. — Srb iz Pletroviča. — Jordan iz Št. Nikolaja.

Sredm» temperatura 161°, za 2 7° nad tormalom
Jelenov zob
■ebru 75 kr., z gamsom gld.1'25.
Absoluten vspeh. 6-s Zaspanje izključeno!
Cena gld. 2-25, s koledrom gld. 3-05.
Po noči sveteč cifernik
70 kr. več, ravno taK koledar-
darski budilnik, s ponoči svetečo
eift-rnico, z miznim zvoncem,
montiran, gld. 4 75, prima-
kakovost gld. 5*75.
IVTftirftfii štirioglaste ka-ilUVUSl, setne oblike z
niklastim okovom, pozlačena, bogato cizelirana skoro 28 cm visoka ura z budilom, z bitjem V, in l/, ure, cena gld. 9"—, brez bitja gld. 5"—. lira s kukovico, bije Vi in '/a ure, cena gld. 7'—, v umetno iz-
--delani omarici gld. 9"—, s ku-
kovieo.^ prepelico in ropetiranjem, bogato izrezana gld. 18'50. Kovinska trpežna ura za gospode, odprta, masivni okrov iz nov. srebra gl. 5'50, z dvojnim okrovom gl. 7'50.
EMIL
i6i Dunaj, I., Deutschmeisterplatz 4. 10-9
Vse proti dveletnemu jamstvu, tovarniški ceniki zastonj.
Št. 7251.
Razgl Si 8«
246 2-1
Občinski svet ljubljanski je dovolil 300 gld. v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število
ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradeži.
Magi.-trat to oznania s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu
d o 3 8. mi a j a letos
in v njih posebno navajati, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domač h sam do Gorice, ali ga bode treba t)a poslati z naietim spremstvom.
Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke kateri imajo v Ljubljani domoviusko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
12. dan maja 1891.
I > u ii a j 8 k a t> o
r z a.
Dne 12. maja.
Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . , Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London( 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100.......
95 gld. 40 kr.
95
10
Dn6 U. maja.
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ 4'/»% Kreditne srečke, 100 gld.......
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečki; 40 gldi ....... 63
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—
Akoije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2865
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	86
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45

50
75
50
imenjarnična delniška
.AiaAiAivvt družba, na Dunaju,
I f Wol)zeile štev 10
Najkulantnejše 86 kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
■V Razna naročila izvrš6 se najtotaeje.
Za nalaganje glavnie priporočamo: 4% gallike proplnaoljske zadolinloe. 4Vi % zastavna pisma peitanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4'/,% komunalne obveznice ogerske hlpoteöne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska baiifcfc lil podružnice njene.
Promcse za žrebanje dne 14. maja! Ogerske srečke, ¡i0Vj5ne gl,d- tu}" kolek.
Olavnl dobitek 120.000 gld. av. velj.
Ogerske hipotečne srčike
h, gld. I1,, in 50 kr. kolek. Olavnl dobitek 50.000 gld. av. velj>
J
Izdajatelj: Dr» Ivan Janežii.
Odeovortli vrednlk: Ignacij Žitnilf.
Tis; r hHioliRKe I'lUkm»!-" * t.lliiilmfij.