^gLjE, 22. NOVEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 46 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Kot smo obljubili v prejšnji številki - danes obljubo izpolnjujemo. Ob redni številki Novega tednika je tudi posebna priloga, posvečena letošnjim najpo- membnejšim jubilejem: partiji, skoju, sindikatom. V uredništvu je vse živo, kajti že ta teden končujemo tudi s praznično številko. Imela bo 32 strani in nudila bo obilico zanimivega branja, tudi celostransko nagradno križanko. Časnik bomo tiskali že v torek zjutraj, da ga boste lahko dobili v roke v sredo. V današnji številki objavljamo celoten filmski spored ob letošnjem 7. tednu domačega filma. Lahko boste prebrali in se prepričali, da je letošnja filmska ponudba več kot zanimiva in obširna. Posebna zanimivost je gotovo pet sloven- skih filmov in nova kino tečna dvorana. Sicer pa nas le še malo dni loči od Tedna domačega filma. V naši hiši smo že do vratu v organizacijskih opravilih, tudi težavah, ki pa se še zdaleč ne morejo primerjati z zadovoljstvom ob zavesti do pomembnosti te manifestacije. Delo je največje zadoščenje! DRAGO MEDVED modernizacija bolnišnice PODRLI SO STARO Podpis za novo bo jutri Svečan podpis družbene- ga dogovora o zbiranju sredstev za modernizacijo bolnišnice od leta 1981 do 1985 bo 23. novembra Starega centralnega labo- ratorija in materinskega do- ma v kompleksu celjske bol- nišnice ni več. Buldožerje že vse zravnal z zemljo in v kratkem se bo na tem pro- storu začela priprava za spo- mladansko gradnjo. Centralni laboratorij so za nekaj let namestili v novi montažni stavbi na desni strani ob vhodu v bolnišni- co. Razdeljen je na delovne in amdministrativne prosto- re in kar je najvažnejše - vse je pod eno streho. Strokovna oprema je stara, nova prido- bitev je samo autoanalizator, ko nadomešča pet laboran- tov in dela po izboru tudi de- set preiskav. Stal je 120 sta- rih milijonov, vendar je izre- dna pridobitev. V nekdanji stari upravni stavbi celjske bolnišnice pa so tudi samo začasno (najbrž bo to za nekaj let) preuredili V nekdanji stari upravni stavbi celjske bolnišnice pa so tudi samo začasno (najbrž bo to za nekaj let) preuredili prostore za dve ambulanti. V prvem nadstropju je specia- listična ambulanta za kožne in spolne bolezni, v drugem nadstropju pa je očesna am- bulanta. Kot smo omenili, se bo v letošnjem letu že pričela gradnja in sicer izkop ze- meljskih del, spomladi pa bodo resno zastavili lopate za moderen klinični odde- lek, ki bo imel 32.000 kva- dratnih metrov površine. Odbor za modernizacijo bol- nišnice razmišlja tudi o traj- nem pomniku te ljudske so- lidarnosti, ki bo prva tovrst- na v Sloveniji. 2 g SVEČANA AKADEMIJA ZA DAN REPUBLIKE Frontna SZDL v Celju vabi vse občane na sve- čano akademijo v poča- stitev Dneva republike, ki bo v torek, 27. novem- bra ob 19. uri v Sloven- skem ljudskem gledali- šču v Celju. Slavnostni govornik bo Srečko Pratnemer, izvršni se- kretar OK ZK Celje, kul- turni spored pa bo posre- dovala kulturna skupina iz pobratene občine Ti- tov Veles ob sodelovanju mešanega pevskega zbo- ra ŽPD France Prešeren iz Celja pod vodstvom Edija Goršiča. Kulturniki pobratene občine Titov Veles želijo s tem sodelovanjem po- sredovati celjskemu ob- činstvu svoje kulturno snovanje. Osrednji del bodo predstavljali fol- klorni plesi makedon- skega in drugih narodov in narodnosti Jugosla- vije. žalec SAMOUPRAVNO Nekoliko težav v SIgmI Minuli petek je bila v Žal- cu skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Ža- lec. Med važnejše točke dnevnega reda skupne seje vseh treh zborov je sodilo analiza stanja, uresničevanje ustave in zakona o združe- nem delu na območju obči- ne, samoupravni organizira- nosti in stanju družbenoeko- nomskih odnosov v disloci- ranih enotah, predlog dogo- vora in osnutek odloka o družbenih svetih občine Ža- lec itd. Uvodno poročilo komisije za spremljanje izvajanja za- kona o združenem delu je podal njen predsednik Lu- dvik Semprižmožnik. Pou- daril je, da je analiza in sta- nje o uresničevanju ustave in zakona o združenem delu v organizacij £ih združenega dela na območju občine za- dovoljivo, razen v žalski Sigmi. Stanje v dislociranih eno- tah, ki jih je na območju ob- čine kar 51, v njih pa je zapo- slenih 484 delavcev. Več de- lavcev ima zaposlenih pošta, Lesnina, prodajni center Le- več, Elektro Celje - nadzor- stvo Žalec, Polzela in Šem- peter, GIP Ingrad TOZD GH Medlog, Kamnolom Liboje itd. V teh enotah imajo tako možnosti za samostojne TOZD. V nadaljevanju so razprav- ljali in sklepali še o predlo- gih dogovora o družbenih svetih občine in osnutku od- loka o družbenih svetih, po- delitvi priznanj občine Ža- lec, o spremembi in dopolni- tvi statuta občine. Na ločeni seji pa sta zbor krajevnih skupnosti in zdru- ženega dela sprejela predlog zazidalnega načrta stano- vanjske soseske Ložnica I, predlog odloka o zazidalnem načrtu južnega dela Šempe- tra ter poslušali poročilo o problematiki vodnega go- spodarstva v občini. T. TAVČAR JRONA POLZELI Uredništvo Novega te- dnika in Radia Celje pri- pravlja po izredno uspeli javni radijski oddaji ob 25-letnici Radia Celje že novo prireditev, ki bo v soboto, 24. tega meseca ob 18. uri v dvorani do- ma Svobode na Polzeli. Tudi za to prireditev je pripravljen pester pro- gram, saj bodo nastopili med drugim tudi člani Celjskega instrumental- nega kvinteta s pevce- ma, trio Iva Umeka, Jan- ko Ropret, Alenka Pinte- rič, mešani pevski zbor »SVOBODA« iz Polzele, pa humoristka Olga Markovič, pevec ljud- skih pesmi Jože Medved iz Braslovč in harmoni- kaš Aužner iz Polzele. Da bo program tako raznolik in pester je za- sluga organizacije zdru- ženega dela »SAVINJ- SKI MAGAZIN« iz Žal- ca, ki je pokrovitelj pri- reditve in ki ima več prodajaln tudi na Pol- zeli. Vabimo prebivalce Polzele in okolice, da pridejo v dom Svobode na Polzeli ter se zabava- jo z nami. Neuspeh združitve v rogAški čE SE $U$UA... 1^ Zdravilišču razčIščuMo Brez dvoma je delovala vest, da referendum o zdru- žitvi delovnih organizacij Zdravilišče Rogaška Slatina in Prevozništvo Donat ni uspel, kot šok na vse tiste, ki so se zavedali vse pomemb- nosti takšne združitve. In kot je bilo na različnih tele- sih in organih v šmarski ob- (^'ini slišati iz ust najbolj od- govornih tovarišev, so bile prednosti integracije kot na dlani: tako za obe organizaci- ji združenega dela, ki bi pod eno streho povečali celoten dohodek in s tem kapital in ki bi z boljšo organizacijo de- la izboljšaU učinkovitost po- slovanja. Na drugi strani pa tudi za občino kot celoto, ki bi si lahko ob povečanem dohodku tako združene de- lovne organizacije upraviče- no obetala večji napredek. A izkazalo se je, da vsi pri- kazi pomena združitve Zdra- vilišča in Prevozništva Do- ^at tako v dohodkovnem, kot tudi v organizacijskem In kadrovskem smislu niso •zaleteli na plodna tla. Refe- •"endum je namreč s poraz- •^im odstotkom glasov zdra- vllških delavcev doživel neu- f^Peh. In kot kaže, so neuspe- l^u botrovali izključno oseb- ni interesi. Res je sicer, da prinaša sleherna združitev s seboj tudi senčne strani. V tem primeru bi bili »sence« deležni šoferji iz zdraviliške- ga tozda Polnilnice, ki bi se po morebitni združitvi z Do- natom v bodoče organizacij- sko vezali na novo temeljno organizacijo. To pa seveda marsikomu med njimi ni bi- lo povšeči, posebej zato, ker so med šoferji tudi delavci, ki združujejo delo v Zdravili- šču dvajset in več let. A to seveda ni bil glavni razlog za neuspeh referenduma. Kako sicer opredeliti vzrok neu- speha glasovanja v tozdu Vzdrževanje, ki nima ne v delovnem in ne v organiza- cijskem smislu nič skupnega s Prevozništvom Donat? Zdraviliški tozd Polnilnica pa je po drugi strani vezan na poslovanje Prevozništva Donat, saj že sedaj uporablja 26 odstotkov njegovih tran- sportnih zmogljivosti za do- stavo lastnih izdelkov do prodajalcev. To seveda po- meni, da botrujejo neuspehu glasovanja o združitvi Pre- vozništva in Zdravilišča globji vzroki. Morda tisti, o katerih so delavci v dneh pred referendumom toliko šušljah? DAMJANA STAMEJCiC TIHOŽITJE V VODI Lirični naslov ni nič kaj v skladu z dejanskim stanjem, ki.; je botroval soočenju narasle vode s stanovalci krajevne! skupnosti Medlog. Po vsej Jugoslaviji povzročajo narasle, vode pravo katastrofo. Več o prenapolnjenih rečnih strugah; na celjskem območju berite na 15. strani. Tudi o vandali-| zmu, ki ga nekateri zganjajo ob nesreči drugih. Ta posnetek^ pa je nastal na koncu Nazorjeve ulice v Celju, v petek j popoldne. Foto: D. Medvedi toprovim težavam po robu 2E UKREPAJO Energično spodrezati Izgube Petkova skupna seja ko- miteja občinske konference ZKS in predsedstva občin- skega sindiklanega sveta v Celju, je bila namenjena obravnavi samoupravnih pravic delovnih ljudi, rezul- tatom gospodarjenja in po- trebnim ukrepom za sanaci- jo razmer v delovni organi- zaciji Toper Celje. Na skupni seji obeh druž- benopolitičnih vodstev so podčrtali vlogo celjskega To- pra v regijskem in širšem go- spodarskem prostoru, zato tudi velik družbenopolitični interes za samoupravne, or- ganizacijske, poslovne, ka- drovske in drugačne težave, katerim je že najmanj dve le- ti izpostavljen kolektiv celj- skega Topra. Dejansko v tem obdobju Toper v vseh svojih tozdih in tudi skupaj, ne dosega do- brih poslovnih rezultatov; celo več - vse bolj tone v izgube in nerentabilno po- slovanje. Pri tem je za enega osrednjih izgubašev spoznan TOZD Trženje, ki tudi izka- zuje največjo izgubo - nič več in nič manj kot 14,784.867 dinarjev. Skupna seja celjskih druž- benopolitičnih vodstev je poudarila, da ne gre za ne- zaupnico celotnemu delov- nemu kolektivu Topra, am- pak za spoznanje da je v tem trenutku, še bolj pa zaradi leta, ki je pred nami, sveženj predlaganih ukrepov za družbeno zaščito, najbolj po- treben in smotrn. Sicer pa bo o njih dokončno odločila ob- činska skupščina Celje na predlog družbenega pravo- branilca samoupravljanja. Predlagani ukrepi so v bi- stvu štirje: zamenjava indi- vidualnega poslovodnega organa delovne organizaci- je, kateremu se je tudi sicer te dni iztekel mandat; od- stranitev oziroma premesti- tev posameznih delavcev s posebnimi pooblastili; za- časno omejevanje posamez- nih pravic delavcev, predv- sem tistim, ki se nanašajo na razrešitev premestitve delavcev in uveljavljanja nove organizacije in njene uresničitve ter imenovanje, novega začasnega poslovo- dnega organa. Le-tega naj bi vodil Albin Cocej. Ti z:^časni ukrepi družbe- nega varstva naj bi veljali najdlje eno leto, s tem, da na podlagi rezultatov poslova- nja v prvem polletju 1980 in ugotovitvi, da se je poslova- nje bistveno izboljšalo, ukre- pi tudi lahko predčasno pre- nehajo. MITJA UMNIK 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 197|i komunisti v šmarju LASTHO DELO NA REŠETU Spregovorili so o nujnosti družbonih svetov Seja šmarske občinske konference Zveze komuni- stov o vlogi in nalogah ko- munistov v političnem siste- mu socialističnega samou- pravljanja je opozorila na vrsto nalog in problemov, ki jih imajo v občini. V oceni doseženih rezultatov v krepi- tvi samoupravljanja in dele- gatskega sistema so izhajali iz družbenoekonomskega položaja šmarskega delavca in občana. V razpravi so spregovorili o izgrajevanju delegatskih odnosov, o širje- nju birokracije in admini- stracije, o vlogi komunistov v socialistični zvezi in dru- gem. Med osrednjimi nalo- gami pa so izpostavili krepi- tev idejne in akcijske enot- nosti, zaostritev odgovorno- sti ter jasnejšo opredelitev slabosti v temeljnih samou- pravnih sredinah in večjo dejavnost komunistov tam, kjer nastajajo težave v go- spodarjenju, v samouprav- ljanju, v delu delegacij. Smarski komunisti pa so posebej poudarili, da je za nadaljnjo izgradnjo sistema socialističnega samouprav- ljanja pomembna uveljavi- tev družbenih svetov kot možnosti za uresničevanje organiziranega družbenega vpliva na odločanje o ključ- nih problemih naše družbe. Družbeni sveti pomenijo na- daljnji korak pri doslednem izvajanju delegatskega sista- ma na eni strani ter zmanjše- vanje možnosti za razvoj še vedno prisotnih metod biro- kratskega delovanja nekate- rih činiteljev na drugi strani. Kajti možnost sodelovanja delovnih ljudi in občanov že v fazi nastajanja pomembnih odločitev bo pomenila brez dvoma tisto spodbudo, ki bo v aktivno delegatsko delo pritegnila večje število ljudi. S tem v zvezi so na konferen- ci povedali, da so okvir usta- navljanja družbenih svetov že dogovorili v okviru pred- sedstva občinske konferen- ce SZDL ter opredelili s tem v zvezi konkretne naloge. Na konferenci so se smar- ski komunisti med drugim dogovorili, da je treba po- drobneje opredeliti aktiv- nost v zvezi z nadaljnjim utr- jevanjem sistema socialistič- nega samoupravljanja. Pro- gram aktivnosti pa naj pose- bej obravnavajo sekretarji vseh osnovnih organizacij ZK. DAMJANA STAMEJCiC žalec VODO NA VAJETI Veiiita sifrib za regulacije voda Na zadnji seji zbora krajev- nih skupnosti in zbora zdru- ženega dela občine Žalec so delegati poslušali poročilo o problematiki vodnega go- spodarstva v občini. Po po- ročilu sodeč je bilo kljub skromnim sredstvom veliko stcH^enega. Pri tem je treba omeniti le najvažnejše ob- jekte, to je drča na Savinji v Šempetru, nadaljevanju re- gulacije Bolske do Gomil- skega, izgradnja pregrade Tmava v Braslovčah ter še niz večjih in manjših melio- racijskih posegov za pridobi- vanje boljših kmetijskih po- vršin. Se posebej je treba poudariti, da so v okviru or- ganizacije rečne nadzorne službe ob tesnem sodelova- nju z vodno gospodarsko inšpekcijsko službo v občini 2alec na področju ustvarja- nja reda v smislu določil za- ■ kona o vodah storili velik ko- rak naprej. Pri tem je stanje glede varstva okolja ob vo- dah, čiščenje manjših poto- kov ter pri odpravi raznih nedovoljenih posegov v vo- dni režim mnogo izboljšano. V okviru vzdrževalnih del so letos v celoti obnovili zgornji Letuški jez na Savinji ter uredili zavarovanje odsekov potokov Bolske v Kapli in na Vranskem ter^jl^^^j^^ zava- rovanja na Artišnici, Bistrici, Konjiščici in Ločnici. Skrat- ka, način realizacije vzdrže- valnih del poteka povsem skladno z načrtnim progra- mom del, ki je bil sprejet na skupščini Temeljne vodne skupnosti Žalec za leto 1979. T. TAVČAR mozirje: o samo prispevku Jutri, v petek, 23. no- vembra, se bodo na skup- ni seji sestali delegati vseh treh zborov Občin- ske skupščine Mozirje. Uvodni 'del zasedanja bodo posvetili družbene- mu dogovoru o združeva- nju sredstev za moderni- zacijo in dograditev ob- jektov specialistično-am- bulantne in hospitalne dejavnosti Zdravstvene- ga centra Celje v obdobju od 1981. do 1985. leta. Razen tega bo razprava tekla o izhodiščih za ure- sničevanje družbenoeko- nomskega razvoja občine v prihodnjem letu in ne nazadnje o izvajanju pro- grama drugega občinske- ga samoprispevka. MB 35 let geodetske službe v sloveniji NI NAČRTOV DREZ NJIH Na Celjsicem območju šest upravniit organov Tudi celjska proslava, v ponedeljek zvečer, ki je bila zadnja v vrsti vseh, ki so se zvrstile v naši republiki v po- častitev 35-letnice geodetske službe v Sloveniji, je potrdi- la, da je ta služba že zdavnaj prerasla ozke okvirje zemlji- škega katastra in da je dala pomemben delež ne samo v povojni graditvi porušene in opustošene domovine, mar- več prav tako v uresničeva- nju sistema družbenega pla- niranja, še zlasti njegove pro- storske komponente in da predvsem danes daje po- memben delež k vse večje- mu uveljavljanju družbene- ga informiranja. Slavnost, v dvorani Naro- dnega doma, je začel predse dnik Medobčinskega geo- detskega društva Celje, Ivan Gaber, ki je v pozdravnem govoru med drugim opozori] na pomembnost geodetske službe danes, na njeno širino in dejstvo, da okoli sto geo- detov na območju dobro opravlja vse naloge. Zasluženo priznanje službi je izrekel podpredsednik celjske občinske skuščine, Anton Jelenko, ki je tudi opozoril na njeno delo v pro- storskem planiranju. Zanimiv ' prikaz razvoja geodetske službe je posredo- val načelnik medobčinske geodetske uprave Celje, Goj- mir Mlakar, ki je med dru- gim ugotovil, da deluje na celjskem območju za osem občin šest upravnih organov za geodetske zadeve s 65 za- poslenimi. Geodetski uprav- ni organi skrbijo za načrto- vanje geodetskih dejavnosti, opravljajo strokovni nadzor nad geodetskimi deli, plani- rajo in koordinirajo to dejav- nost, izvajajo dela na vzdrže- vanju zemljiškega katastra, skrbijo za izdelavo katastra komunalnih naprav itd. Nji- hova naloga je tudi, da skrbi- jo za tiste geodetske osnove, ki so nujne za prostorsko planiranje in še in še. Geodetski zavod Celje, opravlja operativna geodet- ska dela na širšem celjskem območju in zunaj njega. Pre- težni del njegove dejavnosti je usmerjen na katastrsko- topografske izmere, s kateri- mi postopoma zamenjujejo izmero iz časa avstroogrske monarhije. Seveda pa gre še za druga dela na komunal- nem področju, v inženirski geodeziji itd. Proslavo v Celju, ki jo je lepo dopolnil mešani pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Edvarda Goršiča, so še izkoristili za podelitev številnih priznanj. Tako so za nove zaslužne člane Med- občinskega geodetskega društva imenovali: Bredo Atauer, Silva Cegnarja, Vido Cegnar, Pavla Fidlerja, Petra Fidlerja, Ivana Gabra, Fran- ca Gajška, Jožeta Heriča, Vinka Klemena, Franca Kre- čiča, Bernarda Leskovarja, Gojmira Mlakarja, Srečka Naraksa, Marjana Nečimer- ja, Antona Perčiča, Leopolda Salobirja, Marijo Skubic, Vinka Steinerja, Antona Tir- ška, Alojza Trobiša in Franja Vuka, potem, ko so za čast- nega člana društva imenova- li Marjana Ašiča, so podelili še nekaj posebnih priznanj za dolgoletno delo. Dobili so jih: Maks Ašič, Franc Bevc, Franc Bajda, Olga Bajda, Mi- lan Brilej, Vera Gajšek, Ivo Grčar, Mara Koželj, Friderik Krajnc, Tone Lesjak, Albin Martonoši, Marija Obu, Lojz- ka Okrogar, Julka Pačnik, Boža Planinšek, Magda Re- har. Mile Rozman, Roman Rubin, Janez Sajovec, Anica Stajner, Marjan Strozak, Je- lanka Urankar, Ludvik Urat- nik, Rezika Vrečko, Anica Zelič, Janko Zupan ter Insti- tut za geodezijo in fotogeo- metrijo Ljubljana in Geodet- ski zavod Celje. M. BOŽiC mozirje O ODGOVORNOSTI ZK o političnem sistemu v vrsti razprav, ki so si sle- dile na zadnjih sejah članov Občinske konference Zveze komunistov Mozirje, je bila ocena o uresničevanju vloge in nalog zveze komunistov v političnem sistemu sociali- stičnega samoupravljanja, na enajsti seji, v petek, 16. novembra, več kot logično nadaljevanje v obravnavi po- membnih družbenih vpra- šanj. Tudi tokrat je šlo predv- sem za kritično besedo, če- prav seveda priznanj za mnoge uspehe ni manjkalo. Kritične so bile med drugim besede sekretarja komiteja Jožeta Rakuna in kritične ocene vseh razpravljalcev. Ni naključje, če je veljala glavna pozornost delegat- skemu sistemu in delu ter odgovornosti komunistov v delegacijah oziroma konfe- rencah delegacij. Dejstvo je namreč, da se vsi komunisti še niso zavzeli v največji možni meri za dobro delo de- legacij in da se v teh ugotovi- tvah tudi premalokrat spra- šujejo, zakaj tako. Svojo kritiko je v nekate- rih primerih doživelo tudi samoupravno dogovarjanje. Zlasti zadnji primer iz zdrav- stvenega področja, ko je mo- rala občinska skupščina sprejeti odlok o dodatni pri- spevni stopnji za kritje izgu- be občinske zdravstvene skupnosti govori, da je bilo v tem dogovarjanju nekaj na- robe. Kratki stiki pa nastaja- jo tudi pri dogovarjanju na komunalnem področju. Člani konference so še me- nili, da bi morala občinska skupščina bolj reagirati na probleme, ki zavzemajo širši obseg. To med drugim velja za stanovanjsko področje, urbanizem itd. Svoje mesto v razpravi je dobila tudi ocena dela zbo- rov občinske skupščine, še posebej družbenopolitične- ga, ki se še ni uveljavil. M. B. obrazi SIMON HRUP Najbrž ni kotička v ko- strivniški krajevni skup- nosti v šmarski občini, ki bi ga Simon Hrup ne poz- nal. Pa ne zato, ker je tu- kaj rojen domačin in tudi ne samo zato, ker je kot predsednik krajevne kon- ference SZDL veliko v stiku z ljudmi, ampak za- to, ker ima te svoje, svetu odmaknjene gorice, izre- dno rad. Rodil se je kmečkega stanu in se ga ni nikoli sramoval, življenjska pot ga je vodila preko Duna- ja, kjer je bil med vojno zaprt, Vrnjačke Banje, nazaj v domače kraje, kjer je organizirano delo- val v Pokrajinskem odre- du na Boču. Partizanski spomini zavzemajo v Hrupovem življenju svet- lo mesto, čeprav je bilo včasih izredno vroče. Po- trebno je bilo oskrbovati improvizirano partizan- sko bolnišnico na Boču. V hiši so bili težki ranjen- ci, okoli hiše pa so patru- Ijirali Nemci. Da so ra- njence lahko oskrbeli, so potem izkopali rove do hiše. Takih spominov je veliko in potrebno bi jih bilo enkrat posebej obde- lati. Po vojni je zagrabil povsod in se pri 33-letih lotil šolanja. Opravil je ekonomsko srednjo šolo, potem pa se je z dušo za- pisal gostinstvu. Daleč med prvimi je bil, ko se je lotil kmečkega turizma, 25 let pa že v Rogaški Ste- klarni skrbi za prehrano delavcev. Vsak dan se pod njegovim vodstvom pripravi na tisoče obro- kov in delavci imajo več menijev na izbiro. Da je v kulinariki doma ni po- trebno posebej poudarja- ti, saj dobrote stresa kar z levega rokava. Tudi upokojil se je že, pa spet aktiviral. Nikakor se ne more posloviti od svojih »glažarjev«, ker so pošteni. Že zdaj se boji končnega slovesa z njimi, ker je v nerazdružljivi bratovščini preživel del svojega življenja. V lepem domu, v krogu svoje družinice, v Ko- \ strivnici, je srečen. Rad \ obrezuje brajdo, vmes pa prisluhne tegobam male- ga človeka, ki se za nasvet obračajo k njemu. Skrat- ka - živi s krajani in je z njimi vred ponosen na njihove dosežke. ZDENKA STOPAR SEMINARJI IN TURIZEM Na mizi imam zajetno kuverto, ki mi jo je posredoval dober znanec iz neke delovne organizacije. V njej je kup vabil na seminarje, posvete, tudi strokovna potovanja. Vse to je v podjetje prišlo v slabih 14 dneh. Zavod za produktivnost, institut za vodilne kadre vabi na štiridnevni semi- nar za izdelavo srednjeročnih načrtov. Seminar stane brez potnih stroškov in . stroškov bivanja 2100 dinarjev. Kraj se- \ minarja je hudo vabljiv - Split, eksklu- ' zivni hotel »Lev«. Center za strokovno izobraževanje vo- dilnih kadrov iz Beograda vabi na semi- nar o samoupravnem urejevanju pravic delavcev do stanovanja. Dvodnevni se- minar je možno obiskati v Beogradu, v Vrnjački banji, in »Ilidži« pri Sarajevu. Stroški seminarja, brez potnine in oskr- be so 1400 dinarjev za osebo. Pravno-ekonomski center iz Beogra- da vabi na petdnevni seminar o stano- vanjskih odnosih, o delovnih odnosih in osebnih dohodkih in še nekaterih rečeh. Kraj seminarja spet Beograd ali Vrnjač- ka Banja. Cena za stroške seminarja je 2000 dinarjev. Poslovna politika iz Zagreba maha pred očmi vodilnih kadrov z vabilom v Cavtat pri Dubrovniku o zaščiti samou- pravnih pravic delavcev. Stroški semi- narja za eno osebo so 1600 dinarjev. Se- minar traja tri dni. Navaja cene v hotelu »Croatia«. Toda kdo bi se menil za cene. Vodilni kadri imajo visoke dnevnice. Zavod za organizacijo poslovanja in izobraževanje kadrov iz Beograda vabi na seminarje o planiranju v TOZD. Turi- stična izbira je pestra. Na voljo so: Beo- grad, Vrnjačka banja, Zlatibor, Saraje- vo, Brezovica pri Uroševcu in Ohrid. Stroški so za različne primere diferenci- rani. Zavod za produktivnost iz Zagreba or- ganizira seminar za planiranje kadrov v Opatiji. 4 dni traja seminar. Stroški zanj so 2100 dinarjev po osebi. Ljubljansko društvo ekonomistov pri- reja seminar na Bledu in sicer za dva dni. Cena za prvega prijavljenca je 1300, za vsakega nadaljnjega iz istega podjetja pa 900 dinarjev. i Na mnoštvo raznih strokovnih preda-' vanj vabi tudi ljubljanski zavod za te- hnično izobraževanje in sicer kar 15 pre- davanj za november in december. Cene teh seminarjev so različne. Od 1200 do 2700 dinarjev za osebo. Pred očmi vodilnih kadrov vabljivo mežikajo vabila na razne strokovne ek- skuzije po vsej Evropi in še čez. Zanimi- vo je povabilo za strokovnjake, ki naj bi se izobraževali po Sovjetski zvezi. Se- stanki s strokovnjaki na področju fi- nanc, knjigovodstva in računovodstva, tako je razvidno v programu, naj bi bih na primer v Moskovskem Carskem selu, v Leningrajskem Ermitažu in saborni cerkvi sv. Sofije itd. Da, da. Znanje je krvavo pridobljeno. Izobraževalne institucije za »brihtanje« vodilnih glav rastejo kot gobe po dežju. In najbrž dobro živijo spričo ravni stro- kovnega znanja vodilnih kadrov? Brez dvoma je vsakemu strokovnjaku potrebno dodatno in tekoče dopolnjeva- nje znanja. Toda zakaj bi to izobraževa- nje organizirali po regijah in ob manjših stroških in bi se predavatelji ne šli turi- ste. Toda ne. Kdaj pa je kdo slišal, da bi šla gora k Mohamedu. Sicer pa je tu še en vidik. Ce ne zamika sla po znanju, naj zamika Vrnjačka Banja, Cavtat, Opatija, Ohrid, Bled. Prijetno s koristnim. Predvsem prijetno. JURE KRAŠOVEC št. 46 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 3 zabavni tisk in programi GLOBUl KANALI VPLIVA Okrepiti Je potrebno delo sosvetov Kakšna je naravnanost za- bavnega in razvedrilnega ti- ska, programov in rubrik pri „as? Katere temeljne druž- bene vrednote tovrstni me- diji izpostavljajo? Kolikšen je družbeni vpliv nanje? To je le nekaj od vprašanj, fia ketere je poskušal odgo- voriti torkov posvet o vlogi razvedrilnega pisanja mno- žičnih občil pri oblikovanju etičnih vrednot socialistične samoupravne družbe, ki je bil v Celju. Organizirali so ga skupaj aktiv Društva novi- narjev Slovenije iz Celja, svet za informiranje pri ob- činski konferenci SZDL ter Društvo novinarjev Sloveni- je, pomenil pa je nadaljeva- nje letošnjih študijskih dni Mitje Gorjupa. Uvodni razpravi na posve- tu sta imela Jože Volfand in dr. Matjaž Kmecl. Jože Vol- fand je v svojem prispevku razmišljal o vlogi razvedril- nega pisanja pri oblikovanju etičnih vrednot socialistične samoupravne družbe ter spregovoril -tudi o podružb- Ijanju medijev, ki imajo predvsem razvedrilno funk- cijo. Predlagal, je da bi se sveti, sekcije, komisije za in- formiranje in druga tovrstna telesa celoviteje lotili obrav- nave tovrstnih medijev, zara- di njihove razvejanosti pa naj jim večjo pozornost na- meni tudi organizacija So- cialistične zveze. Dr. Matjaž Kmecl je na po- svetu govoril o socialistični naravnanosti zabavnega ti- ska in zabavnih programov. Med drugim je poudaril, da je naloga sodobne zabavne umetnosti in zabavnega ti- ska podirati ter jasno in z za- vestjo čistiti tisto, kar ni uglašeno s samoupravno so- cialistično oziroma elemen- tarno humanistično moralo. Tako na primer malome- ščanski egoizem, posvečeva- nje koruptnosti in drugo. Razpravljalci so na posve- tu gotovo največ besed na- menili podružbljanju razve- drilnega tiska in programov (le mimogrede: okoli pojma »razvedrilni tisk« je bilo na posvetu slišati nekaj različ- nih mnenj. Nekateri udele- ženci so se bolj zavzemali za to, da bi govorili o revialnem tisku). O vprašanju družbe- nega vpliva so spregovorili tudi uredniki nekaterih slo- venskih revij ter predstavni- ki RTV Ljubljana, ki so ra- zlično opredelili jakost nje- govega toka. V razpravo o podružbljanju tovrstnih me- dijev je posegel tudi Lenart Šetinc, ki je poudaril, da je treba gledati na procese po- družbljanja teh medijev ce- lovito in ne samo preko dela posameznih sosvetov. Lojze Gojčič pa je menil, da kljub dejstvu, da sosveti marsikje ne delujejo kot bi želeli, ne gre dovoliti, da bi oblikovali vsebino revij in zabavnih programov mimo interesov delavcev in občanov. Na posvetu v Celju so se dogovorili, da bodo pripravi- li strnjeno informacijo o vprašanjih, ki jih je načela razprava. Ta informacija pa bo služila kot osnova za raz- pravo v uredništvih, pa tudi kot vodilo za razpravo o celo- vitem spletu vprašanj o to- vrstnih medijih znotraj so- cialistične zveze. DAMJANA STAMEJCiC PREBOLD: NOVA VODSTVA ZK Tudi komunisti v Tekstilni tovarni Prebold so imeli svo- je volilne konference. Le-te so izzvenele v poglobljeni razpravi in oceni minulega dela ter nalog, ki jih čakajo. Osnova za bogato in ustvarjal- no razpravo je bila poleg po- ročil sekretarjev osnovnih or- ganizacij in poročila o devet- mesečnem poslovanju še ocena družbenopolitičnih in samoupravnih ekonomskih razmer. Na konferencah vseh treh osnovnih organizacij so izvo- lili tudi nova vodstva. Tako so v osnovni organizaciji Zveze komunistov v TOZD Tkanine izvolili za sekretarja Srečka Kvasa, v TOZD Plete- nine Franca Farčnika ter v osnovni organizaciji ZK de- lovne skupnosti skupnih služb Franca Kalška. DARKO NARAGLAV MGZ - KOMISIJA ZA AGROŽIVILSTVO Včeraj se je na svoji prvi seji sestala komisija za agro- živilstvo pri Medobčinski go- spodarski zbornici Celje. Na dnevnem redu so pretresali predvsem troje vprašanj: na- loge oziroma program dela komisije, analizo stanja in proizvodnih zmogljivosti v kmetijstvu z izhodišči plana za leto 1980 in naslednje sred- njeročno obdobje ter razpra- va o skupnem programiranju in usklajevanju razvoja kme- tijstva in kmetijske predela- ve na Kozjanskem. U. M. ŽALEC: LAHKO BI JIH BILO VEČ Člani osnovne organizacije Zveze komunistov pri osnov- ni šoli Peter Sprajc-Jur so se zbrali na volilni konferenci. O delu je poročala sekretarka Vlasta Bernik, ki je poudari- la, da so bili člani sicer aktiv- ni, vendar da je organizacija premalo storila za povečanje števila članov. Precej mladih članov delovnega kolektiva ima vse pogoje, da stopijo v vrste Zveze komunistov, tre- ba jim bo posvetiti le ustrez- no pozornost, se z njimi po- govoriti itd. V kolektivu, ki ima 61 za- poslenih, je le 20 članov Zve- ze komunistov. DRAGO KUMER seminar, človek, delo, kultura ZAUPANJE NA IZPITU Še naprej bo izvajalec seminarja RC Celje Tako, kot potrebuje sle- herna izobraževalna oblika svoj čas, da pokaže določene prednosti, pa tudi čas, da se uteče v delovnem in življenj- skem vsakdanu, tako je tudi stalni seminar Človek, delo, kultura, ki je v Celju pričel z delom lani, potreboval svoj zagon. Kajti že prvi meseci dela seminarja so pokazali. da ta izobraževalna oblika terja obilo dela s slušatelji, posebej z grupo organizator- jev kulturnega življenja v krajevnih skupnostih in or- ganizacijah združenega dela. Kajti lahko je bilo pripeljati do seminarja potrebno števi- lo slušateljev, težko pa jih je bilo obdržati v seminarju kot zavzete in aktivne slušatelje. Zaradi različnih vzrokov je bilo lani opaziti velik osip v vrstah vseh petih grup sluša- teljev, tako da je bilo treba nekatere skupine celo zdru- žiti. Izvajalec seminarja - Ra- zvojni center - je imel pre- cejšnje težave tudi čisto te- hničnega značaja, na primer zagotovitev ustreznih pro- storov za delo seminaristov, pa uveljavitev stalne skupi- ne predavateljev. Poseben problem seminarja pa so bili stroški, ki so naraščali nad vsemi predvidevanji in so na koncu povzročili, da je semi- nar ob zaključku šolskega le- ta izkazal nekaj deset milijo- nov izgube. Čeprav so našteta dejstva vse prej kot rožnata, pa ven- darle ne gre zanikati velike vloge, ki jo je seminar Člo- vek, delo, kultura že v krat- kem šolskem letu svojega delovanja vendarle dosegel. Zato kljub težavam ne gre zastavljati vprašanja: semi- nar DA ah seminar NE. Tre- ba je nadaljevati z začetim delom seminarja in pri tem težiti, da bi bilo delo semi- narja iz leto v leto boljše in nenazadnje tudi cenejše. Na ponedeljkovi seji skup- ščine seminarja Človek, de- lo, kultura so delegati podpr- li to misel, da je potrebno z delom seminarja kljub vsem težavam nadaljevati. Kljub temu pa so bili mnenja, da z dosedanjim delom seminar- ja - predvsem v organizacij- skem smislu - ne morejo biti zadovoljni. Ob tem so raz- pravljali, ali bi kazalo zaupa- ti izvajalsko delo seminarja kateri od drugih celjskih ustanov, na primer Gimnazi- ji, kot je predlagal izvršni od- bor skupščine. Po temeljiti razpravi pa so sklenili, naj izvajalsko delo še naprej opravlja Razvojni center, ki se je za to v letu dni že dovolj usposobil. S tem, da bi mora- le celjske družbenopolitične organizacije nemudoma vzpodbuditi potek podpiso- vanja samoupravnega spora- zuma o financiranju in delu seminarja ter se tvorno vključiti tudi v kadrovanje slušateljev v to pomembno obliko usposabljanja. DAMJANA STAMEJCiC celje KROTITI PORABO Podpora zobozdravstvu Četudi so člani izvršnega sveta celjske občinske skup- ščine na zadnji seji med dru- gim sicer razumeli stališča nekaterih samoupravnih in- teresnih skupnosti po zviša- nju prispevnih stopenj v pri- hodnjem letu, in da bo treba splošno porabo uskladiti z gospodarskimi tokovi. To pa seveda ne pomeni, da neka- tere zahteve po višjih sred- stvih niso utemeljene. Seve- da pa tudi poudarek, da bo treba v prihodnje delati bolj učinkovito, racionalno in po- dobno, ni bil odveč. Izvršni svet je nadalje podprl prizadevanja celjske zobozdravstvene službe po rešitvi nekaterih vprašanj, ki so ovira na poti drugačnega dela. Gre za dejstvo, da za^ bozdravstvena služba ne zmore opraviti vseh nalog v krajšem času, ker ima pre- malo delavcev, ker je zanje na voljo premalo stanovanj, itd. Torej splet problemov, ki pa jih ne kaže potiskati na stran, če gre tudi za to, da naj se čakalne dobe skrajšajo in da je usmerjenost dela v te- meljito zdravljenje več kot dobra. Razprava o gradnji stano- vanj v občini je slej ko prej opozorila, da bo treba nekaj več napraviti za pravočasno pripravo komunalno ureje- nih zemljišč. Sicer se zna zgoditi, da bo prišlo do nelju- bega zastoja! Tega pa si prav gotovo nihče ne želi! M. B02IC PIHALNI ORKESTRI SLOVENIJE V GOLOVCU Tradicionalna in kakovostna glasbena prireditev Re- volucija in glasba bo tudi letošnje leto v Celju, ozi- roma, Celje bo mesto gostitelj, eno od mnogih v Slove- niji. S tem daje mesto posebni glasbeni prireditvi, ki je organizacijsko široko zasnovana in ima namen, da predvsem kar najširšemu krogu poslušalcev posreduje glasbene dosežke slovenskih godb na pihala. Že sam naslov te tradicionalne prireditve, ki se odvija v Slove- niji govori o vsebini. Revolucija in glasba bo v nedeljo, 25. novembra ob 10. uri v hali Golovec, nastopile pa bodo naslednje godbe na pihala: Pihalni orkester Kranj, Pihalni orke- ster KUD Pošta Maribor, Pihalni orkester Papirnice Vevče, Pihalni orkester Zagorje in Pihalni orkester ŽPD France Prešeren Celje. Letošnja prireditev bo posvečena rojstnemu dnevu Jugoslavije in tako dostojna množična manifestacija, tudi kot simbol širine kulturnega delovanja. Prireditev pa ima še en namen: vstopnina, po 10 dinarjev za osebo, bo v skupnem znesku namenjena za pomoč potresnemu področju v Črni gori. SVET IN Ml PIŠE IVAN SENIČAR 45 UTRJEVANJE MEJ Z ODPIRANJEM Jugoslovanska politika dobrih so- sedskih odnosov je znana. Njeno bistvo je, da z naše strani storimo vse, da bi bili ti odnosi dobri. Dobri v smislu medsebojnega spoštovanja in enako- pravnega sodelovanja, pa naj bo na po- litičnem, gospodarskem, kulturnem sli na drugih področjih. Pri tem pa razlike med nami in sosedi niso nobe- na ovira za tak razvoj stikov, na drugi strani pa je dragoceno vse, kar nas združuje ali kar nam je skupnega. Skupno pa nam je brez dvoma najprej to, da smo »navezani« na ta prostor. Sosed je torej stanovalec pri nasled- njih vratih. Skupno nam je to, da pri nas žive in delajo njihove narodnosti in naše na dvoriščih naših sosedov. Za- radi tega medsebojni obiski nikoli ne zaobidejo tudi vprašanja manjšin, ki so torej naša trdna vez, sicer pa tudi preskušnja za dobro voljo ene ali dru- ge strani. To se je pokazalo tudi pri obiskih v zadnjem času med Avstrijo in Italijo na eni in Jugoslavijo na drugi strani. Spomnimo se, da je naš zvezni sekretar zunanje zadeve Josip Vrhovec pred nedavnim obiskal Avstrijo in da so predstavniki obeh dežel kmalu zatem odprli dela za karavanški predor. Ta- krat sta se srečala tudi Vesel in Djura- novič, predsednik ZIS, in Bruno Krei- sky, avstrijski kancler. Še pred tem pa je Jugoslavijo obiskal predsednik ita- lijanske republike Sandro Pertini na povabilo predsednika Tita. Pred dnevi pa je bila slovenska delegacija, ki jo je vodil dr. Anton Vratuša, predsednik republiškega izvršnega sveta, na tri- dnevnem obisku v Furlaniji-Julijski krajini. Delegacija izvršnega sveta je s tem opravila še en korak v razvoju dokaj dobrih stikov s sosednjo Italijo. Dr. Anton Vratuša in člani naše dele- gacije so se srečali in pogovarjali s predstavniki odbora oziroma vlade av- tonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Govorili so tudi o uresničeva- nju cestne povezave med nami in tem delom Italije, o možnostih za industrij- sko sodelovanje, o ribolovu v Trža- škem zalivu, o plovni poti Soča-Sava- -Donava in o drugem. Delegacija se je izčrpno pogovarjala tudi s predstavni- ki Slovencev tam, obiskala njihovo gledališče in bila priča tudi mnogim problemom, ki jih še imajo. Tudi ura- dni predsta vniki Furlanije-Julijske krajine so izrazili mnenje, da je potreb- no take probleme reševati. DOVOLJ JE NASILJA Drama v KampuCiji ne pojenju je; na- sprotno, svetu kaže vse strašnejše in nove strani: nasilje, lakoto, smrt, bre- zup. Sile Demokratične Kampučije po- ročajo, da se upirajo zavojevalcu.' Predstavniki od zunaj vsiljenega reži- ma v Phnom Penhu pa poročajo le o »čiščenju terena«, ko da gre za bolezen. Pa vendar ni tako. Dokaz je deroča re- ka beguncev iz Kampučije, ki je kot njihov neizčrpen vir. Samo v zadnjih dveh tednih jih je zbežalo preko meje na Tajsko okoli 30.000. Kje je temu ko- nec: ali v zmagi »pravice« ali pa v izgi- notju kampučijskega ljudstva?! Svetovno javno mnenje ni bilo niko- li na strani zavojevalca. Vendar tudi ta glas vse bolj kaže svoje nezado- voljstvo. Pred dnevi so v generalni skupščini OZN razpravljali o položaju v Kampučiji. Nekatere dežele so bile sicer proti taki razpravi in so jo ozna- čile kot diskusijo o »izmišljenem pro- blemu« in vmešavanje v notranje zade- ve jugovzhodne Azije. Večina pa ne mi- sli tako. Za resolucijo v OZN, ki zahte- va prekinitev bojev, takojšen umik vseh tujih vojakov iz Kampučije in priznanje možnosti, da ljudstvo tam samo odloči o svoji usodi, je generalni skupščini glasovalo 91 dežel, 21 jih je bilo proti in 29 se jih je vzdržalo pri glasovanju. Naj spomnim, da so v OZN v drugi polovici septembra glasovali o zakonitosti vlade Demokratične Kam- pučije, kar so osporavale Vietnam, Sovjetska zveza in še nekatere dežele. Rezultat je bil takrat naslednji: za De- mokratično Kampučijo 71 dežel, 35 proti in 34 vzdržanih. Iz primerjave obeh glasovanj se vidi, kam gre volja večine dežel. Predsednik Tito je nedavno v posla- nici Kurtu Waldheimu izrazil svojo za- skrbljenost nad trpljenjem in žrtvami kampučijskega ljudstva. Naš velepo- slanik v OZN Milijan Komat i na pa je v svojem govoru v razpravi o Kampučiji rekel: »Za Jugoslavijo so intervencije, vmešavanje v notranje zadeve in upo- raba sile v mednarodnih odnosih ne- sprejemljive reči, ne glede na kakršne- koli utemeljitve ali izgovore in ne gle- de na to, kje na svetu se dogajajo.« Stališče je jasno in zgovorno. Ne gre torej le za Kampučijo, ampak za priho- dnost sveta. Brez nasilja je, z nasiljem je ni. 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 197a predsedstvo celjske szdl REŠETOIZGUR! Do konca leta brez lEbolJšanJa Na torkovi seji predsed- stva občinske konference SZDL Celje so največ časa posvetili obravnavi izgub in izvajanju gospodarske stabilizacije. Razprava je sicer osvetlila vrsto notra- njih in zunanjih razlogov za sedanje izgube v celjskem gospodarstvu, ki so vso družbenopolitično skup- nost - občino, porinile ne dosti pod vrh slovenskih občin, ki se lahko »pohvali- jo« z največ izgubami. K temu neslavnemu mestu so seveda pripomogla neka- tera že znana žarišča izgub; v proizvodnji traktorjev štor- ske železarne in v njeni livar- ni strojne litine, kjer izgube skupaj znašajo preko 70 mili- jonov dinarjev; v tozdu fur- nirnica LIK Savinja, kjer se otepajo z več kot 20 milijoni izgub, pa v celjskem Topru, tozdu trženja, ki je sam zase »pridelal« več kot 14 milijo- nov izgub, čeprav nekateri govorijo tudi o višjih števil- kah; tudi celjska mesna in- dustrija je splošnim »izgu- bam« z mesom dodala skoraj 8 milijonov izgub v tozdu proizvodnje, dobra dva v toz- du prodaje na veliko in sko- raj tri v tozdu maloprodaje. Med manjšimi izgubaši so še tozd tovarna odpreskov EMO, tozd titanov dioksid Cinkarna, Kmetijska zadru- ga Celje in Dimnikarstvo Ce- lje s »komaj« 183.000 dinarji izgube. Vsi navedeni podat- ki se nanašajo na letošnjih devet mesecev poslovanja. V Železarni Store zagotav- ljajo, da se izgube vsaj do konca leta ne bodo poveče- vale, čakajo na pričakovano rešitev nekaterih zunanjih oziroma sistemskih vzrokov izgub; v LIK Savinja opozar- jajo na nemogoč sproščen uvoz furnirja ter zapiranje občinskih ter republiških plotov za surovino, zaradi katerega se je v izrednih te- žavah znašla njihova furnir- nica, in če ne bo prišlo do ukinitve uvoza ter še nekate- rih ukrepov, bo v hudih teža- vah kmalu tudi njihov drugi tozd - žaga. Najhuje je predvsem z iz- gubami v Topru, ker so le-te odraz notranjih slabosti, ta- ko na kadrovskem, organiza- cijskem in še na kakšenm drugačnem področju. Sicer pa so v postopku že ukrepi za družbeno varstvo, ki jih mora na predlog družbenega pravobranilca samoupravlja- nja potrditi občinska skup- ščina. Postavlja se vpraša- nje, če ukrepanje v primeru Topra ne zamuja! Predsedstvo SZDL ni mo- glo predpisati »receptov« za zdravljenje, vendar je po- sebej opozorilo na večjo od- govornost sindikatov ter samoupravnih in družbeno- političnih sil v združenem delu, na razvojni vidik celj- skega gospodarstva, na te- meljito obrazložitev vzro- kov in ukrepov pred delav- ci v tozdih, saj so se mnogi bolj akumulativni tozdi že naveličali pokrivati izgube stalnim njihovim pridelo- valcem. Bitka za boljše go- spodarjenje se torej zao- struje, vsekakor pa presega sedanji okvir »izgubašev« in tistih na meji rentabilne- ga poslovanja. Tudi teh ni malo! MITJA UMNIK MILIJONI ZA PEVCE Čeprav je do tiste noči, ki se je najbolj veselimo, to je Silvestrovega, še več kot me- sec dni, pa se je že začel lov za pevci in ansambli, ki nam bodo lepšali tisto noč. Naj- bolj zanimivo ob tem pa se- veda je, koliko bodo pevci s svojim grlom in znanjem za- služili. V hali Golovec v Ce- lju bo dva dni prepevala ver- jetno prva dama jugoslovan- ske zabavne glasbe Tereza Kesovija, katero bo sprem- ljal ansambel Meteorji. Cena za vso skupino za dva dni je 200 tisoč din, kar sploh ni pretirano visoko za dvo- dnevni nastop ter še z an- samblom vred. Ernest Marguč, ki v hali Golovec skrbi za zabavno - športni program je ob tem povedal, da so drugi pevci veliko dražji: »Ljubka Dimi- trovska in Ivica Serfezi za- htevata za eno noč brez an- sambla 250 tisoč din. Novi fosili 280 tisoč in Pepel in kri za dve noči 230 tisoč din. Te- rezi so v Mostarju ponujali 300 tisoč din pa se je raje odločila za Celje.« T. VRABL ČISTILNA NAPRAVA V zadnjem času veliko govorimo in pišemo o či- stoči in urejenosti okolja, tudi o onesnaženem zra- ku in seveda ukrepih, ki bi jih morali storiti, da bi se stanje izboljšedo. Kje smo v tem okviru s pripravami za izgradnjo čistilne naprave v Celju in seveda z gradnjo pove- zovalnega, tako imenova- nega glavnega zbiralca (GZ-1) fekalnih voda. GZ-1 bo povezoval vse rajonske kanale, iz kate- rih se zdaj odpadna voda neposredno izliva v Savi- njo. Občinska komunalna skupnost načrtuje, da bi čistilno napravo zgradili na začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Lokacija je določena na »otoku« med Savinjo in Voglajno na Skalni kleti. V prvi fazi bo velika za 170.000 ekvivalentov, kar po domače pomeni, da bo zadoščala za čiščenje od- padnih voda za mesto s približno 170.000 prebi- valci. V drugi fazi, čez okoli 25 let, bi jo povečali še za takšno zmogljivost. Sprejeta je bila zamisel, da bi GZ-1 ne imel samo funkcije odvajanja odpa- dnih voda, marveč, da bo nad kanalom zgrajena be- tonska plošča, ki bo služi- la za sprehajalno ploščad. Urejeni bodo tudi prista- ni za čolne in ribiče, ob Savinjskem nabrežju pa bi postopoma gradili več- namenske objekte. Približna predračunska vrednost izgradnje obeh objektov je okoli 35 mili- jard starih dinarjev. To- rej, velik zalogaj! ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ aero šempeter NOVA: FOLIJA Izvozno zanimiva surovina Prejšnji teden je celjski AERO v Zagrebu in ob sode- lovanju hrvaške gospodar- ske zbornice podpisal pose- ben samoupravni sporazum z zadarskim Hemotransom, ki v Benkovcu gradi novo to- varno za izdelovanje polipro- pilenske folije. To folijo bodo v večji meri začeli uporabljati v Aerovem tozdu v Šempetru pri proi- zvodnji samolepilnih trakov, saj bo v veliki meri nadome- stila PVC, katerega sestavi- ne so preveč odvisne od uvo- za. V sedanjih pogojih go- spodarjenja in preskrbe re- produkcijskega materiala iz uvoza je torej nadomeščanje z domačo surovino še kako privlačno. Prav tako kaže poudariti, da je uporaba poli- propilenske folije na zuna- njem tržišču vse večja, zato je vezava celjskega Aera na bodočega proizvajalca, celo do polovice njegove bodoče proizvodnje, za Celje tudi izvozno zanimiva. Zadarski Hemotrans si je s samoupravnim sporazumom s celjskim Aerom za svojo bodočo tovarno v Benkovcu zagotovil dobrega kupca za polipropilensko folijo, ki v glavnem, zlasti na področju zaščite okolja, vse bolj izpo- driva PVC material. Kako- vost naj zajamči dobro ute- čena, sicer italijanska tehno- logija; podpisani samou- pravni sporazum velja za pet let, po tem obdobju pa se bo potrebno spet odločati o na- daljnji poslovni povezavi, verjetno na bolj čvrstih do- hodkovnih odnosih med toz- dom Aera v Šempetru in to- varno - tozdom Hemotransa iz Benkovca. Razširitev proizvodnje v Aerovem šempetrskem toz- du je torej pred vrati, začela pa naj bi se uresničevati no- va naložba v prihodnjem le- tu. 2e oktobra naj bi stekla nova proizvodnja, katere osnova je sklenjen spora- zum. MITJA UMNIK tekstilna tovarna prebold USPEH DELITEV PO DELU Boljše delo pogojuje boljše osebne dohodke Do leta 1978 je bil gospo- darski položaj tekstilne to- varne iz Prebolda dokaj te- žak. Pomembne naložbe, ki so jih lani dokončali, so za- htevale izredne gospodarske napore, kar se je odražalo tu- di pri osebnih dohodkih. Normalna posledica: precej delavcev je pričelo zapuščati to delovno organizacijo. Kar 217 je bilo takšnih. Letos se je položaj pričel popravljati, pa vendarle še do konca pr- vega polletja bistvenih spre- memb ni bilo. Očitno je po- stajalo, da samo povišanje startnih osnov za delitev osebnih dohodkov ne bo da- lo zaželjenih rezultatov. Ta- ko je nastala tudi pobuda za tekmovanje pod geslom Ra- zvijajmo sistem delitve po delu, za čim večji osebni do- hodek. Nagrade, ki so jih razpisali in samo tekmovanje so de- lavce dokončno prepričale, da si sami z boljšim in uspeš- nejšim delom krojijo svoje osebne dohodke ali kot pravi glavni direktor Ivan Žagar- :»Delavci so se lahko prepri- čali, da ni institucije izven nas, ki bi nam privijala nor- me, ali kakor koli drugače omejevala naše samouprav- Ijalske pravice v pogledu de- litve dohodka in osebnih do- hodkov.« Ob vsem skupaj seveda ni šlo za to, kdo bo dobil 10.000, 8000 ali 5000 dinarjev nagra- de, pač pa zato, da so se vsi skupaj lahko prepričali, da lahko na primer tudi tkalka prejme 10.000 dinarjev me- sečnega osebnega dohodka in da zaradi prekoračitev norm za 50 in celo 100 od- stotkov nihče nima pravice le teh povišati. In še nekaj ne gre prezreti. Sistem delitve omogoča delavcem, da zara- di višje plače uspešnejšega sotovariša tudi drugi delavci v delovni enoti in TOZD lah- ko več zaslužijo. Marsikje je namreč doslej vladalo pre- pričanje, da zaradi presega- nja norm nekaterih, drugi manj zaslužijo. »Razvijali bomo sistem de- litve po delil, neutrudno in uporno bomo iskali merila za delitev po delu. Prepriča- ni smo lahko, da je vsako konkretno delo mogoče me- riti in pošteno nagrajevati. Zbrati bomo morali po- gum, da bi tudi tkalskega mojstra plačali po vtkanih regularnih votkih in da bo- mo spremenili položaj nati- kalke, ki je še vedno takšen kot pred sto leti. Vprašajmo se, zakaj je na primer škrobi- lec plačan na uro, ne pa na- grajevan po proizvedenih re- gularnih količinah in zakaj bolj smelo ne povišamo do- datka za nočno delo in konč- no tudi to, zakaj režijskim delavcem še vedno nismo našli merilo za tako imeno- vano svobodno menjavo de- la,« meni o vsem tem glavni direktor Ivan Žagar. Prvi re- zultati akcije Razvijajmo si- stem delitve po delu za čim večji osebni dohodek, so vzpdbudni in prav zaradi te- ga prva akcija tudi ni bila zadnja. JANEZ VEDENIK POUDAREK PREVENTIVI Predsedstvo SZDL v Celju je na svoji zadnji se- ji podprlo prizadevanja, ki jih je oblikoval koordi- nacijski odbor za boj pro- ti alkoholizmu pri OK SZDL v Celju. Poudarje- na je bila nujnost ustano- vitve dispanzerja, ki bo predvidoma začel z de- lom januarja meseca, še večjo pozornost pa so čla- ni predsedstva namenili preventivi, ki naj zajema šole, krajevne skupnosti, delovne organizacije in različna športna in druga društva. Predvsem pa se ne sme opustiti težnja po ustanovitvi mladinskega centra, da bo mladina raje zahajala tja kot pa v go- stilne. Več o problematiki al- koholizma bo govora jutri na problemskem sreča- nju socialnih delavcev v Celju. ZS celje SERVIS TALNIH ODLOG Nova naložba TOZD Veleprodaje pri tkanini v tretje gre rado. In pri ko- lektivu celjske Tkanine je ta- ko. Po preselitvi delovne skupnosti skupnih služb v nove prostore v Ulico 14. di- vizije, so se lotili adaptacije veleblagovnice. Zdaj so ste- kla pripravljalna dela za no- vo naložbo, za gradnjo servi- sa talnih oblog in skladišča na Lavi. Tokrat je na potezi temeljna organizacije Vele- prodaja. »Delo je steklo. Gre za obrat, v katerem bo razrezo- valnica talnih oblog in skla- dišče. Celoten objekt bo imel 3200 kvadratnih metrov po- vršine, od tega bo tisoč kva- dratov odpadlo na reizrezo- valnico, 2000 na skladišče, preostalo pa na druge pro- store, tudi pisarne itd.«, je poudaril direktor TOZD Ve- leprodaja pri Tkanini, Karel Brajlih. Po pogodbi z Ingradom, bodo dela končana avgusta prihodnje leto. Gre za objekt iz betona in jeklenih kon- strukcij. Prav pri slednjih bo kot kooperant sodeloval ko- lektiv SOKO iz Mostarja. Celotna naložba bo veljala okoli 56 milijonov dinarjev. Gradnja servisa talnih oblog prinaša v celjsko tr- govsko življenje pomembno novost. Gre za prednost, po kateri bodo poslej talne obloge po želji in zahtevi kupcev razrezali in po potre- bi obrobili kar doma, v Ce- lju. Naročilo bo opravljeno hitreje, v treh, štirih dneh, medtem, ko je bilo treba do- slej na takšno uslugo čakati štirinajst dni in več. Zanimiva, sicer pa povsem moderna bo tehnologija v servisu. Gre za sistem silo- sov. V enem bo petdeset rol talnih oblog, in samo na gumb bo treba pritisniti, da se bo zaželena rola ustavila pri nožu. Vse avtomatizirano in mehanizirano. Tudi s po- močjo viličarjev, kajti gre za role, svitke, dolge štiri do pet metrov in težke tudi do 300 kg. V zalogi bo stalno okoli 200 rol in pri tem sto in več različnih vzorcev. Zadrege v izbiri oblog torej bi naj ne bilo, še posebej, ker bodo v zalogi izdelki vseh najpo- membnejših jugoslovanskih proizvajalcev talnih oblog. »To pa seveda ne pomeni, da bi v Dekorju ali velebla- govnici talnih oblog ne imeli več. Se vedno bodo v zalogi, razen tega pa bodo tu vzorci vseh oblog, ki jih bomo imeli v skladišču. In to veliki vzor- ci, da izbira ne bo težka,« je pudaril Karel Brajlih. »Gradnja servisa za talne obloge in skladišča je le prva faza naše nove naložbe na Lavi. V naslednji bomo na tem prostoru zgladili še za okoli 8000 kv. metrov skla- dišč. Gre pač za dejstvo, da se na sedanjem prostoru ob Teharski cesti ne moremo več širiti. Zato bomo v pri- hodnje prav tu na Lavi pove- čali skladiščne prostore za tekstil in galanterijo, seveda v okviru TOZD Veleproda- ja,« je še dodal Karel Brajlih. MB ♦ 46 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 5 oogodki, ki pretresajo svet LAKOTA JE NAJHUJŠI RABEU Iranski zaplati, nafta, lakota in Kampučija Ne samo dogodki doma, tudi novice in problemi v svetu prite- gujejo pozornost naših občanov. Kateri so ti dogodki, kako, na kak način jih spremljajo, kakšna so stališča do njih? To je bil po- vod za kramljanje na ulici. GREGOR ŠVAB: »Če izvza- mem dnevne novice iz domačih logov, ki me kajpak, zelo zanima- jo, potem moram reči, da mojo pozornost ob prelistavnju časni- kov in gledanju televizije, priteg- nejo predvsem dogodki v Iranu in z veliko zaskrbljenostjo spremljam tudi dogodke v jugov- zhodni Aziji. Na eni strani izobi- lje in zapravljanje, na drugi pa lakota in umiranje! V zvezi z la- koto v Kampučiji se zastavlja tu- di vprašanje beguncev, ki se pred njo zatekajo na Tajsko. Taj- ska je za sprejem beguncev prav- zaprav nepripravljena. Podatki o umiranju otrok, žena, mož in starcev so resnično grozljivi.« PAVLA RIBIC: »Ker sem se še pred nekaj leti aktivno ukvarjala s športom, pravzaprav z lahko at- letiko, je razumljivo, da me naj- bolj pritegnejo dogodki iz šport- nega področja, ne glede na to, kje se odvijajo. Iz dneva v dan pa me pretresajo vesti o tisočih lačnih Kampučijcih in njim je potrebna svetovna pomoč. 200.000 in ver- jetno še več beguncev bo umrlo od lakote, če se svet ne bo zganil in ukrepal. Ne jutri, danes jim je potrebna pomoč. Zdravniki in bolničarji so vendar brezmočni brez zdravil in hrane!« BOJAN SITAR: »Veliko gle- dam televizijo. Najbolj me priza- denejo dogodki v Kampučiji in v zvezi z njo. Sam sem preživel strahote druge svetovne vojne, zato me še toliko bolj stisne v grlu, ko prebiram podatke o smrti. To je vendar absurd 20. stoletja! V dobi, ko letamo v ve- stolje umirajo ljudje od lakote! Kampučijcem je potrebna hitra in učinkovita humanitarna po- moč in čudi me, da je pravzaprav OZN tako nemočna. In na tisoče otrok, ki so nemočni zoper lak^ to, umira dan za dnem.« NATALIJA RAK: »Zapleti v jugovzhodni Aziji so brez prime- re. Na tleh Indokitajske tli, kar vnaža nemir in negotovost v me- dnarodno ozračje. Sem dijakinja ESC Celje in na naših rednih mladinskih urah se veliko pogo- varjamo tudi o svetovpa ustano- vitev organizacije združenega de- la, ki bo imela svoj delovni pro- gram, status, naslov in kadre, kar bo omogočilo realizacijo priprav na igre. Sprejeli ne bodo niti ene ponudbe za izvajanje del, za opremo ali za kakršno koli drugo projektantsko storitev, če bodo doma organizacije, ki bodo to sposobne opraviti. Olimpijski odbor bo že zdaj začel s priprava- mi na informiranje o poteku pri- prav in začenjanju ter rokih izva- janja programa priprav. 2e zdaj izdelujejo shemo in načrte tudi strokovnjaki in organizacije iz SR Slovenije, pričakovati pa je, da se bo v naslednjem obdobju to sodelovanje še razširilo. Janko Smole je poudaril, da je pri go- spodarski zbornici Slovenije že ustanovljena komisija, ki bo koordinirala pripave in vključe- vanje gospodarstva iz SR Slove- nije v te akcije ter programe ob- jektov za olimpijske igre. Treba pa bi bilo razviti informiranje in sodelovanje z organizacijami iz vse države, da bi kar najbolje pri- pravili 14. zimske olimpijske igre. zapleti v pilštanju HEJ, SALAMON! Bo zmagala samouprava? Kaj je to krajevna sarpou- prava? To je vprašanje, ki se ne- pristranskemu opazovalcu nenehno vsiljuje ob razmiš- ljanju na postopek pri ureja- nju avtobusnega postajališča na cesti Maršala Tita v Pil- štanju. Kajti prav za ta posto- pek je vezanih vrsto dejanj, odločitev in odnosov, ki so vse prej kot samoupravni. In za kaj sploh gre? 24. novembra lani je svet krajevne skupnosti Lesično, v katero sodi tudi naselje Pil- štanj z okolico, sprejel o ure- ditvi avtobusne postaje v Pilštanju. Člani sveta so sklenili, naj bo nova avtobu- sna postaja v bližini bivšega čebelnjaka pri Zupančevi domačiji, torej pri hišni šte- vilki 31. Pa se je začelo! Ta odločitev se namreč ni skla- dala z interesi druge skupine občanov iz Starega trga, ki so hoteli avtobusno postajo nižje pri domačiji Simunič. Zato so sprožili akcijo za spremembo lokacije avtobu- sne postaje. Z namenom, da bi pomagal rešiti zagato, je v akcijo stopil tudi sam pred- sednik krajevne skupnosti in z nekakšno anketo ugo- tavljal interese krajanov za eno ali drugo lokacijo. Pa se je izkazalo, da je bila anketa nepopolna, saj je le nekaj dni zatem skupina 136 krajanov podpisala peticijo ter se z njo izrekla za ureditev avtobu- sne postaje pri Zupancu. Na sporno mesto je prišla na ogled tudi komisija za pre- ventivo in varnost v cestnem prometu, ki je menila, da bi bilo bolje, če bi avtobusno postajo gradili pri hiši Simu- ničevih. Krajani so se temu uprli, zato so na zboru salo- monsko reših problem: eno postajališče - za smer Kozje - naj bo pri Zupancu, drugo - za smer Celje - pa blizu Simuniča. A glej ga, zlomka! Le dan za to odločitvijo je prišel iz republiške skupno- sti za ceste dopis, v katerem je bilo črno na belem zapisa- no, da skupnost podpira gradnjo postajališč v obe smeri pri hiši Zupančevih. Na lokaciji torej, za katero se je vseskozi borilo okoli sto- trideset volilcev! Tedaj je v pilštanjskem okolišu med ljudmi zavrelo: eni hočejo postajališče za obe smeri pri Zupancu, drugi pa hočejo vsaj postajališče za smer Ce- lje pri Simuniču. Denarja pa kot kaže ni dovolj, da bi ure- dili vsa tri postajališča in ta- ko v zadovoljstvo vseh rešili problem. Kaj sedaj? Vse kaže, da bodo Pilštanj- čani med seboj težko našli skupni jezik. Predaleč so že šli v medsebojnem obtoževa- nju in natolcevanju zoper posameznike. Zato so tudi odnosi med njimi vse prej kot zreli za strpno rešitev problema po samoupravni poti. Kaj torej ostaja? Tretja glava, ki bo odločila namesto njih. Arbiter. Upajmo le, da bo pameten kot Salomon. DAMJANA STAMEJCiC dobrna NOV RAZVOJNI MEJNIK Jutri otvoritev novega hotela A kategorije Dolga je bila pot do nove- ga hotela na Dobrni. Skoraj predolga. Ni bilo pogojev? Pred dobrim letom so se po- rodile nove okoliščine, ki so povezale več interesentov. Prišlo je do prvega povezo- vanja na dohodkovni podla- gi na našem območju in na zdravniško-turističnem po- dročju. Svoje interese in sredstva so združili: Zdravi- lišče Dobrna, Razvojni cen- ter Celje, Kompas Ljubljana in Ingrad Celje. Združili so sredstva in tako prevzeli tudi vso odgovornost za dobro oziroma morebitno slabo po- slovanje. Toda, z dobro kva- liteto dela in ponudbe ter s primernimi cenami za uslu- ge tisto slednje, slabo, ne bi smelo priti v poštev. V skupnem znesku 247 mi- lijonov dinarjev je zdravili- ški kolektiv zagotovil 51% sredstev. Kompas 26%, In- grad 18% ter Razvojni center 5%. Povezovanje in združeva- nje sredstev je bilo nujno, kajti zdraviliški kolektiv sam ne bi zmogel tolikšne obveznosti. Velik interes za to gradnjo je pokazal zlasti kolektiv Kompasa, saj je to zanj prvi primer, da s soude- ležbo posega tudi na področ- je zdraviliškega turizma. Ta- ko tudi Kompas kompletira svojo ponudbo. Pomembna pa sta bila seveda tudi druga deleža in prav tako sodelova- nje. Razvojni center je prev- zel celotni inženiring in še več, Ingrad, TOZD Gradbe- na operativa Celje, pa je tudi pri teh delih opravil izpit z odličnim uspehom. Zahtev- no delo je izvršil v zado- voljstvo vseh! Pomembno vlogo v času priprav in gradnje je opravil družbeni svet, ki ga je ime- noval delavski svet Zdravili- šča. Ta organ ni spremljal sa- mo gradnjo novega hotela, marveč je zastavil svoje delo tudi na načrtu za celoten tu- ristični oziroma zdraviliški razvoj Dobrne. Gradnja no- vega hotela je na tej poti sa- mo prva stopnica, prva faza. Dela bodo tekla naprej, seve- da pozneje, vendar ne v tako časovno odmaknjenem roku. Novi hotel, ki se bo imeno- val po kraju, torej Dobrna, bodo odprli jutri, v petek, 23. tega meseca ob enajstih do- poldne. Gre za lep in velik objekt, za hotel A kategorije. 224 ležišč v eno in dvopo- steljnih sobah. Vso pozor- nost in ustrezne površine so namenih celotnemu zdrav- stvenemu centru z mnogimi terapijami in drugimi pro- stori. _ Celoten objekt ima 11.000 kv. metrov površine. Hotel ima lep bazen 12x18 metrov, savno, ki lahko sprejme dva- najst oseb, solarij itd. Del prostorov je namenjen fri- zerskemu salonu, skupaj s kozmetičnim salonom in pe- dikuro. Tu je nadalje štiri- stezno avtomatsko kegljišče. Restavracijski del ima 500 sedežev. V hotelu je nadalje dvorana s 60 sedeži, primer- na za predavanja, seminarje itd. Zdravstveni del ima več ordinacij, prostor za medi- cinsko kozmetiko, laborato- rij, ambulanto, lekarno, bal- neoterapijo, kamor sodi 14 terapevtskih kadi za kopanje v termalni vodi in za blatne obloge. Poleg tega so v tem delu tri kadi za podvodno masažo in ena metuljčasta kad, prostor za fizioterapijo s telovadbo, trim kabinet itd., itd. Novi hotel prinaša v delo in življenje kolektiva nov utrip. Ne gre samo za kvali- tetne nočitvene in druge zmogljivosti, gre tudi za po- polnejšo ponudbo na tržišču. Dobrna se bo lahko poslej brez zadrege pojavljala na tujih tržiščih in tudi sicer drugače zadovoljila sleher- nega gosta in pacienta. celje - aljažev hrib KAKO DOLGO ŠE TAKO? zaradi pomanjkanja prostorov trpi družbeno delo Komunisti osnovne orga- riizacije Aljažev hrib so pred kratkim ocenili svoje delo v f^inulem dveletnem obdob- ju. Sekretarjevo poročilo je bilo dobra osnova za živahno razpravo. Govorili so o uspe- hih in neuspehih krajevne samouprave, o aktivnosti de- legatskega sistema, delu družbenopolitičnih organi- zacij itd. In še o marsičem bi ^ekla razprava, če bi ne bil ^as uporabe pisarne krajev- skupnosti tako tesno od- JJierjen, da so mladinci že ča- '^ali na konec konference in ^koj zasedli še tople sedeže. In prav o tem vprašanju je tekla na konferenci najbolj žolčna razprava. Vsa proble- matika terena in vzroki za neaktivnost v delegatskem delu in v družbenopolitičnih organizacijah se je kot rdeča nit odvijala prav v to smer, da pomanjkanje družbenih prostorov zavira družbeno in politično delo v krajevni skupnosti Aljažev hrib. Prostor, kjer teče vsa ta de- javnost zdaj, nima 30 kv. me- trov površine. Kako se člo- vek počuti v takem prostoru, si ni težko predstavljati. Ko- ledar sej in sestankov pa je tako natrpan, da je za kakšno izredno delo težko najti vrzel, čas trajanja sestankov pa je skrčen na minimum. Za večje zbore in sestanke služi zaenkrat še Dom OF v Zavodni, ki pa je že obsojen na rušenje. Ne kaže pozabiti, da ta kra- jevna skupnost v vsem po- vojnem času razen nekaterih moderniziranih cest, kanali- zacije in ulične razsvetljave ni za boljše počutje krajanov ničesar dobila. Trgovini že dolgo ne ustrezata več name- nu. Gostilni in bife pa nista primerna za razvijanje dru- žabnosti, ki jo na terenu prav tako pogrešamo. FERDO SIRCA. SEMINAR ZA MENTORJE IN SKRB ZA NORMALEN POTEK DELA VPH Pravilen odnos do denarja je vredno- ta, ki ima zelo pomembno vlogo ne le v osebnem življenju vsakega posamezni- ka, temveč je zelo pomembna tudi z go- spodarskega vidika. Zato je nujno, da privzgojimo pravilen odnos do denarja in da vzpodbujamo k varčevanju še naj- mlajše. Nagnjenost k varčevanju v vseh oblikah človeku namreč ni prirojena, temveč si jo pridobi pod vplivom svoje neposredne okolice (staršev) že v rani mladosti. Program Ljubljanske banke za spod- bujanje mladine k varčevanju je sestav- ljen ob upoštevanju naslednjih izho- dišč: - zajeti vso mladino, in to od novoro- jenčka pa do mladega človeka, ko začne združevati svoje delo - oblikovati enoten sistem spodbuja- nja varčevanja med mladino za vso LB - izpopolniti nekatere sedanje oblike varčevanja med mladino - uvesti nove oblike spodbujanja mladine k varčevanju. V procesu vzgoje pravilnega odnosa do varčevanja imajo pomembno vlogo ne le starši, temveč tudi pedagogi, še zlasti pa mentorji mladinskega varčeva- nja v šolskih hranilnicah. Ker je Ljubljanska banka - Splošna banka Celje želela mentorjem olajšati njihovo delo pri organiziranju mladin- skega varčevanja na šolah, jih je skušala z organizirano akcijo - to je celodnev- nim seminarjem -, ki je bil v petek, 16. novembra v Celju v Celjski mestni hra- nilnici - podrobneje seznaniti s predpisi in navodili, ki urejajo to področje dejav- nosti in delovne postopke pri poslova- nju PH. Obenem je bil udeležencem - mentor- jem pionirskih (85) in mladinskih hra- nilnic (2), mentorjem cicibanovih hra- nilnic (53) in predstavnikom tistih šol, ki nameravajo ustanoviti PH, predstavljen letošnji program Ljubljanske banke - Splošne banke Celje za spodbujanje mladine k varčevanju. Ob izmenjavi mnenj, izkušenj in problemov, s kateri- mi se mentorji srečujejo ob vsakdanjem delu, pa so se še lažje dogovorili za bo- doče naloge. Mentorji PH so se seminar- ja Ljubljanske banke - Združene banke Celje udeležili v lepem številu, za vse, ki se ga niso mogli udeležiti prejšnji teden, pa bo Ljubljanska banka organizirala seminar tudi spomladi. V okviru Ljubljanske banke - Sploš- ne banke Celje deluje 85 pionirskih hra- nilnic, ki imajo pravo finančno poslova- nje, 2 mladinski hranilnici in 53 ciciba- novih hranilnic, s podobnimi akcijami pa upamo, da jih bo v kratkem še več. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 1971 POLZELA: IZ TEME SIJE LUČ Tak je naslov kulturne pri- reditve, ki jo bo jutri pripra- vila medobčinska organizaci- ja slepih in slabovidnih Celje v domu Svobode na Polzeli ob 18. uri. V prireditvi bodo sodelovali: moški pevski ok- tet ZS Slovenije »Louis Braille« pod vodstvom prof. Slavka Miheliča, pevski kvar- tet MOSS Celje pod vod- stvom Franca Zerdonerja, narodni zabavni ansambel »Seleški fantje«, recitatorji, člani organizacije slepih, ki- no klub Gorenje iz Velenja s predvajanjem dokumentar- nega filma o življenju in delu na vidu prizadetih, za smeh pa bo poskrbel Edi Vodeb. Ob priliki kulturne priredi- tve bo v mali dvorani doma Svobode na Polzeli odprta tudi razstava tehničnih pri- pomočkov. Pripravili bodo tudi srečanje v šahu. S kul- turno prireditvijo ne želijo prikazati samo kulturnega udejstvovanja, ampak tudi njihovo lastno ustvarjenje. T. TAVČAR koncert godalnega kvarteta lisenko MOJSTRSTVO LAVREATOV Izvajali so dela Mozarta, Siljvestrova in Čajkovskega Na II. abonmajskem kon- certu letošnje sezone je go- stoval v Celju godalni kvar- tet »Lisenko« iz Sovjetske zveze, pravzaprav iz Ukrajin- ske SSR. Koncert je bil v sre- do, 14. novembra v Naro- dnem domu. Mladi umetniki iz Kijeva so želi v svetu že pomembne uspehe. Na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti so osvojili naziv »Lavreatov«. Njihovo umetniško izvajanje pri nas je njihov sloves potr- dil. Na sporedu so bili kvar- teti Mozarta, Valentina Vasi- Ijeviča Siljvestrova (r. 1937) in Čajkovskega. Mozartov kvartet v G-duru, KV 387. je prvi v vrsti takozvanih Hay- dnovih kvartetov. Haydnovi kvarteti so navdahnili Mo- zarta, da jih je napisal nekaj sam. Pri Haydnu se je naučil dovršene oblike, v kateri prevladuje čistost, pozoi nost in jasnost. O Mozartovem mojstrstvu ni mogoče dvo- miti: v tej komorni skladbi je vsak del enako pomemben kos celote, instrumenti so obravnavani tako sproščeno kot komaj pri katerem dru- gem skladatelju te zvrsti glasbe. Kako čudovit je spevni Andante cantabile, ki mu sledi razposajeni, bravu- rozni Allegro! Gostje so že v tej skladbi predstavili svoje odlike, ki jih moramo nazva- ti vrhunske: popolna uigra- nost, ki se manifestira v enotnosti do finih detajlov, zanesljivi vstopi na vseh me- stih in velika enotnost v bra- vuroznih pasažah. Dinamika je izvrstna, bogata paleta od- tenkov se razliva od finih pianissimov do krepkih akordov. V vsej enotnosti pa so posamezni instrumenti nosilci melodičnih lokov, drugi se podrejajo tako, da je igra vseskozi plastična. Umetniki igrajo na zelo do- bre instrumente, iz katerih izvabljajo plemenito muzi- ko, polno izraznosti. Stilno podajanje je neoporečno in tako je zaživela Mozartova glasba v vsej svoji plemeni- tosti in svežini. Kvartet ukrajinskega so- dobnega skladatelja Siljve- strova je skladba s pretežno liričnim razpoloženjem, v kateri ne manjka folklornih elementov, ki nam pričarajo ukrajinsko širino. Mimo ne- katerih izbruhov v ostrih di- sonancah učinkuje skladba nekoliko dolgovezno. V kvartetu velikega forma- ta Petra Iljiča Čajkovskega se odražajo vse odlike tega romantičnega mojstra: širina melodičnih lokov, dramatič- ne napetosti, ki dajejo slutiti simfonične razsežnosti, bri- Ijantne tehnične gradacije, pa zopet igrivost ruskega plesa »gopak«. Vse tehnične zahteve, dinamična senčenja in plastično izraznost so po- dali umetniki doživeto in prepričljivo. Po burnem aplavzu navdušenih poslu- šalcev so dodali Andantino iz Soštakovičevega kvarteta. Godalni kvartet je ena naj- plemenitejših zvrsti komor- nega muziciranja. V Celju smo že dolgo pogrešali tovr- sten koncert, tokrat je poskr- bela Koncertna poslovalnica za prvovrstno skupino »Li- senko« ter s tem prav gotovo ustregla ljubiteljem glasbe, pa tudi mladini, ki ji je bil namenjen dopoldanski kon- cert. EGON KUNEJ 7. REVIJA V LIBOJAH Leto je takorekoč naokoli in v Libojah se bodo zdaj že sedmič zbrali gojitelji domačih viž in napevov ter zaigrali ljubiteljem te zvrsti glasbe. Organizator, domača DPD Svoboda, je tudi za letos pripravila bogat program. Problem bo znova v premaj- hni dvorani ter v prevelikem številu nastopajočih, kajti v Liboje pridejo radi vsi predvsem zato, ker ne gre za tekmovanje, temveč pravo srečanje gojiteljev lepih do- mačih melodij. Pokrovitelj ja tako kot vedno Kera- mična, ki bo naslednje leto slavila častitljiv jubilej 165- letnico. Njihovih spominskih daril so vsi nastopajoči še posebej veseli. V soboto, 24. novembra bo samo en koncert in sicer ob 18. uri. Bolj naporna bo tako za nastopajoče, kot orgžmizatorje nedelja, saj bo najprej dopoldne oh 10. uri brezplačna matineja za mladino, popoldne pa še dva nastopa in sicer ob 15. in 19. uri. Napovedani so ansambli iz Žalca, Velenja, Polzele, Spmpetra, Voj- nika, Dobja, Rogaške Slatine, Laškega, Galicije, Fran- kolovega, Celja, Izole, Brežic, Zagorja, Prevalj, Ptuja... Pisana plejada, ki bo ogrela še tako hladno srce. Njim se bodo pridružili tako kot vedno še neka- teri posamezniki, kot citraš Srečko Cokan, igralec Vo- lodja Peer iz Maribora, dva ženska noneta, ljudski godec iz Brez nad Laškim in še kdo. Sobotne minute naj bi bile vsaj delno posvečene tudi Meti Rziiner, ki je napisala veliko zelo uspelih tekstov za narodno ansam- ble. Dodajmo še fanfariste in morda še koga, ki bo prišel zadnji trenutek pa vidimo, da bo vsa zadeva zares pestra in vredna prisluha. Zaključna melodija bo tokrat skladba domačega ansambla Veseli Libojčani »Rudarjeva pot«. To bodo pri vsaki predstavi vsi na- stopajoči zaigrali in zapeli skupno. TONE VRABLj pesmi za najmlajše METIN FIČFIRIC Nova knjiga otroških pesmic Pred dnevi so v Žalcu pri- pravili tiskovne konferen- ce, na kateri so predstavili knjigo pesmic za naše naj- mlajše z naslovom Fičfirič. Pesmi so izšle v zbirki Mat- jaževa knjižnica, v nakladi 5000 izvodov. Izdala jo je Partizanska knjiga s po- močjo Kulturne skupnosti Slovenije ter Kulturne skupnosti iz Žalca. Na ti- skovni konferenci so pove- dali, da bi knjiga morala iziti že pred meseci, vendar so nastali tehnični zapleti. Uvodno besedo v Fičfiriču je napisala Neža Maurer, ki med drugim piše, da pesmi Mete Rainer v svojih nagaji- vih in zafrkljivih verzih pod norčevskim pokrivalom skrivajo življenjske modro- sti. »Da se pesmi ne bi prepi- rale in druga drugi odžirale veljavo, jih je razdelila v tri oddelke, ki pa niso takšni kot šolski - da bi bil drugi več vreden kot prvi in tako naprej - pač pa so vsi enako ljubki in dobri.« Meta Rainer je naša stara znanka. Radi jo imajo otroci na osnovnih, šolah, ki jo re- dno vabijo medse, je na ti- skovni konferenci povedžda učiteljica Rozika Kobale. Tu- di sedaj si želijo, da bi bila čim večkrat njihov gost. Neža Maurer pa nadaljuje: »Meta Rainerjeva že dolgo piše, samo objavljati je zače- la pozno. Sodeluje v Pavlihi in velja za »mojstrico sme- ha«. Njene pesmi objavljajo listi za mlade brzdce: Galeb (Trst) ter naša Kurirček in Ciciban. Pesmi za odrasle objavlja v revijah Borec, TV- 15, Obreizi in Savinjski zbor- nik. Radio Celje je pripravil več oddaj njenih pesmi. Mnogo vedrih otroških je tu- di uglasbenih.« Meta Rainerjeva že dolgo vrsto let živi v Žalcu in je član odbora za založništvo in tisk pri občinski kulturni skupnosti. Med vojno so jo izgnali v Srbijo, prvo povoj- no leto pa je z jugoslovanski- mi sirotami preživela tudi v Bolgariji. Dolga leta pred upokojitvijo je učila sloven- ski jezik na žalski osnovni šoli in danes je, kot sama ra- da prizna, prava Savinj- čanka. Besedilo: JANEZ VEDENIK Slika: TONE TAVČAR gorenje velenje KNJIGE ZA DEUVGE Tudi razstava slikarskih del Karla Pečka Državna založba Slovenije priredila v Gorenju razstavo knjig - kulturni dogodek ob prazniku republike - razstava likovnih del prof. Karla Pečka. V TovEimi gospodinjske opre- me Gorenje v Velenju bodo v po- častitev dneva republike priredi- li razstavo knjig Državne založbe Slovenije. Ob razstavi knjig pa bomo lahko videli tudi likovna dela prof. Karla Pečka iz Slovenj Gradca. Razstavo so odprli vče- raj. Na razstavi so dela štirih vse- binsko zaokroženih področij. V prvem delu so knjige s tematiko naše družbene ureditve. To so predvsem dela Josipa Broza Tita in Edvarda Kardelja ter Vcižnejša dela drugih jugoslovanskih av- torjev. Nadalje so na ogled dela domačih pisateljev, ki obravna- vajo delavca, proletarca. Tretji del razstave knjig obsega dela slovenskih pisateljev, ki so v lan- skem letu sodelovali v akciji »de- lavec pisatelju nagrado zvesto- be«, in dela, ki jih bero delavci Gorenja v letošnji bralni akciji. Tu se nadaljuje v lanskem letu začeti dialog delavcev Gorenja s slovenskimi pisatelji. V zadnjem delu pa so knjige s strokovnega področja in strokovne revije. Svojevrstno razstavo knjig spremljajo tudi fotografije o Titu, Edvardu Kardelju, o obisku slo- venskih pisateljev v Gorenju in delavcih v proizvodnji Gorenja. Vsekakor zasluži pozornost tudi razstava desetih del prof. Karla Pečka iz Slovenj Gradca. Karel Pečko je bil pred vojno delavec - Muta, danes pa je viden likovni pedagog ter mentor mnogih slo- venskih akademskih in samo- rastniških slikarjev. HINKO JERCIC 10 let pihalnega orkestra štorskih železarjev Ob 10. obletnici ponovnega delovanja pihalnega orkestra. »Storski železarji« bo jutri ob 19. uri v kulturnem domu v Storah slavnostni koncert, kjer bodo predstavili dela nasled- mih avtorjev: B. Adamiča, W. Rimmerja, V. Bellinija, E.. Killinga, T. Huggensa, P. Schefferja, W. Lajigeja in D. Kara- idajiča. Ob slavnostnem koncertu bodo podelili tudi priznanja flanom orkestra za dosedanje delovanje. Danes vodi orke- »ter Franc Zupane. V BESEDI IN SLIKI KONJIŠKI TABORNIKI NA POHORJU Po uspeli poletni aktivnosti v letnih taborih, so tabor- niki odreda Heroja Bračiča iz SI. Konjic začeli novo se- zono z vodniškim tečajem. Dva dni je 29 mladih in novih vodnikov praktično in teoretično izpopolnjevalo svoje znanje. Gostoljublje so našli v obnovljeni koči na Pesku, Pla- ninskega društva Oplotnica, ki kaže v teh dneh že pravo zimsko podobo. VLUK RAZSTAVA DEL LIKOVNIKOV AMATERJEV V banketnih prostorih hotela Prebold so pred kratkim odprli razstavo likovnikov amaterjev žalske občine. Na njej razstavljajo Gojo Jesič, Aco Markovič, Nande Lesjak, Vlado Novak, Stane Petrovič, Bogdan Potnik, Ernest Se- ler, Anton Skarlin, Franjo Suler, Regina Tavčar, Karel in Roman Zelič. O pomenu razstave je na otvoritvi spregovo- ril sekretar kulturne skupnosti občine Žalec Ivan Centrih, razstavo pa je odprla Pavla Mlakar. V kulturnem pro- gramu so nastopili člani DPD Svobode Prebold in učenci osnovne ter glasbene šole iz Prebolda. Na sliki: Pogled na del razstave ob otvoritvi. Tekst in foto: T. TAVCAR PRIZNANJE ZA ŽALSKO NAMO Letošnji gostinsko turistični zbor, ki ga vsako leto pri- reja republiški odbor sindikata gostinskih in turističnih delavcev je bil še zlasti uspešen za Namo iz Žalca. Žalčani so letos na tem zboru prvič sodelovali in se na razstavi pogrinjkov predstavili s pogrinjkom HMELJARSKI LI- KOF. Zanj so prejeli zlato medaljo. Uspeh je še večji, če vemo, da je v okrogli dvorani Gospodarskega razstavišča bilo kar 70 pogrinjkov, ki so se potegovali za to priznanje. Poleg delavcem restavracije Name iz Žalca gre priznanje za uspeh tudi Adiju Arzenšku, ki je krožnike likovno oblikoval ter keramični industriji iz Liboj. Na sliki: Nagrajeni pogrinjek. JANEZ VEDENIK SLIVNICA: GASILCI SO PRIPRAVLJENI! »Zbor!« je zadonel glas starega in strogega poveljnika gasilskega društva Ignaca Cepina. In že se je pred njim zbrala v vrsti desetina mladih gasilcev. Takole jih je nago- voril: »Nič nas ne sme presenetiti! Zato znosite iz shrambe vse gasilsko orodje. Očistiti in pregledati je treba motorko, jo tudi preizkusiti!« Mlade roke so se takoj zganile. Očistile so orodje. Nato so spravili gasilsko orodje na zimski počitek. Se je govoril skrbni poveljnik, da je treba zlasti v zimskem času paziti na rdečega petelina. STANE KURNIK ^iA6 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 7 VIŠNJA VAS - GRADIČ PODRTIH, PODPRTIH IN RAZMAJANIH STEN Stanovalci so se kljub življenjski nevarnosti vselili na lastno pest Pred stoletji je neki fevdalec, bilo je to v času renesanse, dal zgraditi gradič v trikotniku, kjer se cesta pri Višnji vasi, streljaj od Vojnika, odcepi za Do- brno, druga pa pelje naprej proti Slo- venskim Konjicam. Obdajati ga je mo- ral tudi grajski park, saj primerek sta- rikavih dreves še stoji tam. Bolj za strašilo kot za okras. Med drugo svetovno vojno je menda v njem živela še grofica, po vojni pa je poslopje postalo last vseh. V njem so imela skladišča kmetijske zadruge in v njem so se začeli naseljevati ljudje. Ni- koli ni nihče ničesar popravil. Na- sprotno, ker ni bilo lastnika in ga tudi zdaj še ni, se je vsa leta uničevalo. Odnašalo, rušilo, predelovalo... Zdaj gradič tak kot je, ja bolj v sramoto kot v ponos. Toliko bolj, ker je last nas vseh, ker nismo ničesar naredili zanj. Naš namen pri pisanju je drugoten. Pisali naj bi o ljudeh, ki tu žive, so živeli, se preseljevali, odseljevali, tod umirali. O ljudeh, ki so zaradi različnih človeških usod pristali na kraju, kjer so si sami odmerili stanovanjsko povr- šino, zasedli nekdanje sobane in povr- hu za vse to ne plačujejo nobene najemnine. Kdo so ti stanovalci, vagabundi, starci in starke, družine, kjer ni maj- hnih otrok, ki so v tem trenutku prisi- ljeni živeti v življenjsko dotrajanih prostorih? Kdo so te kafkovske figure, človeško tako odtujene ena drugi? BREZMEJNA PRAZNINA IN TESNOBA Vsak človek nosi v sebi lepoto ali vsaj spomin nanjo. Človekova duša je ali po- krajina pomladi, kjer zveni pesem bodo- čih rož ali pa jesenski dan, ki je poln trepeta o minulem cvetju. Ko sem se napotila v Višnjo vas, k ljudem na obisk, je bil dan trudnega deževja, ki tolče na senci in zamori vsak utrip srca. Ves v meglo zavit, da se ne vidi, kje nehuje zemlja in pričenja nebo. To je kopica dni, v katerih ni ne pomladi ne jeseni, še zime ne. Gosti skladi megle. Tak čuden vstop, nikjer nobenega človeka, otroškega vri- šča, zavijanje psa, mijavkanje mačke. Tihota in tesnoba v prsih, da se mi je nabiral cmok v ustih. Temne lise vlage so se spakovale po zidu. Zdelo se mi je, da v tej gluhi tihoti lezejo skupaj in narazen in da s svojim neznansko počasnim gibanjem obliku- jejo nedoločljive podobe. Nevidno giba- nje se je pomikalo navzgor, z menoj vred, k lisam in spakam, ki so se risale na zidu. Segla sem z roko po steni in otipala secesijske tapete. Nekaj jih je,, ostalo še za vzorec, vse drugo pa je bilo potrgano, tisočkrat po svoje prepleska- no ali pa je manjkal celo del stene. Mr-. ščalica mi je stekla po hrbtu in zdrznila , se je ob dotiku s to živo mrtvo snovjo. Mogočno in prazno stopnišče. Nikjer j živega človeka, niti mrtve stvari. Le veli- \ ko kristalno ogledalo, pripeto od vrha do tal na steno, je kljubovalo zobu časa. Rja sicer že pronica skozi, vsakdo pa se še lahko ogleda v njem. Vsakdo, ki hodi tod mimo. Le kje so ti ljudje. Nenadoma sem se vzburila, ker se je za enimi izmed mnogih vrat nekaj pre- maknilo. Od zidovja se mi je pogled po- tegnil k vratom in k temni odprtini za njimi. Stopila sem bliže in poprijela za hladno železje. Stresla sem, da je zapah votlo udaril. Pa nič. Isto sem ponovila na drugih vratih. Notri je jasknilo in zadušilo zvok. Nič. Se na tretja vrata. Ključavnica je škrtnila in vrata so se odprla. Siv obraz starejše ženske, je zmajana vrata takoj tudi že zaklepal. »Kaj bi govorila, saj vidite, da me ni. Grem v Vojnik. Oglasite se pri drugih.« Kolovratila sem dalje. Obraz sem pri- tiskala k vratom in čakala, da bodo zeni- ce med svojim kroženjem preluknjale temo in razbrale obrise v notranjosti. Pa sem videla le stene, raskave in prebarva- ne z nebesno modro barvo, vmes pa so bile posute zlate zvezde. Na tleh sem razbrala kup cunj, v drugi sobi je v sami sredi, čisto samcata, stala vaza z odmr- lim cvetjem. Se sem se sprehajala po nekdanjih dvoranah in naletela tu na vrv z strganimi nogavicami, drugje na kupe umazanije, ki se je lahko nabrala le skozi desetletja. Na starem hrastovem parketu z intarzijo so bili razliti madeži od olja ali katrana. V vsej neokrnjeni lepoti pa so ostali edino stropi in to ču- doviti štuk iz 18. stoletja. Povsod sledi človeškega bivanja, ljudi pa nikjer. Še podgan ne. Vzpenjam se med podprtimi zidovi v drugo nadstropje. Spet tesnoba, saj tod še pajčevine ni. Za vrati zaslišim šum. Krepko pobutam, potem se mi odpre. »Tu smo zato, ker smo. Ne bom govori- la, naj raje tisti, ki niso v službi,« mi zabrusi ženska postava srednjih let. Po- Stanko Mernik x upanjem are v bo- dočnost Mernikova pripoveduje odisejado svoje družine skušam, prosim, a obraz je neizprosen. Ne dovoli, da poberem običajne podat- ke, kaj še, da bi pogledala globlje. Nekje blizu je udaril zvon. Zamolklo se je izgubil v tesnobi dneva, v meni pa je stopnjeval brezmejno praznino, ki se je naselila do obupa. Se nekajkrat sem se sprehodila po teh praznih, mračnih sobanah in hodnikih, kjer je bilo moč zaznati prisotnost ljudi. Potem... sem zaslišala oddaljeno va- lovanje glasu, ki je prihajalo izza vrat. Potrkam in ni minilo veliko časa, da se vrata za špranjo odpro. Vame zro ne- zaupljive oči. EDINA DRUŽINA, KI SE ŽELI ODSELITI »Tudi jaz nimam kaj povedati o stano- valcih in o gradu, ki se podira,« govori glava izza vrat, ta pa se še vedno ne odpro. Ne odneham, čakam, besed pa res že nimam veliko. Zatič v grlu je ve- dno večji. Moram uspeti, moram zdrobi- ti led, ki obdaja te ljudi. Končno: »Počakajte!« Odpre mi mož srednjih let, ki skraja tudi noče ničesar reči. Ponovno ga prosim, ponovno nič. Potem se brez povabila vsedem in zač- nem govoriti tujim ljudem o vsemogo- čem. Rada bi se jim približala, našla vez. Zlasti pri teh ljudeh, ki so pristali tu, v nikogaršnji stavbi. Rada bi zvedela za- kaj, pa nič. Potem, po dolgem govorje- nju izvrtam, da jih tišči enajstletna prav- da. Obljubim, da bom pisala o tem, po- tem se razgovori ta oba: STANKO MERNIK in njegova žena. Imata troje otrok, od katerih je le eden še šoloobvezen. Njihovo življenje se se- stoji iz gore papirja, iz razočaranja nad iskanjem pravice in iz večnega preselje- vanja iz kraja v kraj. Dokler niso pred dvema letoma pristali v Višnji vasi. V treh prostorih so si uredili bivanje in čakajo. Oče Mernik kot hlapec Jernej išče svojo pravico, le s to razliko, da mu je posestvo, ki ga je kupil, bilo odvzeto. Zdaj teče pravda, družina pa v nemogo- čih razmerah čaka, da se obrne njim v prid. Da gredo v Vine, na svoj dom. »Grenko je to spoznanje, otroci mi lah- ko očitajo, da nič nimamo, da živimo na tujem, da smo izmeček, ki ga vsakdo poriva kamor hoče. Lahko bi že dobil solidarnostno stanovanje, pa ga nisem vzel, ker bi šel rad na svoje. Vsi smo že izgubili zdravje, žena je celo invalidsko upokojena, za otroke pa prostori, kjer smo prej bivali, niso bili primerni. Upa- mo vsi, jaz pa hodim od sodnika do sodnika, da bi dokazal svojo pravico.« ODTUJENOST MED STANOVALCI Vprašam o ostalih stanovalcih. Mer- nik in njegova žena molčita, ker nočeta dajati izjav. Zvem le to, da je v tem propadajočem gradiču, ki je bil pred leti bolj obljuden, zdaj vseljenih le šest sta- novalcev. Dve družini, oče in sin P., samski H., samec V. in samka P. Ko se je poslopje približno okoli leta 1964 na eni strani podrlo, se je veliko strank izselilo. Prišle pa so nove, a ve- dno manj. Nekaj jih je dobilo solidar- nostna stanovanja, nekateri so si nov dom našli sami, eni pa so ostali. Večina pa si tudi ne želi od tod. Izjema je le družina Mernikova, ki želi čimprej pod lastni krov. Ostali pa, odtujeni drug drugemu, žele najbrž tu skleniti svoj življenjski krog. Izločili so se iz družbe, ki jim želi poma- gati. Oni pa so se iz tega ali onega vzroka ponižani in razžaljeni umaknili v Višnjo vas, med propadajoče zidove in temač- ne hodnike. Še bežen korak ob odhodu. V pritličju naletim na samca H., ki popravlja kolo. Pobaram ga, kako živi in če želi od tod. »Kje pa, le zgornji hudič mi jemlje vodo in elektriko.« Se več hudih besed je na- trosil. Torej, ne le odtujenost, temveč tudi sovraštvo in zdrahe. Zaradi elektri- ke, vode, čiščenja, edinega kančka civi- lizacije, ki jo tu srečaš. Mernik me je opozoril na razpoko, ki je na novo nastala na zunanji strani gra- du. Proces razpradanja, ki se nadaljuje. Zunaj je bilo ozračje nasičeno z vlago. Nekaj hladnega sem začutila na čelu, in ko sem segla gor, so se tudi tukaj pod prsti sprijeli kosmi mokre snovi. Muko- ma sem se premikala skozi goste sklade zraka. Mrtve in smrdljive koprive so bolščale vame. Hlastala sem po čistih presledkih mračnine, ki je pritiskala od vseh strani. Želela sem zraka - in ljudi. Takih, ki jim polje kri po žilah in ki znajo udariti po mizi, da izborijo svojo pravico. V Višnji vasi pa smrdi po smrti, če- prav le streljaj od glavne ceste. Zadnji čas je že, da ji zlomimo koso, da jo ljudje ne bodo dočakali v teh dotrajanih pro- storih. Nikoli v človeku ne izgine kanček svetlobe, le linico je treba odpreti, da žarki pridejo vanjo. TEKST: ZDENKA STOPAR FOTO: ALEŠ STOPAR 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 19 pesem upokojencev v soboto 10. novembra je bil v veliki dvorani Na- rodnega doma v Celju koncert mešanega pev- skega zbora Društva upo- kojencev iz Celja, ki ga vodi dirigent Tone Tržan. Polna dvorana hvaležnih poslušalcev je že sama po sebi dokaz pozornosti do zbora in priznanje njego- vemu umetniškemu in družbenemu poslanstvu, ki ga vsa leta nazaj oprav- lja zavzeto in z ljubeznijo do glasbe, kateri se pevke in pevci vkljub visoki živ- ljenjski starosti predajajo z mladostnim žarom in zagnanostjo. Že v uvodni predstavi- tvi zbora je Štefan Žvižej, ki je tudi povezoval pro- gram, dejal, da se upoko- jenci vseh starosti, social- nih razmer in poklicev združujejo z željo, da po- kažejo svojo pripravlje- nost živeti aktivno med nami in po svojih močeh doprinašajo svoj del k oblikovanju kulturnega življenja naše občine. V drugem delu nastopa so zaslužnim pevkam in pevcem podelili zlate, srebrne in bronaste Gal- lusove značke, ki jih re- publiška ZKO podeljuje tistim, ki so že dalj časa aktivni člani zbora. Program, ki je bil skrbno sestavljen in je obsegal pretežno prired- be narodnih pesmi ali pe- smi, ki so že ponarodele, je obsegal avtorja od Ne- dveda pa do Ubalda Vrabca in Rada Simoniti- ja. Pri sestavi programa je dirigent uspel doseči na- petost, ki je poslušalce vseskozi držala pozorne in je v prvem letu dosegla višek v zadnji pesmi Slav- ka Mihelčiča »Pesem mladinskih delovnih bri- gad«. Interpretacija te pe- smi je bila taka, da bi jo marsikateri mlajši zbor ne zapel bolje. Intonacija je bila pri vseh pesmih dokaj čista in ni bilo opa- ziti padanja ali celo razha- janja v tej smeri. Ne glede na to, da smo poslušali zbor upokojencev so bili glasovi primerno zliti. Predvsem so bili prijetni basi in alti, medtem ko je bil tenor nekoliko manj učinkovit in soprani na nekaterih mestih preo- stri. MARJAN LEBIC levji delež krajanov svetine ZA GOTSKO LEPOTICO Po petnajstih letih se obnovitvena dela bližajo koncu Taborna cerkev na Svetini je kot pomemben kulturni spomenik že dolgo v zavesti celjskih občanov, še bolj pa domačinov. Pozidali so jo ob koncu 15. stoletja in jo zaradi hude tur- ške nevarnosti že takoj na za- četku uredili kot utrdbo. Na to kažejo še danes v cerkve- nem zvoniku ohranjene strelne line, medtem ko se je taborno obzidje s stoletji se- sulo in danes ni o njem nobe- nega sledu več. Cerkev pa ni le pomemben spomenik gotske arhitektu- re, amapak slove tudi zaradi svoje dragocene gotske opreme, med katero izstopa- jo gotska madona in rezljani Gallov oltar. Prav zdaj se obnovitvena dela približujejo srečnemu koncu, vsaj tistemu, ki je de- lal največ preglavic - cerkve- nemu zvoniku. Vsa zadnja obnovitvena dela na Svetini je vodil tehniški vodja IVO GRICAR iz Zavoda za spo- meniško varstvo v Celju. Nanj smo se obrnili s proš- njo, da nam pove kaj več o izvajanju del, zlasti zadnjih, tehnično najbolj zahtevnih. Kako dolgo že tečejo ob- novitvena dela na Svetini? »Dela so se pričela s podi- ranjem skoraj dotrajanega objekta. To je bilo okoli leta 1964. Potem pa smo začeli s sanacijo. Najprej so statično sanirali ladjo, obnovili notra- nje omete, restavrirali freske na oboku ladje in restavrirali glavni oltar. Potem je nekaj let, ker ni bilo denarja vlada- lo zatišje. In spet je Zavod začel. Rekonstruirali so got- ska okna iz klesanega kamna in jih tudi namestili. Potem pa so se že začela pripravljal- na dela za zvonik, predvsem pa zbiranje sredstev. V letoš- njem letu pa smo začeli z in- tenzivno obnovo - z namesti- tvijo zvonikove kape.« Obč^i niso mogli razu- meti, zakaj na zvoniku tako dolgo ni bila obnovljena streha. Verjetno so bila ob- novitvena dela tehniško težko izvedljiva, zahtevna? Kdo vse je pri tem sodelo- val? »Da strehe tako dolgo ni bilo je bilo krivo pomanjka- nje denarja. Pa tudi dela so tehniško zelo zahtevna. Skupna višina stolpa je 54 metrov, kar je zahtevalo izre- dno konstrucijo, ki jo je pro- jektiral Ingrad. Tesarska de- la je opravljala sedemčlan- ska ekipa, vgradili pa so okrog sto kubikov lesa. Krovska ekipa je prišla iz Je- senic, ker je pri nas nimamo za tako zahtevna dela, pri statični sanaciji pa je sodelo- val strokovnjak Franc Pelko.« Zvonik je bil od nekdaj pokrit s skriljem, zakaj ste se tokrat odločili za skodle? »Ladja cerkve je res pokri- ta s skriljem, kar ga je manj- kalo smo ga dobili iz podrte- ga zvonika. Novega skrilja danes ni, pa tudi veter je na Svetini tako močan, da smo se po temeljitem premisleku in konservatorskih ogledih le odločili za skodle, ki so trpežnejše in tudi veliko ne odstopajo od ostale kritine. Na zvoniku je 42.000 skodel, dobili pa smo jih iz Lovrenca na Pohorju.« Zvonik je izjenuio visok, verjetno najvišji v celjski okolici. So zato pri rekon- strukciji nastali tudi statič- ni problemi? »Problemi so nastali samo zaradi velikosti, ker na tako velikem objektu še nismo delali.« Spričo zahtevnosti tehni- ških del obnova tega spo- menika ni bila poceni. Kdo vse je sodeloval pri sofinan- siranju akcije in kakšna je bila pri tem vloga Zavoda? »To pomembno kulturno akcijo so finansirali: Kultur- na skupnost Slovenije, Kul- turna skupnost Celje ter kra- jani. Slednji so bili v tej akci- ji najbolj požrtvovalni. Vloga Zavoda pa je bila organiza- cijska in strokovna. Sodelu- joči so bili iz vse Slovenije.« In za konec: Znano je, da se je za obnovo tega kultur- nega spomenika mnogo pri- zadeval pokojni predsednik krajevne skupnosti Svetina Andrej Vidic. Zdaj, ko se dela po petnaj- stih letih skorajda bližajo koncu (nekaj notranjih del je še ostalo, obnova prvot- nega tlaka, itd.), kakšni ob- čutki vas obdajajo, saj je znano, da so bila dela predvsem organizacijsko zelo zahtevna? »Prav je, da se spomnimo pokojnega Andreja Vidica, brez katerega danes še ne bi bilo cerkvene kape na zvoni- ku. Bil je gonilna sila celotne obnove in to vsa leta. Najbrž bi bil v teh trenutkih srečen. Težave so bile, a nanje že zdaj, ko gre delo h koncu, pozabiš. Potem pa sploh. Ostane pa občutek ponosa in to pri vseh, ki so v tej resnič- no pomembni spomeniški akciji sodelovali.« ZDENKA STOPAR VEČER AFRIŠKE POEZIJE V LAŠKI KNJIŽNICI j V soboto zvečer je vodstvo laške knjižnice spet pre-' senetilo svoje obiskovalce - ljubitelje knjige. Priza- devna knjižničarka Meta Aškerčeva je do sedaj že ne- kajkrat uspešno razširila poslanstvo svoje ustanove čez okvir osnovne dejavnosti. Tokrat je v sodelovanju s klubom afriških študentov organizirala »literarni ve- čer poezije tretjega sveta«. V prenapolnjenem prostoru knjižice in ob zvokih afriške ljudske glasbe z magneto- fona so poslušalci bogatili svoje obzorje z malo znano umetniško ustvarjalnostjo črnega kontinenta. Agbe- madon Solete iz Toga, Isidore Ilboudo Tampiga iz Gornje Volte in Batom Kodadingar iz Čada so pred- stavili ogrlico biserov poezije iz svojih in sosednjih dežel, dodali pa tudi nekaj svojih pesmi. Nekaj začet- nih verzov so posredovali v afriških jezikih, nadaljevali pa v slovenskem prevodu in s tem omogočili dojeti sporočilnost vezane besede. Bilo je doživetje naslutiti vso trpkost in bolestnost usode afriških ljudstev in prebujanje črne celine, in to na drugačen način, kot nam jih v zavest vcepljajo suhoparna in faktografska sporočila s teleprinterjev časopisnih agencij. V razgovoru, ki je literarnemu večeru sledil, so gostje odgovorili na prenekatero vprašanje o izredno težkih pogojih in okoliščinah za razvoj avtohtone in pristne umetniške ustvarjalnosti na kontinentu, v ka- terem je stoletni kolonializem zarezal skoraj nepre- mostljive ovire. .______________. . ._ J, KRASOVEC, tretja premiera v slg celje GLEDAUŠKI JUBILEJ Inkretova priredba Linharta v Križajevi režiji Prejšnji petek so se v celj- skem gledališču oddolžili 130. obletnici prve slovenske gledališke predstave v Celju z uprizoritvijo gledališkega scenarija Andreja Inkreta Play Linhart 1780-1789. V njem je Inkret združil in med seboj prepletel Linhartovo mladostno viharniško trage- dijo Miss Jenny Love in nje- govo prvo slovensko veseloi- gro Županova Micka. V spo- ju domala nezdružljivega, svetovljanske viharniške ža- loigre in domačijsko obarva- ne šaloigre, so uprizoritelji videli možnost oživljanja Linhartove zapuščine, ki naj ne bi izhajalo niti iz nekritič- ne udvorljivosti niti iz želje po aktualizaciji za vsako ce- no. Ob spoštovanju idejno- estetskih posebnosti vsake od iger so iskali možnosti so- dobnega ugledališčenja predvsem v dinamiki, ki jo ustvarja prepletanje obeh raznorodnih iger, ki naj bi se hkrati odvijali pred gledal- cem. Odločili so se torej za skoraj popolno zvestobo Linhartu in se v iskanju pristne Linhartove drama- tičnosti zavzeto izogibali po- skusom radikalne preinter- pretacije obeh besedil. Tak pristop koristi korektnosti gledališke informacije, nika- kor pa ne vznemirljivosti gledališkega dogodka. Tragedijo o nasprotjih med pokvarjenim plem- stvom in porajajočim se me- ščanstvom, ki se odvija na temačnem škotskem gradu, je Inkret preprosto prepletel s prvo slovensko veseloigro, v kateri se spopadejo zdravi in moralni kmečki ljudje s pokvarjenimi plemiči. V spoju med grozljivko in gan- Ijivko, v kateri ne manjka pretirane čustvenosti in na- buhlega besedičenja, ter pre- prosto ljudsko šaloigro, v ka- teri ne manjka zdrave kmeč- ke pameti in klene narečne besede, naj bi se rodilo nekaj novega in se izkazalo v razli- kah in podobnostih med igrama ter v stalno spremi- njajočem se razmerju med njima. Ker pa je popolna so- časnost dveh dogajanj in predvsem dvojnih dialogov na odru zaradi nepregledno- sti neizvedljiva, je tudi te- meljna scenaristova zamisel v praktični izvedbi izpeljana le napol. Obe dogajanji se namreč med seboj prekinja- ta in ostajata bolj ali manj, vsekakor pa vseskozi jasno razmejeni med seboj, čeprav je vidnih nekaj poskusov, da bi se ti odnosi pomešali med seboj. Pri tem zlasti mislim na prizor v drugem delu, ko doseže tragedija svoj vrh in jo hkrati z gledalci živo spremljajo tudi igralci Župa- nove Micke, ki na dogajanje v žaloigri tudi neposredno reagirajo. Vendar je tako za- stavljenih razmerij med igra- ma premalo in ostaja zato predstava v gledalčevi zave- sti vendar bolj ko ne naklju- čen preplet dveh iger. Re- žiser Franci Križaj je posta- vil obe igri na oder sicer z opazno željo po prefinjenem kontrastiranju, ki naj bi hkrati omogočilo tudi vtis celovitosti predstave. Pri tem mu je likovno bogato in pomenljivo scensko osnovo zasnoval Avgust Lavrenčič, ki je postavil v ozadje mo- gočno pročelje škotskega dvorca, ki ga že prerašča rastlinje, v ospredje pa le naznačeno prizorišče sloven- ske veseloigre. S tem je bil tudi poudarjen kontrast med negibnostjo sveta Miss Jen- ny Love in njegovim odmira- njem ter med živahnostjo sveta Županove Miške njegovim razvojem. Vseei pa se zdi, da je režiser pred sem v uprizarjanju viharr ške žaloigre uporabil prerr lo gledaliških sredstev, k tudi oblikovno ustrezala vs binski nabreklosti besedil Z večjo pompoznostjo spektkularnostjo, ki bi mo neje poudarjala pretirano č stvenost Linhartove ml dostne igre, bi dobil tu enakovrednejšo protiig Županovi Micki, ki tako predstavi ni le fizično, ar pak tudi vsebinsko v ospri dju. Pri tem si je morda pr malo pomagal z glasbo, pr pravil jo je Edi Goršič, ki 1 lahko Miss Jenny še bolj pi bližala operni solzavosti i izpraznjenosti, s tem i omogočila tudi ironiči odnos do predloge, ki ga' sedanji izvedbi ni bilo mog< če opaziti. V igralskem ansamblu, 1 ga je tokrat oblekla v stik in karakterizacijsko uspe kostume Milena Kumarjev je imela več možnosti gotov skupina igralcev, ki je oži Ijala Županovo Micko. Zlas prepričljiv in življenjsl poln je bil tokrat vaški izi braženec Glažek v stvarit Pavleta Jeršina. Prav tah sta bila tipološko izvrstn karikirana mehkužna »žlah na gospoda«, Tulpenheim stvaritvi Mira Podjeda Monkof v izvedbi Bogomiij Verasa. Ustrezno živahno i polnokrvno kmečko dekl Micko je z vsem njenim no tranjim razvojem odigrali Ljerka Belakova. Njen nek<^ liko poudarjeno robat sni| bec Anže je bil Zvone Agre Elegantna Sternfeldovka i bila Jadranka Tomažičevi dobri in zaupljivi oče Jak| pa Jože Pristov. Manj mo: nosti je imela skupina igraj cev, ki je oživljala osebe Linhartove žaloigre. Tu si osrednji vlogi bledične žrtv Jenny in nasilnega trinog Heringtona ustrezno odigrt la Milada Kalezičeva in Ji nez Bermež. Ob njiju so za grali še Stane Potisk, Ma janca Krošlova, Janez Star na, Peter Boštjančič, Bon) Alujevič in Bruno Baran« vič. Za ustrezno jezikovn' podobo predstave, v kat^ se je mešala nemščina s sU venskim zbornim jezikom i narečje, je poskrbela Majdj Kri zajeva. SLAVKO PEZDi! ZAimillVOSTI IZ p0krajinske6a Muzeja v ceuu RALO Ralo je poljedelsko orodje, ki ga pri nas ne vidimo več, vendar so ga uporabljali še v začetku dvajsetega stoletja v nekaterih predelih naše regije (npr. na Pohorju). Prva rala so imela obliko kljuke in so so razvila iz lopate ali kopače. Ta prva rala so vlekli ljudje ne živina. Pomemben napredek je bil, ko so v ralo vpregli živali. Rala, ki jih hranimo v muzeju so po konstrukciji štiristrane oblike. Ta orodja imajo štiri glavne dele, ki so: gredelj, kozolec, plaz z lemežem in ročica. Na plazu je nasajen edini železni del rala lemež, ki rije zemljo. Gradelj je bil narejen iz naravno ukrivljenega kosa debla ali veje, ki so ga nato obdelali (navadno so uporabljali bukov, jesenov ali brezov les). Pomembna priprava pri ralu je bil kozolec, saj so z njegovo pomočjo uravnavali globino ora- nja. Ker so bili leseni plugi sorazmerno težki, se je ralo dolgo ohranilo v uporabi, ker ni rabilo toliko vprežne živine. Do konca ga je iz uporabe izpodrinil šele lahki Cugmajerjev ali avstrijski plug, ki je za oranje potreboval manj vprežne živine kot lesni plug. VLADIMIR SUBAR Četrtek, 22. novembra ob 19.30:A. T. Linhart - Andrej In- kret - PLAY LINHART 1780-1789. IV. mladinski abonma. V foyerju gledališča razstavlja akademski slikar Herman Gvar- djančič. Pokrovitelj razstave Tkanina Celje - TOZD Malopro- daja. Petek, 23. novembra ob 19: Anonimni avtor - MOJSTER ARDEN. Gostovanje v 2alcu - zaključena predstava za Tekstil- no tovarno Juteks. Petek, 23. novembra ob 15.30: Antoine de Saint-Exupery - MA- LI PRINC, 5. šolski abonma. Go- stovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Sobota, 24. novembra ob 19: N. V. Gogolj - 2ENITEV. Gosto- vanje v Dravogradu. Sobota, 24. novembra ob 10: Antoine de Saint-Exupery - MA- LI PRINC. 3. šolski abonma. Sobota, 24. novembra ob 16: Antoine de Saint-Exupery - MA- LI PRINC. 4. šolski abonma. Go- stovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Ponedeljek, 26. novembra ob 15.30: Antoine de Saint-Exupery - MALI PRINC. 1. šolski abonma. Ponedeljek, 26. novembra ob 17.30: Antoine de Saint-Exupery - MALI PRINC. 2. šolski abon- ma. Gostovanje Lutkovnega gle- dališča iz Ljubljane. Torek, 27. novembra ob 20.30: Ivan Cankar - LEPA VIDA. Go- stovanje v Gorici v okviru med- sebojne izmenjave abonmajskih predstav s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu. kino UNION: do 22. 11. ob 18. uri: ameriški film »To je Amerika« do 25. 11. ob 16. uri: ameriški film »Sedora« od 23.-25. 11.: ameriški film »Gangster Lepke« od 26. 11. italijanski film »Sre- brno sedlo« METROPOL: do 22. 11.: itali- janski film »Jetnica samostan- skih zidov« od 23.-28. 11.: angleški film »Španska muha« MATINEJA: 24. 11. ob 10. uri: ameriški film »Vgrizni v kroglo« DOM: do 25. 11.: italijanski film Mož z vzhoda« od 26. 11. ameriški film »Vgriz- ni v kroglo« od 21.-25. 11. ob 15. uri: japon- ski film »Obuti maček« od 26. 11.: poljski film »Veliko potovanje Loleka in Boleka«. ijt 46 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 9 ]ako se obnašamo? SLIKARJA 0PAZIUSTRA2A občinski inšpektorat stopil na prste Daretu Zavšku \ iredništvo smo prejeli giu iiivo pisanje. Nanaša se J kamnito skulpturo pred >ljskim Narodnim domom, riznati moramo, da smo ;o stvar že mislili objaviti v ovem tedniku, pa nam dva jrejena posnetka nista spela, zdaj pa smo kar po ošti prejeli fotografijo, ki jo anes tudi objavljamo. Dare Zavšek, ki se samo- ojno ukvarja z likovno de- vnostjo in živi v Žalcu (ne- aj časa je bil član Društva Icovnih amaterjev Celja), je ostavil pred Narodni dom a zelenico kompozicijo ka- inov in kovine. Ni naš na- len v tem trenutku osvetlje- ati kriterije za oceno pojava vidika umetniške vredno- ti. Najbrž je dejanje samo zbudilo dovolj pozornosti, ilo je v nekem smislu spon- jino animacijsko. Mini kul- jrna akcija bi mu lahko re- ji. Seveda pa moti način, ako je bilo to storjeno. Dare ;avšek je dobil pismo občin- ke straže, da je storil prekr- ek, za katerega mora odšteti 00,00 dinarjev kazni (kazen b mimogrede rečeno zelo jimbolična,-kot bi imel inš- ektorat pred očmi nekda- jo socialno raven sloven- icega umetništva). Dare iavšek ni ravnal prav, ker je irez predhodnega dogovora 1 komerkoli postavil svojo stvaritev pred javnost. Meni- iho, da takšen način me mo- •^biti praksa v našem vsak- ,,njem delu, saj si ne more- tio predstavljati, kam vse bi l|o vodilo, če bi se vs' tako jibnašali. Zato je s tega vidi- ta občinska straža ravnala |rav, pa še skulpturo so si fmeljito ogledali! Toda, ravno ta pojav vsi- ljuje naslednje vprašanje: kdaj se bodo dokončno li- kovniki celjskega območja dogovorili za načrt skupnega dela, razstavno politiko, eno- ten nastop pred družbeno skupnostjo za uveljavitev svojega statusa, ki ni ustre- zen? Kdaj bo kulturna skup- nost obravnavala to vpraša- nje v okviru svojega srednje- ročnega razvoja? Kaj bomo storili v Celju, da bomo poži- vili podobo mesta in okolice s sodobnimi kiparskimi in slikarskimi stvaritvami? Do- slej je bilo to v domeni posa- meznikov, pa še ti so bili iz- postavljeni kritiki zaradi sa- moinicativnosti. Večina jav- nih natečajev v Celju je pro- padla. Kako smo se organizi- rali za Hortikulturo 80 - kje so kiparji in slikarji? Jih je kdo povabil k sodelovanju in kje je njihova »stanovska« organizacija, da bi to sodelo vanje ponudila skupnosti najprej sama iz svoje pobu de? Do kdaj bomo preganjali grešnega kozla v obliki ne- dorečenih vsebinskih in or- ganizacijskih programov na področju likovne in sploh razstavne politike v Celju? Kaj meni na to Kulturna skupnost ali točneje: Zavod za prireditve. Likovni salon. Zveza kulturnih organizacij Celja, Društvo slovenskih li- kovnih umetnikov-podod- bor Celje, Društvo likovnih amaterjev Celja, Sveta za kulturo pri OK SZDL Celje, kaj menijo načrtovalci bodo- če estetske podobe Celja, kaj meni Zavod za spomeniško varstvo, kaj menite vi, spo- štovani bralci Novega tedni- ka, vsi občani, ki hodite od- prtih oči po ulicah Celja? DRAGO MEDVED 25 LET RADIA CELJE VRAČAM SE ZARADI LEPIH SPOMINOV V nadaljevanju zapisov ob 25-letnici Radia Celje, ko poskušamo iz nekda- njih pa tudi današnjih dolgoletnih soustvarjal- cev in sodelavcev poteg- niti kaj zgodovinsko zani- mivega o našem radiu, je tokrat na vrsti Danica Frece. »K tedniku sem prišla 1. februarja 1954, ko je bil urednik Tone Maslo. On je vsakodnevno pisal in- formacije za celjski radio, katere sem jaz enkrat, dvakrat pa tudi trikrat na dan nosila v studio celj- skega radia, ki je bil v prostorih Zdravstvenega doma. To so bili moji prvi stiki z našim radiom. Ob tem naj povem, da sem prišla do studia skozi bol- niško čakalnico, saj so ob njej bile zdravniške ordi- nacije. Vodja takratnega radia je bil Peter Božič, pred njim pa še Risto Gaj- šek.« Bi omenili katera izmed imen takratnih in kasnejših sodelavcev? »Prvi napovedovalec je bil Lojze Cukala, žametni glas je imel! Spominjam se tehnika Lojzeta Ber- tonclja, napovedovalk Nuške Marušičeve, Bo- gdane Grobelnikove, Džele Ribič... Veliko jih je še, vseh se trenutno ne spomnim, mnogo pa ste jih že tako sami omenili v prejšnjih zapisih.« Dolgo vrsto let v zad- njem desetljetju je bil vaš »šlager« dela skrb za čestitke in pozdrave. Ka- ko je to izgledalo nekoč? »Po letu 1954 je imel Tednik prostore v seda- njem kinu Union, radio pa v Zdravstvenem do- mu. Čestitke so sprejema- li v poslovalnici Kompa- sa. Imeli so samo en list in na njem napisane me- lodije, ki si jih lahko izbral in podaril. 2e ta- krat je prišel Peter Božič in me vprašal, če bi hotela urejevati oz. sprejemati čestitke. Iz tistega ni bilo nič, to sem prevzela ka- sneje.« Z »dajalci« čestitk ste brez dvoma navezali krepke stike... »Tako je in nekateri če- stitkarji so mi po dolgih letih postali pravi prijate- lji. Najraje sem sprejema- la čestitke od »malih« lju- di z obrobja mest... Skro- mno in tiho so prihajali, prosili za nasvet, kaj naj podarijo »svojemu« za praznik, jubilej ali kaj po- dobnega. Tu, iz mesta, so bolj »nobel«. Vsi sicer ne, prevladujejo pa.« Mnenje o zdajšnjem ra- dijskem programu? »Veliko se je spremeni- lo, seveda na boljše, saj^ gremo stalno naprej, kaj-^ ne? Bolj pestro, živahno] je. Samo pogrešam pa še.j več skrbi za »kulturo«,! kajti radio mora učiti lepe slovenščine in poslušalca kultivirati. Sploh mislim, da se je kultura v najšir- šem pomenu besede (ne samo kultura kot kultura v ožjem pomenu besede! - op. p.) nekoliko odtuji- la... Primanjkuje kulture med prodajalci in kupci, primanjkuje jo na cesti, primanjkuje jo v drobnih medsebojnih odnosih... Trdim, da je tega ali iskre- ne srčnosti bilo pred leti več.« Danica Frece je zdaj že dalj časa sicer izven »ura- dnega« dela našega ko- lektiva, saj je v pokoju. Vendar se še vedno vrača, za nekaj časa prevzame kakšno delo (predvsem pri čestitkah) in spet gre. Nit s kolektivom in de- lom, ki ga je vrsto let uspešno opravljala, tako ostaja. In to je lepo, kot so lepi spomini! TONE VRABL razvoj revolucionarnega delavskega gibanja na celjskem območju od začetkov do leta 1941 USTANAVLJANJE IN OBNA VLJANJE SKOJEVSKIH ORGANIZACIJ. SVETOVNI KONGRES MLADINE VŽENEVL PIŠE: EMIL LAJH 11 I Mogoče je že marsikdo razmišljal, zakaj v |em pregledu še nismo obravnavali mladin- jkega gibanja oziroma dela SKOJ poveza- nega z ostalimi delavskimi in kmečkimi inladinskimi organizacijami. Za obravna- vano področje, za Celje in okolico je značil- no (ta posebnost velja tudi za mnoga po- dročja Jugoslavije), da so bile konec dvaj- setih let te mladinske organizacije, pred- vsem komunistične zveze zelo ozke, skrče- ne le na delavsko mladino in z zelo maj- hnim vplivom na ostalo mladino, od katere 60 bile skoraj izolirane, i Oživljanje se je začelo med razmahom antifašističnega boja sredi tridesetih let, prelom pa je bil storjen šele s VI. kongre- som komunistične mladinske internacio- lale (KIM). Kmalu je sledil splitski plenum CK KPJ, kjer je bila postavljena temeljna naloga, da SKOJ ne sme več biti »kopija partije« ali dodatek njenega tehničnega aparata za izvrševanje določenih strogo ile- galnih nalog, temveč mora postati organi- zator in voditelj množičnega mladinskega gibanja. Sekretar SKOJ je postal Boris Ki- drič do leta 1937, sledil mu je Ivo Lola- Ribar. To je bilo obdobje hude krize SKOJ, toda čeprav pride do prvega razmaha nje- nega delovanja šele leta 1937, lahko govori- co o vmesni generaciji, ki je začela že leta '935 in na začetku leta 1936 razvijati nove elemente v poUtiki in vlogi SKOJ in ga je Postavila za jedro v razne druge množične 'n samostojne organizacije (narodne, kul- turne, športne), v katerih se je zbirala mla- dina ali prek katerih je bilo mogoče vplivati nanjo. Čeprav že poudarjena kriza komunistič- nega mladinskega gibanja, je bilo več de- lavnikov, ki so odločilno sodelovali pri ob- i^ladovanju te krize v delu in konceptu ^KOJ. Med temi bi omenili samo enega in 5icer, da se je SKOJ aktivno vključil v šte- vilne mladinske mirovne konference v zve- s pripravami za svetovni mladinski kon- gres za mir v Ženevi. Iz Celja in okolice se "^s ni udeležil kongresa noben delegat, to- ^a bilo je več konferenc in drugih priredi- ■^v kot predpriprava za čim številnejšo ■Udeležbo jugoslovanske mladine. V Celju je bil v ta namen organiziran -enevski ples, ki ga je priredila celjska po- družnica Ženevskega saveza v Narodnem ■^ornu. Takratni časopisi nam poročajo, da bila odlična organizacija z množico mla- dincev ter da sta celo »dve godbi skrbeli za prijetno razpoloženje«. 2e julija 1936 je bil ustanovljen v Celju akcijski odbor Društva narodov. Odbor je še isti mesec organiziral sestanke vseh članov mladinskih društev v Celju in okoHci. Podobni akcijski odbori so se ustanavljali v vseh večjih mestih Drav- ske banovine. Njihova glavna naloga je bi- la, da bi se udeležilo čim večje število mla- dincev svetovnega kongresa v Ženevi. V Celju je za omenjeni sestanek vladalo veli- ko zanimanje in je zaradi tega bila udeležba mladine rekordna. Celjski odbor je nekaj dni kasneje priredil tudi zanimivo predava- nje o Društvu narodov. Vsekakor zanimivo dogajanje, ki pa je še premalo raziskano, da bi ga lahko dokončno osvetlili, predvsem pa, da bi ugotovili kolikšna je bila prisot- nost skojevcev Celja na sestankih. Dokonč- na raziskava te manifestacije nam bo sigur- no dobra osnova kot začetek njihovega dela na celjskem področju, ki se je prav po letu 1936 tudi razmahnilo. To so tudi vzroki, zakaj smo kasnili z opisovanjem o delu SKOJ kot organizacije na celjskem po- dročju. Ženevski svetovni mladinski kongres za mir (ob že napetem položaju v svetu, ko so fašistične dežele opravile prve agresije in pokazale svoje namene za ne tako daljno bodočnost. Mnoga gibanja so se zavedala velike nevarnosti in med njimi posebej mladinske levo usmerjene organizacije) je bil od 31. avgusta do 6. septembra 1936. Bil je rezultat sklepov sprejetih na mednarodni mladinski konferenci za mir, ki je bila v Bruslju konec februarja oz. v začetku mar- ca 1936. Konferenca pa je bila sklicana tudi v duhu izvajanja sklepov IV. kongresa Ko- munistične mladinske internacionale. Na kongresu se je posebno uveljavila delegaci- ja iz Jugoslavije, ki jo je vodil Ivo Lola- Ribar. Takrat je začel naglo naraščati ugled jugoslovanske mladine tudi v mednaro- dnem mladinskem gibanju. Po tem izrednem dogodku so se tudi na celjskem področju razraščale skojevske or- ganizacije v začetku v manjših skupinah, ki so si pa kmalu zastavile velike akcije: raz- pečevanje mladinskih legalnih in ilegalnih listov, trošenje letakov, organiziranje najra- zličnejših kulturnih in športnih prireditev, ki so se začela ali končala z obveznimi pre- davanji o takratnem notranjem in zunanje- političnem položaju ali pa se spoznavali s posameznimi poglavji iz marksistične lite- rature. Vedno pogosteje je njihovo delo po- segalo na vas, med kmečko mladino, kjer so še tako našla plodna tla za obrambno delo med člani Društev kmečkih fantov in deklet. Prve in najmočnejše skojevske skupine so nastajale v Savinjski dolini v Zabukovi- ci, v Preboldu, v Libojah. Nekoliko kasneje so skojevci začeli delovati v Rogaški Slati- ni, v Ponikvi pri Grobelnem, v Šentjurju pri Celju in v drugih krajih. »Mlada pota« je začel izdajati pokrajinsiti komite SKOJ za Slovenijo leta 1935 kot ilegalen list. Uredništvo lista je vodil član PK SKOJ Dušan Kveder. Izhajala so od 8. novembra 1935 do 23. junija 1936, ko jih je oblast prepovedala. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 19? TEDEN DOMAČEGA FILMA - CELJE OBRAZI TEDNA DOMAČEGA FILMA Teden domačega filma ni statična, va- se vkždupljena, programsko vselej ena- ka manifestacija, ki bi bila s festived- skim bliščem vred sama sebi namen. Teden domačega filma letos pomemb- no širi svojo vsebinsko zasnovo. Postaja to, kar bi moral biti že prej, pa to ni mogel postati zaradi objektivnih tehnič- nih (ne)zmožnosti. Letos namreč še bolj kot prejšnja leta TDF postaja pregled filmskega ustvarjanja v Sloveniji, in to ustvarjanja, ki ni izključno poklicno- filmsko. Postaja še dodatni vzpodbuje- valec filmskega ustvarjanja, tisto stiči- šče interesov delovnih ljudi pri filmu in v delovnih orgeuiizacijah, kjer bo mogo- če v celoti izmenjati izkušnje, mnenja, sodbe. Ob ustaljenih oblikah podružbljanja filmske umetnosti, kot so se rodile in se razvile prav na Tednu domačega filma, je v letošnji manifestaciji precej novosti, ki širijo njeno vsebinsko zasnovo in s tem bogatijo njen pomen, neproduktiv- nemu delu, v katerem bomo prikazali šest zaokroženih filmskih sporedov, se pridružuje še spremni del manifestacije. ki je letos na enakih osnovah kot prejš- nja leta, le da organizacijsko bolj osmiš- Ijen. Srečanja filmskih delavcev z delav- ci v združenem delu bodo namreč bolje pripravljena, pogovor pa bolj neposre- den, saj si bodo vsi, ki bodo sodelovali na razgovorih, pred njimi lahko ogledali filme, o katerih bo tekla beseda. S tem pa bodo vselej zanimivi in plodni pogo- vori o filmu še pridobili na konkretno- sti. Enako bo z razgovori filmskih delav- cev in učencev ter dijakov. Drugim oblikam podružbljanja, ki jih Teden domačega filma nenehno pou- darja, bo namenjeno več prostora v na- slednji številki Novega tednika. Danes vam posredujemo spored v vseh štirih kinematografskih dvoranah. Menimo, da vas v tem trenutku najbolj zanima filmski program in njegove novosti. Kot vidite, jih ne manjka. V prihodnji števil- ki pa bomo objavili podrobnosti o fil- mih, ki so v premiernem sporedu, pro- gram razstav, posvetovanj, obiskov v delovnih kolektivih in šolah ter o začet- ku javne razprave o samoupravnem sporazumu Tedna domačega filma. KINO UNION PREMIERNI SPORED 5. 12. ob 19.30 SLAVNOSTNA OTVORITEV TDF MOJA DRAGA IZA - pokrovitelj Veleblagovnica T 6. 12. ob 15.30 in 17.30 MOJA DRAGA IZA ob 19.30 slavnostna premiera KRČ - pokrovitelj Ljubečna Celje 7. 12. ob 15.30 in 17.30 KRC ob 19.30 slavnostna premiera KO POMLAD ZAMUJA - pokrovitelj Ljubljanska banka 8. 12. ob 15.30 in 17.30 KO POMLAD ZAMUJA ob 19.30 slavnostna premiera ISKANJA - pokrovitelj Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje 9. 12. ob 15.30 in 17.30 ISKANJA ob 19.30 slavnostna premiera NOVINAR - pokrovitelj Skladiščno-transportni center Javna skladišča 10. 12. ob 15.30 in 17.30 NOVINAR ob 19.30 slavnostna premiera UBIJ ME NEŽNO - pokrovitelj Ingrad Celje 11. 12. ob 15.30 in 17.30 UBIJ ME NEŽNO ob 19.30 slavnostni zaključek TDF 79 PRESTOP - slavnostna premiera - pokrovitelj Tkanina Celje KINO METROPOL SPORED REVOLUCIJA TRAJA, SPORED FILMOV IZ NEUVRŠČENIH DEŽEL- pokrovitelj Kovinotehna Celje in MALI TDF 3. 12. MALI TDF - 15. SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMSKIH USTVARJAL- CEV SLOVENIJE 4. 12. MALI TDF 5. 12. ob 18. OSVAJANJE SVOBODE - slavnostna premiera - pokrovitelj Gradiš Celje ob 20. OSVAJANJE SVOBODE 6. 12. ob 16. ŠTIRI DNI DO SMRTI ob 18. in 20. TISTEGA LEPEGA DNE 7. 12. ob 16. in 18. JUTRO ob 20. PREŽIVELI - kubanski film - slavnostna premiera 8. 12. ob 16. in 18. in 20. KOZARA 9. 12. ob 16., 18. in 20 RDECE KLASJE 10. 12. ob 16. IZBOR KRATKIH FILMOV NEUVRŠČENIH DEŽEL ob 18. IZ OCl V OCl ob 20. PAVLE PAVLOVIC 11. 12. ob 16. in 18. AKCIJA ob 20. PUSTITE ME ŽIVETI - indijski film KINOTEČNA DVORANA IZBRANI SPORED KRATKIH IN AMATERSKIH FILMOV - pokrovitelj ETOL Celje 3. 12. ob 19. slavnostna otvoritev kinotečne dvorane PROSLAVA 30-LETNICE JUGOSLOVANSKE KINOTEKE IZBRAN SPORED KINOTECNIH FILMOV 4. 12. ob 15. in 17. IZBRAN SPORED KINOTECNIH FILMOV 5. 12. ob 15. in 17. IZBOR NAGRAJENIH FILMOV MALEGA TDF 6. 12. ob 15. in 17. IZBRANI AMATERSKI FILMI MIŠE COHA 7. 12. ob 15. in 17. IZBOR KRATKIH FILMOV PRODUKCIJE UNIKAL 8. 12. ob 15. in 17. IZBOR KRATKIH FILMOV PRODUKCIJE UNIVERZUM 9. 12. ob 15. in 17. IZBOR NAMENSKIH (EPP) FILMOV ob 17. IZBOR FILMOV VIBA 10. 12. ob 15. in 17. IZBOR FILMOV ŠTUDENTOV AGRFTV 11. 12. ob 15. in 17. IZBOR KRATKIH FILMOV TUJE PROIZVODNJE KINO DOM SPORED FILMOV HRVAŠKE KINEMATOGRAFIJE in SPORED MLADINSKIH FILMOV Pokrovitelj sporeda filmov hrvaške kinematografije je Cinkarna Celje 5.12. ob 15. Črni biseri ob 17. in 19. KONCERT 6. 12. ob 15. NE OBRAČAJ SE SINKO ob 17. in 19. SVOJEGA TELESA GOSPODAR 7. 12. ob 15. IZBOR SLOVENSKIH LUTKOVNIH IN RISANIH FILMOV ob 17. in 19. H-8 8. 12. ob 15. BOŠKO BUHA ob 17. PROMETEJ Z OTOKA VIŠEVICA ob 19. BREZA 9. 12. ob 15. IZBOR HRVAŠKIH RISANIH FILMOV ob 17. in 19. PREDSTAVA HAMLETA V DOLNJI MRDUSi 10. 12. ob 15. MILIJONI NA OTOKU ob 17. in 19. ŽIVA RESNICA 11. 12. ob 15. ZADNJA DIRKA ob 17. in 19. KO SLIŠIŠ ZVONOVE PROGRAM OTVORITVENEGA VEČERA KINOTEČNE DVORANE V I CEUU j DOKUMENTI IZ PRETE- KLOSTI SLOVENIJE: Prvi metri slovenskega filma, Ljub- ljana leta 1909, najstarejša film- ska reportaža o Ljubljani, Mar- šal Tito v Ljubljani leta 1945, reportaža o Titovem govoru v maju 1945. DOKUMENTI IZ NOB: Slo- venija v NOB, Osvoboditev Bi- hača leta 1945, arhivski filmski posnetki o bojih za Bihač in po- gled na mesto takoj po konča- nih bojih. IZBRANI FILMSKI DOKU- MENTI IZ ARHIVA JUGO- SLOVANSKE KINOTEKE: Ce- lje, filmski posnetki mesta Celja iz predvojnih jugoslovanskih filmov, ki so nastajali v obdobju 30 let, Beograd leta 1904, pogled na Beograd in Kraljevo v času kronanja kralja Petra I. Gre za najstarejši posneti in ohranjeni filmski material v naši državi, Balkanske vojne - Črnogorska bojišča, filmska reportaža o do- godkih na črnogorski fronti leta 1912 in 1913. Atentat v Saraje- vu leta 1914, filmski posnetki dogodkov neposredno pred atentatom na nadvojvodo Ferdi- nanda in pogled na mesto po atentatu. Shod Stjepana Radi- ča v Koprivnici leta 1920, film- sko reportažo o velikem zboro- vanju Hrvaške republikanske kmečke stranke v Koprivnici, je posnel Josip Hala. Naši lipican- ci, enega najbolj uspelih kratkih jugoslovanskih filmov je posnel veteran slovenske kinematogra- fije Metod Badjura. Prizor iz filma Krč Prizor iz tilma Iskanja Prizor iz tilma Moja draga Iza št. 46 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 11 VAŠA STRAN dedkove sanje - Babica še spiš? - Ne, razmišljam. - Naj ti povem, kaj se mi je ponoči sanjalo? - Le povej, sem res rado- vedna. - Imel sem lepe, sladke sanje... - Sladke sanje! Pa ne, da si sanjal o kakšni posebno dobri torti? - Ne, sanjal sem o velikan- ski skledi meda in ajdovih žgancih... - Ajde skoraj več ne seje- jo, od kot potem ajdovi žgan- ci in med, pomodruje ba- bica. - Razen tega sem sanjal o velikihpovršinah oljne repi- ce. Vsa je bila v cvetju, lepo zlato rumena, na cvetju pa roji čebel, ki so nabirale med. Ko pa je repica dozorela, so jo poželi. Prišli so s stroji in njive preorali ter posejali ajdo. Sredi poletja je že cve- tela. Vse je bilo belo, daleč naokrog se je širil prijeten vonj po medu. Čebele so imele obilno pašo. Že pred jesenjo je bila ajda zrela, pridelek dober. Ajdove moke, kruha, žgancev in ka- še je bilo več kot dovolj in po isti ceni kot je bila pšenica... - Dedek, to so bile zares lepe sanje, je dejala babica. Pa bi se mogle kdaj uresni- čiti? - Bi, če bi tudi kmetijci sa- njali podobne sanje, je odgo- voril dedek. SKILEŽ iz V. UREDNIŠTVO: Sanje so vedno sanje. Ko se zbudiš, jih ni več, in ne ajde, ne ajdo- vih žgancev... In te sanje ni sanjal anonimni dedek. Le na svojo željo je ostal tudi v tem zapisu v sanjah. Pa smo mu ustregli. med upokojenimi Listje na drevju že nekaj časa rumeni. Jesen. Tako je Društvo upokojen- cev Dobrna za jesen življenja svojih članov organiziralo izlet v naravo. Najeli so avto- bus. Toda, odziv je bil pre- majhen. Nekaj sedežev bi ostalo praznih. In tako se so se spomnili tistih, ki bi želeli z njimi, čeravno niso njihovi člani. Med drugimi so se spo- mnili tudi nene. Prekoračila sem petdeseto leto. Tudi in- valid sem. Usoda mi ni bila dana, da bi pričaka kakršno- koli upokojitev. Ob povabilu, da se udele- žim izleta, mi je bilo nekam tesno pri srcu. Bala sem se, da me bo kdo zaradi tega gle- dal po strani. Vendar sta me društveni predsednik Tone Smrečnik in blagajnik Jože Kolar pregovorila. In zapisa- li so me kot sopotnico med upokojence. S tem sem čuti- la človekoljubnost. Počutila sem se srečno. Nimam nemena opisovati prijetnega potovanja. Obi- skali smo znamenitosti in za- nimivosti od Kumrovca do muzeja v Brežicah. Kajpak so za nami ostali utrujeni bi- zeljski vinogradi. Zahotelo se nam je moštva. Pa se je zgodilo, da je avtobus nam na voljo »obtičal«. Po grlu nam je slatno tekel pristen pridelek, last Micke in Fran- ceka Trupej v Virštajnu. Do- bro razpoloženje nam je po- pestrila njuna izredna gosto- ljubnost. Želim, da Izletnik izve: voznik je prestal težko preiz- kušnjo za varno vožnjo čez Bohor, ki še vedno žari in šumi. Vodstvu društva kot vsem upokojencem, udeležencem izleta, topla hvala, ker ste me sprejeli medse. NE2KA MIKLAVC, Dobrna odziv na zapis »uničen nasad« z našim prispevkom želi- mo pojasniti okoliščine v zvezi s člankom »Uničen na- sad«, objavljen v vašem ča- sopisu št. 30 z dne 2. 8. 1979. Vsebino članka je obravna- val politični aktiv KS Šen- tvid. Ugotovljeno je bilo, da je pisec dejanske razmere prikazal enostransko, ven- dar smo bili mnenja, da z od- govorom počakamo na zak- ljuček glavnih del in s tem obdržimo splošno pozitivno razpoloženje v tem zaselku. Krajevna skupnost si je v okviru letnega programa med ostalimi tekočimi nalo- gami zadala: - elektrificirati zaselke, ki so še brez elektrike, - pričeti z gradnjo kultur- no-gasilskega doma z manj- šo telovadnico, - opraviti rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Sentvid- -Ponikvica in Sentvid-Gor- nja vas, - zgraditi kanalizacijo v starem naselju Grobelno, - urediti pokopališče v Šentvidu, - gramozirati več kilome- trov vaških cest, - zgraditi vodovod za 46 gospodinjstev, katerega glavni vod je dolg 5685 m in poteka po terenu, kjer je uporaba mehanizacije večji del nemogoča, gradnja pa za- to veliko bolj zahtevna. Vodstvo KS je v sodelova- nju s Skupščino občine in Samoupravno cestno komu- nalno interesno skupnostjo ter z vsemi zainteresiranimi krajani iskalo vse možne vire in tehnične rešitve za realiza- cijo tako zahtevne naloge. Pri naših prizadevanjih smo naleteli na ugoden odmev širše družbene skupnosti, saj smo uspeli pridobiti k sode- lovanju: - pripadnike JLA iz garni- zije Slovenska Bistrica, - mladino iz vse Jugosla- vije, ki je sodelovala na Zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 79«, - pripadnike enot terito- rialne obrambe Šmarje pri Jelšah, - mladino, pripadnike družbenih organizacij in društev ter mnogo krajanov KS Šentvid pri Grobelnem, ki že imajo vodo, vendar so s prostovoljnim delom doka- zali solidarnost do soljudi. Omenjeni vodovod je v bi- stvu razširitev vodooskrbne mreže na področju občine Šmarje in že pred leti razgla- šen kot javno dobro. Razumljivo je, da je po- trebno za izgradnjo tako za- htevnega objekta urediti pri- merne ceste za dovoz grad- benega materiala na gradbi- šča (glavni in pomožni rezer- voarji, raztežilniki, črpal- nica). Predno smo pristopili k urejanju dovoznih poti, smo po zaselkih, kjer naj bi pote- kal glavni vod, organizirali sestanke in zbrali odstopne izjave, s katerimi so se priza- deti lastniki zemljišč odpo- vedali odškodninskim za- htevkom. Odstopno izjavo je podpisala tudi Amalija Sajn- ker. V zaselku Bevšek sta po tem investicijskem projektu dva važna objekta: glavni re- zervoar in raztežilnik. Do- stop do teh je bil po obstoje- či poljski cesti nemogoč, za- to je bilo nujno potrebno, da se zgradi primerna dovozna cesta, ki bi hkrati služila lju- dem, ki živijo v tem tako tež- ko dostopnem zaselku. Kra- jani Bevšekov so bili namreč do sedaj brez primerne ceste za prevoz z motornimi vozili. Imenovana je bila posebna komisija, ki je v sodelovanju s prizadetimi krajani določi- la traso za to cesto. Vendar pa je zaradi izredno težavne- ga terena na zakoličeni trasi (živa skala) prišlo do manjših odstopanj od dogovorjene trase, s tem pa tudi do neko- liko večje škode, kot je bila prvotno predvidena. Večja škoda je nastala torej zaradi izgradnje odcepa do raztežil- nika po že obstoječi poljski cesti, ki je predmet obravna- ve v članku »Uničen nasad«. Zaradi nastale situacije je bi- la imenovana 4-članska ko- misija z nalogo, da preveri dejansko stanje, še posebej zato, ker je bilo v članku omenjeno, da je bilo uniče- nih »preko 40 raznih sadnih dreves, ki so edini vir dohod- ka«. Komisija je ugotovila, da je bilo v resnici uničenih 8 samorastnih sliv, 3 drevesa posajenih sliv, ena jablana - stara nad 40 let, en slabo ra- zvit oreh s suhim vrhom in prizadeto dvoje jabolčnih dreves, na katerih so bile od- žagane veje (skupaj 13 dre- ves). Ugotovljena dejstva očitno izključujejo trditev avtorja članka, da je to edini vir dohodka, saj obravnava- ni gospodarijo na srednje ve- likem posestvu, dva člana gospodinjstva sta v delov- nem razmerju, gospodarstvo pa prejema še starostno kmečko pokojnino. Vodstvo krajevne samou- prave je pozvalo sodno zapri- seženega cenilca kmetijske stroke, da je ocenil dejansko škodo, ki bo prizadetemu go- spodinjstvu poravnana, če- prav se je večina prizadetih krajanov odškodninskemu zahtevku odrekla v korist iz- gradnje sporne ceste. Z vso odgovornostjo in hu- manimi hotenji v akciji »V vsako hišo zdravo pitno vo- do« se je krajevna samoupra- va trudila uresničiti zastav- ljeni program, zato menimo, da je očitek nehumanosti ra- zvrednotil prizadevanja in prispevke vseh sodelujočih, ki so se žrtvovali za boljši jutri soljudi iz tega zaselka, med njimi tudi za Sajnkerje- va sinova, ki imata na poboč- ju vinograda, z objektoma v gradnji. Tak odnos je krhal akcijsko učinkovitost ostalih delavoljnih krajanov. Klicu solidarnosti s pro- stovoljnim delom sta se bo- doča uporabnika v primerja- vi z ostalimi uporabniki vo- de, žal, zelo zelo skromno od- zvala. Z napisanim člankom ne želimo ponovno polemizirati z družino Sajnker in sosedi. Želimo le, da prinese sporna cesta v zaselek Bevšek poleg prometne povezave tudi lep- še, iskrenejše sosedske odnose. Prav tako kot bo narava razruvano zemljišče na trasi prekrila z zelno prevleko, naj prve kapljice vode, ki bodo pritekle po spornem vodovo- du odnesejo v pozabo vse ne- premišljeno izrečene besede. Tovariš urednik, v upanju, da smo z našim prispevkom nekoliko širše osvetlili dru- go plat spornega odcepa ce- ste, povezanega z zdravo pit- no vodo za 46 interesentov (kasneje se jih bo priključilo še več), vas tovariško poz- dravljamo. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTVID PRI GROBEL- NEM UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in izčrpno pojasnilo. Tudi mi si želimo, da naj bi akcije, ki ste se jih lotili, zlasti pa cesta v zaselek Bevšek poleg drugega pri- nesla zlasti lepše in iskre- nejše sosedske odnose, naj bo torej povezava med kra- jani, ne pa ločnica. Zato tu- di s tem pojasnilom Krajev- ne skupnosti zaključujemo ta primer. 90 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA VBRASLOVČAH v Braslovčah bodo od 24. do 28. novembra prazno- vali 90-letnico prosvetnega društva in 20-letnico mo- škega pevskega zbora. S praznovanjem bodo pričeli v soboto 24. novembra ob 18. uri z otvoritvijo razstave del domačih umetnikov, uro pozneje pa se bodo pred- stavili v dvorani prosvetnega društva braslovški gleda- liščniki s predstavo Herman Celjski. V nedeljo ob 15. uri bo gostovalo Prosvetno društvo Smihel na Koro- škem z veseloigro A. Stockerja: Trije tički - koncert koroških pesmi. V ponedeljek ob 18. uri bo literarni večer s pesnikom Tonetom Kuntnerjem in Dušanom Ludvikom, ter pisateljem Tomom Reboljem, v torek ob 17. uri bodo pripravili predavanje o planinstvu, v sredo pa bo zaključna slovestnost. Ob 19. uri bo kon- cert moškega pevskega zbora, podelitev Gallusovih priznanj in priznanj nekdanjim aktivnim članom Pro- svetnega društva Braslovče. T. T. V_._^ smrti CELJE PRIMOŽIČ FILOMENA VERONIKA, 75, Vitanje, KOZEL IVANA, 58, Brezo- va, ŠMID MARIJA, 78, Dol pod Gojko, KLAKOCER AMALIJA, 74, Kozje, JESE- NOVEC VINKO, 69, Celje, ILJAŠ IVAN, 53, Loče pri Slovenskih Konjicah, KLEJ- NE AVGUST, 63, Cača vas, DOMANKOŠ VLADO, 41, Gorica pri Smartnem, BERŠNJAK FRANČIŠKA, 69, Žirovnica pri Sevnici, VERŠNIK SIMON, 81, Ce- lje, BRATUŠA JURIJ, 70, Žalec, VLAHEK DRAGU- TIN, 50, Glagoc, OBERŽAN MARIJA, 75, Celje, ULRVCH JOŽEFA, 56, La- ško, JAGIC NIKOLA, 76, Celje, MARKIC MARIJA, SLCeli^......... ........___. . ŽALEC ŽULIC JOŽE, 56, Žalec, ŽOT GABRIJEL, 34, Dobri- ša vas, RAMŠAK LUDVIK, 69, Zabukovica, GAJŠEK MARIJA, 60, Rakovlje, MIL- HER ELIZABETA, 81, Sp. Gorče. ŠMARJE PRI JELŠAH SREDNIK MIHAEL, 77, Hrastje ob Bistrici, ŠTEFUR ANTONIJA, 74, Trebče, GLUHAK CIRIL, 68, Roga- tec, GORICAN MARIJA, 82, Strmec pri Rogatcu, LIP- NIK VINCENC, 70, Irje, SMOLE IGNAC, 79, Sodna vas, KOSTANJŠEK MARI- JA, 78, Vrenska gorca, KLA- KOCER AMALIJA, 74, Buče. ŠENTJUR PRI CELJU ARLIČ CECILIJA, 83, Hrastje, KLAJNSEK MA- TILDA, 48, Kranjčica, KO- SEC MIHAEL, 53, Bezovje. šoferji, sprevodniki in dijaki ŠE O DIJAKOVI RAZBITI GLAVI Pripravili so tudi sestanek z direktorji srednjih šol Pisanje v Novem tedniku o razbiti glavi celjskega dijaka na Izletniko- vem avtobusu in v prvi vrsti, samo dejanje, sta med ljudmi vzbudila ve- lik odmev, še več pa negodovanj in začudenj. Vse to je botrovalo tudi dvema srečanjima pri Izletniku. Naj- prej so se tam zbrali sprevodniki in šoferji ter delavci s TOZD Potniški promet in »očividci« (bila je le ena tovarišica). Prav je, da sta svoje hote- la povedati tudi šofer avtobusa na progi Celje-Vransko Vane Draksler in sprevodnik Ciril Centrih. Pa si kar preberimo, kaj sta povedala. CIRIL CENTRIH, sprevodnik: »Di- jaku Borisu Goliču sem lepo povedal, da se z mesečno vozovnico ne sme peljati na naši progi, ker pač velja za lokalni avtobus Celje-Prebold. Vpra- šal me je, zakaj se je doslej lahko ve- dno vozil, potem pa se je pričelo prere- kanje in na pomoč sem poklical kon- trolorja Hriberška. Ker tudi on ni nič dosegel, je zapustil avtobus, dijak pa tudi. Ko je bil na vratih, me je nekam poslal, prijel sem ga za rame in vpra- šal, zakaj me pošilja tja. Takrat pa me je Golič udaril najprej po zobeh in nato še v ledvica. Hkrati sem nastavil stroj- ček za izdajanje kart in se skušal z njim braniti. Potem je prišel na pomoč še šofer Vane Draksler.« VANE DRAKSLER, šofer: »Fant nas je na postaji s svojim prerekanjem zadržal še šest minut po tistem, ko bi že morali imeti odhod. Sam sem mirno sedel za volanom, ko pa sta bila dijak in Ciril na stopnicah, sem zaprl vrata in naenkrat je bil pretep tu. Vstal sem, ter ju hotel pomiriti, vendar me je di- jak Golič na stopnicah zgrabil za nogo in malo je manjkalo da nisem z glavo omahnil na tla, kar.jje«ieflit d§. Iji sg lahko tudi ubil. Ko me je fant zgrabil za koleno, sva oba omahnila na tla in postal sem ves krvav. Hotel sem le preprečiti pretep!« Na mestu dogodka je bil tudi pro- metnik na avtobusni postaji JOŽE PO- LUTNIK. Takole pravi med drugim: »Fant je bil izredno razdražen. Celo po tistem, ko smo ga spravili v prometno pisarno in po tistem, ko so prišli tja miličniki in ni naključje, da so ga le ti hoteli pomiriti celo s pendrekom. Di- jak je grozil celo miličnikom.« Potnica SONJA DEBIČ, ki so jo po- vabili na razgovor k Izletniku, je pove- dala, da je sedela na prvem sedežu na desni strani in tako ni mogla vsega videti, ker pač ni imela takšnega zor- nega kota kot tisti potniki, ki so sedeh nekaj sedežev za njo. Pazila je le na to, da ji kdo ne bi padel na noge. Sicer pa je potrdila izjave sprevodnika in šo- ferja. Tako torej drugi prizadeti in prav je, da so lahko povedali svoje. Mimogre- de smo lahko na tem sestanku slišali tudi pripombe, da je bilo pisanje v No- vem tedniku senzacionalistično, ven- dar o tem ne bi razpravljali, ker je lah- ko potem senzacionalistično tudi vsa- ko pismo bralcev, ki pride na naše ure- dništvo in opisuje ravnanja na nekate- rih avtobusih. Slišali smo tudi očitke, da bi lahko pred prvim člankom za mnenje povprašali še delavce v pro- metni pisarni. Ob tem je seveda res, da smo jih, pa se dogodka pač nihče ni spomnil takrat, ko smo obiskali pro- metno pisarno. Pa dovolj o tem. Prejš- nji teden sta se pri nas oglasila še dva potnika, ki sta bila 2. novembra na tem avtobusu. Rozi Kugonič iz Kosovelo- ve ulice v Celju in Roman Stepišnik iz Trnave se v celoti strinjata s pismom Stanka Venigerja, ki smo ga objavili v članku pred štirinajstimi dnevi. Kdo je bil v tem primeru kriv in kdo ne? O tem seveda nimamo pravice razsojati. To bo verjetno odločilo sodišče. Nedavni neprijetni dogodek pa je botroval še nečemu. V petek so se na- mreč srečali direktorji celjskih in ve- lenjskih srednjih šol, ter predstavni- ki Izletnika. Skušali so se pogovoriti o odnosih voznega osebja Izletnika do dijakov-potnikov ter o odnosih dija- kov-potnikov do voznega osenja Izlet- nika iz Celja. Osnovna ugotovitev je bila, da so za razne izpade mnogokrat krivi prav prenapolnjeni avtobusi in neustrezni vozni redi. Te bodo v bo- doče vodstva šol bolj usklajevala z Izletnikom. Pri morebitnih izpadih, ki bi še nastali, se bodo v bodoče prizade- ti (Izletnik in srednje šole) hitreje ob- vestili med sabo ter skušali razčistiti primer, o obnašanjmv sredstvih javne- ga prevoza pa bodo večkrat spregovo- rili na šolah ter v tamkajšnjih osnov- nih organizacijah ZSMS. Ker so imeli direktorji srednjih šol tudi precej pri- pomb v zvezi s pravočasnimi odhodi oziroma prihodi avtobusov in težava- mi, ki jih imajo dijaki z mesečnimi vozovnicami. Konkretne pripombe, s katerimi so prišli na dan predstavniki srednjih šol, bodo pri Izletniku preuči- li in skušali odpraviti nepotrebne teža- ve. Res pa je, da se tudi v tem delov- nem kolektuvu srečujejo s težavami, za katere niso sami krivi. So pa prav zanimive - od pomanjkanja avtobu- sov, tako imenovanih časovnih koni- cah do napadov na vozno osebje, ki so vse bolj pogosti. Več o tem bomo pisa- li v prihodnji številki. JANEZ VEDENIK RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE D To je središče zaselka in Icrajevne skupnosti Skomarje. V ozadju cerkvica sv. Lamberta s slovenskim svetim drevesom - lipo. Seveda je posnetek nastal pred poldrugim mesecem, nedeljski bi bil preveč puščoben. SKOMARJE - NAJVIŠJA KS V KONJIŠKI OBČINI Ta višinski rekord si je Krajevna skup- nost Skomarje za 12 metrov pridobila pred Resnikom, katerega nadmorska višina je 932 metrov. Skomarje so razloženo naselje pod Roglo na precej široki terasi ob gor- njem toku Dravinje, ki izvira pod Lužami in se pri Ošlaku združi v Ločnico, ki priteče izpod Rogle. Pripadajoči zaselki: Kotnik, Šentvid, Bukova Gora s samotnimi kmeti- jami in Ločnik na slemenu med Ločnico in Jazbeškim grabnom. Prst je kljub visoki legi dokaj plodna, sejejo največ jaro žito, poglavitni dohodki so od gozda in živinoreje. Takoj pade v oči cerkvica sv. Lamberta s slovenskim svetim drevesom - lipo in malo nižje ležečo kapelico na poti proti Vitanju. Pogled je enkraten, še zlasti, če se postavite izpred nekdanje Beškovnikove gostilne: Si- cer pa se cerkev omenja že zelo zgodaj, prvič 1313. leta, vendar je sedanja stavba iz 15. stoletja, kar velja za zahodni del ladje. V začetku 18. stoletja so prizidali vzhodni del, 1723. leta zvonik In 1834 Marijino kapelo. Od leta 1787 je samostojna duhovnija. V zaselku Šentvid je cerkev sv. Vida vpozno- gotskem slogu, pod njo Kušarjeva (Beškov- nikova) kapela, v katere tlaku sta vzidana dva rimska nagrobnika: eden je veljal ver- jetno rimskemu vojaku, čuvarju sužnjev, ki so lomili marmor malo niže ob pritoku Hu- dinje, kjer je svoj čas bival kipar Fran Ber- neker. Pri Medvedovih, Jožetu in Tereziji Kovše bi letos skoraj že začeli z zimskim kmečkim turizmom, pa si je gospodar nesrečno poškodoval nogo in delo je zastalo.Je pa to ena izmed lepih usmerjenih kmetij: 14 glav živine pa letošnjih 16.000 litrov mleka, sta le dva najbolj vidna rezultata preusmeritve in predvsem pridnih rok Terezije in Jožeta tet njunih otrok Boža, Janje in Tomija. Na sliki pa je še Uroš iz Konjic, ki je bil ta dan pri stricu »na počitnicah«. Kuhinja je bila nekoč slavna pohorska »dimnica*, črna kuhinja, mogočni velbi pa Judi povedo svoje. OBISKALI SMO SKOMARJE NA POHORJU »TURISTIt TRNJULčl NAPRm Spomin na ljudskega pevca in pesnika Nedelja, 18. novembra. Dan, ki bi ga človek najraje preživel na toplem, doma, še najbolje v postelji. Jutro je megleno, izpod neba ra- hlo, a vztrajno rosi. Zemlja je že tako namoče- na, da ob skoraj hudourni- ški Dravinji od Zreč navz- gor, polzi z bregov na cesto. Mraza ni, da bi jo zadržal pod travno odejo, tako pa ustvarja ob cesti kupe kaša- stega blatnega testa. Cesta rine navzgor, za izviri me- gle, ki jo le z osamljenih travniških frat, prepodi ve- ter... Diši po snegu, bolj proti vrhu ga je le še ostalo nekaj umazanih zaplet, pred do- brim tednom zapadlega. Moče dovolj, kamor pogle- daš. Veter pojenjuje in me- glk je spet vsepovsod. In z nje še kar naprej solzi dro- ban dež... Povprašamo v prvi doma- čiji, ki se je skrila v breg pod cesto, kmalu za križiščem, kjer se cesta odcepi še za Re- snik. Pri Tišlerjevih najde- mo le tri ženske - Marijo Kovše, njeno snaho Marico in Maričino sestro Sonjo, ki je prišla na obisk s Hudinje, iz vitanjske strani. »Komaj« poldrugo uro hoda je, pa kaj bi to za jedrega deklica. Go- spodarja Jožeta so opravki spravili v dolino, sicer pa v zreškem Cometu združuje delo; pet glav živine doma in 14 hektarjev plazovitega in strmega sveta ne daje dovolj osnov za »razširjeno repro- dukcijo« kmetije. Vsaj tako so nam povedale ženske, pri Tišlerjevih po domače, sicer pa pri Kovše. To je bilo tudi naše prvo srečanje s priim- kom Kovše, ki jih je na Sko- marju menda največ. Na- mreč priimkov! To smo se kaj kmalu pre- pričali, ob našem drugem srečanju z neznano Skomar- čanko, ki smo jo kar na cesti pobaraU, če ni tudi ona kakš- na od Kovšetov. Pa je res bi- la. In nam je še prej, preden smo se rcizšli, lepo pospravi- la po našem spominu, ko nas je simpatično poučila, da se je Jurij Vodovnik, Skomar- čan, ljudski pevec in pesnik rodil leta 1791 in umrl 1859. leta. Da bi bili na dveh kon- cih lahko ljudje, ki so njego- vega dalj njega rodu, je še na- vrgla. ASFALTNE OBLJUBE 2e od nekdaj je znano, da so gozdarji znali graditi do- bre ceste. Najbrž je bila vča- sih tudi cesta na Skomarje dobra, za tedanje razmere, čas in ljudi. Danes seveda vse hrepeni po boljši cestni povezavi, prevlečeni z asfal- tom, za katerega je bilo boj- da že za letos obljubljeno, da ga bodo potegnili do Vid- marjevih. Tako pa zaenkrat kaže ubrati pot pod noge, se vsesti v svoj avto, če je, ali s tovarniškim avtobusom od transformatorja navzdol. Pa tudi do tja je za tiste, ki so domačije potegnili bolj proti hudinjski strani, precej da- leč. Tako tudi za enega izmed šolskih hlačmanov, ki ima do avtobusa poldrugo uro hoda. Kako je to pozimi, v snegu, si najbrž ni težko predstavljati. V vasi so nam še povedali, da se pri Izletniku izgovarja- jo na cesto, nekateri šoferji bi menda vozili, sicer pa so ob raznih izletih znali gor pripeljati tudi do trideset av- tobusov. Pa Pohorci nimajo navade jadikovati. Ce je treba, plju- nejo v roke - in je! CELODNEVNA ŠOLA Imajo na primer celodnev- no šolo, za katero se bodo v marsikaterem mestu morali še krepko pomujati. Res je, da se zelo osipa število učen- cev. Letos nimajo prvega ra- zreda, v drugem jih je komaj šest, pa še nekaj v tretjem in četrtem - vsega skupaj 19. Se lani jih je bilo 36! S temi statističnimi podatki niso na Skomarju nič kaj zadovoljni, zlasti tisti krajani, ki so pog- nali v svoje rodovne kmečke korenine nove sokove. Brez mladine pač ni prihodnosti, to je stara resnica. Tako se spomnijo večje mladinske akcije nazadnje izpred treh let. Tedaj so dobili tudi elek- triko, pa uredili ograjo okrog pokopališča, delali so vodo- vod, združevali cesti, lani tu- di s pomočjo referendum- skega denarja obnovili šolo ter uredili centralno kurjavo. Kaj vse zmorejo, kadar zavi- hajo rokave in pljunejo v dla- ni, moramo mi prišleki kar izvrtati iz ljudi. Neradi se hvalijo. VIKENDI KOT GO^ Strokovnjaki pravijo dobra stara pohorska s| ka lahko »pridela« do 3 grame kisika na uro, l(j dovolj velika kisikova (j na porcija za šest ljudi horje, ta veliki zeleni klo čistilec zraka za štajerski želo, bi lahko oskrbo svojimi 50.000 ha gozd kisikom skoraj 5 milijj prebivalcev! Teh podatkov verjetr, vedo mnogi mestni ljud; se za dobrim zrakom na ko umikajo v pohorske dove in med njegove 1, Vedo pa dobro, kdaj d dihajo in kdaj skoraj ne rejo več! Prav zato je vi do v na Skomarju zrast krepko čez desetino. P jih bo! Nekateri Skomai sicer ne štedijo s kritik račun vikendašev, češ c potem, ko si zgradijo hi preveč »vanjo zaprejo« ii kateri slabo slišijo, kad treba solidarno združ( »delo in sredstva«. So med njimi seveda izjem najbrž smo se s predsta^ takšne izjeme« med vi daši, kasneje tudi srečali trjevali so nam, da živi krajem in njegovimi blemi. Dejstvo je, da smemo jeti besedam Matjaža Ki la, ki je v Zakladih Slov« takole zapisal: »Štajerci dijo na pohorske vrhov čisti zrak, zraven pa hot nehote gledat globoko dol, na svoja vsakodn* domovanja; tako daleč s[ ko globoko, da jih je k| videti - ob tem pogled| nju pri priči postanejo vse skrbi, ki jih sicer ti5| kakor pač tiščijo vsak' izmed nas iz dneva v tam doli v tistih drobčlc domovanjih neznansko hne, neskončno nepom« ne, zanemarljive. Svol zračnega, drevesnega štora hipoma spodrine i Ije vsakodnevnih nape obveznosti in zadreg dal pozabljivo odmaknjei Vse je naenkrat čisto; te duh. Nekje blizu prvotni rov življenja sta se znaS zavestjo se ta čas igra I življenjska radost.« ^i-OD RiNKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - MJ-OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD R\Z 4 ČAKA ]a Vodovnika Je še živ JRIZEM - SPEČA 1NJULČICA Čeprav je splošno prizna- p, da je celotno Pohorje nenitno turistično središče, a je v mnogih predelih še iko, kot na Skomarju: idi- čna nedotaknjenost; pa tu- i kot posledica še vse pre- eč plahih korakov v kmečki irizem. Malo je manjkalo, B se ni letos začelo pri Me- vedovih, pa si je gospodar )že Kovše nesrečno poško- oval nogo in delo je zastalo, ajraje bi začeli seveda pozi- li, ko je z zemljo najmanj Bla, pa vendar je na Sko- larju imenitno tudi v vseh rugih letnih časih. JURIJU VODOVNIKU Kako bi mogli pisati o komarju, pa iti mimo tega Jdskega pevca, ki je prene- itero svojo misel posvetil 3horju, Skomarju, svojim ljudem in njihovim nava- dam. Jurij Vodovnik je bil sin revnega tesarja. 22. aprila 1971 leta je privekal na svet v borni leseni bajti na Skomar- ju in vse življenje poslej ga je čakalo le delo. Po domače se je pri njih reklo pri Tomaži- ču. Oče je poleg tesarskih (»cimermanskih«) del znal narediti tudi cokle, sicer pa se je ta veščina ohranila še do danes. Se ob našem zad- njem obisku smo videli na pragu cokle, pred kratkim narejene. Pohorje bo očitno še dolgo ohranilo ta svoj sim- bol. Ko je Jurij hodil na pašo, so ga pastirji kmalu »izvoli- li« za svojega učitelja, kajti fant je bil bister in prava ško- da, ker ni mogel v šole, goto- vo bi še daleč prišel. Kmalu se je namreč naučil pisati in brati, tudi druge je učil, zato so ga spoštovali, kot otrok pa je bil na paši med najbolj raz- posajenimi. Se pozneje, ko je bil že možakar zrelih let, ga je k učenju nagovarjal Slom- šek, pa mu ni uspelo. Jurij Vodovnik je nekaj ča- sa delal v župnišču, potem. pa se je šel učit za tkalca. Iz tistih časov je napisal tole pesem: Per svetem Lampretu sem potler mežnar bil, v devetnajstem letu sem se pa antverka učil, sem platno ino sukno tkal zaslužen dnar pa včas za vin- ce dal. Kot delavec je bil priden. Marsikateri dinar si je tako prištedil za starost. Čeprav ga je rad kdaj pa kdaj spil kozarček, ni pohajkoval po gostilnah. Raje je pri sosedih pripovedoval različne štori- je. Tudi vse cerkvene pridige si je dobro zapomnil in je tu- di po njegovi zaslugi v fari ostala pripoved o nastanku skomerske cerkve. Ko je bil star 39 let, se je oženil z neko vdovo. Različni viri govorijo o tem, da zakon ni bil ravno briljanten, toda Jurij se s svojo naravo znal voziti tudi to barko mimo številnih čeri. 14. decembra 1858 mu je umrla žena. Ko je šel k sosedom po deske za rakev, se je tudi sam prehla- dil. Po sedmini je legel v po- steljo in ni več vstal. 17. de- cembra 1858 je umrl. Takrat so menda rekli: »Takega mo- ža v Skomri ni bilo in ga tudi ne bo...« Jurij Vodovnik je bil »ljud- ski« človek, pesnik tudi. Po naravi mu je to bilo dano. Napisal je mnogo pesmi, kronike so to, o času in lju- deh njegove dobe in njego- vih krajev. Med ljudmi je bil znan tudi kot zeliščar, bavil se je z na- ravoslovjem, posebno pa so ga čislali kot živinozdravni- ka. Spoznal se je tudi na dru- ga opravila, čeprav ni nikoli hodil v šolo. Povsod ga je bilo polno, povsod so ga radi sprejeli, saj je njegov obisk pomenil novost. Bil je ne- kakšni potujoči radio tistega časa. Res, da ni potoval po tujini, toda v bližnjih krajih, kjer je bil, mu ni nič ušlo, novic pa so bili deležni vsi. Neko pesem je napisal kar z ogljem na mizo. Nekoč je menda eno napisal kar na deske, ko je spal v neki žagi. To je pripovedoval cerkveni ključar od Sv. Vida na Po- horju in še pristavil, da je Vodovniku svetil s trskami. Tedaj je bil že prileten in je obtoževal svoje žalostno živ- ljenje. Ko je povsem ostarel, je takorekoč živel na beraški palici, ob miloščini svojih starih prijateljev. Jurij Vodovnik je bil svoje čase tudi »knjiga« za pohor- ske kmete, saj prave knjige niso imeli. Vodovnik je poz- neje pisal pesmi še za plači- lo, proti koncu pa že za pol litra jabolčnika. Svoje pesmi je ob spremljavi harmonike sam pel in recitiral. V njego- vih pesmih je šegavost, so bi- stroumni domisleki, nikoli pa zajedljivost, sarkazem in škodežljenost. Bil je pravi ljudski pevec, topel kot luč. O današnjih skomarskih dneh je pisal MITJA UMNIK, o Juriju Vodov- niku pa je pisal DRAGO MEDVED, ki je tudi sli- kal. Karla Beškovnika sta- rejšega smo zalotili, ko se je ravno vrnil z lova, čeprav menda niso kaj prida uzrli. Greli smo se ob veliki kmečki peči, iz pogovora pa so prasketa- le iskrice spominov na čas borbe in trpljenja. »Oktobra 1942 sva se sre- čala z legendarnim po- horskim junakom Sar- hom in njegovima sino- voma. Mlajšemu je kara- binka opletala skoraj po tleh, *seje glasno spomi- njal. »Za zadnjo borbo 1. pohorskega bataljona smo tudi koj zvedeli, saj se je tudi slišalo pokanje do nas,« je še dodal in v mislih najbri preletel dogodke, ki so sledili v njegovem življenju: are- tacija aprila 1943, pa Matthausen in partizan- ščina. Tole je najbrž pravo središče Skomarja - na levi, za drevesom Beškovnikova domačija in gostilna, žal že več kot leto dni zaprta, na desni pa Medvedova kmetija, pod pravim priimkom Kovše, tako pogostim med Skomarčani. Blagor teb', Skomarska fara, Tam je še navada stara; Tista ves je Cokelburg, Taj nikdar ne pride Turk. Tud' Franzovov se ni bati, Jel' bi cokle v nje metati. In če prišel tje bi Rus, Gvišno ni cokljarjem kos. Tam je dosti pintermanov, Tišlarjev in cimpermanov; Vsaki farman je kolar, Vsaki purgar je coklar. Javor tam za cokle raste, Pa ga znajo tudi krasti; Vitre 'ma maceslove. Vorbanke pa črešnjove. Majo pa za podkovale Stare klinje no kresale: Ogenj jim spud nog leti, Jim ga kresat treba ni. Tudi v farof v cokljah grejo. Se že zunaj napovejo; S coklami sklopočejo. Gor po pragu tolčejo. Fajmošterpa dobro vejo, Da zamerit jim ne smejo, Da je cokelpurgar »fajn«. Jim ni treba rečt' »herajn«. Cesemu en fantek vleže. Mu že coklje gor priveze, ■ Ga zažene ovce past Kak bo moglo s 'rota rast ? Zdaj pa eden druga vpraša: Kak'je pa tam šega vaša? Po čem pa so cokle še ? Bratje, le poslušajte! Veči del so po desetki. Bolj te male pa so petki: Kter'pa če prav veFke met. Mora že štirgroše štet. Pesem je Tomažič zložil Zraven je še to priložil: Kteri bo to pesem bral, Na ves glas se bo smejal. Zložena je b'la od Jurja Den petnajst mesca julja, Osem sto se piše let, Osem ino trideset. LSOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 1979 PRESKRBA v PRISTAVI MESO, PRAŠKI... Občani zadovoljni s ponudbo v času, ko povsod po Slo- veniji narašča potrošniška mrzlica in ko ljudje brezgla- vo kupujejo zaloge sladkor- ja, soli, moke, olja, pralnih praškov in kave (če jo dobi- jo), v šmarski občini ugotav- ljajo, da je ponudba pre- hrambenih artiklov pri njih dokaj zadovoljiva. Seveda je stanje sila različno od kraja do kraja, vendar pa ugotovi- tev velja za večino krajev v šmarski občini. Tudi občani, ki smo jih takole mimogrede povprašah po založenosti tr- govin v Šmarju in Rogaški Slatini, so pritrdili, da v zad- njih mesecih ni bilo čutiti pomanjkanja prehrambenih in drugih artiklov široke po- trošnje, razen seveda kave in nekaj časa pralnih praškov, da pa so zadovoljni s ponud- bo v njihovih trgovinah, po- sebej še s ponudbo mesa. Nekohko več pa smo se po- govarjah v samopostrežni tr- govini v Pristavi. Takole sta povedaU dve krajanki: JOŽEFA JERANKO, go- spodinja iz Pristave: »Mi ob- čani smo zelo zadovoljni s ponudbo trgovine v Pristavi. Res je v zadnjem času pri- manjkovalo nekaterih cirti- klov, na primer kave ah pral- nega praška, a zato ne more- mo kriviti našo trgovino! Drugače pa smo kar zado- voljni, saj trgovci poskrbijo, da najdemo na policah ve- dno tiste artikle, po katerih povprašujemo.« MAJDA IMEŠEK, trgovka iz Pristave: »Lahko rečem da smo tudi mi trgovci kar za- dovoljni s tem, kar lahko po- nudimo našim potrošnikom tu v Pristavi. Sicer se res zgodi, da včasih zmanjka ka- kega blaga, a se že potrudi- mo, da ga čimprej dobimo. Tako je bilo na primer s kavo v zadnjem času, ki smo jo dobili v šestih tednih komaj sedem kilogramov. Drugače pa smo dobro založeni, tudi mesa je dovolj za vse.« D. S. MESA ŠE NE DELAJO IZ RUDE Na Jezerih je 17 kmetij, a 7e na treh imajo ostareli gospodarji mlade naslednike. Na drugih je iz leta v leto vse več neobdelane zemlje, ker je premalo za delo sposobnih rok. Mladi so se zaposlili drugod in odšli od doma, kmetije pa hirajo. Nekateri imajo to za tipičen primer našega od mest in industrijskih krajev odmak- njenega podeželja. Na Kočevskem in še kje pa je veliko slabše, saj so cela naselja ostala brez kmetov. Kako preusmeriti tak tok razvoja ? Republiški sekretar za kmetijstvo Ivo Marenk je vprašal, kaj so storili, da bi na Jezerih tisti trije kmetje, ki imajo še mlade pri hiši, obdelovali tudi neobdelano zemljo svojih sosedov. Poprečna slovenska kmetija je premala, da bi na vsaki moral ostati gospodarjen sin ah hči. Nekateri kmetje si želijo urediti kmetije tako, da bi lahko živeli le od kmetijstva - redih bi 10 do 20 krav ah pitah več 10 mladih goved - pa pravijo, da nimajo dovolj zemlje, Mlade delovne roke bi je s stroji lahko obdelovale veliko več, kot je imajo. Zakaj potem pri sosedih neob- delana zemlja ? Ne varajmo se z željo, da bi kmetje na 3 ali 4 ha svoje zemlje lahko živeli tako dobro kot zaposleni delavci, i Kdo bi lahko kupoval tako drage pridelke, da bi imeli enake dohodke? V gospodarsko razvitejših državah', pridelujejo kmetijske pridelke z manjšimi stroški kot v j nerazvitih. Tudi pri nas mora kmetijstvo po taki poti. V kmetijstvu bo torej iz leta v leto manj ljudi, pride- lati pa bodo morali - seveda s pomočjo strojev in z raznimi izboljšavami pri delu - veliko več kot zdaj. Ali pa bodo kmetje-delavci združevali svojo zemljo in ne- kaj dela z drugimi kmeti in kmetijskimi organizacijami tako, da bo njihova zemlja z malo njihovega dela dobro obdelana in bo dajala veliko pridelkov. Kmetje na Jezerih še niso kranili na tako pot. Mnogi zaposleni kmetje tudi drugod ne. Ko se kmet zaposli zunaj kmetijstva, se navadno počasi otresa težjih del na kmetiji. Omejuje obdelovanje, čeprav želi obdržati status kmeta, da bi lahko obdržal posestvo do ugodne prodaje. Mnogi kmetje-delavci imajo v začetku sicer po dva delavnika, kot pravijo sami, enega v tovarni, drugega na kmetiji. Ko si izboljšajo življenjske razmere s traj- nejšimi dobrinami - kupijo avto, uredijo hišo ah zgra- dijo novo in podobno - pa menijo, da dohodki s kme- tije niso več tako pomembni kot včasih. Opuščajo rejo živine in hkrati pridelovanje krme. Zlasti taki, ki so imeli le še po eno ali dve kravi, kiju je bilo treba krmiti tudi ob »prostih« sobotah in nedeljah. Tako so zginile krave že z mnogih kmetij, nekje kar iz celih vasi. Ker pa še ni rude, iz katere bi lahko izdelovali kruh ali meso v tovarnah, bo treba zemljo še obdelovati. Ne le nekatero, temveč vso kmetijsko, ne glede, kdo je njen lastnik. Kako jo obdelovati? - o tem pa se premalo menimo. JOŽE PETEK PRI MEDVEDOVIH NA SKOMARJU PRVA LASTOVKA Preusmerjena kmetija, turizem Malo je manjkalo, da pri Medvedovih, pri Jožetu in Tereziji Kovše na pohor- skem Skomarju, že letos ni steklo vse tako, da bi čez zi- mo na kmečki turizem spre- jeli svoje prve goste. Pa je prišlo do nepredvidene go- spodarjeve poškodbe in delo je seveda zastalo. Že tako je morala Terezija poprijeti še bolj, zraven pa tudi trije nju- ni otroci: 11-letni Božo, 7-let- na Janja in 5-letni Tomi. »S preusmeritvijo naše kmetije smo začeli že pred leti, zadnji dve leti smo zlasti povečali mlečno proizvod- njo, saj računam, da bomo do konca leta oddali kakšnih 16.000 htrov mleka,« je pri- povedoval Jože, ko smo ga še prej zmotili sedečega v družbi svojih in sestrinih otrok, v mogočno obokani kuhinji, najbrž nekoč slavni pohorski »dimnici«, črni ku- hinji. Pa smo ga pobarali še tako, na splošno, kako je s preusmerjanjem kmetij na Skomarju. »Z živinorejo se ukvarjajo intenzivno še Juharti, Ločni- karji, Zbičajniki, Artmanovi, Podbrezniki, pri spodnjih Ir- šičih se tudi preusmerjajo na novo, pa mogoče še kje. Naj- več govedi pri nas je sivo- rjave, ki se nam dobro obne- se; frizijska pasma je bila preveč občutljiva. Pri nas imamo sedaj 14 glav živine. Prej smo še sejali, sedaj pa je primeren pašno-košni si- stem za našo živinorejsko usmeritev. Brez strojev ne bi šlo,« tekoče pripoveduje go- spodar Jože, svoje pa doda tudi njegova žena Terezija, saj se ves čas pogovarjamo v njenem »kraljestvu« - kuhi- nji. Pa smo pogovor spet obr- nili na turistično plat, na za- četke kmečkega turizma. »Ja, to je pa tako! Saj tudi mi mislimo s tem resno, pa še nekateri. Se največ pa je razmišljanja in tuhtanja, ta- ko da je zaenkrat še največ »v glavi«. Mi bi radi začeli z zimskim kmečkim turi- zmom, pri čemer bi se pove- zali na primer z Roglo, kjer bi za svoje goste lahko kupili enolončnico in karto za vleč- nice, vse skupaj pa bi potem obračunali pri nas. O tem sem se že pogovarjal. No, prišlo je do delovne nezgode s cirkularko, pa je vse skupaj malo zastalo,« je glasno ra- zmišljal Jože Kovše, pa se prestopil s pomočjo dveh bergel, ki mu morata še ne- kaj časa služiti za oporo. Zaželeli smo okrevanja go- spodarju na Medvedovem; zaradi njega in njegovih, pa tudi zaradi »prve lastovke kmečkega turizma« na Sko- marju. MITJA UMNIK Medvedova domačija na Skomarju. Mogočna stara arhitektura priča o častitljivem datumu domačije. Je postavljena tudi v neposredno bližino studenca, kar potrjuje, da je bila tu zgrajena ena prvih hiš v vasi. Prihodnje leto bo nudila zatočišče turistom, ki si bodo želeli miru in neokrnjene narave. MOZIRJE VEČJA PREDELAVA MLEKA Razvojne možnosti kmetijstva v 1980. letu Kaj prinaša prihodnje le- to? Vprašanje, ki je več kot aktualno za gospodarsko in družbeno področje. V tem okviru tudi za kmetijstvo v mozirski občini, ki še vedno ostaja med glavnimi gospo- darskimi dejavnostmi Gor- nje Savinjske in Zadrečke doline. Vidiki kmetijskega razvoja so usklajeni s splošnimi go- spodarskimi tokovi in načrti v občini, ki med drugim na- povedujejo dvanajstodstot- no stopnjo gospodarske ra- sti, ponovna precejšnja vla- ganja v nove naložbe, pove- čanje produktivnosti in še kaj. V kmetijski proizvodnji naj bi prihodnje leto zabele- žili pet odstotno povečanje. To je naloga, ki zadeva vse dejavnosti, naloga, ki je hkrati tudi obveznost. Toda, v njej se kažejo še druge od- ločitve. Predvsem nadaljeva- nje dela in prizadevanj za uveljavitev močnejše stop- nje specializacije in rajoniza- cije. Tu gre za nalogo, ki traja že vrsto let in ki bo aktualna tudi v prihodnje. Prav goto- vo še dolgo. In vendar ne gre samo za proizvodne rezultate, za spe- cializacijo in podobno. V ta okvir sodi tudi ustrezna sa- moupravna organiziranost kmetov, torej uveljavitev močnejših in trdnejših sa- moupravnih odnosov. V občini se zavedajo, da bodo lahko večjo produktiv- nost dela dosegli le s pomoč- jo ustreznih vlaganj v tehno- logijo kmetijskega dela. To je zahteva današnjega časa, ki stopa vse bolj v ospredje. Ni naključje, če med ra- zvojne usmeritve in naloge uvrščajo s posebno skrbjo tudi kmetije na višinskih le- gah. To ni prvič. V občini že dlje časa opozarjajo na te vi- šinske predele in kmetije na njih. Zato tudi vse več goz- dnih cest do teh gospodar- stev, zato tudi njihova pove- zava s svetom s pomočjo te- lefonov in še kaj. To so kme- tije, ki v mnogih primerih le- žijo ob meji, in tudi zaradi tega ni vseeno, ali se krepijo, ali propadajo. In potem kmečki turizem. V mozirski občini je prav po zaslugi Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, ki je no- silec teh pobud, na dobri po- ti. Vse več je kmetij, preu- smerjenih namreč, ki se od- ločajo tudi za to dejavnost. Zanimanje za kmečki turi- zem raste iz leta v leto. Vse več je ljudi, ki želijo preživeti dopustniški čas v zdravi na- ravi. Novejšega datuma pa so napori, da naj bi tudi kmečki turizem vključili v celoten koncept turističnega razvoja doline in občine. Proizvodnja mleka je prav gotovo primarna naloga kmetijstva mozirske občine. Toda, zdaj gredo korak na- prej, in zlasti v načrtih za pri- hodnje leto predlagajo pri- dobitev ustreznih progra- mov za nadaljnjo predelavo mleka doma. Na vsak način gre za novo pot in novo smer v kmetijski proizvodnji mo- zirske občine. M. BOŽIC ZAKAJ TAKO? MOTORIZIRANE KOBILICE. Ko človek zajezdi jeklenega konjiča, se, če naleti \ na oviro, spremeni v čudno pošast, ko da ga ploče- j vina in steklo vozila posesata v brezdušnost in bre- j zobzimost stroja, s katerim upravlja. Lasti si pra- | vice, ki jih drugemu nikoli ne bi dovolil. V trmi, da je ] vozilo za to, da z njim za vsako ceno doseže cilj, < povzroča škodo sočloveku. \ Kdaj? Kdo? Zakaj in kako? Minuli vikend je voda zalila železniški podvoz v Marijagradcu in pretrgala vozno žilo voznikom iz \ večjega dela krajevnih skupnosti Marijagradec, Vrh i in Breze. Precejšen del voznikov, ki jim je voda zaprla pot z ' obeh strani, se z danim dejstvom ni pomiril. Kot : razdražene ose, ki jim zamašiš vzletno odprtino, so ! iskali zasilni izhod. In izvohali so ga. Preko Lahom-; ška so našli zasilno pot v Lahomsko dolino kar čez : travnike, njive in dvorišče hiše prizadetega lastnika, i ki se je na mah spremenilo v brozgo pomešanega' blata z gnojem in gnojnico, kajti vozili so, ker se jim i je postavilo po robu, tudi čez gnojišče. Vso noč so \ kopali s pogonskimi kolesi, mučili svoje stroje in: kvarili vozno pot, za katero niso nikoli nič prispevali \ in nikoli nič ne bodo, saj je »tako in tako zasebna«, i Drugi dan so morda posmehljivo opazovali zasilno ^ parkirane avtomobile ob cesti, ki jo je zalila voda in \ katerih lastniki so nadaljevali pot peš. In večina teh i motoriziranih kobilic bo jutri z okleskom spodkrepe- i lila sosedovega psa, ki si bo drznil v lovu za mačko < skočiti na njihov »sveti in nedotakljivi travnik«. i -CekI t. 46 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 i yoda tudi med gradbenimi elementi, ki jih proizvaja In- gradov kolektiv v Medlogu Ta avtomobil ni obtičal v vodi. Toda, nekomu so bile napoti celo Michelinke. Žalostno... popla ve in sneg na celjskem DEŽEVJE NAPOLNILO RECNA KORITA Uroka akcija vseh dejavnikov za odpravo posledic Celje z okolico je zajela ena najtežjih poplav leta 1954. Sledila je regulacija številnih rek in potokov, ta- ko da se ni bilo več bati naj- hujšega. Ponoči iz četrtka na petek prejšnji teden pa so ponovno bile aktivirane številne ekipe in štabi civil- ne zaščite,' kajti stalno ne- kajdnevno deževje, pred tem pa še debela mokra odeja snega sta povzročila, da se je voda nepričakova- no hitro in močno dvignila, napolnila rečna korita in se tudi razlila izven njih. Najhuje je bilo na področ- ju Celja v Krajevni skupno- sti Medlog ter na poti proti Gričku pri kmetu Luni., kjer je voda dobesedno prelila ce- sto. Zalit je bil tudi podvoz v Pečovniku ter v Tremarju, kjer je voda dosegla celo vi- šino 1,80 metra. V narasli vo- di so ostah štirje avtomobili, od tega trije osebni, katere so rešili šele naslednji dan, ko se je voda malce odtekla. Talnica je zalila kleti in pov- zročila precejšnjo škodo. Občinski štab in štabi ci- vilne zaščite po krajevnih skupnostih ter OZD so takoj odšli v akcijo, da preprečijo najhujše. Se posebej so se v akciji izkazali delavci podjet- ja NIVO, Elektro in še neka- teri drugi, zlasti gasilci. Vsak je prispeval svoj delež, da bi pomagal preprečiti najhujše. Deževje se je nadaljevalo še v soboto, nedeljo in pone- deljek, ko smo dobili pri po- djetju NIVO pri Jožetu Per- čiču naslednjo izjavo: »Vode so kljub deževju v upadanju, to velja tako za področje Sa- vinjske kot Obsotelja. V na- slednjih dneh tako ni priča- kovati kaj posebno hudega, seveda če ne bo prišlo do ne- nadnega poslabšanja.« Vinko Orešnik, Cestno po- djetje Celje, tozd vzdrževa- nje cest: »Deževje je močno namočilo zemljo, tako da je na večih krajih prišlo do pla- zov, ki so onemogočili pro- met. Najdaljši zastanek smo inieli na cesti proti Žegru, kjer se je odtrgal plaz lapor- ja. Najprej smo cesto uspo- sobili za osebni promet, zdaj Pa bomo storili vse, da bo možen tudi prevoz tovorne- ga in avtobusnega prometa. Ta dva imata zdaj obvoz iz Šentjurja čez Dobje in Plani- no v Lesično. Nekaj manjših plazov smo sproti odpravili. Največ jih je bilo na cesti proti Logarski dolini. Do po- nedeljka zvečer na celjskem •območju ni snežilo, so pa ce- ste mokre.« Upati je, da se bo deževje 1^ uneslo. To ne velja toliko Za naše kraje, kjer se situaci- ja že normalizirala, temveč "olj za južne republike Jugo- slavije, kjer je stanje zaradi deževja in poplav katastro- falno in zaskrbljujoče. Lju- dje so potrebni pomoči, zato pomagajmo. KO SO VODE ODTEKLE... Vode so odtekle. Pa ne še povsem. Na mnogih travni- kih in poljih, v mnogih sta- novanjih in kleteh so še opo- zarjale, da so znova grozile. K sreči se je vse dobro kon- čalo, brez večje škode, brez žrtev. In spet smo zlasti v Ce- lju spoznali, kaj pomeni re- gulirana Savinja, kaj ukroče- na Ložnica in še druge reke in potoki. Nevarnost je minila, toda noč je pustila svoje sledi. Na obrazih utrujenost, sicer pa sama vlaga. In prvi sončni žarki, ki so rinili v petek do- poldne skozi oblake, so imeli kaj videti, prišli so prav, da so začeli sušiti tisto, kar je bilo mokro. Skoda, da je bil njihov blagodejni vpliv pre- kratek. Po noči, ko so grozile viso- ke vode, je ostalo tudi precej dela. Začelo se je pospravlja- nje, sušenje... iz podvoza v Tremerjih so že v zgodnjih jutranjih urah v petek poteg- nili vseh devet osebnih avto- mobilov. Prejšnji dan so ob- tičali v vodi. Trije s celjske in šest z laške strani. Visoka vo- da je utišala ropot motorjev in njihovi lastniki so morali svoja vozila pustiti kar v umazani vodi. V petek zjutraj pa so se kar tam, blizu podvoza, lotili či- ščenja. Dosti blata in druge- ga se je nabralo v avtomobi- lih. Toda, motorji so še ve- dno mirovali. Prav tu smo srečali tudi mladega Radečana. Okoli svojega malega vozila je imel polne roke dela. Pa ne zato, da bi delil usodo z ostalimi devetimi. Ne, ko je pred po- dvozom spoznal, da z avto- mobilom ne bo kos visoki vodi, je parkiral kakih dve- sto metrov proč, na suhem, ob glavni cesti. Potem jo je mahnil po železniškem nasi- pu in naprej... domov. Pa so ga zjutraj navsezgodaj milič- niki opozorili, da so mu pre- drzneži (sicer pa si zaslužijo drugo ime) prerezali dve gu- mi, na silo odprli majhno okno... Lopovščina, da ma- lo takih. Ob grozeči nesreči še precejšnja škoda, pa ne zaradi visoke vode, marveč zaradi ljudi ali enega same- ga, ki je izkoristil nenavadno priložnost in se lotil nenava- dnega dela. Obiskali smo še ljudi na predelu med Ljubljansko ce- sto, Savinjo in Ložnico, na tistem jeziku, kjer so visoke vode že kar reden gost. »Od 1958. leta je bilo zdaj že dvanajstič, da nas je zali- lo,« je povedal elektromeha- niški mojster Tone Jane v Nazorjevi ulici. »Sicer pa je zdaj bolje, odkar je regulira- na Ložnica,« je še dodala so- seda Filipičeva. Tu je bila voda še vedno visoka. Na cesti in v hišah. V kleteh še vedno okoli enega metra. In to v petek dopol- dne. Podobno je bilo na Ingra- dovih obratih v Medlogu. »K sreči, da delamo v dveh izmenah. Delavci so bili na mestu, ko je grozila voda, in rešili so, kar je bilo najpo- membnejše,« je dejal Franc Kerbavec. Tekst: TONE VRABL MILAN BOŽiC Foto: DRAGO MEDVED Tudi z metlo, na vsak način pa le v škornjih, v boj proti vodi... Posnetek je z Nazorjeve ulice Takšen je bil pogled na zadnji del Nazorjeve ulice še v petek dopoldne MLADI PIŠEJO laško: jesenski kros Na naši šoli smo imeli športni dan. Pomerili smo se v krosu. Sodelovali smo vsi učenci od prvega do osmega razreda. Zborno mesto smo imeli na šolskem dvorišču. Od tu smo se napotili proti Jagočam, kjer je bilo že vse pripravljeno za začetek tekmovanja. Pred krosom smo si ogledali progo. Nato se je začelo zares. Najprej so tekle deklice petih razredov, nato dečki itd. Ko so končali tek še dečki osmih razredov, je prišla na vrsto nižja stopnja. Po krosu smo imeli malico, ki se je močno prilegla. Vsi tekmovalci smo dobili značko in nalepko, prvih pet pa še diplomo. BISERKA LIPOVSEK lesično: rada imam knjigo Knjiga. Beseda, ki je polna skrivnosti. Na njenih belih listih se skrivajo zakladi. Pomaga mi spoz- nati uganke, o katerih še nič ne vem. Knjiga je pravzaprav moja prijateljica. Čeprav molči, mi veliko pove. Na njenih straneh odkrivam in spoznavam doži- vetja, kakršna tudi sama doživljam. Pomaga mi rešiti marsika- tero zanko in odgovoriti na marsikatero vprašanje. In kakšne knjige so mi najbolj všeč? Pravzaprav bi težko odgovorila. Ljubim knjigo, pa naj bo to roman, povest ali celo pravljica, ki mi je vedno bolj všeč. Med mano in knjigo se je spletla trdna vez prijateljstva, ki se ne bo nikoli pretrgala. Knjiga mi bo ostala zvesta prijateljica, ki mi bo, pa čeprav molče, le z napisanimi besedami svetovala, mi pomagala in me bodrila. MARIJA HOSTNIK frankolovo: delovna akcija Slemenškova kmetija leži ob cesti, ki pelje iz Frankolovega v Crešnjice. Zemlje je veliko, dela še več, a pri hiši le trije pari rok. Hčerka Velerija se vsak dan vozi v šolo v Celje, oče in mati pa ne zmoreta vsega dela sama. Na mladinskem sestanku smo sklenili, da bomo učenci osmega razreda osnovne šole Frankolovo priskočili na pomoč. S šolskim kombijem smo se odpeljali do Slemenškovih, kjer so nas sprejeli prijetno presenečeni. Takoj smo poprijeli za delo. Odšli smo na njivo, kjer nas je čakala zrela koruza. Deklice smo pridno lomile in polnile koš za košem, katere so dečki odnašali na voz. Delo nam je šlo hitro od rok, koruza je bila pospravljena in dva polna voza sta romala pod skedenj. Medtem nam je gospodinja iz hvaležnosti pripravila malico, ki smo jo s tekom pospravili. Posladkali smo se tudi z bučnicami in kostanjem. Vsi smo bili zadovoljni: gospodinja in gospodar, ker je bila koruza doma, mi pa, ker nam je akcija uspela. Proti domu smo se vračali z zavestjo, da smo pomagali tam, kjer je bila pomoč potrebna. Sklenili smo, da bomo podobne akcije še organizirali. DARJA SPEGLIČ, 8. razred gornji grad: potovanje v mačkat s kombijem smo se odpeljali na obisk k pobrateni šoh v Mačkat. Razen mene so šli še Marta in njen oče, ki je vozil kombi, Fanika, Blaž, Tatjana, ravnatelj naše šole, tovarišici iz Nove Štifte in tovariš Sašo. Na poti do Beograda smo se ustavljali samo na bencinskih črpalkah. Iz Beograda smo se odpeljali proti Titovim Užicam. Ogledali smo si mesto in se slikali pri spomeniku. In potem lepa gorska cesta proti Mačkatu. Ko smo prispeli v vas, so nas bih veseli. Ogledah smo si 120 let staro šolo, sicer pa smo drugi dan prisostvovali otvoritvi nove šole. 2e prvi dan smo obiskali Kadinjačo in si ogledali oba spome- nika. Ravnateljica domače šole nam je pripovedovala o zgodo- vini kraja. Vrnili smo se v šolo, kjer so nas že čakali naši mladi gostite- lji. S Faniko sva šli k Liljani, Marta in Tatjana pa k Milki, Blaž pa je dobil novega prijatelja. Ko smo prispeli na dom, so nas najprej postregli s •slad- kim.« Drugo jutro pa so nam pokazali, kako sušijo meso. Na tleh zakurijo, da se naredi žerjavica in potem obesijo meso. Pri otvoritvi nove šole je domači učenec povedal pesmico tudi po slovensko. Po otvoritvi je bilo slavnostno kosilo, toda, že po večerji smo se začeli poslavljati. Tega potovanja ne bom nikoli pozabila. EMA PODPECAN 7. b razred laško: moj domači kraj Živim v Rečici. To je srednje velik kraj. Ime je dobil po potoku Rečica, ki izvira pod Kalom in se v Laškem izliva v Savinjo. Rečico delimo na Zgornjo in Spodnjo. Živim v Zgor- nji. Obdajajo jo hribi, med katerimi je tudi Smohor. ki je znan po planinski koči. Rečičani hodijo na delo v TIM in BOR. Med njimi je precej rudarjev. Kmetje se bavijo predvsem z živinorejo. Pred krat- kim smo v Rečici dobili tudi asfalt, ki se vije vse do osnovne šole. Pri asfaltiranju ceste skozi Rečico so vaščani sodelovali s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki. V kraju, kjer živim, imamo tudi dve trgovini, sindikalni dom, gasilski dom, osnovno šolo in cerkev. Na svoj kraj sem zelo ponosna. Ne bi ga zamenjala za ničesar na svetu. DARINKA CRESNOVAR, 7. b r. os. šole laško 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 197] 60 LET DPD SVOBODA GABERJE Leta 1952 sem začel poučevati harmoni- Jco in tako smo prvo parado harmonikarjev že pripravili 29. oktobra 1953 v dvorani »Amerika«. Takrat smo imeli na sporedu štirinajst solističnih skladb in pet plesnih točk folklorne skupine. Tako se spominja Oskar Leskovšek Leta 1954 so pri »SVOBODI« ustanovili glasbeno šolo, na kateri so poučevali: har- moniko OSKAR LESKOVSEK, klavir AU- KORST, TILLERJEVA in FERLINC ter violino in trombo POJAVNIK. Ta glasbena šola je obstojala do leta 1959, harmonikarji pa so ostali skupaj tudi po tem letu in sicer združeni v harmonikarski sekciji pri DPD »SVOBODA« Celje. Harmoniko sta pouče- vala OSKAR LESKOVSEK in BORIS FERLINC, medtem ko so harmonikarji na paradah nastopali večinoma pod vodstvom OSKARJA LESKOVSKA. Vse do leta 1977 je sekcijo neumorno vodil in zanjo skrbel IVO UMEK st. Harmonikarji DPD »SVOBODA« so ime- li od leta 1953 pa do vključno letošnje para- de sedemindvajset parad in 440 ostalih na- stopov ali skupaj 467 nastopov, ki jih je poslušalo 84.945 poslušalcev. V sedemindvajsetih letih se je pri Oskar- ju Leskovšku učilo igranja na harmoniko 446 učencev, ki so in še nastopajo kot solisti v duetu, triu, kvartetu, kvintetu, oktetu, v dveh harmonikarskih zborih in v harmoni- karskem orkestru. Od vseh učencev na har- moniki sta postala ZORAN KOLIN in AL- BERT ZAVRSNIK poklicna pedagoga za HARMONIKARJI NA POHODU harmoniko na Glasbeni šoli v Celju, RUDI PAVSER in JANKO SiMENC pa sta pri- ložnostna učitelja tega instrumenta. Zaradi obolelosti je Oskar Leskovšek prenehal z delom pri harmonikarskem or- kestru, kjer je prevzel dirigentsko palico ALBERT ZAVRSNIK. Leto 1980 je jubilejno tudi za dirigenta ALBERTA ZAVRSNIKA. Pet let dirigent, umetniški vodja, aranžer, organizator, idej- ni vodja. Z vnašanjem novih idej, svežine, novega zvoka ter dobrim izborom glasbene literature se krog poslušalcev in ljubiteljev glasbe vedno bolj širi. Posebne pozornosti in truda so deležni najmlajši člani orkestra, ki so se v zadnjem letu uspešno vključili v delo ravno po za- slugi svojega učitelja, ki jih je že ob pouku na Glasbeni šoli pripravljal za sodelovanje v orkestru. In tukaj bo potrebno v bodoče vložiti največ truda, ker pouk harmonike neprestano napreduje in išče nove poti in metode, da končno postane harmonika priznan koncertni inštrument. Albert Za- vršnik ima izreden smisel za izbiro glasbe- ne literature, ki mora biti zahtevna, vendar ustrezna sposobnosti izvajanja orkestra, kot tudi razumljiva za širši krog poslušal- cev. O ORKESTRU, CILJIH IN PROBLEMIH V orkestru delujejo učenci Glasbene šole Celje od 3. do 6. razreda pa tudi starejši, ki so svoje šolanje že končali. Orkester šteje 28 članov starih od 11 do 25 let. Program orkestra sloni na harmonikah, električnih instrumentih ter tolkalih, ki jih pri društvu poučuje dirigent samo za potrebe orkestra in celotnega društva. Na repertoarju orke- stra se nahaja veliko število originalnih skladb, ki so pisane za harmonikarski orke- ster. Skladbe so iz zvrsti resne, moderne, revolucionarne in narodne glasbe, domačih ter tujih avtorjev. Orkester opravi vsako leto veliko število večjih ter manjših nastopov doma ter v bližnji in daljni okolici. Z vsakoletnim kon- certom pod naslovom »Parada harmoni- karjev«, orkester prikaže rezultate svojega dela. Želja dirigenta in članov orkestra je, da bi se v letu 1980 udeležili srečanja har- monikarskih orkestrov v Pulju, v priho- dnosti pa tudi nastopov izven domovine, do tekmovanja orkestrov v Franciji, ki je evropskega merila. Orkester si v nadalje želi vzpostaviti še večji kulturno - umetni- ški stik z vsemi družbenopolitičnimi, kul- turno umetniškimi in delovnimi organiza- cijami. Da bi v bodoče naše delo bilo še kvalitet- nejše, se je odbor odločil, da vzpostavi stik s prof. Majdo Golob vodjo harmonikarske- ga orkestra v Domžalah in prof. ERNE SE BASTIJANOM glasbenim pedagogom nj ZGBI v Ljubljani, da bi občasno kot sveto valca pomagala. Nadalje uvajamo še ene pomoč dirigentu - korepetitorja za temelji tejše in hitrejše delo s posameznimi harmo nikami. Na vaje, ki so v večernih urah dvakrat tedensko, člani orkestra prinašajo harmo nike od doma. Pri tem so instrumenti izpo stavljeni vremenskim razmeram, mehan skim poškodbam, učenci prihajajo razgreti, utrujeni itd. Mlajše člane orkestra starši vo- zijo z avtomobili, po vajah prihajajo ponje, čakajo in vedno bolj negodujejo. Upraviče- no! Harmonika je zelo drag instrument, redki so tisti, ki si lahko privoščijo dva instrumenta, da se izognejo gornjim pro- blemom in stroškom. Zato sta se sedaj upravni odbor harmoni- karjev in dirigent postavila na stališče star- šev, da tako več ne gre naprej in, če hočemo imeti harmonikarski orkester, moramo z vso resnostjo in podporo pristopiti k rešitvi tega problema. V štirih letih je treba naba- viti 24 harmonik in elektronium, kar po trenutnih cenah nanese približno 40 miljo- nov starih din. Da se bodo zagotovila ta sredstva, bo potrebno veliko truda in razu- mevanja, ne samo pri nas v društvu »SVO- BODA«, temveč tudi v širši javnosti. Celje mora imeti harmonikarski orkester, ta pa za svoje delo ustrezne pogoje. Tamburaški orkester Harmonikarski orkester PROMETNA PREVENTIVA p:še: stane ZUPANC SMRT KOSI PO CESTI Počasi, vendar vztrajno, se približuje- mo koncu leta, času, ko bomo povsod anali- zirali uspešnost letoš- njega delovanja. Tudi v prometu bo- mo ugotavljali, ali nam je uspelo prihraniti kakšno življenje v si- cer vedno bolj žalost- nih bilancah promet- nih nesreč. Skrajni čas je že, da se vsi globoko in celo z osebno prizadetostjo nad našo morijo po ce- stah zamislimo in skle- nemo povečati skrb za varnejšo vožnjo. Predvsem se morajo izboljšati odnosi med avtomobilisti, med nji- mi in pešci ter kolesar- ji, saj med njimi smrt najbolj kosi. Najbrž prav zaradi zapletenih medseboj- nih odnosov po naših cestah preteče vse pre- več krvi. Samo delček sekunde neprevidno- sti lahko pusti marsi- komu neizbrisen ma- dež vesti in krivde, da ni preprečil najhujše nesreče samo zato, ker zaradi morebitne ob- jestne vožnje ni dovolj upošteval tudi drugih udeležencev v pro- metu. Kaj storiti da bo manj krvavih madežev na naši cesti? Odgovor je zelo pre- prost: Voziti je potreb- no čim bolj previdno in obzirno. Taka vož- nja pa ne zahteva samo dosledno poznavanje in spoštovanje cestno- prometnih predpisov, prometnih znakov in drugih prometnih pra- vil, pač pa narekuje vsem udeležencem v prometu potrebo, da svoje ravnanje na cesti oplemenitijo še s tisti- mi odnosi, ki izžareva- jo človekovo huma- nost in njegove rhoral- no-etične kvalitete. Ce je v naši sociali- stični družbi človek največje bogastvo, ki s svojim minulim in se- danjim delom ustvarja pogoje za lepše življe- nje, potem se tudi za- vedajmo, da je tega človeka potrebno va- rovati - tudi na cesti! Zavarovati sebe in druge pomeni, da nam bo naš železni konji- ček pripomogel k lep- šemu življenju, v na- sprotnem primeru pa nam ga bo zagrenil - najbrž vse tja do jeseni našega življenja. Oprostite mi, če me o takem razmišljanju za marsikoga preveč čustveno zanese. Ne morem namreč mimo osebnega prepričanja. da vzroki prometnih nesreč niso samo ne- primerna hitrost, izsi- ljevanje prednosti, ne- pravilno in nevarno prehitevanje, vožnja pod vplivom alkoho- la... to so že posledice nekih drugih vzrokov, ki silijo iz naše osebno- sti in se manifestirajo v drzni in nevarni vož- nji. Potrebno se je vpra- šati, zakaj nekdo vozi prehitro, zakaj nepra- vilno in nevarno prehi- teva, izsiljuje prednost ali si celo dovoli voziti pod vplivom alkoho- la!? Tu bo odgovor za v hektolitrih merjeno prelito kri na naših ce- stah! In zakaj? Najbrž bi tole reč psihologi bolje razloži- li. Pa vendarle posku- simo tudi sami: - najbrž nismo do- volj dobro prometno vzgojeni, - mogoče smo pri vožnji preveč objestni in premalo samokritič- ni do svojih vozniških sposobnosti, - najbrž se posledic takih osebnostnih last- nosti premalo zaveda- mo - zato lahko iz dne- va v dan v naših infor- mativnih sredstvih opazimo vse preveč stolpcev prometnih nesreč in krvi za njimi. Ce smo lani za Celja- ne ocenili tendenco zmanjševanja najhuj- ših prometnih nesreč, potem moramo za le- tos ugotoviti, da smo se poslabšali. PRIJETA SKUPINA SEDMIHi ZDRUŽENI ZARADI KRAJE Po treh letih so se mladi ptički ujeli! Delavci služb v sklopu UJV Celje so pred dnevi do- segli nov uspeh, saj so po dolgotrajnem, natančnem in vestnem delu le odkrili skupino sedmih fantov, ki so utemeljeno osumljeni, da so na območju UJV Celje storili v zadnjih dveh, celo treh letih več kaznivih de- janj in sicer velike tatvine, tatvine, ponarejanja listin ter prikrivanja. Skupino so sestavljali: Mi- lan Bevc, roj. 1961 iz Krivic 20, Prevorje, občina Šentjur pri Celju, M. B., roj. 1962 iz Lesičnega 47, Karel Smid, roj. 1958 iz Podpeči nad Ma- rofom 17, M. S., roj. 1963 iz Podpeči nad Marofom 17, Emil Rezec, roj. 1961 iz Stro- ške gorce 30, F. G., roj. 1962 iz Krivic 15 in D. T., roj. 1962 iz Jezerc pri Dobju 2. Skupina se je po predho- dnem dogovoru zmenila in dogovorila, da se bo združila zato, da bo kradla. Speciali- zirali so se na avtomobile ter z njih odstranjevanje vre- dnejših predmetov. V svo- jem delovanju pa so šli celo tako daleč, da so si začeli krasti celo med seboj. Na- štejmo samo nekaj njihovih kaznivih podvigov: koncem decembra lani so prišli v Presečno, kjer so demontira- li in ukradli iz osebnega av- tomobila kompleten stroj. Kasneje so na tem stroju ce- lo ponaredili številko ter ga montirali v enega izmed nji- hovih avtomobilov. Letos poleti, seveda ponoči, je eden izmed sedmerke ukra- del »kardan« in »poteznico« s traktorskega obračalnika v bližini gospodarskega po- slopja v Lesičnem. Vlomili so tudi v parkiran avto v Straški gorci in odnesli kr- milo, vetrobransko steklo in druge pomembnejše dele. Že leta 1977 so »pogumneži« ponoči prišli v garažo v Kri- vici, si prisvojili akomulator in iztočili iz hladilnika gli- zantin. Decembra lani so ponoči opazili ob cesti parkiran avto ter so z njega odstranili veri- ge, luči in še nekaj manjših delov. Zlasti so se specializi- rali na kasetofone, avtomo- bilske plašče, radioparate. kasete, sedežne prevleke, ključe, razno orodje itd. nek- do izmed njih pa je tudi ukradel registersko tablico in se z njo vozil približno leto dni. Vsi so bili prijavljeni za- radi prej omenjenih kaznivih dejanj temeljnemu javnemu tožilstvu v Celju. Gre za izk- ljučno mlade ljudi, ki pred- tem še niso bili kaznovani. Ce smo v naslovu zapisali, da so se združili zaradi kraje bi bilo prav, da bi se v bodoče združevali zaradi poštenega dela. TONE VRABL prom. nesreče UBIL MOTORISTA IN POBEGNIL Na nadvozu med Šempe- trom in Žalcem sta trčila neznani voznik motornega vozila in motorist VLADI- MIR SRBOTNJAK, 39, do- ma iz bližine Krapine, zača- sno pa je živel v Žalcu. Prišlo je do trčenja in motorista je vrglo v zaščitno ograjo na- dvoza, nato pa na nasip, kjer je obležal mrtev. Neznani voznik ni počakal, vendar so ga miličniki odkrili že na- slednji dan. Gre za 25-letne- ga BOJANA GAJSKA, iz Bukovžlaka, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in s sposojenim avtomobilom. NEPREVIDNA PEŠAKINJA Iz Celja proti Mariboru je vozil voznik osebnega avto- mobila IVAN BEZGET, 22, iz SI. Bistrice. Na ravnem de- lu cestišča v Prelogah se je srečeval z neznanim vozni- kom osebnega avtomobila, tik po srečanju pa je z njego- ve leve strani prečkala cesti- šče ŠTEFANIJA KRAČUN, 52, iz Gabrovelj. Voznik Bez- get jo je zadel s sprednjim desnim delom in zbil po ce- stišču. Pri padcu se je Kraču- nova tako hudo poškodova- la, da je na kraju nesreče umrla. UMRL V BOLNIŠNICI Po treh dneh je v celjski bolnišnici umrl IVAN KRANC, 29, iz Skomarij, ki se je hudo ranil v nesreči v Vitanju. Takrat se je namreč peljal z bratom, ki je vozil neregistriran traktor. Ko je brat, VINKO KRANC, 23, iz Pake pripeljal pred pošto v Vitanju, je zavijal v levo, s traktorja pa je padel Ivan, ki je sedel na hidravliki traktor- ja ter se držal za zadnja blat- nika. Žal so bile posledice udarca z glavo ob asfalt uso- dne. $t. 46 - 22. november 1979J NOVI TEDNIK - stran 17 POT NA STREHO SVETA Delavsko prosvetno druš- tvo Svoboda Zagrad v Celju je svojim krajanom pripravi- lo prijeten večer z alpinistom in gorskim reševalcem iz Ce- lja, Ivanom Kotnikom-Iv- čem, sicer članom jugoslo- vanske odprave na vrh sveta, na Mount Everest. Mladi predavatelj je na zelo slikovit in prijeten način ter s pomočjo okoli 150 barvnih diapozitivov prikazal doživ- ljaje in nevarnosti pri vzponu na najvišjo goro na svetu. Ko je sklenil svojo pripo- ved, je v dvorani zaploskalo okoli 120 zvestih poslušalcev, med njimi tudi nekaj članov raznih planinskih društev, ki so si tako kot domačini želeli še več podobnih predavanj. VINKO BOBNIČ DVE PLANINSKI PRIREDITVI v začetku meseca novem- bra sta bili v Grižah dve mno- žični planinski prireditvi. V avli Osnovne šole »Nade Ci- lenšek« je bil zbor pionirjev- planincev, v prostorih druš- tva upokojencev pa »večer transverzal«. Na prireditvi pionirjev-planincev je po uvodnem poročilu udeleže- nec letošnjega vzpona na Mount Everest Ivan Kotnik podelil značke za prehojeno Šaleško planinsko poi, nato pa je spregovoril še o osvaja- nju najvišje gore na svetu. Med mladimi je treba vseka- kor omeniti Srečka Culka ml., ki je prejel tudi značko planinskega vodnika, in Sašo Udovč, ki je prejela značko pionir-planinec. V prostorih društva upoko- jencev pa se je zvečer zbralo okoli 150 starejših na tretjem zboru Planinskega društva Zabukovica. Večer je bil po- svečen veznim potem, ki so jih planinci opravili letošnje leto in za katerega je značil- no, da je bilo več izletov po transverzalah Hrvaške. Ve- dno več planincev, med njimi tudi 50 in 60 letnikov, je letos samih ali v manjših skupinah prehodilo tudi najzahtevnej- še planinske poti. Tako je Mi- ha Miklavc ob svoji 60-letnici prehodil 25 transverzal in si kot 45. Jugoslovan prislužil srebrni znak »planinar tran- sverzalec«. Bronaste značke pa so si za prehojenih 10 in več transverzal prislužili še Matija Kajtna ter Berta in Ra- do Cilenšek. Značk je bilo veliko, saj je na primer kar 42 planincev prehodilo Samoborsko pla- ninsko pot, 25 transverzalo Snježnik - Snežnik, 29 Šale- ško planinsko pot itd. Po po- delitvi je tudi tu himalajec Ivan Kotnik pokazal diapozi- tive z vzpona na Mount Eve- rest. FRANC JE20VNIK II. SREČANJE PLANINSKIH VODNIKOV Prvi rod PLV Savinjskega MDO je imel tudi letos samo- stojno srečanje. Zbrali so se na železniški postaji v Celju in se z vlakom odpeljali do Paske vasi, ki je bila nekoč znana kot izhodišče za Mozir- sko kočo. Danes spominja na to samo še stara zarjavela ta- bla v vasi. Vodniki so krenili proti Velikem vrhu, kjer je pri Zidaretu 15. točka Šale- ške planinske poti. Razgled je bil bolj slab, ker je deževa- lo in se še ni razpršila megla. Dalje so se vodniki odpra- vili po S poti, ki se za Kur- manškom priključi stari pla- ninski poti, ki je vodila iz Šo- štanja na Goro Oljko. Letos praznuje pot in društvo, čigar člani so jo označili 75-letnico. Od sedla dalje gresta na vrh obe poti S in S. Čeprav v Vo- dniku S poti piše, da se z Go- re Oljke vidi 72 cerkva je bil tokrat kaj boren razgled. Tu- di dom na vrhu je sameval, zato so se vodniki spustili do Juga, kjer so pregledali svoje delo, se seznanili z novim pravilnikom PLV in izdelali načrt akcij za prihodnje leto. Precej je bilo rečeno tudi o opremi PLV, ki jo je težko dobiti in je tudi draga. Vseka- kor bodo morala pomagati pri tem tudi planinska druš- tva. Za spomin na letošnje sre- čanje je vsak vodnik dobil lično torbico s kompletom prve pomoči, ki jo je izdelal član PD. Za naslednje leto pa so se planinci-vodniki dogo- vorili, da bi se zbrali nekje na »prisilnem bivaku«, kar že dalj časa načrtujejo. BOŽO JORDAN 75. JUBILEJ Planinsko društvo Šoštanj bo priredilo danes ob 17. uri v prostorih Kajuhovega do- ma občni zbor članov, ki je posvečem 75-letnici tega društva. Takrat bodo zasluž- nim članom podelili tudi priznanja Planinske zveze Slovenije in častne značke Prijatelj planin. Po svečanosti pa bo znani alpinist Ivan Kotnik z barv- nimi diapozitivi pokazal, kako so letos osvojili najviš- jo goro sveta Mount Everest. V. K. JANKO KAČ GRUNT 38 Sedaj šele se je zdravniku posvetilo v glavi; »Štirija... Graz...« Oveselil se je Tonče znanega imena in pojasnil: »Cilli.:.« »Krasivyj gorod,« je pritrdil zdravnik, ki se je spomnil Celja, ko se je vozil na oddih v Italijo. »Pozna naše kraje,« je pomislil Tonče in pristavil: »Celjskih grofov je bil grad...« Čeprav ni razumel, je zdravnik vendarle prikimal in sam ^3se dodal: »Sin naše velike Slavije je...,« nato pa velel ^snitejcema: »Na voz!« Potrepljal je Tonča po rami, se mu nasmehnil: »Proščaj, Slavjanin!« in se nagnil do drugih nosil. Dolgo je poslušal, potem pa skomignil z rameni: »Mjortvyj!« Sanitejca sta dvignila mrliča in ga zvrnila z nosil na kup na ^arah. Tonče se je zdrznil. Spoznal je bil v mrliču svojega Poročnika Tirolca Grainza, dobrega človeka. Na mah je bil Pfed njim ves prizor, ko so odhajali na vojno. Kako je tolažil Grainz svojo ženo in božal dvoje jokajočih otrok: »Čez en ^esec smo spet doma. Ne boj se, dušica, zame:« Pri misli na ta sloves se je spomnil tudi svoje Nežike in 'bridko pomislil, kako bo jokala nesrečnica, če ne bo dobila '^ekaj tednov od njega nobenega glasu... V tem se je že Premikal voz proti vasi. Nad veliko pojato se je vila zastava 2'^ečega križa. Iz polteme so se culi vzdihi, ječanje in odse- kani ukazi zdravnikov. V vrsto so položili Tonča in voz se je ^Pet odpeljal... Komaj so se Tončeve oči navadile na slabo luč bakljajočih petrolejk, sta že stala pri njem dva zdravnika. »Ranjen ?« ga je vprašal starejši. Tonče je odmajal in odvr- nil: »Glava...« Sklonila sta se in ogledala njegovo glavo. Ko pa nista našla nobene rane, je pripomnil mlajši: »Dragonec je...« »Commotio cerebri!« je presodil starejši. »Če lobanja ni preveč prizadeta, bo še okreval« Okrenil se je in rekel pisarju: »Kijev« in že sta se sklonila k sosedu. Pisar je pristopil k Tonču in mu segel v levi žep po legitimacijo. Ko je ni našel, ga je vprašal: »Gde tvoja legiti- macija ?« S trudno roko je stikal Tonče po žepu in otipal le konec vrvice, na katero je bila privezana kapsula z legitimacijo. »Nekdo mi jo je odrezal,« je pomislil Tonče. »Menda so mislili, da sem mrtev.« Pa se je potipal po bluzinem žepu in ugotovil, da tudi notesa nima... Uro pod bluzo je pa občutil. »Kako tebja zovut?« ga je vprašal pisar »Anton Kozinc. Peti dragonski eskardon.« »Otkuda ty?« »Cilli,« je odgovoril Tonče in zaprl oči... Mračna obsežna pojata je vso noč hropela, zjutraj pa so začeli nalagati ra- njence na vozove. Najprej so naložili tiste, ki so bili bolj lahko ranjeni, ter jih namenili za Kijev. Po dolgi in mučni vožnji, ki jo je Tonče po večini predre- mal v topi nezavesti, se je naposled vendarle znašel v beli bolniški postelji. Kakor da je doma, se mu je zdelo, ko je poslušal vse dni pesem zvonovPečerske Lavre. Dva stotaka je imel všita v telovniku. Ta mu je zamenjala sestra Rdečega križa v rublje ter mu prinesla zavoj pisemskega papirja in svinčnik. S težavo je toliko ustrahoval svojo razbolelo glavo, da je napisal Nežiki pismo. »Moja ljuba Nežika! Sam Bog in Tvoja molitev sta me obvarovala, da sem še pri življenju, ko me morda doma že imate za mrtvega in si Ti kratiš noči z jokom. V bitki pri Krasniku sem padel s konja in si pretresel glavo, prišel sem v rusko ujetništvo in prepeljali so me v bolnico lepega mesta Kijeva. Vse dni poslušam zvonjenje iz tukajšnjih cerkva in mislim na Tebe. Če Bog da, bo vojne kmalu konec in se bova spet videla. Do tedaj pa potrpi, saj veš, da vedno nate misli T\^oj Tonče.« Mlad zdravnik, ki je znal citati latinico, mu je napisal v cirilici naslov na pismo in ga oddal na pošto. Vsak teden je pisal Tonče pisma in nestrpno pričakoval odgovora... Zaman je čakal! Prvo pismo je dospelo srečno preko vseh mej in ovir Ko je prispelo v začetku decembra na pošto in ga je vzela poštarica v roke, je takoj videla poleg neznane cirilske pisave znane Tončeve črke in si vsa vesela mislila: »Pa vendar ni padel! Iz ujetništva piše. To bo vesela Nežika! Revica, koliko je prejokala!« Ko je prinesel pismonoša pismo k Metelanu, ni bilo Ne- žike doma. Radoveden, kdo piše njegovi hčeri iz Rusije, je odprl oče Metelan pismo in kar ni verjel svojim očem: »Da ji Tonče piše? Saj je vendar umrl! Mnogi so videli, daje padel. Kar naenkrat pa piše, da je živ. Se tega je treba sedaj! Tako lepo smo vse pripravili, da bi bila Nežika srečna z Janezom na Kolenčevini, pa ti dospe takole trapasto pismo in nam vse pokvari...« Tako je premišljal in se jezil oče, ne vedoč, kako naj izvozi to nerodno reč. Nazadnje pa je vtaknil pismo v žep: »Z njo se pomenim. Dve glavi vedno laže najdeta pravo misel. Ženska mi že svetuje tako, da bo prav...« Ko sta se vrnili ženski iz cerkve in je zagledal oče svojo nesrečno hčerko, je že segel v žep, da bi ji dal pismo. Toda premislil si je in potegnil prazno roko iz žepa. Ves dan je iskal prilike, da bi na samem spregovoril z ženo, toda ni je našel. Pismo v žepu ga je skelelo, kakor da ni navaden papir, temveč prgišče žerjavice, ki zdaj pa zdaj prežge žep in razodene vsemu svetu njegov greh. Zgodaj so ta dan povečerjali in je menil oče Metelan: »Kar spravimo se k pokoju. Jutri pojdemo v listje. Nič ne škodi, če ga dobimo še dvajset mrež, dokler ne žamete.« Nežika in mlajša sestrica Katika sta voščih lahko noč in odšli v kamro, oče in mati sta se pa počasi razpravljala. Ko je zlezla žena že pod odejo, je stopil mož po prstih k vratom in prisluhnil, ali sta hčerki že legli. Enakomerno sopenje ga je uverilo, da sta že res usnuli. Mlad človek je pač tak: čim leže, že spi. »Stari, kaj pa ti prisluškuješ?« se je začudila žena. Možje le zamahnil z roko in si potolkel s kazalcem po ustih. Radove- dna žena je odgrnila odejo in se že devala iz postelje, da tudi ona čuje, kaj se godi v kamri, ko ji je mož odmahnil in se vrnil k postelji. Začudena je gledala žena njegovo po- četje. "Sta že zaspali,« je šepnil mož, privlekel pismo iz žepa in ga dal ženi. »Tonče je pisal...« »Jezus, Marija...» je kriknila žena, da se je prebudila Nežika in prihitela v sami srajci na prag: »Za božjo voljo, kaj vam pa je, mati?« Mati je brž pritisnila pismo ob odejo in odgovorila, držeč se z levico za sence: »Nič hudega. Samo zbodlo me je tako v sencu. Le kar lezi.« Komaj so se spet zaprla vrata že je pričela mati citati pismo. Ko je bila pri kraju, ga je še enkrat prečitala, potem pa ga dala pod zglavje, rekoč: 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 197| IZ ZAKONSKE SVETOVALNICE POGOJI ZA SKLENITEV IN VELJAVNOST ZAKONSKE ZVEZE Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih podrobno določa pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. Ce pogo- ji niso izpolnjeni, je za- konska zveza neveljavna. Za sklenitev zakonske zveze je potrebno, da sta bodoča zakonca različne- ga spola, da sta podala so- glasno izjavo, da sklepata zakonsko zvezo, da sta podala izjavo pred pri- stojnim organom in na način, ki ga zakon določa. Zakonska zveza ni ve- ljavna brez svobodne pri- volitve bodočih zakon- cev. Takšna določba je za- jeta že v Ustavi, ki pravi, da se zakonska zveza ve- ljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata. Svobodne pri- volitve ni, če je bila privo- litev izsiljena ali dana v zmoti. Privolitev je izsiljena, če je zakonec privolil v sklenitev zakonske zveze iz strahu, povzročenega z resno grožnjo. Privolitev je dana v zmoti glede osebe zakon- ca, če je zakonec mislil, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, pa je skle- nil zakonsko zvezo z dru- go, ali je sklenil zakonsko zvezo z določeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala. Zakon pozna tudi zmoto glede bistve- nih lastnosti zakonca. Privolitev je dana v zmoti o bistvenih lastnostih za- konca, če bi drugega za- konca odvrnile od skleni- tve zakonske zveze, če bi bil zanje vedel, in ki dela- jo skupno življenje nevz- držno. Nadalje zakon navaja zadržke za sklenitev za- konske zveze. Zakonske zveze ne mo- re skleniti oseba, ki še ni stara osemnajst let. Zakonske zveze ne mo- re skleniti oseba, ki je tež- je duševno prizadeta ali nerazsodna. Nihče ne more skleniti nove zakonske zveze, do- kler njegova prej sklenje- na zakonska zveza ne pre- neha ali ni razveljavljena. (Zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakon- ca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze.) Zakonske zveze ne mo- rejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s sestro, polbrat s polsestro, stric z nečaki- njo, teta z nečakom in tu- di ne otroci bratov in se- ster, polbratov in polse- ster med seboj. To ne ve- lja za razmerja, ki nasta- nejo pri posvojitvi, razen za posvojitelja in posvo- jenca. Zakonska zveza, ki je sklenjena v nasprotju z zgoraj navedenimi določ- bami, je neveljavna. Ne- veljavna je tudi zakonska zveza, pri kateri sklenitvi nista bila navzoča oba za- konca ali en zakonec in pooblaščenec drugega. Neveljavna je tudi tista zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja za- koncev. Pristojni organ občin- ske skupnosti socialnega skrbstva sme, če so za to utemeljeni razlogi, dovo- liti sklenitev zakonske zveze med otroci bratov in sester, med otroci pol- bratov in polsester, med skrbnikom in varovan- cem ter osebi, ki še ni sta- ra osemnajst let. O dovo- litvi sklenitve zakonske zveze v teh primerih in o postopku se bomo po- drobneje seznanili v pri- hodnjem prispevku. BRANKO BUT dipl. psih. PLANINSKA KRONIKA PRIREJA: ERNEST REČNIK Fted 50. leti je pisateljica Ana Wam- brechtsamer, ki je znana po knjigi »Da- nes grofje celjski in nikdar več« napi- sala kroniko Planinskega gradu in trga. Pisateljica je zbrala originalne podatke iz deželnega arhiva v Gradcu. V nekaj nadaljeyanjih bomo seznanili naše bralce z zanimivostmi iz kronik, ki bodo zajemali kratko zgodovino Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev, tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur- ških vpadih, kugi itd. UPOR KMETOV Zadnji kmetski upor na Spodnjem Štajerskem se je razbil pred planinskim gradom. O tem dogodku je pisal bivši planinski župnik Janez Barbo, ki je bil v tistem času v Podsredi škofovemu ordi- narijatu sledeče: »tjpor je začel v Loki pri Zidanem mostu. Podložniki v Loki so se spuntali 30. rožnika 1790. zjutraj, obstopiU grad in zahtevali govoriti z graščakom Apfal- terjem. Ko je prišel iz gradu, je moral stopiti na oder, ki so ga kmetje v naglici postavili in zahtevah, da jim ustno in pismeno potrdi, da gradu ni treba več delati tlake. Nato so pustih barona pri miru, prijeU so pa grajsko hišno, katero so slekh in jo potem s pestmi in šibami pretepU. Ko sta župnik in grajski oskrb- nik sUšala ta hrup, sta pobegnila v Celje. Ko je baron podpisal, kar so zahtevali in ko je bila hišna dovolj tepena, se uporniki niso več dolgo mudiU v Loki, temveč so se napotili z veUkim krikom in vikom ob Savi proti Sevnici. Vse kmetije in vasi ob poti so poiskaU in vsem kmetom, ki niso hoteh prostovolj- no z njimi so žugali, da jim zažgejo hiše. Zato ni ostal nobeden doma in trop je med potjo vedno bolj naraščal sprem- ljan od klicanja in kričanja žena in otrok, ki so ostali pri hišah. Poslali so nekaj hitrih selov na Planino, ki so tam- kajšnje podložnike povabili, da naj se tudi udeležijo upora. Večina planinskih kmetov je nato hi- tela po bhžnjici v Sevnico, kjer je tekom popoldneva kmečka četa narasla na pri- bhžno-3000 mož. Najemniku sevniškega gradu se je go- dilo prav tako kakor zjutraj Apfalterju v Loki. Tudi on je moral pred gradom stopiti na oder ter vse podpisati in priz- nati, kar so zahtevali grozeči in razsaja- joči kmetje. Prisilili so ga tudi, da je dal v trgu preklicati z bobnom, da je vsa tlaka in desetina razven deželnih dav- kov in kaplanske berje odpravljena... Medtem ko se je vse to godilo v trgu so šli nekateri domači kmetje nad grajske- ga pisarja, ki je sedel v svoji sobi obdan od urbarjev in tlačanskih zapisnikov. Pisarja so prijeU ter mu izpulili vse lase, da se je nazadnje gol kakor starec s kr- vavečo glavo v hudih bolečinah zgrudil pod mizo. Nazadnje so uporniki sprazni- li grajsko vinsko klet in so se odpravili še ponoči proti Planini. Prihodnje jutro, dne 1. malega srpana ob osmih so priha- jali spuntani kmetje v trg. Prvi so takoj leteh v cerkev ter začeli zvoniti z vsemi zvonovi, da bi naznanili vsem kmetom daleč naokoli upor. Enako se je zgodilo pri sv. Križu, St. Vidu in v Zagorju. Protasi, ki je že prejšnji dan zvedel o uporu in nevarnosti si je izprosil od celj- skega poveljnika 15 vojakov, ki so bili, ko so prišli kmetje s šentviškim kapla- nom Apatom že v gradu. Uporniki so z velikim hrupom in kričanjem obstopili grad in zahtevali, da se jim izroči gra- ščak. To se jim je seveda odreklo. Sicer pa se je stari Protasi s svojim sinom Jožefom pokazal pri oknu in je kmete posvaril, da naj odnehajo in se mirno razidejo vsak na svoj dom. Namesto tega so pa kmetje vedno hu- je razsajali, preklinjah in divjali pod grajskimi pečinami. Ker torej prijazno , govorjenje ni nič zaleglo, se je kmetom; žugalo s streljanjem in ko so še bolj; besneli in kričali, so vojaki najprej' ustrelili samo s smodnikom brez krogel, da bi prestrašiU upornike. Tako je šlo streljanje in prigovarjanje od ene, in žu- ganje in kričanje od druge strani naprej i do šestih zvečer. Kar je ustrelil vojak s kroglo med kmete in neki podložnik se je zgrudil težko ranjen. Takoj so se vsi uporniki zbrali okoli njega in nihče ni več pazil na grad in grajska vrata. Ta trenutek so vojaki porabili in planili streljaje iz grajskih vrat. To je kmete tako preplašilo, da so se reizbežali na vse strani. Deset upornikov je ranjenih obležalo, vsi drugi so pobegnili in se niso več zbirali. Tako je bilo zopet vse pomirjeno. To pripoveduje župnik Barbo. Zadnji spodnještajerski kmečki upor se je torej končal pred starim planin- skim gradom. To je bil tudi zadnji so- vražni naskok na grad. V IMENU REDAKCIJE ŽVEPLOMETRA SE ZA NOVI TEDNIK ŽVEPLIRA TONE ŠKERBEC - Ker je bilo pred časom ugotovlje- no, da Celje trpi zaradi slabega zraka in da je krivda v prvi vrsti na indivi- dualnih onesnaževalcih, vam svetuje- mo in predlagamo, da: jeste čim manj fižola, če že kadite, prenehajte, če že morate, čim manj kurite in po možnosti čim manj dihate! - Ti, a si slišal, da bodo v LJubljani kmalu dobili dve vremenski postaji, kjer si bodo lahko vsi sproti ogledali podatke v barvah. Kakšen zrak dihajo - ena barva, kakšen veter piha - druga barva, koliko dioksida, pa monoksida, pa kaj vem kakšnega oksida še, spet vse v barvah... - .^e, kaj so take aparature že v bar- vah? To vendar veliko stane!? - Ja, to je res. Vendar je to bolje, kakor če nimaš aparatur v barvah, pa »farbajo* samo tovariši, ki pravijo: - Saj bo jutri boljši zrak v Celju -! Majhna napake nas malo stanejo, ve- like pa nam ne dajo dihati! Čisto slučajno smo slišali, da bo za spomladansko setev in dognojevanje primanjkovalo dušičnih gnojil. Proi- zvajalci bi sicer uspeli zadovoljiti po- trebe, če bi jim pristojni organi dovoli- li uvoziti dovolj dušičnih surovin. Seveda smo tudi slišali, da bodo proizvajalci dobili uvozno dovoljenje, vendar le v primeru, če si bodo devize za nakup surovin zagotovili z izvozom dušičnih gnojil. In ker smo slišali, da je izvoz končne- ga izdelka v tem primeru odvisen od uvoza, ki ga je seveda treba plačati, je čisto upravičena bojazen, da bomo pri- hodnje leto jedli dražji kruh. Redakcija celjskega žveplometra pa ugotavlja, da se to lahko zgodi tudi v primeru, če ne bi uvozili surovin za gnojila, saj bomo v tem primeru ver- jetno pridelali manj žita. Žito pa je kruh in s kruhom se ne smemo igrati... rubrika »od šuba« Tovariši! Tudi planiranje je treba planirati, sploh ka- dar gre za obljube! TRAGEDIJA V TREH DEJANJIH S KRVAVIM KONCEM (v glavnih vlogah: avtobus, sprevodnik, šofer Franci in potniki) I. dejanje Sprevodnik: Alo, pejmo, pejmo, zmi- gite se! Potnik I: Ja, kam, tovariš? Sprevodnik: Gremo, sredina nazaj, kaj stojite ko teleti? Potnik II: Cakte, tovariš, saj ne mor- mo... avtobus je poln... Sprevodnik: Ja, kdo je pa tebe kej prašu, dol pejd... Potnik II: Dež je, ne moremo peš... Sprevodnik: Avto si kupte... Franci grema... dost je... Potnik III: Cakte, še moja žena gre... Sprevodnik: Sm reku, dost je... A sm jes kondukter, al ti? Franci, pelma! (brnenje avtobusa) Sprevodnik: Kam? Drobiž dej! Potnik I: Do Žalca, če smem...? Sprevodnik: Sam do Lublane, nč ne bomo ustavlal,... Franci ustav, gre dol eden,... alo, ven... Potnik II: Ja, čakte, čakte, saj nikir nč ne piše na voznem redu... Sprevodnik: Ja? Koga pa bi ti rad, de bi ti domu prnesl vozn red? ... Kam? No, dej že ta drobiž! Potnik III: Vransko... Sprevodnik: Ja, koga sm jes reku! Do Lublane, al pa nč! Potnik III: Oprostite, gospod konduk- ter, ampak moja žena je bolana..., lepo prosm... Sprevodnik: Kar jes rečem, rečem, pa fertik! Kdo ni do Lublane, gre lahko na Lublanski dol! Alo! (negodovanje in godrnjanje potnikov) Sprevodnik: Alo, pejmo, a vas nej zmečem ven?!!! II. dejanje (brnenje avtobusa) Sprevodnik: Kam? A še nisi šel dol?!! Potnik IV: Do Ljubljane bi šel, če do- volite...? ' Sprevodnik: Koga?! A si nor?! : III. dejanje (brnenje avtobusa) Sprevodnik: Ti, Franci, tega boma res mogla pretepst, de bo pršu k pameti... Ti kr obrn v garažo, mogoče ga bo pa še minla potovalna mrzlca... (zastor pade) , iz naftalina Ko snujemo prihodnost, ne mislimo vedno le na svojo! Slovenska, oprostite, ljubljanska te- levizija je te dni pred nami razgrnila, predlog programa svoje ustanove. No, kar tiče programa ljubljanske televizi- je, zanima mnoge Celjane samo eno: kdaj bomo namreč končno dobili ob- ljubljeni pretvornik na Starem gradu za sprejem programa zagrebške televi- zije? PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM! - Ti, Pepč, men se zdi, de smo Slo- venci včasih kr mal čudn... - Ja, kok to mishš? - Pravjo, de nas je na jeni strani vedn več med nudisti, na drugi strani smo pa strašn sramežljiv... - Ja, kdo je pa že pol tak sramežljiv? - Kokr se sliš, bi bli pr nas u Cel naj bol občutil v, pa sramežhv, naš tr- govci ... - Ja, sej to je pa čist res. Ce kirga prašaš za prtožno knigo, tak lepo zardi, ko kaka mlada punca, pol je pa že kr obema nerodn... - Cuj, sam jes mislim, de bi se tet čustven pretres vsejen dal nekok oz- dravt... - Ja, kok pa misliš, de bi to bolezn zdravi? - Za začetek bi predlagal, de bi uvedi še jeno knigo. Ta bi pa bla za pohvale in prznanja... - To pa ne bi bla slaba ideja... - Tek bi se pol vsem trgovcim dvign- la morala, pa bi se kr hitr reši tetih mla- dostnih kompleksov...! 46 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 TRETJE V EVROPI v Budimpešti je bilo finalno tekmovanje državnih kegljaških prvakov Evrope. Med njimi so sodelovale tudi kegljavke Celja, kot najboljše moštvo Jugosla- vije v letu 1978. Po odličnem startu, prvi dan so bile prve, so pozneje nekoliko popustile, toda kljub temu v predtekmovanju osvojile tretje mesto. V finalni del pa so se kljub temu uvrstile. Ponovni nastop v nedeljo pa se jim ni posrečil, kajti vse je kazalo, da bi lahko bile ob koncu celo druge. Toda prednosti 29 kegljev iz predtekmovanja niso mogle nadoknaditi in so ob koncu osvojile tretje, sicer zelo dobro mesto. V zaključnem delu so dosegle naslednje rezultate: Marine 401 in skupaj 817 kegljev, kar je najboljši rezultat med našimi tekmovalkami. Zore 405, Bajde 390, Lesjak 385, Gobec 377, Ludvik 373 kegljev. Prvega dne sta Ludvikova in Gobčeva dose- gli rezultat, boljši od 400 kegljev. Tako je zmagal državni prvak Nemške demokra- tične republike, Roth - WEISS, romunska ekipa La- romet je druga in Celjanke tretje. To pa je tudi naj- večji mednarodni uspeh naših kegljavk. J. KUZMA hokej na ledu TOMIČ PREPREČIL KATASTROFO V soboto gostujejo Jeseničani Celjski hokejisti na ledu so presko- čili novo oviro v tekmovanju za dr- žavno prvenstvo. V petem kolu so do- ma po zanimivi in tehnično odlični igri premagali Crveno zvezdo iz Beo- grada z rezultatom 4:0. Gostje, ki so znani po svoji grobosti in ostri igri, pa so se tokrat predstavili v popolno- ma drugačni luči. S pomlajeno ekipo so igrali športno in držali korak z domačini vse do zadnje tretjine. Naj- več zaslug za to pa je imel njihov vratar Tomič, ki je preprečil, da bi gostje doživeli pravo katastrofo. Celjani so namreč imeli popolno te- hnično premoč. Kar 64 krat so streljali na vrata Tomiča. Ta pa je branil izvrst- no in tudi najbolj ugodne pozicije celj- ski napadalci niso znali realizirati. Še dobro, da gostje pri rezultatu 2:0 niso realizirali dveh svojih prodorov pred vrata Marjana Žbontarja. Toda zmaga Celja je popolnoma zaslužena. Pokaza- li so mnogo več. Toda v povratni tekmi bo potrebno pokazati več sposobnosti pri zaključnih akcijah. Pa tudi Kumer in Jan sta bila premalo zaposlena na modri črti. Celjani so s tem uspehom in zadet- kama Filipoviča ter Bratca, ter po od- lični igri Felca, Jana, Žbontarja in Ku- mra na tretjem mestu. Toda do konca prvenstva v prvem krogu sta še na sporedu dve tekmi. V soboto gostujejo v Celju vodeči igralci Jesenic, v sed- mem kolu pa igrajo Celjani v Beogra- du proti Partizanu. To srečanje pa bo pomembno za mesto med najboljšo četverko. Vsekakor pa je forma Celja- nov v dvigu. O tem pa nam je po sreča- nju nekaj več dejal tehnični vodja Ce- ljanov Ivan Zorko: »Letošnje prvenstvo ima kaj čuden razplet. Poleg tega, da so vsa moštva. razen Spartaka, precej izenačena, se- veda sta Olimpija in Jesenice še vedno razred zase, precej moti naše moštvo to, da imamo v prvenstvu številne od- more. Po nastopu v soboto proti Jese- nicam, bomo doma igrali šele koncem decembra proti Olimpiji. In ker ni do- volj prijateljskih srečanj, igralci več- krat izgubijo ritem in težko je kontroli- rati formo. Drugače pa smo zadovoljni z izkupičkom v prvem krogu tekmova- nja. Zelo dobro bi bilo, da bi še z gosto- vanja v Beogradu proti Partizanu pri- nesli točki. S tem bi potem popravili spodrslaj iz prvega kola proti Medve- ščaku.« Vsekakor pa lahko pričakujemo več uspeha v drugem krogu in plasma med najboljše štiri ekipe, ki bodo po- tem igrale za uvrstitev od 1. do 4. me- sta. J. KUZMA rokomet DERBI IN VODSTVO AERU Za Minervo SOS pred pomladjo! 1 Končal se je tudi jesenski [ del tekmovanja v II. zvezni lij^i, kjer z našega območja - cel^kega - nastopata dve ekipi: bivši prvozvezni li- g9& Aero Celje in novinec iz republiške lige Minerva iz Griž. Naključje je hotelo, da sta se prav v zadnjem kolu oba srečala na derbiju v Ce- lju v hali Golovec, zmagali pa so več kot prepričljivo izkušenejši igralci Aera. Ta- ko je vrstni red: 1. Aero Ce- lje 18 točk, 2. Zagreb 15 točk... 10. Minerva 6 točk! Srečanje se je začelo ra- zburljivo, saj so gostje iz Griž vse do rezultata 4:4 še držedi korak s Celjani. Potem pa je prišlo do krize, v kateri so gostje zastreljali kar pet sed- mercev. S tem so »izgubili« tudi živce, ki so jih izdajali - žal prepogosto - tudi že v prejšnjih kolih. V drugem polčasu je trener Miškovič poslal na igrišče povsem mlade igralce, ki uspešno na- stopajo v republiški ligi za selekcijo Celja. Le-ti doblje- nega vodstva niso izpustili ali zmanjšali, temveč z od- ločno igro celo povečali na končni rezultat 38:22!!! Pri Celjanih je bil najboljši stre- lec No vsak (10) AERO CELJE: Tomič, Pašnik, Novšak 10, Razgor 4, Božič 3, Bajuk 4, Vukoje 7. Peunlk 1, Praznik 1, Selčan 2 in Ivezič 6. MINERVA GRIZE: Kranjc. Moiic. F. Jančič 4, Kumerc 1, Hlaste€ 1, Modiv- »ik 4, J. Jančič 3, Voglar 1, Hriberšek 3, VIrant 2, Z. Jančič 1, in Tumšek 1. Kako lahko ocenimo prvi del v tej ligi? Celjani so po dveh startih na začetku sezo- Minerva iz Griž ima dva do- bra vratarja Krajnca in To- neta Možica (na sliki). Sled- nji je prišel iz Sevnice in svoje delo dobro opravil. Samo tako in še bolje na- prej! ne nanizali kar devet zmag, to je 18 točk in vodstvo ter velika garancija, da ob do- brih spomladanskih igrah osvojijo tudi končni naslov in se vrnejo v I. zvezno ligo. Igralski izbor je bogat, delo resno, volje je dovolj, skrat- ka »celjski rokometni val« po lanskem šoku ponovno melje (dokaz je tudi zmaga v polfinalu republiškega po- kala proti Kolinski Slovanu v Ljubljani, kjer je heroj med heroji bil spet Božič z zadnjim odločilnim zadet- kom!)! Uspešno! Minerva! Veliko volje, ma- lo izkušenosti. Preveč doma izgubljenih točk, kar je lah- ko usodno. Zaradi interesa nadaljnjega razvoja rokome- ta na celjskem bi bilo dobro, da bi v tem premoru do spo- mladi vsi Minervi pomagali, da bi nadaljevanje pričakala bolje pripravljena, zbrala za- dostno število točk in se tako Trener Aera Celje Slobodan Miškovič varno pelje »svo- jo barko« proti prvemu me- stu v n. zvezni ligi in s tem ponovni uvrstitvi v L zvez- no ligo. tudi obdržala v II. zvezni Ugi. Časa za takšne pogovore in akcije ni veliko, je pa in to je treba izkoristiti! 1. AERO Celje 11 9 O 2 304:230 18 točk 10. MINERVA Griže 11 2 2 6 255:288 6 točk Celjani so dali na tekmi v poprečju 27 golov in jih do- bili 21, Minerva pa je dala po tekmi 23 golov in jih dobila 26! Ob tem poročilu naj do- damo, da so celjski rokome- taši edini presegU številko 300 danih golov. Sicer pa: je- sensko spanje naj ne bo sa- mo spanje, ampak počitek in priprava za še težji spomla- danski start, ko bo šlo zares: za Celjane, da se po letu dni ponovno uvrstijo med naj- boljše, ter za Minervo, da se v tem tekmovalnem razredu obdrži. Oboji imajo za reali- zacijo ogromno realnih mož- nosti! TONE VRABL NA KRATKO »DVOJNI ŠAH« torek bo v Žalcu zanimiv ša- hovski brzoturnir dvojic in to v počastitev bližnjega Dneva repu- blike ter proslave krajevnega praznika KS Zalec. Nastopili bo- do tekmovalci Šempetra, Polze- le, Prebolda, Vranskega, Gomil- skega in Žalca. BRINOVEC V NOVEMBRU Na brzopoteznem mesečnem turnirju ŠK Žalec za november je zmagal Brinovec (9,5) pred Ranzingerjem, Crepanom, Uri- skom itd. »PARTIZAN« V VRBJU? Naselje Vrbje v neposredni bli- žini Žalca je s posebnim referen- dumom postalo samostojna kra- jevna skupnost. Mladi so se takoj _ odločili, da bodo ustanovili tudi svoje društvo Partizan. Zanima- nja za to je veliko, saj že obstajata in dobro delujeta šahovska in no- gometna sekcija. JOŽE GROBELNIK ZMAGA CEUANOV Na streliščih vlada precejšno zatišje, ker je letna sezona že končana, zimska pa se bo začela šele v januarju. Kljub temu se strelci občasno le zberejo na streliščih in izvedejo razna tek- movanja prijateljskega značaja. Tako je bil v počastitev Dneva republike na strelišču v Storah izveden prjateljski dvoboj med strelsko družino »PANOVEC« iz Nove Gorice in SD »CELJE«. Tekmovali so z zračno puško se- rijske izdelave od 400 možnih krogov. Celjani so nastopili pre- cej oslabljeni, vendar so vseeno uspeli premagati goste. Razlika je bila le pet krogov. Najboljši posamezniki Kante Cvetko - N. Gorica 367 krogov, Dobovičnik Marjan - Celje 363, Hrobat Da- nilo - N. Gorica 362, Kočevar Ivan - Celje 361 kr. itd. Predse- dnik SD -CELJE« - Valter Le- ben je gostujoči ekipi izročil spominska darila ter se dogovo- ril, da bo odslej to tekmovanje postalo tradicionalno in sicer izmenično na streliščih v Celju in Novi Gorici. TONE JAGER VODI LJUBNO v Žalcu so letos prvič ustano- vili odbojkarsko ligo. Nastopa sedem ekip, izven konkurenca pa ekipa Ljubnega, ki po prvih treh kolih vodi! Rezultati 3. kola: Sempeter-Braslovče 0:3, Ljub- no-Braslovče II. 3:2, Gomilsko- -Vransko 3:2 in Polzela-Žalec 3:0. LESTVICA Ljubno 3 3 O 9:4 6 Braslovče II 3 2 2 8:3 5 Gomilsko 3 2 2 8:3 5 Braslovče I 3 2 1 8:7 5 Vransko 3 1 2 5:8 4 Šempeter 3 O 3 0:9 3 Žalec 3 O 3 2:9 2 SEJEM SMUČARSKE OPREME Smučarski klub Žalec bo od petka, 23., do nedelje, 25. no- vembra pripravil tradicionalni smučarski sejem nove in rablje- ne smučarske opreme. Otvori- tev sejma bo v petek, 23. decem- bra ob 13. uri. Sodelovali bodo NAMA Žalec, Savinjski maga- zin Žalec ter TVD Partizan Ža- lec. Sejem bo kot že vsa leta do- slej v športnem parku v Žalcu. T. TAVCAR SMUČARSKI KLUB V PREBOLDU Pred dnevi je bila ustanovna skupščina smučarskega kluba Prebold, ki ima v svojih vrstah že nad 200 aktivnih smučarjev. Med temeljnimi nalogami si je novi odbor, ki ga bo vodil Tomaž Vo- zlič, zadal skrb za množičnost in organizacijo smučarskih šol ter tečajev za predšolske in šolske otroke ter odrasle. Za te naloge ima klub na voljo tudi dovolj strokovnih kadrov - 8 smučar- skih vaditeljev, trenerja in 12 smučarskih inštruktorjev. Smu- čarski klub Prebold je prevzel v upravljanje tudi smučarsko vleč- nico pod Žvajgo, kjer je urejeno smučišče za množično smučanje. Pri spodnji postaji te vlečnice, kjer je urejena tudi hišica, bodo montirali še električno razsvet- ljavo, da bo omogočeno smuča- nje tudi v večernih urah. K. JUG METKIN TURNIR USPEL V Celju je bil zanimiv šahov- ski turnir, katerega je pripravil celjski šahovski klub, pokrovi- telj pa je bila delovna organiza- cija Metka, ki praznuje 50-Ietni- co obstoja. Na turnirju je nastopilo 28 ša- histov. V glavnem so to bili naj- boljši šahisti celjskega območ- ja. Zmagal pa je Slak iz Žalca, ki je zbral 8 točk. Sledijo Pešec Celje 7,5, Bervar (Celje) 6,5, Cre- pan in Turk (oba iz Žalca) 6, Les- jak (Celje) in Streiher (Celje) 5,5, Brinovec, Pertinač in Dežmak pa 5 točk. Po kategorijah je bil Turk iz Žalca najboljši med prvokate- forniki, Črepan, pravtako iz ;alca med drugokategorniki, Naglav iz Celja pri tretjekate- gomikih in Roječ med četrtoka- tegomiki. Zanimanje za tovrst- no dvodnevno tekmovanje je bi- lo veliko. Zato velja še ponoviti takšne turnirje. Najboljši so do- bili praktična darila pokrovite- lja Metke iz Celja. ČETVERKA V VODSTVU v Celju se je pričel turnir tret- jekategornikov, na katerem so- deluje deset šahistov. Po treh ko- lih je v vodstvu četverka Naglav, Jager, Peternel in Zalokar s pol tretjo točko. Peti je Jošt, ki ima dve točki in šesti Jereb s točko in pol. ZNOVA V REPREZENTANCI Štirje celjski rokometaši Aera Vlado Vukoje, Milovan Tomič, Milan Peunik in Slavko Ivezič so v nedeljo zvečer odpotovali na pripravo jugoslovanske ro- kometne reprezentaitice, ki bo v prihodnjih dneh sodelovala na velikem turnirju za pokal Kar- patov v Romuniji. Ob povratku pa bo ista reprezentanca nasto- pila še na turnirju v Sovjetski zvezi. v republiški reprezentanci za turnir Avnoja pa bodo sodelo- vali Praznik, Pušnik in Božič. ODLOČITEV V ZADNJEM KOLU v odbojkarski republiški ligi so naši predstavniki v moški ligi dosegli popolni uspeh. Le Ingrad iz Celja je v derbiju izgubil proti Šempetru 2:3. Topolšica je pre- magala Stavbarja 3:1, Savinjska pa Žerjava iz Mežice 3:0. Na lestvici je Topolšica druga in se bo pomerila v zadnjem kolu proti vodeči ekipi Mislinja. Sa- vinjska iz Braslovč je tretja, Šem- peter peti in Ingrad šesti. V pri- hodnjem kolu pa igrajo: Ingrad- -Polskava, Sempeter-Žerjav v Mežici in Stavbar-Savinjska. DVOJNI USPEH DEKLET Prvič v letošnjem prvenstvu sta oba predstavnika pri žen- skah uspela. Golovec je v Mari- boru premagal Branik 3:2, Ljub- no pa doma močno ekipo Misli- nja 3:2. Na lestvici je Golovec sedmi, Ljubno pa deveto. V pri- hodnjem kolu igra Golovec do- ma proti Gorjam, Ljubno pa go- stuje na Bledu. ZAKLJUČEK V REPUBLIŠKI LIGI v republiški ligi so že končali jesenski del prvenstva. Zadnje kolo je bilo uspešno za naša predstavnika. Unior je z zadetko- ma Videčnika premagal Izolo 2:0, Šmartno pa je premagalo Že- lezničarja iz Maribora pravtako z 2:0. Strelca sta bila Omladič in Kreger. S tem so ob koncu prve- ta dela tekmovanja igralci martnega na šestem mestu in imajo 11 točk, Unior pa je zadnji in ima skupaj s še tremi ekipami 7 točk. DERBI MARIBOR-RUDAR V zadnjem kolu jesenskega tekmovanja v II. zvezni nogo- metni ligi se bodo nogometaši Rudarja iz Velenja v nedeljo po- merili doma proti Mariboru. To bo ponovno domači republiški derbi. Tokrat pa so Velenjčani izgubili v Bihaču proti Jedin- stvu 0:4. Na lestvici so deseti in imajo 13 točk. NOV USPEH KLADIVARJA v drugI republiški nogometni ligi so nogometaši Kladivarja v gosteh premagali Domžale 4:2. Zadetke so dosegli Blagus dva, Bencina in Hasanbašič. Na le- stvici še nadalje vodijo nogome- taši Kladivarja, ki se bodo v zad- njem kolu pomerili proti Kamni- ku Elkroj pa je drugi in je bil tokrat prost. J KUZMA košarka ZMA6A V PODAUŠKU ^daj proti A. Žeravlol v Puli v I. kolu prvenstva v II. ZKL - zahod so košarkarji Libele pod domačimi koši ob bučni podpori svojih *yestih navijačev v sreča- •^ju s Slovanom le izbojeva- li zmago in vknjižili prvi točki. Srečanje je bilo izre- •ino težavno. Do 13. - te mi- !^ute je bil rezultat šestkrat izenačen le dve minuti ka- sneje pa je Libela vodila z *2:32, To lepo prednost pa ?o Celjani z lahkomiselno '8fo in neizdelanimi akcija- kmalu zapravili. S tremi koši prednosti so odšli na •^mor. V nadaljevanju je Libela zopet zaigrala zbrano, po- vedla z 69:60 in v 30 minuti še s 77:68, vendar 3 minute pred koncem je bilo že 93:93. Sledil je razburljiv finiš, kjer si nobeno moštvo ni pribori- lo prednosti. Tako je bilo 95:95, 97:95, 97:97, pa 99:99! V podaljšku so po odhodu Polanca, Pipana in Kralja odlično zaigrala mlada kade- ta Janžek in Medved, ki sta ob izkušenem Golcu pribori- la odločilne koše (vsi imeno- vani po 4), po 2 pa sta še prispevala Hauptman in To- vornik. Prav najboljši strelec Slovana Santelj, ki je dose- gel 32 košev, je bil v nadalje- vanju zelo nespreten, saj je pri sedmih osebnih metih dosegel le en sam koš. Tako se je srečanje končalo v prid Libele s 115:108. Trener Mile Cepin je po zmagi izjavil: »Bila je to izredno težka tek- ma. Slovan ima odlično moš- tvo in je za nas že po tradiciji neugoden nasprotnik. Bili smo sicer za odtenek boljši in smo si zmago zaslužili. Vso prednost, ki smo si jo priigrali v igri, pa so nekateri igralci v želji osebne afirma- cije s prehitrimi in nepreciz- nimi meti na koš zapravili. Le zaradi tega je bilo treba igrati podaljšek, v katerem so mladi igralci v veliki želji za zmago našega moštva le uspeli.« Ne glede na določene spo- drsljaje velja pohvaliti vse igralce, kjer so bili najbolj učinkoviti Polanec 28, Hauptman 20, Pipan 18, To- vornik 17, Gole 16 in Janžek 10. Ce bi izbirali najbolj požr- tvovalnega in disciplinirane- ga igralca pa bi se brez pre- mislekov odločili za Zorana Golca. V prihodnjem kolu bodo igralci Libele nastopili proti Puljanki v Puli, moš- tvu, ki ga vodi priznani tre- ner Ranko Žeravica. V republiški ligi je bilo na vrsti že IV. kolo. V skupini B je Elektra trenutno s 4 točka- mi na predzadnjem mestu v skupini B, Žalec v skupini C s 6 točkami na tretjem in Zla- torog iz Laškega z 2 točkama na zadnjem šestem me.stu. Kadetinje Libele so osvojile 6. mesto v republiki. K. JUG 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 197' PREBOLD: MLADi POSLEJ DRUGAČEl Mladi v Tekstilni tovarni Prebold so imeli programsko konferenco, na ka- teri so spregovorili o svojem minulem in bodočem delu. V zadnjem času v delu mladinskih organizacij v delovni organizaciji ni bi- lo pričakovane aktivnosti. To pa seve- da ne pomeni, da mladi niso ničesar naredili. Navzlic temu se bodo morali bolj zavzeti, zlasti še mladi komunisti, ki morajo biti jedro delovanja tudi v mladinski organizaciji. Na konferenci so spregovorili o slabi povezanosti z drugimi družbenopoli- tičnimi organizacijami, z mladimi v krajevni skupnosti, prav tako o neiz- polnjevanju nalog itd. Ob takšni oceni so sprejeli nov de- lovni načrt, ki je sestavljen po meseč- nih obveznostih, mimo tega so določili nosilce posameznih nalog. V delov- nem načrtu, ki velja do septembra pri- hodnje leto, imajo svoje mesto delov- ne akcije, tudi na Dobrovljah, zatem različne športne aktivnosti, sodelova- nje na akcijah, ki jih bo pripravila ob- činska mladinska organizacija, sreča- nja z mladimi iz drugih osnovnih orga- nizacij itd. Nekatere obveznosti so že izpolnili, zato so prepričani, da tudi drugi rezul- tati ne bodo izostali. DARKO NARAGLAV ŠPORTNI DAN ŠD SLOVENIJA V GUTERSLOHU Pod geslom »razgibajmo telo« je ŠD Slovenija naših delavcev in otrok v Giiterslohu v ZRN pred dnevi organi- ziralo športni dan. Otroci so se šport- nega dneva najbolj veselili. Program je obsegal tekmovanje na poligonu z ovi- rami, ki so si jih društveniki sami izde- lali, vlečenje vrvi, metanje krogle, no- gometno tekmo med starši in otroki, ki se je končala neodločeno 2:2, mami- ce pa so se spoprijele z otroki v igri »med dvema ognjena«, kjer so bile zmagovalke odrasle mamice. Na go- stovanju so bih še slovenski nogome- taši iz Medžimurja, ki so premagali SD Slovenija dokaj visoko s 7:2. Športni dan je bil zelo uspešen. Z novimi oblikami dela na tem področju je ŠD Slovenija pridobilo na propa- gandnem pomenu, saj si je prireditve ogledalo veliko število naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini. K. JUG LT IZ ZREČ: FOTORAZSTAVA Pod pokroviteljstvom Uniorja bodo v Zrečah na Dan republike, 29. novem- bra odprU fotografsko razstavo na te- mo »jesen«, ki se ga bodo udeležili člani fotografskih klubov in krožkov, poleg domačinov še iz Maribora, Nove Gorice, Slovenskih Konjic in EMO Ce- lje. Fotografski krožek v Zrečah deluje v okviru njihove Ljudske tehnike, zad- nje čase so pridobiU nekaj nove opre- me in uredih prostore ter uspešno za- stavili svoje društveno delo. Razstava sodi tudi v okvir praznovanj Kovaške industrije UNIOR, ki slavi letos svoj 60. jubilej. UM OB MEDNARODNEM LETU OTROKA Društvo za mednarodni jezik Esperanto Celje je v počasti- tev mednarodnega leta otroka pripravilo zanimivo razstavo, ki je bila v Muzeju revolucije na ogled do 18. novembra. S svojimi izdelki so sodelovali esperantisti iz 21 držav, raz- stavne panoje pa so v veliki meri popestrile prisrčne risbe učencev iz osnovne šole Hudinja. FOTO: M. PODJED AKTIV INVALIDOV ŠTORSKE ŽELEZARNE ZA SVOJE ČLANE V petek, 16. 11. 1979 je Aktiv invalidov Železarne Store organiziral z Amaterskim gledališčem »Železar« Store - Ve- čer smeha in zabave. Prijetne so bile pesmice najmljaših iz osnovne šole Store v pozdrav. Zadonele so melodije ansambla »Vikija Ašiča« in »Braneta Klavžarja«. Amatersko gledaUšče Store je s svo- jimi skeči zelo duhovito prikazalo probleme, ki se dnevno pojavljajo tudi v našem kraju oziroma delovni organizaciji. Eden glavnih je bil tudi tokrat dobro znani humorist »Celj- ski Poldek«, ki je povezoval s svojim pristnim humorjem celoten program in s svojim izvajanjem pripravil gledalce, do smeha. Nastopajoči so program izvedU brezplačno oziroma so izkupiček namenili Aktivu štorskih invalidov, da bodo v prihodnje lahko spet organiziraU prijetne trenutke svojim članom. V mesecu oktobru so se udeležih srečanja invalidov Slo- venskih železarn v Ravnah na Koroškem. Organizator letoš- njega srečanja je bil Aktiv invalidov Železarne Ravne, kateri je pripravil poleg strokovnega razgovora, tudi izredno bogat kulturno-zabavni program. MARIJA LAMUT ŠENTJUR: DEDKU MRAZU NA POT Le še dober mesec in že se bodo marsikje pričele prire- ditve ob novoletni jelki. Naj- mlajši pa že zdaj v dolgih ve- čerih pisarijo pisma Dedku Mrazu in mu zagotavljajo, da so pridni in da bi radi imeli to ali ono stvar. Svojim varo- vancem zato ljubljeni mož že zavija darila, ki pa bodo, v vrtcih, šolah in krajevnih skupnostih, za vse malčke enaka. Razlikovala se bodo le glede na starostno stopnjo otrok, po vrednosti pa ne. Tako je tudi najbolj prav. Tudi v šentjurski občini že četrto leto izvajajo družbeni dogovor o poenotenju obda- ritev in prireditev za otroke ob novoletni jelki. Samou- pravni sporazum o načinu združevanja in uporabi sred- stev pa so v večini delovnih organizacijah podpisah leta 1978. Pri Občinski zvezi društva prijateljev mladine, ki vodi akcijo skupaj z ob- činskim sindikalnim svetom Šentjur, bodo poskrbeli, da bo vabilo za novoletno prire- ditev v krajevni skupnosti dobil vsak, še tako oddaljen otrok. V vrtcih in na šolah bo seveda tudi živahno, saj se bodo organizatorji trudili, da bi se mednarodno leto otro- ka prijetno in vsem enako iz- teklo. Prav je, da delovne or- ganizacije čimprej in pravo- časno izpolnijo svojo obvezo iz sporazuma in nakažejo 80 din od zaposlenega delavca, saj se bodo le tako zbrala po- trebna sredstva za enotno i obdaritev otrok v šentjurski i občini. ] MAP \ TEDEN DOMAČEGA RLMA-CEUE srečanje an za svoje punčke s mrcem Jo na Gorenjskem, živi pa v Celju Ko z drevesa življenja zač- no odpadati listi in ko nasto- pi še betežnost zaradi bolez- ni, se človek poslovi od do- mačih in pristane tam, kjer bodo zanj primerno poskr- beli - v domu za ostarele. Poštna uradnica, upoko- jenka FANIKA BURNDOR- FER je iz Domžal pred sed- mimi leti prišla v Celje, v Dom upokojencev. Težko se je prilagodila, čeprav ji šta- jerski kraji ^iso bili čisto neznani. Kot poštna uradni- ca je med drugim službovala tudi v Pristavi. Odlikuje jo izreden spomin, saj ji seže v najzgodnejša detinska leta. Spominja se, kako je kot ose- mletno dekletce spremljala mater skozi Trnovski gozd, ko sta iskali očeta, ki se je boril na soški fronti. Po ne- kaj dneh so se našli in se po- tem na vozu, skupaj z voja- škimi kotli selili iz kraja v kraj. Niti je začela vbadati že s šestnajstimi leti. »Kar se naučiš, je dobro,« je bila mo- drost njene mame in tako se je Fanika začela učiti šiva- nja. Do izučene mojškrice ni nikoli prišla, ker se je raje šolala, šivanje pa ji je ostalo kot konjiček. Šivala je za svoja dva otroka, pa tudi za- se. Na stroj, seveda. Kaj pa zdaj, ko se je v Domu upoko- jencev v Celju znašla s svoji- mi enainsedemdesetimi leti in povrhu še brez stroja? Le z nitjo v roki in obilico fanta- zije, ki ji je ni nikoli manjka- lo? Segla je po kvačkanju, izdelovala je vsemogoče spo- minske figurice, a pravega se še ni lotila. V osamljenosti je veliko razmišljala in prišla do zaključka, da se mora ne- česa resno poprijeti, drugače bo od otožnosti po domačih in po mami še zbolela. In prišla je na idejo, da bo oble- kla majhno punčko v naro- dno nošo. Ideje so se ji skraja motale po glavi, kmalu pa so dobile konkretne oblike. Dve leti je zbirala samo ma- terial, iz katerega je obliko- vala avbice, ošpetelj, krilca. Ker je vse tako majceno, je taka izdelava še težja in vsa na roko. Počasi, vbod za vbo- dom in v njenih rokah nasta- jajo zdaj prave vezenine, s katerimi potem obleče golo punčko. Delo zato poteka izredno počasi, veliko časa pa ji vzame tudi brskanje po trgovinah za materialom. Skoraj toliko časa kot delo. Do zdaj je napravila okoli dvajset punčk, oblečenih v prave narodne noše in veči- noma je tudi vse razdala. »Tako ustrežem ljudem in veselje jim naredim,« pravi sama. Samo da zdravje ne bo zatajilo, pa jih bo še več na- pravila. Siva od jutra do ve- čera, loti pa se tudi večjih stvari. Ne verjamete? Ker je še vedno rada po modi oble- čena, za šiviljo pa ni denarja, si obleko ukroji in sešije kar sama. Na roko. S ponosom pokaže svoj zadnji izdelek in lahko bi se kosala s poklicno šiviljo. Tako vbada niti upokojen- ka FANIKA BURNDOR- FERJEVA v Domu upoko- jencev v Celju ter tako po- zablja na vsakdanje tegobe, ki jih prinaša starost. Pre- prosto - zanje se na zmeni, ker smisel njenega življenja še ni pri kraju. Pa čeprav ga vidi samo v njenih punčkah. Tudi to je dovolj. ZDENKA STOPAR Zima je pred vrati, zato bo prav, da a ogledate najnovejše zimske modele oblači na moškem in ženskem oddelku konfekciji v Veleblagovnici T. Le delček tega, kar vam nudimo, pred stavljamo na spodnjih posnetkih - zatore pridite! Predstavljamo vam ženska plašča, mošk plašč in vetrovki. PRIPOROČA ' §t. 46 - 22. november 1979 ASFALTNA POVEZAVA Lepo vreme pretekli petek je omogočilo cestnemu po- djetju iz Celja, da je končal z asfaltiranjem prvega sloja asfalta na Bregu pri Polzeli. Gre za odsek ceste, ki je dolg nekaj več kot kilometer. Povezuje pa vas Breg z Ločico. Pri gradnji, oziroma rekonstrukciji so se izkazali tudi občani, saj so zbrali kar precej denarja. Na sliki: dela pri asfaltiranju ceste na Bregu pri Polzeli. T. TAVCAR Obrtno združenje občine Žalec, vabi vse svoje člane, ljubitelje narodne in umetne pesmi na pevski koncert ki ga priredi obrtniSki moški zbor iz' pobratene občine Varaždin v Žalcu. Pevski koncert bo v soboto, 24. novembra 1979, ob 19. uri v dvorani Hmezad Žalec. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni DELOVNE ORGANIZACIJE IN AVTOPREVOZNIKI POZOR! v Celju obratuje preusmerjena avtomehanična delavnica, ki obvešča cenjene stranke, da v njej vršijo servisne usluge na tovornih vozilih, pranje na paro in mazanje. Usluge vršimo hitro, kakovostno in po ugodnih cenah. Priporoča se AVTOSERVIS STANE ŠARLAH, Zadobrova 39/C 63211 Škofja vas, tel. 24-135 Pohištvena industrija »GARANT«, p. o. POLZELA Razpisna komisija Delavskega sveta RAZPISUJE prosta dela in naloge VODENJE PRODAJNEGA SEKTORJA POGOJI: - visoka ali višja ekonomska ali komercialna šola - 3 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah - vodstvene in organizacijske sposobnosti - moralnopolitična neoporečnost Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog bo delavec izbran za dobo 4 let. ZLATARNE - CEUE TOZD »AUREA« CEUE 2 »AUREA« CEUE vabi k sodelovanju DVA SODELAVCA ZA PROSTA DELA GRAVIRANJA Pogoj za sprejem: KV graver z dvema letoma ustreznih delovnih izku- šenj. Sodelujejo lahko tudi kandidati KV delavci drugih kovinarskih poklicev, ki se bodo graviranja priučili. Poskusna doba je dva meseca. Kandidati naj svoje vloge posredujejo v 15-ih dneh od objave na naslov »AUREA« Celje, Kersnikova ulica 17. Odgovore na svoje vloge bodo prejeli v naslednjih 15- ih dneh. Restavracija TEPANJE odprta od 6 do .23 ure, vsako soboto od 19 do 20 ure ples Priznana kuhinja. Sprejemamo rezervacije za silvestrovanje tel. (062) 811-501 KDynNOTEMI^ CEUE TOZD TEHNIČNA TRGOVINA objavlja naslednja prosta dela in naloge V prodajalni REPRODUKT - Šmartno ob Paki PRODAJALCA L _ _ „ _ Pogoji: - končana šola za prodajalce tehnične smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj PRODAJALCA III. Pogoji: - končana šola za prodajalce tehnične smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj pisme- ne vloge oddajo Kadrovski službi Kovinotehne, Celje, Mariborska c. 7, v roku 15 dni po objavi. TOZD PRODAJA ŠENTJUR BLAGOVNICA ŠENTJUR Vse občane in krajane obveščamo, da bo že v kratkem pričela poslovati v samem središču Šentjurja sodobna BLAGOVNA HIŠA, ki predstavlja skupen rezultat večletnih naporov in združevanja sredstev vseh delavcev organizacije »MERX« in pomeni na področju razvoja sodobne trgovinske dejavnosti pomemben korak k še večjemu zbližanju med našimi potrošniki. Prav zaradi tega, da bomo našemu vsakdanjemu potrošniku lahko vsestransko strokovno svetovali in mu nudili vso pomoč pri nakupu in izbiri blaga v novi BLAGOVNI Hiši. potrebujemo strokovno in delovno usposobljene trgovske in druge delavce, ki so pripravljeni svoje znanje in delovne izkušnje vložiti in uporabiti v razvoj BLAGOVNE HIšE in hkrati tudi zadovoljiti še tako zahtevnega vsakdanjega kupca. Predvsem vabimo k sodelovanju: - visokokvalificirane trgovske delavce z nekajletnimi delovnimi izkušnjami pri odgovornih in samostojnih nalogah na področju blagovnega pro- meta, - kvalificirane trgovske delavce z delovnimi izkušnjami na področju prodaje blaga širokega izbora, - specializirane trgovske delavce za prodajo tekstilnega blaga, usnjene galanterije, po- hištva, čevljev, tehničnega blaga in ostalega blaga široke potrošnje, - kvalificirane gostinske delavce z delovnimi izkušnjami v strežbi in pripravi jedi, - Strokovno in delovno usposobljene delavce na področju vzdrževalne dejavnosti in delavca za upravljanje dostavnega vozila, - kvalificirane delavce za prodajo tekstilnega blaga in popravilo konfekcije, - kvalificirane trgovske delavce z delovnimi izkušnjami pri prodaji tehničnega blaga in železnine, - delavce za opravljanje zahtevnih skladiščnih nalog in delavce pri nalogah nakladanje in razkladanje bla- ga ter opravljanje fizičnih del v skladišču, - delavke za opravljanje nalog čiščenja prostorov in okolja. Delavcem zagotavljamo v skladu z določbami samo- upravnih aktov: - vspodbudne osebne dohodke, ki predstavljajo de- lovno in dohodkovno uspešnost posameznika in de- lovne enote, - funkcionalno usposabljanje in izobraževanje ob delu, - urejene in varne delovne pogoje, - možnost skupnega urejanja stanovanjskega vpra- šanja. Izbrani kandidati bodo dobili vso pomoč pri delu, še posebno pa v DVOMESEČNEM POSKUSNEM DELU. Pričakujemo vaše prijave, ki jih z dokazali o izpolnje- vanju pogojev pošljite na naslov: »MERX>< - TEMELJ- NA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA PRODAJA ŠENTJUR v 15 dneh od dneva prve objave. Vse prijavljene kandidate bomo poklicali na skupen razgovor ter o rezultatih izbire obvestili najkasneje v 30 dneh po opravljenem izbirnem postopku. Delovna skupnost OBČINSKE KONFERENCE SZDL CELJE objavlja prosta dela in naloge administrativnih opravil - tajnice. Delovno razmarje se združuje za nedoločen čas. Za opravljanje nalog pa je pogoj, da imajo kandidati - zaključeno (4-letno) srednješolsko izobrazbo ad- ministrativne ali ekonomske smeri, - da dobro obvladajo strojepisje ter - da so moralnopolitično neoporečni, O izbiri kandidata bomo odločili po preteku 15 dni od dneva te objave, zato vabimo vse zainteresirane, da svoje vloge s priloženimi dokazili o izpolnjenih pogo- jih osebno vložijo ali pošljejo v tajništvo Občinske konference SZDL Celje, Gledališka 2. HIVIEZAD DO GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC, Soseska Ložnica 81 TOZD HOTEL Prebold - Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA dela oz. naloge - pomočnika vodje kuhinje - POGOJ: KV kuhar s prakso - KV kuharje - 2 natakarja - 2 kuharska pomočnika - 3 pomivalke - 2 čistilki Delo je za nedoločen čas s poskusno dobo, OD po pravilniku. Kandidati naj vloge z dokazili o usposob- ljenosti pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov. TOVARNA AROM IN ETERIČNIH OLJ ETOL-IFF CELJE, Ipavčeva 18 objavlja prosta dela in naloge opravljanje čuvajske službe - 2 delavca Pogoj: Dokončana osemletka in opravljen gasilski tečaj. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi oglasa. V kolikor se ne bodo javili kandidati, ki izpolnjujejo vse pogoje, bomo sprejeli tudi kandidate, ki nimajo gasilskega tečaja pod pogojem, da ga bodo opravili v roku 6 mesecev od pričetka dela. HMEZAD CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE Komisije za delovna razmerja TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja na veliko in DS Skupne službe objavljajo prosta dela in naloge 1. vodenje knjigovodstva 2. knjiženje knjigovodskih dokumentov s knjižnim strojem (za določen čas) 3. zajemanje podatkov za računalniško obdelavo (za določen čas) 4. korespondenčna in administrativna dela 5. vodenje skladišča svežega mesa 6. tehtanje blaga 7. organiziranje prodaje blaga Poleg ostalih pogojev, ki jih za posamezna dela dolo- ča razvid del, se za objavljena dela m naloge zahteva- jo še naslednji pogoji: pod 1.: višješolska izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pod 2 : poklicna šola administrativne ali trgovske smeri in 1 leto delovnih izkušenj pod 3.: poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj pod 4.; srednješolska izobrazba administrativne sme- ri in 2 leti delovnih izkušenj pod 5.: srednješolska izobrazba trgovske ali živilske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 6.: poklicna šola trgovske ali živilske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 7.: višješolska izobrazba ekonomske smeri m 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi, o izbiri pa bodo obveščeni v 45 dneh po objavi. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 46 - 22. november 197 s št 46 - 22. november 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 andi 78 PO KORDILJERAH DO PRESTOLNICE INKOV 9 Piše: DR.JOŽE ČETINA Danes pa sem ostal sam in sem se moral zadrževati v bližini taborišča. Ob dogo- vorjenih urah sem se po ra- diu pogovarjal s fanti, sicer sem pa užival v blagi sončni toploti in pohajkoval ob le- deniškem potoku, ki se je po travniku na drugi strani ce- ste poganjal sedaj v to, pa spet v ono smer,^ se trgal v rokave, tvoril majhne robin- zonske otočke in se spet ste- kal, kot bi hotel uganjati nor- čije. Njegova struga z lede- nomrzlo vodo mi je v teh te- dnih nadomestila udobno kopalnico. S ceste ob jezeru sem zasli- šal ropot motorja. Potem sem tudi že razločil motori- sta, ki se je počasi bližal po luknjasti cesti. 3e minuto dve in ustavil se je tik pred menoj. Mlad, nizek, toda vseeno postaven moški s ka- tranasto črnimi, gostimi, gladkimi, nazaj počesanimi lasmi in bronastim orlov- skim obrazom. Toda kljub kavbojskemu revolverju za pasom mi je prejkone vzbu- jal simpatijo. Spomnil sem se, da nam je pred dnevi pri karavli ob vstopu v Llanga- nuco pregledal dovolilnico. Oblast torej, priporočljiva bo prijaznost! Zapletla sva se v pogovor in izkazalo se je, da je njegov obisk predvsem radovednostne in vljudnost- ne narave. Sedla sva na ka- mne pred šotori in pogostil sem ga z dobrotami iz naših zalog. Ko sva že marsikatero rekla in odgestikulirala, sem napeljal pogovor tudi na ribe v jezeru. Oči so se mu zasve- tile, vendar je zadržano po- vedal, da je v teh letnih me- secih ribolov prepovedan. Zelo se je zanimal za našo opremo in si še posebno za- ljubljeno ogledoval zračno blazino, ki sem jo potegnil iz šotora, da bi se od časa do časa malo sončil. Ni rečeno, da mu ob našem odhodu ne bi ene odstopili, sem neob- vezno pripomnil. Potem je že pomenljivo pomežiknil, če imamo s seboj trnke. Ko sem pritrdil in privlekel na dan še dva vložka za žepno baterijo, sem lahko bil pre- pričan, da imamo sezonsko karto za lov na postrvi v že- pu. Poslovila sva se že kot dobra stara prijatelja: asta luego, doctor, buenos tardes, Lucho! Potem je prišel še večkrat. Razen Janča je od nas vseh bil deležen najizdatnejšega Petrovega blagra in nam je - porgue sois buen gente - ve- dno prepustil ves svoj ulov. Ob štirih sem imel zadnjo radijsko zvezo. Naslednji dan bodo Franček, Mišo in Janč vstopili v severozapa- dni greben. Preostali štirje so se šele po deveti uri utru- jeni vrnili v bazo. Sestopali so z roba ledenika naravnost po goščavnatem grušču, in šele v trdi temi po plazu, kije pred osmimi leti pod seboj za večno pokopal vso češko odpravo, dosegli dolino. Sledili so štirje sončni dne- vi čakanja in negotovosti. Le kaj je z navezo? Niti en sam poiskus radijske zveze ni več uspel. Le prasketajoča tišina v sprejemniku. Kako so vzstopili, kje so, kako napre- dujejo, imajo smolo, ali celo nesrečo? Vsa ta in druga vprašanja so glodala v meni in le delno so me pomirili tovariši, ki so bili bolj opti- mistični. Denimo, da je priš- lo do nesreče. Kako naj sami izvedemo uspešno iskalno ali celo reševalno akcijo v tej ledenoskalnati vertikalni pu- ščavi? Ali celo onstran vrha, na ledeniku z njegovimi ne- štetimi razpokami, opastmi in seraki, ki je tako prostran, da se v njem izgubiš kot mravlja v gozdu. Že samo do vznožja bi bilo dva dni hoda. Peti dan je bil sončen, to- pel. Z ovinka ceste, morda 800 metrov nad nami, se je odlepil ogromen rdeč ptič in v širokih krogih polagoma jadral v dolino. Nekaj dni prej smo v švicarskem tabo- rišču, pol ure hoda od nas, videli razstavljeno konstruk- cijo zmaja. Nemir in zaskrbljenost sta se sedaj začela lotevati tudi tovarišev. Napravili smo načrt iskalne akcije, ki naj bi jo začeli naslednje jutro. Ko se je stemnilo in je pritisnil mraz, smo oblečeni v tople puhovke čepeli okoli plin- skega gorilnika v kuhinj- skem šotoru in si kuhali čaj. Kot v magično kroglo, smo zrli v lonec, v katerem so na dnu nastajali prvi majhni mehurčki. Naše misli in be- sede so bile pri onih treh in vedno znova smo premlevali vse možnosti poteka njiho- vega vzpona in vrnitve. Tu in tam sem iz navade in in- stinkta čuječnosti odgrnil platno na vhodu in se ozrl po okolici. Vedno mi je pogled kot v praznem upanju zata- val tudi v smer jezera, za ka- terim se je kot globoka zare- za med navpičnimi stenami začenjala naša dolina... Pogosto sem se vračal z mojega vrha, ko je sonce že zahajalo za piramidami Huandoye 9 VRTNIC Danes, v četrtek, 22. no- vembra, bo v dvorani Na- rodnega doma slavnostna podelitev vrtnic in priz- nanj najbolj vnetim goji- teljem cvetja. Gre za tra- dicionalno akcijo celjske- ga Turističnega društva, ki privablja v svoj krog čedalje več gojiteljev cvetja in sploh urejeval- cev okolja. Tudi letos je imela ko- misija za ocenjevanje več kot težko delo. V ocenje- vanje je zajela 1326 gojite- ljev cvetja! V končni izbor za podelitev priz- nanj jih je prišlo 260. Vsi ti bodo tudi dobili prizna- nja za opravljeno delo. Najboljšim pa bodo pode- lili devet vrtnic, od tega eno zlato, dve srebrni in šest bronastih. Na slavnosti, ki se bo pričela ob 18. uri, bodo zavrteli še film o cvetli- cah, prikazali nekaj barv- nih diapozitivov, celoten spored pa bo dopolnila tudi folklorna skupina 2PD »France Prešeren« iz Celja. M. B. 'mejnik (Jakiju) Na brezskrbni zasneženi travnik je s klokotajočo steklenico barve zvabil iz davnine svoje domišljije še nevidne pošasti naše jutrišnje nevarnosti, da se je sonce do pomladi bojevalo z njimi, kakor sveti Jurij z zmajem. Ob vodi je ležal nasedli rečni kamen, vzel ga je, se ga dotaknil s čopičem in vrnil reki vitko, švigajočo ribo. Z vzhičenim veseljem, kot v roko prijatelju, je segel po trohnečem lesu in povzdignil svoj brezimni rod v svetniškem liku starca, ki je živel z večnim ognjem v srcu. Še ko na sedmi dan, ii samovšečnosti, ne iz utrujenosti kakor bog, gre leč pod svojo kmečko jablano, lovi, kot Odisej v votlini Polifema, bele ovce oblakov in jih skozi veje barva s svojo otroško vero v lepo. In zaljubljenci po mestih in vaseh ozirajo se proti nebu: Kakšen krasen dan! CIRIL ZLOBEC ZA RIBJI ZAROD Vsako jesen ima odlovna ekipa Ribiške družine Celje v vzrejnih ribnikih v Blagovni polne roke dela. Iz enajstih vodnih objektov je treba spustiti vodo, poloviti in pobrati morajo več ton rib, jih sortirati in nato pod kisikom odpeljati v lovne revirje lastne družine in tudi v vode drugih ribiških organizacij. To delo je naporno in umazano, vendar je treba z njim nadaljevati, če hočemo imeti lovne revirje čim bolj poribljene. SANDI UDERMAN NISO VSI STOLI ENAKI Na sliki vidite stolček, za katerega bomo še sli- šali. To je namreč stol nekega vratarja, vendar je stabilen in ga vratar zaseda že petnajst let. Sedaj mislijo takšne sto- le namestiti tudi v direk- torske pisarne, ker so njihovi stoli tako slabe kvalitete, da direktorji ne morejo na njih sedeti niti leto dni. S TERENA POROČA AMADEUS NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.