9.K0NGRES ZKS DANILO ČREPINKO, DELEGAT NA 9. KONGRESU ZKS: Spregovorili bomo o odgovornosti posameznikov Od IX. kongresa pričaku-jem bolj pogiobljeno opre-delitev odgovornosti. Do-a\e\ smo vedno »naštl* le kolektlvno odgovomoat, za katero so se skrllt »neod-govorni- poaameznikf. Tu-di o delegatskem sistsmu bomo morall apregovoriti, saj Gjtagatski odnosi še ni-so zaživeti tako kot bi lah-ko. Pri tem pa moramo Iskati krivdo tudi v alabo prlpravljenlh gradlvih in obilici papirja v kateri se delavec - delegat težko znafde in tako iahko z njim -manipuUrajo« razne stro-kovne službe. se pravi ad-ministracija-, |e povedal Danilo Črepinko, ko smo ga vpraSali. kaj pričakuje od kongresa slovenskih ko-munistov. Na njem bo so-deloval kot edlni detegat obrtl ln atoritev nafo ob-Clne. Feto: A. Ovoriak Tridesetletnl Mariborčan, kl se je izučit za avtomeha-nika, delal nato prl samo-sfojnam obrtniku in v tovar-ni »Zlatorog-, Je v Ljublja-no prlSel pred dobrlmi peti-mi leti. Takrat ga je partija postala v srednjo potltično solo pri CK ZKS. »član Zveze komunistov sem postal s sedemnajstimi letl. BH sem aktiven na tere-nu In v defovni orgahizaciji. zato so me poslall v solo. Ko sem jo končal pa sem oata! v Ljubijani. Združil aem delo v Avtoobnovi, kjer sem Se danes.* Tu Crepinko opravlja svoj osnovni poklic - avto-mehanika in Le ga vprašaS kako to, te pogleda malo postranl in odgovori: »Za politlčno ftolo so me izbrall tovariSl zato, da bi potem, ko bi jo končal bil Še bolj uspešen pri svojem družbenem političnem de-lovanju med njimi. da se z novim znanjem in izkušnja-mi vrnem v neposredno proizvodnjo in ne zato, da bi potem »uSel" med režij-ske delavce. Kaže pa. da sem bela vrana, saj so moji tovarisi - sosolci večinoma postali ali občinski funk-cionarji ali pa frodilni delav-ci - direktorji v združenem delu. Vsi ti so za delavski razred tzgubljeni. vsa) jaz tako gledam na te reči.» Danilo se pn vsem svo-jem defu trudi, da bi bil do-ber delavec in samouprav-Ijalec, Živi skupaj s svojo detovno organlzacijo in razglablja o problemih ma lega gospodarstva, saj tja sodi tudi Avtoobnova: "Združeno delo se v zad-njem fiasu srečuje z vrsto problemov Avtoobnova. na primer nima dovolj deviz, da bi lahko kupovala re-zervne deie za kamione. ki nam jih pripeljejo v popra-vilo druge delovne organi-zacije, ki tudi ne ustvarjajo deviznega dohodka. Tako kamioni stoje, mi pa imamo izpad dohodka, dokler ne zberemo dovolj deviz za nakup potrebnih delov, Na-sprotno pa zasebnlki, se pravi samostojnl avtopre-vozniki nimajo teh težav. Pripeljejo kamion, v kon-signaciji kupijo za lastne devize rezervne dele ali pa jih preprosto uvozijo, skrat-ka znajdejo se - fcer se pač tahko. saj jim zakon to do-puSča. Zato imajo biatveno prednost pred združenim delom. kl takih moŽnosti nima. 6e zlastl Ce samo ne ustvarja deviznega priliva Pa tudi drugače /e indivi-dualni aektor »privitegl-ran«. ZdruŽeno delo Ima velike rejljake stroske, kl jlh obrtnlki nima(o, In Ce govorimo o obrti ne moremo mimo davčne poli--tlke, ki krepko sepa. Zelo vpraSIjivo je zaka) kar 52 odstotkov slovensklh obrt-nikov ne plačuje davkov! Ati res utvarljo tako mato dohodka? fie bi obrtniki ta-ko slabo ziveli. kot bl neka-terl radl prlkazali, se njiho-vo števllo ne bi !z leta v teto vefialo. !n prav je, da jih je vedno več. saj obrt, zlasti storitveno nujno potrebuje-mo. Vendar pa bi morali na tem področju nareditl več reda,