Fo&tnina plačana v gotovini Leto XXI., št. 3 Ljubljana, nedelja 4. januarja 194ž*XX Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana. Pucclrujevo ulica 5 - Telefon št 31-22 31-23 31-24 Lnseratru oddelek: Ljubljana Puccilj jeva ulica 5 — Teleton 31-25, 31-2t Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Računi pri pošt Cek zavodu: Ljub tjana 5t. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz &r Italije in inozemstva ima Cnione Pubblicitž Italiana S. A.. Milano izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica fitev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se oe vračajo CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubbllcita dl provenlenza Italiana ed estera: Unione Pnbblicitš Italiana S. A, Nilano Atftivitd detle Forze aeree dell'Atie Iistensa attivita esplorativa dl opposti elementi leggeri nella zona di Agedabia II Quartiere Generale deUe Forze Arma-te comunica in data di 3 gennaio 1942,XX II seguente bollettino di guerra n. 580: Intensa attivita esplorativa di opposti elementi leggeri nella zona di Agedabia. Dopo dne giernate di aspri eombattimen-ti, con intervento da parte nemica aelie artiglierie navali, i capisahli del sistema di Bardia ed i presidi della localita sono stati sopraffatti. Nel settore di Sollum violenti coneentra-inenti di fuoco delle artiglierie avvcisa-rie ln Cirenaica apparecclii nostri e tedesehi hanno effettuato ripetute azioni a volo ra-dente, mitragliando truppe in marcia c di-struggendo numerosi automezzi. Forze t-e-ree delTAsse hanno lanciato (la bassa ;:h fr-t po morju, marveč tudi nemoteno norma'no trgovinsko plovbo po vodah juž.ifrvzhodne-ga dela Azije. Japonci v Kuantanu Sanghaj, 3. jan. d. Radijske vesti iz Sin-gapura pravijo, da so japonske čete še nadalje ojačile svoj pritisk v obmejnem ozemlju pokrajine Perak, kjer so se razvnele sriite borbe. Poročilo iz britanskega vira potrjuje, da so japonske čete prodrle že v predmestja Kuantana. Preteklo noč je Japonsko letalstvo večkrat silovito napadlo Singapur, ki je bil do jutra štirikrat alarmiran. Japonska letala so odvrgla na mesto zelo veliko število bomb. 300 km pred Singapurom Rim, 3. jan s. V Singapuru je bil objavljen komunike, ki pravi, da je položaj v Kvantanu popolnoma nejasen. 2e nekaj dni m Airijo vesti, da je Kvantan 2« v japonskih rokah. Na vaak način j« vaJno. la j« mesto eddaljeae od Singapura manj kakor SOO km. Nadaljevanje na 2. strani Bombe na Singapur In Swettenham Bangkok, 3. jan. s. Vesti iz angleškega Tira, ki so prispele iz Singapura, beležijo da slo japonska letala hudo bombardirala Port Swettenham v Malajski ožini. Nekaj vojaških naprav je bilo poškodovanih. Sodijo, da so japonska letala hotela napasti pristaniške naprave v luki, iz katere izvažajo Angleži predvsem kavčuk. V luki se zbira kavčuk za izvoz iz vse pokrajine okrog Kuala Lampurja, kjer kavčuk v glavnem pridelujejo. Saigon, 3. jan (Domei.) Po brezžičnih vesteh iz Singapura so japonska Letala včeraj ponoči večkrat zaporedoma nudo napadla Singapur. Napadi so trajali do sobote zjutraj. Civilno prebivalstvo zapušča Singapur Lizbona, 3. jan. s. Izvedelo se je, da se je začelo odseljevanje žensk in otrok iz Singapura Izseljence iz Singapura bodo prepeljali v Indijo ali v Anglijo. Njih odhod je povzročil zelo pretresujoče prizore med možmi, ki ostanejo, in njih odhajajočimi družinami. Med temi je nekaj tudi takšnih, ki so že pribežale iz Hongkonga. Odseljevanje civilnega prebivalstva je bilo odrejeno tudi zaradi strogega kontingenti-Banja živil, ki jih je pričelo primanjkovati zaradi japonske blokade. Poročevalec agencije »United Press« pravi, da se prebivalstvo zaveda kritičnega položaja mesta. Malo škode med petro-tefskimi vrelci na Borneu Miri, 3. jan. s. Japonske okupacijske oblasti so objavile, da so japonski petrolej-ski strokovnjaki, ki so pregledali petrolej-ska polja okrog Mirija in v Sarawaku, dognali, da Angleži ob umiku niso mnogo poškodovali petrolejskih vrelcev. Kolikor pa so bili vrelci poškodovani, jih bo mogoče v najkrajšem času spet popraviti. Izredno nagli nastop Japoncev, ki so se 16. decembra izkrcali na Borneu, je Angležem onemogočil, da bi dovršili razdejanje na petrolejskih poljih. Le nekaj vrelcev so Angleži zalili s cementom, a še to bo mogoče V Hongkongru se prilike urejajo Hongkong, 3. jan. s. V Hongkongu se življenje naglo normalizira. Domače p ebi-valstvo se je že vrnilo na svoje domove in tudi poslovno življenje je v glavnem spet cživelo. Polagoma se obnavlja tudi ves javni promet. Japonske vojaške oblasti so uvedle v obtok japonske vojaške bankovce jgumpio«, k; imajo vso zakonsko veljavo. Stari hongkonški dolar zamenjavajo za gumpio v razmerju 2 dolarjev na 1 jen. Vojaške oblasti so tudi ukrenile, da so odprli velike konzume, ki zalagajo prebivalstvo z rižem, soljo, sladkorjem in drugimi najnujnejšimi živili. Vojno stanje med Birmo in Tajetn Tokio, 3. jan. (Domei.) Dopisnik lista »Jomiuri« javlja preko Saigona iz Rangu-na, da so oblastva v Birmi izjavila, da bo Birma poslej smatrala Taj za vojskujočo se državo. Kitajci v Birmi Šanghaj, 3. }an. d. Včeraj je bilo v Sin-gapuru objavljeno, da so kitajske čete prestopile mejo med Kitajsko in Birmo, Kjer bodo baje po dogovoru z Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami sodelovale v obrambi birmanske ceste. Singapursko poročilo dodaja, da so kitajske čete dospele v Birmo v popolni bojni opremi. Napetost v Bengali Bangkok, 3. jan. s. Iz Madrasa poročajo, da računajo tam z japonskimi letalskimi napadi, ki naj bi se pričeli že v najkrajšem času. Zaradi tega se Je že mnogo ljudi izselilo iz mesta, sicer pa Je v vsej Bengali nastala huda napetost. Oblasti so zato zaprle vseučilišča in druge višje znanstvene zavode v Kalkuti in drugih mestih. Omejevanje uporabe bencina v Indiji Bangkok, 3. jan. s. V Indiji so pričeli omejevati uporabo bencina. Indijska vlada je odredila za enkrat, da se poraba bencina v privatnem prometu zniža za 50 odstotkov. Amsriški izdatki Buenos Aires, 3. jan d. Po brezžičnih vesteh iz VVashingtona je ameriško finančno ministrstvo objavilo podatke o ameriških izdatkih v preteklem letu. Iz njih je razvidno, da je v mesecu decembru 1941, tedaj v prvem vojnem mesecu, Amerika izdala več denarja kakor v katerem koli prejšnjem mesecu. V decembru so znašali ameriški izdatki 2557 milijonov dolarjev. Od tega odpade 1846 milijonov dolarjev samo na vojaške potrebe. Ta vsota je za 5o0 milijonov dolarjev večja, kakor pa so zaa-šali najvišji ameriški mesečni izdatki v svetovni vojni v letu 1918. Vpoklici ameriških rezervistov Lizbona, 3. jan. s. Ameriško vojno ministrstvo bo vpoklicalo vse rezerviste. Vojni minister Stimpson je izjavil, da se prostovoljci lahko vsak čas prijavijo v vojsko. »Tudi dušo M prodali« Nemška sodba o angleškem in ameriškem zavezništvu z Rusijo Berlin, 3. jan. s. »Deutsche Politisch Di-plomatische Korrespondenz« polemizira z angleško in ameriško propagando, ki se ta trenutek trudita, da bi s povsem neutemeljenimi argumenti obrazložili potrebo sodelovanja z boljševizmom, zlasti kolikor gre za evropski prostor. Nemška korespondenca pripominja, da skušajo britanski državniki prepričati angleški narod in same sebe, da je boljševizem zares najprimernejša sila za ohranitev pravega miru, zlasti po razorožitvi Nemčije in da zato zasluži naj-odličnejše mesto pri povojni obnovi sveta. Sovjeti so po angleškem in ameriškem mnenju najprimernejši elementi, Id lahko v bodoče popolnoma in za vedao jamčijo za nemško razorožitev. To so pač kaj čudne zamisli za one, ki propovedujejo, da se hočejo boriti za stvar človeštva. Resnica pa je precej drugačna. Nemški narod in z njim vsi oni, ki se bore ob njegovi strani, so že sami na svojih plečih občutili sistem boljševiških doktrin. Zato bodo Angleži in Američani, ki so se znašli v izrednih težavah in so pripravljeni prodati dušo hudiču, samo da bi si izbili kako ugodnost, na koncu močno razočarani. Najboljše sile Evrope se sedaj bratsko in naravnost legendarno bore na strani Nemčije prav proti tej sili, ki je sovražnica sleherne civilizacije in slehernega socialnega reda. Ti junaški vojaki se bore, da bi dokončno odpravili nevarnost, ki je bila še pred nekaj meseci na vratih kontinenta in je grozila, da ga pahne v prepad. Nemške in zavezniške čete krepko drže bojno črto, prepričane o končni zmagi pravice in civilizacije. V New Torku — pred štirimi tedni Doživljaji švedskega inženjerja iz prvih dni ameriškega vstopa v vojno Goteborg, 3. jan. u. Iz Amerike se je pretihotapili preko Atlantskega oceana švedski parnik »Vingaren«. ki je odplul iz New Yorka nekaj dni po izbruhu vojne med Zedinjenimi državami in Japonsko. Švedski mr.rnarji so bili priča razpoloženja in ljudskih demonstracij v Severni Ameriki ob izbruhu vojne. S parnikom sta se pripeljala tudi švedski pianist Niils Dahleberg in inž. P. Erik. Poslednji je dal novinarjem nekaj izjav o svojih doživljajih. Mudil se je v Ne\v Yorku, ko se je v Ameriki razširila vest, da je Japonska Ze-dinjenim državam napovedala vojno. Prišlo je do demonstracij, sprevodov in manifestacij po vseh ne\vyorških cestah. Američani, o katerih je znano, kako sovražijo druge rase, so uprizorili celo vrsto napadov na rumenokožce. Zgodilo pa se je, da so često zamenjali Kitajce z Japonci in da so napadali tudi te. Po Ne\v Yorku so tisoči ?judi vzklikali »Nad rumene!« Naslednjega dne so se demonstracije nadaljevale ;n oblasti so bile prisiljene intervenirati v zaščito Kitajcev. Kitajci so prejeli posebne znake, da so se ločili od Japoncev Erik je bil v Ne\v Yorku. tudi ko je bil Nevv York po pomoti aili za vajo prvič alarmiran. Ljudi se je polastila groza. Sirene pa so se le slabo izkazale. Ker so biile nameščene na strehah nebotičnikov, se spodaj na cestah niso dobro čule. Ljudje so se zavedli ailarmnega stanja šele, ko so jih pričeli nanj opozarjati gasriloi. Tedaj se jih je polastila panika. Zaklonišča še niso bila pripravljena, predvsem ne zunaj na cestah vidno označena. Tudi še niso bile v veljavi posebne odredbe o prometu. Spričo tega je nastalo več hudih nesreč. Neki avto se je z vso brzino zaletel v množico ljudi. Šele čez pol ure so se ljudje pomirili. Večina se je zatekla na postaje podzemske železnice. Nastal pa je zato zastoj v njenem prometu. Nemški poslanik iz Brazilije odpoklican Buenos Aires, 3. jan. s. Nemški veleposlanik von Hermann je sporočil državnemu tajništvu, da ga je njegova vlada pozvala v Berlin. Paasikivi v Stockhohnu Stockholm, 3. jan. d. Finski minister Paasikivi je prišel na obisk v Stockholm, kjer vodi razgovore, ki se nanašajo na finančna in davčna vprašanja podpor finskim družinam z velikim številom članov. čilska nevtralnost Buenos Aires, 3. jan. d. Kakor poročajo iz čilske prestolnice Santiago, je čilsko zunanje ministrstvo v petek izdalo dekret, s katerim se čilski nevtralnostni zakon cd septembra 1G39 razširja tudi na vse tiste države, da so do konca decembra 1941 stopile v vojno. Za te države veljajo v bodoče tudi vse načelne določbe mednarodnega prava kakor tudi vse posebne omejitve in določbe, ki jih je izdala čilska vlada za ohranitev nevtralnosti v sedanji vojni. Ostavka egiptskega ministra Ankara, 3. jan. 6. Po neki vesti iz Ka ra je demisioniral egiptski finančni minister. Misli se, da je razloge demisije iskati v težkočah oskrbovanja, s katerimi se bori država zaradi angleških okupacijskih čet. Predvidevajo se še druge spremembe v egiptski vladi. Egiptska policija pod angleško kontrolo Carigrad, 3. jan. d. Po informacijah iz Kaira bodo ostali angleški častniki na pritisk britanskih oblastev v Egiptu do konca sedanje vojne v vodstvu egiptskih policijskih čet. K temu ie treba pripomniti, da je bila v egiptr/ m parlamentu že ponovno postavljena zahteva, naj se angleški častniki odpuste iz egiptske policijske službe, kakor je bilo to določeno v ^osebnem dogovoru med britansko in egiptiko vlado. Angleži pa očitno nočejo izgubiti direktne kontrole nad varnostno službo v Egiptu in so se zaradi tega izrazili pripravljene le, da v bodoče iz lastnih sredstev plačujejo svoje policijske častnike. Snežni zameti na Finskem Helsinki, 3. jan. s. Strašni snežni zameti divjajo na Finskem. Vremenske prilike so povsod močno omejile vojne akcije. V zadnjih 24 urah je prišlo do običajnega streljanja topništva na vseh frontah. V vzhodni Kareliji so Sovjeti sprožili številne . krajevne napade, ki so bili odbiti. Priprave za Ducejevo obdarovanje otrok Bliža se dan sv. Treh kraljev, ko italijansko ljudstvo slavi svoj tradicionalni praznik Befane. Zvezni podpoveljnik Gilla prof. Peter Cassani je po nalogu Zveznega poveljnika sklic*l na sestanek nadzornike podreja Gilla ter voditelje ljudskih šol našega mesta, da jim da zadnja aavo-dila glede prireditve o priliki razdeljevanja Dueejevih darov otrokom. Teh darov bodo 6. januarja deležni tisoči potrebnih otrok v vsej pokrajini. Kaznovani trgovci Ljubljana, 3. januarja. Na globo so bili obsojeni sledeči trgovci, ker niso razobesili cenika: Tesna Lo-renc, prodaja sadja, Dobrunje 51, Završ-nik Ivana, prodaja sadja, Fužine 8- Ber tok Miran, specerija. Vodnikova 167, Lazar Karel, manufaktura. Tržaška c. 17-a, Vanek Josipina- trgovka, Sv. Petra c. 9, Herzog Marija, manufaktura, Celovška c. 162, Cunder Vincenc, torbar. Igriška 3, Zadnikar Josipina, manufaktura, Vič 100. Ogrinc Ivana, manufaktura, Hrenova 17, Butara Anton, prodaja živil, Tyrševa 86, Zaje Frančiška, prodaja zelenjave, Šmartno 8, Primožič Katarina, gostilničarka, Rožna dolina VIII.-B, Simončič Ivana, prodaja zelenjave, Tomačevo 7. Zaradi navijanja cen so bili ovadeni sodišču sledeči trgovci in obrtniki: Rezar Franc, mesar, Dolenjska c. 64. Lesjak Marija, prodaja zelenjave, St. Jurij 16, Šolar Josip, krznar, Tavčarjeva 6, Resman Alojz, prodaja živil, Cesta 29. oktobra 21, Novak Marija, trgovka. Stara Cerkev 17, Ugrinc Ivana, trgovka. Hrenova 17, Bas-nik Anton, trgovec, Salka vas 78. Kajzer Ivana, prodaja zelenjave, Tomačevo 7, Simončič Ivan, prodaja živil. Celovška G2, podjetje Opeka. Miklošičeva 6 Matjaž Ana, prodaja sadja, Gostilniška 12. Letalska nesreča v Ameriki Lizbona, 3. jan. s. V bližini letališča Mi-tchell Field v newyorski državi je neki severnoameriški bombnik spričo pokvarjenega motorja treščil na tla ln se razbil. Vseh 5 članov njegove posadke je bilo ubitih. Letalo se je tik pri tleh zaletelo v drog z napeljavo toka visoke napetosti ln se je pri tem še vnelo. Švedska ladja prodana ameriški vladi Stockholm, 3. jan. d. Iz VVashingtona poročajo, da je ameriška vlada kupila švedsko 20.067-tonsko tovorno ladjo »Kungs-holm«, ki Je bila doslej last družbe j>Sven-ska-Amerika-Linie« v Goeteborgu. Ladjo so ameriška oblastva nedavno zaplenila v nevv-yorški luki. Spričo protesta švedske vlade je bila ladja spet vrnjena lastnici, ki pa jo je zdaj prodala ameriški državi. Španci grade ladje Madrid, 3. jan. u. Tu so bili objavijeni statistični podatki, po katerih je sedaj v španskih ladjedelnicah v gradnji 110 novih ladij, s skupno 120.000 tonami. Stroški za te ladje bodo znašali 550 milijonov pezet. V ladjedelnicah grade zlasti mnogo petrolejskih ladij. Njihova skupna tonaža bo znašala 54.500 ton. Nemški športniki za vojsko Berlin, 3. jan. s. Vodja nemškega športa je objavil, da bodo letos opuščene vse smučarske prireditve kakor tudi smuča.vti tečaji zaradi nabiralne akcije smučarskih priprav in oblačil za vojsko. Odpadle bodo tudi velike tekme v Garmisch Parten-kirchenu. Izgube angleškega letalstva Berlin, 3. jan. s. DNB doznava iz pristojnega vira, da je nemško letalstvo od 1. januarja do 31. decembra 1941 uničilo v letalskih borbah 3834 angleških letal. K tem izgubam je treba dodati letala, ki so Dila uničena tleh in ob potopitvah nosilk letal. Tega števila pa ni mogoče natančno preračunati. V istem obdobju je nemško letalstvo v borbah z Anglijo vštevšl afriško in sredozemsko bojišče izgubilo 1046 letal. Od dne 3. septembra 1939 je angleško letalstvo z gotovostjo izgubilo 8727 letal vseh vrst. Tu niso všteta letala, ki so jih sestrelili Italijani in Japonci. Skupne izgube angleškega letalstva so torej mnogo večje. Svečanost na japonskem dvoru Tokio, 3. jan. (Domei.) Mikado je danes dopoldne prisostvoval velikim novoletnim svečanostim, prirejenim v svetišču v cesarski palači. Navzoči so bili tudi ostali člani cesarske družine. Vlado je zastopal ministrski predsednik Tojo. Svečanosti se je udeležilo še mnogo visokih vladnih osebnosti. Razširjenje Srancaskega zakona o zaščiti države na kolonije v Ameriki Vichy, 3. jan. d. Francoski uradni l st objavlja vladni dekret, s katerim se 31. januarja 1939 izdani odlok o kaznovanju zločinov zoper varnost države in vohunstva razširja zdaj tudi na kolonije Martinique, Guadeloupe, Francosko Gvajano ter na otoka Saint Pierre in Miquellon. Nemške državne finance ob koncu lanskega leta Državni tajnik v nemškem finančnem ministrstvu Remhardt je v nemških listih objavil pregled nemških državnih financ ta leto 1941. Temelji nemških financ so vedno davčni dohodki, ki so v letu 1940 dosegli 27.2 milijarde mark. v pretek :<-m letu pa se cenijo na 32 milijard mark. K temu je prišteti upravne dohodke vojni prispevek občin, prispevek protektorata n prispevek Francije za zasedbene stroške, kar znese skupaj 13 milijard mark. tako da so znašali vsi dohodki Nemčije v računskem letu okrog 45 milijard mark. s čimer je krita polovica vseh izdatkov, skupaj z vojnimi. V svetovni vojni je Nemčija krila z rednimi dohodki ie 13 odstotkov celotnih izdatkov. sedaj pa krije 50 odstotkov. V tem je temeljna razlika sedanje finančne politike Nemčije v primeri z ono v svetovni vojni. Nemčija je ob izbruhu vojne uv-rdla vojni pribitek k dohodnini in k trošarinam na tobak, alkoholne pijače, pozneje je povišala te pribitke, uvedla vojni pribitek k družbenemu davku, pred meseci pa še povišala vojni pribitek k trošarini na tobak in žganje, predvsem zaradi tega, da omeji potrošnja Del finančne potrebe, ki se krije z davki, je vsako leto večji. Ostaili del potrebe pa se krije s posojili. Pri tem je zadolžitev nemške države ostala v zdravih mejah. Oa izbruhu vojne je znašala zadolžitev 37.2 milijarde mark. ob koncu koledarskega leta 1941 pa se ceni na 130 milijonov mark. Glede na gospodarsko in davčno moč Nemčije je dana še precejšnja možnost najemanja novih posojili. Zadolžitev Anglije ;e povprečno na prebivalca trikrat tako veli-ka kakor zadolžitev Nemčije. Pri tem ;e treba še upoštevati zboljšanje gospodarskih pogojev zaradi povečanja gospedarskega področja Nemčije na vzhodu in na ju^u. Čim bo vojna zaključena, se bo bistveno zmanjšala finančna potreba Nemčije, kar bo omogočilo prilagoditev nemškega gospodarstva normalnim razmeram, zato hudo tudi po vojni ukinjeni vojni davčni pri-bitki. Odplačilo d01gov pa bo po vo:ni olajšano spričo pričakovanega gospodarskega Železna štednja Poročali smo že o uvedbi tako imenovane železne štednje za delavce in nameščence na eni strani ter podjetnike na drugi stran'. Dclavec in nameščenec, ki hočeta sodei^ vati pri železni štednji. se morata zavezati, da bosta za določeno dobo vsak mesec r.a-Ugala določene zneske na račun žeWne štednje. Hranilno vlogo pa bosta lahko izkoristila eno leto po končani vojni. Podjetniki pa nalagajo na račun železne štednje zneske za nabavo novih strojev in za nabavo zaloge blaga zlasti v primerih, kjer na primer stroja ali zaloge ni mogoče v sedanjem času nabaviti, nailožene znesice pa bodo lahko dvignili tako: po končam vojni. K ukrepom v zvezi z železno štedn'o io sedaj državni tajmk Reinhardt podal še nekatera pojasnila. Pojasnil je predvsem, za-ka' je predpisano, da se smejo vloge delavcev in nameščencev pri železni štednji dv g-niti šele eno leto po končani vojni, vloge podjetnikov pa takoj po končani vojni To razlikovanje je potrebno, ker bodo morala po končani vojni podjetja preiti od vo^ne proizvodnje v normalne razmere in s: bodo morala nabaviti surovine, obnoviti stn-je itd., trgovci pa si bodo morali nabaviti zaloge. Produkcija za razmere v miru pa re bo vtekla šele po določenem času. Zato je v splošnem interesu, da se prištedena kupna moč uveljavi šele določeno dobo pO' končani vojni. CURA INFlUENZA, ZDRAVI HRIPO. NE- NEVRALGIE, REUMATISMI VRALGIJE, REVMATIZEM LOMBAGGINE e ropida- TRGANJE V LEDJIH in naglo mente ne eolirn i dolori pomiri bolečine »sen *eh bolezni. lab. O. MANZONI * C. • Milana • V »»o,S Kavčuk iz regrata V zadnjih letih so v raznih državah napravili številne poskuse za pridobivanje kavčuka iz rastlin, ki se lahko gojijo :zvcn tropskih širin. Ti poizkusi so ugotovili, da imajo številne rastline v soku ono snov, ki jo pridobivajo v tropskih deželah iz kavčukovega drevesa, nazvanega »hevea«. Preiskali so preko 1000 vrst rastlin in so v 600 vrstah našli to snov. Seveda pa so količine zelo različne in še niso našli rastline, ki bi vsebovala toliko dragocenega soka kakor kavčukovo drevo hevea Vendar zaradi tega pa ni na mestu, opustiti nadaljnje poskuse, kajti tudi kavčukovo drevo je bilo šele vzgojeno za pridobivanje kavčuka in daje v plantažah desetkrat več kavčukovega soka kakor v prvotni domovini Južne Amerike, kjer raste v gozdovih. Zato je tudi skoraj docela prenehalo prvstno pridobivanje kavčuka v gozdovih Južne Amerike in se skoraj ves kavčuk pridobiva sedaj na plantažah. Poizkusi zadnjih let so pokazali, da ima največ kavčukovega soka posebna vrsta regrata (taraxacum megalorhizum), ki raste v državah ob Sredozemskem morju. Ta rastlina daje prvovrstni kavčuk, le količina je razmeroma manjša kakor pri kavčukovem drevesu. Vsak otrok pozna regrat po tem, da pokaže rastlina, če se jo rani, mlečen sok. Znanstvene ugotovitve so pokazale, da vsebuje ta rastlina zlasti v korenini mnogo kavčukove snovi. Poskuse s to rastlino so napržvili tudi v Rusiji in nemške čete. ki so zasedle Ukrajino, so na mnogih krajih našle obsežne nasade regrata za pridobivanje kavčuka. Kakor zatrjujejo, daje regrat kakovostno najboljši kavčuk, ki se lahko v vsakem pogledu meri s tropskim kavčukom. Le pridobljena količina je razmeroma manjša in se pridobi na hektar 150 do 200 kg kavčuka, to je polovica količine, kj se pridobi na plantažah kavčukovega drevesa. Vendar upajo, da bo mogoče iz regrata vzgojiti kulturno rastlino, ki bo dajala vsaj toliko kavčuka kakor kavčukovo lrevo »hevea«. Regrat pa bi bil posebno primeren za pri-dobvanje kavčuka tudi zaradi tega. ker se lahko rastlina prideluje na močvirnatem terenu. Gospodarske vesti = iz italijanskega lesnega gospodarstva. Družbd Societš, Nazionale Importationi Legnani (SNIL), ki ji je poverjen uvoz lesa na račun države, je minist stvo za menjavo in valute naročilo, naj poskrbi za pospešen uvoz razpoložljivih kol čin lesa iz raznih držav. Po možnosti naj družba nakupe tudi one količine lesa, ki so na laz-palago preko določenih kontingentov. To naročilo velja za vse vrste lesa (razen celuloznega lesa in drv). Do nadaljnjega ne bodo odobrene prošnje zasebnikov odnosno uvoznih tvrdk za uvoz lesa. Tvrdke, ki imajo možnost uvoza lesa, se bodo morale obrniti na gori imenovano družbo. Količine lesa, ki jh ima družba in ki j h ne potrebuje država, bodo zaenkrat puščene na skladišču. Presežek bo pozneje dan na razpolago za potrebe zasebne industrije. = Italijanski pridelek rlža. Po podatkih predsednika italijanske Zveze pridelovalcev riža je znašal lanski pridelek riža v Italiji 9.27 milijona metrskih stotov. V zadnjih 10 letih se je pridelek povečal za 41% (leta 1931 je znašal le 6.55 milijona metrskih stetov). To povečanje pridelka j® Italija dosegla le deloma s povečanjem površine od 127.000 na 168.000 hektarjev, deloma pa ji je uspelo doseči povečanje povprečnega donosa, in sicer od 46.1 na 56.8 metrskega stota na hektar. = Rr>k za vložitev prijave inventarja oblačilnih predmetov. Združenje trgovcev in gostilničarjev Ljubljanske pokra ine opozarja vse trgovce oblačilnih predmetov ter obutve, da poteče 8. t. m. rok za v'cži-tev prijave inventarja po točkah. Kdor še ni vložil uradno predpisanih inventarjev pri združenju, naj to brezpogojno stori do 8. t. m. = Plačilo taks. Davčna uprava Ljublja-na-mesto razglaša, da zapadejo v plačilo naslednje takse: V času od 1. do 15. januarja: 1) T. p 8 taksnega zakona (stalne reklame) Prijaviti in plačati je tudi takso za koledarje (stenske, družbene, žepne), 2) T. p. 37 t. z. (tekoči računi), vložiti sc morajo tudi negativne prijave, sicer je kazen 190 Ur, 3) T. p. 98 t. z. (taksa na biljarde). Taksa po t. p. 37 in 98 taksnega zakona se ne plačuje več v kolkih, temveč v gotovini po prijavah v 2 izvodih. 4) T. p. 214 a t. z. (letna skiadiscna taksa za vino in žganje). V času od 1. do 31. januarja zapadejo naslednje takse: 1) t p. 12 prip. 12 taks. zakona (dopolnilna prenosna taksa). 2) t. p. 20 t. z. (službene pogodbe z event. spremembami v letu 1941). 3) t. p. 24 t. z. (sem spadajo tudi pogodbe, ■ sklenjene med trgovskimi j>od-jetji (bankami, zavarovalnicami itd., in zastopniki (agenti, potniki), ki se smatrajo za samostojne trgovce (podjetnike) v katerih se slednjim priznava gotov odstotek provizije od sklenjenih poslov. = Novi ceniki kavinih Surogatov. V'*o-ki komisarijat je določil nove cenike kavinih surogatov tovarn 2ika, Kolinska in Slada. Trgovci dobe nove cenike v pisarni Združenja trgovcev od ponedeljka popoldne dalje. = Zvišanje mezd in plač na Gorenjskem. šef civilne uprave za Gorenjsko je izcTal odredbo o povišanju mezd in plač. Za delavce je predvidena posebna 10% storitvena doklada, ki se izplača v primerih, če storjeno delo presega običajno mero. Postavke za akordno delo so povišane za 15 do 20%. Mezdne postavke pa. so povišane za okrog 5 pfenigov na uro. Naredba vsebuje tudi predpise glede delovnega razmerja kmetijskega delavstva. = Podružnica družbe La Pa!matienne na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da je bila v trgovinskem registru vpisana podružnica družbe La Dalmatienne, ki ima sedež v Parizu in glavno podružnico v Splitu. Pretežni del poslovanja te družbe je sedaj na področju zadrske pokrajine. Poleg tega pa ima družba tudi na hrvatskem področju veliko hidrocentralo na Krki s 84 000 kilovati in tvornico karbida in kalcijevega cia-namida v Dugem Ratu pri Omišu. = Prvi državni proračun Hrvatske. Z novim letom je bil objavljen hrvatski državni proračun za leto 1942., ki znaša 10.890,000.000 kun. Z uveljavljenjem novega proračuna se uvede na Hrvatskem redno državno gospodarstvo po proračunu. Z novim proračunom je v zvezi uve-ljavljenje vrste zakonov, k\ so s proračunom v tesni zvezi. = Pridelek oljnatih semen na Hrvatskem. Kakor poročajo iz Zagreba je bila lanska letina oljnatega semena prav dobra. Pridelek sončničnega semena je znašal 1000 vagonov, pridelek soje 200 vagonov, bučnih koščic je bilo nabranih 200 vagonov, pridelek lanenega semena pa je znašal 100 vagonov. = Notiranje kune v Budimpešti. Dne 29. decembra je bila na budimpeštanski borzi uvedena notacija kune. Tečaj je bil določen na 6.79 do 6.83 penga za 100 kun. K temu pride še povprečno premija 21.75%. Srednji tečaj znaša skupaj s premijo 8 29 pengov za 100 kun ali 1206 kun za 100 pengov. Istočasno je madžarska Narodna banka izdala okrožnico o plačilnem prometu s Hrvatsko, ki določa za preračunavanje dinarjev v kune prav tako tečaj 8.29 pengov za 100 kun. = Uvedba krušnih kart v vsej Madžarski. 2e doslej so bile uvedene nakaznice za kruh in moko v Budimpešti in v nekaterih večjih mestih na Madžarskem. Po novi vladni odredbi pa se s 15. januarjem uvedejo nakaznice za kruh in moko v vsej Madžarski. V bodoče je v vsej državi vezana prodaja moke, testenin kruha, žemelj in peciva (razen prest) na oddajo odrez-kov živilske izkaznice. Količina, ki odpade na osebo bo še določena. Predvidene so tudi dodatne količine za delavce in težake. = Slednja s kruhom v Rumunijl. Ru- munski listi objavljajo proglas na narod glede štednje s kruhom. Proglas pravi, da nihče ne more vedeti, koliko časa bo trajala vojna. Rumunija je že sedaj v težavnem položaju in ni mogoče vedeti, kaj prinese bodočnost. Zaradi vojne so bili mnogi možje poklicani pod orožje, kar je imelo za posledico, da je bilo v jeseni posejano manj pšenice kakor prejšnje leto. Ne more se vedeti, če bo spomladi dovolj ljudi na razpolago za obdelavo. Zato ie delžnest vsakogar, da šiedi s kruhom in s svojimi zalogami- Za peko kruha na1 se troši tudi koruzna moka. če bi prebivalstvo že doslej uporabljalo več koruzne moke. ne bi*bile potrebne sedanje omejitve. V Rumuniji sicer ni pomanjkanja, vendar je potrebna previdnost »JUTRO« št. 3 NežfeTJa, ¥. L ■ MATIJA JAMA Obisk pri mojstru palete ob njegovi sedemdesetletnici Redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, eden izmed vodilnih slikarjev generacije slovenskih impresionistov Matija Jama praznuje 4. t. m. sedemdesetletnico. Rodil se ie 4. januarja 1872 v Ljubljani, v eni izmed hiš na Starem trgu, tem značilnem delu najbolj baročne četrti našega mesta. Njegov oče je bil premožen usnjar, toda po očetovi smrti ie zašla rodbina v tesne razmere in se preselila v Zagreb. Tu je Jama dovršili gimnazijo, ki mu je dala za vse življenje na pot nekaj klasičnega duha; ne pozabimo, da je Jama morda edin med našimi slikarji, ki prebira v izvirniku Homerja in latinske avtorje. Na Hrvatskem, kjer je vladal Strossmaverjev duh. je našel svojo drugo domovino. Nekaj časa je študiral pravo na zagrebški univerzi, nato pa se je napotil v Monakovo in se posvetil Umetnost je postala usoda tudi njemu, kakor vsakemu, kdor je občutil v sebi njen resnobni glas. V Monakovem je študiral \i-prva pri HcllcByju, nato pa je delal pri Ažbetu. V tedanje srednjeevropsko umetnostno središče se je pozneje večkrat vračal. Nekaj časa je živel izmenoma v Tlona-kovem in v Ljubljani. Sodeloval je pri »Domu in Svetu« kot ilustrater, saj mu je prav urednik te revije Frančišek La.mpe omogočil ne samo bivanje v Ljubljani, marveč tudi izpopolnjevanje v Monakovem. Ko se je pozneje oženili s holandsko slikarico Lu-jizo van Raders, je živel nekaj časa na Hrvatskem, nekaj časa na Bavarskem, pri Dunaju in drugod, tudi na Holandskem. Po vojni biva stalno v Ljubljani Matija Jama se je pred več ko štirideset trmi leti (1900) udeležil prve slovenske umetnostne razstave, na kateri se je predvsem uveljavila njegova generacija. Naito se je udeleževal vseh pomembnejših razstav, ki so predstavljale doma ali v tujini slovensko umetnost Naštevanje bi zavzelo preveč prostora in pri umetniku take kvalitete niti na važno. Pomembno je to, da je Matija Jama že več kaker štirideset let v čanu, ki ni docela doma v geografiji našega mesta, se odpira od nje pogled na neznan skrajni obod Ljubljane. Na poti tja bi bil skoraj padel v jamo; prav za prav mora človek tu večkrat misliti na Jamo, čeprav leži svet hladnih jam prav na nasprotnem koncu, na obodu vzhodnega krila severne Ljubljane. In naposled sem pozvonil pri mojstrj Jami in ga našel doma; povedel me je v sobo, ki gleda na vzhod in ki je po poli atelje, po poli delavnica s knjižnico in vsaj trenutno nekako skladišče slik in okvirov, najbrž v zvezi s pripravljajoč© se razstavo. Sklenila sva, da se pomeniva na hitro roko prav v tem prostoru, ki je njegovo naj-avtentičnejše okolje, najsi zaradi mraza ni posebno pripravno za takle »razgovor ugodni«. Matija Jama: Lubiana nella leve — Ljubljana v snegu ospredju slovenskega umetnostnega živ je-nja in da je kot krajin ar zavzel v njem posebno očitno mesto. Prav zaradi tega je bil obenem s svojim najožjim mladostnim tovarišem Jakopičem izvoljen za predstavi tel ja upodabljajoče umetnosti v umetniškem razredu slovenske Akademije. V znani knjigi Izidorja Cankarja »Obiski« je pisec razgovora z Jamo takole označil Jamovo umetnost: »Matija Jama deluje kot umetnik že več ko četrt stoletja, in sicer pretežno kot kra-jinar. Velikih slikarskih efektov z grandioz-nimii kompozicijami, ki se lahko prevržejo v banalnost, ne ljubi ter se ni nikdar poizkušati v njih. Jama ne išče razmaha na zunaj nego dovršiitve v notranjosti slike, skrivnosti narave, ki jih človek sveta ne opazi. Zdi se mi kot mehanik, ki konstruira z vso preciznostjo čudovito neznan > kolesje zamotanega stroja, v vsej filigranosti, zaprt svetu, premišljujoč neodkrite tajnosti.« Tako je bilo napisano o njem pred več ko četrt stoletja. V njegovem razvoju razločuje p:sec iz »Obiskov« tri dobe: prva obsega m orna k ska leta, ko je bil Jama popoln idilik z liričnimi sujeti. Drugo dobo označuje prevladovanje objektivnosti, ki ga je prbližalo naturalističnemu pojmovanju ume.nuSti in mu dalo najpopolnejši tehnični izraz. V tretjo dobo je v tistem času šele vstopal: njegove slike so postajale risarsko manj precizne, mnogo bolj duhovne in občutene. Njegov intervievvist je videl v tem »sintezo duše in narave«. Jama ni poslej prehodil nobenih formalnih prevratov, ni se izpremenil v poglavitnih potezah svoje umetnostne fiziognomije. Morda bi lahko rekli, da se je v njegovem nadaljnjem razvoju pokazala kdaj pa kdaj vsaka izmed treh razvomih faz. Ali pa so ustvarjale kombinacije, ki dajejo liričnemu dojetju sujeta tehnično popolno in objektivno sliko predmetnega sveta, ne da bi se izgubil lirični ton inspiracije. Vse pa kaže poduhovljeno doživetje in čustven prikaz pokrajine. Spominjamo se, koliko duše je umel dati Jama nekaterim motivom z drevjem Oton Župančič nam je po vrnitvi s svoje poti na evropski sever pripovedoval, da je bil moral živo misliti na Jamove breze, ko je videl nekje na severu tiste melanholične breze in ob njih nekake kotanje, ki so ga p«) asociaciji z jamo spominjale — Jame. Kako ume Jama naslikati vodo im odseve svetlobe v nji! Pa nebo in oblake, prehode jesenskih barv, siito zelenilo spomladi, črede na paši. Koliko duhovne različnosti je na primer v njegovi gorenjski ali njegovi hrvaški krajini! Kakor krajinarji sploh, ni izredno iznajdljiv v vnanji mnego-ličnosti motivov, vendar je poln tvorne in-vencije v podrobnostih, v tem. kar sore-minja krajino v edinstven umetniški doživljaj. Tako je Matija Jama postal naš najizrazitejši krajinar impresionistične generacije in eden izmed poetov, ki so s čopičem opevali sočno lepoto slovenskih tal. Njegove barve so stopile med izrazna sredstva slovenskega čustvovanja, med značilne izraze slovenske duše. Akademik Matija Jama živi sedaj na periferiji Ljubljane Podmilščakova ulica je ena najdaljših prometnih arterij Bežigrada in se izteka nekam na polja: vila, v kateri stanuje Jama, je nekje ob koncu. Ljubijan- — Ateljeja prav za prav nimam — je dejal akademik Jama — ker po navadi slikam zunaj, v prosti naravi. Tako je mojster ostal zvest plenaiirsikemu izročilu svojih monakovskih let. — Pred tridesetimi leti — sem dejal — ste rekli za Cankarjeve »Obiske«: »Tistega, za čimer grem, nisem dosegel.« Ali imate dame® zavest, da ste dosegli svoj življenjski in umetniški smoter? Mojster Jama je stal pred menoj v preprosti obleki človeka, ki se je bil pravkar vrnil z dela in ki se ne giblje v prijetno zakurjenih prostorih. Če sem pomislil na sedemdesetletnika, sem se moral začuditi, da ni še ves siv in da je tudi rjava bradica samo deloma poprijela nekaj temnosrebrnih niti. Nekoliko trpek obraz, ki ima — se mi je zdelo — resnobne poteze filozofa, je presvetli! rahel smehljaj, ki je bil tak, kakor bi se razširil od oči in se razlezel do brade. Dejal mi je: — Zavesti, da sem dosegel svoj cilj, še vedno nimam. Menda je v človeški naravi, da si tem več želiš, čim več imaš; prav za prav je to tista sila, ki nas poganja k vedno novim naporom. Do starih let si človek nabere mnogo skušenj in ;e zaradi tega zahtevnejši tudi nasproti sebi; vsekako si svoje smotre postavlja višje, tja, kamor več ne sežejo njegove moči. Naš umetniški svetnik Michelangelo je dejal, da bi sto-prav v starosti hotel začeti delati; ta želja, najsi je še tako presenetljiva, ;e sad zrele življenjske izkušenosti in močnega kriticiz-ma, toda v nji ni več tiste mladostne volje in odločnosti, ki je tudi za ceno zmot in prevar voljna vse tvegal in vse poizkusiti. — Od časa, ko ste tožili o nezanšmanju slovenskega občinstva za umetnost — sem povzel — se je marsikaj spremenilo. Kaj mislite danes o odnosu umetnikov do občinstva in narobe? _ Ta ednos — je odvrnil akademik Jama — s« je v zadnjih dveh desetletjih močno izboljšal in tudi v sedanjih razmerah nc kaže poslabšanja. Zdi se celo, da vidijo ljudje v slikah neke vrste »zdravo valuto«, katere vrednost ne. pada, marveč raste. A tudi ne glede na materialno plat tega vprašanja ostaja dejstvo, da se naši ljudje vedno bolj zanimajo za slike in da se je popravil na splošno okus. Nekoč so se pri nas premožni ljudje skoraj praviloma zadovoljili s kičem, s tipkarskimi reprodukcijami; danes opažamo v premnogih stanovanjih domače originale kvalitetnega značaja, celo za grafiko dobivamo zbiratelje. Mislim, da je to razveseljiv pojav, ki smo ga v dobi, ko smo prirejali prve razstave in ko je Cankar grajal protiumetniško zadržanje naše gospode; močno pogrešali. Narod začenja razumevati svoje umetnike. Da pa se noben resničen umetnik ne oddaljuje narodu. ljudstvu, je v žlic vsem njega dni modnim pojavom artističnega aristokratiz-ma dovolj jasno. Umetnost ne more biti umetnost namišljenega nadčloveka, marveč resničnega človeka, ki je združen z zemljo in z ljudstvom, iz katerega poteka m kateremu služi. Umetnik je poudarjal, da je že zdavnaj opustil tisti, zanj sicer plodni nemiT. ki ga je nekoč gnal po tujem svetu; danes je najrajši doma. pri svojih ljudeh, kajti imamo domovino, s katere lepoto smo lahko zadovoljni. O svojem življenjskem nazoru je dejal mojster Jama za svojo sedemdesetletnico tole: — Bil sem vedno optimist in bom to tudi ostal. Menim, da kažejo moje slike dovolj zgovorno moj vseskozi pozitivni, nritrje-valni odnos do življenja. Zelo ljubim sonce, sence slikam zaradi popolnosti in zato, da še bolj poudarim sončno vsebino življenja. O ljudeh mislim, da naj bi bolj zaupali drug drugemu in trdneje delovali za skupnost. Umetniki moramo prav posebno zagovarjati duha skupnosti. Ko delamo zase. mislimo vedno tudi na narod, ki ga naše delo predstavlja pred svetom. Potlej je nanesla beseda na njegov im- presionizem in z njim v zvezi na umetnikove začetke. Pripovedoval je, kako je že kot gimnazijec v Zagrebu iliustiinal »Rečni starina« svojega profesorja m slovenskega rojaka Franja Mama in kako se je bil takrat postavil s sliko sv. Alojzija, ki je dospela celo v Rim in bila priznana kot najboljši slikarski motiv te vrste v tedanjem svetnikovem jubilejnem letu. — Prav za prav sem že tedaj gledal »impresionistično« na slikarstvo, čeprav te besede še nisem poznal. Ko sva z Jakopičem študirala v Monakovem, so naju bolj kakor šola zanimale razstave in sva si ob slikah, ki so bile morda najbliže impresionizmu, rekla soglasno: Da, samo tako je mogoče slikati in nič drugače. Seveda smo mi šli v bolj radikalno smer. Sicer pa so takrat tak težnje tako rekoč ležale v zTaku. Na vprašanje o vplivu francoskih impresionistov je odgovoril mojster zanikujoče, — K večjemu nas je impresioniral Monet — je dejal. — Bolj so nas zagrabili nekateri, danes skoraj neznani škotski slikarji, čijih imen se sam več ne spomnim, pa Danec Crover in zlasti še Danian Buveret, čigar čudovita Madonna je najbolj zagrabila Groharja, da jo je potlej kopiral. Razstave in umetniški stiki v Monakovem so torej več zalegli kakor ves študij na akademiji. — V ostalem pa nas je najbolj navdihovala slovenska krajina. Nikdar ne pozabim lepih mesecev, ko sva z Jakopičem živela v Stranski vasi pri Dobrovi in slikala po šest dni zapored in samo v nedeljo počivala. To je bila šola. kakor bi jo želel vsakemu umetniku: šola neposrednega stika z naravo, preizkušnja tvorne moči, trdovratno iskanje izraza, razvijanje sebe in svoje duhovne srle. smotrna rast na znotr^Po tej poti smo prihajali k tistemu poduhav-ljenju. ki nas je najbolj približalo narodni duši. Nekajkrat je akademik Jama poudaril v razgovoru: »zdrav način izražanja«. Zdi se da je v tem prepričanju skrit njegov umetniški čredo in da veruje, kakor nesnik, da bo obveljalo samo to, kar je v katerih koh oblikah zdravega. Gospa Marija Konova f Beograd in Zagreb v novem času Prebivalstvo se zaveda, da mora za dosego zmage prevzeti nase težka bremena Življenje v glavnem mestu neodvisne države Hrvatske se komaj razlikuje od življenja v katerem koli nemškem mestu. Opazna razlika je le v zatemnitvi, ki je omejena samo na hišno zatemnitev. Prilagoditev na vojne razmere je bila izvršena v razmeroma kratkem času. Prebivalstvo se ie moralo privaditi celi vrsti omejitev, ki so zlasti pri živilih občutne za gospodinjstva, ki so bila vajena imeti vsega v izobilju. Zdaj so se ljudje navadili na sistem nakaznic za kruh, moko. maščobe, sladkor itd. Kakovost kruha se je v zadnjem času prc-cej poslabšala, ker je krušni moki primešano 75 odstotkov koruzne moke. Nezakonito trgovino oblastva učinkovito zatirajo. Gostinski obrati smejo odslej gostom postreči pet dni v tednu le z enotnim obrokom hrane v nasprotju z bogatimi jedilnimi listi, ki so bili v Zagrebu v navadi Predali v trgovinah so se zadnje tedne dodobra izpraznili, kar ni v zvezi samo s pravkar minulimi božičnimi prazniki, ampak s splošno mrzlico nakupovanja. Če bi ne bile potrebne za nakup oblačil in nekaterih drugih stvari nakaznice, bi bile manu-fakturne in konfekcijske trgovine gotovo že prazne. Na vse te omejitve je prebivalstvo z razumevanjem reagiralo, v svesti si, da so potrebne žrtve, ki jih je treba doprinesti za dosego končne zmage. Notranje razpoloženje hrvatskega prebivalstva se kaže v tem, da so po knjigarnah pokupili vse zemljepisne karte in svetovno politično literaturo. Od pristopa Hrvatske k protikominternske-mu paktu in napovedi vojne Ameriki je zanimanje za svetovne dogodke postalo se večje, ker se vsak Hrvat zaveda, da bo njihov izid odločilen za evropski novi red :n seveda tudi za Hrvatsko. Od razsula Jugoslavije se je obličje Beograda zelo spremenilo. Nekdanjo prestolnico Jugoslavije je po nespametni politiki srbskih pučistov obiskala uničujoča vojna. Sledovi zračnih napadov aprila meseca pa so, če izvzamemo nekatere razvaline, skoraj popolnoma odstranjeni, ker so obnovitvena dela v polnem teku. Narodno gledališče, ki je vanj treščila bomba, bo pričelo že v teku januarja s predstavami. Tudi poslopje Agrarne banke, najlepša in najmodernejša zgradba Beograda, bo kmalu obnovljeno. Z odstranitvijo podrtin na Gledališkem trgu se je lice mesta precej izboljšalo. Ceste so zdaj še živahnejše, kakor so bile Po vseh ulicah so nameščeni zvočniki, ki večkrat dnevno objavljajo poročila. V prestolnico se je priselilo okoli 100.000 povratnikov in je zato število prebivalstva višje, kakor je bilo aprila meseca. Ker je policijska ura že ob 8. zvečer, v lokalih ne najdemo več pevačic, ki so bile poseben mik beograjskega nočnega življenja. Zaradi pomanjkanja kuriva je bilo treba omejiti promet cestne električne železnice. Iz istega razloga se zapirajo tudi trgovine že zgodaj popoldne, in sicer ob 3. Prebivalstvo se je moralo omejiti tudi v preskrbi z živili. Med ljudstvo prihaja polagoma prepričanje, da bo treba več delati kakor prej, če naj Beograd in Srbija zavzameta ustrezajoče mesto v razvijajoči se in napredujoči soseščini. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka s« t m. zjutraj do objave novega cenika Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad spet Visokemu Kcmisariatu predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobrrl. Z odlokom VIII/2, št. 21/1, Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 5. januarja zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L. zel-nate glave na drobno (izpod 10 kg) 1 L. zelnate glave na debelo 0.80 L, kisle zelje zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50 kmečko zelje na drobno 2 L, repa n-^ drobno (izpod 10 kg) 0.75 L. repa na debelo 0 60 L, kisla repa 2 L, rdeče zelje 1.50 L. ohrovt 1.50 L. cvetača 3.20 L, brstni ohrovt 5 L, kolerabice 3 L, rumena koleraba 0.70 L. rdeča pesa 2 L, rdeči korenček brez zelenja 2.50 L. rumeno korenje na drobno 0.80 L, črna redkev 1.20 L, osnaženi hren 3 L, šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.30 L. Močna, mogočna je pero* angela Azrada, ki vzdigne v nepovrat vsakega zemljana. Skromna, za svoje živeča žena; plemenita žena in blaga mati — tako smo poznali m še bolj spoznali v majnikovtih dneh tega leta, ko smo se shajali v novi domovini. Takrat sem jo srečal na trojnem mostu in prisrčno je vabila na svoj dom, kjer se je s svojimi stiskala v majhni sobi. Ljubila je cvet, rastlino, živalice. Svoje piške in zajčke in za pomlad pripravljene čebelice. Ne bo več petelinček zapel proti večeru na terasi, gospe v opomin, da ga skrbi usoda družic na noč. ker je našel zaprta vrata prenočišča... S kako prisrčnostjo je pripovedovala o tem dogodku. Le dober človek razume živalice in jih ljubi. Ljubila je to zemljo, opevano iz veka v vek. Mislila je na kobanske griče in po njih napete steze. In na široko reko, ki dere okoli njih. Na sonce, ki zlati in greje vinske gorice, polne klopotca. polne otožne jesenske sape po trsju in braidah, polne tožnih glasov guslarja teh sončnih goric, črička, grozdja čuvarja. Zarohnel bi človek nad usodo, ki trgi najboljše ljudi iz naše sredine — stisni bi grozečo pest — onemogel človek. Za jok-al bi človek nad nesrečo, ki trga ljubečo mater iz tople rodbine. Vsemogočen je angel Az.rael in klicu pod njegovo perut ne odoli ne ljubezen do svojih ne do zemlje ;n do vsega drugega, kar je delalo to življenje vredno živeti. Dr. Vladimir Brezovnik. peteršil' 3 L, por 3 L, zelena 2.40 L, domača čebula 2 L, šalota 2 L, česen (25 glavic na kilogram) 4 L, otrebljena endivija 3.80, otrebljeni veliki motovileč 8 L, otrebljeni mali motovileč 12 L, domači njivski radič oirebljeni (cikorija) 4 L, suhi. v škafih m gredah siljeni radič 10 L, mehka špinača 4.40 L, liter suhih bezgovih jagod 6 L, kilogram suhega šripka 8 L. kilogram suhega lipovega cvetja 20 L. Domača jabolka: I. vrsta: kanadke. dolenjske voščenke, re-netke (harbertovka, šampanjska, landsber-ška, kaseiska in Baumannova) 5 L, 11. vrste: kosmači, zelenci, tafelčki, rož marin čki. car-jevič 4 L. III vrsta: vsa zdrava drobna jabolka 3 L. Domači orehi na drobno 11 L, orehova jedrca, prvovrstna ^8 L, orehova ;edrca II. vrste 35 L. Kunci 10 L kilogram žive teže; jajca po 1.75 L Kjer ni pesebej naveden liter, vefljajo cene za kilogram. Opozarjamo p«, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih p«>kraj;n v veljavi cenik za zelenjavo m sad:e št. 6 na rumenem p®-p.rju. Posebno pa opominjamo prodajalke in prodajalce, da mera biti po teh ceaah naprodaj vse tako blago kakor je opisano v tem ceniku. Tako ne sme biti radič namočen. temveč mora biti suh: enako je prepovedano prodajati motovileč, če je med drobni motovileč namešan veliki. V takem primeru velja samo za veliki motovileč določena nižja cena. Posebno pa opozarjamo, Ro sem stal ob tvoji bolniški postelji, si pač nisem mislil, da te bo kruta smrt tako hitro iztrgala iz naše srede. Kot obrtniku tudi tebi živlenje ni bilo lahko. U90da te je oblagodarila s številno družino, ki si ;o zgledno preskrbel, da si vsi samostojno in pošteno po tvojem vzgledu služijo svoj kruh. Pustivši doma ženo z mladoletnimi otroki, si moral takoj v začetku prve svetovne vojne na fronto v Galiciji, nakar si prišel v rusko ujetništvo. Po ruskem prevratu si se vrnil domov in se ves posvetil svo i obrti, slikarstvu, pleskarstvu in ^.rko-slikarstu. Svojo obrt si povzdignil na pravcato umetniško stopnjo. Deloval si tudi kot predsednik gospodarskega odbora trga Cerknice v blagor občanov. Ni ti bilo usojeno dočakati konec druge velike vojne, ki se je ravno ob tvoji prezgodnji smrti razmahnila po svetu. Ko sem stal ob tvojem grobu in so poslednji žarki zimskega ■"'•ica zlatili vrhove Javornika ter padali na krsto, ki so jo pogrebci pravkar spuščali v jamo, sem razmišljal o življenju in smrti in ti tiho želel: po trnjevl poti življenja naj ti d£ ljubljena rodna gruda lahek počitek! -- Obrtnik« * Promocija. Dne 22. decembra 1941 je bil promoviran v Beogradu za doktorja vsega zdravilstva gospod Joško Otahal, sin tehničnega višjega svetnika v pokoju inž. Otahala Josipa v Ljubljani. Iskreno čestitamo! * Opozorilo. Ker prihajajo od raznih strani tudi na avtorja vprašanja, kje se dobi celotna dr. Oblakova »Knjiga spominov«, opozarjamo, da ti zanimivi in obenem zabavni spomini iz pisanega življenja avtorjevega iz raznih razlogov v knjigi še niso izšli, deloma tudi zato ne, ker nekatere prizadete osebe še žive. Odlomki teh spominov, ki jih prinašamo in jih bomo še prinesli, se torej prvič objavljajo v našem listu, — so originali in nikaki ponatisi. * Privatno telefonski imenik. Poštno ravnateljstvo je zvedelo, da se zbiiajo oglasi za privatno izdajo telefonskega imenika. Opozarjamo vse prizadete, da ravnateljstvo doslej še nikogar ni pooblastilu za izdajo telefonskega imenika in da razpe-čavanje takega imenika ne bo dopustilo, ker bo v kratkem izšel uradni imeni* za leto 1942 * Naročniki na Gospodinjski koledar se opozarjajo, da je koledar izšel. Dvignite ga takoj v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Cena Lit 20.— (—) * Pisalne, računske in knjigovodstvene stroje ter registrirne blagajne vam strokovno popravi Simandl, Ljubljana, TyiŠ3-va 25, telefon 24-07. (_) * Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično 7. januarja. Moderna največja strojepisniea, 60 pisalnih strojev. Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije in prospekte daje: Trgovsko učiliSče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. (—) » Za razmah ribolova v Dalmaciji ln na Kvarneru. V Dalmaciji in na Kvarneru je bil doslej v navadi po večini obalni riboluv manjšega obsega, ki so ga izvajali 1§ skromneje opremljeni ribiči — okrog 21.500 po številu. Njihov plen pa je vendar dosegel po več ko 70.000 stotov na leto. Vsekakor pa se bo spričo dejstva, da so dalmatinske vode zelo bogate rib, donos te važne panoge več ko podvojil, ko se bodo uporabile industrijske metode lova in predelave. IZ LJUB JANE u— Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih v I. četrtletju 1942 v plačilo: a) dne 1. januarja 1942 prvi četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; b) dne 1. avgusta 1942 prvi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabiteko-račilo 20.000. Razstava bo odprta do k .n-ca januarja, potem pa jo oodo verjetno prepeljali v Beograd in Atene. Nemška trgovska šola v Zagrebu. Z zakonom je bila nemški evangeljski cerkveni občini v Zagrebu dovoljena usianov.tev dvorazredne trgovske šole. Nemški podžupan v Osijeku. V drugem največjem mestu Hrvatske, Osj.ku, je bil imenovan za podžupana .nž. Pentz, pripadnik nemške narodnostne skupine. Šahovsko prvenstvo v Zagreuu. šahovsko prvenstvo za posamenzike, ki se je začelo pred 3 meseci, je bilo preteklo nedeljo končano. Prvo mesto je dosegel mojster Ljude-vit As tal oš s 15 in pel točlie od 17 dosegljivih. Drugo mesto je zasedel mojster Bra-nisiav Rabar, na 3. mestu je Mladen šu-barič. Slede inž. Ivan Tekavčič, inž. Ivan Jerman, Vatroslav Petek, Gjuro Besch, Branko Filipčič, Milan Filipčič, Ivan Osto-vič, Oto Fretze, Albin Gjurgjan. Stjepan Sadura, Josip Oštrek, Kosta Rožič, Franjo Cvek, Krešimir Salinger in Zvcnko Lon-čarič. Podržavljenje Gutmanna d. d. Največje gozdno industrijsko podjetje na Hrvatskem Gutmann d. d. v Belišču je biio podržavljeno. Podjetje je dobilo ime »Gozdno industrijsko d. d. v Belišču« in nadaljuje z delom. Petošolec ukradel 360.200 kun. Pret kil teden je bilo v Zagrebu izvršena v st n> vanju slaščičarja Stanka žerjava drzna tavina. Tat se je splazil v stanovanje, ko nikogar ni bilo v hiši, in odnesel iz omare 360.200 kun. Policija je takoj uve la preiskavo in je že po dveh urah bi! are'i-ran storilec, neki dijak 5. razreda gimnazije. Rešitve novoletnih ugr-nk Zlogovniea. 1) Tomisiav; 2) ma vin; 3) Ponoviče; 4) Govekar; 5) Hamlet, 6) Ple-terje; 7) aluvij; 8) Kosesk ; 9) rombo:d; 10) Morava; 11) Belcebub; 12) G embaje-vi; 13) Vojusa; 14) ultramarin. — Tretje in četrte črke povedo čestitko: »Mir v novem letu vsem bralcem Jutra!« Zvezda. Pravilno vstaviš številke takole: 8, 2, 10, 16, 18, 24, 4, 6, 14, 12, 22. 20. Lokomotive je treba premikati v nas^d-njem redu: 7, 6, 3, 7, 6, 1, 2, 4 1, 3, 8, 1, 3, 2, 4, 3, 2. Zanimiv račun. Vsoto 100 dosežeš tudi na naslednji nač n: 12 + 3 — 4 + 5 + 67 + 8 + 9 = 100. Parniki. Ker je ob odhodu tvojega par-nika že na poti 7 parnikov od nasprotne obale — vsak v presledku enega dneva — srečaš dnevno dva parn ka in na vsej poti 13 parnikov. štirnajst parnk je pravkar prispel v pristanišče, iz katerega si ti odrinil, in petnajsti parnik zapusti pristanišče na drugi obali, ko se ti pripelješ tja. ja dobra mati se je vedno na tihem bala, da bi se vrgel po tem svojem daljnem sorodstvu in mi je dičnega Emila večkrat omenjala za strašilen zgled, zlasti potem, ko je tako počasi — v obrokih — (vse na enkrat bi bilo preveč!) izvedela o mojih dunajskih podvigih. . . Tudi se ji je zdelo zelo sumljivo, da sem svojega sorodnika pri teti, ki ga je podpirala, vedno tako zagovarjal. in jo prosil, naj mu pošlje še tu še. . . Seveda, čista ljubezen na moji strani to tudi ni bila. ker sem pri tem špekuliral, da bom morda nekoč tudi ram milo gledal po teti, če bi se mi študiranje tako slučajno nekoliko zavleklo. . . Saj bi bil to imeniten argument: če si onemu poslala, zakaj bi pa še meni ne?. . . Pa mi je segel Gradec s svojim gledališčem ljubeče pod roko in me rešil starega bajtarstva: tako sem podaljšal svoje študije le za eno leto — Imel sem namreč majhno nezgodo pri prvem izpitu. Ko sem stopil prvič pred zeleno mizo, so rekli: »Jok! Nemška pravna zgodovina je tudi še na svetu in je vsaj izpitni predmet!« Jaz pa sem obstoj te zgodovine zanikal, ker nisem imel pojma o nji ln sem zanikal tudi oba privilegija »Fridericianum minus ln maius«, ki sta v nji. ln sem svoiega »izpitivača« Zallingerja ln vso komisijo strašno neumno gledal, ko sem slišal prvič v življenju pri zeleni mizi o teh prekle-manih privilegijih . . Pa so ml rekli, naj le še pegledam v to slavno zgodovino ln naj se pridem še enkrat pokazat, da se bomo vnovič zmenili To sem hočeš — nočeš — moraš končno tudi storil, a potem ■em dal Dim a in «Wo ln sem pohitel v Gra-dee med stare bajte. Tam r flllstrskem Gradcu sem postal počasi »doktorand«. Lep naslov vseh starih balt. de1.il bi. nekak n^hov privilegij! Vse stare ba "te so bili *doktor*>nrtI«. meni Je bil ta naslov strašno všeč, ali žalibog: sem si ga hotel oficielno natakniti tudi na posetnico, je bil že iz mode . . . »Dokto-rand« je bil tisti, ki je imel absolutorij, in bajta si je ta naslov kratkomalo brez vseh formalitet sama nadela, ker ji je pač po njenih letih in tradiciji pripadal. Tako smo imeli doktoranda Oražna, doktoranda Pukla in druge. Jaz pa sem bil slučajno že kot osmošolec »doktorand Ciril«, ker so ml ta naslov že tedaj vzdeli. Glej mojo »hojo na Maturino špico«! Skratka: stara bajta si postal, da še sam nisi vedel, kdaj: ta naslov ti je kar naenkrat priznalo občestvo študentov ln domovina ... A kakor rečeno: stara bajta in izgubljen študent nista bila isto. Ne bom trdil: tudi stara bajta je lahko postala to, če se je namreč zapila in čisto zanemarila, a stare bajte redoma niso bili nikaki »strici Dolefi« iz Jurčičevega »Desetega brata*, nego so to bile večinoma bolj Izjeme, a tudi takih nI manjkalo. In prav tako si postal čez kaj časa »častiti iiva stara bajta« brez vseh posebnih značilnosti ln formalnosti. Posebna sorta med njimi Je bil »večni študent« — seveda tudi rtoktorand. Id tega naslova nikakor ne odloži do hladnega groba. Od te sorte sem poznal menda samo enega, Id je postal (ne v domovini) ugleden posestnik In vinogradnik, a nI nikdar odložil starega bajtarstva niti dokto-randstva. Pred našimi starimi bajtami smo Imeli smrkavi bruci neomejen rešpekt, kajti prava stara bajta je bila »persona nobilis« med študenti. In je bil skoraj vedno kandidat za kako predsedniško mesto kakega društva ali vsal pivskega stola, če se je udeleževal društvenega Hvljenja. Večina starih bajt je sedela na tihih tronlh ali prestolih Studentovske hierarhije In Je suvereno zrla na mla jše, mlečnozobe, smrkave bruce ln s posebnim prezirom na one gu-leže, ki se jim je le preveč mudilo s študi- jami in z doktoratom pa v službo in v zakonski jarem. Le-ti so bili v očeh starih bajt izgubljenci za ta svet, zlasti oni, ki so se čimpreje — če le možno, že kot prakti-kanti — obabili. Stara bajta je le redko prišla na »predčasno« promocijo takega stremuha. Malo jo je sicer streslo, a to je trajalo le nekaj trenutkov, kajti bajta se je preko teh zelenih, na hitro pečenih fi-listrskih doktorjev držala svojega »doktoranda« ln je bila ponosna nanj. Pomilovalno je gledala na takega zelenca, ki je tako mlad že gledal po službi in svetem zakonu .. . Na tako Imenovanih »doktorskih potuslh« si videl le malo ali nič starih bajt ki so se takim potusom ponosno ln samozavestno Izogibale, če je bila baita kdaj promovirana. je to storila s — tiho mašo, ln si je naročila — pogreb m. razreda. . . Spoznal sem torej v Gradcu prave originalne stare bajte, morda jih je bilo celo več nego na Dunaju. Mnogo bajt se je z menoj vred končno preselilo v filistrski Gradec, kjer smo končali. Mene je vprav v Gradcu zaneslo med stare bajte, ki so se zbirale v neki drvarnici, ki je bila zelo podobna naši »drvarnici«, ki čuje na Ime »Operna klet«. To je bil vinski »pajzel« na Rechbauerjevi cesti pri »Wieslerlcl«, prav zajetni birtinjl, ki je svoje bajte zelo spoštovala in jih dobro poznala. Tu sem spoznal dva, ki sta mi posebno pri srcu prirasla: »patrioto« Srečka, nervoznega longl-na, pravega učenjaka-jurista, ki je. preštudiral vse sisteme privatnega ln drugega prava, opravil točno prvi Izpit od drugega pa vedno znova odstopil in ga odlagal, češ, da še premalo zna. dasl je bil pravi učenjak, ln Je več znal ko kak univerzitetni profesor; tako so ga morali slednjič po kakih 30 semestrih njegovi prijatelji ▼ kočiji s silo prltlratl k zeleni mizi, opozori vši poprej profesorje na njegovo učenost ln na njegovo večno tremo pred izpitom. Toda: da ga niso stražili prijatelji in profesorji, bi bil še tedaj pobegnil. Tako pa je vendar ostal in odgovarjal na vprašanja tako sijajno Iz najrazličnejših sistemov, da je zbudil naravnost občudovanje profesorjev in prestal izpit z vsemi odlikami. Žal je kot odvetnik v Trstu že po nekaj letih samostojnosti umrl. Njegov prijatelj — seveda tudi stara bajta Fric — pa je bil pravo njegovo naličje: flegmatik, miren in preudaren. Vedno sta skupaj tičala in skupaj študirala ln krokarlla kakor Kastor ln Po-luks ali kakor Pat ln Patachon, z razliko, da sta bila oba precej velike postave, Fric le nekoliko nižji od Srečka. Zanimivo ju je bilo gledati, ko sta šla skupaj po cesti: Srečku se je vedno nekam mudilo — domov študirat — za izpit, za katerega si je skomandiral nič koliko terminov in je nervozno stopical vedno nekaj korakov pred Fricem, se za njim vedno oziral ln ga priganjal k hitrejšemu koraku. Našega Frl-ca pa zaboga ni moglo nič na svetu spraviti iz ravnotežja, ter se je — ne meneč se za Srečkove pozive — počasno ln pomirjeno pomikal za njim. Pa sta prišla skupaj k Wleslerlcl. Wleslerica je dobro poznala svoje stare bajte ln hiše in vso svojo mušterljo, zlasti Srečka, ki se mu je vedno mudilo na — izpit, to Frlca, ki se mu spet nI nikdar nikamor mudilo, a ga je Srečko zvlekel s seboj. Seveda nI ostalo pri eni osminkl, takih osmlnk je bilo na koncu 10, 16. tudi 20. po možnosti še več. O. da. te originalne bajte so samega sebe eoljufale, češ: saj pijemo tamo — osmlnko... Pa j« prišel stara bajta medlclnec Maksi ln ko zagleda »patriota«, začne kaj kmalu svojo staro poveet: »Ko Se nI bilo Vrbskega jezera. Je živel študent, ki je študiral, študiral ln študiral, ln predelal vse tuje in domače učenjake, da je med tem nastalo jezero, a študent je bil še vedno tu in je študiral in študiral itd.« Mi smo seveda takoj vedeli, na koga vse to leti in smo se jeli muzati s prijateljem Friccm vred, Srečko pa je jel nervozno drsati po stolu sem in tja. Mežikaje smo hru-lili Makselna, ki mu je prav treba bilo — sam stara bajta! — izzivati svojega baj-tarskega tovariša, da naj neha s svojo neverjetno storijo, in smo potolažili Srečka, da je odložil nadaljevanje študiranja in je rajši nadaljeval z nami in Fricem vred — osminke ... To je bila ena izmed najorigi-nalnejših starih bajt, kar sem jih poznal. Srečko, ki počivaš tam onstran žalnega roba obeh Javornikov, nervozen in razburljiv si bil, a dober fant. prava stara slovenska bajta, ki se je post tot diserimina rerum krepko uveljavila v svoji domovini kot poštenjak. Večnaja ti pamjat! Kolikokrat smo zapeli ono z refrenom: »liter na grob.« — a tebi naš Srečko, bi morali postaviti — osmlnko ali frakelj! Ob Srečkovem grobu se tolikokrat ustavijo in obstanejo moji spomini na ono prelepo zlato dobo — za trenutek. Kakor nekakšna rosa mi trenutno sili v oko, In mehka otožnost ml lega okoli srca, toda kaj bi s tem ?! življenje gre svojo trdo pot naprej. Danes ni časa za sentimentalnosti, — to je le bolj za mirne, lenive čase! Ob Srečkovem grobu naj zato zadoni danes in vsekdar krepko iz mojih prs. kratko ln jedrnato: čast in slava vsem našim živim in mrtvim slovenskim »starim bajtam«! Obnovite naročnino! esarica Sedaj se je cesarjevič začel pripravljati na pot. Zajezdil je konja in je nato molče odhitei proti stolnemu mestu. Tam ga je že čakala Kij-an-ej, s katero je potem sedel v kočijo Tedaj pa se je začel pogrebni sprevod pomikati proti oddaljenemu pokopališču, ki je bilo izven stolnice. Po dolgih in zamotanih ceremonijah so položili cesarjevo truplo v najrazkošnejšo grobnico, kar jih je bilo v vsem cesarstvu Nato pa so se vsi pogrebci razšli na svoje domove. Po očetovi smrti je Kvanrhii pos+al cesar in poglavar vse dežele. Zato tudi ni bival nič več v mestu Uanheju. ampak se je preselil v stolnico Janhš-kej. V stekleni grad pa je hcdil le na po- ItlCado /Juho že čez nekaj dni. Hij-an-ej je izvedela vse, kar je želela izvedeti. To pa se je zgodilo takole: Pred vrati cesarjeve spalnice je stal vsako noč čuvaj, ki je vsakemu zabra-njeval vstop h Kvan-hiju. Ta čuvaj je bil obenem tudi cesarjev postrežnik. ako bi se cesarju kaj pripetilo ali bi se »Narod, moj ljubi narod, edino jaz sem ga umoril — oh! oh! nikdar več se ne bo povrnil v življenje moj ljubi oče ... « Ko je vratar to slišal, se je nemalo začudil in kmalu bi ne verjel svojim ušesom Ali je vendarle res tako slišal? Vse tiste besede, ki jih je bil izgovoril slabo počutil, tedaj bi poklical čuvaja, in ta bi mu priskočil na pomoč. Tako je bilo nekaj dni po pogrebu starega cesarja Kvan-hij je bil kakor vedno tudi tisti dan odšel počivat. Spal je v sobi svojega očeta; tudi postelja, na kateri je ležal sin. je bila od starega cesarja. Kvan-hij je v začetku prav mirno m trdno spal. Čez nekaj časa pa se je ta njegov sladki počitek izpremenil v trpljenje mučnih sanj. Mlademu cesarju se je bledlo. Premetaval se ie v postelji in govoril besede brez smiselne zveze; od časa do časa je tudi zakričal. Vse to je čul čuvaj, ki .je stal pred sobnim vhodom. Četudi ga ni bil cesar po- čitnice. Sedaj bi moral biti Kvan-hij zadovoljen, kajti postal je prvi v državi, novi cesar pa se ni počutil srečnega, Ker je umoril očeta, ga je vest vedno pekla. Pred nikomur in nikjer ni imel miru. Bil je zbegan, molčeč in nevoljen. S sužnji je bil še bolj surov in tudi cesarici Hij-an-ej ni privoščil prijazne besede. Tej se je zdelo sumljivo, čemu se je cesar tako spremenil. Povsod je iskala vzroka Kvan-hijevega nemira, a ga ni našla. Zelo jo je skrbelo, zakaj ni Kvan-hij nič več tak, kot je bil včasih. Vse to pa se je skoraj samo odkrilo klical k sebi, se je vendar drznil vstopiti v Kvan-hijevo spalnico. Tedaj pa je bil cesar že zopet zadremal. Strežnik se je vrnil na svoje mesto, a je odtlej najpazljiveje napenjal ušesa, ako bi morda cesar še kaj klepetal. In res. Proti jutru je Kvan-hij spet začel govoriti, tedaj pa močneje in glasneje kakor prvič: cesar, pa niso ostale znane samo vratarju, ampak so izvedeli zanje tudi vsi prebivalci Janhš-keja. Končno ie izvedela o tem tudi cesarica Ujela je govorice na cesti, ko se je peljala s kočijo na majhen izlet. Domov prišedši pa je dala privesti predse nočnega vratarja »Mar ie resnica, kar klepetajo ljudje v mestu?« »Ne vem, kaj misliš, svetla cesarica« je odvrnil vratar. »Slišala sem. da si ti čul presvetlega cesarja, ko je ponoči v sanjah prizna--val, da je umoril očeta!?« »Da. tako je, velika gospodarica.« je pritrdil služabnik. »Povej, kako je bilo?« je hotela Hij an-ej vedeti. In vratar je lepo počasi vse povedal, kar je bil ponoči slišal. Kar se je mogel spomniti, je izustil. Ko je bil svojo pripoved končal, se je Hij-an-ej od grozne resničnosti kar opotekla in se naslonila na zid. Medtem pa je težko vzdihovala: »Groza, nesreča ... ah, grenko trpljenje!« Vratar, ki je bil še poleg, jo je prijel za roke ter jo odvedel v njeno spalnico, kjer je nezavestna ležala dolgo časa ... ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Zakaj pa se Joško tako dere?« »Padel je v sod z mezgo in zdaj ga hočejo vsi otroci iz soseščine obliz-niti!« ■* UČITELJ VPRAŠA »Kdo od vas mi lahko pove kako nevarno rastlino?« Janezek se oglasi: »Leskov grm.« »Zakaj pa leskov grm?« »Ker nas starši potem z leskovko na-bijejo!« Mani ca: (Tiali modrijan Katehet razlaga učencem prvega razreda zgodbo o svetih treh kraljih, ki so z bogatimi darili prišli k Jezuščku na obisk. »Kaj menite,« vpraša nato učenčke, »kako so sveti starši v tistem revnem hlevcu sprejeli tako imenitne može?« ! »Z veseljem so jih sprejeli.« zakliče ; mali Mihec. »Zakaj z veseljem? No, Mihec, le povej!« »I zato. ker je to vendar nekaj zelo imenitnega, če se znajdejo v hlevu sveti štirje kralji!« Ves razred buši v smeh. Katehet mu popravi* »Trije. Mihec. Kralji so bili trije, ne štirje.« »Štirje so bili«, vztraja deček. »^iko vendar?« »Takole mislim: trije kralji so bili iz Jutrovega. četrti, naimogočneiši kralj je pa ležal v jasliji. Torej so bili tedaj v hlevcu štirje kralji!« Učenčki se spogledajo. Katehet pa potrcnlja Mihca po rami: »Mihec, ti si res mali modrijan. Mislil si o tem, o čemer mi trenutno nismo razmišljali. Toda — mislil si prav.« mu je mu. psdaljšanto tf$ dom Najprej seveda podaljšamo otroško obleko tako, da porabimo rob, ki smo ga vš.ile v krilce, ko je bila obleka še nova. Toda dekletce rase kar naprej in kmalu dolžina roba ne zadostuje več — obleka je zopet prekratka. Takšne prekratke obleke seveda ne bomo zavrgle v sedanjih časih, lem-tem si bomo pomagale z drugačnim blagom, ki ga bomo tu in tam dodale, kolikor je pač petrebno, da razširimo in podaljšamo oblekeo. Seveda pa je zelo važno, kako Izvedemo sestavo z drugačnim blagom, kajti če smo dovolj spretne, bo videti takšna sestavljena oblekca še bolj čedna od oove, v nasprotnem primeru pa učinitu-je neokusno in zasilno zakrpano. Ce je oblekca dovolj široka in nam je torej ni treba še razširiti, zadostuje, da jo opremimo s primerno širokim robom iz drugačnega blaga in iz enakega blaga izdelamo manšete ter ovratnik. Ovratnik na oblekci, ki jo predočuje naša skica, je štirikotno vdelan v životek in je spredaj podaljšan v koničast vložek, ki ga pazpnemo z gumbi iz blaga obleke. Bolj težavna je zadeva, če j<* obleka otroku preozka, ne samo prekratka Tedaj moramo vstaviti v obleko dovolj široko progo po vsej dolžini života in krila, ki jo kombiniramo še z oplečkom na ramenih, da obleko hkrati tudi podaljšamo. Seveda so verjetno tudi rokavi takšne obiek-ce prekratki in jim prišijemo ves spodnji del, nekako od sredine podlakti pa io zapestja. in sicer v balonasto nabrani obiiki. Ovratnik in pasek pa si zamišljamo zopet iz osnovnega blaga obleke (skica). obleka z velikimi krznenimi žepi izredno elegantno, zlasti če nosimo poleg čepico iz enakega krzna. Popoldanska obleka manj vitke gospe pa naj bi bila iz mehkega tvoriva, spredaj zapeta z drobnimi gumbi in nekoliko drapirana. Lahne gube spredaj namreč ne napravijo postave še bolj debele, temveč ravno skrijejo nekatere preveč izrazite okrogline (skica) Za vitke In manj vitke Veliki žepi na prsih in na bokih niso posebno primerni za debelušaste postave. Takšni žepi. ki jih nova moda radi vidi obrobljene ali pošite s krznom se zaradi svoje izrazitosti podajo vitkim, dokaj visokim ženskam. Na vitki postavi učinkuje Med ket zslaravil® Zdravilna moč medu je znana že izza davnine. Ljudska vera mu pripisuje vrednost toliko zdravil, od kolikor vrst rastlin izvira. Odkar so mnogi zdravniki začeli zopet preizkušati stara sredstva, se je tudi med zopet uveljavil ne samo kot domače sredstvo, temveč tudi kot zdravilo. Najbolj razširjena je poraba medu pri prehlajen'u in bolezni dihal kot blažeče in sluz topeče sredstvo. Zdravnik; razligajo, da pri kašlju, hripavosti. vnetju in katarju dihal med pokrije obolelo sluznico in omili dražljaje. Pri splošnem prehlajenju ni-emo vroč navaden ali lipov čaj. ki ga osiadimo z medom Pri kašlju in hripavosti pa pijemo po večkrat na uro žlico tople medene vode. ki smo ji primešali nekaj limonovega soka, ali užijemo vsake pol ure po eno tretJino žličice čistega hojevega medu Tudi pri bolečinah v vratu in grlu si akuna-mo dobro žlico medu v četrt litra vode in to raztopino uživamo gorko po eno žlico vsako uro. Ljudje sodijo, da med ozdravi tudi jeti- ko, ako ga redno uživamo. Jetični pijajo čaj iz ostrolistega trpotca ali vijolic, ki ga dobro oslade .z medom. To ljudsko prepričanje utemeljujejo zdravniki tako, da med krepi srci, izboljšuje kri, jači ves organizem in tako pospešuje zdravljenje je-tike. Ameriški zdravniki priporočajo rabo medu za vse slabosti srca. Neki ameriški zdravnik priporoča vsem, ki bolehajo na srcu, naj popijejo redno pred spanjem in kadar se med spanjem prebude kozarček medene vode. Tudi ljudje s slabimi živci naj uživajo mnogo medu! Zlasti pa naj uživajo med slabotni in rahitični otroci, ki trpe na pomanjkanju fosforja in apna. Med ima teh snovi dovolj in je precej iažje užiten kot ribje olje. Po dr. Hunkelerju je med zelo koncentrirana sladkorna raztopina, ki ima še posebne neznane sestavine, ki ovirajo razvoj okuženja Zato rabijo ljudje med tudi za zdravl enje ran, opeklin, tvorov in šena. Rane od poškodb in opeklin se hitro zce-lijo, če jih namažemo s čistim medom in obvežemo. Med, pomešan z nekoliko sveže-da surovega masla, rabimo proti hudim ozebljinam, mešanico medu in ječmenove moke pa polagamo z dobrim uspehom lia opekline. Končno naj še omenimo, da ima zdravilno moč samo pristen, čist med, dočim pa umetni med in med. ki so mu primešani cvetni prah, zalega in druge nečiste sno^i, ne samo da nam ne koristita, temveč lahko samo škodita. Pravi pristni mad je prozoren in okusnega vojna, hraniti pa ga moramo na hladnem. Jeii iz pesa Vsi vemo, kako zdrava je rdeča pesa. posebno pa je koristna malokrvnim in sladkorno bolnim, ker vzbuja prebavne organe ln -etra k večjemu delovanju. Zlasti pozimi, ko je v hrani tako malo iznere, nam pride prav rdeča j>esa ki jo lahko prirejamo na različne načine. Najbolj znana je rdeča pesa v solati in danes vam prinašamo navodilo za posebno okusno solato iz rdeče pese. Pesa kot priknha Kilogram olupUsne pese nastrgamo na strgalniku kakor kislo repo in četrtino te pese iztisnemo v platneni krpi. da dobimo pesni sok Potem /aru-menimo na maslu nekoliko sladkorja, prl-denemo ostale tri četrtine pese. osolimo, potresemo s seseklianim klmljem in poka-pamo z milim vinskim kisom. Tako uari-mo peso pokrito do mehkega, po potrebi pa Jo zalivamo s kostno aJi zelanjavno juho Primešamo 11 žlico prežganja, da »e nekoliko zgosti Preden jo nesemo na m'so. primešamo še košček presnega masla, ki naj se samo razstopi ln približno pol sko- delice svežega pesnega soka, ki smo ga poprej iztisnile Pesa v solati. Rdečo peso pristavimo T mrzli vodi, ki jo mora pokrivati in kuna-mo, dokler ne postane mehka. Nato jo splaknemo z mrzlo vodo, olupimo, zrežemo na tanke listke in damo v porcelanasto skledo. Zavremo razredčenega vinskega kisa ter ga pustimo vreti pet minut s ščepcem kumna ter potrebno soljo in ga Se vrelega polijemo po pesi, potresemo malo nastrganega hrena, ter pustimo, da 'stoji 24. ur. Nedeljska križanka Vodoravno: 1 smuči (mednarodni izraz), 4 Puškinova pesnitev; tudi opera Cajkov-skega, 9 kraj v Furlanlji, 14 ime pisatelja Tolstoja (ne Leva Nikolajeviča), 16 hrib v Švici; tudi zlato (franc.), 17 kraj na Sredozemskem morju, kjer je španska mornarica z ostalimi krščanskimi mornaricami porazila turško brodovje, 18 nota, 19 skandinavski droben denar, 20 žrelo vulkana, 22 predlog, 23 pripadnik starega naroda, 25 srbski pisatelj iz preteklega stoletja, 28 grška črka. 30 eden izmed filipinskih ©tokov, 32 ploskovna mera, 33 angleško mesto z vseučiliščem, 35 srbska kratica za »številka«, 36 vrsta zemlje, 37 medmet. 38 žensko ime. 41 žrtvenik, del cerkve, 43 čitanje, 45 inicialki ruskega pisatelja, 46 rusko moško ime, 47 šivalna potrebščina, 48 mesto v Rusiji, 50 gora v Črni gori, 51 zvok. 52 vrsta športnika (meče kladivo, disk itd.). 54 kraj v Slavoniji, v bližini Lipika. 56 vrsta gob (množina), 58 žensko ime. 59 dva vokala, 60 vrsta cvetlic, vetrnica, 61 osebni zaimek. Navpično: 1 roman Gustava Flauberta, 2 glasbeni instrument, 3 dva vokala, 4 vrsta žuželk (množ.), 5 starorimski cesar, 6 dva enaka soglasnlka, 7 geografski pojem. planina, 8 sultanov ukaz velikemu vezirju, 9 skale, ki gledajo iz morja in predstavljajo nevarnost za ladje, 10 dolga pesnitev. 11 del tedna. 12 figura ponavljanja, 13 dva soglasnika, 15 gorovje v Ameriki, 17 zver, 20 uradna, slavnostna obleka, 21. cula, priprava za nošenje knjig in podobno, 24 nemški predlog, 26 bivši svetovni prvak v boksu, 27 marljiva žuželka, 29 naš Izraz za »varianto«, 31 mesto v Nemčiji pri Hamburgu. 34. kazal, zaimek 39 del radijske naprave, 40 rohneti, 41 Gregorčičeva oda, 12 inicialki hrvaš. pisatelja, 43 dvočlenik (izraz v matematiki), 4i geografski pojem, 46 predplačilo, 47 del telesa (množ.), 49 pripadnik starega naroda, 50 Saturnova žena, 52 otok v Irskem morju, 53 števnik, 55 kem. znak za kalcij, 57 oblika pomožnega glagola biti. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 Brandenburg, 10 škrat, 15 rekord, 16 žalovati, 17 Ava, 18 Antares, 21 pas, 22 ho, 23 viržinka, 25 pa, 26 mladina, 29 orator, 32 avtodafe, 34 anapest:, 36 pel, 37 izklesati, 39 Ural, 41 skobec, 42 P^t, 44 satrap, 46 kip, 48 ta, 49 re, 51 Tin, 52 Sarajevo, 55 intipasat, 56 anatemer. Navp'čno: 1 Brahmaputra, 2 revolver, 3 Aka, 4 no. 5 dravidi, 6 ednina, 7 Blaž, 8 ržen, 9 Gaskonec, 10 šop, 11 kvartet, 12 ras, 13 at, 14 Tisa, 19 trafika, 20 R m. 24 Aras, 25 prt, 27 atlas. 28 do, 30 apatija, 31 Osip, 33 Ezop, 34 aleja, 35 ista, 38 k b, 40 lati, 41 srna, 43 atom, 45 tip. 46 kan, 47 pet. 50 en, 52 st (= starejši), 53 Ra, 54 ve. Beli vladarji Saravaka Nekega dne se je hotel angleški kraljici Viktoriji predstaviti neki James Brook. Kraljica je vprašala tedanjega zunanjega ministra, lorda Palmerstona, ali je res potrebno, da bi »tega Brooka« sprejela. Pal-merston je odgovoril: »Potrebno je. To je radža iz Saravaka, Veličanstvo, edini beli radža, kar jih je na svetu. Razen tega je Anglež, preganjal je gusarje in sedaj vlada divjemu plemenu Dajakov na otoku Borneu.« Kraljica ga je sprejela, a ko je stal >edi-ni beli radža, kar jih je na svetu« ;.n prav za prav nje podanik pred njo, jo je prijela ženska radovednost, da bi zvedela Kaj več o njegovi pustolovski preteklosti. »Kako vam je. sir James, mogoče jb zadati svoje divjake?« ga je vprašala. Beli radža iz Saravaka, ki je bil /inan po svojem trdem in rezkem govorjenju, je odgovoril: »Gospa, mislim, da je lažje vladati nekoliko tisočim divjakom nego tucatu j o-danikov Vašega Veličanstva!« To je bilo pred sto leti, točneje 1. 1816 Odtlej se je zgodilo mnogo stvari in med drugimi so v saravaškem sultanatu odkrili petrolej. Dežela je postala s tem naniah zelo važna. Ko so Japonci pred dnevi izkrcali svoje sile na Borneu, so jih izkrcali baš v Saravaku, in sicer v prvi vrsti zavoljo petroleja A tudi brez petroleja bi Saravak ne bil kar si bodi. Treba je oomi-sliti. da obsega 108.780 štirjaških kilometrov in da ima vendarle 475.000 prebivalcev. Razen petroleja proizvaja kavčuk, zlato, poper in druge tropske prodakte. Njegova posebna posebnost pa so še danes »beli radže«. Zgodovina njihove rodbine je res nenavadna. Napisala jo je sedanja * rani«, žena sedanjega radže sama. Izšla je pred nekoliko leti kot knjiga. Ustanovitelj dinastije je bil baš tisti James Brook, o katerem kraljica Viktorija 1846. ni vedela, ali naj ga sprejme ali ne. Rodi! se je v Indiji, v nekem predmestju Be-naresa. Njegovi starši so bili Angleži in so ga poslali v vzgojo babici na Angleško. Toda deček se ni dal na noben način vzgojiti, nekega dne je stari materi pobegnil in se prijavil za vojaško službo. Fo-slali so ga v Birmo. Baš tedaj so imeli Angleži hude borbe z Birmanci in te boibe, ti pokoli nad Birmanci so bili nekaj, kar je mlademu Jamesu Brooku nad vse ugajalo. Menil je, da se je rodil za vojaka in bodočega vojskovodjo ter osvajača dežel. Njegovo veselje pa ni trajalo dolgo, kajti v nekem spopadu mu je krogla predrla pljuča. Poslali so ga spet na Angleško, da ozdravi. Med tem dopustom je doživel brodolom ob otoku Wightu in to mu je H>et tako ugajalo, da je sklenil odpovedati se vo'aški karieri ter postati mornar. Tako je tudi storil. Kupil je majhno, 140tonsko jadrnico in zajadral proti Daljnemu Vzhodu. Hotel je na Kitajsko. Ustavil pa se je po poti na otoku Borneu. Tamkajšnji domačini aiso bili videli še nikoli belega moža in so mu slekli celo hlače, da bi se prepričali, ali ;e res ves bel. Priljubil se jim je takoj tudi s svojimi čarovniškimi triki, rekordnimi skoki in z »laterno magico«, ki jo je rmel s seboj. Bili so to časi, ko si z »laterno magico« lahko osvojil celo kraljestvo. Brooke pa je znal še druge stvari. V Saravaku so razsajali uporniki, domači vladar pa jih ni znal ukrotiti. Brooke mu je ponudil svojo pomoč in ta pomoč je mia tako izdatna, da je princ prestolonaslednik Muda Hasim uporništvo likvidiral. L. 1811. je Brooku izkazal svojo hvaležnost s tem, da mu je prepustil vladarsko oblast nad Saravakom. Novi radža, prvi in edini beli radža na svetu, se je lotil vladarskega poklica na svoj način in takoj. Takrat so bornejske obale ogražale gusar ske tolpe James Brooke jim je napovedal vojno brez milosti. Kar jih ni bilo pokia-nih, je dal podaviti in pobesiti. Ob bornej-skih obalah je bil odtlej mir. Pet let pozneje so Brooka obtožili umora. Mlad angleški častnik je bil padel z ladje in utonil Ker so vsi vedeli, di ta častnik Brooku ni bil simpatičen, se je raznesla govorica, da ga je dal radža vreči v vodo. Da bi dokazal svojo nedolžnost, je Brooke odpotoval v London, to je bilo baš tistega leta, ko ga je sprejela kraljica Viktorija, kakor smo zgoraj povedali. Vrnil se je v Saravak rehabilitiran in z visokim redom. Komaj pa je dospel tja, so se ga lotile črne koze. ki so mu obraz tako skazile, da so prijatelji iz njegove hiše dali odstraniti vsa ogledala, samo da bi «e vanja nikoli ne pogledal. živel je še dolgo let in se ni nikoli poročil Slediti bi mu moral na prestolu 'iaj-starej?! njegov nečak. Toda radža Brooke je bil prastar in napol mrtvouden, m pa mislil niti od daleč na to, da bi svojo oblast prepustil komursibodi. Na zadnje se je spri s svojim najstarejšim nečakom in ga je razdedinil. Umrl je 1. 1868. in je zapustil svojo državo drugemu nečaku. Ta je bil sin neke njegove sestre in ee zato ni imenoval Brooke, temveč Johaston, Charles Anthony Johnston. Samo iz uaiuž-nosti do strica si je pritaknil še njegov priimek. Ta nečak sira Jamesa je bil pravo nasprotje svojega strica. Stric, čeprav neotesan in nasilen človek, jo-jevala, so se bojevala v prvi vrsti za to, da bi si sekala glave, ki so jih mož'5 potem hranili doma ali pa nosili okrog pasu kot zaščito proti zlim duhovom in pomoč v bojih. Radža Charles jim veselja do tega grozotnega športa ni mogel odpraviti. Poročil se je z eno najmične'ših žensk svojega časa. Margareto Alice de \Vindt. i se je rodila v Parizu in je bila velika pokroviteljica glasbe ter umetnosti. 2e prvi večer po poroki, ko bi mlada žena rada večerjala, je dvignil radža velik vrLšč: »Večerja? Kaj se pravi večerja? Saj vendar ni potrebno, da bi kosili in potem imeli še zn večerjo velik obedi To je predrago. Jedli bomo piškote, to je boljše ln cenejše!« Nikoli ni smela plesati z drugimi moškimi. nikoli ni smela nositi svilenih, de-koltiranih večernih oblek. Sprejemi, ki jih je ta čudni mož dovoljeval, so bili mrzli in dolgočasni, kakor on sam. Razen tega jih je redno pokvaril še s tem, da Je hotel svojim gostom peti, čeprav je imel strahoten glas. ki ga je prekašal samo njegov še strahotnejši posluh. S svojim stricem je imel na koncu samo nekaj skupnega: čeprav je učakal devetdeset let in ni bil za nobeno rabo, ni hotel na noben način deliti svoje vladarske oblasti z edinim sinom, ki je ostal od petih živ. Smrt ga je vzela 1. 1917. Njegov edini sin, sir Charles Vyner de Windt Brooke, je sedanji saravaški radža. Njegova žena je »častita« Sylvia Brett, nči lorda Esherja in pisateljica knjige o belih vladarjih Saravaka. Razumljivo je, da ga kot svojega moža v tej knjigi opisuje s prilično prizanesljivostjo Vendar pa zvemo tudi tako marsikaj o njegovem značaju in njegovih navadah. Pred vsem to, da je »trmast« in »sam vase zaprt«. Cesto se spravi z zobmi nad žepni robec, dokler ga ne raztrga, a če ga vprašajo, zakaj dela to, odgovarja: »Imam strašno slutnjo, da bo nekdo z mano nevljuden.« Drugič se nekam globoko zamisli, nenadno pa stegne roko in udari. Kdor je tedaj v dosegi njegove roke, pade na tla. Njegovi podaniki pravijo, kakor pripoveduje rani sama: »Ce se radža smeje in ti reče, da si izvrsten dečko, tedaj si v nevarnosti, če ti to reče obenem s sunkom med rebra, si zanesljivo opravljen in mrtev.« Zgodba, ki jo radža najrajši pripoveduje, je tista o domačinu, ki ga je sam operiral. Domačin je dobil strašen udarec z močem, ki ga je razoaral od grla do popka. Radža mu je potisnil čreva v trebuh in ga je začel šivati. Ko je končal, je opazil, da je majhen košček črev gledal izmed šivov ven. »Tedaj sem vzel škarje in odrezal. Bilo je tako prekleto umazano!« Radža misli, da je ta zgodba zabavna. V zakonu je imel tri otroke, same ženske. Ena se je poročila z lordom Inohoca-peom, dedičem prebogatega lastnika brodarskega podjetja, druga se je poročila z dirigentom jazzovskega orkestra Harry-jem Royem. tretja pa z rokoborcem Bobom Grigorljem. Angleški tisk jih je imenoval najrajši »princesa Zlato«, »primeša Baba« in »princesa Biser«. To je spravljalo radžo Charlesa v strašen bes in nekoč je dal objaviti v listih popravek, v katerem 'e ugotavljal: prvič, da njegove hčerke sploh niso princese, drugič, da s^ ne imenujejo Zlato, Baba in Biser, zlasti pa ne »princesa Zlato« itd., tretjič, da se imenujejo grofica Inchcape, gospa Royeva in gospa Grigorvjeva To je torej zgodovina rodbine belih radžev iz Saravaka, ki je prišla na tako čuden način do svoje oblasti in jo je še bolj čudno izvrševala Opice — raMji Pri nekaterih plemenih črne celine smrtnih obsodb ne vršijo ljudje, temveč prepuščajo rabeljski posel opicam. Obsojence po-vedejo dobro zvezane v pragozd in tu privabijo z velikim vriščem ter bobnanjem opice. V pravem trenutku jo spremljevalci obsojencev odkurijo ter jih prepuste pobesnelim živalim, ki opravijo svoje delo tako temeljito, kakor bi je ne mogli niti ljudje. Obnovite naročnino! Poldrag milijon sodov slanikov Iz glavnih norveških ribiških sreliSČ poročajo, da je bil lov na slanike letos izredno obilen. Tudi predelava nalovi jene ribe je bila deležna najugodnejših pogojev. Pripravljenih je poldrugi milijon sodov slanikov, da jih izvozijo v evropske dežele, ki se zanimajo za ta proizvod. Ribe so bile letos prvovrstne in pri predelavi je bilo le malo odpadka, tako da je cena nizka, kakor že dolgo ne. Težava pa je z izvozom, ker ni prevoznih srelstev in tudi ne nobenega jamstva, da bo blago prispelo do namembnega kraja, zlasti če bi moralo po morju. Norvežani, ki živijo v veliki meri od ribolova in trgovine z ribami, zelo težko občutijo te razmere. Tudi lov na polenovke je bil letos izdaten, boriti se pa mora ta produkt z istimi težavami. armato britannico — BritsSci bojni Deset omedlevic na zdravstvenem predavanju Da more biti tudi zdravstveno predavanje v nekih okoliščinah nevarno, je dokazal primer, ki se je zgodil te dni v malem kraju Nakskowu v bližini Kodanja. Tamkajšnje društvo samaritank je povabilo neko znano kodanjsko zdravnico, naj bi priredila predavanje o stvareh, ki se tičejo ženske higiene. Zanimiva snov je privabila gosto množico žensk vseh starostnih dob in poklicev in ta množica je s same svojo telesno temperaturo spravila temperaturo v dvorani na takšno višino, da Je omedlelo nič manj nego deset poslušalk! Kopel z novo vrstno masažo Na neki razstavi v Nemčiji je zbujala med obiskovalci veliko zanimanje črpalna naprava, ki omogoča napolniti z zračnim! mehurčki vodo v vsaki kopalni kadi. Iz se-salke priteče zrak v nekakšno rešetko 7 mnogimi luknjicami, ki se potopi v kad in iz katere prehajajo v vodo nešteti mehurčki stisnjenega zraka. Ti mehurčki imajo namen, telo na lahek način masirati. Izumitelj priporoča takšno masažo zlasti za primere srčnih motenj, za previsoki krvni tlak in nespečnost. Ce se naorava priključi na posodo s kisikom ali ogljikovim dvoki-som. je uporabna seveda tudi za pripravo plinskih kopeli. Pete s spremenljivo višino Iz Curiha poročajo o zanimivem izumu, o katerem menijo, da se bo razširil v prakso. Gre za peto za ženske čevlje, ki jo je mogoče na preprost in hiter način spremeniti v višjo ali nižjo peto. Ta izum je praktičen ne samo zaradi tega, ker daje ženski možnost, da 3i naravna višino pete v skladu s svojo utrujenostjo ali spočito-srtjo, dalje z večjo ali manjšo dolžino poti. ki jo ima pred seboj, temveč tudi v skladu s tem, da-li jo spremlja višji ali nižji moški. da niti ne govorimo o prehodih s športnih igrišč v družbo in o drurih primerih, ki se lahko zgode v ženski vsakdanjosti. Trden nos Nenavalno nezgodo je doživel v eni zadnjih noči neki možak iz holandskega mesta Maasti ichta, ko se je vračal skozi za.em-njene ulice po kcsarcu piva domov. Nenadno je začutil, da je z nosom pošteno zadel ob nek; predmet. Nos je ostal, za srečo, cel, dobil je samo neznatne praske, pač pa je šel na kose predmet, ki je vanj sunil. Bil je to drog s signalno napravo za cestn: promet, ki je od sunka padel.na tla in s' zlomil... Zlato teče skozi vas Carigrajski list »Kumhuriet« poroča iz Adane, da so v provinci Hataj, in sicer pri vasi Akili odkrili ležišča zlata. Dragoceno kovino so ugotovili najprej v pesku reke, ki teče skozi vas. Turška vlada je poslala v ta krai strokovnjake, da raziščejo ozemlje na obeh straneh reke. Trupla španskih vladarjev Zemeljski ostanki osmih španskih kraljev, devetih kraljic, desetih kraljevskih princev in dvanajstih visokih plemeni ta-šev se bodo vrnili v grobnico, ki so jo na novo zgra ":ili v cistercijanskem samostanu Pobletu. Ti zemeljski ostanki so se me1 državljansko vojno razgubili po vsej deželi n je trajalo do danes, da so j:h našli ter identificirali. catturata aneora in buono stato nel corso delle recenti operazioni nell'Africa Setten-trionale — ki so ga zajeli še v dobrem stanju med zadnjimi opera« "i »ni v Severni Afriki Nenavadna zapuščinska pravda V Amiensu je umrl pred kratkim neki industrijec. V svoji oporoki je določil, da prejme njegovo rojstno mesto bogato zbirko rokopisov, knjig in grafičmh del, ki jo je sam cenil na 100.000 frankov. Njegova družina naj bi prejela ostanek njegovega imetja v vrednosti 200.000 frankov. Nastalo pa je veliko presenečenje, ko so strokovnjaki ugotovili, da je bila pokojnikova zbirka neprimerno bolj dragocena, nego je mislil sam, njena vrednost znaša 20 milijonov frankov. Teiaj je nastopila njegova vdova z zahtevo, naj se razdelitev zapuščine izvrši na drug način. Pokojnik je imel namen zapustiti rodnemu mestu tretjino svojega imetja, ostali dve tretjini pa svoji rodbini. Pri cenitvi se je pač zmotil in zato bi bilo treba razdeliti imetje po istem ključu, a z upoštevanjem prave vrednosti zapuščine. Sodišče pa se ni priključilo temu stališču in vdova je morala poleg drugega plačati še sodne stroške. Koristni in škodljivi post Izkušnje in zdravniki soglašajo v tem, da post v nekih določenih mejah ne samo da ne škoduje organizmu, temveč mu naravnost koristi. Za celo vrsto obolenj jc pest najboljše zdravilo. Toda pretirani post utegne imeti zelo slabe posledice, kakor so pokazale natančne znanstvene raziskave. Ugotovile so, da prične organizem po predolgem postu porabljati svoje lastne rezervne snovi na zad- ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Vaš obraz sem gotovo že nekje drugje videl.« »Izključeno! Od kar pomnim, ga imam vedno na istem mestu!« * * * Oba gospoda sta šla po kinematografski predstavi na kozarec piva. »Ali ni čudovita?« je dejal prvi gospod, ki je še vedno mislil na filmsko divo. »Da,« je potrdil drugi. »Toda to, kar ste vi videli v filmu, sem doživel jaz v resnici: nje obup, njene bolečine, njene solze in vso njeno srečo ...« »Kaj poveste!« se je začudil prvi. »Pa vendar ne boste trdili, da ste nje ljubimec?« »Ne, pač pa nje zobozdravnik!« je odgovoril drugi. Pred hotelom »Pri belem zamorcu« zvoni zapozne> gost. čez nekaj časa se mu pridruži drug gospod s kovčegom v roki. »Ali spi človek tukaj dobro?« vpraša prvega gospoda. »Pa še kako!« odgovori ta in potegne znova za zvonec. »2e četrt ure zvonim tu. pa se nihče ne zbudi!« Gospa Mlinar jeva je prišla na obisk. Mož se naglo umakne in jo prepusti svoji ženi. čez kakšno uro je menil po pomoti, da je obiskovalka že proč. stopil je do sprejem-nice in ie zaklical ženi že pred vrati: »Nu, Amalija, ali je stara že odšla?« »Da. dragi,« je odgovorila žena prisebno, »že pred eno uro! Sedaj imam na obisku gospo Mlinarjcvo!« • * * »Gospa, posodila sem vam dve jajci, pa ste mi vrnili samo eno!« »Ah. oprostite, gotovo sem se pri štetju zmotila!« • « » »Petrček,« jc dejal učitelj, »ali mi lahko poveš primer za prilagodljivost človeškega telesa?« »Da.« je odgovoril Petrček. »Moja teta je postala za trideset kil težja, ne da bi ji koža počila!« nje pa požira tako rekoč svoje organe sa-me. Rezervne snovi, to so pred vsem tolšče, se porabijo po nekoliko tednih popolnega posta, nato se telo loti lastnih organov. V nekem primeru dolgega posta so na pr. ugotovili, da je organizem porabil 97 odstotkov svojih tolšč, 63 odstotkov vranice, 56 odstotkov jeter. 30 odstotkov mišic in 17 odstotkov krvi. nedotaknjena pa je ostala dotlej živčna snov. h M ■i DOTA Girardiju je neki navdušeni ljubitelj njegove igralske umetnosti poslal palico v dar palico z nemogočim zgornjim koncem, Jc; so ga bili izdelali iz rogovja kapitalnega jelena. Stvar je bila vse prej nego lepa in okusna. Ko je darovalec nekoliko dni pozneje Girardija srečal, je takoj opazil, da je ta ročaj manjkal. Girardi je ujel njegov začudeni pogled in je dejal: »Da, na žalost sem moral palico skrajšati — tila mi je predolga!« »Toda, dragi mojster.« je menil oboževalec užal.eno, »v tem primeru bi bilo vendar bolje, la ste dali skrajšati spodnji del!« »Ah,« jc odgovoril Girardi, »spodnji dej — spodnji del je bil povsem primeren, samo zgoraj! je bil malo predolg!« VSAK DAN ENA Učitelj: »Imenuj mi imeni prvih ljudi!« Janezek: »Eva in Adam!« Učitelj: >Reči bi moral Adam in Eva. Kolikokrat sem ti že rekel, da sta bila ustvarjena oo abecednem redu!« E Sabatini: 33 DOTA IN SRCE Roman Prikimal ie. Tedai sem stopil k prestrašenemu Michelotu m tiho velel: »Vozi naravnost v canapleški grad. Potem se vrni k .Francoski liniji' in tam počakaj, dokler ne pride sporočilo od mene. Na moj mošnjiček; kakih petdeset zlatih pištol je v niem.« »Samo besedico recite, gospod,« je zamrmral, »pa upihnem več kot enega teh psov.« »Ohoj! Nikar ne bodi otročji,« sem smehoma i odvrnil. »Mar ne vidiš, da imajo puške v rokah?« »Bog in bogme! Samo poskusijo naj streljati po naju. Nikoli še nisem videl dobrega strelca med kardinalovimi cucki.« »Ne, ne, ubogaj me. Michelot. Pomisli na gospodično. Vozi in zdrav ostani! Ako se več ne vidiva. duša vrla.« sem končal in mu stisnil zvesto roko. »je tisto bore. kar imam v gostilni, tvoja last. in prav tako vse. kar bi ostalo od tega denarja. Saj bo 3e tako premajhno plačilo se tvoja vdanost.« »Gospod, gospod!« te zaklfsal. »Na pot,« sem zamrmral. »Saj nisva ženski. Poženi, nepridiprav. Z Bogom.« Moj odločni glas je končal poslavlianje ter ga pripravil, da je zgrabil za vajete in pobesil bič. Konji so potegnili. Bel obraz, ki so ga osvetljevali lunini žarki, se je ozrl po meni skozi okence, in že niso videle moje zavzete oči nič drugega kakor zadnjo stran kočije, ko se ie oddaljevala z enim izmed obeh neosedlanih konj. ki sva jih bila z Michelotom privezala k nji. »Gospod de Montresor,« sem rekel in si ooveznil prestreljeni klobuk na glavo, »zdai sem vam na voljo.« XIV. KAJ SE JE ZGODILO V REAUXU Na povabilo častnik^ ki me je bil prijel, sem zajahal konja, odvezanega od kočije, ter krenil z njim isto pot. ki jo je bila pravkar ubrala kočija. Jahali smo v zmeren drnec, ki se mi je do nedavni dirki kar prilegal. Z grenkobo sem mislil na to. da je bil trenutek, kc sem vendar že našel milost v očeh gospodične de Canaples. nemara poslednje svidenje med nama Vendar mi ta misel ni bila povsem neznosna, zakaj tolažila me je druga, ki sem ji jo bil omenil, namreč, da ie pred mojim prijetjem še utegnila izpremeniti svojo sodbo o meni. Da bi se v bodoče še zanimala zame. si nisem mogel misliti: kar dobro ie bilo. da le nastopil 0*spod de Montrfeor. pradan me je sreča do dobrega upijanila in zapeljala, da bi ji razodel, kar sem ljubosumno skrival v srcu, in si s tem nakopal njen porog. Veliko bolje ie bilo. da za zmerom izginem iz njenega življenja — kot mi je bilo vobče izginiti iz vsakršne skupnosti z živimi ljud- mi — ter zapustim v njenem srcu zgolj hvaležen spomin in pomilovanje, ki ga moja drznost in ne-osnovana samozavest ne bosta več mogli omadeževati. Potem sem obrnil svoje misli na Andreja. St. Auban bo gotovo kmalu zvedel, da sem prijet, in lahko si je bilo zamisliti, kako bo to koristilo njegovim naklepom. Odsihdob bo pomenil nevarnost tudi za Ivor.o, in če se mu nocoj ni bilo posrečilo da bi bil dosegel svoj namen, ni bilo izključeno. da se mu posreči drugič. I z te zamišlje-nosti me ie zdramil čili mladostni glas gospoda de Montresor ja: »Potrti se mi zdite, gospod de Luynes.« »Jaz potrt!« sem rekel, vrgel glavo nazaj in se zasmeial. »Premišljeval sem. to je vse.« »Verjemite mi, gospod de Luynes,« je ljubeznivo nadaljeval, »silno žal mi je, da so mi poverili to nalogo. Storil sem. kar sem mogel, da vas pridem: to ie bila moja dolžnost. Vendar bi bil '"■» r~>i b'1' u^li moni pa bi ostaia zavest, da sem storil vse. kar ie bilo v moji moči.« »Hvala, Montresor«, sem '-mral, in spet sva utihnila. »Pravkar mi je prišlo na misel,« se je oglasil če2 čas, »da vam je najbrže mučno brez meča.« »A? Mučro? Mend^' Prekleto mučno mi je.* »Dajte mi častno besedo, da ne boste skušali pobegniti. pa vam ne samo vrnem meč, ampak vso pot do Pariza boste deležni vsakršne udobnosti in obzirnosti.« Nad temi besedami sem tolr da sem molče zastrmel v čas*nika. Sarn ie mogel napraviti človeku mo ega slovesa takšno ponudbo! *Nu. gospod?« »Zelo sem vam hvaležen, gospod de Montresor,« sem odvrnil. »Dam v?m častno besedo, da ne bom niti sam iskal možnosti za beg niti se ne bom oziral nanjo, če bi se mi ponudila.« To sem mu rekel s povzdignjenim gglasom, da bi me slišali tudi njegovi spremljevalci; zato niso pokazali nikakeaa račudenja. ko se ie poročnik obrnil k tistemu, ki je imel moj meč, ter mu ukazal, naj mi ga vrne. Čitatelj, ki prebira te liste, si je po njih gotovo že ustvaril približno sliko mojega značaja in se zato nemara čudi. da sem dal častniku besedo, namesto da bi bil počakal p; ve ugodne priložnosti in vsaj poskusil uiti. Vendar je bila ta mah moja prva misel nujnost, da spravim St. Aubsna s poti, in zdelo se mi je, da sem že našel način, kako dosežem ta namen. Vse, kar bi se utegr.ilo zgoditi potlej, je bilo zame majhne važnosti. »Gospod da Montr«or,« sem rekel. »prijaznost, ki ste mi jo izkazali mc hrabri, da se Se nadalje priporočim valemu relikodušju.« »Za kaj gre. gospod?« Mignil je svojim ljudem. Kakor hitro so se nekoliko umaknili od aaju, se izpregovoril: S PO R T Spet z žogico Danes in jutri — III. tableteniški turnir SK Korotana na Rakovniku Danes in jutri bo športni spored spet izpolnjen z nastopi z najbolj majhnim športnim orodjem, ono malo nežno žogico, ki jo bodo to pot za spremembo pregan jali po mizah v prostorih na Rakovniku. Prireditelj tega turnirja je SK Korotan, udeleženci turnirja pa bodo spet vsi igralci vseh štirih ljubljanskih klubov, ki gojijo to športno panogo. Spored turnirja, za katerega smo podrobni razpis že objavili v novoletni številki našega lista, je razdeljen na dva de-la tako. da se bo začel danes ob 15. z igrami moštev in juniorjev, nadaljeval pa jutri dopoldne od 9. do 12 in od 14 dalje do zaključka turnirja. Za zmagovalce v raznih Kategorijah so prireditelji pripravili razna praktična darila, za glavnega zmagovalca pa tudi lepo prehodnp častno darilo. Ker bo ta turnir nudil nov pregled vsega tableteniškega materiala pri nas, ki ga ni tako malo in se je tudi že razvil do prav razveseljive forme, opozarjamo občinstvo, ki =-o zanima za šport, da je tudi na teh tur ijih z malo žogico videti mnogo ia-nimivega in napetega. Kdo najboljši Slovenska tableteniška zveza je pred kratkim izdelala vrstni red najboljših ra-bleteniških igralcev in klubov, ki gojijo to športno panogo. Kakor je razvidno iz pregleda, je med klubi na;močnejši SK Mladika, ne samo po kakovosti, temveč tudi po številu najmočnejših zastopnikov te panoge. Med poedinci je še zmerom na pvvem mestu bivši jugoslovenski prvak Maks Marinko. ki je skupno z Bogatajem zasodel prvo mesto tudi med pari Med naraščajem je najboljše ocenjen Hermežan D. Bogataj, ki mu sledijo tri;e člani SK Mladike. Pregled najboljših ali tako-imenovana ran g-lista nudi tako-le sliko: Moštva: 1. S K Mladika 56 točk (2 prvi, 5 drugih -n 2 tretji mesti), 2 ŽSK Hermes 23 točk (2 prvi m 1 tretje mes-to), 3 SK Korotan 17 točk (1 prvo, 1 tretje in 4 četrta mesta), 4 SK S lavi j a 0 točk. Posamezniki: a) Seniorji 1 Marinko M. 30 točk (3 prva me&ta), 1 Strojnik R 31 točk (1 prvo, 3 druga. 1 tretje mesito), 3 Medved A. 13 točk (1 prvo in 1 tretje mesto), 4 Lacknet A. 7 točk (1 drugo iin 1 četrto mesto). 5 Bradeško S. 6 točk (1 drugo mesto), 6 in 7. Krečič in Bogataj 3 točke (pc 1 tretje mesto), 8. Strojnik A. 2 točki (2 četrti b) juniorfi 1. Bogataj D 16 točk, 2. Tršinar M. 9 točk 3. Belec 3 točke, 4. Ivane 1 točko, 5 Perpar 1 točko. Dvojice: 1 Marinko-Bogataj 20 točk (2 prvi mest;). 2. Tršinar-Recek 20 točk (1 prvo, 1 drugo. 1 tretje Jn 1 četrte mesto), 3. Krečič-Belak 10 točk (1 prvo mesito), 4 Belak-Blažič 6 točk (1 drugo mesto). 5. Lackner-Strojnik A. 6 točk (1 drugo mesto), 6. Krečič-Blažič 3 točke (1 tretje mesito), 7. Bradeško-Gabrovšek 3 točke (1 tretje meto), 8 Lackner-Bradeško 3 točke (1 tretje mesto), 9. Strojnik R.-Medvea 2 tečki (2 četrti mesti), 10 Medved-Vesel 1 točko (1 četrto mesto). V ssekaf vrstah Prvo smučarsko prvenstvo na Hrvatskem bo izvedeno danes v tekmi štafet na 4x10 km na Sljemenu. Organizacija prireditve je bila poverjena zagrebškemu klubu Grafičarju. Osiješki Hajduk je izgubil v Zemunu prvenstveno tekmo proti tamkajšnji Viktoriji z 1:3. Osiječani so to pot zaigrali precej slabo in je poraz, ki so ga morali spraviti, več kakor zaslužen. Norveški smučarji se v dveh posebnih tečajih pripravljajo za svetovno smučarsko prvenstvo v Garmischu. Kakor zatrjujejo, bo Norveško na teh tekmah zastopalo kar 75 smučarjev in smučark. V teku tega meseca bo plavalna -sveža v Kodanju organizirala posebno srečanje med znanima plavalkama Ragnhild Hve-grr in Kirsten Soerensen na 100 m prosto. Ta dvoboj bo najbolje pokazal, ali je toli-kokratni svetovni rekorderki Hvegerjevi res zrastla rivalinja, ki ji bo mogla odvzeti vsaj enega od številnih rekordov. Kakor smo že pisali, je Soerensenova na eni zadnjih plavalnih tekem v odsotnosti Hveger-jeve že prekosila njen čas na tej najkrajši progi. Italijanski boksar Bisterzo je pred dnevi tačkah porazil svojega nasprotnika I ) in si s tem spet priboril naslov ita- lijanskega prvaka v tej kategoriji. Kakor znano, je Bisterzo izgubil ta naslov pred kratkim v borbi z istim nasprotnikom, ki ga je položil k. o. še pred potekom prve runde. To pot je borba trajala 12 rund in so sodniki dali boljšo oceno staremu prvaku. Ne glede na to pa je Botta ohranil svoj naslov evropskega prvaka. Znani karlovški hokeist na ledu Vilko Toth je padel v borbah s komunisti na Kordunu. Toth je bil med ustanovitelji tega športa v Karlovcu in tudi eden od najboljših igralcev v tej igri. »Šport«, (23. številka z dne 30. XII. 1941) objavlja med drugim: Prvaki Hrvatske 1941. — Tableteniški igralci so razčistili vprašanje sil med seboj. — Zadnja in najlepša tekma tega leta — med Gradjan-skim in Ferencvarošem. — Prah in asfalt sta odločala o slavi in porazu kolesarjev. — VŠD v obrambi naslova hrvatskega prvaka v hokeju na ledu. — Zagreb dobi plavalni bas-m, ki bo eden najboljših v Evropi. — Rekord in rekorderji ali >Ne mora biti zmerom zmagovalec najhitrejši« itd. — Razen omenjenih člankov je v listu še mnogo drugega pestrega gradiva, la bo zanimalo vsakega športnika. Posamezne številke tega zagrebškega športnega tednika se dobivajo tudi pi? nas po 1.50 lire. Gptanti Iz Ljubljane in Kočevja 67. sezn.im (Služb list 31. dec.) vsebuje na-J.KIojih 138 oseb (v oklepajih starost ln rojstni krpj); LJUBLJANA f I o r j a n s k a 30 in 3: Luhn Alma Marija (2!) Penič Edvard (29. Dunaj). Ana roj. Anschek (24). — Ilirska 29: Oman Janez (21, Koroško). — š m a r t in s k a 30: Novak Bogomir (24, C-or. Poljane); Novak Bogomir (50). Frančiška roj. Klementschitsch (51. Nemčija) Alojzij (16). — Mestni trg 8 in 17: Gnezda por. Gerst. rer Ivano (81); Gerstner por. Hamann Edit (51); Rodoschees Gustav (63, Ptuj). Emanuela roj. Sehossig (54, Dunaj). — Galetova 13: Rau-nachcr Osknr (62. Zbitsch Teodor (46). Jeni roj Weiss (54) Erika (22). — Cesta 29. o k t o b r a 21: Putick Greta (48. Koroško) Celovška c. 49 in 66: Weilsang Franc (55, Bjelovar): Kocbek Felice (37. Št. Lenart), Uršula roj Polch (37 Slavina). — Ijrševa 31 in 84: Jeranko Jožel (35. Ne-r.člja). Adela roj. Kmzer (29 Hrastnik). JcSef (12). bivajoč v Nemčiji: Kassinrrer Jožef (26. Lussin piccolo) Ana roj. Viča (22. La5ko) — Splitska 15: Kunz Stanislav (47). Ana roj Edelmeier (43. Nemčija). — Rimski t t z 8: Za'okar Em« (26. Štafer-ski) — Streliška 7: Korn Henrik (38). Elizabeta roj Eberle (36. Maribor). — Gallusovo n a b r. 13: Koftol Anton (35. Maribor); Ra-movseh Ivana (21. Bakar). — Vodnikova 71: Honigmann por Jan-igai Viktorij/i (47. Kočev Je) — K o t n i k o v a 13 Goderer Irmo<1n1em loru. — Erjavčeva 4. 24 in 26 MravUak Franc (49. Gradec). Mariji roj Zwo!inski (40 Dunai). Vera (18); Roser Janez (43): Miknsrh Leo (18). — Cesta soške armade - M'kiitsch K^rel (41. Ktir-ml=cb). Mirila rol Fink '39 Rakek)). Karel (14). Edvard (13). Hubert (8) — Wolfova 1: Petrič Ana (54. Sp N^mSka Lok« . — S t r o s s. mayerjeva 10: Scaria Ervin (35. Celovec), Erna roj Terschan (37 Beljak) — Breg 14 ln 20: Harbirh Ana '60) Marija (64)- Menardi Gvl do (27) — Medvedova 25: Gebauer por. Kopač Rozl '74 Nemila) — Slomškova 5: Wessel por Mikelitsch Marila (53 Slatina) K« rel (18) — Karlovška 2 Persche Ivana (69, Kamnik) — Kongresni trg 6: Remanič por Podobnik M»r11a '62 Slatina) Aleksander (46. Stična) — Strma not 3: Salpvic Jo Jef (70) Martin roj Ores«el (60). — Gledališka '7 PoKane«" Bosomlr (63 Ptuj) — Levčeva 41: Snatok Janez M5 Kamnik), Milita roj Urbant^Chitseh (32) Peter (6). — živinozdravnlšfca 2: Precker Mak.«o (32 Marila v Puščavi). Mirila ro1 Sklnalla 29 Korompa)" Vili (9). Mak*o (7). Franc (10 me?.) _ Pred škofijo 21: Roinik Hu(?o (44). Vera roj Goljevšček (39. Sežana), Aleksander (16), Tfltjana (15). — Verdijev« g: Mesnja-jev Aleksander (47, Kijev), Natalija roj. Kasch-karov (49, Jekaterlnoslav). — Dolenjska 11: Starin Leo (27, Kočevje). — Cesta 3. maja 25: Nebenftihrer roj. Seifhardt (69, Melnlngen). — Aškerčeva 17: Koser Anton (68, Celje). — S t ari trg 4: Zupin Ernest (75), AdelhaJd roj. Jost (58, Dunaj). — Mivka 5: Kopp Pavla (71, Schleifling) — Križevniška 14: Persche Marija (75). — Hrenova 15: Ger-schack Ivana (25). — Hotel Lloyd: Fritsch Anton (81. Novi lazi). - Polakoy» 13: La-setzky Teodor (61), Bernhardina roj. Planln-schek (40), Vl«dimir (14), Melanlja (13), Erna (9), Teodor (7). — Ljubljan*: Rauberger Donat (55, Nemčija), stanujoč v Dra«l, Ana roj. Mauz (42, Beljak), Donat (18), Friderik (16), Franc (6), Stanujoči v Dragi; Neu Karel (28, Banat). Obflla S t. R n p e r t : Bistrica: Gregorčič Vilibald (28. Hamborn), Ana roj. Kolanc (as, Mokronog), Boris (4). Upniki v tem seznamu navedenih oseb morajo do 14. januarja prijaviti svoie terjatve Pohotnemu uradu za dolgove ln terjatve, Ljubljana. Rimski trg. * 59. seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo, vsebuje naslednjih 236 oseb (v oklepajih starost ta rojstni kraj). OBČINA KOČEVJE - OKOLICA Gorenja vas: Moscher Alojzij (64), Magdalena roj. Kren (61); Stiene por Hotschevar Ana (42). Alojzij (17), Janez (5). Llvold: Poje por Klun Marija (41) Franc (15), Alfred (12); Klun Franc (56), bivajoč v Ljubljani. — Gor. Lož i ne: Eppich Alojzij (71, Tmovec). OBČINA CRMOŠNJICE Poljane: Gramer Karel (21). Janes (31), Terezija roj. Gramer (29). Nova gor«: Ivan- čič Alojzija (25, Toplice). KOČEVJE MESTO Kočevje: Loy Viktor (47); Verderber Gustav (46) Justina roj. Loy (44), Gustav (13), Ruth (16); Truger por. Hribar Dora (51. Tolmin); Skočlr por Truger Alojzija (73, Tolmin): Verderber Greta (23); Tschlnkei Franc (36) • Hoferle Marija (21, Smuka); Hutter Pavla (38, Željne); Hutter Karel (47), Marija roj. Vouk (33. Hrastnik); Vouk Zofija (8); Rčthel poroč. Jonke Marija (72, Gor. vas); Kropf por. Jonke Jera (63, željne); Simrada por. Jurman Marija (67, Borovec); Stefandl por. Kresse Pavla (59, Rajndol) Friderik (33); Greisch por. Kresse Jožefa (33. Mlaka), Volker (10 m«s.); Kresse Jožef (67. Gorenja ras). Marija por. Schuster-schitech (67); K8nig " Hilda (32, Koprivnlk); Konig Marija (22. Stari log); Krenzmayer Ignacij (28); Antonija roj. Frelberger (28. Dussel-dorf); Kropf Janez (72, Šalka vas), Klara roj. Siegmund (40. Mala gora), Jožefa (42); I.ackner Peter (48 Mozelj). Marija roj. Kure (46, Brezovica), Franc (27); Wuchse por. Leschitz Marija (82. Koprivnlk); Lorber Alojzij (74. Maribor), Frančiška roj. Podmenik (54, Hrastnik) Elga (17); Marintseh Marija (31. Kačji potok); Michitsch Janez (21. Inlauf): Panlicek Jožef (70, Ljubljana), MnrIJa roj. Fink (75); Rtokel por Paoli Marija (75); Perz Štefanija (61, Brel-tenau)" Rankel Karel (34. Trst, Julljana roj. Mtiller (33. Madžarska) Karel (6). Helena (2). Valter (26). Marija Reglna (29). Elfrida (27). Karel (73). Julija roj Wolf (60. Nemčija); Refmann Leopold (51 Paulowitz) Štefanija roj. Lobe (44, Polom). Leopold (19). Karel (17). M«-rija Ana (15); Ranzlnger por. Rom Avrelfja (87) Terezlla (20), Matija (21); Ruppe Janea (34, Kot) Rkonpn Karel Ml Podstenlca). Helena rej. Rom (39). Marlena (7); Stonitsch Ana (35. Stal«): Stonltsch Viljem (40. Lase). Helena roj. 8 ti ene (33), Viljem (13). Ana Marija (1); Sorger lpj-mund (32) Matilda roj. Strelec (27. Don J a voea), Edvard (3) Erika (1); Sturm Martin (30. Sp. Ložine), Valtraud (1): Stalzer Marija (21. Nemška loka); Schadinger Bnmo (47), Jera roj. Loy (38), Bruno (14), J«. ^'J^« («). BJdja (6) Volfgang (4 mee); SchemlUch Prmnc (27. &> Log); ScUleimer Ivan 35), Terezij« roj. Starm(37 Grčarice). Prane (10). Renat* (3); Schleimer Alojzij (39>. JuUJa roj. Maglltech (41. Sušak), Artur (15. Valter (13 . GUnter (10); Schescharek KamUa (26. Ljubljana), Leontlna (25) Franc (82). Leontlna roj. Murgel (68. Pia nlni); Tomaschek Norbert (35. čabar), Frančiška roj Spitzer (31. Dunaj). Norbert (1); To-mitseh Artur (42). Karollna roj. Kancky (3«. Nemčija) Agnoldo (15). Jožef (13). Herbert (11). Jožef (73) AvrellJa roj. Bartelme (64); Tschin-kel Seima (24); Verderber Jožefa (58); Verderber Jožef (32 Kočevje), Elfi roj. Lackner (24. Mozelj), Valter (4 mes.); Jonke por. VVagnor Marija (68)- Zurl (22, Rajndol); Nlck roj. Schuster Margareta (76. Slaba gorica); Suhadob-nik Pavla (48); Tscherne Valter (31. LJubljana); Suhadolnik por. ferne Kamila (25. LjublJ«na); Erker Karel (53): Wolf Katarina (84. Sp. Log); Kresse por Loy Marija (39); Konig Rudolf (31, LJubljana); Braune Ernestina (54); Konig Marija (43. Stari log): Knaus Marija (28. Trava); Kreuzmayer Julija (50); Lobe Jožef (58. Smuk.,); Bock Vilma (33 Maribor); Ivaneič Jožef (53. Uršna sela) Marila roj. Kresse (44), Jožef (21). Friderik (19) • Eppich por. Kresse Marij« (75)< Kautzky Ernest (40), Ivana roj Schlenz (75); Kresse Janez (38); Jaklitsch Jožef 59). Marija roj. Loj (54 Stična); Hofmann por. B«rtelme Helena (56); Henrik (21); Goderer por Drob-nitseh Ema (53) Erik (17): Konig por. Moditz Jožefa (57 Stari Log), Ana (19). Marija (29); Rom por 'Urek Eleoncra (28) Eleonom (4); Pl-ber Matija (36. Nemilji). Jera roj. Avbelj (32. Ježica) Janez (8). Roman (4); Fornbacher Ja nez (94. Fužine); Tromposch por Pet«cbe Ma rlja (69 Goloblnlek); Hutter Hilda (19 Stari log); Podlogar Mihael (52, Ljubljana). Sonj t (15); Gerlica Karel (36. Javše). Amalija roj Zugelj (37, Dobravlce); Kovačič Janez (51). Ce clllja roj. Cepus (49 Padež); Prelesnlk por Kreuzmaver Rozalljn (79. Dobrepolje); E^ker Rnjmund (60). Ana roj. Sturm (54 Cvlšlarj!): Sturm Marija (62, Cvišlarjl); Handler Terezija (6 I Rogelj (46); Pfeffer Gdnter (18. Salka vas). Edit ! (17); WolI Ferdinand (42). Marija roj. Maus ! ser (30. Salka vgjs). Ferdinand (9). Lota (7 mesecev); Handler Terezija (6. LJubljana). Reglna (8); Oswaid Janez (18. Diviga); Be-hin Franc (25 Salka vas); Germ Jožef (36 Krmelj); Kralj Franc (51, Stari log); Jako-mini Jožef (44) Franc (40). Amalija roj. Jonke (31), Klinja vaš). Jer« (12): JSkomini Friderik (38), Adolfina roj. Ettel (33. Trst). Friderik (14). Magdalena (5; Jakomini Herman (36). Jožeta roj. Gllebe (31. Dunaj). Heman (2). Renata (4 mes); Banko Marija (29. Hlnje). Stanislav (5): Novak Janez (35) Angela roj Grlčar (30, Rlbni ca) Lilijana (8) Herman (6), Janez (1); RanRel Alojzij (45)- Schager Marila (26, Morava): Kovan Rudolf' (33): Osanitsch por. Germ Marija (73, Kočevska reka); Banko Stanislav (56); Hog-ler Janez (37, Trnovec). Marija roj. Germ (37. Morava), Elfrida (7). Janez (10 mes); Ra1*ko-vitseh Fmnc (68 LJubljana). Terezija roj Sat ler (59 Falkenau); Wittreich Marija (74. Kob larjl)- Tauke Jožefa (83. Cvlšlarjl); Verderber por. Moditz Magdalen« (87. Mahovnlk); Žafran Martin (51. Dobje). Amalija roj. Schlemmer (42, Nemčija) Martin (11), Frančiška (10 Franc (6), Julilana (5); Sluga Ignacij (55, Bukova gora). Rozallja roj. Gradischek (52, Štajersko); Kump Julija (21. Mozelj). Občina Crmošnjlce: Nova gora: Ivan-člč Alojzija (25. Toplice). Upniki navedenih ceeb morajo do 7. januarja prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve. Ljubljana, Rimski trg. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 4. jan., ob 14.: »Sneguljčica.« Izven. Mladinska predstava. Zelo znžane cene. — Ob 17.30: »Boter Andraž.« Izven. Znižane cene. * Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek, 6. jan., ob 14.: »PeterCkove poslednje sanje.« Izven. Mladinska igra, Zfilo znižane cene. — Ob 17.30: »Rokovnja-či.« Izven. Sreda, 7. jan., ob 17.30: »Rokovnjafi.« Red Sreda. Mladinska igra »Sneguljčlca« bo uprizorjena danes ob 14. uri po zelo znižanih cena. Naslovno vlogo bo igrala Levarjeva. Mladino opozarjamo na to slikovito in lepo pravljico v stihih Pavle Golie. Vzgojno jedro, ki ga vsebuje pravljica, daje otrokom pouk o zmagi dobrote in prav čnostl Zabavni Škratje ter razbojnika Frice in Frače skrbijo za zabavo. Za občinstvo, ki ljubi smeh in zabavo, je nadvse dobrodošla predstava Držičeve komedije »Boter Andraž« z Vlad. Skrbn-škom v naslovni vlogi Igrali jo bolo danes ob 17.30 uri. Dejanje se godi v 16. stoletju v Rimu in vsebuje situacijsko kami-ko, zabavne dialoge in obilo humorja. Delo, ki ga je prevedel in ponažil prof. Rupel, je pisano v starinski slovenščini, ki daje igri še poseben prizvok ljubeznivosti. Odlično podana in zanimivo inscenirana predstava nudi občinstvu sproščenje in razvedrila OPERA Nedelja, 4. jan., ob 15.: »Netopir.« Izven. Zelo znižane cene. Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek, 6. jan., ob 17.: »Prodana nevesta.« Izven. Sreda, 7. jan., ob 17.: »Ples v Operi.« (Opereta.) Premiera. Red PremieiskL Danes ob 15. uri bodo peli Straussovo opereto »Netopir«. Vesela in dovtipna zgodba o dogodivščinah članov hiše Eisen-stein vsebuje hvaležne pevske partije ln učinkovite vloge. V muzikalnem pogledu, prav kakor po libretu predstavlja to delo opereto, ki jo smemo šteti med najboljša tovrstna dela. V tekočem tedna bo premiera Heuber-gerjeve tridejanske operete »Ples v Operi« pod muzikalnim vodstvom dirigenta žebreta. Libreto je posnet po veseloigri »Rožnati domini«, ki sta jo napisala Victor Leon in Waldberg. Zabavna vsebina operete oriše preizkušnjo zakonske zvestobe na plesu v Operi. Mali oglasi Kam pa,kam ? bocua L - 00. ta*M --60. u daianje naslova ali ta ?ifro l i-—_ Danes pridite v gostilno k Pamu. Točijo te dobra vina, razna jedila, krvavice itd. Zato vsi v Veeovo ulico 10 k Paniu. 8 147-18 Službo dobi rtoctla < - 00. taksa -M>. o -laianie naslova iu a (liro l i.— Radio Ljubljana NEDELJA, 4. JANUARJA 1942-XX. 8.: Poročila v slovenščini. — 8.15: Poročila v italijanščini. — 8.30: Mistični obredi: sveti Silvester, dokumentarična pred-vedba iz bazilike sv. Silvestra v Rimu. — 8.40: Orgelski koncert lz bazilike Carmine Maggiore v Neaplju (organist br. M. Na-politano). — 11.: Peta maša lz bazilika sv. Pavla v Rimu. — 12.: Razlaga sv. evangelija v Italijanščini (p. Zappatrreni). —12.15 Razlaga sv. evangelija v slovenščini (p. Sekovanlč). — 12.35: Solo na citre, Marijan Hebein. — 13.: Napoved časa in vesti v Italijanščini. — 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. — 13.20: Pesmi, pesmi, pesmi... orkester pod vodstvom An-gelinija. — 14.: Vesti v italijanščini. — 14.15 Orkester družbe EIAR pod vodstvom D. M. šljanca: pestra glasba. — 14.15: Vesti v slovenščini. — 17.15: Predavanje o kmetijstvu v slovenščini. — 17.35: Kmečka godba. — 19.30: Vesti v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20.: Napoved časa in vesti v ltalHanščlnl. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.80: Koncert organ Ista Pavla Rančlgaja ln violonista Jana ilalsa. — 21.: Koncert komornega zbora. — 21.30: Neapslj poje. — 22.: Predavanje v slovenščini. — 22.10: Koncert vlolončellsta Hemleta Capponia, ob klavirju Herman Arnaldi. — 22.45: Vesti v italijanščini. Frizerko samostojno delavko, sprejmem tako, ali po dogovoru. Kep Viktor, frizer. Liubliana. Gledališka 8. 98-1 Knjigovodjo samostoinega, dobicga računana z znanjem nemJči-• ne in italijanščine po mož-! nosti samskega spreime več e lesno podietje. Ponudbe pod »Knjigovodia« na ogl. odd. Jutra. 21046-1 Gospodinjo spreimem k stareiši samski osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samec«. 97-1 Pcstrežnico iščem za več ur dnevno.— Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 136-1 Gospodična s pisarn. prakso z nekaj znanja italijanščine išče primerne zaposlitve. Gre tudi kot druiabnica k stari gospe ali k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutr apod šifro »Zaposlitev« 146-2 «-—' <* <_> m c_> ■ c_j> k t Vajenci ( ke) rteseda l —.60. caksa —.60. a daianie aaslova tli u titro I i.— Vajenko sprejme kavarni »Vesel« ▼ Uubliani. Pogoi vsai dve srednji šoli. 40-44 Vajenca za mizarstvo, spreimem takoj. Erjavec Aloiz, Vič 19a. 24J-44 Frizersko vajenko sprejme salon »Rakar«. Prešernova ulica 7. 241-44 Pouk ncieda L —.30. taksa — -60 daianie aaslova ali u tilto t i.—. Resno, pošteno dekle vešče pospravljania in šivanja sprejmem takoi. Naslov v vseh posl. Jutra. 182-1 Mizarski pomočnik dober dobi delo. Sever. Tržaška 17._190-1 Urarskega pomočnika samostojnega, veščega vseh vrst popravil spreimem takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urar« 195-1 Opremljeno sobico nudim postrežnici za hišni-ška dela, in ki bi pomagala proti plačilu tudi v gospodinjstvu. Kraigher, — Cankarjevo nabrežje 7. 194-1 Inštruktorja za privatni izpit 3. razreda trgovske akademije — iščem. Ponudbe z navedbo zahtev na ogl. odd. Jutra pod »Inštruktor« 144-4 Dekle ki zna pospravi,ati in kuha ti iščem. Pogoj poštena. — Trgovina Mestni trg 9. 204-1 Služkinjo sprejmem k otrokom in t gospodinjstvo od V«7- do l/j20. zvečer. Predstaviti se v nedeljo. Hudnik Miro, Hradeckega 84, pritličje. 169-1 Postrežnico sprejmem za popoldanske ure. Sp. Šiška, Jezerska 6 220-1 Kuharico vestno in zanesljivo, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 233-1 Foto pomočnika-co dobrega retušerja, sprejmemo v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Retušer«. 240-1 Postrežnico a dopoldne iščem. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 229-1 Vrtnarja poštenega, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtnar 5«. _233-1 Služkinjo pridno in zdravo, staro do 25 let, sprejmem takoj v dobro in stalno službo. — ; Cankarjevo nabrežje 9-1. 1 252-1 ftCACU« t OO, Uli>* - -OO. (» daianje aaslova ali u iitro L J.—. Perzijske preproge ugodno naproda,. Ogled vsako popoldne med 15. in 17. uro v skladišču: Sv. Petra nasip 29- 113-6 Otroško posteljico prodam. Kolezijska ulica 19-11., Trnovo. 107-6 Drsalke s čevlji za 4 do 5letnega otroka dobro ohranjene — prodam. Korenini Erjavčeva la. 138-6 Vodomet šolske note, razno pohištvo prodam. Od 5. do 7. Gauser, Igriška 6-p. d. 155-6 Nove gojzerje 36, drsalke 25, dvosed, to-dei prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 196-6 Šupa in baraka v dobrem stamu m razno pohištvo se proda. Sv. Petra nasip 71. Ogled od 1. do 3. ure. 203-6 Servis krasen porcelan, za 12 oseb prodam. Lipavc, Stiška ul. I-H. 201-6 Pohištvo vseh vrst kakor tudi druge predmete stalno kupuje in prodaja Nova trgovina — Ogled — Mestni trg 3. 200-6 Lutzovo peč dobro ohranjeno, največji model prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »tmailirana*. 167-6 Prodam cinkpločevinasto veliko sko raj novo kopalno banjo.— Guček, Bežigrad, Staniče-va 8. 180-6 Prodam 7 kom Rcmčevih foteljev, blagajniški pult z izložbo. Naslov v vseh posl. Jutra 159-6 Kupim večje število šampanjskih steklenic po naivišji ceni. Tvrdka Slapernik, Cesta 29-oktobra (Rimska) it. 19. Tel. 36-83. Dvorišče. 21084-7 . * Kupuje vsako množino kroj'aških in šiviljskih volnenih ter mešanih odrezkov in izrabljene volnene jopice ter čiste krpe za čiščenje strojev, pletilske odpadke kakor tudi vse spadajoče tekstilne surovine. Pripeljite in _ prepričali se boste, da boste prodali najboljše samo pri Jjgovolna. Ljubljana, Tyr-ševa c. 41, dvorišče, levo, { nasproti Sv. Krištofa. Tel. j 32-45. 20911-7 1 Fotoaparat Conta* ali Leica, novejši model, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober foto«. 100-7 Srebrno lisico kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«. 127-7 Ročni voziček na dve ali štiri kolesa dobro ohranjen kupim takoj. Naslov v vseh posl. Jutra 133-7 Moško kolo mnenjem ka rmdio aparat. Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Kolo-radio« 224-11 Pohištvo t»e»cda L -M/. tak»» -.00, a daianje naslova lil ct »i»to t 3.—•__ Novo spalnico šperano, prodam po ugodni ceni. Kolezijska ul. 4, dvorišče. 105-12 Kavče y veliki izbiri in konkurenčni ccni ima na zalogi tapetnik, Novi trg 4. Jedilnico v staronemškem slogu, pr®- dam. Krakovska ulica 21. 122-12 Kupi im event. si irr-osodim žencke drsalne čevlje št. 38—39. Kune, Zalokarjeva ul. 14. 145-7 Frizerji! Kupim dva stola za dam-ski salon nova ali dobro ohranjena. Naslov v vseh posl. Jutra. 153-7 Kompletno posteljo omaro, mizo, dva stola in slike prodam. Vse v dobro ohranienem stanju. Poizve se Doleniska cesta 48-a—-pritličje, desno. 134-12 Pohištvo naproda,. Puharjeva 5-II. vrata 7. 130 12 Krasno spalnico orehovo imitacijo dvakrat lakirano ugodno proda pohištvo Gluhak, Ljubljana, Florijanska 19. 90-12 Pohištvo tudi po osnutkih, ročno de lo, furnirano, masivno ali lakirano izdeluje po zmerni ceni Sever, Tržaška 17. 169-12 Lutzovo Prodam rablieno peč, toda dobro ' dobro ohran,ene 3 omare, ohranieno za prostor 55 mizo, stole. Naslov v vseh m3 kupimo. Naslov v I poslovalnicah Jutra, vseh posl. Jutra. 166-7 187-12 Decimalno tehtnico in avtomatski biljard dobro ohranien kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Decimal 100 ke« 174-7 Elektroštevec rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Števec«. 217-7 Peč za žaganje srednje velikosti, dobro ohranieno, kupim. Ponudbe s ceno poslati: Lignum, Ljubljana, Predal 44. 249-7 Kupim nobene moške obleke iz dobrega blaga. 1 plašček za l?letnega dečka. Stari trg 21 -III. 262-7 Spalnico dobro ohranjeno, in drugo pohištvo, pocen; prodam. —■ Frančiškanska ul. 8. 242-12 Kuhinjsko kredenco lepo, tridelno, belo pred->hno steno kuhinjsko mizo, ugodno prodam. Pred Škofijo 21-111., levo. 244-12 Oblačila rtescaa 1 -.60. taksi -.60. u dajanje naslovi tli u šifro l 3.—. Briljanten prstan ali uhane kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 259-7 Knjige beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Brehms »Živalstvo« 10 knjig prodam za 1000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 222-8 Rddid Damski plašč prav dobro ohranjen, in črn kostim, naprodaj. — Anton Šuselj, damsko krojaštvo, Tyrševa c. 35. 119-1$ Dve suknji i črno in sivo za vitkejši po stavi prodam. Vprašati v trgovini Gerber. Kongresni trg 4, poleg stopnišča. 18413 2 damska plašča dobro ohranjena, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 211-13 Elegantni j tričetrtinski moški kožuh ! prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21089-13 Divan prodam. Savska cesta 1 — vis-a-vis skladišča Stavbne družbe. 18 6-6 Drsalke št. 31 prodam, drsalke št. 27 kupim ali zamenjam.— Naslov t vseh posl. Jutra. 226-6 Frizersko » « • u »• • pomočnico in vajenko .prej- I Boa-kuni belici me salon »Ljubica«, Alek- prodam. Naslov v vseh po sandrova 16. 251-1 sloy- Jutra- 219-6 Gospodično ki je bila v službi na sod-niji v Kamniku in se je „ lllv„ J*"' »lo ugodno naprodaj. Ge-nas. pros>mo, na, se zglas. nerat0/ delavn& TyrIevl 13 (Figovec, levo dvorile). 215-6 Železne peči različne velikosti in 2 triciklja ▼ ponedeljek r trgovini. 255-1 Sluibe išče Beseda l -.60. taksa -.60. za daianie naslova tli u šifro l 3.—. Gospodična izobražena, mlada, želi mesta pri otroku ali za pomoč v pisarni. Gre tudi na deželo. Cen'ene ponudbe na ogl. odd. Jutra v Novem mestu pod »Vestna«. 102-2 Doktor prava s perfektnim znanjem italijanskega jezika, študiral na univerzi tudi v Italiji, star 27 let, želi primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten t italijanščini«. 125-2 !>cseda L —.60. taksa —.01». za dajanje aaslova ali za šifro L 3.—. Radioaparat velik, srednja valovna dolžina ugodno naprodaj. Na slov v vseh posl. Jutra. 151-9 Radio-prejemnik s kratko, normalno in dolgo valovno dolžino, prodam. Ogleda se od 13. do 14. ure: Bleiweisova cesta 42-1., vr. 26. 260-9 Avto, m p t o oeseda l -.00. taksa —.00. za daianje naslova ali za šifro 1^3.—. Kupim takoj dobro ohranjen štirisedežni avto: Opel, Olimpia, škoda, Eifel, Ford. — Jereb, Polhov Gradec 23. 92-10 Avtomobilisti šoferji! Prodam avtomobil z dovolilom avtotaksi z ostalimi potrebščinami. Informacije se dobe v Ljubljani, Karlovška cesta 30, od 14. do 15. ure. 139-10 Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova tli ix šifro l 3.—. Dražba lesa. ^ičasni državna uprava r al laščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29- oktobra št. 24—I., bo prodala na pismeni dražbi dne 20. januarja 1942 cca 5200 plm bukove hlodovine na paniu z območja svo4: šumske I uprave v Kočevju. Po>asni la, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gormih unravah v Ljubljani in Ko-čevju. 21072-15 Prodaja btikovine Ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani, Blern-ei-sova cesta 1, proda na ponovni pismeni licitaciji dne 9. januarja 1942 okoli , 12.000 ml bufcovine na paniu v državnem eordu na j Go-jancih v občini Rada-| toviči. Poiroje in pojasnili daje navedeno ravnatel;t daianie naslova tli za «ifro l 3.—. Kože domačih zajcev, veveric, lisic, dihuriev. kun. vider kupuie L. Rot. krzna rstvo. I lubljana. Mestni trg 5. 44-7 Stara 2evlje vseh vrst. že popolnonn neuporabne, kupujem vsako količino. Plačam dobro po kg. — Turtc, Gallusovo nabrežje 41-11. 28-7 Fiat Balilla in mali tovorni avto Z generatorjem ter BMW Motorno kolo zaradi izselitve zelo ugodno naprodaj. Ogled iz prijaznosti v Generator delavnici, Tyrše-va 13, Figovec, levo dvorišče. 216-10 Ogljarji! Dodatna menjala za tovorne avtomobile, ki zmanjšajo prenos za "i0,'i>, lahko dobite pri AMOT, Bežigrad 11. 247-10 beseda l - .00 caksa -.60. u daianje aaslova tli za šifro t 3.—. Kolo Legnano skorai novo, prodam. — Vprašati: Cihlar Jože, Vodovodna c. l-III. 99-11 Beseda I —.60. taksa —.60. za daianie naslova tli za šifro l 3.—. Rabim Lir 3500 — vrnem Lir 4500.—. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Garancija«. 111-16 Kupim RM za lire. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š-fro »Ugodno«. 117-16 15.000 lir posoiila iščem za dobo 5 rresecev z dobro garancijo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra garancija« 154-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. — Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 231-16 Nove triciklje I Vlogo iz jeklenih cevi, razne ve- Ljubljanske kreditne banke lik osti od 100 do 150 kg 70.000 lir, ugodno pro- nosilnosti izdeluje mehanič dam za takoišnio gotovino, na delavnica L. Ambrož, RUDOLF ZORE. Liubljant, Tvrševa 71. Izdelava zaiam Gledališka ulica 12. čena. 178-11 232-1« Inserati v Jutru11 imato velik uspeh Kupimo zemljišče komplet ali parcelirano za ceno do 400.000 lir. — Točne ponudbe, parcelno številko, katastrsko občino in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Januar 1942«. 249 t xv SHIRAJTE V „JUTRU"! t dobri Umrl je naš ljubljeni soprog, oče, gospod Drašler Valentin zvaničnik drž. železnic Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, dne 4. januarja 1942 ob 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. januarja 1912. Žalujoči ostali: IVANKA, tcna VALENTIN. RAFAEL, sinova in ostalo sorodstvo V najem ii la iaii)t uasiovi *u Šifro t J.— Sobe za pisarne iščemo v svrho razširitve uradov. Vpoštev pridejo prostori od dveh do desetin »ob ali eventualno kompletna neopremljena stanovanja. — Prehranjevalni zavod Visokega komisaria-ta za L|ubl]ansko pokrajino, Gosposka ul. 12. 206-17 Lokali beseda i - .00, taksa — .00. za dajanje naslova tli za šifro l 3.—. Lok al v centru oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. Lokal s stanovanjem ali brez oddam takni. Naslov v vseh posl. Jutra. 202-19 Brivnico dobro vpeliano v centru takoj prodam. Ponudbe na oel. odd. lutra t>od »Zelo ugodno« 173-19 Delavnico pod zelo ugodnimi pogoji oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kovinski obrat« 181-19 Hišo z vrtom eno, oziroma dvonadstropno z drvarnicami in skladiščem na dvorišču eno minu to od tramvaja prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stan in dom« 132-20 Prodam parcelo v lepi legi blizu gozda ca 750 m2 po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mestna meja« 131-20 Komfortno vilo z vrtom v lepi legi, pet minut od tramvaja ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gosposka« n'ea 135-20 I - Veliko prazno sobo z balkonom, s souporabo kopalnice, oddam s februarjem. Ogleda se od 13. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 123-23 Dvosob. stanovanje iščem za takoj ali za 1. februar. Tri osebe. Naslov v vseh posl. Jutra. 137-21a Enosob. stanovanje iščem za takoj. Naslov v ... , vseh posl. Jutra. 192-21a gospodoma. Naslov v vseh posl. Jutra. 152-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vbodom v sredini mesta oddam 2 Glasbila i Jt. uk>. -OO. '* daianje naslova ali u šifro l 3.—. 100 lir nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi eno ali dvosobno stanovanje za takoj. 4 odrasle osebe. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Stanova-199-21a la fampada di qualita prodotto nello stabilimento di Milano dello TUNGSRAM ELETTRiCA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. TUNGSRAM Industr. podjetje išče tovarno ali večji ob-iekt in skladišča v naiem, event. v nakup. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lesna stroka«. 2s4-l9 Posest beseda • oo. taksa - .60, ta daianie naslova ali za šifro L 3.—. Gozd tik Ljubljane prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stavbišče«. 120-20 Posestvo v letoviškem kraju Gorenj-ske, obstoječe iz večstano-vanjske hiše, vrta, travnika in nekaj gozdnih parcel, zamenjam za hišo ali majhno posestvo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 121-20 Kupim parcelo njivo ali travnik v okolici I.iubljane. Huč. Vegova ul. 10. 148-20 V najem iščem maniše posestvo, ev. kupim nekaj tisoč m2 pašnika kierkoli. Sončna lega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuna reja, čebelarstvo« 175-20 Parcelo na Rakeku nasproti kolodvora ugodno prodam. — Vprašati B!eiWeisova 34., Ljubljana 221-20 Hišo štiristanovamsko, 15 let davka prosto, v severnem delu Ljubljane, zamentam z doplačilom za večio noveižo hišo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava 1«. 248-20 Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopiem. z velikim, sončnim zelenjad-nim vrtom, z inventarjem, prodam. Zelo pripravno za obrtnika, 5 minut za trnovsko cerkvijo v Ljubljani, Cesta na Loko 22 264-20 100 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje. — Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Stanovanie 100« 168-21a Prostorno sobo in souporabo agenturne pi sarne oddam. Oba prostora imata vhod iz predsobe. Telefon, kopalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno center« 162-23 E tanovanje Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova tli za šifro l J.—. Enosob. stanovanje event. delno opremljeno z vrtom v okolici oddam 2 osebama. Naslov v vseh po slov. Jutra. 128-21 3-sobno stanovanje s pritiklinami oddam v najem s 1. februarjem. Jernej Kopač, Celovška c. 14. — Svečama Pax. 188-21 3-sobno stanovanje sončno, s pritiklinami, oddam s 1. februarjem. — Ogled od 3. do 5. ure: Žitnikova 5. 160-21 Iščem stanovanje 4 sob, kopalnice in priti-klin v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čimprej« 183-21a Eno ali 2-sobno stanovanje iščem za marc. Ponudbe 1 na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen, reden plačnik« i 223-21a | -------j Upokojeni učiteljici iščeta dvosobno stanovanie Ponudbe na podr. Julra Šiška nasproti gostilne Ker šič. 218-21a Enosob. stanovanje v šentpetrskem okraiu išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 3«. 213-21a 2-sobno stanovanje s kopalnico in ostalimi pritiklinami, v ali blizu središča mesta, iščem za takoj al) pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Udobno stanovanje«. 209-2U '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□T □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO g vsem svojim cenjenim gostom želi □ □ □ □ □ □ □ □ □ MATE KORDIČ VRHNIKA poleg starega kolodvora Stanovanje 1- ali 2sobno, iščeta brat in sestra Ponudbe na oel. odd. Tutra pod »Liublian-*ma«. 246-21 a I335S0SES! Opremljeno sobo oddam za takoj enemu gospodu. Klanišček, Bolgarska 17-1., desno. 101-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam s 15. januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 126-23 Sobo oddam 2 akautmikoma. — Nunska ul. 17. parter desno. 165-23 Opremljeno sobo v vin pri livoliju oddam 1. februarja boljšemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 176-23 Opremljeno sobo parketiiano ' upoiabo Kopalnice oddam takoj v novi hiši. Naslov v vseh poslov. Jutra. 179-23 2 podstrešni sobi veliki, prazni » posebnimi vhodi takoj oddam. Meseč no 1 >2 L. Center. Naslov v vseh posl. Jutra. 225-23 Dijakinjo sprejmem n< niaou in stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 157-23 Klavir s kovinsko konstrukcijo — prodam. Nunska ulica 17. parter desno. 164-26 Jazzboben skoro nov prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 185-26 Kratek klavir (Stutzflugel), kovin. ogr«d-le, dober glas, dobro ohranjen, črn, naprodaj za 7700 lir. Ogled dnevno med 17. in 19. v Šiški, Obirska 24. pritličie. 197-26 Pisalni stroj rabljen, poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 210-29 Šivalni stroj ki tudi entla, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 234-29 Zdravstvo m Razno Pisalni stroj prodam ali zamenjam za dober fotokodak. Sopr. — . Ljubljana, Vidovdinska 2. I B«eda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za šifro L }.—. Opremljeno sobo sredi mesta oddam takoi solidnemu, stalnemu gospodu. Posebni vhod iz hodnika. Naslov pove: Telef. 23 26. 239-23 Svetlo sobo v sredini mesta, s souporabo kopalnice in telefona, oddam po maksimirani ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno opremljena«. 163-23 heseda I —.60. taksa —.60. 'a daianje naslova tli za šifro I 3.— Filatelisti pozor! Najugodneje kupite in tudi vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih oku-pacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan. Liubljana, Stritarjeva 6. 6-39 Prazno sobo lepo, sončno, s posebnim vhodom in s souporabo skromno opremljen. Sostanovalko sprejmem zastonj — za nekaj dela. Istotam oddam sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 250-23 Sobo z dvema posteliama in souporabo kopalnice, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 263-23 Pravi filatelisti znamk ne lepijo. Edina in polno vredna znamka je brez prilepke. Zbiia te v vložnih albumih najboljše kvalitete —JOL— ki lih do bite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Liub-liin«. Stritarjeva 6. 7-39 Izgubljena rteseda l -.60. taksa -.60 za daianje naslova tli za šifro l 3.—. Izgubila sem nalivno pero. Pošten najditelj nai Ra odda proti veliki nagradi v ogl. odd. Jutra. 124-28 '»rseda i - ol. taksa — .oc. '* datantt naslova tli za šifro I 3.— Fige za žganiekuho dobite naj ceneje pri Ant. Krisper Coloniale. Liubhana. Tvr ševa 31. 43-3? Na leokemiji bolnim se nudi zanesljivo uspešna pomoč, ako pošljejo svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost«. 256-40 "exu< i - oo. taksa — .;«3, za daianje nasiovt tli zt šifro L 3.— 2 9 5 1 Novi oaslCTvj >-4niM6k»n*k» nI H LESNO PODJETJE sprejme v službo poštenega in zanesljivega KNJIGOVODJO Obvladati mora popolnoma italijanski jezik in že vpeljan v lesni stroki. — Službo lahko nastopi takoj. — Interesenti za to službo naj pošljejo ponudbe pod šifro »Dober knjigovodja« na oglasni oddelek »Jutra«. 247 PACCHI POSTAL! URGENTI NUJNI POŠTNI PAKETI Pes »špic« bele barve, sliši na ime Bobi. se ie izgubil. Vrne naj se ga proti nagradi: Ivanuš. Sv. Petra nasip 37. 214-28 Najditelj dveh legitimacij, t. j. uradne in železniške, glaseči se na ime Steblai Franc, re-spiciete, se prosi, da isti odda prot: odškodnini na ogl. odd. Jutra ali na policiji. 238-28 tteseda 1 —.60, taksa —.60, za daianje naslova tli za šifro L 3.—. Kabinet išče kopalnice, oddam boljše- I uradnica. Ponudbe na ogl. mu gospodu. Naslov v j odd- Jutra Pod »Solidna vseh poslovalnicah Jutra. cena«. 93-23a 118-23 KREDITNI ZAVOD ZA TR G0VIN( 3 IN IN DUSTR IJ0 LJUBLJA NA, PREŠERNOVA UL. 50 TELEFON: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84, 37-85 Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ul. 10 Telefon: 29-154 Brzojavni naslov: KREDIT BEOGRAD Opremljeno sobo solidno, z vhodom iz stopnišča, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1942«. 116-23t Enosob. stanovanje išče, event. gre zt hišnika izučen ključavničar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ključavničar« 141-23a Opremljeno sobo išče uradnica s 1. februarjem y centru, najraje ob tramvaju Ilirija-Sentpeter.— Ponudbe na ogl. odd. Ju-»Ključavničar« l42-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom išče gospodična zt takoj ali s 15. Ves dan odsotna.. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica 77« 156-23a Enosob. stanovanje event. garsoniero opremljeno iščem za takoi aii za 15. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brat in sestra« 172-23a Medicinka išče preprosto sobico. Gre tudi kot sostanovalka. Mor-da proti poučevanju italijanščine? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »333«. 230-23t Katera dobrosrčna I gospa bi vzela nt stano-var.,e otroka z materjo, ki je čez daa odsotna. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Skrbni«. 236-23a Opremljeno sobo s strogo separtranim vhodom, v tli blizu središča mesta, iščem zt takoj. Ponudbe nt ogl odd. Jutrt pod »Strogo ločen vhod«. 208-23t Sobo prazno tli opremljeno, se-parirano, iščem. Ponudbe nt ogl. odd. Jutrt pod »Stalna gospodična«. 245-231 Izgubljena je bila moška ročna ura. Najditelj dobi 250 lir nagrade. Oddati v ogl. odd. Jutra. 265-28 Obrestovanje vlog. nakup in pro~ daja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic kuponov nakazila doma in v tujini, sale - deposits i. t d. t*' Dijaške sob* Hesedt l —.60. tiksi —.60. r» daianje naslova tli z* lifro l 3—. Dve dijakinji srednješolki sprejmem nt stanovanie in hrano. Poiz-ve se t trgovini Jos. Pod-kraišek, Jurčiče* trg. 177-22 Beseda l —.60. taksa —.60, u daianje naslova tli 6 lifro L 3.—^ Švicarsko kozo dobro molznico drugič brejo in plemenskega kozlič-•ka 7 mesecev starega prodam. Riharjeva 2, Kolezijt, za obrtno šolo ob Grtdt-ščici.__140-27 Belgijske orjake s krmo, prodava Povšeto-rt 40, Koddievo. in Litijski 11. Sttptnjt vas. 207-27 rteseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Prošnja Vse osebe, ki so po 25. marcu 1941 slišale v gostil i ni »Matko« v Gotni vasi ■ kakršnokoli obrekovanje proti mo|i osebi, prosim, da se ni javil > in mi s l-m pomagajo priti do za-kor.itegi zadoščenja. Anton Avsec, posestnik v Got n> vasi pri Novem mestu. 170-31 Preklic Podpisana Kosmač Antonija, soproga pokr. uradnika preklicujem obe žaljivki, *i sem jih v jezi nepremišljeno in neosnovano izrekla na javnem prostoru na naslov družine Jamšek Marijane, Ljubljana, Vrtača 5, ter se tej družini zahvaljujem, ker na sodišču ni zahtevala sodbe. Kosmač Antonija, Ljubljana, Vrtača 5. 171-31 Stroji Besed« L —.60. taksi —.60. za daitnje naslova tli u tifro l J.—. Parno lokomobilo premično, 8 do 12 HP novo ali v dobrem staniu kupim. Ponudbe pod »Loko-mobiia« na ogl. odd. Jutra. 21045-29 gtungono a OESTINAZIONE CONTEMPORANEAMENTE alic CORRISPONDENZE PER espresso IMPOSTATE NEUO STESSO GIORNO ED Ali.A STESSA ORA . SONO ACCETTATI OA E per tutte le LOCALITA OEl REGNO E delle colonie ITALIANE . HANNO CORSO COl IREN) OIREin E oirettszsimi. SONO recapita ti A domicilio PER ESPRESSO subito OOPO 1'ARR/VO A oestinazione DOSPEJO NA NASLOV OB ISTEM ČASU KAKOR EK.S-PRESNA PISMA. ODDANA NA POSTI ISTEGA DNE IN OB ISTI URI. — SPREJEMAJO JIH V VSEH KRAJIH IN ZA VSE KRAJE KRALJEVINE ITALIJE IN KOLONIJ. — POTUJEJO Z DIREKTNIMI IN POSPEŠENIMI BRZO-VLAKI. NA DOM SE DOSTAVLJAJO NAJHITREJE, TAKOJ, KO DOSPEJO V NAMENJENO POSTAJO. Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast, gospod T0MŠE FRANC pol. nadstražnik v pokoju 3. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v ponedeljek 5. januarja 1942. ob 3. uri popoldne z žal, kapelice sv. Frančiška, k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. januarja 1942. Žalujoči: AVGUSTA, soproga; KAREL, EDVARD, sinova; VIOLETA, VILJEMINA, hčerki in ostalo sorodstvo. V svrho razširitve uradov iščemo v najem sobe za pisarne V poštev pridejo prostori od dveh do desetih sob ali eventualno kompletna neopremljena stanovanja. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino, Gosposka ulica St. 12 Za številne ustmene in pismene izraze sožalja ob smrti moje blage matere, odnosno naše tašče in babice, gospe LAVRE KREK roj. Schilchsr se najtopleje zahvaljujemo. Naša iskrena zahvala velja posebno čč. duhovščini in vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti, zlasti dekanu juridične fakultete g. univ. profesorju dr. Henriku Steski ter p. n. gg- članom profesorskega zbora, kakor tudi onim, ki so okrasili krsto s cvetjem. V LJUBLJANI, dne 2. januarja 1942. PROF. DR. GREGOR KREK Z RODBINO Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Je ran. - Za Inseratni del je odgovoren Oton Christof. - Vsi v Ljubljani