v gotovini.
Leto XV., štev. 275
LJubljana, četrtek, 29« novembra 1934
Cena 2.— Din
(JpravniStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica ft. — Teieton St- 8122, 8123, 8124. 3125. 3126. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ol 8. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
fit 11. — Teieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78-180, Wien St 10.V241
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica &. Telefon
8122. 8123. 8124. 3125. 8128 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Str-ssmayerjeva alica St 1. Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Naša spomenica o krivdi Madžarske
Spomenica je bila včeraj proti večeru Izročena tajništvu Društva na rodov in vsebuje uničujoče dokaze za krivdo madžarske vlade
Ženeva, 28. novembra, p. Danes ob | 16-30 sta se jugoslovenski delegat pri Društvu narodov g. Konstantin Fotič in tajnik zunanjega ministra g. Jevtiča z avtomobilom naše delegacije odpeljala na sekretariat Društva narodov. Ker je bil njun poset že napovedan, ju je generalni tajnik g. Avenol takoj sprejel in g. Fotič mu je izročil »Spomenico jugoslovenske vlade svetu Društva narodov o odgovornosti madžarskih oblasti za teroristično akcijo proti Jugoslaviji.«
Obenem s spomenico in njenimi prilogami je g. Fotič izročil g. Avenolu spremno noto, v kateri mu sporoča, da mu v imenu jugoslovenske vlade stavi na razpolago 30 kopij, da se razdelijo članom sveta Društva narodov. Poleg tega je g. Fotič izročil g. Avenolu tudi primerek »krune«, denarja, ki so ga kovali na Madžarskem za »ustaše«.
Kopije dokumentov so bile obenem razdeljene med novinarje, ki so se z vso naglico razšli, da bi čimprej razširili po svetu strašne dokaze o odgovornosti Madžarske.
L Začetki teroristične akcije z madžarskega ozemlja
o teroristični akciji, ki se je vršila z madžarskega teritorija proti varnosti jugoslovenske države, ni izključno odločala jugoslovenska emigracija, nastanjena na Ma<lžarskem pred prihodom večjega števila emigrantov in njihovih voditeljev, ki so pripadali teroristični akciji »Ustaša«. Tej akciji so ukazovali madžarski častniki, ki so prišli v neposredne stike s t«roristi In jim dajali potrebna navodila za izvršitev njihovega poslanstva. Prve emigrante je spravila madžarska oblast po vojašnicah in drugih javnih poslopjih. Razen tega so se posamezna madžarska društva (kakor n. pr. društvo »Nemzeti Munkavedleni Fat-kalek« in tajno društvo »Arpad Tiali « svojo teroristično sekcijo »Isiu Garda«) ha vil a že z ilegalno akcijo, naperjeno zoper sosedne d rž a ve v nameri, da ®e izpre-merii obstoječe stanje.
Ko so voditelji jugoslovenske emigracije iskali primerna središča za organizacijo sistematske akcije, so našli na Madžarskem zelo primeren teren, šli so v vrste organizacije, ki je že obstojala in v katerih so našii emigranti postali samo eden izmed njenih izvršilnih organov. Njihovo delovanje je tako postalo Sredstvo v 6lužbi ma. džarskega revizionizma.
Teroristična akcija, ki se je vodila z madžarskih tal zoper Jugoslavijo, je obstojala torej še pred formiranjem organizacije »Ustaša« na tem teritoriju. Kot do. kaz te aktivnosti ki se je vršila neposredno pod madžarskimi oficirji, se more navesti primer Stanka Matkoviča, bivšega poročnika avstro-ogrske vojske, aretiranega v začetku maja 1922, in obsojenega pred okrožnim sodiščem v Zagrebu 20. novembra istetga leta. Med razpravo je imenovani Matkovič tole priznal: Takoj po vojni je postal jug-cslovenski uradnik v Zagrebu. Ker se je bal posledic nekega svo. jega prestopka, zagrešenega v Jugoslaviji, je zbežal na Madžarsko. Tam ga je brž angažirala madžarska poročevalska služba in ga ; posta vila pod poveljstvo kapetana Bala-noviča, osebe, Id je pozneje igrala važno vlogo pri velikem številu akcij zoper Jugoslavijo.
V tistem času — to je bilo v začetku 1921 — se je sestavil poseben komite madžarskega društva »Prebujeni Madžari«, čigar cilj je bil »osvoboditev Hrvatske«. Več madžarskih častnikov je posebno aktivno sodel°valo pri delu tega odbora. Matkovič je dal imena tehle častnikov: Metz-ger, Petrah. Balanovič, Lukas, Dorič itd.
Meseca aprila 1922 so Matkoviča poklicali v pisarno društva »Prebujeni Madžari«, kjer mu je poročnik madžarske vojske Geza Aderjan v navzočnosti dveh drugih madžarskih častnikov Ilije Lasla in Se-seviča rekel da mora odpotovati v Jugoslavijo zaradi izvršitve atentata na kralja Aleksandra. Bilo mu je rečeno, da je potrebno, da odpotuje v Jugoslavijo zaradi izvršitve atentata na kralja Aleksandra za časa kraljevskih svatbenih svečanosti, čim je prišel v Jugoslavijo, je bil aretiran in okrožno sodišče v ZagTebu ga je obsodilo na 5 let zapora.
Prav tako je treba omeniti, da je eden izmed vodilnih šefov teroristov. Gustav Perčec, vzdrževal zveze z madžarskimi oficirji, zlasti z majorjem Klarom, čigar ime bo še često omenjeno v zvezi s teroristično akcijo, ki se je vodila proti varnosti jugoslovenske države s strani organizacije »ustašev* na madžarskem ozemlju. V sodbi okrožnega sodišča v Zagrebu št. 7446/29 od 30 junija 1931 je ugotovljeno, da je takratnega obtoženca neki Anton Herco? po. slal v Pečuj k tiskarnarju Janošu B°rteju s pf»mom. naslovljenim na majorja Klara. Ta Hercog se je zadržal dalj časa pri tiskarnarju Berteju ki je vzdrževal zveze z majorlem Klarom in mu dal tudi pismo za Perčeca
Drugi primer direktne podpore teroristov s strani madžarskih oficirjev je primer z jugoslovenskim vojnim beguncem Stjepa-aom Fehervaj-ijem, ki jc bil aretiran y Ju-
goslaviji po svojem tajnem povratku iz Madžarske Ta je izjavil pred jugosloven-skimi oblastvi. da so ga po njegovem begu na Madžarsko poslali neki agenti k omenjenemu tiskarnarju Janošu Berteju v Pečuj. V njegovi hiši se je sestal z majorjem Klaro^ ki mu je dal nav°dila za miniranje savskega mostu med Beogradom In Zemun°m.
Proces proti teroristu Andriji Tilmanu in njegovim dvem sokrivcem, ki so bili are-
tirani meseca avgusta 1930 in obsojeni od državnega sodišča za zaščito države 23. maja 1931, je prav tako pOkazal sodelovanje m»jorja Klara v pripravah za atentate. Omenjeni so izjavili pred sodiščem, da so bili po zapunikih majorja Klara poslani k omenjenemu Janošu Berteju, kjer jih je sam major Klar učil ravnanja % eksplozivi. Pri drugi priliki se je "Rlman sestal v hiši Berteja z dr. Pa veli čem, glavnim Šefom (»poglavnikom«) ustašev.
n. Organizacija terorističnega pokreta na madžarskem ozemlju s pomočjo jugoslo-
Prvi jugoslovenski emigranti, ki so prišli na madžarsko ozemlje so bili nameščeni in hranjeni v madžarskih vojašnicah. Tako so bili v začetku 1. 1931. teroristi Mi jo Seletkovič, Zvonimir Pospišil in Mio Babifi kot begunci iz Jugoslavije nameščeni v vojašnici Fldžiješ v Pečuju.
Ta način postopanja pa je bil dokaj neprijeten zlasti v pogledu terorističnega vežbanja beguncev. Zaradi neposrednega stika med zločinci in madžarskimi oblastmi je bil velik riziko, da tajna akcije ne pride na dan, kakor je bil to že primer s Til-manom. Ko je imela teroristična akcija zavzeti vse večji obseg, je nastala potreba, da se zločinci koncentrirajo v večjih centrih, da bi se mogli podvreči sistematičnemu vežbanju in strožji disciplini. Zato je Gustav Perčec, eden izmed šefov teroristov, po nasvetu madžarskih oficirjev prišel na idejo, da vzame v zakup posestvo Janka Pusto, da bi tam namestil teroristično taborišče. Skrivajoč se pod imenom Emil Horvat je on res vzel v zakup to ve-leposestvo v začetku jeseni 1931.
Kai se tiče tega posestva, ki je postalo že slovito v analih mednarodnega teroris-ina, ni treba ničesar več dodati onemu, kar je bilo že povedano v sporočilu jugoslovenske vlade svetu D.ruštva na.-odcv z dne 4. junija 1934. Izjave, ki so Jih podali teroristi, aretirani v Franciji, potrjujejo v vseh podrobnostih navedbe jugoslovenske vlade. Teroristi so bili podvrženi strogi disciplini in metodičnemu vežbanju r teroristični obrti.
Treba pa je naglasiti, da Janka Pusta ni bilo edino taborišče teroristov na madžarskem ozemlju. Ker je število emigrantov spričo obilne podpore madžarskih oblasti stalno naraščalo, je bilo treba poiskati še druga taborišča za njihovo namestitev. Po obvestilih, s katerimi razpolagajo jugoslovenske oblasti, so se nahajale teroristična taborišča še r naslednjih krajih:
1.	Anamajur 2 km od sela Pešehelja, srez Zala;
2.	Bagola Pusta, 2 km od Nagy Kanlzse;
3.	Belča Pusta nedaleko od Barča;
4.	Selo Gelze, srez Nagy Kanizsa;
5.	Posebna skupina emigrantov je bila nameščena v Kapošvaru, v Glavni ulici št. 26. Ta skupina se je pozneje preselila v Raba Molnari, srez Vašvar.
6.	Neka skupina je bila ▼ aprilu premeščena z Janka Puste v sosednje mesto Nagy Kanizso ter nameščena v ulici Hor-thy Mikloša št 23. Po izjavi Mija Kralja, enega izmed kraljevih morilcev, se je v tej hiši Izvedlo tudi žrebanje, na katerem so bili določeni trije morilci, ki so Imeli izvršiti atentat na Nj. Vel. kralja Aleksan-
venskih emigrantov.
dra. Fotografija te hiše je priložena spo-
menici.
7.	Selo Raba Molnari. srez Vašvar. V tem selu se je nahajala skupina emigrantov, ki je bila prej nekaj časa v Kapošvaru.
8.	Surda Pusta, 2 km južno od sela Be-čelj.
Potrebno je naglasiti, da so vsi omenjeni kraji oddaljeni od jugoslovenske meje
največ 20 km.
Mogli bi navesti še cel niz sličnih primerov. To pa ni potrebno, ker je tehnika postopanja vedno ista. Vsi ti ljudje so bili po prestopu madžarske meje aretirani in zaslišani od madžarskih oblasti. Nato so jih držali nekaj dni v zaporu, da bi šef teroristične organizacije Imel dovolj časa, da preveri njihovo identiteto, njihovo prošlost in cilj njihovega prihoda na Madžarsko. Potem so te ljudi stavili na razpoloženje šefu teroristične organizacije, ki je tako postal absoluten gospodar nad njimi.
Treba je prav tako navesti tudi še drug način podpiranja teroristov s strani madžarskih oblasti ob priliki njihovega prekoračenja meje iz Madžarske v Jugoslavijo, kjer naj bi izvršili naloge, poverjene jim s strani teroristične organizacije.
Terorist Andrija Tilman in tovariši so bili obsojeni zaradi •'■skusa atentata, zaradi tihotapstva orožja in razstrelila ter pridobivanja novih teroristov pred državnim sodiščem dne 23. maja 1931 Zelo značilno je v tem pogledu, da je Tilman, ko je šel na Madžarsko in se sestal s šefom teroristične organizacije, bil opremljen z veliko količino razstreliva in orožja ter poslan na obmejno orožnlško postajo v Be-remendu. Tilman In njegovi tovariši so kosili In spali na tej postaji, na ukaz komandanta pa sta jih dva orožnika odvedla do Jugoslovenske meje. Take operacije so se večkrat ponovile, vedno s pomočjo orožni-ške postaje ▼ Beremendu, vse do aretacije Tilmana in njegovih tovarišev.
Ko Je bil aretiran, so našli pri Tilmanu mnogo razstreliva, ki je bilo zavito v omote z napisom Kr. madžarska fabrika v Pe-remartonn«. Ta napis je bil predložen madžarski vladi od kr. jugoslovenskega poslaništva r Budimpešti, ki je ob tej priliki zahtevalo pojasnila o njegovem poreklu. Odgovor, ki ga je dalo madžarsko zunanje ministrstvo z dopisom RP 134 z dne 3. marca 1931. in ki ga prinašamo brez komentarja, se glasi: »Ker obstojajo Izvestne omejitve za prodajo teh proizvodov (eksplozivov), je očividno, da Je dotlčna oseba prišla do omenjenega paketa s tatvino ali z navedbo lažnih podatkov prodajalcu. Ker je poteklo 2e leto dni, odkar so bili prodani, ni mogoče več ugotoviti Inkrimlnlranlh dejstev«.
m. Morala in preteklost teroristov, nastanjenih na Madžarskem
Potrebno je premotriti tudi moralno kvalifikacijo in preteklost individuov, ki so člani teroristične bande, zbrane na Madžarskem, kakor tudi ambien, iz katerega so izšli. Glede porekla je mogoče teroriste razdeliti v pet kategorij.
1)	Bivši častniki avstro-ogrske vojske, ki so bili popolnoma denacionalizirani ln ki se po razpadu Avstro Ogrske niso vrnili v svojo novo domovino, ali so jo iz različnih razlogov takoj spet zapustili. Ti so se znašli v položaju emigrantov, še preden je jugoslovenska država dobila svojo defi-nitivno obliko. Njihova borba proti jugoslovenski državi datira še Iz leta 1919. Med njimi je posebej omeniti generala Sarkotiča , ki je z opcijo postal avstrijski državljan in mu avstrijska država plačuje pokojnino, podpolkovnika Ivana Perčeviča (enega izmed organizatorjev marsejskega atentata), podpolkovnika Steva Duiča, ki Je z opcijo postal avstrijski državljan, majorja Stipetiča, kapetana Josipa Metz-gerja (ki je osumljen, da je bil eden izmed organizatorjev marsejskega atentata), kapetana Balenoviča (ki je stopil v madžarsko obveščevalno službo kot šef na sektorju Barči), kapetana Emila Lahovskega, inštruktorja na Janka Pusti itd.
Ti oficirji, ki se niso mogli prilagoditi razmeram v novi nacionalni jugoslovenski državi, so sestavili vodstvo teroristVnega pokreta. Vsekakor gospod Tibor Eckhardt nI mislil na te indlvidue v svojem govoru dne 5. novembra t. I. v udruženju tujega tiska v Budimpešti, ko Je govoril o nesrečnikih. ki so pobegnili goli In popolnoma Izčrpani ter brez vseh dokumentov preko madžarske meje. da bi zaprosili za azllsko pravico na madžarskem ozemlju.
2)	Veliko število teroristov je Imelo zelo obremenjeno preteklost in Je bilo že od
nekdaj v vrstah zločincev. Josip Balinovič je bivši oficir, ki je bil obtožen zaradi poneverb. Emil Labovič, Ei Je takoj po vojni stopil v jugoslovensko vojsko, je pobegnil na Madžarsko, ker Je pri Izvrševanju svojih dolžnosti izvršil neke poneverbe. Mijo Seletkovič, eden izmed najbolj znanih teroristov, je pobegnil na Madžarsko, ker je bil odstavljen s položaja policijskega komisarja v Djakovu zaradi hudih nepravilnosti. ki so bile ugotovljene v izvrševanju njegove službene dolžnosti. Zvonimir Pospišil, eden od sokrivcev marsejskega atentata in glavni monter peklenskih strojev na Janka Pusti, je bil, preden je prišel na Madžarsko, zaradi umora obsojen na smrt Terorist Krobot je bil obsojen zaradi telesnih poškodb. Neki drugi terorist z Janka Puste, Hadan Huškič, je bil obsojen od belgijskega sodišča in po prestani kazni izgnan iz Belgije.
Vlada Georgijev -OernozemskI (katerega pravo ime je Veličko Kerin ln Je bolgarske narodnosti ter rojen v Kamenicl v Bolgariji), morilec Nj- Vel. kralja Aleksandra in g. Barthouja ter Inštruktor v terorističnih taborih, je bil eden izmed najbolj znanih zločincev. V Sofiji je umoril bolgarskega narodnega poslanca Dimova in je bil zaradi tega zločina obsojen na smrt, nato pa amnestiran. On je bil Se enkrat obsojen na dosmrtno robljo zaradi umora Nanma Tomalevskega, zastopnika disidentskega make-lonskesra komiteja, ter je bil ponovno pomiloščen itd itd
3) Tretja kotegorija teroristov je bila rekrutirana iz delavskih Izseljeniških kolonij v Belgiji Itd Agenta organizacije »Ustaša« Branimir .Telič in Štefan Peric, ki sta tudi kompromitiran* v marsejskem atentatu, sta mnogokrat obiskala te kolonije, da bi pridobila pristaše. V njunem
gnusnem poslu Jima je pomagala ekonomska kriza, ki je mnogo jugoslovenskih delavcev v inostranstvu pustila brez dela in brez sredstev. Ti delavci so bili premam-ljeni z obljubami dobro plačanega dela in lažjega življenja.
Eden od sodelavcev pri marsejskem atentatu Ivan Rajič je bil pridobljen leta 1931.. v Braziliji, ter odpeljan v tabor v Janka Pusti. 'Isto je bilo tudi s Krohotom, teroristom, ki je poginil ob priliki eksplozije bomb in peklenskih strojev v svoji hiši. Po Izpovedbah aretiranih teroristov Je bilo v Janki Pusti kakih 10 emigrantov, ki so prišli iz Južne Amerike. Gotovo število je prišlo iz Belgije, tako n. pr. Josip Žarko, Puškič Hadan ln tako dalje, ker so bili izgnani iz te države.
4)	Četrto kategorijo predstavljajo revni delavci, siromašni seljakl ln brezposelni, ki so stanovali v predelih blizu naše meje. Oni so bili premamljeni z obljubami gotove ga in lahkega zaslužka na Madžarskem. Ti priprosti in lahkoverni ljudje so bili kmalu razočarani. Cim so došli v teroristična taborišča ln ko so se tamkaj kompromitirali, niso imeli več možnosti, da bi se osvobodili svojih gospodarjev. Brez denarja brez izkazil pod strogim nadzorstvom šefov in inštruktorjev v taboriščih na eni strani in policijskih organov na drugi strani, jim je bilo nemogoče, da bi pobegnili, ne da bi risklrall svoje življenje. Kljub temu nekateri nikakor niso mogli prenašati načina, kako so z njimi postopali na Janka Pusti in, stavljajoč na kocko svoje življenje, so se prostovoljno vrnili v Jugoslavijo, da bi1 se predali oblastem, kakor je bil to primer z Dragotinom Siki-rico, ki se Je vrnil 9. maja leta 1932. Ivanom Mrazom, ki se je vrnil 4. decembra leta 1932., Marjanom Madžeričem, ki se je vrnil 13. decembra leta 1932. itd.
5)	Končno so bili v peti kategoriji ban-ditcv, nastanjenih na Madžarskem, člani
Makedonske revolucionarne organizacije (VMRO). Pakt o skupnem sodelovanju je bil sklenjen v aprilu leta 1929. med »usta-šema« Pavellčem in Perčecem ter predstavnik! Makedonske revolucionarne organizacije ob priliki potovanja prvih dveh v Sofijo. Ta pakt je imel zlasti za cilj, da dobi za »ustaše« potrebne inštruktorje, ki bi člane njihove organizacije seznanili z zločinsko obrtjo. Zares za osnovanje šole visokih terorističnih znanosti niso mogli najti boljših banditov, kakor so bili ban-ditl, ki izhajajo Iz Makedonske revolucionarne organizacije. Podali so sijajne dokaze o spretnosti v svojem poslu.
Ta zveza med »ustaši« in Makedonsko revolucionarno organizacijo ni bila nikaka tajnost V govorih, ki so jih imeli ob priliki obiska v Sofiji 21. aprila 1929. Pav®-lič In Perčec ter dr. Stanišev za makedonsko revolucionarno organizacijo z balkona nekega hotela in v času javnega banketa so propovedovali skupno ilegalno akcijo proti Jugoslaviji. Dne 1. decembra 1. 1933. je bilo jugoslovensko poslaništvo v Sofiji prisiljeno protestirati s svojo noto št. 1629 pri bolgarski vladi proti delu in početju »ustaše« Marka Došena, ki je v lokalu VMRO najemal teroriste za taborišča »ustašev«.
Med teroristi lz makedonskega komlteta v taboriščih vstašev na Madžarskem bo lahko omenijo še Imena Dimitrija Avramo-va, delegata VMRO, ki ga je pozneje zamenjal Kiril Drangov, Gligora Midicinova in morilca Vlada Georgijeva (izgleda, da Je bil na Madžarskem prijavljen pod imenom Boney). Za tega zadnjega bolgarska policija v svojem pismu z dne 3. novembra 1934 poroča, da je za njim izgubila v Bolgariji sled IS. julija 1932, to je od dneva, ko je bil drugič oproščen kazni, in da je po informacijah te policije bil poslan od strani VMRO hrvaškim teroristom, kjer jih Je instrulral.
IV« Madžarske oblasti so poznale metode in cilje teroristične akcije, organizirane na njihovem ozemlju
Težko si je zamisliti, da madžarske oblasti niso poznale ciljev, metod in dela teroristov in emigrantov na njihovem ozemlju.
Madžarsko zunanje ministrstvo je a svojo noto z dne 26. aprila 1934 St 12.111, ki jo je poslalo jugoslo-venskemu kraljevskemu poslaništvu v Budimpešti, javno priznalo: »Ml ne dvomimo, da So »e od časa pojavljali incidenti, ki so bili povzročeni v stvari zaradi tega, ker so madžarski uslužbenci bili obloženi za zgoraj navedeno stališče od dotičnih zl°čincev. Ta način ni mogel nikogar iznenaditi z ozirom na metode, ki so vsem dovolj znane in katerih se ti ljudje poslužujejo v svojem delovanju.«
Ne moremo razumeti stališča, ki ga je zavzel g. Tybor Eckhardt, ko je v svojem govoru z dne 5. novembra pred združenim inozemskim tiskom v Budimpešti šel celo tako daleč, da je dejal, da gre tu »za nekoliko hrvatskih seljakov na Janka Pusti, ki 90 našli tam zatočišče, da s svojim te-gobnim delom vzdržujejo svojo bedno eksistenco«.
Bilo bi zelo zanimivo vedeti, kako so zločinci, ki »o se služili v svoji akciji znanih metod, po marsejskem zločinu postali mirni poljedelci, ki žive od svojega dela.
Toda tudi to službeno priznanje ni bik) potrebno. Očigledna dejstva, ki j'h ni mogoče tzpremeniti, dokazujejo, da madžarske oblasti v tem pogledu niso mogle imeti nobenega dvoma.
Pred vsem so teroristi na Janka pusti bili člani terorističnega udruženja »Ustaša« ki ni niti najmanj skrivalo niti svojega obstoja, nifci svojih ciljev in sredstev svoje akcije. To društvo je imelo svoja uradna teroristična glasila »Grič« (ki ga je vodil Ivo Perčevič), »Ustaša«, »Nezavisna hrvatska država«. Teroristi so imel: nalogo, da v čim večjih količinah razširijo izvode »Griča« m »Ustaše« v jugoslovensko-mad-žarski zoni, in so ta posel izvrševali pred očmi in z vednostjo madžarskih oblasti. Toda vsak omenjenih listov, kakor tudi dragi propagandni letaki so bili eno samo trajno hujskanje na umor Nj. Vel. kralia Aleksandra in članov jugoslovenske vlade, pisano v najostrejših in najbolj pro-steških izrazih.
Ne drugi strani eo člani »Ustaše« nosila vojaške uniforme, ki so jim bile predpisane celo po statutu. Ugotovljeno je. da so teroristi, ki so pobegnili z Janka Puste na jugoslovensko ozemlje, na svojem begu imeli na sebi te uniforme. Fotografija več »ustašev« v uniformi je priložena temu poročilu. Te uniforme so teroristi nosili zlasti pri svojih vojaških vajah, ki so jih imeli na Janka Pusti. Nemogoče je, da bi madžarske oblasti verjele, da bi poljedelski delavci mogli nositi vojaške uniforme izključno za poljska dela.
Poleg tega je imela organizacija »ustašev«. da bi še bolj prit snila na svoje člane in psihološko vplivala na te neuke ljudi, tudi svoj poseben denar, loi je cirkuliral med njenimi členi. Ta denar, ki je na eni strani imel napis: »Z« nezavsno hrvatsko državo«, na drugi strani pa monogram organizacije »Ustaša« z bombo v sredi, je bil kovan po mnenju jugoslovenskih ekspertov, sodečih po karakteristiki kovanja, v madžarski državni kovnici v Budimpešti.
En komad tega denarja je prSožon tesna
poročilu.
Končno je očigledno, da dkmpme fjotE,
ki so pod vedrim nebom glasom enoduš-niih izpovedi vseh teroristov, ki so jih podali pred tujimi rn pred jirgoslovenskima oblastmi, imele svoje vežbe s strelnim orožjem, bombami it<L, niso mogli ostati neznane oblastem v organizirani državi, to tem manj, ker so bile, kakor bo pozneje še povedano, na to opozorjene od jugosloven-sfcih oblasti.
Toda madžarske oblasti se niso omejile samo na pasivno toleriranje, marveč niso pomišljale, da v dan h primerih prožijo teroristom tudi aktivno podporo. Ta podpora, ni obstojala samo v pridobivanju teroristov na prej obrazloženi način, marveč ao madžarski žandarmi čuvali dostop k taborišču, da bi preprečili, da se mu ne pribl ižajo nepoklicani ljudje. Dopisniki tujih listov, ki so pri Sli, da s<i ogledajo Janka Pusto po marsejskem atentatu, so ugotovili, da so oblasti terorizirale in dajjale okoliškemu prebivalstvu posebna navodila o tem, kako naj govore o dogodkih, ki so se dogajali r tem taborišču.
Naposled je meseca deoembra 1931 stala na Janka Pusti pobuna proti omenjenemu Gustavu Perčecu s strani njegovih ljudi, ki so mu očitali, da živi razsipno in razuzdano, dočim so »ni podvrženi najstrožji disciplini. Zaradi te pobune je kapetan Seletkovič, eden izmed inštruktorjev na Janka Pusti, telefonsko poklical majorja Klara, naj pride na Janka pusto, da pomiri teroriste in vzpostavi red. Major Klar je takoj prišel, toda njegova intervencija je ostala brez uspeha. Zato so poslali po Perčeviča, ki je prišel z Dunaja 18. decembra 1931 na Janka Pusto, a tudi njemu ni uspelo napraviti red. Tedaj je intervenirala madžarska policija in odgnala nezadovolj-neže, skupina žandarmov pa je ostala več dni na Janka Pusti, da bi čuvala šefa teroristov Gustava Perčeca pred uporniki. Del nez&dovoljnežev so poslali v inozemstvo z madžarskimi potn imi listi. Drugi del so poslali v Debrecin, kjer so bili zaprti do 6. januarja 1932. Nato so jih zaposlili kort sluge v Debrecinu, in sicer enega pri polkovniku Tekeš pl. Gjuli (ulica Petra Foya št. 9), drugega pri kapetanu Jusara Andri (ulica Etveš št. 53), tretjega pri Ignacu Do-mitroviču, enem izmed teroristov, ki žive na Madžarskem.
V. Vprašanje madžarskih potnih listov za teroriste
Število potnih lnstov, izdano od madžarskih oblasti teroristom in sumljivim osebam. jugoslovensk m državljanom, je zelo veliko, kar se pojasnjuje tako. da teroristi m njihovi šefi. ki so morali potovati ▼ inozemstvo za izvrševanje svojih misij, ihm mogli dob:ti potrebnih listin od lastne države. Mi ne moremo našteti vseh slučajev, v katerih so bili izdani legalni madžareki potni listu Omejili se bomo zato sa to, da
»aštejemo urno izvesta« primer«, ki »e na-MLŠajo na najbolj znana imena:
1.	Dva jugoslovenska em granta, Dimitrije šalevič m Gregorij Atanasov, sta dojila I. 1930. v sporazumu z makedonsko re-volicijonarno organizacijo legalne madžarske potne liste, s katerima sta lahko potovala v inozemstvo, kjer sta vodila protiju-goslovensko propagando. Prvi je bi! izdan od šefa budimpeštanske policije 20. novembra 1930 pod številko 003827/14—11. Atanasov je bil opremljen s sličnim potnim listom pod številko 003719/230. ki je bil izdan v Bud mpešti 17. novembra 1. 1930 od iste oblasti.
2.	Dr. Branimrr JeKč, jugoslovenski državljan, eden izmed glavnih agentov Pave-ličeve bande, je često potoval v Belgijo in Južno Ameriko z namenom, da pridobi novih atentatorjev m je, kakor kaže, mel prav važno vlogo v pripravah za marsejski atentat: imel je madžarski potni list pod Številko 003869/1452, ki ga je izdala budim-peštanska policija na njegovo pravo ime. Ta potni I st je podpisal g. Gemeri, ki je bil tedaj šef odseka za potne liste pri notranjem ministrstvu. Fotografija iz tega dokumenta je dodana temu poročilu.
Po poročilu g. S. B Sigvutsona, komisarja za »Emigrant Service« v Chicagu, je imenovan' Jelič potoval tudi v Severno Ameriko, a z drugim potnim listom izdanim od madžarskega poslaništva v Berlinu s Številko 380/731.
3.	Stepan Peric, advokat in eden zelo rnanih »ustašev«, ki je istotako večkrat po-
toval ▼ cilju prevratne propagande in pridobivanja teroristov, je bil 18. februarja 1934 aretiran od belgijske policije ▼ Liegeti in je imel madžarski potni lisi. izdan n» lastno ime št. A 400768/83720 od budimpe-štanske policije 13. junija 1934. Fotografija tega potnega lista je istotako priključena predstavki.
4.	Andrija Artukovič, jugoslovenski državljan. zelo znan terorist, v odsotnosti obsojen od strani jugoslovenskih sodišč zaradi napada na neko orožniško postajo v Liki, je imel madžarski potni list, izdan na ime Arnauter, ki mu ga je dunajska policija odvzela v začetku letošnjega leta. Pozneje je imel pri sebi potni list št. A 404.509 314546, izdan od polici iskih oblasti v Budimpešti 8. februarja 1934, ki mu ga je odvzela francoska policija o priliki njegove aretacije.
5.	Josip Miljkovid, jugoslovenski državljan. član teroristične organizacije, je imel potni list št. A 308.732/67834 izdan v mesecu a\'gustu 1932 od budimpestanske policije.
Lahko se še doda. da je imel terorist Oreb Peter, ki je prispel iz inozemstva z nalogo, da ubije Nj. Vel. kralja Aleksandra v mesecu novembru 1933, madžarski potni
list. izdan na ime Benedikt Emil. Nadalje je imel njegov soudeleženec Herenčič Ivan madžarski potni list. izdan na ime Jožef Kren. Terorist Anton Crvič je potoval v Nemčijo leta 1933 z madžarskim potnim listom 238.566, ki se je glasil na ime Alfred Klein, rojen v Budimpešti 27. septembra 1877.
VI. Finančna pomoč in materialne podpore za teroristično akcijo
Najbolj pristranskemu človeku se samo po sebi vriva vprašanje, od kje je prišla materialna podpora in finančna pomoč v tako ■velikem obsegu, kakor si ga nikdo ne more zamisliti.
Z madžarske strani se je poudarjalo.^ da so teroristi prejemali pomoč od različnih kolonij v Južni in Severni Ameriki, v Belgiji itd. ter da so poleg tega živeli še od svojega lastnega dela. Pri resnem opazovanju pa to ne more držati. Če se tudi upošteva, da so nekatere kolonije jugoslovenskih emigrantov v inozemstvu bile pripravljene podpreti teroristično akcijo, s tem še ni dokazano, da so jo zares podprle, popolnoma izključeno pa je, da bi mogle nuditi tako ogromno pomoč.
Brezposelnost, ki divja v vseh krajih sveta. je težko zadela tudi jugoslovenske emigrante. Iz poročil, ki jih ima jugoslovenska vlada v rokah, se vidi. da veiiko število jugoslovenskih delavcev v inozemstvu živi v skrajnem pomanjkanju in bedi. Ravno v tem težkem gospodarskem položaju jugoslovenskih emigrantov, ki živijo v inozemstvu, pa je iskati razlog, da so se nekateri od njih dali pregovoriti in so pristopili k »usta.šem«. kar jim je nudilo vsaj to, da so se lahko dostojno oblekli in da so imeli na razpolago dovolj hrane.
Z druge strani pa je treba za vodstvo teroristične akcije takega obsega ter za prehrano, oblačenje in oboroževanje organizacije v dobi nad pet let tako ogromnih
sredstev, ki jih ne zmore nobena privatna organizacija, pa naj bo še tako močna. Potovanja teroristov in njih šefov so zahtevala velike izdatke. Poleg tega pa je bilo življenje nekaterih članov zelo razkošno in se da iz tega sklepati, da so imeli teroristi velike dohodke.
Organizacija marsejskega atentata se je razvijala v pravi luksuzni atmosferi, ki jo je redko opaziti v sličnih podvigih. Marsejski zločinci so imeli popolnoma nove oblekestanovali so in se hranili v hotelih prve vrste in se sprehajali. Vsak od njih je imel pri sebi po dva do tri tisoč francoskih frankov. To vse je bilo mogoče samo ob ogromni finančni pomoči, ki prehaja sredstva čisto privatne organizacije.
Tudi to bo še vse razčiščeno. V tem trenutku se jugoslovenska vlada omejuje samo na postavljanje enega izmed najpomembnejših vprašanj v tej resni stvari: Za dobe mnogoštevilnih atentatov, ki so se vršili na jugoslovenskih tleh, so teroristi rabili in porabili toliko orožja, razstreliva, bomb, peklenskih strojev in drugega eksploziva, da je nemogoče, da bi bili to mogli kupiti ▼ zasebni trgovini, ne da bi bili zbudili pozornosti. Toda znano je, da je r vseh državah izdelava in prodaja orožja in razstreliv za zasebno porabo podvržena določenim zakonskim omejitvam. Težko bi se dala razumeti lahkota, s katero so se teroristi ob-oroževali. kakor tudi obstoj pravih arzena-lov za municijo in razstreliva, ne da bi pri tem bili soudeleženi državni organi.
VIL Intervencija jugoslovenske vlade pri madžarski vladi v svrho prenehanja teroristične akcije
Odgovornost madžarske vlade je toliko rečja, ker se je jugoslovenska vlada stalno pritoževala nad akcijo teroristov, nastanjenih na madžarskih tleh, in ker je od madžarske vlade zahtevala, da stori potrebne korake, da se napravi konec tem akcijam, ki so se izražale v dolgi vrsti atentatov na jugoslovenskih tleh. preden je prišlo do marsejskega zločina.
Nič ne more bolje predočiti. na kakšen sprejem so naleteli koraki jugoslovenske vlade pri madžarski vladi, kakor analiza diplomatske korespondence med obema vladama.
Jugoslovenska vlada je storila prvi korak v začetku oktobra 1930. in sicer ob priliki aretacije dveh teroristov, ki sta imela pri sebi več eksploziva, izdelanega na Madžarskem Ker je zasliševanje aretiranih teroristov pokazalo med drugim tudi soudeležbo nekih madžarskih častnikov (major Klar) pri pripravah za atentate in pri poučevanju teroristov, je jugoslovenski poslanik v Budimpešti osebno interveniral pri pomočnik« madžarskega zunanjega ministra grofu Khuen-Hedervarvju (priloga V). Ker je ta korak ostal brez odgovora, ga je jugoslovenski poslanik na podlagi novih navodil svoje vlade moral obno>\>iti 24. februarja 1931 (priloga VI.) Končno je 3. marca 1931. to je pet mesecev po prvi intervenciji, dospel odgovor madžarskega zunanjega ministrstva pod številko RP 1S4/I931 (priloga VII). Ta nota je priložena tej vlogi in se nanaša izključno na vprašanje razstreliva, ki so ga prinesli iz Madžarske, ne omenja pa niti besedice glede obtožbe madžarskih oblasti zaradi priprave atentata, kakor tudi ne glede teroristov, ki so to razstrelivo prenesli na jugoslovensko ozemlje.
Ker je bilo tekom 1. 1931. izvršenih več atentatov na jugoslovenske železnice po nekih teroristih z razstrelivom madžarskega porekla, je jugoslovensko poslaništvo v Budimpešti 1. oktobra 1931 s svojo noto št. 695 na novo interveniralo, da bi opozorilo madžarsko vlado na okoliščino da se indi-vidui, ki so bili osumljeni, da so izvršili omenjene atentate, zbirajo na madžarskem teritoriju. Sporočilo je tudi imena gotovih atentatorjev ter prosilo madžarsko vlado, naj izda potrebne odredbe, da bi se onemogočila taka kriminalna akcija (priloga VTII)
V svojem odgovoru z dne 6. oktobra 1931 je madžarsko zunanje ministrstvo dejalo: »Pažnja madžarske vlade torej obstoja ter zaradi tega — kraljevsko ministrstvo to trdno veruje — niti ena izmed teh oseb ne izbegne nadzorstvu pristojnih organov« (priloga IX)
Ker ta intervencija ni dala nikakega praktičnega rezultata, je jugoslovensko poslaništvo znova 20 oktobra 1931 interveniralo s svojo noto št 738 V tej noti imenuje poslaništvo teroriste, ki so sestavljali prvo ekipo z Janka Puste- Gustava Perčeca Ignata Domitroviea in Mijo Seletkoviča Imenovani pa so bib tudi makedonski teroristi, ki so prišli z Bolgarske Kraljevsko poslaništvo je razen tega sporočilo da je po niego vih mformacijah teroristična akcija zavzela velik obseg spričo priprav na madžarskem ozemliu Madžarska vlada ni dala nikakega odgovora na te jasne in precizne trditve (nriloga X)	. . , ,
Zaradi četrte intervencije jugoslovenske vlade, ki je obstajala v aid-memoireu jugo-
slovenskega odpravnika poslov pod št. 811 z dne 14. novembra 1931, se je madžarska vlada odločila, dati odgovor, in sicer 28. novembra z noto št. 4955. Da bi mogla ta nota služiti kot praktičen primer, kako se je madžarska vlada zadržala napram vsem intervencijam jugoslovenske vlade glede na teroristično aktivnost, navajamo iz nje: »Madžarske oblasti so izvršile anketo, toda niso mogle ničesar dognati. Omenjene osebe so madžarskim oblastem neznane. Zato ni mogoče ničesar podvzeti.€ (priL XI in XII).
Zaradi takih stežka prikritih zavrnitev je jugoslovenska vlada pričela dvomiti o koristi svojih intervencij. Medtem sta bili dve osebi, ki sta prišli iz Madžarske, do zob oboroženi z revolverji in bombami, aretirani zaradi ilegalnega prekoračenja meje. Jugoslovenska vlada se je ponovno obrnila na madžarsko vlado z noto št. 642/32 z dne 7. novembra 1932 (priloga XIII). Madžarska spet ni dala nikakega odgovora.
Spričo novega incidenta je jugoslovenska vlada izvršila 10. julija 1933 nov korak v energični obliki, in sicer z aid-memoireom št. 566/33. Zaključek te spomenice zasluži, da ga citiramo, ker direktno obtožuje madžarske oblasti. »Kr. jugoslovensko poslaništvo ima čast, da po naredbi svoje vlade prosi madžarsko vlado, naj izvoli izdati primerne odredbe, da bi se akcija, ki se vodi z madžarskega ozemlja v škodo varnosti jugoslovenske države, ustavila in da bi se posebej izvršiteljem zgoraj navedenih dejanj kakor tudi njihovim sotrudnikom in drugim teroristom onemogočilo, da bi vsak trenutek, ko bi to hoteli, prekoračili našo mejo in nekaznovani izvrševali dejanja, naperjena proti integriteti jugoslovenske države, in toliko bolj, ker ni mogoče domnevati, da madžarske oblasti niso obveščene o značaju in početju dotičnih oseb v bližini meje<* (pril. XIV).
Madžarska vlada je tudi na to molčala in ni reagirala na obtožbo madžarskih oblasti. Ker je jugoslovensko poslaništvo izvršilo novo intervencijo z aid-memoireom št. 566 z dne 10. julija 1933 povodom obsodbe dveh teroristov, ki sta prišla iz Madžarske (Ste-van Koprek in Mihajlo Sigečan) po jugoslo-venskem sodišču, je madžarska vlada končno odgovorila z noto št 591/7 z dne 15. novembra 1933. Madžarska vlada je dobro pazila na to, da ni oporekala velikega pomena faktom, ki jih je navedla jugoslovenska vlada, marveč je očitala jugoslovenskim oblastem — skoraj neverjetna stvari — da slabo čuvajo mejo in da ne pazijo na tajne prehode (pril. XV)
Z noto z dne 21. decembra 1933 št. 1101 je jugoslovenska vlada dostavila madžarski vladi vsebino brošure gdč. lelke Pogorelče-ve. bivše prijateljice Perčeca. enega izmed šefov teroristov, v kateri je odkrito in do vseh podrobnosti podano početje na Janka Pusti Dejstva, ki so navedena v tej brošuri, ki navaja tudi imena nekaterih madžarskih oficirjev ki so podpirali Perčeca v njegovi akciji so bila s poznejšimi ugotovitvami notrjena (pril XVI) Toda madžarska vlada je od konca do kraja molčala. Šele v svoji noti z dne 26 anrila 1934 pravi: »da so trditve omenjene Pogorelčeve fantastične«. vendar pa glede na to ni objavila nikakega demantija. Pri vsem tem pa je madžarska vlada v isti noti priznala, da bivajo teroristi na Janka Pusti in da so bili iz-
Pri sladkorni bolezni
Vam pomaga priznana Rogaška slatina > Do na t« vrelca.
Vprašajte Vašega zdravnika!
vestni njeni uradniki kompromitirani. (Pril. XVII.)
Pride na vrsto atentat v Koprivnici, ki je bil organiziran na madžarskem teritoriju s strani teroristov na Janka Pusti in ki ga. je izvršila dvojica teroristov Mio Kralj in Edvard Premec. To vprašanje bo iznešeno posebej
Za časa cele te periode terorističnih akcij, ki so prihajale z madžarskega teritorija na jugoslovensko območje, se je jasno videlo, kje je center te akcije, ki ni niti malo ponehala. Ti atentati so imeli za posledico smrt jugoslovenskih državljanov in znatno materialno škodo ter so se vedno mnežili. Jugoslovenska vlada je do skrajnosti potrpežljivo še enkrat se odločila za energično intervencijo. Dne 30. marca 1934 je poslala noto (sporočeno svetu Društva narodov dne 4. junija 1934), v kateri je opisala vse kemprimitujoče okolnosti in vso naklonjenost madžarskih oblastev v pogledu izvrševanja zločinskih del, naperjenih proti varnosti Jugoslavije in njenih državljanov (pril. 18). Madžarska vlada je odgovorila poldrugi mesec kasneje (št. 1211 Pov. 1934 cd 26 aprila). Po tej noti je jugoslovenska vlada upala, da je madžarska vlada pričela resneje vršiti svoje mednarodne obveznosti. Madžarska vlada je priznala, da so se njeni uradniki kompromitirali v svojih odnošajih s teroristi, da pa so bili v dobri veri Priznala je obstoj Janka Pu®te in izjavila, da so bili že mnogo pred noto jugosjovenske vlade °d 13. marca storjeni potrebni koraki za likvidacijo terorističnega taborišča. Kmčno je še enkrat obljubila, da bo postavila jugoslovenske emigTante pod nadzorstvo madžarskih oblastev (pril. 19).
Iz zgoraj navedenega se vidi, da so ostajale intervencije jugoslovenske vlade navadno brez odgovora. Cesto je bilo dano samo potrdilo sprejema in obljubljen odgovor, ki pa se je zakasnil ali pa sploh ni
(pobetite
3. w§i>tavo &cttajevt>&ift ptepteg
F LJUBLJANI, ŠELENBURGOVA ULICA štev. 7, 1L nadstrop?« Razstava je otvorjena vključno do petka, dne 3<X L m.
Prodajamo na £4 mesečne obroke
Kr. ban« vinska tkalnica preprog, S ara Je ve
prišel. V mnegih primerih je madžarska vlada pokazala posebno naklonjenost, ni pa odgovorila drugega kakor samo, da obžaluje. Note so se končavale s frazo, ki jo vsebuje tudi komunike z dne 12 novembra t L. s katerim je madžarska vlada hotela proglasiti svojo »anketo« o marsejskem zločinu za zaključeno, >da bodo jugoslovenski emigranti podvrženi strogemu nadzorstvu« s strani madžarske vlade.
S tem. da je madžarska vlada to izjavila, ni v nasprotju s formalno resnico. so emigranti dejansko bili podvrženi nadzorstvu madžarskih oblasti, toda zadali vidi, v kakšnem namenu.
Toda v teku te dolge korespondence, ki je trajala skoraj štiri leta (od leta 1931. do 1934.), ni niti ena madžarska vlada odkrila krivcev, katenh imena in kraje njihovega bivanja so ji jugoslovenske oblasti dostavile, razen primera nekega terorista Prem ca po imenu, o katerem so takoj po njegovi aretaciji rekli, da je madžarski podanik Okolnosti, pod katerimi se je izvršilo njegovo sojenje, bodo dalje obrazložene. I pred marsejskim zločinom in po njem so sistematski odbijali in trdovratno odklanjali sodelovanje pri preiskavi zločincev, ki so uživali gostoljubje na njhovlh tleh.
Madžarska vlada nima ni kake opravičbe v svojo korist, čeprav se predpostavlja, da ji je šlo za to, da da zatočišče političnim emigrantom, ki ne bi imeli nikakih kriminalnih akcij načrtu, je vendar mednarodna dolžnost, ki so jo »prejele vse države, da se ne dovoli da bi bilo mesto njihovega bivanja v neposredni bližini Jugoslovenskih meja. Toda vsa taborišča emigrantov so se nahajala tako rekoč nekaj korakov od meje, ob kateri je bila ustanovljena zona s posebnimi olajšavami v obmejnem prometu.
I. Atentat v Koprivnici. Obsodba pred madžarskim sodiščem v Kaposvaru
Da hi se madžarska vlada ubranila obtožb, ki jih je proti nji naperila jugoslovenska vlada, in da bi pokazala, da je vsaj enkrat nastopila na svojih tleh zoper teroriste, se stalno sklicuje na obsodbo sodišča v Kapošvaru, kjer so obsodili nekega Premca na 15 let zapora, ker je poslal v Jugoslavijo peklenske stroje, s katerimi so ubili nekega jugoslovenskega policijskega agenta in dva druga nevarno ranili.
Z ozirom na ckolnosti, pod katerimi je bil izvršen Premčev proccs, pa bi bilo bolje, da se ne poziva tako mnogokrat na to usodno komedijo. Premec, siromašen in prostodušen kmet, ki je živel od pletenja košar in njihovega timtapljenja je bil samo navadno orožje in je imel po navodilih šefa »ustašev« izročiti peklenski stroj nekemu jugoslovenskemu železničarju. Ta pa je, namestu da bi izročil zaboj na pošto na naslov dr. Bubnja, predsednika zagrebškega sodišča, odnesel zaboj na policijski komisariat v Koprivnici, kjer je eksplodiral. Premec je dejal za časa, kc se je vršil proces v Kapošvaru (Madžarska), da je postopal samo kot navadni izvršilec na-slovenski železničar je označil direktno krivce in jugoslovenska vlada je zahtevala od Madžarske, da jih aretira in izroči.
K tej zahtevi jugoslovenske vlade je madžarska vlada zavzela sledeče stališče: Trdila je, da Mija Kralja ni mogla najti, čeprav Je Jugoslovenska oblast točno navedla, kje se nahaja. (Glej noto jugoslovenskega. poslaništva v Budimpešti, ki je priložena aktu pod 16 in 17.). Medtem je Kralj po aretaciji izjavil, da je bil ves čas na Janka Pusti, kjer ga ni nihče vznemirjal. To se utemeljuje z dejstvom, da je Kralj nevaren terorist, ki so ga hoteli ohraniti za eventualne druge podvige, ki bi jih še morali izvršiti. Toda preprosti seljak Premec Je mogel biti Žrtev, ki bi opravičila politični proces, čigar glavni cilj je bil, da pokrene vprašanje jugcslovenske notranje politike.
Proces je bil skrbno organiziran. Predmet je bil skrbno prikrit in pripravljen, da bi se naučil obtoženec svoje vloge »mučeni-ka za hrvatsko stvar«. Pri razpravi so sodelovali vsi člani organizacije »Ustašac in ostali emigranti. Zlasti pa ie bilo videti Ivioo Franka, iugoslo-venskega emigranta iz 1. 1919.. ki je imel biti'glavna priča v procesu, dalje dr- Artukovida, ki je izkoristil to priliko, da je v znanem madžarskem listu »Az Est« od 17. marca 1934 glorificiral teroristične oodvige »wstašev« in ostalih vajencev z Janka puste. Sodišče fe pri vsej simpatiji za stvar vendarle smatralo za po-
trebno, da izda gotov« varnostne akrepe glede na nji h o ro prisotnost ▼ sodni dvorani. Odrejeno je bilo. da se morajo vse osebe. ki žele prisostvovati razpravi, pri vhodu v dvorano preiskati. Pri tej priliki ie zagovornik, madžarski odvetnik dr. Hedži. razkril dopisniku agencije »Avale« v Budimpešti naslednja dejstva, ki so tudi pod prieego potrjena:
Na predvečer razprar© ob 11. nri so emigranti, ki so smeli prisostvovati razpravi, telefonirali dr. Hedii. da jKh ie madžarska policija opozorila, da n© moreio priti v dvorano z orožjem, ki so ea imeli pri sebi. Tako so s© znašli v neugodnem položajn. ker- niso vedeli, kam naj spravijo orožje pri vhodn v dvorano. I>r. Hedži je takrat predlagal, nai prinesejo ©rožj© ▼ njegovo stanovanje- Tako se je na njegovi mizi znašlo okrog 80 revolverjev s primerno količino miinicije. ki je je bilo toliko, da bi »e mogla. kakor »e jo izrazil dr. Hedii. roditi prava bitka.
V teku razprave je sodni poročevalec naslikal politični položaj ▼ Jugoslaviji v zelo temnih barvah Glavna priča. Ivica Frank, je govoril obširno v tem smislu. To priče-vanie je dobilo Široko publieiteto t vseh madžarskih listih. Kar se tiče samega predmeta razprave in okolnosti, pod katerimi je bil izvršen atentat, je pokazalo sodišče nenavadno diskretnost Vse. kar ie obtoženec izjavil glede pobud, ki so ga napotile, da je izvršil ta zločin, je bilo sprejeto kot čista resnica brez vsakeea raziskovanja. Sodišče se ie zadovoljilo e pojasnili obtoženca, da je eksploziva in nalog za izvršitev •»toMa-ta ^tobil v imenu »ustašev« od neke osebe, koje ime mu n! znano. Sodišče je verjelo celo to, da ie ta priprosti seljak mogel sam sestaviti komplicirani mehanizem peklenskega stroia.
Ta proces ie v poslednji instand prišel pred kasačijfko sodišče v Budimpešti dne 9. oktobra 1934- Da bi se pojasnila atmosfera. v kakršni se je vodil proces, je treba citirati le nekai stavkov H obtožnice državnega tožilca r>r<vi koaarifekim sodiščem. >Ni potrebno.« ie iziavil med drugim. >da po-iasnim našemu javnemu mnenju način, kako se hrvatski narod tiranizira v svoji domovini. Splošno so znane nasilne metode Srbov. Nepotrebno je tolmačiti psihološke motive. ki so napotili Premca. da je izvrSil dejanje. Nasilje, ki eo ga Sribi izvršili md člani njegove rodbine, ga ie dovedlo do takega psihološkega stanja, da predstavlja njegovo ogorčeni« olaiSevalno okolnost. ki jO ie treba upoštevati.«
IX. Rezultati teroristične akcije do mar
sejskega zločina
Jugoslovenska vlada je na 9. strani svoje predstavke svetu Društva narodov od 4. junija 1934 podala kratek pregled terorističnih akcij, izvršenih z madžarskega ozemlja, ki so ("e izražale v nizu atentatov in umorov na jugoslovenskeni ozeniliu. Ker je madžarska pritožba obsegala samo dobo od 1. 1932. do 1. 1934.. se i*? tudi jugoslovenska vlada v svojem ekspozeiu omejila na posledice terorističnih akcij v tem razdobju
Da pa bi se dobil popolnejši pregled terorističnih zločinov, ki so bili izvršeni na jugoslovenskem ozemlju, ie treha navesli vse atentate in vse umore, ki eo se pripetil v času od 1. 1929 do 1- 1934
Teroristični zločini v letu 1929:
1.	Dne 22 marca je bil umorjen Toni S legel, direktor »Novosti« v Zagrebu.
2.	Dne 5. avgusta Je eksplodiralo 2 kg ekrazita, nameščenega v vojašnici žandar merijskega polka ▼ Zagrebu.

ij&rSmcAl
funti Zagržjendsfiin
JZaAU-jfe jih. peOsodr . *
3.	Dne 30. avgusta je bil umorjen policijski agent Josip Kec in je bil izvršen poskus umora na policijskem agentu Josipu Banu, ki je bil težko poškodovan.
4.	Istega dne Je bil umorjen policijski agent Matko Prelc in Je bil izvršen poskus umora nad agentom Franjo Blago vičem.
V	letu 1930.
5.	V noči na 22. aprila je bil izvršen s peklenskim strojem poskus atentata na železniško progo Striživojna-Vrpolje-Hanovci Peklenski stroj bi bil imel eksplodirati pod vlakom, b katerim se je peljala ▼ Beograd deputacija seljakov.
6.	Meseca junija Je bil Izvršen poskus atentata po teroristu Tilmanu in njegovih tovarišev, ki so bili aretirani v Valpovu.
V	letu 1931:
7.	Dne 3. Januarja Je eksplodiral peklenski stroj v poslopju banske uprave savske banovine.
8.	Dne 3. februarja Je bil Izvršen umor nad predsednikom občine Velika GradiSka Andro Boričem
V letu 1932:
9.	Dne 17. Junija Je eksplodiral peklenski stroj na železniški postaji ▼ Osljeku.
10 Dne 15. avgusta je eksplodiral pe-
klenski stroj v vozu IL razreda na želer-niški progi med Osijekom in VinkovcL
11.	V noči na 9. septembra je eksplodiral peklenski stroj med postajama MLbanovei ln Ivankovo na progi Beograd-Zagreb.
12.	Dne 1. decembra sta eksplodirala dva peklenska stroja v Zagrebu, eden pred pravoslavno cerkvijo, drugi na dvorišču vojašnice 32. pešpolka.
V	letu 1933:
13.	Dne 20. julija okoli polnofl Je več oseb skušalo pri Djalekovcu priti preko Drave ter tako prekoračiti madžarsko-jugo slovensko mejo, v namenu, da prenesejo na jugoslovenski teritorij velike količine orožja in eksplozivnega materiala Ker pa so bili opaženi po jugoslovenskih graničar-jih, je prišlo do puškarenja, v katerem Je bil težko ranjen jugoslovenski graničar Grujič.
14.	Dne 30. julija je eksplodiral peklenski
stroj na policijskem komisariatu v Koprivnici. Pri tem je bil nsmrčen policijski agent, druea dva policijska uslužbenca pa hudo ranjena.
15.	Dne 24. avgusta je bil umorjen na svojem posestvu v Zlatarn Mirko Neudor-fer, bivši minister in narodni poslanec. Storilec tega zločina Josip Krohot je ži vel dalje časa v Madžarski na Janka Posti. in prehajal tajno v Jugoslavijo. Večkrat je odhajal v Madžarsko po orožje in eksplozivni material, ki ga je prenašal v Jugoslavijo. Navedeni Krobot je bil usmr-čen 11. oktobra 1933. ob priliki strahovite eksplozije, kt je raznesla njegovo hi&o Njegova hiša je bila postala pravi arzenal orožja ln peklenskih strojev, kar vse J*> bilo prenešeno iz Madžarske.
16.	Dne 14. septembra je eksplodiral peklenski stroj v Goli.
17.	Dne 29. septembra sta bfla najdema dva peklenska stroja v bližini železniške postaje Rajhenburg in je bila pravočasno preprečena njuna eksplozija
18.	Dne 8. oktobra sta eksplodirala dva peklenska stroja pri železniški postaji Za-prešič.
19.	Dne 9. decembra so med 'LufTbregoan
in Koprivnico opazili jugoslovenski orož niki dva terorista, Petroviča in Gredička i Janka puste. Ta dva sta nelegalno prišla čez mejo in sta nosila s seboj več peklenskih strojev in bomb.
Teroristi so takoj pričeli streljati na orožnike in no težko ranili orožnika živka Grozdanoviča.
V	leta 1934:
20.	Na dan 15. marca je eksplodiral p«-klenski stroj v garderobi na železniški postaji v Zagrebu.
X. Odgovornost za marsejski atentat
Ta odgovornost izhaja, iz neslednjti dejstev:
1.	Izbira zločincev »e je izvrffila na madžarskem teritoriju med teroristi, ki ®o se ▼ posebnih taboriščih dolgo in skrbno pripravljali na izvršitev zločina takega značaja.
2.	Zločinci so odšfi svobodno z madžarskega ozemlja, opremljeni * madžarsk;mi potnimi listi.
3.	Marsejski atentat je skrajna posledica teroristične akcije, ki je bila leta in leta in-spirirana in podpirana na madžarskem ozemlju.
V	nizu diplomatskih korakov )e jugoslovenska vlada opozorila madžarsko vkdo na delovanje teroristov, ki so nastanjeni r»a madžarskem ozemlju in ni prenehala zahtevati od madžarske vlade razpust terorističnih taborišč in odreditev primernih ukrepov, da bi se onemogočila njihova zločinska aktivnost Jugoslovenska vkda je ponovila ravno iste izjave tudi pred svettom Društva narodov junija meseca letošnjega leta.
Toda kakšno je bilo zadržanje madžarske vlade v tem vprašanju? V začetku se je dolgo časa omejila na to, da je enostavno ignorirala intervencije jugoslovenske vlade. Ne samo, da niso brli izdani zoper teroriste prav nikaiki uspešna ukrepi v vsej dobi od 1. 1930. do 1. 1934., marveč baš nasprotno: v tem času se je vršila neprestana in ojačana teroristična aktivnost, ki se je izražala v seriji atentatov na jugoslovenskem ozemlju.
Madžarska vlada se je §e4e meseca aprila L 1934. odločila, da deloma prizna obstoj teroristov na madžarskem ozemlju, in njihove zločinske metode Ona je tedaj začela premeščati nekatere teroriste z Janka Puste, toda ta premestitev nikakor ni pomenila prenehanja teroristične aktivnosti. Bila so samo premeščeni na druge kraje, kjer so še nadalje uživali isto pokroviteljstvo kakor poprej.
Spričo tega velikega toleriranja s strani madžarskih oblasti je bil sestavljen poseben oddelek izvežbanih morilcev izmed kater h so organizatorji marsejskega atentata izbrali svoje ljudi.
Iz tega zadržanja madžarske vlade se lahko napravi samo eden možen zaključek: Zahvaljujoč njenemu toleriranju in podpori, ki so jo prož;le gotove njene oblasti, se je mogel sestaviti oddelek morilcev in teroristov, izvežbanih v pravi šoli za zločince, osnovani na njenem ozemlju. V to šolo teroristov so pršli organizatorji atentata na kralja Jugoslavije, da poiščejo in izberejo izvršilce gnusnega zločina.
V	ostalem pa je bila po priznanju aretiranih teroristov prikazovan atentat kot dosega najvišjega njihovega cilja. Zato So ®e vežbali na Janka Pusti v streljanju na dk Nj. VeL kralja Aleksandra. Decembra 1. 1933. Je bil poslan član »ustašev« Peter Oreb. da izvrši atentat na Nj. Vel. kralja, kar pa mu ni uspelo ker so ga pravočasno prijele jugoslovenske oblasti
Po priznanju enega izmed udeležencev in sokrivcev med marsejskimi morilci. Mi-je Kralja, je bilo 15 članov premeščenih iz Janka Puste v Nagv Kanizso V prisotnosti podpolkovnika Perčeviča «o tamkaj
Nadaljevalne na S. strani
Naši kraji in ljudje
Pot Matičarjev od Piovdiva do Stare Zagore
Plovdiv, 24. novembra.
Današnje dopoldne so Matičarji izkoristili za ogled mesta. Plovdiv se razprostira okrog petih gričev, imenovanih »Tepe«, na katerih so bile svoječasno turške trdnjave. S teh okoli sto metrov visokih gričev uživamo krasen razgled po vsem mestu, po okolici in na gorovje Rodopa v ozadju. Zanimiv je narodni muzej z arheološkim, umetnostnim in etnografskim oddelkom. Plovdiv ima tudi mnogo velikih šol, učiteljski institut, eno najstarejših gimnazij za dečke ter gimnazijo za deklice, seminar za pravoslavne teologe in druge pedagoške ustanove. Zaradi tega je v mestu velika množica študentov in študentk, ki so, kakor povsod v Bolgariji, v enotnih uniformah, ki se razlikujejo le po zavodih. Kamorkoli so prišli Matičarji na svojih oglednih potih, so jih posebno študenti in študentke kaj navdušeno pozdravljali. Ko so »e Matičarji pojavili na nekem hribčku na razvalinah trdnjave Ln uživali razgled, so seminaristi teološkega zavoda, ki leži ob vznožju hribčka (kakor Vodnikov trg pod Gradom), pritekli iz vseh razredov na prostrano dvorišče in zapeli poleg jugoslovenske himne še nekaj bolgarskih zborov gostom v čast. Ker imajo tukaj vsi pevci čudovito močne glasove in ker imajo vsi dijaki sistematično pevsko šolo, se je tudi ta zbor seminaristov iz nižine kaj krasno čul »s hribčku.
Na željo domačinov in mnogoštevilne Sokke mladine je Matični zbor priredil ob treh popoldne v prostrani dvorani kina Ezcelsior poseben koncert za mladino. Vsa dvorana in balkon sta bila natlačeno polna. Na balkonu so med drugimi prisostvovati koncertu tudi bolgarski minister za notranje zadeve Midi lev, ki se je nalašč za to pripeljal iz Sofije v Plovdiv, nadalje tukajšnji biskup in mnogo duhovščine, kakor je tudi na sinočnjem koncertu bilo navzočih mnogo svečenikov, nun in menihov. Pred mladinskim avditorijem je bilo za Matičarje užitek prepevati. Že pogled z odra na množico žarečih mladih lic, na pestre uniforme dijakov in dijakinj, vseh z raznobarvnimi čepicami na glavi, je — če je bilo sploh treba — podžgal pevce in pevke. Ginljiv pa je bil elementaren izbruh aplavzov po vsaki točki, posebno po onih, ki so mladim dušam najbolj ustrezale. V teku vsega koncerta so posebno dijakinje zaporedoma metale cvetlice na oder, večinoma bele krizanteme one posebne vrste, ki jih tukaj specialno gojijo, da dosežejo velikost otroške glave. Oder je bil ves po-arut z belimi krizantemami, pevke so imele ■wsaka polno naročje cvetlic, poleg tega pa je dijakinja rz učiteljskega instituta po ognjevitem nagovoru in v zahvalo poklonila ravnatelju Poliču velik šopek. Ker ni navdušena miadina prenehala ploskati, je tnora! zbor nekaj točk ponoviti in na konca še in še dodati. Seveda je »Miška«, ki so jo Matičarji na koncu med drugimi dodali, vzbudila senzacijo veselja, smeha in bučnega neprenehnega ploskanja in vzkli-kanja. Po koncertu so na vsem potu iz dvorane in daleč na cesti pred dvorano tvorili dijaki in dijakinje gost špalir in prirejali odhajajočim Matičarjem burne ovacije.
Takoj po mladinskem koncertu je ob
Eetih priredil moški zbor pravoslavne cer-re sv. .Marine kratek cerkveni koncert gostom na čast. Koncertu je poleg članov Matičnega zbora prisostvovalo polno občinstva. Cerkveni moški zbor rma krasne zvočne in izredno fino šolane glasove; njihovo sijajno petje je navdušilo we poslušalce.
Zvečer je Plovdivsko pevsko dnaštvo, ki
je bilo letos v Ljubljani, povabilo goste v trakijsko dvorano na prijateljski večer, ki je potekel v najlepšem pevskem pobratim-stvti. Posebno lep in navdušen govor je imel predsednik krajevne Boigarsko-jugosloven-ske lige, advokat Maltov. Odgovoril mu je predsednik pevskega zbora GM Silvan Pečenko. Istočasno je general — komandant
Pri ljudeh, M so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabeie in ženske kot dobro odvajalno sretistvo, »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
mesta — povabil del Matičarjev v Vojeni khib, kjer so oficirji počastili goste. Tudi šolske sestre so povabile predsednika zbora in ravnatelja Poliča v svoj zavod na obisk, da se zahvalijo ža glasbeni užitek.
Kratko: Vse prebivalstvo tega lepega mesta, vojaštvo, svečeništvo in civilno prebivalstvo, pred vsemi pa mladina in tukajšnji pevci, vse je tekmovalo v ljubeznivosti, pozornosti in prijaznosti nasproti gostom, tako da bodo Matičarji še dolgo mislili nazaj na prelepe urice v Plovdivu.
Veličasten sprejem v novem kraju
Stara Zagora, 25. novembra.
Danes ob 6 zjutraj so Matičarji odpotovali iz Piovdiva semkaj. Vzlic zgodnji uri se je zbralo vse polno ljudi na kolodvoru, da se poslovijo od gostov. In spet so prinesli cvetlic na kolodvor. Precejšnje število pevcev, glasbenikov in naš honorarni konzul Djordjevič z gospo, ki je ves čas v Plovdivu zvesto spremljal Matičarje, so se peljali z Matičarji še do prihodnje postaje, da so se na vožnji še bolj izdatno poslovili od Matičarjev, s katerimi so v tem kratkem času navezali toliko prisrčnih stikov.
Komaj so se Matičarji dobro odtrgali od izredno gostoljubnih Plovdivcev, že jih je čakal drug velikanski in čisto svojevrsten navdušen sprejem v Stari Zagori, kamor smo dospeli po triurni vožnji, kmalu po 9. uri dopoldne. Nebo se je danes zjasnilo in po krasnem vzhodu je solnce posijalo v vedro nedeljo. Na kolodvoru je mrgolela ogromna množica ljudi.
Stara Zagora leži sredi bogate rodovitne ravnine, zavarovane pred severnimi vetrovi na vznožju Srednje gore in ima južno vegetacijo. Mesto je moderno zidano, z ravnimi ulicami, ker je popolnoma novo. Prebivalcev ima nad 30.000. Na kolodvoru in na glavni cesti, ki vodi v čisto ravni črti s kolodvora rahlo navzgor v mesto, je bilo zbranega skoro polovica prebivalstva. Štiri godbe so svirale za sprejem, vojaška m tri dijaške godbe. Tudi tu je mnogo moškega in ženskega dijaštva, tako da imajo dijakinje gimnazije svojo godbo, prav za prav fanfaro s turškim cimbalom, malim in velikim bobnom in činelami, dijaki pa imajo kar dve godbi na pihala. Morje ljudi na prostranem peronu, vse štiri godbe so v enem svirale, domače pevsko društvo, ki je obenem operni zbor v tukajšnjem amaterskem gledališču, je zapelo jugoslovensko himno. In spet se je vsul dež cvetja na Matičarje, čim so izstopili iz vagonov. Kratek pozdrav in odzdrav, dame so pripele Matičarjem bolgarske znake in poklonile pevkam šopke cvetlic, nakar se je na trgu pred kolodvorom formiral sprevod. Spredaj fanfara dijakinj, za njimi pomočnik kmeta
Skladatelj in dirigent L ML Škerjanc
ki nasteipi z Orkestralnim društvom Glasbene Matice in godalnim orkestrom na pr-vodecemberskem koncertu ljubljanskih novinarjev v Unionu, je kot skladatelj in koncertni vodja naših glasbenih prireditev jako izrazita osebnost. Glasbeno se je šolal na naši Glasbeni Matici in Državnem kon-servatoriju, kjer je tudi napravil izpit za
profesorja, zdaj poučuje istotam harmonijo, glasbeno oblikoslovje in nauk o instrumentih. Kot dirigent se je pred leti izpopolnjeval v posebnem tečaju znanega diri-
(podžupan) s sprejemnim odborom, nato
Matičarji, ob levi in desni strani po ena dijaška godba, za Matičarji vojaška godba in domačini. Vse to je korakalo po ravni, široki cesti v mesto, vsega skupaj poti za 10 minut, ob vsej poti gost špalir ljudi, ki so spoštljivo pozdravljali, vsi moški so se sproti odkrivali, ko so korakali mimo Matičarji. Med zaporednim sviranjem vseh godb in vzklikanjem prebivalstva je dospel sprevod na trg pred teater, kjer je z balkona teatra še enkrat pozdravil goste podžupan v imenu mesta, nakar so se gostje razšli v hotele.
Na željo domačinov priredi Matični zbor po kosilu ob dveh mladinski koncert za dijaštvo, ob šestih pa bo v teatru redni koncert.
Umetniška lista za bolgarske pevske zbore
Pevski zbor Glasbene Matice je prejel od domačih bratskih zborov in organizacij lepa spominska darila, za katera se je Matica s spominskima listinama oddolžila Zvezi bolgarskih narodnih zborov v Sofiji in Plovdivskemu pevskemu društvu. Obe spominski listini je umetniško prav lepo in okusno naslikal prof. Saša šantel. Na so-
NpVfrHSIS, I
1C i ii :j
fijski je pozdravljajoča Kranjica z ozadjem ljubljanskega gradu in posvetilom, na plov-divski, katero pa prinašamo v reprodukciji, pa veselo razgibana, pozdravljajoča Kranjica z ozadjem Mestnega trga z magistratom. S tema umetniškima listoma se je Glasbena Matica na najlepši način oddolžila navdušenju, ki ga je bila deležna doslej na svoji koncertni poti po Bolgariji.
genta Feliksa Weingartnerja. Po povratkn s tega tečaja je prevzel v Ljubljani dirigentsko vodstvo orkestralnih koncertov.
Kot skladatelj je L, M Škerjanc uglasbil mnogo pesmi in klavirskih skladb, kompozicije za orkester, simfonijo v h-molu in več kvartetov, ki so se z uspehom izvajali tudi v inozemstvu. Na sobotnem koncertu bomo prvič slišali njegovo kompozicijo »V onom črnem lese« za orkester in tri njegove priredbe narodnih pesmi, ki jih bo s spremi j evan jem orkestra pel basist — mojster g. Julij Betetto.
Pokkraitev učiteljstva na Oplencu
JUU sekcija za dravsko banovino ponovno opozarja, da se pokloni učiteljstvo dravske banovine na grobu Viteškega kralja v dneh 7., 8., 9. in 10. decembra. Poklonitev sama se bo najbrž izvršila 9. namesto 8. decembra. Točno tega ni mogoče javiti, ker se je treba ozirati na možnost prevoza z avtobusi od Mladenovca do Oplenca. Prijave sprejema JUU sekcija za dravsko banovino do vključno 3. decembra (180 Din).
Na prošnjo sekcije odreja kr. banska uprava v smislu odloka predsedništva ministrskega sveta, da se dovoljuje potrebni dopust vsemu učiteljstvu narodnih, meščan-
Patent kolo za štedilnike »Herkulesc
l°/ štedi na /0 drvih in Časa
Zahtevajte v vsaki trgovin! s ieleznino.
rfdh in srednjih Jot, Id m bo udeležilo t*
poklonitve. S tem odpadejo omejitve in posebne določbe, navedene v okrožnici z dne 15. t. m. in morejo udeležiti te poklonitve tudi vse učne osebe z iste iole. To obvestilo velja kot nadomestilo okrožnice kr. banske uprave.
Direktor Andrej Žmavc -sestdesetletnik
Danes davi znani naš gospodarski strokovnjak, g. Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pokoju in vršilec dolžnosti kle-tarskega nadzornika v Mariboru, svojo šestdesetletnico.
NE RAZMETUJTE
VAŠEGA DENARJA!
Roje« v Kapelah pri Brežici v skromni kmečki hiši, je že kot mlad učitelj ob prvem koraku v težko življenjsko borbo pokazal vsestransko zanimanje za kmetijstvo in potem vse svoje delo posvetil kmečki grudi. Da si izpopolni svoje strokovno znanje, je absolviral najprej še enološko-pomo-loški zavod v Klosterneuburgu, nakar ga je vodila pot široko po svetu. L. 1900 je bil imenovan od srbske vlade za strokovnega učitelja na vinarski in sadjarski šoli v Bukovem pri Negotinu, odkoder pa se je že čez eno leto vrnil v svojo ožjo domovino in prepotoval potem v naslednjih letih vse alpske dežele. L. 1994 je prišel kot volon-ter na domeno graščine Johannisberg ob Renu, kjer se je praktično in strokovno izpopolnil zlasti v zadružništvu in vinarstvu. Dunajsko poljedelsko ministrstvo je že davno postalo pozorno nanj in ga je odposlalo v svrho nadaljnjega študija v južno Francijo. Ko se je vrnil, je postal 1. 1905 zadružni potovalni učitelj, pozneje zadružni komisar pri Zvezi poljedelskih zadrug v Gradcu, 1. 1912 inšpektor državne olivne
Ofottti&i t
V nedeljo, dne 2. decembra,
ob pol 10. uri dopoldne vsi na zbor v hotelu Union!
sekcije pri dalmatinskem kulturnem svetu v Zadru, 1. 1914 pa predstojnik Splošne zveze poljedelskih zadrug na Dunaju.
Po razsulu Avstro-Ogrske je bil jubilant imenovan za inšpektorja pri agrarnem uradu v Ljubljani, 1. 1930 pa je postal direktor vinarske in sadjarske sole v Mariboru, ki jo je vodil z velikim uspehom nad 8 let do svoje upokojitve.
Strokovno in literarno delovanje direktorja Žmavca je vsestransko. Že od 1. 1899 dalje je pisal v slovenske, srbohrvatske in nemške strokovne liste in izdal celo vrsto strokovnih brošur in knjig, kakor: Kmečka posojilnica (1907)» I>ve vinogradniški vprašanji (1912), Vinarstvo (1923) Grozdni sukač (1927), Izvestje vinarske šole v Mariboru (1928). L. 1931 je prevedel v interesu našega izvoza jugoslovenski vinski zakon, naslednje leto pa je izdal knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež«, ki je izšla lani že v drugi predelani izdaji. Od
1. 1927 do 1930 je bil g. Žmavc izdajatelj in urednik »Naših goric«, glasila vinarskega društva za dravsko banovino. Kot odličen strokovnjak je bil tudi član izpraševalne komisije za polaganje profesorskih izpitov za kmetijske Sole na kmetijski fakulteti v Zagrebu.
Doma in v tujini si je direktor Žmavc zaradi svojega strokovnega znanja pridobil velik ugled in priznanje. Odlikovan je z redom sv. Save IV. stopnje, postal je častni občan domače kapelske občine, od leta 1932 pa je predsednik nadzorstva Kmetijske družbe v Ljubljani. Ustanovil je okoli 20 kmečkih posojilnic in nebroj zadružnih trsnic. Boril se je za enotni vinski zakon, nastopal vedno za odpravo trte samorodni-ce in za kvalitetno vinarstvo.
Naj ostane g. direktor telesno čil in duševno svež še mnogo let ohranjen našemu kmetijstvu, iz katerega je izšel in kateremu je posvetil vse svoje življenjsko delo!
KULTURNI PREGLED
Predavanje in izjave prof. Iljina
T« dni je v Narodnem domu predaval predi izbranim, a sorazmerno številnim občinstvom ruski znanstvenih prof. dr. Ivan Iljin o ruskem narodnem značaju. Predavatelja >» pozdravil in predstavil v imenu >Ruake Matice« univ. prof. E. Spektor-6 k i j. Prof. Iljin si je takoj v začetku pridobil s svojo govorniško veščino pozornost poslušalcev in jo ohranil do konca, dasi je predavanje trajalo e kratkim presledkom do malega tri ure.
Ni mogoče podati niti v naibolj zgoščeni obliki na tako omejenem prostoru vsebine predavateljevih izvajanj. Njegov govor j« bil formalno mojstrska razčlemba nekaterih poglavitnih strani ruske zgodovine, pri-rode in psihologije; pri vsem tem je odpiral široke vidike v celotno problematiko današnje dobe. Predavatelj, visok mož odločnega nastopa in premega pogleda, znanstvenik. ki je bil kot profesor pravne filozofije na moskovski univerzi priča razvoju sovjetske revolucije in države do 1. 1922.. ko eo ga kot pristaša svobode, znanosti in filozofije izgnali iz domovine, je s svojrim predavanjem skušal obrazložiti, zakaj je baš Rusija postala terišče, na katerem mednarodni boljševizem uganja 6voje eksperimente s politiko, gospodarstvom, kulturo in celotnim socialnim življenjem.
Po predavatelje vem mnenju je Rusija postala žrtev svetovne religiozne, gospodarsko - politične in državno - socialne krize-
Ruska revolucija je poskus zapaduoevrop-skega duhovnega nihilizma proletarskega značaja, poskus, ki je bil izvršen na telesu in duši ruskega naroda- Motijo ee oni, ki mislijo, da je to samo ruska zadeva: tua res agitur, kliče predavatelj slehernemu Evropcu. Toda. kako da je bila baš Rusija izbrana, da izvrši ta ogromni eksperiment in pokaže vso daljnosežnost zapadnoevrop-ske kulturne in socialne krize?
Okoli tega so se sukala vsa predavatelje-va izvajanja. Prof. Iljin je predvsem omenil. da j»e Rusija preživela v svoji zgodovini več sknano kritičnih razdobij. V življenju 150milijonskega državnega naroda, ki pro-storninsko zavzema šestino zemeljskega kopna, je nekaj desetletij samo majhna epizoda, in tudi sedanji položaj ruskega naroda je z zgodovinskega vidika samo novo razdobje >smute<. Na ozemlju Rusije živi 182 različnih plemen: že to kaže, kako zamotana je notranja struktura Rusije in kakšne zgodovinske naloge ima ruski narod kot stvaritelj in nositelj imperija. Posebno obsežni in temeljiti razčlembi je podvrgel predavatelj nekatere prirodne činitelje, ki vplivajo na zgodovino in določajo narodom usodo Tako je notranjo slabost Rusije kot države pospeševala že nje prostorninska velikost. Manjše države se dado lažje urediti in bolje vzdrževati nego večje; pri manjših se hitreje in podrobneje razvija čut edin-stva in domovine. Lažje pokažejo več pa-
triotizma in prostovoljne požrtvovalnosti za celoto ter drugih državljanskih vrlin, ki cementi rajo državno stavbo. Vejika država zahteva boljših državljanov; njen ideal, ki jo nosi 6kozi nujne spremembe časa. na tako preprost, kakor pri malih dTŽavah. zato je potrebna pri vladajočih plasteh večja inteligenca, združena z intenzivnejšim naporom za obče dobro- Sredotežne sile delujejo v velikih dimenzijah mnogo počasneje. Znatno boli zgoščena in notranje enotna Nemčija je potrebovala za svoje končno ze-dinjenje, ki ee dovršuje šele pred našimi očmi, več ko šestdeset let. Zaradi svoje velikosti se v veliki državi boli razvijajo he-teronomne nego avtonomne forme. Prav zaradi tega je tudi demokratizacija takih dr žav neprimerno težja. Rusija je padla baš pri poskusu, da bi svojo obliko, ki je zrasla iz njenih večstoletnih razmer, preu6trojila v novo, z zapada preneseno demokratično formo. Ta neorganifni, skokoviti razvoj ;i ie postal usoden. Prav tako stojii za njenimi krizami nje zemljepisno - zgodovinska lega. Rusija je vzniki® v pustinji, na ogromnem kompleksu med Evropo in Azijo in ni mogla prevzeti nasledstva rimske kulture. Izvršiti }e moral« vrsto zgodovinskih nalog, ki so bile specifično ruske, edinstvene v zgodovini.
Za Rusijo je nadalje usodnega pomena nje kontinentalni značaj. Šele pred dvema stoletjema ee ie ruski narod preril do mori« in tudi zdaj ae ni mogel dovolj svobodno razmahniti na njem- Znanost te že zdavnaj dokazala ogromen vpliv, ki ga ima morje na narod in niegovo zavest. Skoraj 90*/» ruskega prebivalstva ne pozna morja. Daljave ao tako velike, da flo Se pred nekaj leti
odkrili v Sibiriji predele, kjer prebivalci še niso izvedeli za rusko revolucijo in nje posledice. Pasivnost in sanjavost ruskega človeka sta se v toliki meri razvila prav pod vplivom kontinentalnega položaja ruske zemlje. Novejši vplivi morja na rusko usodo so bili za sedai se negativni, kar je predavatelj pokazal na primeru ruskih mornarjev.
Nadaljnji usodni čini tel j pri oblikovanju ruske usode v preteklosti in sedanjosti je neskončna ravan ruske zemlje. Ta geografski faktor je imel in še ima vprav ogromen vpliv. Iz njega ee porajajo mnoea tipično ruska občutja; tu je osnova za bogomoljstvo, skitništvo in druge značilne strani ruskega življenja, tu pa je tudi podlaga ruske širo-kosrčnosti. »širinec, ljubezni do notranje svobode in lahkotne prilagodljivosti ruskega človeka.
V nadaljnjem je predavatelj premotrival problem nadarjenosti ruskega človeka in pokazal na značilnih primerih njegov odnos do dela, ki ga karakterizirajo že sami izrazi. katere ima ruski jezik za delo: trud in rabota (rab = suženj). Tudi to je vpldv ravnine in nadaljnjega važnega činitelja: klime. Iz vsega 6lede mnoge posebne lastnosti ruskega človeka, med njimi tudi nagib do anarhije in do večnega sektaretva. Vsak Rus je individualist in slehern smatra, da ie samo njegove prepričanje edino mogoče, ▼ vsakem tiči kos p ro to po pa Avakuna- Ruskemu človeku ni dan čut za politično koordinacijo; ta čut mu je treba vsiliti. Iz tega je avtor črpal svoje argumente za monar hizem v Rusiji, in če uvažimo, da ie Stalinova diktatura po vnanjih nasilnih formah samo nadaljevanje najeetrejšeea samodrčav-
Za
A DINAPJE
dobite že
propa,
zobne paste
Smrt učitelja Pavla Gorupa
Ljubljana, 28. novembra.
Dtemes dopoldne je po daljšem trpljenj« umrl upokojeni učitelj g. Pavel G o r u p» Pokojni je bil dokaj znana oseba v Ljubljani, ker se je tu rodil leta 1869., dolga leta poklicno deloval in potem živel kot upokojenec. Ko je dovršil nekaj razredov srednje šole, je vstopil na učiteljišče, ki ga jo dovršil z lepim uspehom leta 1889. Služboval je najprej v Nevljah pri Kamniku, potem dalje časa v Kamniku, naposled pa i< Ljubljani do svoje upokojitve leta 1925.
V učiteljskem poklicu je bil nadvse vesten in vzoren mladinoljub. Posebno vnet je bil za glasbo in je v Kamniku z velikimi uspehi vodil svoj pevski zbor. Tudi v Ljubljani se je dalje časa uspešno udejstvoval na tem poprišču. Z javnim političnim delom se ni ukvarjal, podpiral pa je dosledno vse napredne kulturne ustanove. V družabnem življenju je bil ljubezniv in vesel, med svojimi stanovskimi tovariša pa zelo priljubljen, ker je bil vedno zvest učiteljskim stremljenjem.
Poleg soproge in hčerke — edinke, ki jfl učiteljska kandidatka, žalujejo za njim Sa drugi sorodniki in mnogi prijatelji, tovari« ši in znanci, ki ga bodo ohranili v najbolj« šem spommi. Svojcem naše iskreno sožaljel
Otroka je zadušila in vrgla, v Ljubljanico
Ljubljana. 28. novem bra.
Ofcrog 9. dopoldne so opazili ljudje ofi desnem bregu Ljubljanice pri Štepanji vasi otroško trupelce. ki ga je naplavila voda. O najdbi so takoj obvestili orožniško postajo v Štepanji vasi. Trupelce fantka so prenesli v mrtvašnico, orožniki pa so o za* devi poročali državnemu tožilstvu. Popoldne je šla v Štepanjo vas komisija: preiskovalni sodnik g. Ciril Golouh, zapisnika* dr. Omladič in pa sodna zdravnika dr. Si> her in dr. Bezič. Komisija je ugotovila, da je bilo dete zadušeno, kar je bilo očitno po vdrtinah na otrokovem vratu. Lbogo dete je zadušila mati najbrž takoj po porodu, nakar je odšla k obrežju Ljubljanice in ga vrgla v vodo. Trupelce je ležalo v vodi. kolikor je mogoče presoditi, šele dva ali tri dni. Za brezsrčno materjo je uvedeno stro« go zasledovanje.
Vidiš, ta stari je krtv, da ne morem kositi ne da popi jem kozarček . . .
Da, da, stari Pokom v Je cnal . . .
Likerji
y6Korny
Aii ste že poskusili naš BRANDY MEDICINAL?
ja. bi verjeli predava tebevenm izvajanju, da ruski narod ni zrel za samoupravne ljudovladne forme v zapadnem smislu.
Nato fiO JtC ruski gost pomudil še pri nekaterih zgodovinskih in geografskih činiteljih, ki vplivajo na ru6ki narodni značaj. Med njimi je tudi slaba naseljenost ozemlja in neznatno železniško omrežje (na 100 km1 1 km železnice, a v Angliji na 12 kms 1 km). Med drugim ,je povedal, da dobrota pri Rusih ni postala sila karakterja, kakor utegne postati pri zapadnem človeku, marveč je bolj potekla iz slabosti in ee kai rada druži s sir rovostjo in krutostjo. Priroda ni dala Rusom volje do kakovosti, okusa za kvalitetno kulturo. Prevladuje količinsko vrednotenje 6tvari. Rusi eo se zastrupljali z vsemi strupi zapadne kulture, zoper katere jim narava ni ustvarila p rotiš trupov, kakor jih je dala drugim narodom. Sploh zahteva priroda od ruskega človeka to, za kar mu sama ni dala pogiev: zahteva intenzivnost, a sama ga je vzgojila za ekstenzivnost. Odtod tolika nasprotja in konflikti. Rus je vajen pasivnega trpi jen ia, ne ume pa tega obrniti v karakterne vrline, t višje etične vrednote- Zato se je ruski narod dal leta 1918. in dalje zapeljati od velikih obetov boljševizma in ie sprejel 6tanie. ki spominja, kakor je dejal predavatelj, na katorgo, ki jo je v »Zapiskih iz mrtvega doma< opisal Dostojevski,!.
Predavanje Je izzvenelo v sklep, da mora ruski narod predvsem premagati notranja protislovja in vzgojiti narodni karakter, kar pomeni toliko kot; preobraziti svojo nafitro in poplemenitj njene negativne strani. Ali bi ruski narod prišel do pozitivnejšega karakterja, afi pa bo propadel Predavatelj je
Danes velefilm
INGE IN
MILIJONI
Film divne ljubezni in lepote Največja tihotapstva z devizami in valutami.
Brigite Helm, Pavel Wegener In Otto Wallburg
Ljubezen in kriminal. Telefon 31-24	ELITNI KINO MATICA	Telefon 21-24
Predstave danes ob 4., 7in 9.V4. Predprodaja vstopnic od IL do Vi1®.
Domače vesti
♦ Konstruktor letal Inž. Fokker v Beogradu. Na zemun3kfcm letališču je pristal v torek popoldne na svojem potu v vzhodno Azijo slavni nemški konstruktor letal inž. Fokker. S svojim letalom je priletel iz Amsterdama. Iz Beograda bo nadaljeval pot v Carigrad, od tam pa v vzhodno Azijo, zaradi ogfeda nekih novih zrakoplovnih prog. Uglednega gosta so sprejeli zastopniki naše civilne tn vojaške aviacije iD ravnatelj nemškega zrakoplovnega društva Lufthansa. Inž. Fokker spada med najbolj znane osebnosti v zgodovini zrakoplov-stva. Letala, zgrajena po njegovem sistemu, ki nosijo tudi njegovo ime, igrajo zelo važno vlogo na vseh letalskih progah. Po prevratu, ko je bila v Nemčiji z mirovnimi pogodbami omejena zrakoplovna industrija, se je Fokker preselil v Amsterdam Zadnja kreacija znamenitega konstruktorja Fokkerja je letalo s štirimi motorji, ki doseže hitrost od preko 350 km na uro. Vsako letalo, kf pride iz njegovih tovarn, preizkusi inž. Fokker sam, dasi je star že preko 50 let.
Danes velika premiera velefilma
MAGDA EVANS
v športnem in zabavnem filmu
FIlm vodnega športa, ljubezni, smeha
ZVOČNI KINO IDEAL
Predstave ob 4., 7. in 9. >4 zvečer
♦ Združenje bojevnikov, odlikovanih s
Karadjordjevo zvezdo z meči. Na tem bo vršil v Beogradu sestanek častnikov, podčastnikov in vojakov, ki so si pridobili v bojih največje odlikovanje za hrabrost Karadjordjevo zvezdo z meči. Na tem sestanku bodo izdelana pravila za ustanovitev posebne organizacije teh hrabrih bojevnikov Priprave za sestanek in ustanovitev organizacije vodi upokojeni major Mihajlo Milojkovič, Beograd, Karadjordje-va S9.
lavzeva
v veliki izbiri v Parfnmeriji VENUS, nasproti gl. pošte.
♦	Pravniki! Za pravnike najnovejša knjiga je dr. Metoda Dolenca in Aleksandra Maklecova: tistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije«. Cena za hroš. izvod 175 Din, v platno vezan
Din. Knjiga se dobi na obroke. Naroča fe v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru.
♦	Skupščina SPD se bo vršila v nedeljo 16. decembra ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti z naslednjim dnevnim redom: Legitimacije delegatov in ugotovitev pooblastil; otvoritev po predsedniku SPD: poročilo o delovanju posameznih edinic; izprememba pravil; določitev višine članarine in višine prispevkov, ki jih naj podružnice plačujejo osrednjemu društvu za upravo; volitev petih poverjenikov in treh nadomestnih poverjenikov podružnic, ki se
POUK
v mednarodni družabni igri
IZI - BIZI • NOSI
redno od 30. t. m. vsak dan
STAN LAUREL
pošljejo za leto 1935 v širši osrednji odbor; volitev društvenega nadzornika in dveh namestnikov; volitev delegatov za Savez planinskih društev Jugoslavije; sklepanje o naznanjenih predlogih in pritožbah; predlogi in raznoterosti. Samostojni predlogi morajo biti vposlanl Osrednjemu društvu SPD najdalje do 5. decembra.
♦	Iz državne službe. Za upravno-pisarni. škega uradnika pri bansk; upravi v Ljubljani je imenovan Branko Vukvanovič, za zvaničnika pri sreskem načelstvu v Gornjem gradu dnevničar zvaničnik Dragotin Ačko, in za zvaničnico pri sreskem načelstvu v Ptuju dnevničarka zvaničnica Angela Petrovič.
♦	lz banovinske ^užbe. Imenovani so za banovinskega svetnika pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani banovinski sekretar Ivan Pokorn, za banovinsko upravno pisarniško uradnico pri upravi splošne bolnice v Mariboru banovinska zvaničnica Justina Veranič, za banovinsko zvaničnico pri banovinski hiralnici v Ptuju banovinska dnevničarka zvaničnica Zoža Lavrančič, za banovinskega zvaničnika pri banski upravi v Ljubljani banovinski dnevničar zvaničnik Fortunat Majdič; sprejeta je ostavka, ki jo je podala na banovinska službo banovinska zvaničnica v banovinski hiralnici v Ptuju Elza Uran-Pihler; upokojena je banovinska služiteljica pri banovinski hiralnici v Ptuju Ana Soline.
♦	Ponovna ofertalna licitacija ra zakup bufeta na postaji Zlatar-Bistrica se bo vršila 18. decembra. Pogoji in vse Informacije se dobe na železniški postaji Zlatar-Bistrica in pri železniški direkciji v Zagrebu v sobi št. 53.
♦	Enodnevni kletarskl tečaj. Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo 10. decembra od 8. do 12. in od 14. do 17. enodnevni kletarski tečaj s teoretičnimi predavanji in praktičnimi demonstracijami. Vinogradniki in gostilničarji vabljeni.
♦	Strašna železniška nesreča v Bosni.
Na industrijski železnici velikega lesnega podjetja Bosna-Bois 80 km od Banjaluke se je zgodila v torek huda železniška nesreča. Natovorjeni industrijski vlak je zaradi nekega defekta zgrmel v globok prepad. Na tiru sta ostala poleg lokomotive samo dva vagona, ki sta se po naključju odklopila. Iz ruševin vagonov ln tovorov so potegnili sprevodnika Ivana Kukoviča že mrtvega, njegovega tovariša Stevana Ožegoviča pa hudo poškodovanega. Ožego-vič ima nevarne rane na glavi, debla, ki so se zvalila nanj, pa so mu odtrgala obe nogi. Ožegovičevo življenje je v največji nevarnosti.
Najlepše Miklavževo darilo je
fotoaparat
Istega dobite že za Din 75.—, boljšega pa
za Din 95.—, 100.— ali Din 110.—. Oglejte si izložbo, ker Miklavž izbira pri
Foto Tourist — Lojze Smuč
Aleksandrova c. 8.	8910
♦	Cigan je ukradel koleselj. Izpod strehe skednja posestnika Franceta Kuralta v Zabnici je izginil lep koleselj, tapeciran s črnim blagom. Pozneje so ugotovili, da se ga je polastil cigan Ivan Rajhard iz radovljiškega okraja. Odpeljal se je proti Ljubljani. S seboj iBia tudi dve ženski in nekaj otrok. Orožniki ga doslej še niso mogli izslediti.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Pri Devici Mariji v Polju odpre poleg železniške postaje dne 1. decembra zdravnik
DR. GREGORIČ RIKARD
privatno ordinacijo.
trdno preverjen, da bo vstala iz sedanje *mute* 5e silnejSa Rusija neso je bila prej. Vera v Rusijo in ruski narod, ki te pokazal tudi toliko velikih lastnosti, je presilna.
da bi onratrovala v sedanjih preizkusnih *
V razajovoru z našim urednikom se je ruski pravni filozof dr Iljin dotaknil tudi nekaterih občnih problemov našega fasa. Dr. 11 i i n ie dober poznavalec Italije in Nemčije ter aa posebno zanimajo novejši pokriti v ^teh državah. Tako s» je samo po sebi eprož lo vprašanje, v čem ie po njegovem mnenju izhod iz sedanje krize demokracije sredi med dvema zaostrenima nasprotji-ma: boljševizmom in fašizmom. Dr. Iliin je izjavil:
— Poglavitni problemi in naloge sodobne države se čedalje bolj zaoletajo. Država je prenehala biti samo polit črna edinica. postala ie tudi gospodarski činitelj. Razredna borbenost, ki so jo zanesle v politiko nekatere stranke in ki pomeni zametek državljanske vojne, je dosecrla drugačen učinek, nego so ga pričakovali razredni prenapete-ži: ojačila je idejo na d raz redne države. V borbo vstonajo novi nacionalni interesi, ka terib kulturne zahteve so nesporne, todi s političnimi zahtevami lahko omaja'« države. Tako se torej noloža; nekaterih držav čedfllie bDli zapleta Temu se pridruži)le poleg dana-niih gospodarskih težko? Je strah pred bodočo veliko vojno in 7 n:'m zve-rnno oboroževanj" Ce hoče sodobna država držati mora krepko Drijeti za vaieti Smotrno mora občevati svoie sredotežne sile. da lažie prema?uie sred "bežna stremHenfa. ki se povsod ooiavHaio Zato ie sodobni ^r-žav' predvsem potrebna močna centralna vlada. Demokratičn? nRtrni ki ie v nove-čem časti pos+al v Evroni nekaka sveta tra-rHeija. na np prenaša močne centralne obla-6«. odtod današnji spor med demokracijo in državo. Izhod iz tega mučnega poler.rja
bi bil samo v tem. de ee r širokih množicah razvije krepka patriotična zavest, na katero se bo lahko država oprla. Taka zavest o državi in nje pravu pa more imeti religiozne korenine. Prav sedaj pa vidimo, da ee povsod majejo religiozni in duhovni temelji občestvenega življenja, kar je pripisati vplivu mednarodnega socializma, boljševizma in borbenega ateizma. Prav zaradi tega so sp pričele razvijati v samih demokracijah struje. ki imajo fašistični značaj. Fašizem ie zame samo na vider protidemokratičen. v resnici se je rodil iz demokraci.ite, kakor vino iz mošta. Umljivo pa je, da dosledni demokrat ie ne bodo priznali v fašizmu svojega otroka, marveč sovražnika, ki preti uničita demokracijo. To Pa ie zgolj doktri-narno stališče. A bistvo demokracije ne zavisi izključno od splošne volilne pravice, marveč izhaja i- zdravega instinkta nacionalne in domovinske samoohranitve Narod je večja in trajnejša vrednota od demokracije. in če narod stoji	izbiro, da ali pogine, ali najde novih oTTiik državnega življenja, se bo rajši odločil za drugo, ne oziraje se na doktrinarje. Nočem reči. da je fašizem ta oblika in da ta prinaša rešitev iz vsph nevarnosti. Ce se na hočejo narodi in države rediti pred pretečo katastrofo, se moraio ustvariti v nmb samih sloji. ki bodo s svojo zvestobo, modrostio in nadrazredno mentaliteto vzdrževali avtoriteto, ki ie nui* na pred breznom razkroja in anarhije •. •
V nadaljnjem fe ta ideolog znatnega dela nisV,. emigmciie poudarjal potrebo vzgoje ljudskih množic za samodisciplino in sploh potrebo oblikovanja mase v smislu narodnih in večnostnih idealov. Prav glede vzgoje množi? ie demokratičnost neobhodna tudi za bodoče politične oblik", ki lih ne-rnnra ?e r»r'ne»e zgodovinski tok.
Prof. dr Iljin ie priredil v»č predavani tudi v Beogradu. V Ljubljani se mudi Se ve5 dni kot gost univ. prof dr. Billmoviča.
Aromattn
Ne hvalite klobas sami; klobase mora pohvaliti gost, zato »Aromatin«
v klobase.
• Avtomobilsko kolo je našel na Grosupljem g- Perovšek Alojz, Grosuplje 33. Lastnik ga dobi pri njem.
Iz Ljubljane
Ljudska univerza
Drevi ob 19.15. se nadaljuje v socialno-gospodarskem tečaju tema: Brezposelnost bi kapital, racionalizacija gospodarstva, njeni gospodarski in socialni vplivi. Delitev rteia. Tečajniki se naprošajo, da prihajajo na predavanja točno ob napovedani uri.
u— Ne pozabite, da je novinarski koncert 1. decembra najbolj obiskana glasbena prireditev r Ljubljani. Ker je spored koncerta vedno prvovrsten (letos je posvečen naši narodni pesmi) ter ima najodlič-nejše izvajalce (letos nastopita A k a -demski pevski zbor in Ljubljan-b k i Zvon, solisti: B e t e 11 o, 2uper-č e v a in G o st i č, slednja dva bo spremljal kapelnik S t r 11 o f ter trio Rupel-L e s k o v i c - L i p o v š e k) ni nič čudnega, da vsako leto zmanjka vstopnic. Pre-skrbite si jih zategadelj pravočasno ▼ Matični knjigarni na Kongresnem trgu!
u— Službe božje na praznik uedinjenja.
Komanda mesta objavlja: 1. decembra na praznik uedinjenja bodo službe božje v stolni in evangeličanski cerkvi ob 10., v pravoslavni >kapeli pa ob 9. Og. rezervni častn ki in vojaški uradniki so dolžni prisostvovati obredom v cerkvah svo!e veroizpovedi. Za rezervne častnike le predpisana pri tem
službena obleka z ešarpami.
u— Zaprisega rezervnis oficirjev. Vsi v Ljubljani bivajoči reservni, upokojeni oficirji in oni v ostavki kakor tudi vsi vojaški uradniki, ki niso rimskokatoliške vere, naj se brezpogojno in najkasneje do torka 4. decembra zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1, soba 1.
Oglejte si danes HELENE HAYES
v velefilmski drami
Greh gospe Claude?
To Je drama, ki jo mora videti vsak.
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri. Cene 4.50 in 6.50 Din
u— Organizacija JNS za prulski okraj
priredi 1. in 2. decembra nagradno kegljanje v Kavčičevi restavraciji na Privozu. čisti dobiček je namenjen za obdaritev siromašnih otrok okraja za božič. Za najboljše kegljače so določena dragocena darila in so se zaradi tega javili k udeležbi najboljši zvezdniki tega športa. Tekmovanje se bo vršilo 1. decembra od 20. do 24. in 2. decembra od 9. do 23. ure. K obilni udeležbi vabi odbor.
u— Organizacij? JNS za Krakovo - Trnovo priredi svoj tedni članski sctar.^k v petek 30. t. m ob pol 20. v gostilni So-klič, Pred Konjušnico 2. O političnem položaju bo poročal delegat sreske organizacije g. dr. Pavel Pestotnik. Vabljeni vsi člani.
u— Predavanje ZKD. Sokolsko društvo Moste priredi v kino-dvorani v petek, dne 30. t. m. predavanje o temi: Razvojni nauk in Sokolstvo«. Predavatelj ZKD g. dr. Ljudevit Kuščer bo govoril ob sprem-ljevanju skioptičnih slik. Vstop prost.
Kadar perete,
uporabljajte le domače »Hubertus« milo ln »Perion« pralni prašek. Sta dobra domača izdelka.
Svoji k svojim!
u— šest novih lltograflj Franceta Mlhe-liča. V izložbi Tiskovne zadruge ob Knaf-ljevl ulici je razstavljenih šest originalnih lltograflj akad. slikarja Franceta Milieli-ča, ki jih je napravil nalašč za ilustracijo zbirke Mileta Klopčiča »Preproste pesmi«. Lltografije, ki po vrsti predstavljajo umirajočo starko, pogreb sredi nedeljskeea popoldneva, mrtvašnico, idilo na vasi, samotno mater v proletarskl kuhinji in hlapca v njegovem bednem življenjskem mlljeju, so dovršene umetnine In vzbujajo med občinstvom vseobčo pozornost. Po snovi In po obliki Je France Miheiič v naši likovni umetnosti glasnik nekakšne borbene socialne stvarnosti in njegove Izredno uspele ilustracije dajejo KlopMčevi zbirki, ki so Ji duhovno na čudovit način enakovredne, Se posebno vrednost.
u— Slike s Suhega bajerja. Pri svečanem odkritju spominske plošče preteklo nedeljo na Suhem bajerju je bilo izvršenih 10 fotografskih posnetkov Razglednice so vse dobro uspele ln se dobijo v Tiskovni zadrugi, Setenbureova ntlca.
u— Vse prebivalce občine Most vljudno pozivam, da razobesijo na dan 1. decembra trobojnice na pol droga. Na ta dan se bo vsadila spominska lipa pri Gasilskem
¥
Nt potrebno, da Vam nikotin škoduje, toda ko opazite samo najmanjšo posledico nikotina
morate piti
Radensko!
Nikotin krči krvne žile. poveča tlak krvi, moti srce. pospešuje sklerozo ^	&vce.
Radenska širi krvne žile. manjSa tlak krvi,
krepi srce. preprečuje razvoj skleroze ln miri živce,
Ako ste nagnjeni k sklerozi (50 letniki!) in pušite. j« za Vas nikotin Škodljiv m morate brezpogojno piti Radensko!
domu v Mostah, ki bo pričala poznim rodovom o hudih časih, ki Jih je preživljal naš narod ob veliki izgubi in mučeniški smrti NJ Vel. kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Ta zgodovinska lipa pa bo tudi pričala o nastopu mladoletnega Nj. Vel. kralja Petra II. Pri vsaditvi lipe bodo sodelovala vsa meščanska društva in korporacije. — Pavčič Pavel, predsednik občine.
SMUČI
ŠPORT — KMET
Aleksandrova cesta 7
u_ Društvo za raziskavanje Jam priredi
danes ob 18. na mineraloškem institutu uni verze predavanje o znani Križni Jami pri Ložu. Predavatelj, društveni tajnik Ivan Michler, bo poslušalce vodil po vsem 7 km dolgem labirintu Križne jame ter s pomočjo skioptičnih slik nazorno predočil občinstvu vso lepoto te naše najdivnejše podzemeljske jame. kakor tudi orisal težave in napore, ki so Jih morali raziskovalci premagati. Po predavanju se bo vršil V istem prostoru redni letni občni zbor društva ter se bodo sprejemali tudi novi člani.
u— Ženska sekcija JNAK »Edlnstva« naznanja vsem svojim -estram, da je vsako soboto od 13. do 17. rezerviran klubov lokal zanje!
u— J. N. A. K. Edinstvo naznanja vsem svojim bratom n sestram, da bo v petek 90. t. m. ob 20. svečana proslava uedinjenja. Proslava se bo vršila v klubovem lokalu. Udeležba ie za vse strogo obvezna.
u_ »Torej jutri vendar enkrat«. Je rekel
dobri vojak Svejk, ko so mu povedali, da ga morajo ustreliti, ker je domovini nevaren element. Smrtna obsodba pa se ni izvršila, nego so ga rajši poslali na fronto, kjer naj ga ubije sovražnik, za katerega je delal in se žrtvoval. Ko Je prišel švejk na fronto Je postal »pucflek« gospoda poročnika, kateremu je poskrbel, da se Je seznanil z gospo generalko, ki je potem poročnika povišala za nadporočnika. Tako je Svejk služil domovini in oficirjem. Bil je do kraja vzor vojaka in je z vso vnemo deloval, da Przemysl ne pade. Svejk bo jutri ob četrt na 3. na programu ZKD v Elitnem kinu Matici. Vstopnina ostane najnižja.
u— Kakor nam javljajo iz Klnolandlje,
se znana bandita in šaljivca Stan Laurel in Oliver Hardv klatita po LJubljani v družbi lepe plavolaske. Pravijo pa, da se misli Stan Laurel odcepiti od svoje 4j-užbe in se vrniti v pošteno življenje. Svoj vsakdanji kruh si misli služiti na ta način, da bo poučeval velezabavno družabno igro »Izi-Bizt-Nosi«. Lepa plavolaska Je mlada in šarmantna Thelma Toddova, ki Je tudi pobegnila iz Kinolandije. Baje se misli po-rožiti z Stanom Laurelom, ako bo to dovolil poglavar družbe »Fra Diavolo«.
u— Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva ima sv< j redni občni zbor drevi ob 20. v Slamiceri restavrai-',''..
u_ Punčke ilve, mladinsko spevoigro
t treh dejanjih bo igralo društvo »Tabor« v nedeljo 2. decembra ob 11. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina neznatna. Mamice, privedite svojo drago de-co.
OBLAČIMO
RES DOBRO
in pocehi. Športne, promenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in pocenL Velika izbera blaga za jesenska oblačila.
Drago Schwab, Ljubljana,
Aleksandrova cesta.
u— Družtvo »Tabor«, Drevi ob 8.30 bo predaval na realki (Vegova) g. prof. Lojze Bizjak o narodno-obrambnem delu. Pridite!
u_ Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine naproša vse cenj. člane in gg. trgovce, da primerno urede svoje izložbe v času obrtniškega tedna od 1. do 8. decembra. Razstavlja naj se domače blago, delo naše obrti.
u— Združenje brivcev, frizerjev Itd. obvešča cenjeno občinstvo kakor tudi svoje člane, da bodo brivnlce in česalni seloni odprti, in sicer v petek 30. t. m. kakor običajno pred praznikom do 20. ure; na dan uedinjenja 1. decembra in v nedeljo 2. decembra pa od pol 8. do 12. dopoldne.
u— Sezonske vstopnice za drsališče SK Ilirije so primerno Miklavževo darilo za mladino. Izdajajo se po lanskih cenah vsak dan od 13.30 do 16. pri blagajni kavarne »Evropa«. Lanska sezona je imela 53 drsalnih dni, letošnja jih obeta še več.
u— Sod mu je zmečkal nogo. 231etni delavec Friderik Čuden, doma iz Podsmreke, se je peljal včeraj popoldne na tovornem avtomobilu naloženem s sodi, iz Kranja v Ljubljano. V St. Vidu pa se je avto zaletel v neki voz, pri čemer so se sodi zvalili in Je eden pritisnil Cndna k steni karoserije. Sod je čudnu zmečkal levo nogo in so ga morali takoj prepeljati v splošno bolnišnico.
u— Neznan mrtvec. Poročali smo že, da so nedavno pripeljali ▼ bolnišnico neznanega, kakih 30 let starega moškega, majhne. Šibke postave Neznanec Je napravil vtis, da je nekoliko slaboumen Povedal Je samo, da se piSe Jovan Mate. ni pa mogel več navesti, odkod Je doma Neznanec, ki Je bil po poklicu najbrže kroSnJar, je v bolnišnici umrl, vendar njegove identitete Se doslej niso mogli ugotoviti.
Vz Kranja
r— Občni »bor podpornega društva na državni tekstilni *>«li v Kranju bo v soboto 8. decembra ob 9. v n. letniku državne tekstilne šole.
Ali si Selite ohraniti zdrave noge t
Tedaj
morate nositi SETA vložke.
Iz Celja
e— Man:festacflo za mir priredi Kolo jugoslovenskih sester v Celju drevi ob 20. r mali dvorani Najodnega doma. Prid te vsi.
e_ Prihodnja predstava v celjskem gledališču bo v torek 4. decembra ob 20. Gostovala bo ljubljanska drama, ki bo uprizorila Achardovo učinkovito igro »M:go, dekle z Montpamassa«. Med drugimi bodo nastopile ga. Mira Danilova in gdč. Juva-nova ter gg- Dane-š, Sancin, Kralj, Dreno-vec in Cesar. Predstava bo za abonma. Me-abonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »-Domovini«.
e— Uradni dan Zbornice za TOI v Ljot>-ljani za Celje in okolico bo v torek 4. decembra od 8- do 12- dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto CeVje v Razl3govi ulic:.
e— Kino UnJon. Danes ob 16-30 m 30-30 ruski zvočni film »Nevihta-* in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Za dan 1. decembra. Združenje trgovcev za sreza Maribor levi W desoi breg objavlja, da morajo bitj trgovine na dan ued njenja 1. decembra ves dan zaprte, na kar opozarja združenje svoj« člane.
i— Ljudska univerza, »Najnovejša predavanja o rafeu« je tema predavanja, ki ga bo imel na podlagi številnih skioptičnih slik v petek 30. t m- univ. prol. dr. Alfia Košir lz Ljubljane. Predavatelj bo roiaau* način znanstvenega proučavania te hude bolezni. — V ponedeljek 3. decembra pa bo predaval dr. Vrtovec, še-f Zdravstvenega doma v Mariboru o temi: Mati in dete tekom prvega leta po porodu.
a— Obrtniški teden sc bo vrSl r naslednjem sporedu: V soboto 1. decembra ob 9. služba božja v fračiškamski cerkvi Zbiral išče obrtnikov pomožnega osetoja ob tri četrt na 9. v Narodnem domu. Po maii skupen odhod v kaznsko dvorano k pro-slavi uedinjenja. Ob tci priliki se bodo razdelile diplome in nagrade obrtniškim pomočnikom in vajencem, ki so svoje izdelke razstavili na obrtniški razstavi Ob *>rili« Mariborskega tedna. Zvečer bo družabni večer s pričetkom <*> 18- v Gambrinovi dvorani 's sodelovanjem pevskega odseka Združenja pekovskih mojstrov in obrtniškega tamburaškega zbora. V nedeljo 2. de-cemdbr-a bo veliko manifestacijsko zborovanje v veliki kazinski dvorani ob 10. V torek 4. in četrtek 6. decembra bodo pr*-davanja za občinstvo m obrtnike v pritlični kazinski dvorani ob 20. V soboto S- decembra ob 10. bo zborovanje v velik, kazinski dvorani, ob 30. pa zaključni večer v veiikr on ionski dvorani.
a— Miklavžev in božični sejem v Mariboru. Po zgledu drugih mest naše države bosta tudi letos v Mariboru organizirana Miklavžev in "božični sejem, katerih narnea je omogočiti najširšim plastem ljudstva, da si za maJ denar nabavijo primerna Miklavževa in božična darila. Mestni tržni odbor je na zadnji seji razpravljal o predlogu za reorganizacijo obeh sejmov. Predlo« je brt odobren in je bilo sklenjeno, da iahiko postavijo stojnice le trgovci in obrtnik:, fcl imajo obrt v Mariboru. Tudi je tržni odsek določil prostor za sejem v Strosmajerjevem drevoredu- Glede na tradicionalnost in živahnost takih sejmov prostor v Štrosmajer-jevem drevoredu gotovo n; primeren. Miklavževi in božični sejmi v drugih mesti so na najlepših in najbolj prometnih krajih. To naj bi vpošteval budi marfcorski tržsr, odsek in spremenil svoj sklep r toliko, da sejem organizira v bodoče na Trgu svobode, ki je najbolj primeren, a-H vsaj na novem Glavnem trgu. Pripominjamo, da «e vršita v Ljubljani Miklavžev ki božični sojem na Kongresnem trgu, ki je eden oai-lepšifa v mestu.
a— Avtobusni promet Vozni red proje Maribor—Melje—Sv. Peter je izpremenion v toliko, da so sedaj odhodi z Glavnega trga ob: 6.45, 7.45, 11.10, 13.45, 17. Tako ima sedaj uradništvo in delavstvo vseh tovarn priliko poslužiti se avtobusa r obeh smereh.
iz Hrastnika
h— Nagrado 500 Din je razpisalo predsedstvo občine za tistega, ki bi pomaga* izslediti tatu, ki je pred tedni vlomil v občinsko pisarno na Dolu in odnesel okrog 1100 Din. Zaradi te tatvine so občinsko pisarno te dni zavarovali z mrežami na oknih in z dvojnimi, s pločevino obitlml vratmi
h_ Beda v nagi dolini je vedno večja,
posebno zdaj na zimo, ker prihajajo domov delavci, ki so bili poleti drugod zaposleni. Zdaj imamo nad 200 brezposelnih. Občina je dala v svoj proračun za brezposelne 20.000 Din. Ako bi hoteli našim brezposelnim vsaj dva najhujša meseca lajšati njihovo gorje, bi se moral dati še enkrat tolikšen znesek v proračun. Za gornji znesek se bodo opravila nekatera javna dela, pri katerih bodo zaposleni brezposelni. Sreski gradbeni odbor je na zadnji seji tudi odobril znesek 30 000 Din za naše občino, a ne vemo, kdaj bo ta vsota na razpolago Denar bi se prav rabil zdaj, ko je beda najhujša. Pričakuje se, da se bo tudi iz bednostnega sklada, kamor prispeva Hrastnik lepe zneske, nakszala kakšna večja vsota.
Iz Novega mesta
n— Obrtniški teden v Novem me*tu bo od 1. do 8 decembra. V prireditvenem odboru ki mu načeljuje g. Alojzij Mirtič, sodeluje vseh osem predsednikov novomeških združenj *>rav tako sodeluje tudi ravnatelj obrtne nadaljevalne šole g. Menard. Za prireditev je med obrtniki veliko zanimanje. zlasti ko so izvedeli, da se bodo nflh izdelki razstavil! Da se bo razstava lahko izvedla so dal' gg. trgovci odboru na razpolago svde izložbe Razen tega so na-5i trgovci obljubili da bodo težnje obrtništva ln proslavo obrtniškega tedna po svo. jih močeh podpirali tudi z reklamo.
Pozor!
Prvi slovenski alpinski koledar
Pozor!
Koledar, ki ga krasi 52 novih umetniških fotografij v bakrotišku na finem papirju, se dobiva v vseh knjigarnah in papirnih trgovinah.
NAROČA SE
pri uredništvu alpinskega koledarja »Iz naših krajev«, Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. ll/HL, z dopisnico. — Cena 30 dinarjev.
Tudi tu velja načelo:
Kupuj domače blago!
naših krajev
za leto 193S* je Izšel
OPREMA
koledarja je odlična (glej članek v »Jutru« z dne 25. novembra).
KO POTEČE LETO, koledar odrežeš in imaš lep planinski album. Letošnja izdaja je brez dvoma najlepše, kar smo doslej imeli!
Za 30 Din daš sebi ali
drugim najlepše darilo!
Naša spomenica v Ženevi

Nadaljevanje z 2. strani
žrebali in pri tem izbrali 3 udeležence atentata in sicer Mijo Kralja, Zv°nka PoSpišila
Ai Iva Rajiča. Vsi trije so stari zlikovci z Ja.nka Puste, živeči pod lažnimi imeni Silni, Groer in Grga. Te tri osebe so odpotovale iz Kaniže z madžarSkim potnim listom pod lažnimi imeni. Vse to je ugotovila policija v Lozani in je ugotovljeno tudi s priznanjem krivcev pred francoskimi oblastmi. Naredba za odhod v Francijo z madžarskimi pasuši, železniške karte in potrebni denar, vse to so poslali šefi, ki so stanovali v Budimpešti, po teroristu Mi ju Bziku.
Madžarska vlada Je često svečano obetala, da bo podredila emigrante strogemu nadzorstvu svojih oblasti. To bi sicer tudi bila njena elementarna dolžncst. Ali pa je moči resno predpostavljati, da so bili teroristi pod kakršnimkoli nsuzorstvom, če je bilo možno prihajati in odhajati sumljivim osebam zaradi izvrševanja terorističnih dejanj.
Toda, odgovornost madžarske vlade je povečana s tem, ker se je trdovratno branila aretirati atentatorja Mija Kralja, če-prarv ji je bila javljena njegova prisotnost
na madžarskem teritoriju. Zahtevana je bila njegova izročitev. V odgovoru na tozadevno obvestilo s 3trani francoske policije je budimpeštanska policija v svojem radiogramu 1422/206 doslovno rekla: »Mo. goče je, da je Mijo Kralj odpotoval z Edvardom Premctm ter »e v teku Svojega bega mudil na Janka Pu*!, toda tam ga nI nihče Opazil in zato ta okolno®t ne more biti ugotovljena.« Ta radiogram predstavlja še enkrat neverjetno izbegavanje madžarskih oblasti.
Vsi »gojenci« z Janka Puste, ki so padli v roke jugoslovenski policiji ali drugim policijam, so izjavili da so poznali Kralja kot važnejšo osebnost na Janka Pusti, kjer je nosil ime Silni. Razen tega se pravi v noti z dne 24. decembra 1933., da »po sporočilu madžarskega kr. ministrstva pravde dosedaj ni bilo mogoče aretirati terorista, imenovanega Mijo Kralj.« Ugotovljeno je bil«, da je bil na Madžarskem. Gre za čas od februarja do aprila 1933. leta. Od tega časa pa je kraj njegovega bivališča neznan madžarskim oblastem. Taka protislovja ne potrebujejo nikakega komentarja.
XI. Madžari po marsejskem zločinu
Stališče madžarske vlade v zadevi marsejskega zločina dokazuje, da Madžarska ni imela niti interesa niti želje, da pojasni zločin, in da izvrši potrebno preiskavo in aretacije posameznih soudeležencev, medtem ko so vse inozemske policije iz lastne pobude izvedle potrebno preiskavo in ugotovitve z namenom, da razčistijo gnusni zločin in da se ujamejo vsi soudeleženci. Madžarska policija je šla tiho preko vsega tega in ni storila ničesar. Ona je zavzela sistem trdovratnega zanikanja na-, pram vsem jugoslovenskim intervencijam (priloge 31—35).
V tem oziru ne moremo predložiti boljšega dckaza, kakor je radiogram 1422— 206—27—19—28 ki je bil poslan upravi policije v Budimpešti in je priključen temu poročilu (pril. 37). Analiza tega dokumenta dokazuje kako neizmerno se je izogibala Madžarska vsaki preiskavi. Te njene metode so nevzdržne v mednarodnih odnosih.
Na vprašanje francoske policije zaradi Gustava Perčeca je policijska uprava v Budimpešti v svojem odgovoru navedla lažnivo ime Josipa Neumana in izjavila, da Perčeca ni mogla najti v Budimpešti pod tem imenom. To namerno izogibanje preveč pada v oči, kajti pod imenm Neuman se je v Budimpešti skrival šef teroristov Gustav Perčec. Zakaj madžarska policija ni smela priznati te resnice, bo vsakomur jasno
Menda madžarske oblasti ne bodo še pretendirale, da jim je ta oseba neznana, da ni nikdar bivala na Madžarskem? Malo dalje pravijo madžarske oblasti, da je Janka Pusto vzela v najem neka oseba z imenom Emil Horvat. Ali madžarskim obla- j stem še ni uspelo, da ugotove od leta 1931 ! ali vsaj odkar je Janka Pusta počela posta- | jati mednarodni škandal, kdo se skriva za J tem imenom? Ali morda madžarska vlada j še prctendira, ko je na našo noto št. 1211 j od 2. aprila leta 1934 sama priznala, da so politični begunci in jugoslovenski emigranti vzeli v najem Janka Pusto, da je Emil Horvat oseba po krvi in mesu popolnoma druga od osebe Gustava Perčeca??
Kar se tiče Mija Kralja, je eden izmed zločincev, poslan iz Madžarske v Francijo, po prej navedenem radiogramu priznal možnost njegovega bivanja na Janka Pusti, toda madžarska vlada izjavlja, da ta osebnost ni mogla biti ugotovljena. Kakor je bilo zgoraj omenjeno, je v neki predhodni noti, ki jo je madžarska policija bržkone ob tej priliki pozabila, madžarska vlada priznala, da je bilo bivanje Gustava Perčeca na madžarskem ozemlju ugotovljeno.
Primer terorista Vjekoslava Servazija, ki ga prav tako omenja ta radiogram, je vreden posebne pozornosti. Policija priznava, da se je mudil v Budimpešt* pod lažnim imenom Jan Sendrei, da je pa izginil s svojo ženo brez sledu (priloge 37—40).
Puščajoč ob strani to izredno čudno izginotje, je treba pokazati na nekatera čudna dejstva, ki so se dogodila pred tem. V teku večera 23. oktobra je šef presbiroja policije v Budimpešti sporočil novinarjem, da je bila oseba, katere aretacijo je zahtevala jugoslovenska vlada v zvezi z marsej-skim zločinom, aretirana po nalogu madžarske vlade. Moglo je iti samo za Servazija, ker je bila to edina aretacija, ki jo je formalno zahtevala jugoslovenska vlada. Ta vest je bila objavljena v tujih listih, jugo-r1*~\t>nsko poslaništvo v Budimnešti ie pa javilo s svojim telefonogramom št. 110 od 23. oktobra 1934. poslanim iz Budimpešte ob 22 30, da je Servazi aretiran. Toda drugi dan. 24 oktobra, je bila ta vest preklicana f pril. 42 in 43). Bilo bi zanimivo izvedeti, kaj se je med tem zgodilo in kam je prišel omenjeni Servazi, ki je bil najprej aretiran, nato je pa izginil »ne da bi bil zapusti! kakšen sled«.
Prav tako je potrebno pomuditi se trenutek pri komunikeju madžarske vlade od 12. novembra. V tem komunikeju izjavlja madžarska policija, da je njena preiskava o marsejskem zločinu končana (pril. 44). Komunike omenja areacijo 21 oseb. ki so bile zaslišane. ;n ugotavlja, da ni nobena od teh oseb zapletena v marsejski zločin Komunike zaključuje z ugotovitvijo, da so jugoslovenski emigranti pod nadzorstvom, čeprav ni preiskava ničesar odkrila, kar bi jih bremenilo.
h slike tega lakoničnega sporočila se ne vid . katere osebe so bile zaslišane, in tudi ne, kaj so izjavile. Prav tako se ni moglo ugotoviti, aR se je izvršila preiskava gle-
de bivania onih treh sokr.vcev marsejskega zločina na Madžarskem, kateire je aretirala francoska policija. Spr.čo takega položaja je jasno, s kakšnim namenom se je vodila ta preiskava, niti zakaj je bilo aretiranih 21 oseb, ki so pripadale jugoslovenski emigraciji.
Ob zaključku je treba pokazati še na neko protislovje v sukcesivnih iajavah madžarske vlade, ki se nanašajo na likvidacijo taborišča v Janka pusti. V noti dne 26. aprila t. L pravi madžarska vlada, doslovno: »Kr. ministrstvo ima čast sporočiti kr. poslaništvu, da Je madžarska vlada še mnogo prej, nego le prejela verbalno noto, ki jo ie predložilo poslaništvo (gre za noto z dne 30. marca), Izdala vse potrebno odredbe, da begunci — jusostovenstt emigranti zapustijo Janka Pusto.« V poročilih, ki so j ij madžarska poslaništva objavila po marsejskem atentatu v inozemstvu, pa je madžarska vlada Izjavila, da je bilo taborišče na Janka Pusti razpuščeno meseca aprila t. L To okoliščino so v ostalem potrdili tudi zločinci, ki so jih aret rale francoske oblasti. Eden izmed njih, po imenu Rajdč je celo izjavil, da ie ostal z nekaj tovariši na Janka Fusti do meseca *eptemi'cra t- L
Zaključek
Jugoslovenska vlada je smatrala za svojo dolžnost, da spravi pred svet Društva narodov zelo značilne probleme, ki jih je pred zajednico držav in pred svetovnim javnim mnenjem sprožil marsejski zločin, ki je ugrabil Jugoslaviji njenega velikega kralia, Franciji pa njenega velikega držav-n ka, ln je mnenja, da se ta zločin ne sme smatrati kot osamljena in individualna manifestacija zločinskega anarhizma. Taki primer, se lahko najdejo v zgodovini. Marsejski zločin pa je priodna posledica zarote, ki je že zdavnaj skovana in vzdrževana v inozemstvu proti Jugoslaviji. Proti take teroristični akciji, da ne rečemo: proti mednarodnemu sodelovanju zločincev, ne more biti borba ene države dovolj uspešna.
Jugoslovenska vlada se je borila z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga, proti terorističnim akc jam. katerih glavni sedeži so se nahajali izven njenega državnega področja. Večkrat je zaman čakala sodelovanja madžarske vlade. Daleč od tega, da prožijo pomoč v pobijanju teroristične akcije, ki je Jugoslavijo stalo toliko ljudskih žrtev, so madžarske oblasti favorizirale to akcijo. Madžarska vlada, na katero se je Jugoslavija večkrat obrnila, proseč za Intervencijo v cilju preprečitve te akcije, nI" hotela stortj niti enega poštenega ukrepa, da se to delovanje zatre. Samo zaradi tega njenega zadržanja ter akcije, ki se je vodi* la od zdavnaj proti Jugoslaviji, Je laJiko prišlo do marsejskega zločina.
Tako je madžarska vlada prevzela na sebe težko odgovornost in kraljevska jugoslovenska vlada smatra za svojo prvo mednarodno dolžnost, da to poudari javno pred najvišjim organom mednarodne skupnosti. Popolnoma se zavedajoč težine svojega koraka, je jugoslovenska vlada storila ta korak samo na temelju dejstev, katerih točnost je poprej ugotovila.
Dvoletni vojaški rok na Češkoslovaškem
Praga, 28. novembra, č. V kratkem bo predložen parlamentu zakoniki predlog o uvedb, dvoletne vojaške službene dobe. Voia§k; obvezniki, ki so vojaški rok nastopili leta 1933-34.. bodo morali po dvomesečnem dopustu po odreditah novega zakona že odsluž ti novi rok dveh let
Za avstrijskimi kulisami
Huda borba v monarhističnem taboru - Ozadje spora med Heimwehrom In legitimisti — Patriotska fronta
se nevarno krha
Vreim»ndr?i nanoved
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene spremembe sedanjega vremena.
Dunaj, 28. novembra, r. V vsej javnosti je izzval veliko pozornost odlok vrhovnega voditelja heimwehrovcev, kneza Starhemberga, po katerem heimwehrovci ne smejo sodelovati pri nobeni javni manifestaciji avstrijskih legitimistov. V široki javnosti si sprva tega ukrepa niso vedeli tolmačiti, in to tem manj, ker je knez Starhemberg osebno znan kot eden največjih pobornikov legitimističnih načrtov in vnet zagovornik obnove monarhije pod Habsburžani. Tudi ni nobena tajnost, da je bil vsa zadnja leta v posebni milosti pri bivši cesarici Žiti, ki jo je tudi večkrat obiskal.
še le danes so prišle v javnost zanesljivejše vesti, ki mečejo pravo luč na ta vsekakor senzacionalni ukrep vrhovnega voditelja Heimwehra. Zunanji povod za njegov ukrep je dal govor, ki ga je imel na nedavni proslavi 22. rojstnega dne Otona Habsburga neki višji heimwehrovski funkcionar, ki se je pri tej priliki navduševal za povratek Habsburžanov na avstrijski prestol. To je izzvalo v rimskih krogih precejšnjo nevoljo, ker trenutno monarhi-stična akcija rimski diplomaciji ne gre v račun.
Toda samo to še ne bi napotilo kneza Starhemberga, da zabrani heimwehrovcem aktivno javno sodelovanje na monarhistič-nih manifestacijah, ki 6o dandanes v Avstriji na dnevnem redu. Dejstvo je namreč, da je nastal med vodilnimi krogi avstrijskih legitimistov in knezom Starhember-gom v zadnjem času spor, ki je dovedel do precejšnjih nasprotstev, ki so vse do zadnjega ostala za kulisami. Knez Starhemberg je namreč zastopal stališče, da se vprašanje obnove monarhije ne sme rešiti s takojšnjim povratkom Hahsburžanov, marveč naj bi se po zgledu Madžarske uvedla neka prehodna doba, v kateri bi zastopal »avstrijskega cesarja« državni upravitelj, ki pa ne bi bil nihče drugi, kakor knez Starhemberg sam. O tem so se že pred dvema mesecema širile razne vesti in govorilo se je že, da bo predsednik avstrijske zvezne države, kakor se po novi ustavi imenuje prejšnja avstrijska republika, dr. Miklas odstopil in napravil mesto bodočemu državnemu upravitelju. Knez Starhemberg se je pri tem skliceval na svoje dvestoletno plemstvo ln iz tega stališča dokazoval svojo predpravico na ta visoki položaj. Toda večina monarhističnih krogov se temu protivi in se zavzema za takojšnjo rešitev monarhističnega vprašanja s povratkom Otona Habsburga na avstrijski prestol. Videč, da ne bo uspel, je knez Starhemberg sedaj izdal nalog, da heimwehrovci ne smejo več sodelovati pri monarhističnih manifestacijah.
V političnih krogih smatrajo, da bo imel ta korak kneza Starhemberga še daleko-sežne posledice za notranje politični razvoj. Zlasti v klerikalnih krogih so nad postopanjem Starhemberga skrajno ogorčeni. Ker je večina patriotske fronte mo-narhistično navdahnjena, prav tako pa tudi Schuschniggovi »katoliški napadalni oddelki« vedno bolj odločno nastopajo proti Starhembergovemu vodstvu patriotske fronte, se zdi da bo ta konflikt, ki ima mnogo globlje korenine, kakor se da na prvi pogled sklepati, dovedel do razkola
Šport
Demisije v nogometnem savezu
Beograd, 28. novembra p. Na včerajšnji seji Jugoslovenskega nogometnega saveza je bila sporočena ostavka petih članov upravnega odbora. Demisionirali 90 gg. dr. Stanko Lapajne, Boža Todorovič, Boško Si-monovič, Miodrag Pavličevič in dr. Kosta Hadži. Dalje je bilo sklenjeno, da ae v su-betiškem podsavezu postavi komisar.
Službeno iz LNP. Drevi ofc 20. sej« k. o.
(nebotičnik IV. nad.). Na sejo se vabijo v svrho zaslišanj«: Trček Ivan (Mars), Stupca Milan (Grafika), Bogme Simon (Ilirija), Verbek Art-ur (Mladika).
Službeno iz LNP. Drevi po seji kazenskega odbora seja upravnega odbora ob 21. v tajnišk h prostorih LNP.
Odbor sodnikov JLAS v Mariboru. Jurija za »Tek Osvohojenja« 1. decembra je sestavljena takole: vrhovni sodnik Kram-berger F., tehnični vodja in aitarter Ber-gant, sodniki m časomerilci Cestnik. F-išer. Kramberger B„ Smerdel, Starešina, Venu-bi. Zapisnikar Dobčnik. Sestanek jurije točno ob 10. na igršeu ISSK Maribora (Ljudski vrt).
Odbor Teka Uedinjenja vabi tudi tem potom vse nadrejene ljubljanske športne organizacj«; športne klube in naoionalne organizacije, da se po delegatih udeleže sportno-nacionalne manifestacije »Teka Uedinjenja«. Vabi tudi ljubljanske lahko atletske klube: SK Ilirijo. SK Korotan in SK Slogo, da se zaobljube Nj. Vel. kralju Petru II. udeleže korporativno s članstvom svojih lahkoatletskih sekcij. Vsem ude-ležencem-tekmovalcem »Teka Uedinjenja« sporočamo, da bo skupna slačilnica v areni Narodnega doma.
Vsem ljubljanskim lahkoatletskiio klubom! Komštet JLAS iz Beograd« mi je poslal uverenje za četrtinsko vožnjo za 16 udeležencev, članov ljubljanskih klubov t lahkoatletsk m1 sekcijam' (Ilirija. Koro^an, Sloga. Primorje), ki bodo sodeloval« pri stafetnem tekmovanju Beograd—Oplenac in pri polaganju venca na grob blagopokoj-
patriotske fronte, a to bi pomenilo obenem
pričetek konca sedanjega klerofašističnega režima.
Zlta In Oton se pripravljata na povratek
Amsterdam, 28. novembra, r. Bruseljski dopisnik lista r-Nieuve Rotterdamsche Cou-rant«, ki je običajno dobro poučen o gibanju avstrijskih in madžarskih legitimistov, poroča, da se vrše na gradu Stee-nockerzeele, kjer prebiva bivša avstrijska cesarska rodbina, priprave za skorajšnji povratek bivše cesarice Zite in Otona Habsburškega v Avstrijo. Po informacijah dopisnika je že sklenjena stvar, da se Habsburžani v teku meseca decembra, vsekakor pa še pred božičnimi prazniki vrnejo v Avstrijo. V novi avstrijski ustavi so že bili ukinjeni oni členi, ki govore o izgonu Habsburžanov, sedanji režim pa je pripravil tudi že vse potrebno, da se jim vrne V3e leta 1918. zaplenjeno premoženje. Od povratka do zasedbe prestola pa Je samo en korak List dodaja, da bi monarhistl te svoje načrte brez dvoma skušali uresničiti, toda spor. ki je nastal med Jugoslavijo in Madžarsko ter odločen nastop Male antante sta jih nekoliko preplsšila, tako da zaenkrat še ni sigurno, če bodo poizkušali v določenem roku izvesti te načrte.
Avstrija vedno bolj monarhistlčna
Dunaj, 28. novembra, r. V zadnjem času se na vsakem koraku po Avstriji opa. ža, da se vedno bclj vračajo stari monar-histični časi. Vse. kar je količkaj dišalo po republiki, so v teku zadnjega pol leta odstranili. Sedaj skoro vsak dan izide kaka naredba, ki obnavlja stare predvojne čase. Tako je bila te dni izdana naredba, ki zopet obnavlja nekatere posebne pravice bivših oficirjev. Med drugimi so imeli svoje-časno v dvornem gledališču posebne pravice in prednosti na parterskem stojišču. Po prevratu, ko so začeli v Avstriji uvajati enakopravnost, so jim te privilegije odvzeli. Sedaj pa so jim jih zopet vrnili in dvorno gledališče je postalo zopet torišče za parade bivših oficirjev.
Prestopi iz rimske v evan-geljsko cerkev se množe
Dunaj, 28. novembra. AA. Salzburškl krščansko-soclalistični list »-Salzburger Chronik* zahteva od vlade, naj v določenih primerili uvede zakonske sankcije zoper zapuščanje rimsko-katoliške cerkve v Avstriji. List utemeljuje zahtevo s tem, da izstopajo avstrijski državljani iz rimskokatoliške v evangeljsko-luteransko cerkev zadnje čase ne morda zaradi izpre-membe verskega prepričanja, temveč izključno samo zaradi politične demonstracije v prilog razpaščene in prepovedane stranke. Ti prestopi pa se vedno bolj množe.
Aretacije hitlerjevcev
Dunaj, 28. novembra AA. Včerai so na Gornjem Avstrijskem aretirali 20 nacionalnih eoeijalistov. ki «o se skrivai vadili v strelnem orožju. Orožie so jim zaplenil'.
De Jouvenel o madžarsko-jugoslovenskem konfliktu
Pariz, 2S. novembra. w. V današnji Številki »Information Financlere« piše bivSi francoski poslan k v Rimo, senator de Jouvenel, o madžar-ko-jugoslovenskem konfliktu naslednie: Ali bo moglo Društvo narodov dati in zajamčiti ono pravico, ki se od njega zahteva. To je od v Ano v prvi vrsti od Francije in Italije. Za oba latnska naroda je prišla ura, da se zavedata svoje odgovornosti. Francija in Italija si ne smeta prikrivati, da se je po marsejskem umoru uvedena preiskava izprememlla v medna-rodJT konflikt Niti Italija niti Francija se n« sme desinteresirati na tesn konfliktu.
Ali Vas moti,
če kdo glasno sreba juho? Tega vsekako ni jjrijetno poslušati. No, pa tudi Va3 kašelj pri jedi ni prijeten.
pa ne boste kašljalL
Kašelj najsi majhen najsi večji

uspešno preprečL IZDELEK »UNIONc ZAGREB.
Samomor jugoslovenskega terorista v Londona
London, 28. novembra. w. Pri sodni obdukciji trupla jugoslovenskega državljana Vojislava Petroviča, ki so ga včerai našli mrtvega, so ugotovili, da je Petrovič brez dvoma iz strahu, da ga ne bi umorili ma-kedonstvuiušči, izvršil samomor. Neki detektiv je izjavil, da so ga zaradi njegovih zveiz z inozemskimi agent , od katerih so bili nekateri zaradi sokrivde na marsejskem atentatu aretirani, pozvali, naj zapusti deželo. Dne 22, oktobra je dobil Petrovič naslednje teleionično sporočilo: »Popovič je izginil. Vi ste drugi na listi ln ako v 48 urah ne boste izvršil; samomora, vas bomo ujeli.« Petroviča so našli mrtvega na dan, ko bi moral za/pust ti Anglijo. Po Izjavah detektiva ie bil zapleten v propagandne akcije proti zunanjim državam ter je bil kot nevaren politični osumljenec pod nadzorstvom.
40 do so britij z britvico
PnhrstMk, • t»k <ui«bnoet nw « ®v«:ovuo po®renrro »V«U*t« i4«raWTQ ea fcntje. V de«*:!i e^kuudah Moef^en. V <jr*etih oei..iiindah očlfcčin. N'i tr*ha ni-ftaa- Btt. Ki treba od/v i j*, ti. 40 i« 50 breifribn^ S!<i<tf'' 1 (no b rtv«<o.
M
VALET
' A. Vi tO^S-HtO^ Safety Razor
nega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja 1. decembra. Istočasno je sporočil, da je preskrbel za vse udeležence (16) prenočišče v Učiteljskem domu proti znižani odškodnini 15 Din za osebo. Ker želi istočasno in v najkrajšem času imeti natančen seznam udeležencev in zvedeti natančen čas prihoda v Beograd, da more pričakati odposlanstvo iz Ljubljane, pozivam tem potom prej imenovane klube kakor tudi njih lahkoatletsko članstvo, da se tekom današnjega dne javi pri meni, in sicer: od 11. do 13. v tajništvu Primorja nebotičnik IV., od 13.30 do 15. pri meni na domu, Tavčarjeva ul. 1. in od 15. do 17. zopet v tajništvu Primorja. Drevi bom defrinitivne pnijave odposlal v Beograd. Štafeta prične 1. decembra v Beogradu ob 8. zjutraj pred kraljevim dvorom. Dovoljenje za znižano vožnjo velja za II. ali III. razred brzovla-ka. Savo Sancin.
Poverjeništvo JLAS v Marboru. Opozarjajo se vsi klubi, da so dolžini poslati po dva deiegata na štafetni tek in zaobljubo na Oplenac. Delegati se motajo javiti v petek 29. t m. ob 15.30 v vestibulu glavnega kolodvora v Zagrebu predsedmi-
Nisem tako bogat,
da bi mogel kupovati ceneno blago, pravi Amerikanec. Poceni kupi le oni, ki kupi dobro blago. Smučarski čevlji znamke
so dobrota zase. Podplati, zgornje usnje, ostalo tvorivo. izdelava, vse je prvovrstno. Smučarski čevelj znamke BRANA ne tišči in ne tulji. je lepo oblikovan, nepremočljiv in tako napravljen, da dobi v njem vsak prst svojo oporo.
Obrnite se na tvrdko
BBATA NAGLlč, Žirr
katera Vam takoj postreže a ceniki in prospekti.	257
ku JLAS g. Ugriniču. StroSki znaSajo za osebo od Zagreba do Oplenca in nazaj 150 Din. Kkub-i naj pravočasno poravnajo svoje obveznosti napram savezu. Glavna skupščina bo 8. decembra v Zagrebu, hotel »Esplanade«. — »Tek Osvobojenja« se vrši 1. decembra na tradicionalni prog^i: Ljudski vrt—Trg Svobode. Start točno ofo 10. na igrišču ISSK Maribor (Ljudski vrt), kjer bodo slačilnice na razpolago. Razdelitev daril takoj po teku na Trgu Svobode.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Seja sek-cijskega načelstva drevi ob 20. v »Evropi«. Prvenstvena tekma s SK Celjem v Celju se odigra zaradi medmestne tekme z Osi-jekom že na praznik, v soboto 1. decembra. Junior&ko moštvo odigra v soboto ali nedeljo prijateljsko tekmo s SK Panonijo.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Vai igralci liginega in prvega moštva se opozarjajo. da morajo danes brezpogojno «b-solvirati trening na igrišču. Trening jc od 14. do 20.
SK Svoboda. Ljubljana. Danes ob 18.30 strogo obvezen član-ski sestanek. Juniorji igrajo v soboto, rezerv« pa v nedeljo v Zalogu. I. moštvo igre prvenstveno tekmo s Korotanom. Jutri v petek ob 19. važna odborova seja v Delavski zbornici I. nadstropje.
SK Mars. Drevi ob 20. v klubski šoki strogo obvezen članski sestanek za I. m rez. moštvo. Ive. Dolinar Vinko, Franci, Lili m tajnik I. naj pridejo gotovo.
Ljubljanski r mskosportni podsavez. Sod-n«ški izpiti so do nadaljnjega vsak četrtek ob 20. v dam&ki sobi kavarne Emona. Prvi termin je danes. Prijave se sprejemajo pred pričekom izpita. Kandidati, ki »o se priiav:li v petek, naj pridejo gotovo.
Vse prijatelje smučarskega športa opozarjamo n« današnje predavanje tajnika LZSP g. Pipenbacherja o temi: »Prvi koraki v snežne poljane«, ki ga bo govoril ob 18. v ljubljanskem radiu. Po predavanju vodi smuško gimnastiko g. Ciril Soukal.
Več očividcev. Anonimno — ▼ koš.
Zmaga Austrle v Angliji. Liverpool, 28. novembra. w. Dunajska Austra. ki je odpotovala na daljšo turnejo na Angleško, je danes odigrala svojo prvo tekmo proti FC Liverpoohu Duoajčaoi *o zmagali %
Električno gnojenje
Elektromagnetski toki pospešujejo ugodno rast pridelkov - Soliter iz zraka - Železne in jeklene žice kot prevodniki elektrike v zemlji
PRAVKAR TTrrflT.A ŠTEVILKA. ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJ*
»ŽIVLJENJE IN SVET44
PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: »NEZNANO DEKLE« (Foto) Naslovna slika: GORSKA ROMANTIKA (Foto)
SVET IZ VODIKA (Prevrat v svetovju ^e-J^-A*	r^j^p. TrtlArS
SKRIVNOST EGIPTSKIH PIRAMID (1) - CVETICE, KI.JIH.UTEGNE MRZUC* TRESTI (J. G.) - JEZERO IZGLVILO CEZ NOC (J.) - Dr. Anton De beljak. SKOZI BEOGRAD V PEC (1) - NEVIDNO ŽIVLJENJE (Baktenje ta p^d bakterij - dr E. Graf - kk) — RAZVOJ MIKROSKOPA (aj) — NAS JEZIK (Dr. Fr. Tomšič: Po^ajski - polhograjski) - ZIMSKO SPANJE ŽIVALI (oj) - I*a:rgita M a t c h e s: DIVJI PARADIŽ (45) - SAVKA IBROVACt
NIČNI OBZORNIK (Dobra luč je pol storjenega dela) - PRKJNTK NIKOLAJEVICA. TOLSTEGA (J. G.) - ŠTEVILO PORODOV (J-) - ZANIHA ŠAH - ZA MISLECE GLAVE - Dr. Vlad. Trav ne r: POPRAVKI IN DO-STAVKI H KUGI NA SLOVENSKEM — Na platnicah: HUMOR (Adamson) —.
KRIŽALJKA — ANEKDOTE
»ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, in na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din.
Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Današnja slavnost v Londonu
Ogromno število tujcev v angleški prestolnici —
poročnega obreda
Notranjščina Westminstrske katedrale
Londončani imajo danes velik dan. Ljubka grška princesa Marina bo danes v \Vest-minsterski cerkvi zvezala svojo življenjsko usodo s Kentskim vojvodo, najmlajšim sinom angleškega kralja. Sedanji rod Londončanov ne pomni še takšne slovesnosti, kakor jo bo danes videla angleška prestolnica. Pravijo, da London že davno ni videl toliko odličnih gostov, kakor jih ima te dni. Iz vseh delov Anglije so prihiteli, da se poklonijo mlademu vojvodi in njegovi nevesti, in celo najbolj oddaljeni dominijoni so poslali v London posebna odposlanstva, da osebno vidijo novoporo-čenca. Samo iz bogate Indije je prišlo nad 800 delegatov, Avstralija pa je poslala na poročne svečanosti 200 zastopnikov.
Kako ogromno bo število občinstva, ki bo prisostvovalo svatbeni slovesnosti, si niti ne moremo misliti. Samo i2 Francije je odpotovalo v London nad 15.000 oseb. Že deset in desetletja ni bilo v Londonu toliko slikovitih kostumov kakor ta teden. Hoteli in gostišča so prenapolnjeni. Sodijo, da bo dosegel tujski promet v prestolnici zaradi svatbenih svečanosti 150.000 tujcev.
Na čast dinastičnim gostom — v London so prispeli trije kralji s kraljicami — sta priredila angleški kralj in kraljica v belem salonu Buckinghamske palače svečano pojedino za sedemdeset oseb. Servi-
rali so jim na krožnikih iz čistega rfeta ki so prišli v zadnjih deeetih letih komW drugič na mizo.
Program svatbenih svečanosti obsefa t»-di dvorni ples na čast prince« Marini. TVl ples bo v redutni dvorani Buckinghamsk« palače. Povabili so nanj petsto gostov. Predejo seveda vsi diplomatski zastopniki, ki so akreditirani pri angleškem dvoru. Posebnost te prireditve bo, da se je bodo udeležili tako zastopniki stare carističaa Rusije, kakor tudi predstavnik sovjetske« ga režima.
V Londonu računajo, da se bo danaftnje»
ga sprevoda ob cestah v špalirju udeležil« nad milijon ljudi Iz angleških provinc )• prišlo v prestolnico na stotisoče gledalcev, za katere so zgradili zasilne barake za nočevanje.
Odhod v Westmiratersko cerkev bo
Eoldne in se ga bosta osebno udeležila ralj Jurij V. in kraljica Marv. Ob iste« času bo zapustil St. James vojvoda Kent-ski s svojima bratoma, \V'aleškim princesi in Vorškim vojvodo. Kratko pred 11. *w dopoldne se bo pridružila sprevodu nevesta princesa Marina, ki jo bo spremljal njen oče, princ Nikola. Poročni obred bo opravil nadškof iz Canterburvja, po ceremoniji pa bosta odkorakala nevesta rn ženin iz cerkve ob zvokih Mendelssohnovo svatbene koračnice.
Umor mladenke v Brightonu
V	znanem angleškem morskem kopališču Brightonu se je te dni odigral nov umor. 2e letos poleti so v tem kraju našli kovčeg z razrezanimi deli ženskega trupla. Najdba je dolgo zaposlovala kriminalno policijo in neki detektiv, ki je trdil, da pozna morilca, je moral zaradi tega, ker ni mogel dokazati svoje trditve, dati slovo svojemu poklicu.	ImMo-h^
To pot sta slišala dva izletnika na golfi-šču ženske klice na pomoč. Takoj za kriki sta sledila dva strela iz samokresa. Ko sta se izletnika približala golfišču, sta videla bežečega mladega moškega, v bazenu kopališča pa so kmalu nato odkrili truplo mladenke. Policija je prijela nekega 21-let-nega moškega, o katerem sumi, da ima rnnor na vesti.
Tudi v Parizu Imajo krizo
Kot značilen primer za današnje stanje svetovnega gospodarstva navajajo letošnje porodilo znanega trgovskega doma v pariškem Louvreu. Poročilo namreč pravi, da se zaključuje bilanca tega podjetja, ki obstoja od 1. 1855, prvič z izgubo, ki znaša 1,700.000 frankov. K sreči ima podjetje dovolj bogate rezerve iz prejšnjih let, da lahko krije ta primanjkljaj, sicer bi moralo likvidirati.______
Smrt francoskega karikaturista
V	Parizu je preminul znani francoski karikaturist Sem. mož, ki je zavzemal med številn:mi francoskimi umetniki te panoge eno prvih mest. Čeprav je bil zelo rezek, ao imele njegove umetnine vedno prebojen nspeh. Francija je izgubila %
Eksplozija v turški sladkorni tvornki
V laboratoriju tuflške sladkorno rtomff. ce v Eskišehirju (Ana to kija) jc nastala te dni izredno huda eksplozija. Vee eaobe, ki so se mudile v trenutku nesreče ▼ laboratoriju, so bile usmrčene. Med mrtanm sta tudi dva nemška mženjerja-kemitaa.
ANEKDOTA
O Pietru Mascagniju se je razneslo, da je umrl Drugega dne ga je večal na esotl neki znanec.
»Kako, ali niste umrli?« je vprakal datelja presenečeno.
»Sem,« je dejal Mascagni % grobofcn gia. som, »a danes mi gre ie bolje.«
VSAK DAN ENA
Ameriški milijonar Allan Haucok, ki vodi odpravo na Galapaške otoke
mogoče napraviti jasne slike o stvari. Prav to vrzel v času pa izrabljajo listi za to, da »e nekoliko pobavijo s preteklostjo eks-centrične pustolovke .
Baronica Wagner se je rodila 3. marca 1893 v Zellu am See. njen oče je bil višji železniški uradnik, njena mati pa igralka. Kmalu potem, ko je prišlo dete na svet, so se starši preselili v Innsbruck, Tam je deklica dorasla za šolo.
Ker je pa oče v šolsiki dobi omrl, je mati zaupala njeno vzgojo sestram urštilin-kam. L. 1913. je dekle maturaalo m kmalu po zrelostni skušnja je dobilo službo vzgoj teljice v Galiciji. Od tam pa se je kmalu zopet vrnilo na Dunaj, z D-unaja pa se je odpeljalo v Bagdad kjer je dobilo službo pri bagdadski železnici.
Kmalu nato se je mladenka seznanila v Carigradu z letalskim častnikom Bousque-tom. Postala mu je žena. Toda, ker je imel Bousquet v hiši tudi svojo mater, ki je mlada žena ni mogla trpeti, so se začeli prepir', ki so razdrli v začetku srečni zakon. Tako sta živela Bousqueta namestu v raju. v zakonskem peklu. Velike neprijetnosti je povzročala mlada žena tudi zaradi svojega nagnjenja k politiki. Zgodilo se je, da se je zaradi obrambe Avstrij-
Londonski svatbeni kolač
Nad milijon pezet so našli
Iz Madrida poročajo, da se je posrečMo najti zaklad 1.16 milijona pezet, vsoto, ka je v dneh španskih nemirov izginila iz tre-sorja Španske banke v Ovdeu. Denar so našli gardisti v vasici Monte Parra. Uporniki so ga bili povezali v svežnje ter ga zakopali v zemljo. Najditelji so takoj izročila denar Španski narodni banki. Poleg denarja so našli v zemlji tudi mnogo orožja in municije. Vse to so uporniki v Asturiji zakopali na svojem begu pred zasledovalci.
107.000 volilnih reklamacij v Posaarju
Prebivalci iz Posaarja so vlažili pri pristojni plebiscitni komisiji 107.000 reklamacij, inspoektorji plebiscitne komisije pa so zavrnili doslej 53.000 pritožb, dočim so jih 3000 odkazali vrhovnemu razsodišču za tiudafco glasovanje.
Na današnji svatbeni pojedini o priliki poroke Kentskega vojvode s princeso Marino bodo razlomili tudi ta ogromen svatbeni kolač, Id ga je napravil najboljši londonski
slaščičar In je računal zanj 600 funta?
Okrog mesta, kjer je treščilo, so že davno opazovali, da dobi listje rastlin bolj temno zeleno barvo. Isto je s travo, ki rase v bližini železnih ali žičnih ograj in s paradižniki, ki se ne vzpenjajo ob prek-Ijah v višino, temveč cb žici. Nadalje je znano, da zrase najboljša pšenica na svetu, kanadska, v 90 do 95 dneh. dočim potrebu. je naša zimska pšenica okreg 285 dni, poletna pa okrog 135 dni preden dozori. Sploh je zanimivo, da rastline pod enakimi toplotnimi, talnimi, svetlobnimi in vodnimi pogoji proti severu čedalje bolje uspevajo. Zakaj to?
Znanost si je dala že pred nekaj časa odgovor na to vprašanje. Bližina zemeljskega magnetnega tečaja, kjer so elektromagnet-
ski zemeljski toki močnejši, učinkuje ugodno na rast in pridelek, isto tako je udar strele zvezan s produkcijo solitra iz zraka, ki je rastlinam najboljše gnojilo, žične ograje in jeklene žice, ob katerih se vzpenjajo paradižniki, pa vodijo zračno električne toke do zemlje, kjer se vrši kemični proces, katerega uspeh je dušik — najčistejše gnojilo za rastline.
Po tem dognanju ni bilo čudno, da so začeli eksperimentirati na vse načine, da bi elektriko , in sicer v prvi vrsti tisto, ki je zastonj zemeljsko in ozračno, postavili v službo poljedelstva. Mnogi strokovnjaki sicer še danes dvomijo, da bi mogli na ta način doseči kakšne večje uspehe, a ta dvom se mora razpršiti ob poskusih, kakrš.
Pustolovka z Galapašklh otokov
Šolala se Je pri uršulinkah — Ekscentrična »kraljica",
nič boljši dvorjani
ne je izvršil n. pr. švedski profesor Lem-strom, in ki so dali naravnost sijajne rezultate.
Seveda ne moremo danes niti od daleč preceniti vseh možnosti, ki nam jih daje uporaba elektrike kot »gnojila«, in današnje aparature, ki rabijo temu namenu, so gotovo še zelo primitivne preti tistim, ki jih bo ustvarila bodočnost. Vsekako velja omeniti, da eksistira že danes nekakšna mreža, ki se zakoplje v zemljo tako globoko, da je ne mere poškodovati niti plug niti brana, in ki lovi brezplačne zračne in zemeljske električne toke, posevku v prid. Enkratni stroški za takšno napravo veljajo za vsakih 1000 kv. metrov 300 do 400 dinarjev, nadaljnjih »obratnih'!: stroškov ni nobenih, naprava pa učinkuje najmanj 12 let. Dosedanji peskusi ž njo so pokazali, da se letina poveča, da dozori neprimerno prej, da je v plodu veliko več sladkorja in škroba, da se vlaga v zemlji bolje ohrani in da so rastline veliko bolj odperne proti boleznim in ujmam. Kolikšne prednosti bo imelo poljedelstvo s takšnimi pripomočki v primeri s sedanjim, danes komaj slutimo. Na vsak način bo precej drugačno od današnjega.	^
Kemal paša - Ataturk
Poročali smo že, da bodo v Turčiji s 1. januarjem 1935 izginili vsi dosedanji naslovi uradniškega plemstva. Osebe, ki so doslej nosile naslove kakor so aga, efendii, bej in paša, si bodo morale izbrati nove priimke. Za Mustafo Kemala. preporod te-lja Turčije, je bil te dni v ankarski narodni skupščini vložen predlog, naj izvoli prevzeti ime Ataturk. kar pomeni v turškem jeziku oče turškega naroda. Predlog je bil soglasno sprejet in predsednik turške republ ke se bo od 1. januarja prihodnjega leta dalje imenoval Gazi Mustafa Kemal Ataturk. '
Pogled na izrez iz Galapaških otokov
Madžarska blamaža
Tibor Eckhardt, vodja madžarske delegacije v ženevi, ki se je hSamirala z zahtevo, da mora čsl. zunanji minister kot predsednik Društva narodov odstopiti za časa razprave o jugoslovenski pritožbi proti Madžarski. Dr. Beneš je to že sam poprej storil, ker se hoče udeležiti diskusije o tem vprašaju, česar bi kot predsednik razprave ne mogel storiti
Svetovni dnevniki obravnavajo na dolgo m široko še vedno precej zamegleno modo »kraljdcea GalapaŠkih otokov, baronice \Vagnerjeve in njenega spremljevalca Lorenza. Dokler ne dospejo avtentične ve-•ti od ekspedicije, Iti jo vodi ameriški pe-trolejski magnat Hancock, si seveda ni
cev sprla z nekim angleškim častnikom v kavarni. Prisol la je Angležu zaušnico«, nakar je častnik potegnil revolver in streljal na intrigantko. Ta dogodek je tudi najbolj pripomogel k ločitvi.
Po ločitvi se je podala ločenka v Pariz, kjer ni bila poprej še nikoli. Otvor la je trgovino z igračami ne nekem buljva-ru. Potem se je začela temna doba njenega življenja- Pred dvema letoma je sporočila svojcem, da se je naveličala civilizacije in da bo odpotovala iz Evrope. Izgin la je na Galapaške otoke.
Vkrcala se je na ladjo »Bode g ra ve« ter ae odpeljala najprej na Kongsville, od tam pa v Južno morje, kjer se je dala oklicati za »kraljico«, njen dvor pa je obstojal samo iz ekscentričnih ljudi. P.išejo, da je posebno uživala, kadaT so se njeni pod-ložniki upijanili do nezavesti. Vprizarjali so v tem stanju orgije, ki se ne dado opisati. Iz vsega tega so seveda nastajale nove spletke in tudi krvave domače revolucije, katerim je sodila »kraljica« s svoj.imi ekscenitričnmi možgani.
spodarstvo
Nova naredba o odpiranju in zapiranju
obratov
€m o
Na. osnovi čl. 40 ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osobja od 15. aprila 1929, kakor tudi na osnovi § 428., prvi odstavek, točka 14. obrtnega zakona je ban dravske banovine predpisal novo naredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic-t dravski banovini, ki je objavljena v najnovejši številki »Službenega lista« od 28. t m in )xi stopila v veljavo s petnaj_ fitiro dnerri po objavi, t. j. 13. decembra t. L, ko bo prenehala veljati dosedanja tozadevna naredba bana dravske banovine od 6. maja 1930.
Stara naredba vsebuje glede časa, ko smejo biti trgovinske obratovalnice odprte, različne določbe za vsak posamezen srez, kakor tudi za posamezna mesta in važnejše kraje, glede obrtnih obratovalnic pa vsebuje različne določbe za bivšo ljubljansko in bivšo mariborsko oblast. V novi uredbi so določbe v tem pogledu poenostavljene.
Trgmtnske obratovalnice
Kolikor ni v uredbi izrečno drugače določeno, smejo biti trgovinske obratovalnice odprte v okolišu uprave policije v Ljubljani ter predstojništev mestne pol. v Celju in MaribOrn: poleti od 7.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, pozimi pa od 7.30 do 12.30 in 14.30 do 18.30 (doslej v Ljubljani poleti in pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14. do 19. ure. v Mariboru od 7.30 do 12.30 in od 14. do 18.30 ter v Celju od 7.30 do 12. in 14. do 19. ure). V vseh ostalih krajih pa smejo biti trgovinske obratovalnice odprte poleti in pozimi od 7.30 do 12.30 in od 14. do 19. »re ( doslej v raznih srezih in večjih krajih različno).
Trgovine z mešanim, Špecerijskim ln k°-lOniainiin blagom, trgovine z delikateSaml in ostale trgovine z živili, kramarske obratovalnice in bra.njari.je smejo biti odslej odprte pcleti in pozimi od 7. do 12.30 ter od 14. do 19 30 ure izvzeraši okoliš upra-ve policije v Ljubljani ter predstojništev mestne policije v Celju in Mariboru, kjer se te obratovalnice v poletnem času odpirajo popoddne ob 15 uri (nasproti stari na-redbi je zvečer podaljšan čas za pol ure, opoldne pa, skrajšan za pol ure). Posebne določbe sedanje uredbe glede trgovin s papirjem, pisarniškimi in šolskimi predmeti ter knjigarn, po katerih so bile te trgovine lahko odprte že ob 13.30 so v novi uredbi cdpadle, prav tako posebne določbe glede trgovin z manufakturnim blagom, galanterijskim in modnim blagom ter glede trgovin z železnino v okolišu policijske uprave ljubljanske. Nova naredba nadalje določa. da se smejo trgovine v vaSeh odpirati zjutraj pol lire prej jn zapirati zvečer pol ure kasneje.
prodajalnice presnega Sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, kruha in peciva ter modičar^kih izdelkov smejo biti odprte vse leto od 6. do 20. ure (doslej pekarske pro-dajalnice od-5-do 20., mlekarne poleti od 5. dO 22. in pozimi od 6. do 21.) ter velja ta obratovalni čas tudi za dostavljanje tega blaga po hišah. Slaščičarne smejo biti odprte vse leto od 7. do 21. ure (doslej poleti do 22. in pozimi do 21. ure), prodajalnice pranega in prekajenega me®a ter klobas pa ^mejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. in od 16. do 20. ure (doslej so bile različne določbe za bivšo ljubljansko in mariborsko oblast, v ljubljanski obiasti pa še posebne dolcčbe za mesa-ske stojnice, ki so smele biti odprte le od 5. do 14. ure). Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo vršiti od 4 ure ns-prej, vendar mora biti lokal za
Obrtništvo vse naše države, ki s svojimi delavci in družinami predstavlja okrog enega milijona ljudi, živečih od obrti, prireja od 1. do 8. decembra t. 1. svoi »Obrtniški teden«. V krajih, k.ier se Obrtniški teden ne more v celoti izvesti, se vrle samo manife-staeiiska zborovanja, ki naj dvignejo samozavest obrtnika in vero v uspeh njegovega dela in v bol.•So bodočnost, obenem r>a naj v javnosti vzbude zanimanje in razumevanje za težnie in pravične zahteve obrtništva-Uveljaviti je treba načelo, da se mora daia-ti prednost domačemu delu in izdelku.
V okviru ^Obrtniškega tedna« se vrše v dravski banovini po vseh mestih in večjih obrtniških centrih v nedeljo 2. decembra ob pol 10. dopoldne manifestacijama zborovanja. Pozivamo obrtništvo, da se teh zborovanj udelsži v čim večjem številu. Nai ne
'V -zvezi z jesensko izvorno sezono smo že j v zadnjih -mesecih opažali naraščanje izvoza, ki se je dvignil od 238.7 milijona Din v juniju na 367.3 milij. Din v septembru. Generalna direkcija carin je sedaj objavila še-pedatke o naši zunanji trgovini v oktobra, iz katerih je razvidno, da se je v tem mesecu naš izvoz povzpel na preko 425 milijonov. čeprav se je istočasno dvignil tudi naš uvoz. je bila naša trgovinska bilanca v oktobru aktivna za 76.3 milijona Din in jo skupaj dosegla aktivnost naše zunanje trgovine v zadnjih štirih mesecih 240 milijonov; za prvih 10 mesecev t. 1. pa izkazuje naša letošnja bilanca zaradi pasivnosti v prvem polletju Seveda le aktivni presežek v višini 79.4 milijona Din.
Izv°z in uvoz v oktobru
V	letošnjem oktobru je znašal naš izvoz 350.022 ton v vrednosti 425.6 milijona dinarjev če primerjamo letošnji izvoz v oktobru z izvozom v istem mesecu zadnjih treh let. tedaj dobimo naslednjo sliko;
izvoz v tonah v milj. Din
oktober 1932	224.829	320.1
oktober 1933	296.251	413.0
oktober 1934	350.022 _ 425.6
V	primeri z lanskim oktobrom je bil letos naš izvoz po koMčini za 18.2% večji, po vrednosti pa za 3.1%; v primeri z izvozom v predlanskem oktobru (ko smo opažali že občutno izboljšanje v zvezi z oslabitvi'o znnanie vrednosti dinarja in z uvedbo devizne premije), pa znaša povečanje po količini 56po vrednosti pa 33%. Samo koruze, pšenice in ostalega žita smo v
stranke tedaj zaprt. Nova naredba določa, da veljajo za prodajanje na trgih in ob tržnem času predpisi pristojnih oblastev za ureditev tržnega prometa. Prodajalnice svežega cvetja in bonboniere smejo biti vse leto odprte od 7.30 do 12.30 in od 15. do 20. ure (doslej od 13.30 do 20. ure). Kakor doslej poslovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, po vežah, hodnikih in barakah ni do. pustno v času, ko morajo biti zaprte druge trgovinske obratovalnice za dotično blago, odpadla pa je desedanja izjema za trgovce, ki se bavijo izključno s prodajo presnega sadja in zelenjave ter za trgovce s slaščicami, da so smeli obratovati na stojnicah in drugih gori navedenih prostorih od 6. do 20. ure.
Prodajanje in krošnarjenje po ulicah je
pred 7.30 in po 18. uri prepovedano, Izjemoma je dopustno prodajanje novin, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, sladoleda, presnega in posušenega sadja po ulicah od 5. do 22. ure, po javnih lokalih novine in časopise do 24. ure. kočevski predmeti, cvetlice, predelano sadje in presno sadje pa dokler so javni lokali odprti.
Bančne in zavarovalne poslovalnice in slična podjetja, pisarne industrijskih podjetij, ki niso na Sedežu tvornice, veletrgovine in njihove pisarne, poslovalnice in skladišča agenturnih in komisijskih trgovin ter blagovne razpošiljainice smejo biti kakor doslej vse leto odprte od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za poedino stroko ali posamezno podjetje uvedeno nedeljeno obratovanje vse leto od 7.30 do 14. ure. Ta čas velja tudi za uvedene »angleške sobote«. Podjetja za prevažanje, nakladanje, razkladanje bl^ga na železniških postajah ter za prevažanje blaga z vozovi smejo obratovati poleti od 5. do 20. in pozimi od 6. do 19., kakor doslej, potovalne pisarne in agenture pa smejo biti vse leto odprte od 7. do 20. ure.
Obrtne obratovalnice
Obrtne obratovalnice smejo biti, kolikor ni določeno drugače, odprte vse leto od 7. do 12 in od 14. do 19. ure; v va^eh pa »mejo bi** odprte zjutraj eno uro prej in zaprte zvečer eno uro kasneje ter Smejo obratovati tudi čez poldne. Brivske, frizerske, ma. nike>rske in kozmetične obratovalnice smejo biti cdprte vse leto od 7.30 do 12. in 14. do 19. ure, ob sobotah in pred takimi praz-niki, ko so obratovalnice ves dan zaprte, pa popoldne do 21. ure. Obratovalnice za likanje perila ter čiščenje in barvanje oblek smejo ob sobotah in pred prazniki obratovati do 21. ure.
Pekarne smejo obratovati vse leto od 4. do 20. ure, ob sobotah do 16. ure, pri dveh izmenah pa do 20. ure. Pripravljalna dela (kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa) se smejo pričeti ob 1. url in se sme v ta namen zaposliti potrebno osob. je. O številu potrebnega osobja odloča v spornih primerih obče upravno oblastvo prve stopnje po zaslišanju delodajalske in delojemalske zbornice. Raznašanje kruha in peciva se ne sme pričeti pred 6. uro. V slaščičarskih delavnicah se sme obratovati od 5. do 16. ure, v me-^rSkih delavnicah, kjer se kolje živina in prideluje meso od 4. do 17. ure, pri dveh izmenah pomožnega osobja pa do 20. ure. Opravljanje obhodnih obrti (brusaške, dežnikarske, steklarske, vezanje loncev itd.) je po 18. uri prepovedano. Odpadla je v novi naredbi določba dosedanje naredbe, da predpisi glede odpiranja in zapiranja obrtnih obratovalnic ne veljajo za obrtne obratovalnice v vaseh.
(Konec sledi.)
bo obrtnika, ki ne bi storil 6voje dolžnosti. Vsak zaveden obrtnik zato na zbor, da solidarno in energično dvignemo svoj klic: Spoštujte in cenite obrtniško delo in izdelek. kupujte domače blago, zavedajte se vsi, ki ste člani našega naroda, da je >temelj narodnega blagostanja krepak rokodelski stan!« Kdor ne more na zbor, naj posluša govore, ki jih bo prenašal radio ▼ nedeljo med 10. in 11.15. uro dopoldne.
Krajevni odbori za prireditev aObrtni-
škega tedna« naj na svoie manifeetacijske zbore povabijo razen oblastev tudi vso ostalo javnost, osobito naša narodna, kulturna, ženska, kmetska in delavska društva. Naši narodni in socialni interesi nujno zahtevajo, da se manifestaciji obrtništva pridružijo tudi drugi slo.iii naroda-
Glavni odbor za »Obrtniški teden«.
oktobru izvozili 9146 vagonov za 92 milijonov Din.
Naš uvoz pa je znašal v oktobru 60.564 ton (lani v oktobru 94.796) v vrednosti 349.3 milijona Din nasproti 281.1 milijona Din v ianskem oktobru in 248.7 milijona Din v predianskem oktobru- Nasproti lanskemu letu se je torej naš izvoz v oktobru precej povečal (po vrednosti za 24.2%) in smo istočasno zabeležili po vrednosti največji letošnji mesečni uvoz.
Lesno trgovstvo in centralna organizacija
Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine ▼ Ljubljani, je na svoji seii 24. t m. razpravljala o načrtu pravil Centralnega odbora lesne industrije kraljevine Jugoslavije v Beogradu. ki ga je izdelala Centrala industrijskih korporacij v sporazumu z ministrstvom za šume in rudnike ter z Zavodom za pospeševani« zunanje trgovine. Osrednja sekcija je glede tega načrta pravil in glede namere osnovati Centralni odbor lesne industrije zavzela naslednje stališče:
Naša lesna trgovina je v načelu za osnovanje centralne organizacije lesnega KO-spodaretva. ugotavlja pa, da se ne more strinjati z načeli načrta pravil. Osrednja sekcija opaža, da v vsem načrtu pravil ni besede o »lesni trgovini«. V čl. 1. stoji dobesedno: »Centralni odbor lesne industrije kraljevine Jugoslavije predstavlja osrednjo strokovno organizacijo !<=sne industrije za vse področje kraljevine Jugoslavijo, iz t®
etnizaeije »ledi. da bi M« norm organizacija
1« zastopnica velike lasne industrije, dočim
lesna trgovina, kot samostojna stroka, ne bi bila pritegnjena v organizacijo.
Člen 1. načrta pravil nadalje <k>k>ča, da je Centralni odbor šumske industrije član Centrale industrijskih korporacij. Po mnenju osrednje sekcije je Centrala industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije izrazita zastopnica industrije, zato je nemogoče, da bi bile organizacije lesnih trgovcev, ki so po svojih združenjih in zvezah včlanjene v Centralnem predstavništvu zvez trgovskih združeni v Beogradu, priključene preko Centralnega odbora lesne industrije kot članice Centrali industrijskih korporacij. Osrednja sekcija je zaradi tega sklenila, -ia pri osnovanju te organizacije ne more sodelovati.
Ker pa lesno trgovstvo dravske banovine občuti potretK) po osnovanju centralne organizacije, je osrednja sekcija sklenila predlagati merodajnim činiteljem, da se iz zastopnikov osrednjih organizacij lesne trgovine in industrije in iz zastopnikov resornih ministrstev ter zastopnikov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine osnuje Centralni odbor lesnega gospodarstva v Beogradu. Sedež Centralnega odbora naj bo pri Zavodu za pospeše\'anje zunanje trgovine, ki naj ob prispevkih včlanjenih organizacij vrši vse upra\-ne posle in vzdržuje stike z včlanjenimi pokrajinskimi osrednjimi organizacijami lesne industrije in trgovine.
S tem bi se izenačili interesi celotnega lesnega gospodarstva. Glede na objektivno in obče strokovnjaško delo ima Zavod na osnovi svojega dosedanjega uspešnega delovanja tudi v lesni stroki največ možnosti, da po članicah Centralnega odbora razvije smotreno notranje in zunanje lesno-trgovin-sko politiko, ki bo s pomočjo solidarnega delovanja včlanjenih organizacij, sloneča na avtonomnih organizacijah, pripomogla do ugodnejšega stanja doma in na inozemskih tržiščih. Organizacija našega lesnega trgovstva bo branila interese našega malega in srednjega producenta trgovca, ki tvori po svoji številnosti in kapaciteti važen faktor v našem lesnem gospodarstvu.
Gospodarske vesti
= Kon^urz je razglašen o imovini tvrdke »Kočevje«, tekstilne industrijske družbe z o. z. v Kočevju (upravnik mase Anton Lovšin, javni notar v Kočevju; prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kočev:u 7. decembra ob 11., prijavni rok do 20. januarja, likvidacijski narok 3. februarja).
Borze
28. novembra.
Na ljubljanski borzi so danes oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni-V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.10 — 8 20. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 230 25, v grških bonih po 29.25 in v španskih pezetah po 5.60; madžarski pengi pa eo se nudili po 9.36.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Voini škodi nadalje prijazna. Za kaso notira Vojna škoda 335 — 336.50 br« prometa (▼ Beogradu zaključek po 337). ra december pa je bil promet po 335. V ostalem ie bil zabeležen samo še zaključek T 7"/« Blairovem posojilu pc 54.
Deviie.
Ljubljana. Amsterdam 2311.51 — 232287, Berlin 1372.91 — 1383.71, Bruselj 798.02 — 801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, London 170.19 — 171.79, Newyork 3293.00—3421.26. Pariz 225.52—226.64, Praga 142.84—143.73, Trst 291.24 — 293.64 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling ▼ privatnem kliringu 8.10 do 8.20.
furih. Pariz 20.3475, London 15.3775, Newvork 308 3750. Bruseli 72, Milan 26.3150, Madrid 42-15, Ameterd. 208.55. Berlin 124.05, Dunaj 57.15, Stockholm 79.30. Oslo 77-25, Kobenhavn 68.65. Praga 12.8876, Varšava 58.20, Atene 2.92, Bukarešta 3-05.
Dunaj. (Tečatf v priv. kliringu.) Beograd 12.29, London 26.88. Milan 45.93. Newvork 53S.21, Pariz 36-58, Praga 21.87, Curih 174.52, 100 S T zlatj 128 S oao Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 335 — 336 50, za december 335 — 337. 7°/« investicijsko 69 — 71.50. 4°/» agrarne 39.50 do 41, 7«/» Blair St - 54-75, 8•/• Blair 62 do 63.50, 7°/» Drž. hipotekama banka 63 den.. 6°/« begluške 56 — 56.75; delnice: Narodna banka 4300 — 4300. Priv. agrarna benka 212 — 220. Sečerana Osijek 100 do 120. Trbovlie 100 — 104, Lievaonica Osijek 100 bi-
Beograd Vojna škoda 336.50 — 337.50 (337), 7®/» investicijsko 69.50 — 71, 4°'» agrarne 40.25 — 41. 6»/* begluške 56-30 do 56.50 (56.50). 8»/. Blair 62 — 63. 7•/• Blair 54 _ 55, 7V» Dri. hipotekama banka 4110 den., Priv. agrarna banka 21350 — 215 (214)
Dunaj. Dunav-Sova-Jadran 13.05, Državne železnice 20.98, Alpine-Montan- 10-30.
Blagovna tržiiča
LES.
+ Ljubljanska bona (28. t. m) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona drv.
ŽITO.
+ Chicago. 28. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 99.8750, za maj 991250, za julij 92.875; koruza: na maj 87.75.
-I- Winnipeg, 28. novembra- Začetni tečaji: Pšenica: za december 78.1250. za maj 83.1250, za julij 83 75	_
'+ Dnbljanafca bona (28. t m-) Tendenca
za žito je bila mirna. Nudi se (vise aa slovensko postajo, plačljivo v SO dneh): pšenica (po mlevski tarifi): bsškn 78 kg po 152 — 155; baška 79 kg po 155 — 157.50: koruza (po navadni tarifi): nova umetno sušena s kvalitetno garaneijo po 115 do 117: času primerno »Jhs po 107-50 do 110: moka (fco Ljubljana, brez prom. davka): KK 230 _ 235; banatska »0« 237.50 do 240; slavonska 227.50 - '230; otrobi: pšeniČni brez prometnega davka, debeli 135 - 140. drobni 110 _ 115.
+ Novosadsk* blagovna bona (28. t m ) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Sombor. srednjebaška, gornjebaška in sremska 104 do 106; baška ladja Tisa 114 — 116; ladja Begei 113 — 115; slavonska 110 — 112; gornjebanatska 104 — 105; juinobanatska 103 _ 104. — Rž: baška 102 — 104. Ove*: baški. sremski 78 — 80; slavonski 92 — 84. Ječmen: baški. sreniskL 65/66 kg 105 do 107.50; jari. 67'68 kg 120 — 122.50 — Koruza: baška in sremska 54 — 56: sušena
61 _ 63; za december - januar 57 — 59:
banatska 51—53: sušena 58 — 60; sremska suš. ladja 72—74. Moka: baška in banatska (v oklepajih sremska. slavonska) >0g« in >0«g« 170 - 190 (167.50 _ 177-50); »2« 150 — 170 (147 50 - 157.50); >5« 130—150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120); >7« 100 _ 105 (100 — 105); ,8« 90 - 96 (90 - 95). — OtTobi: baški. sremski 73 — 75; banatski 72 — 74; baški ladja 76 — 78. — Fižol: baški. sremski beJi 127-50 - 130
+ Bndimpeštanska terminaka borza (2S. t m.) Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica: m marc 16.31 _ 16-32. za mai 16.04 — 16.65; koruza: za maj 11.29 do 11.30.
DRAMA.
Začetek ob 20. Četrtek. 29.: Hlapci. Četrtek Petek, 30-: Weterloo. A.
OPERA. Začetek ob 20.
Četrtek. 29-: Sveti Anton, *«eh zaljubljenih
patron. C. Petek. 30.: Mignon. B.
9RNTJAKOBSKO GLEDALIŠČ*.
Začotek ob 20-lfc
Petek 30.: Hčerki njene ekscelence- Premiera. 300 nastop ee. Metke Bučarjeve. Nedeli«. 2. ob 15.: Rokovnjači. — Ob 2015: Hčerki njene ekscelence.
MARIBORSKO GLEDALISCB
Začetek ob 20.
Četrtek. 29.: Carjevič. B. Petek. 30.: Zaprto.
Sobota, 1. decembra ob 15.: Hamlet Znižane ^e. — Ob 20.: Urh. grof Celjski. Premiera. Slavnstna predstava.
SOKOL
8°koM(o društvo Vič«. Drugo predavanje
idejnega tečaja bo drevi ob 20. v dvorani Sokolakega doma. Predaval bo starosta br. Rems. Udeležba za vse članstvo obvezna.
Sokol »ko društvo Brezovica. Drevi ob IS. bo v društvenem lokalu predavanje >0 sokolski ideologiji«. Predaval bo župM novinar br. Janez Horvat. Udeležba za vse članstvo obvezna.
Sokolsko društvo Stepanja vas prortavl praznik uedinjenja ▼ sokolski dvorani. Točno ob 17. začetek slavnostne seje. Udeležba za članstvo, naraščaj in deco obvezna, dani uprave o kroju s florom na levem rokavu, ostali v civilu z znakom, ovitim v črno kopreno. Dnevni red obsegu pevske točke, ki jih izvaja zbor pevskega društva Sava -Ljubljana, recitacije, govor o kralju Aleksandru I. in prisega vdanosti in zvestobe NJ. Vel. kralju Petru H. Po končani proslavi podpisovanje prisege. Vsi oni, ki M iz neupravičljivih razlogov ne položili ustni ene in pismene prisege, bodo črtani. — Društvo se udeleži tudi proslave 1. decembra občine Dobrim je, ki se prične ob 9. T S ostrem s slovesno službo božjo. Deputarf-ja v civilu z znakom se odpelje ob 8.15 a avtobusom, ki bo vozil do mitnice — Novaka — Kregarja v Sostro in po končani proslavi zopet nazaj. — Člani uprave »e pozivajo na sestanek, ki bo v petek ob 19.
telovadnici.
Radio
Četrtek, 29. novembra.
LJUBLJANA 12: Prenos iz Londona: Poroka Ni. Visočanstev princa Jurija in princese Marine. — 12.45: Poročila. — 13: Cas. plošče. — 18: Smuška ura ljubljanskega ziirskosportnega podsaveza. — 18.30: Radio - orkester. — 19: Srbohrvaščina. — 19-30: Nacionalna ura: G juro Jakšid. — 19.55: Jedilni list. program za petek. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas. poročila, radio - orkester.
Petek, 3o novembra.
LJUBLJANA 11: šolska ura: V Saraj*»u na sokolskem zietu (Marjan Tratar). — 12 15: Plošče. — 12-50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Mile Klopčič: Preproste pesmi (prof. Fr. Vodnik). — 18.20: Radio-or-kester. — 1840: Sokolstvo ob letošnjem 1. decembru (Janez Poharc). — 19: Radicr orkester. — 19.25: Nacionalna ura: Naša narodna prosveta. — 19.50: Jedilni list. program za soboto, plašče. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 16: Plošče. — 30 30: Prenos iz Zagreba. _22.15: Koncert orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Celo. — 20-30: Moški pevski kvartet — 21: Rotacije. — 21.30: Pesmi. — 22: Klavirske skladbe. — PRAGA 19.30: Jugoslovenske pasmi. — 20: Opera »Nikola šubic Zrinjski«. — 22.15: Plošče. — BRNO 19.30: I^ogram kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.06: Simfoničen koncert. — 23 05: Lahka glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 15.40: Mladinski koncert. — 16.15: Puecinijeva glasba. — 17.25: Violinske skladbe. — 19.40: Lahka glasba. —
Čitajte tedensko revijo .ŽIVLJENJE IN SVET4'
PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. In 17. LETOM.
To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne In zdrave živce in Izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi. živcev in teka.
»ENERGIN« »e dobiva v lekarnah, pol-
litrska steklenica Din S5.—.
Reg. 8. br. 4787-82
Ne zahtevajte gume, temveč izrecno
„OLLA" Tropir
Petletna trpežnost!
$
16UM..? 1
Inteligentne gospode ta dame za zbiranje predplačil na
PRVI DOMAČI LEKSIKON
ki izide početkom 1935, a vsebuje preko 40.000 pojmov in okoli 2.000 slik, tabel In zemljepisnih kart. Lahek in donosen posel s provizijo in mesečnim fiksumom. Posebno prikladno za državne ln zasebne uradnike, upokojence ln reducirance. Osebno se je predstaviti v soboto, dne 1. decembra in v nedeljo, dne 2. decembra v Ljubljani v hotelu »Union« od 9. do 12. in od 2. do 5. odposlancu tvrdke.
»MINERVA"
naklad na knjigarna d. d. v Zagrebu,
Gunduličeva ulica 3.	9634
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočuvstvovanja, ki smo jih prejeli ustmeno in pismeno ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
IVANA ŽAGARJA
podpreglednika finančne kontrole v pokoju
se najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Schweigerju za takojšnjo zdravniško pomoč, zastopstvu finančne kontrole, občinskemu odboru in uslužbencem občine Moste, darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 29. novembra 1934.
Žalujoči ostalL
9659
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je tragično preminul naš ljubljeni oče, sin, brat ln stric, gospod
Roman Wigele
privatni trradnlk
v najlepSI dobi 33 let.
Dragega pokojnika spremimo v četrtek, dne 29. novembra, ob 10. uri dopoldne izpred doma na pokopališče v Majšperku k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala ob istem času v župni cerkvi v Majšperku.
Majftperk—Maribor, dne 28. novembra 1934.
Žalujoča žena • sinčkoma, starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
9665
INSERIRAJTE V .JUTRU"!
Album
t,Venec na oder Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Uedinitelja44
na papirju za umetni tisk, v finih umetniških platnicah, 1/16 format, z 38 slikami t 5 paralelnih izdajah (z naslovi v našem in tujih jezikih. Izdaja odobrena za razširitev med narodom od strani ministrstva prosvete. (P. br. 40750 od 21. nov. t. L) Cena Din 15. Za preprodajalce, društva ln urade običajen popust. Izdajatelji »Sveslovenstvo« ln Ivo Vidovlč, Beograd, Skadarska ulica fttev. 10. — Cisti dohodek od prodaje Album-Venca gre v korist jugoslovenskih sirot.
Znaki: »čuvajte Jugoslavija!"
s sliko blagopokojnega kralja Aleksandra L, garantirano pozlačeni s čistim 24-karatnlm zlatom izdeluje ln prodaja samo na veliko: POOBLAŠČENA KOVNICA, D. D. BEOGRAD, Bnlevar Vojvode Mišiča 48.: Prodaja v manjSih količinah: SLAVKO MARKOVI«, MARIBOR.	9666
Obrtništvu dravske banovine!
■ Ponovno povečanje izvoza v oktobru
Marceli« Tinajrei	76
Upornica
Roman
Ysak dan sem govoril % njo, pa nisem opazil ničesar, kar ne bi bilo zbudilo v meni prav toliko spoštovanja kakor ljubezni... Torej?... Grlo ee mu je zadrgnilo... ^Seveda, ničesar ji ne bi mogel očitati, če bi bilo tako, a marsikaj, zelo mnogo priča, da ne more biti: prvič takšno razmerje nikoli ne ostane popolnoma skrito _v trenutku strasti ali obupa se navadno vsaj eden izmed zaljubljencev izda... In v tem opravljivem gnezdu — pri .Ženskem
svetu' _ ni imel nihče niti najmanjšega suma proti Jozani...
Kolikokrat mi je rekel Foucart: ,Ta ženica je res vtelešena čednost.' In to, da doživi žena strast, še ne pomeni, da bi morala imeti tudi ljubimca ... .Princesa Clevska'.. .<
V duhu je zagledal knjižico — roman gospe de Lafarette — dragoceno vezbo, začetnici in datum: ,V spomin na 4. februarja 19... M. M-< In je bil hkratu žalosten in pomirjen: >Gotovo je tu rešitev uganke... Jozana ima zelo tenkočutno, strogo vest, in drznost njenih želja ostaja zgolj teoretska... Ljubila je in si napravila iz čuvstvene nezvestobe do svojega moža očitek. Hotela je doživeti platonsko ljubezensko pustolovščino princese Clevske; a mož, ki si ga je bila izbrala, ni bil tako zvest kakor Nemours ... In to je tista velika nesreča, tista velika krivda, ki še vedno trpi zaradi nje...<
Noel si je vtepal v glavo, da pozna Jozanino skrivnost... A potem ga je obšel dvom... >Kakšen roman 6i izmišljam!... To je
CCNC MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Dm 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dm 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, »d Iščejo ■tožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In leni t ve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 2«—• Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Dm S.— za šifro ali dajanje oeatovov Najmanjši znesek z» enkratno objavo otlasa Din IT.—
brezumno! Platonske rjnbezni Jozana ne bi bila tako vztrajno
skrivala pred menoj. Moram, hočem ee pripraviti na vse!... Le zakaj moram tolikanj trpeti zaradi tega?... Na njenega moža nisem bil ljubosumen, ali vsaj le malo!... Ljubil sem otroka tistega Pierra Valentina, ki je zame eamo senca, samo ime... Otroka! Jozana ga malikuje! Morda je bil njen angelj varuh! Žrtvovala se mu je!... Kdo ve? Morda je materinska ljubezen premagala ono drugo ljubezen —<
Stopil je izpod stebrenikov in zablodil v zmešnjavo uličic med Saintgermainskim bulvarjem in nabrežji. Časih je njegov nemir za trenutek odnehal: mislil je na gostilno v Cernavu, na voz, na gozdnato pokrajino v sijavi večernega solnca, in ob spominu na prvi poljub se mu je iztrgal vzklik... >Ljubi me!< bi bil najrajši zakričal. >Ljubi me!...< A potem ga je spet naskočil strah, in tiho je zatarnal: »Kako jo ljubim, oh, kako jo ljubim !<
Pri Marietti ni mogel jesti in ni mogel. Z očmi uprtimi v uro je prižigal cigareto za cigareto, in vsaka mu je ugasnila, preden jo je dokadil.
Ob osmih je odšel, in komaj je bil pri Jozani na stopnicah, se je spet začutil bistrega in razsodnega, kakor zmerom v odločilnih urah svojega življenja. Jozana mu je odprla: >Sama sem.« »In Claude?« >Spi. Stopite noter!«
Skozi temno obednico je krenil za njo v salon. Svetiljka je gorela. Polodprta vrata so odkrivala rožnato tapeto toaletne sobe, kjer je spal otrok. Zdaj pa zdaj je bilo slišati njegovo tiho, pra-
vilno dihanje ln pošumevanje žimnice.
»Prijateljica, duša! Ljubljena moja!«
»Moj Noel!«
Ovila mu je bila roke okoli vratu in se ga tesno oklenila, kakor da bi ga hotela prežeti z vso ljubeznijo, z vso svojo voljo... Nato ga je posadila na divan, sama je pa sedla k njegovim nogam
in se s prosečim pogledom in ponižno ljubeznijo ozrla vanj.
Rahel, rožnat soj se je širil okoli svetiljke. Mimo hiše je vozila cestna železnica.
Noel je pričel. Pripovedoval je svoje življenje. V zadnjih desetih letih je bil imel mnogo začasnih ljubezenskih prigod. Bile eo bolj ali manj zanimive, bolj ali manj ganljive, pogosto mične, časih tudi žalostne; toda nobena ni bila zapustila v njegovi duši, v njegovem spominu globljih sledov... Slab sicer ni bil, niti ne podel... a nekaj žensk je vendarle trpelo zaradi njega; in nekaj jih ga je bilo storilo nesrečnega ...
»A vse to je bilo tako brezpomembno... tako ničevo... Lahka pijanost čutov, igra domišljije, sentimentalna prevara — — — In naj sem si tudi rekal: ,to je ljubezen', vendar se mi ni niti posrečilo ukaniti samega sebe. Nikoli mi ne bi bilo prišlo na misel, da bi jim bil zaupal svoje načrte, svoje prizadevanje, svoja razočaranja ... Ne, nikoli ne!... In če človek ljubi, se vendar vsega daje, se kaže takšnega, kakršen je, in pove vse... O, ljubezni, tega globokega vzdrhtenja in nenadnega razsvetljenja, ki vse omaja, voljo in ponos... te nisem nikoli poznal!...<
»Tedaj sem prva —<
»Da, prva .. .<
»A zakaj?«
Ponudbam na šifre ne prflaeaite znamk! Le. če zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« odeovor priložite
Dill v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji np-o&la, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgorai navedenim pristojbinam še mampulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din, davek 2 Oin, u iifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brivskega
pomočnika
oodu i erja sp-f j-■Mcn takoj. Naslov v vse-h po#'«T*^Tvi<-»h »Jutro <.
Gospodična
npflfc.^.i v paiairtenjski tr-gtrfrimi, dobi nameščen je. PSsimene ponudbe aa oglas, oddelek »Jutro« pod šifro •sanktfrtoj-oao.	s36s8-1
Izurjene kovače
■a adevova-ni« ko« in srpe«- ia si*"eT vigenjskega BKrpt-a (Essmeister), fu-t»wkego kovača (Hammer-erhmlM) im ravma.'«'« (R'ch-ter) eprejmeroo. Dopise na ocrvie. oddelek »Jutro« i*d •Jfv o*»rn kovač«. SSSK-l
Služkinja
prMea in pošteno. ki vda kuha^ ia t« hi&na iflia aprainVait!. AoW e-i-nž-bo r Sn. S.:Ski, Čemet ovo m. X. '	339*1-1
Dva brivska
pomočnika
drvbra bubi šMneerja, iščeta f'užbo za takoj. Fonu <1 be na nasiw: »Brivska poravniV n-ka.«, sak>u Angeli — Tr-
Za pomoč
v gospodinjstvu
išče elirebo die&Le, vajeno kuhe im šivanja- Gre tudi na deželo. Več se iive v Lepodivorski tpici 3/1, desno.	38831-3
Brivski poslovodja
išče Ktaiciio službo t Mariboru. Nfl?topi lahko takoj. Ponudbe na podru.i. »Jutra« t Mariboru pod značko »Brivski mo:ster«.
33038^2
Beseda I Din, davek 2 Din, n Iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Sprejmem vajenko
z dobrim g'asoni. in eve-jo dameko k a peilo. TI-ena in stBTW*vaeije, ter plača po ■poraT.inra. Ponudbe e fotografijo rm naslov: Resi Biracfci. kapekiica, Ponče-ve, kn.faff» »Moli Jovo«.
33880-44
Beseda 1 Din, davek 2 Din, »a Šifre ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 D hi
Visokololka
ftte instiruikc 'je ta kosi? o in veiSerto. lVročraj« tudii Havrr. pmnndbe ki oglas. ©4de'ek »Jtitra« pod £.fro »Visok-o&olka«.	33873-4
Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din, M šifro ali dajanje DnsJora 3 Din. Najmanjši tnesek 12 Din.
Dobra kuharica
slnibo p« ocoinPlrHi »ji eeimoe-tojmem goepo^ti. — nes ov t vre-h noetovajgiicafc »Jmtra«.
3SOOV2
Dekle
kith-e iin širamia,
(fce kjerkoli laipostetrje rs. iee dem.	T o*r1a6.
oddfliu »J čira«. SS(H0-2
Poštena gospa
e-edrajih let, išče einSbo vb. vsa h.i5n« dela — bre<i velikega pran jo. Pogoj je dobro po»*tf«pa!ije. I>o<pie« na podružnico »Jutra< -r MarvbOTn pod >Pridinat.
Radio
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio
na tam-fni^mi tok 200 voltov, kupim na obroke. —
Ponudbe na o<r'as. oddelek ».patri« pod »Radio tivkoj« 838117-9
LLiL
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Naimanjši inesek 17 Din.
Vozičke za punčke
guga<'i>e konj*, triciiklj« io druge igrače za Miklavža po reklamnih eeoa.ii pni
S. Rebolj & drug
Ljubljana, Gesposvetska 13.
84-6
20 petrolej, svetilk
raalšiaib — ka&or tudi
nekaj slik
BAproda-j eamo t. ia 3. decembra v j^radm Novi
k'oštec	oete-r) — Sv.
Peter v Savinjski (k^ini pri Crij«.	933(11-6
Tvrdka
F. M. Schmitt
Ljubljana, Pred škofijo 2,
ee priporoča »v. Mitlavžu za n a k n p vsakovrstnih zelo praktioraJi d a r i U — Oglej ei ialof.be m rairtoTO dae 1. decembra U 1.
909-6
Obleke
več dain^kih piae&er in mošfcHi sukeiij tig«">dm«> proda »Promet«, iMsiproti kri-žemiiške cerkve. 33906-6
G. Th. Rotman:
Vožnja s kolesom in njene posledice
»Tamio pa nekaj ni v redul« si mlall, ko opazi tudi redarja. In v svestl si svoje dolžnosti plane po koncu ln hitro zapre pregrado.
Kupim
Beseda ) Uin, aavek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zaboje
najmanj 18 X 41 X 38 om veiike, i£oem. Pomndbe na oiglas, oddelek »Jutro« pod šifro »Zaboji«. 33687-7
Perzijsko preprogo
večjo, kmipim. Ponudbe na ogla«, oddelek »jik-tr« pod značko »Preproge«.
33902-7
Pisarniško opremo
etroj, mize io omare, vee dobro ohranjamo kupimo. Piemene f»omudibe z navedbo cene na: Uprova gozdov, Aknkefiindro^a c.
33800-7
Centrifugo
t robnim ali me^anto pogonom, i rotrainrnm bobnom- oos.. 4fl0mim premera, kupim. Ponudbe p»?d »39.<V13« na PcW-icita». Zagreb.	33966-7
Staro bradlio
žeJS kmp»ti SokoTeko drn-Stjvo Arii&e, £wpa _ Cel'je. Nadotjme Tnformaeije pri
ie-tem drraStrra. 33010-7
Vrednote
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje pe najvišjih »oaek
CERNE - fnvelir
Ljubljana. Wo!Tova ulica S.
Lokali
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lokal
tafc©j oddam. P oliv« #e v Flori :amek.i ulici 6t. aT3.
30870^:8
Trgovski lokal
takoj oddam v Zg.
Spaiacera ali ca št-pv. 193.
3B912-19
V najem
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vilo »Limonado«
zračn-o is ffvetl>o. o>Mam ▼ najem. — Informacije daje inž. K. Pollak, Trišč, Cflavmi trg 33. 30S1O-17
Specerij. trgovino
na prometni točki, dobro Tpol-iano. veled bolesti: pod ng^-d-nimi pogoji oddam v najem, oziroma prodom z v^ern blagom in inventarjem. Po." a »e lahko dvorna e hran?!(no vHogo. Najemnima nizika. Cenjene ponudbe M oglasni oddelek »Jtrtra« pod »Sipama eksistenca«.	338:16-17
Beseda 1 Oin. davek 2 Dm. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek n Din.
Bančne viožne
knjižice
lo rredoosto« paipirj« kupujemo, prodajamo in kro iitiromo t»>ngodn«J«. h-plačiiJo takoj t gotortad. N«Jo6ila is pro^inee ta-rržajeroo oajveetnoje. Po sloviti M-rod 4. d- Zagreb praži* ti3»c» 6m. telefon tat. 38-38. — Z« odgovor prilo&te 8 Dis T mam k ah.	961-10
Vložne knjižice
Meetni-h hranilnica v Lj-.:b-iSani, Kranju, Eladorlj.id, ter Ba novrar* ki h hranilnic v Ljubljani. Celjm iti Mariboru, kaikor tudi Kmetske in Ljudeke poeojBlnioe v Lj-ubijaim kupim k> plačam v gotovini. Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« pod šifro »Pla&ujem dolgove«.
33857-16
Hranilne knjižice
Meefrrve hrani'mw. vedje in tnanjJo tneske kuipim proti takojšnjemu raplač-Hai. Po-sredoTolci tekJj«č-eni. Rfs-ue ponudbe s točnim opisom i® z navedbo cene n« os^as. oddelek »Jutra« pod »Kolooijn Dr. b.< 33925-16
Hranilno knjižico
Moriboreie mestne branil niče, z vlogo 15.000 Dio prodam aJi zamenjaim za materijaJ ali pa za kmViieo Celjske poeoji^tioe d. d. — Nas!<yv pri podimz. ».Jutra« v Oliju.
Hišo s trg. lokali
kttpim t centru mesta. —
Ponudbe na oglae. oddelek »Julna« pod »Trgovina«.
S338750
Posestvo
pri Zagrebu
obsegajote 1 Juter ln 267 klalter zemlje, s stanovanjskimi ln gospodarskimi poslopji, žago ln mlinom na vodni pogon, gostilno, kopališčem ln parkom ter vsemi prltlkllnaml naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Električni tok lz lastne naprave na vodni pogon. VpraSanJa na: Josip Seljan. Zagreb Vlaška ul 71.
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek
17 Din.
Med
za'a.ničCTK> pristen eve+TTro po 17 Dm, ajdov pa po 14 Din, i.z la<vtnfega čebelarstva. Plemenita*. Se!e<n-
Dijaške šobe
Oe>cUd I Ul.i, UUVCH i u.u,
za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din
2 gdč. ali dijakinji
sprejmem oa etairovanje ▼ Koiodvoreii tBlico 9terr. 28.
tle->eda l Din, davek t Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krasno stanovanje
2 sob in priciifin oddam za 360 Din v Mostah — Ribniška ulica žtev. 16.
33833-21
Lepo stanovanje
e 5—8 sobami i® pritiiklina mi, v II. nadstropju lepega dvora blrau Celijo oddam takoj v najem pod ze'o ugodjnrami pogoji, solidni osebi. — Upravo posestvo Pieot», poŠta Žalec 33878-21
Majhno stanovanje
v blii-žim Ti'V0l!'iia takoj agodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« !WW1-?1
cieseda I Din. davek 2 Din. za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Gospoda
sprujmeim na atomivanj« e hrano aJi bre<x. Nasl-ov v vseh poelovalniitah »Jirtra« S3801-33
Knjižico
Heatoe brantinfc« t Ljub-ijami, kupim proti po<tovin( Pooudbe n* orlasni oddelek »Jutro« pod »St. -300«. _3ag8B-ie
Posredujem denar
aa hranilne knjižice
Rodoll Zore, Ljubljana
CPedaližka 12. teteL S8-10
Br. 188001	9591
GRADSKO POGLAVARSTVO SUŠAK
Na osnovu zaključka gradskog viječa od 31. Jula 1934. čl. 6. sjedničkog zapisnika raspisuje Gradsko Poglavarstvo u Sušaku
iauni natječaj
za izradu idejne osnove Narodnog Doma u Sušaku.
Natječaj je jugoslavenski kod koga mogu sudjelovatl struC-njaci, državljani Kraljevine Jugoslavije. Ocjenivački Sud sastavljaju:
1.	g. Gjuro Ružič, pretsjednik gradske opčine Sušak,
2.	g. Arh. Stjepan Hribar, delegat U. J. I. A. sekcija Zagreb,
3.	g. Dr. Ing. Arh. Pavao Deutsch, delegat U. J. I. A. sekcija Zagreb,
4.	g. Ing. Dinko Buič, Sef tehničkog odeljka pri Sreskom Načelstvu u Sušaku i gradski viječnik,
5.	g. Arh. Zlatko Prikril, šef. arh. otsjeka gradskog poglavarstva u Sušaku.
Za o vaj natječaj odred jene su tri nagrade: L nagrada 35.000 din ara, H. nagrada 25.000 dinara, UL nagrada 15.000 dinara.
Za otkup radova predvidjena je svota od 20.000 dinara. Rok natječaja ističe danom 28. februara 1935 n 12 sati. TJslovi, program i podaci za ovaj natječaj mogu se dobiti kot Gradskog Poglavarstva u Sušaku uz cijenu 50 Din.
Pretsjednik gradske opčine: Gjuro Rožič v. r.
I
Ali je ¥aš zakon srečen?
Ako mislite, da bi mogli svoje zakonsko življenje napraviti še bolj srečno, tedaj si nabavite takoj zelo inte-resanten m z mnogimi slikami opremljen
katalog št. 3, nazvan šola ljubezni.
V njem so vsebovane pariške gumaste novosti za Intimno zakonsko življenje, diskretne potrebščine za moderno damo in gospoda zaščitna sredstva za gospe m gospode, zanimive pariške specialitete, pariške fotografije in drugi razni predmeti, ki so za vsak zakonski par nujno potrebni. Ta nad vse zanimivi katalog s številnimi slikami razpošiljamo diskretno v zaprti kuverti brez vsakega naslova tvrdke za 10 Din. (Denar ali poštne znamke.)
Prospekt „Salus Standard"
za moško moč, patentirano mehanično sredstvo, Izumljeno od zdravnika, ki pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno, razpošiljamo diskretno za 10 Din (poštne znamke ali denar) v dobro zaprti kuverti brez vsakega naslova
Zastopstvo »Salusc. Zagreb 6-Jo. Samostanska ulica IL
Več sob
posamez.no ali ok iupo.j takoj oddam v centru. Pripravne za društva, pisarne io samska stanovanja. NasJov v vseh portovalni-cah »Jutra«.	33799-23
Sobo s predsobo
čisto, solnčno, z eiekitriiko in posebnim vhodom, z 1 a1 i 2 posteljama takoj -oddam na Sv. Petra nasipu št. 49/1. Oarleda se lahiko od 10. ure dalje. 33
Lepo sobo
oddom goripf>dič™ z oskrbo ali brez. Nasiiov v v»eh poslovelnkah »Jutra«.
33898-28
Gospodično
norejnKm na stanovanje te hrarvi. Klovir na raspoflago Naslov v v*eh pcslovoiroi-cafc »Jutra«.	3367-2-23
Lepo, zračno sobo
s separatnim •rtiodum — s h-ano aii brez oddam dvema visokoSoicemo. Naslov r vseh poslova-lmšcah Jntra 30S32-33
Opremljeno sobo
z aH br« opknbe oddam 2 osebama. NasSov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
33004-eS
Sobo
t 1 iV i po#Mča«BZ, r
(vmtra mesta oddam. Naslov t vseh po&lovmltnrcah »Jtrtra«.	33903-23
Lepo sobo
opremljeno — 9 posebnim vhodom in oonporabo kopalnice oddam z decembrom. Naslov v vseh po-siovaimšcaJi »Jofcra«.
33901-S!
Opremljeno sobo
s hrano «?8 brez oddam v »redmi mesta. — Narfov v vseh poslovali«mh »Jutra«
33909-23
Opremljeno sobo
za 2 osebi, »venrt. a hra.no oddom s 1. aii 16. decembrom v ZidiovB&i uMci 6.
333H5-2I3
Opremljeno sobo
(meseftno) oddam na Ta.bo-ru st. 5, vro-ta 10.
33922J33
2 prazni solnčni sobi
takoj oddam za etarpovamj« ali kako mimo obrt. Sv. Petna nasip 4A. 33914-23
Lepo sobo
Z vhodiom s stojra.rSSa. v centru mesta takoj oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Juitr*«.	330:6-2$
Opremljeno sobo
lepo, Sisto io g»rko, v bliSoii Glesbeme Matice oddom takoij 1 aii 2 gosipo-d:Vl-.namo, z vso oskrbo. Klavir na mi^>o'«igo. Naslov v veeh posiovalnic-aii »Jatra«.	33&1B-Č3
Dve sobici
prippmvmč 7* ma;hmo efia-novanj*.. po ngodini eeoi takoj oddam. — Nas'ov v vseh poslovalnicah ».Ii^tra«
Sobe išče
Beseda M para, davek i Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Oin.
Sobo
s posebnim vbodom, SSčem Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Kjerkoli*.
33374-aa'a
Glasbila
Kratek klavir
Sm, dobro ohranjeni, prodam rodi pomanjlkajTvja prostora za 2800 Dim. Zima, Woifo>vo t*. 2(VL 389U3-26
Beseda 2 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Slovenski fant
fcmetski poseetnik na Dolenjskem, iir edino skrjpeti-čen, zdrav, z iepo ekonomijo, ieli poročiti Slovenko, dobro stoječih starčev, e premoženjem in dio to. — Ponudbe spre jetra diskretno: »R e z o r«, znvod za sklepanje zakonov, Zagreb — pošto S. — lemifcve im poroke vseh stanov posreduje najvestneje, razpošilja taformatime prospekte najdiekretneje proti vipo-satvi 10 Din v poštnih znamkah: »Rez-or«. zovod za sklepanje zakonov. Zagreb. pošto 3. S3895-35
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Striženje 4 Dbi in britje 2 Din
;zo delavstvo). Obiščite re-novrrano. najcenejšo twiv nico »Raip»d«. Sv. Petra c št. 86.	32975-30
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din »	Plošče ln
<f	gramofone
h5»6o»aoK), ra-mecjavaimo ter prode ,«m«) in kaptijeino.
ELEKTROTON
Tavča-rievo a. S
PREMOG DRVA in K ARBO PAKETI
pri
IV. SCHUMI
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Obiščite nas!
Brezobvezno Vam bomo razkazal! zalogo naših vseh vrst krasnih preprog, tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd.
nČ I L I M«
Pasaža nebotičnika
GOSTILNIČARJI?
Nudite gostom najsijajnejSe jugoslovensko
BERMET-VINO
Črnino iz Frufike gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pc«B)a
B. MARLNKOV,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
Za jugoslovenski patent štev. 308*3 od 1. avgusta 1924 na:
»Ležajni metali i postopa* za njih izradu44
(»Lagermetalle und Verfahren xa ttire* Herstellung«) se Iščejo kupci ali odjemalci Boeoa
Cenjene ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova S
Poverjenike
proti dobremu zaslužku iščemo za vse večje kraje
Naslov sporočite na založbo »Evalit« (upr». va »Prijatelj«) v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, in dobite brezplačna pojasnila
J>o£$nifci po$@r!
Prevzamemo po ugodni obrestni meri in proti daljši odplačflni dobi večja in manjša posojila pri sledečih denarnih zavodih: Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in Mariboru, Jaaransko-podunavski banki. Ljubljanski kreditni banki, Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru in Zadružno-gospodarski banki.
Ponudbe z navedbo višine posojila in zavoda ter možnim zavarovanjem (na zemljiščih ali z menicami) je poslati čimpreje na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Posojila 1935«.	9577
Umrl nam Je naš ljubi, dobri soprog, oče in brat, gospod
(Pare! Sorjup
učitelj v p•
v sredo ob 9. uri, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v petek, dne 30. t. m., ob %3. uri izpred hiše žalosti, Kongresni trg št. 4, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1934.
ALOJZIJA, soproga; OLGA, hči; ALOJZ in s. M. MIHAELA, brat in sestra, ter ostalo sorodstvo.
9658
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja a konzorcij >Jntra< Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratzd ael je odgovoren Alojz Novak. — .Val f Ljubljani