LJubljana, sobota 24. maroa 192B Cena 2 Din ^ Irti« oh 4. Kfrtraj. — Stane mesečno Din «5-—; sa teo> scmstro Din neobrcsno. Oglasi po Uredni*twoa Lfobflana, Knaflora ottca »ter. g/L Telefon it «071 in <804, ponoči tudi it «034. Rokopisi so m vroftojs. C Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko it 5«. — Telefon it *Q3&, ft.4. * Telefon it sag* v, Aleksandrov* it 13 CeQe, Aleksandrova . . ________»LMHi it 11.841 . Praha čisto 7S.180J Wien,Nc. 105^41. ' Ljubljana. 23. marca. MSiatekopntos tn Titulescu, vnanja ministra, »ta podpisala v Ženevi prijateljsko pogodbo med Rumunijo bi Grčija Pogodba ima določbe o medsebojnem prijateljstvu, arbitraži in nenapa-danju in je veljavna za deset let Pogodba se more tedaj po pravici postaviti ob stran paktom, kakor se da nes sklepajo med državami po primeru prave locarnske pogodbe. Vesti o pogodbi so prišle za javnost v balkanskih državah precej nepriča-kovano. Iz Beograda pa se javlja ofici lozno, da so bili o pogajanjih med Bukarešto in Atenami že dolgo poučeni in da ni uspeh pogajanj, ki so se zaključila s prvhn balkanskim Locarnom. nikogar presenetil. Tem komentarjem smemo Spričo najboljših odnošajev med našo kraljevino in Rumunijo v polni meri verjeti, zakaj nasprotno bi bilo absurd-no in gotovo ne v skladu z obstoječim stanjem. Kdor je pazljivo zasledoval zgodovino odnošajev med balkanskimi državami, osobito pa razvoj stremljenja po »klenitvi balkanske locarnske pogodbe, mu vest o podpisani grško-rumunski pogodbi ne prihaja niti najmanj prese netljivo. Grška je prva sprožila misel, naj se oklene balkanski Locarno. Ta predlog je postavila takrat, ko so se že pričela dolgotrajna in neuspešna pogajanja med našo kraljevino in Grško zaradi obnove prijateljske in zavezniške pogodbe in zaradi definitivne ureditve solunskega vprašanja. Takrat je bilo videti, kakor da se hoče Grška izogniti direktnim pogajanjem z nami in se zavarovati v rvoji bojazni pred nami zaradi domnevane naše težnje po Solunu na ta način, da se sklene skupna balkanska prijateljska zveza, s katerimi si države zagotovijo tudi medsebojno teritorijalno nedotakljivost in pa arbitražno razso-Jevanje eventualnih medsebojnih sporov. Grčija je očividno računala, da se ji bo po tem ovinku mogoče izogniti težavam in domnevanim opasnostim o solunskem vprašanju. Naša kraljevina se je takrat postavila v rezervirano stališče, izjavljajoč, da je treba najprej urediti vsa sporna vprašanja v neposrednih pogajanjih med posameznimi državami, češ da bo šele potem skupni balkanski Locarno življenja sposobna tvorba, ako se odstranijo poprej vzroki nesporazumljenj in napetosti med raznimi balkanskimi državami. — In pri tem je ostalo. Pozneje se je celo Grčija približala našemu stališču in pred nekaj meseci Je grški vnanji minister na nekem zborovanju v Solunu izrecno naglasil, da Grška ne misli na locarnsko pogodbo, ki bi vezala vse balkanske države, češ da so interesi med njimi preveč različni. da bi jih mogla obseči skupna pogodba in da bo spričo tega stremela po sklenitvi locarnskih pogodb s posameznimi državami Jasno je. da je na atenske državnike vplivalo, ker so se smatrali v solunskem vprašanju za bolj sigurne in ker se niso hoteli vezati v zadevah. ki so jim predaleč. Sklenjena grško-rumunska pogodba Je tedaj v skladu tako z grškimi kot jugoslovanskimi nazori glede balkanskega Locarna. Da se je najprej dogovoril prijateljski pakt baš med tema dvema državama najprej, je kaj lahko umljivo, 6aj sta si najdlje in nista nikdar imeli nikakih sporov med seboj niti si njiju interesi kjerkoli nasprotujejo. Soglasje je bilo tedaj mogoče doseči zelo* lahko in ni misliti na to, da bi imela nova pogodba doživeti kake preizkušnje. Bodisi s Turčijo ali Albanijo, z Bolgarijo ali Jugoslavijo bi bilo Atenam težje doseči sporazum v smislu Locarna. in preden se bo tudi v teh smereh dosegla situacija povoljna za sklep formalnega pakta, bo preteklo očividno še precej časa. Jugoslavija rrtma najmanjšega vzroka. gledati z nejevoljo na novi prijateljski pakt. ker naših interesov v ničemer ne tangira. Ako skušajo italijanski komentarji razlagati ga v nam neugodnem smislu, so to le želje namesto dejstev. Rumunija sodeluje v Mali antanti alej ko prej, kar se je v zadnjih tednih enova pokazalo dovolj očitno. Na njene odnošaje do naše kraljevine nova pogodba ne more vplivati niti najmanj, kakor tudi ne na naše razmerje do Grčije. _ Preoran jene kombinacije o spremembi čsl. vlade Praga, 23 marca h. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika dT. Švehle se bofljša od dne do dne. Bilo ie sklenjeno, da bo Švehia prihodnie dni nastopil daljši bolezenski dopust, ter odpotoval na francosko Rivijero. Spremljal ga bo berlinski poslanik dr. Hvalkovskv. Vse zovorice. o izpremem-bi v vladi im vse kombmaciie s klerikalno stranko so preuraniene- Počakalo se bo na-daljnega poteka izbolišania zdravstvenega stanja ministrskega predsednika zlasti zaradi tega, ker sedai ni pričakovati nobenih notranjepolitičnih komolikacii. Tudi finančni minister dr. Enzliš ie te dn! nastopil daljši bolezenski doDust ter odpotoval v Francijo. Daleč so zašli klerikalni poslanci Iz strahu pred hegemonisti so zatajili vse svoje nekdanje prisege Samo peščica slovenskih rekrutov ostane v Sloveniji. — Poslanec samoslovenske SLS odbija zahtevo po enakopravnosti slovenščine Beograd, 23. marca, I. Današnja seja Narodne skupščine je podala nov inte-resanten dokaz klerikalne politike, ki danes pljuje na vse, kar je v času volitev iti v svojem nemoralnem boju proti naprednjakom visoko dvigala kot narodne svetinje. V svežem spominu je še, kako so klerikalci pred slovensko javnostjo obtoževali napredne stranke, da dovoljujejo, da se slovenski vojaki pošiljajo v druge kraje in da ne služijo doma in kako-je SLS zlasti po deželi ljudstvu slovesno obljutovala, da bodo slovenski vojaki, kadar bo ona imela besedo v vladi, ostali v domačih krajih. To je bilo v času, ko je sicer marsikateri slovenski rekrut moral oditi v južne kraje, a jih je večina vendarle ostala v domačih garnizijah ali pa vsaj v najbližji Hrvatski. Letos je imela SLS v vladi odločilno besedo. Kaj se je zgodilo? Od vseh slovenskih rekrutov jih je samo 16 ostalo doma. Vsi drugi pa so morali v najoddaljenejše kraje k vojakom. Klerikalci niso niti s prstom mignili, da bi to preprečili, temveč puste celo, da se s slovenskimi rekruti postopa tako, kakor se ni še nikoli z njimi postopalo. Druga stvar, s katero je SLS stalno uganjala najbrezobzirnejšo demagogijo, je vprašanje slovenskega jezika. Vsi na-prednjaki so bili edino «izdajalci Slovenstva*, ljudje, ki nočejo in ne marajo ščititi pravic slovenskega jezika. SLS se je neštetokrat deklarirala kot edina zaščitnica Slovenstva in znano je, da klerikalci še pesniku Župančiču v tem pogledu ne priznavajo polne vrednosti in čistokrvnosti. Danes je posl. Pucelj dal klerikalcem priložnost, da svoj slovenski ponos pokažejo v dejanju. Povodom čitanja protokola o včerajšnji seji, v kateri je posl. Pucelj zahteval, naj prisostvuje minister, ki razume slovensko, je posl. Pucelj zapazil da ta njegova zahteva v protokolu ni zabeležena in je zahteval popravek. Zahteval je danes tudi ob viharnem pritrjevanju poslancev KDK, naj se sestavi o vče- 1 rajšnji seji slovenski zapisnik, kakor to odgovarja členu 3. ustave, ki daje slovenskemu jeziku polno enakopravnost s srbohrvaščino. Nadalje je predlagal, naj se odslej zapisniki skupščinskih sej vodijo tako, da je eden napisan v cirilici, drugi v latinici tretji pa v slovenščini. Na te zahteve posl. Puclja je skupščinski tajnik g. Bedjanič, poslanec SLS iz Štajerske, odgovoril: «Ker nikdar ni bilo običajno, da bi moral biti navzoč pri seji ravno tisti minister, ki zna slovenski. se ne strinjam z zahtevami poslanca Puclia. Glavno je, da je en minister pri seji navzoč in tako je tudi bilo. Ako je bilo dosedaj običajno, da se je vodil zapisnik vedno v enem jeziku, zahteve g. poslanca Puclia. da se naj vodi zapisnik v slovenskem jeziku, oziroma tudi v latinici, ne morem sprejeti.* To izjavo posl. Bedjaniča so klero-radikali pozdravili z odobravanjem in ploskanjem. Poslanci KDK pa so burno protestirali proti njej in z ironičnimi klici obsojali hlapčevski nastop SLS, ki je glasovala proti uveljavljenju slovenskega jezika v parlamentu, ker se boji zamere pri radikalnih hegemonistih. V ostalem so klerikalci imeli danes zopet slab dan. Poslanec Urek je v svojem govoru iznesel tako značilne dokaze njihovega partizanstva, da so njegova izvajanja izzvala v parlamentu pravo senzacijo. Klerikalci so iz dvorane zbežali in se niso upali braniti niti z besedico. Njihovi radikalni gospodarji pa tudi niso zastavili zanje niti besede, nasprotno mnogi so s pravim užitkom poslušali, kako dobri učenci v korupciji in partizanstvu so iiHhovi blejski zavezniki. Proračunska debata se Jutri zaključi Danes se je zatrjevalo da bo Narodna skupščina zborovala še dio 4. aprila ter spravila pod streho nekatere manjše zakonske predloge. Nato bi se seje od-godile do 20. aprila, ko bo postavljeno na dnevni red vprašanje angleško-ame-riškega posojila. Nezadovoljstvo med demokrati narašča Viharna seja demokratskega poslanskega kluba. — Rezerviran referat g. Davidovima. — Odpor proti amandmanu o inkompati- bilnosti Beograd, 23. marca, p. Nocoj se je vršila seja demokratskega poslanskega kluba, ki je bila deloma zelo viharna. Uvodoma je podal g. Davidovič obširnejše poročilo o političnem položaju in o svojem dopoldanskem sestanku z g. Vukičevičem. Iz njegovega referata se je jasno zrcalilo, da se počutijo demokrati v vladi že skrajno nesigurne in da si glede nadaljnjega razvoja politične situacije niso prav nič na jasnem. G. Davidovič je govoril zelo rezervirano in odkrito priznal, da ne ve, v kaki smeri se bodo razvijali dogodki po sprejetju proračuna. Posebno značilen je bil oni del njegovega referata, v katerem je razpravljal o odnošajih do opozicije. Naglašal je, da so se odno-šaji med vlado in opozicijo v zadnjem času znatno izboljšali ter da je vlada šla opoziciji zelo na roko. zlasti v kolikor je bilo to odvisno od demokratskih ministrov. Poslanski klub je sprejel njegovo poročilo brez debate na znanje. Precej viharna pa je bila nato sledeča razprava o vladnih amandmanih k finančnemu zakonu. Najobširnejša razprava se je vršila o amandmanu. ki ga Zanimanje za shod KDK v Splita Beograd, 23. maTca n. Za veffld manife-stacijski shod KDK. k? se bo vršil 9. aprila v Splitu, vlada v vseh tukaišntih političnih krogih veliko zanimanje. Zborovanj se bodo udeležili vsi poslanci kluba KDK. kot glavni govorniki Pa nastopiio zz. Radič. Prfbičevič ln dr. Grisozono. Na oredvečeT zborovanja se bo vršila v Splitu seja poslanskega kluba, no zborovaniu Da skupna seja oblastnih poslancev obeh dalmatinskih oblasti, na katerih bodo raznravliali o važnih gospodarskih vprašaniih Dalmaciie In o sodelovaniem s sosednim' oblastmi. Seja ministrskega sveta Beograd, 23. marci. p. Zvečer od 6. do i. je imel sejo ministrski svet, ki je sprejel še nekatere amandmane, ki jih namerava predložiti direktno Narodni skupščini, n je sprožila KDK, glasom katerega noben poslanec ne more biti član uprave onih zavodov in podjetij, ki so v poslovnih zvezah z državo. Demokratski poslanci, ki so s tem prizadeti, so najostreje nastopili proti temu amandmanu in zahtevali, da se kratkomalo briše. Ker pa bi napravilo v narodu skrajno neugoden vtis, če bi se baš demokratski klub izrazil proti temu amandmanu. ki hoče predvsem zajeziti korupcijo, je večina kluba amandman vendarle osvojila z dostavkom. da se nanaša to tudi na upravni svet Državne hipotekarne banke. Prihodnja seja kluba je napovedana za ponedeljek dopoldne. Na njej bodo razpravljali o glasovanju o proračunu, ker se pojavlja med prečanskimi demo. krati struja. ki namerava baje glasovati proti proračunu, če vlada ne bo sprejela njenih zahtev, zlasti kolikor se nanašajo na prizive proti odmeri dohodnine. Za v torek dopoldne je napovedana posebna seja demokratskega kluba, na kateri se bo vršila volitev članov glavnega odbora. Praški poset Beograda Praga, 23. marca. h. Na današnji seji ob« činskega sveta je bilo sklenjeno odzvati se vabilu mesta Beograda ter odposlati v Ju» goslovensko prestolnico delegacijo Prage. Člani te delegacije bodo primator dT. Baxa s soprogo, narodni demokratje Kavanek, Martinec in predsednik plinarne Pitera, na* rodni socijalisti inž. Molzer, dr. Ružioka, pro fesor Žipek, socijalisti Kolner, Heitman in Černy, član ljudske stranke pater Fylinek in cionist dr. Singer. Mizarski kongres Beograd. 23. marca p. Prvi kongres mi« zarjev in tovarnarjev pohištva iz vse dr. žave se bo vršil 16. in 17 aprila v Osijeku. Na tem kongresu se bo osnovala zveza sto« larjev in tovarnarjev pohištva, ter se bo razpravljalo o razmerah v tej obrtni stroki. Ob tej priliki bo prirejena v Osijeku tudi razstava pohištva. - Nova monošfrska afera v Subotici? Na subotiškem kolodvoru so zadržali 22 vagonov italijanske municije. — Preiskavo vodi posebna vojaška komisija Sabotica, 23. marca, n. Pred dvema dnevoma so zadržali na tukajšnji železniški postaji 22 vagonov, ki so bili odposlani iz Italije in namenjeni v Rumunijo. Nekoliko dni prej je pasiralo Suboti-co 12 italijanskih vagonov, istotako namenjenih v Rumunijo. Sedaj se je ugotovilo, da se v transportu 22 vagonov nahajajo eksplozivne snovi. Domnevajo, da gre za slično afero kakor v Mo-noštru in da so bile te eksplozivne snovi iz Italije namenjene prav za prav na Madžarsko po ovinkih preko Rumunije. Zaustavljene vagone so odpeljali izven Subotice in so sedaj zastraženi od vojaštva. Posebna vojaška komisija vodi preiskavo v tej zadevi, vendar pa ni mogoče od nje izvedeti nobenih podrobnih pojasnil. Beograd, 23. marca, L Pred dvema dnevoma je vojaška oblast na postaji v Subotici zadržala 22 vagonov iz Itali- je. Na tovornem listu je bil označen njihov namembni kraj samo z besedami: za Rumunijo preko Velike Kikinde. Pred to pošiljatvijo je iz Italije prispelo v Subotico in bilo odpremljeno najprej v Rumunijo tudi 22 vagonov. Na vagonih so bili nalepljeni napisi •eksplozivi*. Šef postaje je obvestil o tem pristojne oblasti nakar je bila pošiliatev zadržana in so bili vagoni postavljeni na poseben tir, kjer jih čuva sedaj vojaštvo. Jutri odpotuje iz Beograda v Subotico posebna komisija, ki bo preiskala to pošiljatev. Drugi transport z municijo, ki je bil pridržan na postaji v Subotici. je bil na podlagi tovornega lista odposlan iz Bologne 18. marca in je prispel v Subotico 21. marca. Šef su-botiške postaje Gregorič je odklonil novinarjem vsako izjavo o zagonetni po-šiljatvi. dokler ne prispe vojaška komisija, ki bo stvar razčistila. -ŽS- {Mkhakoi lio ia m leti Soglasno sprejet nujni predlog o podaljšanju stanovanjske zaščite. - Zamenjava kronskih novčanic v Dalmaciji Beograd, 23. marca. p. Za današnjo sejo Narodne skupščine je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker go bila na dnevnem redu važna socijalna in gospodarska vprašanja, ki so jih sprožili poslanci opozicije s svojimi predlogi. Največje zanimanje je vladalo za predlog socijalista gosp. Petejana glede podaljšanja stanovanjske zaščite, veliko pozornost pa je vzbujal tudi predlog poslanca KDK gosp. Rude Bačiuiča glede zamenjave kronskih novčanic v tako zvani tretji coni Dalmacije. Tudi današnja seja je pričela z veliko zamudo, ker prihajajo poslanci vladne večine zelo neredno k seji. Med čitanjem zapisnika je prišlo do prerekanja med vladno večino in opozicijo, ker je skupščinski tajnik odklonil od poslanca gosp. Puclja zahtevani popravek zapisnika. Med drugimi formal nostmi je nato predsednik Narodne skupščine sporočil da je vlada, izvajajoč predlog, ki ga je stavila KDK glede prehrane gladujočega prebivalstva potom zaposlitve pri javnih delih, sprejela k finančnemu za konu amandman, ki osvaja v tem predlogu izražena načela. Nadalje je sporočil da je finančni odbor predložil definijivno poročilo o amandmanih k finančnemu zakonu. Nato je prišel v razpravo nujni predlog o podaljšanju stanovanjske zaščite Predlog, ki ga je stavil posl. Petejan, se glasi: <1. Za dobe do 31. marca 1929 utirajo stanovanjsko zaščito t srojih dosedanjih stanovanjih; 1.) aktivni državni uradniki, oficirji, pod-oficirji, uslužbenci, služitelji, njihove rodbine in vdove, izvzemši uradnike in oficirje, ki so zdravniki, inženjerji zobozdravniki, veterinarji in slično, če imajo pravico do privatne, prakse in to prakso izvršujejo; 2.) upokojenci in upokojenke, njih vdove in rodbine, izvzemši upokojence - zdravnike. zobozdravnike, arhitekte itd., če izvršujejo privatno prakso; 3.) duševni delavci, kakor književniki In umetniki, slikarji, pesniki, novinarji Itd.; 4.) duhovniki vseh priznanih veroizpovedi, njih rodbine in vdove; 5.) vojni invalidi in njih rodbine, 8« se materijelno slabo situirani; 6.) vojne vdove in rodbine ▼ vojni preminulih ali delanezmožnih. ki so materijelno slabo sitnirane; 7.) vsi oni obrtniki, ki ne delajo pod svojim imenom, nimajo svojih delavnic, marveč delajo na račun drugih in dobivajo zato mesečno ali dnevno plačo ter oni mali trgovci, ki delajo sami ali r enim učencem, ter njih rodbine in vdove; 8.) uradniki, pomočniki, nameščenci, nslnl-benci in služitelji privatnih denarnih, trgovskih. delniških indnstrijskih in drugih podjetij, ki delajo za plačo in kojih mesečni preiemki ne presegajo 5000 Din; 9.) fizični delavci in delavke vseh panog in podjetij, niih rodbine in vdove; tO.) nradniki in uslužbenci vseh nadar-binskih in dobrodelnih ustanov; 11.) uradniki in nameščenci samoupravnih oblasti. II. To zaščito uživajo samo oni stanovanjski najemniki, ki se zavežejo plačevati ta svoje stanovanje najemnino, ki se računa tako-le: za osnovo služi najemnina s dne 1. julija 1914; za stanovanje ene sobe s štedilnikom se plača sedemkratna, sa stanovanje ene sobe in kuhinje s nritiklinami osemkratna; za dve sobi. kuhinjo in pritikline devetkratna; za tri sobe s pritiklinami desetkratna In za stanovanje štirih sob s pritiklinami trinajstkratna osnovna najemnina iz leta 1914. III. Hišni lastnik ima pravico odpovedi »mo v sledečih slučajih: a) če je stanovanje potrebno njemu aH njegovim oženjenim sinovom in hčerkam ia lastno nporabo; b) če je lastniku glede na porast njegove rodbine potrebno večje stanovanje; e) če ostane najemnik dva meseca zaporedoma naiemnino na dolgu; č) če živi najemnik nemoralno; d) če izkorišča najemnik stanovanje ▼ druge svrhe kakor pa je najeto in če kvari stanovanjske prostore: e) če najemnik žali ali dejansko napada hišnega lastnika in člane njegove rodbine, Izvzemši slučaje, da to hišni lastni sam i* sove. IV. Za stanovanjske »por« s« pristojna redna sodišča. Vsi spori, ki temelje na zakonu i dne 15. maja 1925 in 29. oktobra 1927, se presojajo po tem zakonu. Izvršitev že pravomočnih razsodb, v kolikor se nanašajo na osebe, ki uživajo zaščito po tem zar konn, se ustavi.* Predlog je utemeljil poslanec gosp. Pete« Jan v daljšem govoru, v katerem je naglašal nujno potrebo podaljšanja stanovanjska zaščite zlasti v večjih mestih, kakor so: Beo-grad, Zagreb, Ljubljana, Maribor itd., kjer je napovedanih za 1. maj na tisoče deloža-cij. Opozarjajoč na obubožanje širokih mas, je govornik utemeljeval potrebo maksimiranja najemnin, ker se s strani nekaterih hišnih posestnikov povišanje najemnin silno pretirava. Minister socijalne politike gosp. Čeda Radovič je v svojem odgovoru priznal uprae vicenost predloga in argumentov, ki jih j« navedel posl. Petejan ter izjavil, da sprejme nujnost. Pri glasovanju je bil predlog soglasno sprejet. Nato je prišel v debato nujni predlog o zamenjavi kronskih novčanic v bivši dalmatinski tretji coni. Predlog Je stavil ▼ imenu KDK posl. Rude Bačinič in se glasi: Italijansko zrakoplovstvo Rim, 23. marca. o. Državni podtajnik v ministrstvu za aeronavtiko poslanec Balbo je na današnji seji poslanske zbornice po« dal obširen ekspoze in navaial med dTugim, da razpolaga Italija z 1800 vojnimi letali, od katerih je 1000 aktivnih, dočim ima Francija 1940 aktivnih in 4000 rezervnih, Anglija pa 775 aktivnih in 520 rezervnih, Jugoslavija pa 400 aktivnih in 150 rezerv« nih vojnih letal V Italiji je bilo zgrajenih v preteklem letu 420 letal in 900 motorjev. Sedanji proračun ministrstva za aeronavti* ko predvideva 700 milijonov izdatkov. Nadaljevanje razprave o amandmanih Živahna debata v Narodni skupščini. ~~ Radič za zbližanje z Rusijo. - Posl. Urek o pristranosti bivšega ministra dr. Gosarja Beograd, 23. marca p. Po razoravi o nujnih predlogih, ld sta iih stavila ooslanca gg. Petejan ln Rude Bačinič ie Narodna skupščina nadaljevala razpravo o finančnem zakonu. Na dopoldanski se« le v debati o finančnem zakonu prvi povzel besedo posL Stepan Radič, ki ie v daljšem zovoru razčlenil ooHtiko vi a de in opozoril na vse slabosti in do gub nos t sedanjega režima. Ostro ie obsodil neobičajni način proračunske debate, ki je točna slika prav tako neobičajnega proračuna samega. Sedanja vlada le enilo telo, ki okužu-je vso državo. Še boli sraiio telo ie sedanja vladne večina. In v tem ie ves naš problem Od take vlade in takšne večine ni pričakovati boljših rezultatov. Stjepan Radič ie v svoMh nadaljnjih izvajanjih opozoril na dokumentirani zovor poslanca dr. Žerjava, ki ie točno orisal sedanje razmere v naši državL Toda vlada se naj zaveda, da policiiski radikali niso glavni •teber te države in g. Vukičevič bi ne bil niti izvoljen, če bi ne bil za časa volitev na krmilu. Govoreč o nettunskih konvenciiah je St. Radič naglasfl. da je potrebno, da končno uredimo odnošaie z našimi sosedi in tudi z Italijo, vendar mora biti to Izvršeno tako, da bodo zaščiteni naši državni in nacijonahti interesi. Ne smemo pa oozabiti tudi na ureditev odnošajev z veliko Rusijo, kier je naša usoda tesno zvezana z usodo velikega slovanskega naroda. Ta duh mora orevevati našo zunanjo politiko. Vseza teza sedanja vlada ni upoštevala. Opozicija Driznava, da država ne more ostati brez proračuna, vendar pa ne more glasovati za takšen proračun. Takoi po proračunu Pa gremo na veliki posel, ki mora prinesti izbolišanie v državi. Posl. Iran Urek »e je v svoje-n govoru bavil zlasti s proračunom ministrstva za poljedelstvo. Naglašal je, da predstavlja vsa naša država eno samo veliko kmečko eosDodarstvo. ki ga obrt. industrija in trgovina le izpopolnjujejo. Zato bi morala biti zlavna skrb vlade posvečena temu jedru države, toda proračun dokazuje baš nasprotno. V predvoini Srbiji se je vlada te svoje naloze boli zavedala in preko vseh notranie-Polftičnih potresov vodila v glavnem zospodarsko politiko. Sedanji režim pa dela baš nasprotno iti vodi preko gospodarstva politiko oartizanstva, da zadovolji svoie ministrske kandidate in poedine partizane svoie stranke. Tako stojimo v desetem, mbilamem letu obstoja naše države pred zospodarsko katastrofo Žalostno dejstvo je, da mora nešteto naših zdravih in mladih ljudi zapuščati svoje družbe. svoie žene in svok> deco kljub bogastvu naše zemlje ter iskati kruha ln zaslužka v Braziliji In Kanadi. Poljedelstvo bi moralo biti središče vse politike v državi, minister za poljedelstvo pa prvi strokovnjak. Danes nimamo ne teza ne oneza. Kakšen nered vlada v vladi, najbolje dokazuje dejstvo, da minister za poljedelstvo še meseca ianuaria ni vedel, da ie delegacija za trgovinska pozalania z Orčisjo že dva meseca poprej sklenila znižanie carine na uvoz vina jz Grčite od 100 na 45 zlatih dinarjev. Ta ugodnost te avtomatično stopila v veiiavo tudi za uvoz italijanskih vin. Mesto da bi ščitil interese naših vinogradnikov, lih na ta način izpostavlia katastrof!. Proračun poliedelskeza ministrstva znaša komaj 2% celotneea proračuna. Ta vsota" niti ne zadostuje za popravilo škode, ki so Jo povzročile v minulem letu živinske kuge. Govornik ie nato kritiziral politiko klerikalcev zlasti pa delovanje bivšega ministra dr. Go-Barja, ki je veljal za strokovnjaka v soci-ialnih vprašanjih. Ko pa ie Postal minister je obstojala vsa niezova umetnost v tem. da si je belil glavo, ali naj se zapirajo trgovine ob 5. ali pa ob 6. Vse delovanje klerikalcev je usmerjeno zzoli na to. da si potom partizanstva utrdijo svoi položaj v Sloveniji. Poslanec Urek je navedel par kričečih slučajev, kako postopajo klerikalci pri razdeljevanju koruze, določene za prehrano gladujočega prebivalstva. Klerikalni oblastni odbor se ne ozira na oredioze uradnih mest in občin, marveč deli koruzo po fa-rovških vežah in kleteh naiorei med bogate klerikalne odbornike, potem oa med osta le klerikalne partizane. Res siromašni in podpore potrebni družinski očetie s kopico otTok pa ne dobe nič, četudi so brez kruha, ker niso pristaši SLS. Dr. Gosar ie kot minister z državnim denarjem deHl podpore med svoie pristaše v zneskih po 300 do 3000 Din. Tako i« n. Pr. v Pišecah delil podpore samo onim. katere te priporočili ta-mošnjj župnik. Med splošnim smehom zbornice je poslanec Urek ooisal. kako so potegnili dr. Gosarja zadnie dni niezovega ni-nistrovanja, ko ni imel več časa. da povpraša župnika in tako te dobil od nieza podporo tudi neklerlkalec. Tudi invalide te dr. Oosar kot minister delti v klerikalne ln neklerikalne.. Hitro te reševal prošnje za odkup Invalidnine klerikalnim pristašem, vse druge pa te pustil čakati. Posl. Urek je nato opisoval počasnost poslovanja Državne« sveta, pri katerem leži na tisoče in tisoče nerešenih »risov, ker ima premalo osobja. dočim so drugod uradi prenatrpani z uradništvom. Nato e kritiziral proračun ta finančni zakon: v obeh ni niti sledu o najaktualnejših kmetskih vprašanjih o kmetiiskf zbornici, kmetijskih kreditih, preprečeniu Oderuških obresti, preprečevanju eksekutivnih prodai. pravilni carinski politiki, zavarovanju živine in kmetijskih pridelkov itd. Posl. Urek te končal svoi zovor z besedami: »Mi napredni Slovenci smo bili tisti, ki smo vas (Srbiiance) braniH ta zagovarjali skoro 10 let v dobri veri. da se boste poboljšali. Branili smo vas pred vašimi sedanjimi zavezniki. Toda volia in pravičnost našega ljudstva sta proti vam. Ne mislite, da ie vsak Slovenec tako bedast, da bo šel s klerikalci v vaše žrelo in da misli, ako bo volil poštene mirne in trezne liudi, kakor sta dr. Kramer in dr Žeriav. da bo zaradi tega propadel ip da bo prišel v nebesa, ako bo volil Zebota in Hod žar la- (Velika ve-selost in smeh v skupščini). Pravite, da ste posL nas osvobodili, dokazulete pa. da ste nas zarobili. Vedite, da se narod tan oreko za-robiti ne da. Zarobiti se moreio samo živali Mi smo bili stoletja v suženjstvu sovraga, pa smo še tu. V suženjstvu lastnih bratov pa se ne more biti. Zato se bomo osvobodili tudi vašega režima. Nismo proti Srbiji, niti proti državi. Sprejemamo državo kraljevino SH5, ne priznavamo in ne moreno pa priznati Vukičevlčeve države radikalije«. Po govoru posl. UTeka, ie bila seja Narodne skupščine prekinjena, in se je nadaljevala ob 5. popoldne. Na popoldanski seji je bil prvi govornik ugledni bivši radikalni vodia Nastas Petrovič. Ker je bilo v dvorani zelo mak) vladnih poslancev, je predvsem nazlašal. da moTa z žalostjo konstatirati. da v skupščini, k! sklepa o proračunu, s katerim se narod obre menjuje z 12 milijardami ni vladne večine, ki ima dolžnost zastopat) vlado in ie navzoč samo en minister, ki oa sloni pri vratih. Svetozar Pribičevič: Velia Vukičevič se sa.n sramuje, da ie predsednik vlade in zato ne prihaja v skupščino! Nastas Petrovič ie nato prešel na kritiko finančnega zakona ter uzotovil. da ni skoro nobeneza zakona v državi, ki bi se r njim ne izpreminjai Povdarial ie. da vodimo nesrečno finančno politiko in tudi zakonodajno politiko. Skrajni čas ie. da vlada izpre-meni smer svoieza delovania. Ako bi nikdar ne bilo umestno, bi bilo sedaj, da bi opozicija nastopila z naiostreišo obstrukcijo proti vladnemu delu. Posl. Nastas Petrovič je nato kritiziral vladno delo zaradi niene nenaklonjenosti napram kmečkemu stanu. Dočim narod trpi v bedi. orireia predsednik vlade vsak dan love na volkove, lisice in zajce. Govor posl. Nastasa Petroviča, te izzval pri opoziciji burno odobravanje in ploskanje. Svetozar Pribičevič: Glejte, kako govori poštein radikal. Minister Vujičič: Da. radikal, toda ne v naš stranki. Pribičevič: Da, radikal, toda drugačen, ne policaj ec. Minister Vujlčlč: TudU vi ste bi« polica-Jec. Pribičevič: Vas je policija izvolila. Minister Vujičič: Treba je. da se že otresete napake, da neprestano govorite, kdo je bil svobodna izvoljen in kdo ne. Pribičevič: Pred mesecem dni. ko še niste bili minister, ste govorili drugače. Sedaj so vas kupili.. Minister Vujičič: Mene m nihče kupil, pač Pa je vas Radič kupil. Pribičevič: Kupil vas je Velja Vukičevič, ža ministrski portfelj. Minister Vujičič: To v* po sebi sodite. Pribičevič: Sram vas bodi. vzeli ste portfelj, o katerem nimate niti pojma. Minister Vujičič: Vi pa s>te vzeli portfelj ministra policije. Pribičevič: Jaz sem bil vodja stranke, vi pa niste nič. Minister Vujičič: Kak vodja. vi niste nič. komu ste vodja? Pribičevič: To je sramota I Milarad Vujičič hoče biti minister pravde, to le moderno sodstvol Minister Vujičič: Imam pravioo, da sem minister pravde. Pribičevič: Namesto Hrvati, pravite vi Kroati namesto puč Da punC. Minister Vujičič: Vi ste bili navaden učitelj in ste prišli, da postanete minister policije. Pribičevič: VH govorite »admMstrativno- upravna služba«. Ko se je končal ta dialog, ki le vzbujal mnogo ves dosti, je dobil besedo posl. dr. Drl jevič, ki ji« v svojih izvajanjih dokazoval, da sedanja vlada nima pravice nositi naslova vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vuki-čevičev kabinet Je pogazil vse svoje predvolilne obljube ter politiko Izpremenil v prevaro. Država SHS pomeni državo, v kateri bi imeli vladati Srbi, Hrvati in Slovenci Osnovna ideja naše države temelji na principu narodnosti, ne pa na teritorialnem načelu. Naša država se ne imenuje Jugoslavija, ne imenuje se po teritoriju, kakor n. pr. Švica, in se ne imenuje, kakor n. pr združene države Velike Britanije, ker bi se v tem primeru nazivala združene države Južnih Slovanov. Ako bi imeda vlado n pr. KDK. bi bila ta vlada ustavna, ne pa parlamentarna, ker nimamo skupščinske večine. Bila b; ustavna, ker bi bila to vlada Srbov. Hrvatov in Slovencev. Ni potrebno, da je v vladi zastopana Srbija, pač pa ie potirebno, da so v njej Srbi Zato bi Imela opozicija pravico, da vlado, ld ni vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev v smislu člena 1. naše ustave, celo fizično vrže iz parlamenta. Radikal Dragiša Cvetkovid: Le poskusite! Stjepan Radič: Ce bi to hoteli, bi storili. Posl. Cvetkovič: Izvolite! Stjepan Radič: Nikar ne provodrajte: vi govorite, kakor vol brez rogov. Posl Drl jevič Je nato dokazoval tudi t Posl. Drljevič Je nato dokazoval svojo tezo tudi z ostalimi osnovnimi ustavnimi načeli, med drugimi tudi s sestavo grba. Dokazoval je, da le sedanja vlada kršila usitavo in (fe hoče na nezakonit način po-gazitj tudi posamezne zakonske predpise. Čeprav Je v ustavi rešeno, da se kazni smejo uvajati samo potom zakona, hoče to vlada Izvajati celo potom uredb. — Naslednji govornik je bil samostojni demokrat posl. dr. Dragičevič, ki je ostro obsojal vladni sistem amendma-nov. Opozoril je na amamdmau notranjega ministrstva iz lanskega leta. po katerem bi j se imele izvršftS občinske volitve v Voj- • vodi ni do konca meseca junija. Pravilnik o | tem pa Je bil donešen Šele avgusta in vo- | litve so se vršile šele 6 novembra. Sedaj pa je šele prišlo najlepše. V nobeni občini, v kateri Je opoz'c!ja dobila večino, se še ni mogel konstituirati občinski odbor Vladni radikali z raznim- spletkami onemogočajo oživotvorenje občinskih uprav. Govornik je opisal resno stanje v Vojvodini, tako r gospodarskem, upravnem, kakor C- nančno.admimstrativnem oziru ter končno izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Za Dragičevičem je govoril posl. Juraj Antoilč (HSS), ki je kritiziral razmere v prečanskih krajih, za njim pa samostojni demokratski poslanec dr. Milan Kostič, se je predvsem bavil s sistemom državne uprave. Posebno je grajal partizansko delo radikalnih ministrov, ki v svoji zaslepljenosti ne vidijo, kam vodi njihova pot. Obširno je govoril tudi o potrebi antialkohol-nega boja, ter je grajat, da prihajajo mnogi poslanci vladne večine vinjeni v Narodno skupščino; zahteval je, naj se ukine skupščinski butet, ker je v časi tamkaj več poslancev, kakor v dvorani. Med govorom Je došlo med dr. Kostičem in radikalom Nikoličem do ostrega prepira. v katerega so se vmešali tudi drugi poslanci, tako da ie moral predsednik prekiniti sejo Po zapetni otvoritvi seje je posl. Mate Klarič obširno govoril o težkih razmerah v Dalmaciji, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Davidovič in Hrvati Zagreb, 23. marca. i. Da ublaži vtis očit« kov, ki dežujejo zadnje čase na Ljubo Da« vi do vida in vso demokratsko stranko, češ da je izdala Hrvatsko, ker je šla v vlado brez Hrvatov, je vodja demokratske stran« ke Ljuba Davidovič poslal predsedniku De« mokratske stranke za Hrvatsko in Slavoni* jo dr. Ante Paveliču pismo, v katerem sku« ša upravitičiti vstop v drugo Vukioevičevo vlado. Davidovič trdi, da sta on osebno, kakor tudi demokratska stranka žrtvovala mnoge za omogočenje ravnopravnosti Hr. vatov v naši skupni državi in da se jima v tem oziru ni bati objektivne sodbe. Od te poti ju niso odvrnili niti očitki izdajstva nad Srbstvom in Demokratska stranka je slej ko prej povsem jugoslovenska stranka. Delovni čas na poštah Beograd, 23. marca. i. Minister pošte in brzojava je podpisal nov pravilnik o delovnem času v postnih, brzojavnih in telefonskih uradih. Delovni čas za notranje poslovanje na poštah ni omejen na dneve ali ure, marveč bodo pristojne direkcije določale delovni čas brez ozira na praznike, ka kor bodo to potrebe zahtevale, da se lahko vsi posli izvrše vsak dan v smislu pravilnika za vse vrste poštne službe. Za promet z občinstvom velja pravilno osemurni de-lovnik in se ima vršiti od 8. do 12., od 14. do 18., oziroma od 15. do 19., kakor bodo narekovale krajevne razmere. Vplačevanje in izplačevanje poštnih nakaznic, kakor tudi poslovanje v poštnočekovni in hranilnični službi preneha pol ure pred koncem delovnega časa zaradi sestave zaključnih računov. Izjeme so dovoljene samo po odredbah pristojnih oblasti. Zakon o bankah Beograd, 23. marca. p. V ministrstvu tr« govine in industrije je bila osnovana po* sobna komisija, ki ima nalogo izdelati na« črt zakona o bankah. O tem načrtu se bo razpravljalo tudi na širši konferenci dele« gatov naših denarnih zavodov. ___~ ____ Pred razpustom nemškega parlamenta Berlin, 23. marca s. Sedaj je končnove. Ijavno določeno, da bo državni zbor raz-puščen 31. marca in da se bodo vršile nove voHtve 13. ali 30. maja. Zadnja seja državnega zbora je določena na 21. t m. Na tej seji se bo prečital dekret o razpustu. Španija se vrača, Brazilija pa ne Ženeva, 33. marca (že.) Na poziv Društva narodov naj se vrne Španija v to institucijo. je odgovorila španska vlada pozitivno. Včeraj je španski delegat v komisiji za varstvo otrok oficijeino sporočil to odločitev španske vlade. Društva narodov je prejelo od brazitijan-skega zun. ministra brzojavko, ki veli, da je brazilijanska vlada zvedela o soglasni želja Društva narodov, naj bi Brazilija zopet vstopila v ženevsko organizacijo. Brazilijanska vlada se zahvaljuje svetu za to manifestacijo. Njeno visoko spoštovanje ženevske organizacije se ir zmanjšalo niti tedaj, ko je Brazilija izstopila iz Društva narodov. Kljub svodi odsotnosti bo Brazilija nadaljevala sodelovanje z Društvom narodov, zvesta idealom, ki so dovedli do ustanovittve Društva narodov. Neprestane fašistične svečanosti Rim, 23. marca g. Danes je 9. obletnica ustanovitve fašističnih borbenih zvez. 23. marca 1919. je Mussolini, ki je bil takrat še ravnatelj lista «Popolo d' Italia** v redakcijskih prostorih zbral skupino svo» jih prijateljev, ki so izdelali podlago za fa« Cistične organizacije. Takrat izdelani pro. gram je postavil kot prvo zahtevo izkori. ščanje italijanske zmage pri Vittoriu Ve* netu. Takratni program je bil določen le v glavnih obrisih ter je očividno bil pod vpli* vom povojne dobe. Zahteval je odpravo se« nata ter se je precej približal sindikalistič» nim zahtevam socijalistov. V devetih letih svojega obstoja je fašistična stranka doži« vela načelno evolucijo. Fašistična stranka je s tem, da je vzela oblast v svoje roke in da je prevzela odgovornost vlade na svo» j a ramena, odstranila mnogo prvotnih tr« dot V teh devetih letih je dala javnemu življenju Italije svoje načelno obiležje. Po zadnjih določbah fašistične stranke stopi« jo 23. marca vsakega leta odrasli fašistič« ni mladeniči v stranko in milico. Ta sve« čanost se bo letos slavila s posebnimi cere« monijami. Rim. 23. marca, a Te dni se vrle v Italiji drugi fašistični nabori. 80.000 naraščajnikov bo prestopilo v milico In dobilo puške. «Fo« glio d' Ordini* je nocoj objavil Mussolini« jevo poslanico na črnosrajčnike, v kateri pravi med drugim: Režim postaja vedno bolj istoveten s na« rodom. Vedno večji valovi mladosti se prt« družujejo ostalim valovom. Milijon mož tvori oboroženo stražo revolucija Nemci in latinica Berlin, 23. marca, (be.) Od včeraj dalje se tiska cBerliner Tageblatt* izključno v latinici 2«meva, 23. marca s. Glavno tajni Stvo Vloga Jugoslovenskega vprašanja meil vzroki svetovne vojne Včerajšnja "Politika* objavlja odgovor Svetozarfa Pribičeviča na najnovejšo kampanjo proti njemu in Stepann Radiču Beograd, 23. marca. r. Z ozirom na napade, ki so izšli zadnje dni v beograjskem tisku na gg. Radiča in Pribičeviča zaradi njunih izjav glede krivcev svetovne vojne, (o katerih smo poročali tudi mi v včerajšnji številki), objavlja danes gosp. Pribičevič v «Politiki> daljšo izjavo, v kateri naglaša med drugim: Oni, ki podtikajo gosp. Radiču in meni, da dolživa Srbijo krivde na svetovni vojni, delajo ta samo t namenom, da preprečijo našo borbo za enakost in ravnopravnost v državi in našo borbo za pravo in resnično duhovno ujedinjenje celega naroda. Ni se Čuditi, če nam nenaklonjen inozemski tisk, ki je že od nekdaj dolžil Srbijo, da je zakrivila svetovno vojno, pači smisel mojih izjav v Ljubljani. Toda vse to ne more zabrisati dejstva, da je jugoslovensko vprašanje, vprašanje našega nacijonalnega ujedinjenja bilo tudi poved za vojno. Nam se tega ni treba sramovati, marveč smo lahko na to le ponosni Oni, ki preobračajo moje izjave tudi potem, ko eo propadli s svojo kajmakčalansko kampanjo, hočejo naslikati vso stvar tako, kakor da naš narod v Srbiji ni imel niti smisla niti volje za naše narodno ujedinjenje. Iz njihovih izjav izhaja, da bi Srbija mirno prenašala status quo, ustvarjen z berlinskim kongresom. Delajo pa to iz dveh razlogov: Prvi razlog je ta, da je potrebna kampanja proti gosp. Radiču in meni, ki se brniva ■ kost in ravnopravnost tako svanih prečanskih krajev, drugič pa delajo to zaradi tega, ker so se vživeli v fiksno idejo, da je vsaka svobodoumnejša izjava o vprašanju svetovne vojne obenem že potrdilo naše odgovornosti zanjo. Danes je jasno, da mala predvojna Srbi* ja sploh ni mogla izzvati svetovne vojne. Ko se je razpravljalo pred svetovnim for\j« mom o vprašanj« vojne krivde, K Srbite ni niti omenjalo. Tega, kar pišejo nemški listi, svetovni tisk ne bo niti zabeležil. Jas« no je, da nemško časopisje izkorišča vsako najmanjšo stvarco, da 1 krije Nemčijo. Toda takemu falzificiranju ne smemo nasedati mi, ne smemo biti agenti avstrijske m nem. ške politike, ki obtožuje naše najboljše Iju. di. Nikjer v svetovnem tisku nisem zašle« diL da tolmačijo izjave g. Radiča in moj« izjave tako, kakor jih tolmačijo, nama neprijazno razpoloženi politični voditelji v Beogradu. Svojo izjavo končuje g. Pribičevič z b Velika goljufija Bratislava, 23. marca. g. Policija M M s veliko afero goljufije, ▼ čije aredkii je odvetniški kandidat dr. hran Kat*. Gre aa vsoto 100.000 Kč. Dr. Kat* Je pobegniL Išče ga tudS budimpeštanska poBcija. Lecianov sokrivec obsojen na smrt Teretht, 23. marca. g. Danes MU ob. jpavljeoa razsodba proti sokrivcu Justifioi* ranega morilca Leciana, Kaapariku, ki ao dokazali, da je pomagal Lecianu prt bega iz oJomuškega divizijskega sodišča ter so« krivdo pri umoru stražarja. Kasparik je bil obsojen na smrt s ustrelit v i jo. Originalna kolesarska tekma Pari«, 23. marca, h Listi poročajo is Loo* dona: Angleški prestolonaslednik ja nedav. no predlagal županu Windsora, ki je star ie 80 let in ki je man kot izboren kolesa«, kolesarsko tekmovanje. Wtadsorski župan je sprejd ts poziv $ pogojem, da ne bo na progi nobena strmine. Prepustil je pro* stolonasledniku, naj tabere med dvema pred laganima progama. Tekmovanje se bo vrSV lo v kratkem. Delo komunistične akademije Berlin, 23. maroa. d Po na jnorejtt vesti Usta cDeutsche AUgemeine Zeituni t» h Mo. skve, je komunistična akademija izključila Trockega, Radeka in tri druge člane opo. žici je, na novo pa j« sprejela Klaro Zetk» novo. 11% Lepi uspehi gospodinjskih tečajev Tržič, 23. marca V Tržiča se je vršil od 10. januarja do 17. marca na d?šk' in dekliški meščanski ioil gospodinjski tečaj, kj ga je vodila ga. Svetelova iz Ljubljane Poleg dnevnega tečaja sta se še vršila vzporedno dva večerna tečaja, in sicer prvi za gospe, dru-gj pa za delavke iz predilnice. Vsi trije tečaji so dosegli najlepše uspehe in so z njimi vse udeleženke kar najbolj zadovoljne. V dnevnem tečaiu. kj je trajaj vsak dam od 8. zjutraj do 16 popoldne, so se vršila redna dnevna predavanja, vsak dan po eno uro. Predavali so: oba tržiška zdravnika dr. Pavei in dr Tekla Pance, notar g. Janko Sveti i č, šoiski ravnatelj v p. žirovnik ,je Kranja, vodja bolniške blagajne v Tržiču g. Franc Nosan ter strokovni učitelji meščanske šoie gg Dokler, Pečjak. £ter. Laiiovšc im Kemc. Vsem imenovanim naj je tem potom izrečena v imenu udeleženk za njihov velik trud iskrena zahvala. Posredna posledica tečaja le bila ustanovitev samostojne podružnice Kola jugo-•tovemskih sester za Tržič in okolico, katerega občni zbor se je vršil na zaključni Čajanki gospodinjskih tečajev V odbor so bile izvoljene gospe in gospodične, ki jam-Cfjo za uspeh. Predsednica podružnice je ga. Anka Polakova podpredsednica ga. Marija Krištufek. Na ustanovnem občnem zboru je bila navzoča ga. Fran j a Tavčarjeva, idailje ga Mira Znidarčičeva iz Kranja poleg (Številnega zastopstva drugih gospa iz Ljubljane in Kranja. Vsi navzoči so z lepimi besedami ocenili veliko delo, ki se je izvršilo, in so izrazili željo, da bi se skoro zopet vršil tak tečaj. Največ zaslug na uspehu pa ima ga. voditeljica Svetelova. Iti je neumorno delavna za svoje gojenke. IKo se Je v soboto od njih z lepimi besedami' poslovila, mi ostalo nobeno oko suho. Za zaključek so si gojenke ogledale obla. Blmo zdravilišče Golnik, kjer sta iim ljubeznivi šefzdravmvk dr. Neubauer in njegov asisitent dr. Radšel razkazala vse naprave. Gojenke so videle celo čudodelno višinsko solnce in se d>vile svojemu notranjemu ustroju na rontgenovih slikah. Dalje je ema skupina napravila izlet v Ljubljano, kjer sd je ogledala Dečji dom kraljice Marije Tudi tu je šef zdravnik še] gojen-kam v vsem na roke, tako da so odnesle polno gfiavo skrbi za mladino. Na splošno moramo reči, da so taki tečaji za narodno prosveto neprecenljive važnosti. Gotovo bi bilo popolnoma na mestu, da se vrše v krajih, kjer so dekliške meščanske šole, najmanj vsako leto ko, rtek2k zaključni razred za deklice, ki se posvetijo pravemu ženskemu poklicu, gospodinjstvu in materinstvu. Pravimo, da u<»! le to veseli, kar dobro poznamo. In da bodo mlade deklice imele do gospodinjstva potrebno veselje, ga morajo spoznati in spoznale ga bodo le v gospodinjskih šolah ali tečajih. Gospodiinjske šole ni v vsakem kraju, gospodinjski tečaji pa se lahko vrše povsod, kjer je na razpolago kuhinja. V Tržiču se je še posebno dobro videlo, kako spadajo taki redni letni tečaji ravno na meščanske šole, saij je bila večina goiemk lz vrst absolventk meščanske Sole, ki so dobile prve pojme o gospodinjstvu že v šoto, pa so se sedaj hotele izpopolniti, kar se jim je sijajno posrečilo. Za .to ročamo merodajnim Siniteljam, da ukrenejo vse potrebno, da se priključi meščanskim šolam še poseben gospodinjski tečaj. To je prav lahko izvedljivo. Prosvetna uprava nai imenuje na eno izmed obstoječih šo! za gospodinjstvo izprašano učiteljico in jo obveže vodstva gospodinjskih tečajev na nomimiranih meščanskih šolah. Na ta način se bo izobrazba naše slovenske žene silno dvignila in z njo tudi naše blagostanje. Na ta način bi svoje šole vsaj malo pr bližali resničnemu življenju, ki potrebuje pripravn h ljudi, ki nikdar in pod nobeno okoltiostjo ne izgube glave. Kako daleč so po drugih državah pred nami, razvid m« iz tega, da premišljajo n. pr na Nemškem o tem, kako bi uvedli v meščanske in druge praktične šole celo kuhanje za dečke kot obvezen predmet. Vsekakor pa želimo, da se v Tržiču skoro zopet otvori tak tečaj, kajti zanj se je že sedaj priglasilo 11 gojenk, kar dokazuje, da si ljudstvo želi takih tečajev. Krvavi izgredi vojaških novincev Celje, 23. marca. Ze pred nekaj dnevi smo v kratki notici ožigosali nelepo vedenje letošnjih novin* cev; žal, da brez uspeha. Kar se je danes v tem pogledu grešilo, presega vse meje. V savinjskem vlaku so potniki opazovali, kako so izzvali alkoholizirani fantje prepir z železniškim osobiem Nastopiti so morali na neki postaji celo orožniki, ki so aretl* rali glavnega razgrajača. V Žalcu so vsto* pili novinci iz Griž Kmalu je nastal med njimi prepir in pretep. Miha Gaberšek, vo» jaški novinec, njegov brat Franc Gaberšek in France Vidmajer so navalili na Miho 2a» garja, rudarja iz Zabukovce, ki je sprem® Ijal svojega prijatelja. Po kratkem ruva* nju je potegnili eden izmed imenovanih nož in prerezal Žagarju kazalec na desni roki. Pri pretepu so razbili v vagonu dve šipi. Vsi trije so bili na celjskem kolodvoru aretirani. Žagar pa za silo obvezan in od* dan v javno bolnico. Druga partija je raz* sajala v sosednjem vagonu. Med preriva« njem so fantje razbili šipo in so jo mo* rali seveda plačati. Kako nespametno se ti dečki odnašajo, kaže, da je eden izmed njih med vožnjo prav iz hudomušnosti sko* čil iz vlaka. Tekel je potem za njim, a ga seveda ni ujel. Veliko hujši incident je bil na postaji v Št. Jurju ob j. ž. Fantje iz Slivnice in Ka* Iobja so se pripeljali na vozovih na kolo« dvor. Bili so popolnoma mirni v čakalnici. Kmalu so prišli tudi fantje iz Planine. Med obojnimi vlada že staro nasprotje. Eden iz« med Planincev je brez vsakega povoda in brez besede stopil za hrbet Jožetu Seliču, kmečkemu sinu in rekrutu kraljeve garde, ter ga zabodel z dolgim kuhinjskim no« žem. Selič je zastokal in se takoj zgrudil na tla. Planinski fant je zagnal nož od sebe in se skušal pomešati med gručo novincev, da bi tako ušel zasledovanju. Po opisu oči* vidcev se je kmalu posrečilo g. VreČku, očimu zabodenega Jožeta Seliča, in orožni* Krasne toalete! Pikantni prizori! Danes velika premijera najnovejšega »Ufa« velefilma Ne kradi! Igra ljubavi in veselih pustolovščin. V glavni vlogi lepa. dra« žestna LILIAN HARVEY ter priznani nemški filmski umetniki Werner Fuetterer, Dina Gralla, Bruno Kastner in drugi Iz vseh zapletljajev in težav izide kot zmagovalka LJUBEZEN PH vseh predstavah svira naš priznano najboljši orkester Predstave danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri Telefon 2124 Elitni Kino Matica kom zaslediti storilca m še dva druga tolo« vaja — drugače jih ne moremo imenova« ti —, ki sta imela pri sebi slične ostro bru« šene nože. Vse tri so aretirali, njih imena še niso znana. Ranjenca so v St Jurju za silo obvezali, ga naložili na nosilnico in ga prepeljali v celjsko bolnico. Zdravniki so ugotovili, da so pljuča močno ranjena, in so izvršili ta* kojšnjo operacijo Po ulicah, koder so ne» sli ranjenca, so se poznali sledovi krvi, ki je curkoma Lila iz velike rane. Da se fantje tako zverinsko obnašajo, so krivi oni, ki jim vzlic prepovedi dajejo pri* liko, da se popolnoma opijejo. Policija je v par primerih odvzela santom polne in pol« izpraznjene steklenice žganja. Nikakor ne moremo preiti mimo dejstva, da je bilo ponašanje fantov — novincev lansko leto proti letošnjemu ponašanju uprav vzorno. Ugotoviti moramo, da so bi* le tozadevne odredbe pred letom veliko strožje. Te so na mestu toliko časa, dokler ne postanejo fantje pametnejši. Po našem mnenju je treba gledati v prvi vrsti na ljudsko zdravje, potem šele na dobiček posameznikov. Stroga Dolicijska kazen za nedovoljen prestop državne meje Maribor 23. marca Aretirani komunisti dr Sima Markovič in tovariši, deset po številu, ki so, kakor smo včeraj poročali hoteli brez potnih dokumentov prekoračil avstrijsko mejo, so dobili vsak po tri mesece zapora, maksimum policijske kazni za take prestopke. Obsodbo je izreklo sresko poglavarstvo. Obsojence so iz policijskih zaporov pri »Grafu« preselili v ietnišnico okrožnega sodišča. Ta dogodek spomini a na podoben primer. k; se je dogodil pred dobrim letom hrvatskemu pesniku Avgustu Cesarcu iz Zaigreba. Književm;k ie bil posetil Rusijo in ko se je vrača] nazaj v Jugoslavijo, so ga v Mariboru prijeli in zaprli. Zagreb- ški literarni krogi so MU obveščeni, 'da se Cesarec vrača v domovino, a so ga zaman čakali celih deset dni. Vedeti so, kdaj se Je odpeljal z Dunaja, od tistega dne pa se Je za njim izgubila sleherna sled, kakor da se je pogreanil v zemljo. Neki novinar ga je prišel iskat iz Zagreba v Maribor, kjer je izvedel, da sedi pisatelj z nekim beograjskim visokošolcem v zaporu. Komunisti, ki so se hoteli udeležit? na Dunaju politične konference komunistične stranke, so bili aretirani na graškem koSo-dvoru. Po naročilu graške pol direkcije so jih pod eskorto zopet spravili v vlak ter jih odgnali na jugoslovensko mejo, kjer jih je prevzela naša policija. Še nekai zanimivih podrobnosti o Selanovem ponarejanju stotakov LJubljana, 23 marca Ponaraievalska afera Ivana Selana, ženi-ja^ega risarja-samouka je povzročila po vsej Sloveniji senzacijo in našla odmev tudi v ostalih kraj'h države. Naravno, da pravočasno aretirani preprosti kmetič. ki ni užival v svoj'h mlajših letih skoro nikake narbrazbe. vzbuja naravnost občudovanje, da se je v risanju in tehniki kot samouk tako izpopolnil, da se je lotil celo ponarejanja denarja. Selan je v zaporu še vedno razburjen In nikakor ne prizna potrebe, da ga držijo za zamreženimi okni. Ko so ga Včeraj popoldne poklicali in je moral zamenjati civilno obleko z ietniško, je glasno protestiral im mu je šlo skoru na jok 2e preoblečen je dolgo časa nepremično v strop in globoko premišljeval, nakar je začel zopet nervozno stopicati iz kota v kot Kot poslednje priznanje ie povedal danes dopoldne orožniškemu naredniku g. Potočniku, da Je aparat »Verograph« opalografičnega sistema vrgel! z barvami in nekaterimi drugimi pripomočki v potok, v hudournik Oša-to, ki teče blizu njegove hiše Kakor pravi, se je znebil aparata, za katerega je plačal 1000 Din, že pred tremi dnevi, ker m nameraval dalje ponareiati stotakov, o katerih je sploh dvomil, da jih bo mogel spraviti v, promet DaHje ie izpovedal, da se mu je v soboto in nedeljo vso noč sanjalo, Gradnja blejskega mosta Ze par mesecev se gradi novi betonski most državne ceste Lesce-Bled čez Savo. O priliki katastrofalne poplave v jeseni 1. 1926 je odnesla voda leseni most te državne ceste. Kljub temu, da je bila postavitev novega mostu prva zahteva prometnih zvez Bleda im Bohinja z ostalo Slove- šiina podrtega mosta komaj 7 m. Most bo imel en obok, ki bo meril 40 m. Bo največji most te vrste v Sloveniji sploh, razen onega v Črnomlju. Dosedaj so postavljeni železo betonski temelji, ki segajo skoro 6 m pod najnižjo vodo im kj vsebujejo po 425 kubičnih metrov betona. naflo, spočetka nI kazala država potrebnega zanimanja in zgodiilo se je, da so privatni interesentje iz Lesc in Bleda postavili nekoliko višje od starega mosta provizoričeo lesen most, visok komaj 4 m Pozneje je vlada vendar vouirala potrebno vsoto za novi most. Projekt novega mostu le napravil inž. dr. Kasal Gradi se čez Savo še višje od sedanjega provizoričnega mosta. Most bo iz betona ter bo visek 12 m nad normalno vodno gladimo, medtem ko je znašala vi- Z novim mostom bo regulirana na obeh straneh tud cesta, ki bo izgubila sedanji klanec in bo izpeljana po 6 m visokem nasipu v dolžini 300 m. Gradbena dela izvršuje stavbno podjetje J. Siavc iz Kranja. Ker je najtežavnejše delo s temelji že dokončamo, Je upati, da bo most že v iuliiu izročen prometu. Novi most bo mnogo pripomogel k ugledu leto-viščarskega in tuiskoprometnega Bleda in naše lepe Gorenjske sploh. Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 8. zvečer. Bobota, 24. ob 3 popoldne: cSnegulčic-a in 8kratje>. Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 8. zvečer; . Znižane cene. Izven. Nedelja, 25. ob 3. popoldne: C Kuponi Nedelja, 25. ob 3. popoldne: . Prvič. Izven. Celjsko mestno gledališče Sobota, 24 ob 8. zvečer: Kristova drama ali Pasijon. Abonma. Nedelja, 25. ob 4. popoldne: Kristova drama ali Pasijon. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Pasijon v ljubljanski drami se uprizori prvokrat v nedeljo dne 1 aprila in ne ka*. kor je bilo prvotno nameravano že v nede* Ijo 25. marca. Danes sta r ljubljanski drami dve predstavi po izredno znižanih cenah, in si* cer popoldne ob 15 uri aSnegulčica in škratje® kot mladinska predstava s cenami od 10— Din navzdol. Ob 20 zvečer se pa /prizori Rostandova komedija «Cyrano de Bergerac® ravno tako pri izredno znižanih cenah od 26 Din navzdol Na popoldansko predstavo opozarjamo v prvi vrsti starše naše mladine. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo popoldne ob 15 se poje v ljubljan* ski operi Flotowa opera »Marta ki je pri zadnji svoji vprizoritvi nedeljo popoldne bila sprejeta z velikim navdušeniem in glas« no pohvalo s strani občinstva Zvečer ob pol 20. pa se vprizori opereta «Ladv X». Drama igra popoldne ob 15. pri izredno nizkih cenah «Pepelko»; sedeži od 10 Din navzdol, zvečer pa je prva repriza »Mlado« sti® kot ljudska predstava pri znižanih ce* nah Znižane cene veljajo tudi za opero »Marta® Halbejeva « Mladost* v ljubljanski drami. V včerajšnje poročilo se je vrinila v tretjem odstavku pomota, ki kvari smisel. Stavek se glasi pravilno: cMorda ima za tako interpretacijo svoje razloge; dejal pa bi, da je nieeov Zigorski bil zbog pretežke igralske ostrine ne samo neumljiv, ampak uprav antipatičen. skoraj zopern.* Gostovanje ljubljanske opere. Ljubljanski operni ansambl odpotuje v ponede* ljek dne 26 t m. na gostovanje v Subotico in Beograd V Subotici gostuje 27 t. m z opero «Marto», 28 t. m oa z Beethovno« vo opero »Fidelio® Dne 29 t m. ie prvo gostovanje ljubljanske opere v Beogradu. Izvaja se Prokofjeva opera »Zaljubljen v tri oranže® Ansambel se povrne v Ljublja* no v petek zvečer. Ljubljanska opera. Jazz. tango, charle-slon, blues in kar je še najmodernejšega, je zakrinkani George Edwards zložil zmašil in prav malo resnično glasbeno dobro upora bil za dr Lud. Herzerjevo kriminalno, de tektivsko. strahovito roparsko romantično, a v jedru kajpak nečuveno neslano, sladkob no opereto cLadj X*. In snoči nas je s tem produktom divje senzaeijonalnosti seznani Ia naša opsreta, ki je žela kolosalen uspeh viharje aplavzov in celo poplavo šopkov in vencev. Glasbeno kolikor toliko zanimiv je 1. akt, a kasneje le še posamezen ritmično aparten komadič. Tudi dejanje postane po raznih silnih teatralnostih vsak čas naravnost dolgočasno. Uprizoritev je bila v 1. dejanju po zaslugi slikarjev gg. Vavpotiča in Skružnega prav lepa; 2. dejanje je dostojno opremljeno; 3 dejanje pa neokusno sračje gnezdo. Predstava je bila vsekakor prema lo pripravljena, in proza je Dri marsikomu grdo šepala. Ansambel pa je nastopal vse-skoz pravilno in eleeantno oblečen Vsi solisti, zbor, balet in tehnično osobje, na čelu vsem pa orkester pod taktirko gosp. Balat-ke, se je očividno z vnemo trudil za zmago in jo tudi vzlic vsem zadregam tudi izbojeval. Daljše poročilo prinesemo po reprizi. F. G. Italijanski spis o Otonu Župančiču. V založbi rimskega stellungskunst MARIA JACOBINIS...» Danes premijera!! Kino «DVOR». V Sarajevu je ogromna skala zdrvela s hriba v mesto Sarajevo, 23. marca. Davi je prebivalstvo v ulici Gjeka na* enkrat začulo silen hrusč, lomljenje in rresk, ki je odjeknil kakor strel iz topa. Zemilja se je tresla in ljudje so že prepla* šeni mislili, da je nastal potres. Ogromna skala, težka več tisoč kilogra* mov, se je odtrgala s Trebeviča ter bB* skovito zdrvela na oni del sarajevskega mesta, ki leži pod hribovjem. Skala je z ve* Iikanskim truščem pridrvela v ulico Gjeko, razvrvala cesto, porušila z elementarno si* lo neko hišo, drvela dalje preko nje m porušila tudi bližnji hlev, v katerem sta bila dva konja, ki ju je ubila. V tem trenutku se je ogromna skala zaradi silnega udarca razbila na več kosov, ki so se raz* leteli na vse strani ter pobili mnogo oken na bližnjih hišah in povzročili tudi drugo škodo. ČloveSdh žrtev ni bilo, ker k sreč! v hiši ki jo je skala porušila, v času katastrofe ni bilo nikogar. Nenavadna nezgoda je se>* veda povzročila v Sarajevu ogromno sen« zacijo ter so ves dan prihajali ljudje na li« ce mesta, da si ogledajo posledice čudne katastrofe. 10.000 kom. moških fn damskih bo»" wn-dajala po globoko znižani ceni sam* <*o 7. aprila do 8. ure zvečer IVANKA ŠMALC. Ljubljana, Marijin trg 1. Domače vesti • Promocija. Za doktorja prava promovf-rata danes opoktae na ljubljanski trniveni gg. Odon Planinšek iz Maribora ta Vilko Vujčlč iz Kočevja, oba vrla Triglavana ta znanca tz ljubljanskega društvenega ta družabnega življenja. Čestitamo! • Imenovanje v vojaški službi. Imenovana g ta: amrijski general Milovije Zečevič, kraljev častni adjutant, za člana vojnega sveta divizijski general Milan Milovanovič pa za komandanta 3. armijske oblasti. V naši vojni mornarici }e poročnik bojnega broda 1. razreda Vladimir Kostanjevec imenovan za komandanta remorkerja »Jaki.« • Likvidacija inšpekcij za narodno zdravje Kakor javljajo iz Beograda, je ministrstvo za narodno zdravje odredilo, da inšpekcije za narodno zdravje v Sarajevu. Zagrebu ta Novem Sadu s 1. aprilom prenehajo fnnk-djororati ta se njihovi posli prenesejo na ministrstvo za narodno zdravje in na velikega župana. * Upokojitve ▼ poštni službL Na predlog ministra pošte ta brzotava so v področju ljubljanske poštne direkcije trajno upokojeni tainika Ivan Rozman in Ivan Kosovinc ter uradniki Ivan Kramer v Mariboru, Anton Bučar v Ljubljani m Ivan Škerlec pri Sv-Tomažu. • Privatni Izpiti na meščanskih Šolah. Prlvatisti. k? žele pohgati izpite na meščanskih šolah v ljubljanski oblasti, morajo za redrr5 rok v juniju vložiti prošnje do 15. maja t 1 na prosvetnem oddelku velikega župana v Liubllam, za rok v avgustu pa do 1 avgusta Prošnje za privatne Izpite čez en razred ma meščanskih šolah izven Ljubljane je vlagati pri ravnateljstvih Privati-sti, ki žele iz posebnega vzroka opravljati izpit na meščanski šoli v šolskem okolišu, kjer ne bvajo, morajo svoje pravilno kol-kovame prošnje predložiti po prosvetnem oddelku velikega župana ministrstvu pro-svete v Beogradu. * Občinski odbor v št. Jurju ob Taboru }e razpuščen- Za gerenta le imenovan Franc Hanžič, posestnik v Ojstriški vasi, za so-svetroke pa posestniki Maks Cukala, Alojzij Vasle, Vinko Kos, Franc Blatnik. Matevž Ocvirk, Kar! Kumar in Mihael Kos. ♦ Okrajni zastop v Kozjem. Dosedanji odbor okrajnega zastopa v Koziem je razpu ščen, ker je mnogo članov umrlo, oziroma odstopilo, ali pa odšlo iz okraja, tako da je postal nesklepčen. Za gerenta ie imenovan dekan Marko Tomažič v Kozjem, dosedanji načelnik. ♦ Velikonočni Izleti na Jadran. Geografič-rri institut graškega vseučilišča priredi ob velikonočnih praznikih izlet v Jugoslavijo pod vodstvom profesorja dr. Eignerja. Izleta se udeleže trije profesorji ta dvanajst vi-sokošolcev. Izletniki potujejo preko Zagreba in Sarajeva v Dubrovnik, Split in Sušak. Istodobno odpotuje preko Sušaka v Dubrovnik 40 dijakov in 4 profesorji drž. trgovske akademije v Pragi. • Na občnem zboru JAD Triglav v Zagrebu, dne 17. marca 1928. se je konstituiral naslednji odbor za letni semester 1927-28: predsednik: Černelč Stane. cand. med.; podpredsednik: Voiovšek Vlado. cand. med. tajnik I. Peternel Mirko, stud. agrar. tajnik II. Breščak Vera, stud. pharm.; blagajrik Luk man Branko, cand. med,; gospodar Baškovič Viktor, stud for.; knjižničar I. Bre-zigar Danilo, cand med.; arhivar Pucelj Anton, stud. jtrr. knjižničar II. Vititar Leo stud. jur.; odbornik Zinauer Josip, cand. rer. com.; revizorja: Schneider Fra.ijo, cand. rer- com.; in Uršič Joža. cand vet. med. ♦ Smrtna kosa. V Mostah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrla Preteklo sredo po kratkem in mučnem trpljenju uči elji-ca ga. Nežica Mešičkov a, rojena Mlakar, soproga trgovca g. Mešička. Pogreb bo danes ob 10.30 uri. Pokojnici blag spomin, preostalim naše Iskreno sožalie! * Posojila za gradnjo malih stanovanj, fe specijataega fonda ministrstva za socijalno politiko so bili beograjski, zagrebški in ljubljanski mestni občini dovoljeni potrebni krediti za gradnjo malih stanovanj. Ti krediti pa se niso mogli izkoristiti, keT še ni izdelan pravilnik o njihovi uporabi. Zato so omenjene občine kolektivno zahtevale, da se ta pravilnik v najkrajšem času dovrši. * Tujski promet v gornjem Prrmorjn. Tajništvo Zveze za pospeševanje turizma na gornjem Jadranu objavlja zanimivo statistiko o jjosetu kopališčnih gostov na naši ri-vijeri, k! od leta do leta rapidno narašča. Po tej statistiki je leta 1924- obiskalo kopališča na gornjem Jadranu 17.761 gostov leta 1925. 20.000, leta 1926. 35.602, leta 1927 pa že 50.428 gostov. Kopališčnih gostov je bilo lani v Crikvenici 13.098, na Rabu 10.562, na Sušaku 6641, v Baški 4244, v Novem 2381, v Krku 2265, v Kralievici 1920 v Maknski 1903, v Senju 1779, v Aleksandrovem 1572, v Selcih 1558, v Orni šlju 857, v Bakru 459, v ostalih krajih J>a 1231. * Pravilnik za davek na dohodek od oe-samostalnega dela ta poklica (uslužbenski davek) izide koncem prihodnjega tedna v »Uradnem listu ljubljanske ta mariborske oblasti« v celoti. Naročila na to važno številko sprejema že sedaj upravništvo »Uradnega Hsta«. * Brezplačna vožnja otrok iz ozemlja, ki trpi pomanjkanje. Prometno ministrstvo ie z razpisom štev. 2456 dovolilo brezplačno železniško vožnjo za otroke iz ozemlja, ki trpi pomanjkanje, ako jih »Narodna zašči-ta< preskrbi v drugem kraju. * Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela od več strani nraolše ta tudi večje zneske, ki jih družba uporabi v kritje svojih ogromnih stroškov za man}9nska dela ob jezikovnih mejah. Lepa hvala darovalcem! Darovi se bodo Izkazali v mesečnem izkazu začetkom prihodnjega meseca. * Krojaški pomočniki ne potujte v Split! Delodajalci so v Splitu odpovedali krojaškimi pmočnikom kolektivno pogodbo, kar Je povzročilo mezdno gibanje, katerega zaključek bo skoraj gotovo; stavka. Krojaški pomočniki naj zato ne potujejo v Split. * Vojaško letak) iz Zagreba na iškem polju. Z Iga nam jjoročajo: Dne 21. t. m. okoli 4 ure popoldne smo dobili velikega ptiča, ki je pristal na njivah Iške Loke pri Igu. Veliko vojaško letalo, ki je dolgo časa krožilo nad ižansko pokrajino je vzbudHo pozornost vsega prebivalstva. Ko je končno moralo pristati, je bila takoi pokond vsa okolica. Velikega ptiča Je prišlo gledat iz vseh okoliških vasi mnogo ljudi. * Ruski golobi na naši morski obali Meseca novembra je bil v Kaštelu Novem pri Splitu vjet golob z aluminijevim obročkom in pečatom sovjetske unije na nogi. Te dni pa so v Šibeniku vjeli dva goloba z obročkom in napisom »Moskva«. Eden teh obročkov nosi številko 4511. Društvo za zaščito ptic je golobe jjoslalo v Zagreb. * Italijanska špijonaža v Ljubljani. 26. januarja smo v »Jutru« zabeležili obtožbe, ki jih je objavila »OTjuna« proti italijanskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani ta nekaterim primorskim rojakom, katerim je očitala, da so vršili špiionske posle v službi italijanskega konzulata. Med temi ie Oriuna navedla tudi tržaškega Slovenca g Egidija Periča. Kakor nam sedaj poroča pravni zastopnik g. Periča odvetnik g dr. AdleŠič, je bila sodna preiskava, ki ie bila Proti Periču uvedena na podlagi Orjuninih obtožb popolnoma ustavljena, keT so se izkazali očitki za neutemeljene. KONCERT RUSKE BALALAJKE se vrši v soboto in nedeljo od 20. do 24. v restavradji »POD SKALCO«, Mestni trg. * Pojasnilo o poškodovanih bankovcih. K odredbi štev. 101.754 lanskega leta pojasnjuje r>oštna direkcija po informacijah, ki jih ie dobila od Narodne banke, naslednje: Ža bankovce, ki so poškodovani ali razce-frani samo na belem robu. ne odtegne Narodna banka nobenega zneska. Pošte morajo take bankovce neovirano sprejemati. Zelo pa je treba paziti na take bankovce, ki so na videz celi ta jih na koncih nič ne manjka, pač pa jih manjka na STedi. Dostikrat še nezasledeni zlikovci izrežejo iz 10 ali več bankovcev 1 cm ali tudi več širok trak, pridenejo manjši del k drugi polovici ter dobe na ta način po vseh 10 izrezkih enajsti bankovec. To se dogaja zlasti pri 100 dinarskih bankovcih. Pozna pa se tak bankovec samo po tem. da je približno za 1 cm krajši od pravega Tak bankovec se ne sme zapleniti, ker ni ponarejen ta predstavlja vrednost 70 do 90% nominalne vrednosti. Tudi ga pošta ne vzame v plačilo, ampak ga samo proti potrdilu odvzame ter ga jx)šlje z dopisom Narodni banki v zameno. A pojavilo se je še drugo sleparstvo s 100 dinarskimi bankovci. Stodinarski bankovec predvojne izdaje Je prerezan na dve polovici. Vsaka teh polovic pa je zlepljena s i>olovico 10 dinarskega bankovca predvojne izdaje. Na ta način zlepljene bankovce dajejo sleparji med ljudstvo kot 100 dinarske bankovce. * Obsojen ministerUalnl uradnik. Iz Beograda poročajo: V Beogradu je bil prošlo sredo končan proces proti bivšima uradnikoma ministrstva za notranje zadeve M. Ačimoviču in Branku Trifunoviču. ki sta bila obtožena, da sta falzificirala dovoljenje za prodajanje distrakciiskih aparatov, za kar sta od nekega ljubljanskega trgovca prejela 50.000 Din. Acimovič je bil obsojen na tri leta ječe, Trifunovič pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. * Zaposlenje bercegovlnskih delavcev na progi Zagreb-Beograd. Direkcija državnih železnic v Sarajevu je velikega župana v Mostaru obvestila, da se iščejo delavc za izgradnjo drugega tiTa na železniški progi Zagreb- Beograd. Iz Hercegovine odide na delo na tej progi nad 2000 delavcev. Dnevni zaslužek znaša 22 do 26 dinarjev. Skupaj bo na progi zaposlenih približno dvajset tisoč delavcev. * Samomor majorja Koniča V Virovitid se je predvčerajšnjim v svoji pisarni ustrelil konjiški major Avgust Korrič, odličen in splošno priljubljen oficir. Motiv samomora je baje iskati v rodbinskih razmerah — žena majorjeva živi ločena od svojega moža. Truplo nesrečnega oficirja prepeljejo v Zagreb, kjer žive mati in bratje pokoju,ka * Tajna subotiškega bankarja. Kakor smo nedavno poročali, se je baeljali v bolnico, kjer so mu amputirali nogo In roko, vendar ie Mikulinič vsled izkrvavenja par ur pozneje umrl. * Pri želodčnih In ietrnib boleznih, želodčnem kamenu, zlatenici uredi naravna grenčlca »Franz-Josef« popolnoma prebavo. Izkušnje na klinikah nas uče. da le posebno uspešna kura grenčlce »Franz-Josef« ako jo spiješ zmešano s toplo vodo zjutraj na tešč želodec. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah ta špecerijskih trgovinah. * Birmance razveselite edino z uro F. Čuden, Prešernova ulica 1. * Obleke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Relch. Iz Ljubljane n— Seja občinskega sveta ljubljanskega, ki je bila napovedana za včeraj zvečer, se ni vršila, ker so nekateri občinski svetniki protestirali proti pravilnemu sklicanju ta je zato župan sejo odgodil. Po občinskem redu morajo namreč biti občinski svetniki vsaj 48 ur prej obveščeni o sklicanju seje, da so njeni sklepi veljavni. Občinski svet je bil sklican pravočasno, nekaj občinskih svetnikov pa je prejelo povabilo par ur prejx)zno in so zaradi tega vložili protest. Tako je bilo enemu izmed obč. svetnikov dostavljeno povabilo k seji samo eno uro po določenem roku, ob 6. popoldne namesto ob 5., pa je kljub temu protestiral. Zato se bo proračunska seja občinskega sveta vršila šele prihodnji torek ob 5 popoldne. u— Iz Mestnega središča TM. Danes dne 24 t. m ob 17.30 se bo vršil redni kurz Iz alkoholnega vprašanja pod vodstvom br Cerkvenika v Akademskem kolegiju. Po kurzu seja širšega odbora. Pozivam vsa kola. da pošljejo vsako po tri delegate Točnost! Tajnik a— Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo radi snaženja dne 27„ 28. in 29 marca 1928 zaprta. u— Občni zbor šišenskih C. M. podružnic se bo vršil v soboto 24. t. m. ob 20. v gostilni Štepic. K udeležbi vabita odbora. 617 u— Ekspedicija kapetana Scotta na Južni tečaj. Ponovno opozarjamo občinstvo na današnji spored ZKD v kinu Matici. Film, ki ga je stavila na današnji spored, nam predočuje v krasnih slikah tragično končano ekspedicijo na južni tečaj. Izredno zanimive so slike, ki prikazujejo vse skrbne priprave ekspedicije, drzno potovanje raziskovalcev ta vse pokrajine v katere se je nevarna ekspedidja vršila. Na to izredno poučno filmsko predavanje vabimo vse občinstvo zlast! pa šolsko mladino ta dijaštvo. Današnja predstava bo ob 14.30. jutri v nedeljo se ponovi isti spored ob 11. dopoldne. u— »Croatia«, osigirravahiča zadruga v Zagrebu, je podpisala 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske iz leta 1927 za znesek 200.000 Din. Najnovejše za spomlad s t* o -g s JOS. SNOJ manufaktura LJUBLJANA Prešernova ul 3. Solidne cene. ? cr 3 u_ Opozarjamo na današnjo predstavo »Ingeborg« ki jo uprizori Šentjakobski gledališki oder. Komedija je zbog svoje fine duhovitosti žela velike uspehe na vseh odrih, kjer so jo uprizorili. Današnja predstava je abonma, jutrišnja pa izven. Posetite predstavi! Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Sterk nasl. Mrloš Karničnik, Stari trg 18. u— československA obec ▼ Ljubljani. Zveza kulturnih društev pofadi dnes o 8. hod. večer v restavraci »Zvezda« fihnovou pfedn&šku »Tragedije na Hžnem po dolgem času zoj>et g. prof dr. A'ozii Za-lokaT o zelo poučni ta zanimivi snovi »Bolezni naše dobe«. Nato bo sledila prosta zabava s petjem. Pridite potaoštevitao. Ne zamudite te lepe prilike. Začetek ob pol 21 uri zvečer. Vstop prost. Vsi dobro došli! n— Naznanilo. Anton Wagner. barvaT v Radovljici, naznanja, da se za Ljubljano prevzema samo v njegovi sprelemnici za barvanje ta snaženje oblek na Gosoosvetsk' cesti 16. pri kroiačn Prežita.. 615 u— Zadruga mesarjev In prekafevalcev ulhidno vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil 1. aprila 1928 v nedelio dopoldne ob 10. v vrtnem salonu g. Petra Košaka. 616 u— Plesna vala se bo vrSfla tatri v nedeljo popoldne od 15. do 19 v hotelu Belle-vue. 618 n_ Drobna policijska kronika. L hibi lanski veseUakarjl so v pretekli noč! zonet stopil' v akcijo ta uran tali po ulicah svoie burke seveda ne predolgo, ker Hm le bil kmalu za petami varuh miru ta reda Na policijo le bilo spravljenih tekom noči 5 hudih razgrajačev, kf so moTaH prespatt noč v zapr>rn kler so se temeltfto ohladili ta Hm ie d« hitra Izhlapi tudi alkohol V ost dem so bili priiavljenf poHc'« nas'edn?j dogodki; 1 tatvina poselske kniižice, 1 prestopek k-die-nja nočnega miru, 1 prestopek prekoračenja policijske ure. 4 prestopki pijanosti, 1 pri- java glede hazardne Igr« in 4 prestopki cestnega polidjskega reda. V zapor je moralo tudi več beračev, Id le vedno kljub strogim odredbam posečajo ob petkih mesto in nadlegujejo ljudi po stanovanjih ta na cesti. o— Neznanec, ki krade konjem repe. Kakor nekako pred dvema letoma se je p^ javil v Ljubljani neznan precej nenavaden tat, ki se utihotaplja v razne hleve, najraje gostilniške, ter poreže konjem reotr Tozadevnih tatvin je bilo na pol'dji prijavljen h že več. Prva taka tatvina se je primerila pred par dnevi v Trnovem v S*'abičevi ulid, kjer je tat porezal repe konjem tvrd-ke Breznik ta Fritsch. Drznemu tatu je policija na sledu. u— Male tatvine. Hlapec Alofzil Glavan v Trnovskem pristanu št 17, je pred par dnevi iz usmiljenja prenočil pri s.bi neznanega delavca; neznanec pa je dobroto zgrabil ta mu ponoči izmakni! ?o>e'sko kr.;;?i-co, nakar je brez sledu izginil- Tat bo skušal Glavanovo knjižico bržkone zlorabiti. V noči na 15. t. m. Je doslej še nerzsieden tat ukradel z dvorišča na Kongresnem trgu št. 8 motor na kolo v montiraaim motornim pogonom. V noči na 18. t. m. -e bllr. vlomljeno v klet Franceta Mar!nšdrsnilo. da je padel in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Iz Celja e— Občni zbori. Občni zbor savinjske podružnice SPD se bo vršil 2. aprila ob 20. uri v Narodnem domu. Občni zbor Slovenskega obrtnega društva bo v četrtek 29. t. m. v hotelu Balkan. e— Skrb za zgradbo novih stanovanjskih hiš. V Celju obstojita Občekoristna uradniška stavbna zadruga in Splošna gradbena zadruga. Iz poročila na občnem zboru posnemamo, da šteje Splošna gradbena zadruga koncem leta 1927 že 64 zadružnikov s 106 deleži ter da ima rezervnega zaklada 20.000 Din. Tekom svojega dveletnega obstoja je zgradila ie 9 enodružinskih stanovanjskih hiš, in sicer 5 v celjski okoliški občini, predvsem na hribu sv. Jožefa, 4 pa * področju mesta. Občekoristna uradniška stavbna zadruga je dogradila Po svojih članih tekom leta 1927 3 lepe družinske vile v Kersnikovi ulid in na hribu sv. Jožefa. Pričakovati Je, da bosta obe zadrugi svojo stanovanisko akciio uspešno nadaljevali tudi tekom leta 1928. e— Celjski drobiž. V celjsko bolnico so pripeljali posestnlkovega sina Ignacija Novaka Iz Sv. RupeTta nad Laškim. Pri rezanju slame le padel med rezila slamorez-nice ter dobil hude rane na rokah In glavi — V Aškerčevi ulici Je neka stranka zakurila Štedilnik ter se odpravila v mesto po opravkih. Ker je pustila vratca štedilnika odprta, so se vnele smeti ter papir poleg štedilnika. Ko se Je stranka vrnila. Je zgorelo že nekaj stvari. Takoj Je pogasila ogenj, ki bi laiiko postal usodepoln. Celjski klerikalci in stanovanjska beda Celje, 23. marca 1928. Celje doživlja letos stanovanjsko krizo, kakoršne še ni bilo. Veliko je že sedaj število sodnijskih odpovedi in 1. maj bo po. vzročil v Celju katastrofo, ako ne pride pomoč, na katero upajo vsi najemniki, ki se nahajajo v položaju, da bodo morali ostati po prvem maju brez strehe. To krizo pomnožujejo v prvi vrsti naši klerikalci, ki imajo na jeziku vedno ljube* zen do bližnjega. V Celje so prenesli Mohorjevo družbo in ž njo pripeljali mnogo uslužbencev, ki zahtevajo stanovanja. V hiši Mohorjeve družbe, bivša last trgovca Kosa, stanuje 16 strank, katerim so že ali še bodo te dni stanovanja odpovedana. Na Jožefovem hribu je tako zvana romarska hiša, v kateri so štiri stranke. Tudi tem so odpovedana stanovanja s 1. majem Na Kralja Petra cesti je Ljudska posojilnica odpovedala stanovanja osmim strankam. Ljudska posojilnica bo podrla stare zgradbe ta zgradila velik Ljudski dom. Jasno je, da bo ta Ljudski dom namenjen vsemu drugemu, samo stanovanjskim svrham ne. Kolikor bo stanovanj, jih bodo zasedli s svojimi ljudmi, ki sedaj ne bivajo v mestu. Najlepše pa šele pride: Oblastni odbor v Mariboru je kupil na javni dTažbi Rebe-kovo hišo, v kateri je šest strank. Zakaj bo to stavbo rabil, je še menda njemu samemu nejasno. Včeraj so dobile vse te stranke, med katerimi so trije nižji državni nameščenci, en invalid in dva obrtnika, vsi s številnimi družinami, od oblastnega odbora odpovedi za 1. maj. Najkasneje 3. maja morajo vsi izprazniti stanovanja, g. Rebek, bivši lastnik hiše in dolgoletni delavec na obrtnem polju, pa mora sprazniti stanovanje takoj. Sicer obetajo klerikald. da hoče oblastni odbor preurediti te prostore za nekak dečji dom. Ako ima gospoda pri obl. odboru res toliko socijalnega čuta za ubogo deco, potem naj postavi novo zgradbo, ki bo ustrezala vsem modernim higijensklm zahtevam takega dečjega doma. Kaj pa pomaga postaviti tako zavetišče za par otroK in dva ali tri gospode, na drugi strani pa vzeti streho tudi revni ded in jo na ta način ogrožati na zdravju in življenju? Kaj pravi na vse to g dr. Ogrizek, načelnik »o-cijalnega odseka mestne občine? Taka je torej ljubezen naših klerikalcev, ki se bo pokazala v pravi luči 1. maja. Ce* Ijane bo zaradi današnje večine na magi« stratu še glava bolela. Iz Kranja r— Častno priznanje. Tukajšnje sresko poglavarstvo je doživelo pretekli četrtek tiho, ali prisrčno slavnost. Deputadja, se. stoječa iz županov gg. Hafnerja iz Škofje Loke, Debeljaka iz Poljan ter Lušine iz Sare, je izročila g. sreskemu poglavarju vlad. svetniku Josipu Znidarčiču diplomo častnega občanstva vseh enajstih občin škofjeloškega sodnega okraja. Sreski poglavar si je namreč stekel zasluge za ustanovitev sreske ispostave v Škof ji Loki in ob priliki vremenskih katastrof z razdelitvijo podpor. Diploma, ki je delo slovenskega akademičnega slikarja V. Pilona, predstavlja lepo umetnino. r— Prvovrstne glasbene prireditve v Krat nju. Za prihodnje dni sta napovedani v kranjskem Narodnem domu dve glasbeni prireditvi; dne 31. marca nastopi znani Sancinov Zagrebški trio, na velikonočni po. nedeljek ob 16. pa nastopi mešana zbor ljubljanske Glasbene Matice, bi napravi v Kranju edini izvenljublianski nastop pred odhodom na turnejo po Češkoslovaški. r— Nesreča na zamrznjeni cesti. Predvčerajšnjim je spodrsnilo na zledenelem klancu na Huje zidarskemu mojstru Andreju Zebretu, doma iz Klanca. Pri padcu si je zlomil nogo. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Jože Bežek. Na to ga je prepeljal rešilni oddelek tukajšnjega gasilnega društva v ljubljansko bolnico. Iz Litije i— Planincem! V nedeljo obiščejo Kutn hrvatski turisti Bratsko H. P. D. vabi članstvo litijske podružnice, da se temu izietu korporativno priključi. Odhod z vlakom iz Litije ob 8.24, iz Zagorja ob 8.34. Iskreno vabljeni tudi ostali slovenski turisti Iz Jesenic s— Predavanje o vesoljnem potopu, katerega je priredilo Sokolsko društvo, je bilo izredno zanimivo. Predavatelj Zveze kul turnih društev g profesor Dolžan iz Ljubljane nam je znanstveno m vsakomur razumljivo obdelal to velezanimrvo temo. Po predavanju se je razvila med g. Praprotni-kom in g. predavateljem živahna debata, ki je nudila vsem prisotnim prav lep užitek. Pripominjamo, da je bila udeležba sicer precejšnja, toda za kraj, kot so Jesenice, vsekakor premajhna. Prihodnjič naj poskrbi Sokolsko društvo za obisk z večjo reklamo! Iz Ptnja j— Družabni večer Sokolskega društva. V soboto 17. t m. se je vršil v Narodnem domu sedmi družabni večer Sokolskega društva. Udeležba, žal, tudi na tem večeru ni bila taka, kakor bi jo bilo želeti Večer je otvoril br. podstarosta Komac ta podal besedo prvemu predavatelju br. Šestanu, ki nas je seznanil z bogato zgodovino srbskih narodnih pesmi. Vodil nas je od tuž« nega Kosovega h kraljeviču Marku, despotu Stepanu, Petru II. Njegošu, pesniKu Gorskega venca, do srbskih vstaj ta današnjih dni. Na željo poslušalcev je moral predavatelj čitati še nekaj bugaršic ta Hasan« aginico. Drugo predavanje o ideji, ki ga j« imel br Sterk, je bilo aktualno posebno za današnje ptujske razmere, co se naša inteligenca tako rada odteguje sokolskemu delu Takih predavanj bi bilo žetati še več. Oba predavatelja sta žela od navzočega članstva zasluženo priznanje Večer ie bil zamišljen tudi kot odhodnica našega vrlega delavca br Preloga ki je jedva prišel k nam in se je z vso vnemo posvetil sokol* skemu delu. V imenu društva se je posta* vil od br. Pre vcev jo Je moral Miha povesti do tvojega doma, kjer sta se lovca hitro prepričala, da jima je praznil skobce Miha in nihče drugi. G. Tone in njegov lovec Štefan sta stopila tudj k sosedom, ki so povedali, da Je Miha zelo velik prijatelj divjačine. Pa se ne zadovolji samo z onim plenom, ki ga najde že v pasteh, ampak pošlje tudj rad iz starega pihalnika raznovrstni divjačini svinec v rebra. In tudii to sta izvedela,- da nj pri izberi svojih tarč in revirjev prav nič izbirčen. In tako sta g. Tone in Štefan nepcbiitno ugotovila, da sta ujela pravega lovskega tatu v nastavljeno past. Zdaj pa je stvar taka, da se bo Miha v, kratkem za zamreženimi okni bolj dolgočasil, kakor pa če bj se premetaval doma na topM peči. Žrtve stare granate V Skelu, nedaleč od Obrenovca v Srbiji, se je primerila strašna nesreča, katere žrtev je positaJ 191etni kmečki sin Zivan Petrovič. Mudil se je Zivam z vaško otročaddo na pašniku in našel stairo granato. Izvlekel jo je iz zemlje in io pokazal otrokom. Parkrat je treščili z njo ob bližnje drevo — in granata je eksplodirala s strahovitim pokom. Učinek eksplozije je bil strašen. 2i-van Je obležali na tleh, brez rok in nog. Pol ure se je še boril s smrtjo in nato izdihnil. Razen 2ivana sta občutno poškodovana tudii dva otroka. Drobci granate so jima prizadejali take rane po vsem telesu, da bosta jedva ostala pri življenju. Ostali otroci so s« k sreči tik pred eksplozijo razbežali. Zivan le bil edtnd sin kmetice - vdove. Njegova smrt, četudi posledica popolne nepremišljenosti, je vzbudila v vsem okraju mnogo sočustvovanja. V obmejnih pokrajinah bivše Srbije se še marsikod nahajajo stare granate iz svetovne vojne in bi bil pač zadnii čas, da jih občinske in druge kompetentne ob'asti odstranijo. Šport IV. kolo prvenstvenih tekem LNP. Hermes : Slavija — Ilirija : Jadran Na prostoru SK Ilirije odigrata jutri popoldne prvenstveni tekmi med Hcrme* som in Slavijo ter med Ilirijo in Jadranom. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu, le skrajno poslabšanje vremena io terena bi ju moglo preprečiti. Prva dvojica nastopi ob 14., druga ob 15.40. Prvenstveni tekmi rezervnih moštev, ki bi se morali vršiti do* poldne, je LNP odgodil na kasnejši termin. Tekmi IV kola ne moreta prinesti ju* tri bistvenih sprememb v prvenstveni ta« beli. Hermesu, ki stoji za enkrat še na 5. mestu se pač nudi prilika, da z dobrim re» zultatom proti Slaviji napreduje na 4. me« sto, pred SK Slovana. Nasprotno bi event poraz Hermesa pripomogel Slaviji, da za« sede 5. mesto ter prepusti zadnje Hermesu. Ilirija absolvira jutri že svojo predzadnjo prvenstveno tekmo; po tekmi z Jadranom ima nastopiti samo še proti Primorju. Ako bo trajala indispozicija ilirijanskega moštva še dalje, utegne imeti jutri z Jadranom minogo posla To zlasti, ker treba računati s tem, da se bo skušala Jadranova enaj« storica rehabilitirati pred publiko po de* bakiu, ki ga je preteklo nedeljo doživela proti Primorju. Službeno iz LNP. Ex praesicfio se od« godita prvenstveni tekmi rezervnih moštev Ilirija : Jadran ter Slavija : Hermes, dolo* čeni za jutri, 25. t. m. dopoldne, vsled sla« bega stanja igrišč na kasnejši termin. — Tajnik II. ŽSK Hermes. Pozivam prvo moštvo in rezervo na sestanek, ki se vrši danes v so« boto ob 20. uri v klubskem lokalu. Važno za rezervo — postava moštva. G. Prešern Stanko naj prinese vso opremo zaradi raz* delitve iste. — Načelnik. Klub kolesarjev in motociklistov Iliri* ja. Obvezni članski sestanek, o priliki od« hoda člana g. Pavla Pelca k vojakom, se vrši danes, v soboto dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Novi svet». — Pred* sednik. ASK Primorje. (Centralni odbor in sek« cijski odbor nogometne sekcije). Danes ob 19. foiatek sestanek v tajništvu — Tajnik I. ASK Primorje (nog. sokcija). Danes odpade trening v telovadnici Srednje teh« nične šole. — Načelnik. Celovška *Austria» ne pride v Ljublja* no. ASK Primorje je brzojavno odpoveda« lo gostovanje celovškega kluba «Austria» v Ljubljani, ki je bilo določeno za to ne« delijo. Zopet izprememba v naši nogometni reprezentanci. Ker Luburič ni mogel dobiti dopusta in ker je Sifliš poklican k voja« kom, bo v nedeljo igrala v Budimpešti na« ša nogometna reprezentanca v naslednji postavi: Gligorijevičdvkovič, Spasojevičs Arsenijevič, Podu je, Popovič«Marjanovič, Beck, Becič, Bonačič, Giller. SK Jadran. V nedeljo 25. t. m, se od* igra prvenstvena tekma s SK Ilirijo. Posta« va prvega moštva: Logar Peter. Zor. Stei* ner, Rogač, Bončina, Žnidarič, Benedetič, Perko, Rape. Brcar, Jamnik, Gartner Ladis. Reditelji: BezLj, Klier, Carl, Cemažar ln Gartner Štefan. Zbirališče za prvo moštvo ob 15. uri v Zvezdi. — Rezervna tekma je odpovedana. — Tajnik. Vremensko poročilo JZSS: Kranjska gora javlja temperaturo — 3 G 20 cm pr« šiča na staro podlago, izvrstno smuko, Ra* teče javljajo 25 cm pršiča na stairo podla* go, nov sneg na Petelinku in prav dobro smuko, Mojstrana javlja — 4 C temperatu« re, 25 cm pršiča na stari podlagi, idealno smuko, v Karavankah in dolinah nad 1 m snega. Velika Planina sporoča, da je za« padlo na podlago 1.75 m zmrznjenega sne« ga 5 cm pršiča, vreme brez megle, smuka ugodna. Vsi ti kraji označujejo izglede za nedeljo: idealna zima in smuka! Gospodarstvo Zakonska stabilizacija dinarja V finančnem ministrstvu se ie mesec dni bavi posebni odbor ekspertov z vprašanjem Izvedbe zakonske stabilizacije dinarja. Načrt za stabilizacijo bo po vesteh iz Beograda izdelan do konca tekočega meseca. Stabilizacija se bo izvedla na dosedanji pariteti in ni torej pričakovati nikakih sprememb deviznih tečajev, kakor se je to zgodilo pri stabilizaciji italijanske lire. Ob tej priliki bo prišlo do gotovih sprememb v razmerju med državo in Narodno banko. Istočasno Be bo izdelal tudi načrt za izvedbo javnih del iz sredstev novega posojila, ki bo skupno z načrtom za stabilizacijo dinarja predložen finančni skupini, ki bo posojilo emitirala. Glede uporabe posojila stojijo eksperti na stališču, da se imajo nabavke za iz vršenje teh javnih del oddati predvsem v naši državi; le nabavke, ki se ne morejo izvršiti v naši državi, se bodo oddale inozemstvu, v glavnem Angliji. Finančni minister bo po predložitvi načrtov finančni skupini, odpotoval v London, da sklene pogodbo o posojilu v podrobnostih. Prva tranša posojila se vsekakor ne bo izdala 1. aprila, kakor se je to prvotno nameravalo, temveč šele koncem prihodniega meseca. • V r5 5 95 mimo megla 8.0 Beograd # . . ' 7^4 1 3 73 SE 15 10 dež 4.0 Sarajevo ... 7617 H 58 SE 3 1 Skopi je .... _ '698 5 93 SE 5 '0 dež 2.0 Dubrovnik . . 763.1 10 «1 SE 15 1 del 22.0 Split .... 7. 761 1 11 91 SE 16 10 dež 7.0 Praha . . . • Solnce vzhaja ob 5.59, zahaja ob 18.15, luna vzhaja ob 7.4, zahaja ob 20.30. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 7.6 G najnižja 1.6 C. Dunajska vremenska napoved ca soboto: Sedanje vreme bo trajalo dalje, temperatura se bo dvignila. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahni vzhodni vetrovi, nebo oblačno, megla, morda nekoliko dežja; temperatura okrog 8 stopinj; morje mirno. t no d« 1. «rr 23. marca. Na ljubljanski borzi se je danes devizni promet gibal v ožjih mejah. Deviza na Dunaj je po včerajšnji okrepitvi zopet popustila na 80. Ostali tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Vso potrebo po devizah je krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po zadnjem padcu zopet znatno okrepila. Tečaji so se dvignili za 4 do 7 točk. Promptna se je trgovala po 436—438 (ob zaključku borznega sestanka se je nudila po 440), kasa po 436 — 438, za april po 443, za maj po 445 — 447 in za december po 472. Na beograjskem tržišču, ki skuša dalje obdržati nižje tečaje, je tudi danes notirala Vojna škoda nižje kakor v Zagrebu, vendar se pričakuje, da se bodo navzlic temu tečaji ponovno dvignili. Med ostalimi državnimi papirji je bilo investicijsko zaključeno po 87. V bančnih vrednotah je bil promet nekoliko živahnejši. Ljubljanska kreditna notira 135 — 140, trgovala pa se je Kreditna (Zagreb) po 86 — 88, Jugobanka po 96.25 in Katolička po 33. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Narodni šumski po 16, v Mlinski po 18 in v Dubro-vački po 430. Vevče so notirale 140 — 145, Trbovlje pa 500 — 510. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.89. Berlin 13.5825 — 13.6125 (13.5975), Bruselj 0 do 7.926, Budimpešta 9 — 9.9331. Curih 1093.5 do 1096.5 (1095), Dunaj 7.9S5 _ 8.015 (8), London 277.12 — 277.92 (277.52), Newyork 0 — 56.855, Pariz 0 — 223.82, Praga 168.1 do 168.9 (168.5), Trst 0 — 300.39. Zagreb. Amsterdam 0 — 22.89. Dunaj 7.985 — 8.015, Berlin 13.5786 — 13.6086, Bruselj 0 — 7.926, Budimpešta 9.9181 do 9 9481, London 277.12 — 277.92. Newyork 56.755 — 56.955, Pariz 222.62 — 224.62, Praga 168.1 — 168.9, Milan 299.095 — 301.095, Curih 1093.5 — 1096.5. Trst. Beograd 33.18 — 33.48, Dunaj 263.75 do 269.75, Praga 55.975 — 56.275, Pariz 74.35 do 7465. London 92.3 — 92.5, Newyork 18.885 — 18.945, Curih 363.5 — 365.5; dinarji 33.15 — 33.65. Curih. Beograd 9.13, Berlin 124.125, New-york 519.10, London 25.34125 Pariz 20.435, Milan 27.425, Praga 15.38. Budimpešta 90.70, Bukarešta 3.225, Sofija 3.75. Varšava 58.30, Dunaj 73.05. Eiekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 802.5 — 0, Kreditni zavod 155 _ 200, Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, Sešir 125 — 0, investicijsko 87—0, agrarne 57.5 - 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 — 440, kasa 438 — 440, za april 443 do 449. za maj 445 — 447, za december 470 do 475. investicijsko 87 — 87.5, agrarne 57.5 do 58.5; bančne: Hipo 59 — 0, Poljo 18 do 18.5. Jugo 96.25 — 96.5, Ljubljanska kreditna 135 — 140, Praštediona 800 — 802.5, Etno 200 — 210. Zemaliska Sarajevo 143 io 150, Narodna 6150 — 6300, Kreditna 86 do 89: industrijske: Narodna šumska 16 — 17, Gutmann 220 — 230. Slaveks 112.5—117.5, Slavonija 13 — 14. Danica 146 — 147, Drava 530 — 0, Šečerana 520 — 540, Tvornica vagonov 50 — 53. Vevče 140 — 145. Dubro-vačka 425 — 435, Trbovlie 500 — 510, Narodna mlinska 18 — 18.5. Beograd. Vojna škoda 435.5 — 436, za april 442 — 442.5, investicijsko 87.5—88.25, agrarne 57 — 56.5. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (23. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona suhih bukovih drv, zdravih, fco vagon naklad, postaja po 16. Eksekutivna prodaja: 1 vagon orehovih, neobrobljenih (obeljenih) plohov, zdravih. I., II., z lepo III., od 2 m do 5 m dolžine, s toleranco 15 % od 1.5 do 1.9 m, od 18 cm širine naprej z medio okrog 28 cm, in sicer okrog 4 m, od 27 mm, 4 m3 od 37 mm, 2 m3 od 45 mm, 4 m, od 52 mm, fco vagon meja via Ponbrdo tranzit po 1150. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Cena pšenici se je ponovno nekoliko dvignila. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 385 — 387.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, za marc po 295 — 297.5, za april po 300 do 3025. za maj po 305 — 307.5, činkvantin promptni po 305 — 307.5; moka: «0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530—535. Svinjski sejem v Mariboru (23. t. m.) Dogon 87 komadov, prodanih pa je bilo 56 komadov. Pri srednji kupčiji so bile cene naslednje: prašiči 5—6 tednov stari komad 125 — 150. 7—9 tednov 250—300, 8—4 mesece 380 — 450, 5—7 mesecev 480 — 550, 8—10 mesecev 580 — 650. eno leto 1000 do 1200 Din; kg žive teže 10 — 12.5, mrtve teže 16 — 17 Din. Novosadska blagovna borza (23. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška, 78-79 kg 340 — 345; sremska, 78-79 kg 342.5 — 247.5: banaška, 78-79 kg 837.5 do 342.5; baška, potiska, 78-79 kg 345 — 350; promet 7 vagonov. Turščica: baška, stara 257.5 — 262.5; baška in sremska, nova 252.5 — 257.5; za april 260 — 265, za april-maj 262.5 — 268; promet 70 vagonov. Moka: baška <0g> in c0gg» 467.5 — 477.5; <2> 447.5 - 457.5; <5> 427.5 - 437.5; <6> 370 do 380; c7> 805 — 315; <8> 220 _ 230; promet 4 vagoni. Dunajska borea ta kmetijske proizvod« (22. t m.) Navzlic nazadovanju tečajev na budimpeštanski terminski borzi in delnemu oslabljenju tendence na prekomorskih tržiščih, se cene na dunajski borzi niso spremenile, ker so ponudbe dalje prilično slabe. Za turščico je zanimanje v zvezi z nazadovanjem tečajev na argentinskih borzah popustilo. Uradno notirajo: pšenica: domača 43 — 43.5. madžarska Tisa 47.5 do 48; rž: marchfeldska 43.5 — 44; turščica; 36 — 36.5; oves: domači 365 — 37. veta Nahajališča zlata v Franciji Kakor smo kratko že javili, so na Francoskem v departmanu Nievre odkrili ležišče kremenjaka, ki vsebuje po dosedanjih ugotovitvah 52 gramov zlata in 415 gramov srebra pri 100 kg kre-menjakove rude, obenem s tem odkritjem so obnovili tudi izkoriščanje drugih nahajališč zlata, ki jih je v Franciji okoli 182. Črpanje v rudniku Rancourt je dalo rezultat 245 gramov srebra in 39 gramov zlata pri toni, kar prekaša bogastvo znanih južnoafriških zlatih rudnikov, Gautron dn Coudray, ravnatelj muzeja ▼ Clamecyju, ki je odkril bogata ležišda zlate in srebrne rude v niev« reškem ozemlju. Nerednosti v angleški sredozemski eskadri Angleška admiraiiteta se trudi iz razumljivih ozirov, da bi kolikor mogoče potlačila neprijetno zadevo glede upora mornariških častnikov na ladji «Ro-yal Oak* proti poveljujočemu kontre-admiralu. Lord admiral, ki je pred nekaj tedni v zbornici na vse pretege hvalil tehnično organizacijo brodovja, ki omogoča admiraliteti vsak trenutek neposredno občevanje z vsako ladjo brodovja. se zdaj pritožuje, da doslej še ni mogel dobiti izčrpnih poročil in pojasnil o tem neljubem incidentu na vojni ladji, ki je Angliji kot prvi pomorski sili dvojno neprijeten. Kakor poročajo, nerednosti niso službenega značaja, marveč je ves konflikt pripisovati sekant-nosti kontreadmirala, ki se je na «Ro-yal Oaku* vtikal v vse športne in zabavne prireditve. Te nimajo s službo nič opraviti, marveč so interna zadeva častnikov in moštva. Častniki so si na krov vojne ladje povabili kapeto jazz-banda, ad-miral pa je bil mnenja, da takšni kapeli ni mesta na krovu vojne ladje. Razmerje se je poostrilo in častniki so šli tako daleč, da so na ladji sneli admiralsko zastavo. Trije najvišji komandanti so bili nato takoj odstavljeni in pozvani v admiraliteto na zagovor. Kontreadmiral Collard je znan kot strog in natančen človek ter je zaradi svoje strogosti že 1. 1906. izzval na neki drugi ladji podoben neljub dogodek, ki se je končal z nepokorščino. Na temelju nekega starega predpisa je obsodil mornarja, da mora klečati na grahovih zrnih. Predpis je sicer še v veljavi, ali se v mornarici že dolgo ni več izvajal. Mornar se je uprl in dobil zato dve leti ječe, kar je dovedlo do upora na ladji. Collard pa je dobil zato ukor. Ameriški film v številkah Za lansko leto beležijo ameriški kinematografi 750 milijonov dolarjev izkupička, dočim so gledališča zaslužila šestdesetkrat manj. Zračunali so, da prodajo tam vsak teden nekako 100 milijonov vstopnic za kino, kar je ogromno, če upoštevamo, da ima Amerika (U. S. A.) okroglo 120 milijonov prebivalcev. Za izposojene filme so plačali kinematografi 185 milijonov dolarjev, torej domala četrtino vseh dohodkov. Dalje pravi statistika, da izdelajo v Združenih državah 85 odstotkov vseh filmov na svetu, ki so veljali lansko leto 75 milijonov dolarjev. Izgotovili so v celem 2500 filmov in od teh jih je bilo 98 odst. posnetih v Hollywoodu, pri čemer je sodelovalo 75 tisoč oseb. Od početka pa do konca lanskega leta so Američani investirali v svojo filmsko industrijo poldrugo milijardo dolarjev. Sama reklama jih stane čez 60 milijonov na leto. V celoti živi od filmske industrije kakšnih 350 tisoč Američanov. Brezdomci v velikem mestu Neki angleški novinar je posvetil več noči hvalevrednemu namenu, da preišče, v koliko skrbe državni in privatni zavodi za tisoče brezdomcev, ki se vsako noč potikajo po londonskih ulicah in prenočujejo pod mostovi, po klopeh in pod stopnišči. Svoje nočne pohode je pričenjal navadno ob dveh ponoči in je po vseh ulicah naletel na takšne nesrečnike. ki nimajo, kamor bi položili glavo. Njih število ceni na 15.000 moških in 2000 žensk. Pod nekim mostom je večer za večerom našel do 40 siromakov, ki so spali kar po vlažnih in kamenitih tleh. Naletel je celo na človeka, ki je spal stoje. V parkih po klopeh prenočujejo večinoma mladi moški in so vse klopi vedno zasedene. Novinar je spraševal brezdomce, zakaj ne gredo spat v zavetišča. Nekateri niso niti vedeli, da so v Londonu takšni zavodi, drugi pa so dejali, da je v državnih zavetiščih tako pusto kakor v jetnišnicah in da tudi organi ravnajo s svojimi gosti na takšen način. Zasebne institucije so bolj priljubljene. Preiskovalec je sam prenočil na klopi celo noč, toda nihče se zanj ni brigal, dasi v javnosti trdijo, da stražniki dado vsakemu brezdomcu nakaznico za prenočišče in za večerjo. Zjutraj so res prišli častniki armade spasa in razdelili nakaznice za zajutrek, ali skoro nihče ni šel na zajutjrek. ker je vsak hitel, da kje ujame kakšen malenkosten zaslužek. Novinar je mnenja, da mora zlasti država izboljšati svoje zavode, ki se jih revni svet doslej ogiblje kakor kuge in naj ne prepušča vse skrbi zasebrti inicijativi, ki z velikim uspehom vrši težavno karitativno delo v vseh panogah. Sovjetski predlogi na ženevski konferenci ^ Litvinov ščegeta druge tam, kjer so občutljivi. («Daily Expresg*) Trmasti živci Človek večkrat občuti bolečine v izgubljeni nogi ali roki. Novo luč meče na to vprašanje zanimiv članek dr. Lobli-gevisa. znanega radiologa v «Monde medical». Dr. Lobligevis je žrtev znanosti: izgubil je desnico pri proučevanju Roentgenovih žarkov. «Včasi se vprašam, ali res nimam roke,» piše avtor, «tako živo jo občutim. Ugotovim natančno njeno lego: navadno je skrčena in se pritiska komolec na prsa. da varujem svoje opekline. Če hočem, lahko vržem roko tudi za hrbet, a čudna reč se mi zdi, da gre naravnost skozi telo, namesto da bi naredila lok okoli života. Označim lahko do pičice natančno, kje imam prste. Če se potru- V rešilnem čolnu preko Oceana Kakor ®mo Se včeraj poročali, sta se vkrcala dva Holandca v Londonu v navaden rešilni čoki, s katerim nameravata prepluti vso daljavo do Newyorka. Veteran med motornimi vozili Ta koffija j« pravzaprav... avto, kakršne so gradili okoli I. 1897. Z ozirom na Sa* stitljivo starost mu moramo odpustiti različne nedo-statke. ki se upirajo našemu raz* vajenemu modernemu očesu. Tem bolj, ker se drži še vedno prav pogumno na nogah oziroma na kolesih z masivnimi kavoukastimi obroči. Pred nedavnim so priredili v Atlantic Cityju tekmo, ki so se je udeležili razni njegovi vrstniki, in je odnesel prvo nagrado. Dosegel je rekordno brzino — 15 km na uro... dim, se lahko dotikam kazalca z mezincem in občutim ta dotikljaj. Kratkoma-lo se spozabim v toliko, da večkrat hočem kar prijeti z desnico, če je levica zaposlena. Šele takrat se zavem, da sem v resnici enorok. Izgubljena roka še vedno občuti bolečine zaradi opeklin, ki so bile vzrok, da so jo odrezali. Večkrat bi si rad naredil obkladke. a nimam roke, da bi jo zavil.* Vzrok teh čudnih občutkov je v «spominu» živcev, ki so bili prerezani pri operaciji. Vsako izmed drobnih vlaken občuti dražljaje in nanje odeovarja. kakor da bi še videlo izgubljene prste, oziroma druge mišice nekdanje roke. Ali je ženska tudi oseba? To nekoliko čudno vprašanje bo imelo priliko reševati najvišje sodišče v Kanadi. Žensko udruženje v Kanadi je naslovilo vlogo s tem vprašanjem na vlado, da bi ženskam priznala volilno pravico. Volilni zakon v Kanadi govori samo o osebah, ki imajo aktivno in pasivno volilno pravico, ne navaja pa, morajo li biti osebe ženskega ali moškega spola. Brž ko bo sodišče izdalo rešitev, ki jo splošno pričakujejo, bo udruženje na temelju zakona zahtevalo priznanje volilne pravice tudi za ženske. Vsa kanadska javnost se je čudila iznajdljivosti ženskega udruženja. ki hoče doseči na tako zvit način državljanske pravice za svoje člane, dokler se ni po indiskretnosti izvedelo, da je vlogo sestavil mož predsednice udruženja, ki je znan kot dober advokat. V Kanadi ne dvomijo o polnem uspehu vloge. Premeten železniški tat Francoska policija je prišla na sled silno premetenemu tatu, ki je že nekoliko mesecev po kolodvorih in v vagonih izvrševal različne tatvine, ne da bi mogel najmanjši sum pasti na mladeniča odlične vnanjosti. Za svojo obrt se je posluževal srednje velikega kovčega, ki je imel dvojino dno in poseben mehanizem, da se je zunanje dno avtomatično zaprlo in odprlo, ako je pritisnilo na kakšen predmet. Fino oblečeni gospod je prisedal navadno k damam v vagonu ali v čakalnicah in je svoj kovčeg samo za trenutek položil na ročno torbico, ki je pri tisti priči izginila. Ko je dama začela iskati torbico z denarjem in z dragocenostmi, ji je distingvirani mladenič pri tem vneto pomagal, jo spremil na policijski ko-misarijat. in ji končno postrežljivo ponudil denarja za nadaljnje potovanje. Predstavljal se je svojim žrtvam vedno za grofa ali barona ter ni nikoli dal svojega naslova, češ da odpotuje v kratkem v Egipt in da takšne bagatele niso vredne vračila. S to svojo ženijal-no iznajdbo bi mož lahko izvrševal svoje dobičkanosno delo brez skrbi pred policijo, da ga ni izdala neka prijateljica, ki jo je zapustil. Na policiji se je po svoji navadi predstavil kot grof, potomec stare francoske plemiške rodbine, ki je pa že pred 100 leti izumrla. Zato mu varnostna oblast ni verjela in je stvar dalje preiskovala. dokler ni dognala, da je elegantni tujec ruski Žid Izak Teitelbaum, ki ga varnostne oblasti že dobro poznajo. Imajo celo njegovo fotografijo in odtiske prstov, ker je mož že star znanec sodišč in zaporov. Maurice Leblanc: Smrtna vožnja Oni dan, ko je Viktor Danjou, zmagovalec nad 100 km, podpisal svojo pogodbo s tvrdko Benzeville-Breaute, je razbila njegova žena Katarina zrcalo, prevrnila solnjak in še več drugega, tako da bi bil moral slutiti kaj hudega celo človek, ki se malo meni za take vraže. Katarina pa je bila po naravi zelo praznoverna in je koprnela od groze. Rotila je svojega moža na vse svetnike, naj ne izziva usode. Viktor bi ji bil rad izpolnil željo, a ohraniti si je moral sloves smelega, spretnega in previdnega vozača. Vsi ti razlogi pa Katarine niso utešili, nemir in strah je nista ostavila. In kako se je šele preplašila, ko je izvedela, da dobi men mož voz št. 13! Razjokala se je: «Ne boš se peljal! Ne smeš se peljati! Bi! bi samomor!» Viktor ni mogel tajiti, da so tudi njega vznemirila zla znamenja. Vendar pa si je dejal: «Pojej, kar si si skuhal!* Končno se je morala ukloniti. Trpela je peklenske muke. Pričakovala je neizogibne nesreče. Veliki dogodki so metali svojo senco naprej. S solznimi očmi je opazovala Viktor-ja. Tako iep, tako cvetoč, tako zdrav! Kaka usoda! Bila je na tem, da si naroči žalno obleko. Zadnje dni je preživela v solzah in molitvi v gostilni, kjer je imela svoj glavni stan tvrdka Benzeville-Brčautč. Tudi Viktor Danjou ni več dvomil o svojem usodnem koncu. Ves obupan je opazoval svoj avtomobil, kakor da ogleduje svoj grob. In s smrtjo v srcu je odpotoval. Katarina je dolgo premišljala, ali naj se nastavi ob cesti. Ali bi pomenila njena navzočnost možu srečo ali nesrečo? Neumno obotavljanje, ko je bil pa konec itak gotov! Tu je veljalo samo eno: biti tu, ako bo mož potreboval njene pomoči, držati ga v naročju, ustavljati mu kri in mu olajšati smrt. Proga ie bila daljša od sto trideset kilometrov. Slutnja ji je velevala, naj se postavi na klancu tik pred ciljem, kjer se cesta ostro, strašno zavija. Prav gotovo se pripeti nesreča tu. Toda pri prvi vožnji se ni zgodilo nič. Njen mož je bil že zmagal nad petimi tekmeci Pri drugi vožnji se je Viktor uveljavil dvakrat in ni bilo več dvoma, da zmaga. Tretjič ga je videla, ali bolje zaslutila. zakaj prah ga je bil skril v gostem oblaku. Srce ji je obstalo in zdelo se ji je, da ne bo več bilo. Gremain in Gi-rardy sta bila že mimo, nato Vermont, tik za njim Danjou... •Danjou! Danjou!» Vse je vzklikalo: «Danjou!» Voz se je bližal, rastel; bil Je še pet sto metrov od klanca in še tisoč osem sto metrov od cilja. Zmaga mu je bila zagotovljena. Vsaj... ako... na krivulji ... Katarino je streslo, zaprla le oči in zatisnila ušesa. Ne. noče slišati ropota, ne videti voza. ki je bliže in bliže. Vendar ga čuje. Glasen krik... Glasovi... Ropot... Ko odpre oči, leži dvajset korakov pred njo razbit avtomobil in poleg njega nepremično dva človeka. Otrpla od groze se zgrudi na tla, a se sunkoma dvigne. Voz je obkolila množica ljudi. Ona se prerije skozi nje. Vihti roke, glas ji je hripav. Enega moža, mehanika, dvignejo mrtvega. Tudi drugi je mrtev. Naglo plane k truplu in odgrne prt. ki je pokrival mrtvecu obraz. Ni bil njen mož, bU je Lafenestre. Pozorno je zrla v mrtvi obraz, ki sta po njem počez lila dva curka krvi. Strašna radost, ki ji ni vedela imena, jo je prešinila in jo navdala vso. Smejala se je, smejala, srečno, vriskajoče. Zadevali so jo karajoči pogledi prisotnih. Z osuplimi očmi se je obrnila k ljudem in dejala: «Saj ni moj mož... Sem mislila, da je... Viktor, moj Viktor, saj ni on... Kaka sreča!* Smejala se je, smejala kakor brez uma. •Molčite vendar, to je okrutno!« Pristopila je sivolasa žena s spače-nim obrazom: «Molčite vendar, prosim! Moj sin je... moj sin...* Katerini se je nesrečniea zasmilila in prav hitro ji je šepnila: «Oprostite, ljuba gospa, mislila sem, da je moj mož. Pa ni! Ah, da veste, kako sem srečna!* Puh vetra je oplazil ljudi Mimo je šinil Danjotijev voz. Minuto kasneje se je pojavil njen mož zmagovalec. Izkopavanja na Cipru Švedski arheolog profesor Gjerstad je poslal vseučilišču v Upsali poročilo o svojih najdbah blizu Sapitosa v severnem delu otoka Cipra. Najprvo je odkril številne grobove, izmed katerih jih je 45 odprl. V njih je našel kakšnih 1750 predmetov neke stare kulture, ki se je morala udejstvovati okoli 1. 3000. pr. Kr. Te najdbe dokazujejo, da so na otoku v tistem času vladali Maloazij-ci še nedoločenega plemena, ki so pa morali biti na že precej visoki kulturni stopnji, ker so rabili orožje iz brona — nekaj nenavadnega za tisto starodavno dobo. Med ostalimi izkopinami omenja profesor Gjerstad različen nakit, bisere in umetnine iz terakote. Ne kradi! Ker mnogo je morala trpeti dražestna Lilian Harvey ki se je pregrešila proti tej božji zapovedi Danes! Elitni Kino Matica Nove ameriške zračne ladje Admiral Moffett, predstojnik pomor-sko-aeronavtičnega oddelka, je v ameriški poslanski zbornici poročal o dveh novih zračnih ladjah, ki bosta dva in polkrat večji nego «Los Angeles». Merili bosta v dolžino 782 in v širino 132 čevljev. Orjaka bosta nosila posadko 16 častnikov in 45 mož in bosta vozila s hitrostjo 75 vozlov. Njihov akcijski polumer bo znaša! preko 11.000 milj. Izvršena bosta v Ameriki in so stroški zanju proračunani na 8 milijonov dolarjev. Japonci na potu okoli sveta Tokijski list «Jiji Šimpo* je razglasil tekmo, ki bi naj ugotovila, koliko časa in denarja bi zahtevalo dandanes potovanje okoli sveta z običajnimi vozili na suhem, po morju in v zraku, v prvem razredu. Te dni odideta dva urednika «Jiji Šimpoja» iz Tokija. in sicer eden v smeri proti vzhodu, drugi proti zapa-du. Oba bosta morala skozi Moskvo, Berlin, Pariz in Newyork, v ostalem pa si lahko izbereta poljubno pot. Vagon požigalec Blizu nemškega mesta Straelena se je med vožnjo vnel s slamo natovorjen vagon lokalne železnice. Goreče vozilo so takoj odpeli, a je na strmi progi samovoljno zbrzelo proti bližnji postaji, kjer je zažgalo tri hiše in šolo. Gašenje je bilo zaman. Da bo mera polna, se je vnela zaradi isker ponoči še neka gostilna v bližini gorečih poslopij. Psi in mačke v nebesih V liverpoolski cerkvi sv. Nikolaja je pridigova! pred nekaj dnevi pastor Peter Green iz Manchestra o razlogih, ki govore za darwinizem in proti njemu. Svoja izvajanja je končal s sledečimi besedami: «Gotov sem, da se nižje živali še niso razvile do lastne osebnosti ali lastne duše. A prav tako sem prepričan, da so neki psi in mačke, ki sem jih v življenju srečal, to stopnjo dosegle. Nočem reči, da pridejo kar v nebesa, a nič se ne bi začudil, če bi nekatere med njimi v nebesih srečal.* Ločitev po 80 letih zakona V Salt Lake Cityju sta sklenila zakonca van Burenova, da se dasta ločiti. Živela sta že 80 let skupaj, on šteje 105 let, ona 95. Pravita, da hočeta narazen, ker jima zakon v njuni visoki starosti ne de dobro. najboljše, naj trajnejše, zato najcenejše! Dalmatinsko društvo z 200 člani Pravijo, da je v Trstu 14.000 italijanskih beguncev iz Dalmacije, »Societi Dalmati« ca*, to je dalmatinsko društvo, v katerem vpijejo po odrešitvi Dalmacije, pa šteje komaj 200 članov! Po dveh letih je imelo društvo zopet ob6» ni zbor, ki je bil slabo obiskan Prišla je jedva polovica članov. Inž. Radoš je govo« ril o dalmatinskem trpljenju, o bridkostih in prevarah. Razpravljalo se je o potreot širokega delovanja v svrho, da se društvo poživi. To ni nič, samo 200 članov, če je v Trstu Dalmatincev 14.0001 Predlagala »e j« ustanovitev dalmatinske legije. Sprejela »o resolucijo s pozivom do novega vodstva, da zbere v društvo vse tržaške Dalmatince, cki v njih gorel sveti plamen dalmatinskega hrepenenja. Društvo se mora razviti vedno pa v zvestobi režimu in v mislih na veličino Italije. Mussoliniju so poslali udanostno brzo* javko z nujno prošnjo za najenergičnejSo intervencijo pri oblasti, da bo nehala dal« matinske Italijane nazivati «dTugorodce», kakor se to vrši sedaj v službenih doku* m en tik Njihov izvor je čisto italijanski in oblast jih tako žali v njihovem svetem ču« atvu... Dalmatinsko društvece je klavrno m tafco ostane tudli v bodoče. 2e vsa povojna leta se trudijo, da bi povzdignili društvo v im« pozantno dalmatinsko organizacijo pa je ves trud zaman. Tisti Dalmatinci, ki so se dali izvabiti z lepimi obljubami za odhod, so kruto razočarani in marsikdo med nji* mi se je že stokrat pokesal, da je zapustil Dalmacijo. «Mati Italija* se ne zmeni za nje in italijanska oblast jih pita z «drugo= rodci*. Seveda ima popolnoma prav. Kaj pa so drugega kot Jugosloveni? Mussolini »e bo smejal njihovi zahtevi po energični intervenciji. Trditev o 14.000 dalmatinskih italijanskih beguncev v Trstu je bajka. Kdo pa bo ver« jel v tako število, če je v dalmatinskem društvu samo 200 članovi Ce bi bilo spo» ročik) resnično, bi bil to najboljši dokaz, da nesrečni ljudje iz Dalmacije ne vidijo rešitve zase v društvu z režimsko zasnovo Tudi s formacijo dalmatinske legiie ne bo nič. Regnikolom so Dalmatinci nadležni gostje in povsod se jih otresajo s sovražno gesto. Krik po zaosvojitvi Dalmacije ne po» meni odrešenja nikomuT ampak zasleduje k> veliko regnikolsko emigracijo na ono* stranski breg. p— 35 milijonov za Reko. Pred par leti je dala rimska vlada 25 milijonov posojlia v podporo reški industriji in trgovini Pra* vijo, da ni ta denar zalegel prav nič, ker je bilo mesto popolnoma obubožano. Izmenja* vanje valute je zadalo reškemu imetju ka* tastrofalen udarec. Po dolgih prošnjah na* povedujejo Reki novo posojilo. Baje dobi Reka posojilo 10 milijonov za električno in vodovodno napeljavo, za obmorski obrambni zid in ureditev tramvajskih zvez. Kvarnerska provinca dobi posojila poldru* g i milijon za zgradbo orožniških postaj v Opatiji in Bistrici in za telefonsko zvezo med občinami. 24 milijonov posojila se ima porabiti za ureditev, popravo in izpopolni* tev pristanišča. Posojilo se odšteje v pc* tih letnih obrokih Reški industriji se baje dovolijo nekatere izmed že tolikokrat na* prošenih olajšav Pomagati »e hoče kvar* nerski rivijen, misli se na nove pomorske zveze z Dalmacijo in govori »e o razširje* cju province na škodo Istre Finančni mi* nister je izdelal istočasno navodila za od* plačevanje kapitala in obresti iz gori ome* njenega posojila 25 milijonov. Tako mor« da dobita Reka m provinca 35 milijonov novega posojila, istočasno pa bo treba vra* čari onih 25 milijonov. Tako bosta imela Reka in provinca od nove Mussolinijeve dobrote na razpolago prav za prav samo bo« rih deset milijonov! Kaplja v morje! p— Fašisti proti fašizmu. V Krminu so delovali v fašistični stranki cav. Prancisci, cav. Bernardi, H. in J. De Savorgnani, L ki R. Tomadoni Prvi štirje, sami veljavni Krminčani, so bili sedaj izključeni iz stran« ke zaradi »težkih disciplinarnih prestopkov in zaradi razdiralnega delovanja v stranki*, bratoma Tomadoni je bila izrečena graja, ker sta podpirala one štiri p— Drugi občinski podnačelnik v Trstu. Dr. Fr. Grego je imenovan za drugega ob* činskega podnačelnika v Trstu. Načelnik (podeštat) je K. Arch, ki se zove sedaj Archi, prvi podnačelnik je P. Cuzzi, drugi F. Grego. Po poklicu je zdravnik. Svetov« ne vojne se je udeležil na italijanski strani Nov domačin v občinskem vodstvu, katero ta ne bo moglo Trstu nič pomagati ker v Rimu nimajo zanj srca. Vodovodno vpraša« nje bi trebalo nujno rešiti pa se vsa stvar zavlačuje od leta do leta Obljuba sledi obljubi ne izpolni se pa nobena. p— O važnosti tržaškega pristanišča n češkoslovaško gospodarstvo bo predaval v Pragi inž. Suppan, direktor javnih skladišč v Trstu. Predavanje bo imel po vseh tt» govskih središčih Srednje Evrope. Predaval je že Franikfurter, sedaj mu sleda Suppan, Hamburg pa ostane konkurent, ki uničuje Trst. p— Goriški občinski »vet. Občin«, M imajo nad deset tisoč prebivalcev, si se« stavijo svoj občinski svet. V Gorici se je to zgodilo te dni. V občinskem svetu je zastopnikov delodajalcev (pojedelstvo, in« dustrija, trgovina, obrt, promet, bankar« stvo) devet, delavskih zastopnikov pa le osem. p— Premeščen je iz Volčjedrage v Sveto Lucijo postajenačelnik Mancioni, fašistični tajnik, ki je svojo železniško službo slabo opravljal, toliko rajše pa je stikal okoli Slo« venoev in obiskoval šole kakor kak šolski nadzornik ter se obnašal povsod surovo in izzivalno. Ali so mu naročili, da je poslan v Sveto Lucijo delat železniško službo ne pa vznemirjat in dražit domačine? p— Notranje naseljevanje Italijansko zadružno glasilo poroča, da ministrstvo za narodno gospodarstvo proučava vprašanje notranjega naseljevanja, to je na kak način bi se iz siromašnih krajev države moglo nezaposlene ljudi naseljevati v one kraje, kjer ni delavcev in kjer je mnogo posla na polju, pri javnih delih itd Taki kraji so v južni Italiji. Tja bi se dalo poslati mnogo nezaposlenih delavcev in siromašnih selja« kov iz severnih krajev in tudi iz Julijske Krajine. To vprašanje ne bo rešeno z nagli« eo, ali za prihodnjo zimo se pričakuje pr* vo tako naseljevanje Za Primorje vodi to akcijo «Federazione deli' Ente Nazionale della Cooperazione* v Trstu. p— Za tujce draga dežela. «Picoolo» bi rad povzdignil turizem v Julijski Krajini V svojih izvajanjih prihaja do spoznanja: «Za turiste vseh razredov smo mi še ved« no draga dežela Revalutacija našega nov* ca se še ni prilagodila cenam,., ki bi jih tuj« ci hoteli plačevati. Zato bi morale pomor* ske družbe, hoteli, železniške uprave, ko* pališke komisije, avtomobilne industrije re» vidirati doslej izvajane tarife in proučiti ali bi ne bilo v splošno korist znatno zni« žanje cen izza preteklega poletja?* p— Izpit iz italijanščine je napravil pri šolskem skrbništvu v Trstu učitelj Rafael Gostiša iz Idrije, ki ie bil že stavljen na razpoloženje, sedaj pa je znova nameščen. Ali ste se že naročili na „Ponede!jek"? t resam Din 450'- Lep naj bo Vaš dom. Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivan Košak, Bleiweisova cesta it. 15. Slikarstvo ln pleskarstvo. Najmodernejši vzoru! Kontoristnjo i znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, z daljšo pisarniško prakso, sprejme veletrgovina v Ljubljani. Ponudbe pod št. 42 na oglasni od« delek »Jutra«. STRAŽIŠCE. Sokolsko društvo se pri nas prav lepo razvija Pričela se bo zopet redina telovadba članic Drevi ob 19.30 uri se bo vršii v ta namen v posvetovalnici doma sestanek, ki naj se ga udeleže vse članice društva! Tudii prosvetni odsek je zelo delaven Tako bo juari ob 16. uri vpniizoril »Tihotapca«; ljudsko igro v 5 dejanjih. Domače in okoliško občinstvo vabimo k obilni udeležbi RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici bo vprizorilo v soboto 24. t m. ob pol 20 in v nedeljo 25 t m. ob pol 16. opereto »Veseli kmotiiC« V vlogi Štefana bo nasitopil g. Metod Mayr, član 6i-talniškega odra v Krami u Salonski orkester je pomnožen z izvrstnimi močmi. Dirigira g. Laisič Igra se bo ponovila 1. aprila t 1. popoldne. 619 RADEČE. Odhod tovarnarja g. Podvinca v čigar službi ie bilo skoro 200 delavcev občutimo vsi meščani, zlasti pa obrtniki, trgovci in gostilničarji. V zadnjem času smo imeli več Dožarov. kfi jih je Gasilsko društvo s težavo pogasilo. Odpovedali sta namreč obe briagalni zaradi slabih cevi tn drugih nedositatkov. In ni čuda kajti sta že 40 let v uporabi! Zato vsa čast diru. štvu. ki ie sklenilo da si bo nabavni o novo rmrtorno brizgalno! Upamo, da nam bo poleg someščanov priskočila na pomoč tudi občinska uprava. DRAŽGOšE. Sokolsko društvo i« 18. i m. vprizorilo igro »Spavaj mola deklica« ki le zadovoljivo uspeta tako moralno kakor materijalno Po Igri se je vršil družabni večer V kratkem bo gostoval Sokol z jisto igro v Selcih,__ Rasi brade pri damah in vse nadležne dlačice na tilni* ku pod oazduho ta na obrazu odstranite sam) na naipripro-steiši način z molim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletni samo Din 60 tranko. ako pošljete denar naprej. Kosm laboratorij W. ECKHARDT. Augsburg, Deutschland. Ravenspnrgpretr t2 93 - večja množina - sa trgovce za obrtnike za peke k<* Oi« 4* kg Din 4- za mesarie za industrijo na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uorava .Jutra*' A. E. Skaberne Ljubljana OBVESTILO. Obveščam oenjeno občinstvo, da se NOŽARSKA OBRT pokojnega A Leben*a nemoteno nadaljnje Potrudil se bom cenj. občinstvu kaar le mogoče poetreči ter so priporočam A. LEBEN nasL, Ljubljana, Stari trg 15 fleč habor Din 60.000 nagrade #mo dosedaj porabili M tiste, lri uporabljajo Na prodaj je v vseh trgovinah, špecerijah in detekatesah. FORTUNA čokolada je edina, kate. mi nudi najvišjo mogočnost dobitkov. Nagrade po Din 100.-— izplačuje ▼ gotovini vsaka trgovina, kjer prodajajo »FORTUNA« čo» kol a do. Kupujte samo »FORTUNA« čokolado! I NOVO! NOVO! Podružnica velebanke v Ljubljani sprejme za takojšnji nastop miaišo moč z bančno prakso. — Pogoji: popolno znanje slovenskega in hrvaškega jezika ter strojepisja. Lep rokopis predpogoj. Re» flektanti z znanjem tujih jezikov imajo prednost. Prosilci, katerih stariši bivajo v Ljubljani naj pošljejo oferte na ogL oddelek »Jutra« pod značko »Banka«. Priporočamo naš prvovrstni naravni s PORTLAND CEMENT §9 svetovne znamke SALONA (TOUR) v sodCkih, juta in papirnatih vrečah. Iz skladišča oddajamo tudi manjše kolčine. SPLIT d. d. ca cement portland v Mublfani Skladišče: Masarykova c 23 (poleg Ranzingerja) pn Im UGRABLJENI MIUONI zelo humornti&en detektivski roman, borba Slovenca»Američana, tata ljubezni io hva* težnosti Kdot se hode zabavati s najslovitejšim romanom, uaj ga naroči pil upravi *Jutra*, Ljubljana, Prešernova ulica 54. Vona Dto 46.—, brottrao Dta »—. PoJtnma «e zaračuna posebej. 1 tiret posebnega naznanil* Globoko užaloščeni naznanjamo vsem »orodnikom, .r.ijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mati hčerka, sestra, svakinja in teta, gosp* ffežicn Mesičeb m. N'abar soproga traovca in redna učiteljica dne 21. marca 1928 ob pol 24. uri po kratkem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili »v. zakramentov, mirno v Gospodu zaspala Pogreb drage nam pokojnice se vrši ▼ soboto, dne 24. marca 1928 ob pol 11. uri is hišo žalosti (Ptujska gora) na lišče Sv. Lovrenc na Dravskem polju. __jsimo tihega sožaljal Sv. maša zaduinioe »e bo darovala ▼ soboto, dne 24. marca 1928 ob 11. uri v cerkvi Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Mlin — Moste prt Sv. Lovrencu na Dravskem potfu, dno 22. marca 1928. Globoko žalujoči soprog Zvonko; Marjan, sinček; Irentca, hčerka, in vse ostalo sorodstvo. pokopali! Prosi MOTOCIKLI čtstSi svetovno znane tvrdke Schmel Armis Ltd. Birmingham Zahtevajte cenike in ponudbe! Rezervni deli vedno ▼ zalogi. so naiborši! Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: AmomoMles-Motocikles, Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Ljubljana, Poljanska cesta 3. ta && laoe Grey: V Železna cesta Roman. Z odmirajočimi rokami Je Stantonova preiskala žepe nočne ha-Jie in je naposled našla majhno zapisndco in svinčnik. Z otrplimi prsti, toda z bedečim duhom je jela pisati Nealu. V sleherno besedico tega pisanja je izlila nekaj muke, kesanja, žalosti in ljubezni, ki jo je čutila. Ko je bilo pismo napisano, si je položila knjižico na prsi in je po mnogih letih prvič spet okusila sladkost notranjega miru. Casey se je naslanjal na lopato, brisoč si potno čelo ln opazujoč svojega tovariša McDermotta. Med njima je zijal grob, bi sta ga bila izikopala, itn nedaleč od njiju je ležalo nekaj podolgastega in nepremičnega, zavitega v staro platno. »Mac, vrag naj me vzame, če mi je to delo v zabavo,« je rekel Casey, burno puhaje iz svoje črne pipe. »Ti bi bil rajši ravnatelj U. P. R., jeli?« je odvrnil McDermott. »Ta vojniška sodrga ne trene s prstom. Ne vem, zakaj niso pokopali mrlič ev?« »Nihče naju ne sili, Casey. Benton je pospravil svoje stvari in }o je odkuril. Spodobnost zahteva, da pokopljeva njegove ostanke. In ti bi moral biti še vesel, da spraviš tega strašnega rdečelasega cowboya pod zemljo.« »Zakaj neki?« »Ali ti ni grozil s svojim pihalnikom in te prestrašil na smrt?« { »Grozil mi ie že, grozil, a jaz sem bil hladan kakoT tikva. In da mi je pokopati Larryja Kinga — hm, na pol sem ponosen, na pol mi je pa žal. Nealov prijatelj je bil.« »Eh, Casey, vražji dečko je bil. Ljudje pravijo, da je počil tudi Stantonovo. In vso tisto lopovsko drhal je pobil. Mislim, da ni nobeden utegnil kihniti.« »In, Mac, najboljše in najbolj ogabno delo, ki sva ga kdaj opravila pri U. P. R., je bil pokop teh ljudi« Pri teh besedah je Caseyeva ogromna rofca pokazala na vrsto pravkar zasutih grobov, ki jih je že zapadal leteči pesek puščave. Nato je pobesil lopato in se je sklonil k nepremični postavi. »Primi ga, Mac.« Spustila sta truplo v jamo. Casey se je vzravnal in se je po-križal. »Cel mož je bil.« Nato sta zasula grob. »Mac, ali ne bi bilo prav, da zaznamujeva grob, kjer počiva v zemlji Larry King? Vsaj lesen križ bi mu postavila in bi nanj zapisala ime.« McDermott je nagrbančil svo«je rdeče ček) in se je popraskal po plavi bradi. »Čemu pa? Saj vidiš, da vse grobove pesek zasmje.« »Mac, ti se se od nekdaj rad potuhnil, kadar je bilo treba prijeti za delo. Podvizaj se zdaj. Pritisnite, dečki, pritisnite.« Naglo sta izkopala še eno podolgasto, ozko jamo. Nato sta vzela surovo stesane nosilke in sta odldobuštrala proti napol razdrtemu šotoru, menda edini zgradbi, ki je še stala v Bentonu. Ca-sey je stopil vanj pred tovarišem. »Čudno!« »Kaj?« Naročila, uv uro. dLopit*. Ucoctsjt, iriallJv oguutoo, jt> pudah, m, OgLasrusOcL (LtLtk iJulra,'f hubLjaJvo, Pr%j«nu*ja,f.. TčL rt. z+gi WJ ITI nf^n^^jM Vsi prurtojbuLm. jt vpada, L oba/uun. 4 naročilom,, JU J)ul X | »Ali ji nisi zagrnil obraza, bo sva jo položla?« »Menda, Casey.« »In zdaj je videti ta obraz čisto drugačen! . . . Daj, Mac, poglej.« Casey se je sklonil ln je pobral majhno knjižico, ki je ležala na prsih mrtve žene. Trudoma je listal po njej s svojimi okornimi prsti. »Mac, tu notri je nekaj napisano!« je vzkliknil »Nu, pa čitaj, opica.« »Oh, čitati znam, čeprav mojega pisanja ni dosti pnaa,« je odvrnil Casey in jel z naporom razbirati vrstice. Mahoma pa je prestal in ostro pogledal tovariša. »Kaj, vraga! . . . Namenjeno je mojemu prijatelju Nealu — zaljubljeno pismo je — in ---« »Ho, tedaj ga spravi za Neala in bodi spodoben in ne čitaj dalje.« Vzdignila sta Beauty Stantonovo s tal in sta jo zanesla na solnce. Njen beli obraz je pripovedoval mrko in žalostno zgodbo. »Zala ženska je bila, Mac,« je rekel Casey, »in tudi dama.« »Casey, ti moraš zmerom nekoga pomilovati ... Da, lepa je bila in gospa nemara tudi, a vkljub temu pečenka za satana.« »Že dolgo vem, da se je v tvoji duši zgrizlo mleko človeške dobrote, Mac. In možganov nimaš niti toličko!« »Tako pameten, kakor ti, sem še vedno.« »Če je tako, zakaj nisi videl, da je uboga ženska še živela, ko sva jo zavlekla v šotor? Osvestila se je in je napisala pismo za Neala — šele nato je umrla!« »Moj Bog, Casey, ali misliš to zares?« je prepadeno vzkliknil McDermott. - Casey je srdito pokimal; nato je pokleknil bi pritisnil uho na prsi Beauty Stantonove. »Mrtva je, o tem ni dvoma.« r"niJ " io Din »raven gorenjskega kolodvora, prinaša v Ljubljani še ne igrane filme. V soboto 24., nedeljo 25. In ponedeljek 26. ma~ca Kurtizana in boksač doživljaji šampijona Irske na svoji turneji po Ameriški — r 6 dejanjih — v slavni vlogi: RE.VEE ANDOREE, Cene: 12, 10, 8 in 5 Din. Telefon St. 2444 Ključavničarja ki je bil te zaposlen pri vodni turbini in pri popravilu strojev, »prejme Tovarna lesnih izdelkov — Jurklošter. 9947 Boljše dekle ki je ie služilo pri boljši rodbini, sprejmem k enemu otroku v Sarajevo. Zahteva se poštenost in po mogočnosti znanje nemškega jezika Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 983S Pek. poslovodjo •» skupno delo, veščega svoje stroke, sprejmem na deželo. Pismene ponudbe z oznako plače pod »Stalna služba* na oglasni oddelek •Jutra*. 9841 Brivskega pomočnika ■IaJS'?ga, sprejme takoj ali po dogovoru Vekoslav Vy-borny Siovenjgradec 9S30 čevljar, pomočnika ki zna prirezovati, sprejme takoj Kristanfcič, Kranj i— Drugo po dogovoru. 9963 Trg. pomočnika I dobrimi spričevali, sprejmem y delikatesno trgovino. — Ponudbe na poštni predal 57, Ljubljana. 99a9 Kontorista Teščega slov. in nemščine, t znanjem knjigovodstva, sprejmem takoj. Prednost imajo vešči železninarske stroke. Ofert« z zahtevkom plače na naslov: M. Grei-ner, Petrinja. 9982 Absolventa «T9dn;9 šole, sprejmem v »talno službo. Ponudbe * navedbo organizacije, kjer Je včlanjen, pod šifro »Maturant* na oglasni oddelek »Jutra*. 9984 Čevljar, pomočnika dobro izvežbanega, siprejme Ivan Jug, čevljarstvo, Zg. Kašelj, Dev. Mar. v Polju. 99S5 Knjigovodinjo Inteligentno, boljšo, i znanjem slov., nemške in srbo-hrv. korespondence, strojepisja in občevanja s strankami, sprejmem takoj v dobro in trajno službo. — Pismene ponudbe v nem-Sčini pod »Pridnost in poštenost* na oglasni oddelek »Jutra*. 9979 Pletilje M telovnike, sprejmemo takoj v večje mesto na Hrvatskem. Delo skozi vse leto. Ponudbe na oglasni ©ddelok »Jutra* pod šifro «V. K.» 9974 Praktikanta ■prejme podjetje z drogami n kemikalijami v Ljubljani Prednost imajo sinovi železničarjev. Ponudbe pod »Praktikant* na oglas, oddelek »Jutra*. 10024 Natakarico pošteno in prijazno, najra. je začetnico, sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10034 Kroj. pomočnike le prvovrstne sprejme : večja dela Drago Sohwab Ljubljana, Dvorni trg. 10036-a Dobrega kovača sprejmem s 1. majem na deželo. Stanovanje 2 sob, kuhinje in hlev oddam event. tudi v najem. — Demiter, Lajtersberg 85 pri Mariboru. 10040 Zobotehnika mladega, ki je izvežban v kavčuku n zlatu, sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zobotehnik* 10038 Krojaškega vajenca sprejme Franc Avšič, Eolz-apflova ulica 7. 10012 Večja zavarovalnica v Ljubljani sprejme potnika za organizacijo in akvi-zicijo v Sloveniji — proti fiksni plači in proviziji. — Strokovna izobrazba zaže-Ijena, ni pa predpogoj. Agilnoet in obsežno znan-stvo v vseh krajih Slovenije predpogoj. Ponudbe z navedbo natančnih podatkov o prejšnji službi pod šifro »Spreten in trezen* na oglasni oddelek »Jutra* 10011 Natakarico mlado in lepo, ki zna računati, sprejmem takoj za restavracijo in kavarno v SI. Brodu Mesečni zaslužek okoli 3000 Din in hrana. — Ponudbe na naslov: M. Cvetkovič, SI. Brod. 10018 Kroj. pomočnika rabi F. Orožim, Hrastnik. Oziram se samo na pismene po«udbe. 9994 Sigurno eksistenco nudimo vsem prodajalcem prvovrstnega, izredno ce-nega gasilnega aparata. Strokovno znanje in kapital ni potreben Kdor pošlje 250 Din. dobi vzorčno kolekcijo, vredno 500 Din, katero lahko tudi proda — Pri dobrih uspehih fiksuro in provizija. — Ponudbe in denarne pošiljke na naslov Novitas, Subotica. 9893 Zastopstvo galanterijskih in modnih predmetov prevzame agilni zastopnik Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izdelovalci %» 9783 Potnika dobro uvedenega, sprejme za ljubljanski trg velika inozemska tvornica tekstilne robe Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Ljubljanski trg*. 9723 Inženjer mlad in agiien, želi istota-kega družabnika 7 svrho prevzema vpeljanega pod-; etja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepa bodočnost*. 9887 Boljša šivilja se priporoča cenj. damam za delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10033 Bančno podjetje dobro vpeljano, sprejme zastopnike za prodajo državnih papirjev. — Dopise pod »Lahek zaeluiek 5000* na anončnj zavod Hink« Sax, Maribor. 10037 DreSer psov nemškh ovčarjev, doberma-nov, bivši policijski uslužbenec, vzame v dresurg 2—3 pse. samo proti dobri plači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9999 Zastopnike agilne, resne in poštene, (a prodajo obveznic R a t n š t e 4 e (vojne Škode) na obroke, iščemo * vseh večjih krajih Slovenije. — Pri pridnem delu ie možno zaslužit mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe na »Posest* Ljubljana Miklo šičeva cesta 4 48 K'4 V pisarni v kakem uredništvu, v trg podjetju ali v kakem teb ničnem bureauu želi službe dijak s sedmimi gimnazija mi, ki ima tri leta modro-slovnib študij in je ie po sloval par mesecev pri uglednem podjetju Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod značko »Natančen in uporaben za vse*. 9945 Uradnica z daljšo prakso perfektnhn znanjem nemščine ter slov„ zmožna tudi angleščine in srbohrv.. želi premeniti službo čimpreje.— Ponudbe na ogl. odd. %iU* f., Ford avto tipa 1926. v dobrem stanju kupim. Najnižje ponudbe na poštni predal 122, Ljubljana. 9908 2 dynamo stroja enake napetosti, 8—15 HP, kupim z ali brez instalacijskega materijala. — Ponudbe z navedbo cene na opekarno Jelovšek, Vrhnika 9996 Bencin-motor stabilen, v najboljšem stanju, 3%—4 HP, prodam po zelo ugodni ceni. Pripraven za pogon manjšega stroja. — Naprodaj tudi staro moško kolo T. Novotny, Ljubljana — Opekarska cesta 26. 9989 Slamo za krmo prešano. ovseno, pšenično in ječmenovo ter slamo v snopih dobavlja promptno in v presledkih po najnižji ceni Mavro Liibl i sin, Cakovec 9741 Promenadne plašče svilene in kostume izdeluje po zmernih cenab modni atelje v Ljubljani, Mestni trg št. 25/1. 9944 Belega krompirja Ia prodam 4 vagone. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nakladna postaja*. 9073 Prvovrstno vino belo, namizno, 26 hI naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra,*. 9870 Graham - moko nudi 5 kg po povzetju za 40 Din s poštnino vred valjčni mlin v Sevnici V zalogi so vedno lastni mlevski izdelki in sicer vseh vrst pšenična moka iz naboljše banaške pšenice, koruzna moka in čink-vantinski zdrob. Zahtevajte Otomane Din 630, povzetje 40 več. v zelenem ali rdečem gob-lenu Pri večjem odjemu, za hotele in prenočišča ie popust Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2. 47 Najboljši premog Oetnn VVolfov* oltea 1/11 244 Dr. a Piccoll lekarna* » Ljubljani pnpo rot» uri (aprtju b /rugit težkecab želodca tvojo preizkušeno želodčne tink turo 21) Železen štedilnik takoj prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 9941 Suha drva poceni naprodaj v Prečni ulici 4. 9826 Hmeljskih sadik (savinjski golding) ve« ti soč in nekaj sto kilogram trčanega medu odda graščina Turn. pošta Sv Krii pri Litiji. 7726 GOSPOOiNJEl P R t D E t Motvoz (vrvico) kupite najceneje v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. 261 enik! Damski frizer, salon prodam v centru Ljubljane Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Bodoč- 9842 nost 42*. 9737 G Th Rjtman: <0, v poset sta prišla?> se je porogala žival. cLepo, lepo. Dovolita. da se predstavim: gospodična Želva!» Tako govorež je zlezla na suho, «Kačam ni zaupati.> je dejala, erajši pojdimo dalje v stran.> Le kje je bila zdaj štorklja? Ko je krokodil vzdignil glavo, je bila v strahu odletela. Avtomobile: Peugeot* dvosedelni, 50<)0 km vožen. davka prost — »Renault* dvosedežni, potniški — »Peugeot* iestsf dežni — »Renault* 4—5 sedežni in »Benz* šestse dežni, vsi v garantiram dobrem stanju, proda zelo ugodno Lampret in drug. družba z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta 22. 10005' Restavracijo z dobrim prometom. T sredini Zagreba radi družinskih razmer prodam za Din 80.000. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 9564 Nogavice raznih vrst najceneje priporoča Osvald D o b e i e, Ljubljana, Pred škofijo 15 90 Brivnlco ki obstoji ie 22 let, pri Mariboru t« vzdriH »>^ko konkurenco, ugodno prodam s stanovanjem vred. Pojasnila daje Brivska zadruga v Mariboru. 9882 Restavracijo dobro vpeljano, prodam sredini Zagreba, radi pre-obilega posla in napora — ker sem sama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9899 Jeklena peresa od gramofonov, različnih dimenzij, odda večjo množino po nizki ceni tvrdka A. Rssberger, tvorn. zaloga gramofonov v Ljubljani 9980 Parni stroj tendem z kondenzacijo 100 k. s. efekt., razvod na ventile, zamašnjalk z 6 gonilnim i kvadrat. manilia vrvmi, prodam. Nadalje 1 parni kotel iz Ia jeklenih kotlovin, izvor Teplitz na Češkem, kur. pl. 50 m», atm. 10, rešetko za kurjavo z lesnimi odpadki, premogom, žaganjem itd. — Vse kompletno s parnimi cevmi, ventili itd., dosedaj dnevno v obTatu. vse izvrstno ohranjeno. Na ogled v tovarni usnja v Mokronogu, Dolenjffto. — Prodam radi elektrifikacije. Poleg tega še istosmerni dvnamo 30 k. s., za luč in sfio. 9975 Smrekove droge 4—6 m dolge, komad po Din 2 50 franko vagon Loče m Poljčamah, proda Frane Possek, veleposestnik, Loče pri Poljčanab. 9981 Lahek brek v dobrem stanju, prodam Naslov T oglasnem oddelku »Jutra*. 10003 Kupim Sode od vina, rabljene, dobro ohranjene, od 80—120 l, ku pujemo Ponudbe na tovar no kisa Jos Vodnika dediči, Ljubljana VII. 9936 Brusnega lesa smrekovega v debelosti od 10 cm naprej in v dolžini 1 m in 2 m, kupim vsako množino Plačilo ob prevzemu v gotovini ali potom akreditiva. — Cenjene ponudbe na naslov: Nande Ferjan, lesna trgovina. Jesenice, Gorenjsko. 9744 Tračnic 240 m normalnotirnih, rabljenih in levo kretnico kupi družba Hed v Žalcu 9378 Parni stroj polstabiien. samo v dobrem stanju, ne pod 10 atm. — 4ft—50 HP, kupi Josip Novak, Zagreb, Bosanska št. 16. Hišo z vrtom kupim v Ljubljani ali Kranju, v ceni do 70.000 Din. Ponudbe pod šifro »Hiša* na podružnico »Jutra* Celju. 9978 Hišo eno- ali dvodružinsko kupim v me6tu ali periferiji Cena do 150.000 bin. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Maj 1928*. 9782 Dvodružinsko hišo v Sp. Šiški, blizu stare cerkve, z vrtom proda Posredovalec, Sv. Petra c. 18 10031 Zidano hišo z lepim gospodarskim poslopjem, skoraj novo, ter 12 oralov zemlje, pri lepi cesti, proda Ivan Miklauc, pošta Sv. Pavel ob Preboldu. 10016 Rabljene tračnice poljske železnice, 600 m tira, kupimo — Ponudbe na naslov: Skrbeč & Bartol, Ljubljana, Miklošičeva c. št 6. Majhen lokal želim takoj na prometnem kraju. Ponudbe z navedbo 99071 najemnine pod »Trafika* na oglasni oddelek »Jutra 9997 Usniariio staro in dobro upeljano, opremljeno z najboljšimi stroji na električni pogon, tik ob Savi, vse v najboljšem stanju, oddam takoj v naj'em. Kompletno stanovanje v hiši Pojasnila da lastnica MARIJA VOLČIČ __Kranj, Savsko predmestje. Prazno sobico kletno, event. s štedilnikom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 9992 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam na željo s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1O001 m Tr Preprostega moškega Kolo za uravnovesenje (Ausglich-schwungrad), premer 1800, širina 180, »sovina 90 mm. teža 400—600 kg, kupi Uprava veleposestva Beltinci, pod »Zaga*. 9972 Popolno kuhinjo Trgovski lokal s stanovanjem oddam na glavni cesti. Ponudbe pod »Predplačilo bs 2 leti* na oglasni oddelek »Jutra*. 9993 Trgovino mešanega blaga, na prometni točki vzamem takoj , . . ., . i v najem. Ponudbe je poln spaimeo iz mehkega le- slatj Ba Ia?ni sa, belo lakirano, kupim. «jutra» pod značko »Pro-Ponudbe na upravo »Jutra* met 70.000». 9918 v Mariboru pod šifro »Pohištvo*. 9976 Kraljico od čokoladp »Nestle* kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10026 Hlev In šupo oddam. Naslov v oglasnem j oddelku »Jutra*. 9935 Hotel In restavracijo vse novo preurejeno, oddam v najem radi bolezni Karlovcu, v glavnem . . , - . mestu primorsko krajiške dobro ohranjen, za enega obIastj £ 5i>er na ali dva konja, kupim. Cenj_ met -?i ulici y vhotefu' je ^ 0£a.:i-„0,l^|polegJ18 sob tuli komfort- Kombiniran voz za diro, kason in trugo. »Jutra* pod značko »500* 10014 Haeder Konstruieren und Rcchnen Eseelborn. Elektrotechnik »roda po ugodni ceni no stanovanje za najemni ka. Restavracijski prostori so zelo prikladni. Dvorišče je veliko, v hlevu pa prostora za 100 parov konj. Prostori bi bili pripravni tudi za kako industrijo ali trgovino, posebno radi tega, ker je zelo cena električna moč Reflektanti naj blagovolijo naznaniti svoj prihod posestniku hiš* Ste- Hinko Sever, antikvarijat. s„ T.tnK. ♦,„ 9952 I arm Konf,oa' K ari ovac — Sv Jakoba trg. hotel »Fiume* 9967 na stanovanje. — asfov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10030 Sobo s kuhinjo itd lepo, svetlo in mirno, elektriko takoj' oddam. Pisma pod »Glince* na ogl oddelek »Jutra*. 10022 Sobo s separiranim vohodom in elektriko oddam solidnemu gospodu v Strffiiški ulici št. 22,1. 10043 Opremljeno sobo lepo in snažno, takoj od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10045 2 gospodični sprejmem na stanovanje — event. tudi a hrano, v sredini mesta. Naslov v oel oddelku »Jutra*. 10042 Opremljeno sobo lepo. v sredini mesta, s predsobo, event. lahko uporabljivo za pisarno, takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10041 Sostanovalca sprejmem s hrano vso oskrbo za 630 Din mesečno, na Sv. Jakoba trgu 5. 10009 Avstrijec želi s 1. majem opremljeno sobo, pri nemški obitelji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »E. J.» 9615 »Ljubljanski Zvon* od početka 1881—1918 ter veliko množino leposlovnih knjig proda A P e t r i č. Mostni trg 13/1 Informacije med 12. in 2. aro 94071 Opremljeno sobo elektr razsvetljavo od dam na Domobranski cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 9821 Prazno sobo Ventilator prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 10025 *Tecimo Se malo,> je dejala želva, ni domek, da je ne bi našli.> Čei nekaj {asa je res priletela Štorklja. — je vprašala. cNestalo vaju je, kakor bi trenil.* — «Da, da,» je rekel kralj, »zbala si se in si naju pustila na eedilu.> — «Vse ?;ar je prav!> se je ujezila štorklja. cAli naj bi bila skočila krokodilu v irelo?» Šabloni za ročna dela Garnitura (160 šablon) i le-umi iortiraniml vzorci 180 [Hn, seetoječa ti stonckih Ščitnikov, prtov, kuharic, >rtičkov xs cvetlična sto-ala, nočne omarce in za kruhne koiarice, vitrai, čipk za perilne omare in kuhinje, raznih vzorcev u kombiniranje blazin, mflje-jev itd. Razpošilja trgovina I. Podboj, Ljubljana, Sv. Petra cwta. 10029 Spalno sobo preprofto, rabljeno, prodam radi selitve po nlrfki ceni. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 10021 Mesarju na deleli, ki nima mestne klavnice, prodam 8 modernih granikov u klavnico, proti polovični ceni. Zglsu siti te je na Vrhniki št. 8. 10017 Trgovsko hišo velikimi skladišči in trg I zelo veiiko, v stari hiši lokalom prodam v Kranju I želim od 15. aprila dalje 109 na Glavnem trgu — I Ponudbe na ogla«, oddelek nasproti župne cerkve. Po-1 »Jutra* pod šifro »Snažna* nudbe na naslov: K a t i | 9820 V a j t, Kranj. 0894 Lepo «obo rliSO I blizu vojašnice kralja Pe- na Marijinem trga 1 prodam I tra ugodno oddam gospodu t eelo zalogo m inventar-1 Poseben vhod, parketi in jem vred. vsled odpotova- I električna luč. Naslov v nja samo do 7. aprila do I oglasnem oddelku »Jutra*. 8. are zvečer. 9789 1 9988 «no- ali Hišo I Sostanovalca dvodružinsko, v [ sprejmem po nizki ceni aa mestu ali periferiji kupim I hrano in stanovanje v sre-Cena do 150.000 Din Po-1