50. JfeulffiB. Današnja Številka stane Din 1*50. V UuMjmil, v petek 29. februarja i9Z4. teto IUIL OfENSK Izhaja vsak dan popoldne, Uvsanii nedelje la praznike. Inaerati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst 4.2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 O: notice, poslano, izjave, reklame, prekati beseda 1 D; Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inaeratav na} se nrilofi znamka za odgovor. Opt-fiTatSfvo „Sto v. Naroda* in ollea at 3, prltll6ao. „Naredna tls'iirn** Snaflova — Telefon at. 304. Ura d ni« tro (lSlor. fTaroda** Unaflora nllca šl 5, I« nadatropfo Tel a on šiar. 34. Dopisa sprefe-** 1« oolstsaas sadostto (rankorano. Rokopis3* sa nm vrača. P3S1 ti 32^11 : ^BS v £u?osliviji od 4— 5 str. po D. V50f 8 in ve£ 2 0. V inozemstvu 4—5 str. 2 D., 8 in i/ei po 3 O. Pottnina plačana v eiotovinl. „Slovenski Narod** velja: v liorr m.s ti v L no i2 mesece/...... Dm 240' — Din 2-10- — Din 360-— • 120 — • 120*— • 18-> — ■ 60 - m 60-— ■ 90 — ' " ......i 20- — m 20 — ■ 30-- Pri morebitnem povijanju se ima dalj5.i naročnina doplačati. Novi aafooaild nai pošPejo v prvič naročnino vedno V&JP po nakazntd. Ma -amo nismena naročita bre* nosMtve denar is se ne moremo oiiratl. Svoboda in enakopravnost. V zadnjem času se med nami pojavljajo vprašanja načelnega razmerja med verstvom in političnim življenjem. Ta vprašanja so za nas že zaradi tega važna, ker imamo stranko, ki zagovarja razširjanje cerkve in verske orijentacije v javnem življenju s pomočjo politične organizacije in političnega dela. Razen tega smo v novi državi prišli v zvezo s pravoslaviem, s protestanti in z muslimani, kar zopet zahteva, da se načelno razmerje med verskim in javnim, to je političnim življenjem, nanovo razčisti. Poglejmo, kako stoje stvari čisto teoretično, na papirju, brez ozira na praktične razmere! Tu je jasno, da prav lahko ločimo najvišjo veljavo verskih idealov in verskega življenja in popolno la-zacijo javnega udejstvovanja in delovanja. Verstvo in cerkev sta namenjena prav določenemu notranjemu izpopolnjevanju, ki ima vpliv tudi na ostale zunanje, javne strani človeškega delovanja, ki se pa vseeno prav lahko loči od gospodarskih, socialnih in upravnih ter duševnih ciljev posvetnega življenja. Tudi katoličanu, n. pr., so gospodarske in socialne teorije nekaj povsem relativnega in verski nauki ne vežejo vernika na nobeno speciielno upravno, državno, gospodarsko ali socialno stranko. Katolik je lahko pripadnik kapitalizma kakor socijalizma 1n komunizma, je lahko privrženec monar-hiznra in republikanstva. Tako torej drži, ca je verstvo absolutno avtonomno, da je naoram javnemu življenju indiferentno. Tudi moralna in slična ocena kakega javnega pokreta ali gospodarskega stanja nima verskega značaja in spada med re'ativno Človeško mišljenje. Verstvo veže vernika samo na dogme. Življenje pa ni teorija. Tu razmere niso tako enostavne, kakor na papirju. Podvržene so socijalnim silam. Moderne narode obdeluje in vodi vpliv časopisja, javne demagogije in sploh v prvi vrsti moč političnih akcij. Iz tega spoznanja notranjih sil modernega življega so vznikle poediue cerkvene stranke in so si na zunaj nadele določene socijalne in gospodarske programe. Pravijo, da hočejo v javnem življenju uveljaviti etična in verska načela. V resnici pa so te stranke varovale pozicijo cerkve pred strujami. ki so proti cerkvenemu omejevanju svobodnega javnega in zasebnega življenja. Strankarski programi so nastali š^le v dntg?m redu. in ti stran^ar^k; probam] še danes, klutb enotni katoliški momlki, n. pr., še niso ustaljeni in splošno priznani. M?ntajo se od danes do jutri. Enkrat so nacijo-naHstični drugih internacijona!istični. tretjič kapitalistični in monarhistični, četrtič imperijalistični. Gre torej za svobodo vere in za svobodo ter samostojnost javnega življenja. Tu ne najdemo pravega izhoda, ako se ne postavimo na stališče, da ima versko življenje pravico do absolutno svobodnega udejstvovanja v cerkvi, pa tudi v javnosti, v kolikor ne nastopa s političnimi sredstvi. Objektivni zgodovinar cerkvenih političnih pokretov v zadnjem polstoletju bo pa priznal, da se cerkev kliub zunanjim parlamentar- smo pa tudi za popolno enakopravnost vsakega duševnega življenja. Iz tega sledi potreba laizacije javnega udejstvovanja, torej posvetni značaj naš?ga celokupnega gospodarskega, s^>cijalne-ga, nacijonalnega in političnega ravnanja in snovama. Svoboda in ena koprav-nost vseh teh strani človeškega žitja in bitja! Deb onpizacij DruštVa narodov v !e!a 1923. Finančno-ekonotnska organizacija Dim ali 'političnim^"uspehom "novih "cer- | Društva narodov, ki je ustvarila tehnič- kvenih strank ni poboljšala in da se versko življenje ni poglobilo. Verstvo ima eno sredstvo, razpolaga z eno potjo do človeških src: s propovedjo. blagovestjem, versko propagando, z živim prepričevanjem in oznanjevanjem veljave verskih resnic. Tudi moderni socijalni nauki, nacijonal-na stremljenja, politični in gospodarski pokreti so se razširili preko celega sveta v prvi vrsti zaradi notranie sile prepričevanja, z ognjem duha. Če, na primer, naši cerkveni dostojanstveniki v Jugoslaviji prekinejo z dosedanjo po-litičnoborbeno prakso in ako se poglobijo v notranja, duševna, duhovna, verska sredstva cerkvenega življenja, tedaj smo prepričani, da se situacija te cerkve bistveno izpremeni. Pravzaprav je zagonetno, da iz katoliškega tabora nihče ne predlaga te izpremembe k javnemu živlienju. Politika je labilno sredstvo, verstvo pa nadzgodovinski dogodek, ki ne potrebuje časovno omejenih socijalnih in gospodarskih programov klerikalnih strank. Klerikalne stranke naj se razdružijo in naj priznajo načelo popolne laizacije javnega življenja. Svojim pristašem naj puste popolno svobodo socijalnega. gospodarskega in drugega udejstvovanja. Katoličane naj ne silijo na čisto relativne in časovno omejene interesne politične programe. Združene države m Anglija sta nam vzgled, kako široko polje najde versko pro po vedo vanje, kjer se ne poslužuje političnih sredstev. Tamkaj mnogo lepše prodira s svojimi resnicami v človeška srca. kakor pri nas, kjer zastruplja politika vsak višji polet blage in intimne katehetike. Nad našim javnim življenjem naj blešči svoboda političnega in zasebnega mišljenja. V slučaju nadvlade klerikalne stranke zavlada nafhuiše javno nasilje, diktatura nad mišljenjem in čustvovanjem. Verstvo se mehanizira. Nastopijo razne zablode, kakršne nam podaja preteklost evropskih in drugih narodov. Skratka: mi smo za absolutno svobodo cerkvenih in verskih institucii. no pripravo programov dviga Avstrije in Madžarske, je tudi napravila načrt za ureditev vprašanja grških beguncev. £lo je najprej za finančno stvar te zadeve. Ko je bila ta rešena, se je ustvaril urad za naselitev pribežnikov in predsedstvo se je izročilo Američanu, g. Morgentau-u. bivšemu poslaniku Zedi-njenih držav v Carigradu. Sedaj ta urad že posluje. Na drugi strani pa je fsnančno-eko-nomska organizacija sklicala mednarodno konferenco in stvorila dogovor o iz-enostavljenju carinskih postopkov. 36 držav se je udeležilo te konference. Med drugim je tudi sestavila besedilo o določbah arbitraže v trgovinskih dogovorih. Začela se jc baviti z izsnostavljanjem statističnih metod in dr. ^zen tega se je bavila z načrtom sestave emisijske banke v Albaniji — kamor je Svet D. n. poslal na zahtevo albanske vlade finančnega posvetovalca — in denarne reforme v Gdansku. Organizacija za promet in tranzit je imela svojo drugo splošno konferenco, v teku katere so bili adoptirani štirje mednarodni dogovori: eden o mednarodnem prometu žeirzniških prog, drugi o mednarodnem prometu morskih pristanov, tret;i o tranzitnem prevodu električne energije in četrti o izrabi vodnih sil na mednarodnih rekah. 41 držav je prisostvovalo tej konferenci. Or-ganizac.ia za promet in tranzit je pod-vzela razen tega 5e celo vrsto novih študij, ki so vse praktične važnosti: izenačenje pri postopku plačevania brodarskih tarifov v notranji plovbi, izenačenje statistike pri notranji plovbi, nadzorovanje nad trgovino z opijem v svobodnih lukah, težave carinske vrste, ki ovirajo danes razvoj zračne plovbe, razmere pri izda'anju dovoljenj za vodenje avtomobilov, načrt mednarodne konference za brezžično telegrafiio, upelianje letnega ča^a, reforma kob-darja, anketa o položaju evropskih transportov z ozirom na izvajanje resolucij, ki jih je adoptirala dženovska konferenca. Organ*zac:|a za frg-jeno je izboljšala svoj sistem poročania o nalezljivih boleznih in pričela s študijem izenačenja statističnih sanitetnih metod. S pomočjo Rockcfellerjevcga daru se je pričalo z izmenjavanjem sanitetnega osobna: štiri take ^zamenjave« so se že izvršile, ena v Belgiji, ena v Veliki Britaniji in v Avstriji, tret;a v Italiji, četrta v Zcdinjenili drfavah. Ta organizacija je nadaljevala svoje delo zbližan^a med sanitetnimi upravami raznih dežel in v zadevi znanstvenih raziskavam in je tozadevno sklicala več mednarodnih konferenc. V teku lanskega leta je postala Mednarodna organTzac?ja za higieno vsled sporazuma z Mednarodnim uradom za javno higijeno, stalna organizacija, kot vse druge organizacije Društva narodov. Mednarodna komisija za nmstveno sodelovanje je povzročila ustanovitev velikega omrežja narodnih odborov, ki so določeni za to, da ji služijo v posredovanje pri krogih intelektualcev vseh narodov in tako pomagajo pri izvrševanju programa medsebojne pomoči intelektualcev. Ustvarila ie v Ženevi Mednarodni urad za visokošolsko poroče-vanje, ki ji bo dovoljeval usporediti delovanje posameznih narodov, di se slednjič prikliče v življenje Organizacija umstvenega dela. Komisija za pobiranje nžtvanja cp^a je v teku preteklega bta uredila vsa poročila in raziskovanja in je v sodelovanju z neko ameriško delegacijo sestavila program dveh mednarodnih konfe- renc, ki jih je svet Društva narodov sklenil sklicati za m.sec november letošnjega leta. Komisija za pobijanje suženjstva (trgovine z dekleti m otroci) »e sklenila napraviti anket,) o razširjenju te trgovine in o sredstvih, ki naj se uporablja o. da se pobija. Ker se bo ta anketa podvzeia po iniciiativi zastopnika Zedi-njenili držav v tej koini^i i. jo bodo da-narno podorla dobrodelna društva Zeli njenih d^f.av. 35 držav se je sestalo v 7'enevi v mesecu avgustu in prisostvovalo konferenci, ki je izdelala pogodbo o pobijanju trgovine s pornografskimi tiskarskimi izdelki Tudi razne tehnične orgauTzactte Društva narodov so se potrudile, da udejstvijo čim učinkovitejše mednarodno sodelovame v raznih panogah. Vse to v podrobno naštevati, nam nedostaje prostora. In tudi države, ki še niso učlanjene v Društvu, kot so Nemčija, Zedinjene države. Sovjetska Rusija in Turčija, so se udeleževale del tehničnih organizacij D. n. Tako koraka D. n. lepo naprej, njega delovanje postaja vedno bolj splošno, se povsod razširja v blagor in korist človeštva. Ce smemo soditi po delu, kf ga je Društvo potom svojih organizacij izvršilo v teku svojega kratkega obstoja, lahko rečemo, da mu je zas i gurana najlepša bodočnost. Pismo iz Amerike. N e w y o r k, 17. febr. Nedavno so prinesli ameriški listi navidez malrj važno vest, da se na Kitajskem zelo širi ideja bcljševjzma in da je Čedalje več kitajskih organizacij, ki se bore proti tujcem in krščanstvu. Ta vest pa je eminentne važnosti, kajti omenjena dcisrva so resnična in groze z žalostnimi posledicami ne srnro stari Evropi, temveč ti:di vsem ostalim drčavrm, ki so materijalna zainteresirane na tem. kar se prodi na Kitajcem. Wa^h:n!c:tDn?ki politični krog? so postali pozorni in živahno komentirajo dogodka v »nebesnem imperiju«. M^skovsVa vlada se je lotila agitacije med Kitajci že leta 1018. Voditelji bolj Se vi Skesa jrbanla so kmalu spoznali, da se njihove ideje ne obneso tam, kjer nalete na dobro organizirano družbo, zdrav patrijotizem in demokratična načela v državni upravi. Pravilno so smatrali da je najboljši teren za njihovo pro^ajjando v državah z nekulturnimi prebivalstvom, kf se ne spozna v novih idaiah. Tako prebivalstvo pa je navadno zelo dovzetno za obljube, od katerih pričakuje zboliSanje gmotnega položaja. Zato so boljševiki usmerili idavne propagandistične sile proti Turčiji, Indiji, Turkestanu, Koreji in Kitajski. V M^rkvi so bili ustanovljeni že leta 1018. posebni tečaji za azijsko aeritacljo. Za propagando v Aziji je izdajala komunistična stranka ogromna denarna sredstva. Ko je bria razbita Kolčakova vojslca, ao boljševiki lahko prenesli vse svoje agitaci)-sko delovanie na Kitajsko, kjer so znali Izkoristiti uzodne okoliščine. Tu ni bilo krep* ke centralne vlade, niti dobreca državnega aparata. Notranje zmede, tekmovanje strank in ambiciioznih posamnikov, odsotnost d">bro organizirane policije in drugili varnostnih organov, ki bi stali na braniku državnih intereiov, vse to je pomagalo boljševikom, da so se v kratkem času dobro usidrali. Glavni cilj moskovske agitacije je hujs-canje domačinov protf »zamorskim hudičem« (tujcem), češ da so prišli mi Kitajsko z namenom zatirati in eksploatirati k'rajski narod. K!tnjrkl agitatorji, ki jih pošilja Moskva, so pravi mojstri v svojem poklicu. Vsa njfhova zgovornost Je posvečena podnih ovan J u prebivalstva proti Angležem, Francozom. Rusom In Japoncem, češ da je že nastal Čas, ko lahko predloge domačini vsem tem prltepenc^m račun In obračunalo z njim: za v«*> prošlost. Pri tem pa se zelo previdno natrluSa spkoSen položaj fvrope. kf da je po vojni tako Izmučena In izčrpana, da bi ne mogla poslati svoje oborožene sile v pomoč tulcem na Kitajskera. O starem prestižu bele rase in Evropejcev ni sedaj na Kitajskem ne duha ne sluha. Najprej so se spravili Kitajci na Ruse. Ker je prednja mogočna Rusija izginila, sedanji njeni gospodarji pa sami uulskajo Sven Elvestad: 49 3)ama v borbi z dvema. Ko je šel skozi drujgi voz, je bil ves presenečen, ker ga je nekdo poklical po imenu. Okrenil se je in spoznal znani obraz nekega odvetnika iz Kri-stijanije. kateremu je nekoč pri neki sodni razpravi napravil veliko uslugo. To srečanje mu je bilo v tem trenotku vse preje kakor prijetno. Vsedel se je polc.g svojega znanca. Odvetnik ni bil namenjen v Kmtljanijo; izstopiti :e hotel že v švedskem mestu K., kier je imel opravka zaradi nakupa nekega gozda. Mak bi moral biti na tej postaji že v pol ure. Kras se je čutil razbremenjenega in je tel v svoji sposobnosti, da je izrabil vsako situacijo, takoj razmišljati, kako bi tega znanca izkoristil v komediji, ki jo je nameraval igrati. Imel je namen, se seznaniti z zločincem, hotel pa "e stvar urediti tako, da bi v zločincu ne vzbudil nezaupanja. Na misel mu je prišla naenkrat prav izborna ideja. »Cujte, dragi prijatelj.« je dejal zaupno, »lahko Si pač mislite, da se s tem vlakom ne vozim brez posebnega povoda.« To si je odvetnik pač lahko mislil. »Prav veliko uslugo bi nri storiH, ako bi mi hoteli pomagati!«: »Iz sjrca rad, kolikor pač morem-« »Izredno sem vam hvaležen. Predvsem me ne smete poznati. In potem . . .« »In potem?« je vprašal odvetnik. Asbjorn Krag se je sklonil k njemu in mu jel nekaj šepetati na uho. Nekai minut kasneje je vstopil Asbjorn Krag v oddelek, kjer je bil zločinec, in se vsedel na sedež, ki ga je že preje obložil s svojimi stvarmi. Nihče ni mogel, ako je Šlo za to, bolje igrati komedijo, kot Asbjorn Krag. Nihče ni mogel tako kot on priti v kupe, ne da bi privoščil samo enega pogleda svojim sopotnikom. Delal se je, kakor da bi se hotel prepričati, ako ni bila njegova prtljaga, t. j. njegova ročna torbica, ukradena v trenotku, ko je bil zunaj. Nato je prav nerodno vzel iz etuija smod-ko, jo prižgal in jel oblake dima puhati v obraz svojega sopotnika. Seveda se ni prav nič opro-ščal, marveč se vsedel in komodno potegnil hlače preko kolen. Nato se je delal, kakor da bi naenkrat opazil svojega sopotnika. Pazno ga je motril, kakor da bi hotel samega sebe vprašati: »Ali se izplača s tem človekom začeti govoriti?« Nato je za-zdehal. zakril usta z roko ter potegnil iz žepa francoski list. V tem trenotku se je vlak ustavil. Bilo je to samo postajališče. Vlak se ja ustavil samo za trenotek in je hitel nato dalje. Na tem se je zunaj že stemnilo in okna so sprevodniki zastrli i« s zavesami V tem hipu je vsto- pil nov potnik v voz. Otvoril je kupejna vrata ter se razšopiril s svojim deževnim plaščem. Bil je to odvetnik. Asbjorn Krag ga seveda ni spoznal. Zločinec ga je pogledal, pri tem je imel Krag priliko, videti njegove oči. Bile so temne in jasne, toda hladne. Odvetnik ni slekel svo'ega deževnega plašča. Vsedel se je na blazino poleg zločinca :r. položil poleg sebe svojo potno torbico. Očividno je hotel zopet skoraj izstopiti. Trije potniki so se spogledovali kakor popolnoma tuji ljudje in niso spregovorili niti besedice. Ko se je vlak že skoraj ustavil, se je dvignil Krag. stegnil roko kvišku k mreži, kjer je bila prtljaga, z očividnim namenom, da bi nekaj vzel iz svoje potne torbice. In prav v hipu. ko se je vlak ustavil, ie izgubil ravnotežje ter padel na odvetnika. Istočasno je s svojimi prsti izvedel prav Čudne kretnje. Po tem karambolu sta se seveda oba opravičevala drug drugemu, na kar ja odvetnik z vljudnim pozdravom zapustil kupe. Trenotek kasneje je vlak zopet odhitel. Sedaj sta bila onadva sama. Krag je ravnodušno sedel na svojem sedežu s prekrižanimi nogami. Puhal je od sebe oblake dima. Skozi te oblake je naenkrat pogledal na neznancev obraz. Njegovo lice se ie popolnoma spremenilo. Popreje je bilo nedostopno in ravnodušno, tedaj pa je bilo na n;em opažati smehljaj, ki ja izražal tako presenečenje, kakor zanima- nje. Lice je bilo videti skoraj lepo. Krag je hlinil presenečenje in vzd smodko iz ust. Usmev na zločinčevem licu je postal nedvoumen. Sklonil se je k detoktivu, iztegnil roko in dejaJ: »Dajte mi!« Krag je Široko odpr! oči. »Kaj pa mislite?« je vprašal. »Dajte mi polovico,« je ponovil lopov. Krag se je zasmejal. Nato je drugi mahoma postal resen. »Zatožim vas pri sprevodniku,« je zagrozil. »Zaradi mene me lahko tožite, kjer hočete!« Krag je pokazal na vrata. V tem hipu je zločinec zopet postal prijazen. »Vi In jaz se bova že razumela,« je dejal. >Raz-delfva si vse med seboj In sprevodnik ostane nem. Opazil sem pač, da ste spretno »prstkali« ob deževnem plašču onega moža.« Krag je potegnil Ustnico Iz žepa In jo odprl. V njej so bili papirji in okrog 100 K v malih novčani-cah. Krag je Štel novčanice, kar je vzbujalo vso so-potnikovo pozornost. Potem je mirno vtaknil denar v Žep, odprl okno in vrgel ven žepni robec. Nato se je z vso mirnostjo zopet naslonil na svoja blazino, nesramno pogledal svojega sopotnika v obraz in izjavil: »Jaz nikdar na delim plena.« Zločinčevo lice se ja spačiia stran. 2. »SLOVENSKI NAROD« qW g& februarja 1924. ^^^"^^'^""^'^^^^^^^^^^^^^■^^■■•^■^■■a^aMaaaaBaBjaBBBaHanaiBiaBBai '^■^■■^■■^^^aiB^HBamBaaaB^i^Bi^BBaBBBa^^^^H Ste* 50 Kitajce proti belokožcem, le naravno, da slednji nimajo nobene zaščite. Kakšno Je razpoloženje napram Rusom, najbolje dokazujejo besede harbinskih Kitajcev, ki pravijo: Sedaj nismo več vašj »hodja« (sužnji}, bodja ste vi, mi pa smo kapitan (gospod), Potem so se lotili tudi drugih ino-zemcev. Napadajo in ropajo vlake in par« Bike, razbijajo inozemske misije in love in Zapirajo trgovce, misijonarje in potnike, ki jim ne pomagajo aobeni protesti aH ultimati tujih poslaništev, kajti vlada fe brez moči, da ukroti to nevarno gibanje. Položaj Je čedalje slabši In Če bo Slo tako dalje, odb Je Inozemcem na Kitajskem kmalu zadnja ura Moskva se lahko veseli svojega uspe-ba na Kitajskem kjer se odpira boljševizmu široka pot za drugo dobo agresivnega pritiska na stari svet in stari družabni red. Po izjavi pokojnega LJenina utrujeni b II-ievlzem sedaj samo počiva, da se pripravi za nov skok. Za predstoječl rdločilni spopad s kapitalizmom potrebuie komunistična Stranka svežih sil. ki jih upa najti med kitajskim proletarijatom. To Je Jasno povedano v korespondenci, ki so Jo našli lansko feto v stanovanju lužno-kltajskega pretendenta Sun-Jatuzena. Te !lst:ne govore o predstoječl zvezi med Nemčijo, sovjetsko Rusijo In Kitajsko. Vse to se godi n^opa-ženo. Evropski »consules« ne samo da ne bde, temveč spe in ne vidijo, da Se pripravlja za stari svet nokaj po^bnega bolj strašnega In usodnega, kot le bila takozva- na rumena nevarnost Zveza rdeča In remene nevarnosti obeta C v ropi hi Ameriki težke Čase in ljuto borbo, čije Izid Je celo problematičen. Ameriški vodilni politiki te te nevarnosti dobro zavedajo zato nočejo ničesar slišati o priznanju sovjetske vlade. Kongres Združenih držav se peča te dn: z novim doseljenfškfm zakonom, ki stopi v velmvo s I. Julijem 1924., ko Izteče rok veljavnosti dosedanjega zakona. Po novem zakonu bo kvota za izseljence Iz vseh držav znatno znižana. Zato je važno za ene, ki se hočejo Izseliti v Ameriko, da store pravočasno. Najbolje je, če pridejo v Ameriko okrog 1. Julljn. kajti kdor pride prej ali poznele. se mu tanko pripeti, da ga posijelo nazaj. Zato čakajo mnogi Izseljenci že sedaj v evropskih pristankih, da pridejo pravočasno na vrsto. Drugo važno vprašanje, tičoče se vseh Izseljencev, je brezposelnost, ki preti v zvezi s predstojećim! volitvami prezldenta. Amerika je šele nedavno p emagala povojno krizo In za-to so se mnenja razdelil«. Nekateri pravijo, da volitve ne bodo vplivale na delo. drugI pa so prepričani, da bo baš nasprotno. Vendar pa ta negotovost zelo vp'rva na Industrijsko življenje. Podjetniki marljivo kopičijo izdelke, delavstvo no3i svoje prihranke v hranilnice, vlada pa skuša re-dncfratl število brez posclmh In naravno preorečfh" rudi pritok novega proletarijata. Seda ni« situacija za Izseljevanje ni posebno ugodna. Boiožena sitija na I Senzacijonalna izjava Spalaikovifa. Parlamentarna situacija. Načelni sprejem proračuna s 116 : 61. — Zadovoljnost ▼ radikalnih krogih* — Smernice vlade. — Kombinacija o splošni koncentracijski vladi. ^- Beograd, 28. februarja. Ozv.) Včeraj opoldne je narodna skupščina po zaključku generalne debate sprejela v načelu proračun za leto 24'25 z i 16 glasovi proti 61. Za proračun so glasovali kompaktno radikali z makedonskimi Turki. Proti so glasovali demokrat-je, bosanski musliman! in jugosloven-skl klub. Zakl;učena je generalna debata in v soboto se prične podrobna proračunska debata, k! bo po sodbi parlamentarnih krogov trajala do sredi meseca marca, tako. da bo vlada v položaju, da ima dne 1. aprila t. 1. reden proračun, na podlagi katerega bo lahko vodila finančno upravo države. Značilno le, da je postala razprava v zbornici sadnje dneve zelo zaspana, čeprav je običaj v parlamentarnih državah, da so proračunske razprave vedno zelo živahne In inicijativne za finančno politiko dotične drŽave. Zadnje proračunske seje so bile skoraj prazne. Za Speciiel-no razpravo se pripraviia*o vsi klubi, da predlože gotove zahteve In potrebščine posamnib pokrajin. Tudi nekateri! ministri nameravajo povodom razprave o proračunu svojega resora podati datiše poročilo o svojem delovanju in o nadaljnih načrtih. Tako namerava notranji minister podati zelo obširno poročrlo o notranjem položaju v naši kraljevini« O tem ekspozeju se bo gotovo razvila zelo živahna debata že Z ozirom na načelna stališča posamnih parlamentarnih skupin. Zunanji minister namerava pri razpravi o proračunu ivojega resora podati zunanjepolitični ekspoze, v katerem bo zalo obsedno govoril o naših odnošajlh napram Bo!-sarski In o vseh bolgarskih aktuelnih problemih, ki tudi posegajo v naše dr-iavno življenje. Z rezultatom gla^ovania v skupščini so radikali zadovoljni in so nanj skoraj ponosni. O tem Izidu piše današnja »Samouprava«-, glavni organ radikalne stranke, da je radikalna vlada pokazala pri tej priliki dobre in realne uspehe v svoji finančni politiki, take uspehe, ki jih ni doslej dosegla nobena vlada. Glede nadal'nih smernic o vladinih državnih poslih omenja isti list ta načela: I. obnova zemlje. 2. stabilnost v zunanji politiki. 3. sigurnost v notranji politiki, realnost finančne politike in 5. rešitev vseh socijalnih problemov. Te smernice gredo za tem, da ojačtjo na?o tnlndo državo In njen prest »ž na zunaj. Radikalna vlada bo §Ia po začrtani poti dalje in bo nadaljevala svoje delo. Ker je danes v zbornici dan interpelacij, ne vlada posebno zanimanje za današnjo se o, ker so na dnevnem redu interpelacije lokalnega značaja. V soboto se prične podrebna razprava o proračunu. Ta razprava bo zelo intenzivna in radikali so odločeni poskrbeti da se ta razprava čimpreje zaključi in da se proračun reši. kakor gori omenjeno, do srede marca. Radikali računajo na vse eventualnosti in so pripravljeni na vsako možnost, ki bi spravila sprejem proračuna v nevarnost. Toliko je že danes jasna parlamentarna situacija, da opozicilonalne skupine nikakor nimajo v svo'em načrtu v akciji za stnnoglavljenje vlade vštete okolnosti, da bi se Pašfcčeva vlada vrgla sedaj povodom proračunske razprave. Parlamentarni račun, ki temelji na objektivnem opazovanju položaja v skupščini, pa tudi jasno pove, da bodo opo-z?c7$onafne skupine pustile Paš?6evl vladi ia toliko Časa živeti, da bodo rešeni najnu'nr'šl zakoni, tako Invalidski zakon fn drugi, kakor rudi, da bo končno rešeno tako perečo uradniško vpra- Radi odsotnosti dr. Korošca in dr. Snahe iz Beograda je diskusija o ustanovitvi opozie!ior»a!r»ega bloka nekoliko zastaja. Popolnoma je gotovo formirale tega bloka tn je to vprašanje le vprašanje enega tedna. Razne in zelo živahne komentarje so izzvale včerai v kuioariih narodne skupščine in v klubih Informaciie. ki potekajo iz krogov zem-loradniškega poslanca Joče Jovanovi-ča in ki so lih priobčile včerai popoldne zemlioradniške »Novosti«, reasumiraioč potek dosedanjih pogajanj med opoz:cl-jonalci za ustanovitev bloka. Ust zatrjuje, da so vsi izgledi za blok danes povoljni. Razpoloženje za blok je v narodni skupščini zadovolivo. Blok bo v narodni skupščini razpolagal z veliko večino, tako da bo zmožen vsak čas strmoglaviti sedanjo radikalno vlado. Drugo vnrašanie pa je. ali povzroči blok padec vlade takoj ali ne. Je dosti razlo-^ gov. da se to takoj ne izvede, to radi budge^a, inva!Tdskega zakona in uradniškega vprašanja. Tud? radi rad'kalov sauiDi se to ne sme zgod'tl. Ooozicijo-nalni blok bi imel po padcu Pašideve vlade nalogo eventualno sestaviti močno koncennrac'Jsko vlado, v katero bi bili pozvani tudi pošteni radikali. Glavni cilj bloka je pod vsako ceno napraviti konec vlade tistim radikalom, ki so se sedaj izenačili z državo. Blok poživlja tudi prstene radikale, da v svojem klubu položaj razčistijo in med seboj obračunajo. Ce bo to mogoče, tedaj je računati, da blok lahko ustanovi koncentracijsko vlado, ki ima storiti korec PasKevenru režimu. Po informacijah zemljoradniškega lista bi imeli vstopiti v tak koncentracijski blok: 1. od radikalov: Miša Trifunović, Andra Stanič, dr. Slavko M i 1 e t i ć, Nastas Petrovič in Ninko Peric. 2. od demokratov Ljuba D av i d o v i ć, Vo:a Marinković, Svetozar P r I -b i Č e v i č in Košta Timotijević, 3. od Jugoslovenskcga kluba dr. Hoh-n j e c in Anton Sušnik, 4. od muslimanov dr. S p a h o. 6. od Hrvatov dr. Krn je vič (HRSS) in dr. Lor-kovic (Hrvatska za ednica). Po zatrdilu »Novosti« bi imela ta vlada pripraviti in izvršiti popolnoma svobodne volitve. Krona in narod bi bila s tako vlado tudi zadovoljna. Načelo vlade bi bilo nekršiti državnega jedinstva. Akcijo opozicijnnalnih skup:n spremljajo radikalni krogi zadnji čas zelo oprezno in pazljivo. Popolnoma resno razmotrivajo vsak najnoveiši po av za ustanovitev opoz^cijonalnega bloka. Najbolj napeto razpravi;aio o ciljih tega bloka. Radikali so prišli do treznega prepričanja, da je treba računati o akciji za padec sedanjega režima. Nekateri radikalni krogi so ostali še vedno optimisti in zatru jejo, da opozicia dviga le »velik prah« in da ne pride do realnosti. Da le položaj v resnici resen za vlado, je dokaz temu. da je snočni ministrski svet zelo obširno razpravljal o opozicijonalnem bloku. Vašemu dopisniku je ugleden in vpliven član vlade po končani seji priznal, da ie ministrski svet snoči razpravljal o politični situaciji v zvezi z opozicijonalnim blokom ter je zaključil razgovor o tej temi s kratkim stavkom: »Za seda] radikali čakamo, da vidimo, kaj blok stori In ▼ tej zvezi bomo razmotri vali politični položaj. Splošno je mišljenje, da se Izvrše važne spremembe v našem političnem življenju. Teh sprememb pa m pričakovati v kratkem času, marveč šele pozneje.« Podplrafte obmurae slepe In damite »Podpornemu društva alefrfk«, Kako da*eč je dozorela situacija na Balkanu, o tem nam priča senzacijo« nalni intervju v našega pariškega posla* nika Spalajkoviča v »Matinu«. Gospod Spalajković* ntrjuje, da postaja položaj na Balkanu obupen. Bolgari priprav* ljajo opaane projekte, ki bi mogli pri« hodnjo sponvad izzvati krvav konflikt. Ohrabrena s tem, da je na Angleškem prišlo na vh \o nekoliko bo'aarofilskih osebnosti, vrši sofijska vlada velike priprave za spomlad ter koncentrira svoje si!e na naši meji. Pred kratkim je v kraljevem dvorcu Vrana pri Sofiji svet narodne obrane pod predsedstvom kralja Borisa do'očil cel program za politično in vojaško akcijo. Te seje se je udeležil tudi Todor Aleksandrov. NekoJiko dni pozneje je bil v Varni sestanek bolgarskih in turških delegatov za istočasno akcijo na reznih točkah naše meje. Na Dunaju se je sestal Pro* to*erov. sef boćarskih komitašev v Albaniji, z odposlanci Probulajočih se Madžarov in z Bajram Dzuro, vodjo arbanaških četašev. Vsi ti sestanki so imeli namen, določiti skupno akcijo proti naši državi. Ni dvoma, da stoji na če!u vsemu pokretu makedonski ko« mitet v Sofiji s tajno podporo bo*gar» ske vlade. Ža bazo operacij je dolo* cena do'in* reke Stmmice. Koncentrat cijske točke so: Custendil za akcijo v smeri proti Krivi Palanki in Kurr.anoc vemu. Džumaja za napad proti Stinu in Petrič z& nestop proti Strurnici, NTc£o* tinu in Gjevj-jeliji. Provijant, materijal, orožje in municija so žc negomilieru v teh koncentracijskih točkah. Razna bolgarska udruženja 50 stnvila na raz* po'ago ogromne vsote denarja. Nana« dalci upajo, da bodo s terorjem uničili odpor makedonskega prebivalstva. — Končno povdarja goso. Spalajkovic", da Jugoslavija ne more več trpeti situacije, ki dovoljuje Bolgarom, da perijodično rušijo mir v Južni £rbij. Demisija belgijske vlade. Delavska vlada na vidiku. — Bruselj, 27 febr- (Havas). Zbornica je s 9579 siasovom odk!in:!a irancosko-belkr?i>ko gospodarsko pogodbe* Vlada je radi tega demisijonfrala« — Pariz 27. febr- (Izvir) 3elg\«kl ministrski predsednik jc danes odstopil, ker je zbornic odklonila ratifikacijo francosko-be'gijske gospodarske poR-sib.*. Ta od^o-nirev ni bi!a nepričakovana. !;er so pogodbo ostro kritlr rale \se go^^ -ske korporacije in tudi poik^ne stranke razum liberalne, k| je pogodbo odobravala- Theu-n;sovI visel! so očitsii. da je ? ;ot!bo *kie-nila iz po'itrčnh razi ^-ov, ne pa iz gospo-dsrskih !nrer.:sov Bel^i-Je. L ii—alna strnn- je po kon. nem g!asovan j priredila Thei;nis*j ovacije- — Pariz 28- febr- (Izv-) V političnih krogih je raz št. ena vest. da »e nn»nerava v Beig i) sef\:ti č s*o delavska vlada po vzorcu /Micilonaldove- Uvedena so p >ga janl^ med krščanskimi socJlnl'st! in soci-ja!nir:> demokrati zn setavo delavske vlade- Vodja sod-aHstov V^mlervelde ;e pripravljen rrevzeti sestavo vlade- Hočemo mir na 0;Jte! Glavno načela — ohrar^tev rnirovrvh no^^db! — Bolgarska vlada in naša država. — Akcija Makedoncev. — Beourad, 28, februarja. Ozv.) V dVo»natičnIh kro*;Th pr^čaknle'o 2 gotovostjo, dm so v nas^ odno?ajTh napram Bofjrars^f v zvez;* z akc!io make- donsfc^h odborov na pragu zelo važni dogodki v toku rVatrvno kratkega čisa. — Beograd, 28. februarja. (Izv.) V zunanji politiki je postal za nas ze!-» aktualen bolgarski problem, da pod tem imenom označimo vrsto aktuelnih vprašanj, ki imaio urediti normalne redne in dobre odnoSafe med nami in Bolgarsko ter končno spraviti z dnevnega reda vedno v redni tok odnoša-jev posedajoče intrige makedonskih odborov. Podčrtati je treba, da na najme rodajnešem mestu naše zunanje politike pripisujejo največji pomen bolgarskemu problemu. Na tem mestu spremljajo z vso opreznostjo nainovei-Se pojave na Bolgarskem in je tudi znano, da ie sedanja bolgarska vlada direktno in indirektno zapletena v akc'io makedonskih odborov, ki od n*e zahtevajo, da ofVietno sproži na mero- •t*me*?f evropskem mestn vprn*an'e Maked^Hje. Ravno radi tcs:a so postali odnr§a.;i med obema državama več alj manj napeti. Na merodamem mestu so včeraj va§?mu doofsn*ku kategorično izdavili: Južno Srbijo smo pribor!]? z mečem. !e z m~y??n bi jo mog"! even*t«e"-no izgubiti Vsi oni »judjs. ki na Bolgarskem ?n v zapadnih državah Evror^e dri*esče m?s!*'o o tem vprašanju, se te-merifo motijo ter ss rgrajo z ognjem. Bo"j kakor dni se države na Baf\arm želimo mi m?r z vsemi ostalimi državami ?n posebno z naš-mi sosedami. V nobenem slučaju pa no moremo držati kržem rok, zfastl ne v slučaju Če v?d*mo nevarnost napada. Ne moremo držati križem rok, da se kr?l teritorijalna suverenost naše države. Mi zahtevamo mir, zahtevamo izvršitev mirovnih pogodb, ki jih mi kot nobena druga drrava sveto spoštuvemo in se jih držimo. Ml hočemo dostojno varovati mirovne pogodbe!« Sodba Anglije o po ložaju na Bolgarskem. Zanimiva izvajanja »Timesov«. Možnost juge slovenske zasedbe — London, 2S. februarja. (Izv.) Vodilni zunanjc-politični list iTimesc je priobčil včeraj zelo objektiven dopis svojega sofijskega dopisnika o položaju na Bolgarskem. Dopis konstatira, da so posta'! odnosa7! med Bolgarsko tn Jugoslavijo napeti radi makedonskega vprašanja. Revofncrjonarne čete To-dora Aleksandrova se pr'pravMajo za spomlad na ustanek. Zbirajo municijo ln denar po Bolgarskem. Ker je rešila reški problem, je Jugoslavija odločena obrniti vso svojo pažnjo na Makedonijo, da prepreči vsako revolucionarno akci o makedonskega odbora. Pričela je odločno protiak-cijo. Obstoji nevarnost, da bo Bolgarska pod pritiskom tsh okolnosti zapletena v akci:o, ki jo makedonski emi-grantje. Živeči na bolgarskem ozemlju, pripravka jo blizu jugoslo venske meie. Po mišljenju fugoslovenske vlade stoji bolgarska vlada v zvezi z revolucionarji. Jugoslavija obtožuje bolgarsko vlado, da podpira revolucionarje in smatra, da je za udušitev makedonskega revulucijonarnega gibanja potrebno tudi sodelovanje bolgarske vlade. Ce ne dobi loja'ne pomoči od bolgarske vlade, teda? ie dana možnost, da Jugoslavija odpošlje svoje čete preko bolgarske meje, da se prepreči zveza revolucionarjev in makedonskih eml- . grantov. To čete lahko eventualno za- i — J^goslovija in Makedonija. — Sofije. Položaj bolgarske vlade. vzamejo progo Carlbrod-Petrič In zasedejo tudi So!*io. Ministrski predsednik Cankov je Izjavil dopisniku, da ne veruje v nevar-nost prehoda ingoslovenskih čet na bolgarsko ozemle, doč'm drugI m'n'stri po dopisnikovih informac'lah računalo s to nevamosMo. Dcp;snik smatra, da je položai bolgarske vb.de težak, ker se bo težko znebila revolucijonarjev, katerim bi se v eventualnem slučaju pridružili Še zemljoradnik! in komunisti in proti taki sili bi vlada ne imela dovolj vojske na razpolago.!!) Bolgarska vlada mora storiti za vsako ceno odločno akcijo. Računajo s padcem Cankova In da postane negov naslednik Andrej Ljap-č e v, ki bj b!l sposoben pomiriti revo-Fuc!]OTiarre ?n sk'en'ti ž nprn? kompromis, toda demokratska koaHcla je protivna vsak? snrerrembi vlade. — Beograd, 28. februar;a. Ozv.) Iz Londona brzojavno dospeli ekscerpt zanimivega dopisa >T»mesov* Iz Sofije, je danes v zunanjepolitičnih krosih napravil ugoden vtis. Priznavajo dopisu strogo objektivnost in njega veliko važnost za nadal:ni razvoj dogodkov na Balkanu. Priznavajo dopisnikove informacije za točne in objektivne. Znacima je tudi oko'ncst, da 'e ta č'anek namenjen onfm krogom v Angliji, ki slmpat'z'rajo z makedonskim odborom in makedonskimi em'grantl Promet med Reko in zaledjem normalen. Prvi vlak na Reko. — Izročitev severnih krajev. — Sušak, 28. febr. (Izv.) Danes se izvrši oficijelna izročitev nam po rimskem sporazumu priznanega ozemlja v zaledju severno Reke. Italijanski karabinjeri! in finančne straže so se že danes zjutraj pomaknile na svojo novo obmejno črta Opoldne se izvrši oficijelni prevzem ozemlja od strani naših oblasti. V Zametu in v ostalih krajih pripravljajo svečan sprejem naši vojski in oblastem. — Reka, 2& febr. Ozv.) Z reškega kolodvora je včeraj ob 15. popoldne odpeljal prvi vlak, sestavljen iz našega železniškega osobja. Vlak je prispel na postajo Ogranek na Sušaku ob 15.15 po-poidne. Tu so vstopili člani naše. raz- mejitvene delegacije in železniške ko-nrsije. Nato je vlak odpeljal zopet nazaj na Reko, kamor je prisoel ob 16. popoldne. Na kolodvoru je sprejel naše delegate guverner kvarnerske province general G i a r d i n o. V kolodvorsk. bufetu je bila prirejena zakuska. General Giardino je v kratkem govoru pozdravil Člane naše razmejitvene komisije, zahvaljujoč se v pni vrsti generalu Milicu, ki ima velike zasluge, da je bil dosežen sporazum v razmejitvenem sporu. Naše delegate je pozdravil tudi senator Ouartieri. S tem je bil oficijelno otvorjen in vzpostavljen pet let počivajoči železniški promet med Reko in zaledjem. Danes ob 13. popoldne pričakujejo prvega vlaka iz Zagreba na Reka MAKSIM GORKI O LJENINU. — Praga, 28. februarja (izv) V Marijanskih Lažnih je Maksfm GorkJ dokončal svojo knjizo o Lj^ninu, ki bo v najkrajšem časa izročena tisku in objavljena. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. — Eeogrsd, 2S. februarja. (Izv.) Trcra sekcija komisije za sklenitev trgovinske pogodbe z ltali'0 je imela včerai ob 17. svojo prvo oficijelno sejo. Italijanska delegacija s predsednikom dr. Brocchijem je bila zbrana pclnoštevilno. Naše zunan e ministrstvo je zastopal načelnik dr. O. Rvbar. za prometno ministrstvo so bili navzoči predsednik prometne komisije A v r a-m o v i č in strokovnjaka D er o k o in B a n i č. Italijanska delegacija je predložila načrte o ureditvi jadranskega tarifa in o sklenitvi železniške konvencije, ki ureja obmejni promet, postopanje na obmejnih železniških postajah in promet z Reko. Dalie Je bil predložen načrt ureditve tranzitnega prometa v smislu rimskega sporazuma o Južni železnici. V tej zadevi so predloženi trlie načrti. Naša delegacija ie sprejela načrte z iz:avo, da jih mora proučiti. Raditega je bila nadaljna razprava prekinjena in se vrši druga seja šele prihodnji teden STAVKA BANČNIH URADNIKOV NA DUNAJU. — Dunaj, 28* febr- (Izvir) Pogajanja med bančnimi uradniki in med bančnim sindikatom so se prekinila- Sporazum je ote*-koćen, ker bančni uradnfki ne odnehajo od svojih zahtev v vprašanju blatninlških ur In ker odklanjajo linearno povišanje pia-č In zahtevajo splošno povišanje. — Dunaj. 28. febr- (Izvir) Pogajanja med bančnimi uradniki In bančnim sindikatom so dospela na mrrvo točko* Novi termin za pogajanja ie povsem nedoločen SOVJETI ODKLANJAJO NAZIV »RUSIJA«, — Rm, 28- febr. (Izvir) P^ poročnih Iz Moskve je ljudski komisar ta zunanji zadeve izr^čiJ vsem dip!omat:čnim zastopnikom noto. v kateri opozarja zastopstva tuj h držav, da v svoKh oficijelnih poročTh ne rahljo več Imena Rusija, nezo ed'no le oficijelni naziv »SSSR« q> Savez socUall-stičnih sovjetskih repuMIk* Vesti iz Bolgarije. Izjava notranjega ministra. — Redukcija. — Komunisti na delu. — Sofja, 27. febr. (Trvfr.) Zunanji minister Ka'fov prtobeuje v »Svobodni Rtčf, izjavo z!ede kooperacije demokratskih političnih struj. Da bi bt'a ta kooperacija zdrava in Piodonesna. je vlada že spočetka delovala na ustanovitvi močne stranke. Rezpnd koalicije in odcepitev socljalfstov je nabo'jši dokaz, da koalicije nrso vedno zanesljiva opora, ako sestoje iz majhnih In razcep'ienih strank. Skrajni čas je. pravi Kalfov. da usmerimo državno življenje h koncentracIH družabnih sH ter odstranimo iz po!it«ke osebne ambfcfje tn partizanstvo. To zahteva b^gor naroda in države. — Finančni minister Todorov je pr^ravil v svojem resoru vse potrebno za redukcijo cradnfš'va Reducirano bo 5fK) državnih uradnikov finančne stroke, kar pomeni delno sanacijo državnih financ. Obenem pa hoče vlada odstraniti Iz adm'nistracite bi-rokratizem, kf zelo vp!iva na razpoloženje ljudstva. Vsa ministrstva nameravajo započeti energično borbo proti birokratizmu. Prvf Poeoj za iboljfanii adnrnistraclie In uprave pa je po mnenhi vlade redukcija tisrih uradnikov, kf bodi?;! strokovno aH moralno niso na mestu. Tekom mnrca In aprila bo Izvršena redukcija v področ-u vseh mintstrsrev. Število reduciranih uradnikov doseže več tisoč. — V Plod ivu so oblasti izsledile te dni tajno organizacijo, ki je Izdala vsrm odborom bivše komunistične stranke okrožnico te-le vsebfne: Ce so razmere uz°dne. skušajte ohranit! prejšnjo dlscfpllno In projrram stranke, če J« režim popust!Hv. delajte v Imenu stranke delovnega ljudstva. Ako pa nI mogoče delovati niti v okviru bivše kom. stranke, niti stranke delovnega Hudstva, tedaj se pridružite v masah dcmokrat;čnemu b'oku. zlasti radikalni stranki, ki sklicuje ta mesec konzres. da se odloči zlede fuzije z demokratičn:m blokom. Deluje z vsemi sredsrv* na to, da razcepite in razdvojite buržujne stranke. RUSKI ZASTOPNIK V PRAGI. — Praga. 26- febr- Ozv.) Na mesto za rfmskeza poslanika imenovanega Jurieva je prevzel vodstvo trgovskega zastopstva sovjetske vlade prvi tajnik Aleksandrov. Stev. 50 »SLOVFNSKI NARDOc ine ». februarja 1924. Stran >. Poliifcne vesti. Pmsvefa. REPERTOAR NARODNPG4 GLEDALIŠČA V LJUBLJANL Hrama. Začetek ob 20. ur? zvečer. Četrtek 28. febr.: Trf maske. Smešne pre- cijoze, Priljudni komisar P Pe»jk 29. febr.: Beneški trgovec C Opera. Začetek ob ool 20. zvečer. Četrtek 28. febr. zaprto (gen. vaja) Petek 29. febr.: Travlata E Sobota 1. marca: Poljub, slavnostna predstava Izven ★ ★ ★ — OledAlIškl list Tzšla je 10- šievilka tfedališk^sa lista, ki prinaša sttko nesmrtnega mojstra Bedriha Smetane in sledeče članke o njem: BedrHi Smetana, stvaritelj č~5ke glasbe In Pelo Bedriha Smetane- Oba članka je napisal kapelnik Anton Baiatka. ki tudi din gira opero »Polhib« In »Prodano nevesto«. Režiser Pavel Debevc pa je priobčil članek z ozlrom na premijere Smetanova opere »Poljub«. — Star'1« opozarjamo na dijaško pred* stavo v soboto popoldne ob 3- ko se vprl-zori MMčmskiJev »Mogočni prstan«- Cene so znržane In Je vstop dovoljen ne samo dljaštvu. ampnk tudi vsemu občinstvu* — Dtlaška predstava ▼ drami. Prihodnja diiašVa predstava se vrši v soboto, dat I. marca ob 3. Dopoldne in se vpriiod = »Slovenec« molči! Opetovano smo le ugotovili, da je Vatikan načelen nasprotnik slovanskega bogoslužja, taki-ilo pa smo tudi konstatirali, da so se fugoslo venski škofje, ki so po prevratu foreli za uvedbo slovanske liturgije v naše cerkve, prelevili v I;ute nasprotnike te naše narodne težnje. »Slovenec« na vse te ugotovitve molči, kakor nem, ker Jih pač ne more izpodbiii. Dejstva so pač dejstva, k? se ne dado odpraviti 8 sveta. V naSih cerkvah bi imeli že idavna slovarsko bogoslužje, ako bi se naš] Škofje tako sramotno ne uklonili diktatu Kima. To je nepobitna resnica, ki jo je treba enkrat z vso brezobzirnostjo povedati naši javnosti, da bo vedela, kje je iskati krivec za sramoto, da smo v svobodni državi Jugoslaviji po petih letih državnega razvca bolj oddaljeni od uresničenja stare naše narodne zahteve po slovanskem bogoslužju, kakor smo bili kdaj preje. Toda preje je bila Avstrija tista zapreka^ da nismo megli misliti na uresničenje naš'b Želja, danes pa so naši ljudje tisti, ki ram ne p-ivoščijo svete zapuščine bla-govestr^Vov Cirila in Metoda! Sr?»-»iotal = Dr. Spahova sfrnp!na za Hrvatstvo, Te dni se je končno izjavila dr. Spahova skupina oficijelno za Hrvatstvo. V kratkem pnstopi k federaciji hrvatskih strank, ki se snuje v Žanre- ! brn In h kacerl sta Te pristopile HRSS in | HZ (Hrvatska zajednica). Beosrrdsko »Vreme« posveča temu polTtičnemu dogodku uvodnik, v katerem pravi, da pomen! korak dr. Spahove skupine poostritev hrvatsko-srbskega spora. Razvoj naše notranje politike pejde torej v pravcu, k! mora prej a!i s'ej privesti do obračuna. Jasno je. nravi »Vreme«, da po pristopu dr. Spahove skupine v federacijo hrvatskih strank noben Srb več ne more misliti na sodelovanje z opozfcijonaJnim blokom. = Delavska vrada. Z velikanskimi sTavospevi so sprejeli politični in socijalni reakcij«* nar jI Evrope nastop nn-deške delavske vlade. NtJteto črnila so porabili za ooisc ženijalnosti Mac Donaldove politike in za globokoumnost angieSkih sociialrtičnih naukov. V zadnjem »Slobodnem Domu« zaključuje r<»er*an Radič svoj Članek o angfeSkl delavski stranki celo z vzklikom, da taka vlada »do sada nema ravne u po-vlestl čovječanstva.« Naši klerikalci niso nI* kaf bolfši. Poglejmo pa delo tc srrer.ke po enem mesecu! Priznala j«* Rusijo, toda od Pusi je zahteva povračilo vseh rredvojnih in vojnih posojil. Dejanje, ki se na pr. šteje francoski »buržujsk!« vladi v velikansko zlo. Tndli-skemu nacijonalnemu konventu je odklonila zahtevo po dominiionskem položaju Indije. Mac Donald je promptno odgovoril, da oomeni taka zahteva za nerazviti indiiski narod t esrečo! Kadar dri!gf min!stri kal takega rečejo se Iftn ečita f:olon!ja!ni !mpcrija!izem. Mac Donald pridno naorožuje ter premešča gros angleškega brodovja v Sredozemsko morje. Zopet čisto v stilu tradicionalne angleške politike. Mac Donald vztraja pri vojaški kontroli Nemčije. Tudi korak, ki se krije z zaMevo »Šibe božje« današnje Nemčije, franc. min. preds. Poincare*a. Dosti primerov iz enomesečne vladne prakse! Pričakujemo potemtakem, da slavospevi vcsoljne-reakcionarsrva v knUkem utihnejo. V fciko enomesečno nasprotje pade o vsi, ki nočejo ničesar stišati o sedanjosti in o rjen!h pravih interesih. Vpili bodo nad Mac Poraldom, da Je prodanec in nazadnjak kaoitalizma ;n iinf>erifafsz**ni. = Anglež! odklonili zahteve Indij-cev. Ind;jski nacijonalni kongres je te dni stavil na angleško vlado zahteve, da se Indija izpremeni v dominijon. Delavska vlada v Londonu je promptno odgovorila, da na to ne pristane, ker Tomcn? taka izprememba za Indijo veliko nesrečo. Mtlčtaskega narodna Igra »Mogočni pr- I _ Koncert Eleooora Borodlne. Znana stan« pri nizkih cenah. Predstava je na- I ruska umetnica Eleonora Borodina. prfa-e- menjena v prvf vrsti dijaštvu, vabimo pa j d i v petek, dne 29. tm. ob pol 9. zvečer tudi vse ostalo občinstvo, da se naslaja ob I syoj edini koncert v kazinski dvoran! Go- Icpem jeziku in zdravem humorju odličnega našega pisatelja Milčinskega. Glasbeni vestnik. Sinfonični koncert orkestra Zveze godbenikov za Slovenijo v proslavo Smetanove stoletnice Bedricha Smetano slave kot očeta češke glasbe. Po pravici; četudi so drugi češki komponisti, n. pr. Tcmažck v svoji es*dur in Kittl v melodično zelo bogati »lovski I sebno sinfoniji* črpali iz globo'-cega zaklada češke I osvojile »n-a. uutiusu«. —~. -uma, m t^ nacijonalne muzike, vendar to oni niso sto. absolventinia znane petrograjske 5o4e Merili namenoma. Vse drvgačc je to pri Sme* j iodist, se odhku:e tudi pcdramatičnostl tani, oznanjevalcu roUdivhusitizma v operi i svojega predna sanja. Na Bolgarskem, kjer in sinfoniji. V operi je posegel za besedilo j ie dosedaj blva'a kot begunka, je Priredi-in glasbo v domov:nsko tradicijo, za sinfo* spa Borodina slovi kot izvrstna pevka slovanskih narodnih pesmi: ruskih, poljskih in jugoslovanskih. Goji tudi staro cigansko pesem. Posebno rusko cigansko pesem, katero smo nekoliko izpoznali že pri uprizoritvi L. N. Tolstega »Živega mrtveca«. M.ada umetnica je priredila svoja Prva dva koncerta pred vojsko v Petro-gradu in sicer v dvorani konservatortia in še v neki drngi veleodličr.i pstrograjskl koncertni dvorani. Njen lepi glas, mezzo-sopran, je enako močan v vseh legah: posebno so pa krasne visoke note mahoma le srca občinstva. Borodina, k! je nične stvaritve mu je dela snov zgodovina, življenje in narava češke zemlje. Kar je naj* važnejše: vse to so pri njemu pozitivne vrednote; ne pobijanje tujega, temveč o/i* votvorenje, udejstvovan je lastnega. Tudi tam. kjer Smetana oživlja češko glasbeno nacionalno idejo namenoma, programno. ni to naperjeno kot sovražna ost proti n. pr. oemštvu, temveč je to nj?£ovo početje vse* •kozi umetniško polnovredno. V Smetani se zrcali bolj zunanji svet in njegovo iivljenje. kot globina silne oseb« nosti, močnega doživetja, navzlic temu, da je tragedijo človeVa doživel na samem sebi v najvišji meri. Rojen 2. marca 1824 1. v Litcmcfu je bila njegova mladost dovolj prenka. V strašni bedi se jc !. 1848. obrnil k Lisztu za pomoč: :n 1 tast je pomagml. kakor je pomagal vedno. Z njegovo pomoč* jo je Smetana v Pragi osnoval svojo g!as* beno šolo. dokler ga ni Filnarmonična druž* ha v GothenburgM (Švedsko) pozvala za svojega dirigenta. Leta 1866. je nostal ka* pelnik v prr.skem reškem glcda';53u ter je kot tak ostal tam do L 1S74. Trda j pa je nastopivša doi>o!p* gluhost prisilila, da je slnžho nrekinil. Nesreča na ga ni potrla; vstvarjal je neumorno dalje, dokler ni zla usoda omrs»^;!a tudi niegovo dušo. Dns 12. maja leta 1884. te umrl v nraSki umobolnici. Za črSVc* narodno p"-daTišče je Smetana ustvaril osem del, med njimi češko na-~ijo» na*no opero. To pa sc mu je posrečilo v polni meri le za komično onero. V nji ni treba reševati težWh dramatičnih konflik* tov. dovolj je. da skladatelj izčrpa muzikalno vsebino radostnih in liričnih scen. Ko je Smetana to storil, posegel je v bogat naci* jonalni zaklad narodnih plesov in pe*mi in ustvari! je prekrasno. dra:?estno opero »Pro# dano nevesto« f]cW), ki te biser komične la do 200 koncertov, 10 izrred teh v Sofiji j v teku 6 mesecev in pri vedno polni dvo-J rani. V Jugoslaviji je koncertirala dosedaj i v Novem Sadu, Subotici, Somboru, Osije* ku. Srerr.skih Kariovcih in na posestvu Be-lišce. kamo: je Borodino povabil znani baron Guiman. Srbsko, hrvatsko in tudi nemško časopisje (Htvatski list. Zastava, Straža, De Drau) je posebno navdušeno po interpretaciji jugoslovanskih pesmi po Bo-j rodini. Edini ljubljanski koncert g. Borodi-l- ne ima razen iugosiovenskih pesmi na programu še narodne ruske (otožne, šaljive in plesne), moderne ruske rn pa klasične ciganske romance. Ga. Borodina nastopa v krasni bojarski noši v slogu 17. stoletja. Na klavirju jo v Ljubljani spremlja odlični ruski umetnik prot. A. Ruč, poznan nam kot važen umetniški sotrudnik pri naši operi. Upamo, da ljubljansko občinstvo ne zamu-j dl tega zanimivega koncerta in napolni I kazinsko dvorano v prav častnem sievilu. — Premfjera Smetanove opere »Poljub«. O priliki -proslave stoletnice rojstv? Bedfiha Smetane vprizori se v naši oper! : Smetanova opera »Poljub«, za katero ie napisala besedilo El&ka Krasnohorska. Prvo dejanje se vrši v izbi prt Palovcko-v;h, druga slika v obmejnem gozdu in tretja pred kočo tete Martinke. Dekoracije H i izvršil šef gledališke siikarne gosp. Skruš-! ny. Opero dirigira gospod Baiatka. režira ' pa gospod Debevec. Vloge so sledeče zasedene: Vendulka gna. Lewandovska, teta Martinka ga. Borova, dekla Barča gna. Rozumova. Očeta pcie g. Zathey, vdovca ' Lukaša g. Kovač, njegovega svaka Tome-ša g. dr Rtgo. tihotapca Matevža g. Zupan in stražnika g. Mohorič. Vsto-pnice za to slavnostno predstavo so v predprodaji J pri dnevni blaganl. — Prj današnji operni predstavi »Tra-v a ta« poie poleg gosta WeseI-Po^a vlogo operne literature. V dmg'h onerah, v »Po* I v ata« P° ljubti«. »Tajnosti« In »Dveh vdovah« je, žal. Oermonta prvikrat na našem od.a g. Boris Popov. Vse ostale vioge so v dosedanji zasedbl- Hm dan stoletn?ce ro-'stva s«avnc- tekst dosti preničev. Vendar pa so te onere j glasbeno vrednejše, kot »Daiihor«, »Bran* ! r'^rih.Mr^ani v <^ški«, »Ltbuša« in »V'-nžja j stena*. Ni kriva temu največ morda njihova j ga češkega skladatelja BedFIcha Smeta« snov, spominJajoča na grand^opero aii celo | no se poje v narodnem gledališča v votlo viteško romansko, temveč manjka j Ljubljani njegova »Prodana nevesta«, ki glasbi krepke, silne dramatike. V njih je j se ta dan Izvatala na VS*h večjih sicer vse polno prekrasnega filigranskega j gledališčih PO VSem SVettl. Saj je pa ume.niškega del«, melodičnih biserov ne* A__:„_____A„,„ *~^*~**r* venljive l<»r>otc. vendar vse to celote rešiti ne more. Naravnost v komt'nih Smetanovih operah nam je milejša, dražja, kot vsa umetnost, ki io je okoval v svoja velika dela. Kot sinfontk jc Smetana prirnaval Ltsr* tovo smer. Naibolj je to razvidno iz treh stnfons'-ih pesnitev, ki jih je v I. 1856 do vatvnril v Gnthcnburgu, kar kažejo že naslovi »Rihnrd ITI.«. »Hakon Jarl« in »^A"al* lensteinov tabor«. Pravega, pristnega Sme* tano pa nam vendarle ne kažejo. Odkril je svoje s^ce Sele. ko se je njegovo srce o*-o» palo v pomlajevamem vrelcu domovine. Ko je moral zarmstiti gledališče, posvetil se je tudi to njegovo delo poneslo mojstrovo slavo iz Prage tja doli v Avstralijo, Južno Ameriko in Azi;o. Za ned.-Jsko slavnostno predstavo je naročja uprava deloma nove dekoracije, katere je naslikal šef gledališke siikarne g. Skruž-ny. Vloge v slavnocfr»i predstavi so sledeče zasedene: Marinko poje gdčna Rozumova. tokrat že v slovenskem jeziku, Janka poje g. Šimenc, mešetarja Kecala pa g. Betetto. Vašek g. Bano-vec. Miha dr. Rigo, Krušina g. Subelj, vodia glumačev g. MohoriČ, Katlnko in Nežo pojeta gdčna Katnerjeva in Ropa-instrumentalni kompoziciji in je ustvaril i sova, Esmeralda pa je ga Matačičeva, »Md vlast*, granditozno zasnovano in vr-h* Častno izvršeno delo. Vi je v svojih šestih delih glasbeni epos freske: navd"*cno pove* ličevanje ntene z^ooovine. njenih junakov, polno nr. i čistejše liuhrznt do narave, popol* no potanliante v narodovo dušo. 1. del. V vseh rad. Harfa pevca Lumlra se oglasi na ponosnem Vy5*»hradf», sede Iti č>ških knezov in kra'iev. Vvš'-b^nd je bil o^arjen s slavo in hHSčcm. Prišli so divji boii in slavs Vv5*»hrada H obledela. Kot odmev davnih svitlih viteških časov plava še spomin Lumirove nesml. 2. VHtava. Tz dveh izvirov vsrilMav.ž''torl rcdnntno po kamenju in se blišči v solncr, postaja Širša in širša, na nienih bregovih done lovske fanfare in narodni plesi. Luna in ples rupalk. Pridrvt do avetojanskih prodov, na niihovth ostrih ska'«h se razprte njeni valovi v šumeče pene. Od tam se vali veselo k P^-agt. kjer jo pozdravlja staro« slavni Vyšehrad. 3. Sarka S prevarano ljubeznijo v greti m-lscg* maščevanje vsemu moškemu rodu. Zvita In prekanjena prosi svoje tovariš»ee* amaconke. da jo privežejo v gozdu k dre* vesu. V veseli družbi jezdi vitez Ctirad m«mo, zap*»zi rverano SarVo In fo hipoma plamtere vzljubi. Cela dntžina poleže v trt* vo, sladka medica upijani viteze in vsi po* spe Sarka zatrobi na rog in z vseh atrani pri drve na ta klic bojevite device in pobi* jejo speče može. 4. S čeških logov In gajev. Srce radosti skače ob nogledu na krasote češke zemlje, ki se v z?a*em solnčnem blišču kažejo gle* rlalcu do daljnjega obzorja. Lahen vetrič šušti nad logom, prekine ga bližajoča se ljudska slavnost. Ples in pesem se razlegata po c*lem kraju. 5. Tabor. Silni, mogočni grad. ki so ga sezidali Husitje. sed?ž In zaščita bojevni« kov. »Kdož jste božf bojovnici«, pretresu joč, mrk koral se razlega, koral, ki užiga srca božiih bojevnikov, ki razširja strah in trepet med neprijatelji. Doba češke sile in češke veličine. Dogodbe mojega zemljevida naj bodo donecek zgodovini slovenskega slovstva. Bralci se bodo Is teh vrst prepričali, da vsako pravi.no domorodno početje s^as^ma obvelja — in da bode tudi slovensko slovstvo navzlic vsemu natolcevanju in oviranj« sc ukorcnlnilo in lepo razširilo. V tc* Bog pomozi!« Značilno za nadaljnjo naSo brezpravnost je, da jc 60 let pozn^e naH drugi slovenski zemljevid Ime! pretrpeti skoraj ravno tolike šikane fn najbrža bi snloh ne bil smel iziti, da ol vojna? razbila Avstrijo. Volilni boj v Ifaiiji. V Trstu, 27, februarja. Včeraj popoldne ob štirih je potekel rok za predložitev kandidatskih list in se tako sedaj začenja druga laza volilnega boja. V primorskem volilnem okrožju ja j bilo vloženih 8 kandidatskih list: I. fa-j šistov, znak liktorski sveženj, šteje 19 I kandidatov; 2. komunistiško-tretjeinter* j nacijonalska, znak srp, klad;vo, klas jo 1 in žareče solnce, šteje 10 kandidatov^ 3. soc uni'arska, znak izhajajoče soln« ce in gesli »socialisrno* in »liberta** I šteje 7 kandidatov: 4. popolarska, znaH i ščit s križem in geslom »libertas«, i i kandidatov; 5. soc. maksimalistiška« j znak srp, kladivo In knjiga, s 5 kandU dati: 6. republikanska, znak lopatica t bršljanovim brstom, 8 kandidatov: 7« jugoslevenska. znak lipova vejica in* planinka, 6 kandidatov; 8. demokratska« znak peterožarna zvezda, 3 kandidati. Za 15 večinskih mandatov se po«, teguje torej samo vladna fašistovskal stranka, za osem manjšinskih manda« rov pa kar sedem list z vsega skupaj! 45 kandidati. Ob tolikem Številu Italijanskih kandidatskih list, ki pomenji veliko cepitev glasov, je Izgled za dobef j uspeh jugoslovenske liste, za katerd ? pojde naš narod trdno sklenfeno v boj, precej ugoden Vse liste, s fašistovskoi vred, štejejo 60 kandidatov. V ostalih volilnih okrožjih Je SfevK Jo list in tako seveda tudi kandidatovi večinoma znatno večje. V Ptemohra J4 vloženih 9 list s 151 kandidati, v Llgu« riji 8 list s 56 kandidati, v Lombardiji 9 list s 129 kandidati, na Beneškem H list s 109 kandidati, v Emiliji 9 list z St kandidati, v Toskani 9 list z 90 kandidati, v Markah 6 list s 30 kandidati, « Luciju-fJmbriji 11 list s 93 kandidati, v Abrucih-Molise 8 list s 53 kandidat!« v Kampanijf 13 list s J43 Vandidr;*?, * Apuliji 10 list s 75 kandidati, v Kala« briji-Bazilikati 12 list s 84 kandidati. nS Siciliji 1? list s 18-4 kandidati in na Sar«* dinji 6 Dst s 25 kandidati. Tako sc v celoti poteguje 1354 kart* didatov za 535 poslanskih mest, a č^ odštejemo 356 kandidatov vladne faŠH stovske liste, katerim je Izvolitev m ^-nanrej zajamčena, se bo vršrl glavni boj za ostalih 179 manjšinskih manda« tov, za katere se poteguje nič manj kol 1008 kandidatov. Volilni shodi se pričnejo v nedeljo« 2. marca. V ta namen je vodstvo fašU stovske stranke že izdalo poseben ukaz, s katerim odreja, da se morajo ta dan vršiti v vseh glavnih provincijalnih mestih fašistovski volilni shodi. »Prireditve ne smejo imeti preveč volilnega značaja, temveč morajo bti toole, navdušene, složne manifestacije, kakor v velikih dneh fašizma. FašijI vse ItalJ* morajo zopet najti na teh shodih Ide-; alne motive, ki so dali živ'jenje fašizmu in morajo vzbuditi spomin na nelz« vestnost prvih dni, na krvave boje in nt nepozabne žrtve mrtvih. Izogibati se Js treba fraz in »šlagerjev« in pokazati resnost, moč in kompaktnost. Na ta na« čin pove fašizem narodu, v kakšuenf duhu pričenja volilni boj.« Kako naj se razumeja ta navodil* se bo pač pokazalo v dejanju v Hffdotft 2. piarc«W Druge stranke čakajo seveđa prvoga nastopa fašistov in bodo svojo volil-so propagando urejale pač po merilu svobode, ki ga bodo pripustili fašisti. Pašistovski tisk se že sedaj Izraža precej goroborno nasproti strankam, ki jih smatra za opozlcijcnalne, in če ne Izide kak poseben ukaz naravnost od Musso-Bnija, ni pričakovati, da bi se volilni boj mogel vršiti svobodno neovirano, v mejak zakonitosti. In kar velja za vso Italijo v splošnem, velja gotovo in tem bolj za naše Primorje, kjer so tla vsled narodnostne razlike Še bolj vroča in duhovi še lažje razburljivi. Vsekakor je preje pričakovati zlo kot pa dobro in se bo treba tudi ravnati po tem predvidevanju. Dnevne vesti. V Uubiiant. dru 28. februar ia 1924. »Nujni predlog«« Pred zaključkom zadnje občinske •eje so sprejeli naši mestni očetje v tvoji neizmerni dobroti nujni predlog komunista Cepci nika, ki zahteva, naj se odpovedo ruskim dijakom na Gradu stanovao :a. Shakespearjev ShyIock bi dejal: funt mesa — prav! Mi pa pravimo: ne, ni prav! V snegu in mrazu sredi Studij, v bed! in pomanjkanju, daleč od rodne grude in dragih svojcev, v težki borbi za obstanek — pa haidi na cesto! In komu velja ta človekoljubni ukaz iz ust socijalno čutečih voditeljev Zveze delovnega ljudstva? Siromašnim ruskim emigrantom, po večini dijakom, ki niso prav nikomur na poti, ker stanujejo tam, kamor so avstrijski trinogi pred leti zapirali nacijonalno čutečo slovensko inteligenco. Torej niti v biv-II avstrijski ječi nima ta raja miru pred tisto gospodo v občinskem svetu, o kateri pravi »Slovenec«, da sa je lotila z vso ljubeznijo in spretnostjo socijalnoga dela. Vsiljuje se nam vprašanje: Ali smo ie kulturna družba, ki leči elementarna načela humanosti od strankarske zagrizenosti, ali pa se že spreminjamo v brezčutna, kruta in zveropodobna bitja, ki ne poznajo nobenih človeških lastnosti? Nič bi se ne čv.dili. če bi bil ta sklep produkt zagrizenosti vnetih zagovornikov razredne borbe, ne r.ioremo pa razumeti, da so glasovali za tak predlog nosilci krščanske ideje, ki se tako radi trkajo na prsa, češ poglejte, kako smo pravični in usmiljeni In kako visoko je razvit nas socijalni čut. Pošten človek bi se sramoval takega postopka, če bi obenem hodil vsak dan v cerkev, kakor delajo naši klerikalci, in častil njega, ki Je prosil odpuščanja celo za tiste, ki so ga bičali in križali. Toda raj poznamo njihove farizejske duše, ki so vedno pripravljene zatajiti to, kar sicer bra-Jrtjo na jeziku z vsemi Štirimi, če zahteva tako dobra politična kupčija. J Nismo in ne bomo se vmešavali v |iol1tične zadeve ruske emigracije. S so-Ctfalnega* humanitarnega in sploh kulturnega stališča je čisto vseeno, če in loj so zakrivili ti reveži v Rusiji. Odgovor naj zahtevajo od njih tisti, ki so v io poklicani in imajo pravico do tega. Ce pa jih je usoda zanesla k nam, je na-ia dolžnost da jih vsaj ne pustimo pogi- Cti na cesti. Naša država ni edina, kjer našla zavetišče ruska emigracija. Tudi Ljubljana ni edino mesto, ki je sprejelo to rajo pod svojo streho. Pač pa le •dino mesto, ki jo hoče vreči na cesto. V tem oziru tvorijo naši občinski očetje (astno In vsega spoštovanja vredno iz-lemo. Češkoslovaška je tudi mlada, še ne konsolidirana država, in Praga v nobenem oziru ne zaostaja za Ljubljano, pa poglejmo, kako živi ruska emigracija tam. Ali je kdo slišal, da je praški občinski svet vrgel ruske študente na cesto? Ne! Nasprotno. Skrbi zanje tako, kakor zahteva pravo Človekoljubje in Um po možnosti pomaga, da lažje prenašajo bridko usodo prognanstva. Nadini gospodarjem na magistratu bi ne ikodila Sola sočutja in usmiljenja s trpečim bližnjim pri drugih narodih. Ruski narod je še nedavno prenašal nečloveške muke in živel v nepopisni bedi, pa ni pokazal vrat nobenemu tujcu. Skorjo črnega kruha le radevolje delil c ujetnikom in ga ni nikoli vprašal po političnem prepričanju. O taki duševni omiki pa pri nas nimajo pojma tisti, ki hočejo prekvasiti sedanjo družbo v duhu socijalne pravičnosti in krščanske ljubezni do bližnjega. AH ni to nov dokaz, da ta gospoda uganja komedijo in igra vlogo dvoživk? Navzlic temu pa je bil ta Škandalozni nujni predlog sprejet. Od ljubljanske vlade pričakujemo, da bo imela toliko socijalnoga čuta, da ta sklep brez pomfsleka razveljavi. To zahteva naš ugled, ki smo ga vžlvali doslej v kulturnem zunanjem svetu. Ako bi se pa ljubljanska vlada ne ganila, v kar ne verjamemo, bomo znali poskrbeti, da tu napravi red centrala! ★ * ★ — Državni In narodni praznik! pa caše šole. Vsak krajni šolski svet Ima akrbeti po starih predpisih še Iz avstrijske dobe za Šolske potrebščine in inventar v Šolskem poslopju. Sem spadajo tudi — Solskezastave. In ker imamo v naši državi dvoje praznikov: državne in narodne, je treba da ima vsaka Sola tudi dve zastavi: državno In (v Sloveniji) slovensko. Tega načela sc pa krajni Šolski sveti, zlasti na deželi, (pač iz sovraštva do države!) a tudi v mestih! — ne drže,, marveč* razobeSajo redno samo narodno zastavo, držav-■ e pa sploh ne! Marsikje pa ima £oU (tudi v Ljubljani sta dve taki!) eno samo zastavo, a še tista je sprana In raztrgana, da se marsikdo nad njo upravičeno Skandalizira. Šolske oblasti poskrbite, da bodo imele Šole tudi državne zastave, kakor so jih morale imeti tudi pod Avstrijo. Pod Avstrijo so bile šole kar zavite v črno-Žolte zastave, ako je na Dunaiu samo eden kibnil. — Protest slovenskih učit: II ?v. Beogradski listi poročajo: Z oziroin na likvidacijo prosvetnega oddelka pri pokrajnski upravi za Slovenijo in odpravi višjega šolskega sveta v Ljubljani so poslali s'ovcnski učitelji brzojavni protest ministru prosvete Trifunoviču. O isti stvari je posetil min'sfra tudi predsedn:k učitc'jskejra udruženja ter protestiral proti vladnemu ukrepu Minister Trifunovič je obljubil, da bo imenoval posebnega prosvetnega inšpektorja za Slovenijo, ki to deloval po navodilih ministrstva prosvete, neodvisno od obeh velikih županov. — Prosvetni oddelek za Slovenijo? Pišejo nam: Minister prosvete je izdal odredbo, da sc imajo na temelju sklepa ministrskega sveta vsi posli prejš-n'ega oddelka za prosveto in vere pri pokraj, upravi ter višjega šolskega sveta prenesti in vloge naslavljati le na »Prosvetni odc7e'ck za Slovenijo v Ljub'janl.« O tem so obveščene vse podrejene Šolske oblasti. — Promocija- V petek, dne 29. febr. ti-bo promoviran na graški univerzi g« Viljem Sporn za doktorja vsega zdravilstva-Doktor je od bivših slušateljev ljubljanske med cinske fakultete prvi, ki je dovrSII svoje Študre- čestitamo! — Trag'čna smrt Ljubljančana ▼ tujini. Iz Mafnza ob Ren| v Nemčiji je prispela ted ni trag'čna vest o smrti g- Ernesta R e I c h a, sina znanega tukajšnjega tovarnarja. Nesreča se Jc dosrodHa v nedeljo 24. trn- zjutrai In sicer tako-le- Crnest Rclch je omen'eneza dne nameraval odpotovati v VVicsbaden In je v spremstvu dveh tovarišev %. Kruva tn Hofhnanna čakal na električni voz v bližini postajališča pri mostu čez Reno- Preje si je še ogledal mainsko cerkev In prisostvoval službi božji- Ko je trnmvaj prispel sta omenjena gospod* vstcpi'a v voz, Rekh pa je nekoliko počakal In vstopil v že se premikajoči tramvaj* Prezrl pa je pri tem drog daljnovoda, ki se ie nahajal tik postajališča. Zadel Je ob drog, in silni sunek ga je vrzel s stopnic voza, tako da je padel med prvi in prik!opnt voz m bil «par minutah mrtev« Pokojnik je bil v svejern poslu odličen strokovnjak ter je bil povsod zelo priljubljen-Smrt ga je dohitela v najlepši moški dobi, 33 let. Zapušča mlado ženo« Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno sožafje. — šestdesctletnlca- O* Josip Plankar. trgovec In gostilničar na Dolenjski cesti slavi danes v krogu svojih ožiih prl-ntebcv svojo 60 letnico. Zvestemu somJšIjen;ku kličemo ob tej priPkl: »Se na mnoga leta!« — Promet z Reko- Z 28- trn- se vzpostavi med Reko m Zagrebom direktna zveza- Iz Zagreba bodo vozili: brzovlak ob 13-20, osebni vlak ob 8.50 In pride na Reko cb 17.10. večerni osebni v!ak ob 23*10 In pride na Reko ob 7-10- Iz Reke: brzovlak ob 13.55, priape v Zagreb ob 20, Jutranji osebni v!ak cb 8.40, prihod v Zagreb ob 17.50, veečrnl osebni vlak ob 20-05 Iz Reke. prihod v Zagreb ob 5 25- — Smrtna kosa- V Brežicah |e 26. trn v najlepši Življenjski dobi umrla g- MaksI-mlla dr- J e s e n k o v a, rojena Perm*, soproga g. dr- Poka Jesenka, odvetnika v Sevnici- Pokojnica Je bila Iz znnne Perme-tove rodbine v RoZm dolini- Bila Je dobra žena, ljubeznjiva družnbnlca. ki Je vi!va\i sploSen ugled In simpatije- Njen pepel so danes zjutraj prepeljali Iz Brežic v Sevnico, kjer ga jutri v p?tek ob pol 9- Izroče mater? zemlji. Blag j! spomin! — Na Rimski cesti št- lfi. je nanndoma umrla danes dop* gnspa PmnčISka Rogl, vdova po sodnem nndof?cl?alu. matf g- Leona Rogla, uradnika Jadranske banke In, g Inž. Alfred Rogla Stara le bila 73 let- Pokojnica Je bila vrla slovenska žena- Pogreb bo v soboto ob 16. Blag jI spomini — Skrčenja razredov hi nadur radi stedenja- M nlster financ odn. ministrstvo prosvete je Izdalo odredbo, da se Imajo na mcSčansklh Šolah, kjer nI za to potrebnega števila učencev ali učenk (15 ali več) takozvane paralclke ukiniti In otroci pride* liti dotičnim razredom, fstotako se Imajo takozvane nadure reducirati na najmanjšo In neizogibno mero- To vse radi prihranka v budžetu in ker ni ne razpolago potrebnih kreditov. — Brzo v laki Beoirrad-Budlmpešta-Pra-ga-Bcrfln- Od I- marca dalje bodo vozili brzovlak! Bcograd-Duđfmpešta-BratfsTava-Praga-Podmoklv, ki Imajo sedaj zvezo do Dražđan in nazal, tudi do Berlina le nazaj-Odhod Praga-Masarykor kolodvor ©.10, prihod Berlin 17.16- Odhod H Berlina 13.12. prihod v Prago-Masarykov kolodvor 20.40- — Postna veselica v Stični. Na pustno nedeljo, t I. 2. marca, priredilo dekleta v Stični na Dolenjskem p.tstno veselico v društveni bralnlci s petjem, prologom fn igro: »Jeza na ne »e II na.« Začetek c* 15. uri popoldne. Po predstavi zabava v go-stilni g. Josipe Oofiika, kjer se eo Mile dobra metliška kapljice In te bode postreglo z dobro jedjo in pristno dolenjsko pijačo. Tudi običajni ples ne bo prepovedan in se bo lahko vršil za našo mladino In starino z vso pustno ognjevitostjo v mejah dostojnosti in omike. — Celjske vesti. Gremij trgovcev ▼ Celju jc Imel 25. tm. svoj redni občni zbor v Narodnem domu. Občnega zbora sta se udeležila tudi načelnik Zveze trgovskih gremijev V Ljubljani g. Jelačin ml., zbornična tajnika gg. Mohorič In dr. Pless ter zadružni komisar g. Založnik. Iz poročila načcJsrva je bilo razbrati sploSno nezadovoljstvo nad raznimi ukrepi v!ade, s pomočjo katerih se hoče zadušiti vladajočo draginjo. G. Jelačin je v svojem govoru objasnJI obu-cni položaj trgnvstva v Sloveniji. Povdarjal ie nujno potrebo Izboljšanja rtasih gospodarskih razmer. Poročal je o s;ja?nem uspehu gospodarske konference v Zagrebu ter izrazil obžalovanje, kako malo razumevanja je naSe tr-govstvo pokazalo za skupen nastop v svho odprave bremen pod katerimi trpi celo nase gospodarstvo. Sledila so Se druga poročila ter se debatiralo Še o raznih drugih, za trgovstvo važnih vprašanjih. — V mestnem gledališču sc vprizoti danes v petek ob 2"». opereta je lm:l pozval govori ugodil. »Mamzclle Nitouche« za Novo ulici v slaščičarno A cbenement. — sta v Kocenovi Ce!;u otvorila Rajšter & drug. To je edino slovensko podjetje te vrste v najem mestu. — Zvezi gostilni č a r-s k i h z a d r u g je generalna fin. direkcija v Beogradu na njen cro'est dovolila c<3p's taks za leto 1923. Onim. k! so že vplačali, se bodo zneski zaračunal za leto 1924. — Veliko pustno zabavo priredi dne 4. marca ti. cb 20. ur! v gornjih prostorih Narodnega drma Udruženje vojnih invaJi-dov SHS. podružnica Celie. — Levo roko je zmečkal stružni sroj mizarskemu vajencu Leop. Jurlču v Sv. Petru pri Ceiiu. — »Klub na P red. slov. akademikov v Celju« je ustanovil v nedeljo dne 4. febr. svojo 1! ljudsko knjižnico v Krogu pri Murski Soboti. Klub poziva javnost, da mu r^maga pri ustanovitvi nndaljnlh knjižnic za prekmurske Slovence. Upamo, da bo Šla javnost temu agilnemu dmsrvu v čimvečj! meri na »-oko. — Obrtniško zborovanje v Krškem se le vršilo v nedeljo po-p. ob obilni udeležbi obrtnikov. Glavni referat jc Imel Krški domačin g. Iv. Bizjak Iz Celja. Soglasno so bile sprejete resoluciie tlčoče se raznih stanovskih zadev. Zborovanje je poteklo v vzornem redu. — Carinska konferenca v Celju. Gremij trgovcev naznanja, da se vr$i 5. carinska konferenca dne 29. febr. 1924. ob 20. zvečer v prostorih Javne skladišne In prevozne d. d. v Celju. Vabijo se vsi zainteresirani gospodarski krogi k čimvečj! udeležbi ter opozarjamo hkratu, da se prične konferenca točno ob 20. zvečer. — Mariborske vesti. Prihod velikega župana. Ker krožijo po Mariboru razne alarmantne vesti, da se g. dr. PIoj sploh ne vrne več Iz Pariza in da se Mariborska oblast sploh ne ustanovi, se ie vas" dopisnik obrnil na dobro poučeni vir, pri katerem Je Izvedel t G- veliki župan dr-Pioj bi se bil že davno vrnil Iz Pariza na svoje mesto, toda zadržan je bil, ker mu pri reparadjski komisiji v Parizu vlada ?e nI Imenovala deflnitivnesa nasiednka. Medtem pa je tudi ta ovira srečno rešena. Na mesto dr- Ploja je že Imenovan dr- Ban ki je tudi že dospel v Pariz in že prevzema posle od g. dr. Ploja. Čim bodo te formalnosti gotove, kar se je medtem že nnibr-Že zgodilo, se dr. Ploj takoj vrne v Maribor in prevzame posle velikega fu>?ana. — V Mariboru ga že čbka vse polno nuino važnih poslov. — Resnica o senzacionalnih vesteh insolvence. Vest zagrebškega Usta ^Der Morgen« o Številnih Insolvencah v Mariboru je, kakor so pričakovali, tudi v Inozemstvu povzročila razburjenje zlasti pri tvrdkali in tovarnah, ki imajo stalne zveze z Mariborom. Va.5 dcpisnrk je cd pocp'r.oma zanesljive strani zvedel, da je bilo doslej In sicer do srede popoldne In v zadnjem času na trgovsko sndiSče predloženih 6 poravnalnih prošenj. Do Istega datuma pa se nahajajo samo 4 tvrdke v konkurzu. Kakor čujemo pristojna oblast Išče pisca te neresnične vesti, ki je povzročila mariborskim podjetjem mnogo škode. Res ie nadalje tudi, da se nekatera večja podjetja v zadnjem času omejujejo v svojem obratu, to pa radi pomanjkanja trga oziroma konzuma, ker se v širših slojih zelo občuti pomanjkanje gotovine. — Narodno gledal I 5če. V torek zvečer so po daljšem presledku po-novfll Molierjevo komedijo »Na m is'! eni bolnike. Gledališče je bilo slabo obiskane, zato pa se je Igralo dobro, zlasti v glavni vlogi sta bili Igrani mojstersko (ga BukŠe-kova In g. Bratina). — Novi sneg V torek popoldne je po hudem mrazu nepričakovano začelo snež-ti ter snežilo nepretrgoma do srede popoldne. — Pozor na poteka, tla! Na zmrznjena tla je padlo včerai nekaj centimetrov suhega snega- Ce pcmeteš sneg s cest in potov, hodii po ledeni gladini kot po steklu-Zbog tega ljudem drsi da }e veselje, gorje, če ne stopal oprezno! Zato. ljudje božji t pozor Previdnost pri hoji! Ko Je enkrat noga aH roka tlomljena so tožbe brezuspešne- — Spalne bolezen ▼ Beogradu- Poročali smo pred dnevi o leta r žičnem snu 12 letne Angeline Vorkapu ki se nahaia v tem stanju že od 10. tm* dalje- Beogradski listi poročajo, da njen sen Še vedno traja. Sicer navajajo listi, da to nI prvi slučaj tropske letargije v Beogradu. Preteklo leto je obolel na tem neki sekundarni zdravnik In v splošni državni bolnici so zaznamovali težek slučaj posledic spalne bolezni- V tem slučaju Je pri bolniku nastopila delne paraliza- — »FedtrecOm« med rUnaovcI ei Orhmo e Zagrebe* Zagrebške novosti prinašajo Imenitno anekdoto o »federacfjtc med Orni-jnno m Hanaovd- »Novosti« navajajo: Živimo zares v dobi federacije In potrdilo se Je te dni pravilo, da Imata voda ln ogenj veeder sekaj tkupnrge, sem ie treba ča- kati na čas in povod- Pred dnevi je sedel v kavarni »Corso« neki gospodin, kl je najprejc govoril s svojim tovarišem hrvatsko, a kasneje nemško- V bližini je seiici neki drugi mladi gospodin in ko švabčarcnja dovolj, je vstal ter nemško govorečega gespoda. da hrvatsko Slednji tej zapovedi ni temveč je prvemu zabrusi! v obraz neko psovko, nakar je Ie-ta prisoli! Nemcu kr.p-ko zaušnico rekoč: »To je od rlanaovca«* Istočasno pa ;e pristopil z nasprotne strani drugi gosped in je dal Nemcu zaušnico po drugi strani rekoč: »To ie cd Orjunaša« Psevdo Nemec, ki je videl »zvezde« ni veroval s>ojim očem in ni vede', -»aj za ie bol; iznenadilo, ali zaušnice, ali najnovejša federacija Hanaovcev in Orjunr.Sev- — Potovanje d Jakov v Zedlnjene drŽave. Izseijcniški komisarijst v Zagrebu objavlja: Inczcmci, ki potujejo v Zcdinjsne države Amerike v svrha šrudre n«i ameriških univerzah, ali višjih strokovnih šolch (tehnikah itd.) niso po zakonu o prišel eva-nju izvzeti iz priseljeniške kvote. Po novi pred kratkim *zd;ini odredbi priseljenskega kemisaria je dijakom izdan » 'a&if»te, da imajo svooodes priliod v Ameirko tudi tedaj, če je kvota rhhove države že izčrpana. Dotična naredba se imenuje »General Order No 17« in je datirana s 25. XI. 1^23. Preteklo leto ie Študiralo okoM 900 inozemskih dijakov na ameriških visokih šolah, od katerih je mnoso doživelo rame neugodn-sti. morali so čokat1 na Cllis 1^ landu itd., ako je bi'a slučajno mesečna kvota n::hovc države že izCrpana. Odredba se nnnaša ra dijake, ki imajo n:men pn-ha.ati na ameriške visoke Šole. kar morajo dotični dokazati s tem, da imajo pokroviteljstvo kake inozemske vlade, ali da imajo v to svrho stipendijo cd kake priznane naučne ustanove. Hijaki se puščajo samo začasno za leto dni v Zed. državah. Ako ostanejo še nadalje, tedaj se jim podaljša dovoljenje bivanja. Obenem se morajo dijaki zavezat s častno besedo rprrzentantu svr;egn učnega zavoda ali akreditiranemu zastopniku svoje države, da bodo ves svoj čas revama v Zcd državah uporabil: samo v svrho š'udii na zavodu. ProŠr.je dijakov sprejemajo tukajšnji ameriški konzulati (v Beogradu fn Zagrebu.) Prošnjam morajo biti priložen7 dovoljni dokazi o njihovi kvalifikaciji (spričevala o dosedanjem učenju) in potrdila, da so zadostili vserr. zahtevam za vstop v ameriško 5olo. Ameriški konzulat bo službeno na temelju preiskave poroča!, da-!' prosilce zares bosca fldc dijak In da se ga lahko v slučaju če je vsota izčrpana — začasno pripust! v Amcrfko. Ta naredba ht sigurno vzbudila zanimanje evropskih di.!akov za ameriške visoke 5ole. — Požar na Kun'Sčakn nrl Zagrebu- V sredo z;utraj je nastal na KuntŠČaku ptI Zagrebu v hlevu Janka Andraševiča požar, kf se Je radi dovoljne krme — v hlevu se je namreč nehatolo seno. slama Itd* — bliskoma ra7š:rll- Na lice mesta Je takoj prihftela požarna bramba fz Zagreba, ki je po tri in pol urnem na-pornem gr^nin ogenj udušila- Skoda 2naša okoli 25-0no Din- Hlev je nudi! brezpose'nim zavetišče In ie poliefa tam že večkrat izvedla uspešne racije- Tudi to pot so nočeva M brezposelni v n;em. Ogenje je presenetil četvornih v spaniu In so dohli težke opekline. 19 letni natakar Dragotin Hren Iz Marije Bistrice, sedaj brez posla, dalje krojaški pomočnik Andrija Majer, 18 letni delavec Dragotin čisar iz Varaždina in 17 letni Iv« C;nčič-?tnmničar fz Krušlevega sela. Večina ponesrečencev je dobila opekMne po rokah in obrazu- Ogenj Je nastal vsled neprevidnosti prenočujočih. ker je eden izmed njh vrgel gorečo cigareto v seno. — Iz raznih krajev države- V Subotlci je stražnik streljal na 22 letnega Antona Kalmarja, ki je nesel dve ukraden! ovci In je skušal pred stražnikom pobegniti. Strel je zadel nesrečnika v glavo in je bil takoj mrtev. — Radi umora občinskega notarja Mihajla Pemeviča v sehl Pinosev; pri Beogradu, o čemer smo že poročni! je bilo dosedaj prijetih 12 sumljivih oseb« — V Beogradu je bil izvršen vlom v prostore trgovca Mihajla Jcčmeniča 'n so mu bile ukradene razne dragocenosti, vredne 25 tisoč d'narjev. — Trgovcu Josipti Krausu v Zemunu so tatovi odnesli za 25 000 Din dragocenosti- — V Osi.eku so bili od železniškega komisarijata aretirani uradniki Drag. Babel, Josfp Cepie, Josip Giorva in 5t?epan Baieky, ki so Izvrševali na kolodvoru tavine- — Pri Vinkovcu je vlak povozil pTsmcnc?o Hinko Regtrja In mllnrja Stanka Piloša- Prvi fe bH mrtev- Pflošu pa Je odtrgalo desno roko- Zopet velikanski Mm v Kino Matica Od 28. tobr. do 2« marca t«!. Ljudska legenda Iz preteklosti Benetke. Predstfve ob delavnikih ob 4., pol 6., 7., pol 9- V nedelo ob S., pol S.. 6.i pol 8. In 9. — Policijska kronika. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: 5 radi tatvin, 3 radi pijanosti, 4 radi pre* stopka predpisov cestno*policijskega reda, 3 radi prestopka predpisov pasjega kontuma* ca, 1 radi pretepa in 1 radi nedovoljenega streljanja. — Aretacije. Včeraj dopo!« dne jc bil prijet neki Nikolaj Stakič iz Vu# kovarja, ki je beračil po raznih trgovinah z neko falzificlrano nabiralno polo, v kateri je navedeno, da je izgubil v vojni vse pre* moženje. da je izgubil ženo ln otroke itd. Razna podjetja bo šla sleparju na lim in so mu nakazala večje vsote denarja Policija Jc med tem ugotovila, da je S4akić navad?n pustolovce, ki je Ml radi uboja in tatvine že pred!.aznovan. Oddan j? bil ao.dilču. — Difje je bil aretiran z:d*r rran SvetcV, ki je ukradel srajco. Fravi, da jo je kupil. kar pa ne odgovarja resnici. — Tatvine: V župni cerkvi v Mirni je bila nkradeao podoba Krista, ki je velike vrednosti. — Mariji dr. Jcgodi&vi iz Slovenske Biatrie« jc bili ukradena dati brala, okralerui z bri« l-anti, vredna 12.5vA> Din. — Uradniku MM haelu Lcvkinu je bila v kavarni Evrcp* ukradcr.a suknja, vrtdna ?000 Din. — Krlrr.Inalna kicnka Beograda- Od- cVek javne varnosti mesta Ceogrnda je sestavil porovilo o kriminalnem glb^u t Beogradu tek m pre:ek'ej;n leta, po kateri je razvidno da je b.lo v mestu leia 1923-5 umerov, 13 ubojev, 5 deiomorov 12 vlomov. 3 slučaji fa's'ficiranja denarja hi znnmk. 372 večjih tatvin, 3 slučaji posilstva. 23 slučajev težka teiesne poškodbe, 31 sleparij ;n 2S cstn'in prestopkov« Navadnih tatvin je b:,'o 495- ZLOČIN Y POLJANSKI DOLPtt. Najdeno okes re. — Pred 2 l:toraa umorjen. — Lmorjcnjc — Primorce? Iz Poljanske d line n?m por-čajo: Pretekli tend r. >. n:ii človeško mo-?ko okostje pod Barbno ius > na rioiavljah obč. Traia v Pol], :is\i d 1 ni. Okostje Je b;!o skrito ped poslopjem v jako ttfko pristopnem in skritem prostoru ter raočn > t kamenjem založeno. O K ki obleki in obutvi ni nrbcne£3 sledu, knr kaže da Je morilec, oz'r. so molile;, ker cn sam nj mogel zavjeri truplo v tak kraj. nesrečnika do na-cega slekli in rblcko in d-ut?o odnesli. Sodna komlr.ija ie konstatirala, da !e t-nplo ležalo na tem krafu le kaki dve leti. Usodni itdarcc le bil na glavo, kar se pašna ns lobanji. tTmoriLT.eo ie moral bit; t»!jo-. Primorec ln rajbrže tihotapce ki Ie Imel večjo VSOto d mrja or? s:1^ V d^li-ii i-> nkoUd sMoh ni nič znanega, da b! se p°grc?r^l zadnja leta sem krk Človek. Ha se zločinu nI prKIo prej* na sle'!, le vzrok, da ima žaffa od vojne sem protri:rn Jez in že \qZ let ni v fbratu In stoji popolnoma zapuščena na j precej osamljenem kraki ob Sorl Izven v:«sl. ' O sto-ITcib seveda n' n »benega sleda Takisto tudi nihče ne ve, kdo bi b:l umorjeni, kar bo titdi te?ka izsled ti ln dognati. Toda nobena Stvar nI tako skrita, da b! enkrat ne b^a odkrita. Vorda b^do morlci prele v rokah pravice, kakor se npd^lamo. Ra&ega ..Slolicdnega doma" Radič evo jzla^Tto »slobodni dom« p'?e v sveti zadnji ?teviTki med drugim: »Oohro 7r»nno le. da smatra pogodbo z !trli o tudi srbska opor'dja tn dobro, če$ da 1? prcnrcč;!n vojno, W W bila sicer nastala. OJposlanc! HRSS (Padl-Ccvci) 5^ rrpeli vse sile v Beojjrradu, da prepričajo srbsko oppžtdjo o protlv-nerrt. toda to se jim rl p^re^lK TI odposlane! vedo celo, da bi srbska opo* ztc'la (''errokrali ?n TcmTJorndnttd) tn slučn!, da bi vsi brvatsk- poslanci do5l! v Reojrrnd, ertosfavno Izostala fz seje, da omogoči sprejem rimsko pogodb* Lahko je torej izračunati, da bi ves fe-(feralistiSnl blok s svojim! 11? poslanci ostri v manjšin! proti 123 pasovom, ki jih -c zbral okrog seb? PasMc".« Btz komentarja^ Radrćcva ugotovitev Je bržkone tnčna. Razgled po stenskem sveta. — .Voi'fl frrncr>sf:a rcv!fa o Stnvanntvrt. Te dni sc modi v Pra :I profesor ptri5':e Sorh^nne LouiS Eiscn^onrn. VI namerava zbracl ves potreben materi-a! za irdajo velike francoske revije, posvečene Slovanstvii. Revija jc zamišljena kot obnova nekdanjo Denisove revije »Le momlc Slave«. Ta važna puhli'tacija, ki se bo pečala izVtj'ično a slo# vanskimi problemi, za?nc Izhajati jeseni SodL-Iovali bodo Slovani in Francozi. — Prevoz Sicnkivwiczcvih ostankov. Na Poljskem jc sestavljen poseben odbor, ki ba pripravil prevez Sicnkiev iezevih rcmsUih ostankov iz Vcvev v $vlcl v domovino. — Prevoz se bo vršil v znamenju vseitarođna svečanosti. Ka-dinal Kskovskl te 5e privolil v to, da polože ostanke znamenitost pitate! ja na slove s-n nflf-in v varšavski Vate-drali sv. Janeza k večnemu počitku. — J:rb!i?r češkostovaSkefa RaVčejfa kri* za. Tc dni jc Pra'a na svečan na'ln pro* s'avila nctLtnim ustanovitve rV5kos!ova3ke* pa Rdečega križa. Ustanovil en je bil po likvidaciji avstrijskega Rdečega križa po I i Wja*ivi samica prc/ickn'a Vasarykt leta j 1°19. Kaj več zaslug si je pridobila za važno karitativno -jstanovo nrerid^ntova hčerka dr. Alicc Masarvkova. Ceškoslovaiki Rd~či križ jc čisto mirovna in«tit';ci;a. ▼ d:hn idcclociie osvojenega na-oda in ni ustanova, da služI vojni, nedo absolutni nro* pazi propasti, ako se |H ne utrdbo živllenlsk! pogoji. N?»I'zdatneJše sredstvo za dosego življenjskih clllev vfnogradrrikov Je tr^na strokoma organizacija. k*'Tf mora pripadati vsak zaveden vinogradnik. Dro*rvu Je pristopilo veliko število vi-rto^TadnOcov. Končno se Je spreMa resolucija, s katero se zahteva, da vlnd* prepreči uvoz ltnl»|ansV^sra vina ln da pospešuje Izvoz našega vina v tujino. AGRA PwTvp*> A 3 AN JE V SLOVENIJI. Te dni Je IzSla brošura »Atranta vnra-?anfa ▼ Sloven'fi«. Spisal dr. Pran Spiller-Mnvs, atrrarni komisar. Ze naslov pove. da se Je pisec lotil snovi, ki Jc pri nas tako* rekoč še neobdelano polje. Z agrarnoprav-nimt vprašanji se vse premalo pečamo, ako-ravno bf bilo njih poznanje potrebno v našf I agrarni državi vsakemu politiku In narodnemu delavcu. Posebno pa Je naša toza- j devna literatura še sila skromna. Tem bolj je pozdraviti delce, ki v kratkih, a krepkih potezah riše vsa aktualna »kmečka vprašanja«: odpravo razkosanostl kmečkih zemljišč potom zložb, razdelbe, uredbe in zboli« sanje skupnih zemljišč, takozvanih »gmajn«, odkup oz. nove uredbe gozdnih In pašnih služnosti ter uredbe In Izboljšanje pašnikov ln planin. Mimogrede omenja tudi agrarno reformo, ki naj bi se Izvajala v svezi s drugimi agrarnimi vprašanji. V drugem delu navaja zakonito podstavo, organizacijo in posle oblastev za agrarne operacije, katerim je poverjeno v Sloveniji reševanje zgoraj omenjenih agrarnih vpraSani ter končno omenja njih dosedanje uspehe. Kijižico dičl pet slik (planine tn pašniki.) Cena ji je izredno nizka (* D). Priporočamo fo toplo vsem, ki se zanimajo za agrarna vprašanja. —g Živinski sejem v Maribora. Na živinski sejem dne 25. febr. se le pripeljalo II konj, 5 bikov, 175 volov, 229 krav ln 3 teleta, skupno 423 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 13—16.25 D; poldebeli voli 11.25—12.25; plemenski voli 10.—11: Biki za klanje —*—; klavne krave, debele 11—12.50; plemenske krave 10—11; krave za klobasarje O—10: molzne krave 11—13 25; broje krave 11—13.25; mlada živina 11—12.50; teleta —>—. —g Mesne cene v Marflhora. Volovsko meso f. vrste k* 25—27 D: 11. vrste 22— 24; meso od bikov. krav. telic 19—20: telečje meso I. vrste 32: II. vrste 28; svinjsko sveže meso 30—40 D. — — - — - mm m---- m. _ M «—g i tMJsnsai zfvfrnn neven v Zagreb. 27. febr. Današnji sejem je nav zlfc slabemu vremena približno dobro uspel. Dogon živine Je bil srednji. Domače ihrine Je bilo precej ln JI Je cena nekoliko padla. Bosenske živine Je bik) malo Ia je obdržala stalne cene. Zelo so popustile cene teletom. Promet s živino Je bil slab. Kupovalo se Je nekaj za Izvoz v Češkoslovaško Ia za Trst Svinje so se nudile, sremskih nI bilo. Za kg žfve vage so cene notirale v Din. Rogata Živina: voli domači I. 14.50—15.50, II. 13—13.75 HI-11-75—12.50, bosenski I. 12.50—13.50, 11. 11-25—12—, 111- 10—11, mlada domača živina 13—13-75; krave domače !• 13—14, M 11-50—12 50, bosanske 9—10, teleta domača 1- 1730—18.50, H. 1630—1750 svinje domače 1- 27-50—29—50, II- 25—27, 111-21 -25—22-50- Krma za mtc- seno 75— 112-50, otava 125—16230, detelja 112.50— 13730. Konji težki seljaškl, par 25.000— 30-000 Din. lahki, par 15—17-500, konji za izvoščke 10—12-500 par, žrebeta po komadu, enoletna 5000—6000, dveletna 5500— 7500- —g Prodaja lesa* Šum s k o-gospodarstveni ured ogulinske imovne općine v Ogulinu proda 15. marca ti. debla raznih vrst. Oglas Je v pisarni trg. zbornice v Ljubljani na vpogled. —g Dobava premoga. Pri oddelenju za mornarico v Zemunu se vrši 15. marca ti. ofertalna licitacija glede dobave 6000 ton kosovnega premoga. Oglas v trgovski zbornici v LJubljani na vpogled. —g Dobavo. Dobava kolesnih obroče v za lokomltive Ia vagone. Direkcija Državnih železnic v Ljubljani razp suje dobavo 172 komadov kolesnih obročev za lokomotive in vagone. Nadalje razpisuje direkcija dri. železnic v Ljubljani dobavo 2000 } de-naturirajieega špirita, ter Je dostaviti tozadevne ponudbe najkasneje do 5. marca 1924. Razpisuje dobavo, 10.000 kg rastlinskega kleja, ter Je staviti tozadevne kole-kovane ponudbe najkasneje do 5. marca 1924. Nadalje se razpisuje dobava mila, loja, sveč, krtač, ornefi, plinov m mrežic, stenja, olja, kolomaza, vrvic, prrdiva, steklarskega kHa, saimiaka, čoptčev. krede, vazelina mineralnega olja, tovotne masti, šip itd. Informacije dede kvalitete, dobave In drugih pogojev so na razpolago vsak delavnik od 10.—12. ure pri ekonomskem odelen;u, kateremu je vposlati kolekovnne ponudbe do 10. marca 1924. Tudi se razpisuje dobavo 3000 kg žične pletenine (Drahtgeflecht) štev 9 in 2000 kg isto št. 8. —g Dobava raznega materiala. Direkcija drž. žeteznic v Ljubijanei razpisuje dobavo: smlrkovega platna raznih številk, erafit-asbestne vtesnltve. okroglega žeieza dobro varljivega, MOnz-ove kovine, mazl-nlh blazinic zakovic za tenderje, vijakov z maticami in cinkovih trakov za elemente. Podatke posameznih dimenzij in dobave daje Ekonomsko ode'en e Direkcije drž. železnic v Ljubljani, Gosposvetska. cesta od 10.—12. ure. —g Ford la nemška Ovfontoblflska ln-doatrlla. V Berlin so prispeli odposlanci amerlkanskega avtomobiljskega tvornlČar-ja Forda, da se dogovarjajo z nemškimi av-tomobljskimi tvornicaml o monopolnem sistemu nad nemškim hi ruskim ter ev. nad vsem vzhodnoevropskim avtomobilskim tržiščem. Za vse to ozemlje bi hotel Pord ustvariti enoten avtomobiljski trust, da diktira poedlne cene. Temu načrtu se opirata Krupp in Stfnnes. Borzna poročila. Dinar v Curina 7.27. «— Zagreb. 28. februarja. (Izv.) D a-n a š n j a dopoldanska predbor-z a : Curih 13.775. Pariz 3275. Dunaj 0.11225. Praga 2.31, Trst 343 50. London 432.50, New York 79.75. Tendenca slaba. — Curth, 28 februarja- Današnja borza. Beograd 7-27 (denar). Praga 16-75 (biajro), Newyork 5-7575 (denar). London 24-82 (denar), Pariz 23-70 (denar), Milen 24.70 (denar), Berlin 1.26, (denar), Amsterdam 215,60 (denar), Duna* 0*00815 (blago.) — Trst, 28. febr. (Današnja predborza) Beograd 29.30—29.40, London 100—100.25, Pariz 95.75—96 Praga 67.25—67.75, New- I york 23.30—23 35, Curih 402—405. Najnovejša poročila. napetost med naša kraljevino in Bolgarsko. Bolgarska zvrača krivdo od sebe« 28. februarja. (Izv.) Danes zjutraj iz Sofije dospeli bolgarski listi posvečajo dolge članke in razmo-trivanja napetosti med našo kraljevino in Bo'garsko, ki je v zadnjem trenotkti izbruhnila radi makedonskega vprašanja. Listi napadajo Beograd pod raznimi zelo senzacijonaJnimi naslovi Redni naslovi so: »Srbi a grozi«, »Nove klevete proti Bolgarski« itd. Bolgarski tisk napada samo beogradski tisk in prikrito izra?a nado, da bo ostali jugoslo-venski tisk podpiral Bolgarsko. Značilna so izvajanja vladinega časopisja. Pod naslovom: »Kdo grozi?« zavrača vladin tisk krivdo grožnje na našega pariškega poslanika dr. Spalajkoviča radi znanega intervvieva v »Matinu«. »Slovo« pravi, da Bolgarska niti ne želi nftf ne more komu groziti! To je resi Braniti pa se mora Bolgarska za slučaj, da bi bila od kake strani napadena. Oficiiel-ni organ Cankove vlade »Demokrati-česki Zgovor« komentira Spalajkoviče-vo izjavo ter zavrača nove obtožbe proti bolgarski vladi, naglasajoč, da iz vsega tega odseva neka tajna nakana Beograda proti Bolgarski Ce nam Beograd res kaj pripravlja, moremo m! obrniti na se evropsko ?avno mnenje m bomo od merodajnlh sil zahteva!! mednarodno anketo, ki jo le Društvo narodov že pred dvema letoma obljubio postaviti. Ta ima ugotoviti, kdo kaj pripravlja. Ali mi na našem ozemlju, ali oni na jugoslovenskem ozemlju!« Društvene vesti. RADIKALNA VLADA V KRIZI | rha italijanski narod, da odda svoje — Beograd, 28 februarja. (Izv.) Z ozirom na izid včerajšnjega skupščinskega glasovanja priobčuje današnja »Politika« situacijski članek, v katerem konstatira, da !e vlada z glasovanjem o proračunu prišla v te?ak položaj. Izid dokazale, da se radikali moreo oslanjati edinoic še na Turke, pa še to je veliko vprašanje. Radikalni klub se Še ne more odkrito izreči za izključitev posl. Rankoviča. Je mogoče, da potegne Rankovič za seboj še več svojih prijateljev. Ustanovitev opozlcljonalnega bloka postaja vse bolj jasna ln resnična. To vznemina radikale. V^a ie na snočnji seji dolgo razmotrivala težko situacio. Vlada ne ve, kako bi našla Izhoda iz te^ke kr?ze. Skl^ol deba*e rta snočnjem ministrskem svetu se drže v strogi tajnosti Iz krogov blizu vlade doznava danes »Politika«, da le vlada sklenila napeti vse svoje sile za ohra- I nitev stroge d?scWne v radikalnem j klubu ki za tem poskusiti vse z razbl-dem opoz'Ciionalnega bloka. Po infor- | macijah »Politikec vladini krogi odkrito priznavajo, da je treba najt! na vsak način izhoda iz težke situacije in ma-gari tudi s koalicijo 5 člani jugos'oven-skega kluba. Radi tega ima odpotovati v Zagreb vpliven član radikalne stranke. Posl. dr. H oh nje c se je včeraj obrnil na L;ubo Davldoviča z obvestilom, da je po strankinih statutih potrebno, da odobri vse važne sklepe in politične pogodbe strankino vodstvo. Dr. Korošec je dosegel polno odobrenje v Ljubliani in Mariboru ter je sklican sestanek glavnega odbora za 3. t. m. v Ljubljano, kl hna definitivno odobriti vse ono, kar je dr. Korošec ukrenil za sestavo opoz?c3ona!rtega bloka. Povratka dr. Korošca v Beograd pričakujejo za torek. Jutri dospe iz Sarajeva dr. Hrasnica in v nedeljo dr. Spaho. Sredi . prihodnjega tedna se ima definitivno \ znpnih podrobnosti tesa sporazuma določa glasove edino nacijonalni listi fašistov* ske stranke. Glavno geslo bodi: Zn ali proti nacijonalni vladi! Uradno so ob* javljene vse državnemu sodišču prezen* tirane volilne liste. V Rinu jih je 11, v nekaterih provincijalnih okrožjih pa celo po 15. PRIHOD ITALIJANSKEGA POSLANIKA V BEOGRAD. — Beograd, 23. februarja. (Izv.) Današnji dopoldanski listi poročajo, da prispe danes z orijent*ekspresom v Beo> grad novi italijanski poslanik R o d r r o. S seboj nosi akredifivna pisma, ki jih v kratkem izroči v svečani avdijenc' Nj. Vel. kralju Aleksandru J. Poslanik Bodrero prevzame takoj vodstvo itali* janskega poslaništva.. PLANINSKO DRUŠTVO V PPIMOPJU. — Trst, 28. februar j*. (Izv.) DmaSnfa *Edinotr« poroča: Planinsko društvo, ki se jc ustanovilo mesto tržaške podružnice SPD, katera je bila od tržaške prefekture razpu« Scena, je sedaj od oblasti rakonito primano. Glasom teh pravil prevzame novo planinsko društvo delokrog prejšnjega Slovtnstcetta planinskega drv f rva v vsej Julijski Krajini m sme ustanavljati podružnice. Ustanovni občni zbor se bo vrSil v četrtek 6. marca. USTOLTČFN.TE NOVEGA TPŽASKEGA ŠKOFA. — Trst, 28. februarja. (Trv.) Novo Ime* novani tržaški škof dr. Foom?r tehnike za kulturni razvoj Človeštva. Vabljeni vsi napredni akademiki. NaOe'nHt. — Udruženja volnla InvaHđov Jzvr*-neza odbora v ljub! «n! občttf zbor se vrši v nedeljo dne 2. marca t!, točno rb S. dr> poidne v sa!mu restavracije pri »Levu« na Oosposvetski cesti. Navzoč bodo dcia-Stati fz cele Slovence. Pov^b'fcnl so nekateri mero-dajl činitelji o invalidskih zad«r vah. Kino „ualilianslii dvor 28. ln 29«febra«r|a« 1« In 2» miru Najgrozovitejši film sezijet Zuerf. °» zak!*»jčiti sporazum o bloku. Zemljorad- niki so za sporazum. V opozicijona!nih krogih vlada optimistično razpoloženje za blok. Radikaini krogi so vznemirjeni. POOŠTRENJE VOLILNE BORBE V ITALIJI. — Rim, 28. februarja. (Izv.) Vodstvo fašistovske stranke je na včerajšnji seji pod predsedstvom Mussoliniia razino« trivalo položaj in volilno borbo. O seji izdani komunike naglasa, da stopa faši* stovska stranka v volilno borbo z naj« večjo odločnostjo. Nastopila bo v prvi vrsti proti vsem prevratnim in opozi« j cijonalnim strankam. Komunike navaja med temi strankami na prvem mestu | unitaristične socijaliste in italijansko ljudsko stranko. Jakost borbe ln takti« ko določijo ob svojem času odgovorni činitelji stranke. Vodstvo stranke po* I hen mraz. lesa lista« In »Novic« se zavezo- j 7 ' , , 7 _ _VT_« »eodbeni stranki preskrbeti od fz- »»otovlla sledeče povprećnec in uredništev obvezne Izjave v £r SfiS^,fi :e 4. Točka 6. določa: Za k.ndi- ; prI km*^ VJ M?am točka 4.: Obe pocrodbeni stranki se obve- ; ztiieta, da se opustijo med vso volilno dobo \ vsi medsebojni napadi v časopisju, na sho- ! dih in snloh v Javnosti. Peta točka pravi: j Glede »Malejra lista« In »Novic« se zavezu- | feta obe posrodb dajateljev fn smislu točk date, ki bodo Izvoljeni, velia neprekrfma dolžnost, da se zdrurfjo v p?rlamen'n v en sam poslanski klub. Točka 7. ugotavlja: Vr- i hovno vodstvo vse volilne kampanje Je v I rokah sk'mretra volilnega odbora ki se j imenuje Slovanski vo!*ln! odbor. V tem od-I boru so: dr. Besednjak, dr. Bftez>*k dr. J Braj«a. ?T:onIc. Vuk. dr. VViTfan, dr. Ivan j MaHia Čop, dr. Podpornik, dr. Vratovlč in | dr. Siavfk. — Vremenska na no ved. Dunaj 27. febr. Uradna vremenska napoved za 28. t. m.: Najbrže spremenljivo, sprva sneg, Ia- Filmska drama v 7 delanjih, v vi a vrti vleen RloHairfJ Barlhtlmeta, Sliko i Tiha dolina Greenatrtm. — Nefna Ifa-bežen. — Tr* a veri no « clovaikl podobi, Drobiž. 0 Drajrooaoa Irnllga. V Londonu H bfi*1 pred kratkim na dražbi knjiga Miltonova Izdaje, ki je bila prodana za fantastično' ceno 3400 funtov šterlingov. kaT znaša v naši valuti približno 1 mlH!on 150.000 Din. 10 Glava ln poklic. Vsebina dave človeka narašča z njegovim socijalnim položajem. Gospa Tarnovska Je pri Ruslnjab obsege clave: taticah 53.6, h ienab : * cm. Neki Italijanski antropolog je našH pri rokodelcih 1478, pri trgovcih iti učenjakih 1502 kubičnih centimetrov vsebine v glavi. * Pokopanje žrtev potresne katastrofe na Japonskem. Po poročilih agencije Tour-nier iz Tokia bedo zemeljski ostanki in pepel 33.000 žrtev potresa v Tokiu poko-p-nl pod monumentom iz železobetrma. ki bo 100 čevljev visok m bo predstavljal kip Budhe. Spomen'k bo postavljen na pozkov. te izbruhnil v greni ¥ M smeh. »Mi pariški debetuharji«, je izjavil smo naivesele.ši ljudje na iem-1 i. Ce hočete o stokanju in boleč nah de-belik ljudi kaj izvedeti, ste se obrnili n* napačen nas'ov. Nas 70 članov kiuba je brez izjeme pri polnem zdravju, imamo izvrsten apetrt in smo n.izprosni nasprotniki vsakega hiijšnnjs. Tudi nima n knketa smisla težko pridobljene kf.cgrame žrtvovati. Istotako smo vsi strastni športniki, igramo negomet in smo eno najboljših moštev v Parizuf!)«, Nadalje je navajal Al-sas o količinah ki jih poje dnevno in katere bi zadoščale z» navadnega smrtnika za teden dri. Med vojna se mu ni baš najbolje godilo in :e zgubil 5:» kg na svoji teži. Ko je prispe! leta 1918. kz vojne je vagal 85 kg ki žena ta je spti.na.la v prvem hipu samo po g'asu. Po treh mesecih ie bil že zopet »okrogel«. Končno je poročal A'>as še mednarr-dnem kongresu deb ^lurnrjev, odnosno stokilogramsk h mož, ki se je vršil po voini v Lonchnu. Z*, častnega predsednika ie bJl izvoljen neki Jugoslovan, ki je vagal 150 kg. ★ ★ ★ Amerikanec v Ljubljani... Po kopčIjslrA Posilil je usoda zanesla ao sveta potujočega Amerikanca v Ljub-tjano. Bi! ie zadovolje«, ker je videl, di so čedni in snažn: hotel . zelo po cer; da je žfvijen e ceno in glavno, da so lav sčki :n avtomobili neprimem > solidni in re rafinirano dra=:i. Ogledoval si je zanimivosti mesta- V spremstva svojega clccrona e prišei na Marijin trg. Zapazi trg- K cfcercnu rbrr;en ie n* ";c- ■ je zrće' flegmatična spraševati: »Kako to čitate? Maa-riijiin trrr-e-kk? Ne morem Izgovoriti: »Trrr-eee-kk!«.. Pr ti večeru t cjce-rom zapeljal Amerikanca na promenado v Scienburgovi ",;ci. k'er :e vrvela sama Imb^janska moška jeunesse d' rree. Nrkier, pa le tupa tam ie bilo zapnzlti k - k ?ensl planet. Amerikanec je zrl En zrl r p-' me-aado, potem pa Izrekel kratko kri »Lepo je v i fubljani! Čedno mesto] Videti pa ni nikjer dražestnih punčk!«... Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. If že se ravnatelj opekarne i popolnoma samostojno tehnično in komercijalno vodstvo. Nastop takoj ali čimpreje. Ponudbe: Opekarna KMOlfA t«, d, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. Kani prijatelj ? Da tte zamudim ugodnoga nakupa pri MIIOVO ZNIŽANIH CENAH. hitim k fl. Sin ko vic n asi. K.Joss LJUBLJANA, Mestni tm 19. ra&BBHHnaVS«iaMNBl Prometni zavod za premog d.d. ▼ nabijani prodala premog iz slovenskih premogovnikov Taah kakovosti« v ceHa vavoata po originalnih •enak arom« novnf kov s« domače nvorabo kraar m laavatrl!aka pod«at|a la rasoacava nr dab alo Inozemnu premog In kota vsaka vrata la vsaktg* Hrom tar priporoča po-aekae prvpvrsfil •eskaaiavaakt fa anaiaiki fco«lnojarmenik, prvo* vrsten, samostojen, z naj* boTjšimi spričevali — se takoj sprejme. Za samca stanovanje. — Ljub!jrir.a, Prule 8. 1505 Antogcn?čni varilec (Autogenischsch\veu3er\ stro ini ključavničar, iz* delovalec orodia (Werk? zeTTgmacher), želi preme* niti sl"?bo. — Pon"dbe pod »Strokovnjak-'1512« na utvavo »Slovenskega Naroda*. Prva slovensVa }zde!oTs!n?ca — USNJATIH OBLEK mm Drago Schwab Liublf»na - Dvorni trg S trgovsko raobrar:en, se sn^-ime tako i — Po« n»*c!He pod »R?d'""'-an I4B8c na upravo »Slov. Nahoda«. KREM MILO LAK SAMPON pajaca osne gospodlčpe- Parfamerlla OJAi Parts-!fenlly 5/5 Kne Angel. Da bi Vaa prepričali o lzbornem delovaniu O J A kosmeHk, ki »o znane po celem SY«tu Kot odlične in popolnoma neškodljive za negovanje In lepoto, pošiljamo z vračunano poStnlno: o j A Za D!n 00"— OJA kram za lice in roke, OJ& aal'o terol za roke, OJA Anaapon za negovanje las, OJA itllt za sl)ai nohtov, OIA *1)tt za ustnice, barvast OJA Silit za ustnice brez barven 0 J A Ali sa Ma 120'— nrvib 6 kozmetik z dodatkom: OJA aaifp, velika doza, OJA garal tar a za nohte ali sa Din 220'— cornjlh 8 kozmetik z dodatkom: OJA-Pia-OJA za negovanje las, OJA kolonjska voda OJAMOĐB pude> z.i Mce, barva no želji Poiiljka se lahko kombinira na željo. Dopise poSiljati na: Parfumerila OJA - A. D. BeOflrai. Iščejo se razprodajald za vsa mesta Jugoslavije. Natakar^? ooAten in BarHifr, — se ^orrime za vp'?o restavracijo v Li*?blJano. — Vflfj'ov nove uprava »ST. Varova n 14^3 Par dob-h se sprejme takoi. — »Trlbunaa, f. r. L., Liub* ljana, Karlovska cesta 4. 1511 Laborant, dobro iaričen, l?če službe ra ta1-© iS<*n na*t^n — Pon"dbe pod »Zan-^iiv 1^02« na upravo »Slov. Naroda«. wg*pamw-jiij'tLgap 1 Prodam bas-Č^!o t lokom — Janez Nad?« ?ar. vas Bohinjska B^Jn št. 75, Gorenjsko. 1500 Odda se lepa soba na Bleforcisovi cesti s 1. marcem. — Naslov pove uprava »SI Nar.«. 1503 Rpzno onraro, Gosposko soho. zimnice, slike, svetilke itd. p r o* dam. — Aškerčeva o sta 15. 1365 Dv . gospoda »e aprejmeta na stanova* nje in zajtrk. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1476 2 meblovani sobi se oddaste dvema gospo* j doma ali gospodičnama s 1 marcem. — Naslov pove uprava »Slovcns'*e* ga Naroda«. 1468 Odda se soba s popolno oskrbo (po!e<* glavne noSte) enemu ali dvema gospodoma »li da= mama, event. tudi zakon? skemu paru. — Naslov nove t?p-ava »Slovens'ze* ga Naroda«. 1490 Cana naHh oglasov vsaka beseda 50 para. — Naiman]« Državne vred-nostne oar>fi 'c do 200 000 Din ii'c večja trgovska tvrdka ko J de« pot ra državne dobave, proti garanciit in 1 11 % mesečnimi obrestmi. — Maska-PirotV.a ac posodi. — Naslov po< ve uprava »Slovenskega Naroda*. 1514 Polenovka, namočena, se dobi vsak dan pri tvrdki Fr. Khsm. Ljubljana, nasproti ho, tela »Union«. 1014 Drnžabnika i^čem radi bol-rni. kste^ ri bi lahko samostojno vodil naim^nj cnn leto. Pogodba triinponVtna. — Cilavni pogoi polten zna^ "a i — Frania Dcčmai. Ljubljana. Sv. Petra e. 1 2. 14^2 Oakoj^nie ponudba pod »l godno obrr*tovanje« na Aloma Comparv. Ljubljana. 1456 Ostrn''-? za r^eH'o so nanrodai r»o polovični [ ali zrlo znižani cer.i Ne | zamudite ugodne nri^l-e!' — Resi jeva cesta št. 30'T, desno. 1504 i Odda se lokal i z vsem inventarjem pod "godnimi pogoji na peri* feriji mesta in na pro* merni eesti. — Ponudbe pod Trgovski lokal (1502 na upravo »Slovenskega Naroda«. Proda se vecjc kmetsko posestvo \r. proste roke r v:«cmi go#podar«Wmi poslopji, z lepim sadnim vrtom, ni:* vami, travni1! in po^do* voma. V hiši se nahaja stn^a dobro nornana gos stilna ob cesti škofia Lo= ka-kolodvor. — Na želio se proda ves gospodarski T'n gostilniški »nventar — Natančnejša noja^nila da* jer M. Kržišnik. Rajhrn« burf? 1300 PoTjravDa svileicli klobvt^OT, če^?c in slamrtVov po naino<|te vejširi obltkab — irvr?"ie — Modni sslr>n St»icbb Ma5Ve, židovska uli^a 3, Ljubljana 13*3 Prosto vol na •avna dražba poS'^tva in druMn prec5m*;tow se vrši v fin'-' -: «3 2. marca o?s 9 f^O'tol'dne n?. Žsbjaku 2-11. POZi^R pekar rn D'nrnalt tvornlcr Hauscr ~»r* \t. K»"isti ]t nii». 12^2 Zaloga MavlrjcT in p!pn!nov najbolj li h tova«-en Bin sendo.frr. Czapka, Fhr* bar. H-"!rl. S"hweigTio» fer. Origina* Stinpl itd T.idi na obroke! — Jeri* ^a H"bad. roj Drtcn?. Ljubljana, Hil^erjeva ul 1 st 5 30 i Hali nlsil ■H9 DSPili! Rito Werke fi. G. Mm Istete! 1wm lm. Filiala i Ilovi Sad, PalaSa Srpske družne Banke« Novi Sad, Pala&a Srpske Zadružne Banke. za L?ubl?ano dobro uvedenega mestnega zastopnika. Prvenstvo fm^-o že obsto;eče firme te stroke, ki zamoreio ondotna trgovišča obvladali. Ponudbe naj se pošlTeio na eden gornjih nas!ovov. ram 'm Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra soproga, skrbna mati, sestra, teta in svakinja, gospa Maksimila dr. Jesenkova ri Perme po kratki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, dne 26. t m. v starosti 35 let mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki predrage se prepeljejo v četrtek ob 8. ari zjutraj is Brežic v Sevnico, kjer se polože v petek ob pol 9. donoldne k večnemu počitku. Sv. mase zadušnice se bodo brale v Brežicah in Sevnici. Naj spava v miru! Savnfaa-aVJabllaaa, dne 27. svečana 1924. Dr. Rak Jiotnks, odvetnik, soprog. — Bil lan, sta. — Miroslav Parma, Marija Baa**k foj Parasa, Basaaalla in Viktorija Paraae, brat in sestra. Franoa Jssssks, svak, la drugI. „nsRODnn tiskarhb" u Ll£3jj5Jani izaria]i toCoa NaraCfla spreicnu radi jMROonn RnjiaaRnnM Irint"''"? in tisk »Narodne tiskarne«. saaaBaaBBBBBBaBBBaaaaasi I