&AH
glasilo delovne organizacije Labod tovarne oblačil novo mesto
praznik podjetja
Da bi podjetje shodilo
Za svoj praznik bo Labod postal podjetje. Za podjetje smo se odločili zato, ker smo enostavno Čutili potrebo po novi obliki organiziranosti, saj dosedanja ni bila ravno učinkovita. Bila je produkt določenega Časa in se v življenju ni obnesla tako, kot je bila zamišljena v teoriji. Torej nujno je bilo zamenjati ta sistem z učinkovitejšim, v svetu že dobro preizkušenim in potrjenim.
Kljub prazniku novorojenega podjetja pa ni čas za kakšne visoko doneče politične fraze, s katerimi bi se obračali na 8.marec kot praznik podjetja in dan žena. To je mimo. Čas, v katerem živimo, zahteva od nas bistveno spremenjen odnos tudi do takih obeležij in praznikov.
Če pa bi si že kaj zaželeli, zaželimo podjetju, da bi čimprej shodilo. To pa bo mogoče, če se bomo lotili dela in pozabili na prazna kritizerstva. Delati in boriti se za dobiček, to naj bo naša usmeritev, ki naj zamenja kavarniške razprave in politiziranje, ogovarjanja. Torej naj zaživi podjetje v polnem pomenu te besede, naj zažive naše tovarne kot profitni centri. To so naši cilji, ki jih lahko in moramo doseči.
Milan Bratož, glavni direktor
Da bi iz nežne sadike zrastlo močno, zdravo, drevo!
v današnji številki
•	predstavljamo vam letošnje jubilante
•	Izvolili smo jih v delavski svet podjetja in v svete tovarn
•	bili smo v Beogradu — odnosi so še ohlajeni
•	Marjan Vodopivec je bil na posvetu s predsednikom zvezne vlade Antejem Markovičem
•	tekstila je preveč, je opozoril Rino Simonetti na skupščini RO naše dejavnosti (sestavek Slavice Putrih)
•	predstavljamo drugega kandidata za predsednika sindikata Laboda
•	zame gre — cilji, ki jih hočejo doseči slovenski sindikati do leta 1994. Preberimo jih, razpravljajmo o programu — saj gre za nas!
v _______________________________;__________________J
nič lahkega se nam ne obeta
Marjan Vodopivec, direktor Commerca, s pogovora s predsednikom zvezne vlade Antejem Markovičem
Po pogovoru s predsednikom zvezne vlade Antejem Markovičem v drugi polovici februarja v Beogradu so si nekateri od okoli 420 gospodarstvenikov iz vse države in vseh branž gotovo mislili, da predsednika v bodoče ne bomo mogli samo hvaliti, ampak ga bomo začeli tudi grajati, in med temi zadnjimi bomo tudi mi, meni direktor Commerca, Marjan Vodopivec, ki se je omenjenega pogovora tudi udeležil. »Z očarljivim predsednikom, ki se zna tako pomirjevalno nasmejati in tako čvrsto zastopati svoj program, smo sedeli skupaj pet ur. V uvodu je pojasnil usmeritve za naprej, sledila je bogata razprava in seveda na koncu je Markovič strnil zaključke. Menim, da je bistvo teh v dveh točkah:
1.	Konvertibilnost dinarja je potrjena, saj imamo v federaciji kar 7,4 milijarde dinarjev deviznih rezerv, kar pomeni določeno varnost v tem smislu. Ob tem je predsednik govoril o nadaljnji liberalizaciji uvoza, s čimer naj bi bila vzpostavljena določena konkurenca domačim proizvajalcem. Cene se namreč (kot vsi dobro vemo in občutimo) ne gibljejo v okviru načrtovane inflacije, ampak so v letošnjih dveh mesecih precej poskočile. Markovič obljublja občutna zniževanja teh ', pritiske tudi skozi svobodnejši uvoz. Ob številnih pomislekih aktivnih izvoznikov, da nas lahko precenjen dinar veliko stane in da je za izvoznike prihodnost dokaj težka in negotova, ni imel večjih komentarjev. Podatki, pravi predsednik Markovič, govore, da se izvoz celo povečuje, sicer pa je večji tudi uvoz, kar pa glede na precejšnje devizne rezerve ne zaskrbljuje. Glede vrednosti dinarja pa pravi, da ne bo sprememb, torej bo izvoz dohodkovno tudi v bodoče nerentabilen, vendar nujen.
2.	Predsednik ima namen potegniti iz obtoka okoli 40% denarja. Do konca februarja naj bi prišle banke na nivo s konca leta 1989, do konca marca pa bi bila masa denarja v obtoku manjša še za nadaljnjih 20%. To pomeni, da
bo bančnega denarja za financiranje proizvodnih procesov manj, oziroma da ga bo primanjkovalo. Markovič nepoveduje s tem v zvezi izjemne teževe v gospodarstvu, problematična pa so s tem tudi izplačila osebnih dohodkov. Zato je pričakovati socialne nemire. Vendarle pa kljub vsemu temu vztraja na svojem programu.
In še nekaj podatkov:
Za mnoge je bil zelo presenetljiv podatek, da bo potrebno konsolidirati nekatere banke, ker lansko leto pač niso dobile plačanih revalorizacijskih obresti, oziroma so jih v nekaterih področjih plačali le redki. Podatek je alarmanten predvsem za vse nas, ki smo to postorili. Treba je vedeti, da je na primer tudi MTT, ki je v stečaju, plačal te obresti in v nasprotnem primeru, če jih ne bi, tako kot jih nekatera podjetja v državi niso, do stečaja ne bi prišlo. In še primer Laboda: če nam ne bi bilo treba plačati omenjenih obresti, bi imeli ob zaključnem računu zelo ugoden rezultat. Odstopanja pri tako odločujočih vprašanjih so milo rečeno moteča. Obljube, da bo obveznosti tudi iz tega naslova treba poravnati, pa so vendarle samo obljube zaenkrat. Ob morebitni realizaciji teh obljub pa je pričakovati ogromen plaz stečajev širom po državi, tako kot smo jim zadnje čase priča v mariborskem gospodarstvu.
Kot vemo, tudi odlok o osebnih dohodkih ni spoštovan. Kot kažejo podatki, so ti najbolj poskočili prav v Srbiji, kjer v zadnjem času Markovičev program hvalijo.
Seveda na takih srečanjih nihče ne more mimo obremenitve gospodarstva. Markovičev odgovor na to je(ob tem, da je gospodarstvo dodatno obremenjeno s povečanim davkom za armado), naj bi močneje pritisnili na obremenitve iz naslova republike in občine. Sicer pa je priporočal podjetjem tudi dejansko organiziranost v podjetje, ne le formalno: racionalno organiziranost in iskanje vseh mogočih rezerv za pridobitev finančnih sred-
stev, kjer ni izključena razprodaja vseh zalog ali celo delov podjetij... saj pri tem ni več nobenih omejitev.«
»Tako lahko ugotovimo, da nas nič lahkega ne čaka, da nam ne bo nič padlo z drevesa samo od sebe,« pravi direktor Marjan Vodopivec. »Vse povedano za Jugoslavijo bo tudi nas v Labodu močno tangiralo. Tako moramo pričakovati nelikvidnost, padanje standarda in s tem gotovo tudi socialne nemire, če bo držalo razmerje pri vrednosti dinarja, nas kot velike izvoznike čaka precej dela pri večjem obratu na domači trg. Toda ob padanju kupne moči bo prodajo večjega števila izdelkov tudi težko zagotoviti. Dolgoročno moramo zastaviti razmerje med izvozom in domačim trgom in se pri tem zavedati, da so vsi, s katerimi se na domačem trgu srečujemo, v podobnih težavali^Oftehtui moram re-
k”~ ‘
či, da če že razumem ekonomski ukrep zmanjševanja mase denarja v obtoku, ne morem sprejeti stalnega kur-sa dinarja ob nespoštovanju formiranja cen v skladu s predvideno 13% inflacijo, in predvsem ne tako izrazito neenotnega odnosa do obveznosti in do programa. Torej težki časi so pred nami, čeprav smo v Labodu pred zaključnim računom, ki nam po prvih podatkih pove, da smo lansko leto dobro delali in gospodarili, glede na leto poprej.«
In na koncu še mnenje o takih posvetih sploh? »Gotovo se je koristno udeležiti takih oblik pogovorov z vodilnimi v državi, predvsem pa z našim očarljivim predsednikom Markovičem. Občudovanja je vredna njegova vedrina, njegov elan, umirjenost in vztrajnost. Toda ob vsem povedanem moram ponoviti, da je treba močno kritizirati njegov program v navedenih poglavjih. Sicer pa smo na srečanju začutili, kako diha Jugoslavija.«
o prodali kolekcijo
t@w»zima l99°-91
srbsfirtrjfilokad'
5lokado smo v Labodu izgubili okoli 20 % realizacije, za nadaljnjih 15 do 20 % pa se je zmanjšala kupna moč tudi v drugih predelih Jugoslavije. Kako smo v takih razmerah prodali kolekcijo za naslednjo jesen in zimo?
Pogovor z Božom Verstovškom, vodjem prodaje: »Na srečo lahko rečem, da tega padca zaenkrat še ne čutimo. Smo brez zalog gotovih izdelkov. Imamo sicer zamik v januarju, ko smo pospešeno delali za izvoz in na ta račun zmanjševali domači trg, prazna skladišča pa so tudi posledica tega. Koncem marca sicer pričakujemo nekaj več izdelkov iz naših proizvodenj, toda napeli smo vse sile, da bomo uspešni v prodaji tudi v bodoče. Zaključevanje za naslednjo zimsko sezono je pri koncu.
Zelo pozitivno je sprejeta kolekcija srajc, čeprav s pripombo, da smo najdražji. Lepo smo prodajali tudi bluze. Nekaj pripomb so imeli naši kupci na sicer lepo kolekcijo za kolekcijo kril in hlač, vendar le na račun konstrukcije, kar se pri kolekciji ne bi smelo pojavljati.
Kar pa se tiče nagrajene kolekcije vrhnjih oblačil z ljubljanskim zmajem, na kar smo zelo ponosni, je treba omeniti nekaj zapažanj trgovcev. Kolekcija je morda nekoliko pred časom in zelo elegantna. Lepa torej za pogled, manj pa uporabna v teh naših težkih časih, ko standard pada in kupujemo plašče za več sezon. Zato pričakujemo v tem programu večje spremljanje tržišča.
Povedati je treba, da imamo v Labodu za domači trg velike apetite in potrebe, še posebno v programu ženskih bluz. Glede na trenutno zamrznitev tečaja in negativne učinke pri izvozu smo se tudi iz tega naslova odločili za drugačno razmerje med izvozom in domačim trgom. V prvem polletju bo 60% naše proizvodnje za izvoz in 40% za domači trg, v drugem polletju pa 55%' za izvoz in 45% za domači trg. Torej so te številke glede ha prva planska izhodišča spremenjene v korist domačega trga. Razlika pa je pri večjem številu ženskih bluz. Ob že omenjenem manjku 20% prodaje v Srbiji in siceršnjem padanju kupne moči, ki seže
Zadnje dni zaključevanja so se v vzorčni sobi zbrali Labodovi trgovci in zaključili količine za naše industrijske prodajalne.
napoved otoplitev, dejansko pa je še vedno ledeno
tudi do 20%, bo za povečano domačo prodajo treba napeti zares vse sile. Toda — optimisti smo, ker vemo, da se da.
Trg nas torej lepo sprejema in pohvalimo se lahko, da naši stalni kupci cen niti ne gledajo, verjamejo in upajo, da bodo te v času prodaje zares tržne. Poudarek pa je seveda na kvaliteti, pravočasni dobavi, na maksimalni realizaciji. Skratka, v poslovnem odnosu do kupca. Moto, ki ga ni nikoli odveč ponoviti.
vprašanje
Vprašanje: Do kdaj lahko koristimo star dopust? Slišati je bilo, da je v pripravi zakon, po določilih katerega naj bi bilo možno koristiti dopust preteklega leta do sredine tekočega leta. Ali to že velja?
Odgovor: Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Ur.list SFRJ, št. 60/89) v 31. členu govori, da je letni dopust mogoče izkoristiti v dveh delih. Če delavec izkoristi letni dopust v delih, mora v prvem delu izkoristiti brez prekinitve najmanj 12 delovnih dni v koledarskem letu, drugi del pa najpozneje do 30.6. naslednjega leta. 97. člen republiškega zakona o delovnih razmerjih in 102. člen našega pravilnika o delovnih razmerjih pa določata, da ima delavec pravico izkoristiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do
V prvem polletju bomo realizirali nekje med 60 in 70% celotnega plana prodaje, in tega se moramo zavedati vsi. Trg nas ceni in mi si moramo prizadevati, da to nenehno opravičujemo. Še več -Zahtevati od sebe še več. Kljub temu da cena ni več poglavitna, je treba vendarle reči, da smo med najdražjimi v vseh naših programih in da moramo temu prilagoditi tudi vse spremljajoče dejavnike — opremo izdelkov, način ponudbe, reklamo. Zato nas na teh področjih čaka veliko dela.«
— odgovor
konca februarja naslednjega leta, in sicer v naslednjih primerih:
—	če delavec ni izkoristil letnega dopusta po planu izrabe letnega dopusta zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ali podobno,
—	če delavec po sklepu organov upravljanja ni mogel koristiti letnega dopusta, ki ga je imel planiranega za zadnje trimesečje koledarskega leta.
Stališče skupščine SRS (Ur.l. SRS, št.42/88) je, da v primeru, če je norma zveznega zakona v nasprotju z normo republiškega zakona o delovnih razmerjih, potem velja, da zvezni zakon nima prednosti pred republiškim, torej se še naprej uporabljajo določila naših sporazumov, dokler ne bo sprejet republiški zakon o delovnih razmerjih.
Vera Kamin, dipl.iur.
Z obiska v Beogradu
Letošnji beograjski sejem mode, za katerega vemo, da je najpomembnejša tovrstna modna prireditev pri nas, je bil drugačen kot prejšnja leta. Bilo je manj udeležencev, saj je bilo kar nekaj prostorov praznih, in manj obiskovalcev. Sicer Beograd ostaja še vedno močan barometer modnih dogajanj, vendar je letošnja blokada le naredila svoje. Vzdušje je bilo temu ustrezno in bolj kot ne apatično.
Labod se je udeležil sejma, vendar smo imeli letos drug razstavni prostor. Ker so nas naše stranke navajene na prvotni lokaciji. Gre temu pripisati, da je bil tudi na našem razstavnem prostoru obisk nekoliko manjši. Ob tej priložnosti so Labodovi predstavniki obiskali vse večje beograjske trgovske centre, s katerimi smo delali veliko let nazaj. Sprejem je bil povsod topel, pogovori prisrčni, konkretnih potez, ki bi nakazale otoplitev odnosov, pa še ni bilo zaznati. Iz pogovorov je vela neizrečena, vendar očitna zadrega, da bi sami želeli otopliti odnose, pa jih ne smejo. Povedati moramo tudi, da so številni med njimi takoj po objavljeni blokadi tudi pismeno pretrgali stike med nami (kot seveda z vsemi slovenskimi proizvajalci), ker so bili pač »na liniji«. Posledice je čutiti v beograjskih prodajalnah, kjer zmanjkuje blaga in ni izbire. No, dokler bodo nekateri funkcionarji zagotavljali, da je še vsega dovolj, bodo morali kupci, ki so lačni naših izdelkov, še čakati. Kajti kljub napovedanim toplejšim odnosom ostajajo ti še vedno zamrznjeni. Tarnanje trgovcev je bolj tiho kot ne, ob spremljajočih komentarjih, češ da njim vse skupaj ni všeč, da bi želeli drugače, pa ne gre.
Tako je tudi Labod uspel zaključiti v Beogradu le minimalne količine z Makedonci, nekaj z Vojvodino in
skoraj omembe ne vredno s Srbijo.
Zaključnice s srbskega področja lahko torej jemljemo kot načelno rezervacijo, za realizacijo teh pa ne jamči nihče. Saj nezadovoljstvo trgovcev, ki nimajo kaj ponuditi, in kupcev, ki nimajo več prave izbire (ob tem pa so cene nekaterih sorodnih južnih proizvajalcev močno narasle in so na ravni ali celo nekaj nad ravnjo slovenskih tekstilcev), menda nič kaj dosti ne velja, oziroma je take pomisleke nevarno izražati, ker lahko sledi tudi izguba zaposlitve. Za ljubi kruhek bodo tako že nekako zdržali tudi brez Labodovih in še kakšnih drugih slovenskih izdelkov.
!' • >
v zadnjem vagonu zadnjega vlaka
Skupščina sindikata naše dejavnosti, ki je vsaka 4 leta, je bila letos v Novem mestu.
Na skupščini, ki je najviši-ji organ sindikata dejavnosti, ocenimo delo za preteklo mandatno obdobje, sprejmemo programske usmeritve in izvolimo nove člane republiškega odbora, člane v ostala delovna telesa, delegate za kongres Zveze sindikatov Slovenije ter predsednika in podpredsednika republiškega sindikata naše dejavnosti.
Razpravljalci so v svojih referatih odločno opozorili, daje stanje v tekstilni in usnjarski industriji tako pereče, da smo se dejansko že znašli v »zadnjem vagonu vlaka«, kot se je v prispodobi izrazil eden od razprav-ljalcev, in če slovenska vlada ne bo prisluhnila vsej resnosti opozarjanj na nevzdržno stanje, ki se stopnjuje, bomo tekstilci prisiljeni uresničiti napoved oziroma sklep republiškega odbora sindikata po opozorilnem štrajku v aprilu.
Ekonomski presežki delavcev, izgube, stečaji, s tem pa materialna in socialna ogroženost delavcev naraščajo. Tržišče se zožuje, k čemur je svoje prispevala tudi ekonomska blokada Srbije, zato
je bila upravičeno izrečena tudi kritika Markovičevim ukrepom, ki so slovenskemu gospodarstvu nasploh naložili še večje breme dajatev in odrekanj, družbena nadgradnja pa se še naprej bohoti.
Tudi očitki, da sindikat ni bil dovolj prodoren pri svojih stališčih in zahtevah do institucij sistema, so do neke mere opravičljivi, vendar so bila prizadevanja okrog določenih aktivnosti, ki jih je Ro vodil od republiških do zveznih inštitucij, največkrat izničena in neupoštevana v celoti.
Zlasti v zadnjem letu pa je ob dnevno se spreminjajočih pogojih za gospodarjenje ob administrativnem urejanju in poseganju v gospodarstvo, nemoči soodločanja in ostalih negativnih dejavnikih bilo začutiti nezainteresiranost in pasivnost članstva, kar je nemoč in ugled sindikata še bolj slabilo.
Dr. Rino Simonetti z gospodarske zbornice Slovenije, kot gost skupščine, je v zaključnem govoru med ostalim povedal tudi grenko resnico, da je »tekstila« preveč, kar tudi pomeni, da vse tekstilne tovarne ne bodo mogle preživeti, zlasti ker ne bo tržišča, kar je posledica-tudi tega, da so se v zadnjih letih povsod po Jugoslaviji
odpirale nove tekstilne tovarne. Na negativnost teh početij je republiški odbor vseskozi opozarjal in imel negativno stališče in posledice, tudi tega so tu.
Republiški odbor bo moral biti zato pri nadaljevanju dela še prodornejši in aktivneje posegati v razreševanje pereče problematike, kar si je sicer zadal v programskih usmeritvah delovanja za naslednje mandatno obdobje.
V novi sestavi republiškega odbora ima Labod tudi v bodoče svojega delegata — Darinko Antončič iz planske službe.
Sicer pa ima dolenjska regija v RO sedaj 4 delegate (Beti, Komet, Novoteks in Labod) in s tem močnejšo bazo, ki bo prek občinskega odbora sindikata naše dejavnosti lahko enotnejše na-
kakovost je...
— Temeljni kriterij kakovosti je zadovoljiti kupca. Zahteve kupca se spreminjajo, s tem se spreminja tudi kakovost.
— Kakovost se zagotavlja z obvladovanjem procesa.
— Novi ali izboljšani izdelki zagotavljajo novo kakovost.
— če kakovost ni zagotovljena, je to neprijetno ali nevarno.
— Kakovost ni samo poslovna poteza podjetja, ampak sožitje med ljudmi.
stopala v republiškem prostoru.
Iz Laboda imamo tudi delegatko za 12.kongres Zveze sindikatov Slovenije Darinko Antončič, in delegatko za 11. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije Mojco Novak.
Za predsednika republiškega odbora je bil ponovno izvoljen (na tajnih volitvah izmed dveh kandidatov) Alojz Omejc iz Zvezde Kranj, za podpredsednico Marjana Košak iz Konusa Slovenske Konjice, sekretarka ROS pa še naprej ostaja Branka Novak iz Tekstila Ljubljana.
Zaželimo naši delegatki Darinki Antončič kot članici republiškega (in izvršnega) odbora sindikata naše dejavnosti v novem mandatnem obdobju plodno delo. Slavica Putrih
— Če odpove en člen pri nastajanju kakovosti vrhunskega izdelka, ni kakovosti.
— Kakovost je cilj, za katerega je potrebno ljudi pridobiti.
— Kakovost je rezultat sistematičnega dela.
— Za uspešen nastop na trgu je kakovost preveč pomembna, da bi jo prisodili le eni službi (kontroli).
M P.
Murphyev zakon
Človek, ki se začne smejati, ko gre vse narobe, se je spomnil, na koga bo lahko zvalil krivdo.
Znotraj vsakega velikega problema je maj hen problem, ki si prizadeva priti na plan.
• • •
Kadar ni nujno, sprejeti odločitev, je nujno, da je ne sprejmete.
o nadaljnjem sodelovanju z vvalteijem vvolfom
ponovno nezadovoljstvo zaradi nizkih plač
Prvo srečanje z g.VValter-jem VVolfom v Labodu je bilo uspešno. Obiskal nas je na naše povabilo, si ogledal kolekcijo in tehnološki proces in se z našimi predstavniki pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju. Srečanje je bilo prisrčno tako na pogovorih na »višji ravni« kot tudi z delavkami v sami proizvodnji.
Da je bil naš gost s kolekcijo srajc, ki nosi njegovo ime, zares zadovoljen, pove tudi njegova reakcija. Takoj se je preoblekel v srajco z znakom WW, ki mu je bila še posebno všeč.
Sicer pa je tekel pogovor predvsem o tem, kako blagovno znamko WW tudi v srajcah dostojno predstaviti ob trdnem dogovoru za delo naprej. V tem pa so na prvem mestu kvaliteta, primerna opremljenost izdelka in pri-
meren nivo reklame. Iz njegove strani ni ovir, saj je bil s kolekcijo zelo zadovoljen in je podprl Labodove poglede in ambicije, povezane s to blagovno znamko, ki jo zaenkrat prodajamo na domačem trgu. Obljubil pa je odgovor tudi na naše vprašanje, kako je z možnostjo plasmaja naših srajc z njegovo blagovno znamko na zahodnem tržišču. Kot je že večkrat omenil, goji g.VVal-ter Wolf posebna prizadevanja in želje za japonsko tržišče, kjer je sicer že precej prisoten, želi pa prisotnost razširiti z vsemi izdelki svoje blagovne znamke. V ta namen bo letos pripeljal k jugoslovanskim partnerjem skupino japonskih poslovnežev, s katerimi bodo potekali konkretnejši pogovori o možnostih nadaljnjega sodelovanja.
Obljubili smo, da bomo o zadnjem izsiljenem sestanku v krški Libni natančneje pisali v današnji številki glasila. Iz zapisnikov tega kot tudi kasnejšega sestanka sindikata Libne je razvidno, da je bil osnovni vzrok nizek osebni dohodek, ob katerem izbijejo na dan še mnoga druga vprašanja. Strnili so jih v devetih točkah:
1.	Nizki osebni dohodki glede na življenjske stroške kljub 192 delovnim uram, z doseženim planom in normo.
2.	Kakšna je razlika med minimalnim dohodkom in dohodkom delavk tozda Lib-na Krško?
3.	Nizke osnove, izrazito razdrobljena proizvodnja in premalo vrednoteno dvoizmensko delo za vse delavce tovarne ter destimulacija v primerjavi z drugimi, ki delajo v eni izmeni v okviru podjetja Labod.
4.	Visoke prispevne stopnje in s tem prevelike obremenitve osebnega dohodka.
5.	Razvrednotenje dela v proizvodnji, v primerjavi s tistimi, ki delajo v družbenih dejavnostih, predvsem pa v občinskih upravah.
6.	Negodovanje in primerjava osebnega dohodka z ultimativnimi zahtevami prosvetnih delavcev — osnova 5.000,00 — kaj pa proizvodnja?
7.	Preveliko filozofiranje o razbremenitvi gospodarstva, učinkov pa nobenih.
8.	Takoj pristopiti k reviziji in spremembi normativov med žensko bluzo in srajco.
9.	Koliko % izvoza imajo ostali tozdi v januarju?
Na nekatera od naštetih vprašanj so libenske delavke opozarjale že na novembrskem izsiljenem sestanku, opozarjajo pa, da vse zadeve
še vedno niso rešene. No, vprašanje izmenskega dodatka je bilo dorečeno, nekaj vprašanj pa je — kot smo tudi že pisali — sistemskega značaja in je njihovo reševanje v teku. Kot vemo, smo se preoblikovali v podjetje in marsikatere naloge čakajo na realizacijo tudi skozi ta naslov. Zavedati pa se je treba, da glede delitve vendarle ne bo možno bistveno spremeniti relacij, če ne bomo ali več ustvarjali in ceneje delali ali če ne bo končno doživela stara zahteva o raz-bremenitvigospodarstva svojo realizacijo, je ob zahtevah razmišljal glavni direktor Milan Bratož.
Kot vemo, je bila izrazita zahteva libenskih delavk, namenjena občini Krško.Pri tem so v Libni želeli poudariti obremenjeno tekstilno industrijo, ki ima tako nizek osebni dohodek — glede na vloženo delo, ki je primorana delati za izvoz in to na najzahtevnejša tržišča z evropsko kvaliteto in evropskimi normami, čeprav pogoji in opremljenost niso na tej stopnji. Vse to pa so želeli postaviti vzporedno z zahtevami šolnikov ali še koga v družbenih dejavnostih.
Sicer podatki kažejo, da se vse seli bolj v republiko in občina lahko odloča le o 9,2% celotne prispevne stopnje, kar je malo in kar gre, kot vemo za šolstvo, zdravstvo in socialo. Torej tu ni kaj dosti možnosti. Vendar pa direktor Libne, Edo Komočar, meni, da kljub majhnim možnostim ne bodo odnehali, saj so zahteve delavk Libne tudi po njegovem mnenju upravičene in prave. Treba bo poiskati rešitve tako v republiki, kjer mora biti tekstil končno deležen posebne
Srečanje s proizvodnjo srajc je bilo tudi za g. l/Valterja Wolia zanimivo. Na posnetku je med našim glavnim direktorjem in Mirkom Rupnikom.
Ko pa je šlo za srajce z njegovim imenom, je bil g. Wolf še posebno pozoren in prav nič ni ušlo njegovemu očesu.
sodelujemo, saj gre za nas
Seznanimo se s temeljnimi nalogami, ki si jih sindikat postavlja za obdobje 1990 — 1994
bucike
Ženski praznik je tudi praznik materinstva
Zveza sindikatov Slovenije si je za obdobje do leta 1994 pripravila strnjen program s katerim hoče doseči cilje, ki vam jih predstavljamo v 15 točkah. V svojih sondikalnih podružnicah pa boste gotovo spregovorili o programu samem, o poti torej, ki si jo je sindikat postavil za uresničitev teh petnajstih točk:
1.	Nova delovna mesta in skrb za ohranitev vsakega perspektivnega delovnega mesta.
2.	Organiziranje trga dela.
3.	Realna cena dela zagotavlja reprodukcijo delovne sile — ni le rezultat ponudbe in povpraševanja.
4.	Presežni delavci — Izhod ni v brezposelnosti.
5.	Brezposelnost ima svojo ceno.
obravnave, kot tudi v občini. Omenja primer Otiškega vrha in Raven na Koroškem in upa, da bo tudi v njihovem primeru občina poiskala primerno rešitev. »Zavedati pa se moramo, da imamo tudi v podjetju Labod še nekaj rezerv. Vemo, da so zadeve v teku, želeli pa bi biti obveščeni, kateri krogi delajo na posameznih nalogah, ki smo jih izpostavili tudi mi, do kje so prišli, kakšne rešitve se nam obetajo.«
Olga Orešnik, delegatka na zboru združenega dela občine Krško
Na zadnji seji sem prisotne seznanila z dogajanji v
6.	Cilji socialne politike —raven socialne varnosti razvite Evrope.
7.	Delavci — upniki v stečaju.
8.	Sodelovanje delavcev pri upravljanju.
9.	Skrajševanje delovnega časa.
10.	Pokojnine zagotavljajo gmotno in socialno varnost upokojencev.
11.	Delovni in življenjski pogoji so merilo kakovosti življenja.
12.	Posebna skrb za delovne invalide.
13.	Vsak delavec mora imeti stanovanje.
14.	Vlaganje v človeka, njegovo znanje in usposobljenost — podlaga za ohranitev zaposlitve.
15.	Za pravno varstvo, za zaščito delavcev ter sindikalnih aktivistov bomo poskrbeli sami.
Libni in z našimi zahtevami po razbremenitvi gospodarstva in še posebno tekstila. Odgovor pričakujem lahko na marčevski seji zbora, ki bo po zasedanju republiške skupščine. Sicer pa je bilo osrednje vprašanje omenjene seje v Krškem odločanje o tem, da bi prispevno stopnjo 46,6, ki je bila sprejeta na decemberski seji začasno, sprejeli za stalno. S tem se ni strinjal nihče iz združenega dela, seveda tudi Libna sploh ne. Omenila sem tudi razbremenitve, ki so se jih lotili v že omenjenih občinah predvsem na Koroškem in lahko le upamo, da bo temu zgledu sledilo tudi Krško.
Kaj vse je že prestal ta
8.marec? Od vzhičenih slavospevov ženam, delavkam, borkam, samoupravljalkam (ne pa tudi materam, ker je to »smrdelo« po preteklosti in po buržujstvu, saj vemo, da ima zahod poseben praznik materinstva), do potrjevanj ženske enakopravnosti v praksi na ta simboličen dan, ko so živahna praznovanja kazala, da si lahko »tudi me na ta dan nekaj privoščimo«. Pa dragi in predragi šopki in darila, ki jih sicer skozi leto niti slučajno ni za pričakovati. Praznik je postal čudna mešanica napihnjene in skrivenčene enakopravnosti ter licemerstva in hinavčenja. In ob vsem tem je bila ženska kot ženska, mati in delavka povsem ob strani.
Zdi se, da je nov val, ki je zajel Vzhodno Evropo in prinesel tudi med nas svež veter, vendarle vplival tudi na »žensko vprašanje«. Ženska, družina, delo z njo v zvezi se je začela pojavljati v volilnih programih raznoraznih strank. Tu in tam kot potrebna skrbi in zaščite, tam pa tam pa ti programi posegajo prav v njeno intimno življenje, saj se vse glasneje dotikajo vprašanja splava pod zastavo velike skrbi za ohranitev slovenstva.
Kakšen bo torej letošnji simbol ženske pri nas, kakšen bo tokratni 8.marec, mesec dni pred prvimi svobodnimi volitvami? Ali bolje, kakšen bi moral biti? Lahko bi rekli, da smo se skozi vsa ta leta nazaj že »najedli in napili pod tem znamenjem«, da smo se izkričali o enakopravnosti in da je čas, da se trezno ozremo k drugim vsebinam. Tudi k matrinstvu. Pri nas je bila vloga matere v ozadju. Prihaja pa na površ-
je in mora postati del ženskega vprašanja, ki mu je treba posvetiti določeno pozornost. Urediti pogoje za delo in za srečno družino. Omogočiti, da bo mati laže delala in se osebno razvijala, poskrbeti za primerno (v vsebinskem in finančnem smislu) varstvo, zdravstvo, šolstvo...
Poskrbeti za primerne pogoje za življenje družine, delovnih kolektivov, družbe sploh. Potem ne bo treba prepovedovati splavov v skrbi za rast slovenskega naroda, potem ne bo treba evforično združevati vse mogoče in nemogoče v 8. marec.
Ker dokler še ne bodo narodi rasli iz epruvete, in upajmo, da to še dolgo ne bo, se je zaman tako glasno primejdušati na vse druge ženske vloge, le na materinstvo ne. Pa še kako velik del žene je materinstvo, čeprav so se ženske tudi same v toku let in politično drugačno obarvanih vsebin kar nekam odrekle poudarku materinstva, ker je bilo vse drugo pač pomembnejše! Hočeš nočeš pa je materinstvo osrednja vsebina ženske in mora postati tudi osrednja vsebina in skrb družbe in naroda. Za zdrav in srečen razvoj. Tega pa samo z omejevanjem splavov in tako majhnemu posluhu za pogoje za srečno družino in za pogoje za večjo »reprodukcijo« naroda ne bo.
Zato ne bi bilo nič narobe, če bi ob letošnjem 8.marcu, ki še vedno velja kot ženski praznik, le dodali še,da gre tudi za praznik materinstva. S tem mu ne vzamemo pomembnosti, nasprotno, s tem mu šele dajemo pravo vsebino.
Strateška opredelitev je tudi ta, da se politika umakne iz podjetja V podjetju vidimo samo sindikat in gospodarjenje, saj podjetje namreč ni prostor za politične -spopade" Tudi znotraj sindikata, znotraj naše organizacije, ne želimo strankarskih interesov in -spopadov-Nad nami ne bo imel oblasti noben poli tičm interes ali politična organizacija V organizaciji in telesih sindikata pa moramo utrjevati načela demokracije in pluralizem interesov, to pomeni neodvisnost sindikalnih svoboščin, za katere se zavzemamo v tem programu
Svobodni Sindikati w Slovenije
HH| iili :::::::::::::::::::::::::
iiiiiiiiiii
::::::::::::::::::::::::::::::::
Hillliillliiiiii
:::::::::::::::::::
naš pogovor
Vprašanja, ki sem jih v zadnji številki postavila Mojci Novak, kandidatki za predsednico Labodovega sindikata, so tokrat namenjena njenemu protikandidatu Janezu Rotarju.
Med predlogi za predsednika sindikata Laboda je bil predlagan v Zali in v DSSS tudi Janez Rotar. Kasneje je bilo nekaj pomislekov, da se njegovo delo ne ujema s funkcijo, o čemer sva klepetala tudi v tem pogovoru. Sicer pa več o tem preberite v tem sestavku.
Kako doseči samostojnost in avtonomnost ?
Napovedane deklerativne spremembe tega ne bodo zagotovile, če bo šlo le za papirnate premike, samo za drugačno obliko in isto vsebino. Da pa bi to dosegli, je nujno imeti tudi močno in odločno prostovoljno članstvo ter neodvisno vodstvo, da bi korektno, temeljito in članstvu ustrezajoče nastopali do vseh subjektov, s katerimi se bomo pogovarjali, dogovarjali in sporazumeva-
li.	Sindikat je samostojna strokovna organizacija članstva, neodvisna od poslovodstva in njihovih združenj, strank ali političnih organizacij. Sindikat se bori za kvalitetnejše življenje in delo delavcev oziroma njihovih članov. Vse to smo nakazali v naših pravilih, pa še kje. Življenje pa mora tudi to potrditi. Torej, smo z dejanji, s tem, da bo sindikat zares zaščitnik delavcev, da bo to stanovska organizacija in ne politična. Obveščanje delavcev o gospodarjenju v kolektivu ter javnost dela mora biti prisotna.
S kakšnimi problemi misliš, da se bo Labodov sindikat moral najprej spoprijeti?
Najbolj pereči so osebni dohodki, saj zaostajajo v panogi za ostalim gospodarstvom. Sindikat bo moral dajati predloge, pobude, sklepe in zahteve za izboljšanje gmotnega položaja tako v okviru vseh tekstilcev v panogi kakor tudi v kolektivu. V primeru posameznih neuspehov bo moral napovedati pogajanja in v skrajnih primerih organizirati in vo-
diti stavko. Sindikat bo moral zahtevati take osebne dohodke, da bo temu primeren standard delavcev.
Kako bi, kot predsednik, krmaril med direktorji in članstvom?
Kot predsednik bi bil lahko le eden izmed članov, ki je brez močnega izvršnega odbora in močnega članstva povsem nemočen in celo nepotreben. Če bodo zahteve sindikata izhajale iz članstva, če bo za njimi trdno stal izvršni odbor, potem ko krmilj enje ni vprašlj ivo. Pred-sednik je le izvajalec zahtev sindikalnega članstva in 10, ki jih usklajuje z vodstvom, če bo torej sindikat delaven in enoten, potem tudi sodelovanje in pogajanja z vodstvom ne bo težko, niti ne vprašljivo. Sindikat pa je lahko tudi opora vodstvu pri intenzivnejšem in kvalitetnejšem delu.
Kako je s specifičnimi vprašanji posameznih tovarn, ki žive v tako različnih okoljih Slovenije?
Mislim, da je potrebno razmišljati o tekstilni branži. Tu smo vsi eno, ne glede na to, kje smo. Obstajajo pa seveda specifičnosti posameznih krajev, ki jih bo sindikat tovarn sam reševal. Sam pa bi seveda želel sodelovati v vseh akcijah, kjerkoli bodo že potekale, ne bi pa pri tem vsiljeval svojega sodelovanja, če bi posamezna tovarna ocenila, da ga ne potrebuje. Toda, če bomo bolje povezani, lažje bomo delali in dosegli boljši uspeh.
In sedaj vprašanje, ki ti je bilo večkrat poočitano, češ, da tvoje delo, kot referent za SLO, ni združljivo s funkcijo predsednika sindikata?
S tem se ne strinjam. Sem delavec kot vsi drugi, poleg tega sem leta nazaj deloval v sindikatu tudi na občinski ravni. Kot referent za SLO imam določena pooblastila pri sami pripravi, načrtovanju nalog, za izvedbo pa so zadolženi različni direktorji, organi upravljanja in funkcionarji. Zato te očitke zavračam kot neutrmeljene.
Kako vrniti zaupanje v stanovsko organizacijo?
Sindikat si lahko pridobi zaupanje samo z delom, de-
janji in to: zagotavljanje ustreznega plačila za delo, zagotovitev ustrezne socialne politike, zagotovitev ustreznih delovnih pogojev in humanizacije dela, v primeru razreševanja presežkov delavcev, ustrezno produktivno zaposlovanje ...
Tudi s prosvetljevanjem vseh članov ter tako, da bo sindikat počasi opuščal ob-
USMEKJENOST V AKCIJO
Usmerjenost v akcijo je ena najčvrstejših vrednot uspešne organizacije. Nadpovprečna podjeta jo dosegajo takole:
-	temeljne organizacije so relativno avtonomne skupine 8—10 sodelavcev.
-	občutek za uresničljivost.
-	vedno z resnico na dan.
-	več kot dva cilja hkrati nista smiselna, saj ne gre več za ciljno usmerjanje.
-	osredotočeni so na zares kritične dejavnike uspešnosti.
-	eksperimentirajo z novimi idejami in jih ne zavržejo takoj,
-	malo papirja; poročila na eni strani,
-	poslovno vodstvo spodbuja iskanje rešitev z. nalašč za to oblikovanimi projektnimi skupinami,
-	preverjajo, ali so bile njihove nove ideje uresničene in kaj se je z. njimi zgodilo.
robne naloge, ki so bile do sedaj kar prvenstvene. Osnovno delo sindikata je skrb za delavce, kar pa se ne da reševati samo s cenejšimi nakupi ozimnice. Tako torej ter s tem, da se zna sindikat postaviti po robu direktorski strukturi, če je treba. Ne pa, da z njo »kupčka«.
Kako si zamišljaš kolektivne pogodbe v Labodu?
Kolektivna pogodba bo dobra osnova, ki bo služila za pravice in dolžnosti delavcev in vodilni strukturi. Z njimi si bomo zagotovili osnovne pravice in osnovno varnost, seveda, pri tem mislim na dobrega delavca, na tistega, ki opravlja svoje zadolžitve primerno. Tako bo kolektivna pogodba lahko najmočnejše orožje za pogajanja in morebitna ukrepanja sindikata.
Predsednik sindikata je na očeh vseh — če boš izvoljen, pričakuješ za svoje delo več aplavza ali več kritik?
Prav gotovo bo vedno več kritik kot pohval, saj vsem ni mogoče ugoditi. Vesel pa bom, če bodo tisti, ki bodo kritizirali, v manjšini, oziroma, če me bo večina podpirala.
BLIZU KUPCU
Nadpovprečna podjetja se predvsem ukvarjajo z okoljem, s seboj pa le toliko, da so sposobna na okolje čim hitreje in uspešneje reagirati. Zato so:
-	usmerjena v dogajanje v okolju.
-	do kupcev izjemno zanesljiva (24-urni servis); stopnja servisa 99,5.
-	aktivno raziskujejo kupčeve potrebe in iščejo njegove probleme.
-	upoštevajo kupčeve izkušnje in predloge.
-	sistematično se učijo od kupcev in drugih porabnikov.
PRODUKTIVNOST Z AKTIVIRANJEM SODELAVCEV
Najuspešnejša podjetja so usmerjena k ljudem. Zavedajo se. da je smiselna izraba materialnih virov odvisna od ljudi, njihove afirmacije (nikakor le plače). Zato je pri njih ležišče na:
Pravila za uspešne
Organizacijska veda, razne inštitucije in mnogi posamezniki se vedno pogosteje ukvarjajo s študijem uspešnosti posameznih podjetij, da bi določili temeljna pravila obnašanja najuspešnejših. Eden od tistih, ki se ukvarjajo s to problematiko, je tudi dr. Stefan Kajzer, profesor na VEK$ Maribor. Katere so po njegovem značilnosti najuspešnejših podjetij?
kaj nam je pokazala anketa o letovanju
-	osebnih stikih namesto anonimnosti,
-	velikem številu skupin za razvoj izdelkov in kvaliteto,
-	pojetjih v podjetju,
-	neprestanem oblikovanju skupnih vrednot (kulture organizacije) in ustvarjalne klime,
-	obsežnih informacijah za vse,
-	identifikaciji sodelavcev z delom in izdelkom (ne več s podjetjem),
-	nemonetarni motivaciji (ne zaposluj nikogar, ki dela le zaradi denarja).
AVTONOMIJA, DECENTRALIZACIJA IN PODJETNOST
Najuspešnejši izhajajo iz domislice, da je lepo majhno, zato si prizadevajo za decentralizacijo vsega kar je možno, in centralizirajo le tisto, kar je zares nujno. Pri tem:
-	spodbujajo fleksibilna podjetja v podjetju namesto ekonomike velikih količin,
-	posamezniki in skupine prevzamejo odgovornost in so za to tudi motivirani,
-	so usmerjeni v (samo)razvija-nje novih izdelkov, namesto količine za vsako ceno,
-	dajejo priložnost podjetnim,
-	si pomagajo z vrhunskimi strokovnjaki povsod tam, kjer je nujno,
-	spodbujajo notranje tekmovanje.
ENOSTAVNA STRUKTURA,
malo Štabov
Organizacija je lahko zares fleksibilna le, če je njena struktura enostavna. Zato ta pri uspešnih podjetjih temelji na:
-	relativno majhnih, avtonomnih enotah,
-	oblikovanju projektnih skupin za reševanje problemov, ki presegajo določeno področje, namesto zapletenih matričnih struktur,
-	majhnemu številu koordinacijskih teles, namesto njih jasna odgovornost posameznika in skupine,
-	natančnem spremljanju majhnega števila ključnih dejavnikov,
-	majhnem centralnem štabu in majhni upravi.
VODENJE Z VZOROM,
TESNA POVEZAVA Z OPERATIVO
Poslovodstvo najuspešnejših podjetij ni za oddaljeno »zeleno mizo«, temveč sredi poslovnega dogajanja. Zato:
-	si poslovneži »mažejo« roke in niso le strategi,
-	so pretežno na tržišču,
-	ne delajo le »štabne« kariere.
Objava rezultatov ankete o letovanju v lanskem letu v najetih in domačih kapacitetah
V novembru mesecu smo letovalcem, ki so letovali v letu 1989 posredovali za izpolnitev anketne liste. Želeli smo izvedeti kar največ, kako so bili zadovoljni z ap-partmaji, s krajem letovanja, družabnim življenjem, preskrbo, kako so potovali in drugo.
1. KAKŠEN JE VAŠ SPLOŠNI VTIS O LETOVANJU?
najeti appartmaji:
dober	38
super, zelo
zadovoljni, OK ...	20
slab...	l
ni mi bilo všeč	1
lastni appartmaji: vsi razen eden imajo dober vtis o letovanju v Nerezinah. V Savudriji ima slab vtis 1 inV prikolicah eden slab, ostali dober oz. lep.
2.	STE BILI ZADOVOLJNI Z APPARMAJI?
najeti app.:z da je odgovorilo 64 letovalcev, trije pa so nezadovoljni.
lastni app.: z app. v Nerezinah so bili zadovoljni vsi, razen enega. Ravno tako je bilo v Savudriji v domu in v prikolicah, zadovoljni vsi, razen enega letovalca.
3.	KOLIKO METROV OZ. KILOMETROV JE BIL ODDALJEN VAŠ APP. OD PLAŽE?
najeti:
do 10 m	3
od 10 do 50 m	3
od 50 do 100	9
od 100 do 150	3
od 150 do 200	9
od 200 do 300	9
od 300 do 500	10
od 500 do 800	4
od 800 do 1000	11
od 1000 do 2000	11
lastni app.: vsi v Nerezinah in v Savudriji so oddaljeni do 500 m.
4.	ALI JE BIL VAŠ APPART-MA OB PRIHODU NA LETOVANJE ČIST IN UREJEN?
najeti:
69 letovalcev je odgovorilo z DA
2 letovalca sta odgovorila z NE.
lastni:
51 letovalcev v Nerezinah je bilo zadovoljnih z urejenostjo in čistočo,
7 letovalcev pa ne.
V	Savudriji je bilo 6 zadovoljnih in 3 nezadovoljni.
V	prikolicah so bili 4 zadovoljni in dva ne.
5.	KAJ STE POGREŠALI?
Na to vprašanje smo dobili
veliko različnih odgovorov, kateri vsebujejo tudi veliko različnih želja. Nekaj od teh bomo že pri organiziranju letovanja v letošnjem letu upoštevali, ostale pa, ko bo to možno. Nekaj teh vam posredujemo, in sicer:
najeti app.:
—	premajhni zamrzovalniki v hladilnikih,
—	lastniki bi morali poskrbeti, da bi imel vsak ap-partma svoj žar,
—	letovalci bi morali biti podrobno seznanjeni o ap-partmaju in o kraju letovanja,
—	letovalci, ki so letovali na Cresu, imajo pripombe, da ni možna rekreacija in da ni organiziranih izletov, da je glavna plaža 2 km oddaljena od appartmaja, in da ni dovolj glasbe ...,
—	letovalka Biograda pravi, da so ljudje tam konservativni,
—	letovalci so se v večini pohvalno izražali o letovanju na Pagu in Novalji, z željo, da se bodo po možnosti vračali v ta mesta,
—	v Boriku, da ni primerne terase z glasbo in da je potrebno urediti problem plačevanja kopališča — glavnega, v enem app. je bil primer, da je lastnik hodil po svoje stvari, ki jih je imel po omarah v appartmaju. O recepciji v Boriku so se vsi letovalci izražali zelo pohvalno.
lastni app.:
V Nerezinah, da ni pravn-ga turističnega utripa, več pripomb je v zvezi z telefonskimi uslugami, da bi morala biti trgovina v naselju, še več družabnega življenja v naselju, da bi moral imeti vsak appartma svoj žar, infra pečice, TV sprejemnik, telefon v hišici, bolj nabru-šene nože, ležalnike, električne štedilnike, vsaka družina bi morala dobiti čistila, posebej toaletni papir in krpe, pa naj bi bil v hišici tudi sesalec za prah. Res pa, da ni nobeden izrazil želje, da bi imeli parne čistilce — »mice«.
6.	ALI SE LAHKO KORISTI VRT OZ. DVORIŠČE ZA PRIPRAVO JEDI NA ŽARU?
najeti: z DA je odgovorilo 42 letovalcev z NE pa 25.
lastni: v Nerezinah in v Savudriji imajo možnosti vsi.
7.	ALI STE IMELI DOBRE ODNOSE Z LASTNIKOM APARTMAJA?
65 odgovorov je bilo z DA, 8 jih ni odgovorilo.
8.	ALI STE MORDA OBDRŽALI PRIJATELJSKE STIKE Z LASTNIKOM APPARTMAJA?
Razveseljivo je, da je kar 23 letovalcev obdržalo dobre prijateljske odnose.
9.	ALI STE IMELI LEPO PLAŽO?
najeti: z DA je odgovorilo 60, z NE 8 in srednje 5
lastni: dva letovalca nista zadovoljna s plažo v Nerezinah in eden ne s plažo v Savudriji.
10.	ALI BI ŠE LETOVALI V TEM KRAJU?
najeti: vsi razen dveh bi še želeli letovati v tem kraju.
lastni: tudi v Nerezinah sta letovala dva letovalca, ki ne želita letovati več v Nerezinah.
Kmalu se bomo začeli pripravljati na letovanje. Razpis za to bomo objavili v naslednji številki Laboda, koncem marca.
11.	KAKŠNO VREME STE IMELI?
najeti: 52 je imelo lepo vreme, srednje 5 in 8 slabo.
lastni: dva sta imela slabo, trije srednje, trije fantastično, ostali dobro.
12.	KAKO STE POTOVALI?
najeti: potovali OK 30, dobro potovali 23, trije so potovali z vlakom in je bilo naporno, tudi potovanje z lastnim prevozom je bilo za 10 letovalcev naporno, za pet letovalcev je kraj preoddaljen, srečno pa so prispeli vsi razen kakšne počene zračnice in ostalih malenkosti.
lastni:vsi potovali dobro, kraj ni preoddaljen, potovanje preko Cresa na Lošinj je prav prijetno.
13.	KAKŠEN VTIS STE DOBILI V RECEPCIJI OZ. V BIROJIH KJER STE SE JAVLJALI?
najeti: dober 61, super 2, slab 4 in grobi 1. lastni: v Nerezinah so dobili dober vtis na recepciji vsi razen enega, v Savudriji pa so bili z receptorsko službo zadovoljni vsi.
14.	STE OPAZILI KAKŠNO RAZLIKO V ZVEZI Z VLJUDNOSTJO RECEPTORJEV MED NEREZINAMI IN BIROJI PO DRUGIH KRAJIH?
Nobene razlike ni bilo, je odgovorilo 32, da je razlika in sicer, da so v Nerezinah bolj prijazni pa ugotavljajo 24.
15.	ALI STE DOBILI SPREMSTVO DO VAŠEGA APPART-MAJA?
najeti: spremstvo je dobilo 65 letovalcev, 5 pa ne. Tudi v prihodnje bi želelo spremstvo večina letovalcev.
V	Nerezinah ni organiziranega spremstva do appart-majev, po želji pa opravijo tudi to.
16.	KAKŠNA JE BILA PRESKRBA Z ŽIVILI?
najeti:
63 dobra 4 slaba
lastni: trije slaba ostali dobra.
17.	KAJ STE POGREŠALI PRI PRESKRBI?
Bilo je nekaj pripomb na založenost z mesom in urejenostjo trgovin, v Nerezinah si pa veliko letovalcev želi trgovino v Naselju in več zelenjave in sadja.
18.	KOLIKO JE BIL ODDALJEN PRESKRBOVALNI CENTER V KRAJU VAŠEGA LETOVANJA?
letovalcev do 2000 m oddaljeno trgovino je imelo	25
do 500 m oddaljeno trgovino je imelo	20
do 1000 m je imelo oddaljeno trgovino	12
do 15000 m je imelo oddaljeno trgovino	4
več kot 1500
(stara Novalja)	3
V	Nerezinah je oddaljenost po cesti 2 km, peš pa 1 km, v Savudriji pa do 400 metrov.
19.	STE BILI ZADOVOLJNI Z DRUŽABNIM življenjem v kraju vašega letovanja?
V pretežni meri so bili letovalci zadovoljni, pogrešali so več glasbe v Boriku, F. Ja-kovu in Cresu. Z družabnim življenjem je bilo 8 nezadovoljnih v Nerezinah in 3 v Savudriji.
20.	KJE BI V PRIHODNJE ŽELELI LETOVATI?
najeti: za isti kraj se je izrazilo 33 letovalcev, v istem kraju ah v Nerezinah bi letovalo 18 letovalcev, 11 bi jih letovalo vedno v Nerezinah,
4	bi letovali bižje,
2 v Istri,
5	na otokih in
4 na srednjem Jadranu.
lastni: 18 bi jih letovalo raje v najetih, sicer pa po možnosti tudi na »Havajih«.
21.	KAKO BI V PRIHODNJE POTOVALI NA DOPUST?
6 bi jih potovalo z avtobusom, 1 z ladjo, 1 z avionom, ostali pa z lastnim prevozom.
22.	KAKO NAJ V PRIHODNJE ORGANIZIRAMO LETOVANJE - KOMBINIRANO Z
LASTNIMI IN NAJETIMI KAPACITETAMI ALI SAMO V LASTNIH KAPACITETAH?
letovalcev
samo v lastnih je odgovorilo	31
kombinirano	84
vseeno	2
23.	KAJ STE POGREŠALI PRI INFORMACIJAH V ZVEZI Z ORGANIZACIJO LETOVANJA?
najeti: z organizacijo je dobro, zelo dobro je odgovorilo 51 letovalcev, da bi moral biti objavljen preje razpis, je izrazilo 6 letovalcev, in trije bi želeli imeti bolj podrobne informacije o appartmaju, v katerem bodo letovali in o kraju letovanja.
lastni: zadovoljni, razen pripomb, da bi morali organizirati športna srečanja in srečanja Labodovih letovalcev in 3 bi radi imeli prej informacije o rešitvi vloge za letovanje.
Rezultate ankete objavljamo v času priprav za letovanje 1990, kajti že v naslednji številki bomo objavili razpis za letošnje poletno letovanje. Glede na plan dela oz. plan letnih dopustov bomo tudi v letošnjem letu letovali le v mesecu juliju.
Vodja splošne službe: JOŽE MUHIC
hoja — šport naš vsakdanji
Hoja je najelementarnejši šport vsega človeštva, če gre vse posreči, hodi človek od prvega leta starosti pa do smrti. V športni rekreaciji pa skušamo napraviti korak dalje. Bojujemo se za nov odnos do hoje, naše najbolj redne vsakdanje telesne vadbe. Kdor se odloči za načrtno hojo dan za dnem, se bo bolje počutil, ne bo imel težav s telesno težo in laže bo delal tako umsko kot telesno. Z užitkom bo hodil do visoke starosti.
Hoja je kot sredstvo rekreacije mogoča skoraj vsem. Vsi znamo hoditi, ni se nam treba učiti korake, posebne tehnike, hoja ni drag šport.
Mišljenje, da gre pri hoji samo za prestavljanje nog in za lahkotno mahanje z rokami, ni točno. Človek ne hodi samo z nogami, ampak z vsem telesom. Hoja je kot vzdržljivostna vaja, ki traja
pol ure in več, blagodejna je za ves organizem.
Za bolj športen način hoje je značilno, da se zavestno potrudimo. Prijatelji športa, ne glede na starost, radi hodijo v naravo, kjer vedno znova doživljajo prastaro igro spreminjanja letnih časov.
Ko gremo peš, lahko zavijemo na trato, med njive, v gozd, k potoku, na goro, na vrh. Vedno znova smo presenečeni nad lepoto razgleda in uživamo v blagodejnem miru hribovskega sveta. Ni brez pomena , kod hodimo. Tla naj bodo prožna, pot naj vodi delno po ravnem, delno po valovitem svetu, brez motornega prometa, po svežem zraku in miru. Najboljše poti za hojo vodijo po gozdovih in velikih parkih, ponekod tudi ob rekah in jezerih.
(iz knjige profesorja Draga Ulaga — Hoja)
naši jubilanti naši jubilanti
delta
10 let
1.	Podgorelec Silva
2.	Golob Olga
3.	Topolovec Milena
4.	Vidovič Slavica
5.	Kristovič Marija
6.	Ficko Jelka
7.	Friščič Terezija
8.	Goričan Julijana
9.	Trebovšek Ivanka
10.	Marin Kristina
11.	Ojnik Milojka
12.	Zorčič Marija
13.	VVeingerl Marija
14.	Karo Ana
15.	Kukovec Marta
16.	Toplak Slavica
17.	Črešnik Marija
18.	Petrovič Kristina
19.	Žvegla Milica
20.	Arnuš Milena
21.	Bednjički Anica
22.	Caf Olga
23.	Caf Vera
24.	Dekanič Kristina
25.	Faget Silva
26.	Janžekovič Marija
27.	Kelenc Nada
28.	Kodrič Martina
29.	Korenjak Jožica
30.	Kramberger Jožica
31.	Munda Ana
32.	Petek Ana
33.	Petek Ivanka
34.	Rajšp Marija
35.	Rudolf Klara
36.	Zemljič Marija
37.	Ducman Angela
38.	Furjan Slavica
39.	Hameršak Marica
40.	Horvat Ana
41.	Hrastnik Marija
42.	Ivanuša Ivanka
43.	Ivanuš Zdenka
44.	Kolednik Barbara
45.	Petrovič Ana
46.	Plošinjak Viktorija
47.	Rojko Angela
48.	Serdinšek Dragica
49.	Voda Darinka
50.	Kolarič Vera
51.	Kuhar Silva
52.	Petrovič Jožica
53.	Gurman Marica
54.	Kelc Marija
55.	Majerič Frančka
56.	Plohl Danica
57.	Simonič Mirna
58.	Mihelič Danica
59.	Štumpf Julijana
60.	Hamonajec Jožica
61.	Horvat Otilija
62.	Marinič Marija
63.	Braunstein Albina
64.	Juriševič Zdenka
65.	Toplak Ema
66.	Brlek Ana
ob jubileju so povedali:
hedvika ostroško — delta
»V Delto sem prišla 3. 2. 1960, na delo sem odhajala vedno z dobro voljo, saj mi je to bil drugi dom. Že od vsega začetka sem opravljala dela luknjičarke, ki mi je bilo vedno v veselje. Na tem delovnem mestu sem bila 29 let in 6 mesecev ter zmeraj dosegala zadovoljive rezultate. Leta 1986 sem bila invalidsko upokojena na polovični delovni čas. V teh 30 letih sem doživela veliko sprememb, saj so prihajali novi stroji pa tudi nove sodelavke, na katere se je bilo treba navaditi. Seveda pa ob vsem tem ni manjkalo tudi lepih trenutkov.«
M.M.
nežka hliš — delta
»Pisalo se je leto 1970, ko se mi je uresničila želja, da se zaposlim v Delti Ptuj. Minilo je 20 let, moramo reči napornih pa tudi veselih. V bodoče si želim, da imamo dobre rezultate z delom, pa tudi temu primerni osebni dohodek, saj to je pogoj za kakovost in standard življenja.«
MM.
marija rešetič — libna
»V Labodu sem zaposlena 30 let. Z delom sem pričela v obratu v Kostanjevici. Tam nas je bilo malo zaposlenih, toda odnosi, ki so vladali med nami so bili takrat povsem drugačni. Radi smo se imeli, razumeli smo se, bili smo složni in skromni. Danes pa je vse drugače, ljudje so razdraženi, norme skoraj nedosegljive, pa tudi kvaliteta je zahtevnejša. Toda v Labodu si služim kruh, zato je potrebno marsikdaj kaj potrpeti.«
K. Z.
slavka jerman
—	ločna
V brigadi, kjer dela Slavka Jerman, je bilo ta dan prijetno, živahno in prav pomladno. Med stroji so bile rože in prav domače se človek počuti v takem okolju. Tako pravi tudi Slavka, ki praznuje letos 30 let dela v Ločni. Ves čas je na ročnih delih
—	obrezovanje ovratnikov, zapestnikov in podobno. Zadovoljna je in pravi, da ob tem visokem jubileju niti nima posebnih želja. Spomini na minula leta pa so lepi, saj se slabo hitro pozabi. Ker je šla mlada v službo, jih danes šteje šele 45 let. Pravi, da bo delala, dokler se bo le dalo, čeprav v isti sapi računa le še do petdesetega. V Labodu ima zaposlenega tudi sina, drugi pa je pri policiji. Tako se je življenje obrnilo prav lepo in tudi mi ji želimo do konca delovne dobe veliko zadovoljstva.
no
labod — marec 1990
naši jubilanti naši jubilanti
67.	Črnivec Mirko
68.	Firbas Marjana
69.	Majcen Ivan
70.	Podhostnik Daniela 74. Potrč Ivanka
72.	Vrbančič Dragica
73.	Dokl Angela
20 let
1.	Brus Marija
2.	Hliš Neža
3.	čuš Majda
4.	Lečnik Zlatka
5.	Mlakar Marija
6.	Horvat Anica
7.	Voda Albina
8.	Bezjak Ana
9.	Kumer Danica
10.	Gajšek Štefka
11.	Šoštarič Marica
12.	Holc Ana
13.	Kokol Anica
14.	Žalar Marija
15.	Vojsk Elizabeta
30 let
1.	Ostroško Hedvika
libna
10 let
1.	Levstik Marija
2.	Marinčič Marija
3.	Majhenič Stanislav
4.	Radjen Draginja
20 let
1.	Andolšek Elizabeta
2.	Frankovič Marija
3.	Hruševar Marjana
4.	Jalovec Velinka
5.	Kržan Terezija
6.	Molan Jožefa
7.	Novak Justina
8.	Novak Stanislav
9.	Pereč Angela
10.	Roštohar Karolina
11.	Smajlovič Jožefa
12.	Sternad Cvetka
13.	Žičkar Katarina
14.	Župane Majda
15.	Voglar Marija
30 let
1.	Koljančič Vera
2.	Premru Marija
3.	Rešetič Marija
ločna
10 let
1.	Bartolj Jožica
2.	Bohte Majda
3.	Pestotnik Anica
4.	Kermc Jožica
5.	Prešeren Sonja
6.	Štefanič Sonja
ob jubileju so povedali:
milem jaklič — temenica
Milena Jaklič je ena tistih jubilantk, ki je v Labodu v bistvu 20 let, dobila pa bo jubilejno nagrado za 10 let, ker je zaradi rojstva otroka prekinila delo v Temenici.
Ve, da prekinitev pomeni pot od začetka, vendar se ji to ne zdi prav, kot se ji ne zdi prav, da se jubilejne nagrade ne dodeljujejo za delovne jubileje, ne glede na to kje je delavec delal.
Delavski svet tozda Temenica, katerega član je bila, je že pred časom dal pobudo za spremembo tega in nekaterih drugih določil pravilnika, vendar je dobil od pravne službe pojasnilo, da bodo take predloge pretresli oz. upoštevali ob sprejemanju samoupravnih aktov ob novi organiziranosti. Upa, da bo temu res tako.
Meni tudi, da je jubilejna nagrada prenizka in bi morala znašati za 10 let vsaj 1,5 sedanjega osebnega dohodka, za višje jubileje pa več.
Glede svojega počutja na delovnem mestu pravi, da so delovni pogoji in zahteve (norma) čedalje težji in zahtevnejši, kar občutijo zlasti delavci, ki so v tovarni že 10 ali več let.
Mnenja je, da je počutje delavcev odvisno od okolja, zlasti pa od odnosa brigadirja do delavca. Razumevanje in dobri medsebojni odnosi, boljše okolje in boljši osebni dohodki — to so njene želje za delo in življenje v kolektivu za naprej.
BS.
kristina car — tip-top
Pred 30 leti se je Kristina zaposlila pri Modnih oblačilih. Začela je kot pomočnica brigadirja in danes je sortir-ka v krojilnici. Lepe spomine ima na vsa ta delovna leta. Vedno se je s sodelavci in »majstri« lepo razumela, seveda pa je doživela tudi marsikaj pretresljivega, saj je kolektiv doživel dve prisilni upravi. »Toda nikoli ni bilo tako hudo, da bi šla drugam. Vedno smo imeli upanje, da se bo vse lepo izteklo,« pripoveduje. Kristina je rada delala, saj je več let pomagala v popoldanskem času tudi v cvetličarni ali sestri pri šivanju. Tako si je
uspela kupiti tudi stanovanje in sedaj se že počasi pripravlja na upokojitev. Še eno leto, in Kristina se bo upokojila. Kaj bo počela? čakajo jo gobelini pa morda če bo kaj denarja, potovanja, na katera se je že rada podajala, saj je bila v Grčiji, v Rimu pa še kaj bi lahko našteli. Zadovoljni in dobre volje, kakršna je Kristina Car, ji gotovo ne bo dolgčas.
katja likar — zala
Kako čas hitro beži, pravi Katja Likar. Pred 20 leti je začela kot nekvalificirana šivilija in do danes je opravljala tako rekoč prav vsa dela v šivalnici. Vedno je bila zelo kvalitetna, prizadevna in nesebična delavka. Odločno se je lotevala vseh nalog in tako v rednem roku končala tudi šolanje ob delu, in to ob družini z dvema odraščajočima hčerkama. Bila je tudi aktivna v sindikatu in v organih upravljanja. Danes je brigadirka v brigadi, kjer je nekoč sama šivala. Njena brigada je zelo uspešna, kar pa Katja gotovo dosega ne le z izredno prizadevnostjo, dobro organizacijo dela in poznavanjem tega, ampak tudi z izrednim posluhom za sodelavke in s svojim milim in poštenim karakterjem.
MJ* * '	“ •
naši jubilanti naši jubilanti
20 let
1.	Avsec Nada
2.	Barbo Marija
3.	Blažič Darica
4.	Goršin Marija
5.	Gregorčič Milena
6.	Krevs Marija
7.	Marijan Anda
8.	Plantan Ljubica
9.	Pograjc Slavka
10.	Povše Tončka
11.	Rajk Anica
12.	Slak Marjeta
13.	Turk Marija
14.	Janc Dragica
30 let
1.	Jerman Slavka
2.	Malenšek Rezka
3.	Zalokar Fanika
temenica
10 let
1.	Jaklič Milena
20 let
1.	Bezar Ivanka
2.	Blažič Jožefa
3.	Erjavec Marija
4.	Krevs Marija
5.	Lokar Magdalena
6.	Marn Amalija
7.	Štepec Mihaela
8.	Zaletel Milena
tip-top
10 let
1.	Derviševič Raba
20 let
1.	Ačič Dragica
2.	Blatnik Angela
3.	Fruhauf Terezija
4.	Jerman Antonija
5.	Kosi Marija
6.	Nose Marjeta
7.	Planinc Frida
8.	Rajh Marija
9.	Trobec Marija
10.	Pezdir Slavka
Commerce
10 let
1.	Bradač Irena
2.	Udovč Dušan
3.	Kozel Zora
4.	Kampi Mira
5.	Kranjc Darinka
6.	Metelko Štefan
7.	Ivanovič Andreja
20 let
1.	Čebular Metka
2.	Pavlin Alojz
3.	Povž Štefka
4.	Draginc Milka
5.	Osmanagič Jelka
ob jubileju so povedali:
30 let
dsss
meta Čebular — Commerce
V opisu njenih del in nalog piše administrator. Toda vsi, ki so kdajkoli bili v naši prodaji, vedo, da je Meta veliko več kot administratorka. Lako bi rekli, da je kar osrednja oseba, okoli katere se zbira vse v prodaji. Med mnogimi deli je treba še posebno omeniti tista, ki niso opisana in seveda s tem tudi niso ovrednotena, so pa za tekoče delo in za zadovoljstvo vseh v prodaji in tistih, ki z njo sodelujejo,nujna. To so stiki z našimi trgovskimi zastopniki in z mnogimi partnerji navzven in navznoter. Torej je Meta dragocena moč prodaje, kar poudarja tudi njen šef, Božo Verstovšek.
rado župan — dsss
Dvajset let je od Radove zaposlitve v Modnih oblačilih. Tam je začel kot materialni knjigovodja, potem pa opravljal različna dela v računovodstvu. Vmes je prišla selitev v Novo mesto, in z vpeljevanjem računalniškega načina dela se je Rado, ki ga vedno vabijo nova in zahtevna področja, lotil tega. Danes je vodja programerjev — prizadeven, tih, vztrajen in dosleden. Takega poznamo tudi po njegovem delu v organih upravljanja in v raznih komisijah, takega poznajo njegovi sodelavci. Še veliko uspešnih in ustvarjalnih delovnih let mu želimo!
1.	Car Kristina
2.	Jelenčič Marija
3.	Perša Bernarda
4.	Trškan Jožefa
5.	Trobec Stanislava
zala
10 let
1.	Jeram Mira
2.	Erjavec Marija
3.	Poljanec Ivana
20 let
1.	Erjavec Cilka
2.	Humar Tatjana
3.	Hadalin Marta
4.	Hvala Mira
5.	Tratnik Tanja
6.	Erjavec Slavka
7.	Filipič Pavla
8.	Frelih Nadja
9.	Klemenčič Darja
10.	Krašna Olga
11.	Likar Katja
12.	Munh Majda
13.	Petrovt Jelka
14.	Podobnik Danica
15.	Poljanec Fanči
16.	Ukmar Marija
17.	Cvetlik Milena
18.	Tušar Albina
19.	Uršič Anica
20.	Vidmar Jana
30 let
l.	Šorli Justina
10 let
1.	Jakša Majda
2.	Gajič Sonja
3.	Filipi Nika
4.	Peurača Anka
5.	Perpar Anica
6.	Švent Jolanda
7.	Rešetič Marjan
20 let
1.	Zupan Rado
izvolili smo jih v delavski svet podjetja
Delegati:
Namestniki:
1.	Judež Ludvik
2.	Korasa Jožica
3.	Perše Milan
4.	Gerjevič Jožica
5.	Medved Bernarda
6.	Novak Stane
7.	Černivec Mirko
8.	Danilovič Marjeta
9.	Hlušička Ivanka
10.	Kokol Anica
11.	Magaš Darinka
12.	Lenič Marjana
13.	Redek Anton
14.	Mohorič Nada
15.	Jež Lidija
16.	Kum Rozina
17.	Popadič Slavica
1.	Gregorčič Milena
2.	Kovač Martina
3.	Mohar Mojca
4.	Hribar Ljudmila
5.	Pirman Matko
6.	Zidar Katarina
7.	Brlek Anica
8.	Gaiser Cvetka
9.	Gajšek Štefka
10.	Kodrič Gorazd
11.	Mulej Marjana
12.	Žnidaršič Majda
13.	Bunderšek Anica
14.	Humar Tatjana
15.	Kostanjšek Tone
16.	Pekolj Tone
17.	Peljhan Tatjana
J
izvolili smo jih v svet tovarne
Ločna
Delegati:
1.	Božič Jožica
2.	Belavič Cvetka
3.	Bohte Majda
4.	Blatnik Janja
5.	Gorišek Majda
6.	Jakše Irena
7.	Kralj Renata
Namestniki:
1.	Borse Zdenka
2.	Bele Ana
3.	Celič Zdenka
4.	Kramaršič Renata
5.	Novak Danica
6.	Pust Martina
7.	Rifelj Danica
Delta
Delegati:
1.	Bezjak Zdenka
2.	Gašparič Irena
3.	Potrč Jože
4.	Kokol Anica
5.	Kranjc Sonja
6.	Magdič Marija
7.	Špoljar Lea
Namestniki:
1.	Gaiser Cvetka
2.	Hedl Marta
3.	Hriberšek Stanko
4.	Kolarič Zdenka
5,	Podhostnik Danica
6,	Trafela Katica
7,	Zavec Jožica
Zala
Delegati:
1.	Čuk Tončka
2.	Kofol Albina
3.	Krašna Olga
4.	Kumer Lea
5.	Kunaver Jožica
6.	Likar Katja
7.	Mlinar Jaka
Namestniki:
1.	Bajc Metoda
2.	Carli Roman
3.	Frelih Nadja
4.	Lapajne Mirjam
5.	Podobnik Danica
6.	Poljanec Fanči
7.	Tušar Olga
Temenica
Delegati:
1.Smrke Majda
2.	Zorc Apolonija
3.	Hrib Terezija
4.	F.rjavec Milena
5.	Eržen Martina
6.	Vidmar Antonija
7.	Redek Anton
Namestniki:
1.	Žužek Frančiška
2.	Podlipnik Terezija
3.	Tratar Marija 4,Starič Renata
5.	Režek Vesna
6.	Gregorčič Majda
7.	Zupan Nada
Tip-top
Delegati:
1.Horvat Marija 2.Salaj Anton
3.	Rihtič Zdenka
4.	Kosi Stanka
5.	Avsec Erika
6.	Pezdir Slavka
7.	Trpin Ana
Namestniki:
1.Metelko Anica 2.Sopotnik Fani
3.	Jelenčič Marija
4.	Cimprič Anica
5.	Jereb Ana
6.	Brčon Vida
7.	Tomšič Romana
Libna
Delegati:
1.Debeljak Mira 2.Strle Tilka 3.Turšič Milena
4.	Jankovič Marija
5.	Gerjevič Jožica
6.	Novak Stane
7.	Medved Bernarda
Namestniki:
1.Felicijan Marija 2.0rešnik Olga
3.	Koretič Alojz
4.	Mikolavčič Anica
5.	Pirman Mitko
6.	Zidar Katarina
7.	Hribar Ljudmila
Strokovne službe
Delegati:
1.	Bartolj Rajna
2.	Gosenca Majda
3.	Jerman Slavko
4.	Marolt Janez
5.	Kastelic Sonja
6.	Muhič Jože 7.Stanišič Mateja
Namestniki:
1.	Hrovat Božo
2.	Primc Majda
3.	Zupanič Anica
4.	(leglar Alojz
5.	Gajič Sonja
6.	Golob Božena
7.	Rifelj Milan
Sromeljske dobrote, ki jih znata tako dobro pripraviti Slavica in Micika, nam vedno dišijo...
Včasih je luštno blo, poje pesem in ob tem posnetku, si jo človek nehote prikliče v spomin. Posnetek je nastal na Sromljah ob našem srečanju pred leti. Takrat je imela Delta zelo uspešno folklorno skupino in veselega harmonikarja.
planinci so bili aktivni
Planinska sekcija Labod je v preteklem letu organizirala 8 izletov s skupaj 82 udeleženci. Večina izletov (7) je bila enodnevnih, en izlet pa je bil tridnevni (v času kolektivnega dopusta).
Izleti — pohodi so bili: 21.1. smo bili na Mirni gori
—	9 udeležencev,
17.6. je bilo na Gorjancih 9 planincev,
20. — 22.7. iz Trente — planina Jezero — Komarča
—	Bohinj — 11 planincev,
19.8.	smo bili na Kadici in črni prsti — 19 planincev,
10.9.	na Vogarju — dnevu slovenskih planincev — 10 planincev,
07.10.	izlet v neznano (Okrešelj) — 17 planincev,
11.10 Literarna peš pot Litija — Čatež — 3 planinci,
28.10.	po poteh Gorjanskega bataljona — 4 planinci,
Tudi za letošnje leto bomo skušali izvesti 8 izletov. Plan bomo predstavili v prihodnji številki glasila Labod. Marica
spoštovani
kolektiv
laboda!
Ekonomski položaj tekstilne industrije v Jugoslaviji je pretežak, da bi upokojenci smeli pričakovati kaka sredstva ob letni bilanci. Kljub temu ste nas prijetno presenetili. S tem nam budite spomin pripadnosti in poseben občutek zadovoljstva, da naše delo in trud nista bila zaman in pozabljena; izražate pa tudi življenjsko moč in zavest, ki je za uspeh podjetja v kriznih razmerah izrednega pomena.
Zato vam ob prazniku »podjetja«, ki ga zlati tudi »ljubljanski zmaj«, iskreno čestitam in želim uspešen razvoj v bodoče!
Vse najlepše želim tudi ženam za njihov praznik, 8. marec!
Tovariško vas pozdravlja Vaš upokojenec: ZDRAVKO PETAN
seme in pleve
Sejem v Skopju
Naš nastop na skopskem sejmu mode je bil precej opazen. Sicer pa je bdo tokrat menda na tej prireditvi več Slovencev kot prejšnja leta. Ob zapiranju enega tržišča je treba pač več pozornosti posvetiti osvajanju drugega.
Moto tovarne Libna
Naredimo tovarno in njeno poslovanje tehnično sodobnejše in produktivnejše, kvalitetnejše in cenejše! Libni želimo, da bi ta moto tudi dejansko zaživel v življenju pri njih in v Labodu kot celoti.
zahvala!
Ob smrti moje drage mame se za vso pozornost in podarjeno cvetje zahvaljujem sodelavkam iz likalnice tozda Ločna, sekciji upokojencev tovarne Labod za poslovilne besede in podarjeno cvetje ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Vsem iskrena hvala!
Terezija Filipi
šopek modrosti
Zakon je kemični poskus, v katerem lahko iz kombinacije dveh nenevarnih snovi nastane strup.
Paillerson
Bedak ima veliko prednost pred pametnim človekom: vselej je zadovoljen s sabo.
Napoleon
Civilizacijo morejo razumeti le tisti, ki so civilizirani. VVhitehead
<£££. /	/4?)
M 2)

V novomeškem delu Laboda smo Zdenke Kahne zelo veseli, saj nam ponuja dobro kozmetiko in vedno vabljive dodatke in okraske, ki se jim kar ne moremo odreči.
nagradna
igra
Kos blaga za krilo, ki ga prispeva Tip-top, bo romal k Jožici Kukman iz plansko analitske službe. Pravilno je odgovorila na vprašanje, koliko minut porabimo za izdelavo enostavnega ozkega, podloženega krila - 47 minut. Precej odgovorov smo dobili, še posebno pa smo veseli celovitih odgovorov delavk iz priprave kril. Hvala vsem, ki ste sodelovali! Vztrajajte, saj bo nagrad še veliko.
Tokrat pa sprašujemo, koliko članov šteje delavski svet podjetja. Čakamo vaše odgovore do 20.marca. Nagrada pa je zanimiva knjiga Janeza Čučka, Ostanite še naprej z nami. Velja se potruditi!
©labod
Izhaja tritedensko v nakladi 2350 izvodov
Odgovorna urednica
Lidija Jež
Grafična priprava:
DIC tozd Graiika
Tisk:
Tiskarna »Novo mesto«
i.	J