Štev. 142. V Ljubljani, v četrtek, 25. junija 1942-XX. Leto VII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega = Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. = Concessionaria esclusiva per la pubblicitA «11 provenienza italiana izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. = Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. = ed estera: Uniona Pubblicitd Italiana S. A, Milano. OpOuRiiUin iu ButNJuatucuni pOauuC Poštnina plačana v gotovini Prvi vojni nastopi na libijsko-egiptovski meji Vojno poročilo št. 757: Uspehi nadaljnjega čiščenja pri Tobruku — Angleži o posledicah izgube Tobruka II bollettino n. 757: Primi scontri sul ccmfine lihico-egiziano D Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Azioni Iocali di nostri elementi avanzati al coniine libico-egiziano. In seguito ad ulteriori azioni di rastrellamento nella zona di Tobruk il numero dei prigionieri e salito a 33.000. Nel cielo di Pantellcria nostri cacciatori han-no intercettato una iormazione nemica superiore di numero e abbattuto in vittoriosi duelli, senza perdite, tre »Blenheim«. Gli aerodromi di Ta Venezia e Lucca sono stati bombardati dall’aviazione delTAsse: In com-battimento la nostra caccia di scorta ai bombar-dieri distruggeva 8 »Spitfire«. Un nostro aereo non e rientrato alla base. Rim, 35. junija, s. V dvorani Giulio Cesare v palači Braschi je minister za narodno vzgojo Giuseppe Bottai otvoril spominsko slovesnost v čast Veziju Oraziju, ki je padel v izpolnjevanju svojih dolžnosti kot fašist in kot vojak. K slavju je prišla velika množica črnih srajc. V ozadju obširne dvorane je stal doprsni kip Vezija Ora-zija. Pri slovesnosti so bili tudi vsi fašisti stare garde ter skvadristi, ki so se ob Orazijevi strani bojevali za zmagoslavje revolucije. Številii zastopniki oblasti so se udeležili spominske svečanosti, ki je po svoji ganljivi resnosti imela značaj verskega obreda; med njimi so bili podtajnik stranke Barberini, prefekt Mugone, ki je zastopal podtajnika Buffarinija Guidija, zvezno vodstvo in vodstvo rimskega fašija, kakor je bil sestavljen tedaj, ko je Orazi ustanovil mestno zvezo. V začetku slavja je kaplan milice mons. Bubino blagoslovil zastavo mestne zveze, ki je dobila ime po Veziju Oraziju. Minister Bottai je nato orisal gorečo mladost padlega ter v Veziju Oraziju vfiličal rimski fašizem, fašizem v mestu, ki je bilo končni cilj vsega faSlzma; tisti rimski fašizem, ki je bil v mestu, proti kateremu eo nastopali in korakali, politični fašizem, ki so ga često slabo razumeli. Mladi kakor Vezio Orazi, ki so rastli v tem podnebju, so razumeli naloge in iposle vodstva, vlade, države. Odtrgali so se od vsega enoti cevnega, posebnost n ega, priložnostnega in začasnega, da so se povzpeli do naravne značajne navade v službi diržave. Potem je popisal kratko, a kipeče življenje Vezija Orazija v mladinskih organizacijah ter omenil, da je vodil italijansko odposlanstvo na mednarodnem vse-učiliškem shodu. Bil je tudi ravnatelj zuna- Miinchen, 25. junija, s. Miinchensko časopisje se v svojih včerajšnjih številkah spet bavi z ameriškimi cilji v Afriki. Že nekaj let — pišejo »Mun-chener Neuste Nachrichten« — Washington, ves prepojen z Rooseveltovim imperializmom, budno glede tudi na Afriko ter pri tem kaže zanimanje, ki ga prav nič ne opravičuje kakšna tradicija ali kak drug vzrok. Vse do izbruha sedanje vojne se Združene ameriške države, ki so se do tedaj držale načela neumešavanja, res niso kaj bolj zanimale za afriška vprašanja. To se je videlo tudi iz tega, da so Združene države odklonile soudeležbo pri nemško-francoskih pogajanjih iz leta 1911, ki so 6e nanašala na Maroko in pri težnji, da se Afrika v skladu z Monroejevo doktrino mora smatrati kot dežela, ki spada k Evropi. V sedanji drugi svetovni vojni pa so Združene države skušale okrepiti svoje postojanke glede afriškega uvoza in izvoza, predvsem s tem, da si prilaste proizvode za izdelovanje vojaških potrebščin in z odpremljenjem vojnih pošiljk v Afriko. Danes imajo Združene države možnost uveljavljati 6e v Afriki, in pričakovati je treba, da bodo Amerikanci po likvidaciji angleške vloge v zunanjem svetu in po begu britanskega kapitala postali lastniki najpomembnejših podjetij v Zahodni Afriki. Zgodovina in tradicija kažeta, da Združene države nimajo nobenih življenjskih koristi na tej celini. Roosevelt zahaja v Afriko, da bi uresničil še v drugih delih sveta svoje imperialistične načrte, da bi tu delal svoje vojaške poskuse in da bi dobil britansko zapuščino. Njegov namen je v tem, da prepreči velik politični pojem »Evropa— Afrika« in da na najnižjo stopnjo omeji evropski vpliv na afriškem prostoru, ki je za velik razvoj občutljiv. Potem, ko so Združene ameriške države Vračanje pobeglih Judov na Slovaško Budimpešta, 25. junija, s. Policija je izsledila novo tolpo Judov, ki so se specializirali zlasti v tem, da so preskrbovali svojim rojakom, ki so prišli s Slovaškega, stanovanja, stanovanjske knjižice in živilske nakaznice. Mnogo Judov je policija tudi že prijela. Policijske oblasti so poleg tega nadaljevale^ tudi z aretacijami številnih Judov, ki so prišli s Slovaškega in ki so se potem skrivali med madžarskimi Jmdi po nekaterih gosposkih vilah v okolici Budimpešte se bodo v skupinah po 50 in 100 poslali nazaj slovaškim oblastem. Prva skupina je že odpotovala proti slovaški meji. Krajevni n astopi naših prednjih skupin na libijsko-egiptovski meji. Po nadaljnjih očiščevalnih nastopih na predelu pri Tobruku je število ujetnikov poskočilo na 33.000. Nad Pantelerijo so naši lovci prestregli po številu večji sovražnikov oddelek ter v zmagovitih dvobojih brez izgub sestrelili tri letala vrste Blenheim. Letalstvo osi je bombardiralo letališči v Ta Venezia in Lucca. V boju je lovsko letalstvo, ki je spremljalo bombnike, uničilo osem letal vrste Spitlire. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče. Kini, 25. junija, s. O izgubi Tobruka prinaša angleška poluradna poročevalska agencija spomenico, v kateri pravi, da v angleških vojaških krogih stvarno presojajo posledice, ki jih prinaša iz- njoga urada in podtajnik GUFa ter se udeležil boja na mednarodnem polju v Parizu (kjer je njegov brat bil ranjen). Potem je minister Bottai pojasnil, kako je Vezio Orazi prevzel posle zveznega tajništva v Rimu in kako je čutil potrebo, da mora organizacija zajeti ljudstvo. Bottai je opozoril še na rimske manifestacije 2. oktobra in 18. decembra 1935 in končno afriško strast, ki jo je takoj občutil kot narodno poslanstvo. Potem, ko je omenil delavnost padlega kot prefekta kot glavnega ravnatelja kinematografije, je govornik zaključil s tem, da je na padlega pokazal kot na neustrašenega skvadri-sta, ki je mladim čist vzor zvestobe. Hitlerjev glavni stan, 25. junija. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem včerajšnjem vojnem poročilu: V severnem delu trdnjave Sebastopol so bili sovražni oddelki, ki so se še upirali na ozkem pasu severno od zaliva Sevemaje, uničeni. Na zahodnem bojišču pred trdnjavo so nemške in romunske čete po razdrapanem in neprehodnem ozemlju skozi hoste in grmičje vdrle v sovražnikove postojanke, ki so bile silno utrjene in zagrizeno branjene, ter s® polastile drugih utrjenih naprav. Letalstvo je s hudimi bojnimi silami napadlo sovražne postojanke in topniška gnezda. Sovražnikove izgube v boju izgubile velike gospodarske vire v Vzhodni Aziji in na Tihem oceanu, si hočejo prilastiti afriško gospodarstvo, zlasti gospodarstvo v Francoskem in Belgijskem Kongu ter preusmeriti afriško proizvodnjo tako, da bi izpopolnjevala severo-ameriško. List končuje svoja izvajanja s trditvijo, da bodo imperialistične težnje Združenih ameriških držav morale kloniti pred dejstvom, da bo zgodovinska zveza med Evropo in Afriko postala še tesnejša, ko bo svet pregnal sanje o Rooseveltovi moči. Rim, 25. junija, s. V angleški poslanski zbornici je državni podtajnik za kolonije Mac Mil lan pojasnjeval napore Velike Britanije, kako bi do v kar največji meri izkoristila možnosti svojih kolonij in posestev, da bi tako zdravila hude izgube, ki jih doživlja po drugih delih sveta. Povedal je, da je Anglija med vojno izgubila 60% svetovnega pridobitka cina, 90% svetovnega pridobitka kavčuka, večino dobav svinca in volgrama. Prav tako je Anglija izgubila različne najvažnejše vire za preskrbo s sladkorjem, čajem in rižem. Podtajnik za kolonije je zbornico opozoril, da so v nevarnosti tudi viri za preskrbo z drugimi važnimi predmeti in bi jih tudi lahko izgubili. Sporočil je zbornici, da so do viška pospešili pridobivanje kavčuka na Ceylomu, v vzhodni in v zahodni Afriki, da bi mogli biti kos bojni porabi, dokler ne bo ameriška industrija umetnega kavčuka mogla začeti z delom. Ne da bi hotel, je narisal temačen obračun glede posledic vojne, katero je angleška vilada sprožila septembra 1939, ne da bi slutila, da bo povzročila taiko hude pretrese v angleškem gospodarstvu. Med spopadom je Anglija doživela, da se je podrl njen politični ugled, videla je, kako bledi zvezda njene pomorske moči, katero je zdaj letalstvo končno in za vselej vrglo s prestola, izgubila je številne pokrajine svojega imperija, na glavo je postavljena vsa njena sve-tovnu trgovina po izgubi zelo močnih stoletnih postojank na neštetih trgih. Vojaško je tepena na vseh bojiščih, Združene države so ji vzele guba te trdnjave. Izguba Tobruka otežuje naloge angleškega brodovja na Sredozemskem morju. Zaradi toga so ogrožena pota proti Malti, Cipru in llaifi. Najtežavnejši je položaj na Malti, zakaj os je zdaj gospodarica številnih letališč in bo vedno bolj omejevala Angležem možnost, da bi pošiljali s kopnih oporišč velike skupine lovcev za spremstvo konvojem, ki naj preskrbujejo otok. Odslej bodo morali ladijski sprevodi iz Aleksandrije na Malto pluti med severno afriško obalo ter med Krelo in bodo torej izpostavljeni napadom itali-jansko-netnškega letalstva, ki ima v rokah številna oporišča na Kreti in ob afriški obali. V londonskih vojaških krogih menijo, da je plovba iz Aleksandrije proti Malti zdaj zelo, zelo težavna. Padec Tobruka vrh tega skrajšuje za okoli 160 km razdalje med letališči osi in med zelo važnim oporiščem v Aleksandriji. Ta razdalja je zdaj zmanjšana na nevarno številko 500 km. Edina korist, ki jo bo angleška mornarica imela zaradi poraza pri Tobruku bo v tem, da ji ne bo več treba preskrbovati trdnjave, kar ni bilo brez tveganja in brez izgub. Pač pa je os dobila za nagrado preskrbovalno črto proti Tobruku. Gre za pot, ki jo je zelo težko pretrgati s površinskimi ladjami. Posrečilo bi se to samo podmornicam, če bi jih bilo precej. Ta precej žalostna, dasi resnična slika, ki jo podaja angleška agencija, osvetljuje pomen zopetno osvojtive Tobruka, kar daje udaji So večjo resnost. Pomen, ki ga angleški vojaški krogi pripisujoje Tobruku v okviru vsega sredozemskega vojnega prizorišča, pojasnjuje bolj kakor kar koli drugega resnost porazov ,ki so jih pretrpeli Angleži v puščavi in v vodah pri Pantele-riji. Dejstvo, da angleško brodovje ni poseglo v obrambo Tobruka, da bi dvignilo moralo posadke, razodeva resnost izgub, ki jih je Anglija doživela v spopadih na Sredozemskem morju. Če bi bilo brodovje moglo spet na morje, ne bi bili tako važnega pomorskega oporišča prepustili sa- I okrog Sebastopola so od 7. pa do 22. junija na- ■ rastle na 11.000 ujetnikov in 15 topov. V po«a-I meznih trdih bojih je bilo osvojenih 2014 trdnjavic, izkopanih v zemlji, ter oklepnih utrdb, uničenih pa je bilo 65.254 min. Na srednjem odseku vzhodnega .bojišča se je zmagovito nadaljevalo čiščenje boljševiških tolp v zaledju. Na bojišču pri Volhovu je bil obroč okrog skupine sovražnih sil po hudih bojih im navzlic kar največjim težavam zaradi ozemlja še bolj sklenjen. Ponovni sovražnikovi poskusi, da bi se osvobodili, 60 spodleteli. V finskem zalivu so nemška lahka bojna letala v krajevnih spopadih potopila eno torpedovko. Na Malti so bile v pretekli noči spet bombardirane letalske postojanke. Kakor je bilo objavljeno po posebnem poročilu, so nemške podmornice v Atlantiku in v obalnih vodah Severne in Srednje Amerike, strogo zastraženih po ameriškem brodovju, potopile 20 sovražnih trgovskih ladij s skupno 102.000 tonami, ki so plule v spremstvu, ter eno stražno ladjico, štiri ladje so bile hudo poškodovane po torpedih. Ob obali Severnega morja je pristaniška obrambna ladjica sestrelila eno angleško bojno letalo. Od bombnikov, ki so napadli francosko in belgijsko obalo, jih je sovražnik včeraj podnevi in ponoči izgubil devet. Poročnik Schonert je nad nemškim zalivom dosegel svojo 19. in 20. letalsko zmago kot nočni lovec. Podpoveljnik Ludwig se je na krovu pobiralca min posebno odlikoval v boju proti angleškim motornim čolnom. I anglosaksonsko prvenstvo, izgnana je iz Evro-| pe in iz vzhodne Azije, strta zaradi grozotnih ■ vojnih stroškov, do vratu zadolžena, obremenjena z ozemeljskimi in političnimi vknjižbami vseh vrst. Zdaj se obupno bori, da bi se izmaknila porazu, ki bd ipoleg konca njene politične nadoblasti pomenil tudi nepopravljivi konec njenega bogastva. Anglija se bori za svojo perjanico in za svojo mošnjo, toda zdaj je eno in drugo kaj resno ogroženo. Egiptovski vstaši so ubili nekega angleškega policijskega komisarja. V Milanu so bila posvetovanja med italijanskimi in nemškimi zastopniki letalske industrije o novem stiskalnem postopku za izdelavo pločevine iz lahkih kovin. Ta novi postopek je zelo važen za letalsko industrijo. Roosevelt in Churchill sta sorodnika in sicer daljna bratranca, so odkrili zdaj v Ameriki. S tem je potrjena davna domneva, ki se je rodila iz sličnosti značajev. Oba moža 6ta dobra govornika, zagona polna, oba prizadevna in brez pomislekov, oba ljubita alkohol, lahko obljubljata, besede pa ne držita. Oba sta sebična, ljubita spletke in kažeta brezmejno ljubezen do denarja, pripominjajo k temu odkritju nemški listi. Pri japonskem napadu na otok Vancouver (pred zahodno kanadsko obalo) sta sodelovali dve japonski podmornici, ki sta izstrelili kakih 30 granat. Pomagalo jima je tudi nekaj letal. mega sebi, saj njegova izguba povzroča toliko velikih težav angleškemu pomorskemu poveljstvu. General Ritchie pa, če bi bil imel potrebna sredstva, bi bil skušal varovati Tobruk za vsako ceno vsaj tako dolgo, da bi prišla ojačanja po morju in po kopnem ali vsaj do prihoda navodil iz Londona. Odsotnost angleškega brodovja, nemoč tega generala ter nizka morala velike posadke v Tobruku kažejo, kako hudi so udarci, ki so jih Angleži dobili na tleh, na morju in v zraku junija na sredozemskem vojnem prizorišču. Španski tisk o pomenu posvetov med Mussolinijem in španskim zunanjim ministrom Madrid, 25. junija. 6. Španski tisk in politični krogi z največjim zanimanjem in najglobljim zadoščenjem spremljajo razgovore med Ducejem ter španskim zunanjim ministrom. Poudarjajo, da je sprejem, ki ga je bil minister Suner deležen v Italiji, nov dokaz za prijateljstvo med obema državama. Vesti 25. junija »Kongres evropske mladine« se je z velikimi slo-visnostmi končal včeraj v nemški kulturni prestolnici Weimarju. Na zboru so eno najvidnejših vlog igrali zastopniki italijanske liktorske mladine. Bolni predsednik argentinske republike Ortiz, ki že dolgo ni opravljal poslov, je zdaj tudi uradno odstopil. Torpedirana je bila ladja, ki je vozila v Rusijo novega tiskovnega zastopnika pri angleškem poslaništvu v Moskvi ter njegove sodelavce. Vsi so se rešili, izgubljen je samo važen propagandni material, poroča angleško informacijsko ministrstvo. Nekdanji angleški propagandni minister Duff Cooper je postal zdaj predsednik izvršnega odbora za notranjo varnost in notranjo obrambo v Angliji. Tisoč novih francoskih prostovoljcev je pred nekaj dnevi odpotovalo iz Versaillesa na rusko bojišče. Bolgarija je z vsemi silami udeležena pri sedanjem boju na življenje in smrt in ta boj najlaže podpira s popolnim nuponom vseh narodnih moči v gospodarstvu ter s skrajnimi omejitvami v prehrani in porabi raznega blaga, je govoril bolgarski trgovinski minister Saharjev, ki je napovedal določitev najvišjih cen za žito, poostritev kazni za špekulante in povišanje delavskih mezd za 10%. Brazilija je vpoklicala rezerviste iz letnikov 1919, 1920 in 1921, vsega okoli 1500 mož. Luko v prestolnici v Riu de Janeiru so zavarovali z mrežo zoper podmornice. Združene države kličejo palestinske Jude, ki imajo amerikansko državljanstvo, naj se takoj povrnejo v Ameriko, kjer jih bodo uvrstili v vojno službo ali pa v sestav ameriških oboroženih sil. Judje se malenkostno oglašajo. Zaradi tega je ameriški konzulat v Jeruzalemu povabil po okrožnici vse Jude, naj se priglasijo, ker bodo sicer izgubili državljanstvo. Gre za kakih 3000 Judov. Neznani razbojniki so ubili v Indiji angleškega polkovnika Walterja z dvema drugima angleškima častnikoma, poročajo iz NewDelhija. VValter se je pripravljal za potovanje v Washington, kjer je bil dodeljen zavezniškemu glavnemu stanu. Na seji romunskega ministrskega sveta so razpravljali o organizaciji prometnih zvez s sosedi in o vprašanjih zunanje trgovine. V Uurugvaju so morale oblasti skrčiti železniški promet, ker primnajkuje goriva. Prevoz živine so zmanjšali za 5 odstotkov, omejili pa so tudi potniški promet. Za podadmirala je bil imenovan poveljnik sever-nozahodnega ameriškega obrambnega pasu, Charles Freeman, ki poveljuje obalnemu pasu že od julija 1940. Ta pas najbolj ogražajo jaf>onske pomorske in letalske sile. Na Filipinih se obnavlja redno življenje. Japonske oblasti so že dovolile, naj se v bodoče izdajajo domačemu prebivalstvu potne dovolilnice za gibanje po vsem otočju. Vsa posestva v Macedoniji, Traciji in Južni D-o brudži, ki so prej pripadala jugoslovanski, grški ali romunski državi ali pa osebam, ki so deželo protizakonito zapustile, preidejo v last bolgarske države. Bolgarsko ministrstvo je samo v skopeljskem okraju ugotovilo 100 tisoč takih posestev. Zakon o podaljšanju neomejenih pooblastil madžarski vladi je včeraj po kratki seji sprejela madžarska poslanska zbornica. Nove milijarde za bolgarsko vojsko Sofija, 25. junija. 6. Bolgarski finančni minister Boži lov je predložil zbornici zakonski načrt, da bi dobil k proračunu za letošnje leto še izredni dodatek. Od tega kredita pojdeta 2 milijardi in 23 milijonov levov za potrebe vojnega ministrstva, 120 milijonov za vodstvo letalstva, 26 milijonov za vojno mornarico, 90 milijonov pa za delovno službo. Isti minister je predložil še drug zakonski načrt za kredit 270 milijonov levov, ki jih potrebuje ravnateljstvo državnih železnic, da bi 6e ojačil železniški promet z novimi ozemlji. Spominska slovesnost za ubitim zarskim prefektom v Rimu Nemška sodba o ameriških vojaških in gospodarskih načrtih glede Afrike Neprestane borbe za utrdbe okoli Sebastopola čiščenje zaledja na srednjem delu bojišča. Sklepanje obroča pri Volhovu Trenutni položaj Anglije na gospodarskem, vojaškem in političnem področju Pri zemljiških kupčijal Zastoj na nepremičninskem trgu — Ljubljana, 25. jun. Zemljiška knjiga kot barometer vsega poslovnega valovanja in gibanja na nepremičninskem °®'l° kaže, da so kupčije s hišami in zemljišči sedaj v poletju vidno zastale, kajti zemlji-ikotajifoi urad je v juniju do danes zaznamoval do 33 kupnih in sličnih pogodb za splošno vrednost 549.829 lir. Pogodbe, ki so bile ta mesec vpisane, so starejšega daluma, dve večji datirate celo iz decembra 1940. Drugače je bilo prodanih nekaj zemljiških parcel na periferiji mesta in v bližnji okolici. Razmeroma nizke so cene gozdnim parcelam, ko so se druge dvignile za več ko 100%. Zadnje dni je zemljiška knjiga izvedla nekatere zanimive prenose lastninske pravice na kupce, tako: Hauschild Izidor in Marija, posestnika Ljubljana - Moste, Tovarniška ulica 27, sta prodaja I)n-garinu Franu, posestniku v Škofji Loki, in Ur-hančič Katarini, posestnici v Gornjem Logatcu, nepremičnino vlož. štev, 579 k. o. Udmat (hiša št. 27 v Tovarniški ulici in vrt) za 180.000 takratne dinarske veljave ali za 68.400 lir. Gregorčič Josip, posestnik, Ljubljana,, Miklošičeva cesta 17, je prodal Grablovicu Josipu, slaščičarskemu podjetniku, Ljubljana, Miklošičeva c. št. 17-IIL, parcelo štev. 086-4 kat. obč. Kašelj v izmeri 1000 kv. m za 17.500 lir. Kvadratni meter je bil po 17.50 lire. Lončar Justina, posestnica in zasebna uradnica, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 5, je prodala Tomažu Kvasu, posestniku, Ljubljana - Moste, Ci-glarjeva ul. št. 87, in njegovi ženi Amaliji nepremičnino vlož. štev. 99 kat. obč. Petersko predmestje II. del (hiša št. 5 v Ravnikarjevi ulici in vrt) za 120.000 starih din ali za 45.600 lir. Kdo vse je vpliven in odločilen na nepremičninskem trgu? Kdo daje smernice za kupčije? V prvi vrsti jasno, da so odločilni momenti in sile razpoložljivega kapitala, dalje ponudniki in interesenti. Toda v zemljiških kupčijah so posebno delavne razne realitetne pisarne, Iti morajo imeti za vse te posle in transakcije posebno, od politične oblasti podeljeno koncesijo. Pred svetovno vojno so bile v Ljubljani prav redke take pisarne, ki bi se bavile izključno z nakupom in prodajo nepremičnin. Poslovali so takrat nekateri posebni specialisti in strokovnjaki, ki so pa pri zemljiških špekulacijal prav dobro služili in bogateli. Bili so zemljiški agentje, ki se niso silili s kako kričečo reklamo v ospredje takratnega ljubljanskega gospodarskega življenja. Takrat je živel na videz skromen in tih možiček, ki pa Je bil silovit strokovnjak za hiše in parcele. Marsikoga je »okoli obrnile. Pred sve-tavno vojno so se v prvi vrsti organizirale skupine podeželskih magnatov in mestih kapitalistov, ki so posebno nakupovale večja kmečka posestva, graščine in veleposestva. Nato so razdelili po gotovem načrtu svet in začeli posebno orno zemljo kmetom na drobno prodajati. Velikanske dobičke so grabili v svoj žep. Ostale pa so jim graščine skoraj zastonj. Po vojni, posebno v zadnjem desetletju, je bilo v Ljubljani odprtih mnogo koncesioniranih realitetnih pisarn, takole okoli petnajst. Kako te pisarne_ poslujejo? To pač zna presoditi in preceniti fiskus, ki jim predpisuje višino pridobnin-l(skega davka. Poleg koncesioni ranih obstojajo tudi od oblasti nepotrjene, zakotne, a tudi primerno dobro služeče poslovalnice. Na nepremičninskem trgu pa se vrti tudi čeden trop tekačev in agentov, ki se vsak dan pehajo v potu svojega obraza za skromno provizijo, kajti mastnejši delež provizije pripade velikim in izvežbanim strokovnjakom. Kakor povsod, nastajajo tudi na nepremičnia-skem trgu zaradi kupčij in provizij diference, hudi spori, trde pravde, tožbe, strastni prepiri, a tudi kazenske afere. Zadnji čas zanima sodišče daljša afera o prodaji nekega zemljišča v okolici. V to afero je zapleten neki Drago, ki je, v življenju mnogo preizkusil. V gotovi dobi po vojni je užival v našem gospodarskem svetu celo položaj — milijonarja. Usoda ga je tepla že prej, da se je seznanli s kazenskimi paragrafi. Bil je že kaznovan zaradi obrtne prevare in ponarejanja listin. Sedaj mu je državni tožilec naprtil obtožbo zaradi prestopka prevare. Kako to? Drago kot posloven človek zavrača obtožbo! Drago je letos januarja posredoval — sam Zadnf dnevi umetniške razstave kiparja Franceta Gor Se ta in slikarja Mihe Maleša v Jakopičevem paviljonu potekajo. Zaradi splošnega zanimanja za to pomembno razstavo sta se umetnika odločila, da podaljšata razstavo nepreklicno do konca t. m., tako da si jo lahko ogledajo tudi tisti, ki do sedaj še niso imeli prilike. — Razstavo, ki je žela že toliko uspeha, toplo priporočamo! Odprta je ves dan, Izmed vsakih 50 obiskovalcev eden prejme (žreb) po eno umetnino brezplačno, ki je na ogled v razstavnih prostorih. so tudi nesolidni posli Realitetne pisarne nekdaj in sedaj pravi drugače — pri nakupu gozdne parcele v izmeri 2000 kvadr. metrov za nekega interesenta, ki mu je obljubil in zagotovi' običajno 2% provizijo. Zatrjeval je naposled, da je kupčija že sklenjen^, pogodba podpisana in da je Jerneju plačni za parcelo 40.000 lir, v resnici pa le 25.000 l*r, tako da je Drago poleg čedne piovizije spravil v žep še 16.000 lir. Pozneje je prodajalec izvedel za Dragove mahinacije, zahteval od njega še 16.000 lir in ga nato ovadil sodišču zaradi prevare. Drago je fingiral, da je svet lastnik prodal po 20.50 lir kavdr meter, ko ga je dejansko prodal po 12.15 lir. Posredovalec Drago je že v preiskavi poudarjal, da jo stvar prodaje gozda popolnoma ci- Novice iz Države V Padovi je policija prijela Valterja Liidtke-ja, ki ga je zasledovala nemška policija zaradi dvojnega umora in ropa. Liidtke je februarja meseca umoril v neki vili v bližini Berlina neko 36Ietno žensko in njeno 77 letno mater. Morilec je ušel z denarjem 100.000 RM na Dunaj, od tod pa pobegnil čez italijansko mejo v Udine. Kr. ka-rabinerji so ga kmalu prijeli, četudi se je skrival pod tujim imenom. Pri aretaciji je imel le še 74 lir. Nadškof Margotti iz Gorteie se je vrnil iz Rima, kamor je odšel pred dnevi. Izredno sodišč? je zadnje dni izreklo več strogih kazni za prekrške proti zakonu o pobijanju špekulacije. Tako je obsodilo Bozzeda Romana in Gnili Angela iz Castelforte pri Mantovi zaradi ponarejanja dobavne karte za zakol živine za okrog 200 stotov žive teže — prvega nu 25 let, drugega pa na 11 let, 7 mesecev in 20 dni zapora, oba pa na poravnavo pravnih stroškov. Mesarja Festa Vincenzo iz Resuttana pri Palermu je obsodilo na 21 let zapora, ker ie dajal nekaterim svojim st ran kam mesto določenih 10 dkg mesa 130 dkg. Obsodba neprevidnega strojevodja in njegovega kurjača. Neapeljsko apelacijsko sodišče je izreklo končno obsodbo strojevodja in kurjača vlaka, ki se je 31. decembra 1939 zaletel na neapeljski postaji v osebni vlak in povzročil smrt 36 oseb, ranjenih pa je bilo 103. Strojevodja Fontana je spregledal signalno napravo, ki je kazala na »stoj«. Z vso silo je stroj potem butnil v osebni vlak, ki je stal na postaji. Tudi gmotna škoda je bila velika. Sodišče je spoznalo strojevodja in kurjača krivim in obsodilo prvega na 16 let ječe, kurjača pa na 10 let. — Drug tak proces je bil pred sodiščem v Bologni. 20. junija lanskega leta je strojevodja brzega vlaka dobil navodilo, naj pri izhodu iz postaje Bologna vozi počasi, dokler ne pride na prosti tir. Toda mož je takoj zapodil vlak z brzino 90 kilometrov. Na prvem ovinku je vrglo stroj s tirov, da je trčil ob vagone na sosednjem tiru. Dve osebi sta bili mrtvi, 17 pa ranjenih. Strojevodja je dobil 3 leta in 6 mesecev strogega zapora. V bolnišnici v Benetkah se zdravi 14 letni Franc Tominato, stanujoč v Sangnrelamo, ki je doživel zaradi svoje strasti do ptičev nesrečo, zaradi katere fleži zidaj bolan v življenjski nevarnosti. Fantič je namreč splezal na plnvna vrata bazilike S. Maria Gloriosa dei Frairi, kjer je bilo golobje gnezdo, polno mladih golobčkov. V trenutku, ko je deček hote«] vzeti iz gnezda mladiče, je priletela golobica in ga začela divje kljuvati tako, da je fant izgubil ravnotežje m strmoglavil 5 metrov globoko na pločnik. V treh vrstah... V Srbijo je prišel na inšpekcijo na sedeže nemških carinskih oblastev nemški finančni minister grof _Schwering-Kro6igk. V rudniku v Pečovniku pri Celju je padel v rov in si zlomil nogo rudar Alojzij Kumar. Pester Lloyd poroča, da se bo vrnilo v Srbijo iz nemškega ujetništva še okoli 500 častnikov, podčastnikov in vojakov. 158 kg mesa so zaplenili agenti za kontrolo cen Vis. komi6arijaia mesarju Ivanu Lipahu iz Zgornjega Kašlja, ki je na skrivaj zaiklail kravo, da bi prodajal meso po višji ceni nekaterim strankam. V papirnici v Vevčah je predvčerajšnjim nenadoma nastal požar v podstrešju. Ogenj so kmalu pogasili in tako rešili tovarno. V Paki pr} Št. Petru blizu Novega mesta je pičil gad 10 letno posestniško hči Marijo Zagorc. Dekletce je teklo iz gozda, kjer je nabiralo jagode, k domačim, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico in mu rešili življenje. Med vožnjo je umrl na mariborskem vlaku 55 tletni kleparski pomočnik Franc Pertot, vilnopravdnega značaja. Kazensko sodišče nima s to poslovno afero nobenega opravka. Samozavestno je omenil na sodišču, da je že od doma bil strokovnjak v kupčijah z nepremičninami, lesom in živino. Pred prvo in še več let po svetovni vojni je bil lastnik velikih posestev na Notranjskem, Gorenjskem, na Koroškem in drugod. Kaj more za to, da je kot poslovni človek kupil na svoj račun od Jerneja gozd za 25.000 lir in ga nato Lojzetu prodal za 41.000 lri, saj so takrat tudi rapidno naraščale cene nepremičninam. Gozd je kupil in ga nato prodal naprej. Lepa je ta teorija! Toda prodati lasten gozd in sl od kupca še dati izplačati provizijo, to ni v skladu s solidnim poslovanjem, pravijo zastopniki realitetnih pisarn Za proces o gozdni parceli in posredovalnini vlada v krogih nepremičninskega trga veliko zanimanje. Pravijo, da bo proces čez nekaj mesecev končan. S Hrvaškega Sofijski list »Dnes« prinaša v eni izmed zadniih številk laskavo kritiko, ob priliki gledališkega gostovanja hrvaškega opernega pevca Rudolfa Župana. Pred nedavnim je v Zagrebu nastopil bolgarski simfonični orkester, ki je štel sto glasbenikov. Orkester je dirigiral prof. Saša Popov. Orkester je med ostalimi te/jkimi skladbami izvajal tudi Beethovnovo V. simfonijo. Navdušenje poslušalstva je bilo tolikšno, da so moraili dodati še tri skladbe. Praški list je prinesel o Hrvatih pred kratkim daljši članek, pod temle naslovom: Narod vojaških vrlin, Hrvati primerni borci proti komunizmu, Hrvaški narod v borbi za lepšo bodočnost. Pred dn?vi je nemškj poslanik v Zagrebu izročil v Delavskem domu hrvaškim delavcem Fiihrerjevo sliko kot priznanje za vestno deilo v skupni borbi proti komunizmu in za zmago. Ob tej priliki je bilo izrečenih več govorov, ki so ponovno dokazali, da hočejo Hrvati še tesnejše sodelovati z bratskim nemškim orožjem. Odigranih in odpetih je bilo tudi več nemških in hrvaških skladb in pesmi. Pretekli teden so bili na sarajevski visoki šerijatski šoli diplomski izpiti. Sarajevski zavod je največji te vrste v Evropi. Pred dnevi so prispeli v Zagreb na dopust z vzhodne fronte hrvatski letalci. Vodi jih podpolkovnik Džal, katerega je nemško poveljstvo odlikovalo z železnim križem prvega reda. O njegovih junaštvih na vzhodni fronti smo poročali pred kratkim. - Hrvaško ministrstvo zn javna dela in promet je odobrilo znaten kredit za popravila cest in drugih del v veliki župi Lašva in Glaž. Hrvaško filatelistično društvo je priredilo veliko razstavo v Banji Lu.ki. Čisti dohodek je društvo podarilo »Pomoči«. Zaradi naraščajočega potniškega, predvsem pa tovornega prometa na zagrebškem kolodvoru so se oblasti odločile, da bodo oba kolodvora znatno preuredili tako, da bosta zmožna za že večji promet kot pa je zdajšnji. Prihodnjo nedeljo in ponedeljek sc bosta v Zagrebu 6rečali nogometni enajatorici Grad jan-skega in budimpeštanskega Ujpesfa. 4. in 5. julija pa bo zagrebška enajstorica Oradjaiiskega imela v go6teh švicarsko moštvo Young Boy6a iz Berna. To bo povratna tekma, ki jo bo Gradjanski vrnil švicarskemu moštvu. 19. julija bo v italijanski prestolnici amatersko bok6areko prvenstvo med Kalijo in Nemčijo. Kakor poročajo bo menda le prišlo do mednarodnega boksarskega triboja med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Preteklo nedeljo se je znana nogometna enajstorica dunajske Wiene prikopala do finala, ko je porazila berlinski nogometni klub Blau Wei6s. V finalni tekmi, ki bo prihodnjo nedeljo 6e bo srečala z drugim finalistom Schalkeom 04. Tekma bo v beilinskein olimpijskem stadionu. Kakor poročajo švedski časopisi sta padla na vzhodnem bojišču 6pet dva znana finska športnika. Prvi je smuški učitelj Sare6, dvakratni smučarski prvak, in pa častnik Malmgren, ki je večkrat nastopil kot 6rednji napadalec v finski nogometni enajstorici. Na Hrvaškem so že naredili prvo letošnjo ta-belico najboljših hrvaških lahkoatletov. Samo prve naj navedemo v poediniih disciplinah: 100 m Gal 11,2; 400 m Srakar 54,2 1500 m Kotnik 4:11,0; 5000 m Mihalič 16:28,0; 3000 m Kotnik 8:54,0; štafeta 4X100 m Hašk 46,2; met krogle Ivekovič 12.83 m; met diska Jurkovič 37,71 m; met kopja Markušič 55,86 m; met kladiva Puhovič 41,65 m; skok v višino Ivanuš 175 cm; skok v daljino Urbič 6.87 m; skok s palico Ivanuš 3.40 m. Pojasnilo o obtoku novčanic Ljubljana, 24. junija 19<2-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino podrobneje določa v zvezi z določili naredbe z dne 19. junija I942-XX št. 119, ki se nanaša na neveljavnost novčanic ali bankovcev, ki so izkvarjeni in na obvezo oddaje istih, da so predmet omenjenih določb samo za tiste novčanice in bankovce, na katere so bile na kakršenkoli način vtisnjene označbe, rekla ali pečati, ki so žaljivi za ustavne ustanove, za oborožene sile, za pravni red italijanske države ali pa druge označbe, ali pa so na splošno žaljivi za prestiž in čustva italijanskega ljudstva. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino EMILIO GRAZIOLI. imenovanje prisednikov sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za prisednike sodišča delavskega zavarovanja naslednje gospode: Fabiani Pavel, Pavlin Franc,' Laznik Vilko, Turk Vlado, Naglas Viktor, Hrovatin Makso, inž. Zupančič Franc, Žnideršič Anton, Hribar Peter, Pičman Lovro, Praznik Janez, Jelovšek Josip, Jazbec Janko, dr. Skala Leon, Ogrin Rajko, Majcen Franc, dr. Kopač Andrej, inž. Likar Boleslav, dr. Urbanc Anton, dr. Vrčon Branko, Demšar Metod, Bricelj Nikola, Štefančič Franc, Erjavec Alojzij, Ogrin Leopold, Logar Filip, Tratar Alojzij, Toni Peter, Jemec Franc, Sitar Alojzij, Bec Josip, Likar Ciril, Cvetko Ernest, dr, Loretto Franc, Hartman Kamilo, Gerbec Bogomil, Vrečar Franc, Velkavrh Stanislav, Logar Rudolf, Vajdič Janez. — Za namestnike pa so imenovani: Motoh Bogomir, Jeras Egidij, Stepič Mirko, Jurčič Simon, Kobi Srečko, Čemažar Josip, Slamič Franc. Kalin Savel, Govekar Karel, Otorepec Josip, Dežman Josip, Kajfež Anton, Jankovič Alojzij, Pleničar Bogo, Vrančič Ivan, Pivk Oskar, Brejc Ivan, dr. Kmet Stanko, Curk Matko, Radovan Ivan, Markelj Ivan, Kern Ivan, Cej Leopold, Gusina Aleksander, Ra-žem Vladimir, Bizjak Henrik, Okretič Josip, Ker-ševan Stanislav, Gašperič Alojz, Tavčar Leopold, Kattauer Uršula, Blagovič Josip, Palir Franc, Milharčič Luka, Miklavčič Franc, Vrančič Vladimir, Kršul Jernej, Čarman Franc, Vrečko Ivan, Možina Mihael. Maksimalne cene za modistovska dela Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo naredbo: Člen 1. Najvišje cene za modistovska dela se določajo takole: Izdelava ir velur tulcev 50 lir; izdelava iz »har« ali »flam6« tulcev 40 lir; izdelava iz »vol« tulcev 30 lir; izdelava iz novega baržuna 50 lir; izdelava iz svile ali volnenega blaga 50 lir; preoblikovanje velur klobuka 30 lir: preoblikova-nje»vol«, »har« ali »flam6« klobuka 30 lir; preoblikovanje baržunastih ali svilenih klobukov <10 lir; izdelava žalnih klobukov iz žoržeta 50 do 60 lir. — Za dela, ki tu niso navedena, se določi cena prosto po dogovoru med strankami. Člen 2. V ceniku določene cene veljajo za območje mesta Ljubljana. Okrajna načelstva naj določijo najvišje cene za svoje okraje, upoštevajoč krajevne razmere okraja. Člen 3. Imetniki obratov morajo imeti , cene v obliki cenika izvešene v svojih obratovalnicah na dobro vidnem mestu. Člen 4. Kršitelji določb te naredbe se; kaznujejo upravno po postopku iz naredbe^.® dne 26. januarja 1942-XX, št. 8 z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. EIAR - Radio Ljubljana Četrtek, 25. junija. 13.17. Kon. rad. orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 17.15 Komorno glasbo XVI. stoletja izvajajo sopranistka Inge Nicolai, baritonist Mario Bor-riello, violinista Viktor Emanuele in Walter Lo-nardi ter pianist Giorgio Favaretto — 19.30 Poročila v slovenščini — 1945 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje sopranistka Pavla Lovšetova — operna glasba — 21.15 Koncert Ljubljanskega komornega tria: A. Dermelj — violina, C. Šedlbauer — čelo, M. Lipovšek klavir — 22 Orkester, pesmi, vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. Hrvaška veslaška zveza je dobila laskavi ponudbi, da se udeleži s svojimi tekmovalci veslaških tekem v Budimpešti in na Dunaju. Tekme bodo mednarodnega značaja^ in bodo lahko Hrvati pokazali svoje zmožnosti tudi v tej panogi športa. 28. in 29. t. m. bodo tekme v Budimpešti, 5. julija pa na Dunaiju. E. VVallace ROMAN Ne da bi črhnil besedico, je inšpektor pomolil brzojavko Jacku v roke. Seveda boste odšli. Sicer je to malo neprijetno, ker do devetih ni nobenega vlaka«, je dejal Jack. Mladenič je bil zelo slabe volje, :očitnicah, sem prebil dolg večer v Menlo Parku, da bi s tem kočljivim vprašanjem seznanil Edisona. rla je bil tedaj že bogat in je ime vrvi v čoln, ki je bil privezan ob krnu. Ko so se moji cepilci zadovoljno vračali, češ da so dobro opravili z vsemi, ki so bili na ladji, sem zapovedal možu posadke, naj čoln odveže Ko smo se mu bližali, sem zagledal gručo najbolj začudenih kulijev, kar sem jih kdaj videl: jecljali so v zadregi, ker smo .jih zalotili; vlekli smo jih na krov in jim zapovedali, naj razgalijo roke. Po zakonu sem imel pravico cepiti prav vsakogar: če bi bilo potrebno, bi lahko poklical na pomoč policijo. A dokler je šlo, sem rajši rabil druga sredstva. Ko so potekla prva leta, so se Filipinci le poredko Sc upirali. Najbolj so ugovarjali Amerikanci, ki še niso bili cepljeni in med katerimi je bila umrljivost dvakrat višja kakor med Filipinci. Kadar je kateri mojih cepilcev naletel na takega trdovratne-ža, ga je moral po zapoved; precej poslati meni. Nekega dne opoldne sem sedel sam v pisarni, kair vstopi silen hrust, ki sem ga poznal kot ameriškega kovača. »Ali ste vi tisti, ki me hoče cepiti?« je začel z grozečim glasom. »Kaj pa še«, sem odvrnil. »Ne maram vas cepiti proti volji. Moja dolžnost p« je. da vam pojasnim nevarnosti. ki jih tvegate. Okužba koz jc tako razširjena, da ne poznam nikogar, ki bi se bolezni lahko postavil po robu, če ni bil cepljen V zdravstveni službi doživljamo le redke radostne urice, a vselej me veseli, če grem za pogrebom kakega takega, ki je umrl za kozami, ker se ni dal cepiti. Ravno pretekli teden sem bil pri takem jx>-grebu. Zato vam bom samo povedal, da se izpostavljate grozni nevarnosti, a če ne marate biti cepljeni, je kar j>rav. To se pravi, da bom v večernih listih objavil, da ste vi sovražnik cepljenja. Ko sq vas bodo lotile koze, bom dal natisniti tudi to in potetn še objavil vest o vaši smrti. Vi seveda veste, da je le neskončno majhna verjetnost, da boste ostali živi. veseli me da se mi ponudite za človeški poskus.« »Ne, ne, kar cejjite me!« je bil edini odgovor na mojo dolgo razlago in šel je za menoj kakor zvest kužek v ?obioo za cepljenje, ki sem jo zaradi priročnosti uredil za take, ki so prihajali v mojo pisarno zavoljo cepljenja. Viharna preteklost sebastopolske trdnjave Mesto, ki zanj zdaj divjajo v vsej zgodovini najsilovitejši boji, je večkrat menjalo gospodarja in ime Manjša mesta na evropskem vzhodu so bila v ostalem svetu vedno precej neznana. Posebna izjema pa je v tem oziru bil Sebastopol, za katerega zdaj že nekaj časa potekajo siloviti boji med Nemci in Rusi. Sebastopol je odlično naravno pristanišče na Krimu, zajedeno z zahoda v gorski hrbet Jujle. V vsakem oziru je dežela okrog Seba-stopola zelo oblagodarjena in bi jo bilo možno primerjati s tisto ob italijanski rivieri. Zato ni čudno, če je dolga stoletja delala skomine najraznovrstnejšim narodom, starim Grkom in Rimljanom, Bizantincem, nekdanjim Rusom, Genovečanom, Litvancem, Tatarom in Turkom, ki so bili nekoč že vsi lastniki tega, po naravi bogato oblagodarjenega koščka zemlje. Skoraj z vsakim gospodarjem pa je to pomembno pristaniško mesto tudi spremenilo svoje ime. Ob koncu 18. stoletja je slednjič padel Krim tako rekoč kot zrela hruška v roke ruske carice Katarine Njen stric Aleksander ter car Nikolaj I. sta leta 1784 dokončala graditev mesta, pristanišča in utrdb, s čemer je bil začel sloviti Potemkin. Pomorska utrdba je postala zelo slovita po bojih v tako imenovani krimski vojni v letih 1854—55, ko se je sebastopolska trdnjava celo leto trdovratno upirala zavezniškim francoskim, angleškim, turškim in sardinskim četam. Rusija pa je po zanjo nesrečno končani krimski vojni izgubila tudi Sebastopol. Ruska vojska je doživela poraz, kar je močno vplivalo tudi na rusko zunanjo politiko, ki je tedaj doživeja velik preobrat. Sloves ruske vojske, ki da je zaradi neizčrprfih zalog »živega materiala«; nepremagljiva, se je razblinil. O tem obleganju Sebastopola so mnogo pisali. S svojimi spisi o bitki za Sebastopol je postal slaven tudi Lev Tolstoj. Težavne zveze, huda zima in še kolera Kako težavne so bile tedaj prometne zveze z južno Rusijo, se vidi že iz dejstva, da so čete morale narediti peš na tisoče in tisoče kilometrov poti, pri čemer so se zalagale na zelo primitiven način s potrebščinami, preden so prispele do južne krimske obale, do sebastopolske utrdbe, odprte s kopnega. Še številnejše žrtve, kot so jih zahtevali siloviti snežni viharji v zimi leta 1854-55 med prijatelji in sovražniki, pa je zahtevala kolera. Po cele dneve — piše Percy Mayer v »Miinchener Neueste Nachrichten« — je oče pisca teh vrstic, ki je bil ob času krimske vojne star komaj devet let, prečepel pri oknu ob veliki cesti v Mitau in gledal, kako so šle mimo vedno nove čete iz Petrograda na Krim. Astrahanski in uralski kozaki, ki so jim sledili, so baje pobijali po cestah pse in mačke, jih de-vali pod sedlo, da bi njih meso na ta način čimbolj zmehčali, ter jih nato kuhali in jedli. Ravnanje z vojaškimi novinci-Judi Tudi z vojaškimi novinci so tedaj zelo strogo postopali. Z okna v Mitau je bilo mogoče videti na dvorišče neke vojašnice. Tja so privedli večkrat tudi mlade Jude, ki so bili malo sposobni za vojaško službo in ki so jih pobrali kar po ulicah judovskega mestnega Največji evropski pragozd Med zanimivimi poročili iz Berlina je tudi naslednje: Sloviti gozd pri Bijalovicah na zasedenem ruskem področju, je zdai prešel pod nemško gozdno upravo. Iz poročila, ki ga je podala ta uprava, se vidi tudi, da je ta ogromni gozd izredno bogat na divjačini. Leta 1914 — piše »Centraleuropu« — je bilo v bijaloviškem gozdu 700 bizonov, 6800 jelenov, 5000 damjakov, kakor tudi veliko število medvedov, volkov in lisic. Pod sovjetsko vlado pa so neusmiljeno iztrebljali to divjačino in zato ni čudno, če je je bilo vedno manj. Pred sedanjo vojno je bilo v tem največjem evropskem pragozdu samo še 20 bizonov, 800 jelenov, 30 divjih konjev, 80 volkov in nekaj medvedov. Zaradi ukrepov, ki jih je izdal maršal Goering, obstaja upanje, da bo v kratkem mogoče število divjačine v bijaloviškem gozdu spet spraviti na prejšnjo stopnjo. Bijaloviški gozd je res ogromen, saj meri nič manj ko 260.000 hektarov in ga zato lahko smatramo za največja evropski pragozd. okraja. Izginili so ti novinci najprej v neko zgradbo, odkoder so potem prišli ostriženi in goli ter nato odšli spet v arugo poslopje, v pravo vojašnico. Tam so jih oblekli ter jih v nekaj tednih naučili rabiti orožje. Če so bili v začetku nedisciplinirani, so jim njihovo nepokorščino in druge muhe kaj kmalu izbili iz glave in to neusmiljeno. Potem so kot vojaki odšli na bojišče. Če so se tam tudi res kaj navdušeno borili, je seveda drugo vprašanje. »Sovražnikove izgube zelo krvave - mi pa smo izgubili le tri kozake« Naravnost presenetljive so bile uradne novice z bojišča. »Povsod na Krimu« — tako je imel človek priliko brati v teh poročilih — »so bili vsi, tudi na jobupnejši napadi Francozov in Angležev odbiti in so bile pri tem izgube zelo krvave. Mi smo vsega skupaj izgubili le tri kozake...« Resnica pa se je pozneje izkazala in je bila tale: Samo pri obleganju Sebastopola so imeli naskakovalci 80.000 mrtvih, na ruski strani pa jih je padlo 120.000. Sebastopolsko žaloigro pa so kmalu po vojni zatemnili notranji dogodki v Rusiji. Car Nikolaj je umrl še za časa krimske vojne in mnogo upanja so stavili v bistrega mladega vladarja Aleksandra II. Že v prvih letih njegovega vladanja se je pokazalo, da so bile te nade upravičene. Veliki sin Baltika Todlebenov trg v Rigi je do leta 1918 spominjal na velikega sina Baltika, graditelja se-bastopolske trdnjave. Todleben je ostal v živem spominu v Sebastopolu vse do današnjih časov. Mesto, ki je bilo za časa obleganja popolnoma porušeno, je bilo potem znova pozidano. Razen pristanišča in pristaniških naprav je Sebastopol še leta 1910 vzbujal na človeka vtis mesita v vrtovih, v katerem ni bilo ruskega nič drugega, razen cerkev, zidanih v bizantinskem slogu. Revolucija leta 1905 O revoluciji, ki je bila v tem mestu pet let prej, so pričali samo še sledovi, ki so jih na obzidju zapustili meči... To rusko revolucijo je začela peščica vojakov in mornarjev. Drugi pa, namesto da bi pobili upornike, so orožje obrnili proti svojim častnikom. Upornikom so se nato pridružili tudi nekateri mornariški častniki, med njimi neki poročnik Schmit, ki je brzojavil Nikolaju II., da mora takoj sklicati konstituanto. Peti dan po izbruhu revolucije — bilo je to 15. novembra 1905 — je vojaštvo, ki je bilo ostalo zvesto vladi, začelo z utrdb in ladij streljati z granatami na upornike. Uporniki so se morali umakniti iz Sebastopola v Odeso, odkoder so potem začeli slovito odisejado s križarko »Potemkin*, ki je resno ogra-žala tudi Romunijo in Bolgarijo, a se je nazadnje žalostno končala. Nemški cilji v zasedenih vzhodnih deželah Predvsem dve nalogi: odpraviti boljševisko kolektivno gospodarstvo in preprečiti novo protievropsko revolucijo Nemški minister za zasedeno vzhodno ozemlje, Alfred Rosenberg, je imel z zastopnikom uradne agencije DNB razgovor, v katerem je prvič podrobneje razložil cilje nemške uprave in dosedanjega obnovitvenega dela na področju, ki so ga morali boljševiki zapustiti. Najprej je poudaril, da bo pod njegovim vodstvom prvič treba ustanoviti teritorialno ministrstvo«, ki bo glede Vzhoda združevalo v sebi posle skoro vseh najvišjih nemških oblasti in dvoje velikih nemških komisariatov, ki kažeta v zgodovinskem in narodnostnem oziru zelo različen ustroj. Minister Rosenberg je potem poudaril, da se bo zaradi uničujoče dolgoletne boijševiške delavnosti na nekdanjem sovjetskem ozemlju ponekod treba v bodoče držati zelo različnih metod. Tako se nanašajo nove določbe glede obdelovanja zemlje, kakor je poudaril minister Rosenberg, izključno le na nekdanje sovjetske pokrajine. Izvzete so torej Baltiške dežele in tisti del zahodne Ukrajine, ki je bil prej pod poljsko oblastjo. Kot bistvo nove ureditve na Vzhodu je Rosenberg ozna-Eil odpravo boljševiškega kolektiva Poudaril je, da bodo kmetje z odpravo kolhozov dobili spet veselje do dela. Izrazil je potein svoje zadovoljstvo nad tem, da v Beli Rusiji že nekaj tednov po uvedbi novega reda v kmetijstvu ni bilo nobenega kolhoza veS. V osmih tednih so jih tu odpravili 1490. V zvezi s tem je zlasti pohvalil delo poljedelskih voditeljev in tistih, ki so v pretekelih mescih sodelovali pri civilni upravi. Glede Baltiških dežel pa je dejal, da agrarna ureditev v zgoraj omenjenem smislu ne pride v poštev za Estonsko, Litvo in Letonsko, ker imamo tu opravka z gospodarskim prostorom, ki je v neki meri še nedotaknjen. Alfred Rosenberg je dalje povedal, da bodo na državnih posestvih, tako imenovanih sovhozih, še dalje delali pod nemškim vodstvom, da se tako počasi popravi škoda, ki jo je prizadejal bolj-ševiški sistem. Uredba o ustanovitvi samostojnih obrti v Vzhodni deželi in Ukrajini, kakor tudi obnovitev trgovine in male industrije v prejšnjih baltiških deželah, sta prav tako dokaz, da se bo življenje na Vzhodu spet obnovilo. Na vseh delovnih področjih — je poudarjal minister Rosenberg — priznava nemška uprava v celoti načelo čim večje storitve. Potem je minister prešel na kulturno življenje v vzhodnih pokrajinah in je dejal, da danes izhaja že 169 časopisov, pisanih v jezikih, ki jih govori domače prebivalstvo. Šesterih reprezentativnih nemških glasil se poslužuje nemška uprava za objavljanje uradnih določb. Kjer je bilo le mogoče, so bile ustanovljene tudi že šole. V Baltiških deželah tehnični zavodi že spet delajo s polno paro. V Ukrajini so na primer znova odprli opere in koncertne dvorane, kamor ljudje zelo radi zahajajo k predstavam. Tako v Ukrajini kakor tudi v nemškem komisariatu Vzhodne Krajine ljudje spet lahko svobodno izpovedujejo svoje versko prepričanje. Sodelovanje domačega prebivalstva Minister Rosenberg je potem izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da se je pretežna večina prebivalstva v zasedenih krajih prostovoljno pridružila obnovitvenemu delu po nemškem vzoru in se v vsakem oziru dala na razpolago. Pohvalil je sodelovanje domačega prebivalstva pri zimskih delih ter pri zbiranju kovin in volne ter pripomnil, da je moskovski radio dolgo časa molčal o novem nemškem poljedelskem redu, ki da ne pomeni nič drugega kot enega najhujših udarcev, ki ga je Nemčija zadala boljševiškemu sistemu. Na vprašanje, če bodo tudi tujci lahko aktivno sodelovali pri obdelovanju zemlje na evropskem vzhodu, je minister Rosenberg omenil pogajanja za pritegnitev danskih delovnih moči ter tisto skupino nizozemskih delavcev, ki so vprav zdaj na poti v vzhodne dežele. Potekajo pa pogajanja tudi z drugimi državami, da bi dale na razpolago svoje gospodarske strokovnjake, tehnike, zdravnike itd. Rosenberg je nalo govoril o velikih obnovitvenih delih, ki bodo potrebna, če naj se znova zgrade številna mesta in naprave, ki jih je dal Stalin uničiti ob umiku svoje vojske. Dejal je, da bo treba napeti vse sile, da se to obnovitveno de- lo izvede. Pirpomnil je tudi, da so boljševiki odpeljali iz Estonske 60.000 moških, od katerih jih je bilo 40.000 v najlepših letih. Tu se je pokazalo, kakšna vprašanja je še vse treba rešiti. »Od ljudstva samega je odvisno« — je dejal minister Rosenberg dopisniku DNB — »če bo znalo vse možnosti, ki so jih nakazali Nemci, izrabiti tako, da bo ne samo zagotovljen njegov bodoči obstoj, pač pa, da bodo tudi zemeljski zakladi, ki so ponekod še nenačeti, prišli na dan in da bodo uporabljeni v splošno korist. Narode evropskega vzhoda pa je letošnjo zimo rešila pogina samo nemška vojska. »Trdno sem prepričan,« je končal svoja izvajanja, »da se bo ob varčevanju z delovnimi močmi, zato pa z dvojno delovno silo že v nekaj letih na Vzhodu pokazala drugačna slika, kakor jo tam vidimo danes. Za dosego tega cilja bodo nastopili vsi sodelavci nemškega ministrstva za zasedene vzhodne dežele in vsa nemška vodilna mesta na Vzhodu, vsi nemški kmetje, gospodarstveniki, policija, tehniki, zdravniki itd. Vsi ti tvorijo z državnimi oblastmi na Vzhodu en sam zbor, ki bo preprečil, da bi se še kdaj ponovila boijševiška in protievropska revolucija. Besedilo: Jože Tomažič. Pofiorska pravljica Risal Jože Beranek. jr 18. Sin je sedel v kot in dobro se mu je zdelo, da je prišel samo o mraku. Mati je prinesla gorečo lojenko ter jo prilepila na mizo rekoč: »Dober večer.« 19. Ko so bili za mizo,* je sin vprašal: »Ali bi lahko pri vas prenočil?« Gla,? se mu je tresel, najrajši bi ju bil objel. Pa se je premagal in govoril: »Tujec sem v vašem mestu. Zdaj na noč si ne bi rad drugod iskal prenočišča. Dobro vama bom plačal.« Ženske — izborne letalke Znani letalec in graditelj letal, major Aleksander Seversky, je zadnjič pri neki priliki izjavil, da so tudi ženske zelo uporabne za letalsko službo in da so celo sposobne, udeleževati se letalskih bitk. Po mnenju tega letalskega strokovnjaka so ženske prav tako, če ne še celo bolj nadarjene za letanje po zraku, kot pa moški. Imajo prav vse sposobnosti, da lahko postanejo najboljše letalke. Predvsem bi bilo, po mnenju Severskega, pametno zaposliti jih pri pilotiranju letal, ki so namenjena iz tovarn na vojno področje, kajti na ta način bi lahko prihranili mnogo moških pilotov, ki so dosti bolj potrebni za vojne polete. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« SELMA LAGERLOEF: NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN Karel Artur je bil resnično bolj presenečen in razjarjen, kakor pa obupan. Svojega mnenja o tem, da ima njegov način obravnavanja latinščine nekaj dobrega na sebi, ni mogel spremeniti: Na vsak način je bilo zelo mučno, da bo prispel domov kot premaganec. Toda mislil je vendarle, da bosta njegova starša, posebno pa mati, uvidela, da leži bistvo njegovega poraza v pikolovstvu. Profesorji v Upsali so hoteli vendar pokazati, da stavljajo večje zahteve kakor pa karlstadtska gimnazija, ali pa so morebiti vzeli z dokaz o preveliki samozavesti dejstvo, da Karel Artur ni prisostvoval nobenemu latinskemu predavanju. Potovanje od Upsale do Karlstadta je trajalo več dni in Kare' Artur je svojo nesrečo že gotovo pozabil, ko se je 30. novembra v mraku skoai vzhodna vrata pripeljal v svoje rodno mesto. Bil je celo popolnoma zadovoljen s samim seboj, ker je prispel prav na isti dan, ki ga je bil vnaprej napovedal. V mislih si je že slikal prizor, kako bo njegova mati stala ob oknu salona in gledala ven, medtem ko bosta sestri pripravljali mizo. V istem dobrem razpoloženju se je Karel Artur vozil tudi skozi vse mesto, dokler ni prispel iz ozkih ovinkastih ulic in zagledal reko kakor tudi Ekenstedtovo hišo na njenem desnem bregu. Toda, za božjo voljo, kaj neki pa se je pripetilo? Vsa hiša je bila inočno razsvetljena in se kopala v tolikih lučeh, kakor cerkev na t»ožični dan. In sani, v katerih so se stiskali ljudje v kožuhovini, so drčale mimo njega in sicer prav vse proti njegovemu rodnemu domu. -i »Veliko slovesnost morajo slaviti,« si je mislil m ta misel mu ni bila nič kaj prijetna. Bil je vendar utrujen od potovanja, pa nobenega časa ne bo imel za miren odpočitek, temveč se bo moral preobleči in delati gostom družbo do polnoči. Nenadoma pa se ga je polastil nemir. »Če le ni mati pripravila to slovesnost, da bi proslavila moj latinski izpit?« Ukazal je kočijažu, naj ustavi ob stranskem vhodu. Tam je izstopil, da se ne bi srečal z gosti. Nekaj minut kasneje je dobila gospa Beate sporočilo s prošnjo, naj se oglasi v hišničini sobi, da bi pozdravila Karla Arturja, ki je bil tja ravnokar prispel. Gospa Beate je bila zelo v skrbeh, ali se bo Karel Artur pravi čas pojavil na slovesnosti, in zato je bila presrečna, ko so ji naznanili njegov prihod. Naglo je odhitela k njemu. Toda Karel Artur jo je pozdravil s strogim pogledom. Zdelo se je, da sploh ni videl, kako je proti njemu stegnila roki. Da celo niti takšnega giba ni naredil, s katerim bi jo pozdravil. »Kaj naj pomeni vse to?« je vprašal. »Zakaj je ravno danes vse mesto povabljeno sem?« Tedaj ni bilo nobenega govora več o »dragih starših«. Karel Artur ni pokazal prav nobene radosti nad snidenjem s svojo materjo. . »Mislila sem si, da bomo malo proslavili, ko imaš za seboj tisti strašni izpit,« je rekla gospa Beate. >prav nič pa nisi vzela v misel možnosti, da jaz tudi lahko padem,« je odvrnil Karel Artur. »Toda jaz sem dejansko padel.« Gospa polkovnikova je obstala popolnoma osupla. Ne, misel, da bi mogel Karel Artur pasti, ji ne bi mogla nikoli pasti v glavo. . »Stvar sama na sebi ni nič posebnega,« je nadaljeval Karel Artur. »Toda ali mora takoj vse mesto vedeti? Najbrž si vse te ljudi, mama, povabila, da bi slavili moje zmagoslavje?« Gospa Beate je še vedno stala kakor da bi padla z neba. Glejte, saj je poznala te Karlstadtčanel Res so šteli pridnost in štedljivost za veliki odliki dijaka, toda to jim ni zadostovalo. Pričakovali so tudi nagrade švedske akademije in razprave, ki bodo tako bleščeče, da bodo vsi stari profesorji enostavno onemeli. Meščani so pričakovali duhovite improvizacije pri narodnih prireditvah in povabila v književniške krožke, k profesorju Geierju ali k deželnemu glavarju Kraemerju ali h gospej polkovnikovi Silverstolpe. Tako so torej na vso stvar gledali meščani v Karlstadtu. Toda v dosedanjem življenju Karla Arturja niso mogli odkriti še nič bleščečega in izjemnega, kar naj bi potrjevalo in dokazovalo njegovo nadarjenost. Da, to so pogrešali ljudje. Gospa Beate je vse to predobro vedela in zato si je mislila, da ne more nič škoditi, če se na veliki zvon obesi, da je njen sin Karel Artur končno prestal preizkušnjo svojega znanja. Da bi pa mogel njen sin pasti, s tem seveda ni računala. »Nihče ne ve nič določnega,« je rekla končno zamišljena. »Nihče razen domačih. Vsi ostali so slišali le to, da se pripravlja veselo presenečenje.« »Potem si moraš ti takšno presenečenje pač izmisliti, mati,« je odvril Karel Artur. »Zdaj menim iti v svojo sobo in ne bom prišel dol h gostiji. Ne zato, ker bi si morebiti domišljal, da bi mi meščani šteli v nesrečo, da sem padel, pač pa ne bi rad gledal sočutnih pogledov.« »Toda, kaj naj vendar rečem ljudem?« je vprašala gospa polkovnikova. »To pa prepuščam popolnoma tebi, mati,« je odgovoril Karel Artur. »Zdaj grem gor. Gostom pa sploh ni treba vedeti, da sem tu.« Toda to je bilo prebridko in čisto nemogoče. Potem bi morala gospa polkovnikova sedeti za mizo in raztresati svoje znanje, pri tem pa misliti, da njen sin žalosten in nem čemi v svoji sobi. Niti svojih oči ne bi mogla pasti na njem, ne, to bi bilo prebridko za gospo Beate. . »Predragi Karel Artur, ti moraš dol k večerji. Sem se že nečesa domislila.« »Kaj ti je šinilo v glavo?« 1™—* j „. i_i i . - crtj j _ iirpftnik f Mirko In v o rni k — Rokopisov ne vročamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 Mc* «6™SSlb?»l“'-"UnKlvo, Kooharievo .11» «<111 - II«.™ K-l™. .11«. «. Ll.bli... - Tele!.. «... «■« d. «M» - Podr.žnlc.i No.. «.1.