91. Številko.
I IMIiiil, i Strt*. Zl. aprila M
.Slovenski Narod* velja po p OŠ tli
za Avstro-Ocrrsko: za Nemčijo:
celo leto naprej   ....   K 30*— za Ameriko in vse druge dežele t celo leto naprej  • • • .  K 35.—
celo leto skupaj naprej pol leta     M „ četrt leta    m m r.3 mesec   m m
K 25-— . 13 — . 6-50 . 2-30
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Ipravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Snaflova ulica it 5, telaion aLS5.
Z
Izhaja vsak dan zvećer l«vzemt£ nedelje Id praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit trst* za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri zečjih insercijah po dogovoru. Upiavništvir naj se pošiljajo narečnine, reklamacije, inserati L t. cL» lo je administrativne stvari.
i Poaamezna številka vella 10 vioar|av. —^——
Na pismena naročila brez istodobae vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon st 85.
XLIX. leto.
.Slovenski Narod- velja v Ljubljani
na dom dostavljen
celo leto naprej .  .  . •
pol leta     „ •  •  • •
četrt leta    „ •   .  • •
na mesec   m j • •
K 24'— . 12--. 6--- 2*-
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  .... K 22 — pol leta     m     m • • •  ■ 11"— četrt leta     „      ■  .  •  •   . 5-50 na mesec   „     • •  • •   ■ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urednlftvoi Enalloza nllca 6t. 5 (v pritličju levo,) tslefon si. 34.
T/oi
aliio.
BOJI 03 COL DI LANA.
Duna.s 19. aprila. (Kor. urad.) L radno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Razen še vedno trajajočih bojev ob Col d: Lana ni prišlo do nobenih omembe vrednih bojev.
Namestnik načelniku generalnega štaba pl. Kofer, fm!.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
15. aprila. (Kor. urad.) V za-mih pozicijah v odseku Ada-\ so se polastile naše čete druge te puške, tretjo je uničil naš to-i ogenj.   V frontnem odseku •led Judikarijo in Sugansko dolino artiljerijski dvoboj. Sovražne r^r.ate so vzročile požare   v kraju ' ezs o (Chiese). V Suganski dolini o osvojile naše čete s sijajno izve-im napadom pozicije pri Št. Oz-valdu. zapadno potoka Lagarza. Tukaj smo vzeli sovražniku 74 vjetni-•vov, med njimi tri oficirje.   Dne 13. . m. smo porušili pozicijo kljub ljubemu ognju sovražne artiljerije. Ob s li in na kraški planoti zmanjšano artiljerijsko delovanje. V noči na 14. t. m. je bil rral sovražni napad na Ja-vorček z naše strani takoj odbit. Naš topovski ogenj je razdejal sovražno vtnfbo na vrhu hriba sv. Mihaela.
;6. aprila. Artiljerijsko delovanj«1 in premikanje sovražnih čet v fromnem odseku med Lagarinsko in Sugansko dolino. Manjši sovražni napadi na našo pozicijo pri Soglio d' Aspij in Millegrobe, gorenja dolina AstLo, fo bili zavrnjeni. V Suganski •doiini smo prisilili sovražnika, da je i -»razni! s^ojo pozicijo na Monte Carbonile, katero smo držali neprestano pod zapornim ognjem. V Kar-ni ji artiljerijski dvoboj v frontnem odseku gorenjega Degana do gorela Bnta. Na Mrzlem vrhu je obsul sovražnik v noči na 15. t. m. pozicije, katere je bil dne 13. t. m. zaman napade!, s strojniškim in infanterij-skim ognjem. Na Kraški planoti si je astila naša infanterija z drznim Inkom vzhodno Selc in Tržiča nove izpostavljene pozicije. Pri tem je bilo sovražniku odvzetih   okoli 20
vjetnikov. kakor tudi municije in zavojev z bombami.
Lspehi v Suganski dolini.
Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba:
Italijansko armadno vodstvo razviia na vsej fronti živahno delovanje. V Primorju kakor na Tirolskem je prišlo v torek večkrat do ljutih spopadov, v katerih se je Italijanom povsodi slabo godilo. Edini uspeh, katerega si morejo  morda pripiso-
. £ razstreliiev zapadne skupine Col di Lana, vsled katere je število najpriljubljenejših tirolskih izletnih krajev zri^ano za jednega. Njihovi ponovni nespametni poskusi, da bi dobili bližji vpogled v Sugansko dolino, so bili končno po zaslugi kaznovani, ker so bili s protisunkom z naše strani izhodni prostori teh vpo-glednih poskusov razbiti in smo odpeljali 10 italijanskih častnikov in 600 mož s 4 strojnimi puškami.
Col di Lana.
Ob tirolski fronti so boji najlju-tejši na Col di Lana. To gorovje se nahaja približno na vrhovni točki trikota. ki pada proti jugovzhodu, katerega podlago tvori črta Bozen-Brixen, severnovzhodno Marmolate. Col di Lana - Buchenstein obvladuje cesto, ki vodi v dolini Cordevole od Agorde proti severu. Pri. Caprile zapusti italijanska tla. da se dotakne po mnogih serpentinah Andraža na vznožju Col di Lana. Okoli te gore so se razvili že v prvih dneh italijanske ofenzive ljuti boji. ki so se potem ponavljali tekom jednajstih vojnih mesecev. Nikdar pa ni mogel sovražnik izbojevati takega uspeha, ki bi mu bil odprl upanje, da izsili dohod v Fasalsko in Orednersko dolino, na črto južne železnice. Tu se je razvil pozicijski boj in ponovno se je poročalo o razstrelitvah. o bojih z minami na Col di Lana. Vrh gore : moral po teh bojih dobiti že Čist< drugo obliko. Poročilo 18. t. m. p. ;vi, da se je posrečilo sovražniku, azstre-11 tri na več mestih zapadni vrh Col di Lana po ponesrečenem ir mterij-skem napadu in vdreti v razbito pozicijo, za katero pa se boj še vrši, pač dokaz, ako je sploh še treba dokazov, kako trdovratno se vrši obramba vsakega metra zemlje. So-
vražnik mora odnesti cele vrhove, da more zasesti kako našo pozicijo in navsezadnje po tolikih naporih pride sovražnik do spoznanja, da ni pridobil pravzaprav nič, da pridobljeni razbiti vrh ne pomeni nikakega važnega koraka za prodiranje na Tirolsko in da ga vsak čas lahko zopet izgubi. Uradno poročilo namreč pravi, kakor gori omenjeno, da se boj za pozicijo še vrši.
O bojih na koroški fronti.
Luigi Barzini opisuje v »Cor-riere della sera« boje na koroški fronti. Pravi med drugim: Tam, kjer dosega Mali Pal svojo največjo višino, se deli v dva strma, paralelno tekoča roba, eden je last Avstrijcev, drugi Italijanov. Sovražnih jarkov ne loči daljava 100 metrov, med njimi je globoko skalno sedlo. Tu sc je vršil boj. Snega je bilo padlo toliko, da so bili tekoči jarki pokopani pod njim ... In vendar je bil sovražnik tu, napadel je naše straže. Iz tal je vzrastel. Dneve in dneve so delali in kidali, vsekali podzemske galerije v led, ustvarili so si jame v ledeniku. Strahovito obstreljevanje skozi tri dni, od 19. do 21. marca, na naše pozicije, je imelo preglasiti podzemeljsko tolčenje v ledu in snegu. Divji spopad, mož proti možu, obupni klici, posamezni sereh in jarek je zasedel sovražnik. Vedno več Avstrijcev je prihajalo iz jam. sami koroški prostovoljci. Stotnija lovcev je šla za njimi v ojačenje. In takoj je napadel sovražnik dovodne jarke. Sovražno osvojevanje se je razširilo in ojačilo. Vrh Malega Pala je bil pretvorjen v strašno, sploh nedo-stonno utrdbo sovražnika. — To objavljamo, da se vidi. kako sijajno se bore proti Italiji naši vrli branitelji.
Italija potrebuje rezervno armado za fronto.
Na pozive angleških in francoskih vojaških pisateljev, naj Italija r.ošlje nekaj svojih čet na francosko fronto, odgovarja »Corriere della sera«, da je Italija navezana na pridelke svojega kmetijstva in mora obdržati zadostno moči za kmetovanje. Tudi nastaja vprašanje, kako naj se velike mase čet nastanijo, oblečejo in oborože. Vrh tega je Italija zvezana s Francijo samo po dveh železnicah, ki bi pa bili absolutno nezadostni za hitri transport italijanskih čet nazaj na italijansko fronto v slučaju avstrijske ofenzive. Italija torej ne more opustiti svoje rezervne armade za svojo fronto.
Italijansko časopisje p Sonninovem govoru.
Lugano, 17. aprila. (Kor. urad.) Ne glede na Sonninove lastne liste, kateri označajo vse, kar reče in ne reče zunanji minister, za modro in nedosežno, in kateri govore o krasnem previadanju Sonninovega govora nad bahaštvom govora nemškega državnega kancelarja, soglašajo italijanski listi precej v tem, da Sonni-no ni povedal nič vzvišujočega. »Idea Nazionale« pravi, da je govor dolgočasna kronologična sestava že opetovano izdanih vojaških in diplo-matičnih bulletinov in pogreša popolnoma potrebni jasni in energični izraz volje, da se branijo v vojni kakor tudi v zvezi vitalne temeljne pravice Italije. Govor obsega poklone na vse strani, celo proti Grški, ali nikakih primernih besed proti srbskemu prestolonasledniku Aleksandru in Pašiću, ki omamljata Evropo s svojo jugoslovansko megalomanijo. Ako bi bila Italija kedaj ogoljufana za sadove svojega tragičnega podjetja, bi zahtevala neizprosno od vlade obračun, ako bi jo bila spravila do tega tudi samo z opustilnimi grehi. Secolo. Messaggero in Popolo Romano skušajo, da se potolažijo z ogromnimi komentarji k besedam Sonninovim o Verdunu in Delgiji radi tega. ker se ni izkazal boljšega po njihovem pričakovanju Sonnino, ki je ostal, kakor pravijo brezbarven, trd in mrzel. Najprijaznejše njihovo priznanje je. da pravijo, da Sonnino pozornemu sovražniku ni dal nikakih novih poročil. Rimski dopisniki »Stampe« in Corriere della sera« poudarjajo, da je zbornica z glasovanjem nameravala ojaČiti vlado napram zaveznikom, ko je končno nastopila pot, ki naj vede skupno z zavezniki do cilja. Sonnino ni odgovoril na stavljena mu vprašanja in ni pojasnil očividnih napak in vrzeli v vojaški in politični akciji. On pričenja, kakor se dozdeva, novo delovanje na strani zaveznikov v svrho odstranitve dosedanjih pomanjkljivosti.
Poslanec Torre opravičuje v »Corriere della sera« večino za Son-nina samo s tem. da zbornica ni hotela ovi' ati po pariški konferenci pri-čenjajoče nove dobe akcij četvero-zveze z ostro kritiko ali opozicijskim glasovanjem. »Secolo« imenuje Son-ninov govor »malo lučico« in kritizira iako ostro detajle. List pravi, da o Sonninovih izjavah so izrekli najboljšo sodbo oni poslanci, ki so po
njegovih izvajanjih o balkanskem vprašanju vskliknili: »Sedaj ve-* mo manj kakor poprej!«
Kratek smisel Sonninovega govora.
»Berliner Tageblatt« pravi: Pred enajstimi meseci: Z vsemi sred-, stvi zaneteno omamljevalno navdušenje. Danes: Odpovedujoča gesta in besede namesto odločujočih dejanj. Italija je menila nekoč, da vrže meč na tehtnico odločujoče, sedaj pričakuje odločitve od svojih zaveznikov. To je kratek smisel najnovejšega Sonninovega govora. »Deutsche Ta-geszeitung« piše: Gospod Sonnino je pripovedoval: Kadar doseže Italija svojo sijajno usodo, kateri se bliža, prične perijoda svobode. On pravi to v času, ko je Italija manj svobodna, kakor kedaj poprej.
Italijanski ministrski svet.
Lugano, 19. aprila. V torek se je
vršil tri ure trajajoč ministrski svet, ki se je pečal največ s pariško gospodarsko konferenco. Pogovora se je udeležil tudi Tittoni, ki se udeleži poleg londonskega italijanskega poslanika, trgovskega in zakladnega ministra pariške konference. Ministrski svet se je bavfl tudi z vrnitvijo Asquithovega poseta. Sonnino odpo-i tuje v London v drugi polovici maja.
Italijanski senat.
Curili, 19. aprila. (Kor. urad.) Italijanski senat je sprejel proračun ministrstva za poljedelstvo, industrijo in trgovino. Glede bodočih trgovskih pogodb se je določilo, da bo posebna komisija proučavala vsa vprašanja, ki se nanašajo na obnovitev pogodb z ozirom na odpovedni termin, ki nastopi do konca 1916. Senat je potem nastopil velikonočne počitnice. Predsednik Manfredi je odklonil običajne velikonočne pozdrave, z opazko, da ne more biti praznikov, dokler ni sovražnik premagan in dokler ne bo Italija gospodarica svojih mej.
Italijanski dezerterji in Francija
Kakor poročajo »Baseler Nacti-richten«. je prišlo v ital. zbornici do živahnega prerekanja med socija* listi in predsednikom Marcora radi francosko - italijanske konvencije glede izročevanja dezerterjev. Tre-ves je napadal dogovor in rekel med drugim, da je že sedaj dognano, da more četverozveza uresničiti svoje vojne cilje samo takrat, ako zavleče vojno do skrajnosti, kar pa je nemogoče.
LISTEK.
Zaročenca.
Novo - islandsko spisal Gestur P a 1 s o n.
(Dalje.)
inn se je zazdel samcr.u sebi ves drugačen; počutil se je zelo slabega, a vzlic temu je bila v njem neka brezumna ognjevitost in viharen nemir.
Po poti je šepetal sam sebi: »Ti nisi rojen za psa; ali ne moreš poskusiti biti mačka in si ugrabiti podgano? — Treba je menjati razred in postati iz psa maček. — Jo mora biti vsaj dovoljeno. — Ce ni to ono svobodoumje, o katerem zdaj govore?«
In nato se je zasmejal temu svojemu dovtipu in smeh je zvenel v tihi noči in mrazu tako Čudno in mr-z\o v njegovih ušesih.
Mesec je bil ves odet od oblakov in se je le tupatam prikazal, da je postalo svetlo; a včasi so ga zagrnili oblaki, da je bilo čisto tema-
Sveinn je stopal naravnost proti
skladišču. Zgrabil je za deske, ki so bile pribite na okno in jih lomil, drugo za drugo. Potem se je splazil skozi odprtino, se otipaval v temi in zadel ob kračo. Vzel jo Je pod roko in se splazil zopet skozi okno.
Prav tedaj, ko je lezel, se je prikazal mesec izza oblakov in obsijal z jasno svetlobo skladišče in Svein-na s kračo pod pazduho.
Obšel ga je grozen strah; bilo mu je, kot da je nekaj izginilo za cestnim oglom; obstal je na mestu brez glasu.
Ničesar ni slišal razen utripa svojega lastnega srca; seveda je videl napak.
Nato je zbežal s svejo kračo.
Ves se je zdrznil, ako se mu je zdelo, da kaj sliši, obstal je na mestu, prisluškoval, ni slišal ničesar in ftežal je spet naprej proti domu.
Ko je prišel domov, si je nažgal svečo, vzel velik nož, ki ga je imel in prerezal kračo čez sredo.
Potem je vzel polovico krače In pričel jesti, trepetajoč od razburjenja in slabosti. Rezal si je velike kose mesa in jih požiral. Bil je čisto brezumen. Bilo je, kot da mu je prišla neka nadnaravna sila v sleherno vlakno njegovega telesa in vso te
sile so imele eno samo voijo in eno samo misel: jesti, vedno več jesti, —
In ko je slednjič prestal, je izmučen omahnil.
Potem se je razgledal po sobi in zapazil pismo, ki je ležalo na mi-zj, tesno ob svetilki.
To je brlo pismo, ki mu ga je prinesel stari Tborvard in ki ga je čisto pozabil.
Vzel ga je v roko, napo! brez uma, in ga odprl.
Hol, Vsi Svetniki 1887. Ljubi moj sin!
Bog daj, da bi te te vrstice našle veselega in zdravega! Nam, tvojim staršem, in drugim tu na posestvu se godi, hvala bogu, precej dobro. Razmere pri nas so pa vendar v teh .hudih časih precej slabe, kakor tudi pri večini drugih. Prav velijo veselje si nam napravil, ko nam pišeš', da ti je bog dal dobro in pošteno dekle. Naj bi ti jo dodelil ljubi, dobri bog V srečo in blagor! Edino, kar nas je užalostilo, je to, da nisi prišel domov. A ti si se že najbrž tako močno privadil življenju v stolnem mestu, dragi moj mali, da ti nič več ne dopada na deželi. Tvoj oče ti Je že sredi hiše pripravil sobico, da bi izjorememba ne bila orevelika
Nisem ti marala o tem pisati, ker sem hotela videti, kako bi se razveselil, če bi prišel domov in to videl. A se pač ni hotelo tako zgoditi. Bog ukrene, ljudje pa mislijo. Tega pa si ne smeš tako tolmačiti, kot da
bi te hotela oštevati, da nisi prišel domov. Ne, zadovoljna sem, ako vem, da se ti dobro godi. Zdi se mi tako naravno, da hočeš ostati v Revkjaviku. Saj ste vsi taki, vi ime-nitnejši ljudje. In potem je seveda ona dobra deklica, ki te je obdržala. Nameravala sem ti poslati nekaj pre-kajenega in nekaj slanega mesa; a tvoj oče se mi je tako smejal, da sem to opustila. Rekel je, da si pač ne boš storil bogvekaj !z takih stvari, ker hna£ dosti tistih tufih slaščic, ki jih jedo tam v Revkjaviku. A ko pojde Jon na ribji plen na južno stran, ti bom vendar poslala nekaj parov nogavic. Tako se bojim, da te mora vedno zebsti v noge. ti ubogi moj fant, v teh prebitih tujih obuvalih. In potem bi rada tudi tvoji dobri nevestici poslala nekaj lakti volne-nine, ker mi bo v veliko veselje; bom že poskrbela za to, da bo dobro in trpežno delano. Zdaj končam; poljubi svojo nevesto v mojem imenu rn U cepi da jo imam rada. četudi je
še nikoli nisem videla. Saj vem, da se vidive tam na onem svetu, ako bi se tu na zemlji ne mogle nikoli snlti.
Tvoja ljubeča mati
Gudbjorg Sveinn.
P, S. Tvoj oče pravi, naj te lepo pozdravim in prosi boga, da bi te čuval.«
Sveinn je pričel brati pismo čisto brez misli, je sledil posameznim vrsticam in čital besede, ne da bi pazil na njih zmisel; ko pa je prebral prvi del, se je nenadoma zavedel. Pričel je brati od začetka, ga prečital natančno do konca, pričel nato še enkrat in ga bral znova.
In potem ga je zganil s svojima tresočima rokama, se zagrebel v posteljo in dejal: »Mati, mati, jaz sem postal tat, — tat!«--
Stari Thorvard se je drugo jutro rano zbudil, ker je nameraval iti na morje.
Prav ko se je pripravil, da bi se oblekel, je začul spodaj pri Sveinnu govorico in nekak ropot. Sel je k stopnicam in pogledal navzdol. Dva policaja sta bila tu in sta govorila s Sveinnom. Slišal je, ko sta dejala, da ju je poslal župan, da ga vzameta s seboj; in potem je slišal govoriti o neki krači
Stran 3.
.SLOVENSKI NAKOD-, dne 20. aprila 1916.
91. Štev.
Zapadno
NEMCI SO ZAVZELI KAMNOLOM PRI AUDROMONTU.
Berolin.  19. aprila.  (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče.
Vzhodno od Mase so zavzeli naše čete izpopolnjujoč svoj predvčerajšnji uspeh danes po noči kamnolom južno od pristave Audromont. Velik del posadke je pade! v Ijutem bajonetnem boju. Nad 100 mož smo vjeli. več strojnih pušk vplenili. Francoski protinapad na nove nemške črte severozapadno od pristave Thiaumont se je ponesrečil.
Manjše sovražne infanterijske oddelke, k* so se poskušali na raznih točkah fronte približati našim jarkom, smo z infanterijskim ognjem in ognjem ročnih granat zavrnili. Nemške patrulje so prodrle na višini Combres v sovražne pozicije in vjele enega Častnika in 76 mož.
Vrhovno armaduo vodstvo.
FRANCOSKO URADNO
POROČILO.
17. aprila zvečer. Med Avro in Oiso so razdejale naše baterije sovražne strelske jarke in zako-pe v okolici Beuvraigncsa in Lassig-nvja. V Argonih razdiralen ogenj na nemške naprave severno od La Ha-razeeja. Pri \Tauoiuoisu je ena naših min vrgla v zrak neko majhno postojanko in posadko. Na levem bregu Mase živahno delovanje sovraž-ne artiljerije proti višini 304 in naši drugi crti. Na desnem bregu Maase so vrgli Nemci po obstreljevanju z naraščajočo silo, ki se je pričelo zjutraj in obračalo proti našim pozicijam od Mase do Douaumonta. proti i. popoldne močen napad najmanj dveh divizij proti nam. Napadalni valovi so se zlomili ob našem zapornem ognju in ognju strojnih pušk na fronti kakih 4 km. Odbili smo jih. razen na eni točki, kjer so se ustalili na malem izbočenem delu naše črte južno od gozda pri Chauffourju. Pri tem je imel sovražnik velike izgube, zlasti zapadno od Poprovega vrha in ob soteski med Poprovim vrhom in gozdom Houdromont. V \Voevru toča artiljerijskih krogel v odseku ob vznožju višin ob Masi. Letalstvo: V noči na 17. april so vrgla naša napadalna letala 22 bomb na kolodvore Vautil?ois in BrieuUes, 15 na Etain in taborišče v gozdu Srincourt, 8 na taborišče Vieville in Thillot ter severozapadno od Vignenllesa.
Belgijsko poročilo.
17. aprila. Čez dan ie bila artiljerija na raznih točkah precej živahno delavna, zlasti v okolici Oost-kerqua in DiTmuidna.
ANGLEŠKO URADNO POROČILOl
17. aprila. Močno obstreljevanje Voormezella, Dickebusha in v pokrajini med St. Eloijem in Ypre-som ter ob kanalu Comines. Obojestransko artiljerijsko delovanje pri Hebuternu, med Carnovem in Som-mo in v okolici Soucheza ter Noeux-les -.Mineš. Dela pri sapah v Hohen-zollernskem odseku in zapadno od Vimyja. Včeraj močno delovanje letalcev; eno svoje letalo pogrešamo.
Conrad - Hotzendorf o bitki pri Verdunu.
Berlinski »Lokalanzeiger« objavlja razgovor z načelnikom našega generalnega štaba, generaloberstom Conradom - Hčtzendorfom, ki je izjavil: Boji pred Verdunom se razvijajo občudovalno precizno in sigurno. Francoska pozicija se drobi vsak dan bolj; prav zavestno pričakujem izid te velikanske bitke. Padec Verduna nas bo približal miru, kakor vsak uspeh, ki ga dosežemo. Mi ne moremo za to, ako še vedno ni miru. Nahajamo se v položaju dveh mož, ki se morata braniti proti petim; ker teh 5 mož noče drugače, jih moramo ubiti, da sami ne bomo ubiti. To je popolnoma jasno. O kancierievetn govoru se je izjavil generaloberst Conrad, da je izvrsten in da ga gladko podpisuje.
Francoske rezerve.
»Lokalanzeiger« konstatira, da so Francozi pri Verdunu že zdavnaj postavili v boj svoje rezerve in jih najbrže tudi že po večini izgubili. Konstatiralo se je namreč, da so uporabljali Francozi pri Verdunu popolnoma nove armadne zbore, ki so bili skrbno izvežbani in dobro spočiti. Francozi so poslali v boj zapored 30 divizij z nad 450.000 možrrH, kar je znamenje, da so Francozi izgubili že več armad. Če štejemo en armadni zbor s 45.000 možmi, je jasno, da so posta vMi Frajicont v boj M) zborov. 1
bojišče.
Naravnost nemogoče je torej, da bi imel Joffre še kaj rezerv.
m m
Splošna brambna doižoNt u Kigteškn.
London, 18. aprila. (Kor. urad.) Po nekaterih dneh negotovosti, je v kabinetu zaradi vprašanja prisilne vojaške službe za oženjene moške izbruhnila kriza. V tem trenotku se obrača vsa pozornost na stališče Llovd Georgesa.ki nastopa kot brezpogojni zagovornik splošne bramb-ne dolžnosti, brez razločka med ože-njcnimi in neomenjenimi. Podpira ga močna skupina unijonistov in liberalcev. Na drugi strani obstoja v kabinetu mogočna skupina, ki je mnenja, da more dobiti armada brez splošne brambne dolžnosti zadosti moških za sedanio potrebo. O kakem nesoglasju glede vojne ni govora, ker so vse stranke edine, da se mora sioriti vse, da se postavijo v boljšo luč.
Amsterdam, 19. aprila. (Kor. ur.) »HandelsbladeU poroča iz Londona: *Daily Ne\vs < izjavlja, da je list izvedel z dobro podučene unijonistič-ne strani, da je prišlo do sporazuma v kabinetni krizi: Sprejme se splošna brambna dolžnost, a uvede se šele potem, če bo to treba v s I e d n a c i j o n a 1 n i h interesov. Zdi se. da se je utrdila pozicija Llovd Georgesa. Kitchenerja in šefa generalnega štaba Robertson Robertsa, ki se pred vsemi drugimi zavzema za brambno dolžnost, enako tudi Bonar Lavva. ki je hotel odstopiti. Če bi se pokazalo, da je izgubil zaupanje svojih unionističnih somišljenikov.
Angleško rekrutiranje.
Rotterdam, 19. aprila. (Kor. ur.)
I^ctterdamsche Courant« poroča iz Londona: Popolnoma negotovo je, kaj se je sklenilo v vprašanju rekru-tiranja.     Parlamentarni sotrudnik
Times« poroča o včerajšnjem posvetovanju kabinetnega odseka, ki je setavljen iz Asquitha. Lensdowna, Mac Kenne in Cimberleva: Zjutraj so se sestali, da se podrobneje posvetujejo o nesporazumljenju. ki se je pokazalo v petek v kabinetu z vojaškimi strokovnjaki. Vojaški strokovnjaki so vztrajali na dosedanjem stališču. "ida bi predigi kabinetnega odseka ne mogli zadovoljiti armad-nega sveta. Odsek je zopet naglasa!, da ie njegov načrt rekrutacije zadosten. Pozneje se je sestal ves kabinet. Med tem sta se vršili dve nadaljnji važni posvetovanji. Unioni-stični člani kabineta so se v poslanski zbornici posvetovali in vojna komisija, sestavljena iz članov kabineta, torej najvažnejši člani kabineta, se je tudi sestala, predno* se ie pričelo splošno posvetovanje kabineta. Seja celotnega kabineta je bila nenavadno kratka, vojna komisija pa je razpravljala brez usoeha do večera. Končno se je z naglico sestavil iz najvažnejših članov kabineta sestavljen novi odsek. — »Daih Mail« opisuje konkurenco, ki ie Mstali po seji kabineta, drugače. Bilo je to posvetovanje vojaških stroko* iakov z ministri ter so se izrekli za splošno brambno dolžnost. Min: tri, ki so se izrekli za to. so se posvetovali o svoji poziciji v kabinetu, ker se ie kabinet kot celota izrekel proti njihovi politiki. Karakteristično na položaju je, da je večina v kabinetu slej kot prej proti splošni brambni dolžnosti, da pa je manjšina zelo vplivna in trdno odločena. Položaj smatrajo v splošnem za zelo kočljivo.
Nova angleška vojska.
Tz Basla poročajo: Angleška vlada je postavila glasom rotter-damskih poročil, večji del angleških trgovskih parinkov v službo vojne uprave. Zatrjuje se, da se je pričelo pošiljanje nove angleške nadomestne vojske na kontinent.
Beprfki na Balkanu.
NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Nobene rzpretnembe.
Namestnik   načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, tal.
Berolin, 19. aprila. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Vrhovno ar Manam vodstva.
Kronski svet v A tanak.
Iz Aten poročajo: Navzlic silnemu pritisku se ententl dosedaj ni posrečilo dobiti dovoljenja grške vlade za transport srbskih čet iz Krfa čez Patras in po železnici čez Atene v Solun, akoravno so poslaniki četve-rozveze proponirali, da naj bi se srbske Čete vozile po grškem ozemlju neoborožene. Tudi intrige proti Skuludisovemu kabinetu so brezuspešne. Vendar pričakujejo grški krogi nove korake četverozveze in domneva se, da pride še do jako kritičnega položaja. Tem večji pomen pa se pripisuje kronskemu svetu, ki ga je sklical kralj Konstantin in h kateremu so povabljeni vsi ministri, visoki generali ter voditelji posameznih strank izvzemši Venizeliste. Kronski svet se vrši koncem tedna in pričakuje se važnih odločitev glede nadaljne politike grške države. Kralj Konstantin je pred par dnevi v razgovoru z dopisnikom »Voss. Ztg.« poudarjal da je slej ko prej neomajen nevtralist.
Iz Aten poračajo: Mornarji s četverozveznih ladij so hoteli v Ka-neii na Kreti aretirati avstrijskega generalnega konzula Weina in nemškega konzula, pa se jim ni posrečilo. Oba funkcijonarja sta še pravočasno zbežala.
»Dailv Express« javlja iz Soluna: Grška vlada koncentrira ob železnici Patras - Atene - Larisa - Solun močne čete, da prepreči zlorabo te proge za transport srbskih čet iz Krfa.
Romunske vojaške priprave.
»Rnskoje Slovo« objavlja senzacionalen članek o romunskih vojnih pripravah, ki kažejo, da bo Romunija kmalu posegla v boj. V romunski armadi je bilo ustanovljenih 40 novih pehotnih polkov po 3800 mož. tako da šteje romunska vojska sedaj 120 pehotnih polkov. V generaliteti so se izvršile važne spremembe. Armada je razdeljena v 3 skupine. Romunska vlada je konfiscirala vse zaloge bakra in medi v državi ter je rekvirirala avtomobile, ladje, vozove in konje. Vojne priprave so se vršile celo zimo in jako tajno, sedaj pa so skoraj popolnoma gotove. Vsako uro se mera računati z romunsko intervencijo. >Ruskoje Slovo« je zelo vznemirjeno. Ravno tako tudi »Birževija Vje-domosti«. ki pravijo, da se Romunija vedno bolj približuje centralnim državam, ki pa menijo, da bo njen definitivni nastop odvisen od dogodkov v Bukovim*.
Pomunsko notranie posojilo.
Bukarešta, 19. aprila. (Kor. ur.) V kratkem se razpoloži 5% notranie rosojilo pod temi - le pogoji: Naj-nižii znesek celotnega posojila je 15 milijonov lejev. Podpis so garantirale banke, tudi Narodna banka. Kurs znara 84%, bančna provizija
r
Vojna z Rusijo.
NAŠE POROČILO Z RUSKE
FRONTE. Dunaj,  19. anrila.   (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Severozapadno od Tarnopola smo uspešno razstrelili mino ter zasedli zapadni rob vdrtine. Sicer ničesar novega.
Namestnik   načelnika generalnega
štaba pl. Hofer, ffml. * •
NEMŠKO POROČILO Z RUSKE FRONTE. Berolin,  19. aprila. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
Vzhodno bojišče. N3 severnem delu fronte živahnejše delovanje artiljerije in patrulj. Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
16. aprila. Sovražna artiljerija je obstreljevala mostišče pri Ikski-lu. V pokrajini Smorgon so Nemci 15f t. m. rano zjutraj napadli. Vse njihove poskuse prodreti je naš koncentrični ogenj preprečil in obrezuspe-sit. Med artilerijskimi pripravami za napad je uporabljal sovražnik granate z dušečimi plini. Južno od kolodvora v Oljki smo na posameznih točkah prodirali.
17. aprila. Ob Dvihi le nemška artiljerija obstreljevala pozicije mostišča Ikskil in del pozicij pri Dvinsku, Južno od Garbunovke. Južno od Dvmska mestoma artiljerijski bol, ki Je bfl precej silen med Mlad-zjotskim in NarofflrJm jezerom. Sovražnik uporablja letak, U imajo kot znak na krilia naše kroge. Ob gornji in srednji Stripi smo preprečili več sovražnih poskusov napasti sala lajfce.
Car na Krimu.
Iz Petrograda poročajo, da je dospel car s spremstvom na polotok Krim. Tudi angleški veleposlanik je odpotoval tja.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
Šef aprovizacijskih naprav za armade ruske severne fronte general Froloor in senator tajni svetnik Garin sta bila imenovana za državna tajnika vojnega ministrstva.
Iz Vilne poročajo, da so našli tam v neki biblioteki rokopis malo-ruske prestave »Sachsenspiegla« iz XV. stoletja.
»Frkft. Ztg.« poroča iz Pariza: »Matin« poroča iz Londona, da je naročila Rusija v Angliji 6 milijonov parov čevljev za pehoto in 3 milijone škornjev za kozake. Prvo tretjino je dobaviti koncem junija.
losi so zavzeli imml.
Petrograd, 19. aprila. (Kor. ur.) Uradno. Trapezunt je zavzet.
K zavzetju Trapezunta.
K zavzetju Trapezunta poroča »Kolnische Ztg.«: Obenem z ofenzivo glavne armade velikega kneza Nikola je viča je prodirala neka ruska kolona iz Batuma ob obali Črnega morja. Strategični položaj na armenskem bojišču je bil za turško vojsko vsled pomanjkanja dobre zveze z notranjostjo dežele vedno nevaren. Pod temi okolnostmi je moralo turško armadno vodstvo računati s tem. da se lahko posreči ruski premoči dobiti v svojo posest Erzerum in Trapezunt. Če je tudi izguba trdnjave in pristanišča bolela, vendar ni prinesla odločitve, ki more pasti šele, če bi imeli Rusi moč izvesti svoje prodiranje proti zapadu in poraziti turško glavno armado. Na to pa je treba še čakati. Kakor pri Erzerumu je tudi pri Trapezuniu za Ruse glavni pri-dobitek moralični vtisk. ki ga bo napravila vest na ljudstvo in zaveznike. Ni dvoma, da bo rusko časopisje na vso moč izrabljalo ta uspeh, ki pomeni le pridobitev ozemlja.
•
TURŠKO   URADNO POROČILO.
17. aprila. Fronta v I r a -k u. Nobene izpremembe. — Fronta v K a v k a z i j i. V odseku doline čoruk in ob levem krilu krajevni boji. Na drugih odsekih nobene izpremembe. Dne 14. aprila je poletelo neko sovražno letalo, ki je prišlo v smeri iz Enosa, preko Odrina ter vrglo tam brez uspeha dve bombi. Neki naš izvidni oddelek je ob obali Sueškega prekopa napadel neki sovražni oddelek ter ga prisilil k begu, ko je izgubil 5 mož mrtvih.
18. aprila. Fronta v I r a -k u. Nobenepomembne izpremembe. Oddelek naših prostovoljcev je izvršil 2 noči uspešne napade na sovražne pozicije v okolici Sajk Saida. — Fronta v Kavkaziji. V odseku Čoruk in na levem krilu primorskega odseka pri Lasistanu trajajo boji ter so zadobili od včeraj ofenzivni značaj. — Sirska obal. Neki hi-droplan. ki se je bil dvignil z neke ladj'e rla visini Gazze sta 2 naši letali, ki sta metali tudi na sovražno ladjo bombe, zasledovali z ognjem strojnih pušk. Dne 16. t. m. je oddal neki sovražni monitor brez uspeha nekaj strelov na predgorje Karatač na otoku Kosten v smirenskih vodah.
Rusko poročilo iz Kavkazije.
h6. a p r i 1 a. Ob obali in bolj proti jugu so pregnale naše čete po vročem, zelo silnem boju s pomočjo artiljerije na kopnem in na morju Turke iz njihove mogočno utrjene pozicije na levem bregu Karadere, 25 vrst vzhodno od Trapezunta. Zasledovali smo sovražnika energično. Opetovane sovražne napade v smeri Bejrut smo vse z velikimi izgubami za sovražnika odbili.
Turški uspehi pri Kot el Amarl.
Iz Londona: General Percv Lake, ki vodi po odstavljenju generala Avlmerja pomožno akcijo pri Kut el Amari, poroča, da so Turki preteklo noč namerili silne napade na angleške črte na desnem bregu Tigrisa ter zasedlf na nekaterih točkah angleške pozicije v širini 500 do 800 m. -
Turkan naša o miru.
Turkan paša, ki se je nastanit v Ženevi, Je poslal ženevskemu »Jour-nahi« pismo, v katerem razmotriva možnosti mini. T pismu obžaluje, da? sta ostal! dbe krnski konferenci, katerih se Je udafefil, brezuspešni, ker so vsi, ki so paotokofe podpisali, sedal v vojni Za rešitev mirovnega vprašanja nnnrvntafe dVs petf:
1. Izvr* naj se pritisk na vse države, predvsem na nevtralne država, da bodo smatrale »a svojo sveto
aojTMpr t*m mm^t attfeoajt
Dosti je časti na bojiščih. Skušati je zopet pridobiti blaginje miru.
2. Sestanejo naj se odiični možje največjega vpliva iz vseh dežel, ki naj prevzamejo misijo, delati za blagor človeštva in naj za zaprtimi vrati pripravijo možnost, da se zopet prično diplomatična pogajanja. — Končno prosi švicarske liste, da naj dado dober vzgled.
Boji na morju.
Vojna nemških podmorskih čolnov.
»Dailv Telegraph < pravi, da vojna nemških podmorskih čolnov ne pripušča nobenega dvoma, da odstop v. Tirpitza ni provzročil nobene izpremembe v načinu vojne nemških podmorskih čolnov. Nasprotno so se potopitve celo pomnožile ter so zavzele take dimenzije, da je upravičena skrb za angleško trgovsko bro-i dovje.
»Globe« piše. da ie izgubilo angleško trgovsko brodovje ne glede na ladje, ki so bile zadržane v sovražnih pristaniščih, I*/« milijona ton in od teh 4/3 vsled nastopa podmorskih čolnov. V zadnjih 8 mesecih se je poročalo, da sta bila v severnih vodah potopljena samo 2 podmorska čolna. Če je imela Nemčija početkom vojne 30 do 40 podmorskih čolnov, jih ima sedaj lahko že 200 do 300 Nekateri angleški strokovnjaki pravijo, da je to nemogoče.
Potopljeni parniki.
Tz listov posnamemo: Potoplj' ne so bile te - le ladje: Ruska bari, »Švanda« torpedirana, posadka vt šena; vsled treh eksplozij se je po topil norveški   parnik »Tergvvike« moštvo rešeno.
Dvajset italijanskih parnikov pogrešajo.
^Baseler Nachrichten« poročajo iz Genove: Listom poroča parobrod-na družba, da se pogreša poleg parnikov že naznanjenih za potopljene v Genovi pet ladij in v ostalih italijanskih pristaniščih sedem že 14 dni.
Angleška blokada.
V razgovoru londonskega poročevalca »Secola« z lordom Robertom Cecilom o angleški blokadi centralnih držav in njenih rezultatih se je izrazil minister za blokado in državni podtajnik v zunanjem uradu tako-Ie: Sedaj lahko trdimo, da se nam je posrečilo postaviti jasne razločke med resnično nevtralno trgovino in nečisto, sovražniku namenjeno kupčijo, in uspeh je viden. Gotovo ne bo brez resnega vzroka posegla kaka država po sredstvih, kakor krušne karte, izkaznice za surovo maslo, zaplemba bakra in brona, celo zvonov. (!) Tudi cene poglavitnih predmetov za rabo v Nemčiji in Avstro - Ogrski ter v Turčiji govore za uspešnost blokade. Namen preprečiti zunanjo trgovino je skoraj dosežen. Prekmorski promet znaša komaj 5r/r prometa v mirnih časih. Temu nazadovanju je večidel pripisovati tudi padanje vrednosti nemške in avstrijske valute, v kolikoB nima svojega vzroka v prepričanju] nevtralnih držav o končnem porazi* Nemčije in njenem finančnem ban-1 kerotu.
Nemški premog in Anglija.
London, 18. aprila. (Kor. urad.) Zunanji urad sporoča: Da se preprečijo vsa nesporazumljenja, želi vlada opozoriti in posvariti vse lastnike ladij, da se bo zaplenil ves premog nemškega izvoza, ki se bo našel na nevtralnih ladjah.
Stockhofm, 19. aprila. (Kor. ur.) Angleška izjava, da hoče konfiscirati nemški premog na nevtralnih ladjah, je izzvala v tukajšnjem časopisju ve* liko razburjenost.
Izvoz mesa iz Amerike in Anglija.
London, 18. aprila. (Kor. urad.) Reuter. Zunanji urad je sklenil pogodbo z ameriškimi mesarji, glasom katere bo angleška vlada uredila ves prevoz mesa v nevtralne evropska države dokler bo trajala vojna.
Amerika in Nemčija«
Nova VVilsonova nota Nemčiji.
London, 18. aprila. (Kor. urad.) »Dailv Nevvs« izve iz Washingiona: Predsednik Wilson je delal predvčerajšnjem večji del dneva na novi no^ ti, ki se naj pošlje Nemčiji. Zatrjuje se, da je nota že gotova; ni pa še go^ tovo, ali jo bo WiIson takoj odposlal« ali še pridržal, da jo predloži mero-dajnirn možem kongresu,
O vsebini note strogo molče; % gotovostjo pa se lanko reče. da bo nota vsebovala zopetno naštevanje kršenja prava s strani podmorskih čolnov v preteklem letu. Trdi se, da nota ne bo ultimatum v tem amiaJaV
4»   Mftyil» tok nt
91. Itev.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 70. aprila i9l6.
Stran 3.
V Washingtonu   so   prepričani. ]
Berolin ne želi prekinjenja stikov j stoje na istem stališču, ne mara-pa zadeve zavleči.
»Frankfurter Zeitung«  javlja iz |ew Yorka: Wilson je predložil no-noto, ki jo pošlje Nemčiji, sena->riu Stone,   katerega trezni nazori znani.
Reuter poroča:   Nemška vlada obvestila ameriškega poslanika v jerlinu, da želi biti v slučaju »Sus-;x« konciljantna, ako se dokaže, da j
bil parni k res od nemškega podgorskega čolna torpediran. Nemški [ jeleposlanik v \Vashingtonu bo še takrat konferiral z državnim tajni-lom Lansmgom.
Razne politične veti.
= Agitacijska potovanja mini-Lrskega predsednika Pašiča. Srbio ministrski predsednik Pašič, ki e je nedavno mudil v Londonu, da
ridobi   angleško vlado   za svojo idejo združenih jugoslovanskih dr-iv«, pride, kakor   javlja »Pester d   po Velik] noči v Petrograd, se bo pogajal z ruskimi držav -iki o politični bodočnosti Srbije, se-eda v istem smislu,   kakor  je to -oril v Londonu. Ali bo imel tudi v \nrogradu srečo, še ni gotovo. Ka-■\r znano, je baš Sasonov označil i ke načrte < Pašičeve vlade za 'oroanijc in to še takrat, ko je Srbija še intaktna in »zmago-Morda pa bo Sasonov sedaj nriprav!jen,  deliti medvedovo o . . .
Srbi   in   Italijani. Nekoliko
ejše,   kakor   skrajno nacijonali-na >ldea N^zionale«, se izjavljajo ranem Pnšičevem interviewu v nilskih »Times« oficijozni laški ^Tribuna« piše: Pašič zahteva :enje Srbov,   Hrvatov in Slo-r rešitev tega problema je l   c nekoliko preuranjena. (Res!) vanski   problem   je splošno *ga   lačaja. Gotovo zahteva etve-ozveza neodvisnost Jugoslo-ranov, toda o politični organizaciji ne   visnosti bo Evropa Še teme-premišljala . . . »Giomale d* Ita-pa pravi, da so jo Pašičeve iz-ave zelo zadovoljile. Srbski ministr-predsednik je priznal italijansko "crcmonn'o v Adriji,   Ital'ja da bo >tovo priznala upravičene interese --bije rb Jadranskem morju. (Za mi ljubevn-vimi stavki se skriva prav tisti duh,   ki ga zastopa »Mea zkmaAt* in edina pravilna trditev : 'c ona v ^Tribuni«, da je problem -euranienO
= Zedhi-ene države in Mehika. Londonski listi poročajo, da se \Vi'son odločil, opustiti mehikan-kn ekspedicijo. Vpoklicana milica c bila zopet odpuščena Tn tudi v vojni mornarici so dopusti zopet do-oljeni.
Likanje Amerikancev v Me-
liki. Iz San Antonija v Teksasu po-: io. da izhaja iz poročila major-i TopkinssL da je 300 mož čet Ca-anze napadlo ameriške čete. pri čeri er jih je podpiralo prebivalstvo iz
v*rra:a.
la.   Cctc Zedinjenih držav so j e morale v neprestanih bojih .svojih j ijrjih c !delkov umakniti iz Parra- j a v Santa Cruz. Mehikanci so imeli M mrtvih. Ameriške izgube so: Ma-~ TopkhlS lahko ranjen, dva moža nrtva, 6 ranjenih.   Tz   Washingtona i poročajo* da se bodo čete Zedinjenih I iv. če bi se uresničila vest o Vil-vi smrti, takoj umaknile.   Baje je j t i ti v Mehiki vstaško gibanje klerikalcev in konservativcev s Feliksom Diazom na čelu.
Pretrsslliva obtožba.
'Postop2:i:e z avstro - ogrskimi vojnimi vjetniki v Srbiji.)
(Konec.)
Preskrba: Hrano so določila posod divizijska poveljstva pa skraj-!> svojevoljno. Vsak dan bi bili mo-ali dobivati 1 kilogram   kruha in dvakrat gorko menažo.
Ta prehrana pa je ostala navadno omejena na minimum, tako da je tisoče  podleglo  vsled preslabe prehran:, če so si nakopali sicer samo na sebi lahko bolezen.
Ko so vlekli avstro - ogrske vojne vjetnike naprej skozi Albanijo, je prenehala vsaka redna prehrana in prehrambeni stroški, določeni na 1 dinar in 50 par so se znižali na polovico. Glavni transport avstro - ogrskih vojnih vjetnikov je odkorakal 17. novembra 1915 iz Prištine, ni pa dobil S seboj niti za par dni kruha. Na poti do Elbasana ic dobil vsak mož 19. novembra 3/t kg koruzne in V« kg surovega jančjega mesa ter 6 surovih krompirjev; dne 21. novembra v Prizrenu 6 krompirjev, dne 29. novembra v Debru l1/* kg kruha in 2. decembra v Strugi 1 kg koruzne moke. Po srbskem vojaškem tarifu računano sta bila torej za cae^
ga vojnega vjetnika v 18 dneh izdana 2 dinara. Ker je bilo na celi poti videti velikanske zaloge živil in so
dobili poveljniki pred odhodom izplačane polne pristojbine za prehrano vseh vojnih vjetnikov, je jasno, da so se ti na stroške ubogih vojnih vjetnikov še v zadnji uri nesramno obogatili. Bila sta to podpolkovnik Radomir M. Kavamarkovič in stotnik I. razreda Jovan Urban. Po tem transportu in po dogodkih v Srbiji se pač lahko reče, da bo od avstro-ogrskih vojnih vjetnikov v Srbiji živelo pač komaj več kakor še 20%.
Poštni in denarni promet: Mnogo vojnih vjetnikov je pisalo že januarja po denar ali pa si je skušalo dobiti denar potom ameriškega konzulata ali potom srbskih bank. Iz domovine so tudi poslali denar, trajalo pa je do maja, predno se ie kdo domislil izročiti denar vjetni-kom. Tako je moralo umreti mnogo ljudi, ki so imeli doma premoženje in ki bi jih moglo par kron rešiti. Samo promet denarnih pošiljatev preko vrhovne poštne kontrole v Bernu je funkcijoniral brezhibno tekom 3 tednov, ker denar ni prišel v roke vjet-niškim poveljništvom, kjer so ga po-neverjali, marveč v reke adresatom.
Ravnanje in kazni: Z vjetniki so ravnali, kakor z brezpravnimi sužnji, s katerimi je smel delati vsakdo, kar je hotel. Neprestano so rabili žilovke. Vsak srbski črnovojnik je imel tako žilovko, vsak podčastnik in mnogo častnikov, ki so udarili tudi po glavi, če se jim je zljubilo in prizadevali pogosto prav opasne rane. Celo Amerikanci so brez uspeha protestirali proti tej krutosti. Sklicevali so se na kazen tepe-ža. ki je uvedena v vojski. Za najmanjši prestopek se je na mestu odredila ta kazen in orožnik tepežnik jo je izvršil pogosto pred zbranim moštvom. Tudi srbskih častnikov ni bilo sram. da so sami tepli. Udarci s pestjo v obraz, brce v prsi in trebuh, udarci s puškinim kopitom in poleni so bili na dnevnem redu. Zlasti so s tepezem mučili vojne vjetnike. ki so ilh zasačili na begu in one. ki so slano delali. One, ki so pobegnili, so postavili pred poljska sodišča in so jim prisojali po 3 do 17 let ječe. Častnikom, ki so jih vjeli na begu. so i;stavili preskrbnino 3 dinarjev in ravnali z njimi, kakor z navadnimi kaznjenci.
Najstrašnejše pa se je godilo ubogemu moštvu, ki med transpor-tom skozi Albanijo ni mogla več na-prei. Srbski vojaki in zlasti orožniki so jih s puškinim kopitom in palicami tako dolgo naganjali, da so se onemogli zgrudili. Brez čevljev, brez odej in brez plaščev je moralo na sto in sto vjetnikov v največjem mrazu :n v meter visokom snegu delati pot preko albanskih gora. Poveljniki so imc'i celo svojo zabavo na tem. da so najslabše opremljene gonili iz prstenih bajt na delo. In ko so dobili v Elba^anu vjetnike. ki že tedne niso dobili poštene hrane, v mestu, kjer so jim dobrosrčni Albanci delili kruh in juho. so jih zvabili s pretvezo, da pridejo v bolnice, stran ter jim dali namesto kruha in obvez po 15 do 30 udarcev na zmrzlc rol e in noge.
Zdravstveno stanje in sanitarni ukrepi. Pripeljani avstro - t rski vojni vjetniki so bili vsled pom? 'kanja in naporov ofenzive popol ima izmučeni in premalo hranjeni. Potrebovali bi bili predvsem dobre 1 ane in stanovanja. Mesto tega se jih ie spravilo v smrdljive umazane hleve ter se ie določilo, da se smejo le v najskrajnejših slučajih oddaiati v bolnišnice. Navzlic temu so bile v to določene bolnišnice že od vsega začetka prenapolnjene. Tudi v bolnišnicah so bili za nastanitev težko bolanih določeni le hlevi. Le v hlevih kavale-rijske vojašnice v Nišu je na ta način bedno poginilo nad 2000 vojnih vjetnikov. Ne da bi bili hleve količkaj očistili ali jih desinfiscirali s svežim apnom, ne da bi staro slamo nadomestili s svežo, brez slamnic in brez odej so polagali težko bolne v staro nesnago, v kateri se je nahajalo na tisoče uši. Hinavsko so stremeli Srbi, kakor se je izjavil neki srbski sanitetni major, le za tem, »da umirajo bolniki na mestu, ki se vsaj ime* nuje bolnišnica«.
Zdravila so bila popolnoma nezadostna. Prehrana v bolnišnici ista kakor zunaj. Nekaj korakov za bolniškimi hlevi je bila izkopana odprta latrina; toda bolniki povečini niti niso mogli vstajati ter so obležali v lastnem blatu. Tako so postali bolnišni-ški prostori prava pekla kuge, v katerih ni mogel nihče vzdržati. Brez krst so vpričo drugih naložili mrliče na volovske vozove in jih odpeljali v skupne gomile, kjer so pokopali večkrat naenkrat do 130 mrličev. Tako strašne so bile razmere, da so oboleli na iegarju vsi zdravniki in medicincL V drugi hlevni bolnišnici
v Nišu, v takozvani rezervni bolnišnici št. 7 ]e umrlo 2000 bolnikov!
Avstrijski zdravniki so stanovali v kotu hleva. Šele majnika je odpravil novi srbski poveljnik odločno najhujše stvari in omejile so se nalezljive bolezni, ki so tudi med civilnim prebivalstvom pomorile že 4000 ljudi.
Pozneje šele so pripustili ameriški Rdeči križ; tudi angleško poslanstvo in marsikatero rusko se je oziralo tudi na vojne vjetnike. Pošiljatev avstrijskega Rdečega križa so se večinoma polastili Srbi, kajti avstro-ogrski vjetniki so dobili samo redke ostanke.
Tako govore poročila in izpovedi prič avstro - ogrskega majorja in akademika avstro - ogrske univerze. Pristaviti ni ničesar. Te izpovedi prič so samo dopolnilo k zadnjim pariškim konferencam in k vsem izjavam, v katerih so se »kulturne* države entente. ki so šle za Srbijo v boj, svečano zavezale, da rešijo »civilizacijo« te odlične balkanske države in jo vzdrže. Po vsem svetu pa bodo ta pretresljiva poročila povzročila, da se zgrozi nad njimi vsak dostojen človek, vsako čuteče srce. — (Kor. urad.)
UzBujcnje narave.
Spisala  Amalija Globočnik.
Prvi žarki spomladi so posijali skozi okno modrega obodja v naročje ravnokar vzbujajoče se narave.
Srce se je ogrelo zemlji pri pogledu solnČnega obličja, življenje je vstalo iz njene duše in prodrlo iz njenega večno mladostnega bitja v stoterih svetložarečih cvetovih, ozna-njujoč nam večno tajno njene neiz-črpljive moči v spomladnem prero-jenju.
Nasmeh iz njenega cvetočega obličja nam sega v srce, če je tudi polno otožnosti, če se tudi smrt med nami sprehaja, moč življenja nas objema s svojimi močnimi rokami in solnčna blaženost sporniadnega jutra, suši roso na naših licih, katere ne posuše več bele rute.
Težke noči leže nad svetom, srca oklepa smrt. mučne so žalostni duši dolge ure življenja, brezupno bdi in čaka — solnČnega svita.
Blažena narava! Koliko tolažbe je v tvojem naročju. Iz tvojega jasnega ohličin sije uteha, upanje in življenje. Žalost je črna kakor zimske noči in njeno temno bitje ne prenese s\ e'lobc Spomlad ie na sprehodu v vsej svoji lepoti, kdo naj bi ostal ne-občuten pri njenem pogledu.
Na krvavem poliu pojo junaki smrtno pc^em in kitijo cen: e z nežnimi marjeticami, katerih so polne zelene planjave, kakor junaške krvi.
Solnce jim sije v srce —■ spomlad poje svojo vse očnrujočo himno o lenem življenju in o ljubezni, nihče ne misli na smrt — ali je mogoče umreti v žarnem naročju spomladi.
Sftomlad postilia ležišče junaku z duhtečirri kronami, ne mati. ne sestra, ne hči. ne nevesta nc bo ponesla venca umirajočemu junaku na bregovih Soče. le topla zemlja blažene spomladi bo ovila junaško čelo z večnim življenjem zelenih listov, kiijojih iz njenih usmiljenih grudi.
Ml IZ PlllPfffl CJ.
Oljčna   nedelja   v   Trstu. Na
oljčno nedeljo se je nabralo v Trstu za sirote in vdove padlih junakov jugo - zapadne fronte 10.050 kron 46 vin.: ni še znano, koliko je nabranega v okolici.
Pomanjkanje govejega mesa v Trstu. Tržaška občina namerava, ker primanjkuje govejega mesa, preskrbeti vagon svežega mesa z Dunaja.
V ruskem vjetništvu se nahajajo poleg seznamov izgub: Anton Pe-ternel iz tolminskega glavarstva, rojen leta 1881., v Poltavi; Alojzij Pirili, rojen 1. 1886., v Sarapulu. guber-nija Vjatka; v Pcnsi je Aleksander Perin iz Krmina. rojen 1. 1893.; Anton Povšin, s Tolminskega, 1894., je v Sarapulu; Fran Pregelj, 1886., iz goriške okolice, v Jelabugi: Franc Reščič, iz goriške okolice. 1884.. je v Čistopolju; Andrej Rijavec, iz Sv. Lucije, 1894., je tudi vjetnik v Rusiji, kraj ni naveden.
Misel složnega narodnega dela v Dalmaciji. »Narodni List« poroča dne 14. aprila: Vsled poziva gospoda predsednika dr. Ivčeviča In pod njegovim predsedstvom so se sešli: don Juraj Biankini. dr. Ante Dulibić, dr. Vice Iljadica in načelnik Joakim Kunjašić na dogovor dne 12. aprila in po vsestranski izmenjavi mnenja in ko se je konstatiralo, da je misel složnega narodnega dela našla v naši javnosti splošno odobravanje, je bilo zaključeno, začeti akcijo s tem, da se pozoveta hrvatska stranka in stranka prava,  da imenujeta
zaupnike, ki bi v imenu svojih strank
vodili dogovore za dosego zaželje-nega cilja.
Zaplenjene knjige. Okrožno sodišče rovinjsko, sedaj v Pazinu, je zaplenilo knjigo o garibaldinskih zadevah, katero je spisal Josip Caesar Abba in ročno knjigo italijanske literature, katero je spisal Fran Tor-raca.
Obsojen denuncijant. V Dubrovniku je bil obsojen Marko Laus na eno leto in pol ječe radi denuncijant-stva. Denunciral je načelnika Arne-rija in Kunjašiča, okrajnega glavarja Radimira in razne druge osebe na Korčuli, pa se je izkazalo, da ovadbe slone na laži.
Potrjena razsodba. Disciplinarni senat vrhovnega sodišča na Dunaju je potrdil razsodbo disciplinarnega sveta prizivnega sodišča v Zadru, po kateri je deželni sodni svetnik Ivo pl. Grisogono radi političnega delovanja bil obsojen na pokojnino z znižanimi dohodki.
Truplo angleškega mornarja so našli ob otoku Bakul blizu Maslinice v Dalmaciji. Telo so že objedle ribe in okljuvale ptice. Kmetje so truplo potegnili iz vode in je pokopali.
Dnevne vesti.
— Cesar   in IV. vojno posolilo.
K. u. poroča, da je generalno ravnateljstvo Najvišjih privatnih rodbinskih fondov po naročilu cesarja podpisalo 10 milijonov kron nominale 4. avstrijskega in 10 milijonov 4 ogrskega vojnega posojila.
— Četrto vojno posojilo. V sredo so bili zastopniki časopisja pri finančnem ministru dr. Karlu vitezu Lethu. ki jim je dal obširna pojasnila o četrtem vojnem posojilu, v petek pa so bili zastopniki časopisja pri guvernerju poštnohranilničnega urada tajnem svetniku dr. Schusterju baronu Bonottu. da dobe še dodatna pojasnila. Minister in guverner sta v svojih govorih izrazila trdno pričakovanje, da bo imelo novo vojno posojilo sijajen uspeli, tako da bo ta še zatemnel fenomenalne uspehe prejšnjih vojnih posojil. Finančni minister dr. Kari vitez Leth je to mnenje utemeljil s tem, da so za oddajo novega posojila vsi pogoji ugodni. Opozarjal je na velike in važne uspehe naših armad na vseh frontah in je označil gospodarski položaj za ugoden, vzlic temu da traja vojna že dolgo. Dogodki iz davkov so prav dobri in deloma še boljši, kakor v mirnih časih. Vloge nri hranilnicah in pri bankah se vse bolj množe in so razveseljiv dokaz, da so že nadomeščena tista sredstva, ki so jih zadnja posojila vzela iz prometa. Velik del kmetijske ter industriialne produkcije je dosegel znatne dobičke in tudi širši sloji delavskega prebivalstva imajo mnogokrat priliko za lepe zaslužke. Dr. baron Schuster je izvajal, da bi bil sijajen usneh četrtega vojnega posojila največje važnosti za državo. To spoznanje naj prešine vsakega avstrijskega državljana in zaveda naj se. da z obrambo in z ohranitvijo države ščiti le svoje lastne koristi. Velik uspeli vojnega posojila pomeni toliko, kakor dobljena bitka. Kakor je razvideti iz razglasa, bodo podpisniki imeli izbiro med 401etnim davka prostim s petinpol odstotki obrestovanim državnim posojilom, ki se bo amortiziralo, in med davka prostim s petinpol odstotki obrestovanim in dne 1. julija 1925. vračljivimi državnimi blagajniškimi nakaznicami. Zanimanje širših slojev prebivalstva se bo v prvi vrsti osredotočilo na drž. posojilo, ki se bo amortiziralo. Dočim se glasi najmanjša zadolžnica na sto kron, se glasi najmanjša blagajniška nakaznica na tisoč kron. Pravi štedljivec, tisti, ki hoče svoj denar za dolga leta naložiti na visoke obresti, bo vzel posojilo, ki se bo amortiziralo. Občinstvo je dobi po kurzu 92V2%. tako da bo neslo 6*08% obresti. Ljudje pa imajo tudi kapitalije. ki jih bodo morda v prih. letih rabili in tem ie priporočati, naj kupijo blagajniške nakaznice, ki se bodo rešile čez sedem let. Te dobi občinstvo po kurzu 95%, kar pomeni 6*4% obrestovanje. Kar ie veljalo za prva tri vojna posojila, to velja tudi sedaj, da je namreč za vojno posojilo plačati le malo v gotovem denarju. Avstro - ogrska banka in vojna posojilna blagajna posojata namreč na novo vojno posojilo 75%, tako da je plačati v gotovini le ostalih 25%. odštevši diferenco med imenskim zneskom in med emisijskim kurzom. Kakor znano, se dovoljujejo posojila na vojnoposojilne papirje po ugodnejši obrestni meri. ki je za posojilo določena do I. 1921.. za blagajniške nakaznice pa do 1. 1919. Ce se vpelje davek od vojnih dobičkov, ga bo lahko plačati z vojnoposo-iilnimi papirji. Prva tri voina posojila so imela sijajen usneh, da smo bili sami presenečeni, naši sovražniki pa
so strmeli. Zdaj je treba ta uspeh še
prekositi. Pred nekaj dnevi je imel angleški ministrski predsednik govor, iz katerega izhaja, da ima ta državnik čut, da se za Anglijo in njene zaveznice dela večer. Kakor so naše čete na bojnem polju trdno odločene, da kakor doslej junaško izpolnijo svoje dolžnosti do cesarja in do države in ne bodo nehale, dokler ne bodo sovražniki končno premagani, tako morajo tisti, ki so ostali doma, smatrati doprinašanje vseh žrtev za dolžnost, da poskrbe armadi vse, česar potrebuje za oboroženje, za prehrano in za obleko. Podpisovanje vojnega posojila pa sploh ni žrtev, saj bo denar sijajno naložen. Leto dni je tega, kar je upala Italija, da s svojim sramotnim izdajstvom premeni položaj na bojišču. A vsi italijanski napadi so s strašnimi izgubami za zavratnega sovražnika ponesrečili, naše armade pa so na vseh frontah hiteli od zmage do zmage. Da postane iz teh zmag popoln triumpf, se je treba zdaj pripraviti za zadnje udarce na fronti in doma, in zato: podpisujte vojno posojilo.
— Odlikovanje. Deželni predsednik Teodor baron Schwarz Je povodom svojega umirovljenja dobil veliki križec Franc Jožefovega reda.
— Imenovanje dvornega svetnika pri deželni vladi v Ljubljani grofa C h o r i n s k e g a za sekcij-skega načelnika v ministrstvu notranjih del. je že izvršeno. Grof Cho-rinskv pride na mesto vpokoienega sekcijskega načelnika M. Kleeberga.
— Imenovanie. Naslovni dvorni svetnik Viljem vitez Laschan je imenovan za pravega dvornega svetnika pri dež. vladi v Ljubljani.
— Odlikovanje. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno nadporočniku 97. pešpolka Alojziju S o 11 a r j u. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil stražmojster 5. dragonskega polka Ivan Gabrovec.
— Velikonočna darila. Njeni ekscelenci gospe deželni predsednici baronici Schvvarz so se izročili dne 17. aprila 1916 kot veliKonočna darila naslednji predmeti: Od učenk 3. razreda dekliške vadnice na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, skupno z učiteljico gdč. Minko Skaberne, za junake domovine 50 bolniških zglav-nic s prevlekami, 25 parov volnenih kratkih nogavic, 41 parov letnih kratkih nogavic, 23 parov krp; od učenk 4. razreda istega zavoda skupno z učiteljico gdč. M. Stupca: 50 bolniških zglavnic s prevlekami, 24 parov kratkih nogavic, 50 parov krp; od gdč. Lee Leveč, suplentinje na istem zavodu: 22 bolniških zglavnic s prevlekami in 2 para copat.
— Oljčni dan je skladu za preskrbo vdov in sirot naših vojakov ob Soči donesei znatno vsoto 16.000 kron. To je v prvi vrsti zasluga odbora in čestitih gospe in gospodičen, ki so vso stvar spretno uredili. A tudi darežljivost občinstva zasluži vse priznanje.
— Umrl je gospod Niko S t a -r o v e Š k i, knjigovodja tvrdke A. Zanki sinovi v Ljubljani, vsled bolezni, dobljene v izvrševanju svoje domovinske dolžnosti na severnem bojišču. Bil je jako blag in miroljuben človek ter zvest sotrudnik tvrdke. Časten mu spomin!
— S severnega bojišča nam pišejo: S ponosom in hvaležnostjo zremo kraški fantje na severnem bojišču na hrabre hrvatske junake ob soški fronti, ki liki levom branijo naša domovja in čuvajo naše najdražje proti »polentarjiK. Naj bi vam donesli velikonočni prazniki v naši domovini najveselejšo »Alelujo«. Živele kraške mladenke! — Franc Šega, sanitetni podčastnik iz Cerknice pri Senožečah; Ferjančič Karel, samaritanec iz Vipave; Čok Mirko, računski podčastnik iz tržaške okolice; Močnik Anton, računski podčastnik iz Idrije - Logatca: Gorian Jordan, enoletni prostovoljec; Ger-lec Ludovik, desetnik; Lazar Josip, enoletni prostovoljec; Ivan Sreber-nič. enoletni prostovoljec: Cvetko Babuder, enoletni prostovoljec; Zor-man Karel, enoletni prostovoljec; Sahar Vekoslav, kadet - aspirant iz tržaške okolice: Batič Vladimir, enoletni prostovoljec: Boštjančič Anton, sanitetni podčastnik.
— Voščila z Adrije. Trojica veselih slovenskih mornarjev želi vesele velikonočne praznike vsem Kranjčanom, Velikolaščanom ter Po-stonjčanom: Bitenc Ivan, Jereb Julij, Turk Ivan, vsi podčastniki na Nj. Vel. L. »Arpad«.
— S koroške bojne črte pošilja-'' mo mnogo najiskrenejših pozdravov
vsem rodoljubnim Slovencem in Slovenkam in svojim družinam ter jim voščimo vesele velikonočne praznike. — Skapin Ivan, Veliko polje pri Vipavi; Franc Zeljko, Trebnje; Andrej Test in, Franc Volf, Kočevje; Josip Goršek, Zagorje ob Savi; Ludvik Cizej, Anton Miklav. Jakob Ore-
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 90. aprila 191«.
91, Stev.
nek, Moravče; Ivan Zupan, Ooronje
pri Kranju; Josip Jenkoie, Smlednik pri   Kranja;   Aleksander Persolja,
Gorica.
— Iz Budimpešte: Srčne pozdrave od slovenskih ranjencev iz Budimpešte, ki se priporočajo za pošiljanje starih časopisov, ker tukaj v Budimpešti se ne dobi nikjer slovenskega časopisa za noben denar. — Božidar Paternost. Jožef Geist, Jožef Chudovskv, Tiniar Anton.
Za slepe vojake. V ta namen so poslali deželnemu odboru darove nadalje sledeči: Krščansko gospodarsko društvo v Idriji povodom občnega zbora 200 K. Upravništvo »Slov. Naroda« iz listove zbirke 35 K, Fr. Jordan, nadučitelj v Ihanu ob priliki godovnega dneva 5 K. Hranilnica in posojilnica v Kamniku 100 K. po upravništvu »Slovenca« so poslali: Minka Ferličeva v Krašnji zbirko 15 kron, Marija Rakli, učiteljica v Novakih, Goriško zbirko šolskih otrok 21 kron 24 vin., učiteljsko osobje in šolska mladina v Vipavi zbirko 50 K, Anton Črnugelj, kaplan v Stopičah SO K. čistega dobička od igre tam. Marijine družbe. Bog plačaj!
— C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom. Deželni urad Ljubljana. V zadnjem času se iščejo: 1 čevljar. 1 kovač za orodje, 1 paznik za vodno turbino, 5 strežajev za bolnice. 1 strojnik, 1 vrtnar. 2 voznika. Število deloiskajočih invalidov znaša do sedaj 114. — Pisarna c. kr. posredovalnice se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. državne obrtne šole, Gorupova ulica št. 10. I. nadstropje, vrata 33.
— »Glasbeni Matici« so naklonili podporo v sili: Ljubljanska kreditna banka 500 K: Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 K; g. dr. S. Dolar. c. kr. prof, v Kranju 4 K; g. ravnatelj dr. St. Beuk, c. kr. nadpo-ročnik 4 K. Iskrena hvala požrtvovalnim prijateljem slovenske glasbe!
— Zavrnjena pritožba. Septembra 1913 je bila v Ljubljani volitev dveh zastopnikov učiteljstva v mestni šolski svet. Proti veljavnosti te volitve ie Adolf Sadar vložil pritožbo na deželni Šolski svet, češ, volitev ni veljavna, ker je ni vodil okrajni šolski nadzornik, nego župan, zakon pa predpisuje, da sme učiteljska zborovanja, konference itd., pri katerih se sklepa o učiteljskih zadevah, voditi le okrajni šolski nadzornik. To pritožbo sta odbila deželni šolski svet in ministrstvo in zdaj jo je tudi upravno sodi še zavrnilo.
— Napadena miekarica. Blizu kavarne in slaščičarne v Spodnji Šiški so stale danes zjutraj Štiri begunke in povpraševale po mleku. Po Celovški cesti pripelje mlado dekle voziček. ->Ali imaš mleka?« — A'e.« — Saj vidimo, da ga imaš. Prodaj ga nam!« — «Ne smem! Imam za stranke.« — »Pa mi ti ga boljše plačamo!« V tem trenutku pa že tudi potegne neka begunka mlekarici za hrbtom z voza posodo s 3 litri mleka, druga pa ji stisne v roko 2 K. Predno se je dekle prav položaja zavedlo, so begunke izpraznile posodo in se krohotaje razšle.
— Prodaja jajec. V vseh mestnih vojnih prodajalnah je dovolj svetih jajec na razpolago in sicer po zmernejših cenah kakor pa na trgu. kjer često vlada povsem nepotrebno prerivanje.
— Ljudskošolske vesti. Marija Sušnik je nameščena za suplenti-njo v Mirni. Štefanija Jerman v Polhovem gradcu, Julija Hribar v Izlakih. učiteljici Justini Suša je poverjeno začasno vodstvo četvero-razrednice v Knežaku, Josipina Palčič - Franke je nameščena za provizorično učiteljico v Hrušici.
— Obsodba Martina Z upet a. Kakor smo poročali je bil Martin Zupet obsojen na 20 let težke ječe. Sodišče ie spoznalo, da usmrtitev orožnika Puglja ni bila nameravana in da ie torej ni smatrati za umor, temveč Ie za uboj. ravno tako je kvalificirati Zupetovo ravnanje proti orožnikoma Gučku in Intiharju ne kot poskusen umor. temveč kot silovito dejanje izvršeno na uradni osebi v svrho preurečenia njenega uradnega posla.
— Tatvine in poškodbe v javnih nasadih. Brezobzirnost gotovih ljudi, ki vsako leto iz naših lepih parkov izkopljejo rastline nasajenih skupin, je že znana in ponavlja se žalibog vselej. Letos je pa to - le amaterstvo doseglo višek s tem, da so ti lopovi počeli deiati zbirke palm. Tako je bila od ponedeljka na torek iz skupine pri vodnjaku v Tivoliju ukradena srednja palma ene skupine. Ta palma je bila tekom dne zopet nadomeščena. Danes ponoči je bila ukradena iste vrste palma, samo iz druge skupine. Vidi se torej, da je to sistematično delo dotičnega tata, kateri gotovo gre in rastlino za par vinarjev proda. Rastlina se imenuje Vucca, je s posodo pol metra visoka in prosimo, v slučaju, da bi jo kdo prodajal, dotičnega zadržati in ga
vodstvu mestne vrtnarije naznaniti
Za tatvine v tivolskih nasadih je letos posebno ugodno; nobene luči ni in nobene straže. Prosimo, da bi se slavna policijska straža za oni kraj, ki »tudi« še k mestu spada, nekoliko več interesirala, ker bi ji časih marsikateri dobri lov prav prišel.
— Umrl je včeraj v Hradeckega vasi po daljšem bolehanju pleskarski mojster Fran C e r n e. Naj v miru počiva!
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 9. do 15. aprila se je rodilo 15 otrok in umrlo 36 oseb, med njimi 20 domačinov. Za jetiko so umrle 4 osebe, med njimi 2 tujca, vsled mrtvouda 2 osebi, vsled nezgode 4. Razen teh so umrli Še 3 vojaki za legarjem, 1 vojak za grižo in 1 vojak za kozami. Zboleli so: za škrlatico 1 tujec, za tifuzom 99 vojakov, za grižo 24 vojakov, za difterijo 2 domačina in za trahomo 25 vojakov.
S smodnikom se ie osmodil. Jožef Begel, 121etni rejenec v Dobru-njah je vzel iz neke lovske puške patrone ter jih v hlevu zažgal. Za-dobil je na očeh težke poškodbe.
Nevaren padec. Živalic Franc, 4 leta star, doma v Spod. Gameljnih, je plezal po ograji in padel; poškodba je težka. — Kastelic Marija, služkinja v Marijanišču, je pa padla s hleva ter si zlomila levo nogo.
Otrok je padel v vodo. Anton Virant, 2 leti star, posestnika sin na Igu, je padel vsled malomarnosti domače dekle v Iški potok. K sreči je nevarnost zapazil mimo patrulujoči orožnik, kateri je oblečen skočil v vodo in rešil otroka, katerega je voda nesla naprej, gotove smrti.
Strelno orodje ni za otroke. Antonija Škof, 12 let stara, posestnika hči na Vačah, se je igrala doma z nabito flobertpištolo, pri tem se ji je izprožila in jo je izstrelek zadel v prsi.
Talja za rešitev življenja je priznana Ivanu Košičku iz Žužemberka, ker ie rešil iz vode z nevarnostjo za svoje življenje Pavlo Legat. Talja znaša 52 K 50 v.
Vlak je povozil pri postaji Gradec S71etnega Matija Kavška iz Tre-beljevega. ki je bival v Črnem potoku, občina Šmartno. Obležal je mrtev. Kavšek je bil gluh in ni slišal prihajajočega brzovlaka.
Uboj. Pri Črnomlju je invalid Jurij Butala zabodel svojega soseda invalida Josipa Strbenca in se potem sam ovadil sodišču. Oba sta bila v sedanji vojni težko ranjena in kot invalida odpuščena.
Proces^ Majdič v Celju. Po Spodnjem Š tajerskem se je zadnje mesece, zlasti z gotove strani in pa iz krogov sljube konkurence« raz-našalo, da je proti znanemu celjskemu industrijalcu, posestniku paro-mlinov, Petru Majdiču, uvedena preiskava radi ogromnih goljufij z moko. V koliko so biie te vesti resnične, je pokazala obravnava pred celjskim okrožnim sodiščem, pred katerim so bili v ponedeljek, 18. aprila, obtoženi: posestnik paromlinov Peter Majdič ter njegovi nastavijenci: skladiščnik Anton Stante, nadmlinar Alojzij Grossschadl in prodajalka Minka Kos, in sicer draženja ter prestopka proti za1 onu o živilih. Draženje očita < rožnica Majdičevemu mlinu, ker je dne 2. julija 1915 zaračunil trgovcu \rtmanu v Št. Jurju 25 kg pšeničn moke »nularce* po 1 K 15 vin. Gr ška na-mestnija je izrekla, da bi bila cena 1 K primerna. Majdičev mlin je torej napravil pri trgovcu Artmannu 3 K 75 vin. prekomernega dobička. Prestopka proti zakonu o živilih so obdolženi Majdič in njegovi soobto-/eni nameščenci v naslednjih slučajih: Celjski mehanik Cerny je kupil dne 8. julija 1915 v Maidičevi prodajalni 1 kg ajdove moke, ki pa mu ni dišala, kruh iz te moke ni imel nobenega okusa in Gernv si je pokvaril želodec. Uradno se je dognalo, da moka ni bila dobra. Podobno se je pripetilo dne 3. septembra 1915 tudi orožniku Černetu z Grobelnega. To moko je nrodala Minka Kos. Dne 15. julija 1915 je poslal Majdičev mlin 15.300 kg krušne in koruzne moke trboveljskim trgovcem. Trgovec Moli in njegova prodajalka Marija Traun sta našla v koruzni moki črve, ravnotako tudi delavka Majcen, ki je kupila 5 kg moke pri trgovki Zagore. Ostali trboveljski trgovci so bili z moko zadovoljni. V oktobru 1915 so pričeli ljudje v Celju govoriti, da je Majdičeva moka slaba. Vojni žitni urad Je nato odredil revizijo in res so našli v ogromnem Majdičevem skladišču 123 vreč moke, pri pekih Janiču in Kiirbischu pa 39 vreč moke. kateri Je bilo pri-mešanih skoro 5% otrobov. Obtožnica poudarja, da zadene za te nedostatke glavna krivda skladiščnika Stanteja in nadrnlinarja Gross-schadla. Dokazilno postopanje je dognalo, da je Majdič svojim nameščencem vedno   strogo zabičava).
naj se natančno drže predpisov. Ko-misijonalni ogled v Majdičevem mlinu tudi ni mogel dognati, da bi se bili res mleli otrobi kot primes za moko. Majdič sam je izpovedal, da Je grajana moka mleta iz posebno slabe pšenice, ki so mu jo poslali z Ogrskega. Ni tudi izključeno, da se je raztrgalo sito v stroju in da je bil vsled tega del moke zmešan z otrobi. Zaslišane priče (večinoma trgovci) in pa dva sodna izvedenca sta izpovedala povsem v Majdičev prilog. Stante in Grossschadl sta bila oproščena, Minka Kos mora plačati 20 K kazni, Peter Majdič pa 300 kron. — Tako je »velikanski proces« pokazal, kako pretirane in zlobno izmišljene so bile razne govorice o Majdiču. Dejanja, ki jih je obtožnica Majdiču očitala, so že sama na sebi taka, da se lahko pripete v tako ogromnem podjetju, kakor je Majdi-čevo, obravnava pa je povrhu še dokazala, da niti očitana fakta niso prenesla objektivne sodbe sodišča. Industrijalca Majdiča je zagovarjal odvetnik dr. Ernest Kalan.
Vagon parafina ie zgorel na progi Celje - Velenje. Dne 16. aprila je odpeljal iz Celja proti Velenju tovorni vlak, v katerem se je nahajal tudi vagon z 10 tonami parafina. Pred postajo Polzela je pričel vagon s parafinom goreti. Da rešijo ostali vlak, so morali vagon odpreti. Poskusili so gasiti, toda vagon je popolnoma zgorel. Vzrok požara do-sedai še ni nedognan.
Zrela ptička. 18 let stari Oton Radich in 16 let stari Josip Bagarv sta bila praktikanta v veletrgovini Meniš & Scherbaum v Mariboru. Ikradla sta za kakih 20.000 kron blagi in ga prodala. Fantiča sta imela že vsak svojo ljubico, si opremila lepo stanovanje in z dekletoma delala izlete. Radich je bil obsojen na dve leti, Bagarv na 15 mesecev.
V mestni klavnici v Ljubljani se je zaklalo od 2. do 9. t. m. 56 volov. S bikov, 114 krav, 380 prašičev, 50 telet. 20 koštrunov, 14 kozličev in 4 konji. Vpeljalo se je 351 kg mesa ter zaklane živine 2 govedi, 86 prašičev, 57 telet, 3 koštrune in 9 kozličev.
Pes ga je ogrizel. Vidmarjev pes je pred Konjušnico 3Ietnega Ivana Hudečeka, sina soboslikarskega pomočnika tako nevarno ogrizel, da so ga morali oddati v bolnico.
Žrebanje razredne loteri'e. (5 razred, 8. dan). Po 10.000 K dobe: 13662, 86209. Po 5000 K dobe: 20772, 21566, 47658. Po 2000 K dobe : 8959, 14130, 24337, 25646, 31323, 36135, 41625, 42254, 48898, 61734, 70829, 72517, 73825, 74213, 76506, 76612, 83408, 83833. 84131. 84295, 94606, 103651. Po 1000 K 293 998 4514 5856 6429 10338 13420 17448 24583 25332 27036 28132 29610 33646 31706 35371 37653 38167 40687 45436 49852 99208 51021 58681 59951 60041 67890 72945 73331 76050 77945 81371 85603 87299 88~93 90084 92023 93348 94345 108454 108454 108630.
ara stvori.
* Novi čas. Francoska zbornica je sprejela zakonski načrt o pretnak-njenju ur na Francoskem do konca onega leta. v katerem bo sklenjena : rovna pogodba. Z zakonom z dne 9. marca 1914 določeni zakoniti čas se da izpremeniti s sklepom ministrskega sveta.
* »Potrebno živilo.« Gostilničar Anton Sokol na Dunaju je neko žensko, ki je prišla kupit vrček piva, spodil z besedami »Spravite se! Za vas nimamo piva!« Sodišče je izreklo, da je pivo vsakdanja potreba za preživljanje in je obsodilo gostilničarja na 40 kron globe.
* Voditeljica norveškega žen-stva, gospodična Gina Krog, je umrla v starosti 69 let. Pokojnica je bila od leta 1884. načelnica društva za brambo ženskih političnih pravic in je od leta 1887. urejevala ženski list. Njena zasluga je, da je ženstvo na Norveškem dobilo vse tiste politične pravice, kakor jih imajo moški.
* Nenavadna zapuščina. L. 1910. umrli tajni vladni svetnik Elsner pl. Gronou v Kostimu je zapustil pruski državi 10.000 mark z določbo, da se mora ta glavnica plodonosno naložiti in posebe opravljati. Obresti je toliko časa pripisovati glavnici, da bo ta glavnica znašala toliko, kakor vsi pruski državni dolgovi. Kadar bo to doseženo, bo smela pruska država porabljati polovico vsakoletnih obresti za svoje namene, drugo polovico pa bo zopet morala pripisovati glavnici. Če le ne bo prej konec sveta!
* Avstrijski vojni vjetniki v Italiji. »Kolnische Volkszeitung« poroča, da se avstrijskim vojnim vjetni-kom, tudi onim, ki so prišli iz Srbije v Italiji prav dobro godi. Postopa se ž njimi prijazno in imajo dobro hrano. To da je konstatiral tudi španski veleposlanik. Na otoku Asinara so avstrijski vojni vjetniki postavili soomenik pesniku Danteju in soho
»Italiji« z napisom: »Avstrilski vojni vjetniki iz hvaležnosti.« Dopisovanje v domovino se vrši v redu. — Te navedbe so gotovo razveseljive; upajmo Ie da so tudi resnične.
* Star papir za vdove in sirote. V zadnji seji dunajskega mestnega sveta je bil sprožen predlog, naj se namreč po Dunaju zbira vsake vrste star papir (tudi odpadke, ki so v smeteh) in naj se to skupilo za ta papir porabi za vojaške vdove in sirote. Društvo izdelovalcev papirja je naznanilo, da bo plačevalo za kilogram takega, v bale stlačenega in na kolodvor postavljenega papirja osem vinarjev. Na Dunaju so leta 1913. samo v smeteh našli 40.000 kilogramov takega papirja. Mestni svet je sklenil, nabirati zdaj tak papir tri mesece v dunajskem notranjem mestu, da spozna, kako se stvar obnese.
* Naše gospodarske razmere pred in po vojni. Te dni je imela zveza industrijalcev na Češkem v Pragi svoj občni zbor. Na tem zborovanju je predaval baron Kubinzky o »industriji v vojni«. Začetkom vojne je na stala v gospodarstvu mala stagnacija, ali okrepilo se je kmalu zopet, tako, da se je — izvzemši nekaterih posamičnih industrijskih panog — vsakdanje produktiv. življenje dalje vršilo. Šele po več mesecih so se morali obrati ustavljati radi pomanjkanja surovin. Gospodarski razvoj med vojno naj služi v svarilo, naj se ne prehitimo z napovedovanji o prehodu iz vojnega v mirovno gospodarstvo. To svarilo naj služi posebno — pesimistom. Zveza med vojno in industrijo se kaže posebno v dveh točkah. Prva je: gospodarska in posebno industrijalna organizacija. S prvega je bila precej pomanjkljiva. Med vojno pa smo se mnogo naučili in nadejati se smemo, da se bo odslej vedno razumevala vrednost organizacije. Govornik je omenjal razne vladne odredbe, ki posegajo v vsakdanje življenje. Mnoge potrebujejo sicer res izboljšanja, ali na sploh je državna uprava z uspehom organizatorično posegla vmes. Druga točka se tiče izkoriščanja najmodernejših pridobitev na polju tehnike. V tem pogledu more biti naša industrija na svoje delo ponosna. Kljub vsem znanim oviram so bile vse industrije, ki so v kakršnikoli zvezi z vojevaniem, na popolni višini. Industrija se je prilagodila potrebam in Avstro-Ogrska in Nemčija sta s svojo ind. skoro toliko izvršile, kolikor ves ostali svet skupaj. Kar se tiče naših gospodarskih razmer do nemške države, je zveza praških industrijalcev že lani odklonila misel carinske unije z nemško državo. Na tem stališču se ni. žal, nič izpremenilo. Če bi prišlo do gospodarskega združenja naših sovražnikov — četudi ne do carinske unije — bo seveda gospodarsko združenje srednjeevropskih držav neobhodno. Da bi že v tem hipu zavzemali kako stališče, za to nedostaje posebno še kake oficijelne izjave udeleženih vlad in vpogleda v različna strokovnjaška mnenia različnih strok. In tako ne preostaja v tem trenotku nič drugega, neso želja, da bi naši izvrstni in tesni odnosnu do našega sedanjega zaveznika tudi po vojni nada! ie vali in se izpopolnjevali ne le na političnem, ampak tudi na gospodarskem polju. Nato je .crovoril podpredsednik zveze, višji stavbeni svetnik dr. inž. Jahn. Ki ie naglasa! potrebo trdne organizacije naših industrijskih panog: inoiačenja našejara gospodarstva z vsemi sredstvi. Pričakovati moramo gospodarske in socijalnopolitične krize, ki dovede do popoldne reforme naših gospodarskih razmer. Bolj nego kdaj je potrebno enotno postopanic avstrijske industrije, da srečno prestane nevarnosti, ki groze domovini in blaginji skupne monarhije.
* Boi moških in žensk po vojni. Znameniti francoski pisatelj Brieux je priobčil v pariškem -Journaluc zanimiva razmišljevanja o gospodarskem boju, ki se po njegovem mnenju vname po vojni med moškimi in med ženskami. Brieux piše: Bojim se, da nastane po vojni nov hud boj in sicer gospodarski boj med moškimi in med ženskami. Moški so že prej brez vsake galanterije in brez kavalirske obzirnosti, da, tudi čisto neopravičeno se uprli, ko so si ženske pridobile male službe v pisarnah, v prodajalnah in v delavnicah. Kaj bo šele po vojni! Čim se bodo naši vojaki vrnili Iz vojne, pozdravili svoje otroke in na zid obesili lovorjeve vence, se bodo hoteli zopet posvetiti svojemu poklicu. Tedaj pa bodo le prevečkrat videli, da ie med tem zavzela njihovo mesto kaka ženska, ki ga ne bo hotela več zapustiti. Pregovarjanje ne bo nič pomagalo. Ženska bo odgovarjala: Jaz sem se dela navadila in si hočem sama služiti kruh: dokazala sem, da sem za svojo službo ravnotako sposobna, kakor vsak moški, kar se mi prej ni priznalo. Jaz hočem imeti svobodo, ki mi jo daje moja plača.
Kjer sem,   tam ostanem. — M bo odgovarjal:   Trpel sem v v največja trpljenja.   Bojeval sem za svojo svobodo in za svoj žek. Ta služba je moja in ti si jo mo začasno opravljala, torej urm se! — Ženske bodo imele prav, ški pa tudi, a kadar imata obe str ki prav,  se vselej vname najhi boj. Naj bo kdo prijatelj ali nepri telj ženskega gibanja, to stoji, da žensko gibanje napravilo velikan korak naprej. Med vojno so žens pokazale, da so praktične in pam ne in kadar treba tudi pogumne, so vztrajne, prav nič nervozne prav nič  lahkomiselne, nasproti prej previdne in  da se znaj3 loi vsake stvari tako, kakor — moši Nihče nima več pravice, temu ž( stvu s praznimi   izgovori odreft pravico, da se z volilno pravico ud leži upravljanja skupnih stvari. Da ke plačuje tako, kakor moški in k se tiče krvnega davka, ji ni treba drugega, kakor da pokaže stol, katerem bi moral sedeti   njen s Skoro vsi ugovori   proti ženske: gibanju so postali   ničevni. Kak vodi na kmetih žena zdaj plug, taj je   v   mestih   postala sprevodni cestne železnice.  Ženske opravlj; zdaj   poklice, o katerih se je ča reklo, da po svojem organizmu ni zanje sposobni. »Nežni spol« je ta' malo nežen, da je kos celo dela kovinski industriji; »nežne roke« polirale čeljade, izdelovale gram in sestavljale topove. Ženske so zc spoznale, da jim moških nikakor tako treba,   kakor se   je navadi mislilo. Moški moramo spoznati, mi ženske tudi fizično dosti bolj r{ bimo, kakor ženske nas.   To bo; ženske izrabile. Moška prevlada slovela največ na tem,   da žensl same niso vedele, kakega pomena so za skupnost. Zdaj pa je padla v vesa, ki jim je to zakrivala. Zdaj postale zavedne. Še na pol začuden govore: Me torej nismo tako netim; ne. tako slabe in tako nesposobna kakršne so nas vedno predstavljali Ženski so torej  odprta  še drug pota, ne samo zakon . . . Naj se gc vori karkoli o materinstvu: žensk ki se sama živi. ima tudi pravico, d) si izbere očeta za svojega otroka, tej   pravici,   pridobljeni z drugi* vred. se ženska ne bo odpovedal kakor se ne bo hotela odpoved \ svoji pridobljeni službi.
Najnovejša poročila.
TURŠKO URADNO POROČILO BITKI OB ČORUKU.
Carigrad, 19. aprila. (Kor. ura A. t. M. Glavni stan poroča: Fro ta v Iraku. Nobenega no-poročila. Konstatiramo, da je žaj v Kut el Amari zajetega so^ nika zelo prekaren. Da se feogi aprovizacijskim težkočam, je dal soj vražni poveljnik nedavno izpraznit) mesto civilnega prebivalstva. P< veljnik pričakuje, da bodo letala m< tala v mesto majhne vreče moke. Fronta v K a v k a z i j i. Na d< snem krilu odseka ob Čorr ,i £' bitka. Sunke, ki jih poskušr m nik za ceno velikih iigub. • azJ jo protinapadi naših čet. S ki izrablja od utrjenega im S ete tum zavarovano pozicijo, ogroža časa do časa z ognjem svojih la< naše oddelke obrežne straže v L; zistanu ter pridobiva s tem, da ojaj čuje in uporablja svoje bojne sile ni kopnem, kadar mu je mogoče, pi operacijah nadmoč. Toda naše tai stoječe čete skušajo brez ozira nž svoje pičlo število, s svojo hrabrost^ jo razbiti sovražne operacije. Ni drugih odsekih fronte brezpomeml> ni boji prednjih vojev.
Angleški parlament odgođen.
London, 19. aprila.   (Kor. urad.) Pred gosto zasedeno hišo je izjavil ministrski predsednik Asquith, name^ sto da bi bil oddal pričakovano izjavo v rekrutiranju:   Še so bistvenei točke, o katerih se kabinet še ni zeJ dinil. Če ne bo mogoče odstraniti ne-l sporazumljenj, bi bila posledica tcgal da se vlada razbije.  Kabinet je prel pričan, da bi bila to narodna nesrečaj Zato pa predlaga, da odvrne to nesrečo s tem. da se posvetovanja na-| daijujejo še nekaj dni, da naj se parlament odgodi do 25, aprila.
Venizelos zopet kandidira.
Atene, 19. aprila. (Kor. urad.) Liberalna stranka je postavila za kandidata pri dopolnilnih volitvah v Mitilenah Venizelosa. Ta je izjavil,] da soglaša s tem sklepom. Bivši ve-nizelistični minister Mihalopulos bo| nastopil kot kandidat v Drami.
PoWe IV. posojilo.
4
91. §tev.
.SLOVENSKI NAROD* • one 20. aprili 1916.
Stran 8.
ii
Književnost.
I— Pesnitve. Miran Brankov. Iz-in založil Ivan Bonač v Ljubljani, ila   »Narodna   tiskarna« 1916.
ina posameznim oddelkom knji-posamke: Balade, romance, le-[e; Šopki in venci: Triglavanke. niče. Prvi šopek, Nevenke, Raz-ke. Obrazi iz   narave. Morske •ke. Križnice, Miljenke, Pesmi. O tvah se dairez izjeme in pridrž-. da so polne lepega mišljenja agega čutenja, in zato pobudno igljivo Čtivo narodnemu razumen in zavedništvu,  mlajšemu in v. mu. Cena v platno vezani knjigo v, s  poštnino 3 K 30 v. — £a)e se pri Iv. Bonaču v Ljub-. Vsaki knjigi je priložena poštna >i'ca, katere se blagovoli slavno o zaradi   vzdržan ja reda in •leda zgolj posluževati
Marolt Fran, Naroda^ vojarni za štiri glasove. Na razna a objavljamo, da so te peškami izdane ter se dobe pri _ I j ii in v   knjigarnah. Zbirka :7š!a broširana, nego vezana, 0 i ezana in v platno vezana. K 50 v in po 1 K 80 v, po pošti \ in. več.
rlf so v Ljubliani:
2 10. aprila:   Ana  1 rbančič, vpokojenega davčnega rja, 72 let. Radeckega cesta ernej Šavs, sin čevljarja in po-i. 9 mesecev. Cesta na loko Franc Černe, pleskarski moj-»sestnfk, 35 let, Hradeckega Rudolf Golob, sin tovarni-ke, 2 dni. Poljska cesta L Renko,   delavec - hiralec, Ra i\ ftega cesta 9.
Glavobola je vzrok največkrat
razburjenje živcev in valovanje krvi. To oboje in glavobol izgine s Fcl-lerjevim bolečine tolažečim, živce pomirjajočim in blagodišečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elza - fluid«. 12 steklenic franko 6 kron. Pogosto je glavobolu vzrok telesno zaprtje ali preobložitev želodca. V tem slučaju pomagajo Fel-lerjeve voljno odvajalne, želodec krepeče rabarbarske kroglice z zn. »Elza - kroglice«. 6 škatljic franko stane samo 4 K 40 vin. Stotrsoč zahvalnih pisem. Od mnogih zdravnikov priporočeno. Oboje razpošilja lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elza-trg št. 23S (Hrvatsko). (vv)
Tutfka A. Zaakl siMfi ? Ljabljasi naznanja Žalostno vest, da je dolgoletni, zvesti in marljivi sotrudnik, gospod
Niko Staroveški
knjigovodja
izvršujoč svojo domovinsko dolžnost r.a severnem bojnem polju, zbolel ter prepeljan domov, izdihnil svojo blago dušo.
Tvrdka mu ohrani za vedno Časten spomin !
V LJUBLJANI, dne 20. aprila 1916. 1277
za 1
m ne al; igi joka dj
h
-
uj list obsega 6 shsnt.
!n odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
i in tisk »Narodne tiskarne«.
Kar Odol posebno odlikuje pred vsemi drugimi zobnimi čistili, je oiegov čudoviti trajni učinek, ki ga je izvajati na;brž od tod, da se Odol pri izplakneniu ust v zobe in sluznico naravnost vsesa, jo takorekoč impregnira in obenem ustno duplino pre-vieče z gosto pa miktoskopično tenko plastjo, ki učinkuje Še cele ure po iz-plaknenju ust Tega trajnega učinka nima noben drugi za negovanje ust in zob v poštev prihajajočih izdelkov. Onemu, ki Odol rabi vsak dan, daje gotovost, da so mu usta cele ure zavarovane proti učinku kislinskih snovi in povzročevalcev gnilob, ki pokonču-jejo zobe.
Žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš* ljubi brat, svak in stric, gospod
knjigovodja tvrdkc A. Zanki sinovi in četovodja nekega drag. pešp.
zbolel na severnem bojišču, ter prepeljan domov, izdihnil svojo blago duSo v pondeljek, dne 17. apiila t. !. ob v4 8 zjutraj v 37. letu staiosti.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, dne 19. aprila 11. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Podčetrtku na pokopališče k Devici Mariji na Pesku.
Blag mu spomin !
V Podčetrtku, dne 18. aprila 1916.
Edvard Staroveški, inf. 87. pešp Franc Staroveški, . kr. kadet, Stanko Starovešk', topničar, bratje. — Franfa Jerln ro Staroveški, Oenovela Staroveški, sestri. — Elizabeta Staroveški roj. Malne, svakinja. — Albert Jerln, nčitelj, svak. — Angela, Stana, nečakinji.
— Vofteh, Marjan, nečaka.
1278
;' . *\ .; 7 .'• v"
Brez vsakega posebnega obvestila.
AfltO&ita Omerzn naznanja v svojem imenu ter v imenu nečakov IV aH 3 0stierZH; KarOla Ur£i5a ter IVSiia 9Sl!aČay kakor tudi v imenu ostalih sorodnikov potrtega srca vsem prijateljem m znancem prežalostno vest, da je njen predobri soprog, odnosno stric, gospod
a-xi iii ar a-la ri rn la t-
:a
J4
i
trgovec n posestnik
raj popoludne ob polu 5. uri po dolgotrajne n, z vso potrpežljivostjo prenašauem trpljenju previden a tolažili sv. vere, v starosti 54 let, Bogu udano preminul.
Pogreb nepozabnega rajnkega se vrsi v petek, dne 21. aprila, popoludne ob 4. uri. iz hiše žalosti v Lokah na ondotno farno pokopališče.
Posmrtne maše se bodo darovale v župni cerkvi.
Bodi mu ohranjen blag spomin !
Loke pri Zagorja, dne 20. aprila 191 (i.
Žalujoča vdova
(isvežbanega) išče
notar  dr.  A. Žnldarlč
v Ilir« Bistrici«
Vstop in plača po dogovoru. 1285
ki je prišel od vojakov, želi stopiti v službo v notarski, odvetniški ali kaki drugi pisarni. Vešf je tudi strojepisja in stenografije — Blag. ponudbe pod ,solic!tator 100 1282' na upr. »SI. N.«
Ucosica
krepkega, zdravega, poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo sprejme tako; F. Kutin, trgovina s špecerijskim in mešanim blagom v Postojni. 122/
Sprejme se proti dobremu plačilo
v dobro hišo v Ljubljani,  dobra, samostojna
kuharica
z letnimi izpričevali. Kuhinjo mora sama urejevati. Ponudbe pod „kuharica' 1257*1 na uprav. »Slovensk. Naroda«,
1257
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtiseancl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Hla balzamom- Stotine zahvalnih in pripoznalnrh pisem. Lonček i garancijskim pismom 1.50 K, 3 lončki K 4-—t 6 lončkov K 3.50. —< Kemenv, — Eoftlce (Eaasa) I Poettaeb 12 538, Ogrsko. 609
lasna tovarna v Jfle5vo5ah (6orenjsko)
sprejme takoj spretnega e v •
UIIIUIL
Predstavitelji ali pismene ponudbe blagovolijo naj se na direkcifo vevških papirnatih tovarn p- Devica Marija t Polju, Hraajsko,
obrniti. 1285
En vagon
trsak in =
1280
brezovih metelj
je naprodaj« Kupec bi jih moral zvoziti sam.  Blago je blizu kolodvora,
naložitev z dvigalom. Imam tudi trte za povezavo in vrbovje za korbo plesti.
Zglasiti se je pri Matevžu Šive, Pođrcžčžca poleg pošte, Koroško.
iipn Igo
po 100 kg K 720,— 740.— „ 800.— „ 800.—
Praške salami ......
Poljske salami......
Krakovske gnjatne salami
Mortadela salami.....
Pariške salami......„ 800.—
DebreCinske salami . . . . „ 780.— Tirolske salami  ....... 780.—
iz Prage, pri edvzetju od 25 kg naprej, proti vposlatvi naplačiia 30° o zneska. Pri odvzetju nad 100 kg se reducirajo cene za 10 kron pri 100 kg.
Plača se proti duplikatu pri ŽivnostenskI banki v Pragi, z obratnim naročilom.
Izvoz praških gnjati,
Wl« ICohfij 1059
Praga-Žižkov, Havličkova ulica št. 16./L
~    — Oficijelno subskripcijsko meslo:
Ljubljanska kreditna banka v Ljublj
ani
te ■]•>• pMrataiM v Splita, G*tem, Tratm, Sara]«ra ta Celfa,
sprejemajo prljave nett
četrto 5^2 °|o avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih.
5'/*% 40 letno d. p. amort. drž. posojilo po K 92.50 notto za K 100.— nonioale, 5 7s% d. p. dae 1. junija 1923 vračljive državne zakladnice po K 95.— netto za K 100.— uorainale. j   j   7,  _   _ ^   —  SvbsIuifMiJfi mm vrii od 17. oprite ote teki. 18. maja 1916.  - ! =
8470
1854
Strati 6,
2-
»SLOVENSKI NAROD*, one 20. aprila 1916.
91. Siev.
dober
nmevec
se dobi pri 11
L. SEBEMKIi V Spol Ml
Sp*nn|«ital
Siler-lzabela-vino
1178
RUM
se zelo poceni proda. Vprašanja pod ,Anlier' na uprav. .Slov. Naroda.*
Proda le iz proste roke na Javni dražbi dne 30. aprila L L
stvo
cbsegajoće vsč travcikov la gozdov, oddaljeso 25 lataat ed
ito!Gdrora. Kapci so vabljeni. 12^
larsja Zaletel, Peržan št. 3,
pošta Si. Vid nad Lfubfjjarco.
\Ht\im\t wt$m!\l luna.
Ustanovljeno 1866.
Poi»i3o deteta
v zalogi«
dmihke m c trosko
•Uf* Vm;
§W    lastnega izdelka
daleč znano zaradi izbcrneja kroja, točnega de!a. zmernih cen
priporoča
J. H£MANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti« častniških uniformiranj,  zavodov, samostanov i. t. d. v
LJUBLJANI.
Perilo po i»es*i se izgotavlja najhitreje«
Estetain pr?a kraalska -
ifiiiLii us mm
nssfcpns obrat.
iti ML
Mmm stroji.
Parilo se ns način prve dunajske čistilnice zlika hrezhi^ino kakor novo in se vss do srede poslano perilo zgotovi v soboto tistega tedna. 276
Priznano
nejpoštecefša postrežba.
•s
a
-i
Posteljno perle. poS ia ka?eK.
Športni p* dieti.
Trgovina a mešanim blagom na deželi zdravega in krepkega
dečka
v uk. Hrano in stanovanje ima v hiši. Kje,   pove  upravo.   »Slov. Naroda«.
Kupi ae takoj majhen
štedilnik
s kompletnu garnituro za vzidati ali prostostoječi (Tiscbherd).
Ponudbe po i »štedilnik £274"
na uprav. »Slov. Naroda«. 1274
2 učenca
za   mesarsko  obrt,   poštenih staršev, ^ifif "    snrsjme takoj "5*B
Franc Bogata j,
—   mt.8?i} gosli«uIćar in posest: ikt — Železniki, Gorenjsko.
1273
NA  »ZBIRO pošilja tudi na deže'o: K asne HI plašče,
btt'rie in steznike, /elo solidna tvrdka.
M. Krištof ič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Fine
otroške oblekce
t: in krstne oprave, n
BeltrttH In iiiVmte
svetiljke
vseh vrst koti žepnr-
svctiljke: K 140, 2*— 250, Ia baterije a 55 v.t 70 v. ff male žarnice : a 24 v., 30 v. Acctilenske ročne svetiljke iz rn^di, oonikljane a K 6*50,
^\\}fff//     acetil. namizne svetiljke elegantno A   . vdelane a K 6.50, viseče svetiljke,
a K 13- — . Najcenejša dobaviteljica za prodajalce! En eros katalogi ni zahtevo gratis. Pošilja po povzetju, hrvatska korespondenca.
A. Welssberg,
Dunaj 18.p 1   Untere Dcnausfr. it. 23. lil.
Kupujem Kostanje« les
proti gotovini,  dobava april-julij Obvezne ponudbe z navedbo postaje   za   vagon   10.000   kg je vposlati tvrdki: 1175
Vinko vabit. Žalec
Štajersko,
2a Velijo noč!
Izvanredno   velika  razprodaja damske  in mo\ konfekcije, po najnižjih cenah.
Velika zaloga ^bolgarskih" in drugih blu od K 4*— naprej samo pri
O. iiernatovičt Ljubljana, Mestni trg
iZ
fflinhu Štoraat, £jttbljana, Start trg SI.
Vsaka salcga dunajskih damskih in dekliških
slamnikov.
^opravila točno in najceneje. 2alni klobuki v veliki hberi.
r.
f!
n
I
Jtfestru trg it tO.
::    Na|nove|ša izbera ::
velikonočnih in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
IjuMjana presernova ulica štev. 7.
j:
r Š j' t I 1-
l
l I
.T 1 J <
ran
deželna banka v Ljubljani
sprejema priglasitve
avstrijsko vojno posojilo
I. No 40 letno davita prosto 5V& amortiznfno državno posojilo po ceni 92.50 tron za ioo k nora. II. No davka proste SVk 1. Junija 1923 povrailjive drž. zakladne liste pa po ceni os s za too s nom.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka tudi
hipotekama posojila.