LJUBLJANSKI ČASNIK.
M
T petih 19. mat. Serpana
18SO.
„Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. 1'redplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Priinumera-tionsgelder) v njem, ni trebil nic poštnine plačnti.
Vrtnine naznanila*
Pravo - in de ri a v o znamka terminologija za slovanske jezike v Avstrii.
Pravo - in deržavoznanska terminologija za slovanske jezike v Avstrii, ktero sostaviti je c. k. ministerstvo pravice posebno komisijo iz /.najdenih mož na Dunaj poklicala, je v tisku že tako daleč, de se bo pervi del, ki obseže nemško-česko terminologijo, že mesca julija zamogel izdati. Obsegel bo krog 9000 naj bolj važnih, v opravilnih rečeh rabljivili besed, in bo vsacimu, ki zna v češkem jeziku pisati, prestavljati, ali kdor ima ustne opravila, tako potreben pripomoček, de ne bo mogel noben politiški vradnik, sodnik, pravdosrednik in opravnik na Češkem, Moravskem, Sileskemin v slovaških krajih Ogerskiga lahko brez njega biti. Obsegel bo 15 ali 16 pol v osmini. Naročnina nanj znese z stroškoprostim pošiljanjem vred 1 gold. 24 kr. v srebru.
Ker se bo s perviga neinško-česki del le v 2000 iztisih natisnil, se vsi, ki ga koj, ko bo izdan, žele imeti, povabijo, naročnino zl gold. in 24 kr. za en iztis z natanjkim nazna-nilam imena in stanovanja na razpošililev c. k. deržavne tiskarnice (E.\pedit der k. k. Staats-druckerei) na Dunaju poslati, de se jim bo delo, kakor bo natisnjeno, brez poštnine po c. k. pošti poslalo. Tudi ni treba pri naročenju nič poštnine plačati, ako se zunaj na pismo zapiše: „V zadevah deržavniga zakonika".
Kdor se na naj manj 10 iztisov naroči, plača 10 procentov naročnine manj, kakor je postavljena.
Dunaj, 8. julija 1850.
Od vredništva deržavniga zakonika in vladnika lista.
Politiške naznanila*
Avstrijansko cesarstvo.
Iz Noviga mesta. Kakor v drugih krajih naše dežele, so bile tudi v Novim mestu v ponedeljik 1. mal. serpana nove sodne gosposke iz očitnim in ustnim ravnanjem vpeljane.
Prav veselo in slovesno je bil zato ta dan obhajan. Častitljiva duhovšina, vojaški in uradni nadstojniki s svojimi podložnimi, meščanska straža prav lepiga junaškiga obnašanja, sploh vsi meščanje so se praznovanja tega dneva v pravo prijaznostjo vdeležili. Pri slovesni sv maši v kapiteljski cerkvi se je bila sošla velika množica ljudi vsaciga stanu, in vidilo se je iz vsih pobožnosti, de je vsak dober dar le od zgoraj pričakovati.
Po končani službi božji so se c. k. uradniki spremljeni od množice podali v poslopje nove deželne sodnije, ker je gosp. predsednik žl Scheuchenstuel v očitnim velikim zbirališu s krepko, prijetno besedo razložil visoko po menljivost dneva spolnjenja cesarske obljube storjene v §. 103 deržavne vstave; je pripo ročil uradnikam novih sodništev natanjčno, neoskrunjeno dopolnovanje njih dolžnosti; se za hvalil pričijočim, za toliko prijazni sprejem
in podbudil vse k zaupljivi pripomoči v čast in korist naše avstrijanske domovine.
Po gosp. predsedniku je nastopil cesarski pravdnik gosp. Dr. Lušin z nagovoram v našim domačim jeziku, kar se jo toliko bolj prileglo, ker je bil ravno teržni dan in zato velik shod od vsih strani novomeške okolice, in ker se je bilo v zadnjih časih tudi neko po-željenje, samooblastno sebi pravico storiti, med ljudstvam pokazalo. Nasloneč se na besede gosp. predsednika je gosp. cesarski pravdnik tudi visoke pomembe dneva opomnil, ter tako naprej govoril: „Vpeljanje pa novih sodnih oblast , gospodje moji! je dolgo zaželjeni sad sedanjiga mirniga stanu avstrijanskiga cesarstva. Vsim vam je znano, kako soseodpred-lanjskiga leta zbirali strašni viharji in grozovite vremena nad Avstrije obnebju. Zunanji in znotranji nje sovražniki so si bili v roke segli, de hočejo podkopati in razdjati mogočno drevo ukoreninjeno že od sto in sto let. — Tode na pomiglej Vsigamogočniga so se razsuli vsi ti čemi oblaki; spet je zasijalo solnce veselja: in kakor ogenj zlato žlindro čisti, ravno tako se je vzdignila Avstrija iz nesreče mogočna, očišena, prerojena".
Driigači iin i—J: —. — jrevidnosti; saj je nazadnje vender še vselej obveljala pravična reč; in na pravico je pa ravno zidano in vterjeno prekrasno poslopje avstrijanskiga cesarstva. Že ranjcimu cesarju Jrancu neumerjočiga spomina je bil izvoljivni irigovor leta: Justitia regnorum fundamentum, to je: poglavitni steber kraljestev je pravica".
„In komaj so bili enmalo potihnili predrečeni ludi viharji, so že tudi naš cesar Franc Jožef spoznali eno nar pervih potrebnosti: vslanoviti in vpeljati nove postave in nove sodne oblasti.
Ampak grozno težko in ostrašljivo je bilo to delo. Tode z veseljem in serčnostjo so se ja poprijeli Njegovi neutrudeni ministri in drugi visoko zasluženi možje; in glejte dopolnjena je volja cesarjeva, doveršene so lepe naprave sodnih rečeh".
„0d današnjiga dneva so začete in vpeljane nove sodne oblasti, pri kterih bo zanaprej imel vsaki svojo pravico iskati. Hodi bogatin, bodi revež, bodi visociga, bodi niskiga stanu: vsacimu se bo delila le ena sama, gola, čista jravica. Zatorej pa naj bo vsakteri ojstro svar-jen , ne sam sebi pravice jemali, naj bo že za iarkoli hoče. •— Ako kdo eniga druziga kakš-niga hudodelstva ali prestopka kriviga misli, naj ga naznani in izroči postavnim gosposkam Sej gre vsaki sodni oblasti, in tako ludi meni kakor cesarskimu pravdniku in mojim namest-nikam posebna dolžnost in pravica, hudodel nike kakor hitro je mogoče dati prijeti, ob soditi in zasluženi kazni ali štrafingi podvreči De se tedaj nobedin ne prederzne segati samolastno v opravila cesarskih oblasti, zakaj težko in naglo bo padla roka pravice na vsaciga, kdor jo žali".
„Vender gospodje moji! danes vpeljane sodne gosposke niso samo za strah hudobnimu; one so tudi močna podpora vsim pravičnim in po štenim ljudem, so zavetje zapušenim vdovam
so pribežališč revnim sirotam, katerim očete namestujejo. Upamo tedaj z božjo pomočjo, de bodo lete nove sodne naprave deželi dober sad prinesle. In zato pa tudi mislim, de se spodobi skazati gorečo hvaležnost našimu skerb-nimu in inilostljivimu cesarju Francu Jožefu. S čem pa hočemo skazati leto našo hvaležnost drugači kakor z nepremakljivo, skalnato zvestobo proti Njemu in celi Njegovi veličastni hiši. Sej vsaki med nami nosi v svojim sercu z zlatimi čerkami zapisane une prežlahtne besede, ktere so naš sedanji svitli cesar pred dvema mescama na krajnski meji izgovorili rekoč: „Serčno me veseli stopiti v tisto deželo, ktere zvestoba se ni omajala tudi v naj hujših časih".
„In leto, gospodje moji! bo veljalo tudi zanaprej in zavselej od cele naše krajnske dežele, in sosebno od te prijazne dolenske strani. Gotovo tedaj zadenem nar serčnejši misli vsaciga med nami, če zdaj svoj glas povzdignem in iz globočine serca zakličem: Naj nam Hog še dolgo ohrani našiga miloslljiviga cesarja; — naj še dolgo in srečno živijo naš dobrot-ljiv oče Franc Jožef!" Na te besede je zadonelo serčno „Živijo" od
ifr. 1 _• .	____wv JO Mi 1/1 * OlIOV/ JIU111U TA- —
seliga zaupanja v srečno prihodnost naprav
blagoserčnosli našiga miloslliviga cesarja. 11.....
Vipava. 9. julija dopoldan ob 9. uri smo tukaj imeli že pervo javno (očitno) ravnanje v kazenskih pravdah po novi postavi. Sodba je bila zastran pregrehe zoper telesno varnost )o 183 II. razdelka kazenske knjige. Toženi je bil na 3 dni v ječo obsojen. — To očitno ravnanje je pričam in poslušavcam močno dopadlo, in pri razhodu po dokončani pravdi se je slišal med njimi pogovor: „To je lepo ! tako je prav!
Ribnica. 24. dan p. m. seje vslanovila kmetijska podružnica Turjaško-Ribniška (Auersperg-Reifnitz). Za predstojnika so zbrani udje izvolili gosp. Jožefa Rudeža v Ribnici, — za odbornike pa g. Matevža Logarja v Ribnici, gosp. Janeza Koslerja mlajšiga v Orteneku, gosp. Janeza Zieglerja, fajmoštra v Dolenji Vasi, in gosp. barona Alojzija Lazarini v Co-beljsbergu.
Štajarska. Srenja Stainc hoče na vsako vižo nadvojvoda Jovana za srenjskiga nadstoj-niko izvoliti. Tudi nektere kmetje iz srenje Gail so prašali pri gosposki, ali bi ne smeli nadvojvoda Jovana, kteriga imajo tako silno radi, za nadslojnika izvolili, in ko se jim je reklo, de bi to ne šlo, ker ima nadvojvoda drugod veliko opraviti, so djali: potem pa mora naj manj 100goldinarjev plačati, ako se temu odpove. Tukaj bo saj vidil cvet in sad, med tem ko je v Frankobrodu vedno gledal, kako červ razpertij nemški hrast vedno bolj in bolj podriva.
Austrijanska. „Union" piše, de se iz zlo verjetnih virov zve, de bo kmalo obsedni stan nehal in de se bo nova amnestija podelila, oboje se ima zgoditi po naravni zapovedi njegoviga veličanstva, govori se tudi, de se bo cesar kmalo v Denetke podal.
*	Soseska Manersdorf je za svojiga župana svojiga gruntniga gospoda izvolila — ker je pa grajšina cesarjeva bila, in ker je tedaj ce-sar sam gruntni gospod bil, je cesar za župana v Manersdorfu izvoljen bil.
*	Vodstvo društva, kteriga naloga je vbo-ge jugoslovanske vdove in sirote podperati, ki so može in očete v vojski zgubile sledeče naznani:
Nič ni bolj ganljivo, kakor v persih moč-niga vojaka, zmageovenčaniga vojskovodja tudi meiiko, za terplenje človeštva čutljivo serce najti. Kako to Radecky-ga zadene, pričajo stoterni dokazi, pa nov dokaz je dnevno povelje, kteriga je, ni še davno, svoji armadi naznanil. Zapopadek tega povelja je sledeči
Glavni stan Verona 15. junija.
Na Dunaju se je društvo vstanovilo za podporo tistih jugoslovanskih vdov in sirot, ki so svoje može in očete v vojski zgubile.
To društvo mi je nektere razglase poslalo z prošnjo, de bi se tudi armada pri tem vde-ležila.
Velike žertve vsake sorte, ktere je granica z brezštevilnimi vojaki in drugimi sredstvi za vdušenje nesrečne notrajne vojske na oltar do movine položila, ozir, de so bile ti kraji boji-še, pokončavanju in zlobi odperti, tako, de so bile cele okrožja v pušavo, cele vasi in soseske v pepel spremenjene, le preveč opra vičijo to velikodušno početje.
Nadloga je tedaj neizrečena; na vse kraje se razlega tugovanje vdov in sirot, kterih mo-žoviin očetje so na bojnem polju padli, ktere je bolezen vsmertila ali celo roka razbojnikov.
Množica ostalih je strašno veliko, vdov je 25,000. Ti nesrečni ljudje brez tolažbe okrog tavajo, ker nimajo tistih, kteri so jih vidili, ker nimajo strehe, pod ktero bi prenočili.
Vojaki! kakor ste vedno moj glas poslušali
poslušajte ea tudi sedaj na polju velikodušnosti — zapuseni tistih v asm »ujma luvaisev,
ki so na Vaši strani junaško smert storili, Vas kličejo sedaj za usmiljenje! Prepričan sim de se bo vsak po svoji moči vdeležil. — Torej naj se povsod nabera prične v ta namen, in doneski naj se vojaškimu poveljstvu z podpisi vred pošiljajo.	Radecky, s. r.
Vojskovodja.
Te male pa serčne besede slavniga vojskovodja bodo gotovo obilni blagor prinesle in vdove in sirote močno podperale.
Horvaška. Za vložitev za službe pri po-litiških gosposkah je čas do 4. augusta odlo čen. Povsod je potreba znanost narodniga jezika. Koliko plačila bo ban imel, ni znano; banalni svetovavec perviga reda ima 4000 gold., druga dva banalna svetovavcapo2500 gold. Nadžupan v Zagrebu dobi 3000 in 500 dodaje, v Reki in Sisku bosta dobivala po 2500, v Varazdinu, Križu in Požegu po 2000 gold. z zgorej imenovano dodajo. Namestniki županov imajo eni po 1400, drugi pa po 1200 gold. plačila. Vse komitatnc gosposke bodo dobivale na leto 15,350, banalna vlada pa razun bana 37,800 goldinarje, in kantonske gosposke 72,800, tedaj skupej 125,550gol dinarjev.
Serbska. Osoda nesrečniga mesta Novi Sad je odločena. Dobilo bo dva miljona za po sojilo, za ktero je prosilo. Zidati se bo kmalo spet začelo. Sliši se, de bo Novi Sad glavno mesto Vojvodine. Vlada je 500,000 gold. za vladne poslopja odkazala porabiti.
Slovaška. C. k. komisar, gospod Rudolf ot Kutsenyi, je vsim nižjim vradnikam razglas poslal, v kterem jih opominja, z vso močjo se prizadevaii, de bi se žganjopitje ustavilo in nesrečni nasledki, ki iz tega izvirajo odver-nili. Zavolj tega so se 26. junija t. 1. iz Zi-linaškiga in Kaječerskiga kantona umni možje v Kaječu snidili. Sklenitve so se višji gospo
ski v poterjenje predložile, in ko se bodo po-terdile, bodo koj v djanje stopile. Upamo, de bo to dober sad rodilo.
Češka. „Union" pripoveduje, de je na Češkem vojaško povelništvo ukazalo 900 konj nakupiti.
Galicia. Nekteri hočejo vediti, de bo cela Galicija le eniga deželniga poglavarja, pa tri deželne zbore imela. Eniga poljskiga v Kra-kavi, eniga poljsko-rusinskiga v Lvovu in eniga rusinskiga v Stanislawowu.
Solnograd. Tudi v Salcburgu je vpeljala mestna soseska pasji davek, po kterim se ima za vsaciga psa vsako leto po 2 gold. v srenjsko kaso plačevati. Tudi v Prešburku se pripravljajo k temu davku, po kterim se zamore vsaka srenja za svoje potrebe nektere goldinarje na leto pridobiti.
Ogerska. MaksimilianKaratsonyi, iz Peč ke, aradske županije na Ogerskem rojen, 53 let star, gerške vere, vdovec, oče petero otrok, fajmošter v Pečki, je nekoliko sam obstal, ne koliko pa je bil previžan, de je mesca maja 1849, ko je moral opat iz samostana v Bez-dinu zavolj zvestobe do cesarja pobegniti, prosil za to stopnjo, ktero je tudi zadobil, in je koj pri svojem nastopu miniham žugal, de jih bo pri vstajnikih naznanil, ako jih ne bodo nepogojno vbogali, v cerkvih je prepovedal za visoko vlado moliti, za vstajnike pa je molitve vpeljal, puntarje z dnarjem podpiral, jim pripomogel pri nabiri vojakov, dervo za vterdi tev Arada dajal; torej je bil Maksimilian Iva ratsonyi zavolj vdeležtva velke izdaje 24. aprila t. 1. zraven zgube celiga premoženja k smerti na višale obsojen
To obsodbo je njegova prevzvišenost, baron Haynau na poti pravice poterdil, na poti milosti pa obojo kazen popolnama odpustil, in obsojeniga spustil.
Tcmešvar, 5. julija 1850.
ouj lf£3Ku~ljannaU!
L-OJ«
kiga sodništva.
*	Deželna vstava za Ogersko se bo, kakor se pripoveduje, kmalo razglasila.
*	Obsojeni so bili: Anton Szombathelyi, iz Szeghaloma, bekeške županije na Ogerskem rojen, 47 let star, katolške vere; oženjen, oče petero otrok, posestnik, je bil od začetka revolucije in še potem, ko se je Ogersko popolnama od Avstrije odtergalo, pervi podžupan v bekeški županii, se je vdeležil pri napravi černe vojske pri nabiri prostovoljcov in vojaških novincov; odterganje Ogerskiga od deržave je slovesno obhajal, pri tem govoril, dnar za ranjene honvede nabiral, 50 vojaških novincov nabral, in cesarske podobe ukazal razrušiti.
Ladislav Je sensky, iz Očove na Ogerskem rojen, 38 let star, oženjen, oče petero otrok, bivši evangelski pridigar v Holdmezii-Vazar-hely, je bil ud odbora deželne brambe, in je bil govornik celi čas revolucije je ljudi opominjal k sovraštvu zoper avstrijanske in ruske vojake, od cesarja zaničljivo in nesramno govoril, naznanjenje neodvisnosti ogerske dežele slovesno obhajal, in je Košuta prosil, de bi mu dovolil v bekeško in Čanadsko županijo iti in tamosnje slovanske prebivavce zoper cesarja in postavno vlado podšuntati, v punt za sabo potegniti in černo vojsko napraviti.
Jožef Bolgar, iz Vača, peštanske županije na Ogerskem rojen, 28 let star, katolški duhoven in bivši kaplan v Szilagy-u, je v Vaču, ko so odterganje Ogerskiga od Avstrije praznovali, Božjo službo opravljal in pridigal zoper c. k. hišo, jo obrokoval in zasra-moval, pridigo samo pa v natis dal, in več istisov med osebe svojiga stanu razdelil.
Te imenovane osebe so to ali same obstale ali pa previžane bile, in so se torej hudodelj-stva velke izdaje vdeležile in obsojene bile po
vojaških postavah k smerti na višale z zapa-dam celiga premoženja.
Njegova prevzvišenost, baron Haynau je te obsodbe na poti pravice poterdil, na poti mi-osti pa vsini trem smertno kazen in zapad
premoženja prizanezil, in obsojene spustil.
Pešt, 5. julija 1850.
Od c. k. vojaškiga sodništva
*	Iz Šent Nikolaja liptavskiga okrožja se piše 7. julija. Zlo se je že tožilo, de Nemci in Slovani prirojene imena zatajujejo in v mad-jarske premenujejo. Ne verjamem, de bi se bilo le enkrat narobe zgodilo, de bi bil nam-
eč kak Madjar svoje ime v nemškiga ali slo-vanskiga premenil. Vzrok tega je bila sužnost. Pa taki odpadniki, ktere madjarone imenujemo, so bili vedno naj hujši sovražniki Nemcov in Slovanov. Pretečeni nesrečni čas nam je v tem oziru kervave dokaze dal, in poznam moža, ki je v tako hudih skušnjah bil. Madjaroni iz Liptave so ga med revolucijo preganjali kolikor so ga mogli, so ga za sovražnika Madjarov naznanili, in so ga tako daleč pripravili, de je bil v sužnost gnam, kjer so nečloveško z njini ravnali. Spomin na terplenje, kteriga je prestal, ga silno presune, in kdo mu bo to zameril? Tako je tedaj pred nekterimi dnevi ministerstvo prosil svoje ime Fejerpataky v slovanskiga „Belopotocki" pre-ineniti, kar mu je bilo tudi rado dovoljeno. Sovraštva in zasramovanja Madjarov ne po-rajta.
*	Časopis „Spiegel" prinese sledeči vojaški ukaz barona Havnau-a.
Pest II. julija 1850.
Njegovo veličanstvo cesar me je ukazal po naj višjem sklepu 6. t. m. na predlog mini-sterskiga svetovavstva v stan pokoja postaviti torej dam vojaško poveljstvo, ktero je bilo dozdaj meni izročeno, gospodu poveljniku 10. vojaškiga oddelka grofu WaIImoden.
S i p m stopim iz zveze c. k. aktivne armade, s ktero sim 50 let osodo in nevarnosti, slavo in zmago delil, kteri sim bil vedno iz cele duše udan, na ktero me bo pa tudi zanaprej vez dragiga in slavniga spomina vezala.
Posebno boste Vi vojaki tretjiga oddelka, ki ste dozdaj pod mojo oblastjo stali, ki ste — še ni davno — tako živo zvestobo in hrabrost pokazali pod mojim vodstvam, mojimu sercu vedno dragi ostali.
Predenj torej iz vaše srede stopim, Vas po nagibu svojiga serca zahvalim za pogum, za zvesto udanost in žertvovanje v spolnenju Vaših večkrat težkih dolžnost, za pogumno po-terpežljivost v urah nevarnosti, s kterim mi je bilo mogoče nalogo, ktero mi je moj cesar in gospod dal, srečno doveršiti, in s tem obstoj deržave obraniti. Vedno se bom s pono-sam Vaših pogumnih del, pri nar večih potrebah vsake sorte spomnil, ker mi je bilo s tem mogoče, sovražnike prestola in deržave tako naglo in popolnama vničiti.
Posebno hvalo izrečem še gospodu poveljniku, vsim gospodam generalam in častnikam vsake stopnje, ker so vedno moje naredbe in ukaze nalanjko in zvesto spolnili, in ne morem dosti spoznati, kako pridno so se v tej reči prizadevali, in kako je vsak svojim podložnim z lepim zgledam svetil.
Vojaki! ker vam s tem serčno slovo dam, z govorim živo prepričanje, de bo naš pre-ljubljeni cesar zamogel v vsaki novi nevarnosti na vas, hrabri bojni tovarši!na vašo zvesto udanost In nepremakljivo stanovitost šteti.
Sicer zdaj mir vlada, in le mir zamore naglo težke rane zaceliti, ktere so našo veliko domovino zavolj brezizgledniga prizadevanja prekucijske stranke zadele, pa ni še popolnama vterjen, še vise viharni oblaki na nebu narodov deržav, ki se zamorejo naenkrat razliti, in močnejši od prejšnih neviht zbuditi,
Na te morate pripravljeni biti, ker na Vaši zvestobi, na Vašem miru in redu stoji velikost in samostojnost deržave, in ako našimu cesarju vžitek tega blaga zagotovite, ste svojo nalogo popolnama spolnili.
Napnite torej zanaprej vso moč, de boste to
žlahtno zaupanje jasno opravičili — in ako bi res nove nevarnosti prišle, in ako boste poklicani v boj zoper zunajne in notrajne sovražnike, boste Vi — tega sim gotov — z veseljem kri in življenje za pravici našiga cesar-skiga gospoda zastavili, in novo slavo in zmago zastavam pridobili.
Božji blagoslov našimu mladimu vitežkimu cesarju in njegovi hrabri, jaki armadi!
Haynau, Feldzeugmeister.
* »Pester Morgenblatt" prinese sledeči so-stavek:
„Oesterreichische Reichszeitung" od 10.julija skuša z ostrupenim peresam vzroke naznaniti , kteri so ministersko svetovavstvo pri-rnorali, cesarju predlog storiti, mene vojaški-ga poveljnika in poglavarja na Ogerskem odstaviti.
Ona mi hudo očita, de nisim znal vlade vbo-gati, de nisim svojiga poklica poznal, de sim se pravic povlastil, ki samo kroni gredo, de sim svojeglavno ravnal z pravico in milostjo, in de nisim gledal na vlado.
Ker se tako brezvestni sumljivosti naravnost oprem, sim primoran in dolžin — ker sim si svest lojalnih namenov, ker čutim, de nisim nikdar dolžniga spoštovanja in pokoršinc do naj višji osebe našiga vladarja opustil, de sim petdeset let neomadeževano cesarju in deržavi služil — pred svetain naznaniti, de me je povsod v vsih opravilih dobro razumljeni blagor deržave vodil, in de sim pravico milosti kakor iztek naj višji samooblastne pravice le v imenu svojiga cesarja in gospoda med mejami oblasti, ki mi je bila podeljena, po naj ojstrejših pravilih pravice, po vesti in z natanjkim pregledam dobe in okoljšin, rabil.
Ta oblast, ktero sim od vladarja prejel, mi je bila še le po ukazu od 6. julija, kteriga sim en dan pozneje prejel, vzeta.
Jez torej ne vidim v tem, ako se mož v sum pripravi, kakoršen sim jez, ki sim revolucijo v korenini spoznal, nič druziga kakor poskušnjo demagoge podperati in obstoj deržave z noviga v nevarnost pripraviti.
S tem opravičenjem, h kterimu me „Reichs-zeitung" prisili, naznanim, de se nikdar več ne bom po časopisih zase poganjal in stopim v privatno življenje, v kteriga me pisavec v „Reichszeitung" pošle kakor Belizarja, brez de bi mi zamogel oči vzeti, in brez de bi mu bilo dovoljeno, obdaninimu od prekucijske stranke, me viditi v revi in nadlogi z beraško palico, spremljevaniga od edine moje hčere.
Haynau, Feldzeugmaister.
Tuje dežele.
Bulgarska. V „Srbske Nov." se piše, de sta na Bulgarsko dva turška polkovnika prišla od vlade poslana, ki se na vso moč prizadevata, ljudstvo umiriti in mu osodo polajšati. Vojaki še niso zoper vstajnike udarili.
Rusovska. 54 rojstni dan cara Nikolaja je bil 7. julija na Poljskem z Božjo službo in vojaškimi paradami praznovan. 1. decembra pa bo zlo velika slovesnost k praznovanju dneva, ko je pred 25. leti vladarstvo nastopil. Glas de bo car krono svojimu sinu izročil, je po-polaama prazen. Upanje imamo, de se bodo še to leto čolne meje med Poljsko in Rusko dvignile, in pričijočnost cara v Varšavi je to reč mnogo pospešila. Tudi pošta se je na Ruskem te dni zlo poboljšala, posebno poinanj-šanje poštnine je zlo koristno; de bi se pa mejna poštnina ponižala, na to ni misliti, ker
ruski vladi je toliko ljubše, kolikor manj pisem v zunajne dežele gre.
*	Komisija za obertniško razstavo v Londonu naznani, de je ruski car na predlog komisije in naznanilo ministra denarstva 15. junija sledeče odločil: „V obertniško razstavo v
London sc zamorejo ruski pridelki brez colni-ne čez ruske meje pošiljati, in tisti polski in finski pridelki na rusko prosto pošiljati, ktere bo komisija v London poslati za dobro spoznala.
*	Rusovski car Miklavž je poslal našimu cesarju 40 kišt mašniga oblačila s tem name-nam, de naj se razdeli po ogerskih cerkvah, ktere so bile o lanjskim puntu obropane.
Laška. Sveti Oče je predsedniku francoske republike v zahvalo in spoznanje poslal velki križ Pian-reda v brilantih, krasno sliko in prav lepo delo iz mozaika, na kterem je ščit Achila predstavljen, kakor ga je Homer popisal.
*	Sardinski senat je spet za podpore izsel-nikov, ki na Piemonteškem stanujejo, 100,000 frankov dovolil.
Francoska. Naznanila iz Toulona pravijo, de bo francosko brodovje, ker neapolitanski kralj tirja, pri Neaplu tako dolgo ležalo, de se razpertija med Angličani in neapolitansko vlado poravna.
Španska. Telegrafiško vradno naznanilo iz Madrida v Pariz naznani 12. t. m. ob štirih zjutraj, de je španska kraljica mertviga sina porodila.
Angleška. Vsi angleški brodovi v srednjem morju so povelje dobili se v Malto podati pod poveljstvo admirala Parker. Kam de se brodovje meni pomakniti, ni znano; eni pripovedujejo , de v Neapel, drugi de v Dardanelle.
Razne naznanila.
—	V serbsko parobrodarsko društvo se je toliko akcionarjev vpisalo, de bo to društvo jrez dvombe skorej v djanje stopilo. Vteme-litelji bodo najpred samo dva parobroda pri-jravili. Ena delnica velja 50 gold. srebra.
—	Sliši se, de ministerstvo misli tako na-redbo storiti, de se bodo dohodki za učitelje na kmetih z davki vred pobirali.
•— Pravijo, de se bo -avstrijanska posadajia Toskanskem za 4000 mož pomanjšala, tedaj jo štela le 6000 vojakov.
—	Na Slovaškem se v slovstvu velika mar-jivost vidi. Več slovaških knig je bilo mini-sterstvu predloženih z prošnjo, de bi se ljudske šole vpeljale; ne more se tajili, de bi na jile za šole rabljive.
—	Vradna prestava deržavljanskiga zakonika v Češki je dokončana in se bo dala tiskati.
—	Prihodni mesec bosta začela v Pragi dva nova češka časopisa izhajati. „Kwety" vsak teden trikrat, pod vredništvam gospoda Maly-a, in „Selske nowiny", pod vredništvam J. K. Tyla. Naročilo na „Kwety" znese na leto 4 goldinarje v srebru.
—	Že spet se sliši iz nekterih krajev, de krompir gnije.
—	V Ljubljani sta urnerla te dni dva verla moža, namreč g. Dr. Kleindienst, eden nar bolj učenih in bistrih pravdosrednikov (doh-tarjev pravice) — in pa g. Bayer, med Ljubljanskimi kovaškimi mojstri edini v Dunajski živinozdravniški šoli poterjeni kovač in konjski zdravnik.
—	3. zvezek slovenske gerlice, (slovenskih pesem z napevi) od slovenskiga društva v Ljubljani na svitlo dajane, je prišel ravno zdaj od slavniga gospoda Riharja v red djan na svitlo. Zapopade sledeče pesmi: „Planinar", Dolen-ska", „Zvonikarjeva", besede vsih treh pesem in napevi perve in tretje so od gosp. Potočnika; „Svarjenje", narodna pesem „Stari Krajnc", be-
sede gosp. Poženčana, napevgosp. Fleišmana; „Vsemine",narodna pesem; „Strunam", besede dr. Prešerna; „Spomin Valentina Vodnike", besede Prešerna, napev gosp. Fleišmana; „Se-rafan", ruska narodna pesem, poslovenjena; „Slavska reč", ilirska pesem, besede Dragica lusana.
Gosp. udje v Ljubljani so naprošeni, ga v pi-sarnici pri gosp. Brusu brez plačila sprejeti; gosp. udam po deželi se bo po pošti poslal. — Kdor ta zvezek kupiti želi, ga dobi pri gosp. Blazniku za 15 kraje.
—	11. julija proti večeru so se laški in češki vojaki v neki kerčmi v Pragi zbili. Priderli so na ulice in se z orožji začeli sekati tako, de je bilo več ranjenih. Ko so vidili, de vojaška
jatrola pride, so zbežali, in samo eniga ra-njeniga vojaka, ki je predolgo čakal, so vojaki vjeli in saboj gnali.
—	Sliši se, de je ruski car 1000srebernih rubelnov za ranjene tirolske vojake poslal.
—	Več slovaških Ijudoljubov — med njimi tudi Francisci, Daxner in Bakulini, bivši bataljonski poveljniki in stotniki slovaških pro-stovoljcov, so tri plačila za nar boljši literarne izdelke namenili in povabijo vse, posebno pa mlade slovaške pisatelje, se zanje potruditi.
Potem plačujejo za vsako prav slovansko besedo, ki se med narodam najde pa dozdaj še nikdar ni od pisateljev rabila, 10 krajcer-iev v srebru. Za vodilo je besednik Jancovica namenjen. Ako je več enakih besed ali pregovorov predloženih, ima tisti predstvo, kdor jih popred predloži, in dobi plačilo. Te besede se bodo potem v besedniku razglasile in v rabo vpeljale.
—	V Globočem na Poljskem je nek fajmo-šter tri tujce gostivno sprejel in jim preno-čiše dal. Po noči so pa tujci, ki so bili roparji, fajmoštra umorili in vso hišo obropali.
—	V „Presburger Ztg." se piše iz Lugosa v Banatu sledeče:
Blizo Lugosa sta te dni dva fanla jagode naberala, ko enkrat močen orel iz visočine plane in eniga 10 let stariga fanta z močnimi kremplji zagrabi. Al pogumni fant je roparju dobro povernil; on zagrabi orla za vrat in mu sapnik skupej stisne, mu na tako vižo moč vzame, de s plenam vred na tla pade. Ko to drug fant vidi, tudi on pogumno svojimu tovaršu v pomoč priskoči, verže naj pervo svojo suknjo na orla, potem pa se sam nanj zažene in svojimu tovaršu pomaga iz krempljev sovražne tiče. Tako je bil fant rešen; al to fanlama še ni bilo zadosti. Ko sla roparja premagala, mu perute zvežeta, in ga v slavju v Lugos pred sabo ženeta; od tod so ga v Temišvar prinesli.
—	Štefan vitez od Vizer je epiško pesem v latinskem jeziku pod naslovam: „Trophfeum Glori«e Immortalis Sacrum" v čast sesarja naredil in vredništvu zagrebških nemških novin 25 iztisov na prodaj poslal. Cena je 1 goldinar. Znesek pride v Jelačicev zaklad za ranjene vojake.
—	Iz Tersta se tudi piše, de je bil 10. t. m. 25 minut čez tri zjutraj precej hud potres.
—	Znan francoski pisavec Desprez, ki si je te leta na Francoskem slavo pridobil s tem, de je sostavke v „Revue des deux mondes" pošiljal, v kterih je govoril od nenemških ljudstev v avstrijanskem cesarju, je spet delo na svitlo dal pod naslovam: „Les peuples de T Autriche et de la Turque. Historie contempo-raire des Illyrien, des Magyars, des Roumains et des Polonais". Obstoj iz dveh zvezkov. Ve-Ija 7 goldinarjev srebra.
—	Pisma iz Banata naznanijo, de že od leta 1844 niso ljudje toliko in tako dobro pšenice pridelali, kakor letos, tudi na Češkem se je prav dobro obnesla.
Ifigenije na Tavriškim,
igre petih djanj Iz nemškiga od „Giithe" posloveniti skušal Matija Valjavec,
(Dalje.)
Ifigenij a.
Za sebe nikdar terjala še nisim. Nebesčane ki meni kervoželjne Prav ne ume jih, svoje le prideva Jim lastne ljute poželjivosti. Al bognja ni duhovnu me zmaknila? Bolj služba kakor smert ji bila všeč je.
Toa.
Se ne spodobi nam po naših mislih Navado sveto z lahko premakljivim Bazumam našim slabim zlagati. Dolžnost ti stori svojo, jez bom svojo. Dva tujca, ki dobili skrita smo Na bregu, ki deželi naši prida Nič ne prineseta, v pesteh imam. Dobi naj bognja s tima dvema spet Daritev pervo, pravo, dolgo zaostalo. Sem pošljem ju, opravek ti je znan.
v
Ceterti nastop.
Ifigenij a.
Megle imaš, milostna rešnica ! V nje nedolžno preganjane skriti. Ter po vetru, osodi železni Jih zmaknivši z rok, čez morje, Deleč čez sveta zemskc širjave, Kamorkoli le všeč te je, nesti. Modra si ti, in vidiš bodoči čas, Ni pretekel za te pretečeni čas. Tvoj pogled nad tvojimi čuje, Kakor luč tvoja, nočno življenje, Gori nad svetam čuje in vlada! Ne oskruni s kervjo mojih rok mi, Mira, blagoslova ne da to. Ino podoba osodno timorjeniga Bo na morivca nevoljniga hude Ure poprežala strašivši. Ljubijo neumerjoči človeške Zlo razširjene, dobre rodove, Ter podaljšajo bežno življenje ltadi umerjočimu, radi mu dajo Lastne, svoje nebesa vesele '/f njimi souživaje jih, nekaj Časa jih vživati radostno.
(Konec perviga djanja.)
Mesto Kamnik.
lMeslo Kamnik ima kakor vsak lahko spozna od obilniga kamenja ime in leži na enim kraji, kjer je v nekdajnih časih jezero stalo. To jezero ste delale Bistrica ino Nevljica; perva bi se smela majhina reka imenovati, druga je pa velik potok. Od maliga Grada ino še gori mem nevliske cerkve je bilo vse pod vodo, Nevliska cerkev pa je bila na enim otoci tega jezera. De je Nevljica po Tehinjski dolini, po kteri teče semtertje zdaj vožji zdaj širji jezero delala, in de je še veči Bistrica zraven svojiga navadniga vodotoča ravno tako počela, se že samo lahko ve in sled semtertje. to kaže. Kakor taki perpovedujejo, ki so sami vidili, so bili pred nekoliko leti per Neveljskim pokopališi ino per Malim kamniškim Gradi še železni koluti (rinke) viditi za ktere so čolne preklepali.
To jezero se je odtekalo čez Klanec, koder se dandanašnji iz Mesta na Šutino gre, soasama je pa med Malim Gradani ino med hribam na kterim je poznejši čase Kamniški Grad (Oberstein) stal, svet pretergalo ino se po Dernovim in Menguškim polji kakor tudi po Bistriškim vodotoči proti Savi odtekalo. Eni perpovedujejo, de ga je bil en gospodičič sprekopanjeni sveta in z razsutjem skal nalaš spustil, de si je potlej vodo laglej pot istre-bila, in se hitriši odtekala. De je voda ob tim časi en meniški samostan med Mcngušam in Homcam poderla tudi nekteri perpovedujejo, tode Valvasor nad tim dvomi, in mende tudi po pravici.
Kdaj je bilo to jezero spušeno? To se je zgodilo blezo okoli leta 1000 po Kristusovim rojstvi, kar se hoče is tega kazati, ko so Ne-veljsko cerkev imenovali s. Jurja na jezeri. Perfarna cerkev s. Jurja na jezeri je utegnila
okoli leta 1000 zidana biti; v leti 1232 je bila iz Neveljske fare že Kamniška napravljena. Vsaj pred letam 900 sc kaže de še ni bilo Neveljske fare in cerkve, ker do časov Karla Veljeiga, ki je umeri v leti 814, se ni stanovitno keršanstvo po Krajnskim prijelo. Bes de so že od apostoljskih časih semkaj oznanjevavci s. evangelija hodili, tode Rimski ajdovski cesarji, poznejši pa divjaki, ki so se semtertje cez Krajnsko prerivali, so močno keršanstvo topili, tako dolgo, de se je pod Karlam Veljkim z vso močjo za zmiraj vnelo. Od leta 900 do 1100 je utegnilo to jezero spušeno biti ali samo svet predreti. De poznejši ni več jezera bilo se kaže is tega ko je bila kamniška grajšina, tudi Gornji Kamnik (Oberstein) imenovana, zidana od leta 1000 do 1100.
Ime Gornji Kamnik kaže na to de je že takrat nekaj Kamniškiga mesta bilo če je bilo tudi še celo majhino.
To mesto pa stoji ravno ker je nekdaj jezer mogel narglobokeji biti; tudi od tega ni nič slediti, de bi bilo Šutinsko predmestje kaj od vunkaj deročiga jezera poškodvano. Kamnik stoji med dvema gorama per stoku Nevlice z Bistrico. To mesto sc je nekdaj zaperalo z čveterimi vrati. Perve vrata so bile na Klanci kjer je zdaj od ene strani hiša mizarja Mačka, od druge strani pa ključavničarja g. Jožefa Zupana (kteriniu po domače pravijo Koplan-čik.) Te dve hiši ste bile že znotrej vrat, v mesti. Te vrata so iz Sutniškiga predmestja v mestu deržale.Druge vrata, imenovaneMa-rijne vrata (Frauen - Tlior) so bile med hiša g. Antona Hafnerja po domače Bemarja ino med hišo g. Franceta Ahčina po domače Sve-čarja. Skoz te vrata se je iz mesta prišlo v predmestje graben. Tretje vrata so bile v veljcih ulicah, ko se gre od mosta spod Gore v mesto, med hišama g. Jožefa Šlakarja in g. Jožefa Droljka, tako de ste te dve hiši že znotraj vrat v mesti stale. Četerte vrata tudi bričove vrata imenovane so bile kjer je zdaj mesnica, tako, de mesnica že v mesti stoji kacih 12 stopinj od nekdajnih vrat. Zraven teh čveterih velcih vrat so bile pa še dvoje manj i vrata; ene na frančiškanski vert, ktere so še zdaj, druge pa med velkimi Marijnimi in mostnimi vrati, de so ženske skoz nje po vodo hodile tje ker se dandanašnji „za bajer-jam" pravi; lete vratica med mostnimi ino Marijnimi vrati so ob somnjih in teržnih dnevih zaperali, de jim ni hannica na prihodkih po-škodvana bila.
Ob strani mesta proti Ljubljani je Mali Grad, ali en hrib na kterim so še eni ostanki od ne-kdajniga grada, kako pa je ta grad v nič prišel se ne ve. Iz kamenja tega gradu je veliko mesta pozidaniga. Od nekdajniga gradu ni druziga viditi kakor beden (ali bastia), ki je gradu ino hribu terdnjavo delala. Sicer so na Malim Gradi zraven prazniga prostora tri cerkvice ena verh druge, od kterih bo per popisovanji Kamniške fare ino nje podružnic kaj več govorjeno, ino pa mežnija. Mežnar je bil ob Valvasorjevih časih čuvaj, ki je mogel vsako uro zvoniti. Ilavno tako so ob tih časih na enim štirvoglatim ozidji stari topovi stali, s kterimi so vsako leto ob sprevodi s. Bešnjiga Telesa streljali. Zraven je doksat (Altane), iz kteriga sc lepo proti' Menguši vidi.
Na tem gradi pravijo, de je en denarni zaklad skrit. Neki star ranocelnik in brivec, Martin je v leti 1664 tukaj, z dovoljenjem kamniških mestnjanov, semtertje in še celo v najspodnji kapelici ali cerkvici kopal, pa na-mest zaklad dobiti je bil nazadnje celo oslepel in tako v idinšini umeri.
Per Malim Gradi ob vodi se je kakor perpovedujejo ena ajdovska divica Veronika v lepi ženski podobi ob jutrah ino večerah per-kazovala, rekoč, de je ajdovska gospodičina iz rodu tistih ki so tukaj nekdaj prebivali, in de je obsojena do sodniga dne tukaj terpeti, če je ne bo kak čist mladeneč s trikratnim poljubkam odrešil. Za plačilo bi tak dobil njo, ino zaklad, ki je v tem gradi skrit, in kteriga ona večkrat skoz železno omrežje kaže, ko ga v sodcah ino piskrih hranjeniga presuša. Enkrat se je bil en mladeneč bil vlotil jo rešiti; ker mu je mati močno pergovarjala in od sreče ter bogastva govorila ako jo bo rešil. Sklenil je bil torej to lepo divico trikrat poljubiti; dvakrat je bil tudi to storil, ali per dru-
gim poljubki se je bila po spodnjim životi v kačo spremenila, ter bila tako ostudna pošast, dc se ni več upal je dotakniti; torej je zbežal. Zdaj je ona začela strašno milo upiti ino žalovati, de je nihče več do sodnjiga dne nebo mogel odrešiti, potlej pa je zginila, de je do zdaj nihče več ne vidi. Ta pravlica kaže de je bil Mali Grad blezo že ob Kristusovih časih, ko še keršanstvo ni bilo po sveti razširjeno. Nekteri terdijo de je bil 159 let po Kristusovim rojstvi zidan. Sicer pa vsak lahko ve, koliko je pravlicam verjeti. Naj bo pa že kar hoče gerb kamniškiga mesta je po ti praviici, in ima eno žensko s kačjim repam med enimi vratimi.
Mali grad je bil nekdaj prebivališe dežel-skiga samoobiastnika, tako so večkrat koro-tanski ali koroški vojvodi tukaj stanovali. Tukaj je stanoval tudi Cesar Friderik 3. ali 4. kteri je bil enimu ljubljanskimu mestnjanu dal pravico in oblast do nekih derv. To pismo je pisano v Kamilici v petek pred drugo ali kvaterno nedeljo (Beniiniscere) v posti 1444. Ta Cesar je bil Kamniku is posebne milosti dodelil privilegium v obziri ubežnosti; blezo če je kdo semkaj perbežal, de ga niso smeli ne preganjati, ne prijeti; ali kaznovati. Pa tega se Kamničani niso kaj poslužili, tudi nihče ni na to posebno gledal. Od kamniškiga s v e t n i g a zbora in od v r a d n i k o v.
Poglejmo zdaj kamniškiga svetniga zbora. Leta se je delil v dvoje v znotrajni ino zu-najni zbor. V znotrajnim zbori je 12 sodnih gospodov bilo ino pa mestni sodja (Stadtrich-ter). Ta zbor se je shajal vsak petek zjutraj in je imel vse težke homatije presojevati, kar je bilo manjih prepirov in pertožb, jih je imel sam mestni sodja presoditi.
Zunajni svetni zbor je obstal iz desetih mestnjanov. Mestna srenja je imela pa 24 mestnjanov. Pa zunajni zbor ino pa mestna srenja vkupaj sta se li enkrat vsako leto sošla; to je bilo vselej v sredo po Binkuštih. Ko so sc v tim zunajnim zbori posvetovali, so poslali mestne oskerbnike ( Viertheil-Meister) vsaciga z eno trumo ljudi po mejnikih vsiga pregledat, in podret ko bi bil kak ptujec brez dovoljenja ino prošnje kaj ogradil, ino tako so skerbeli vse per starem ohraniti. Drugi shod zunajni-ga zbora z srenjo vred je bil per volitvi no-viga mestniga sodjata, vsako drugo leto na sv. Marjete dan. H tem shodi je bil pervzet mestni pisar ali kak drugi znajden in učen človek. Tukaj je mogel znotrajni zbor odstopiti, de so mestniga sodjata po večim števili glasov izvolili. Potlej je imel izvoljeniga sodjata, če ni bilo kaj zaderžka, znotrajni zbor poter-diti, ino ga po stari navadi deželskimu namestniku (Landes-Vizdom) h poterjenji oglasiti ino predstaviti. Kadar je bil od tega poter-jen , je bil potlej na s. Ane dan per shodi zno-trejniga zbora očitno poterjen in slovesno v Sutensko cerkev spremljen, kjer je bila pred s. Ane altarjem peta maša. Po maši je bilo per novim mestnim sodjati kosilo (prav za prav južina). Ako je pa znotrajni zbor po pravici pomišljeval novoizvoljeniga mestniga sodjata poterditi, je mogel zunajni zbor z srenjo vred noviga voliti. Mestni sodja je obderžal li dve leti svojo službo; ino posodnjim sklepi je bilo prepovedano koga dalej za tretje leto poterditi. Od tega sklepa 'je bil vender izjemek storjen per sodjati Miheli Turki, ki je bil okoli leta 1677.
Mestni kanirar. Ta ima mestno denarnico v rokah. Njemu se odrajtujejo vsi davki ino skladi, od kar more pa vender poterjenje ali plačan list dati. 0(1 vsiga tega more pa dati rajtengo. Zraven tega ima pa on tudi imenik ino popis nekterih imenj (Gulten) in tudi od tih mora rajtengo dati.
(Dalje sledi.)
Smešnica.
Pred kakim mescam se je neki nemškovav-ski grajšak na Dolenskiin takole odrezal:
Od kantonske gosposke je dobil dopis zavoljo intabuliranja nekiga N. Žužka. Ker se pa slavni kantonski vrad po občnovpeljanim in od ministerstva poterjenim novim pravopisu ravna, je hotel starokopitni nemškovavec kant. vradu eno pod nos dati, zatorej je d jat: V tukajšnih gruntnih bukvah ni nobeniga Cucka, in je z tem pota odpravil.